n
Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTAI,K
DELO
GLASI&O' KOMliaJISTIČME PARTIJE S. T. R.
BREZPOSELNI \
Samo še danes je čas, da vpišete svoje otroke v seznam za božični paket. Vpise sprejema Zveza enotnih sindikatov v ulici Montfort št. 3 in ulici Zonta št. 2.
[OBNOVLJENA IZDAJA LETO IH. ŠTEV. 153
TKST »«»ROTA, 17. A'O V E »1 B H A ISSI.
CENA 20 LIR
V BEOGRADU JE BIL PODPISAN «SPORAZUM O VOJAŠKI POMOČI» MED ZDA IN FAŠISTIČNO KLIKO
mto je dal netilcem vojnelDA ključ za provokacije na Balkanu
Sporazum vsebuje tudi tajne klavzule glede vojaškega sodelovanja za primer vojne - Ameriška vojaška misija ZDA bo imela neomejeno možnost nadzorstva nad jugoslovansko vojsko - Namen pogodbe je ojačili napadalno moč atlantskega bloka - Tilofašisti so se popolnoma podredili ameriškim vojnim hujskačem
debi
je & h t*
•eia
. J!
Ida» in»'
;kej L
arte’^o skoro pred štirimi meseci S'1* haš list napovedal, da name-]jalivajo Združene države skle-20.S‘i s fašistično vlado v Beo-«S^adu vojaški sporazum glede 'i0 have orožja fn vojne opreme nceft()vi kliki, katera bi v zame-ež 'dajala strateške surovine, v ti vrsti baker, svinec, krom, 'a srebro itd. Ob priliki oblet posebnega Trumanovega J. cposlanca Harrimana pri Titu lice11? smo tudi podrobneje pnifea-. Ji, kakšna naj bi bila ta po-netj ba' Tedai ie Harriman zma-jO^lavno telegrafiral Trumanu, - Uje Tito pristal na predloženi Pulek sporazuma o vojaški Noči. Poročali smo dalije tu-da bo sporazum vseboval rtjlt tajne klavzule glede voja-f (ega sodelovanja med Ameriki in Titovo vlado. Po teh tajil določilih bi se Tito obve-I, da v primeru ameriškega . i" Sada proti ZSSR in ljudskim ■ij® itiokracijam prevzame desno l.Jlo atlantske fronte, to je od U^ranskega morja v bližini , "r«e preko Biioraja, Snežnika, jjijskih alp do avstrijske meje. (jJJrVnem bi fašistična klika nu-[ijiA ameriški vojski vse možno-:ni0 uporabe jugoslovanskega CTmija za vojne operacije, ec pti vsa letališča, železnice, ultjte, skladišča, luke itd. Tito ei\\ tudi pripravljen odstopiti ’ pffleričanom pristanišče Pulj, 'koder bi oni zgradili primer-j prometne zveze, zlasti že-in® Nice in ceste, do avstrijske ri#ie tik za atlantsko bojno
4
^ :^sa ta odkritja so titofa-'U skušali prikazati kot «plod Msljije» in «kominformi-Ne propagande». Danes pa končno’ tudi sami priznali so bile vse te informacije [o točne. V sredo sta nam s Tito in poslanik ZDA Ailen i^eogradu podpisala zadevni 1'fazum o vojaški pomoči ■o^Tierike Titovi fašiistični vladi, »n katerega pa je bil, kajpak, fl'ui&vljen le oni njegov del, i u^erega sme videti vsa jav-s3%t; dočto so njegove klav-o vojaškem sodelovanju v ---------------------------------
primeru vojne in glede njenih priprav ostale tajne
Toda že javni del sporazuma razkriva, da so beograjski fašisti popolnoma podredili Jugoslavijo načrtom ameriških netilcev vojne. Vso oborožitev in organizacijo jugoslovanske vojske izročajo titovski glavarji v roke ameriški vojaški misiji pod poveljstvom generala Johna Harmonya, ki bo kot «ataše za vojaško pomoč» dodeljen ameriškemu veleposlaništvu v Beogradu.
Sporazum je po svojih določilih tako širok, da ga Američani po svoji potrebi lahko uporabijo za uresničenje vseh svojih vojnih načrtov na Balkanu. Tako se na primer Titova vlada obvezuje, da bo sodelovala ali dala pobude za vse one akcije, ki bodo imele namen, «utrditi mir v svetu». Kaj smatrajo Američani pod «utr-
jevanjem miru v svetu» nam je zadosten dokaz Koreja, katero so napadli pravtako s pretvezo «ohranitve miru». Pod krinko «miru in ciljev OZiN», kateri besedi ta dokument u-porablja skoro v vsakem stavku, so ameriški in titovski netilci vojne skušali skriti svoje prave namene, to je pripravljanje napada proti socialističnemu Vzhodu.
Namen tega dogovora je po
njegovem besedilu, da «krepi mir in varnost v okviru listine OZ,N» s tem, da ojači sposobnost držav ameriškega bloka za kolekiivno in individualno «samoobrambo». Obe stranki se obvezujeta, da bosta dajali oborožene sile na razpolago OZN, 'kadar bi bilo to potrebno (primer Koreje!). Tito se je obvezal, da bo uporabljal ameriško vojaško pomoč «za pospeševanje ciljev listine OZN, za po-
'cjrfo za prevoz orožja in čet na ioj*>to.
lili* S korejskega bojišča
Američani
^sabotirajo
pogajanja
teden so Američani po-jrfVno kršili sporazum o ne-Nkljivositi nevtraliziranega Jsu v Pan M un Džornu, Pe-:Jj|%i radio ‘je sporoòil, da so re‘ Nedeljo 3 lovci leteli nad 3Jraliziranim pasom in ob-Irei Pievali neko vas; v pone-
‘V- krajem pogajanj za pre-
lek pa so letala drvela prav
Kitajsko-korejska komi-‘L’ je zato zahtevala, naj se preiskava ,zaradi kršitve IVazuma. Američani so oblju-■J- da bodo podvzeli primerne proti pilotom, ki so za-
j^Khieriški gen. Nuckols je v a |J63° sporočil, da so kitajsko-’Rejski odposlanci na sestan-2a premirje zahtevali ta-’ |j,'^hjo prekinitev sovražnosti, J čemer sodi, da se nahajajo fojrizi. Pekinški radio pa je fop za tem demantiral izmiš-vest. Resnica je, da se pisko-korejska delegacija od J%a početka pogajanj bori da bi se prenehalo prelitje krvi v Koreji. Prav tako fesnica, da Američani nepre-.JNo vztrajajo pri svoji trdo-1 fohosti in nočejo priznati, da JNljajo svoje avanture na tuji Nji in da so torej oni krivi %a gorja in uničenja, ki ga Nesrečna vojna prinesla na Njski polotok. Prav tako je [Nca, da Američani nimajo . ehe dobre volje za to, da bi Nehali s pusitošenjem izmu-;e> a junaške korejske domo-To nam potrjujejo zlasti l4ve, ki jih je dal v sredo Ndški republikanski voditelj jUn, ki je dejal, da bo treba pčho streti komunistično tst na kitajski celini, kar 1 bodo morali pomagati tudi Ji. Isti mož je tudi trdil, da ^ianja za premirje koristijo komunistom, ki se med k časom pripravljajo za bo-e napade. Soditi je, da je t'szgovoru, ki ga je imel z Ridgwayem, naklepal, naj
ZAMAN SO VSE PROVOKACIJE PROTI K.P.
Titovski letak
v službi baru m ta nj a
Tilofašisti v Trstu so lizvr- uveljavitev mirovne pogodbe z
šili nove provokacijo, naperjeno proti enotnosti delavskega gibanja in zlasti še proti enotnosti Slovencev in Italijanov v borbi proti barantanju z našim Ozemljem. Ker so propadli vsi njihovi dosedanji poskusi, da bi s svojo propagando napravili razdor v demokratičnem taboru, so se poslužili novega sredstva — prevare.
Te dni širijo titovci po naših vaseh ciklostilirane letake z naslovom; «Poziv vsem demo kratičnim Slovencem» in s podpisom:	«Slovenci člani KP
STO», S to nizkotno sleparijo skušajo vzbuditi pri lahkovernih ljudeh prepričanje, da je letak izdala v resnici kakšna skupina slovenskih ‘komunistov, ki se ne strinja s politično linijo KP STO glede tržaškega vpraštanja. Tudi v besedilu se trudijo titovci sleparji da bi se čim bolj približali političnemu mišljenju komunistov in demokratov, tako da so morali napisati marsikatero trdo resnico na svoj lasten račun. Tako so - čeprav s penami besa na ustih — napisali tole resnico: «. . . smo verjeli stališču našega Centralnega komiteja in predvsem odločnemu stališču našega demokratičnega tiska, ki je odločno zagovarjal linijo Sovjetske zveze po ustanovitvi STO, združitvi obeh con, imenovanje guvernerja in odstranitev anglo-ameriških in titofa-šističnib okupacijskih čet. Ta linija in te zahteve so bilie in so za nas Slovence edine ki nam bodo na tem ozemlju zagotovile svobodni narodnostni in socialni razvoj ter nam dale vse pogoje, da pomagamo svojim' bratom v zatirani domovini, da se osvobodijo dosedanjega titofašiističnega režima».
Toko so torej titovci — čeprav s sleparskimi nameni — končno le napisali resnico, da KP in naš tisk odločno zagovarjata linijo ZSSR za dosledno
Italijo.
Pri vsem prizadevanju titov-cev je letak tako otročje neumno sestavljen, da mora vsakomur takoj pasti v oči, da prihaja iz titofašističnega štaba v ul. R. Manna; saj uporablja najbolj oguljene titovske šla-gerje, kot so: Pajetta, «KP STO na liniji KPI za priključitev trsta Itahji», bojno geslo «Nikdar vec pod Italijo» in podobne.
Zelo se varate, sleparji titovski, če mislite, da bodo slovenski demokrati nasedli vaši novi provokaciji ter da se bodo zaradi nje oddaljili od naših vrst. Le predobro vedo, da vam tudi ta sleparija služi le v vaše nečedne posle, da bi olajšali vaše nesramno barantanje z De Gasperijem za naše Ozemlje, proti kateremu se bori edino le Komunistična partija. Nasprotno pa «tržaški titovski in SDZ-jevski agenti — kot priznavate v svojem letaku — hočejo z nami barantati in nas prodati Italiji». Prav zato skušate zamesit v njene vrste razdor in nezaupanje demokratov do njene odločne linije, ki slej ko prej zahteva uveljavitev mirovne pogodbe z imenovanjem guvernerja, združitvijo obeh con, odhodom vseh zasedbenih čet ter začetek novega demokratičnega življenja v naši državi.
Zato naj vas ne skrbi, da bo vaš nespretni letak «povzročil razkol naše Partije», temveč se je bodo vsi komunisti in demokrati še iesneje oklenili te'r se bodo še odločneje borili proti barantanju in statusu quo, ker je vaš letak le še jasneje dokazal, da ste (in verjetno šebo ste) delali te in podobne provokacije «v izključno korist — kot pišete sami —■ protiljud-skim, reakcionarnim imperialističnim silam, ki hočejo napraviti iz Trsta vojaško oporišče za napad na Sovjetsko zvezo in ljudskim demokracijam».
speševanje miru in za krepitev svoje obrambne sposobnosti». Orožja ne sme fašistična vlada odstopiti drugim brez pristanka ZDA. Ameriki je prepuščeno tudi v samovoljno odločitev, kdaj, koliko in kakšno orožje bo dobavila.
Kot protidajatev pa se je fašistični fiirer obvezal, da bo
nadaljeval z dobavami surovin in polizdelkov, ki so potrebni Ameriki. Pravtako se obvezuje, da bo njegova vlada «prispevala k razvoju in vzdrževanju obrambne moči svoje in «svobodnega sveta» (to je ameriškega imperialističnega bloka), kolikor ji to omogočajo tastai viri delovne sile in splošni gospodarski pogoji». Najbolj značilna za popolno podrejenost izdajalske klike ameriškemu imperialistu je določba glede odpovedi sporazuma. Dočim sme vlada ZDA vsak trenutek odpovedati pogodbo in ustaviti vse dobave, tudi one, ki so že na poti, pa mora Titova klika odpovedati pogodbo eno leto prej. S tem si je dejansko popolnoma zvezala roke in se podredila samovolji Truman
Nadaljnje določbe se nanašajo na ameriško vojaško misijo, ki bo štela 30 članov — 15 oficirjev in 15 tehnikov — in ki bo imela praktično neomejena pooblastila, da nadzira, kako uporabljajo titovci ameriško orožje; prav zato tudi niso v sporazumu določene kompetence te komisije, kateri mora Titova vlada staviti na razpolago tudi vsa potrebna finančna sredstva. V okviru ameriške «pomoči» bo večje število jugoslovanskih oficirjev šlo v Ameriko na «izpopolnitev» svojega vojaškega znanja. S podpisom tega sporazuma se je fašistična klika končno tudi javno odpovedala neodvisnosti Jugoslavije, usodo katere izročajo v roke ameriškim netilcem vojne.
