212. številka. Trst v soboto dne 19. septembra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in oraznikov. ob 4. ari pop. — Naročnina masa: xa vse leto 24 K. ta pol ieta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naroćbe orei priložene naročnine ae uoravniStvo ne ozira. Po tobakarnah v Treto se prodajajo posamjčne S-evilke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 8t. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč I Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ie ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema nprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 7. H. nad»tr. 25 aročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednifltvo In tlakama : ulica Torre Bianca 12. Industrijalci airarci pa carinska Mir. Razo* nemška društva, ki zastDpajo ve* 1 ko obrt in pa kmet-jetvo, se zbirajo in shajajo ter s&lepajo med drugm tudi v tem srnic* u, da bi se Cislitavska leč la oi Ogrske g.e• č na doslej skupno carino, in tudi tak6, d« bi b? postavile carinske meje med cbrota državama skupnega ces&rstva. Puvod temu je ria se posebe dogovor obojestranskih vlad, vsled katerega naj bi se plačevala 31/* krone >ka carina na prevoz sladkorja s te strani La Ogrsko, ali pa z Ogrskega v naš> polovico. Ne g e Jć na vse drugo, je že samo s t*>m dogovorom prav za prav porušena carinska skupnost. Načelno bi naša vlada ne f-meia privoliti v tako carinsko določbo, dokler traja skupnost carinskih tarifo v na zunaj. No, vzroki s> še drugi, kateri vzpodbujajo tostranske proizvodnike k temu, da že 4 carinsko loČenje od Ogrske. Nemškim veieobrtnik« m in kmetovalcem se pridružujejo tud: jednake vrste proizvodniki slovanskega tostranskega naseljenia, in med češkimi agiarniKi se vedno cdl< čniše vnemljejo za popolno carinsko ločenje od O grške. Z občegospodarskega in samo s tega stališča bi taka ločitev, — kakor smo skušali dokazovati tudi mi v razgovoru o personalni uniji — ne kazala p »sebne gmotne izgube za Cislitavsko; pač pa bolj (vsaj za sedanjo dobo) za Ogrsko. Tostran bi se že takd borili, da bi izhajali, ker so vstoČne bližnje države takega gospo-dar-kega značajs, da bi se v tostranskih deželah mogli dogovoriti za trgovinske pogodbe, ki bi bile dostojne, neškodljive, obojestransko pr.merne. In kolikor se dostaje mednarodnih političnih dobičkov, bi Cislitavska vsekakor le pridobila, ker bi ekonomski odnošaji tudi politično približevali bližnji v stok z naš mi deželami. Komu bi ti politični dobiČKi pripadali v največ, meri v nas.h deželah, to je diugo vprašanje; ali dvomiti ne moremo, da bi iz ugodnših trgovinskih zvez Cislitavske z Rusijo in vsem Balkanom proizhajali tudi politični dobički. Toda tostranski veleobrtniki in veliki zemljiščni pjsestuiki, ki delujejo sedaj na ločenje carine med nsš) in ogrsko državo, ne p števajo političnih, temveč zg )lj svoje specifično gospodarske in — t»« tudi laiiKO re-tmo — stanovske interese. Tu pa smo dolžni opozoriti slovanske industrijalca in agrarce tostranskih dežel na prevažno razliko, ki še obstoji med njim' in nemškimi ekonomskimi tovariši. Nemškim industrijalcem pa asrrarcem ne preti vsled carinske ločitve od Ogrske nobena politična nevarnost. To se teresi ne bi bili politčnem navskrižju s politiko njihovega nemškega naroda. Nasprotno! Tok nemške pravi : njih ekonomski in- svoj obstanek in svoj razvoj, in potem bi v takem slučaju v nikakem | jim tudi kako carinsko približevanje k Nemčiji ne bilo toliko nevarno, kakor je danes, ko so ti Slovani gledć na svoje celote Ako hočejo torej nemški pa slovanski obrtniki in kmetovalci tudi slovanske narode v celotah pridobiti za svoje gospodarske interese, treba je, da pomagajo, da s 1 o v a n n a politike v Avstriji je tak in se razvija vedno bolj ali manje obnemogli, močneje takd, da bi carinska ločitev povBpeševala nemško politiko v obče, in gledč na Velikonemeijo posebe. Nemške stranke (blizo brez izjeme) podpirajo trozvezo ne toliko radi avstrijskih, kolikor radi specifično nemških interesov. Vsakatero nadaljnje približevanje Avstro-Ogrske z Veiikonemčijo je našim Nemcem po godu. To izražajo očito ob vsaki dani jedenkrat podan priliki, z raznimi grožnjami za slučaj, da bi ee troEveza porušila. Zadnje mestea pa čitamo sleherni dan, kako bolj radikalni Nemci ceN5 zahtevajo ne le carinsko lečitev, temveč tudi personalno unijo. Mi imamo tukaj pred očmi le vprašanje o carinski ločitvi. S to točko opozarjamo slovanske obrtnike in kmetovalce, da pri svojih interesih upoštevajo tudi pol tične in terese svojih narodov. PaČ nam ne treba, da bi zopet opominjali na nevarnost, ki bi slovanskim tostranskim narodom pretila vsled carinske ločitve od Ogrske. Ta ločitev bi dovajala do agitacije nemških radikalcev za carinsko zvezo med Nemčijo in t i sli -tavsko. Taka zveza bi bila najvažnejši prvi korak do državnopravnega združenja Velikonemčije pa naše Cislitavske. Zato in edino zato teže sedaj nemški radikalci toliko po carinski ločitvi. Tako pa vidimo, da slovanski veleobrtniki in agrarci n e morejo skupno z nemškimi tovariši zahtevati carinske ločitve s ki narodi dosežejo svoja rodna prava! To je naš kratki odgovor tudi na adreso nemških industrijalcev in agrarcev, in je tu slučaj, da bi 83 nemški proizvodniki morali v svojih gospodarskih interesih potegniti za naredna prava slovanskih narodov. Ta odgovor velja pa le v tem slučaju, da bi samo tostranski proizvodniki zahtevali carinsko ločitev, ne da bi poštevali nacijonalne interese tostranskih slovanskih narodov. Za sedaj pa velja ta odgovor tudi zato, ker ni vidno, da bi se zaresni madjar-ski politiki res hoteli odtrgati od Cislitavske s posebno carino. Fr. Podgornik. Politični pregled. V Trsta, 19. septembra 1203. Armadno povelje in njega efekti. Odkar obstoji duvalizem, niso bili Madjari še nikdar tako samosvoji in v resnici samostojni in ločeni od naše polovice, kakor so danes po armadnem povelju cesarjevem. — Madjari nastopajo kakor ena falanga proti manifestaciji. Oni napovedujejo boj do noža; očitajo cesarju, da je ponižal madjarski na-od Ogrske. Politiški interesi so, ki nasprotu- I ro(j . pravijo, da iz armadnega povelja veje jejo temu. V