Posamezna številka stane 1*50 Din« Siev. 13. V Mini, v sredo flne 16. mm 1924 LeH) Lil, Naročnina za državo SHS: na mesec......Dla 26 sa pol leta..... .130 sa celo leto .... .340 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v lugoalavijl .... Din 40 v inozemstva.... . 60 Cene Inserafom: Bnostolpnn petttna vrata inall oglasi po Din Г50 tn Din 2'—. vecjl oglasi nad 45 mm vlSine po Din 250, veliki po Din V- tn 4 —, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—. Pri veC|em naroČilu popust Ixha|a vsak dan tzvremSf ponedeljka in dneva pr prazniku ob 4. uri x)utraj. Poštnina plilfflne v gotovim. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi •e ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 338. P olititei list za slovenski narod a Uprava Je r Kopitarjevi ulici 6. Čekovni ratnn: Ljnbljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.01t, Praga In Dunaj 24,797. Ozadie italijansko- juiioslovanske afitanse. Pogodba mod Jugoslavijo in Italijo jo se vedno zavita v največjo temo. Oni, ki bi jo radi pozdravili kot donesek k splošnemu svetovnemu miru. se ne morejo ubraniti vtisa, da se za tem skrivajo čisto drugi nameni. Kajti gotove okoliščine, pod katerimi Je ta čudni pakt nastal, zbujajo sum, da pomenja laško-jugoslovanska zveza člen verige, ki jo kuje neka skupina velesil, da fsi pribori premoč nad drugo. 1. V Evropi imamo tendenco, koje no-sitelj je danes angleška delavska stranka, da bi svetovni mir baziral na sporazumu vseh držav; tako onih, ki so izšle iz svetovne vojske kot zmagovalke, kakor onih, ki so bile premagane, ali pa so iz te kombinacije bile po revoluciji sploh izločene, kot Rusija. Ta načrt bi zahteval revizijo verzajskega miru in sklenitev splošnega mednarodnega pakta, kojega izvršitev bi nadzorovalo Društvo narodov; imel bi pa za posledico znatno omejitev oboroževanja. Ta zamisel je seveda še daleč od svojega uresničenja, ako je sploh izvedljiv; kajti velike politične, teritorialne in tudi socialne izpremembe, ki bi iz njega nujno potekle, tako silno zadevajo interese prizadetih držav, da se zdi izravnava teh nasprotij skoro nemogoča. Vrhtega svet moralično na tako revizijo svojih političnih smernic še niti oddaleč ni pripravljen, in angleška delavska stranka zaenkrat tudi še ni na vladi; ako pa oblast dobi v roke, jo bo tradicionalna angleška zunanja politika speljala precej daleč stran od njenih iderlnih smernic, ali pa bo morala delavska stranka začeti odločivni boj za zmago svojega zami-sla tako doma z angleškim meščanom in lordom kakor z velekapitalom ostalega Hveta. 2. Drugi zamisel pohaja od Francije in leži za tem, da bi se svetovni mir ohranil striktno na podlagi verzajske pogodbe. Po tem načrtu bi Nemčija kot politični činitel j Bveta bila zp vedno izldjjcena ter bi dobila pogoje za svoj gospodarski obstanek ter relativni napredek samo za ceno takega sporazuma s Francijo, ki bi velik del sadov nemškega truda in podjetnosti zasigural Franjiji, oziroma njeni industriji pod naslovom reparauijskih odplačil. Avstrija, Ma-žarska in Bolgarija bi stale pod finančno kontrolo in bi bile politično nevtralizirane po zaveznikih Francije, ako se ne odločijo farne v ta krog pristopiti, seveda le kot element druge vrste. Stališče do Rusije pa je v tem okviru še čisto nedoločeno. Na vsak način se Francija trudi, da se ne bi Rusija preveč zbližala z Nemčijo, dasi ne ve, kako bi se mogla z Rusijo skleniti kakšna an'anta, ne da bi se oškodovali interesi držav, s katerimi Francija računa kot 8 svojimi več ali menj sigurnimi zaveznicami. 3. Tretja kombinacija se kuie v angleškem »Foreign Office«, v uradu, ki je od-tegnjen vplivu strankarske politike, in se ravna po neprekinjeni tradiciji angleške državniške modrosti in spretnosti. Tu se mir bazira na nekako nevidni in nevsiljivi, v prvi vrsti na sili angleškega funta En ameriškega dolarja sloneči hegemoniji anglosaškega plemena, ''očim se hegemonizem francoskega meščanstva opira .;a lastno kolonialno armado in na velike kontinentalne pomožne čete. Ne da bi prekinila prijateljskega, toda pogodbeno čisto neiiksira-nega odnošaja do Francije, skuša angleška diplomacija njeno premoč nekako izbalan-sirati s protikombinacijami po že skoro tristo let, posebno pa za časa napoleonov-ske ere in pozneje preizkušeni metodi ta-lcozvanega >balance of power«. Na ta način priteguje Anglija k sebi države, ki ostanejo s Francijo virtualno v najboljših od-nošajih, obenem pa podpirajo angleško načrte. To je seveda velika umetnost, toda angleški lordi, ki imajo še vedno privilegij dejanskega vodstva zunanje politike, jo izvrstno razumejo, in težko, če se bo Mac-donaldu posrečilo jih popolnoma izriniti. V sedanjem momentu se nahajajo več ftli menj v angleški vplivni sferi Italija, Španija, Boli:arija (za Grčijo se vrši hud boj med angleškim in francoskim kapitalom) in Mažarska. Sklenitev pogodbe med Češkoslovaško in Francijo nagiba zdaj tudi Poljsko k temu, da se orientira bolj k Angliji. Še bolj se usmerja v tem praven Romunija, ki je obenem velilra prijateljica Italije in se napram Bolgariji vede s čudovito obzirnostjo. Seveda se nobena izmed teh man jših držav ne postavlja s tem v oči-to ali ostrejše nasprotje s Francijo, ampak spretno lavira, v ostalem pa bolj v6dena, nego sama vodi. Vse te male, pr vojni nastale nacionalne države, neizvzemši baltiških, so sploh bolj marijonete v rokah velikih, ker eo tudi finančno od njih popolnoma odvisne. Tako kakor dar.es Poincarž ali lord Curzon obvladata Kvropo po različnih antantah, je samo še Napoleon ko-mandiral ves svet po svojih nalili zaveznikih« od Pena do v Po rezultatih konference male antante v Belgradu se zdi, kakor da je tudi zunanja politika naše države, ne da bi se odrekla prisrčni zvezi s Francijo, zevozila na kolovoz angleškega koncepta. Tako vsaj bi se dalo sklepati iz alijanse z Italijo, ki je padla v našo atmosfero kakor strela z neba. Tak je vtis, kakor pravimo, dasi bodo diplomati in sicer ravno oni, ki so po tem najbolj prizadeti, z matematično eksakt-nostjo dokazovali morebiti ravno nasprotno ali pa izračunali, da smo Angliji ravno-toliko blizu kakor Franciji. Toda treba je pomisliti, da so izjave diplomatov bilo uprav sedaj, ko so se v Belgradu odigravali tako važni dogodki, kakor nalašč prikrojene tako, da resnico no samo prikrivajo, ampak publiko speljejo na čisto na-sprotno sled. Stvar izgleda vsled tega naravnost kakor amerikanski bluff. Ljudje, ki so navajeni logično misliti, ne morejo preko tega, da je češka diplomacija napovedovala razširjenje alijanse s Francijo na celo malo antanto in približanje k Rusiji, da se je pa zgodilo nekaj čisto drugega. Imamo vtis, kakor da je topot češka diplomacija podlegla v Belgradu romunski, o kateri se sumi, da je igrala mešetarja za Anglijo in Italijo. Ako pa temu ni tako, potem tudi češka d.plomacija igra s prikritimi kartami. / Zaenkrat smo mi mnenja, da smo postali deloma hote, deloma nehote orodje italijanske politike na Ealkanu in v srednji Evropi. Italija je svoj prevlad a joči vpliv v mali antanti dosegla s konceoijo, ki je za srbski del naše dr":ave pretežnega pomena: da se je namreč odpovedala rovarenju pioti nam na Balkanu, iz katerega bi se mogel roditi konflikt, ki bi nas spravil ob Makedonijo. Obenem pa je Italija postavila novo postojanko na vzhodni obali Jadrana, kjer izvršuje nad nami itak stalno kontrolo, tako da bo do ojačeuja naše pozicije na jadranski obali preteklo še precej Save v Donavo, posebno če bo v Belgradu vladal še dolgo izključno srbsko orientirani režim ... Vsa ta pogodba z Italijo je po svoji miselnosti sumljivo podobna londonski iz leta 1916. Značilno je tudi, da jo je rodil z Mussolinijem v tajni kamrici Nikola Pašič, ta veliki sovražnik jugoslovanske ideje, in da so po tej pogodbi prizadeti neposredno najbolj Hrvati, za katere jo Reka edini pomorski emporij. To so okolnost' ki bi moralo prižgati luč spoznanja tudi v tako trmasti pameti kakor je režim: ka »Narodova«. Sicer se trdi, da se Italija obvezuje tudi, da nam ne bo delala neprilik s pomočjo Mažarske. Toda, dočim je nevarnost s strani Balkana z ozirom na Makedonijo in na nepovoljne notranje razmere nekoliko vpoštevanja vredna, je ona od strani Mažarske v primeri s to majhna. Mažarska je imobilizirana uže po pogodbi med Češkoslovaško in