To bi se tudi zgodilo, da ne bi bilo jugoslovansko ljudstvo in posebno še delavski razred že danes tako odločen v svoji borbi za samostojnost in proti vključevanju svoje domovine v
ameriške vojne načrte. Iz dneva v dan bolj narašča odpor proti titofašističnim vojnim pripravam. Pod vodstvom ilegalne Komunistične partije izvaja jugoslovansko delovno ljudstvo široko akcijo odpora in sabotaž po vsej državi. Rudarji Bosne so izkopali letos za 32% stateških rud manj kot lani v istem času, na Hrvat-skem so samo v juliju in avgustu letos izkopali 180.000 ton premoga manj kot lani v istih mesecih. V srbskih tovarnah za vojsko so delavci napravili v 10 mesecih 1951 nad eno milijardo dinarjev škode. Izostanki z dela presegajo v številnih tovarnah m rudnikih 25%. S prisilnega dčla pri vojaških objektih in v rudnikih je letos junija 35%, julija 67%, avgusta 72% in septembra 78% prisilno mobiliziranih kmetov.
Jutri, v nedeljo, uri bo v
18. novembra ob 10.
«fEtNjiiliščii FimCE
1
ki ga prireja Z.veza enotnih sindikatov Govoril bo
Emieste llftilleli
glavni tajnik ZES
o vprašanju :
Efijt* plšM* Ili
raišOBgftisi «i&aaietels
Bi g»5*i!£&g|Ot1itvi
§» 4» it © J It I El
Delavci, nameščenci in upokojenci! Udeležite se v velikem številu tega zborovanja, da zaščitite svoje življenjske interese!
Dvignimo protest
proti povišanju najemnin
Naj se ne razširi na naše Ozemlje italijanski zakon o povišanju najemnin - Od konca zadnje vojne je to že peti povišek
Ponovno hočejo torej povišati najemnino Tržačanom. Nezaslišani ukrep bi ustvaril na ta način še enkrat resno davščino, ki bi zvišala stoodstotno že itak veliko breme, ki pritiska na borno družinsko bilanco pretežne večine našega prebivalstva.
Najemniku bi se povišala najemnina v višini 50 odstotkov od leta 1952 dalje ter s spričetkom leta 1953 pa za nadaljnjih 50 odstotkov. Vse to seveda, če bo odobren zakonski osnutek italijanske vlade in če bo prišla njegova razširitev- na naše Ozemlje še pravočasno, da pripravi tukajšnjemu prebivalstvu res lepo «božično darilo)).
Naše stališče v tem pogledu je. docela jasno: Naj se italijanski zakon o najemninah, ki bo odobren v sosedni republiki in bi prizadel tudi najemnike naše cone, nikakor ne. razširi na naše Ozemlje. Nadalje zahtevamo prepoved zvišanja najemnin in podaljšanje najemnih in podnajemnik pogodb do leta I960 ter končno podaljšanje ukaza št. 175 VU ter celotno spoštovanje nekaterih njegovih klavzul ter spremembo nekaj klavzul navedenega ukaza.
NA DELU AMERIŠKI VOLILNI STROJ NA SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV
Atlantske države bodo povečale oborožitvene izdatke še za 30
Ameriški blok odbil sprejem LR. Kitajske in razpravljanje o zatiranju Maroka Višinski bo stavil nove predloge za ohranitev miru - Jutri zaseda NATO v Rimu
0,
Ves teden je na zasedanju Združenih narodov v Parizu potekel v razpravljanju o dnevnem redu glavne skupščine in njenih odborov. Pred-sedstveni urad skupščine, ki ima nalogo, da .priporoča ali odsvetuje skopAčinj .. razpravljanje o predloženih predlogih, je odbil protest Maroka proti kolonialnemu zatiranju francoske uprave; pač pa je priporočil ameriški predlog, naj se v Nemčijo pošlje komisija kii naj ugotovi možnosti za izvedbo plebiscita za združitev obeh Nemčij. Namen tega ameriškega manevra pa je prav nasproten, to je, da prepreči ze-
dinjenje Nemčije. Sovjetski delegat- Malik je branil predlog ZSSR, naj se LR Kitajska takoj sprejme v OZN ter nai se iz njega odstrani predstavnik Cangkajišekove klike. Poudaril je, da nič ne koristi imperiali-storn, podpirati lutkovno vlado in prezirati edino legalno predstavnico kitajskega ljudstva; s tem samo ponavljajo svojo politiko po Oktobrski revoluciji do ZSSR, ki pa je neslavno propadla, kot bo tudi sedanje stališče glede Kitajske. Pri glasovanju je ameriški stroj odbil ta predlog z 11 glasovi proti 2 (ZSSR in Poljska) ter enim vzdržanim.
ZA IZVEDBO SKLEPOV ZASEDANJA
SVETOVNEGA SVETA MIRU NA DUNAJU
V ponedeljek se sestanejo vsi odbori miru iz mesta in vasi - V Trstu so partizani miru presegli lansko število podpisov proti atomski bombi
Z nabiralno akcijo podpisov za Berlinski poziv so partizani miru Trsta presegli število svojias nabranih podpisov za prepoved atomske bombe. Ta prva pomembna zmaga tržaškega gibanja miru je tem bolj važna v sedanjem trenutku, ko nevarnost nove vojne vedno bolj ogroža ves svet in med prvimi naše mesto in ozemlje. S lo zmago pa je naše ljudstvo obenem izrazilo in potrdilo svojo voljo po miru proti vsem vojnim načrtom imperialistov in njihovih večbarvnih hlapcev.
Kljub doseženim uspehom se akcija za nabiranje podpisov na zahtevo za pakt miru med petimi velesilami nadaljuje z nezmanjšanim poletom. Tudi v tem tednu je prejelo tajništvo Tržaškega od-j bora miru novih več tisoč pod-
ZVERINSKI NAPAD NA KOPRSKEGA ŽUPNIKA
V coni B pripravljajo titovci javno mnenje na priključitev
pogajanja prekinila.

Danes seja CK
s» es’ v soboto ob 16. uri ,.^'can na sedež Partije se-i ^ Centralnega komiteja sro. Na dnevnem redu so v9žne točke. Vsi člani CK ;.q°lžni, da se sestanka ude-"Točnost!
Titofašistični oblastniki cone B se prav dobro zavedajo, da se tamkajšnje prebivalstvo nikakor ne strinja z nesramno kupčijo, ki jo izvaja Tito in De Gasperi, na podlagi katere naj bi se ta nesrečna cona, ki je že toliko pretrpela pod železno peto jugofašistične uprave, dokončno in uradno vključila v režim krvi, lakote in terorja. Zaradi tega tudi skušajo na vse načine pripraviti javno mnenje na končni izid mešetarjenja. Po vaseh in v mesilih se vrstijo konference in sestanki, kjer si titovski podrepniki prizadevajo, da bi prepričati ljudstvo o «dobrotah» svojega režima ter o «ugodnostih», ki bi jih nudila priključitev. Zavedajoč se vedno večjega ljudskega odpora so začele izvajati titofašistične oblasti radikalne čistke celo v javnih upravah ter drugih ta-kozvanih «avtonomnih» ustanovah. Razreševanje raznih funkcij in odpusti iz služb tudi onih
elementov, ki so le količkaj osumljeni, da se ne strinjajo s titovsko politiko, se vrstijo iz dneva v dan. Seveda so še posebna torča teh čistk predvsem demokrati, ki so ostali zvesti proletarskemu internacionali-zrnu.
V	zadnjem času so ukinili vsa gradbena dela. Koprsko gradbeno podjetje EDILLIT je pred dvajsetimi dnevi odpustilo 600 delavcev. Ukinjena so bila obenem še druga gradbena podjetja, delavci pa so bili isto tako odpuščeni. V praksi bi morali brezposelni prejemati vse do ponovne zaposlitve 70 odst. prejšnje plače. V resnici pa ne prejemajo niti dinarja, ker jim z raznimi praznimi izgovori odbijajo podporo. Naj-prikladnejši izgovor, kii se ga poslužujejo tilofašisti, je, da so odpuščeni nedisciplinirani, oportunisti, saboterji ali pa kominfo ranisti.
V	nedeljo si je titofašistična drhal zopet omadeževalo roke z
■novim zlocinom- V bližini Krkavč je organizirana škva-dristična skupina napadla koprskega župnika mons. Brunija, kii je bil namenjen v to vas, da podeli sv. birmo. Ranjenega župnika, ki se je le s težavo privlekel do Kopra, so nato prepeljali v tržaško bolnico, kjer ise bo moral zdraviti dalj časa.
To zverinsko dejanje, ki ga obsoja vse pošteno javno mnenje, je pač le odraz terorističnega režima, ki se zaveda popolne podpore angloameriških imperialistov. Šovinistični de-mokristjansfci tisk je seveda skušal prikazati ta nov zločin kot «komunistično zatiranje verske svobode», čeprav le predobro vedo, da nima titofašistični krvavi režim, ki ise opira na Trumanove atomske bombe, nič skupnega z demokratičnimi režimi, kjer je že po ustavi zajamčena vsaka verska svoboda, ki se tudi dosledno izvaja.
pisov, ki so jih nabrali partizani miru v mestu, okolici in na podeželju. Za občinskimi nameščenci, ki so se posebno odlikovali v tej akciji so na častnem mestu partizani miru iz središča mesta ter pristaniški delavci, ki so presegli število podpisov za Stockholmski poziv. S svojim neumornim in požrtvovalnim delom se naglo bližajo zadanemu si cilju. Partizani miru iz podeželja pa nikakor ne izostajajo za mestom. Tako beležimo primer Milj in vasi mi-IJskih hribov, kjer so v več vaseh že izvedli stoodstotno svoj delovni načrt.
Jutri pa bo po vsem mestu, okolici in podeželju ponovna širokopotezna akcija, ki bo zopet mobilizirala nebroj pristašev miru v nabiranju podpisov za pakt petih velesil. Ob tej priliki bodo prišli partizani miru v stik z meščani in okoličani vseh slojev in političnih prepričanj. Tem ljudem bodo obrazložili potrebo enotne združitve v zahtevi, da se predstavniki petih velesil sestanejo in sklenejo pakt miru. Le tako bo človeštvu zagotovljeno mirno življenje in blagostanje. Kar se tiče še posebno našega mesta in ozemlja pa vztrajajo partizani miru na zahtevi, da se nudi slednjemu jamstvo «odprtega mesta)). Tukajšnje prebivalstvo noče vojaških letališč, kasarn in gradenj vojaških objektov. Oblasti naj posvetijo večjo skrb gradnjam stanovanjskih hiš in poživitvi tržaške industrije. Naše ljudstvo noče vojaških manevrov in noče, da bi morali njihovi sinovi in morda celo očetje nekega dne oble či vojaško suknjo, marveč hoče živeti v miru, ker je že dovolj pretrpelo v dveh zadnjih svetovnih vojnah.
To je goreča želja prebivalstva, ki jo izraža s podpisovanjem Berlinskega poziva.
Glasom sklepa, ki je bil sprejet na zadnjem sestanku izvršnega odbora tržaškega odbora miru, se bodo v ponedeljek 19. t. m. sestali vsi odbori miru iz mesta, okolice, rasi in tovarn. Na sestanku bodo nakazane smernice za nadaljnje delo v svrho izvedbe sklepov, ki so bili sprejeti na kongresu Svetovnega sveta miru na Dunaju.
Tudi v Italijanski republiki je nacionalni odbor miru že povzel
konkretno akcijo za uresničitev dunajskih sklepov. Dne 24. in 25. novembra bo v Rimu veličastno zborovanje miru, kjer bodo obravnavali kot najvažnejšo točko vprašanje razorožitve. Na to zborovanje bodo prišli delegati iz vseh provinc, ki zastopajo katera koli politična mišljenja in versko pripadnost. Tako se bodo udeležili zborovanja predstavniki znanosti, umetnosti, kulture, industrije in trgovine, bivši bojevniki razen seveda predstavnikov delovnega ljudstva in ženskih množic.