tem vprašanju trka na vrata t,on najhuje samovlastnosti ; označajo to po-naš h slovanskih proizvodnikov slovanski j Velje kakor vojaško revolucijo; očitajo ce-p a t r i j o t i z e m. In ko bi ta patrijotzem ; sarju, da je kršil ustavo ; pravijo, da armadno izostal, oglasile bi se mase slovanskih na- povelje pomenja mobilizacijo avstrijskega porodov, ki bi pa s svojo politično silo skušale Jitičnega sveta in vojske proti madjarskemu zaprečiti, kar bi slovanski proizvodniki hoteli narodu itd. Kakor rečeno: na odporu so udeležene vse stranke, vladne liberalne, pa do od Košutove, do takozvane katoliške polovici: tu je kompaktna masa proti Madjarom ! Eni se brezpogojno ideutifikujejo z armadnim poveljem zagrešiti zgolj iz stanovske sebičnosti. S tem bi pa slovanske mase potrkale tudi na vrata nemških proizvodnikov, in ljudske stranke. tak<5 bi slovanski narodi v svojih celotah Drugače je v tej naenkrat stali pred proizvodniki nemškimi in slovanskim1'. No: ali pa ni rešitve iz te zagate zgolj jn je slave kakor odrešilen čin, drugi pa se ekonomskih pa narodnih slovanskih in-|ne identifikujejo in se zavarujejo s klavzu-teresov ?! lami, ali to jedno Btoji, da v tej polo- Na to vprašanje odgovarjamo na kratko, i v i c i se nikdo ne identifikuje z Carinska ločitev od Ogrske je nevarna za Madjari! Ti so danes popolnoma izolirani tostranske slovanske narode pred vsem radi tega, ker ti narodi nimajo se svojih pravic, svojega narodnega prava za s a m o d o 1 o č b o. Kedai bi imeli ti narodi zares svojo nacijo-nalno, a ne sedanjo deželno, njim v obče v vsej monarhiji. Sedaj se maščuje nad Ma djari njihova politična hipokrizija, njihovo hinavstvo. Sami ekscesivni v zahtevanju bvo-bode za-se, so bili krvniki svobode drugih. Da eo si z res pravično politiko, liberalno v škodljivu avtonomijo — potem bi laže branili lepem zmislu te besede pridobili zaupanje PODLISTEK. n Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. Podobna vzornemu, mlademu dekletu, ki kaznuje ljubimca s preziranjem, a zvečer se čuti toli žalostno in zapuščen«da hrepeni po njem in si želi srca, kateremu po-tjii svoje gorje, tako je pustila Julija molče oskruniti pečat, ki ga vtisne odprtemu pismu rahl čutnost, in je ostala mej markizinim branjem zamišljena. »Draga Lujiza, čemu zahtevaš tolikrat iz;»olnitve najnespametnejsih obljub, kakor-šae si delate dve nevedni dekleti ? Pogosto se vprašuješ, kako da pšeš, da ti že šest mesecev nisem odgovorila na tvoja vprašanja. Če nisi razumela mojega molčanja, boš njega vzrok morda danes uganila, ko boš čitala tajnosti, katere ti hočem razodeti. Jaz bi jih b:la zakopala na dno svoje duše, da me nisi obvestila o tvoji skorajšni poroki. Ltijiza, ti se hočeš omožitl. Ta misel me stresa. Draga moja, omoži se in potem te bodo spomnile v malo mesecih bolestne toge, kaj sve bili takrat, ko sve prišli necega večera blizu Ecouena pod najmogočnejše hraste v gorovju. Ogledovali sve lepo dolino pod nama ter tam občudovali žarke zahajajočega solnca, čegar sijaj naji je obseval. Vtedli sve se na skalo, in najini zamaknjenosti je sledila neka neprijetna melanholija. Ti si se prva domislila, da naju je opozarjalo solnce na prihodnjost. Bili sve še takrat zelo radovedni in razposajeni. Se-li še spominjaš najinih prismodarij ? Poljubili sve se, kakor zaljubljena dvojica, tako vsaj sve rekli. Takrat sve si obljubili, da razodene ona, ki se naju prva omoži, drugi vse zakonske tajnosti in radosti, katere sle si bili naslikali najini duši tako čarobno. Lujiza, ta večer te bo spravil v obup. Takrat si bila mlada, lepa in ne-skrbna, morda cel6 srečna ; toda mož bo naredil v malo dneh iz tebe to, kar sem jaz : druzih, danes ne bi bili izolirani kakor eo. V sedanji srditosti, krvavo zadeti v Bvoji neizmerni domišljavosti, so seveda Madjari danes gluhi za glasove pametnega spoznanja, da bi umeli, kako nevarno je to za tako mal narod, ki vrhu tega ni htmo^en v svoji sredi sami, ako se je odtujil vsemu svetu. In ako je osamljen v tako kritičnih trenotkih, ko je izzval konti kt med eeboj in takim konstitucijonelnim činiteljem, kakoršen je krona — konflikt, v katerem je za krono, po rezkih besedah armadnega povelja izključeno vsako umaknenje, ako noče v koreniko zadeti svojo lastno avtoriteto. Radi bi našteli nekoliko glasov iz slovanskih novin, izlasti hrvatskih in čeških, ali ne moremo radi nedostatka prostora. Zabeleženo bodi le, da ae je zagrebški »Obzor« postavil na isto stališče kakor mi včeraj. Tudi on odklanja pozive Nemcev na boj proti Madjarom. >Ne, gospoda Nemci, ne z vami proti Madjarom, kakor ne bi šli z Madjari proti kaki vaši pravični zahtevi. Prišel je čas, da enkrat začnemo misliti in delati — za-se !« Cesar Viljelm na Dunaju. Takoj po prihodu na Dunaj je cesar Viljelm včeraj obiskal cesarja Frana Josipa. Ob 11. uri zjutraj je v posebni avdijenci vsprejel nemškega poslanika na Dunaju, grofa Wedela. Ob 12. uri je poležil venca na grob cesarice Elizabete in cesarjeviča Rudolfa. Ob o. uri popoludne je na dvoru obedoval v družbi kancelarja, grofa Bulowa in poslanika, grofa Wedela. Ob 6. uri zvečer bil je v redutni dvorani »gala diner«. Na istem je cesar Fran Josip spregovoril napitnico, v kateri je pov-darjal zvesto prijateljstvo in zavezništvo med obema vladarjema. Izrekel je nemškemu cesarju globoko hvaležnost, da sa je tako hitro odzval njegovej želji in prihitel na Dunaj, ta čin da je še bolj utrdil medsebojne odtošaje med obema vladarjema. Slednjič je cesar napil njunemu neporušnemu prijateljstvu. — Cesar Viljelm se je v svojej napitnici med drugim zahvalil posebni* na presrČnem in sijajnem vsprejemu ter dejal, da mu je bilo v največje veselje na cesarjev poziv prihiteti na Duntj, da pozdravi svojega ljubljenega prijatelja in zaveznika. Povdarjal je, da zvezo dežel obeh vladarjev nosijo in utrjujejo obe vojski. Konečno je zatrdil, da je tolmač vseh Nemcev v svojej državi, ko napija cesarju Franu Jo3ipu. Iz teh dveh napitnic je precej jasna tendenca Viljelmovega prihoda na Dunaj. S tem obiskom hotelo se je Madjarom pokazati, da irca avstrijski cesar zagotovljeno pomeč nemškega cesarja v slučaju koLflikta z Madjari. Zato se je v obeh