Francijo, po pogodbi med Jugoslavijo in Romunijo in po kuratell, ki jo vrše nad njo in jo bodo še bolj vršile velesile. Tudi se je Italija Mažarske posluževala bolj, da nam nagaja, kajti če bi hotela resno podpirati njene interese, bi si odžagala sama vejo, na kateri danes, povečana po verzajskem miru, sedi. Sicer pa smo lahko prepričani, da bo Italija po moderni mednarodni morali na svoje ohvez-nosti tako do male kakor do velike antante takoj pozabila, kakor hitro ji bo kazalo, kajti v tem oziru je dala vsemu svetu sijaj- ni primer že 1915. leta. V f>ogodbi med sla- bejšim in močnejšim je pretežni del profita na strani močnega! Zanimivo je tudi, da se danes ne sliši ničesar več o tem, da bi se bila Italija napram naši državi že kaj obvezala glede narodnega varstva naših manjšin. Oficiozni glp»ovi o tem sploh molče, neoficielni pa pravijo, da je Italija obljubila svoje stališče napram Slovanom v Primorju nekoliko revidirati. Vse drugo je gotovo ali ' se vsaj kmalu podpiše, le to je negotovo, kar bi bilo pravzaprav edina svetla točka te pogodbe. Odkrito rečeno, se mi temu ne čudimo, ker Pašičev režim je itak, kakor je sam ponovno nehote izdal, menj interesiran na zapadu nego na jugovzhodu .. . Ponavljamo: Slovensko ljudstvo — da hrvatskega ne omenjamo — te pogodbe ne smatra za pridobitev, ampak za veliko izgubo, za neprimerno o j a č e n j e vpliva Italije na Balkanu in žrtvovanje naših interesov na Jadranu. Zelo debelo jo je urezal Narodni dnevnik«, ki je zapisal horendni stavek, da >kakor vsi dogovori tako tudi ta najnovejši sporazum ni samo delo vlade, temveč vsega naroda!« Kdo je pa izgotovil ta sporazum? Mar zastopniki srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda ali pa le par srbskih diplomatov, ki šo danes niso objavili njegove vsebine? Mar je Pašio predstavitelj ljudske volje v naši državi, da ne govorimo o tem, da voljo Slovencev in Hrvatov čisto gotovo ne predstavlja! Preko tega ne more nobeno režimsko prilizovanje, da jo belgrajski sporazum izključno kabinetni izdelek neomejenega voditelja radikalne partije in nič drugega. Za to ga smatra slovensko ljudstvo, ki z njim nima moralno nič opraviti in ne čuti nobene odgovornosti zanj ne zdaj ne v bodoče. Prve vladne vesti o sporazumu i RADIKALNI KLUB ZASTOPNIK PARLAMENTA. 7Л MESEC 1>N1 SPORAZUM SE PRIČAKUJ? Belgrad, 15. jan. (Izv.) Na snočnji seji ministrskega sveta so razpravljali o vprašanju vojne konvencije med nami in Italijo. Ta konvencija bi bila defenzivnega značaja in bi veljala za šest let. Vlada jo sklenila, da predloži načrt konvencijo in besedilo sporazuma z. Italijo radikalnemu klubu in tipa, da bodo formalnosti končane tekom enega meseca, nakar bi sledil podpis. — Kar se tiče reškega pristanišča, zahteva vlada, da dobi enega od štirih po-• molov na razpolago za 50 let proti priznal-ni odškodnini 1 dinarja na leto. — Železniška postaja na Reki bi bila na temelju posebnega sporazuma internacionalizirarta — O nameravanem sestanku Pašića z Mussolinijem smo zvedeli, da se bo vršil v Benetkah med 20. in 28. januarjem. DEMANTI »TRIBUNE«. Rim, 15. (Izv.) »Tribuna* dementira pretirane vesti raznih časnikov o pogodbi med Jugoslavijo in Italijo, predvsem vesti o 50 letni najemni pogodbi za reško prista* nišče. Verjetnejša izgleda pogodba za med' selojno pomor v slučaju napada s tretje strani, toda o kaki vojaški zvezi ne more biti govora. Atioleški prestolni povor. DELAVSKA STRANKA PREDLAGA NEZAUPNICO VLADI. London, 15. (Izv.) Danes je kralj otvo-ril sejo p rlamenta s prestolnim govorom, ki naglasa prijateljsko razmerje do zunanjih aržav in izraža svoje veselje, da se mnogo doslej nerešenih vprašanj približuje svoji icšitvi. Prestolni govor obeta dalje odobritev mirovne pogodbe s Turčijo in napoveduje posebno pogodbo z Zcdinje-nirni državami glede prepovedi uvoza alkohola v Zedinjene države. Vpliv Društva narodov se bo z vsemi sredstvi po možnosti skušal okrepiti. Kar se tiče notranjepolitičnih vprašanj, ugotavlja prestolni govor z zadovoljstvom, da so prizadevanja za ustvaritev ugodnih p igojev za zaposlenje delavstva imela uspeh in da se je število brezposelnih zmanjšalo. Vendar je del delavstva še vedno brez posla, kar prizadeva kralju velike skrbi. Vsled tega je, pravi prestolni govor, vlada nameravala predložiti parla« mentu vrsto varstvenih carin, ki bi bilo bistveno pripomogle k okrepitvi industrije in zasiguranju trga ter izboljšanju izvoznih' možnosti v dominijone in ostalo inozemstvo. Vlada pričakuje, da narodni zastop-niki temu pritrde kakor tudi, da sprejmejo sklepe državne konference, ki merijo k temu, da se zasigurajo delavstvu javna dela. London, 15. (Izv.) Delavska stranka jđ kot. odgovor na prestolni govor predlagala adreso, ki izreka popolno nezaupnice vladi. LORD GREY — HOMO REGIUS? London, 15. (Izv.) Širijo se vesti, da' bo v slučaju BaIdwinovega odstopa kralj poveril sestavo vlade kaki osebi, ki uživa pri večini strank zaupanje. Kot tako osebo imenujejo lorda G r e y a. Jugoslovanski škofje proti preganjanju duhovščine v Primorju Zagreb, 15. jan. (Izv) Koncem tega meseca se bo posvetoval ožji odbor jugoslovanskih škofov o važnih cerkvenih vprašanjih. Jugoslovanski škofje so izročili Sv. slolici spomenico, v kateri so se pritožili nad postopanjem italijanskih oblasti proti slovenski in hrvatski duhovščini in proti slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu v Italiji. Poudarjali so, da trpe, zaradi tega postopanja tudi cerkveni interesi. V svojem odgovoru na to spomenico naglasa Sv. stolica, da stoji v tem otirti na istem stališču kakor pokojni papež Benedikt XV. in da zahteva tudi ona verski pouk v materinščini. Opozarja pa na položaj v Italiji, ki Sv. stolico ovira, da ne more tega izvršiti, kar bi hotela, obeta pa, da bo vse storila za slovensko in hrvatsko duhovščino, kar je v n jeni moči. Gibanje HPS. Zagreb, 15. jan. (Izv.) Na zadnjem razgovoru dr. Korošca s predstavniki Hrvatske pučke stranke so slednji ugotovili po-nolno soglasnost s SLS trlede vorašanja ure- ditve državo in v vseh kulturnih in socialnih vprašanjih. Ravnotako so ugotovili soglasje v vseh vprašanjih aktivne politiko, da se doseže oživotvorjenje programa SLS in HPS. Predstavniki IIPS so obvestili dr, Korošca o porastu stranko med ljudstvom. Začetkom februarja se bodo vršila okrajna zborovanja HPS v Požegi, Varaždinu, Šidil in Slavonskem Brodu. Večje zborovanje se bo vršilo tudi v Zagrebu. Porast stranke dokazuje tudi naraščanje števila naročnikov nn strankino časopisje. Tako se je dvi* gnilo število naročnikov na :Seljačke Novi-ne« za 2500 novih naročnikov. Naknadni krediti. Minister za kmetijstvo grori г odstopom'. Belgrad, 15. jan. (Izv.) Finančni odbor se bo sestal 17. januarja, da razpravlja o naknadnih kreditih, ki jih je dovolil ministrski svet. Hada si prizadeva, da bi bil proračun sprejet do 1. aprila in sicer f. veljavnostjo od 1. aprila leta 1924 do 1. aprila leta 1925. Glede naknadnih kreditov je prišlo v vladi do ostrih nesporazumov, ker se finančni minister protivi kreditom za kmetijstvo, vsled česar grozi minister za kmetijstvo s svojim odstoDom, Stran 2. SLOVENEC, dne 16. januarja 1924. Bter. 18. Sklep male antante o mažar-skem posojilu. Belgrad, 15. jan. (Izv.) Glede mažar-rtcega posojila smo zvedeli, da je konferenca male antante sklenila zahtevati, da.se v protokol sprejme določba, da pride tudi zastopnik male antante v finančno kontrolno komisijo in sicer s pravico glasovanja in ne samo kot opazovalec. Razprava proti IJjedinjeni banki Člani upravnega odbora s« se poskrili. Belgrad, 15. jan. (Izv.) Danes se je vršila pred tukajšnjim trgovskim sodiščem razprava proti Ujedinjeni banki. Preiskovalni sodnik je bil predlagal, da se vsi člani upravnega odbora aretirajo zaradi goljufije. Vsled te pretnje ni bilo nobenega člana upravnega odbora k obravnavi, ampak so se vsi poskrili. Razprava danes še ni končana in se bo jutri nadaljevala. Med razpravo je prišlo mestoma do burnih prizorov, zlasti med izvajanji dr. 01 i p a , ki je zastopal Ljubljansko kreditno banko. — Splošno mnenje je, da bo prišlo do prisilne poravnave, ki bo prinesla upnikom le 20 rto 30 odstotkov zaupanega denarja. MINISTER Z DELOVNIM PROGRAMOM. Belgrad, 15. (Izv.) Minister za promet dr. Kojič je pozval danes k sebi zastopnike tiska in jim obrazložil svoj delovni program. »PUCLJEVA ŽELEZNICA«. Belgrad, 15. (Izv.) Presbiro poroča: »V Sloveniji se širi vest, da je kraljevska vlada sklenila z Italijo dogovor, po katerem bi Slovenija za vedno padla v roke italijanskega Trsta in da se zaradi tega ne bo gradila železnica Kočevje—Črnomelj. Pooblaščeni smo izjaviti, da je širjenje takih vesti brezvestna agitacija proti državi, ker kraljevska vlada enako gleda na interese vseh krajev naše države.