Tajništvo italijanskega nacionalnega odbora miru je te dni sporočilo, da je bilo do sedaj nabranih v Italiji 15,046.828 podpisov za Berlinski poziv.
Nato je predsedstvo razpravljalo o pr o vok a t o r sk e m predlogu titovskega delegata Beblerja, naj pridejo na dnevni red skupščine obtožbe Jugosla vije proti ZSSR in ljudskim demokracijam o «napadalni politiki ZSSR in ljudskih demokra cij proti Jugoslaviji». Titofašistični predstavnik kajpak ni mogel prinesti v podkrepitev svoje zahteve niti enega dokaza o resničnosti nameravanih obtožb. Pač pa sta sovjetski in poljski delegat prikazala, kaj je danes fašistična vlada v Jugoslaviji, ki je popolnoma usužnjila svojo politiko in gospodarstvo države ameriškemu [ ne zmorejo prevelikih stroškov' imperializmu. V sporazumu z !
ZDA pripravlja Titova klika i napad proti ZSSR in ljudskim ; demokracijam, stavija svojo ;
svet atlantskih držav. Na dnevnem redu zasedanja je: pregled političnega in vojaškega položaja v svetu, poročila raznih organov in glavnega poveljnika, vprašanje poveljstev; Horrimanovo poročilo o vojni pripravljenosti držav pakta njihova vojaška sila v letu 1952 m stališče teh držav do povečanja dosedanjih vojaških naporov še za 30%; Sledilo bo poročilo o «evropski» vojski ter druge manjše zadeve. Največ odpora bo vsekakor povzročila točka o povišanju stroškov za vojne priprave za 30 odst., ker že itak sedaj države
k j
Združenje za pravico do stanovanja, korakajo sedaj tudi Enotni sindikati ter Iromunisiična skupina občinskih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu. Na izvedbo skupne akcije je bila pozvana tudi Delavska zbornica ter druge politične skupine, ki imajo svoje zastopnike v mestnem svetu. Od naše strani smo gotovi, da lahko pride do skupne akcije. In prav s splošno agitacijo in mobilizacijo, s sodelovanjem vsega tiska in ob podpori vseh najemnikov tvštevši najemnike IACP, ki bodo po vsej verjetnosti tudi prizadeti) se lahko ustvari enotna fronta borbe proti nameram Vojaške uprave.
Ako bo v Iraliji odobren ukrep o povišanju najemnin, si ga bo VU gotovo osvojila. Smatramo pa. da je pet povojnih poviškov najemnin že itak preveč obremenilo ekonomske pogoje, bodisi najemnikov kakor tudi obrtnikov, trgovcev itd.
Deblokacija. to je povišanje najemnin je v današnjih kritičnih razmerah pravcato zasmehovanje vseh tistih, ki životarijo z neprimernimi plačami in mezdami ter posebno še velike množice brezposelnih in upokojencev. Ukrep kot tak pa je odvraten in protiljudski ludi, če pomislimo, da hoče vzeli vlada na ta način polovico poviškov, da bi uporabila to vsoto za obnovitvena gradbena dela. Gradbena obnova je vsekakor hvalevredna pobuda tudi z ozirom na sedanjo izredno težko stanovanjsko krizo, toda način, s katerim hoče priti vlada do potrebnih denarnih sredstev, je že iz moralnega vidika docela neprikladen.
Nikakor ni pravilno in nè na mestu, da mora ljudstvo vedno in ' povsod nositi vsako breme. Vire za potrebna sredstva za gradbeno obnovo naj vlada išče pri kapitalistih. ki posedujejo vile, avtomobile in drugo ter izmozgavajo delavce s sedanjo metodo nadiz-koriščanja in nočejo priznati povprečnega 15 odstsmena povišku plač, ki ga zahteva delavski razred.
Denar za gradnjo stanovanj za brezdomce, se lahko najde, toda ne v žepih velike večine prebivalstva, marveč v dobro založenih blagajnah tistih, ki dejansko plavajo v izobilju in ne štedijo z denarjem. ko gre za prirejanje vsakovrstnih orgij in požrtij, kot je bila ona v beneški palači Labia.
vojsko na razpolago Eisenho-vverju, Ne ZSSR, .temveč ameriški militaristi, ki so v Jugoslaviji, ogražajo danes varnost države. Kljub nepobitnim argumentom pa je predsedstvo z 12 proti 2 glasovom priporočilo vpis Beblerjevega predloga v dnevnii red.
Največje zanimanje pa vlada za govor Višinskega, ki bo verjetno prinesel tudi novih stvarnih predlogov za ohranitev miru.
Istočasno se zbirajo v Parizu številni vojaški in politični predstavniki atlantskega pakta, med njimi gen. Brandley dočim se Eisenhower že itak nahaja v Parizu. Njihov namen je, da pospešijo organiziranje nemške vojske ter da pospešujejo oborožitev atlantskih držav. Iz Pariza so namenjeni v Rim, kjer bodo od 18. t. m dalje zasedali razni organizmi atlantskega pakta, najprej stalni odbor, za njim vojaški odbor in 24. pa začne zasedati
Velike poplave
v Italijanski republiki
Hudournik prepravil vas Taverneriopri Comu -18 človeških žrtev - Doslej 41 oseb izgubilo življenje
Močno deževje in neurje, ki je trajalo skoro ves teden in del prejšnjega, je povzročilo veliko poplav skoro v vsej Srednji Evropi. Prizadete so bile Francija, Švica, Avstrija, Jugoslavija in posebno ipa Ita lija.
V Italijanski republiki so povzročile poplave ogromno materialno škodo, ki je ni še mogoče preceniti posebno v severnih pokrajinah, kjer so nekatere reke narasle in prestopile bregove ter podrle celo obrambne nasipe, kot reka Pad, ki je poplavila posebno kraje v provinci Rovigo. Zal so poplave zahtevale -tudi človeške žrtve. Iz dosedanjih podatkov izhaja, da je izgubilo življenje 41 oseb, večje število pa je bilo lažje in težje ranjenih.
Najhujše pa je bila prizadeta vasica Tavernerio pri Comu ki jo je narasli hudournik -popolnoma preplavil ter jo skoro popolnoma porušil. Pri strahoviti nezgodi je izgubilo življenje 18 oseb, ki so obležale pod ruševinami.
Zaradi neurja je bil močno-oviran ‘tudi železniški in cestni promet. Tako je velik plaz zasul glavno cesto ob zahodni obali Gardskega jezera in pokopal pod sabo dva avtomobila.
Dočim je v nižini divjalo neurje je v gorah zapadlo ponekod do 70 cm snega. Zaradi snega je bil ukinjen za krajši čas železniški promet skozi S im pl o n skl prelaz.
De Gas-perijeva vlada se je do sedaj, kot običajno malo ali skoro nič pobrigala za po-plavljence.
Velike manifestacije proti Veliki Britaniji
KAIRO — V sredo so bile v glavnem mestu doslej največje manifestacije za neodvisnost Egipta, ‘katerih se je ude ležilo nad 1 milijon ljudi. Prisotni! so bili člani vlade s predsednikom Nahas Pašo, predstavniki kraljeve hiše, parlamenta ter vseh verskih skupin •• državi.
POLITIČNE HIJENE
Odkar so liparji doživeli strahoviti poraz v javni debati v «Skamperlu», jim ne preostaja drugega kot, da v svojem nečednem lističu stresajo svojo onemoglo jezo proti komunistom, izmišljujoč si najbolj bedaste klevete iz arhivov titofašistične, angloameriške in celo hitlerjevske propagande. Tako so potegnili v zadnji številki na dan eno najpodlejših klevet, ki si jo je izmislil Goeb-bels za časa vojne in s katero si je obetal, da bo odvrnil zahodne zaveznike od Sovjetske zveze in tako v zadnjem trenutku rešil krvavi nacistični režim gotovega konca. Gre namreč za skupen grob 10.000 poljskih oficirjev, ki so jih nacisti po napadu na Sovjetsko zvezo pobili. Pripravili pa so — kot mojstri provokacije — že tedaj vse tako, da bi ob «odkritju» tega groba lahko vrgli krivdo na Sovjetsko zvezo: o.i-cirje sc oblekli v zimske obleke, odvzeli vsa pisma, datirana po letu 1940, ko je bil ta kraj še pod SZ, ter nasadili nad gomilo tri leta stara drevesca. Ves svoj peklenski posel so izvedli do vseli potankosti, tako da so k «odkritju» lahko pozvali tudi kot očividce izkopavanja tudi tujce, med njimi celo nekaj anglo-ameriških ujetih oficirjev, da so mogli potrditi nacistične «ugotovitve», kar so seveda z veliko reklamo razglasili po radiu in časopisih. Seveda jim že tedaj ni verjel noben poštenjak, ki je poznal njihove provokatorske metode, kot so požig Reichstaga in dr.
No in prav ta najbolj odvratna nacistična kleveta je dobila sebe vredno gostoljubje pri «Demokraciji», ki se ji, očiVidno, zelo toži po «zlatem veku» protikomunističnih klevet in provokacij, ki je neslavno zatonil s Hitlerjem, Goebbelsom in drugimi velezločinci vred in ga ne bo priklical več v življenje ves onemogel bes njegovih bednih posnemovalcev.
Nad vse značilno pa je dejstvo, da se pisec provokator-skega članka sklicuje poleg na nacistične vire tudi na «mišljenje» člana ameriške obveščevalne službe Epsteina, čigar «odkritja» so — čudno naključje (!?) — prišla prav v roke člankarja «Demokracije». Toda, naj si ne dela utvar, da bo Ijud-nasedalo njegovim klevetam, ki jih zajema iz dobroznanih protikomunističnih agentur, pa naj bodo nacističnega, titofašističnega ali ameriškega izvora.
HABEMUS PAPAM
Z velikim poudarkom je prinesel sobotni «Primorski dnevnik)), da je po sklepu titofašistične fronte dobil glavnega urednika v osebi predsednika odn. tajnika menda vseh titovskih organizacij na STO Branka Babiča.
Res čudno, da človek, ki je poleg s svojimi organizacijami
preko glave obložen tudi kot
kurir za prinašanje dnevnih direktiv od Kraigherja iz Ljubljane, dobi še toliko časa, da osebno vodi dnevnik, kar pač niso mačje solze.
Morda bo kdo ugovarjal, češ saj to bo le na papirju in zaradi lepšega. Toda stvar je vseeno bolj resna. Po vsem videzu izeleda. da si je. titofašislični «vodjo)) v Trstu pravočasno začni o v il «stalno mesto», ker verjetno vse njegove predsedniške. tajniške in druge funkcije ne dajejo zadostne garancije stalnosti za bližnje dogodke, ki Uh pričakuje. Jn kaj drugega naj pričakuje, če ne to, za kar neumorno dela zadnja tri leta. to je za barantanje, po katerem naj bi prišel Trst pod Italijo (kar ie pred dobrim mesecem potrdil tudi njegov duče v Beogradu i. Za tak primer po ie. kajpak, edino pametno, da si človek omisli kak lep meščanski poklic, s katerim si krit «pred bogom in pred ljudmi». Seveda, če ne. gre še za kaj drugega, kar nam navadnim smrtnikom ni znano, pač pa Babiču in njegovim de/oda-jalcem v Beogradu. Sicer pa ie vnaprej lahko zaupamo, da ce-stapovska špijona Tito in Ran-kovič že dobro vesta, kako morata pošiljati svojemu tržaškemu miljenčku; saj sta mu zn njegove «usluge» na Kozari in drugod dolžna veliko hvaležnost.
Iz vseea srca želimo Branku Babiču, ki je v desetih letih menjal že najmanj toliko poklicev t trnovski pomočnik, branjevec v Bosni, v Trstu pa do leta 1947 «delavec», nato novinar in končno «glavni urednik»), da bi bil cim prej povišan na mesto, kamor spada po svojem resničnem noklicu, to je kot titofašistični priganjač ameriških netilcev vojne.
GADE SO SI ZAREDILI
Znana je velika ljubezen in naklonjenost, s katero so tržaški liparji sprejeli belogardistične begunce iz Jugoslavije. Ne le, da so jim šli v vsakem pogledu na roko, temveč so jih sprejeli tudi v svoj krog. kjer jih še danes kot preizkušene kolaboracioniste uporabljajo kot svoje politične svetovalce, kol člankarje svojih listov itd. Sedaj pa so jim ti «mili gostje» zrasli čez glavo ter v «Taboru» proglasili svoj program:	raz-
bitje Jugoslavije.
