Leto V!., štev. 143
Ljubljana, torek 23. junija 1926
Poštnina pavSallrana.
Cena 2 Din
ea jahal« ob	car
Sune mesečno Dia »5 —» *a ino* Miastvo Din 4.0-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičev« eeat»
štev. 16/I. — Telefon Stev. 71. •Jočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, St. $/L — Telefon 6t 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto fn politiko
Upravsi
UpramlStro: LJubljana, PreSemova ulica it. 54- — Telefon 11. 36.
Inseratni oddelek t LJubljana, Preier-nova ulica it. 4. — Telefon it. 36.
Podružnici: Maribor, Barvaraka ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Rabin prt poltnem ček. uvodni Ljub* yana it 11-84*, - Praha čislo 78.18« Wicn Nr. io$.nu
Ljubljana, 22. junija.
Klerikalci so začeli sistematično go-nio proti novemu zakonu o narodnih osnovnih šolah. V ta namen se vrše sestanki v škofiji, v dekaniiah in župni-ščih. Sedaj so angažirali še klerikalne občinske zastope. da protestirajo proti temu zakonskemu načrtu ter zahtevajo, da se razprava o njem odloži.
Gotovo je, da se dj tudi načrtu novega zakona v marsikateri točki stvarno ugovarjati. Že izenačenje zakonodajstva, kj podira marsikatero določbo, na katero ie bila ta ali ona pokrajina navajena, vzbuja dostikrat neprijeten občutek no-votarije in zadene češče na nerazumevanje in nezaupanje. Kritika izhaja le prevečkrat s stališča: Kar ie bilo dosedaj Pri nas, ie dobro, kar naj pride od drugod, je slabo. Zlasti velja to za nas Slovence, kjer se politična demagogija polasti vsakega zakonskega predloga ter ga takoj skuša naslikati kot udarec proti — slovenskim interesom ali pa kot nasilstvo vlade. . . Zlasti kadar zakonski projekt, o katerem razpravlja Narodna skupščina, ne gre v okvir gotovih partizanskih računov, takrat se osobito naša klerikalna stranka z vso vnemo vrže na posel, da bi pri ljudstvu vzbudila mržnjo in nezaupanje proti novemu zakonu, mu že v naprej spodkopala avtoriteto ter ga naslikala kot posebno nasilje Beograda proti Slovencem.
Naravno je. da je moral projekt o osnovnih1 šolah, ki se sedaj nahaja pred parlamentom, naleteti na hud odpor organiziranega klerikalizma. Novi zakon temelji na načelu nacijonalne vzgoje in verske strpnosti, on daje šolo šoli in narodu in nikomur drugemu. To je dovoli. da se dviga proti njemu ves bes klerikalizma, ki sedaj organizira pravcato križarsko vojno proti novi narodni šoli. Vse. kar sedaj klerikalci uga-uiaio proti novemu zakonu, ima le edini cili. osovražiti pri ljudstvu narodno šolo in s tem ideie. ki jih ona zastopa. Klerikalci vedo. da zakona preprečiti ne moreio. a onj mu hočejo v naprei 1z-podbiti moralično avtoriteto, vzbuditi hočejo v ljudstvu prepričanje, da bo znkon uveljavljen proti njemu.
Kdor hoče pravilno oceniti klerikalne argumente o demokratizmu. ki ga baje zakon premalo respektira, in druge lepe besede, nai gre na kmete in nai si ogleda, kakšni sistematični gonji je izpo stavljena naša prosvetna edinica -osnovna šola od strani župnišč in kapla-nii ter s kako strastjo uprizarjajo klerikalci nerazDoloženie ljudstva proti učitelistvu. Tu na deželi nastopa kleri-kalizem v vsej svoji nagoti, nemoralno, brezobzirno, teroristično. Tu dnprina-šajo klerikalci nepobitne dokaze, da je vse to. kar Rišejo in govore po mestih in večjih krajih o kulturi, sama preva-ranfska fraza.
Glavno geslo, s katerimi operirajo klerikalci proti zakonskemu načrtu o osnovnih šolah, je naštevaaie bremen, ki so predvidena za šolske občine. Klerikalci hujskajo ljudi zlasti s tem. da bodo morale občine zidati nove šole ter skrbeti za brezplačne šolske potrebščine siromašni deci. Na široko in dolgo razkladajo koliko bodo občine morale plačevati za učitelje, za njih stanovanja in kurivo. Vse to delajo isti klerikalci, katerim se ljudstvo nikdar nc smili, kadar ga je treba pognati na kuluk za zgradbo novih razkošnih župnišč in tudi ne tedai. kadar treba ljudstvo izsiljevati za nove zvonove, ia-rovške svinjake ali pa katerokoli drugo stvar, ki direktno ali indirektno zvišuje pozicijo in moč klerikalizma. Za gospoda župnika, za zamorčke. za klerikalne ustanove ni nikdar škoda ljudskega denarja. za izobrazbo ljudstva ga je vedno škoda. Na celem zakonskem načrtu o osnovnih šolah, ugaja klerikalcem menda še najbolj oni člen, ki omogočuje tudi uvedbo štiriletnega pouka, še bolj bi jim prijalo. ako bi se otroci izročili kratkomalo v natezalnico prečestitih župnikov, kakor v Avstriji za časa kon-kordatske šole. Čim bolj je ljudstvo zaostalo in zabito, tem večji so uspehi klerikalizma. ki živi v XX. stoletju po vseh evropskih državah samo še od ljudske nevednosti in demagogije raii-nirane ter brezvestne duhovščine.
Značilno za naprednost g. Puclja ter za nedoslednost in neznačajnost niego-ve politike je dejstvo, da je sedaj začelo boi pnoti novi osnovni šoli tudi njegovo glasilo «Kmetijski list» in to čisto v duhu klerikalne hajke. Pucljevci so s tem postali priganjači klerikalizma ter pokazali, da jim je več za demagogijo. kakor na za ljudsko prosveto. Razumemo. da neizobraženemu ljudstvu tudi v naši ^civilizirani* in «visokokul-turni» Sloveniji ni lahko dopovedati, da gradi šole samo sebi ter da je žal (ne samo pri nas) še veliko, veliko pode-želanov. ki bi jim najbolj ustregli, ako bi šole popolnoma odpravili, sramotno pa je, da se je sedaj tudi Pucljeva klika, ki vara kmete s svojim napred-njaštvom. postavila na stališče klerikalne reakcije.
Gotovo se da posameznim določbam osnovnošolskega zakona prigovarjati
Povratek kralja v Beograd
Kralj je takoj po prihodu v Beograd obiskal predsednika Pašiča, ki se je že znatno popravil. — Avdijence na dvora in sprejemi pri Pašiču.
srede. nau.> pa se odpeljati na Bled.
Tekom današnjega dne se je Pašic počutil mnogo boljšega in se znatno popravil. Sprejel je ministre Maksimoviča. Uzunoviča, Gjuričiča, ^ Stojadinoviča, predsednika skupščine Marka Trifkovi-ča. predsednika verifikacijskega odbora Ninka Perica in dolgo konferiral z lea-derjem radikalne stranke Aco Stanoje-vičem.
Letni fašistovski kongres
Nadaljevanje intransigentne politike. — Zaupnica Mussoliniju in vladi. — Italija mora postati še bolj fašistovska. — Obtožba
proti grofu Sforzi.
— Eeozrad, 22. junija p. Danes popoldne ob 13.30 se je vrnil kraljevski par v Beograd. Takoj nato se je kralj odpelial v vilo ministrskega predsednika Pašiča, s katerim je dlje časa govoril. Kralj ie danes otvorii serijo ^avdi-ienc Na dvoru so bili ministri Uzuno-vič, Maksimovič ja dr. Ninčič. Ministra Uzunovič in Maksimovič sta pred avdi-ienco konferirala s Pašičem. Kraljevski par namerava ostati v Beogradu do
Prva pomoč za poplavljence v Sloveniji
Na predlog m?nistra dr. Žerjava lila 500.000 Din za poplavljence Demagogija klerikalcev
Beograd, 22. junija, n. Danes popoldne ob 16. uri se je začela seja Narodne skupščine, na kateri se je takoj potem, ko je bil sprejet zapisnik sporočil predlog klerikalcev o nujni pomoči po-plavliencem v Sloveniji. Govoril ie poslanec Smodej. Za njim je dobil besedo finančni minister dr. Stojadinovič, ki je rekel: Povodom tega zakonskega predloga mi ie čast sporočiti Narodni skupščini, da je bila tudi vlada po svoiih organih obveščena in da je po referatu ministra dr. Žerjava že sklepala o nesreči, ki je zadela prebivalstvo Ziri in Poljanske doline v Sloveniji. Vlada ie že določila izredno nujno pomoč pol milijona Din, da se pomaga poplavljen cem. Kar se tiče zakonskega predloga posl. SLS prosim, da se izroči finančnemu odboru, ki že proučuje kredite za proračunske dvanajstine, katere so tudi prijavljene kot nujne. Skupščina ie soglasno sprejela, da se ta predlog izroči finančnemu odboru. Predsedajo-či je sporočil: da bi se dala možnost odborom, ki so napovedali svoje seie za danes popoldne, v prvi vrsti verifi-kacijskemu odboru, da konča svoje delo, se predlaga po pristanku šefov parlamentarnih skupin, da se seia Narodne sfcupSčlr.e zaključi in prihodnja seia določi za jutri dopoldne ob 10. uri z istim dnevnim redom. Narodna skupščina ie ta predlog sprejela, nakar je bila seia zaključena.
— Beosrad. 22. junija p. Na današnji seji šefov parlamentarnih skupin se
je vlcda za prvo pomoč dovo-v Žireh in Poljanski dolini. — na račun ljudske nesreče.
ie dosegel sporazum, da se današnja seia Narodne skupščine hitro konča, da bi mogel razpravljati verifikacijski odbor, ki je bil sklican za 17. uro. da pa se pri-hodnia seia Narodne skupščine nadalju-ie iutri dopoldne z istim dnevnim redom. Istočasno so sc šefi parlamentarnih skupin sporazumeli, da se na da-našnii seji Narodne skupščine predloži kot nujen predlog za pomoč poplav-lienccm v Sloveniji. Na včerajš. seji ministrskega sveta se ie dolgo razpravljalo o poročilu o poplavi v Zireh. Po predlogu ministra dr. Žerjava se je sklenilo, da se doJ^či vsota 500 tisoč di-nariev kot prva nujna pomoč poplav-liencem ter da se na temelju poročila velikega župana iz Ljubljane, ki se pričakuje tekom današnjega dne, sklepa o nadalinih korakih.
Na današnji seji Narodne skupščine so klerikalci poizkušali veliko elementarno nesrečo v Sloveniji izkoristiti za svojo strankarsko demagogijo, .dasi so vedeli, da je vlada že v soboto in nede-lio po predlogu ministra Žerjava o tem razpravljala in sklepala. Klerikalci so bili zelo neprijetno iznenadeni, ko je finančni minister, čitajoč njihov predlog, izjavil, da ie vlada o tem že sklepala po predlogu dr. Žerjava. Zato so bili silno besni in so napravili strahovit hrup proti dr. Žerjavu. Posebno se je izkazal dr. Korošec. Narodna skupščina ie z velikim osorčeniem obsodila demagogijo klerikalcev.
Rim, 22. junija, a. Včeraj in danes se vrši tuka.i peti kongres iašistovske stranke. Predseduje mu De Vecchi. Prisotni so poleg ministrskega predsednika Mussoliniia vsi ministri in državni podtajniki v črnih srajcah. Na kongresu se ie poudarjalo, da .ie bila fašistovska revolucija iz leta 1922. najsvetejša, najbolj krščanska in najbolj monarhistična od vseh revolucij, kolikor jih je bilo dosedaj. Odobreno je bilo intransigentno stališče strankinega vodstva napram opoziciji. Priporočalo se jc. naj strankino vodstvo vztraja na tem stališču.
Nato je bilo odobreno poročilo glav-neea tajnika poslanca Farinacci.ia, ki je bil zooet potrjen kot generalni tajnik stranke. Med drugimi govorniki je danes nastopil tudi ministrski predsednik Mussolini. ki je v svojem govoru orisal delovanje stranke in fašistovske vlade in zlasti poudarjal, da so bili ravno v zadnjih dnevih stfrejeti razni fašistovski zakoni, ki v polni meri po-fašistuieio državno upravo. Naglasil je
tudi, da je bil med drugim sprejet osnutek tiskovnega zakona, kar se je zgo dilo v sobotni nočni seji, ne da bi bila zbornica prej obveščena, da pride ta zakon na dnevni red. Svoj govor je zaključil z zatrdilom, da bo fašistovska vlada strogo vztrajala na fašistov-skih načelih ter v kratkem preustrojila Italijo v jx»polno fašistovsko državo.
Rim. 22. junija, k. Na strankinem zboru fašistovske stranke v Rimu je bil med drugim sprejet referat o zunanji politiki, pri čemer so fašistovske organizaciie iz Turina stavile dodatni predlog, v katerem obtožujejo bivšega zunanjega ministra grofa Sforzo veleizdaje. Fašistovski poslanec Zimoio je temu predlogu dostavil, da bi se v nekaterih deželah, kakor na pr. v Angliji takega moža niti ne ustrelilo, temveč obesilo. Nato je bilo čitano poročilo o protifašistovskem delovanju soci-jalnih demokratov, kakor tudi o vprašanju izseljevanja. Mussolini in general De Bono sta bila burno aklamirana.
Verifikacijski odbor o anketiranih mandatih HSS
Verifikacijski odbor je včeraj soglasno sklenil, da se vsi anketirani radičevski mandati verificirajo. — Debata v zakonodajnem odboru o državnih pravdnikih. — Minister dr. Žerjav o
Obrtni banki.
Beograd. 22. junija p. Današnji dan je imel za senzacijo soglasni sklep verifikacijskega odbora, da se vsi anketirani mandati HSS verificirajo. Vlada je o tem sklepala že včeraj, ter je imela danes dopoldne v času seje Narodne skupščine kratko sejo, na kateri so se izdelale instrukcije za člane verifikacijskega odbora. Vlada se je postavila na satBšče, da sc morajo anketirani mandati verificirati.
V veririkaciiskem odboru je izjavil danes poslanec Leava-c:
~Po predlogu verifikacijskega odbora, s katerim se je predlagalo razveljavljenje mandaten■ HSS, je pedal izjave g. Pavle Ra* dič. Po izjavah Pavlu Radiča je Narodna skupščina izpremenila predlog verifikacij> skega odbora. Rezultat ankete je bil: Anketirani postenci so potrdil. pristop v selja* ško internacionalo in so to storili, verujoč zatrdilom vodstva, da seljaška internacijo* nala ni komunistična. Zato se predlaga, da se anketirani mandati verificirajo.»
Pri glasovanju je bil predlog sprejet so. glasno. Predsednik verifikacijskega odbora Xinko Peric je izjavil vašemu dopisniku, da bo poročilo verifikacijskega odbora gotovo v par dneh. nakar ga odobri plenim Narod* ne skupščine.
Beograd. 22. junija r. Danes ob 10. dop. se je sestal plenum zakonodajnega odbora, ki je nadaljeval razpravo o zakonu o državnih tožiteljih. V začetku sta govorila dr. Kumanudi in dr. Aleksander, ki sta naglnša-la, da ie ta zakon političnega značaja, ča je po njem državni tožitel; odvisen od ministrstva pravde in da uživa manj s.um >'toj-rrosti od uradnika, ker je sploh organ vlade. Govorti bi morali še poslanci dr. Ivan Lorkovič. Fr. Smodej in Dragjtin Rankovič (dav.), ker pa tiiso bili navzoči, se ie ničelna razprava zaključila in je dobil besedo
Po našem mnenju gre glede obremenitve občin predaleč, pripušča preširoko-grudno izjeme od osemletne šolske dobe. ie v discipliniranih predpisih pomanjkljiv. ima nedostatke glede organizacije šolskih svetov in še marsikatero določbo, ki bi io bilo nujno izmeniti ali popraviti. Sedaj se vrši predrazprava v parlamentarnem pododboru in prilike ter časa bo še. da se dosežejo najnujnejše korekture. Toda v svojih glavnih načelih je projekt novega osnovnošol-
Italija dobila zopet nov tiskovni zakon
Ostre odredbe glede odgovornih urednikov. — Obligatne novinarske organizacije.
Rim. 22. junija, k. Tiskovni zakon, ki je bil v soboto zvečer nenadoma predložen v zbornici in še v isti noči sprejet. določa med drugim, da ne morejo niti senatorji, niti poslanci fungirati kot odgovorni uredniki listov in da more vlada odkloniti pripustitev odgovornih urednikov, če so bili dvakrat obsojeni radi kakega tiskovnega delikta. Dalje je treba javiti oblastem generalije vseh lastnikov časopisov, njih bivanje in stalno bivališče. Lastniki časopisov so civilnopravno solidarno odgovorni z lastniki tiskarn in založniki za plače-
vanje kazni, ki so naložene odgovornemu uredniku. Tiskarne listov jamčijo za plačila. Višino kavcije določa sodni dvor kraja, v katerem se list tiska.
Zakon odreja dalje ustanovitev novinarske organizacije v vsakem kraju, kjer je apelacijsko sodišče. Ta organizacija mora sestaviti seznam novinarjev in le tisti, ki se nahajajo v tem seznamu. morejo izvrševati novinarski posel. Norme za sestavo teh seznamov bodo izšle po sporazumu z dosedanjimi novinarskiim organizacijami
Nemčija pred novo krizo
Nacijonalci hočejo zopet v opozicijo. — Vsak dan težji položaj
Luthrove vlade.
Berlin. 22. junija, r. >We)t am Montaž«
napoveduje novo viadno krizo v Nemčiji, ker se baje hočejo nemški nacijonalci zop.n vrniti v opozicijo. V vladi iih drže samo še oziri na novo carinsko predlogo, ki se namerava predložiti državnemu zboru, vendar pa je ljudska stranka proti razpravi carinske predloge pred rešitvijo vseh važnih zunanjepolitičnih vprašani.
Berlin, 22. junija s. Notranjepolitični položaj se poostruje. V parlamentarnih krogih
vedoo bolj govore o možnosti vfcKfeie krize, ker se zdi, da ie brez dvorimo, da imajo
nemški nacijonalci dovolj vladanja. Njih prizadevanja, da bi spremenili nekatere določbe weimarske nstave, so se izjalovile. Od dne do dne se jača vtis, da se dr. Lutlrer ne bo držal preko jeseni Govori se da dr. Stresemann v novi vladi ne bo več prevzel zunanjega portfelja, temveč namerava oditi kot poslanik v London.
minister dr. Gregor Žerjav k-:t zastopnik ministra pravde, ki je izjavil, da bo v glavnem na kritiko opozicije odgovoril v podrobni razpravi. Takoj pa izjavlja, (ia niso državni tožitel.i v nobeni državi neodvisni in da ne uživajo nikjer toliko samostojnosti kakor sodniki. To je v veljavi v vseh kulturnih državah zapada in je tudi popolnoma pravilno. Zatem je govoril poročevalec večine dr. Gliša Tadič, ki ie nsp-iš.io pobijal izvajanja opozicije in izjavil, da bo cela pravosodna zakonodaja v kratkem izgotev-ljena m da pripravlja minister pravde se tri nadaline zakonske predloge.
Med njegovim govorom jo došlo do ostrega incidenta med njim in dr. 2an''čem. Dr. Zanič je zaklical dr. Tadič.i: »Vi ste krivi za pljačko v Kostajnici!« Dr. Tadič mu je nato odgovoril: »Molčite, Vi ste navaden klevetnik!« Pri tem je nastal velik Hrup. Dr. ŽairK je hotel skočiti proti dr. Tadiču, kar pa so mu drugi preprečili.
Beograd, 22. junija p. Danes popoldne je ime! sejo odbor za pretres zakona o Obrtni bjjiki. Zastopnik trgovinskega ministra dr. Žerjav je izjavil v imenu vlade, da vlada zelo rada sprejema inicijativo poslancev v korist srednjih in malih obrtnikov. Treba :e rešiti samo vprašanje, ali bo v pooblaščeni Obrtni baeki imela večino delnic država in kolikšen bo delniški kapital. Izjavil je. da ic vlada pripravljena, dajati na račun glavnice letno 3 milijone dinarjev iz razredne lotcri-e in dva milijona iz proračuna. Minister dr. Žerjav je podal poročilo o intervenciji pri Narodni banki. Vlada pa ima od Narodne banke izjavo, ki bo podpirala kredite za Obrtno banko. Po govoru ministra dr. Žerjava se ie razvila debata. Na koncu se ie seja ndgndila. da se zberejo končni podatki o glavnici, ki se bo stavila na razpolago Obrtni banki.
Komunističen juriš na kitajsko poslaništvo
v Parizu
Skupina kitajskih komunistov je vdrla v kitajsko poslaništvo in prisilila poslanika k podpisu revolucionarnih proglasov.
Pariz. 22. junija, a. Včeraj je vdrlo v pariško kitajsko poslaništvo kakih 100 kitajskih delavcev - komunistov, ki so prisilili v poslopju navzočega poslanika. da jc podpisal štiri dokumente. Prvi dokument je brzojavka, naslovljena na kitajski narod, dijaštvo in trgovstvo. ki izraža popolno solidarnost kitajskega delavstva v Franciji s svojimi soroiaki v domovini. Druga listina je naslovljena na francosko vlado in pravi, da je evropski imperializem kriv in odgovoren za dogodke v Shangaj'u in zndnie nemire na Kitajskem. Uslina zahteva, da se umaknejo mednarodne čete iz Kitajske, dalje da se revidirajo pogodbe in da se evropske oblasti odrečejo vmešavanju v
kitajske zadeve. Tretji dokument je sporočilo francoskemu tisku, ki ga poziva. da naj se postavi na stran kitajskega delavstva. Četrta lista pa se obrača na drugo časopisje, zlasti na amerikansko s pozivom za podpiranje stremljenj kitajskega delavstva. Kitajski poslanik je te listine podpisal, nakar se je množica razšla. Policija jc bila šele pozneje obveščena o tem napadu in je mogla aretirati samo eno osebo.
Pariz. 22. junija, s. Proti povzročiteljem napada na kitajsko poslaništvo je uvedena sodna preiskava. Poslaništvo samo ie stavilo kazenski predlog. Nacionalistično časopisje izrablja te dogodke ter nastopa proti komunistom.
-SSS-
skega zakona izvrsten in z njegovo glavno tendenco ustvariti našemu naraščaju dobro narodno šolo. ki bo vzs;a-iala trezne zavedne jugoslovenske državljane in se trudila mladini dati na življensko pot dobrn elementarno izobrazbo — s to tendenco se mora strinjati vsak pošten Jugosloven.
Ves bes klerikalcev pa se je razvnel baš radi tega. ker novi osnovnošolski zakon ustvarja narodno šolo in nc kle-rikalne.
Pogajanja z Italijo
Beograd. 22. junija, p. Danes popoldne je italijanski poslanik general Bodrero konferiral s pomočnikom zunanjega ministra Mar-včiem o vprašanjih, o katerih vladajo še diference na konferenci v Firenci. Med drugimi gre za vprašanje ureditve avtomobilskega prometa in giede prometa v okolici Zadra. Po razgovoru je poslanik Bodrero izjavil vašemu dopisniku, da je konferenca v Florenci že pri koncu svojega uspešnega dela. ter da se vsak dan parafira par konvencij.
Beograd. 22. iunija. r. Po vesteh iz Fi-renze. se bodo tamošnja pogajanja končala prihodnji te<jem. Dr. Rybaf odpotuje po zaključku pogajanj v Rim radi podpisa pogodb.
Boj za sedež novega okrožnega sodišča v mariborski oblasti
Beograd. 22. junija, p. Danes popoldne je minister dr. Žerjav sprejel dcputacijo iz Ljutomera in Gor. Radgone, ki je naznanila zahtevo vseh občin iz ljutomerskega in gor. njeradgonskega okraja ter iz enega dela lendavskega okraja, da bodi Ljutomer src. dišče novega okrožnega sodišča. Minister dr. Žerjav ie izjavil, da bo končna odločitev
o tem padla, ko se bo glasovalo o zakon« skem načrtu glede ustrojstva sodišč. Jutri pride v Beograd deputacija iz Ormoža, ki bo zahtevala sedež okrožnega sodišča ▼ Or* možu. Pojutrišnjem pa pride deputacija iz Murske Sobote.
Abd-el Krim ponuja mir
Pariz. 22. junija, s. »Daily News» poro« čajo, da je Abd«el Krim po posredovanju neke znane osebnosti predložil Franciji pred loge za mirovna pogajanja.
Cičerin v Berlinu
Berln, 22. junija, r. V petek je potoval Cičerin preko Berlina ter ob tej priliki po« setil državnega kancelarja.
Velik požar na Goriškem
Gorica, 22. junija, a. Včeraj dopoldne je izbruhnil v tovarni za predelovanje svilenih odpadkov v Zdravščini požar, ki je uničil skladišča, v katerih so se nahajali novi stro. ji, ki naj bi služili za razširjenje tovarne. Kljub temu. da so prihitele požarne brambe takoj na pomoč, jc eno skladišče popolno« ma uničeno. Škoda sc ceni na uoldrugi mi« Hion liri
Ekspozč finančnega ministra
Beograd, 22. junija r. Ob 10. dopoldne se
Je zbrala v miaistrsski sobi skupščine večina finančnega odbora k seji, na kateri je finančni minister dr. Stojadinovič podal podrobna pojasnila o proračunskih dvanajsti-nah, pozneje pa se je ob 11. sestal plenutn finančnega odbora k seji, ki je bila izključno posvečena ekspozeju finančnega ministra
Finančni minister dr. Stojadinovič je navedel v svojem ekspozeju, da znašajo dva-aajstine skupno 1 milijardo 15 milijonov dinarjev, kar pomenja, da so za 85 milijonov manjše kakor lanski proračun za isto dobo. To je uspeh pričetega varčevanja v posameznih resorih. Vse pokojnine so prenešeae na državo, ukinjeni pa so prejšnji pokojninski fondi. Reaktiviranie uradnikov po novem zakonu predstavlja veliko breme in treba se bo morebiti povrniti k uradniškemu pokojninskemu fondu, a zato je določeno, da morajo reaktivrrani uradniki služIti tri leta, da si pridobe pravico do pokojnine po novem zakonu. Močila v tem pogledu pridejo v finančni zakon. Stremi se za tem, da se prepreči povrnitev v državno službo v svrho špekulacije radi povečanja pokojnine. Za ureditev pokojnin je v dvanajstfnah postavka 45 milijonov Din.
Minister ugotavlja, da naši dolgovi niso veliki in da zlasti ne more biti govora o ta-kozvanih letečih dolgovih v znesku 2 milijard. Sploh ni velikih dolgov in zato minister ni izkoristil pooblastila finančnega zakona za izdajanje bonov. Radi tega predlaga zmanjšanje bonov od 150 milijonov na 100 milijonov ter sodi, da niti ta vsota ne bo izkoriščena.
Večje dolgove ima samo prometno mini-iiistrstvo, čemer pa je kriva finančna samostojnost tega ministrstva. Prometni minister pa predlaga istotako znižanje bonov, od 300 milijonov na 200 milijonov, a je verjetno, da ne bo niti ta vsota potrebna, ker znašajo vsi krožeči boni samo 96 milijonov-	. , » . . * •
Anuitete se redno izplačujejo. Ubstoje tudi sporni dolgovi, tako pri ministrstvu za javna dela, a to še ni točno ugotovljeno. Za zvezo Beograd.Kotor je porabljenih 400 mi.
lijonov, a bo treba še 200 milijonov. Poseb« no so veliki krediti za zgraditev orožnih skladišč za vojaško potrebe, za graditev že» lezniških prog, za kar je določenih 900 mi« lijooov.	#
Za povečanje invalidnine in podpore in» validom je določenih 33 milijonov, za kme. tijske kredite 25 milijonov. Prihranki pri teh dvanajstinah znašajo 142 milijonov. Va. žen je kredit ministrstva agrarne reforme v znesku 100 milijonov dinarjev za notra. njo kolonizacijo. Znatno so povečani do. hodki in zmanjšani izdatki.
Od aprila 1924. do februarja 1925, znaša, jo prebitki 307 milijonov, zmanjšani stro« ški pa 101 milijon. Carine so prinesle manj dohodkov, kakor se je pričakovalo. Temu se bo odpomoglo z novo carinsko tarifo. Skok dinarja je prinesel zmanjšanje ažija od 12 na 11. Sedaj se steka že prccej zlata v državo, vsled česar prihaja do disparitete zlasti v južni Srbiji, kjer se bo morala zmanjšati izvozna carina.