« PREMESTITEV V. KELLERJA V BRUSELJ. Belgrad, 15. (Izv.) Potrjuje se vest, da je tukajšnj nemški zastopnik v. Keller prestavljen v Bruselj. REDUKCIJE NA HRVATSKEM. Zagreb, 15. jan. (Izv.) Redukcija v oddelku za notranje zadeve zagrebške pokrajinske uprave je izvršena na podlagi predlogov, ki jih je stavil vodja tega oddelka radikal dr. Gojkovič. Ta je sestavil imenik onih, ki naj bi se reducirali in v tem imeniku je za vsakega poedinca navedel tudi razloge za njegovo redukcijo. Predlagal je, naj se predvsem reducirajo vsi uradniki neradikali, bodisi Hrvati ali Srbi. Pri vsakem imenu je dostavil še kako opazko političnega značaja: ene je označil kot demokrate, druge kot republikance, tretje kot italijanaše, karliste itd. Zagreb, 15. jan. (Izv.) Tudi na poštnem ravnateljstvu so dobili poročilo o redukciji. Na glavni pošti v Zagrebu je re-duciranih okoli 20 oseb, čeprav je bilo število uradnikov že doslej nezadostno. Na celem območju zagrebške poštne direkcije je reduciranih okoli 140 oseb. Med temi je prav malo vpokojenih, večinoma so iz službe odpuščeni brez vsake preskrbe za bodočnost. Trgovska pogodba s češko. Praga, 15. (Izv.) »Narodni Listy« poročajo, da so v Belgradu na zadnji konferenci končana pogajanja za sklep trgovske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo na načelu največje ugodnosti. Nova pogodba bo vsled znižanih tarifnih postavk pospeševala izvoz agrarnih produktov iz Jugoslavije na Češko in uvoz industrijskih produktov v obratni smeri. Pogajanja z Rusijo. RUSKO-NEMŠKA TRGOVINSKA POGAJANJA. London, 15. (Izv.) Rcuter poroča iz Rige, da sc bodo pogajanja med Nemčijo in Rusijo za trgovinsko pogodbo nadaljevala v Moskvi. RUSKO-ITALIJANSKA POGODBA. Rim, 15. (Izv.) Italijansko-ruska pogodba bo še ta teden podpisana. Nemška reakcija ne počiva. Nameravani atentat na generala von Sceckta. Berlin, 15. jan. (Izv.) Isti krogi, iz katerih je izšel atentat nad umorjenima Erz-bergerjem in Rathenau-om, so nameravali te dni atentat na generala von Sesckta. Policiji se je posrečilo ta zločin preprečiti in so danes dopoldne zaprli nekega bivšega častnika. ANGLIJA NE PRIZNAVA SEPARATISTIČNIH VLAD V NEMČIJI. Berlin, 15. (Izv.) V razgovoru z dopisnikom »Berliner Tageblatta« je izjavil angleški zastopnik, da smatra angleška vlada vprašanje separatizma v Nemčiji za notranjepolitično vprašanje Nemčije. Protiustavne separatistične vlade na ozemlju, za katero velja vveimarska ustava, angleška vlada ne more prznavati. DOGODKI V PFALCI. Mannkeim, 15. jan. (Izv.) Francoske zasedbene oblasti, katere so zaprle most pri Mannheimu, čez katerega se je imel peljati angleški konzul Clive, ki se je odpeljal iz Monakovegn, da preišče razmere v Pfalci, so eno uro pred dohodom Cliveja promet črez most zopet otvorile. Telefou-ska zveza med Pfalco in rajhom pa je prekinjena. KOMISIJA ZA PLAČI7 40 ZMOŽNOST NEMČIJE. Pariz, 15. (Izv.) Komisija za ugotovitev nemške plačilne zmožnosti je danes izvolila dva pododseka in sicer prvi pod-odsek za podporo nemške valute pod predsedstvom Junga, drugi pododsek pa za proučevanje nemškega državnega proračuna pod predsedstvom ameriškega generala Daviš a. POSVETI RADI PADCA FRANKA. Pariz, 15. (Izv.) Poincare se je včeraj dalj časa posvetoval z ministri za finance, notranje zadeve in pravosodje. Smatrajo, da gre za odredbe proti špekulaciji s padr cem franka. Danes se sestane ministrski svet, ki se bo bavil z istim vprašanjem. Pariz, 15. jan. (Izv.) Pod predsedstvom Milleranda se je vršil danes ministrski svet, kateri je sklenil, da vlada v četrtek predloži zbornici celo vrsto zakonskih načrtov, merečih na to, da se doseže v proračunu ravnovesje in premaga kriza francoskega franka. Zahtevalo se bo tudi 20 odstotno zvišanje vseh davkov, ki bi prinesli 5 mili-jardno zvišanje vseh dohodkov. Razna od vlade predlagana štedenja pa bi povišala dohodke za 3 milijarde, skupaj torej osem milijard. — Zbornica je na predlog finančnega ministra, ki je stavil vprašanje zaupnice, s 388 glasovi proti 189 sklenila, da debato o interpelaciji, tičoči se krize franka, odgodi do četrtka, ko pride vlada z novimi finančnimi zakoni. VOLITVE V FRANCOSKO ZBORNICO. Pariz, 15. jan. (Izv.) »Eclair« trdi, da se bodo volitve v francosko poslansko zbornico vršile 6. aprila t. 1. TUDI VENIZELOS PRIDE. London, 15. (Izv.) Iz Aten poročajo, da je Venizelos obiskal danes angleškega zastopnika. Pred glasovanjem za monarhijo ali za republiko bo Venizelos obiskal vsa glavna mesta balkanskih držav, nakar bo odpotoval v London in Pariz. Д POSTAVITEV DIPLOMATSKIH ZVEZ MED ANGLIJO IN GRČIJO. Atene, 15. jan. (Izv.) Tukajšnji britanski vršilec poslov je danes Venizelosu sporočil, da smatra Anglija diplomatske zveze z Grčijo za vpostavljene in da v kratkem imenuje zopet svojega poslanika pri grški vladi. DEMANTI O VRNITVI KOBURŽANA. Koburg, 15. (Izv.) Južnonemški tiskovni urad dementira vse vesti o nameravanem povratku bivšega kralja Ferdinanda v Sofijo. KARTEL PODONAVSKIH PAROPLOV-NIH DRUŽB. Budimpešta, 15. (Izv.) Danes so se sestali zastopniki podonavskih paroplovnih družb na posvetovanje, da sklenejo kartel paroplovnih družb. DRAGINJA NA OGRSKEM. Budapešta, 15. jan. (Izv.) Indeksna številka v prvi polovici januarja se je povišala za 4.56 odstotka. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Varšava, 15. jan. (Izv.) Na progi Rad-zivillov—Stolbunow sta zadela skupaj dva osebna vlaka, pri čemer je bilo 14 oseb ubitih, 39 pa ranjenih. ?lov potres na Japonskem. 600 poslopij porušenih — en vlak padel v vodo. London, 15. (Izv.) Iz Osaka poročajo: Telefonska zveza med Tokiom in Osako je bila danes zjutraj ob 5. uri 45 minut prekinjena vsled potresa. Železniški promet med Tokiom in Jokohamo je ustavljen. En vlak je padel v vodo, več vlakov pa se je prevrnilo V Jokohami je ubitih 6 oseb in porušenih okoli 600 poslopij. Kraljeva rodbina je izven nevarnosti. Politične vesti. -(- Shod SLS se je vršil v Sodražici v nedeljo ob mnogobrojni udeležbi. Ob ponovnem pritrjevanju vseh navzočih je poslanec Š k u 1 j poročal o politiki SLS posebno v parlamentu. Kazal je na delo naše delegacije, ki neustrašeno povsod zastopa program ljudskih koristi. Pod predsedstvom g. svetnika Travna se je na predlog župana g. Lovrenčiča dala na glasovanje zaupnica Jugoslovanskemu klubu in zahvala poslancu Škulju, kar je bilo soglasno sprejeto. Končno so se obravnavale lokalne za* ^ve. + Vojni proračun naše države je do-zdaj požiral ogromen del naših dohodkov. Za vojsko in mornar, trosimo 2.039,001.416 c'.'narjev 40 par, za socialno politiko pa 361,248.220 Din 35 par, za kmetijstvo pa ce^ samo 200,304.568 Din 36 par. V opravičevanje tega se je vlada sklicevala vedno na to, da smo ogroženi od Bolgarije, Ma-žarske, Avstrije itd. Po pogodbi z Italijo smo te nevarnosti precej rešeni in lahko vojni budžet znižamo vsaj za 50 odstotkov, kar nas bo v slučaju potrebe podpiral — g. Mussolini. Zato lahko .pričakujemo, da se bo položaj našega bednega uradniška vsaj za 30 odstotkov izboljšal. Ali pa smo morebiti zdaj primorani vzdrževati tako veliko armado, da branimo — Italijo? Vprašanje je zelo zanimivo, razčištila ga bo pa gotovo opozicija, ki bo na vlado gotovo stavila par vprašanj v tem smislu. Beležke. Cerkvenopolitične fantazije »Pravde*, Belgrajska »Pravda« je poročala, da bi bil moral biti imenovan za kardinala zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, da pa sta sarajevski narškof dr. Iv. Šarič in ljubljanski škof dr. Jeglič to preprečila. Ista dva škofa da sta sprožila tudi vprašanje koadju-torja zagrebškemu nadškofu. »Pravda« je pač nekaj slišala zvoniti o enodušni želji celokupnega jugoslovanskega episkopata, da tlobi Zagreb kot središče hrvatskega živ-lja kardinala, pa je ali sama skovala gornjo kombinacijo o nadškofu dr Šariču in škofu dr. Jegliču ali pa jo je dobila iz kalnih virov, katerih edini namen je, sejati nesporazum med episkopatom, seveda če bi bilo to mogoče. Mi smo pooblaščeni, da to izmišljotino »Pravde« zavrnemo, kakor-tudi ravnotako neresnično poročilo, da s'.a imenovana škofa sprožila vprašanje koad-jutorja zagrebškemu nadškofu. Nasprotno je res, da sta bila tudi imenovana cerkvena dostojanstvenika, ko se je čisto od druge strani v javnosti sprožilo vprašanje ko-adjutorja zagrebškemu nadškofu, mnenja, da če bi bilo na tej vesti kaj resničnega, bi se moralo uplivati na to, da se to vprašanje odloži. »Slovenski narod«, ki ima to smolo, da vsaki čenči nasede, je nasedel tudi tej čenči, ki jo je že pred tedni zvalila demokratska »Riječ« iz prozornih namenov, in to šele po dolgi poti preko Bel-grada. Da je pa ta čenča čisto logično morala postati v »Slov. narodu« še neumnej-ša, jo je »Narod« »utemeljil« z razlogom, »da dr. Bauer v klerikalnih krogih ne vži-va posebnega spoštovanja, ker je znan kot narodno čuteč svečenik.