napitnicah in posebno v Fran Josipovej tako povdarjalo za- grdo, trpečo, staro. Bilo bi nespametno ti še prsebe praviti, kako sem bila ponosna in srečna, ko sem postala soproga polkovnika Viktorja d' Aiglemont. In kako ti mj to pc-vem, saj sebe same več ne spominjam. Malo časa je preteklo in moja mladost ee mi zdi kakor sanje. Moje vedenje na ta svečani'dan. ki je blagoslovil vez, katere obširnih posledic nisem poznala, ni ostalo brez očitanja. Moj oče je večkrat poskusil brzdati mojo veselost, kajti bila Bem že nespodobno vesela, in moje govorjenje je izražalo razposaje-; nost bas zato, ker ni bilo razposajeno. Neštete otročarije sem počela v nevestinem pajčolanu, v poročni obleki in cvetkah. Ko 1 sem ostala zvečer sama v sobi, kamor so me bili spremili z velikim sijajem, sem si izmišljevala šalo, da ponagajam Viktorju. Pričakuje njega, mi je tolklo srce, kakor drugikrat na Silvestrov večer, ko sem se neopa-žena plazila v salon, kjer so bila nakopičena novoletna darila. Ko me je prišedši moj mož iskal, je bil moj smeb, ko sem ae smejala pod muselinom, ki me je pokrival, zadnji pojav srečnega veselja, ki je oživljalo igre naše otroške dobe...« Ko je bila Btara dama pismo, ki se je tako pričelo in imelo še najbrže mntgo žalostnih opazk prebrala, je položila počasi naočnike in pismo na mizo, obrnivši na svojo nečakinjo živahne oči, katerih ognjevitosti starost še ni oslabila. »Ljuba moja«, je rekla, »zakonska žena ne more pisati takih pisem mlademu dekletu, ne da bi se pregrešila proti spodobnosti«. »To sem si mislila«, je odvrnila Julija prekinivši teto, »in sramovala sem se, ko ste ga brali«. »Če vam pri mizi ne ugaja kaka jed, ne smete nikomur zameriti, otrok moj«, je odgovorila Btarka, »zlasti če se je smatral od Eve pa do naš.h časov zakon kakor mičua stvar.... Vi nimate več matere ?« je vprašala stara gospa. (Pride še.) vezništvo in prijateljstvo ter v Vdjelmovej zvezo obeh vojsk ; zato je cesar Fran Jaaip osten aLi v no povdarjal, kako je cesar Vil-jtlm Da njegovo prošujo hitro prihitel na Dunaj češ : ravno tako hitro bi prih tel, ako bi habsburški "hiš: pretila resna nevarnost. Pompozmi vsprejem ia ton napitnic nam priča, da ima obisk cesarja Viljelma na Dunaju demonstrativen značaj, naperjea proti madjarskim pretenzijam. Sicer pa vendar ni gotovo, da bi X meija v velekriticnem slučaju postopala tako, kakor kaže sedaj. Ali jo ne bodo morda njene pangermmske, imperialistične tendence silile na ravno na sprotna pota ? Na Dunaju bi ža lahko nekoliko upoštevali zgodovinske tradcije. Avstrijsko brodovje pripravljeno na odhod. V »Ntši Slog*« tamo : Mi* nole sobote je dobil zipovedaik admiralata v Pulju brzojaven nalog, naj prip-avi in oboroži jeden dei ce^ar-k h brodov, in to »H-ibs-burg«, Arpad«, »Sz.getvar« in »Magnet«. Ze ▼ nedeljo p poludne so bil« vse pr.prave gotove ter sedaj caka na povelje, da rečene ladij e od plovejo na široko morje. Ustaja na Balkann. Turška vlada je odredi a mobilizbc jo tudi on h novincev, ki bi morali se-le prihodnje leto nastopiti vojaš* > službovanje, kar priča najbolj, da je v ve ikih siisicah, bodisi radi usta je same, bodisi radi bližaj če se turško bolgarske vojne. Nedavno temu govorili smo o odpušče-vanju v Maceaoniji službujočih turških generalov in kazali na to, kakor na dokaz, da Turčiji ne gre ravno najbolje v zatiranju us:aje, ker bi se s cer ne menjavali tako pogosto vojaški poveljniki. Sedaj se je do-god 1 nov tak slučij. Odpuščen je namreč iz službe generai Bahtjar paša, ki je načeloval turškim četam v bojih v Kruševem in Smi-ljevem. Bržsone bo Bahtjar paša radi svojih groz .vitoeti tudi degradiran. Ustaja se širi neprenehoma. V bitoljsko vojaško bolnišnico so te dni doveli kakih 200 ranjen h turških vojakov iz bojev pri Kaj-nah-Ćalan in Mor.hovo (okraj Perlepe). — Sploh so vse bolnišnice v Bitolju prenapolnjene z ranjenimi turškimi vojaki, kar pa s&iišijo turška oblastva prikrivati. Te dni si je namreč bitoljaki angležki konzul ogledal tamušnjo vojaško bolnišaico, a pokazali so mu le 20 ranjencev. V Bitolj dovažajo se dan za dnt,vom novi ranjenci, tako da iščejo oblast' kake tri do štiri hiše, katere spremene v bolnišaice. Za inje dni prihaja toliko vesti o dogo-clivših se bitkah, da nam nikakor ni mogoče vbth teh vesti niti na kratko priobčevat . — Najb i,i dokaz, da so bitke zelo goste in da se Turkom ne godi ravno najbjlje, je tu, da se neprestano polnijo z ranjenimi turškimi vojaki bolnišnice v Solunu, Sereeu, Bitolju, Diinopolju itd. Glavno taborišče ustaše v oahaja se sedaj v bitojrktm viiajeiu med Fiorino in Vodeno in sicer v vasi Cigan, ki ieži vitoko v gorovju, kjer je koncentriranih kakih 3600 ustar-ev. Kakih 1200 ustaše v pa je utaborje-nih v Jjihavi v gorovju Pajak: ti so v zvezi z glavnim taboriščem v Ciganu. Turii so že večkrat poskus ii prepod.ti ustaše iz Cigana, a se j;m do sedaj ni še posrečiio. Sicer pa so ustaši ukrenili vse potrebno, da se bodo mog.i brez š c de umakniti, ako pride na-nje velika premoč. Ma^še ustaške čete so raz-strešene po vsej Macedoniji, Starej Srbiji in drinopol]3£em vilajetu. — Sodi se, da znaša š:eviia oboroženih u-tašev sedaj kakih 35.000 do 40.000. Tržaške vesti. Odbor pol. društva »Edinost« je sklenil v rni zadnjih sej, da odpošlje energičen protest na parlament proti pridržanju tretje- letnik >v v vojaški službi. Ta sklep je že izvršen. Dalje je odbor sklenil, da skliče v kratkem javen protesten shod radi tega vprašanja. — Dan in kraj se objavita pravočasno. La>ka šola pri sv. Ivanu in nase delo. C. kr. n»me*tn stvo je torej razveljavilo sklep našega mestnega sveta, oziroma je prepovedalo ustanovitev laških paralelk pri sv. Ivanu. »Piccoluc, ki se je delal, kakor da je kar »paf« od samega začudenja radi te odredbe namestništva, ne bomo odgovarjrli. Da še enkrat primerno označimo veljavnost nje govih argumentov, zadošča, ako povemo, da se je skliceval na zloglasno ljudsko štetje in je na to sklicevanje naslonil goropadno laž, da je večina prebivalstva pri sv. Ivanu ita- lijanska, katera trditev pa je temeljito ovr-žena po rezultatih vseh volitev pri sv. Ivanu, kateri rezultuti dokazujejo marveč, da je ravno nasprotno res tega, kar trdi »Pic- so Lepo pa ni, da Tržačani nabirajo in darujejo svote za ljudi, ki niso v skrajni bedi in za katere so dolžni skrbeti — ter tudi skrbijo — drugi, medtem, ko imamo doma v vse colo« : da so namreč Slovenci v ogromni 1 svoji sredi vse polno someščanov: bolnih, 1........ 