No, čeprav je marsikateri klerikalni ali liparski «glavi» in še pred kratkim rojilo po glavi ali pa ji še brenči, pa jim danes to ni «politično oportuno»; kajti Tito je za njihova gospodarja Trumana in Churchilla le pre-dragoceno orožje profikomuni-z.ma in vojne pustolovščine, da bi ga danes strmoglavili ali celo razkosali Jugoslavijo, ki je trenutno pod njegovo krni; o. Toda eno je gotovo: prav tržaški liparji so omogočili, da se je la gadja zalega razvila v njihovem brlogu. Morala- Kdor seje
-
4'la\'b<:b:	kkvsje vseslovanske«; a komiteja z.s.s.b. «slav j avb»
Prijaleljsfvo med vsemi narodi -
velika pridobitev na poti v novo življenje
Prvi Vseslovanski kongres v Moskvi 10. in 11. avgusta leta 1941 je bil kažipot svobodoljubnim slovanskim narodom - Glavna naloga naprednih slovanskih organizacij je, da stoje jugoslovanskim narodom ob strani v njihovi težki borbi proti beograjski izdajalski titofašistični kliki
Priateljstvo med narodi, zasnovano na plemenitih načelih internacionalizma, je velikanska pridobitev, katero občutijo ljudstva, ki so krenila po široki poti sreče v novo življenje.
Pod zastavo tega prijateljstva je bila v drugi svetovni vojni zmagovito končana več stoletna borba Slovanov proti nemškim zavojevalcem in fašistični tiraniji Pod to zastavo korakajo zdaj v miru osvobojeni slovanski narodi od zmage do zmage, prizadevajoč si, čim lepše izgraditi svojo domovino. Kažipot zbirajočih se svobodoljubnih slovanskih narodov je
Lepak za VI. Vseslovanski dan, ki je bil v mestu Devinu na Slovaškem.
bil prvi Vseslovanski kongres v Moskvi, 10. in 11. avgusta 1941. leta.
Takrat so živeli narodi težke dni. Po mestih in v vaseh okupiranih dežel je divjala nacistična zver; sesala je kri milijonov ljudi, uničevala zavest poštenih rodoljubov. Gorela so slovanska sela, okupirana o-zemlja so bila polna koncentracijskih taborišč z bodečo žico, krematoriji so noč .in dan bruhali dim pod tožno nebo...
Pogledi vseh zasužnjenih na-
rodov so bili tedaj uprti na bojna polja, po katerih je tekla sovjetski - nemška fronta. Tam se je reševalo vprašanje: bo-li se človeštvo moglo rešiti fašističnega suženjstva ali pa bo moralo poginiti pod škornji Hitlerjevih gaulajter-jev.
Velika domovinska vojna, katero je vodilo sovjetsko ljudstvo, ni bila le vojna za čast, svobodo in neodvisnost sovjetske domovine, marveč tudi za osvobojenje vseh narodov, ki jih je zasužnjil fašizem, za interese vsega naprednega človeštva.
Na prvem Vseslovanskem kongresu so se zbrali slovanski predstavniki od vseh strani: zaslužni javni delavci, znanstveniki, književniki in drugi, polni ljubezni do svojega naroda in mržnje napram fašističnemu okupatorju. Pozvali so ves slovanski svet, da se zedini :n tako čim preje uniči fašizem. V tem pozivu ni bil zapo-paden le ponosni svobodoljubni duh Slovanov, 'ki se nikdar niso hoteli pokoriti zatiralcu, ne le njihove napredne zgodovinske tradicije, skovane v stoletnih borbah za nacionalno neodvisnost in svobodo, marveč tudi globoko prepričanje v pravičnost svoje borbe in vera v zmagovito moč bratskega prijateljstva vseh svobodoljubnih narodov sveta.
«■Naj plamen te svete borbe» — je bilo rečeno v oklicu s kongresa — «visoko zagori v srcih vseh Slovanov, ki jih je zasužnjil in jih zasužnjuje na-trifašizem. Naj postane vsaka ped slovanske zemlje, grobnica njenih tlačiteljev in osnova za rešitev izpod njihovega jarma!»
Ta j>oziv je prodrl do vseh slovanskih narodov. Na mah je oživelo delovanje nacionalnih slovanskih organizacij in takoj po prvem Vseslovanskem kongresu, ko se je osnoval v Moskvi Vseslovanski komite, so nastajali novi 'komiteji, predstavniki vseh nacionalnih sku-
pin slovanskega prebivalstva teh dežela. V skupni borbi skovano edinstvo slovanskih narodov, se je tako ohranjevalo
S prihodnjo številko bomo začeli objavljati zanimiv članek V. Minajeva
"Jugoslovanski oblastniki v imperialistični špijonski službi,.
Članek je povzet iz revije «Slavjani», ki izhaja v Moskvi.
dalje, zaradi velikega cilja — zmage nad fašizmom, zakletim sovražnikom vsega naprednega človeštva. K temu so predvsem pripomogla ugodna tla, to je jezikovno in kulturno sorodstvo slovanskih narodov, istočasno pa tudi njihova zavest, da bodo lahko ponovno dosegli izgubljeno svobodo in neodvisnost, le v prijateljstvu tudi z drugimi narodi. Več stoletne narodno-osvobodilne borbe so končno govorile slovanskim na-
rodom o tem, da se morajo zediniti in zbrati okoli velikega ruskega naroda.
Slovani se niso združevali zato, da bi si pridobili kakih priviiegijevi. Vodila jih je težnja, da si izvojujejo svobodo jn da nekoč lahko v miru za-žive z vsemi miroljubnimi narodi, sodelujoč z njimi na o-snovi ravnopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Prijateljstvo slovanskih narodov, ki se je v borbi proti istemu sovražniku še bolj učvrstilo, pa nima nič skupnega z reakcionarnim carskim panslavizmom, kakor tudi ne s kako drugo kolonizacijsko politiko imperialistov. Nasprotno, ono služi naprednim idealom človečan-stva.
Po zgledu sovjetskih državljanov, je prebivalstvo vseh slovanskih dežela široko razvilo partizansko gibanje in zadalo ogromne izgube okupatorjem. Imperialisti, seveda, ne bodo bili nikdar tako pogumni, da bi objavili njih točno statistiko. Sovjetski partizani in partizani centralne in jugovzhodne Evrope najnazorneje
Prvi Vseslovanski kongres v Kanadi. Šest udeleženk kongresa v narodnih nošah. Z leve na desno: Ukrajinka, Slovakinja, Rusinja, Bolgarka, Jugoslovanka in Poljakinja.
izpričujejo o moči ljudske vojske, kar da gotovo misliti netilcem novega svetovnega po-kolja.
Sovjetska armada je obvarovala slovanske in druge države, ki jih je osvobodila, pred intrigami anglo-ameriških imperialistov. Omogočila jim je, da so do kraja obračunali s fašizmom in si pričeli urejati življenje tako, kakor jih je bila volja.
Zbiranje demokratičnih sil slovanskih narodov, pa je že v samem početku do skrajnosti razburilo mednarodno reakcijo, ki je s pravo pravcato zlobo spremljala to učvršče-vanje mednarodne solidarnosti delavcev slovanskih držav. Ali vse njene mahinacije, ki so 'hotele izpodkopati prijateljsitvo slovanskih narodov, so bile obsojene na neuspeh. Izjalovili se bodo tudi vsi zadevni zločinski računi imperialistov, v zvezi z razdiralnim delovanjem Titove klike, ki hoče jugoslovanske narode odtrgati od svojih slovanskih bratov v ZSSR in državah ljudske demokracije. Vsi ti računi pa ne morejo obveljati zato, ker se protivijo osnovnim interesom ljudskih množic. Jugoslovansko ljudstvo bo brez usmiljenja dokončno pometlo s to tolpo avanturistov, ki so se prodaii angloameriški reakciji.
Srca jugoslovanskih narodov so prepolna mržnje do te izdajalske sodrge. To sovraštvo bo ugonobilo Titovo kliko, ki ji vsi bajoneti Rankovičevih janičarjev ne bodo mogli prav nič pomagati.
Glavna naloga vseh naprednih slovanskih organizacij obstaja v tem, da stoje jugoslovanskim narodom ob strani v njihovi težki borbi proti Titovi kliki, razkrinkujoč vse početje beograjskih fašistov.
Razumljivo je, da bodo imperialisti in njihovi pomagači storili še nove poizkuse, da bi razdrli prijateljstvo narodov tabora miru, demokracije in socializma. Zato je treba največje
<3.
27. oktober 1950, ko je Tito prvič javno priznal sodelovanje in podrejenost ameriškemu imperializmu, pomeni prelomnico v zunanji politiki beograjske fašistične klike. Ko je tako odvrgio še poslednjo krinko «nevtralnosti»,
je Titova vlada postala ie še slepo orodje v rokah ameriških netilcev vojne, katere podpira v vsem. Tudi Tržaško ozemlje je prenehalo biti ie jabolko spora med Beogradom in Rimom ter postane zanju predvsem ameriška strateška baza in dobavna luka za orožje in vojake na bližnjo alpsko bojno črto.
Spričo tega se je temeljito menjala tudi dosedanja politika, tako titofašistov kot italijanskih iredentistov glede usode Tržaškega ozemlja. Titovci ne govore več o con' B, ki jo smatrajo za del Jugoslavije, dočim se za mesto Trst in njegovo luko zavzemajo, naj postaneta «samostojna», to je naj ju upravlja sedanji angoameriški vojaški režim, conski svet pa naj bo voljen; na ta način odkrito priznavajo svoje stališče, naj se ohrani status quo, ki je tudi ameriškemu imperializmu najbolj po godu. Tako je izdala titovska fronta na svojem zasedanju 25. febr. 1951 resolucijo, v kateri pravi, da «se bo borila za upravno, politično in gospodarsko samostojnost Trsta». Tej njihovi politiki glede samostojnosti Trsta so se priključile tudi «indipendecUistične» struje, kot SDZ, ki je prav tako zahtevala naj bo conski svet voljen in naj ZVU prevzame vso upravo v svoje roke; iSporerjevi tito-pendentisti pa se zavzemajo za uvedbo trojne uprave nad vsem Ozemljem, ki naj bi jo izvajale tri zasedbene vojske. Toda tudi italijanski iredentisti se prav tako zavzemajo za status quo, le z razliko, naj angloameriške čete zasedejo tudi cono B.
Tako so se naenkrat znašli vsi ameriški podrepniki glede tržaškega vprašanja na bistveno enakih pozicijah:
Vsi se strinjajo, naj ostanejo angloameriške čete na STO. Dr. Agnelleto je v tržaškem občinskem svetu z vso odločnostjo nastopil proti zahtevi komunistov glede odhoda vseh okupacijskih čet. Vse protiljudske struje so še poostrile svojo borbo proti zahtevam Komunistične partije glede imenovanja guvernerja, odhoda vseh čet ter združitve obeh con. Prav tako so nastopile proti predlogu partizanov miru, ki so predlagali Združenim narodom, naj postane STO — kot je določeno v mirovni pogodbi — demilitarizirano in nevtralizirano področje pod varstvom OZN ter naj dobi garancije odprtega mesta.
Eisenhowerjev obiste in pregled italijanskih čet v Furlaniji je še prav posebno prikazal vso nevarnost, ki preti Tržaškemu ozemlju in vsemu njegovemu prebivalstvu. Najreakchvnarnejša časopisa «Messaggero Veneto» in «Primorski dnevnik» sta tedaj ponudila ameriškemu agentu smrti svoje usluge ter topovsko hrano. Strinjala ee nista — vsaj na videz — glede bodoče obrambne črte in komande, ki naj bi vodila «obrambo» atlantskih sil. Toda končno se je izkazalo, da se titofašisti popolnoma strinjajo z bojno črto, kot jo predlaga «Messaggero Venete», to je na Snežniku in Bitoraju, katera naj bi dobivala preko Trsta orožje in vojake.

budnosti in vztrajnosti v borbi proti vsakemu šovinizmu in nacionalizmu, kjer koli in v kateri koli obliki bi se ta dva pojavila.