« Drugače pa ne bi bil — »Slovenski narod«! Laško-jugoslovanska pogodba je po» dobna hudo nagačeni dami, ki se po bližnjem ogledu vednobolj razgalja kot izredno suho strašilo. Vsak dan odpada od nje po ena točka. Odzačetka se nam je predstavila s sedmimi najdalekosežnejšimi garniturami: alijanso, vojaško konvencijo, trgovinsko pogodbo, garancijskimi klavzulami, manjšinjsko-varstveniin adneksom in še neko intimno določbico, ki se tiče baje Radiča in podobnih separatistov.. Danes jo glasom prvega oficijelnega poročila od te tajinstvene pogodbe ostala samo še aneksi-ja Reke po Italiji z enim pomolom za Jugoslavijo, vojaška konvencija je skopnela skoro do nevidnosti, vse ostalo pa najbrž vobče ne obstoja. Stvar je podobna tudi temu, kakor če dva vlečeta za »presto«; Mu-ssoliniju sta ostala v rokah skoro oba krajca, mi pa smo obdržali drobni krhelj. Režimsko časopisje pa ga je povečalo do gigantskih dimenzij, ki se polagoma zmanjšujejo do mikroskopične mere. Samo znati je treba, pa udesiti. Gospod Cafizelj se opravičuje, da on ni napisal tiste abderitske ocene Mohorjevih knjig, katero smo njemu pripisovali. Jemljemo na znanje in konštatiramo, da je g. Cafizelj s tem nekoliko popravil svoj slabi renomć. Seveda noče pri tem vendarle v duhovitosti zaostajati za svojim kolegom in trdi, da so letošnje Mohorjeve knjige »nesramno dolgočasne«. Kajpada; »Velikega inkvizitorja« ni med njimi. Verjamemo tudi, da Ozvaldova ljudska čitanka iz najboljših del svetovnega in domačega slovstva g. Cafizlju ni pogodu. Čujemo, da namerava sam izdati poučno čitanko iz svojih lastnih aforizmov v »Jutru«, ki bo mnogo doprinesla h kulturni in estetski povzdigi našega naroda. Edmund About: 13 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. Vodil sem Marijano do Kastije. Kaj mi je rekla tekom poti in kaj sem ji jaz odgovoril, vse to ni zapustilo v meni več sledi, kot jo pusti polet lastovice v zraku. Njen glas je bil tako sladak, da nisem mogel poslušati, kaj mi je rekla. Bil sem kakor v operi, kjer človek radi muzike ne razume besed. In vendar so vse okolnosti tega prvega srečanja ostale neizbrisne v mojem duhu. Samo oči zaprem, pa se mi zdi, da sem zopet tam. Aprilsko solnce je lahno božalo mojo glavo in smolnata gorska drevesa so razširjala svoj vonj po zraku. Smreke, jelke in terebinte so žgale kadilo Marijani na pot. Z vidnim zadovoljstvom je vdihavala to dehtečo radodarnost narave. Njen mali nos se je vihal in trepetal; njene oči, njene lepe oči so z bliskajočim veseljem preletavale iz enega predmeta na drugega. Ko ste jo videli tako lepo, tako živahno in veselo, bi jo smatrali za driado, ki je ušla iz kletke. Še zdaj vidim žival, ki jo je jahala; bil je Psari, bel konj iz Zimmermano-vega hieva. Njegova amaconka je imela črno obleko. Ona gospe Simons, ki mi je zakrivala obzorje, jc bila zelenkasta, zadosti ekscentrična, da je pričala o odvisnosti okusa. Gospa Simons je imela črn klobuk, tiste nenaravne in nelepe oblike, ki so si jo osvojili moški po vsem svetu. Njena hči je nosila sivo klobučino junakinj iz fronde. Ena kot druga sta imeli rokavice iz srnske kože. Marijanina roka je bila nekoliko velika, toda krasno oblikovana. Jaz nisem nikoli mogel nositi rokavic. In vi? Kastija je bila prazna kot kan v Kali-viji. Dimitrij ni ničesar več razumel. Raz-jahali smo konje pri vodnjaku pred cerkvijo. Šli smo trkati od vrat do vrat; nikjer žive duše. Nikogar pri popu, nikogar pri županu. Oblasti so se izselile za prebivalstvom. Vsaka hiša v občini je imela streho in štiri stene z dvema odprtinama, od katerih je služila ena za vrata, druga za okno. Ubogi Dimitrij je vdrl dvoje ali troje vrat in pet ali šest polknic, preden se je prepričal, da prebivalci niso pospali po kočah. Ves ta ropot pa ni prebudil drugega kot neko nesrečno mačko, katero je pozabil njen gospodar in ki je kot puščica švignila proti gozdu. V tem hipu je gospa Simons zgubila potrpežljivost. »Angležinja sem,« je rekla Dimitriju, >in nihče se ne bo norčeval iz mene brez kazni. Pritožila se bom na poslaništvu. Najamem vas za pot v goro in vi me vodite nad prepadi! Zapovem vam, da skrbite za prigrizek in vi me izpostavljate smrti od lakote! Morali bi zajtrkovaii v kanu in kan je prazen! Stanovitno vam sledim se tešča do te grozne vasi in vsi prebivalci so z doma! Vse to ni naravno. Potovala sem že po Švici. Švica je gorata dežela in vendar nisem tam ničesar pogrešala. Vselej sem jedla ob določeni uri in jedla sem postrvi, ali slišite?« Marijana je skušala potolažiti svojo mater, toda dobra ženska ni imela ušes. Dimitrij ji je razložil, kakor je pač mogel, da so skoraj vsi vaščani ogljarji, ki morajo vsled svojega poklica bivati večkrat v gozdu. Končno pa še ni vse izgubljeno; ura je šele osem in doset minut od tu ve za obljudeno hišico in pripravljen zajtrek. »Kakšna hiša?« je vprašala gospodična Simons. »Samostanska pristava. Pentelikonski menihi imajo razsežna posestva nad Ka-stijo. Tu goje čebele. Dobri starček, ki upravlja farmo, ima vedno doma nekoliko vina, kruha, medu in kokoši: pripravil nam bo zajtrek.« »Najbrže je tudi z doma, kot vsi drugi.« »Če je doma, ne bo daleč. Čas rojev se bliža in ne more se oddaljiti od svojih čebel.« »Pojdite gledat, jaz sem že dosti hodila za to jutro. Napravila sem obljubo, da ne zajaham preje konja, dokler nisem jedla.« »Gospa, vsaj vam ni treba zajahati konja,« jo povzel Dimitrij, potrpežljiv kot so vodniki. »Saj lahko privežemo konje k na-pajališču in peš bomo še preje prišli tja..« Marijana je pregovorila svojo mater. Mrla je hrepenenja, da vidi dobrega starčka in njegove krilate črede. Dimitrij je privezal konja k vodnjaku in položil na vsako vajet težak kamen. Gospa Simons in njena hči sta dvignili svoja krila in naša mala četa se je podala na skalnato stezo, prav prijetno za kastijske koze. Zeleni kuščarji, ki so se greli na solncu, so se spoštljivo umaknili ob našem prihodu, toda pri vsakem se je izvil prestrašen krik iz ust dobre gospe Simons, ki ni mogla trpeti plažečih živali. Po četrturnem viku je končne z veseljem opazila odprto hišo in človeški obraz. Bila je pristava dobrega starčka. Pristava je bila majhno poslopje, sezidana iz rdeče opeke in pokrita s petimi kupolami, nič več in nič manj, kot jih ima vsaka vaška mošeja. Od daleč ji ni manjkalo neke gotove elegance. Snažno zunaj, umazano znotraj, je načelo v orijentu. V njeni bližini smo videli v senci majhnega grička, poraslega s timijanom, kakih sto slamnatih panjev, stoječih na tleh brez reda in privezanih na vrv kot šotori na taborišču. Kralj tega cesarstva, dobri starček, je bil majhen mož, star okoli petindvajset let, okrogel in gibčen. Vsi grški menihi imajo častni naslov dobri starček in starost ne igra pri tem nobene vloge. Oblečen je bil kot kmet, lo njegova čepica je bila črna mesto rdeča; po tem znamenhi ga je Dimitrij spozual. (D.ilje sledi.) Štev. 18, SLOVENEC, dne 16. januarja 1024. Stran X Dopisi. K notici »Akcija za poviullgo kopališča in idravilišča v Kamniku« sino prejeli sledeči dopis: Hvalevredni odbor za ureditev kopališča v Kamniku je priobčil v ljubljanskih dnevnikih notico, v kateri dolži, da se je kamniški tujski promet v zadnjih letih na škodo trgovcev in gostilničarjev zmanjšal zato, ker je tukajšnje kopališče v slabem stanju. — Gospodje pa pozabljajo, da so v Kamniku vsa razpoložljiva stanovanja