1 ' ' bedi. večini pri Sv. Ivanu. S tem pa je povedano gladnih, živečih v skrajni tudi, daje le tako drzno in za lažnjive trditve i V Trstu živi, ali životari na stotine naravnost ž lezno čelo, kakoršnje je »Pic- družin, ki se preživljajo s kako porcijo tako- colovo«, moglo pripovedovati o velikem ve- zvane »bobe«, katero dobivajo v zavodu za selju, ki je zavladalo po vsem sv. Ivanu ubožce! Tu imamo brezštevilnih družin v veled vesti, da se tam ustanovi italijanska največem pomanjkanju, a me3to da bi go- šo!a ! spoda »Italijani« pomagali svojim somešča- S >P ccolom« torej za sedaj nobene be- nom, nabirajo svete za bratce v bližnjem sede več. Pač pa ne bo škodilo, ako vprego- kraljestvu, za ljudi, ki ne trpe pomanjkanja, vorimj par besed na dve drugi adresi. ker jim morata pomagati — V zaključku avoje polemke proti go- uprava italijanskih železnic voru dra. Gregorina v mestnem svetu je — katera je odgovorna za slične nesreče, menil voditelj večine, dr. Venezian : kakoršnja se je dogodila pri Bjanu — in pa »La minoranza ci dichiara, che voterii italijan-ka vlada ! contro e ci fa la minaccia, di ricorrere a In Bazovice nam pišejo: V poročilu o tutti gii aitri mezzi legaii contro la proget- 6lavnosti v Dolini, oziroma o zabijanju žeb- tata ecaola. Siamo lieti che una minoranza ljev se je vrinila Vašemu poročevalcu mala ci si a e si manif-sti in un continuo controllo, pomota. Društvo »L'pa« iz Bazovice je bilo ma la minaccia ci esilara. Perclč non sappiamo res pismeno zaprosilo gospoda jžupana Pan- <{uali poslano essere queBti mezzi legali per gerca, naj je zastopa, oziroma zabije žebeij v impedire una coea legalissima«. njega imenu za slučaj, da ne bo na ceremo- Dr. Venezian je bil U>r?j radoveden — niji zabijanja žebijev navzoč noben odbornik torej ni tega niti slutil — katera so tista društva »Lipa«. No, navzoča sta bila celo pravna sredstva, ki se jih hoče slovanska dva odbornika našega društva, katerih pa manjšina poslužiti proti ustanovitvi italijanske menda gospod župan ni poznal, ali pa ju ni š -le pri sv. Ivanu. Sedaj pa menda ve, po- zapazil, kar je lahko umevno ob tolikih skr- učila ga 'e odredba namestništva. M >ž torej, beh, ki jih je imel gospod župan onega dne. ki si domisljuje, da vse ve in ki v tem Eden teh dveh odbornikov, blagajnik gosp. domnevanju od gori doli bagatelizuje vse Josip Marc, je tudi zabil žebeij z besedami : druge ; mož, ki igra nekako previdenco v Le vihraj zastava ponosom in čilo, In ščiti italijanskem taboru; mož, ki je diktator v Slovana na delu obilem! italijanski večini mestnega sveta ; mož, ki Prošnja. Podpisani prosi vse one, ki so tako visoko štr'i v vis nad vbo druge, da s z njega pripomočjo po3tali Tržačani, a mu še svojo voljo nadvlavuje vseh : ta mož torej ni niso naznanili tega, naj store to čim prej vedel, da nadzorstvo nad takimi stvarmi ustmeno ali pismeno, oziroma, naj prijavijo pripada državni oblasti in da ima ta oblast svoje ime in priimek ter občino, v katero so glasom zakona pravico končne odločitve — da spadali poprej. Podpisanemu uradu je poje torej na tej oblasti, da dovoli ustanovitev trebno znati za slehernega, ki je z njega po-kake šule ali pa ne! Torej tudi vsevednega, močjo postal Tržačan, da more storiti potrebno vsemožnega in s prerogativami kakega impe- za one, ki niso še dobili domovinske pravice ratorja v gospodovalni stranki obdanega dra. in da ee izogne nepotrebnim sitnostim, katere Veneziana, je doletela enkrat resničnost prego- Be delale oblastvom, ako ne vemo navora : »Si tacuisses, philosophus mansiases ! Ce tančno, kdo je in kdo ni se dobil domovin-bi bil molčal, bil bi ostal zamišljen — ske pravice. Imena onih, ki so postaii Trža-vuevedež. čani objavi podpisani v »Edinosti«, kakor je Drugo našo besedo naslovljamo na adreso storil to z onimi, ki so se prijavili do sedaj, tistih godrnjačev, katerim naši zastopniki v Pričakujemo, da nam sleherni stori to uslugo, mestnem svetu ne morejo nikdar prav storiti. Prosimo to v imenu koristne stvari in tistega Ce so naši malo poropotali, jim očitajo ro- obilega truda, ki smo ga že žrtvovali v potanje, če pa ne ropotajo, jim štejejo v nemar- stvari domovinstva. nost, ker — niso ropotali ! Eden teh £0.1r- Urad čev je zlorabil predale nekega slovenskega političnega društva »E linost« lista v zbadljivo očitanje, da se je dr. Gre- ul. Molin piccolo 1. gorin omejil na »skromen govorček«. Tudi p. S. Uradne ure : ob delavnikih od 5. ta godrnjač je dobil oigovor po odredbi na- do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih od mestništva. 9. do 10. ure pred p. »Skromnemu govorčku« eo naši — po- Veselica zavoda sv. Nikolaja. Malo- tom dra. Gregorina — pridružili nadaljnje kateri zavod si je v tako kratkem času pri- korake na namestnistvo in na ministerstvo dobil toliko zaslug za slovensko ženstvo, ta- ter so te korake moralno podkrepili s pro- kih simpatij in tak ugled ne samo med slo- testnim shodem, na katerem je gromelo ka- venskim, ampak tudi med italijanskim in kor gromi le malokdaj in le malokje po Slo- nemškim prebivalstvom našega mesta in to- venskem. To vse ee je združilo v akcijo, ki lito priznanja celo od oblastnij, kaicor ravno je izdala. In tako treba : proračunjeno, aaš zavod sv. Nikolaja. — Kiako velikega vztrajno in v vsem mora biti zistem ! Gro- pomena je ta zavod za tržaško Sloven- meti treba tam, kjer je umestno. V mestnem stvo, uvideva še le oni, ki Be je bolje uglobil svetu ne dosezamo ničesar ob takih nacijo- v življenje tržašsih Slovencev, v njih borbe nalnih vprašanjih, pa tudi ko bi s kanoni muke in ki pozna natanko vse tržaške streljali ! Tu m treba z odločno, premišljeno in razmere. dostojanstveno beBedo označati naše stališče Prebivalstvo vsakega mesta bi moralo in s konkretnimi podatki dokazati naša prava, sčasoma izUmreti, ako ne bi dobivalo z de- potem pa energično nastopati tam, kjer so žele novih novega pr9bivalstva. Ker dolžni nas slušati in kjer imajo v takih Qamreg zrak po velikih mestih tako oku- Btvareh moč nad našimi komunalnimi mo- žeQ in živijeD8ke razmere take, da se meščani I . • g°tC!