Zavedajoč se ogromnih žrtev, ki jih je terjala zmaga nad sovražnikom v minuli . svetovni vojni, so vsi narodi v sve-
tu življenjsko zainteresirani na vprašanju zagotovitve čvrstega in trajnega miru. Tudi slovanski narodi se zanj stanovitno in odločno bore, izkoriščajoč pri tem vse svoje bogate izkušnje, ki so si jih v preteklosti že bili pridobili.
D. B. - M.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666.
fllemokristf ansfca vlada
proti znižanju brezposelnosti
Italijanska vlada omejuje uvoz, tekstilnih iu drugih surovin v državo
Zaradi velikega nezadovoljstva, ki vlada med prebivalstvom naše pokrajine glede vesti o znižanju delovnega urnika v predilnici v Podgori in Ronkah sta naša svetovalca v pokrajinskem svetu tov. Silvio Paletto in Ber-gamas Vico predložila protest ter
ve, ki ne mislijo sprejeti teh surovin, bi morale sporočiti Svetu OECE ter bi obenem morale tudi navesti vzrok.
Italijanska vlada pa namesto, da bi izrabila to klavzulo, ki bi nekoliko zavarovala našo tekstilno in tudi mehanično industrijo,
obenem zahtevo, naj pokrajinski j je kratkomalo odgovorila tajniku
OECE, da Italija ne bo nikdar podprla nobenih klavzul, ki omogočajo kolikor toliko razvoj industrije, ter bo nasprotno temu še bolj omejevala uvoz tekstilnih, mehaničnih in drugih surovin v državo.
Ce bodo jutri prisiljena tudi ostala podjetja znižati delovni urnik ali pa jih celo zapreti zaradi tuje konkurence, se bodo delavci teh podjetij vedeli komu zahvaliti. Italijanska vlada mora skrbeti za čim širši razvoj industrije, kar bo edino pripomoglo k rešitvi velike brezposelnosti, ki je ne samo v naši pokrajini, temveč v vsej Degasperijevi Italiji.
svet brez nadaljnjega sprejme zadevo predilnic v dnevni red ter na prihodnji seji obširneje razpravlja.
Demokristjanska večina v pokrajinskem svetu pa se je na zahtevo naših svetovalcev izrekla, da ni merodajna razpravljati o problemu, ki je nastal v predilnicah. To je bil odgovor de-mokristjanske pokrajinske uprave za obrambo življenjskih in delavskih pravic nič manj kot 3.000 delavcev.
Brez dvoma, je sedanje pomanjkanje bombažnih surovin na italijanskem trgu, ki je prisilil vodstvo predilnic na znižanje delovnega urnika, pripisati oboroževalni politiki vojnih hujskačev. Poleg tega pa sta bili naši predilnici prizadeti s strani same italijanske vlade, ki se ni odzvala pozivu Sveta OECE, čigar članice so vse večje evropske države, ki pripadajo Marshallovemu načrtu. OECE je pozval države Marshallovega plana kakor tudi italijansko vlado, naj oprosti trošarine približno 60 surovinskih proizvodov, ki so na pol izdetani, ali pa so v celoti izdelani. Približno 20 teh proizvodov je za tekstilno industrijo. Drža-
V Lucci sodijo 52 bivšim garibaldincem
SODELOVANJE MED OZOPOVCI IN X MAS
Za ozopovce niso bili "pravi sovražniki., Nemci, marveč Slovani - Slavna "Natisene,, je izgubila v borbah v Sloveniji nad 700 mož
Proces prati hrabrim garibaldincem se še vedno nadaljuje. Na razpravi, ki se je nadaljevala 8. novembra je pričevanje Bocazzija potrdilo sodelovanje med ozopovci in X Mas. Bocazzi, ki je bil spuščen s padalom od zavezniške komande kot oficir za povezavo je kot ujetnik X Mas delal na tem, da izvede soočenje med glavnim komandatom Ozopa in komando X Mas. Sodelovanje med ozopovci in X Mas je potrdila tudi ozopovka Marija Pai? qui nell i, ki se je sestala leta 1945 z enim izmed glavnih voditeljev ter ostalimi vaditelji Ozopa za sklenitev sporazuma z X Mas zaradi obrambe vzhodne meje pred jugoslovanskim prodiranjem. Takrat še
V letu 1952 bodo najemnine zvišane za 50 odstotkov, v letu 1953 pa za nadaljnjih 50 od sto
Na svoji zadnji seji je De-gasperijeva vlada sklenila, da bodo zvišane stanovanjske najemnine v letu 1952 za nič manj kot 50 odstotkov. Demokristjani pa se s tem še niso za-
Dresivaaje
dovoljiii, temveč so sklenili tudi, da se v letu 1953 zvišajo stanovanjske najemnine za nadaljnjih 50 odstotkov.
Med prebivalstvom naše poveljstvo in grajajo Degasperi-jevo vlado, ki na vse načine gleda, kako bi čim bolj izkoristila delavske množice na korist premožnim. Ta sklep vlade večinoma 'sploh ne zadene premožnih slojev, marveč delovno ljudstvo, ki plačuje že sedaj razmeroma svojim dohodkom dovolj visoko stanarino.
De Gasperi in njegova vlada naj bi raje razpravljali, kako bi znižali breposelnost v Italiji, katere tudi v naši pokrajini ne manjka. Ko bodo to dosegli in ne bo več obstajal problem zaposlitve, ko bo vsak delavec in njegova družina preskrbljena za košček kruha, potem naj se razpravlja, če je to potrebno, tudi o zvišanju stanovanjske najemnine. Danes grozi naši pokrajini vedno večja brezposelnost, toda italijansko vlado to ne briga, njih cilj je čim bolj izkoriščati široke delavske množice. Toda Slovenci in Italijani goriške pokrajine se bodo proti temu krajine vlada veliko nezado-sklepu Degasperijeve vlade odločno uprli ter zahtevali najprej dela in kruha
ozopovci niso bili pripravljeni sporazumeti se z voditelji X Mas zaradi kriminalnih dejanj, ki jih je X Mas vršila, toda, kot je sama Pasquinelli izjavila, «bi bil ta sporazum med Ozopom in X Mas velike važnosti». Paisguinellijeva je nato predlagala, sestanek s komandantom X Mas, Valerijem Borghese. Tako se je sestanka udeležil glavni komandant Ozopa. Bocazzi, in predstavnik Bor-ghesija, kapetan Morelli, ki je predlagal ozopovcem zedinjejne sil v borbi proti «pravim sovražnikom», ki pa za ozopovce nisò bili Nemci, marveč Slovani. Tudi sam Borghese je potrdil, da X Mas ni bila proti ozopovcem.
Na prihodnji razpravi, ki se je nadaljevala 9. novembra je «Verdi» glavni komandat Ozopa priznal, da je radio London pripisal osvoboditev 46 jetnikov v Vidmu ozopovcem, medtem ko so akcijo izvršili garibaldinci. Vse nadaljnje ob-težilne priče skušajo prikriti svoje zločine. Pri tem se pa najbolj odlikuje kapetan Pozzi, ki je pripadal bataljonu Črnih srajc, ki zanikuje, da bi mučil garibaldince.
Nastopile so priče, ki so dokazale, da obtoženi Bernardini Marino «Renato», Turello Luciano «Mirko» in Longo Adino «Condor» niso mogli biti v Por-činju ob tistih dogodkih. Drugi dve priči pa sta pričali, da sta se Bernardini in'Longo v tistem času nahajala onstran 'Soče in io Bernardini iz brigado «Na-tisone» Longo pa z bataljonom «Mazzini», ki je pripadala «Natisene», toda ložena od nje in se je nahajala v Sloveniji s posebnimi nalogami.
Iz pričevanja teh petih prič, posebno pa zadnjih dveh, in po številnih pojasnilih, ki jih je dal obtoženi «Sasso», komandat divizije «G. Natisene» je videti slavno borbo, ki jo je ta brigada vodila v Sloveniji. Novembra leta 1944 se je slavna «Natisone» vključila v IX. Korpus. Nato so se pričele borbe v Sloveniji, pri katerih je «Natisone» zgubila od novembra 1944 do polovice aprile 1945, nad 700 mož.
To je jasen dokaz, da «Natisone» ni imela nič kaj opraviti z dogodki pri Porčinju. Razprava se bo nadaljevala 26. t. m.
Včlanjevanje
Jv Partijo za leto 1952
V nedeljo se je vršil v Gradiški širši partijski aktiv za vse tovariše, ki delajo v množičnih organizacijah. Aktiva so se udeležili v polnem številu tovariši in voditelji sekcij in celic in je ob tej priliki bila z velikim navdušenjem otvo-rjena kampanja za včlanjevanje v Partijo za leto 1952. Veliki uspehi, ki jih je dosegla goriška lederacija v mesecu tiska, v nabiranju, ki je doseglo vsoto nad 1.300.000 lir. z organiziranjem številnih prireditev, ki so se vršile po volilni kampanji tako v Gorici in Tržiču kot po ostalih slovenskih in italijanskih vaseh, so zagotovilo, da bo Komunistična partija na Goriškem naslednje leto še močnejša.
Sekcije bodo v kratkem dobile načrt dela.
Odpuščeni z dela člani notranje komisje
Namesto, da bi uprava ladjedelnic v Tržiču odgovorila na zahteve, je kratkomalo odpustila 14 delavcev
V petek, 9. novembra je u-prava ladjelnic (CHDA) v Tržiču odstranila z dela brez kakršnega koli vzroka naslednje tovariše — člane notranje komisije: Bressa Osiride, Grassetti Gualtiero, Balducci Umberto, Poletto Luciano, Loren-zon Giuseppe. Trevisan Tullio, Clapis Umberto, Quattrocchi Nicoia, Siavnič Angel, Dona Ricciotti, Parenzan Sergia, Devetta Antonia, Gardenel Gerar-da, Grillo Marcella.
* * *
Ta provokatorski ukrep s strani uprave ni nič drugega kot izzivalno dejanje, ki je pri-
zadelo najboljše tovariše izvoljene v notranje komisije. La-d jedel niška upra va namesto, da bi odgovorila na pisma, v katerem so bile postavljene zahteve delavcev, naj uprava podvzame potrebne ukrepe za spoštovanje volilnih pravil, ter na razne sklepe notranje komisije, je v odgovor kratko malo odstranila z dela tovari še, ki so lo pismo podpisali
Delavci ladjedelnic so proti temu ukrepu odgovoril* s splošno stavko, ki je prisilila upravo, da je preklicala izdani u-krep.
Zasedanje goriškega pokrajinskega sveta
Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja
Resolucija o zakonu za zaščito materinstva - Razpravljati je treba o znižanju delovnega urnika v predilnicah
Danes 17. novembra bo imel svoje javno zasedanje Pokrajinski svet v Gorici.
‘Na dnevnem redu so razna vprašanja, katera bo svet moral rešiti ali pa vzeti v razpravljanje. Eno izmed najvažnejših vprašanj je resolucija , o zakonu za zaščito materinstva, katero je predložila tov. Rijavec Mira, Tega zakona ne upoštevajo skoraj v vseh tovarnah v Gorici, posebno pa niso deležne tega zakona delavke zaposlene v predilnici v Podgori in Ronkah. Poleg tega pa bi pokrajinski svet moral razpravljati tudi o zahtevi, ki sta jo postavila tov. Poletto in Bérgamas glede znižanja delovnega umika v predilnicah.
Za to diskusijo, ki bi morala biti že na današnji pokrajinski seji vlada med slovenskimi in italijanskimi delavci, zaposlenimi v omenjenih tovarnah, veliko zanimanje. Naša svetovalca pa bosta na vse načine skušala dokazati svètu, da je rešitev teh dveh vprašanj, posebno pa glede urnika v predilnicah, nujno potrebna, ker je od itega odvisno življenje tisočev družinskih poglavarjev.
Javno zborovanje v Štandrežu
Zveza kovinarjev FIOM, organizira za danes, 17. t. m. ob
17.30 v kino-dvoranj v Stan-drežu javno zborovanje za zvišanje delavskih plač. Na zborovanju bo govoril sekretar mestnega odbora tov. Gaggio Antonio in sindikalist tov. Markovič Alojz-Zvonko.	1
Te dni se je končno zganila goriška občinska uprava ter odprla slovenski otroški vrtec v Štandrežu. O potrebi vrtca smo pisali v zadnji številki (našega lista, danes pa z veseljem pišemo, da je končno tudi štandreško prebivalstvo uspelo v svoji zahtevi. Otrok, ki so bili pripravljeni obiskovati vrtec in katerega danes obiskujejo, je bilo precejšnje število, zaradi tega so bili vsi dosedanji izgovori občinske u-prave neutemeljeni.