do zadnje podstrešne sobe stalno zasedena. Nešteti tujci iz raznih krajev se vsako sezono pismeno oglašaj j, toda kje dobiti stanovanje? — Ce se v tem oziru kaj ne ukrene, bo kamniški tujski promet ne glede na kopališče ostal kakoršen je: namreč iz Ljubljane na planine in nazaj. It Starega trga. Tukajšnje katol. izobri-ževalno društvo je priredilo dne 13. t. m. v letošnji zimski sezoni prvo igro, težko pričakovano rusko dramo »Mrak«. Dasi je igra precej težka in je zahtevala dosti truda, so je pod spretno režijo g. Smolika odigrala vrlo dobro. Igralci so želi obilo pohvale. Drama je v splošnem vzbujala spomin na svetovno vojno in nje žalostne posledice. Občinstvo je gi-njeno zasledovalo dramo in z veseljem pričakuje druge predstave, ter želi Izobraževalnemu društvu obilo uspeha v tekoči sezoni. Штт fifi¥fpe. — Poziv. V minolem letu je na tem mestu nekdo izrekel prošnjo, naj se osnuje odbor, ki bo nabiral prispevke, da se velikemu dobrotniku blagopokojnemu prof. dr. Jožefu M a r i n k u postavi dostojen nagrobni spomenik. To se doslej žal še ni zgodilo. Gotovo bi se našlo lepo število hvaležnih src, ki bi z veseljem pomagali postaviti spomenik svojemu dobrotniku, če bi se le sestavil tozadevni odbor. To naj se zgodi. — Volitve v dohodninske eenilne komisije v Litiji in Višnji gori. 14. t. m. se je vršil sestanek pridobitvenih slojev v gostilni Bo-rišek v Litiji za okraj Litija v svrho določitve kandidatov v cenilno dohodninska komisijo. Po daljšem razmotrivanju in v sporazumu s predstavniki davčnega okraja Višnja gora se je soglasno sklenilo kandidirati pri volitvah za ceuilno komisijo sledeče gg.: Hinko Le-binger, trgovec in župan, Litija, za davčni okraj Litija. Beršnjak Anton, posestnik, Hudo pri Stični za davčni okraj Višnja gora. Namestnika: Vojko Sribar, posestnik in gostilničar, Gradec pri Litiji, za davčni okraj Litija. Anton Lamprct, posestnik, Muljava, za davčni okraj Višnja go.fa. Dolžnost in v lastno korist jo vseh, dohodnini zavezanih davkoplačevalcev, da v nedeljo '20. januarja pri davkarijah v Litiji in Višnji gori volijo postavljeno gospodarsko listo. — Brezplačna oskrba za novinarje v kopališčih. Ministrstvo za narodno zdravje je razposlalo vsem upravam državnih kopališč okrožnico, glasom katere morajo dobiti redni Slani Jugoslov. novinarskega udruženja v teh kopališčih v slučaju bolezni brezplačno oskrbo. — Umrl je 13. t. m. v Iglavi na Morav-skem g. Karel W e r z a k , železniški uradnik, iz znane ljubljanske rodbine, v starosli 57 let. — Nabožni izdelki domače tkalske obrti. Domače podjetje tovarna tkanin in pletenin Josip Kune & Komp. v Ljubljani, Poljanski nasip 40, je izdelala dve umetno tkani sliki presv. srca Jezusovega in Marije, ki jih bo spravila po zmernih cenah v promet. Sliki sta bili poklonjeni tudi prevzv. gospodu knezo-Ikofu dr. A. Bonaventuri Jegliču, ki se je o njih v posebnem pismu izredno laskavo izrazil. Izrekel je tudi željo, da bi se čim več teh slik po župnijah in vaseh razpečalo, kar bi bilo prepotrebno in za naš čas primerno Eeščenje presvetih Src močno pospeševalo. Želimo, da bi ti izdelki domače tkalske obrti izrinili z našega trga tuje, manjvredne fabri-kacije, ki jih tako pogosto srečavamo po slovenskih hišah in ki imajo običajno popolnoma Izkvarjeno besedilo. — Družabna potovanja v tekočem letu. »Zagr. Tagblatt« poroča, da pripravlja zagrebško Društvo za tujski promet za čas od aprila do julija tek. leta tri velika družabna potovanja. Prvo potovanje bi vodilo s Sušaka ob jadranski obali na Krf ali Patras; trajalo bi 10—14 dni in bi se vršilo meseca aprila. Vožnjo bi oskrbel salonski paruik Jadranske paroplovne družbe. Manj'e pomorsko potovanje bi imelo za cilj Dalmacijo. Kot tretje in glavno potovanje pa se namerava v Južno Srbijo (Ohrid in Kosovo polje). Za to potovanje bo skušalo društvo za tujski promet doseči sestavo posebnega vlaka iz nemških vagonov. Vsak potnik bi dobil pol oddelka v izključno uporabo, tako da bi mogel ves čas v vlaku prenočevati in bi odpadla skrb za prenočišča po hotelih. Vlaku se priključi ob enem tudi jedilni voz, kjer bi mogli potniki ves čas dobivati hrano. Poleg vsega tega upa društvo za to potovanje znižane vozne cene.. — Končno namerava društvo izvesti družabno potovanje v Švico. — Za vsa ta potovanja ep) ma društvo neobvezne prijave že sedaj. — Upostava prometa. Tekom zadnjih se jo žeiezuiški promet v Slavoniji, Hrvi Bosni in Vojvodini zopet v celem obsegu dil in upostavil. Samo na srbskih progat prija—Zaječar, Gradsko—Bitolj in Ge Непгу—Ohrid je promet še omejen, oziroma popolnoma prekinjen. — I'ožar r subotiškem gledališču. Mino-lo soboto ponoči je nastal v podstrešju subo-tiškega narodnega gledališča požar, ki so ga pa pravočasno obvladali, tako da je zgorela samo streha. — Vojuško-upravna šola. V vojnem ministrstvu sestavljajo načrt za ustanovitev vojno-upravne šole, na katero bodo sprejemali samo dijake nekombatante. — Tujski promet т Belgradu. Glasom podatkov železniškega komisariata je tekom minulega leta potovalo preko Belgrada 44.556 tujcev, v Belgrad sam pa je dospelo v istem času 20.306 oseb. — Novoletni dar policiji. V Splitu je meščanstvo, posebno trgovsko, zbralo med seboj lepo vsoto, da se kot novoletni dar razdeli med moštvo državne policije v Splitu. — Tat v vlaku? Marija Urbane iz Tržiča je javila, da ji je ukradel nekdo iz voza gorenjskega vlaka bel zavoj, v katerem je imela žensko obleko, 6 predpasnikov in nogavice v vrednosti 1600 K. Izključena pa ni tudi zamenjava, ker so našli kasneje v istem vozu podoben zavoj, v kuterem sta 2 jopi in velik klopčič volne. Ta zavoj je shranjen v shrambi za najdene stvari na glavnem kolodvoru v Ljubljani. — Razne nesrečo. Na parni žagi tvrdke »Gorjanci« v Gorjancih jo delavec Krnc Franc rezal na krožni žagi deske. Žaga mn jo z vso silo vrtfla desko v trebuh in mu pre-* trgala trebušno mreno ter so ga morali prepeljati v bolnico v Novomesto, kjer pa bo po izjavi zdravnika najbrže podlegel težki poškodbi. — V tovarni lanenega olja Zabret & Co v Britofu pri Kranju je delavec Kavs Blaž padel s streho in dobil težko notranje poškodbe. — Pri l^sni tvrdki »Krlmt v Preserju se jo delavec Suhadolnik Frane pri delu na krožni žagi urozal na lovo roko. — V tovarni usnja »Indus« na Vrhniki si jo delavec Semič Andrej pri stroju za drobljenje čresla zmečkal dva prsta na levi roki. — Pri ključavničarju Marinčičn Ignaca v Horjulu je ključavničarju Mnrinčiču Viktorju košček železn poškodoval lovo oko. — Na parui žagi I. Šutej & Co v Planini so je cir-kularist Gruden Franc pri žaganju na krožni žagi nevarno urezal na desno roko. — Na skladišču lesa Leo Jelovška v Dol. Logatcu je skladiščnemu delavcu Šeboniku Antonu padel tram na levo notjo in ga težko poškodoval. — V tovarni usnja Paul Ririch v Ptuju jo vajoucu Ulešu Vincancu padel del stroja na levo nogo in mu jo poškodoval v skočnam sklepu. — V tvornici za dušik v Rušah si je Habet'.er Ernst vslod padca izvil desno nogo. — V livarni A. Pogačnik v Rušah je kovaškemu pomočniku odletela žareča sekira na desno roko in mu presekala dva prsta. — Pircu Francu, Žagarju pri Tvo Čn-terju v Sp. Hudniji pri Celju je hlod zmečkal levo nogo. — Rekord radiotelelonije. Britanska družba za brezžično telefonijo naznanja, da so britanska radiotelefonska poročila slišali v Mezopotamiji. Javlja se tudi, da so v Južni Afriki spet slišali poročila, ki jih je poslala londonska brezžična telefonska postaja in sicer v Campobaj-. Godbo so slišali v razdalji ,15 jardov od aparata. — Tržaški vlomilci. Prcdmiuolo noč so tatovi v Trstu vlomili v tobaka rno Ane Luzza-tto v ulici XX. Settembre in odnesli znamk in tobaka za 20.000 lir. — Ilripa v Parizu. V Parizu se je začela zelo širiti hripa. 