Prehitra poprava dinarja bi bila vseka« kor škodljiva, ker bi jo ne moglo prenesti naše gospodarstvo. Minister skuša doseči, da bi se dinar stabiliziral na 9 in sicer za dalje časa. «Relativna stabilizacija dinarja in mala oscilacija okoli 9, je smer moje fi» nančne politike«, je izjavil dr. Stojadinovič.
Polovica našega izvoza se nahaja v indu. strijskem karteiu, a od tega 25 odst. v lesu. Naša nova carinska tarifa je začasna, ker se bodo izpremenile razne postavke z med. narodnimi trgovinskimi pogodbami, ki jih sklepamo. Prva poprava teh postavk je v pogodbi z Italijo. Postavke, ki bodo ovirale naš izvoz, bodo takoj ukinjene.
Ves naš državni dolg znaša okoli 30 mi« lijard dinarjev, v kar so vračunani tudi na. ši vojni dolgovi. Naša anuiteta je ena naj. manjših na svetu in znaša 6 odst. letno. Od Blaira smo prejeli doslej 838 milijonov, a od teh je razpoložljivih še 14 milijonov di. narjev. Od notranjega posojila 500 milijo, nov sta razpoložljiva še dva milijona, od francoskega posojila 300 milijonov je raz. položljivih še 250 milijonov.
pomeni zanje velikosrbstvo. moč. oblast — in ker je zdaj vse to v rokah radikalov, znači, da je država raaikali-ja. To so fakta. Mi moramo s tem resno računati in ne samo resno vztrajati v dosedanji borbi — temveč jo še bolj izpopolniti. Treba je strniti vrste in premišljeno delati, ako hočemo doseči položaj, ki nam gre. Treba je z vso silo stremeti za tem, da bo med nami čim manj strank, da s s tem ne oslabimo.
Narod bo treba pripraviti za borbo, ki nam jo tukaj vsiljujejo. Niti za korak odstopiti — kajti popuščanje znači tukaj slabost in udarja se še huje! To pokazujejo ti trije meseci.
Tukaj ne vžiga sporazum in bratstvo. To so zanje fraze, katerim se priklanjajo. da nas bolje pritisnejo in prevara-jo. Nikakor ne smemo podcenjevati ob-stoječga stanja. Jaz verujem v zmago naše stvari, ker je pravična. Mi bomo končno zmagali, toda žrtev bo še obilo.
Čujem, da bo «parlament« odgoden po verifikaciji. To znači, da bodo do jeseni poskušali zlomiti nas z vsemi sredstvi, nato pa v volitve s pojačanimi sredstvi in merami kakor je to bilo 8. februarja. Nadejajo se uspeha; razlog tej nadi ie: odpadanje poedincev. ki so postati Pribičevičevi dem. Tukaj so prepričani, da bo to šlo en masse. Dobro, naj verjamejo. Bodočnost bo pokazala. ali se varajo. Toliko za danes. V nedeljo pridem domov, pa ustmeno več. Vse vaš srečno pozdravljam, posebno tebe — Mato.«
Pismo je jasno dovolj. Kakor Mato Jagatič, mislijo in računajo tudi ostali radičevski poslanci. Priseljevanje srbskih obitelji je zanje «velikosrbstvo», Srbijanci so zanje ljudje «nizke kulture«, «grabljivci« in »pljačkaši«. Sporazuma ni, prišel pa bo na »muss«, kadar radičevci poreko »lahko noč za vedno«. Jagatičevo pismo v celoti meče novo luč na dvolično razpoloženje radičevcev in na sedanjo situacijo.
Nova carinska tarifa
20. jun. ie stopila v veljavo nova uvozna in izvozna carinska tarifa. Uvozna tarifa ima dve vrsti postavk: maksimalne in minimalne. Prve veljajo za uvoz iz držav, ki z nami nimajo trgovske pogodbe. minimalne pa za pogodben države. S posebnimi dogovori pa se smejo znižati tudi minimalne postavke kot uvozne tarife, kakor tudi postavke izvoz. tarife. Postavke veljajo v zlati valuti .Ažio določa finančni minister ter znaša po naredbi od 20. junija 1100 odstotkov. t. j. 100 Din v zlatu = 1200 Din v novčanicah.
Carina se plačuje ali po bruto, ali po neto ali oo lastni težini robe. Po bruto težini tokrat, kadar postavka ni večja od 10 Din za 100 kg. po lastni teZjni ako je roba brez embalaže, v vseh drugih slučajih po neto težini.
Med predmeti, ki so oproščeni carine. ie selitveni.-) blago tujih podanikov naše narodnosti, nadalje selitveno blago naših državnih uradnikov v inozemstvu in onih naših državljanov, ki so nairtmni 2 leti prebivali v inozemstvu, končno selitveno blago tujih državljan nov brez razlike pod pogojem reeipro-citete. Prost je tudi uvoz kmetijskih pridelkov in živine, posestev naših državljanov, ki se nahajajo onkraj meje do daljave 15 km. Ostale določbe radi prostega uvoza odn. izvoza so ostale napram dosedanji praksi povečini neizpre-menjene.
Carinska ležarina znaša od vsakih 10U kilogramov uvozne robe na dan 5 p v carinskih stovariščih, 20 in 10 par v carinskih magacinih. Pri izvozni robi znaša ležarina 1 odn. 2 p.
Dosedanja noševina ie odpravljena. Mesto nje se pobira poslov, pristojbina (dažbina) 1. od proste uvozne robe 5 p na 100 kg (najmanj 20 p), 2. od uvozne robe, ki se carini po bruto 20 p od 100 kilogramov. 3. od ostale uvozne robe po 30 p. Za izvozno robo znaša pristojbina 2 p od 100 kg ali od komada, najmanie pa 5 p. Ako je v zaboju več vrst blaga, ki se različno carini, se zviša pristojbina za vsako vrsto za 10 odstotkov. 25 odstotkov poslovne dažbine se vsak mesec razdeli med carinske uradnike I.. II. in III. kategorije.
Zigovina znaša v bodoče 25 p za vsako plombo, po 10 p za vsak žig ali pečat.
Kaldrmina plačuje se tudi v bodoče po zakonu od 31. dec. 1911. in sicer v zlatu.
Nekatere postavke uvozne tarife.
Pšenica, rž. zdrob 6.50 maks., 5 min. Ječmeji, oves 4—3. koruza 3—2.50, druga žita 2—1.50, riž 20—16, slad 14—10. Riž, ijnportiran preko naših pristanišč, plača 10 odstotkov manj.
Zelenjava: karfijol, špargeji, artišoke 20—15, zelje, solata, zeleni fižol, redkvice. paprika, špinača H—10, čebula, češenj 14—10, krompir 8—6, fižol 20— 15. grah, leča 25—20.
Sadje: češnje, višnje, marelice, melone 25—20; limone, oranže 25—20.
Kava; surova 80—80, pražena ali mleta 180—180; surogati kave (clkorija) 80—60; čaj 150—120. Cvetje sveže 500—400. Hmelj 90—70 Meso sveže (izvzemši od perutnine) 80—60, suho ali prekuhano 200—150; slanina in salo sveže 80—60, prekajeno 140—100; šunke 200—150, klobase, sa-lame 200—150; mast 150—120; ribe sveže 20—15, konzervirane brez oUa 70—50. z oljem 140—100.
Po sklepu min. sveta od 19. junija se do nadaljnega ne plačuje nobene uvozne carine 1. na vse vrste pšenice, rži
Mussolinijeve lekcije tržaškemu Giunti
in zdroba, 2. na ječmen in oves, 3. na koruzo. 4. na zelje, ohrovt. kolerabo, zelen fižol in grah, špinačo, 5. na čebulo in češenj, 6. na krompir. 7. fižol, grah in lečo, 8. na mast. slanino in salo. 9. na drva 10. na moko vseh vrst, izvzemši riževo in knompirjevo.
O nadaljnih podrobnostih bomo še poročali. ______
Dokument radicevske
neiskrenosti
Beograjska «Reč» objavlja faksimile daljšega pisma, ki ga je znani radičevski poslanec Mato Jagatič nedavno (7. t. m.) pisal iz Beograda svojemu prijatelju Mato Kovačiču v okolici Siska. Ker pismo tako rekoč odkriva dušo radičevskih poslancev, njihove skrite misli in težnje in razjasnuje njihovo dvoličnost, ga v nastopnem povzemamo v slovenskem prevodu:
»Dragi Mato! Pisma, o katerem si mi doma govoril, nisem prejel.-Menda to razumeš, pa se v bodoče ravnaj po tem. Situacija je tukaj vrlo mučna — sporazum se zdi pusta fraza, s katero Baja meče pesek v oči. Sodim to po sledečem. Minister za agrarno reformo je te dni podal novinarjem ekspoze o svojem bodočem delu — iz katerega se viid, kaj radikali nameravajo.
V južni Srbiji, kakor tu nazivajo Ma-cedonijo, se provaja politika, s katero se popolnoma iztreblja tamošnji turški živeli. Četudi se celo početje prikriva z nekakšnim »prostovoljnim izseljevanjem tamošnjega prebivalstva v Turčijo«. ie vendar stvar očitna, ako se upoštevajo nastopna dejstva.
Vse kar se klanja Alahu, prodaja hišo in letino na polju pol zastonj, če sploh to še gre; zemljo pa ostavlja čisto zastonj. Zelja za Carigradom naj bi jih gonila k temu?! Slika postaja povsem drugačna, ako se doda, da na njihova mesta pridejo Srbi iz Grčije. Ali razu meš, kaj to znači?!
Minister Simonovič je dejal, da bo dovolil prodajo posesti na Hrvatskem, kjer bo privolitev »obojestranska«, toda desetina prodajne vsote gre državi, da bo z njo naseljevala »južne kraje«! Nadalje, da je okrog 15.000 srbskih obitelji iz Madžarske »zaželelo domov« in jih vlada namerava naseliti v Vojvo
dini.	„ ,.. . ^ „
To je politika Velike Srbije istočasno, ko se vodijo pogajanja za sporazum! Dodaj še k temu zakone, ki so predloženi v poslopju, tukaj imenovanem parlament, pa boš menda imel pred očmi sliko bodočnosti. In po vsem tem so pri nas ljudje, ki se ogrevajo za spo
razum!	.....
Sporazuma ni. Srbi bodo sklepali sporazum, ko bodo k temu prisiljeni: zdaj še ne. In kadar pride ta trenutek, ne bo volje zanj, temveč »muss«.
Nimaš pojma, kako je tukaj vse zadrto z velikosrbstvom. Mi prečani smo v njihovih očeh navadno robovje, kateremu so oni prinesli svobodo. A ker so za nas prelili kri, naj prlnešeno svobodo plačamo z vsem. kar Imamo! To je današnja politika ne samo med viSil-mt temveč tudi v narodu. Nihče tu ne upošteva, da ta država vobče ne bi obstojala, ako bi prečani rekli »lahko noč za vedno«. Napoieni s šovinizmom oni vobče ne vidijo obsežnosti prebivalstva, bližnjih sosedov in svoje nizke kulture. Njim ie pred očmi momentanost, s katero se hranijo — na bodočnost ne mislijo.
Grabi se, kolikor se le more. drug preko drugega se žuri, da popade vsaj del tu se neha pojra države. Država
Rim, 20. jun. Pravijo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Pa se je vendar zgodilo, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini v petkovi javni seji rimske zbornice prav pošteno okrtačil svojo »desno roko«, proslulega požigalca tržaškega Narodnega doma. poslanca Giunto.
Kakor znano, je bila jugoslovensko-italijanska pogodba glede Reke ratificirana v italijanskem parlamentu 6. t. m. brez razprave. To dejstvo je znanemu dalmatinskemu kričaču, posl. Dudanu, dalo povod, da se je v seji rimske zbornice 18. t. m. — od 6. do 18. t. m. zbornica ni zborovala — oglasil k zapisniku in v dolgem govoru izražal svoie ogorčenio proti pogodbi, ki da je okrnila italijansko Reko v prid Jugoslavije. Dudana je med tem govorom podprl posl. Giunta z nekim medklicem, ki ga ni zabeležil noben list. Na včerajšnji seji pa je tik pred zaključkom nepričakovano vstal ministrski predsednik Mussolini in dejal:
— Posl. Giunta je včerai med govorom posl. Dudana glede Reke dejal v medklicu: »To ie politika grofa Sforze, k} jo izvaja fašistovska vlada po senatorju Contariniju.« Želim, da se posl. Giunta v tem pogledu izjasni meni in zbornici.
Posl. Giunta: Storim to vsled dolžne ga spoštovanja napram osebi ekscelen-ce Mussolinija. Vstopil sem včeraj v zbornico, ko je posl. Dudan z vsem ognjem Dalmatinea izvajal svoj odlični, v srce segajoči pnotest proti zakonskemu načrtu, ki okrnju.ie Reko in je bil sprejet ob brezbrižnosti zbornice. Jaz, ki sem preživljal vso reško muko najprej kot bojevnik, potem pa kot legijo-nar in fašist in me ie zadela čast. da sein pisal zadnjo besedo reških dogodkov 3. marca na legendami torpedovki ter pustil v Baroševi luki 7 mrtvih in 22 ranjencev, ko sem likvidiral zanellijan-stvo, sem prekinil posl. Dudana. rekoč, da je fašistovska vlada, okrnjujoč Reko. potrdila politiko grofa Sforze. Zal je to resnica.
Mussolini skoči; Zanikani popolnoma! Reka je italijanska in priklopljena Italiji. Bil je tam italijanski kralj!
Posl. O lun t a: Jaz, ki sem imel nalog od fašistovske stranke, da nadziram genovsko konferenco ln santamarghe ritske dogovore, v katerih se je Baro ševa luka odstopila Jugoslaviji, zakai Baroševa luka se je odstopila Jugoslaviji s santamargheritskiml dogovori, ne Pa z rapallsko pogodbo . . •
Mussolini: Ne z rapallsko pogodbo, temveč s Sforzovim tajnim pismom!
Posl. Giunta: Fašistovska vlada bi ga bila morala raztrgati!
Mussolini: Treba bi bilo vojne pnotl Jugoslaviji!
Posl. Giunta: Smatral sem za svojo dolžnost, da sem protestiral. V ostalem pa bi bil mogel sen. Contarini. ki je poleg tega. da je generalni tajnik v ministrstvu zunanjih stvari, tudi član senata, sam odgovoriti v senatu.
Mussolini: Ne morem se zadovoljiti s to izjavo posl. Giunte. ker sem tudi jaz preživljal reško muko in sem celo aero-plan povedel iz Novi Ligure v Reko. Zato pustimo, kar je bilo. Ne maram pa. da bi sc govorilo, da je reahzacitska politika fašistovske vlade, ki jo absolutno ln izključno vodim laz in ki ic ozdravila neznosne razmere, politika človeka, katerega v tej zbornici označujem za lažnika in izdajalca! (Meni grofa Sforzo.) Baroševe luke ni fašistovska vlada odstopila Jugoslaviji! Ko smo leta 1922. šlj v Rim, so bile pogodbe že podpisane in po čl. 4. rapalske naM)dh£ bi Reka morala biti avtonom-
na država, kar pomenja končno, da bi bila — hrvatska država. Nam se je po
žilavem boju posrečilo, da smo iz Reke. dasiravno v našo veliko žalost okrnjene, naredili italijansko mesto, in z našo politiko — posl. Giunta bi se moral spominjati! — smo dosegli, da je zopet vzcvetelo tržaško veletržišče, zakaj Slovani onstran Snežnika obstoje in delovna, dalekomerna politika iih ne more zatajevati. In če smo danes polagoma zopet zavzeH nekaj naših pošto, iank v Jadranu, zlasti v Albaniji, je to zasluga fašistovske vlade, ki ni odgovorna za sramotno zapustitev Valone, ker je odgovoren za to grof Sforza, bivši minister zunanjih stvari.
Ce se preživlja zunanja politika, kakor 'o preživljam jaz z vso gorečnostjo, če so vsa velika dela zunanje politike pisana z mojo roko. ne morem dovoljevati, da bi fašistovski poslanec, kateremu sicer priznavam velike zasluge, delal medklice, ki bi sc v Italiji in onstran meje (!!) mogli tolmačiti na neizvesten, kriv. škodliiv način. Smo v času. ko je za zunanjo politiko fašistovske vlade izredno veliko dela ter se mora ta politika boriti s težavami, vsled katerih bi trepetale žile tudi neskončno močnejšemu človeku od mene. Smatram ta incident za zaključen, prosim pa poslance, da tedaj, ko se govori o zunanji politiki, katera se ne sme pomešavati z notranjo. ker ima notranja politika omejeno področje, dočim se pa zunanja razteza na odnošaje z drugimi narodi, pazijo na svoj jezik!«
»Ciapa su e porta a časa! — Poben in nesi domov!« — bi rekel Tržačan svojemu »zaslužnemu« poslancu Giunti, kateremu je »vodja« sedaj čisto jasno povedal, da je pač sposoben za notranjo politiko, n. pr. požiganje Narodnih domov in obdelavanje našega naroda v Primorju z gorjačo in samokresom, ne pa za zunanjo politiko. Zakaj 11 mu tega ni povedal že tedaj, ko je posl. Giunta v rimskem parlamentu zaradi istega reškega vprašanja obkladal jugoslo-venski narod »onstran Snežnika« in njegove oficijelne predstavitelje s — svl-njarfl in ušlvci?! Ali tisto ni bila — zunanja politika?!
Politične beležke
, Klerikalno priznanje o spreobra-čanju radičevcev. Glasilo hrvatskih klerikalcev (»Narodna Politika«) mora navzlic vsej nevoljl odkrito priznati, da je veliki samostojni zbor v Sisku pokazal, da se hrvatsko seljaštvo naglo priključuje Samostojni demokratski stranki. Vsega tega. pravi, je kriv sam Štefan Radič in njegova prevarantska politika. Danes, po radičevskih deklaracijah v Narodni skupščini presoja radičevski seljak. da je bolje priključiti se oni stranki, ki je že od početka zagovarjala vidovdansko ustavo in taksno ureditev države, kakršno imamo. »Narodna Politika« vsega tega dolžl Radiča, kar je pravilno, samostojnim demokratom pa je samo zavistna in je vobče značilno, da ne ve ničesar povedati o kakih »batinaških« in »orjunaških« strahotah v Sisku. ki so jih sicer prepolne vse blokaške in klerikalne novine. Priporočali bi zato posebno mariborskemu organu dr. Korošca, naj si včasi ogleda tudi pisanje zagrebških klerikalcev, dasi nam je na splošno vseeno, kje »Nasa Stražam in »Slovenec* iščeta svoje informacije in kakšne čifutske liste plon-Icntci*
V Pismo Pavla Radiča in odgovor kralia Aleksandra. Kakor smo poročali ie Pavle Radič kot predsednik odbora za zgradbo spomenika kralju Petru Osvoboditelju takoj po seji tega odbora poslal kralju Aleksandru v Topolo vzhičeno pismo z najudanejšiml izrazi radosti, da je bil projekt zakona v odboru sprejet soglasno in enodušno v načelu in poedinostih. Kralj Aleksander je odgovoril na udanostno poročilo Pavla Radiča z nastopno brzojavko: «Gospodu Pavlu Radiču. Beograd, Narodna skupščina. Zahvaljujem se za izjavo udar.osti mojemu domu, državi in narodu povodom soglasnega in eno-dušnega sprejertja zakonskega predloga o narodnem priznanju mojemu bla-gopokoinemu roditelju. Aleksander*.
-f Blamaža radičevskih in klerikalnih poslancev v Narodni skupščini. — «Riječ» prinaša na uvodnem mestu poseben dopis iz Beograda, v katerem podrobneje opisuje ne/.gode in blamaže posameznih radičevskih kričačev na sobotni seji. Pri «obstruiraniu» so se najbolj izkazali znani rjoveči lev doktor Zanič, o katerem pravijo sami radičevci, da ie «šašav» (šepav v možganih). nadalje dr. Kraiač. ki navzlic svoji buržuiščini neumorno propagira »selja-ško« demokracijo ter dr. Šuoerina iz Siska. ki ga je po zadnjem SDS-zboru začela mučiti fiksna ideja »orjunaških« ln cbatinaških« strahot. »Riječ« ugotavlja. da se sedaj pravilno vidi. kako globoko je bila premišljena argumentacija samostojnih demokratov pri veri-fikacijskem postopku, da ni treba radičevcev pometati iz parlamenta, da se odpor napram parlamentu in napram državi ne prenese med narod: marveč da je mnogo umestneje, ako sc jim omogoči prilika, da se na področju pozitivnega dela sami blamirajo in spoznajo grehe svoje demagogije. Dostav-liamo, da so se tudi nekateri klerikalni tigri v soboto temeljito blamirah. Pri »obstruiranju« so popoldne zakesnili sejo in tako niso več prišli na vrsto kot govorniki, dasi so bili prijavljeni in Jc Narodna skupščina nanje čakala celih 20 minut. Ko so končno prihrumeli v skupščino in zahtevali besedo, so padali nanje silno karakteristični vzkliki. •Spali ste, gospodje .« . Hodžar je po-
poldne bfl natreskan . , aha. 2ebot je spet kvartopiril »ferbl« in »frišefire«! In Žebot je bil ljut ln rdeč kakor puran, Hodžar pa je previdno molčal. Tako razbiramo iz »Politike«, ki je prav prijazno naklonjena celotni opoziciji.
Celjski občinski svet
je imel ▼ petek, 19. t. m., svojo redno sejo. V občinsko zvezo so bili sprejeti: Ro. za Bezenšek, Marko Žerjav, Martin Vrečko, Anton Otorepec, Josip Potokar, Marija So« ster in Roza Križan. Prošnja društva javnih nameščencev za znižanje cen za parno ko. pališčo in kopanje v Savinji, se je odklonila, ker so cene itak nizke ter je parno kopali, šče močno pasivno. Glede najemnin v hi. šah, ki so last mestne občine, se je po* oblastil finančno gospodarski odsek, naj jih določi posameznim strankam v smislu no. vega stanovanjskega zakona. V spornih slučajih bo o najemninah sklepal občinski svet. Prošnji ribarskega društva za odpis najemnine za leto 1925. se je ugodilo radi važnosti društvenega dela in z ozirom na težko škodo, ki jo je utrpelo društvo na svojih napravah vsled zadnjega neurja. Ško. da na vališčih znaša namreč preko 50.000 Din. Na novozgrajenem cvetličnjaku pri Grofiji se napravi žična mreža za steklena okna. Konjerejskemu društvu za maribor. sko oblast je dovoljena podpora 250 Din z željo, da bi se premiranje konj vršilo letos Celju. Glasbeni Matici se povrnejo stro. ški za električno napeljavo v stanovanje ravnatelja. Mestnemu gledališču so za leto 1925. dovoljeni trije sežnji žaganih bukovih drv za kurjavo. Dramatičnemu društvu se odpišejo stroški za izredne izdatke ob uprl« zoritvi »Veronike Deseniške* v svrho r.a. bave kulis in drugih potrebščin, ki ostane jo last mesta. Odpišejo se istotako vsi iz. datki gledališča za preuredbo električne in. stalacije na odru. Sprejet je bil predlog za asanacijo plinarne, da se cena plinu določi za privatnike na 4.50 Din, za industrijo pa na 8 Din. Plinarna bo obratovala še nada« lje, ob koncu leta pa se bo na podlagi teh novih cen plina sklepalo o nadaljnem nje. nem obstoju, ki bo bržkone zagotovljen. Odsek za tujski promet je predlagal pro. šnjo na velikega župana za podaljšanje po. licijske ure v Celju in sicer v gostilnah do 24. in ▼ kavarnah do 1. ponoči, kakor je to določeno v Mariboru in tudi v onih kopali, ščih, za katere je Celje izhodišče. Za pla« vajoči mostiček pri moškem kopališču v Sa. vinji se nabavi nova kokosova preproga. Prebivalcem «Otoka» se dovoli začasno do preklica kopanje na levem bregu Savinje pod pogojem, da si nabavijo sezonske rod. blnske karte za kopališče po 150 Din za rodbino.
Na predlog obč. svetnika Lesničarja se je občinski »vet soglasno Izrekel za to, da pri. speva mesto Celje k stroškom za vzdrže« vanje stanovanjskega sodišča, ki ima svoj sedež v Celju za celi srez, lo odgovarjajoče kvoto, ki bi mogla znašati največ 30 odst. O tem se obvestita predsednik stanovanj, skega »odišča in veliki župan mariborske oblasti. Obč. svet. Sirec je stavil samostojen predlog, naj mestni magistrat nujno ukrene vas potrebno, da sc z ozirom na niz. ke ceno živini cene mesa pravično reguli* rajo in primerno znižajo. Pri mestni klavnici je zadnja povodenj odnesla betonski zid, ki ga je treba nanovo zgraditi. Delo se je oddalo najnižjemu ponudniku, podjetniku Neradu. Ker prinašajo kmetje v zadnjem času vedno več mleka na trg, se bo naba. vilo nekaj novih stolic za prodajanje mleka. Živahna debata s« je razvila radi zgradbe gospodarskega poslopja na Ljubljanski ce. sti, ki pač v tej obliki in izvedbi, kakor ga je dovolila stavbna komisija ne spada v ta del mest«.
Sprejem novincev v finenčno kontrolo
V finančni kontroli je popolniti večje šte; vilo pripravniških mest zvaničnikov.
Prošnje, ki morajo biti svojeročno spisa« ne in kolekovane s kolkom za 5 Din, je na. sloviti na oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani, Stari trg 34.
Prošnjam je priložiti:
1.) rojstni in krstni list, 2.) domovnica, 3.) nravstveno spričevalo (najnovejšega da« tuma) z navedbo, da je neoženjen ali vdo. vec brez otrok, 4.) šolsko spričevalo, 5.) vojaško knjižico — pri nedoletnih očetovo ali varuhovo dovolilo, 6.) izpričevalo držav, nega zdravnika.
Priloge morajo biti po predpisih koikova« ne, dočim so originalne vojaške listine ko. leka proste.
Za zvaničnike finančne kontrole sc spre. jemajo kandidati, ki so dovršili najmanj dva razreda srednje ali njej enake šole. V slučaju pomanjkanja prosilcev s predpisano šolsko izobrazbo sc sprejemajo tudi kandi« dati, ki so dovršili najmanj 4 razredno osnovno šolo.
Začetna plača zvaničnikov, ki so kasar. nirani znaša mesečno 1215 Din oni, ki niso nastanjeni v kasarnah prejemajo še 756 Din letne stanarine, poleg tega vsi službeno ob« leko, perilo in čevlje.
Nadaljna pojasnila sc dobe pri srezkih upravah in oddelkih finančne kontrole. Pro« siici mlajši nego 18. ali starejši kakor 35 let se ne sprejemajo.
Vreme
Dunajska vremenska napoved za torek. Večinoma oblačno, liladno ln deževno.	_
izjava
Na mnogoštevilna vprašanja naSih cenj. obiskovalcev, zahaj tla nimamo tudi film «Tih«.Minh» z Biscotom, odgovarjamo tem potom, da imamo v seziji 1921 25 izključno pravico predvajanja *£nir> novih velikih Guumont«fiimov, dočim je film «Tih«Minh» izdelan mcscca marca leta 3916.
Elitni Kino Matica
1333	(vodilni kino v Liublianil
Proslava 50!etnice lic mestne deške osnovne šole v Ljubljani
V	soboto in nedeljo je II. mestna deška osnovna šola v Ljubljani na Cojzovi cesti slovesno proslavila 501etnico svojega obstoja.
V	soboto zvečer se je zbrala pred okrašeno in razsvetljeno šolo šolska mladina s prižganimi larapijončki. pevsko društvo Krakovo-Trnovo in pevski odsek Naprednega gospodarskega društva za dvorski okraj sta zapela pred šolo več pesmi, salezijanska godba z Rakovnika ie zaigrala nekaj skladb, nato Pa se je med špalirjem mnogoštevilnega občinstva šolska mladina uredila v sprevod, ki je krenil z godbo na čelu po ulicah Krakova in Trnovega.
V	nedeljo pred 9. dopoldne se je šolska mladina zbrala pred šolo ter odkorakala z rakovniško godbo v trnovsko cerkev k maši, pri kateri so peli šolski otroci s spremljevanjem orkestra.