Toda na žalost je občinska uprava izročila vodstvo 'slovenskega vrtca ustanovi O. N. A. I. R. (Opera Nazionale A-
V Osiavju naj se
prične z gradnjo vodovoda
Ze večkrat smo pisali, da je v Osiavju nujno potrebno pričeti z gradnjo vodovoda. Tudi sami vaščani so že postavili zahtevo pred mestne oblasti za podajšanje vodovodne mreže vse do vasi. Skrajni čas bi bil, da se izdela načrt in prične z delom za napeljavo vodovoda, ker so Oslavje še precej velika vas in je voda v vasi nuj-no potrebna.
Za napeljavo vodovoda v Oslavje se morajo predvsem pobrigati občinska podjetja v Gorici ter občinski odbor.
sili «Italia Redenta»). Omenjena ustanova upravlja tudi slovenski vrtec v Revmi, toda matere niso prav nič zadovoljne z upravljanjem te ustanove. Osebje ONAIRa se mora vedno potegovati pri upravi za izboljšanje svojega življenjskega stanja. Pred kratkim so bile celo italijanske učiteljice prisiljene protestirati pripravi ter odločno zahtevale izboljšanje svojih življenjskih razmer. Vsekakor je dolžnost občine, da kontrolira delovanje te u-stanove.
O upravljanju vrtca v Stan-drežu s strani ONAIR pa bomo podrobneje pisali v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
Delno ugodene zahteve Štandrežcev
Z upravljanjem ONAIR
slovenske matere niso zadovoljne
Osebje ONAIRa se mora vedno potegovati za izboljšanje svojih življenjskih razmer
ll
tfineliod no nodekdju
V nedeljo je bilo pri nas Martinovanje. To je stara tradicija naše vasi, ki je vsako leto privabila veliko število meščanov in okoličanov. Po stari navadi so na ta dan zabili sode, ker je vino že zavrelo, ter se je po gostilnah začelo točiti novo vino. Slovel je naokrog tudi «prose-kar», izvrstni in sladki pro-seški pridelek. Danes sicer je to že skoro zamrlo in le pri kakšnemu poedincu se dobi kozarec pristnega «proseka-rja».
Nedeljsko deževno vreme je omejilo število izletnikov in s tem razpoloženje vasi. Kljub temu je martinovanje lepo potekalo in vesele pesmi so donele pozno v noč iz skupin mladincev ali vesele prijateljske družbe. Niso izostali potujoči trgovci, ki so na trgu postavili svoje stojnice natrpane z vsem mogočim blagom. Otroci so se potikali najrajši okrog stojnic s slaščicami. zahtevali jokaje od staršev, naj jim kupijo to in ono, ter si zadovoljno oblizovali prste eni, piskali na piščalke drugi.
Zvečer pa se je vsa mladina zbrala v društveni dvorani in v društveni gostilni na Kontovelu. Plesa je bilo za vse obilo do polnoči, nakar so se počasi vsi napotili proti domu, le redki, običajni zamudniki so še iskali «okrepčila». Opazilo pa se je, da praznik Sv. Martina postaja vedno bolj mlačen, kar je posledica naraščanja brezposelnosti in vedno manjšega zaslužka; saj po večini je na ta dan prišel delavec s svojo družino, namenjen užiti par ur dobrega razpoloženja v krogu svojih prijateljev na najcenejšem izletu.
PRAPROT
Ni dolgo tega, ko smo na tem mestu pisali o nepravilni gradnji ceste iz Sempolaja v Praprot. Danes ne moremo pisati o gradnji ne dobrega in ne slabega, ker so se dela na cesti ustavila. Predno so se začela, je bilo mogoče iti peš ali s kmečkim vozom, danes pa se ne more niti pes.
Vprašal sem delavce za vzrok radi katerega so se dela prekinila. Po njihovih izjavah je temu krivo pomanjkanje denarja. Podjetje, 'ki je prevzelo gradnjo omenjene ceste, je dobilo od Vojaške uprave le delno vsoto denarja, ki je potrebna, da se dela dovršijo. Ko je bil prejet denar porabljen, je podjetje prekinilo gradnjo in poslalo delavce domov. Prebivalci Praprota in Sempolaja bi radi vedeli, koliko časa bo Vojaška uprava odlašala z nakazilom ostale potrebne vsote, ki bi omogočila ponovni pričetek del, zaposlitev odpuščenih delavcev in končno dovršitev ceste, ki je za te dve vasi, posebno pa za Praprot, neobhodno potrebna. Danes morajo prapiovski kmetje in drugi, ki hočejo z vozovi ali drugimi prevoznimi sredstvi v vas ali iz vasi, napraviti velik ovinek do Trnovce, kar pomeni izgubiti četrt ure časa in utruditi živino in sebe. Naj Vojaška uprava to zadevo reši, občina pa naj pri njej energično posreduje.
Prizadeli kmet.
TRW© VIC A
Pred časom je bil v «Delu», v rubriki «Sprehod po podeželju» objavljen članek, v katerem je bil opisan protest vaščanov, ker je občina nameravala zgraditi v vasi napajališče na prostoru, ki ne bi odgovarjal potrebam prebivalstva, marveč bi služil samo poedineem. Vaščani so takrat napravili tudi prote-
vendar je nedopustljivo tako vedenje tudi, če se do danes ni še nič napravilo. Hočem S tem člankom opozoriti obči-i no, naj vsaj enkrat vpošteva želje prebivalstva; če ljudst-| vo hoče, da se nekaj zgradi na prostoru, 'ki si ga samo izbere, pomeni, da je to v skupno korist in ne zgolj prazna zahteva.
Vaščan
TREBČE
Ni dneva, da ne bi slišali vesti o prometnih nesrečah na našem majhnem ozemlju. Časnikarska kronika dnevno prinaša smrtne nezgode na cestah bodisi v mestu kakor na podeželju. Tudi v naši vasi so ljudje vedno v strahu, da se kaj zgodi. Znano mi je, da je po podeželskih občinah uprava poskrbela za postavitev raznih prometnih znakov za omejevanje brzine na nevarnih mestih, kakor na ovinkih, v bližini naselja ali vasi. Na cesti, ki vodi z Opčin preko Trebč. Padrič in v Bazovico pa teh znakov ni.
Posebno v Trebčah je cesta zelo ozka in v mnoga stanovanja je vhod kar iz ceste. Na cesti so tudi gostilne, trgovine in, kar je najbolj nevarno, tudi šola. Avtomobili in druga motorna vozila, bodisi vojaška kakor civilna, pa drvijo 'skozi vas z vso br-zino. Na srečo v naši vasi se m še pripetila nobena huda prometna nesreča. Pričakujemo pa lahko vsak trenutek, da pride otrok ali starejši človek pod avto. Res je, da imajo šoferji dolžnost im to po voznih predpisih voziti skozi vasi počasi. Vsi pa se teh pravil ne držijo. Cas bi bil, da se bi cestna policija spomnila na te pomanjkljivosti, ki dovedejo lahko do žrtev, in da bi postavila vzdolž omenjene ceste prometne znake. Tisti šoferji, ki nimajo vesti in ne čuta odgovornosti, naj se zavedajo svoje dolžnosti in naj po vasi vozijo S primerno in po zakonu določeno brzino. Civilna in prometna policija pa naj skrbi da bodo prometne predpise vpoštevali.
Trebenc
Proseško osnovno šolo obiskujejo tudi otroci iz Gabrovca. Kot v vsaki šoli, s° tudi otroci na Proseku deležni kosila. Vendar mislim, da kriterij, s katerim se orne" njena hrana razdeljuje ni pi'a' viien. Solo posečajo otroci zelo siromašnih družin kak01' tudi premožnih ali vsaj manj potrebnih. Hrano pa dobiv3 samo po eden od družine, če hodita dva v šolo, in dva, če hodijo štirje, ne glede na potrebe in ekonomsko stanje diužine. Tako ise dogajaj0 primeri, da od dveh otrok zelo siromašne družine sano0 eden dobiva hrano, med tefl1 ko je otrok premožne drU" zine deležen hrane tudi, če ')e edinec. V šolah pod občin0 Zgonik tega ni. ker hrano d°' bivajo vsi otroci brez izjernei naj bodo trije ali štirje iste družine. Zato je mnenj6 staršev, da uprava v TrstUi ki ima v oskrbi proseško šolo-uredi tako, da bodo vsi otr'JC* dobivali hrano ali pa, da on>> ki so od najpotrebnejših dri1' žin, pridejo v poštev ne gl6' de na število.
Takšno ravnanje vpliva tri di mnogo na otroke, ki post11' nejo žalostni in izgubijo v»11 voljo do učenja, če vidijo, « ima sestra ali brat kosil» v, šoli, med tem ko mora druž1 iii domov ali pa žalouten ča' kati sestro ali brata, da p°j6' Naj šolske in občinske obl®' sti v Trstu vzamejo to na zn®' nje in naj zadevo rešijo v bolj demokratičnem duhu.
Prosečan
PREČNIK
Taka napajališča je zgradila demokratična občinska uprava po vaseh, ki spadajo pod zgoniško občino.
sino resolucijo naslovljeno na občino ter so v njej nevedli tudi predloge za prostor, kjer naj se napajališče zgradil Vse je izgledalo, da je občina res vzela v poštev želje prebivalcev Trnovce. Danes pa se šušlja, da bo napajališče zgrajeno na prostoru, ki ga je občina prvotno izbrala kljub nezadovoljstvu vaščanov. Mislim, da to (če odgovarja resnici) pomeni vleči za nos vaščane in se požvižgati na zahteve velike večine prebivalcev. Kdo je, ki vpliva na občino mi ni znano,
Električno razsvetljavo vri® ši vasi, kakor tudi v SemP0' laju, Trnovci in Praprotu, s° napeljali sami vaščani l6*3 1945 z udarniškim del0111' Mnogo je bilo truda, vend® je na božične praznike izleta zasvetila električna l11. v vasi. Tedaj nismo skrb6 za javno razsvetljavo ker b ša skrb in želja je bila, 0 napeljemo luč v stanova11)*1' Sedaj, ko sedi na občini lZe voljena občinska uprava, ) ( njena dolžnost, da ta zade1^ reši. Potrebno je postaviti naši vasi šest javnih žar®1 J V zimskem času, ko so ®° „ zelo temne, meglene in .. dežuje, se ne vidi niti PL metrov pred sabo. Poleg t -
so v zadnjih časih tanki
b®
nekaterih krajih popoln0111' uničili cesto, tako da ni b®v goče niti peš. Na obči®1 Nabrežini se je o tem razpravljalo. Govorilo se >’ da bodo poskrbeli javno r® svetijavo za Prečnik in druge vasi, kadar bo tvribL S EL VEG menjala dana«®) napeljavo, ki je že stara ib ^ odgovarja tehničnim PreL pisom. Vaščani pa so mneo) ' da bi občina lahko poskrb6^
ri®1,'
in postavila vsaj začasno vne žarnice po vasi. Materi^.'j’ ki bi ga porabila ne hi uničen, marveč bi g® la v0 uporabili za redno napeli ko bo SELVEG nadom.es1 današnjo.

i
I
-
G
m
%
■
-
S
im
L
»V ] (aru Sgoe sre fb , Sed ščan ristv iče < dol o ve drž; Iroč favs Ituri fage 'jets L n >lce\ sPod hie Četrt
l*F
klai
V 05
'ane.-
li j dal \e i Jed a
; tu» l'tbor pasel
tri.
f«!