14, januarja je bilo 380 slučajev. š Smrtna nesreča. Dne 2. januarja je povozil vlak, ki odhaja iz Slov. gradca ob 5.10 na postajališču Slov. gradeč 40 letnega hlapen Skodnik Martina iz Lolavabuke. Odpeljati so je hotel proti Dravogradu, kjer je bil zaposlen. Skodnik je pritekel že na odhajajoči vlak in se pri predzadnjem vozu prijel za vrata, katere je sprevodnik že zaprl. Pri tem mu je spodletelo in je padel pod vlak. Kolesa so mu šla čez sredino telesa in ga popolnoma raz-mesarila. Skodnik jo bil na mestu mrtev. — Kot je dognala preiskava, jo zakrivil ponesrečenec nesrečo sam in no zadene železničarjev nobena krivda. š Zahvala. Vsem, kateri so mi ob priliki usodnega požara v Strnišču pri Ptuju kakorkoli priskočili na pomoč, se zahvaljujem naj-topleje. Posebno pa se zahvaljujem g. okrajnemu glavarju dr. Otmarju Pirkmajerju za izdatno prostovoljno pomoč. — Drago Bordon, višji pol. stražnik v Ljubljani. š Predrzna goljufija. Marija Osojnikova iz Šentpetra pri Slovenjem gradcu, brezposelna, nestalnega bivališča, ki es potepa ludi pod drugimi imeni, je izvabila na goljufiv način od trgovskega vajenca Alojzija Kekeca na Muti več inanufakturuega blaga in drugih predmetov za okroglo 16.000 kron in pobegnila. Več prigo-ljufanega blaga je prodala raznim šiviljam, ki imajo sedaj vsled neprevidnega nakupa precej škode in še sitnosti. Podobno je napravila Al-na Medved v Celju. Pobrala je več blaga, ki i ga ji zaupale razne stranke in je s svojim ubimcem neznano kam pobegnila. ■ »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H 'ridobivajte novih naročnikov! Gosrmdarstvo. g Napovedi za dopolnilno prenosno takso. Rok za vložitev napovedi za dopolnilno pre-nosno takso je potekel dne 15. Januarja 1924. Ker pa večini tej taksi zavezanih družb, društev in oseb ni bilo mogoče do določenega roka vložiti napovedi, je trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo naprosila finančno delegacijo, naj naroči podrejenim davčnim uradom, da prošnje roka blagohotno rešujejo. Na to prošnjo je finančna delegacija opozorila davčno urade, da je finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani že predlagalo Generalni direkciji posrednih davkov, da se za vložitev napovedi določeni rok podaljša do 15. februarja 1924. Ker je pričakovati, da bo Generalna direkcija temu predlogu ugodila, jo finančna delegacija odredila, da davčni uradi z obravnavanjem individualnih prošenj za podalj Sanjo roka, do nadaljnega počakajo. Hkratu je finančna delegacija opozorila davčne urade, da so izreka kazen zaradi nepravočasne prijave le v slučaju, če se bodo morale stranke s posebnim opominom pozvati, da vlože napovedi. g Vinsko borza r Zagrebu. Danes, dne 16. januarja se zopet vrši na zagrebški pro-duktni borzi borzni dan za vino. g Poljedelska visoka šola r Snbotici. Kakor poročajo listi, osnuje v kratkem vlada v Subotici poljedelsko visoko šolo. g Letna skupščina Narodne banke. Upravni svet Narodne banke jo sklenil da se vrši redni letni občni zbor 10. marca t. 1. g Ustanovitev agrarno banke. Kakor govore belgrajska poročila, jc izdelan nov zakonski načrt za državno poljedelsko hanko. Kapital te banke bo znašal 500 milijonov dinarjev. V prvem letu bo vplačala kapitala država sama v znesku 100 milijonov dinarjev. Nadaljnji zneski se bodo izdajali po potrebi od finančnega ministrstva. g Izvoz hrastovega lesa. V letu 1923 se je po podatkih generalne direkcije carin izvozilo i/, našo države 142.560 kub. metrov hrastovega lesa. Od tega je šlo v Italijo 96.420 kub. metr. BORZA. Zagreb, 15. jan. (Izvirno.) Devize: Pošta 0.3050—0.3350, Italija 3.8650-3.8950, London 871.50 — 374.50, Newyork 87.25-88.25, Pariz 3.8250—3.8750, Praga 2.55—2.58, Dunaj 0.1225-0.1245, Ziirich 15.20—15.30. — Valute: dolar 86.25—87.25. Curih, 15. jan. (Izv.) Devize: Pešta 0.02, Berlin 0.000000132, Itali.ia 25.62. London 24.59, Newyork 57850. Pariz 25.80, Prasra 16.83, Dunaj 0.00814, Bukarošt 2.85, Sofija 4.15, Beograd 6.50. s oovme. lj Klub občinskih svetnikov SLS ima sejo nocoj ob 6. — Vabim vse tovariše k točni udeležbi. — Predsednik. lj Umrl je včeraj v ljubljanskem frančiškanskem samostanu brat Rafael Novak, rojen 187G. v Kamni gorici, v frančiškanski red vstopil 1905, slovesne obljube naredil leta 1909. Bil je dolgo vrsto let skrben in vzoren zakristan, mož molitve, zelo potrpežljiv v dolgi bolezni. Pogreb bo danes popoldne ob pol treh. R. I. P. lj Srebrno poroko sta praznovala 14. t m. v ožjem krogu svoje rodbine g. Fran Mrovlje in soproga Ivana roj. Rupnikova. lj Rop r Frančiškanski ulici. Dodatno k temu predrznemu ropu, katerega smo že včeraj zabeležili, smo dobili še tale pojasnila. Kmetica Marija Jelnikarjeva, doma iz Dolenjskega, je prišla v Ljubljano po raznih opravkih. Ko je opravila svoje posle je šla v gostilno k Belemu volku na Marijinem trgu. Tam je napravila neprevidnost, da je pokazala pri plačevanju, da ima precej denarja v listnici. Ko jo odšla, ji je sledil neki gost iz gostilne. Ko jo jo dohitol v Frančiškanski ulici nedaleč od Uniona, je stopil k njej in ji iztrgal listnico iz žepa. Ko je žena prestrašena zavpila, jo jc udaril z vso silo po glavi z besedami: »Baba, kaj sem ti vzeli« Nato je zbežal proti Marijinem trgu. K sreči je opazil napad neki pasant, ki je skočil za roparjem in ga s pomočjo stražnika na Marijinem trgu prijel. Napadalec je 30 letni zidar Filip Kine-ze iz Italije. Ker obstoja sum, da je izvršil mož še več podobnih lumparij, so izvršili hišno preiskavo pri njem in uvedli obsežne poizvedbe. Preiskava se nadaljuje. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Stoklasa, hiralec, vojni invalid, 32 let. •— Boris Lapajne, sprevodnikov sin, 5 let. — Dragotin Strašek, poštni uradnik, 24 let. — Marija Vimik, občinska uboga, 55 let lj Tedenski nlravstveni i»knz. Od 6. do 12. januarja 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 17; umrlo je v tem času 17 oseb, od tega 6 tujcev. Vzrok smrti v dveh slučajih jetika, v 2 pljučnica, v 1 davica, v 2 možganska kap, v 3 srčna hiba, v 1 rak, ostalo druge bolezni. lj Nalezljivo bolezni v Ljubljani. Od 6. do 12. t. m. sta bila v Ljubljani naznanjena 2 slučaja davice, 3 škrlalice in 1 slučaj trebušnega legarja. lj Poskušen samomor rnsknga begunca. Predvčerajšnjim jo poskusil ruski begunec Simon Kuratov v baraki na Resljevi cesti izvršiti samomor s tem, da so je sunil nožem v prsa. Mož se je težko poškodoval in so ga prepeljali v ljubljaneko bolnico. Njegovo stanje je nevarno. lj Nesreča na glavnem kolodvoru. Pri razkladanju blaga iz železniškega voza na vprežni voz je padel hlaDec ueke liubljanske tvrdke Alojzij Smrekar iz voza ter prišel med vozne odbijače. Ker se je slučajno takrat voa premaknil, sta ga odbijnča stisnila za prsa in mu udrla prsni koš. Njegovo stanje jo po izjavi zdravnika obupno, prepeljali eo ga takof v bolnico. Kdo je kriv nesreče ali ponesrečenec aH premikanje vag9nov, še ni ugotovljeno. lj Perice pazito! Predvčerajšnjim je shranila perica iz ljubljanske okolice zavoj umazanega perila v vrednosti preko 2000 K v neki veži na Kongresnem trgu. Perilo je bilo last raznih strank. Ko se Je mudila perica pri strankah, je prišla neka Marija Notarjeva, de-lavka v Ljubljani, in je ukradla sveženj ter zbežala. Baš na vogalu pa jo je ugledala pe-ricn, ki je skočila za njo. Tekli ste proti Latter-manovem drevoredu, kjer jo je perica vjola in Izročila stražniku. lj Nesreče pri obratih. V strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani je odletel strugarju Antonu Vovku kos železn v levo oko in mu prerezal roženico in bločnico. Prepeljali so ga v bolnico. — Ravno tam se je obrezal Žagar Franc Smrkolj na krožni žagi po lovi roki. — Pri tvrdki F. P. Vidic iu Comp. se je usekal delavec I. Dolenc pri seknnju drv v levo roko tako močno, da jo moral iti v bolnico. — Vi tovarni žic in žičnikov Ivan Globotschnigg v, Ljubljani si je delavec Jožef Globočnik zmečkal pri stroju za izdelovanje žičnikov prste na levi roki. lj Tatvina bencina. Iz rezervarja tovor nega avtomobila na dvorišču špedicijske družbe »Ralkan« je bilo ukradeno okrog 60 kg bencina, nekoliko mešanega s petrolejem, v vrednosti 4000 K. Naznanila. Starešinski sestanek se vrši v petek', 18. t. m.,*ob 8. nrl v Aknd. domu. Reforira dr. Korošec. Vabljeni starešine in akademiki. — Pred sestankom ob pol 8. url odborovn seja. — Predsednik. Šentpoternko prosvedu« društvo ima v pondeljek, 21. t. m. ob 20. uri v svojih društvenih prostorih Župnijska ulica št. 1 svoj redni letni občni zbor z običajnim sporedom. Člane vabi k obilni udeležbi — odbor. Proeveta Krakovo-Trnovo priredi danes ob pol 8. uri zvečer predavanje s ski-optičnimi slikami: O Dou Quixotu. Osrednje društvo nI*, pošt. in brzojav. uslužbencev ea Slovenijo v Ljubljani priredi meseca aprila svojo prvo javno tombolo s krasnimi dobitki v korist bolnih in onemoglih članov, njihovih vdov iu sirot. Cerkveni