Po maši se je vršila v okusno okrašeni telovadnici slavnost, ki so se je udeležili tudi mnogi zastopniki oblasti, starši, prijatelji mladine, nekdanji učenci in učitelji na II. mestni deški osnovni šoli. Slavnosti so prisostvovali šef prosvetnega oddelka pokrajinske uprave dr. Pavel Pestotnik, predsednik ljubljanskega gerentskega sveta dr. Dinko Puc, gerent Ant Likozar, ga. Franja dr. Tavčarjeva, okr. glavar dr. Karlin, šol. nadzornik Gaberšček, šol. ravnatelja Jeglič in Leveč. mag. nadsvetnjk Gove-kar ter drugi odlični zastopniki šolskih oblasti.
Slavnost je otvoril šolski upravitelj Janko Polak. ki je v svojem govoru naglašal. da proslava ni toliko namenjena 501etnemu obstoju šolskega poslopja, pač pa Pred vsem 501etnemu prosvetnemu delu v njem. II. mestna deška osn. šola v Ljubljani je bila v prvih letih svojega obstoja zbirališče odseka mladine iz vseh krajev Slovenije ter je izšlo iz nje mnogo mož, ki so z delom za javni blagor povračaii v obilni meri, kar jim je svoječasno nudila ta šola. Tekom njenega 501etnega obstoja je nad 150 učiteljev vzgojilo na tej šoli nad 27.000 šolskih otrok in je brez dvoma, da ie njen prosvetni' vpliv bil velikega pomena za slovenski narod. Govornik se je koncem svojega govora zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je mogla proslava 501etnice izvršiti dostojno. Pred vsem se k zahvalil za podporo ljubljanskemu gerentskemu svetu, raznim naprednim kulturnim društvom, zlasti pa narodnim damam z go. dr. Tavčarjevo na čelu. ki so prevzele pogostitev šolske mladine ter nabavile tudi nove trakove za šolsko zastavo. Nato ie nagovoril go. dr. Tavčarjevo, nai pripne šolski zastavi nove trakove.
Ga. dr. Tavčarjeva je pristopila k zastavi in ii pripela tri nove trakove v državnih, slovenskih in mestnih barvah. Ga. dr. Tavčarjeva je pri tem izorego-vorila naslednje lepe besede: »Čestita zastava! Petdeset let se je pod teboj zbirala slovanska mladina. Veliko slavnih dni si doživela, toda danes, ko pri-peniam na te naš državni trak, mislim, da ie eden najlepših dni. Zastava, pod teboj se naj zbira tudi v bodoče naša mladina v svobodni domovini, a vi otroci, glejte, da boste vredni sinovi naše Jugoslavije, da boste vredni kralia Aleksandra!® Med slava-klici kralju Aleksandru je ga. dr. Tavčarjeva polju bila državno trobojnico na zastavi.
Nato so sledile na okusno prirejenem odru razne deklamacije, pevske točke in dramatični prizori. Trije učenci I. razreda so deklamirali «Junaka» M. Grošlieve. učenec V razreda je dekla-miral V. Vodnikovo «Mojim rojakom®.
učenec VI. razreda je z zanosom de-klamiral E. Ganglovo »Slovensko zemljo«, med posameznimi točkami pa je zbor učencev pod vodstvom učitelja g. Trošta dovršeno odpel pesmi »Slovenec sem«. ^Slovenec. Srb, Hrvat® ift pesmico «Prav vesel iz šole grem®, zad-nio po napevu »Regiment po cesti gre*. Končno je sledil A. Potočnikov igrokaz «Matevžev stric pripoveduje®. Matevžev stric, režiser Narodnega gledališča g. Lipah kot star slovenski oča-nec, ie v lepo zasnovanem razgovoru z dečki očrtal življenje stare Ljubljane, zlasti pa zgodovino Krakova in Trnovega. Vse točke je občinstvo sprejelo z živahnim odobravanjem. Ob zaključku ie vsa šolska mladina zapela himno «Bože pravde®, ki so io vsi navzoči poslušali stoje.
Popoldne se je vršila v Hribarjevem gaju veselica, na kateri je bila šolska mladina pogoščena. Svirala je rakovm-ška godba ob veselem rajanju otrok, pri večerni zabavi za odrastle pa sta svirala tamburaški zbor Naprednega pol. in gospodarskega društva za dvorski okra i in ad hoc sestavljena godba na Pihala ter ie prepeval zbor pevskega društva Krakovo-Trnovo, ki je zel mnogo odobravanja.
Proslava SOletnice šole na Grabnu se je izvršila na najdostoinejši način. Povodom proslave ie odbor za pros.avo izdai letno poročilo, ki ga je sestavil učiteljski zbor in ki podaja lep pregled 501etnega prosvetnega dela te sole.
jadranska razstava v Splitu in Šibeniku
Dalmaciia bo doživela letos takoj po otvoritvi liške železnice (dne 29. julija) dogodek, ki obeta postati velike važnosti za njen napredek v bodočnosti: Jadransko razstavo v Splitu in Sibemku.
Razstava se nikakor noče meriti s sejmi in velesejmi v Zagrebu. Ljubljani in'drugih krajih naše domovine. Poita-zati hoče domačinom in tujcem specifično bogastvo Dalmacije, njene produkte v poljedelski stroki, v industriji in drugih panogah. Razstavo prireja Ja-dransttfi Straža, financirata jo i r so v ska zbornica in Udruženje trgovcev Srednje Da'macije s pomočjo nekaterih večjih dalmatinskih mest, katerim stoji na čelu splitska mestna občina.
Jad-anska razstava bo nudila poset-niku poleg retrospektivnega zgodovinskega pogleda na Primorje in njegove znamenitosti posebno pregled čez kmetijske pridelke. Razstavljena bodo vsakovrstna vina, južno sadje, oljčno olje, rastlinstvo, volna, svila- tobak, med, sir; potem industrijski izdelki, milo, sveče, pleteno pohištvo, testenine, kon-servirane ribe. cement; produkti kovinarske industrije, predmeti, ki so v zvezi z brodarstvom in morjeplovbo. rude in kovine: marmor, kamen, premog, bauxit, asfalt, lignit, ciianamid; izdelki umetne obrti: filigranska dela, vezenine, preproge, čipke, izdelki iz lesa in različnih kovin. Poseben oddelek bo razkazoval dalmatinsko pokrajino in morje, kopališča in letovišča, mineralne vode. naravne lepote dežele, hotele in druge naprave. Alpinistika, šport, muni-cipalno delo — vse to bo sistematično in nazorno prikazano. Poleg tega bo v zase zaključenem prostoru razstava dalmatinskih upodabljajočih in slovnih umetnikov, na kateri bo videti dela Meštroviča, Medoviča. Rendica. Vidovi-ča> Murata, Uvodiča, Meneghela-Dinči-ča. Studina. Tartaglie in drugih. Ta oddelek bo nudil tudi pregled razvoja dalmatinske književnosti z različnimi knjižnimi edicijami. Tako bo poleg gospodarske Dalmacije zastopana tudi duševna stran dežele.
Glavna razstava bo v Splitu, v Šibe-
ELITNI KINO fiftatioa
Telefon 124.
Predstave ob: 1/24., '/«8. in '/410. nri.
ta n prekosl iv; najboliši francoski komik, lj bljenec cele Ljubljane igra zopet v Elit em K nu Matica v velikanskem pustolovnem filmu DfinnflDf|C Soigralci: Herman, Mathe, Michel, DHhKHOH J Cbarpentie Violetter Jyll in srčkana Gaby Bouboule — dobri znanci iz naših dosedaj predvajanih velikih Gaumont filmov. Vsebina je kakor običajno pri teh Gaumont filmih polna ljubezni, romantike In napeto-zanimlvih pustolovnih zapletljajev. Film je posnet v Parizu, Marseille, Nlzzl ln Cannesu.
niku bodo razstavljena samo vina. Mesta Split, Šibenik, Rab. Kraljeviča. Trogir, Hvar, Korčula. Dubrovnik i. dr. razstavijo veliko zbirko fotografij in slik, ki prikazujejo njihove naravne lepote. Razstava pa ne bo samo revija dalmatinskih znamenitosti, ampak tudi torišče gospodarskega tekmovanja. Poseben odbor bo delil priznanje, diplome in svetinje (zlate, srebrne in bronaste.)
Kakor rečeno' ie cilj Jadranske razstave v Splitu pokazati, kaj ima Dalmaciia in česa ji manjka. Na razstavi bo našel vsakdo svoie: trgovec in turist, domačin in tujec. Prvi bo videl, kai mu nudi Dalmacija sedaj, ko je zvezana z zaledjem posredstvom liške železnice, drugi si bo lahko izbral kraj, ki se mu bo zdel prikupi.iiv za odmor in počitek na Jadranu. Razstava bo trajala mesec dni. do 25. avgusta in jo bo otvoril po dosedanjih dispozicijah minister doktor Grisogono. dalmatinski rojak in poslanec demokratske stranke.
*
O priliki Jadranske razstave se pripravlja Split tudi na svečanost posebne vrste, na odkritje spomenika prvemu splitskemu pesniku Marku Maruliču (1450. do 1524.). Priprave za odkritje spomenika so že gotove. Spomenik bo stal na trgu 9. novembra 1882. t. j. dan, ko je splitska občina prišla iz italijanskih rok v posest domačinov-Jugoslo-venov) ter je delo našega kiparja Ivana Meštroviča.
barvaste h 2 ovratnika Din 85'— barvaste k 2 ovratnika Din 110'— bele pique prsa	Din 95'—
Panama 6e£ke Din 95* —105"— KSaie gradi	Din 45'—
T etra hlače	Din 60'—
Krasna Izbora! Dobro blago!
P. M&CSDiCi ljubliana.
Mariborska nedelja
Maribor, 22. jun. Za spremembo enkrat malo bolj navadna. Neopaženo ie prešla iz sobotnega večera. V Narodnem domu se ie raztegnilo sobotno zborovanje demokratskih delegatov z dežele do dveh zjutraj, ko ie bila šele zaključena razvneta debata. Na sodišču pa so v porotni dvorani kar celo noč razpravljali do sedmih zjutrai o umoru prevžitkarja Puntiga-ma. Nedeljsko dopoldne so vrvele po ulicah bele devojke s cvetlicami za Rdeči križ. Loizeki so promenirali z lilijami in brez njih. Na trgu so se prešerno smeiale rdeče črešnje v dolgi vrsti kmetiških voz. Za dva dinarja so ti jih nasuli cel liter.
Kdor je bil podjetueiši, je šel v gorice in se navžil sočnega sadja kar na drevju. Tam je vedno pestro življenje, včasi še preveč. Tako so popoldne pripeljali v bolnico 11 letnega iantka iz Zrkovc, ki je hotel obrati najlepše črešnje, pa je zdrknil z drevesa in si zlomil levo nogo.
Primorci iz «Jadrana* so se odpeljali prav na mejo k Sv. Jurju ob Pesnici in tam na solnčnem hribčku prepevali, da so jih poslušali še z onkraj meje.
Mariborska elita, zdravniki, advokati, profesorji, oficirji in industrijalci pa so popoldne pokazali svoje bovške zmožnosti pri strelnih vajah, ki jih je z neumornim trudom kapetana Zvončka priredila mariborska podružnica Slov. lovskega društva na vojaškem strelišču. — Tudi Nemci so prišli ter vsi skupai prav marljivo, nekateri boliše. drugi slabše merili z malokaliberskimi puškami na lončene golobe. Se srednješolska mladina je poskušala svojo srečo. Počastili so strelce s svojim prihodom tudi bonoracijorji: veliki župan dr. Pirkma-jer. podžupan Maribora dr. Lipold, podpolkovnik Priča itd. Sploh se Lovsko društvo pod predsedstvom primarija dr. Robiča Prav pridno giblje. Trud delavcev v Lovskem društvu bo letos obilno
! Radio-film ! Radio-ženitba?
poplačan, ker se ie baje divjačina prav temeljito zaredila.
Zvečer pa smo v razprodanem gledališču gledali lepo Tosco, poslušali njen zvonki glasjn prekipevafc navdušenja za gosta Šimenca.
Maribor živi. naj žive tudi Mariborčani!
„Radioklub Ljubljana"
Snoči se ie vršil v restavracijskih pnostorih <-Zvezde» ustanovni občni zbor »Radiokluba Ljubljana«. Razmeroma dobro obiskano zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Slechta, ki je pozdravil vse navzoče, zahvaljujoč se obenem za udeležbo. Omenjal je, da je nr/oga »Radio-kluba® ustanovitev velike, močne organizacije na polju radiotehnike in s pomočjo te epohalne pridobitve moderne tehnike izobraževanje najširših slojev prebivalstva.
Prečitana so bila nato 15 točk obsegajoča društvena pravila. Društvo se imenuje »Radšoklub Ljubljana®, sedež je v Ljubljani, namen kluba pa je širiti zanimanje za radiotehniko in njeno vedo. Reden član kluba lahko postane vsak, ki je dopolnil 18. leto. Odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika, dveh tajnikov. blagajnika in 12 odbornikov. Občni zbor se vrši vsako leto. odboro-va funkcijska pravica pa traja dve leti.
Občni zbor je pravila, potrjena tudi od oblastne uprave, soglasno sprejel.
Za tem so se vršile volitve prvega odbora. Izvoljeni so bili sledeči gg-: predsednik inž. Milan Vidmar, podpredsednik inž. Mario Osana. I. tajnik Fran Šlechta. II. tajnik Listovšek. blagajnik nadsvetnik Vrbn.iak, revizorja prof. Nardin in ravnatelj Alojzij Hofler, gospodar Albert Stine; odborniki: in2. Čopič, trgovec Josip Kregar. prof. Ca-dež. Marki, ravnatelj Krofta. trgovec Bar i.i g. Povše. Upravni svet tvorijo gg.: Josip Skalar. Lenard in prof. Ca-dež, tehnično vodstvo pa sestoji iz inž. Čopiča, inž. Osane, g. Eržena in g. Kranjca.
Po volitvah so se razmotrivala razna aktualna vprašanja m se določila članarina. Vpisnina v ^Radioklub® znaša 10 Din. članarina 10 Din mesečno, za dijake 2 Din._
Vsled brezhibneso teko
prihranite 30% na času, ako se Vaši dopisi tipkajo na
Erika ali pa Ideal
pisalnem stroju.
The Rex Co., Ljubljana.
Danes nepreklicno zadnii dan!
„V zemlji ognjenih strasti"
Veliki orijentalski film z divjimi zvermi v 6. dejanjih
Izven sporeda Pathe Jonrnal 13.
LJUBLJANSKI DVOR
k
i n o
Telefon 730.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji; j
Mariborsko gledališče
Torek, 23.: «Toscaj>. A. Zadnjič v sezoni.
Gostovanje g. Marija Šimenc«.
Gostovanje v mariborski operi. V četrtek in soboto je gostoval v Mariboru v To-ski g. Vuškovrč, v nedeljo pa z. Simone, oba priljubljena čtaaa zagrebške opere. Vu-škovič je nastopil kot Scarpija in je gledalce oduševil zlasti s svoio dovršeno igro. Šimenc pa je že! birme aplavze kot Cava-radossl. Kako priljubljena sta oba pevca pri mariborski pubHki, je dokaz razveseljivo dejstvo, da je Mo gledališče v četrtek ta nedeljo razprodano, v soboto pa tudi častno obiskano. O predstavah, pri katerih se je poleg obeh gostov odlikovala tudi ga. M*, trovičeva kot Tosca, bomo še poročaiL
Mariborska »Tosca« zadnjič v sezoni. Gostovanje g. Marija Šimenca. Danes v torek 23. junija se uprizori zadnjič v tej sezoni Pucmiieva opera »Tosca«. V vlogi slikarja Cavaradossija gostuje zopet tenorist g. Šimenc, ki je bil deležen pri svojem zadnjem nastopu v imenovani vlogi splošnega občudovanja.
Javne produkcije gojencev konservato-rija Glasbene Matice v Ljubljanf. Koncem šolskega leta 1924/25 se vrše v dvorani Fil-harmonične družbe javne produkcije gojencev konse-rvatorija Glasbene Matice v Ljubljani tn sicer v sredo 24. četrtek 25, in petek 26. junija. Na teh produkcijah nastopi cela vrsta nadarjenih gojencev Glasbene Matice fz različnih oddelkov in letnikov kon serva torija. Glasbena Matica otinosno ravnateljstvo konservatorija vabi v prvi vr-sH stariše gojencev, pa tudi vse one, ki se zanimajo za razvoj našega konservatorija, da posetijo te produkcije, ki so nekak javen obračan tntenzivnega tn sistematičnega delovanja na tem prvem našem glasbenem zavodu. Ravnateljstvo opozaTja, da mladtoa pod 14 letom nima vstopa k javnim produkcijam. Natančni spored fci uro začetka javimo v jutrajšnji številki našega lista.
VeBk ospeh gospe Zikove v Prag*. Na povabilo praškega Narodnega divadla je prošli teden gostovala gospa Zdenka Z V kova na pozomici prve češke opere. Prva dva večera je nastopila v Chsrpentierjevi Lonisi tn Smetanovi Hnbički. Praški kritiki v izredno laskavih ocenah ugotavljajo sijajen uspeh umotrvice. Tako pišejo »Nar. Listv«
Porote
»Hvaležni smo za nastop čeških umetnic iz tujine, če so tako kvalificirane kakor gospa Zikova. Praškemu občinstvu ta umetnica ni nov pojav. Čuk) jo je že večkrat in ima dobro v spominu njen zvočni, zdravi, krasno izravnani in kulttvirani sopran. Louisa je ge Zikovi bližja nego Vendulka iz Hu-bičke. Pri Louisi sem osobito opazil, da ga Zikova pravilno razumeva občutje in celi karakter postave in da zna Louiso tudi dosledno temu pojmovanju peti in igrati V Hubfčki je zažarel lesk njenega glasu in raz-peval se je v vsej svoji zvočni krasoti osobito v liričnih partijah. — Uspeh ge Zikove oba večera je bil za njo v vsakem ozira pobuda«. — Gledališki kritik »Narodne Politike« podčrtava, da je bil nastop ge Zikove jako srečen .Umetniški način vporabe glasu ki ima izvrstne kvalitete, se pri tej pevki združuje z muzikaličnostjo ln temperament-nostjo, ki mu dajejo na eni strani trdno osnovo, oa drugi strani pa prožnost in pariški relief. Nadaljnih nastopov ge ZHcove z radostjo pričakujemo«. — Uprava Nar. divadla je povabila go Zikovo še, da poje naslovni vlogi v Tosci hi Aidi. Izgleda, da bo velenadarjena pevka, katere ljubljanska publika ne more pozabiti, kmalu zavzela častno mesto na največji slovanski operi.
Darujmo za sokolski Tabor!
Maribor, 22. junija.
Nepojasnjen umor
Jožef in Barbara Benko sta bila v pred. zadnjem porotnem zasedanju dne 13. de. cembra 1924. obsojena, da sta dogovorno umorila Franca Puntigama iz Lahoncev pri Ormožu. Jožef Benko je bil obsojen na smrt na vešalih. Barbara Benko pa, ki v ča» su izvršenega umora še ni bila stara 20 let, na 12 let težke ječe. Soobtoženi Franc Obran je bil oproščen.
Zoper to sodbo se je pritožila samo Bari bara Benko po svojem zagovorniku. Njeno pritožbo je stol sedmorice v Zagrebu za« vrnil, v zmislu določil §§ 290 in 346 k. pr. r. pa je razveljavil sodbo glede obeh obsojen, cev, češ, «da je v sodbi ugotovljen le do. govor in medsebojno podpiranje .Tožefa in Barbare Benko, ni pa povedano, da sta se oba obtoženca lotila Franca Puntigama ne. posredno ob izvršitvi umora.
K sobotni razpravi je bilo vabljenih nad 60 prič in je trajala zato razprava v sobo. to od 8. zjutraj ves dan in celo noč do 7. zjutraj v nedeljo, z enournim odmorom v soboto med 13. in 19. uro. Mestoma je bila razprava zelo burna; prišlo je do ostrih na« stopov med zagovornikoma na eni in pred* sednikom razprave, zastopnikom državnega pravdništva in zasebnega udeleženca na drugi strani. Predsednik je po ponovnih brezuspešnih opominih kaznoval oba zagos vornika z ukorom. Trdilo se je med zašli, šanjem prič celo, da je bilo več prič med opoldanskim odmorom v pisarni enega gg zagovornikov in v dveh slučajih je predla, gal tudi zastopnik državnega pravdništva. naj sestavi sodišče o izjavah prič zapisnik in dve priči zapre. Prvemu predlogu je so. dišče ugodilo, drugemu ne.
Kakor pri prejšnjih sta obtoženca tudi na današnji razpravi tajila ter valila krivdo na Franca Obrana, ki je bil, kakor žc navede, no, oproščen.
Porotniki so tokrat zanikali vprašanja o krivdi Jožefa Benka. potrdili pa vprašanje o oddaljeni sokrivdi Barbare Benko, nakar je bil Jožef Benko oproščen umora in obsojen zgolj radi prestopka o posesti in nošenju orožja na teden dni zapora. Barbara Ben. ko pa je bila obsojena na 5 let ječe.
Odprto je torej ostalo po tem porotni, škem izreku vprašanje, kdo je umoril Pun. tigama.
Nepoboljšljiv tat
L. 1893. ▼ Planici rojem delavec Karel Pristavnik, ki je brez stalnega bivališča, je star nepoboljšljiv tat ki je bil že večkrat kaznovan. Danes se je moral pred porot, nim sodiščem zagovarjati, da je lani avgu. sta meseca ukradel gostilničarju Hugon u Vallandu ▼ Ločah več narriznih prtov, riga* ret in tobaka, pokrov za šivalni stroj ter kolo. GostHničarki Alojziji Kračun je isto« tako ukradel nekaj prtov, več vilic in no. iev. V družbi svojega tatinskega tovariša Ivana Vrečarja je izvršil večje tatvine v Dobji vasi v Brežjem vtIiu, v Prevaljah pri Kmetski nabavljalni zadrugi, v Kotlah ps je ukradel posestniku Antonu Petri ču 90 kg težko rrinjo. Dalje časa se je potepal po
Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6., K 8. in 9. — Ob nedeljah ob A 11., 3., K 5., 6..
A 8. ia 9. uri._
mariborski oblasti in ne more dokazati, da se je preživljal na pošten način. Sedel je že večkrat v zaporih ter svoje tatvine tudi priznava. Največ tatvin je izvršil s svojim tovarišem Ivanom Vrečarjem, ki služi se. daj svojo 18mesečno kazen v mariborski mo ški kaznilnici. Pristavnik je navedene tat« vine izvršil lani od 1. avgusta dalje, ko so ga izpustili iz mariborske kaznilnice.
Porotniki so vprašanje hudodelstva tat« vine potrdili ter je bil obtoženec obsojen na pet let težke ječe.
Uboj
Danes je stal pred porotnim sodiščem Štefan Hozjan, posestnik v Velikih Polanih, ki je bil obtožen uboja in prestopka zako. na o nošenju orožja. V noči, od 11. na 12. marca 1924. je med 12. in 1. uro slišala v Trnju posestnica Marija Horvatova. omo« žena Hozjan, da hodi nekdo okoli hiše. Po« klicala je svojega 38!etnega sina Štefana Hozjana ter mu rekla, naj gre pogledat, kaj je zunaj. Sin je vstal in odšel ven. Za njim sta odšli na prosto tudi mati in žena. Mati je še videla, kako jc sin preskočil domačo ograjo, naenkrat pa je počil strel in začul se je njegov klic: »Mati. mati pomagajte!» Mati in žena sta našli Štefana nedaleč od hiše krvavečega na tleh, spravili sta ga ka« kih 40 korakov proti hiši, nato pa jima je v rokah umrl. Njegove edine besede pred smrtjo so bile: »Mati. pomagajte, pošljite po zdravnika, ker bom umrl.» Sodna ob« dukrija je ugotovila, da mu je bila prestre« ljena na levi nogi glavna žila in da je umrl vsled izkrvavitve. Na pomoč poklicani so« sedje so ugotovili sledove treh oseb, ki so imele noge zavite v cunje. Marija. Hozjano« va je tudi ugotovila, da sta ji bila ukrade, na kokoš in petelin, ki so ga pa potem na« šli pri sosedu. Poizvedbe po krivcih so osta« le brezuspešne. Po enem letu pa so orožni« ki izsledili prave krivce. Bila sta Štefan Ho« zjan in Jože Krampač, ki bivata skupaj pod isto streho, ter sedaj pobegli Štefan Žalik. Štefan Hozjan in Jože Krampač sta namreč 10. marca 1924. odšla v družbi Štefana Trat« njaka ter več drugih v Potrno v Avstriji, da si nabavijo vžigalice v svrho razprodaje v Jugoslaviji. Naslednji dan so se vrnili v Lipovce ter popivali v neki tamkajšnji go. stilni do noči. Od tod so odšli Krampač. Hozjan in Tratnjak proti domu in se razšli v Beltinsld vasi Tratnjak je odšel proti Li« pi Krampač in Hozjan pa proti Trnju. Ob. toženec Hozjan je orožnikom priznal, da jo odšel z Jožefom Krampa čem, ko sta z*pu> stila Tratnjak«, proti Trnju, kjer sta se se. šla s Štefanom 2alikoca. Vsi trije so se dogovorili da gredo v Trnje kokoši krast Pri Janezu Sabočanu je vzel Žalik krilo, ki so ga raztrgali in si ovili noge. Odšli so k hle. vu Marije Hozjanove, kjer je 2alQc adezel na podstrešje svinjskega hleva in vzel eno kokoš in petelina. Pri vratih ograje je stat na straži Jože Kramp«č. Ko se je pojavil na vratih hiše moški v spodnji obleki so vsi trije skočili preko ograje in začeli bežati. Moški pa jim je bil že za petami Na poziv «Stoj, kaj delate*, je obtoženec potegnil v strahu, da jih prime zasledovalec, samokres ter ustrelil proti njemu. Moški jc zakričal: «Jezus, pomagajte!® Tatovi so pobegnili na« to domov. Obtoženec je v svoji izpovedi orožnikom dodal, da ni imel namena ustre. liti zasledovalca. Ravnotako je orožnikom izpovedal tudi Jože Krampač. Pozneje pa sta oba pred sodiščem začela tajiti svoje dejanje, češ da so ju orožniki pretepali in si nista upala govoriti drugače, kakor jc navedeno. Tudi Žalik je bi! aretiran, a je uklenjen pobegnil z orožniške postaje. Ža« lik je istotako priznal orožnikom svojo krivdo. Dokazano je tudi, da je ime! ob« dolženec pri sebi samokres, ko je šel tiho« tapit v Avstrijo in pozneje, ko je šel na tat« vino kokoši.
Obtoženec, ki je pred orožniki priznal krivdo, je sedaj pred porotnim sodiščem tajil svoje dejanje ter je trdil, da so ga orožniki prisilili k priznanju s pretepanjem. Da se o tem zaslišijo priče, je bila razpra« va preložena.
Samo še danes aktualen film
Kapitana Scotta
smrtno potovanje na juini tečaj
Kino 9fIdeal"
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii mu
CVETKO GOLAR:
VDOVA R0ŠLINKA
komedija v treh dejanjih je pravkar izšla.
Cena za broš. izvod Din 25*—,
za vezan izvod Din 35*—, brez poštnine.
Naroča se v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE,
Prešernova ulica štev. 54,
nasproti glavne pošte.
aiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiinii»""''"»iiuiiiii ie
/
Domače vesti
*	Naš generalni konzul v Gradcu. S kraljevim ukazom je za generalnega konzul* V Gradca imenovan g. Dragomir Kasido-la c, doslej tajnik v ministrstvu za voanje zadeve. Dosedanji generalni konzul v Gradcu g. dr. Budisavljevič je stalno upokojen.
*	Japonski poslanik v Beogradu. Japonska vkda je zaprosila v Beogradu za agre-ment k imenovanju novega japonskega poslanika ina našem dvoru viconta Ktntoma Mušakodži. Kralj je podelil agr«ment k temu imenovanju.
*	Zdravniški kongres v Dubrovniku. V pr-Ti polovici meseca septembra se vrši v Dubrovniku kongres jugoslovenskih zdravnikov. Kakor javlja »Dubrovačkl list*, so že v teku priprave, da se kongres čim najlep-Se Izvrši.
*	Iz Uradnega lista. »Uradni Ust« ljubljanske in mariborske oblasti obiavlja v 58. številki pravilnik, kako je jemati iz obtoka, zamenjavati in uničevati kolke in taksne papirje ter pravilnik za potujočo učiteljico zavoda za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani.