- že tekom nekoliko generacij tako pomehku- Najfulminantneji govor v mestaem svetu žijo in OBlab0( da ae ne morejQ ve5 proporci- ne bi bil nič koristil proti uvedenju italijan- jonalno maož;ti, potrebujejo z dežele svežega, skih šol pri sv. Ivanu, ako bi bil govornik zdravega ]jud3tva, ki jim zopet očvršča osla- potem samozavestno legel na svoje govorni- belo krL In to naiogo izpolnjuje v Trstu po ske lovorike in — nič več storil! veliki večini prebivalstvo slovenskih dežel. To je taktika, kateri slede naši zastop- Mladeniči in dekleta prihajajo v Trat v službe, niki in mi smo trdno uverjeni, da je edino ostajajo tu in si ustanovljajo svojo družino, prava ! Proti našemu nazoru ne velja niti Ali dekleta so tu v veliki večji nevarnosti, dejstvo, da naši mnogokrat ne vspevajo. Na nego mladeniči. In koliko se jih je dosedaj v tem eo krivi drugi odnosaji, katerih odstra- i resnici potujčilo, ker niso imele nikogar, ki bi n tev je za naše poslance izven možnosti, ne jih držal na pravi poti! — Posebno pa: kopa morda neveljavnost tu označene taktike. Uko slovenskih mater je zgubljenih za nas, Za dr.a Gregorina pa je doseženi vspeh proti ker ni bilo nikogar, ki bi jim, ko so kakor sklepu mestnega sveta za u vedenje italijanske šole pri sv. Ivanu, najlepše zadoščenje za zlohotno zbadanje s »skromnim govorčkom« v izvestnem slovenskem listu. Je in — ni lepo! Pišejo nam : Lepo je, da tržaško občinstvo človekoljubno pomaga onim nesrečnežem, katere je zadela katastrofa v Beaau pri Vidmu. Lepo je pomagati slehernemu nesrečnežu v skrajni bedi ko pričakuje pomoči — kruha ! dekleta prišle v naše mesto, vcepljal v srce ljubezen do materinega jezika ! Koliko naših deklet Be je izgubilo moralno, ker ni bilo nikogar, ki bi jim bil nudil pomoč v nevarno-sti in nesreči ! Sedaj pa imajo slovenska dekleta, prihajajoča z dežele v Trst, varno zavetišče v zavodu sv. Nikolaja. Tja Be zatekajo v vsaki potrebi in ne zaBtonj. Voditeljica tega zavoda žrtvuje vse svoje močij, da jim pomaga, jim daja hrano in stanovanje, ko so brez službe, jim dobiva službe, jih navaja na vzgledno življenje in na narodno delo, jim uceplja v srce ljubezen do svojega naroda. Res, da eo ta dekleta ,le služkinje4 in nič drugega ! Ali, ako pomislimo, koliko žen, koliko mater postane iz teh služkinj, ki bodo vzgajale Bvoje otroke v zavedne Slovence, ako so same dobile narodno vzgojo ; ali pa tudi v strastne izdajice, ako so same vzrasle v mladosti pod tujim vplivom, ali pa prepuščene same sebi; moramo gledati mi tržaški Slovenci, da kolikor možoo podpiramo ta zavod, od katerega imamo lahko toliko ieminentnih koristij, ker si z njim zagotovimo za bodočnost veliko narodnih močij. Zavod ni bogat in se ozira ed no le na podporo od strani slovenskega občinstva, ki ga ja dosedaj podpiralo blagohotno. Jutri bo imel ta zavod svojo veselico in bo praznoval s tem obletnico obstanka svojega doma. Kakor je razvidno iz vabil, je program jako obš'ren. ker bodo sodelovali: naše vrlo pev. društvo »Kolo«, priznani diletantje društva »Slava« in izborna vojaška godba, kar nam priča, da bo zabava izvrstna. In po • i strežbo bodo oskrbovale dekleta zavoda, ki 'se hočejo s tem izkazati hvaležna svoj;m dobrotnikom. Torej, kdor le more, naj pr hiti na to zabavo, naj priskoči temu Človekoljubnemu podjetju na pomoč, naj podpra s tem tudi tržaško Slovenstvo ! Izletnikom v Devin naznanjamo, da ' odidejo iz Trsta nsslednji vlaki : ob 9. uri predpoludne, ob 12. uri in pol, ob 2. uri in tričetrt (zabavni vlak) in ob 4. uri in tričetrt popoludne. Izlet v Milje. Parni k »Elena« priredi jutri popoludne izlet v Milje. O ihod iz Milj ob poldrugi in iz Trsta ob 2 50 ura pop. ; povratek iz M Ij ob 6. uri in pol in iz Trsta ob 7. uri zvečer. Vožnja aamo tja ali samo nazaj 10 stot. Navadne plesne vaje v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu« se vrše vsako nedeljo in vsaki praznik od 4. do 8. ure zvečer. Posebne vaje pa to vsaki ponedeljek, sredo in soboto od 7. do 9. ure zvečer. Prvotna lista porotnikov. Mestni magistrat javlja, da bo prvotna lista porotnikov, ki ima služiti v podlago za sestavo liste za leto 1904, izložena na javni upogled od 28. t. m. pa do 5. oktobra v eobani št. 12 v 4. nadstropju municipalne palače. Točenje mošta v javnih lokal:h bo tudi letos>, iz higijen:čno-sanitarnih razlogov, dovoljeno še le z dnem 15. oktobra. Deklica pod deskami. VozDik Pavel Kozara iz ulice Vtltro št. 512 je včeraj zjutraj pripeljal voz desk na obrežje o kanalu. Predno so se deske začele razkladat', postavil je voznik ob voz dva droga v opozorjen je pasantom, da ee ne smejo bližati vozu. Par minut po tem pa je raz voza padel kup desk na neko 12 letno deklico, ki je začela na vso moČ klicati na pomoč. Pritekli so mornarji in voznik Kozara ter deklici* spravili iz kritičnega položaja. Pr.hitel je na to tudi neki municipalni stražar, ki je deklieo v diru odnesel na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatiral, da so revici, ki se imenuje Bruna Osvaldella in stanuje v hiši št. 45 na Aeijuedottu, deske zlomile nogo. Ko ji je podal prvo pomoč, dal jo je prepe-peljati v mestno bolnišnico. Voznik Kozara bil je odveden na redarstveno ravnateljstvo, kjer so pa spoznali, da ni bil kriv nesreče in so ga izpustili na svobodo. Drzna tatvina. Pred nekoliko dnevi šli so tatovi o belem dnevu z vozom v zaljgo železnine, ki se nahaja v ulici Cecilia in je last tvrdke Cramer & Sck\varž, naložili na voz ! razne predmete v skupni vrednosti 200 K in j mirno odpeljali svoj plen, ne da bi jih bil o tem kdo zasačil. Še-le zvečer je neki uslužbenec tvrdke, ki je šel po opravilu v dotično zalogo, zapazil tatvino. Stvar se je naznanila policiji in cfisijalu Titzu se je pred-sinoči posrečilo zaBačiti dva teh tatov. Ista se imenujeta Jernej Maslo, vulgo' Ernesto, star 37 let in Luciano Manzani, star 22 let. — Titzu se je tudi posrečilo rešiti del ukradenega blaga, ki ee je nahajalo v zalogi nekega prodajalca starine v ulici Torrente. Radi konjskih repov v zapor. Llov-dov parni s »Thetisc je vozil iz Kotora v Trst 66 konj. Trem pomorščakom, Antonu Arzelinu, Matevžu Vukovu in Andreju Man-ttlla, pa je prišlo med vožnjo na misel, da tudi konjske repe je možno spraviti v denar. In misli je sledilo — dejanje. Vsem 66 konjem so porezali repe, da bi žimo spravili v denar. Toda, ni se posrečilo : radi teb konjskih repov so morali pod tržaški — ključ ! Grozna nesreča se je dog >dila včeraj popoludne v t .»varni jut pri sv. Andreju.