vestnik. PRVI SLOVENSKI MISIJONSKI TEČAJ. O poteku misijonskega tečaja poročamo le na kratko, ker bo referate, ki vsestransko in kar se da temeljito obdelujejo misijonsko misel in delo, itak prinesel prvi zvezek »Misijonske knjižnice«, ki nam jo je obljubilo uredništvo »Katoliških misijonov«. Če upoštevamo, da je bil ta tečaj prvi poskus, moramo reči, da se je obnesel dosti dobro, pa bil bi se fahko še veliko bolje, če bi se vsi sloji zavedli svetovne važnosti misijonskega dela ravno v naši dobi, pa tudi znali žrtvovati par ur svojega časa. V nedeljo 6. januarja ob 10. otvori v Ljudskem domu dr. Ehrlich misijonski tečaj, pozdravi vse zbrane, ki se zanimajo za razširjanje Icraljestva božjega. Ko so to kraljestvo iskali Modri z vzhoda, so našli Dete in Mater in počastili oba. Tako tudi mi to delo za razširjanje kraljestva božjega, ta misijonski tečaj izročimo Mariji,'kraljici misijonov. Pri 1. predavanju govori dr. Ehrlich a Utemeljitvi misijonske misli. Zgodovina kat cerkve je zgodovina misijonov; misijonirala jo cerkev rimsko državo, nato srednjo in sev. Evropo, vzhod in jug, borila se z izlamom, lu-teranstvom in izgube v teh borbah nadomestila s pridobitvami v Ameriki. Kjerkoli pa je cerkev delala, povsod je dvigala kulturo. Zato v imenu te 2000 letne kulture, ter v imenu Д000 milijonov poganov, pa tudi v imenu 600 milijonov kristjanov pozivamo na misijonsko delo vse sloje katol. Slovencev: Vsi sodelujte pri misijonih in ne prepuščajte tega dela nam duhovnikom samim! — Cerkev se dobro zaveda, da je ravno sedanji čas prevažen za misijonsko delo, ko živimo v važnem razdobju: saj se bo ravno zdaj odločilo, kam se bodo obrnili toliki milijoni poganov v Indiji, Kini, Japanu, Afriki. Poziv sv. očeta, pa tudi hvaležnost za dar vere nas morata bodriti, da pomagamo do prave vere tudi drugim, saj je en Bog oče vseh, ml pa vsi en človeški roi, in Bog hoče, da se ljudje zveličajo po ljudeh. 2. p r e d a v a n j e je imel dr. G r a f e n-a u e r : Misijonska misel med inteligenco. Po vojski so se razmore za katol. misijone poslabšale, ker se je proteslantizem silno zavzel za misijone; saj so se ameriški protestantje zmenili, da zbero v 5 letih 1320 milijonov do-larjev, to je 120 milijard dinarjev ali deset naših jugoslovanskih proračunov! Katoličani ne smemo zaostati, zlasti ker je poganski svet začel prihajati do politične veljave (Japonska, kitajske zmede, Indijci in Zamorci za samostojnost). Ravno izobraženci pa so dolžni m prvi vrsti podpirati misijone, ker so ravno evropski izobraženci v poganskih krajih s svojim slabim življenjem in brezverstvom največja ovira katol. misijonov, ker pogani mislijo, da je to življenje sad vere. Ravno izobraženci pa morajo biti tudi misijonarjem hvaležni, da eo s svojim znanstvenim delom med pogani zru- Sine I SLOVENEC, Oznanujmo to križarsko vojsko! Bog jo hoček Nato sta misijonski tečaj pozdravila gosp. Tominec v imenu akademikov in g. Čadež v imenu Dejanja sv. detinstva. Debate pa so se udeležili g. knezoškof, ki je bil pri vseh zborovanjih navzoč ter g. Tumpej, g. Cadož, p. Kopatin, dr. Ehrlichf dr. Capuder, dra Pis-kernik in sklenili so, misijonskemu delu v šoli priboriti popolno svobodo, za vse različne misijonske družbe v škofiji pa sestaviti skupen odbor. O nadaljnom poteku 1. slovenskega misijonskega tečaja poročamo jutri. c Versko-znanstvrno predavanje za izobražence ,ie danes, v sredo ob pol 8. uri zvečer v k hi bo vi dvorani pri sv. Jožefu. Predava g. vsene. prof. dr. Ujfii6»Osocljalni Vsebini katekizma«. Prosveta. pr II. RinfoniČni koncert sodbe dravske iTlvizijske oblasti pod vodstvom kapelnika dr. Josipa f>rina so vrši v pondoljek, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionsk) dvorani. Pri koncertu sodnluje svotovnoznani fielist Gjuro Tkaleič iz Zagreba, ki igra Sains Sa-nnn koncert za čelo s spremijevan.iem celotnega orkestra. Na tem koncertu sp izvaja mod drugim Mozartova, g-riiol simfonija. Kakor znano, .jo napisal Mozart, 3 veliko stn-fonijp in sicer v C-durn, Es-dum in g-moln. Sinfonija v C-durn se je izvajala pred dvema lotoma, sinfonijo v g-moln pa je napisal Mozart, dvakrat in se na tom koneertn izvaja sinfonija po drugi Mozartovi predelavi, v kateri so vporabljeni tudi klarineti, in ki so odlikuje po zelo zanimivi kontrapnnktični in tematični obliki. Vstopnico so od danes naprej v Matični knjigarni. pr Dr. Rlgor koncert 14. januarja v dvorani filhrirmonične družb* je izborno uspel, vsai v pevskem in glasbenem oziru brezdvomnn, č« ne toliko v gniotnom. Za tc Intimne konccrte bi potrebovali v Ljubljani — kot se je nekdo izrazil — zaenkrat neko osnovno občinstvo kakih 300 oseb. ki bi bile nn teh koncertih etnle.n udeleženec, po tem pa naj bi se tej podlagi pridružilo še nekaj drugega občinstva. Tako pa imamo vpričo idealno lepo pripravljenih in Izvajanih koncertov malo manj kot prazno dvorano. — lir. Rigo je nastopit v samostojnem koncertu pri nas že drugič. ?.e v prvem koncertu jo dosegel velik uspeh, topot pa Se večjega. Predvsem razodeva njegov spore«! izbran pevsko umetniSki okus: same pesmi in Se kakSne, in nobene arije. To je treba podčrtati. Drugič je pa broesdvomno velik po svoji izobraženosti, ki se bod?'si. v njegovih koncertih kakor tudi oderskih nastopih kaže v izredno visoki meri. Tudi njegov glas sam kot tak je mogočen, izdaten, obsežen. Spretno ga zua uporabljati in izrabljati v vseh mogočih niansah. Samo pri F bi dejali, da včasih malo pretirava, oziroma da glas preveč sunkovito nastavlja; vendar dela tudi to brezdvomnn na račun potrebnega dramatičnega izraza. Izmed pesmi, ki je pel, — zastopani до bili: Beethoven, Schubort, Straufl, Mark?, Wolf, Ravnik Novak, La-jovic, Dvofak in Mussorgski — so najbolj ugajali poleg prvih dveh imenovanih klasikov zlasti Marks, Wolf, Lajovic, Dvofak in Musorgski, čegar Plesi smrti so preprostoelementamo, a silno globoko občutene in hkrati po svoji izvirni zamisli pomenljive skladbe. Prvič na tem koncertu javno izvajane Rav-nikove Sequidilla ciklus 7 pesmi so same po sebi zanimiva skladba, polna harmoničnih lepot, pa vendar niso toliko pesem kot klavirsko delo. Zahtevajo zelo rutinirnnega pevca in dobrega predavatelja, kakor tudi še posebej izvrstnega pianista. Dr. Rigo in prof. Ravnik, oba prvovretne moči, sta izvedla Sequidille kar mogoče dobro. Vendar obširna skindba kljub temu ne napravlja tistega velikega in trajnega vtisa kot ga dostikrat marsikatera manjša, a vsebinsko bogatejša in izrazitejša. — Po koncertu je dr. Rigo dodal še Adamičevo priljubljeno Nocoj je pa svetla noč.« S. P. Narodno gledišče. DRAMA. Začetek ob R uri zvečer. Sreda, 16. januarja: GOLOBČEK. — Red E. Četrtek, 17. januarja ob 3. uri pop.: KAR HOČETE; dijaška predstava. Petek, 18. jnnuarja: zaprto. Sobota, 19. jnnuarja: OTHELLO. — T zven. Nedelja, 20. januarja: ob 3. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN. —. Izv. — Ob 8. uri zvečer: HAMLET. — Izven. Pondeljek, 21. jan.: MOGOČNI PRSTAN. — Red B. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 16. januarja: A1T)A. — Red A. Cetrtok, 17. januarja: zaprto. Potok, 18. januarja: NOTREDAMSKI ZVONAR. — Red F. Sobota, 1». januarja: GOSPOSVETSKI SEN. - Red D. Nedelja, 30. januarja: SUZANINA TAJNOST, MOZART IN SALIERI, GJAN-N1 SCHICCHI. ~ Izven. Ponrlol.iek, 21. januarja: zaprto. Dijaška predstava. V četrtek, dne 17. t. m. se vrši v dramskem gledališču dijaška predstava pri 'znižanih cenah, Vprizori so Sekspirjeva veseloigra »Kar hočete«. Predstava jo namenjen;) v prvi vrsti dijaštvu, vheudnr jo hiliko poseti tu Ji drugo občinstvo. Izpred sodišča. Pri deželnem sodišču je bil včeraj obsojen odvetnik dr. Oblak v Ljubljani, ker je očital v nekem pripravljalnem spisu oz. tožbenem odgovoru dr. Tomšiču svoječasno disciplinarno postopanje, začasen izbris iz liste odvetnikov in da ga je zasledovalo drž. pravdništvo zaradi goljufije, radi katere bi moral priti pred poroto. Senat je po daljšom obravnavanjn ugotovil, da jo imel ta očitek sramotilen namen, kor ni bilo potrebno na tak način se izražati jkar bi se dalo ovent. tudi drugače povedati. Na podlagi te ngovit-vo jo bil obsojen dr. Oblak na 800 kron denarne globo in mora poravnati sodne stro-ško, v kolikor se tičejo njegove zadeve. — Anton Frelili. kamnoseški miner na. Brezjah, jo prosil ob priliki procesijo na praznik