*	Promocija. Na dunajski univerzi bo danes g. Janko Hafner, sin notarja Hafnerja, promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
*	Himen. V Ljubljani se je poročil dne 15. 't. m. g. Mirko Hafner z gdč. Zoro J e r-Setovo. Mlademu paru iskreno čestitamo!
*	Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani major Dragotin Gabrščik. Pogreb se vrši jutri v sredo ob 3. popoldne iz ljubljanske gamizijske bolnice na pokopališče pri Sv. Krištofu. N. v m. p.! — V Nagyatadu je je 17 t. m. umrl g. Ivan B u r i c s, soprog ge Kristine Burics roj. Szantner. N. v m. p.!
*	Izpremembe v državni službi. Računski svetnik pri računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani Fran Selan ;e imenovan za računovodjo v 3. skupini II. kategorije pri inšpektorju ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani z osnovno plačo 6. stopnje. Z odlokom ministra pravde je Srečko Grmovšek imenovan za pravnega praktikanta. Vpokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: Fran Domiter Blaž Klempuš, Henrik MarhaTt, Ivan Ko-kolj in Marko Goropevec — vsi uradniki 1 skupine III. kategorije. — V poštni službi sta premeščeni uradnici: Marija Globočni-kova iz Trbovelj v Maribor 1 in Terezija Žnidaršičeva iz Planine pri Rakeku v Ljubljano 1, — obe po službeni potrebi.
*	Proslava 1000 letnšce hrvatskega kraljestva. V nedeljo se je vršila v Zagrebu velika procesija v svrho proslave lOOOletni« ce hrvatskega kraljestva. Procesije se je udeležila velika množica vernikov, v imenu oblastev pa so se je udeležili veliki župan dr. Zuccon, general Uzun«Mirkovič, mestni župan dr. Heinzel ter razni drugi predstav« niki vojaških in civilnih oblasti. Med govo* rom nadškofa dr. Bauerja o pomenu 1000* letnice je došlo med občinstvom do male panike, v kateri je bilo več ljudi, zlasti žen in otrok, lažje poškodovanih. Nekateri trs dijo, da je panika nastala zato, ker se je onesvestila neka ženska, nakar je kriknila, ljudje pa so pričeli klicati: «Bežite», misleč napraviti na ta način prostor, da bi iz gnje« če lahko odnesli onesveščeno žensko.
*	Carinska ekspozitura na Bledu. Po odredbi finančnega ministra bo na Bledu za časa kopalne sezone poslovala carinska ekspozitura, ki bo carinila blago iz inozemstva
d oslih gostov.
*	Zdravniki delegati Zveze narodov v Zagrebu. V nedeljo je došlo v Zagreb 15 inozemskih zdravnikov, ki so člani Zveze narodov in ki si ogledujejo v naši državi zdravstvene in higijenske ustanove. V Zagrebu ostanejo delegati Zveze narodov do 3. julija ter si bodo do tega časa ogledali vse zdravstvene ustanove v Hrvatski. Clrni delegacije so: dr. Anisset s soprogo, dr. Pratbernom (Fransija); prof. Abel in dr. Prezemius (Nemčija); dr. Denkine (Bolgarska); dr. FoHemann (Belgija); dr. Bolester (Poljska); dr. Oblatka s soprogo (Palestina) dr. Stepanov (Rusija); dr. Razetti (Italija); dr. Zaphirelli s soprogo (Grška); dr. Green-vvood (Anglija); dr. Donhoffer s soprogo (Madžarska); dr. Frick s soprogo (Amerika). V nedeljo so posetili v Zagrebu inšpektorja ministrstva narodnega zdravja, velikega župana in mestnega župana, nato pa so si ogledali nekatere zavode.
*	Nova meščanska šola v mariborski oblasti. Ministrstvo prosvete je sporočilo mariborskemu velikemu županu, da dovoljuje otvoritev nove meščanske šole v Slovenski Bistrici za dečke in deklice s pričetkom prihodnjega šolskega leta 1925/26. Letos bo otvorjen prvi razred. Šola bo nastanjena v pritličju bivše šulferajnske ljudske šole.
*	Prenos prosvetnih poslov v MedJ!muriu na poverjenika v Cakovcu. »Službene No-vine« od 20. t. m. so objavile naredbo prosvetnega ministra s katero se posli glede srednjih, meščanskih, strokovnih, osnovnih in drugih šol v Medjimuriu prenesejo iz pristojnosti mariborskega velikega župana v pristojnost poverjenika za Medjimurje v Cakovcu.
*	Nova bolnica v Kninu. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo kredit v znesku 3,3S1.700 Din za zgradbo srezke bolnice. Z
gradbenimi deli se prične že prihodnji mesec.
*	Okrožni urad za zavarovanje delavcev
v Ljubljani razpisuje ravnateljsko službo v kategoriji A IU. položaj s prejemki, ki jrh določa služben; pravilnik nameščencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev Prednost imajo prosilci, ki službujejo pri institucijah za zavarovanje delavcev in zatem oni, k! so že službovali pri takih instf. tucijah. Prošnje so kolka proste. Vložiti jih je do 15. julija pri omenjenem uradu v Ljubljani, Turjaški trg 4.
*	Izpit prosilcev za koncesijo zidarskega ali tesarskega mojstra. Rok za izpraševanje prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega, kamenoseškega in vodnjakarskega mojstra je razpisan ;ta dan 13. julija 1925. sa pismeni izptt. Rok ea B*oi izpit se na-
znani vsakemu prosilcu posebej pr! pismenem izpitu. Prošnje za pripustitev k Izpitu naq se vlože najkasneje do dne 30. Junija pri izpraševalni komisiji za zidarske mojstre v Ljubljani, Turjaški trg 1. Pri tej komisiji je treba obenem plačati izpitno takso.
" Higijenska razstava v Cerkljah na Dolenjskem. V dneh od 26. do 30. junija se vrši v Cerkljah na Dolenjskem higijenska razstava, ki jo priredi Higijenskl zavod v Ljubljani v dvorani tamkajšnjega Katoliškega doma. Vrše se tudi predavanja fe zdravstva, ki jih bodo predavatelji pojasnjevali s filmi. Predavali bodo šei zavoda dr. Ivo Pire, višji Okrajni zdravnik dr. Gerlovič in okr. destofektor. Vstop je brezplačen tako na razstavo, kakor tudi k predavanjem.
*	Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo dne 5. julija proslavo pet-mdvajsetletnice društvenega obstoja. Na predvečer, v soboto, bo razsvetljava, miro-zov Iti bakljada po vasi ter kres na čast Sv. Cirila in Metoda. V nedeljo: budtrica viške godbe po vasi, ob osmih maša na Rožniku, ob devetih koncert viške godbe na Strelišču, kjer bo popoldne ljudska veselica kot 6. rožnodolski sejem.
*	Gasilno društvo na Krki se zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za nakazani znesek 200 Din, ki ga je zavarovalnica podarila društvu kot nagrado, ker se je gasilcem posrečilo omejiti požar, ki je meseca aprila izbruhnil v vasi Gmajni tn bi napravil ogromno škodo, če bi ne došla takoj na lice mesta požarna bramba. — Gasilno društvo na Krki.
*	Poštni hranilnici. Prejeli smo: Svoj čas je obstojala zelo praktična uredba, da je mogel vsak, kdor je imel vlogo pri Poštni hranilnici, vsak dan pri vsakem poštnem uradu dvigati določeno majhno svoto (20 kron), kar je posebno na potovanjih prav prišlo. Merodajne kroge prosimo, naj enostavno prepišejo stari pravilnik in določijo na pr. vsoto 100 Din. Proti zlorabi se lahko na knjižici uvede fotografija. Tudi bi kazalo uvesti možnost za štedenje najmanjših zneskov (1 Din). Toda ves postopek bi moral biti preprost, ne pa po birokratskem načelu: Čemu enostavno, ko pa je kompliciranost možna in tako .mičnal
*	Na naslov poštne direkcije fn finančne uprave v Ljubljani, smo prejeli: Ker državni uradi ne sprejemajo papirnatega drobiža niti do 100 Din, bi želeli pojasnila, kam in kako naj odpravljamo ta papirnati denar, ki ga je na deželi v takem izobilju, da je zlasti v trgovinah in pri drugih obrtnikih otež-kočen promet. — Kakor doznavamo iz časopisov, primanjkuje v Ljubljani drobiža (1, Yi, X Din) deželani pa temu lahko pomagamo, samo ftaančna uprava naj zlasti pri poštnih uradih primerno ukrene, da ga smemo na pristojnih mestih državnih uradov oddajati v primerni množini, ki bo odgovarjala prometu, ker ga sami osebno ne moremo prinašat: v Ljubljano. — Trgovec z dežele.
*	Dr. Maček prepeljan iz policijske vojašnice domov. Internirani dr. Maček je v soboto nenadoma obolel v zagrebški policijski vojašnici in ker se v nedeljo njegovo zdravstveno stanje ni zboljšalo, so ga na njegovo prošnjo prepeljali domov, kjer ostane v domači oskrbi. Njegovo stanovanje je radi tega policijsko zastraženo.
*	Opozorilo posetnikom Rogaške Slatine. Prejeli smo: Gosti, ki nameravajo posetiti zdravilišče Rogaško Slatino, se opozarjajo da si brezpogojno morajo zasigurati stanovanje, predno odpotujejo v zdravilišči.
*	Neznana utopljenka. Pri D. M. v Polju so prošli petek potegnili iz vode neznano utopljenko.
*	Znojenje nog in neprijeten vonj odstrani »Sanoform«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Chemotechna Ljubljana, Mestni trg 10, in Salus dd„ v Mariboru pa lekarna pri Sv. Arhu. 1254
*	Sollkol! zoper Oldim ima stalno v zalogi Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10.
*	Stenlcol, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga: drogerija Artte Kane sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Preti korpulencl (debelosti) učinkuje edino preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablete. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubliana (in Salus)	284a
*	Toča v Krški dolini. Neurje, ki je prošli četrtek divjalo po Sloveniji tudi Krški do. lini ni prizaneslo. Med groznim Miskanjem in grmenjem se je vlila ploha, potem pa se je vsula toča, ki je uničila letošnji pridelek. Vihar je prevrnil več kozolcev, razkril mnogo poslopij ter izruval večje število dreves. Po toči so zlasti prizadete vasi Gabrovčec, Gmajna, Krška vas, Podbukovje in Znojila.
*	Strela je udarila prošli četrtek zvečer v Št. Vidu pri Stični v gospodarsko poslopje na beneficijski pristavi. Poslopje, ki je bilo s slamo krito, je pogorelo do tal; druga poslopja so gasilci obvarovali. Tudi v Bev-kah ;e treščilo v kozolec posestnika Smuka. Kozolec je pogorel. Požarni brambi sc je posrečilo, da je ogenj omejila.
*	Smrtni pik gada. V kršni Hercegovini je velika ljudska nadloga obilica gadov in drugih strupenih kač. Gadia zalega jc zahtevala tc dni zopet človeško žrtev. Devet-najstietni Cvetko Glišič je ležal na travniku ter zadTemal. Zbudila ga je bolečina na nogi. Opazil ie velikega gada ter ga ubil s kamnom. Noga pa mu je vsled gadovega pika začela naglo otekatl. Cez nekaj ur jc Glišič v groznih mukah umrl.
*	Poizkušen samomor tlhotapke. Te dni je doSlo v vlaku Sušak.Zagreb do tragiko« mičnega prizora. Cariniki so pri pregledo« vanju prtljage dveh mladih dam izsledili veliko število svilenih nogavic v raznih bar« v ah, ki sta jih vtihotapili z Reke. Ena iz« med tihotapk je vsa prestrašena hotela iz« vršiti samomor in je hotela skočiti z vlaka. Nastal je boj za življenje in smrt, v kate« rem ie končno zmagal carinik, ki je povle« kel damo za noge nazaj v vagon. V Delni« cah to dami odvedli iz vlaka ter »O pri na*
OBLEKE
kupite najugodneje pri
JOS. ROJINA,
_LJubljana_
tančnem pregledu prtljage privlekTt na dan 100 parov svilenih nogavic, ki so bile za« plenjene in bodo sedaj prodane na javni dražbi susaške carinarnico. Dami so odpe. ljali nazaj na SuSak, kjer jc bila vsaka ob« sojena na 58.597 Din globe ali dve leti zapo« ra. Pri zasliševanju jima ni pomagal izgo« vor, da nogavice niso njujinc, pae pa last nekega gospoda, ki ju je naprosil, naj jih za dobro nagrado prineseta v Zagreb.
*	Utopljeno dete. V Podlesniku pri Ptuju so minulo nedeljo šli trije šolski otroci od birme domov. Ko so šli čez brv naraslega potoka, se je brv vdrla in je en otrok padel v potok ter utonil.
♦	Umor radi pravdanja. V Velikem Okiču pri Ptuju sta se Mihael Emcršič in njegov sosed Janez Caiuta že dolgo časa pravdala. Emeršič bi moral te dni plačati na zgubljenih pravdah okrog 3000 Din stroškov, v kratkem pa bi se imela vršiti zopet nova razprava med njim in Cafuto. Pretekli petek je bil Emeršič radi svoje pravde še pri odvetniku v Ptuju, kjer pa je dobil najbrž neugodne informacije. Okoli desete zvečer je prišel nenadoma k hiši Cafutc, ki je sedel s svojo družino baš pri mizi. Emeršič jc kratkomalo nameril na Cafuto skozi okno in ustrelil Cafuto. nato pa zbežal. Orožniki pa so ga kmalu našli pri Sv. Andražu pri Leskovcu in ga izročili ptujskemu sodišču.
Sarajevski atentati
o)
Grozote svetovne vojne
Iz Ljubljane
u_ Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani.
Ker poteče meseca septembra letos funkcijska doba prisednkov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in obrtnih prisednikov prizivnega sodišča v vseh štirih volilnih' skupinah, ie veliki župan ljubljanske oblasti razpisal nove volitve. Natančnejši čas volitev se naznani pozneje. Interesente opozarjamo na tozadevni razglas v »Uradnem listu« z dne 22. junija.
u— Posojilo za razširitev mestne ubežnice v Ljubljani. Z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti se mestni občin! ljubljanski dovoljuje, da sme najeti poleg posojila v znesku 1,250.000 D:n še dodatno posojilo do 350.000 Din pri Mestni hranilnici ljubljanski za razširitev mestne ubožnice proti amortizaciji v 100 semestrih u— Šolska razstava. Na Tehniški srednji šoli bodo v četrtek in petek, 25. in 26. junija razstavljene risbe in ročna dela, izdelana na Ženski obrtni šoli in kiparski in rezbarski šoli. Istočasno bodo razstavljene risbe, izdelane tekom letošnjega šolskega leta v strokovni nadaljevalni Šoli za vajence grafičnih obrtov. Razstava je vsakemu pristopna od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
u— Stan ln Dom. Sinoči se ie vršil v salonu pri »Levu» izredni cbčni zbor stavbne in kreditne zadruge «Stan in Dom»; občnega zbora so se udeležili — navzlic nalivu — skoro vsi člani. Ta izredni občni zbor se je vršil vsled razpisa velikega žu pana. s katerim je dovoli sporazumno z delegacijo ministrstva financ, da prevzame mestna občina garancijo za 2210.000 Din za zadrugo In ie med drugimi pogoji od redil, da sprejme zadruga v vsakokratni odbor dva zastopnika mestne občine. Prejšnji zadružni odbor jc vsled tega položil svoje mandate in razp:sal izredni občni zbor v svrho volitve novega odbora. Predsedstvo gerentskega sveta je določilo za zastopnika mestne občine načelnika Adolfa Ribnikaria !n eradb. svetnika inž. Mač-kovška. Na sinočniim izrednim obč. zboru je predsednik Kristan v kratkem poro čal o dosedanjem delovanju zadružnega odbora, katerega ukrepe jc izredni občni zbor potrdil. Pri volitvah' v odbor so bili izvoljeni za predsednika g. Ant. Kristan, v odbor gg. načelnik Ribnikar. inž. Mač-kovšek', Kovač, PHkrajšek, Klemene, Ži-rovnik. Bradeško. Brezar.
S?mo ie danes akiualen film
Kapitana Scotfa
smrtno potovanje na južni tečaj
Ktca ,-Ideal"
u— Na I. dekliški meščanski š°Ii v Liubljani bo vpisovanje za 1. 1925.-26. dne 29. in 30. junija. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so uspešno dovršile vsaj 4. razred osnovne šole. Zglase nal se v spremstvu staršev in na) prineso s seboj zadnje šol. izpričevalo, rojstni list in potrdilo o cepljenju koz.
u— Senzacija za Ljubljano bo tombola Sokola H. Preskrbite si takoj tablice! Več nuditi vam nikdo ne more!	'328
u— Knjižnica napr. pol. In gospod, društva za voJmatskl okraj posluje vsak torek in petek od 6. do pol S. zvečer , in v nedeHali od pol 11. do 12. dopoldne. Isto-tam je volilni Imenik (Vodmat) za volitve v narodno, oblastno in srezko skupščino vsakomur na vpogled.	1305
u— PerSki zbor »Ljubljanskega Zvona, koncertlra v soboto zvečer, dne 11. Julija v Rogaški Slatini, v nedelio dne 12. JuHja popoldne pa v Laškem.
u— Odbor »Akademskega krožka t Kranju« ponovno poroča, da se vrši nadaljevanje predavanja med. univ. dr. Ivana P r,-tarja o temi »Žena ln matu v torek, dne 23. junHa ob 8. url zvečer v gimnazijskem
poslopju. Vstop je dovoljen le ženskam. — Odbor.	1330
u— Društvo uredništva denarnih zavodov ln Organizacija zasebnih nameščencev
za Slovenijo v Ljubljani sklicujeta za jutri v sredo dne 24. junija ob 8. url zvečer v vrtni salon restavraoije pri »Levu« sestanek svojega članstva v svrho razgovora o stanovanjskem, odn. najemninskem vprašanju. Ker je zadeva obče važnosti, so vab Ijeni tudi nečlani uradniki denarnih zavodov in zasebni nameščenci sploh. 1329 u— Zdravstveno stanje t Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizi-kata se Je v dobi od 15. do 21. junija rodilo 35 otrok (13 moškega in 22 ženskega spola), med njimi 1 mrtvorojenka, umrlo pa jc 10 moških in 9 žensk, skupaj torej 19 oseb in sicer: 6 oseb za Jetiko, 3 za pljučnico, 2 za boleznijo na srcu, 1 za da-vico, 1 ra vnetjem možganske mrene, 1 za vnetjem ledvic, 1 za porodniško mrzlico, 1 za ostarelostjo. 3 osebe pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih so 4 osebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih so obolele 3 osebe: 1 na škrlatinki, 1 na ošpicah in 1 na davici.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Vidic. kuharica. 52 let. — Ivana Verbič, zasebnica, 86 let. — Terezija To-mec, vdova mestnega nadkomisarja. 75 let. — Vida Pogačnk. novorojena hči fotografa, 2 dni. — Marjeta Keber, občinska uboga, 53 let.
u— Policijske prijave. Od nedelje na ponedeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 sum tatvine, 1 tatvina, 1 prestopek kaljenja nočnega miru. 3 prestopki razgrajanja, 1 prestopek žaljenja straže, 1 prestopek streljanja, 6 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek prireditve z godbo brez dovoljenja in 1 prestopek prekoračenja policijske ure. Aretacij ie bilo izvršenih 5 in sicer: 2 radi tatvine, 1 radi pijanosti, 1 radi prepovedanega povratka in 1 radi krošniarenja brez dovoljenja.
u— »Taublih, aul prmejkršen!« Tako razgrajajo že nad teden dni po Ljubljani vojaški naborniki. Hudega ni nič, nal se fantje mak) pekorajž-jo in kmečki muzi-kanti naj pokažejo svojo spretnost. Malo manje pijače ne bi škodilo, navadno pa pijanost fantje tudi »markirajo*, ker je danes že tudi bolj trda za groše. Eno tako pevajočo gručo ie zaneslo tudi v Tlvol!, kjer se Je odigral v menežariji tako lep prizorček, da naj Izve o tem tudi širni svet. Zastaven kmečki fant z velikanskim «pu-šeljcem« za klobukom pride pred slone In se čudi... Slon pa v mnenju, da je pisana reč namenjena nJemu, iztegne svoj rilec In trp kasneje !e že »pušeljc* s klobukom vred v velikanskih' ustlK. Vse naokrog Je seveda Izbruhnilo v velikanski krohot. Ali le fant počakal do drusega dne. da vid!, ali bo klobuk le mogoče še prišel zopet »na svet«, o tem pa molči celo cirkuška zgodovina.
Ugoden nakup češkega in angl. sukn.r kamgarna, ?ev)ots. Hstrs. platna ter raznih podlog za moške obleke In damske kostume iz prvovrstnih čeških in angleških tovarn je mogoč edino le v špecijaln! razpošllialnlcl
J^JMP IV AN Če t, UMSUANA,
Miklošičeve cesfa 4 (nasp. Fiančiš. cerkve Vsled dviTa dinaria na vse blago 10 •/„ nopnat Ne zamudite upodne prilike! Prepričajte se! Dobavlja tudi na obroke oo originalnih prodainih ccn*h I	292-*
u— Kdo je tat? Kretnik na državni želez nld Florjan V., stanujoč v ljubljanski okolici se je odpeljal v nedeljo popoldne s kolesom v Šmartno ob Savi ln se tamkaj v družbi nekega znanca pošteno napil. Zvečer okrog 2. ure se je vračal v LJubljano, blizu mesta na šmarski cesti pa je omagal in se vlegel ob cesti v travo. Ko se je prebudil je s strahom opazil, da mu je medtem neznan uzmovič vzel listnico z nekaj denarja, srebrno uro z verižioo in mu odpeljal kolo, znamke »Puclu št. 29.578, črno pleskano. Kdo je tat. V. r.e more sumiti.
u— Stražnika Je ozmerjala. Neka gospa v Gosposki ulici se je v nedeljo, ko Je opazila na ulici stražnika, silovito razjezila. Poklicala ga je najprej v vežo hiše, kjer stanule, kakor hitro pa je bil stražnik v veži, je zaloputnila vrata in se znesla nad njim v precej »izbranih« besedah, ker jo je pred kratkim radi nekega prestopka prijavil. Huda žena bo Imela sedaj opraviti s sodišče.n.
u— Okraden v gostilni. V gostilno »Koroški dom« na Poljanski cesti je v nedeljo popoldne pripeljal krojaški pomočnik Viktor Horvat večjo družbo svojih znancev in pričel plačevati za pijačo. Ko jc bil že zadostno vinjen, je odšel nenadoma na ulico, poklical stražnika in mu prijavil, da mu je bilo v gostilni od znancev ukradenih 350 Din. Če je to res in ni morebiti Horvat denarja zapravil, bo dokazala preiskava.
u— Pretep v gostilni. Klepar Franc G. sc je v nedelio v r.eki gostilni v Tavčarjevi ulici v Šrški nekoliko preveč napil. Vinjen se je nato spri z ostalimi gosti i", iih priče! obdelavati s sto!!. Pri tem pa bil tako nepreviden, da Jc pokvaril tudi električno svetilko. V temi je prišel pravočasno stražnik In preprečil, da nI prišlo do hujšega,
u— »DelravdzcHa«. Pod tem naslovom smo prinesli dne 20. Junija notico, v kateri smo sporočali, da se ic pri StTokovni organizaciji kemičnih delavccv v Ljubljani in Udružcnju kemičnih radn'ka ugotovilo, da Je tajnic strokovne organizacije v Ljubljani Valentin Rele defravdiral preko 50.000 Din. Kakor nam poročajo iz kompeientncga vira, jc bila naša informacija netočna, kar je razvidno tudi »z tega, da v notici omenjen! organizaciji niti ne obstojata. Zato našo vest s tem lojalno popravljamo.
Iz Maribora
a— Prvi kandidat prisilne delavnice. Včeraj Je poslala mariborska policija v Zagreb prvega kaznjenca, ki mora po dovršeni kazni še tri leta v prisilno delavnico, ki so jo nedavno otvorili poleg kaznilnice v Stari Gradiški za vso državo. Doslej so pošiljali samo ženske v prisilno delavnico v Begunje na Gorenjsko. V mariborski moški kaznilnici pa imaio še 15 kandidatov, ki jih bodo poslali po odsluženi kazni v Staro Gradiško.
a— Pod kolesarjem. Prehiter kolesar le v nedeljo povozil v Studencih pri Mariboru šestletnega fantka Vinka Kranerja in mu zlomil levo nogo. Dečka so prepeljali v bolnico.
a— Mariborski občinski svet ima danes v torek ob 17. uri nadaljevanje svoje 9. redne seje.
a— Novi tečaji za strojepisje, slovensko In nemško stenogralljo ter pouk lz knjigovodstva se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. julija. Prospekti in vpisovanje v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co. Ma-riboT, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice.	1319 a— Šolska razstava na dekl. zavodu »Vesna» ostane odprta še do srede dne 24. junija do 12. ure.
a— Težka kazen. Včeraj je poslala mariborska policija v Avstrijo tihotapca Konrada Notrerja. ki je odsedel v mariborski jetnišnici 14-mesečno kazen radi tihotapstva. Policija mu je obenem izročila sprem no pismo, s katerim Je za dobo 5 let Izgnan iz Jugoslavije.
a— Žalostna usoda tihotapca. Meseca januarja ie pripotoval iz tujine v Maribor 36-letni Franc NegTo, ki je pravil, da je živel že po vseh evropskih' državah In notranji Afriki. Včerai pa ie obvestila avstrijska obmejna oblast, mariborsko policijo, da so našli 12. junija na avstrljsko-ju-goslovenski meji mrliča s prestreljeno glavo, ki le imel pri sebi dokumente, glaseče se na ime Franc Negro.
Iz Trbovelj
Damske =—= pro me nad ne toalete
najnovejše kreacije, na izbiro in po meri:
Modni atelje M. Šare Ljublfana Kongresni trg 4-1.
t— Zopet zaplenjeno orožje. Zaplenjeno jc bilo več pušk kakor tudi samokresov po« sestnikom v vasi Sv. Marko nad Trbovlja« mi. Nekateri izmed njih so imeli poprej orožne liste, sedaj pa se opravičujejo, da si jih niso preskrbeli zaradi tega, ker je na orožje prevelika taksa.
t— Socialistične frakcije med seboj. «Na« prej», socialistično glasilo bernotovcev, je v svoji zadnji številki v ostrih besedah ob so* dilo Klenovškove socialiste, ki so skupno s komunisti odklonili svoje sodelovanje v medstrankarskem odboru za zidavo nove vodenske šole in pridobitev meščanske oz. strokovne šole.
t— Neopravičena bojazen. Bratovska skladnica namerava postaviti v Gaberskem zdraviliški dom, v katerem se bodo mudili bolniki po končani najnujnejši zdravniški oskrbi. Od strani delavstva, ki jc najbolj tangirano pri zgraditvi tega doma, se ta. namera najtopleje pozdravlja. Vendar pa se je po nekih ljudeh izrazil dvom, če bo do« tični prostor, kjer se namerava staviti ta prepotrebna stavba, ustrezal svojemu na« menu, češ, da je preveč v senčni dolinici. Ta dvom jc po naših informacijah čisto od* več, ker ne vsebuje dotični prostor po mne« nju strokovnjakov nobenih nedostatkov in je celo kakor nahšč z* postavitev omenje« nega doma.
t— Povečanje pekrskega obrata. G. Jo* sip Varga, pekovski mojster in posestnik, je pričel graditi prizidek pri hiši, kjer bo vzidal peč na premog, edino te vrste v Tr» bovljah. Svoj obrat mora povečati, ker je bilo preveliko povraševanje in ni mogel vsem ustreči.
t— Postopanjej ki ni na mestu. V zad> njem času smo prejeli več pritožb, da za* poslujejo šivilje svoje učenke od 7. zjutraj do 9. in tudi do 10. zvečer, da jih silijo opravljati podnevi hišna dela, ponoči pa ši» vilska. Cc se jim zoperstavljajo, jim povedo na kratko, da lahko gredo, če ni zanje. De« lati pa morajo tudi ob nedeljah, če pa ne, sc pa jezijo nanje. Ljubljanske obrtne raz« 3tave bi sc udeležilo veliko več trboveljskih deklet, če bi vedele zanjo. Na vse te pri. tožbe opozarjamo pristojno oblast, da na« pravi red.