čnde >koi > ne
^9
na
iz
]* $ Paio i
etek
Vde
atov
Wi tpol :il de ‘atov Sni He
w
H n j
Pi
IV
fi
K ' i DocU
d
'a. p,
No' il° ig
riUbe
S
K t0T
Nmi 'o it Haz Ho
jp
Kan
:° «ti
V
ll *aS
b ‘O
f zt
'V Sovjetski zvezi je človek naj dragocenejši kapital blaginja in sreča ljudstva je glavna skrb države,, (J. V. STALIN)
stwa
• v
n uaoonejse
S štirikratnim znižanjem cen j)o vojni se je realna plača delovnega človeka zvišala za 32 odstotkov - V šestih letih zgrajenih 127 milijonov kvadratnih metrov' mestnih stanovanj ter 3.100.000 kmečkih stanovanjskih hiš - Vzorno socialno in zdravstveno skrbstvo - Umrljivost je padla v 10 letih za polovico
V. I. LENIN, stvaritelj sovjetske države
fV naši državi — je rekel ►ariš Stalin — je človek naj-Sgocenejši kapital; blaginja sreča ljudstva je glavna rb države.» Resničnost teh 3ed potrjuje neprestano na-ščanje blaginje sovjetskega itistva, stalen porast realne >če delavcev in nameščencev dohodkov kolhoznikov, ve-n večje ugodnosti, ki jih nu-država delovnim ljudem na jiročju socialnega skrbstva, 'avstva, ljudske izobrazbe, Iture, razvedrila, športa itd. 'fagel dvig življenjske ravni 'jetskih delavcev, kolhozni-nameščencev in intelek-Hcev je posledica naglega sPodarskega dviga ZSSR ter *be dosledne politike miru. fetrto petletko (1946 do 1950) [ sovjetska industrija prese-1 za 7'3°'o proizvodnjo iz leta to, ogromen napredek pa so segle tudi ostale gospodar-5 panoge, poljedelstvo, pro-|t, obrt, trgovina. Ti edin-eni uspehi v zgodovini člo-Hvu so omogočili sovjetski lasti, da je že štirikrat po ini znižala cene življenjskim trebščinam, s katerimi so 'jetski državljani prihranili irnanj 400 milijard rubljev ^ piimeri z letom 1947 so sé letos cene znižale povprečna polovico. Tako stane se-i kruh, meso, maslo le 53.55 'St. v primerjavi z onimi iz P 1940. Nasprotno temu pa jmo, da v kapitalističnih 'Wah zaradi naraščajoče sinje vedno bolj pada real-ftlezda delavcev. V Trstu na so cene narasle skoraj na [batno vsoto v primeri z [njim letom pred drugo pno, plače pa so zvišane ko-
L

U
D
S
Prosveta
[slava Oktobrske revolucije VOM.
'anes, v sobolo, 17. t. m. bomo ti pri nas v VOM (Vicolo 'dale militare) proslavo Okto-revolucije. Poleg drugega obda naj omenimo predvsem, pri nas tokrat prvič gosto-? tudi novo ustanovljeni pev-jkbor s Konkonela, za kar vlada posebno zanimanje. Začetek ob J Uri. Tovariši in prijatelji, pri-
* * *
^»dekerjeva «Prevara» na [konelu.
I' nedeljo 18 t. m. bo gosto-na Konkonelu dramska dru-p iz Sempolaja, ki bo uprizo-r Standekerjevo tridejansko fnio «Prevara», petek ob 16.30.
* * *
'Udekerjeva «Prevara» na 'utovelu.
Pr Ugo nedeljo 25. t. m. bodo PDolajci uprizorili dramo v Pl dejanjih «Prevaro» tudi na Ntovelu. Začetek ob 16.30 fupnina za odrasle bo 120, za uke in dijake pa 50.— lir.
» * * *
[«valina življenja» v brinju.
maj na 40-kratno vsoto; to pomeni, da je kupna moč delav-stva danes 2V2-krat nižja ko'.
rubljev in z njimi z lahkoto zadoste vsem osnovnim življenjskim potrebam, tudi če le eden v družini služi in še ostane za zabavo in ostale stroške. Kajti življenje je zelo poceni, ker n/ kapitalista, ki bi špekuliral s cenami živežu, stanovanju in drugim potrebščinam. Izdatek za stanovanje, iuč, kurjavo in plin ne presega 5°,'o delavčeve plače. Stanovanje s tremi sobami in pritiklinami stane 20 do 40 rubljev mesečno, kg kruha 1.90 Rb, do 2.70, goveje meso I.a 10 Rb, krompir - .50 Rib, mleko 1,90 rubljev za kg odn. za liter itd; 20 cigaret sttrhe 1,50 Rb, kosilo v restavraciji 3 rublje.
Ni čudno, torej, če se obenem z večanjem kupne moči delavčeve plače veča tudi potrošnja vseh predmetov. Tako se je povečala od leta 1940. do 1950. potrošnja raznih živil od 33 do 70°o, obutve in oblačil od 40 do SO0,«, ur za 330, radij-
leta 1940. K temu moramo pa skih aparatov za 600, šivalnih
se dodati veliko število brezposelnih in upokojencev z nizko pokojnino, ki padejo veči noma na ramena zaposlenih delavcev. To strahovito znižanje realne mezde delavcev in nameščencev je posledica ameriške gospodarske ekspanzije potom Marshallovega plana ter velikanskih izdatkov, ki jih zahodni svet potrosi za oboroževanje, kar gre izključno le na račun delovnih slojev, do-čim si finančni in industrijski magnati še povečujejo svoje velikanske dobičke.
Plače delavcev, uradnikov in
strojev za 300, koles za. 290 in motociklov za 1800%.	<
Toda plača je šele en del njegovih prejemkov. K njim je treba prišteti tudi vse dajatve, ki jih dobiva od države v obliki brezplačnega zavarovanji za bolezen, nezgodo in starost; plačan letni dopust od 15 do 30 dni, katerega mnogo delivcev prebije v državnih ali sindikalnih zdraviliščih, letoviščih, domih oddiha brezplačno ali proti nizki odškodnini. Posebne ugodnosti imajo noseče ki doječe matere:	12-
tedenski plačan porodni dopust,
nameščencev, znašajo v SZ od | posebne podpore, lažje delo ■najmanj 700 rubljev do 25001 med nosečnostjo in dojenjem;
skrb države za otroke: otroške sti velja zdravju delovnega člo-
jasli. domovi, počitniške kolonije, taborenja, brezplačno šolanje, študijske podpore itd. Z vsemi temi dajatvami se delavčeva plača dejansko zveča za nadaljnjih 40 odstotkov.
Vse te ugodnosti, ki so prav tako kot pravica do dela zajamčene z ustavo, so sovjetskim ljudem nekaj samo po sebi razumljivega. Toda ne tako
veka. Nešteto boinic, klinik, sanatorijev, okrevališč, ambulant, dispanzerjev itd. skrbi za ljudstvo zdravje. Država vzdržuje 6000 porodniških klinik s 150 tisoč posteljami ki bi lahko sprejele letno 6.380.000 porodnic, to je mnogo nad dejansko potrebo. Umrljivost dojenčkov je od 1924 do 1935 padla na polovico, danes pa je še več
nam, ki živimo v deželah, kjer i kot za polovico manjša kot leta je izkoriščanje človeka po člo-j 1940. Tudi splošna umrljivost veku osnovni zakon vsega ”ži- ! je za polovico manjša, kot je vljenja. Tako je še danes 41 j bila zadnje leto pred drugo kapitalističnih držav, kjer ne i svetovno vojno. K temu je obstaja zavarovanje za starost, I mnogo pripomogla zlasti skrb v ostalih pa — kot na pr. pri države za gradnjo zdra-nas — dobivajo delavci in ! vih in udobnih stanovanj. V
uradniki mizerno pokojnino 3.009-5.000 lir kijub temu, da plačujejo v fond vse svoje življenje; v 49 državah ni zavarovanja za bolezen, v 53 ga pa ni za primer delovne nesposobnosti.
Posebna skrb sovjetske obla-
času po zadnji vojni je bilo zgrajenih v. mestih in delavskih naseljih 127 milijonov kvadratnih metrov stanovanj, na podeželju pa 3,100.000 kmečkih stanovanjskih hiš. Stanovanja so zračna, udobna in prijetna ter odgovarjajo vsem sodob-
Ena izmed vasi v Sovjetski zvezi
nim zdravstvenim in praktičnim zahtevam. Moderna stanovanja s kopalnico, električnim štedilnikom, hladilnikom in drugimi sodobnimi udobnostmi so adnes na razpolago vedno večjemu številu delavcev, kmetov in uradnikov. Ni daleč čas, ko bo imeia vsaka sovjetska družina moderno stanovanje z vsemi udobnostmi. Na deželi so začeli, namesto dosedanjih vtisi, graditi poljedelska mesta, ki bodo imeia vse udobnosti, '.•caterih so bili doslej deležni le meščani:	gledališče, kino,
športna igrišča, kopališča, dvorane za prireditve in plese, udobne čitalnice in knjižnice, gimnazije, strokovne šole, kavarne, restavracije in vse drugo, kar bo moglo nuditi kol-hoznikom zdrave zabave, pouka in razvedrila. S tem bo izginila poslednja razlika med mestom in deželo, kakor izginja že sedaj razlika med kmečkim, tovarniškim in drugim delom. Kajti vedno večja mehanizacija vseh del bo kmalu odpravila razliko med ročnim in umskim delom; delavec, kmet, pometač, rudar bodo kmalu le še upravljali stroje, ki bodo popolnoma nadomestili ročno delo. S tem bodo postali vsi delovni sloji resnično enaki tako po pravicah kot po dolžnostih.
Ni čudno, da si sovjetski ljudje ne žele vojne; saj vedo, da se bo v miru njihovo življenje le še vedno bolj lepšalo, dočim bi vojna v kratkem času uničila pridobitve njihovih dolgoletnih naporov in žrtev. Z vero v moč miroljubnih sil v svetu uresničuje velika domo-

KAKO TRZASRV OBČIN V SKRBI 7/A
■	’ ■ j
Tudi prebivalci Banov in Konkonela spadajo upravo tržaške občine, ali ve to g. Bartoli ?
V Banah imajo samo eno javno pipo - Ker ni kanalizacije morajo prebivalci po cele ure stražiti, da jim voda ne vdere v stanovanja - Potrebna je javna razsvetljava - Za prebivalce Konkonela bi se avtobus moral ustaviti pod vasjo - Čez njive in pašnike je zgrajena pot za tanke
nedeljo, 11 t. m. so nas Sa~ lc‘ prav prijetno presenetili s [Jo igralsko skupino, ki nam bodala Finžgarjevo dramo v lf| dejanjih «Razvalino življe-Priznati moramo, da so pre-.9 naše pričakovanje posebno j'Po izgovorjavo in s prisrčno 1° igro. Igri se pozna, da vsi ykbeznjio sodelujejo.
r,	* * *
[boke so te korenine» v Do-
brist. delavcev.
torek, 13. t. m. Je nastopila fomu prist. del. dramska sku-i" italijanskih tovarišev CCP ^btažič» z napredno socialno .[to «Globoke so te korenine». J5 Je tako po vsebini kakor po lajanju v polni meri zadovo-i° Številno občinstvo, ki je do ljJa napolnilo veliko dvorano I n ob morju.
* * *
Ustavo SHPZ — je daro-i,,! tov. Benoljeva ki je sama P zastavo izdelala, 1845.— ^rav lepa hvala.
1*
V	zadnji številki «Dela» je bil objavljen članek o raznih potrebah prebivalcev Bazovice. Članek se je zaključil z ctbljubo. da bo «Delo» nadaljevalo s podobnimi članki, da osveži spomin upraviteljem tržaške občine na dolžnosti, ki jih imajo napram prebivalcem podeželskih vasi občine Trst, Zato se tokrat podamo v Bane in Konkonel. Citatelji naj nam sledijo in bomo skupino pregledali, kaj vse potrebujeta omenjeni dve vasi. Dan je bil deževen, ko smo se namenili v omenjeni vasi. Spoznali smo se s pridno in skrbno ženo, kateri so se pridružile še druge.
Pred hišami številka 28 in 36, ko dežuje, stoji po tri in celo štiri dni voda, ki doseže tudi do petnajst cm. toda Vas leži sicer na višini, toda prav ta kraj je nižji bodisi od leve kakor od desne strani. Voda dere s ceste na dvorišča in tudi v stanovanja. Ljudje, ki v teh hišah stanujejo so primorani po cele ure z metlami čistiti vodo in stražiti, da jim voda ne vdere v stanovanja. Potrebno in nujno je, da se na spodnji strani cesta zniža vsaj za 25 centimetrov ter da se po vasi napravi kanalizacija za odtok vode.