— 23 let^e^a dninarja He-mana Lange a, stanu-jočega v ulici Antenorei št. 22 je zajel neki stroj, veled če-ar sta mu dva cilindra odtrgala (kakor da sta odrezala) roko in podko-m »leč. Ponesrečenec je grozno zaupil. Slučajno je v bližini delal njegov brat, ki ga je z vs;> silo iztrgal iz položaja. Da se ni zg * diio to, bi biia cilindra gotovo popolnoma zm^stila ponesrečenca. Poklicani zdravnik iz društva »Ijrea« je ponesrečencu obvezal odkršek roke, na kar so Lacgpja v vszu preoeljali v bolnišnico, kjer to ga vsprejeli v X. oddelek. Tudi odtrgano roko in pod ko mole« so prenesli v bolnišnico. Vremenukl vestnfk. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 11.8, ob 2. uri popoludne 25.- C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.6 — Danes plima ob 8.50 predp. in ob 8.17 pop.; oseka ob 2.32 predpoiudne in ob 2 23 popoludne. Vesti i2 ostale X Borba za pravo naseara jezika na sodiščih. V n^ei ined 16. ia 17. junijem, so bili p mazani v Vrbniku italijanski in nemški napisi na tablah tam šajtga poštnega urada, or^žaiške postaje itd., a na zid te po slednje je bil prilepljen liotiČ z napisom: Živila Hrvatska, na vješala svabska pseta«. — Kadi tega dogodka je bi; dne 7. jul ja aretiran neki Ivan VolariČ. Prvi zaoisnik z njim na sodišču v Krku je bil sestavljen v italijanskem jez ku, z orožnikom, Dalma tincem iz Kotora, ki je vodil po zvedovanja, pa v nemškem jeziku. Potem je Volarid je-cal v preiskovalnem zaporu vse do 19. avgusta, dokler ni državno pratdnštvo dvig niloobtožbe. Ker pa Volarid načelno ni hotel vsprejeti italijanski sestavljene obtožnice in je zahteval hrvatsko obtožnico, -o mu poialjšali prei-kovalni zapor in še le 12. s p tem bra, torej po (»S dneh se »e vrš la razprava na o .rož-n'in s jdisču v Rovinju. Rizprava se je vr šila -icer na hrvaLskem je&iku, toda tako da je b;i > čuti več — talijanšč ne, nego pa hrvaščine. Senatu, sestavljenemu za to hrvatsko razpravo, je predsednik tjlmač.l poj^d ne dele razpre ve s pomočjo italijanskega jezika in je tudi sicer rabil ital janeki jezik, ko ni bilo nikake potre »e. EI na razlika med to in drugimi razpravami v Rovinju je bila ta, da ni sodeloval tolmač, ki p j svojem poklicu pripada vse častivrednemu ^-tsnu — soda rje v. Poleg tcga dolgega preiskovalnega zapora je dobil VoLric še dva tedna zapora ! ! X Člrnoi deželnesa šolskega sveta za Goriško (^radi-čansko e cesar imenoval ravBistel'a državnega gimnazija v Gorici, Miroslava S i m z i g a, in sicer za tekočo funkcijsko perijodc. X Grško vojno brodovje v Puljn. Pred čeiajn:im je priplu a v naše vojoo pristanišče, v Pulj, grška eskadra, sestoječa iz treb o -clopnic. X Akademieno ferijalno društvo »Adrija« v Gorici naznaniš, da bo imelo svoj II. izredni občoi zbor dne 23. t. m. ob 8. avečerv »Hjtelu Ceniral« v jedilnici na levi st:aui ob \h >du, zdoevnm redom: 1) Odbo-rovo por čilo; 2) P «lovn k občnega zbora: 3) Lju Inke knjižiic-; 4) Akcija za slovensko 2:muazi'o v G rici ; 5) Dtželne podpore; 6) S.učajnosti. — Clsni, etart š ne, ustanovniki, podjK>rniki in učiteljevo vabljeni, da se udeleže občnega zbira v obilem številu. — Gostje dobro d< šli. slovil od župana ljubljanskega po — laški. Sedaj pa je zipet župan rekel nadvojvodi : Jaz ne znam laški ! — na to pa nadvojvoda: Jaz pa ne slovenski ! Mi emo uverjeni, da bi le razžalili čita teije, ako bi jim še le pripovedovali, da je j to drzna laž. Samo to ne vemo, ali bi bolj | občudovali drznost lažnika, ali pa neumnost njih, ki Sit&jo to. Ne čudimo se toliko, da je ljud j, ki tako neumno lažejo, ali fenome-nalen pojav je to, da je v XX. stoletju še ljadij, ki si puščajo nuditi take oslarije! In zabeleženo bo li, da so nemški ljudje, ki pi šejo, in nemški ljudje, ki čitajo in — verjamejo take budalosti. Ali naj je tudi to — voian-leuehtend ? ! Gospod župan ljubljanski pa more biti zadovoljen : na svoji strani ima one, ki se — smejejo ! I . Vesti iz Štajerske. — Šolski ravnatelji — politični agitatorji. V Celju imajo nemško d-khško meščansko in nemško dekliško šolo. Ravnatelj prve se razjarja, da je ves iz sebe, ako mu je kdo predložil kako slovensko listino. Ravnatelj drugo imenovane šole pa kaže še brezobrazneje svoje nemšso - nacijonalno mišljenje, kar je to isto, kakor slepo sovražtvo proti Slovencem. Ko je doznal n. pr., da je oče dal svojo hrerko, obiskujočo nemško dekliško šolo, v neko slovensko rodbino na hrano ;n stanovanje, je nemudoma napovedal dekl.ci, da mora v neko nemško zagriženo rodbino. A'i ni to že višek brezobraznosti ? To je izbruh fanatizma in narodnega sovražtva, ki se ne plaši niti eklatantnega kršenja po zakonu zajamčene osebne svobode. Ce je kdo z brahijalnim nasiljem koga o»iral osebno svobodo koga, mu državno pravdništvo hitro obeša na vrat razne kaeensku paragrafe, ki donašajo toliko in toliko kazni ! Mari pa označeno početje rečenega ravnatelja ni nasilje proti osebni svobodi starišev ? ! Mari je mo ralno nasilje manj® grdo nego pa nasiije z br hijaino moSjo ? ! Ne! — In takim ljudem je poverjena vzgoja naše slovenske mladine na Spodnjem Štajarskem ! Taki otročiči ali so mučeniki, ali pa — bodoči odpadniki in brezznačajneži. Strajki. CLEVELAND (Ohio) 18. (B.) Parniki, katere ima družba United States Steel Corporation v velikih jezerih, so vsled Štrajka voditeljev ladij in krmilarjev, poslani v zim ske stane. VBled tega so brez dela 2500 uslužbencev na ladijah kakor tudi ve.iko število ljud'j v rudnikih in izdelovalnicah jekla. Dogodki na Balkann. SREDEC 19 (B) Ve=t v nekem vna-njem listu o masakriranju vsega prebivalstva v Kaatorji ni potrjena do sedaj uradno. ATENE 18. (B) Potrja se, da je ube-žalo v Teeal jo mnogo od Turkov proganjanih bolgarskih ustišev*. Vlada je ukrenila potrebne odredbe in je dala postaviti na meji vojaški kordon. Darovi za žrtve na Hrvatskem. — G. Anton vitez Vukovid Vučidolski K 40.