Iz Primorja
*	Videmski prefekt v Gorici. V četrtek popoldne sc jc mudil v Gorici furlanski prefekt Ricci. Prefekt je konferiral več ur z goriškim podprefektoni Di Sunijem ter se je zvečer odpeljal v Videm.
*	Poroke. V Standrežu pri Goric! so se poročili dne 20. t. m.: Brajnik Avgust z Marijo Gomiečckovo, Leopold Paškulin z Ano Gomiščekovo in Mirko Mavrin z Ma« rijo Paškulinovo. Vsi novoporočenci so čla« ni Štandrežkega bralnega in pevskega dni« štva.
*	k.Vov/cc--> zopet zcplenjene. Tržaška prefektura je zaplenila zopet zadnjo šte* vilko tržaških <rNoric» ter uničila vse izvo« de. katere Jc mogla zaseči.
*	Polovico vinskega pridelka je uničila debela toča, ki Je padala sredi prošlcga ted* na v tržaški ok-olici, v kontovelskih vinogra« dih nad Miramarom. ProseSkim in kriškim vinogradom je toča prizanesla.
*	Nova dokloda na dosedanje davke v videnski pokrajini. Izredna kraljevska ko« misija za upravo videmske pokrajine raz« pijujc novo doklado na Industrijski, obrtni in trgovski davek v svojem področju za le« to 1925.
*	Vprašanje vlpa\'ske železnice. Pod pred sedstvom grofa Caporiaca sc jc vršila dne 15. t. m. v Vidmu seja upravnega sveta vi« pavske Zclcznlce. ki veže Ajdovščino z go« riškim mestom. Cnporiaco je ponuja! v ime« nu videmske pokrajine odkup delnic vipav« ske železnice po 60 odst. Njegov predlog je bil zavrnjen. Prihodnji mesec sc bo vrši! v Ajdovščini nov sestanek delničarjev. Na tem zborovanju se bo vnovič razpravljalo o podrlavljcnju nrc2"< ,oc!a F°d ugodnej«
i širni gospodarskimi pogoji.
Nemška mladina in misel na revanžo
Interesantne in vrlo instruktivne vtise s potovanja no Nemčiji prinaša posebni poročevalec «Matina» v svojem listu. Zanimivi in.podučni so ti vtisi i za nas, zato jih hočemo v glavnem priobčiti tudi mi.
Ob Renu se vije lepa bela cesta. Na njej ležijo mesta in vasice. Oglejmo si malo življenje, ki valovi po tej cesti. Od časa do časa vidimo na njej male skupine popotnikov, ki korakajo veselo prepevaje v prahu in solttcu. čudni so ti popotniki in mnogo jih je videti, več kot avtomobilov s turisti. Sami mladi ljudje so to, fantje in dekleta. Vsaka skupina iih šteje največ dvanajst. Po trije in trije v vrsti korakajo in s petjem si dajejo takt.
Fantje in dekleta, vsi so oblečeni enako, v uniforme. Uniforma je prvi in najvidnejši znak discipline. Vsak popotnik ima na hrbtu tornistro.
«Wandervogel!» Ptice selivke, vam bo odgovoril starec, ki na pragu svoje hiše s čudnim žarom v očeh motri popotnike, če ga boste vprašali, kdo so ti turisti. «Wandervogel!» Sobotne in nedeljske ptice so ti mladi ljudje, ki si hodijo krepit svoje mišice in bogatit svoje nujno znanje v gozdove in na hribe. Zakaj domovina jih bo morda kmalu potrebovala, kdo ve!
Videl sem jih, kako se vadijo v hoji, videl sem jih, kako se urijo v najnena-vadnejših vajah. Vsakdo jih lahko vidi in opazuje, vsakdo, kdor potuje po cestah ob Renu. Isti ljudje, na katere sem r-letel v vaseh pred telovadnicami. Isti ljudje, ki sem jih videl trenirati na športnih prostorih. In sprotnih prostorov je, bogme, v NemČiij toliko, da ga ima že skoraj sleherna vas. In prav isti ljudje, ki sem jih srečal v temnih lesovih Taunusa, kjer so se od sobote do pondelika utrjevali s tem. da so spali v šotorih ali pa celo v jarkih, ki so si jih izkopali s svojim orodjem.
Tujec, ki hodi tod mimo, bo sveto prepričan, da so ti mladi močni ljudje športniki. Kdo se bo čudil, da vidi med njimi tudi dekleta? Vojna je izpremenila nazore!
Mladi, disciplinirani so ti športniki. Ne poznajo nikakega truda: le potfejte jih. kako vztrajno se že ure vadijo v metanju tistih-le nedolžnih krogel, kojih teža se čudovito ujema s težo vojnih granat. Če pa so vam dekleta bolj povšeči, le ozrite se tudi k jnim: videli boste, kako previdno in vneto prenašajo na improviziranih nosilnicah enega svojih tovarišev. Se-Ii spomnite sličnih prizorov iz vojne?*
Ptice selivke, kakopak. Treniranje, šport bodo to imenovali zaslepljenci, ln ni-li čudno, da je po zlomu nakrat nastalo uprav neverjetno zanimanje za telesno vzgojo, tako da šteje Nemčija danes samo med mladino 5 milijonov vnetih »športnikov*?
Ali stvar je resna. Nemčija, ki jI je versaiska pogodba prepovedala vzdrževati armado po starem nemškem vzorcu, je našla pot iz zagate: ustanovila je tajni generalni štab, ki je vsemu svetu prikrit, ki pa vendar dela: njegovo delo obstoji v pripravljanju mladine za vojno.
Kdor ne verjame, naj gre in pogleda. Če ni slep. bo opazil, kako se mladina rano in vztrajno pripravlia na boj. ki po nienem svetem prepričanju mota priti. Mladina je moralno še nepokvar-iera: ona ni doživela porazi, 'ato je prepričana o zmagi. V tem jo utrjuje gospodarski podvig dežele, ki je danes močnejša kot kdaj prej.
Vse te priprave, vse to ogromno de-fo v Poreniu se vrši pod našim (francoskim) nadzorstvom, pred našimi budnimi očmi. Kako je to mogoče? Vrlo enostavno: pod okriljem športnih organizacij, ki so se zadnja leta jela porajati kakor gobe po dežju. In vse te organizacije, bodisi nacionalistične, bodisi sociialistične. imajo pred seboj en edini cilj: vzgajati mladino v vojaškem duhu, jo fizično usposobiti s smotrenim treningom in vzdržati z Železno disciplino njeno moralno višino, da bo v
vseh ozirih zrela, kadar bo napočil veliki dah nemške revanže.
Morda vas te športne organizacije zanimajo pobliže? Ločijo se v dve veliki kategoriji; na eni strani se zbirajo nacionalisti, na drugi strani so oni, ki so orientirani bolj na levo. Prvi se zbirajo pod praporom «Stahlhelma» in «Oberlanda». ki štejeta štiri milijone članov. Levičarji so svojo organizacijo krstili na ime »Relchsbanner*. Pripadnikov imajo okrog 3 milijone. Ce od celotnega Števila 7 milijonov odštejemo tiste, ki se dejansko ne udejstvujejo, ostane še vedno ogromna armada 4 do 5 milijonov vojaško organiziranih fantov in deklet.
Pravijo da goje šport, pa se urijo v voiaških poslih: pravijo, da igrajo nogomet, pa kopljejo jarke. In za njihovo «sportno» udejstvovanje jim je potrebno vodstvo in nadzorstvo častnikov-reichswehrovcev?!
Čuden šport!
Nekega dne so presenetili tujci neko udruženje arhitektov, ki so se v gozdu vadili v voiaških poveljih in v utrjevanju zemlje.
Drugič so naleteli na družbo — teologov, ki so imeli eksercicije o ocenjevanju razdalj.
Nastane vprašanje: odkod denar? Kdo finansira vse te na široko razpredene organizacije. Država jih ne more, to je brez dvoma. Stahlhelmovce podpira po večini privatna industrija, društva včlanjena v Reichsbannerju, pa stranke levice. Druge možnosti ni. Čeprav so si v notranji politiki stranke sovražne iia smrt, na zunaj so edine: treba je storiti vse. da kri opere »madež* versajske pogodbe.
Nemčija, ki je med vojno pokazala svojo izredno industrijalno moč. dokazuje danes, da zna. če treba, ustvariti tudi tovarno za obdelavo človeškega materiala. Našla je formulo armade bodočnosti.
seveda takoj zapustil ječo. Toda tega noče storiti, ampak hoče presedeti do zadnje minute vso odmerjeno kazen dveh let, da ne bi družba zahtevala od njega povrnitev po banki mu nakazane odškodnine, češ da še nista pretekli dve leti.	_
X Sven Hedinova mafi umrla. Mati slav« nega raziskovalca neznanih krajev, Šveda Svcna Hedina, je umrla v potek v svoji hiši v predmestju Stockholma. Stara je bila 87 let.
x Slab obisk svetovne rezslave_ v Vem* bleyu. Velike nade, ki so jih po!ag'ali anglc« Ski krogi na letošnjo razstavo Britanskega imperija v Wembleyu pri Londonu, se men« da ne uresničujejo preveč. Kakor znano, »e ni lanska razstava preveč obnesla in je kon. čala z ogromnim primanjkljajem. Zato so jO letos ponovili, toda razširjeno in izpopol« njeno. Otvoritev jc bila pred par tedni v navzočnosti kraljeve dvojice same. Letošnji obisk razstave je, kakor poročajo iz Lon« dona, še slabši kot lanski, vsaj doslej. Do« čim je znašalo število posetnikov lanskega 16. junija 134.559, je obiskalo razstavo isti dan letos komaj 33.934 ljudi. Računajo, da dosega povprečno število obiskovalcev le« tošnjs razstave v \Vcmbleyu na dan ko« maj polovico lanskega.
Es-ka J so Jogo " >• Torpedo g	«aH*ij*.
Bianchi n najceneje pri
J mm	Palača Ljubljanske
S*a t^VBAP kreditne banke ln iUUl MM Gosposvetska c. 14
Vsi na domestni deli Ia oprema.
X Negalantcn profesor. Pred kratkim je omenil profesot na neki višji dekliški Soli v Nemčiji pri predavanju, da sc opaža pri zamorcih občutno pomanjkanje žensk. Svo« ja izvajanja je zaključil z opazko, da sc nu« di damam iz Evrope lepa prilika, da pridejo do moža. Ogorčene slušateljiec so naglo vstalo in z živahnim protestom zapustile učilnico. Profesor pa sc ni dal ugnati v koz« ji rog in jim je zaklical, ko so bile že pri vratih: »Ali, drage moje dame, saj sc še tako nc mudi!»
X Strašen umor na Poljskem. V Igierzu v vojvodstvu Lodzu na Poljskem so našli pretekli teden vso družino židovskega gro* barja Feldona umorjeno, in sicer stariše, hčer in dva adoptirana sinova. Trupla so bila strašno razmesarjena. Iz njih so moril« ci iztrgali čreva in jih vrgli na obraz naj« mlajše žrtve, desetletnega dečka. Razen te« ga so ubili zločinci še psa, mačko in vse kokoši na dvorišču. Orožniki so prijeli pet oseb. ki so zelo osumljene, da so s tem strašnim zločinom v zvezi.
Protestni shod proti davčni preobremenitvi Slovenije
V jeseni pride v razpravo zakon o izenačenju davkov, ki prinese za naše kraje znatne olajšave.
bi Vaše zborovanje rodilo kar največ
Neverjeten zločin francoskega zdravnika
V	prvi polovici letošnjega marca so ljudje v Marseillu nenadoma pogrešili rezervnega častnika, v civilnem poklicu bančnega blagajnika Rumebeia. Mož Je nosil, ko je izginil, pri sebi 8500 frankov. Dasi je bil Rumebe na glasu poštenega in vestnega uradnika, ie svet vendarle začel dvomiti v nicgovo poštenost jn menil, da se je blagajničar okoristil z zaupanim denarjem, poneveril vsoto in pobegnil. Pred par dnevi pa je policija slučaino vdrla v prostore zdrav nika dr. Bougrata, ki je bil osumljen ponarejanja čekov. V ordinacijski sobi je udaril komisiji v nos čuden vonj. Detektivi so natančno preiskali vse odprtine in omare ter so odkrili v neki vdolbini, ki je bila provizorično zazidana, človeško truplo, katerega so agnoscira-li za Rumebejevo. Dr. Bougrat je bil takoj zaslišan j.i je priznal, da je umoril blagajničarja z neko iniekcijo ter ga potem oropal za onih 8500 frankov. Raz kritje tega zločina je izzvalo po celi Franciji nepopisno ogorčenje.
Srečen kaznjenec
Kdor sedi pod ključem, navadno ni srečen. So pa le izjeme. Tako zapusti v kratkem Oordon Ingalls v Dallasu v državi Teksas v ameriški Uniji ječo, na katero je bil obsojen za dve leti.
V	bližini Eldorada (nnmcn est omen!) v Arkansazu je namreč prodal skupaj z bratom troje petrolejskih vrelcev. Kmalu pa se je izkazalo, da v njih sploh ni bilo nič nafte, ampak da sta brata le markirala vrtanje. Zato je bil Ingalls obsojen zaradi goljufije na dve leti. — Zadnje mesece pa je nenadoma nastal preokret. Pokazala se je namreč pri zo-petnem preiskovanju ozemlja, da gre za močne petrolejske vrelce. Mož se torej ni lagal in je bil po nedolžnem obsojen. Družba, ki je kupila ozemlje s tremi iz-vrtanimi luknjami, mu je morala plačati poldrugi milijon dolarjev kot odškodnino za dveletno ječo.
Gordon Ingalls pa je prebrisan dečko in ni hotel iti na skrite liniance. kot je morda družba pričakovala. Lahko bi
Da protestirajo radi prekomerne davčne obremenitve, ie sklicala Pokr. zveza hišnih posestnikov v sporazumu z drugimi pridobitnimi organizacijami v nedeljo dopoldne velik protestni shod. ki se je vršil v veliki dvorani »Uniona*. Shod, ki se ga je udeležilo okrog 500 ljudi, je imel namen dokazati, da so davčne razmere za posestnike obupne, neznosne in krivične, zato tudi nezdrave.
Predsednik Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov g. Frellh je uvodoma pozdravil zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice dr. Pretnarja. zastopnika Zveze industrijcev doktor Goljo, gerenta mestne občine ljubljanske g. Turka, zastop. obrtnikov gospoda Rebeka. delegate podeželskih društev ter zastop. zagrebškega društva hišnih posestnikov g. Nikšiča. Nato je prečital pozdravne brzojavke različnih društev iz Slovenije, ki se po svojih zastopnikih shoda niso mogla udeležiti.
Pomočnik ministra za šume in rudnike g. Ivan Moftorič je poslal na shod brzojavko nastopne vsebine:
«Z nujnimi posli zadržan se ne morem odzvati vašemu vabilu. Početkom julija bo predložen Narodni skupščini zakon o direktnih davkih, ki značl za Slovenijo znatno olajšavo. Novi dva-najstinski predlog nc predvideva davčnih sprememb.®
Predsednik gerentskega sveta Ljubljane dr. Dinko Puc je poslal nastopno pismo:
cKer sem žal zadržan udeležiti? se osebno Vašega zborovanja, sc Vam tem potoni za vabilo prisrčno zahvaljujem. Potrebno je enkrat povedati jasno. da na tak način kot se je dosedaj delalo pri obdavčevanju, nc gre naprej. S strahom opažamo, da ie ogrožena bodočnost naše Ljubljane vsled brezobzirne davčne prakse. Z obžalovanjem smo morali v mnogih slučajih konstati-rati popolno neuvidevnost davčnih organov. ki preklicujejo že dovoljeno plačevanje v obrokih, neusmiljeno izterja-vajo davke tudi v slučajih, v katerih se jasno vidi neupravičenost predpisa in ko še priziv ni rešen in ko pomeni ekse-kucija ruin obdavčenca. Zato želim, da
Vseh vrst blago
za letno obleke, suknjiče, plašče za gospode in dame — v bogati Izberi ln kakor že vsem zn?no tudi izredno po nizkih cenah dobavlja
Drago Schwab - Ljubljana
uspehov, ker le pametna davčna politika jača državo, nespametna jo slabi in diskreditira.*
V	nadaljnjem poročilu, ki je obsegalo protest proti v zadnjih dvanajstinah sklenienim davčnim bremenom, protest proti 30 odst. državnemu pribitku na hišno najemninski davek in proti previsoki davčni obremenitvi hišne posesti ter zahtevo po spremembi lestvice dohodninskega davka in pravični davčni reformi ter enakomerni razdelitvi davčnih bremen, jc predsednik g. Frelih očrtal položaj in stališče posestnikov, industrijcev. trgovcev in obrtnikov kot davkoplačevalcev. Nove dvanajstine niso hišnih posestnikov razbremenile, temveč udarile še huje. Invalidski davek se je povišal za 100 odst. in znaša 60 odst. direktnega davka. Vpeljan je bil tudi 2 odst. davek od zaslužka delavca, ki tudi ne bo plačeval delavec, marveč posestnik. Vojni davek znaša 10 odst. vseh direktnih davkov.
V	Ljubliani plačuje hišni posestnik oc najemnine 50 odst. davka, tako da mu ostane čistih samo 10 odst. So pa v Sloveniji nekateri kraji, ki plačajo še več in celo preko 100 odst.. kakor na primer Domžale, Jesenice. Sv. Ana pri Tržiču itd.
Hud davek, ki tare posestnika, je tudi dohodnina. Slovenija je v splošnem z davki tako obremenjena, da boleha naše gospodarstvo in se množe kon-kurzi.
V	imenu mestne občine je spregovoril nato gerent g. Turk. ki je rtaglasil, da jc potreben odločen protest proti praksi delegacije ministrstva financ, ki je največ kriva, da se uničuje hišni posestnik. trgovec, obrtnik in sploh podjetnik. Njegove besede so bile sprejete z burnim odobravanjem.
Prečitan je bil nato nozdrav ministra za šume in rttde dr. Žerjava: »Zal ne morem priti na Vaš zbor. Razumem težko stanje, a jc treba razumeti tudi stališče finančnega ministra, ki v trenutku končne formulacije zakona o izenačenju davkov ne dopušča parci-ialmh ublažitev. Za to leto bi spremembe v dvanaistinah ne imele nobene posledice. tembolj, ker se hišni davek odmeri po dohodku prejšnjih let. Fdino realno jc naSe koncentrično delo za predložitev edinstvenega zakona o direktnih davkih, ki prinese veliko olajšanje Sloveniji.*
K debati so se oglasili še razni govorniki m. dr. dr. Pretnar, dr. Golja, predsednik gremija trgovcev za ljubljansko okolico g. Zebal in zastopnik Zagreba g. Nikšič.
Občni zbor Pokrajinske zveze. Popoldne se jc vršil v unionski restavraciji še redni občni zbor «Pokra-iinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo.* Na obč. zboru je bil izvoljen ponovno za predsednika gospod Frelih. za I. podpredseumka Ivan Rebolj iz Kranja, za II. podpredsednika Fr. Ks. Stare, za blagajnika pa Ivan Polišak. V odbor so bili izvoljeni poleg Ljubljančanov tudi razni posestniki iz Celja. Maribora. Brežic, Jesenic itd.
Resolucija protestnega zbora.
Na dopoldanskem zborovanju je bila sprejeta obširna resolucija, ki pravi med
drugim:	„ ...,
I. Na shodu dne 21. junija 192o. v veliki dvorani hotela »Union-, iz Ljubljane in ostale Slovenije zbrani davkoplačevalci po novno protestirajo proti 30-odst. pribitku na hišnonalemninski davek, ker so davčna bremena, ki jih mora nositi hišna posest . Sloveniji tako velika, da onemogočajo vsako rentabiliteto in škodujejo lastniku in najemniku. Hišno-najemninski davek z do-kladaml vred je tako visok, da hišnemu posestniku od najemnine ničesar ne ostane za popravilo in vzdrževanje hiše. Z zad njimi dvanajstinami se je povišal invalidni davek še za 100 odst. ter sc uveljavil remontni prispevek v višini 100 odst. invalidnega davka, tako da se je invalidni da-,-ek od 1. aprila 1925. faktično zvišal za 200 odst. i" znese sedaj večinoma 60 odsi. direktnih davkov. Hišni posestniki morajo vsled tega plačevati samo drž. davkov v Ljubljani okroglo 60 odst.. drugod pa tudi ne dosH mani. Vsled drugih doklad pa znašajo v drugih kraiih davki in doklade več kakor pa prejete najemnine. Zahtevamo, da se hišno - najemninski davek izenači s hišno - najemninskim davkom v Srbiji. Hišni posestniki v Sloveniji plačujejo najmanj petkrat tako visok hišno - najemninski davek kot v Srbiji! Protestiramo proti temu, da ie g. finančni minister tudi v proračun za leto 1925. sprejel za Slovenijo 30-odst. državni pribitek na najemninski davek. Prav tako je krivično tolmačenje zakona, da se ie 30-odst. državni pribitek raztegnil tudi na deželne doklade.
II Ugovarjamo, da se začne pobirati vol niča, ki znaša 10 odst. vseh' direktnih davkov, vsled ukaza finančnega ministra s 1. januariem 1925. S tem se ravno hišna posest v Sloveniji v primeri s Srbijo zopet neznosno in nezaslišano obremenjuje in se državni hišni davek na ta način zviša za nadaljnih 10 odst. in bo v Ljubljani znesel sam državni davek 70 odst. najemnine.
III.	Protestiramo proti odpravi davčnifi plačilnih nalogov in zahtevamo nujno, da se ti plačilni nalogi za vse vrste davkov zopet '.»dajajo, ker je brez teh vsaka kontrola nad predpisi davkov onemogočena ter se dogajajo vedno slučaji, ko davkoplačevalec zamudi rok za pritožbo, s čemur se mu večkrat zgodi občutna škoda. 2ahteva je tembolj opravičena, ker finančna uprava za Hrvatsko in Slavonijo ni predlagala opustitve plačilnih nalogov, kakor se je to pri nas zgodilo. Zahtevamo, da se predpisi davkov pravočasno vrše, ne pa za cela leta nazaj, kar se je dosedaj večkrat dogajalo. Znano je namreč, da se davčno postopanje vrši prepočasno in preobširno. Pri vsakem tirjanju in plačilu davkov je natanko navesti vrsto davkov, kateri se tirjajo, odnosno plačajo, ravno-tako tudi plačilno dobo.	.
IV.	Zahtevajo, da se občinske in okrajne doklade na hišno - najemninski davek po možnosti popolnoma odpravijo ali pa vsaj znižajo na najnižji odstotek.
V.	Zahtevamo, da se dohodninska les?-vicrf z veljavnostjo od 1. januarja 1925. omili v toliko, da se bo namesto v kronali brala v dinarjih in da se ukine pobiranje invalidskega davka in remontnega prispevka na dohodnino, ki se plačuje od dohodkov, od katerih se plačujejo odnosni davki.
VI.	Zahtevamo takojšnjo revizijo zako-^ na o taksah".
VII.	Protestiramo tudi proii velikanskim davčnim obremenitvam industrije, obrti in trgovine v Sloveniji in tudi zoper uvedbo novega 2-odst. davka na zaslužek ročnih' delavcev.
VIII.	Poživljamo vse poslance iz Slovenije. da odlično nastopijo v Narodni skupščini, da se zgoraj navedena' davčna bremena v Sloveniji že v dvanajstinah", ki sov razpravi za tekače leto, odpravijo, oziroma ublaže. Apeliramo na Narodno skupščino v celoti, da uvidi davčno preobremenitev Slovenije, ki ji grozi gospodarska propast.
i ni......t. rr:
B. Borko:
Dopust.
Treba je biti naveličan duhomornega dela, zaprt v prostore, suženj mestnega zidovja. da človek razume to besedo. Treba je, da pride čas, ki mu edini lahko odpre prosto pot v prirodo. da se otrese moreče vsakdanjosti in reče: Sedaj je čas moj!
In tako lahko kreneš brez skrbi za jutri k cilju, ki si ga sam zarisal. Najsi je tudi skromen — tvoj je. nisi odgovoren zanj. Greš na prvi hrib v bližini mesta in čutiš, da je to drugače 'nego na običainem sprehodu. Drugače mislis. drugače gledaš. Veš. da je na hribu mehka trava, da v travi cveto cvetlice, ki iih obiskujejo Čebele in metulji: veš, da vdihuješ zdrav zrak. da te *istijo solnčni žarki, da se lahko vzlekneš prosto po svoii volji, brez ozira na bon-ton. brez ozira na človeka. Ah, kolikšna slast ie včasih, če se povsem otreses človeka, če nič več ne čutiš vonja dru-hali. ampak stojiš sam kakor mladi bog na zelenem hribu — sam s^ solncem, sencami in verrom, ki ti prinaša glasove gozdov, poli in travnikov!
Lepo ie. če lahko človek krene malce po belem svetu. Če se napoti na planine, pleza po pečinah, odpočiva v senci dreves, ko<si v pfefiSnš&S koS si noBnfc m
senu, dišečem junijskem senu. medtem ko skozi široko odprtino sijejo debele, kristalnočiste zvezde.
Lepo je. ako lahko prebiješ dopust ob morju. V morju je čudovita moč: mistična sila, ki jo je opeval Lconid Andrejev v svoji drami »Okean«. Morje ja največji nasprotnik človeka, zato njegovo sovraštvo tolikanj ugaja onemu, ki ljubi človeka in človeštvo na svoj način, ne tako kot dobrodelne dame in dobiČkaželjni nacionalni ekonomi. Morje te nauči spoštovati človeka-poedinca, ki je znal premagati svojega gigantskega sovražnika in ki ga vedno boli brzda z nadami svoje tehnike. Kn gledaš morske valove in nebo, ki se potaplja na obzorju kakor v brezdaijo vodo. občutiš tisto skrivnosti?? slast, ki prihaja od vsega, kar je večno. Slast, ki o nji pravi Nletszche:
Doch alle Lust wlll Evlgkelt,
Will tiefe, tiefe Fwigkeit.
Na morskih obalah se lahko najbolj razgovarjaš s samim seboj in s prirodo, ki ti govori z jezikom dveh večno nasprotnih, a v silnih prostorih harmonično združenih elementov: z jezikom vode in z jezikom solnčnega ognja. Kakor se ti telo očisti s kopelio. tako se ti duh očisti s kopeljo v mistični sili morfe. V njegovi prasšg. ki je po-
magala roditi zemeljsko življenje in po njegovi dolgi evoluciji človeka, kakor mitološko Venero iz morske pene.
Toda tu, kier to pišem, ni ne visokih Alp. ne morja. Vse to je zgolj zavesten privid mojega duha fatamorgana, ki jo tke domišljija iz prejšnjih doživetij. Tu je samo zelena trata, tu so sence dreves in med drevesnimi vejami, ki se ziblje-jo v vetru, se vidi sinje nebo. pod niim pa valovi gričev, daleč na obzorju Pohorje. Eoč in Donačka gora. Preprosta pokrajina, a vsa iztkana s solncem, z zelenilom, z raznimi boiami — pi?""- in pestra v svoji preprostosti. Ves dan ležim na trati in — poslušam godbo blaženega odmora. Poslušam, kako Tfti prodira v dušo nekaj novega, oživliajoče-ga. silnega ko solnčni žarki v zasneženi pokrajini; čutim, da nekaj kopni, da se polagoma vdaja nekai te umazane za-sedline, ki mi je ostala od življenja med ljudmi. To ro kadavri pokopanih nadej, prevarjene vere. razočaranih pričakovanj, ogoljufane dobrote, ponižane samozavesti — to ie cela naplavina prazne, ničeve vsakdanjosti. In dobro bo, če izgine vsaj drobec, če posta""* -^aj za spoznanje lažje. Zato pa: upiiajte, oči, zelenilo trav. vdai se. obraz in život, strasti solnčnih žarkov, poslušaite, ušesa, aovor vetra in brenčanje žuželk v travi — brenčanje, ki je slajše od laž-
nivih govorov seronskih govornikov i.i družabnih zvezdnikov ...