Sv. Rešnjega Telesa za dovoljenje, da sme streljati s tremi možnarji. Kot znan strokovnjak je tudi dobil to dnvoljonje. Streljal pa ni sam, marveč sta streljala mlada fanta Rudolf Jurgele in pa Ivan Kleindienst. Imela pa sta nesrečo. Ker se ni eden možnarjev takoj sprožil, je šel Jurgele pogledat, če ni izpadla prižigal na vrvica. V tem so je mož-nar vnel in je dobil Jurgele težke poškodbe na obrazu. Na levo oko je popolnoma oslepil in bo tudi desno oslepelo. Frelih je bil obsojen radi te malomarnosti na 14 dni zapora, Pri vzklicni obravnavi je ngotavljal obtoženec, da ni v nobeni zvezi т nesrečo. Fanta sta nabrala sama denar za smodnik in streljala na svojo odgovornost. Senat mu je znižal kazen od 14 dni na en teden zapora. — Rozalija Grošelj je bila obtožena, da je hotela ukrasti na kolodvoru v Litiji velik kos premoga, kar pa se ji ni posrečilo ker je bila zasačena in je vrgla premog v bližnji J jarek. Obsojena je bila na tri dni zapora. Vzklicni senat je ugodil njenemu prilivu y toliko, da je razveljavil prvo sodbo in odredil ponovno razpravo ln razsojo, ker temelji sodba na nokaterih bistvenih nedo statkih._ Turistika in šport. T. K. »Skala* podružnica Jesenice prt* redi 20. t. m. ob 13. nri sankaško tekmo z Jeseniških rovtov. Prijave v restavraciji »Bodla.K Jesenice do 18. t. m. 6. uro popoldne, pozneje le proti dvojni prijavnini do žrebam nja, ki se vrši 20. t. m. ob 10. uri pri »Višnar-jn* Jesenice. Člani 10, nečlani 20 Din. Sestanek 18. januarja ob 20. uri v klubu. — Odbor. Smuška tekma za prvenstvo Slovenije se bo vršila dne 20. t. m. v smeri proti Cerknici in sicer bodo tekmovali moški iz Poko-jišča (postaja Borovnica čez Vinivrh v Cerknico, dame pa iz Rakeka na isti cilj v Cerknici. Podrobnosti o tekrni bodo objavljene v četrtek ali potek po časopisju. Vljndno pro simo vse one športnike netekmovalce, da gredo JZSS. na roko s tem, da se prijavijo kot, nadzorniki na progi in sicer najkasneje do petka zvečer ob 6. uri na spodaj označeni naslov. Prijave tekmovalcev za obe tekmi so zaključijo istotako ob 6. zvečer v petek isto-tam. Pravico do tekmovanja Imajo vsi v JZSS. verificirani športniki. Naknadno verificiranje se lahko priglasi še ta teden. Prijavi za tekmo je priložiti 15 Din, kot prijav-nino. Start za moško tekmo na Pokojišču je ob 11. uri dopoldan, za damsko tekmo pa oh 12. uri nad Rakekom. Prvi tekmovalci bodo prispeli i.a cilj v Cerknico krog 1. uro popoldan. — Jugoslovenski zimsko športni sa-vez Ljubljana, tvrdka Goreč, Kreditna banke. Najcenejšo in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. S. Gričar & Me-jač. Kar Vi potrebujete, je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vašo bolečine! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stubica, Elza trg št. 134, Hrv. Meteoroiogično poročilo. Ljubljana 308 ш n. m. v<6. Normalna barometerska višina 736 mm. Oaa opnro-tx.ii ia Baro. srretei t mm iurmo-meter v O f tlliroili diferenca v O Ne uo, »etrov №ltrlie v mm 14. 1. 21 h /40 2 - 1-4 0-4 obl. S. 15 j 1 7 h 740-2 - 2-b 06 obt. — 15. 1. 14 h 738-2 — 0-3 0-5 obl. ! Zahvala. Za vse izraženo nam sočutje in časteče spremstvo na zadnji poti naše iskreno ljubljene soproge, mamice, sestre, tete in svakinje, gospe Jadvlae Ranzinger roj. MALNERIČ izrekamo icm potom vsem in vsakemu iskreno zahvalo; osobito še častiti duhovščini ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokazali toliko nesebične ljubezni v času težke bolezni pokojne. Ljubljana, dne 16. januarja 1924. ŽALUJOČI OSTALI. Trgovski POMOČNIK (pomočnica) mešane stroke, prvovrstna moč, se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod -MESTO St 296... IZURJENA ŠIVILJA gre šivat na dom; gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo lista pod »ŠIVILJA«. DEKLICO v starosti 15 do 17 let SPREJMEM za vsa hišna dela. Prednost imajo z dežele. Naslov pove uprava pod številko 292. * ■ ■ ■ ■ S Zahvala. Vsem, ki so ob bridki izgubi naše nepozabne matere in stare matere, gospe Ane Oblak izrekli svoje sožalje in sočutje, se naj-iskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo £č. duhovščini, g. zdravniku dr. Fran Sabcu za izredno skrb v bolezni rajnke ter končno vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Vrhnika, 16. januarja 1923, ŽALUJOČI OSTALI. DESKE kupimo! 2 vagona la smrekovih 1 eolskih de.sk; 2 vagona Ia smrekovih 5/4 eolskih desk; 2 vag. smrekov, in jelkinih 6/4 coL desk, merk. bi. 2 vag. smrekov, in jelkinih 8/4 coL desk, merk. SI. 6 vag. smrekov, in jelkinih 3/4 coL desk, merk. bl. 10 vag. smrekov, in jelkinih 1/2 coL desk, merk. bl. dobavljivo po dva vagona na teden. Pismene ali ust mene ponudbe, eventuelno tudi za delne dobave, Je vposlati do naikn.neje 19. t. si. rs «CENZAL«, Ljubljana, Knaflova ulica 13. Pri nekem PREMOGOKOPU sprejmejo takoj nadpaznika. Ponudbe z navedbo dovršenih študij, curriculum vitae ter zahtevo plače je nasloviti na upravo "Slovenca« pod številko 285. SPREJME sc pošten in pa zanesljiv hlapec k paru konj. Služba bi bila nastopiti takoj. Dopise na IGNAC FOCK^ Kranj. AUT0 »Fiat« tipa 501 — v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 286. SALAMA prvovrstna novo blago povsem zrela se dobi povsod PRVA HRVATSKA TVORMU SALAME, PREKAJENE0A MESA ta MSTt M. Gavrilovič sinovi d. 4. Petrinja fflrmo tMtopstro za Monal;«] R. BUNC « DRUO Ljubljana Celje Neribci KOT UČENKA bi vstopila dekle z dežele iz boljše liišc, 19 let, s primer. Šolsko izobrazbo, v mestu aH na deželi. Pomagala bi tudi pri domač delih. Učna doba po dogovoru. Ponudbe na: Marija KogovSek, Dravlfe 109, p. št Vid nad Ljubljano. iiititininittninmi*iini«iH«iiitittiiffiHitm i t P. n. 1 Šivilje gospodinje j : : f opozarjamo, da so zopet do- | i speli najboljši šivalni stroji | (Gritznerl i v vseh opremah, i : 1 j Pouk v vezenlu ter i I hrpanln perila in | : nogavic (štofanje) brez- j : plačno CdlnO le pri: i Josip Peteline Ljubljana, SV. Petra n. * * \ Mchenilni delavnice pod vod- [ : stvora priznanega strokov- j : njaka in mehanika Stanko : j Galeta na razpolago za ši- § ■ valne stroje vseh sistemov i in koles. 7984 5 ZA PISARNO iščemo 1 večjo ali 2 manjši sobi v sredini mesta z clcktr. razsvetljavo in separir. vhodom. Ponudbe z navedbo cene pod e.lanu-ar^ na Aloma Co., Ljubljana. Ravnokar je zbornik izšel j .i i Jadranski i almanah 1924 j I I Obširna knjiga vse-1 t buje 28 člankov, raz- j I prav in pesmi. Stane | j 35 Din. Dobi se v slo- \ I venskih knjigarnah, j I i iinnmimin V najem se odda takoj vsled smrti gospodarja dobro vpeljann, skrbno opremljena USNJARNA z vodno močjo in stroji. Zaposlenost vsled dolgoletnega obstoja izborna. Obrat se poljubno lahko razširi. Ponudbe na upravo 1 Slovenca« pod .šifro »USNJARNA št 264.« Goveje meso po konkurenčni ceni 70 K za kilogram se bo prodajalo na prvi sto|nici poleg Jubilejnega mostu. — Istotam sc bo prodajalo tndi svinjsko meso in špeh po NAJNIŽJIH cenah! čitajte in širite »Slovenec«! вииаиидаиишаивииааијвидииичи ■ ш Zahvala O priliki nenadomestljive izgube nase ljub. ljene matere, tašče, bnhice, sestre in tete, gospe Morile mini m. wessM vdove izrekamo najiskrenejšo zahvalo častiti duhovščini in vsem prijateljem in znancem za izraženo nam sožalje in tolažbo v težki uri. Posebno pa sc zahvaljujemo vsem, ki so v tako obilnem številu spremili rajnko na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 15. januarja 1924. Žalujoča rodbina THOMANNOVA, __________m POZOR! POZOR! ELIGIJ EBER, KRZNAR — Kongresni trg Štev. 7 — J*- PLAČUJE najboljše vse -»C "me kože divjačine: lisičje, kunje, vidre, dlhurjeve, polhove, jazbe« čeve in sploh vse KOŽE. USEDU Zagreb Beograd ntoa It. «9. Balkanska 25 Tel. 18 Tel. SO-Cb Brsojevl: „STROJ" Zalo*« vseh vrst VIJAKOV In podobnih izdelkov. izdaia konzorcij »Slovenca«« PEČI «Univerftal< za žaganje in navadno go-' rivo. FR. STUPICA, ieL veletrgovina, Ljnbljana. 295 brzojavne; droge iz jelovine, 7—15 m dolgi, kupuje v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu Ouido Rufgers v Hočah pri Mariboru Šentjanški premog vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah pre mogovnlka v celih vagonskib pošiljkah „Prodajni urad šenijanškega premogokopa" AND. JAKIL, Ljubljana, Krekov trg 10. Odgovorni urednik: Franc Kremiai; v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna .v. Lhtbljani,