— g. Anton Truden......„ 40.— Prej izkazanih.......,.12610 S upuo K 206 10 Fran Antonič Campo Belvertere 10. Telefon 1617. Nova prodajalnica jestvin in delikates. Bogat izbor vseh v to stroko spadajočih predmetov. Specijaliteta: Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. Najfinejši salami. Telita zaloga Tin v hteM Diva, liierjey in miieralnil vola. = Postrežba na dom. . „Škrat44 je danes izšel in prinaša zanimivo berilo ter lepe slike. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN GODNiK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost4' v Trst« Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih Htrasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt a. 4 Mladenič star 17 let z nekoliko srednje-šolske izobrazbe, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika išče primerne službe v kaki pisarni ali trgovini. — Naslov pove uprava našega lista. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na uorcelanastiii ploščat za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ±=± ulica Tesa št. 52. A. =: (v lastni hiši-) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence., Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilusrfcovan cenik brezplačno ln franko. rt I ■ 1 ' 1 v sodih po 50 in 100 /QllQ inflin ki?, razpošilja p^ naj- /III II Mmil ANDREJ LiUlJU 1UU1U JEBAČIN, Stepanj.- vas pri Ljubljani. Za dobro bl*go se jamči. Vesti iz Kranjske, Razprava proti županu Hribarju v Ljubijauj, ki se e jme;a vršiti predvčerajšnjem na t< žbo lastnikov, je odložena, ker je sklican deiželni zbor m je g. župan, kakor poslanec, imun. * Nemške laži. Koroška »Bauern Zei* tune« ima menda t> nalogo, da deia nemške kmete so b lj neumne, nego so že po velikem delu. V ta namen pripoveduje kmetom take oslarije, kakoršoj:n ne bi se smelo nuditi n komur drugemu, nego čitateljem koroške »Biuern Zeitung«. Tako pripoveduje, da je neki nadvojvoda prišel v Ljubljano. Zupan ga ;e pozdravil slovenski. Nadvojvoda ni ra-urael. Na odhodu pa se je nadvojvoda po- Vesti iz Koroške. 4- Žalostna smrt — V Dobrijab na Zgornjem Koroškem je neki šolar na potu v šolo jedel hruško in jo zato razrezal z nožem. Nakrat je padel čez kamen in nož mu je prebodel erce. D*»Ček je obležal mrtev na mestu. -}- Velik požar a<» imeli na večer dne 9. septembra v Brežki vasi. Zg >relo je 17 hiš. Pogorelo je tudi nekaj živine. Prebivalci so rtšili le nsgo življenje, a še to je bilo v veliki nevarnosti. Gorjć, če bi bil ogenj na vstal nekoliko pozneje. Gotovo bi bilo po ginilo tudi nekfj ljudij. Žalosten je bil prizor, ko so se ljudje, ki so vso noč prebili zunaj na polja, zjutraj vračali, a niso mogli naiti kraia. Kjer so stala njihova p^alopja. Skcr j 200 ljudij mora po druzih hišah iskati prenočišča, obleke in hrane. Razne vesti. Hrvatski novinarji. Pod tem naslovom prinaša zagrebški »Obzor« članek, v katerem živo priporoča osnovanje hrvatskega novinarskega društva. Tako društvo imelo bi mnogo posla. V prvi vrsti so Btrokovna vprašanja, katera bi moralo rešiti novinarsko društvo. Društvo imelo bi ojačevati medsebojne zveze in tako preprečiti da bi dunajske in budimpeštanske novine imele iz Hrvatske boljše vesti, nego hrvatsko novinstvo, kar se sedaj često dogaja. Nepovoljne tiskovne razmere moči bo odstraniti le tedaj, ako se vsa hrvat ka družba zavzame za reformo teh jraz-mer. Ali kdo naj da k temu inieijativo, ako ne novinarji sami. Tudi za slovenske časnikarje bi bil zadnji čaa, da bi resno začeli delovati na usta novit9v slovenskega novinarskega društva. Velik dohod m snovij za možke ženske obleke same novosti. gogat izbor drobnarij za krojače Naslednik: FB. EITTY Alojzij Galperti TRST Barriera veccliia 13. 4 K n Svoji k svojim ZAI.OGA n u n it n dobro poznane tovarne mizarsfa zadrnze ? Gorici (Mas) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej Čsrnigoj Trst, Via (ii Piazza Y8cchia (Sssarla) št. 1. hiša MarenzL največja lovama noiištva jrimorsb isžels. Bolidnost zajamčena, kajti les se osuši v"to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo dO stopinj. — Najbolj udobas, ras-dernl sestav. Konkurenčne cenz. 9W Album poliidtev brezpla5*c M m Pozor! 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasn* ura s 24 urnim tekom s posrebrneno, verižico ; 1 krasna spila za kravate se sinuli biaari ;• 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske ; 1 garnitura gumbov za mau^ete, srajco in o*- atnik. 1 jamčeno iz 3 doublž zlata ; 6 žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisal a oprava iz niklja 1 -lepOj toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom; 1 , lepo dišeče toiletno milo: 1 beležniea; 12 komadov umetnih «lik naj z namenitej 5>h mož sedanjega časa; 72 pisalnih peres in še 290 različnih komadov, koji-so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en nož z 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsakemu po en tak nož Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA reflistrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 1. nad str v lastni hiši. Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega Če tudi ni Član društva in se obrestujejo po 41/2°/0, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 5l/»°/o (Traduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje lira vlog leta 1900. Kron 1,263.563 Poitno-firan. račun štv. 831.315. m* Brzojavna poročila. Umirovljenje. DUNAJ 19. (B.) \Viener Zeitung« javlja : Ceear je podelil profesorju na mornariški akademiji Juliju \Volfu, povodom umirovljenja istega ua lastno prošnjo, naslov in značaj vladnega svetnika. I i i I I \ TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILN regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom. Uliea S. Frsneesco šteT. 2, I. - TRST - Ulica S. Franeesco štev. 2, e lefon 952 Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1lt°[Qf na menjice po 6°/0f na zastave po o1/*0/«,-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 8X6.004. IVAM SGHINDLEB Dunaj III ]1 pošilja ze veliko let dobro znane stroje vsake vrste za roljedelske in obrtne potrebe mline /a >adje in grozdje, stiskalnice za olje in grozdje, >kroy lnice za trtje poljska orodja, stiskalnice za peno. mlatilnice' vitlje, trij* rje, č:b i niče za žito, lusčilnice ; a koruzo, slamoreznice, s roje za rf*z i nje rere, mline za golanje, kotle 7a kuhanje klaje, se-saljke i a vodnjake in gnojnice železne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet z dat no znižanih ccnali ravno tako vse priprave z j. kletaistvo. sesal j te za vino. mecene }i}.e, gumijeve ploče konopljene in gumi e ve cevi, i-troje za sladol-d, priprave ra izdeloranje soda v« de in penečih vin. mline za dišavo, kavo itd, s»t rje zi delanje klobas, tehmice za živ no. telit iee na drog, steber^ke tehtnice, decimalne tehtnice, željezno pohištva, željezne clsgajne, sivalre stroje \se.i sestavov. or.)dja i i Htr-.je vsake viste za ključavničarje, kovače, sedla je. pleskarje itd. itd. pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejili plačilnih pogojih, tudi na obroke! r. več kot 4iše se naj naravnost: Ivan Sehindler, Dunaj III!r. Erdbergstrassc 12. prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča (tovarna st@tew 1 ^tvrdke Fr. Švigelj regu, p. fBorovnica, Kranjsko, piijortca si. občinstvu, prečast. duhovčč n>", imejiteljein in 1 redstojnikoiu zavodov in iol. kicmerjcm in kavar-nsrjfm, 1 avtateljstvcm uradov, brivcem itd. itd. Sf {natančno in trpežno izvršene 'stole, naslonjače, fotelje, vrtne stoley ^ gagnlnike itd. itd. po kariij-jboli nizki ceni. BIfgo je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Xa željo pošlje tvrdka najnovejše obširne razvidna t blika blaga in ceoe, zastonj in franko. cenike z nad 80 slikami, iz katerih ie C < < C < < < TRGOVINA Z ŽELEZ4EM Corso štev. 33. podružnica Trst. Naroeevaleem na debelo dovoli se znaten popust. Gosp. lekarnar piccoli Ljubljana. Varujte Vaše noge Priporf^Ča svojo dobro <*ortirano zalogo predmetov za stavbinstvo <* traverze. zaklepe, železo za kovače, stare žfleznične šine, držaje in ograje, vod- ( rjake, pcroc>e. zelezne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji f in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, y železne pohištvo in pred ognjem varne b agame, nagrobne krize in ograje ter ^ orodje za vsako obrt. />/>/N/V 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Jnuustria in ul. Guardia v li£*h 5M ifa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I ca sir. od 1—2 in 5—7 pop. Vaše železnato vino peni uporabljal z izvrstnim vppehom pri moji soprogi, katera je doitjo čaea nervozna. Prosim Vas, tla rui dopošljete po pošti še še-?t steklenic zgoraj imenovanega vina. 2>r. L farber c. in kr. štabni zdravnik. Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Caiiutia. Prodaja f-rebme urv cd asbesta. Cenrrala: DUNAJ. I.. Do-minikanerbastei 19. Za pouk Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda v neškem in francozkem je- Jaj° V(ii predmeti tudi na mesečne obroke. ziku diplomirana gospodičnu pri---- in v novi hiši je oddati dve primerni j stanovanji vsako z dvema sobama in kuhinjo. Obrniti se je v ul. Romagna številkii 132. Sodar prodaja veliko partijo novih in rabljenih sodov od 30 do 900 litrov. Ulica dei JVIo-reri št. 103 v l|ojanu. Z dnem 20. septembra tudi na sejmu v Kopru. porota se za učenje teh dveh jez kov kakor tuii slovenščine in glaso iija. Govori tudi italijansko. Naslov pov«- uredništvo „Edinosti". Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delil u d ust ria št. 1. - Trst. \ Cementne pl( šče umedeoe od 25 in 33 cm, sest vogal ne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— □*». Plošče v rjsanjib po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence boiisi glede cene ali kakovosti blaga. Wk iti & ■■> jt-t >1 cr rsj. cd oo POTNIKOM V GORICO se priporoča v obisk KAVARNA -- CENTRAL t Gorici Da Travnih (Piazza Grande.) O cc Iščem v Trstu v bližini glavne p«»ste s 1. oktobrom meblovano sobico posebnim vhodom, ako mosore s hrano. Pogoji naj se pošiljajo do 20. t. m. na naslov : Sve-tozar Koser. c. k. poštni praktikant, Mokronog. Dolenjsko. Za bolne na želodcu I Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s preblajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let presku^eno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Q To zeliftčno vino je sestavljeno od Izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, rt Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti vjt krvnih ceveh in delnje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo t ? l ij pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodeu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. 7Qniranip rlnvocko nntroho Dje neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, C.apBI alljc UIUVCOIVU |JUll CSJtJ bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi, pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v stekleaiiah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu iš^edniu, Miljah, Koprc. Sežani, Tržiču, Konkah. Fi-m:čelu, Ogleju, Gradežu, Izoli, Piranu, Pazinu, Buzetu, Post>jai Vipavi, Ajdovšč.ni, «oric», Gradišču ob Soči, Kortninu, Romansu, C'amplungu, Cervinjanu, U na?u, Bu,ah, Vižinadi Codroipo. >t. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone. Motta «li Livenza. Treviso. J.ošin;u, Arbe, Xovi, Cirkvenica, nje. Tudi pošiljajo Avs ro-Ogrske. ijih lekarne ? Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega \ina po originalni ceni v vse kraje Svari se pr ed ponar ej a r j e m Zahteva naj se izrečno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼se vrne rent, raetavnih pisem, pri j ori te t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. ji Promese izdaja k vsakemu žrebanja. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale , —_______________ kupone. —= Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ===== izgubi ===== Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bmkompt Jo inksMšo menic* Bor—m naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do --dne vzdiga. — ■ Promet a čeki in nakaznicami.