Če se mi zahoče, posežem po dveh knjigah, ki sem ju vzel na trato. »Zapiski ohotnika* od Turgenjeva in Daude-tova «Lettres de mon motilin*. Vzamem jn _ berem. Pred menoj vstajajo ruske stepe. Sladko šumi tok Turgenjevega jezika. Krepko riše piscc svoje postave, zdrave, kmečke postave. In bolj ko iz katerekoli knjige mi odtod diši zemlja. Vznemirja se v meni kri kmečkih prednikov; čutim tajinstveno sorodnost z duhem ruskih step in polj. večjo sorodnost ko z modernimi mesti. Kdo ve. zakaj — morda mi je ohranjena Kloako v duši inonada življenja davnih s>> vanskili prednikov ob Dnjestru in Dnje-pru? Kdo ve . . . Vem, da je Turgenjev najslajši na zeleni trati, daleč od mest in njih nasilnih oklepov. Med stranmi leži list _ lepo ohranjeni list. ki sem ga bil odtrgal pred več leti na travniku, poslu-šaioč s Turgenievom pred seboj šepc-taiije trav: O. kako malo ie čas v naravi . Pa posežem po Daudetskili pismih iz samotnega provencalskega mlina, pisma, ki so še danes sveža kakor na koncu šestdesetih let. ko so bila spisana. In čutim, da je tudi v pejsažu. ki sc odpira pred menoj, nekaj provcncal-skiii potez, nekai tiste sladkoprešernc poezije, ki nastaja med vinskimi tstrat
pod ljubkimi griči s potočki in zeleno travniško rjuho v dolini. O. Slovenske gorice ... o. Rusija ... o, Provansa... kako daleč ste in kaka blizu ...
Tako ležim in poslušam, gledam, upi-jam. Zopet sem človek in samo človek. Ne več stroj v družabni tovarni, temveč bitje med bitji, list na veji življenja, list. ki ga poljublia solnce. miluje veter in liladi nosa. In vem. da me bo nekoč odtrgala sila. ki me je dala. in pi§ vetra bo zanesel list tia. kjer bo pognoiil življenje. In tu v pri rodi ^se mi ne zdi nič naravnejŠe nego to. Čutim, da je taka moja Pot, in niti begotna senca upora se ne pojavi. Da. živeti v harmoniji s nrlrodo in se opajati z lepoto — to .ie še točka, kjer ie živl.ienie vredno živ. ljenja.
Tako čakam na trati večera, da zagrne zemljo. In nič ne more skaliti moje vedre, panske ljubezni do sile, ki premika svetlobo in sence, gorkoto in mraz.
ki rodi milijarde življenj.
Čanobna godba je v besedi »dopust*. Razgovor s samim seboj in s prirodo. Prost razgovor od jutra do večera, brez skrbi za iutri in brez ozira na ljudi. Sinfonija življenja, kakršno je bito dano pocdincu, ki pa ga jc v družbi zs^ pravil. .._______ •
Letni zbor Centrale industrijskih korporacij
V nedeljo se je vršil v Beogradu letni zbor Centraie industrijskih kor-poracii pod predsedstvom Ignjata Baj-lonija. ki je pozdravil prisotne delegate ter zastopnika ministrstva trgovine in industrije Milivoja Saviča.
O delu v prošlem letu je podal obširno poročilo Cijoka Curčln. ki je med drugim povdarjal, da je kriza ozdravljanja. ki se vleče izza dobe inflacije in katero država s svojim delom ni mogla rešiti, dovedla našo industrijo v zelo težke prilike. Poročevalec je omenil predvsem krizo kredita, zaradi katere se ie centrala prizadevala, da pride v neposredne stike z ameriško in angleško skupino, toda obe državi Zedmje-lic države in Anglija smatrata za prvi pogoj vsakega kreditiranja popolno osi-guranje garancij. Pri poskusih, ki jih je napravila centrala, da bi prišla v pogajanja z zunanjimi skupinami, sta bili dve veliki zapreki: tukajšnje nepoznavanje poslovnih načel ter oblik kreditov in posojil na zapadu in neresni posredovalci. Glede kolektivnega posojila za industrijo, ki ga .ie centrala hotela doseči, se je ugotovilo, da ie tako posojilo nemogoče brez državne sarancije ali posebne industrijske kreditne ustanove.
Temu poročilu je sledila diskusija o novi carinski tarifi. Načelnik ministrstva trgovine in industrije je izjavil da ie ta tarifa kompromis med stališčem, Id ga je zastopalo ministrstvo trgovine in industrije, ter zahtevami finančnega ministra, ki se je bal. da se bo s pove-čaniem postavk povečala draginja. Re-feriral je o carinski tarifi tajnik doktor Cvetko Gregorič. V diskusiji je bilo iznešeno v glavnem naslednje: Po težki borbi vseh gospodarskih organizacij je stopila v veljavo carinska tarifa in se izreka finančnemu ministru posebna zahvala. Vendar z novo tarifo ni zaščitena mlinska industrija, ker je ostala v veljavi stara odredba svobodnega uvoza žita in moke. Ravno tako mesna industrija ne pričakuje ublažitve krize z novo tarifo.
S. D. Alesander iz Zagreba je poudarjal pri debati, da so življensko vprašanje za industrijo posojila po nizkih obrestih, katera pa bo industrija dobila šele, če država sklene v inozemstvu državno posojilo pod povoljnimi pogoii v investicijske svrhe. On smatra, da je trenutek glede na povoljno žetev ugodnejši kakor kdaj prej. S takim posojilom bi se deloma razbremenil tudi državni proračun, kar bi moglo finančnega ministra dovesti v položaj, da zmaniša visoka davčna bremena.
Dalie so podali tajnik dr. Gregorič referat o zakonskem načrtu o neposrednih davkih in o davku na telesne delavce, tajnik Miličevič referat o prometni tarifi ter tajnik Blaškovič o delu industrijske centrale pri raznih posredovanjih in o vprašanju zaposlenosti tujih delovnih moči.
Zborovanje je trajalo pozno v noc. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika Ignjat Bajloni, za prvega podpredsednika S. D. Alexander, za drugega pa dr. Fran Windischer.
Ks osiijarstvo s slamniki
Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal dne 10. junija vsem okrajnim glavarjem in mestnemu magistratu ljubljanskemu okrožnico, ki dovoljuje v omejenem obsegu kroš njarjenje s slamniki domačega izdelka iz Domžal. Ta okrožnica se glasi:
«Okrožnico bivšega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 18. marca t. 1. št. 1622, v zadevi omejitve krošnjarstva, izpreminjam v toliko, da v tej in ostalih' prejšnjih okrožnicah v svrho omejitve krošnjarstva izdana navodila ne veljajo za krošnjarjenje s slamniki domačega proizvoda Ako ni zakonitih' zadržkov po* krošnjarskem patentu iz leta 1852., naj se torej izdajo, ozircna vidirajo krošnjar-ske knjižice, toda samo za prodaio slamnikov, ki jih' izdelujejo v Domžalah in okolici. Za okoliš mesta Ljubljana veljajo prejšnja zadevna navodila, ravno tako tndi za one večje kraje, kjer se v kraju samem prodajajo v zadostni množini v trgovinah raznovrstni slamniki. Te kraje naj okrajni glavarji določijo sami po lastnem preudarku.
To odrejam na prošnjo manjših izdelova-teljev slamnikov v Domžalah, ki so že leta in leta razpečavali večji del izdelkov po krošnjarjih in so sedaj vsled splošne omejitve krošnjarjenja prišli v težaven po-bžai Pri tem se je upoštevalo zlasti to, da gre v predmetnem primeru za krošnjarjenje s popolnoma domačimi izdelki in da se v trgovinah po deželi večinoma ne prodajajo slamniki v zadostni meri*.
Tržna poročila
Novosadska blagovna bona (22. junija.) Turščica (38 vagonov): banatska, ladja Donava, 185. sremska 185. Moka (1 vagon): «2> 610. Tendenca nespremenjena.
= Osnovanje novHi podjetij. Ministrstvo za trgovino in industrijo le izdalo te dni več dovoljenj za osnovanje novih industrijskih' podjetij v naši kraljevini.
— Velike globe v davčnih zadevah. Finančno ravnateljstvo v Novem Sadn je kaznovalo zaradi zatajevanja dohodkov pri odmeri davkov galanterijsko tvrdko Evgen Klein s 370.000 in tekstilno tvornico Letlč & Mišič z globo 123.000 Din.
= Podpora hmeilarjem v Žalen. Na predlog velikega župan« ds. iPfcfciiMueita v Ma-
riboru je ministrstvo za poljedelstvo in vode naklonilo Hmeljarskemu društvu v Žalcu 4000 Din stalne podpore.
= Likvidacija Centralne barke za trgovino, obrt i industriju v Zagrebu. V soboto se je vršila izredna glavna skupščina omenje-ga zavoda na kateri je večina delničarjev v glavnem zastopniki Praštedione in Hrvatske eskomptne banke — kljub ogorčenim protestom manjšine izglasovala absolutorij upravi m likvidacijo zavoda. Po prečitanem poročilu znaša skupna svota izgube 66 milijonov Din napram 80 milijonov Din glavnice in 5 milijonom Din rezerv.
= Nov odsek pri Centrali industrijskih korporacij. Te dni se je ustanovil pri Centrali industrijskih korporacij v Beogradu poseben odsek za statistiko, ki ga vodi g. Dragan Miličevič, dosedanji tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Skoplju.
= Nov jugoslovenski parnik. V kratkem bo izgotovlien veliki parnik «Vidov-dan» prekomorske brodarske družbe Ivo Ra£;č d. d., ki ima priti iz Anglije, kjer ga grade. S tem novim parnikom bo imela drtlžba 11 parnikov v skupni tonaži 75.000 ton.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 3. julija t. 1. pri komand^ dravske divizijske oblasti v Ljubljani ponovna licitacija glede dobave 160.000 kg krme (ovsa). Dne 9. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu druga ofertalna licitacija glede dobave 1500 kg čina in 1500 kilogramov mehkega svinca: dne 13. julija t. 1. glede dobave 200 m3 hrastovih desk. Dne 13. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede prodaje 5 vagonov starega papirja. Dne 18. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede »dobave bandaže za tendre«. Dne 20. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 300 ton kosovnega koksa pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave gradbenega -r.aterijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarili Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Dobava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. junija 1925. ponudbe glede dobave raznih pisarniških in litografskih potrebščin. Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Vpis v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: »Jeklo«, trgovina jeklenih predmetov, v Ljubljani, »Vera«, obče-prometna imiorm. propagandna in potovalna pisarna v Ljubljani: »Balkan«, mednarodna transportna družba v Mariboru; Tovarna hranil »Mirim« Karol Zalokar v Mariboru. Izbrisali sta se tvrdki: Mo-ravec &. Antonič, vulkanizacija gumija v Mariboru, in »Lukul«, družba za izdelovanje in trgovanje hranilnih snovi v Zgornji Šiški pri Ljubljani.
= Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Ljubljanski velesejem, razstavna in prodajna zadruga v Ljubljani; Stavbna in kreditna zadruga »Činovnički i Radnički Dom« v Ljubljani; Kmetijska na-, bavna in prodajna zadruga v Sv. Joštu nad Vrhniko: Ljudska posojilnica v Zireli.
= Valutna panika v Italiji. Zaradi katastrofalnega padanja lire se sedaj vrše pogajanja med italijanskim finančnim ministrstvom ter zastopniki emisijskih bank in drugih denarnih zavodov. Angleški funt je poraste! v Italiji naravnost r.a neverjetno višino 133, dolar pa na 28. Bančni zavodi so dobili nalog, da r,e smejo do nadaljnega sprejemati nikakih transakcij v tuji valuti. V posebnem komunikeju se veli, da je ministrski predsednik Mussolini naročil italijanskemu veleposlaniku v Washingtonu, naj javi zakladnemu uradu Zedin jenih držav, da je Italija pripravljena začeti pogajanja za odplačevanja svojih dolgov v Ameriki. Isto velja tudi za Anglijo. Poučeni krog: trde, da namerava Italija poravnati svoje dolgove v 30 letih. Na ta način upa, da se bo tečaj lire nekoliko popravil.
— Promet v tržaški luki v prvem četrtletju 1925. je znaša! z Italiio 26.663 vagonov, s Češkoslovaško 20.218. Jugoslavijo 5644 in z Madžarsko 1723 vagonov.
= Nadaljnje zvišanje dlskontnc mere v Italiji. Z 18. t. m. se je diskontna obrestna mera v Italiji, ki se je pred par dnevi povišala od 6 na 6.5 odst., zepet povišala na 7 odst.
= Zboljšanje poljskih Hnanc. Pred kratkim je imel ameriški finančnik Dillon več konferenc s poljskim finančnim ministrom, ki Jih smatrajo kot dober znak za zboljšanje državnih financ. Poljski gospodarski krogi naglašajo, da postajajo finance poljske republike vedno boliše, kar se opaža že tudi v inozemstvu. Še pred kratkim so na Poljskem s strahom govorili, da bo njihova republika podvržena mednarodni finančni kontroli, kakor je Avstrija. Sedaj se skoraj nič več ne govori o tem.
foo Ljubljana 266—0, prepeličar, orig. fco Ljubljana 250—0; ječmen, srbski, 60 kg fco Ljubljana 0—325; turščica slavonska., par. Vfnkovci 0—195.
ZAGREB. V efektih ni sprememb. V bančnih papirjih je bil prornst minimalen. — Dinar je v Curihu notira! zjutraj 9— 9.05. Na zagrebški borzi se je trgovalo po curiški pariteti in so tečaji deviz neznatno poskočili. Italija je tekom sestanka popustila od svojega začetnega tečaia zaradi svojega mednarodnega oslablienia. Blaga je bilo drugače dov<Mj, a tudi Narodna banka je dajala manjše količine v devizah na Curih. Povpraševanje je biLo nekaj večje. Največ se je trgovalo v devizah na Italijo, London in Newyork. Notirale so devize: Dunaj 813-825.5, Berlin 1372.5—1387.5, Budimpešta 0.08075—0.08275, Italija izplačilo 219.5— 222.5, ček 219.5—222.5, London izplačilo 280.55—283.55, Newyork ček 57.315—58.315, Pariz (zaključek 272) Praga 171.1—173.5, Švica 1124—1134, ček 1123-1133; valute: dolar 56.7—57.5; lire 218.5—221.5, efekti: bančni Litorale 0—58, Trgo 5—8.75, Eskomptna 103—104, Poljodelska 0—17, Kreditna Zagreb 105—106, Hipo 56—56.5, Jugo 100—101, Ljubljanska kreditna 250—255, Praštediona 800—805, Etno 0—200, Slavenska 70—71, Srpska 130—131, Narodna 3350 —0; industrijski: Eksploatacija 0—30, Drava 125—145, Goranin 0—40, Šečerana 520— 525, Isis 62—63, Nihag 39—40.5, Gutmann 335—350, Slavonija 38.5—40. Trbovlje 310— 350. Vagon, Osijek 80—0, Union 330—350, Danica 0—73; državni papirji 7% posojilo 63.5, agrarne 35, Vojna škoda 216.
CURIH. Beograd 8.90. Newyork 515. London 25.03, Pariz 23.95, Milan 19.32, Praga 15.25, Budimpešta 0.007240. Bukarešta 2.35, Sofija 3.75, Dunaj 72.525.
TRST. Eiekti: obligacije Julijske Krajine 73.20. Zivnostenska 299, Assicurazioni Generali 12.800, Riunione Adriatica A 4080, Riunione Adriatica B 4090, Cosultch 338, Dalmazia 280, Libera 540, Lloyd 5750, Oze-anla 185. Tripcovich 454, Dalmazia cement 650, Split cement 477, Krka 410; devize: Beograd 46 — 46.40, Dunaj 340 — 390, Pra ga 78 — 79.50, Newyork 26.30 — 26.70. Cu rih 510 — 525; valute: dinarji 45.75 do 46.25, 20 zlatih frankov 102 — 105. Tečaj zlate lire: 507.72.
DUNAJ. Beograd 12.24 — 12.28. Berlin 168.76 — 169.36, Budimpešta 99.725 do 100.125, Bukarešta 3.23 — 3.25. .Milan 26.46 do 26.58, Praga 21.0225 — 21.1025, Curih 137.75 — 138.25; dinarji 12.17 — 12.23.
PRAGA. Beograd 58, Dunaj 475.75. Berlin 804.50. Rim 126.75. Curih 656.50.
BERLIN. Beograd 7.245, Dunaj 59.057, Milan 15.69, Praga 12.437, Curih 81.465.
Bor^e
LJUBLJANA. (Prve številke pov praševanja, druge ponudbe, v oklepajih pa zaključke.) Vrednote: 7/?> inv. posojilo 61.50—62.50, Vojna škoda 202—0; Celjska posojilnica 200—200 (200) Ljtrbli kred. 225— 265, Mericantftaa 100—102. Praštediona 800 -805. Kredit, z. 175—185. Strojne 0—135. Tr boveljska 328—0, Vevče 100—112. Stavbna 265—280: 4.5% zastavni Kranjske deželne 20—0, 4.5% zadolžnice Kranjske deželne 20 —0. Blago: les: deske, 12, 18, 24. 28 mm. paral, od 18 o.n Sir. napr„ I. in n. vrsta. 38 mm, 15 cm šir., 38 rrrm 25 cm, 48 mm 15 cm, 48 mm 28 cm šir., fco nakl. post., 3. vag. 640—640 (640); letve 12X4—40. 18X4-40, 24X4—50, 28X4—50, 38X4-60, 48X4—70, 58X4—80, I. in II. vrsta, fco nakl post, 2 vag 640—640 (640): čreslo. suho, letošnje, v ovojih, fco nakl. post., 35—0; poljski pridelki: pšenica Manitoba 3, fco Postojna trans. 0—445, Hardvvinter. frar.co Postojna trans. 435—0, avstralska, fco Postojna trans. 0— 380; fižol ribničaa. oris^.
Sokol
Udeležnikom medzletnih tekem v Beogradu
Ministrstvo saobračaja je končnoveljavno odredilo glede znižane vožnje v Beograd k medzletnim tekmam sledeče: Telovadci Imaio 75% popusta (četrtinsko vožnjo vsi ostali le 507<> popusta (jrolovično vožr.io). Izkaznice so veljavne običajne savezne, one za telovadce morajo biti označene z besedo >VeSbač«, kar naj storijo dTušn-a sama. Telovadci vzamejo polovico karte, ki je veljavna za povratek. vsi ostali vza.nejo celo karto, ki je veljavna za povratek. Izkaznica pa mora biti potrjena od odbora za medzletne tekme v Beogradu.
Izkaznice so veljavne od 24. junija do 3. julija, in sicer za vse vlake, izvzemši luksusne in nočni brzovlak št. 6. in 7. to sta brzovlaka, ki odhajata iz Ljubljane ob 17. uri in iz Beograda ob 20. uri, teh dveh torej udeležniki ne smelo uporabljati. Priporočljivo je, da se vsi vozijo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane v četrtek 25. junija ob 19.54.	'__
KOSTANJEVICA. Nenadoma je umrl IS. junija g. Janko Kerin, posestnik, občinski in bivši odbornik kraj. šol. sveta v Kostanjevici. Bil je odločen naprednjak, poleg tega pa tudi odkrit značaj, ki ni poznal za-hrbtnosti, vzoren gospodar in tudi vino-gradnk, ki je obenem vodil posle oskrb-ništva tukajšnje državne trtnice. Kako zelo ga je prebivalstvo spoštovalo, je pokazal pogrebni sprevod, ki se ga je udeležila dol ga vrsta prijateljev, domačinov in tujcev. Zadnjo čast so mu izkazali tudi mestna godba, gasilci in domači kakor tudi sveto-kriški Sokol. Dragi brat naj nam ostane v trajnem spominu!
SOKOL MENGEŠ. Minulo nedelj je imel mengeški Sokol javno telovadbo. Sprevoda po trgu se je udeležilo 88 Sokolov v kroju. Pri prostih vajah je nastopilo 27 članov. 15 članic, 14 moškega in ženskega naraščaja ter 37 moške m ženske dece. Najboljše so bile vaje ženskega naraščaja (9) Člani so nastopili neskladno in skoro površno. Nastop je zaključila orodna telovadba dveh vrst ua drogu in bradlji. Prireditev so po-setila domala vsa okrožna društva. Omeniti je na »oddaljenejše Moravče z 9 brati v kroju in župna zastojmrka br. Straussa m Fle-garia.
smtftJtm\
Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo m v. prodajalnah.
Šport
II. kolo državnega
prvenstva v nogometu
Jugoslavija : Slavija 3 : 2 (2 : 1)
Tekma med beograjsko Jugoslavijo in osješko Slavijo se je vršila v Beogradu ob velikem zanimanju občinstva. Jugoslavija je nastopila v svoji običajno postavi. Pred. vedla je deloma slabo igro, vendar pa nje. na premoč ni bila nikoli dvomljiva. Prvi gol za Jugoslavijo zabije v 10. minuti Jovanos vič. Nekoliko kasneje spremeni Sekulič 11. metrovko v gol. Sedaj prične napadati Sla« vija in zabije v 17. minuti svoj prvi gol. Proti koncu prvega polčasa nekaj ugodnih situacij za Slavijo pred golom Jugoslavije, ki pa ostanejo neizrabljene. V drugi polo. vici je beograjski napad nekoliko boljši, preide pa v hiperkombinacije. V 25. min. pade po Petkoviču tretji gol za domačine. Jugoslavija popušča, vsled česar doseže Sla. vija svoj drugi gol ne more pa izenačiti. Pri Slaviji se je odlikoval zlasti vratar Griinbaum.
Gradjanski : Bačka 2 : 0 (0 : 0)
Gradjanski v Subotici ni nastopil v svoji najboljši postavi, vendar pa je sigurno po lepi tekmi zmagal. Bačka se je bojevala ze. lo požrtvovalno. Prvo polovico je imela v hrbtu solnce in veter, igra v tem času je ostala neodločena. V drugi polovici je Grad janski ostro napadel, toda izborni vratar Virag je držal vse. Gradjanski je diktiral oster tempo, kar je Bačko zelo utrudilo.
Prvi gol za Gradjanskega je padel v 22. min. po Hitrecu. Drugi gol je zabil Vidnje« vič, ki je izrabil napako Bačkine obrambe.
V finale prideta torej Jugoslavija in pa Gradjanski.
Nogomet re tekme za pokal LNP
Hermes : Lask 4 : 1 (3 : 1). V semifl« nalni tekmi za podsavezni pokal je. kakor se je pričakovalo, zmagal Hermes, ki je pa naletel pri Akademikih na nepričakovano trd odpor. Tekma je nudila prav malo do> brega športa, vendar je bila vsled mnogih napetih situacij prav zanimiva. Akademiki, ki so nastopili z dvema rezervama, so imeli skoroda več od igre, gotovo pa več dobrih pozicij pred vratmi kot pa SiŠkarji. Da jih niso izrabili, je pač vzrok, premajhna ruti. na. Hermes se ni pokazal topot s svoje naj« boljše strani. Tehnično je nadvladoval v skupni gri pa je bil slab in le rutina mu je prinesla malo preveč visoko zmago. Nekaj so nam pa pokazali Akademiki, kar se v Ljubljani zelo redko vidi: idealno lepo stre« Ijanje kotov, ki jih je bilo prav lepo število. Žoga je bila streljana vedno komaj meter od vrat, da bi moral Lask z malo večjo pazljivostjo samo iz teh pozicij doseči ne« kaj golov. Hermes se je s to zmago kvali« ficiral za finale z zmagovalcem Maribora. Sodil je g. Sternad.
Maribor : Mura (Murska Sobota) 10 : 0 (1 : 0). Maribor v kompletni postavi ni mo« gel v prvem polčasu kljub lepi kombinacij« ski igri napada številčno izraziti svoje pre« moči nad neenakim nasprotnikom, vsled ne« odločnosti pred golom, šele v drugem pol« času je to napako odpravil. Najboljši je bil napad, krila dobra v prvem polčasu. Kril« ska vrsta se je preveč poigravala in preki« njala hiter potek igre, zlasti levi krilec. Sod* nik g. Nemec nc povsem zadovoljiv.
Rspid : Merkur 3 : 1 (2 : 1). Drugorazred* ni Merkur sc je zelo popravil in bi lahko pri večji odločnosti pred golom odločil tek« mo v svojo korist, kar bi skoraj odgovarja, lo poteku igre. Merkurju manjka predvsem še skupnost v igri ter forsira igro posamez« nikov, kar pa ni uspešno. V drugem polča. su je izključil g. Radolič povsem pravilno dva Rapidovca. Toda prezrl je celo vrsto offsidov (zadnja dva gola za Rapid sta pad. la iz offsida). Ožigosanja vredno pa je ne. disciplinirano vedenje nekaterih Rapidov. cev: Tergleza priporočamo kazenskemu od boru LNP v ogled. — Občinstva prccej.
Druge nedeljske nogometne tekme
LJUBLJANA: Prijateljska tekma Jadran : Slovan 4 : 0 je nudila silno malo. Dolgo« časna zadeva, pri kateri so maloštevilni gle. dalci komaj čakali na zaključni pisk sodni« ka Husa. Jadran je bil skoraj trajno v pre« cejšnji premoči, toda vse njegove akcije so bile tako šablonske in enolične, da bi si Slovan, ki je igral z več rezervami, lahko priboril boljši rezultat, osobito pa. ko so se mu nudile sem in tja prav lepe prilike.
ZAGREB: Concordia : UTE 2 : 1 (1 : 1). Madžari so igrali slabše kot prvi dan rroti Železničarjem. Pri Concordiji se je odliko« vala zlasti obramba. Hašk : Sturm (Gradec)
3	: 2 (3 : 0). V prvi polovici sta si bili mo« štvi precej enakovredni. Hašk je zabil svo. je tri gole Ie vsled tega, kcT je spretno iz« rabil tri lepe pozicije. V drugi polovici so bili Gradčani v premoči, imeli pa so smolo pri streljanju.
DUNAJ: Tekme za prvenstvo so konča. Ic. Vršiti sc mora le šc ena tekma, ki pa na razvrstitvi posameznih klubov ne bo nič izpremenik. Z ozirom na sobotno tekmo med Vienno in Slovanom, ki je z 2 : 2 osta. la neodločen;", jc Hakoah sedaj končno« veljavno na prvem mestu: sledijo Amate« urji. Vienna in Rapid. Važnejši izidi osta. lih nedeljskih tekem na Dunaju po: Rapid : Simmcringcr 4 : 1 (1 : 0). Sportklub : Amateure 2 : 1 (0 : 1). Rudolfshiigcl : Do* nau 3 : 0 (2 : 0), Neubau : Kaisermuhlen
4	: 1, \YAF : Sturm 07 6 : 1. Hcrtha : Vor. warts 3 : 0 (1 : 0).
GRADEC: Prvenstvena: Hakoah : AAC.
5	: O (3 : 0).
PRAGA: Prvenstvena: DFC : Vršovicc
4 : 1 (2 : 1).
CURIH: Nacional Montevideo : ""loung Fellovr 5 : 1 (2 : 0). LVOV: Pogon : Krakovia 3:1. Hazena v Zagrebu: ASK. : Vesna 9 : 5. Concordia : Hašk 3 : 2.
KRAKOV: Warta : NVisla 2:1. Tekma za prvenstvo države.
PARIZ: \Yackcr (Monakovo) : Red Sta« 1 : 1.
ANVERSA: Hakoah (Dunaj) : Royal Anversa 5 : 1 (2 : 1).
ELBERFELD: Slavia (Praga) : MTK (Bu. dimpešta) 2 : I (1 : Oj.
STOCKHOLM: Švedska : Nemčija 1 : 0. Pri Nemcih je odpovedala napadalna vrsta. KODANJ: Danska : Norveška 5 : 1 (1:0) LIZBONA: Portugalska : Italija 1 : 0. CARIGRAD: Turčija : Srednja Madžar« ska 2 : 1.
Hazena v Mariboru
Mura (Murska Sobota) : Maribor 10 : 0 (6 : 0).
V nedeljo je odigrala družina I. S. S. K. Maribora svojo prvo javno tekmo s haze. našicami Mure iz Murske Sobote. Murina družina je dobro vigrana, homogena druži, na, ki je domačinke prekašala tehnično, zlasti pa taktično. Vsled odločnosti svoje, ga napada je odnesla visoko zmago, ki si. cer ne odgovarja poteku igre, ker je bila ta ves čas odprta vsled dobre igre Maribor o« vega napada na polju. Pri odločnejšem stre. ljanju na gol bi Mariborčanke dosegle ča« sten uspeh.
Mariborski družini manjka predvsem tak tičnega znanja, dočim kot posameznice po. sedujejo dokaj tehnike. Slabo je bilo kritje, lcrvenje žog nesigurno. Krilska vrsta slaba v pokrivanju, boljša v ofenzivni igri. Leva krilka spada radi hitrosti v napad. Branil, ka je rešila svojo nalogo dobro, le defen« zivna igra je še pomanjkljiva. Vratarica, sicer majhna, se je v drugem polčasu po« pravila. — Sodil Graselli. Publike precej. Prvi nastop domače bazene jo napravil na občinstvo simpatičen vtis.
Kolesarske dirke v Ljubljani
Kolesarski podsavee za Slovenijo je v nedeljo dopoldne priredil na 74.3 km dolgi progi Ljubljana - Krka - Stična - Ljubljana skupinsko dirko, pri kateri so startale štiri skupine. Izidi so: 1.) Primorje (Glavič, Kosmatfn, Hvala, Dolenc) 2 : 32 : 58;
2.)	KoL Ilirija I. (Šolar, Prah, Bar, Ool-tes) 2 : 41.27; 3.) Sava (S!am!č, Zanoškar, Nagode, FantM) 2 : 55.47: 4.) Kol Ilirija II. (Pele, Sontes, Peršln, Ladtč) 3 : 00.57.
Popoldne so se vršile na prostora S. K. Primorja kolesarske dirke na dirkaV.S&u, ki sicer niso vzbudile niti med občinstvom niti med dirkači toliko zanimanja kakor velikonočne, vendar pa so nudile prav dober šport In lepe borbe. Objavljeni spoTed se je.nekoliko IzpTemenil. Tako sta se vršili dve dirki motornih koles, od katerih bi spadala le prva na spored, ker so vozila kole«a iste kategorije. Dnrga dirka, pri kateri je starta! en motor, ki spada naimani v kategorijo do 150 ccm. in en pomožni motor, nima nlkakega sportnesa pomena. Izidi so bili nastopni:
1.)	Novinci (5 krogov, 2 km)': 1.) Dolenc (Prim.) 3 : 26.2; 2.) Strosak (Sava) 3:28.2;
3.)	Senica fPrtm.) 3 : 30.
2.)	Juniorji: (5 krogov 2 km)": 1.) Hvala (Prim.) 3 : 25.2; 2.) Sešok (Sokol, Zagreb) 3 : 25.4; 3.) Rosman (Prta.) 3 : 27.
3.)	Glavna dirka: (25 krogov, 10 km): 1.) Sešok (Sokol Zagreb) 16 : 57.8; 2.) CesaTec (Sokol, Zagreb) 18 : 08.4: 3.) Glavič (Prim.) 18 : 41.
4.)	Dirka pomožnih motorjev: (25 krogov. 10 km): 1.) Florijančlč L. (Sava) 18 - 3S.4. 2.) Barje! (Sava) 19 : 11.4: 3.) Mrelikar (Sava) 19 : 29.2.
5.)	Dirka v parih (25 krogov. 10 km):
1.	par Glavič (Prim.) — Slamič (Sava) 18 : .38.4, II. par Kosmatin - Dolenc (oba Prlm.) 19 : 11.4, III. paT Rosman - Vldlc (Prlm.) 19 : 29.2.
6.)	Dirka, združena s peštekom: (5 krogov, 2 kroga peš. 3 kroge s kolesom): 1.) Vldic (Prim.) 5 : 08.8; 2.) Seničar (Prim) 5 : 12.8; 3.) MoTan 5 : 23.2.
7.)	Dirka dliev. Zelo zanimiva borba, pri kateri ie Slamič (Sava) pokazal svoje lepe zmožnosti. 1.) Slamič (Sava) 10:21.8;
2.)	Sešok (Sokol, Zagreb) 10 : 25.2; 3.) Ce-sarec (Sokol Zagreb) 10 : 25.6.
8.)	Dirka motorja In pomožnega motorja. 1.) šiskovič (Prta.) 6 : 05.4: 2.) Florijančlč 6 : 40.8.
9.)	Handlcap (10 krogov, 4 km); I.) Dolenc (Prim.) 7.47.2: 2.) Sešok (Sokol. Zagreb) 7.55: 3.) Senica (Prim.) 7 : 55.2.
10.)	Tolažilna dlrita (5 krogov, 2 km): 1.) Hafner (Prim.) 3 : 35; 2.) Turk (Sava) 3 : 38: 3.) Zeme (F»rtm.) 3 : 39.
Končna klasifikacija je nastopna: 1.) Pr'-morie 52 točk: 2.) Sava 24 točk; 3.) Sokol, Zagreb 18 točk.
Junforske pokalne tekme. Prijavni rok juniorske pokalne tekme, ki iih je razpisal S. K. Ilirija z dne 18. t. m. se vsled zaka. snele objave razpisa podaljša do 30. t. m. — S. K. Ilirija.
Peška Olimp;ja igra 4. in 5. julija dve tekmi z Ilirijo v Ljubliani
LLAP. (Službeno.) Dne 11. in 12. julija se vrši v Ljubljani damski lahkoatletski mi. ting Češkoslovaška : Jugoslavija v slede čih disciplinah: tek 100 m, štafeta 4 X 60 m. skok v daljavo in višino z zaletom, met diska (1 m pol kg) ter met krogle (5 kg). Opozarjajo se vsi klubi, člani I.LAP, ki go« je damsko lahkoatletiko, da se bo v naj. krajšem času vršil izbirni miting za to re« prezentančno srečanje. — Tajnik I.
LLAP. (Slurbeno.) Danes, v torek, ob 20.30 seja upravnega odbora v kavarni F.mo na. — Tajnik L
S. K. Slovan. Prihodnjo sredo. 4. t. m. ob pol 9. zvečer v restavraciji Llovd sesta. nek vseh članov. Opozarja se vse članstvo, da se točno in pdnoštevilno udeležuje vseh v «Jutru» objavljenih sestankov.
S. K. Jadran. V četrtek 25. junija ob R. zvečer obvezen članski sestanek v restav. raciji pri «Roži». Radi važnosti navzočnost vseh članov nujno potrebna. — Tajnik.
Izdajatelj in lastnik: tKonzorcil «Jutra* Odgovorni" urednik: Andrej Ražem Tisk Narodne tiskarne v Ljubliani
Ohrida in Bitolja
12. Po Ohridskem jezera do St. Nauma
i.
V našem programu je bilo, da gremo takoj prvi dan dopoldne do Sv. Nauma, še preden si ogledamo Ohrid sam. Tu pa ne le radi tega, ker je vožnja po jezeru najbolj mikala izletnike, marveč tudi, ker je bilo ta dan lepo mirno vreme, ki ga je bilo treba izrabiti. Zakaj pri vožnjah po Ohridskem jezeru se je treba ozirati na vreme. Močni vetrovi nastopajo pogostem, a že razmeroma slabši veter žene precej močne valove. Obala poteka na vzhodni in na zapadni strani skoro premočrtno, nikakega otoka ni, veter ima popolnoma prosto pot. Kdor ima tedaj opraviti na jezeru, mora paziti na vreme, da se mu ne pripeti nezgoda.	.
Vozili smo se z motorno ladjo. Seda] 6ta v obratu dve taki ladji, ena ie last ne sbopke banke in ohridskih trgovcev, drugo imajo Rusi, ki so ?o izdelali ter vodijo obrat. Prva ladja se je bila baš poprejšnji dan nekaj pokvarila, ker ie imela na povratku iz Sv. Nauma zelo hudo burjo. Sli smo torej na rusko ladjo.
Pristanišče je koncem glavne ohridske ulice, kjer ie nekakšen preprost molo. Tu je videti, razen obeh motornih ladii, več navadnih čolnov na vesla. Ohridski Solni so prav zanimivi; razlikujejo se od naših po zgradbi, in sicer v glavnem po dveh stvareh. Colnovi stranici imata veliko vzboklino na vna-nji strani, obrnjeno s konveksno stranjo proti vodi. zato, da valovi čolna ne premagajo tako liitro. Ti dve vzbočem stranici sta izdolbeni iz celega debla, ostalo so deske. Druga posebnost je precej visoko navzgor segajoči konec čolna, prehajajoč nekako v konico; napravi vtis zožujočega se korita, rastočega v višino. Ta oblika spominja na antične grške ladje in moram reči, da napravi, zlasti ako se čoln bliža, od daleč prav efekten vtis.
Tak čoln je precej velik, vendar ne bi rad na njem počakal viharja tam kje sredi jezera. Naša ladja pa je bila prostorna; naložilo se nas je nanjo gotovo 80 do 90 ljudi, pa še osobje, ki ima opraviti pri stroju. Ima dovolj prostoren krov, tako da smo mogli skoro vsi ostati zunaj.
Ladja gre naravnost pnoti jugu. Mirna reže po vodi, tako da s prijetnim pričakovanjem meriš razdaljo tja do be
lega Sv. Nauma, ki ga nam kažejo dijaki na skrajnem južnem koncu, ki pa ga neorijentirano oko težko ugleda. Pogled nazaj na Ohrid postaja vedno lepši. kolikor bolj se oddaljujemo od mesta. Tu vidiš prav nazorno, kar je tipično za turškoorijentalska mesta: ležijo zelo slikovito, pol na višini, pol na pobočju ln na vznožju. Pogled nanje je izredno veličasten in slika, ki jo dobiš o mestu takole od daleč, lepša od one, kakor se ti odpre, kadar hodiš po mestnih ulicah. Prav tak je tudi Ohrid, samo da ima lego radi jezera še veličastnejšo nego drug* mesta.
Ladja vozi ves čas razmeroma blizu vzhodnemu obrežju, tako da se vidi Strmo odrezana obala in dokaj strma pobočja, malo poraščena, ponekod v višjih legah skoro gola in skalovita. Ta stran je apneniška in spominja na Kras. Spodaj so močni izvori vode, povsem kot v kraškem terenu. Vasi ni videti mnogo. Tamkaj se beli na pobočju ma-nastir, ki je znamenje južnosrbske pokrajine. Lahko rečem, da se nikjer na jugu ne voziš dolgo po železnici ali cesti. da ne bi ugledal kie med stenami belih zidov starega samostana ali skromne starinske cerkvice. In kar je treba še posebno naglasiti — skoraj vsi ti manastiri in stare cerkvice, vse to je v Makedoniji iz one dobe. ko so tu gospodovali Srbi. Malokje so zgradbe starejše — tako n. pr. v Ohridu ali Ne-rezu — vse drugo je iz srbske epohe, dočim o bolgarski dobi nimaš sledov. To ni teorija ali politika, to so dejstva. Ni je skoro stare cerkve ali samostana, da ne bi bilo v njej freske s portreti katerega Nemanjičev ali knezov iz dobe Vukašina in kraljeviča Marka; kdor pa je ustanovil cerkev ali se ji izkazal posebno zaslužnega, je dobi' svoj spomenik v njej.
Ladja mirno brzi preko jezera. Iz notranjega dela. kier so stroji, ie zlezel ven mlad fant. Očividno je ohridski domačin, ker prične brž kazati bližnjim kraje ter jim pomagati v orijentaciii. Ohridčan kaže Strugo, kjer zapušča Drim jezero in kj$r je središče ribolova na jegulje; — Struga se iz Ohrida ne vidi. Na zapadni strani se vidi Lin, kjer doseže albanska meja jezerski breg in gre potem čez jzero tja do Sv. Nauma. —	... ,
Ta mladi Ohridčan mj je potrdil, kar sem izvedel že zjutraj v prvih sprehodih in razgovorih po Ohridu. Ohrid je
ostal vstran od življenjske struje in si silno želi do nje; treba mu je pomoči. Treba mu je pred vsem normalne železnice; to je osnova vsega drug«ga. Prvo. kar se bo potem tu razvilo, bo tujski promet. Ohrid je kakor nalašč ustvarjen za letovišče, klimatično zdravilišče, celo za prezimovališče. Zakaj Ohridsko jezero ima vsled svoie velike površine in izredne globine sličen vpliv na okolico, kakor morje na obalo. Tu piha vsak dan osvežujoč veter («veter-nik») z jezera na kopno in vsako noč veter z bližnjih planin na jezero «noč-nik»). Tako se zrak v jezerski pokrajini neprestano menjava, zato poleti nt nikake prave vročine in pozimi nikakega hudega mraza. Poleti, ko vlada nad Skopljem ali Bitoljem in vso ostalo Makedonijo neznosna vročina, soparica in prah, je tukaj zrak prijeten in svež. Nasprotno je pozimi razmeroma toplo in pogostem vlada v Bitolju mraz 20 do 25° C pod ničlo, ko kaže v Ohridu termometer 3 do 4 stopinj C mraza. — Ohridčan je pripovedoval da je v Ohridu pozimi mah snega; kadar pade, ga ie komaj do 3 cm in ostane kvečiemu tri, štiri dni, jug ga vzame takoj. Daljših vremenskih opazovanj za Ohrid ni na razpolago, da bi mogel podati preciznih podatkov. Jezero nikdar ne zamrzne, temperatura jezerske vode se nikdar ne zniža pod 4 stopnje C.
Pomen Ohrida za tujski promet postane najočitnejši. ako se zamislimo, da bi bil to poleti za vsa mesta južne Srbije naravnost raj. Kadar bi vozili po nor-malnotirni progi vlaki do tu, bi mogel Skoplianec v par urah iz največje vročine v najbolj sveži zrak, v najprijet-neiše kopališče. In nc le Južno, tudi Severno Srbiio bi potegnil nase. Pred slovenskimi letovišči bi imel prednost mnogo daljše sezone.
Na ladji je pričelo petje. Dame so začele najprej ohridsko pesem, ki sem jo pozneje čul še mnogokrat. Na ohridskite izvori
Biljana platno beleše---
Domačini so poslušali in zelo se jim je videio zadovoljstvo, da tudi tujci znajo njihove pesmi. Kar brž so Pričeli pomagati in kmalu je pelo vse. Ohrid-čani so zapeli še druge makedonske. Tudj komitske so bile vmes. »Francuzi. Angličani, Talijancite i Nemci iskat, da sme pod robstvo.> Ta ie bila očividno bolgarskega Izvora, zakaj v Ohridu ne govorijo: iskat (= zahtevat, želim); marveč sakat.
Med tem se je, ne da bi bil kdo opazil. pooblačilo in na severozapadni strani. tam nad 2312 m visoko Jablanico. se je pokazal dež. Dame so se Prestrašile, ali domačini so pomirjevali. Toda kmalu so morali koncedirati, da če biti ipak bure. Temnilo se je naglo, toda domačini niso gledali na nebo. marveč na vodo. Kakor hitro so zagledali tam med Linom in Ohridom temno progo na jezerski površini, so napovedali, da buria prihaja. In zares, lepo se ie videlo. kako se nam bliža ta mrka proga z vznemirjene površine. Kmalu je vodni nemir zaplesa tudi okrog nas; jezero je dobilo temnejše in bolj mrko lice. veter je poljusknil preko krova in vse je prevzel napeti nemir. Postalo ie temačno in naooslcd so brizgnile prve kaplje Nekdo je pričel vabiti izletnike v notraniost. Skoro vse je izginilo pod krov. kier je bilo nepričakovano prostorno. Maloštevilni smo vztrajali zgoraj. dokler ni močnejša ploha pognala tudi nas. Ta veter se ni razvil d.o znatnejše sile in tudi deževalo ni bogve-kako dolgo. Ko se ie ladja pričela nekako obračati in se je pokazalo, da smo pred Sv. Naumom. je nehal dež. — Naj pripomnim: to je bil prvi naš dež vso dobo izleta, dočim je v Ljubljani skoro ves ta čas deževalo.
Dopisi
LITIJA. Danes, v torek dne 23. junija priredi Sokol ob 9. uri zvečer »Kresni večer«. Telovadba z gc^:č'ml kiji, telovadni nastopi ob bengalični razsvetljavi, veliki kres, pevske točke in prosta zabava. Vstop nina 5 Din. Prireditev se vrši na veselič-nem prostoru pevskega društva. Vsi iskreno vabljeni! — Zdravo!
LITIJA. V proslavo Vidovega dne priredi šolska mladina v Sokolskem domu dne 27. junija akademijo z raznovrstnim in pestrim sporedom. Vstopnine ni. Društvo «Pomladek Rdečega križa* uprizori dne 27. in 28. junija igro «V kraljestvu palčkov«. Vstopnina navadna. Cisti dobiček v društvene namene. K obem prireditvam vabi zlas*i starše, predvsem one iz okoliSklh vasi — šo'sko upraviteljstvo.
PRESERJE POD KRIMOM. Naša šolska občina je slavila dne 15. junija redko slavile: 70-letnlco svojega obstoja. V okusno ozatjšani vasi Preserje se je zbralo ta dan mnogo nekdanjih učiteljev, duhovnikov in učencev na prijaznem hTlbflku. da ožlve spomine na tu preživela leta. Pri maši smo se spomnili tudi rajnih tovarišev in b©4ev-
nJfov. Šolsko poslopje je bilo v zastavah in vencih. Po cerkvenem opravilu je^ stopil na govorniški oder pred šolo bivši tukajšnji nadučitelj g. A. Likozar, sedai gerent ljubljanske mestne cbčine. Opisal nam Je zgodovino šole, ki se je začela v mež-nartji in razcvetela v sedanjo štirirazred-nico. Culi smo Imena znanih šolnikov, ki Jih danes ni več med živimi in mnogo takih, k! Jih' ni med r.ami, ker so zadržani s težo življenja. S stvarnimi podatki je g. Likozar ustre«el vsem. Prav posrečeni so bili nastopi šolskih otrok z zahvalo učitelj-stvu in pozdravom gostom in šoli. Petje šolske mladine Je istotako splošno ugajalo. Srezki šolski referent g. A. Škulj nam ie orisal v lapidarnih besedah pcmen slavnosti ter pomen šole za dom in domovino, za nas in našo bodočnost. Končal ie svoj govor z vzklikom kralju in dinastiji. Po odpeti državni himni Je sledila pogostitev šolskih otrok. Ljubljanski pevci so med lavnostjo zapeli pesem »Slovenec, Srb, Hrvat, in še nekaj dTugih pesmi. Vmes so se poizkušali ob spremljevanju mojstra A. Adamiča iz Tomišlja celo s solopetjem. Po slavnosti so se gosti zbrali v gostilni gosp. A. Petelina, kjer so se udeležili obeda tudi domači krajni šolski svet ter zastopniki občine. Napil Je vsem bivši tukajšnji župnik in sedanji kanonik dr. F. Čeka!. Pozneje sta še govorila tomišeljski Trošt, ki je napil podjetnemu duhu in napredni ideji med zastopniki krajnega šolskega sve ta in domače občme. za njim pa Podpečan g. A. Novak, ki ie napi! učiteljstvu kot bo-ritelju za napredne ideje in srečo troime-nega naroda. Obe napitnici sta biii sprejet! z veliko navdušenosti o. Lepa proslava Je uspela kar najbolje in bo gotovo ostala vsem udeležencem v prijetnem spominu.
ZG. LOŽNICA PRI ŽALCU. Gasilska slavnost obeta biti nad vse sijajna. Priprav ljalna dela so v polnem teku. Gasilci in prijatelji gasilstva, pridite dne 28. junija pol-noštevilno na našo prireditev v Zg. Ložni-oo. Pomagajte proslaviti praznik našega gasilstva. Ako bi bilo dne 28. junija trajno deževje, se vsa slavnost preloži na praznik sv. Petra in Pavla. Spored je razviden iz lepakov.
ŠT. VID-GROBELNO. V sredo dne 17. Junija so zletel" trije razreda tukajšnje šole pod vodstvom učitelja Pogačnika in uč:-teljic Leokerjeve ter Zidarjeve v Maribor. Ob Jcrasnem vremenu si je mladina z velikim zanimanjem ogledala mariborske znamenitosti ln javna poslopja. Popoldne so izletniki odšli v Studence ter bili v gostoljubni gostilni Alojzija Senice in soproge ge. Tončke postrežani z jedki in pijačo brezplačno. V imenu vseh hvala in živel«!
Mali oglasi, ki služIjo » posredovalne 1« socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'-. Najmanjši anesek Din 10-—«.
Brivski pomočnik
starejši, perfekten delavec, se takoj sprejme proti dobri plači. — Fr. Novak, Haribor.	«321
Brivski pomočnik
prva moč, po »prejme fi
1. juliiem. M. Požar, Rogaška Slatina.	1-1338
Potovaln. uradnika
agilnega in zanesljivega — sprejme renomirana domača življenska zavarovalnica proti plači in proviziji. — Ponudbe na upravo .Jutra, rod značko »Produkcija«. 1	14248
Gospodinja
priletna, ki zna pole- hišnih tudi vrtna dela opravljati in za 2 osebi kuhati, se spreime. Plača po dogovora. Naslov povo uprava »Jutra«.	14230
Služkinja
fci zna obenem dobro kuhati. se sprejme. Potrebno jc tudi znanje nekoliko nemščine. Ponndbe na upr. •Jutra, pod »Poštena«.
14193
Trgovski pomočnik
Starejša mor, ee sprejme pod usodnimi pogaji v trgovino z mešanim blagom. Natančne ponudbe z ftl-vedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo «Jutra» pod Šifro »Vesten in marljiv«.	14404
Jurist
sodnik v pokoju ali odvafc-ljik brez službe, se i S R f. Ponudbe na upravo .Jutra« pod .Jurist 7111». 14384
Rudniški paznik
B ISlotno rudniško prakso, popolnoma verziran v vseh rudniških, jamskih in zunanjih delih, želi premeniti službo. Naslov pove npr. <Jutra».	14131
Sprejme se služkinja
ki zna tudi kuhati in opravljati druga hišna dela. Flača po dogovoru. — Ponudbe ie poslati na naslov: Josip Skerl, trgovec v Sevnici ob Savi.	14077
Prekajevalec
dobro izvežban, z lastnim obrtnim listom, vešč vseh mesarskih in prekajevalskih del ter izdelovanja masti, e e 1 I č e. Prednost imajo oni, ki so delali «e v velikih tovarnah. Ponudbe na poštni predal S9, Ljubljana. 1	14303
Potnik za Slovenijo
ki bi poleg drugih predmetov prevzel zastopstvo moje trgovine proti proviziji, se sprejme takoj. H. Kenda. Ljubijsna.	14877
Tapetniški vajenec
se sprejme. — Naslov pove uprava »Jutri«. 14268
Prvovrstno službo
v pisarni dobi takoj oseba s kapitalom od 60.000 Din naprej. Ponudbe pod značko .Takojšen nastop, na upr. .Jutra«.	13885
Natakarica
pridna in poštena. i večletna prakso, išea mesta za takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Jutra.
14356
Deklica
poltenih staršev, možna in zdrava, z 8 razredi ljudske šole, se leli izučiti v trgovini z mešanim blagom aa deželi. Ponudbe na upravo »Jutra« ped »Učenka 7097».
14352
Šivilja
srednjih let, želi stalno službo pomočnice, domače šjvilje pri boljši dami," kjer bi opravljala So druga primerna dela. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Moč 30?.	14066
Šivilja
Ieli stalnega mesta pomočnice. — Gre tudi na doip. Naslov pove uprava »Jutra« 14570
(Iščejo)
Kot vodja trgovine
išče mesto, ali prevzame kako podružnico z mešanim blagom, dober prodajalec. Event. prevzamem mesto potnika za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo pri dobro vpeljanem podjetju. — Naslov pove uprava »Jutra« ^	14089
Elektro-obratovodJa
z večletno prakso, iščo mesta kot obratovodja, cad-monter ali kaj 6ličnega. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Obratovodja 6057». ^	12588
Vpokojen učitelj
želi primernega dela. Ne reflektira na "visoko plačo. Poleg tega lahko poučuje tudi otroke. Soproga poučuje klavir. Gre najraje na deželo. — Naslov uprava »Jutra«.
Gospodična
z državno dvorazredno trgovsko šolo (prej štirirazr. meščansko), ki obvlada slovenski, srbohrvatski, nemški ter deloma italijanski jezik, Zeli mesta. Je dobra v računstvu, knjigovodstvu, korespondenci, perfektna v stenografiji in hitra strojepiska. Nastopi takoj. Ore kamorkoli, kot začetnica samo za hrano ia stanovanje. Cenjene ponudbe pod »Varljiva« n« padrušnlao »Jutra« v Mariboru. 14361
Postrežnica in dekla
ki zna tudi nekoliko kuhati, se takoj sprejmeta. — Naslov pove uprava »Jutra« 1S98S
Učenec
ca pekovsko obrt. se ta-kej sprejme. — Naslov v upravi »Jutra« » Mariboru pod »Krepak«..	144»
Šofer-mehanik
želi premeniti mesto — gre tmd( na deželo. — Naslov pove uprava »Jutra«. 14385
Sedlarji
Kdor rabi učenca takoj	ali
pozneje, se naj obrne	na
naslov; Atojiii . Cerar,	-S

Potnik
vpeljan po celi Jugoslaviji, ilče trajnega zastopstva. — Dopise na upravo »Jutra« pod »Siguren uspeh 7107«.
14381
Suhih bukovih drv
za kurjavo (II. vrete), prodala 500 m» — in sicer na iien mesta aH franko Rakek. Cena po dogovoru. — Štefan Kovačič, Sv. Trojica na Blokah.	14325
Starinske
pahištvane prodmete, se prod« v Kožni dolini št. 28, cesta V, Ljubljana. 14254
S glinastih peči
zelo dobro ohranjenih, se proda. Poisve se v knjigarni Iv. B o n a 8, Selen-burgava ulica.	14215
Registrirna blagajna
velik«, H števcev. elektr. pogon, pogon 220 V, 1 predal. v dobrem stanju, se proda. Vprašanja na upravo »Jutra« pod »Registrirna«.
14375
Mallnovec
pristen in naraven, z najboljšim sladkorjem vkuhan steklenicah In sodčkih
na drobno in veliko
nudi lekarna
dr. G. Plccoll
r Ljubljani.	S33
Pegeot-avto
dvosedežen, rov, ki porabi 5 litrov bencina na 100 km, se proda. Kje, pove uprava »Jutra« pod šifro »Pegeot«.
14304
Pohištvo
nerabljeno, se proda za 1500 Din. Naslov pove upr. »Jutra».	1427«
Kočija
polkrit-a, malo rabljena, za privatno uporabo, sa ugod. no proda. Naslov v upravi »Jutra«.	14273
Zalogo malinovca
pristnega, iz domačih gorskih malin, ima vedno L. Rogelj, sodavičar na Vrhniki.	14239
Gostilničarji
in raetavraterji — kupite
namizne prte, prtiče
barvaste io bele,
najceneje pri TEKSTILBAZARJU Ljubljaaa.trakoT t« 18, prv» UKUtropJ«, 1483
Po najugodnejši ceni
se proda:
1 parni 'troj — fabrikat »Erste Briinni-r Maschinsn-fabrik«, 125 PS; 1 cevni kotel, 85 m-, 6 »tm.; 2 kom. stroja za briketiranje, možnost 4 vagone v 24 urah; 1 kom. generator za visoko napetost. 61100 volt. 50 period., 240 PS, fabrikat »Pichler«; 1 kom. motor za visoko napetost a premikal-nim avtomatom 3 y 6000 volt, 120 PS; 1 kom. naprava za vis. napetost s transformatorjem 0000/S80/220— 100 KW; 1 kom. dinamo za enakomeren tok, 150 volt, 100 arap. in 1 kom. motor za enakomeren tok, l.">0 volt S PS. fabrikat »Pichler«. Strojilna ln kemična industrija, d. d., Polzela pri Celju.	14099
Jedilnica
dobro ohranjena in velika pisalna miza. se proda. — Ogleda se lahko od 11. do 13. ure. Kje. pove uprava »Jutra«.	14133
Posestvo
v Savinjski dolni, z vodno močjo, pripravno za vsako obrt, proda Marija Boh. Trbovlje I.	14407
Tovarna
v lepem mestu Slovenije, dobro vpeljano podjetje, s stalnim krogom odjemalcev, s s takoj p r • d a. —
Ponudbe na npravo »Jutra« pod »500.000». — Uspešno posredovanje se bonoma.
13353
Moško kolo
skoraj novo, prodam po nizki ceni. Ogleda se ga lahko v Zalokarjevi ulici št. It, pritličje. 14380
National
mala registrirna blagajna, se proda za lastno ceno. Naslov pove uprava »Jntra* J4351
Žak6
zn majhno asebo. prodam. Naslov povo uprava »Jutra« 14434
Pozor! Pozor!
Najvišje plačujem stare moško obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje. da pridem na dara. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. £9. 143G3
Pult in stelaže
ter celi pribor za ipecerij sko trgovino, kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Speccrija 7101«.
Šivalni stroj
za šivanje in krpanje vreč se kupi. Pismene ponud.be z navedbo c-:no r.a naslov: Podbevšek, Dunajfka cesta tt. 15/ffl.	14369
Bukovih drv
lepih in suhih, prodam 23 vagonov. Naslov pove upr. »Jutra«.	14297
Avto
prve ital. znamke, 32 HP, elektrika, G sedežev, izvrsten in popolnoma ra-nesljiv voz, v garantiraro brezhibnem stanju, z novo gnm» in rezervo, se proda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Specijalna marka«. ^	13382
Lovski voz
moderno izdelan, v dobrem staaju, se po zelo ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra«. 14845
Avto »Peugeotc
SC HP, lestsedejen, popolnoma renoviran. z elektr. razsvetljavo, pripraven za avtetakso, se ceno proda. Pejunila daje V. FortlS. Slomškova ulica 17. 13&>9
Postelja
iz trdega !es;J. s perec-ni-cami. se takoj proda za MM Dm. Naalev potrt ur. »Jutra«.	14399
Hiša vili sličiia
z vrtom, v Studencih pri Mariboru, se takoj ugodno proda. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru.
11822
Vila
enonadstropna, dvodruiin-ska, solidno zidana, s stanovanjem za kupca, se po nitki ceni preda. Vrta je 890 m. Naslov pove uprava »Jutra«.	1417!
Za tovarn, podjetje
se proda ali odda v najem poslopje v velikosti 4S0 n= s prostornim obzidanim dvoriščem — zraven kolodvora, tik železnice v Celju. — Naslov pove uprava »Jutra» 18849
Velika trgovska hiša
enonadstropna v večjem trga Slovenije, z vsem blagom in novo trg. opravo, koncesijo itd., se radi pomanjkanja denaria najugodneje proda, — Ponudbe na upr. »Jutra« pod St. 350.000 14058
Kišo
s 5—S solarni, kuhinjo In vrtom, v Ljubljani, kupim za 100.000— lžii.000 DiB. — PonudSa na upravo »Jutra» pod »Hiša 120«. 14213
Hišo v Trbovljah
na prometnem kraju, proda Marija Boh, Trbovlje I.
14150
Trgovina
dobro idoča. s prostim stanovanjem, v Mariboru, s< zamenja za enako, event se odkupi hiša v Ljjhlja-r.i ali r.a Gorenjskem — Podrobne ponudb,- ea I o-družnico »Jutru« v Mariboru pod »Zamenjava 31».
1S904
Boljša prilika!
Proda se lepa enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem, zraven velik vrt in sadonosnik. Edina dobro idoča trgovina brez vsake konkurence, pol ure od železniško postaje. — Cena zelo nizk.i. polovica lahko ostane. Pojasnila daje Iv. G a j S e k, postajenaMnik, Mestinje, pošta Podplat.
14298
Air.erikancl, pozor!
Samo SOfO dolarjev je po-tr-bno, da postaneš pofcn-nik krasne hiše, v kateri je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, gostilna. pekarija in trafika, na zelo prometnem kraju ob drZ. železnici. Cena jo polovična od prave vredno«! in so proda samo radi bolezni. Cenjene ponudbe na uprave »Jutra« pod maeao »Lera bodočnost«. 14095
Dražba
Dne 27. junija 1925. ob 9. uri dopoldne se vrši pri skrajnem sodišču v Novem mestu v sobi št. DO prisilna dražba gostilne, trgovine v Poljanah št. 28 z 200 parcelami njiv. travnikov, go-■dov. — Cenilna vrednost 585.500 Din.	14372
Iščem lokal
v najem. Uporaben mora biti za trgovino in čevljarsko obrt, na prometnem kraju, najraje na Hrvatskem. Naslov v upravi [Jutra« v Mariboru po<" 1<4!
»Lokal«.
Trgovina
se odda v najem. Ustanovljena leta 1912. in dobro Idoča, i vsem inventarjem
v lepem kraju na Dolenjskem. Letni promet od
800.000— nso.nno Din. Ercr.t. se sprejme tudi družabnik s 50.000—75.00» Din kapital«. Samci imajo prednost. Naeicv pove oprava »Jutra* 14108
Hlev s pritiklinami
za privatno ekvipalo, se išče. Ponudbe z navedbo števila staj ete. na upravo Jutra« pod značljp »Hlev«.
14058
Lep lokal
za manufakturno trgovino v Ljubljani, se takoj zelo ugodno proda. — Ponudbe pod »Seriozen« na upravo »Jutra«.	14272
Trgovina meš. blaga
Mariboru, na zelo prometnem prostoru, se i ia-ventarjem in blagom takej proda. — Odstopim event. tudi koncesijo in obsežno stanovanje. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Ugodna prijika«.	14420
Gostilno
dobro idočo. vzamem v najem. Ponudbe na uprava Jutra« pod značko »Prometna 7112«.	14386
Več stanovanj
sa zamenjavo. »Poarodo-valec. Ev. Petra cesta 81, L nadstr.	14415
Soba
lepo opremljena,	v srediai
nesla, h edda.	Naalov v
unravi »Jutra«.	14»8
1—2 dijakinji
nižjih razredov, se sprejmi prihodnje šolsko leto pri boljši rodbini v popolna oskrbe. Zdravo stanovanje, klavir. Naslov pove uprava »Jvtra«.	14388
Trgovski lokal
na prometni tački v Ljubljani, se išče. Posredovalci delie nagrado. Event. abdacije se izvrle. V zamena $a lahko da drug lep lokal. Cenjene ponudbe se prosi pod šifro »Prometna točka« na upravo »Jutra«.
14443
2 gospoda aH 2 gdč.
sprejmem po zmerni ceni na hrano in stanovanje v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra«. 14383
Stanovanje
s brano, na periferiji, išče priprost starejši m..žakar, ki bi opravljal tndi kake
delo. Plača lahko za delj časa naprej. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Takoj 7119».	14402
Stcnovanje
v novi hiši, 1 km oddaljeno od glavne pošte, obstoječe iz 2 velikih parketira-nili sob, velike kuhinje, predsobo, shrambo balkona, kleti, fodstre-ja itd., s o odda š 1. jniijem ali pozneje ir.irni stranki. — Vsa pojasnila se dobe pismeno ali ustmeno pri gosp. Fr. Vidie-u, ravnatelju Hranilnice kmečkih občin na Dunajski cesti.— V pismenih ponudbah je navesti število družinskih članov in plačilo stanarine.	14107
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom. Iščo-ta s 1. julijem mlada zakonca liea fctrak v dvorskem okraju. Ponudbe pod »Jugosobs«' na upr. »Jutra« 14133
Opremljeno sobo
Išče soliden gospod. — Ponudbe r.a npravo »Jntr.-» pod značko »Uradnik 7113» 14t»2
Lepa zračna soba
s predsoba, električno ni-tvetljavo, te takoj odda solidnemu gospodu, najraja
častniku. Naslov pove upr. «Jutra».	13S93
Naslovi dijaških stanovanj
se dobijo pri g. M. Likar, Poljanska cesta št. 87, vila JJerpnap.	18(18
Dijaki
z obrtne srednje ali visoke tehnične »ole, se sprejmojo na stanovanje in zajtrk. — Naslov pove uprava »Jutra« 14996
Gdč. išče sobo
s posebnim vhodom, v bližini pošte. — Ponudbe pod znamko »Boljša« na upravo »Jutra«.	14393
Zračna soba
v mirnem kotu na Bledu, se po zelo nizki ceni odda gospe ali gospodični s souporabo kuhinje. Prilika za zračne in solnčna kopeli. Naslov povo uprava »Jutra«.	1448T
cU
Popolna oskrba!
Sprejmeta se 1—8 rtarSka brez osebne podpore, v popolno in dobro oskrbo do smrti — kater« U s 150.000—8009.000 Dta pomagala posestvu in obrti. Ceajene ponudb« na »pr. »Jutra« pod Iltro »Dobro oskrbljen«.	14487
Uradnika
s kapitalom nad 60.000 D, sprejme takoj industrijsko podjetje. — Ponudbe pod »Zanesljiv 7130» na upravo »Jutra«.	14439
Tone Gradec Beograd
Vrnite sliko ali pojasnite vzrok molka. — Neznanka.
14353
Znanja želim
z mlado in čedno, samo stojno damo, ki bi imela veselje de gospodinjstva in vzgoje otrok. — Dopisa na upravo «Jqtra» pod značko
»Eaergiiaa«.	14370
Opremljena soba
v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo, se odda 2 gospodoma, event. s brano Naslov pave uprava »Jatra« 144«
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo In predsobo, z električno razsvetljava, v sredini mesta, se odda preti odkupu na-vega jiohlltva ali posojil« 20.000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra«. 1448J
Stanovanje v vili
ob cesti na Rožnik, v bližini mestnega vrta, obsto. leče iz 2 solfnlh sob z veliko t -T..-0. kopalnico, kuhinjo in predsobo, se odda s 1. julijem. Ponudbe pod »Lep raiclad 1006« Ba upr. »Jutra«,	14178
Belo vino
letnik 1981. do 1934.. večje
količine — lastni pridelek, prodaja Vinogradništvo «Qre!«ranee», Pseherhof 1
sin. Križevel pri Zasrebu. — Vzorcev ne pošiljamo.
14091
Sir in surovo maslo
Delikatesne trgovlac, restavracije, bifeji, gostilničarji. Prvovrstni sir a la Liptauer »Mlekarska skuta« f v posodah po 5—20 kg briltto) 1 kg 15 Din; zajamčeno polnomastpi sir a It Trapi« (hlebci po 1 kg) 1 kg 28 Din; surovo maslo Ia. (V zavitkih po četrt, pol in 4 kg) 1 kg 4" Pi" naročite ui oiilifcovaEc mlekarne in sirarn-1 J. Ilcrmae, Keaianica l»lav.)
14481
Dama
srednjih lat, ločena, lastno hišo in trgovino — ieli inaoja s podjetnim trgovcem, ki poseduje večje premalenje. v svrho sknpnega življenja. Refle!; tira se samo na resne ponudba s sliko, ki so vrne, pod šifro »Lejiša bodočnost 7124» na upr. Jutra. r- Diskrecija zajamčena 144!«
Maja
prosim za sestanek, predno odpotujete.	14435
i Iii*š a
Starejši posestnik
trgovec in obrtnik, želi snanja z dobro in pošteno gospodično ali vdovo brei otrok — v svrho ženitve. Pogoj: veselja do 6 otrok in nekaj denirja. Ponudbe na upr. »Jutra» pod šifro »Zanesljiva 7020». 14401
Moški dežnik
sc je našel. Izgubitelj ga dohi pri A, Zeeehko, trgovina.	14436
Kobila
primi, amerikanske polno-krvne pasme, stara 3 in pol
leta, sc proda. — Istotam se tndi proda napol krita,
nova (mala rabljen*) koCija
Naslov pove uprava »Jutra« 14199
Psi
trni nemški ovčarji (deu
tsclip Sciiafcrliunde) čiste parne, S mesaee stari, prl-jna::o nsjtiolj-'i policijski psi. »e njdnjo le previoi ljubiteljem »ov. — Ogle la ie j iii sa Zaloški časti 1.
14582
V komls. prodajo
prevzamem manufaiturno ia drugo kolonialno blago s primerno garancijo. Naslov pava npr. »Jutra*. 14063
NajnovejSa dirkalna dvoko-iesa »Frera«, lahka, luksus,
so došla. Motorji po znižanih cenah.
«Trlbuna» F. B. L.
Ljubljana, Karlovška c. 4.
246
Inserate
za italijanske časopise pr»-vzama po original, tarifnih cenah Pubblieita Cehovin, Trst, XX Settembre 65.
13995
Na hrano
dabro domačo, se sprejm« več gospodov ali gospodi-čen. Poizve se na Emonsk: cesti št. 4. pritličje, desno.
14403
Praktična šivilja
Siva 12 dni brezplačne
rjti posojilu 500 Din za meseca. Jamstvo na raz-jiolago. Ponudbe pod šifro »Dobra šivilja« na upravu »Jntr«>.	14397
Inž. Jožo železnik Vida Zeleznik, roj. ErZea
poročena Hrastnik, 12. junija 192».
14406
Motorno kolo
(»D« Rad), novo in prvovrstno, nova tipa 1923, izdelana za priklopni voz — zamenjam za novi majhni B. S. A. Noeiov: Haribor. poštni predal 41. 14347
Pozor!
£]. občinstvo naj si ogleda veliko zalogo vseh vrst čevljev ln sandal po najnižjih cenah — zajamčeno ročno delo iz najboljšega materijala — lastni izdelek Ivan Carman. Prešernova ulica Št. 9 (na dvorišču).
13918
Konštataclja!
Nunska cerkev, dež. — poj« kompletna, II.tenorDr.CURL D ... C nema.
rt-« i rt»	«-t-»
Priporočamo knjigo:
Stojanovič A.,
Kiaoevska Ha.
Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31"— ter se naroča pri
Tiskovni zadrugi
v Ljubljani.
Prešernova uiiea 54 ;t„.. T,., - T j-i?vsaja
<¥» cfj
17
James Oliver Curwood:
Onstran pragozda
Naraščajoči veter od jugozapada je bil Rogerju dobrodošel, ker mu ni bilo treba več polagati toliko sile v vesli. Dve uri je vztrajno veslal proti vzhodu, potem je zaokrenil nekoliko proti severu, ravnajoč se po zvezdah. Ko se je izdanilo, je zagledal gosto zarasel breg na nasprotni strani jezera, in še preden je bilo solnce pol ure na nebu, je že potegnil canoe na kopno, odkoder je imel krasen razgled na jezero v vseh smereh.
In udobno ležeča v hladni senci gostih jelk, sta Roger in Pik ves dan zasledovala znake o prisotnosti neprijatelja. Toda za* sledila nista niti najmanjšega gibljaja človeškega življenja na tihi gladini jezerski. Vendar je Roger šele v megleni dobi med zapa« danjem solnca in med somrakom zakuril ogenj ter si je pripravil večerjo iz zaloge Cassidyjevega nahrbtnika, zakaj vedel je, da bi bilo dim lahko dalje videti, nego canoe.
Po večerji je legel na igličje, imel več ur odprte oči in ni mogel zaspati. Mislil ni več na Cassidyja, nego na Žolto ptičko in Nado. Vera v moč razuma in misli mu je bila nekako del vere v prirodo. Podedoval jo je po materi, ki je živela in umrla v ti veri.
«Misli napeto in z zaupanjem, ako želiš, da se kaj zgodi,» mu je rekla često. In vera Žolte ptičke je bila prav taka. In podala mu je nov dokaz utemeljenosti svoje vere. Koliko ur preje ga ie svarila pred bližajočo se nevarnostjo! In brez neodločnosti in brez kolebanja. Prišla je k njemu gotova in trdna. Ne da bi ga videla ali slišala, je vendarle vedela, da se Cassidy plazi v noči k njemu.
Ko so se mu končno zaprle oči in ga je objel spapec, mu je bilo pri srcu lažje, nego v poslednjih dneh. Snival je o Nadi. Bila sta zopet skupaj in Žolta ptička ju je opazovala. Tekala sta med mladimi smrekami, koder so rastle rdeč; .jagode in so cvetele vijolice, in on je tekel vedno za Nado, tako da je gledal pred seboj njene vihrajoče rjave kodre. A končno jo je ujel, vzel njeno milo glavico med svoje dlani ter jo poljubljal. In čutil je tako živo to poljubljanje in topli objem Nadinih vitkih rok okoli vratu, da se je prebudil s krikom radosti ter je opazil, da se — dani.
Nekaj časa je sedel, omamljen in ozirajoč se, kakor bi ne mogel verjeti, da ni resnica, kar je pravkar sanjal. Potem pa je šel s Pikom navzdol k jezeru.
Ves dan je Pik opazoval tiho premembo na svojem gospodu. Nič ni govoril, nič požvižgaval, nič se ni smejal nego se je kretal
molče in s posebnim resnim izrazom na obličju. Bojeval je svoj poslednji boj proti hrepenenju, da bi se vrnil h Craggovemu hrbtu. Mislil je le na Nado. Ona ga čaka, ona ga kliče, naj se vrne k nji, ki je pripravljena, postati z radostjo prav taka preganjanka, kakršen je on, in čakati na življenje in smrt, srečo ali gorje skupaj ž njim.
Desetkrat je v njem že skoraj zmagala odločitev, da se vrne k nji. A vedno znova se mu je pojavila vizija neprestanega beganja, skrivanja, gladovanja, zmrzovanja in brezkončnih naporov, končno pa celo vizija ječe in morda krvnika.
Šele pozno popoldne je zagledal Pik zopet svojega bivšega gospoda. Roger mu je namreč dejal:
aOdločil sem se, Pikec. Vrniti se ne moreva. Iti morava naprej k severu in prebiti zimo na robu Severne puščave. In če pride Cassidy še tja —»
Zlovešče je zmignil z ramo.
Pol ure nato sta nadaljevala svojo pot, po vodi. ko jc solncc pravkar začelo kloniti k zapadu.
*
Dva dni je Roger s Pikom polagoma meril s svojim čolnom k jugovzhodnemu bregu Wollastonskega jezera. Pri tem je uvaževal, da" ga je Cassidv doslej vedno zasledoval proti severu. Zato .ie Roger to pot sklenil, da .io brez naglice ubira k vzhodu in naposled k severovzhodu, k rek Thiewiazi in potem naravnost k Severni puščavi.
Pik in on sta sc tretje popoldne šc naslajala na krasoti okolice in nato zaveslala počasi k bregu, k svetlika i očemu se ustju potoka, ki je imel ime Potok šepaste<?a severnega jelena, (soba). Solnce je bilo še vedno za dve uri visoko na zapadu. Ker ni bilo vetra, je jezero ležalo kakor zrcalo: v tihem ozračju pa je bil že čisti, hladni dih zgodnje jeseni. Na brc^u jc bilo videti pragozdove hrbte in valove, izpreminjaioče svojo barvo, s fino septembersko meglo, vznašajočo se nad njihovimi vršički.
Usoda je hotela, naj bi bilo to popoldne spominsko za Pika, in da bi tega zahajanja solnca ne pozabil, dokler bo le še živ.
Toda tu ni bilo šc nikakih svaril pred bližajočo se nevarnostjo, in Pikove oči so iz čolna videle le tajinstveni čudež prostranega sveta in njegova ušesa so slišala le zaspano brnenje po vzduhu ter je njegov :tos občutil le sladki vonj ceder in smrek, cvetlic in plodov! Naravnost pred njim, za belim pobrež.iem se je dvigal nizek greben. In ta greben, kjer se ni nalepotiči! s škrlatom m temnim zasenčjem bršljana in zimzelena, se jc rdel od rdečih grozdov jerebik in od šopov divjega maka, kakor plamen se svete* čega v zapadajočem solncu.
It tega rt j a so odmevali glasovi in pesmi ptičev ter brbranja
rdečih veveric. Velika šoja se je drla nad vsem tem, a nad gozdom je krožila jata vran. razburjena nad črno medvedko in njenimi mladiči, hodečimi tod po rdečih jagodah. Pik v čolnu pa ni čutil puha teh medvedov, niti jih ni slišal in oddaljena jata vran mu je bila manje zanimiva, nego krasota in tajinstvenost tako blizega brega.
Obrnil se je s svojega mesta v čolnu in pogledal na svojega gospoda. Na njegovem obličju in očeh pa je opazil le malo svojega navdušenja. Ta lepota in mikavnost pokrajine pred Rogerjevimi očmi ni imela zdaj tolike mičnosti, kakor za Pika. Za tem, kar je videl Roger odtod, ga je pričakovala le prazna puščava, kaos osamelosti, večnost prevaranih nadej in sanj.
Pik se je jasno zavedal te premembe svojega gospoda, ne da bi poznal vzroke. Kakor se je svet premenil Rogerju, tako se je Roger premenil Piku.
Pristala sta na pobrežnem pesku, mehkem kakor baršunasta preproga. Pik je skočil iz čolna. Dolgokraka štorklja je bežala pred njim. Naostril si je sluh in njegov nos je začutil svež puh pod nogami, kjer je ježevec ostavil svoje sledove. In slišal je jasneje krike šojke in brbranje veveric. To vse je Piku zadoščalo. Sel je dalie. Našel je grm divjega ribiza, lesknočega se s sladkobnimi črnimi jagod mi in jih začel okušati. Miška, ki je ondi pravkar večerjala, je zacvilila in izginila, in Pik je opazil jasne oči neke žuželke, zroče vanj izpod velikega lista praproti. Pik je vrtil svoj rep in bil ooln prav istega humorja, ki je tako označeval njegovega gospoda. Zalajal je narahlo, skoraj prjateljski.
A tedaj mu je priletel na uho zvok, da se mu je napelo telo. kakor bi mu otrpnilo.
«Roke kvišku. Mc Kay!»
Ozrl se je. Blizu njega je sta! mož. Takoj ga je spoznal. Bil je isti moč. čegar duh ie bil takrat prvi začutil tam pod Craggovim grebenom, mož. pred katerim je zdaj bežal njegov gospod, mož, česar glas jc zopet zaslišal pred dvema dnevoma ponoči v taborišču Žolte "ptičke — desetnik Ference Cassidv od kraljevske severo« zapadne jezdne policije.
Nekako dvajset korakov dalje je stal Mc Kav. Na hrbtu je imel svoj nahrbtnik, a v roki veslo
In Cassidv. smehljajoč se zlovešče in z nevarno iskro humorja v očeh, mu je meril z avtomatično pištolo na prsi. Bil je prizor, na katerega bi noben mož nikoli ne pozabil. Cassidv je bil gologlav in solnce se je odražalo od njegovih rdečih las. Toda njegovo obličje je bilo rdeče in v bledi modrini njegovih irskih oči je vriskala divja radost uspeha.
p. n. občinstvu v mestu in na deželi
II Hi, ir
3419s
(fetslfet?
na vogalu Kolodvorske in Slomškove ul
Točiio se naiboljšs dolenjska in štajerska vina, med drugimi cviček iz Gadove neoi kakor tudi vedno sveže pivo. Dob ta se turška kava in čaj. Na razpolago topla in mrzla jedila. Zjutraj zlasti za tuice izvrsten guljaž. Cene zmerne, postrežba točna. 7.3. obilen poset se vljudno prioorora 3499-a	F. Planer.
Zagovodja spreten in zanesljiv, več gateristov, cirkularistov
rabi družba „Jezersko" v Kokri nad Kranjem,
Ponudbe naj se pošljejo za nastop 1. deloma 15. julija z navedbo dosedanjega službovanja. Gozdni akordanti ali pa tudi posamezni delavci za gozd in žago naj se pa zglasijo osebno.

Frissee raye
ia
Shantursg barvasti
so zadafe novosti blaga za letne obleke.
H, iCiHDH,
Lfublfana, Mesta! trg št. 17.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
ia .......................... i n 111C111111' T-T...............******...................
o ^acarx:r'-ca3JDJDnriDDngnnonr3gconcr;nnnooGr;-GuDa
3497a
Brez posebnega obvestila.
Naznanjamo žalostno vest, da je naš predobri soprog in oče
mera
Dragotin
Ž Varstvena zmaka.
Skladiffe v lekarnah in drogerijah ali pa naravnost iz tovarne in
glavnega skladišča
M.HRM, lekarnar,
SISAK. BaBBBBSBBHM>
[|U]IIU?C!iQ llllUsl Brezkvarjenja blaga kemično snEžen!« in vsakovrstno barvanje
oblek ANTON B O C
Ljobllana, Seienburgeva a!. 6 i.nadstr. Glince-ViC 46.
BRBSKanESEEBBB
ti'
Selce kod Grakvenice.
Sa velikom terasom na moru tik kupa-lišta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije-pih soba na razpolaganje, najniže cijene.
Preporuča se vlasnik 244a	P. Sirinovič.
Kupujte samo prvovrstno
domačo svinjsko mast S* Ph
znamke
znamke
Lastni izdelek tvrdke
laako Popovič v Ljubljani
Najnižje cene! Solidna postrežba! ! Razpošilja se v sodih po 50,
aktivni major
preminul danes, v ponedeljek, 22. junija 1925., po kratki, mučni bolezni.
Pogreb nepozabnega se vrši v sredo, dne 24. junija 1925., ob 15. uri iz ljublj. garnizijske bolnice na pokopališče k Sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 22. junija 1925.
Žalujoči ostali.
CDRCDBOiCDiO
SE
100-150 d.muma Dunum je 1000 m') prvorazredne oranice, 8 km oddaljene od mesta Bania-luka ob železniški progi Ranjalaka—Ptijedor in 500 dunuma prvorazredne oranice « enem kompleksu, in 40 dunuma bukovega gozda, 4 km oddaljeno od Pri-jedora ob državni cesti Prijedor—Banjaliika. — Ueodnosti pri piačanju. Zemljišče se odda v slučaju poeodbe takoj v posest. Obrniti se ie na dr. Ante Politeo advokat v Banjaluki (Bosna).
3437-a
OIOIOBOBO
v sodih 100 in 200 kg.
Dobro verziran trgovski potnik,
z večletno prakso hrvatskega, srbskega, nemškega in ogrskega jezika zmožen ter najbolje upeljan pri trgovcih v Vojvodini, Sremu in Srbiji, sprejme mesto
potnika
Le dobre hiše se prosi naslova na: .Ljubljana, poštni predal 41*.
Kristina Barlos roj. Szantner naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je njen ljubljeni soprog, oziroma sin, zet, brat, svak in stric, gospod
dne 17. t. m. po dolgi, mučni bolezni v Nagy-Atadu mirno v Gospodu zaspal.
Maše zadušnice se darujejo v Nagy-Atadu in v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana - Nagy-Atdd, dne 22. junija 1925.
ctjutrov® roman
UieiFB!
katerega fkozlnakoi napeta rtebina. prepletena » fantastičnimi rapletljajl od začetka do kcr-ce. ki prina-Jajo navdaSenemu čltatelja z irtere«antnim razrootri-vanjem vsak hip presenečenja. ki mn že dedi razočaran;« in konstemneija in zopet presenečenje tako. da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izSel in s« dobiva pri opravi »Jutra, v Ljnhljani.
Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne more nobena knjiga!

Elektrotehnične tvornice
ŠKODOVIH f ZAVODOV v Pbni
Zastopstvo sa Jugoslavijo:
Uubijana, Seienburgova uf. št. 7, hiša 3adramke banke.
Dobavljajo: naisofldnefSe to najcenejše efektro-mo-tcrie, turbogeneratorje to »se ostale električne stroje
Grade:
električne centrale, elektrttne železnice, cukrame. pivovarne, rudniške naprave Itd.
ObračaUe »e » vseh primeriti na ptaarno y ljubliani Poset inienlrla Ja brezplačno »a rajpolaao.
IVAN ZAK0TNIK Sfil
MESTNI TESARSKI MOJSTER
Teleton St. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše. Tile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t d. dražba leseniti mostov. Jezov in mlinov.
Parna iaga.	«-»
.«.........................
:
i
: ♦
t
t ♦
i
Tovarna furnirja. *
14-s
L. Mifeui
LJUBLJANA, Mestni trg 15
lzdelovaieli dežnikov
Na drobno!	Na debelo 1
Zaloga sprehajalnih palis
Stari dežniki sa nanovo pracbiečeio.
Trguvlsie
mešanega blaga v sredini Maribora na prvovrstnem prostoru se radi družinskih razmer ugodno proda, eventuelno se sprejme družabnik. Cenj. ponudbe na podružnico „Jutra" Maribor pod ..Bobra eksistenca". 348Sa
^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
se ac
***********
Veliko zagrebačko tekstilno podazeče iraži dobro uveilenog

K X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Ljudske knjižnice
opozarjamo na najnovejše zvezke zbirke
..Pposveti an zabavi":
uz proviziju za Sioveniju. Ponude sa oznakom reierence slati na „Interreklam d. d", Zagreb, 1-78 pod šifrom .Teksti! 11-369".
Puškin-Prijatelj, Kapetanova hči. Povest. Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti 1-25 Din več.
Budal Andrej, Križe* po« Petra Kupljenima. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po pošti 1-25 Din več.
Kersnik Janko, Cyclamen. Roman. Broš. 22 Din,
vez. 27 Din, po pošti 1*25 Din več.
Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din' vez. 23 Din, po pošti 1'25 Din več.
Zeyer-Bradač, Tri legende o razpelu. Vez
20 Din, po pošti 1*25 Din več.
Naročila sprejema:
| Tiskovna zadruga v Ljubliani. |
X	Prešernova ulica 54.	X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
XX
X X X
X
X X X X X X X X X X X X X X X