V	vasi je samo ena javna vodna pipa in gospodinje morajo nositi vodo na glavi ali pa v vrčih do 250 metrov daleč. V lepem vremenu se to še prenese, toda, ko dežuje, ali v zimskem času, ko sneži in piha burja, je to delo naporno in nevarno radi poledenele poti. Dolžnost občine je, da poskrbi za postavitev še dveh javnih vodnih pip, eno v spodnjem in eno v zgornjem delu vasi. Poleg tega stoji na prostoru, kjer je danes vodna pipa, stari vaški vodnjak, v katerega se steka voda z bližnjih streh. Nihče ni vodnjaka očistil že leta in leta. Kadar primanjkuje vode (in to se v poletnem času večkrat zgodi) uporabljajo vaščani vodo iz omenjenega vodnjaka. Po mnenju prebivalcev iz Ban bi bilo treba vodnjak očistiti, ga pokriti in pri zidu ali ob hiši na eni ali drugi strani postaviti črpalko s katero bi po potrebi vaščani črpali čisto in ne umazano vodo. Na ta način bi prostor za-dosoval za obračanje vozov in avtomobilov, kar je danes nemogoče.
Druga stvar, ki ni prebivalcem Ban všeč, je zaprta cesta, ki vodi iz vasi preko trbiške ceste na pašnike in travnike. Na tem' mestu je podjetje za gradnjo cest zgradilo napravo za asfaltni gramoz, ki ga uporablja na trbiški cesti. Radi tega morajo kmetje goniti živino na pašo po drugi poti preko ceste Trebče-Opčine, ki je
nost za živino radi velikega prometa vojaških motornih vozil. Vaščani so sicer že protestirali, toda vse zaman. Danes se stvar da zelo težko rešiti, ker bi bilo treba odstraniti naprave omenjenega podjetja, vendar naj se v takih primerili podjetja posvetujejo z vaščani predilo mislijo nekaj graditi.
V bližini omenjenih naprav imajo prebivalci Ban svoje vrtove in njive, kjer pridelajo zelenjavo, krmilno peso in drugo. Radi stalnega dima, ki se dviga iz peči, kjer topijo asfalt in ki je masten in gost, je ves
menjenih del, naj bo to v vzpodbudo in opozorilo tržaški občini, da tudi v Banah živijo tržaški občani in ne samo ameriški državljani.
Približno četrt ure hoda od Banov leži vas Konkonel oziroma Ferlugi, Po dolgem pričakovanju in po številnih prošnjah je občina vendar poskrbela za tlakovanje ceste. Ker leži vas, v bregu in je pot zelo strma, je voda ob deževnih vremenih popolnoma razorala cesto. Od zadnje hiše proti Trstu pa do openske ceste ni
občina poskrbi, da se na tem kosu poti postavijo vsaj tri javne žarnice in sicer dve od vasi do glavne ceste in ena od glavne do openske. Policijske oblasti ipa so dolžne postaviti na omenjeni kraj stal-neg policaja vsaj v večernih urah do polnoči, to je do zadnje vožnje openskega tramvaja.
Poleg tega je v vasi potrebno, da se postavi še ena jo-vna vodna pipa na sredi vasi, ker je edina pipa oddaljena od zadnjih hiš tudi 150 metrov in ker je pot zelo strma po-
Vodna pipa na Konkonelu.
nadzemeljski pridelek neužiten za ljudi in za živino. Kdaj bo podjetje poskrbelo za zgraditev visokega dimnika? Občina naj posreduje in naj zahteva, da se omenjeno delo nemudoma izvrši.
V spodnjem delu vasi so si štiri družine zgradile vsaka svpjo hišo. Plačati so morale veliko vsoto denarja za napeljavo vode. Sedaj nimajo javne razsvetljave in ne ceste. Dolžnost občine je, da poskrbi za namestitev ene javne žarnice in da popravi aii zgradi v ta predel vasi novo pot.
Omeniti moramo veliko škodo, ki jo povzročajo vojaške sile z vajami n prometom. Na pašnikih igraj r vojaki nogomet in podobne igre, kopljejo za svoje igre globoke jame. betonirajo dolge in ozke pasove prav po sredini pašnika. Iz tankovske kasarne so prej tanki vozili pod hribom proti Opčinam po gmajni. Pred časom pa so napravili tankovsko pot kar čez njive in pašnike, ne glede na ogromno škodo, ki jo trpijo siromašni kmetje Banov. Omenili smo le najvažnejše probleme, za rešitev katerih so se prebivalci že po-
nobene žarnice. Pot je slaba, ! meni za žene velik trud. stima in nevarna. Vsak dan se Ker je cena tramvaja visoka približno 50 ljudi vrne iz me-j (sto iir v mesto in nazaj) Kon-sta pozno zvečer. Preveč po-! konelci želijo, da bi se avtobus, gostoma se dogaja (kakor je, ki vozi iz Trsta na Opčine, pripovedovala neka mladinka), ustavil pod vasjo. Prebivalci da neznanci napadajo ali ustav-1 Konkonela bi s tem prihranili ijajo žene in dekleta z ne prav na denarju in na času, ker bi
prostor ne dovoljuje, se moramo pri tem ustaviti ter pozvati upravo tržaške občine, naj se spomni na potrebe občanov iz Banov in iz Konkonela, ki ne bodo odnehali zahtevati svoje pravice.
vina socializma nove velikanske načrte, ki postopoma uresničujejo novo, srečno dobo komunizma, ko bo vsakdo dajal po svojih močeh in prejemal po svojih potrebah.
Današnje življenje v ZSSR pa je šele začetek prave blaginje, ki si jo z novimi velikanskimi deli ustvarjajo sovjetski ljudje. Neizčrpne možnosti, ki jih nudi človeštvu uporaba atomske energije v mirne namene. kažejo vsem narodom pot v srečno dobo sveta, ki ne bo poznala ne pomanjkanja ne skrbi. Zato si miroljubno ljudstvo vsega sveta želi le miru, ki edini more peljati do sreče in zadovoljstva vsega človeštva. Delo, borba in uspehi sovjetskih ljudi naj nam bodo vodnik na naši poti do miru, blaginje in sreče.
Genialni \otlja govjelskega ljudstva J. V. STAI IN
NEiiOČ CVETOČA INDUSTRIJA ŽIVOTARI PO KRIVDI MONOPOLISTOV
Ladjedelnica Sv. Roka
je življenjsko važna za Milje
Ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, dosi ima za seboj skoraj eno stoletje uspehov polnega razvoja, preživlja danes zelo težko krizo Svoj čas je bila ta ladjedelnica tako opremljena, da je lahko tekmovala, ne le z ladjedelnicami v Trstu, temveč tudi z večjimi ladjedelnicami v svetu. V njej je bilo zaposlenih povprečno po 1600 delavcev. Danes pa se je to število skrčilo na 700 in še
V letih 1928-1931 je bilo pri Sv. Roku zgrajenih sedem manjših ladij. Sele leta 1935 se je ladjedelnica nekako opomogla. To je bilo tedaj, ko so v njej prenovili ladji «Timavo» in «Riave». Po izbruhu vojne v Afriki in za časa priprav na drugo svetovno vojno je bilo v ladjedelnici zaposlenih do 1300 stalnih delavcev. Naročila, za katera se je tedaj
. , . „nn . ,	...	. pogodilo vodstvo ladjedelnice pa
od teh 700 delavcev jih mnogo za-	,	, ,	,
c...	1 so bila popolnoma dokončana ko-
maj leta 1950!
časno dela v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu.
Ladjedelnica Sv. Roka je doživela prvo krizo že ob ustanovitvi družbe Združenih jadranskih ladjedelnic tCRDA) oz. potem, ko je ta družba ustanovila večje ladjedelnice v naši deželi. Od takrat dalje je dobivala ladjedelnica Sv. Roka v glavnem tista naročila, ki jih Združene jadranske ladjedelnice, iz katerega koli razloga, niso sprejele, ali pa jih zaradi preobremenjenosti niso mogle sprejeti.
Pred nekaj desetletji so iz ladjedelnice Sv. Roka odpeljali velike žerjave, ter razne druge moderne naprave. Da ni prišlo do odstranitve važnih strojev se je zahvaliti osebju, ki je bilo zaposleno v ladjedelnici in ki se je odločno uprlo vsakemu poizkusu.
Kriza se je še povečala po prvi svetovni vojni.
ddbrimi nameni. Prebivalci so te stvari sicer javili policiji, ki je na mesto poslala parkrat policaja. Da se to prepreči, naj
Imeli mnogo manj pešačiti.
Mnogo je še manjših stvari, ki delajo skrbi prebivalcem Konkonela in Banov. Ker pa
NA KONKONELU
Ze davno se je izkazalo, da je za razvoj — ali vsaj za obstoj ladjedelnice — nujno potrebna njena obnova in modernizacija naprav. Tem bolj pa se je izkazala nujna ta potreba po koncu zadnje vojne, ko je kriza še resneje pritisnila na ladjedelnico in ko ji grozi skorajšnji zaton. Toda do uresničitve tega načrta ni prišlo. Obnovljene so bile le tiste delavnice, ki so bile porušene za časa bombardiranj in Se te ne vse ker namesto prvotnih zidanih hiš so postavili nekaj barak. Zaradi tega ima danes ladjedelnica še manjšo zmogljivost kot pa pred vojno. Povrh tega pa še danes uporabljajo v ladjedelnici staro orodje, katero so kvečjemu nekoliko popravili. Mnogo delavcev mora delati kar na prostem, kjer so izpostavljeni slabemu vremenu, burji iti mrazu. Številni stroji so še vedno »rez motornega ali električnega pogona. Za njih pogon služijo le lelavske roke! Močno se pogreša pomanjkanje velikih žerjavov; nesto njih uporabljajo manjša premična dvigala, katerih zmogljivost znaša komaj 3 tone. Zaradi \seh teh pomanjkljivosti ni mo-joče zgladiti v tej ladjedelnici adje s preko 5.000 ton teže.
In vendar ima ladjedelnica Sv. loka vse možnosti obstoja in po-oje razvoja. V njej bi lahko izdelovali, obnavljali in popravljali ladje za lokalno plovbo. To delo bi lahko opravljali seveda pod pogojem, ako bi prišlo do zaželene modernizacije o-preme ladjedelnice. Toda prav to — dejstva nam eč kažejo — ni
po volji krogom, ki si lastijo monopol nad ladjedelniško industrijo, ki je življenjsko važna za naše ozemlje, zlasti za življenje in razvoj Milj in okolice.
Ko so delavci ladjedelnice zahtevali od vodstva, naj nabavi močen žerjav na električni pogon, so dobili v odgovor, da je to nemogoče enostavno zalo, ker stane preveč — menda 80 milijonov lir. Seveda je to izgovor, ki nikakor ne drži, kajti, ako preračunamo, kaj stane ma-neviranje malega premakljivega dvigala, dobimo rezultat, ki nam jasno in točno pove, da bi ladjedelnica im.ela velike koristi od močnega žerjava in da bi vodstvo v določenem času gotovo prihranilo milijone lir, ki bi jih potrosilo za nabavo novega žerjava. Poleg tega pa bi bilo delavcem mnogo lažje pri delu.
Se vedno so nam živo v spominu borbe, ki so jih vodili pred dvema letoma delavci in nameščenci ladjedelnice zato, da bi jo ohranili pri življenju. Znano nam je tudi, da so to borbo podprli vsi miljski meščani, trgovci, obrtniki in kmetje, ki se zavedajo dejstva, da bi izguba ladjedelnice pomenila za Milje strašen udarec in to na vseh poljih. Tedaj je bil ustanovljen tudi poseben odbor za obrambo ladjedelnice Sv. Roka. Ta je posredoval pri raznih oblasteh, pri predsedstvu cone in pri VU. Kaj se je doseglo? Lahko rečemo, nič. Bodisi eni ali drugi predstavniki oblasti se izgovarjajo, da ni kreditov na razpolago in da ladjedelnica Sv. Roka ne more tekmovati z drugimi rnoderneje opremljenimi ladjedelnicami. Seveda so to prazni izgovori. Prav tisti, ki se z njimi izgovarjajo nosijo poglavitno krivdo, da ta ladjedelnica hira'
Vse to pa miljskih delavcev ne straši tako, da bi obupali. Kot prejšnja leta, tako tudi danes vodijo borbo za obstoj in razvoj svoje ladjedelnice; kajti zavedajo se, da ta pomeni zanje in za njih družine vir življenjskega obstoja!
legnili, toda, ker so do sedaj daljša in predstavlja nevar- zaman pričakovali izvedbo o-
V hiši vdove Mimrinke v Pasji ulici so pi-rovali. Tri in dvajset oseb je bilo prisotnih od katerih pa pet ni prav nič jedlo. Vihali so nosove in tožili, da se slepe. Sveče, luči in iz gostilne izposojeni kromov lestenec so svetili tako močno, da je eden izmed gostov — bil je telegrafist — važno zakiopil oči in začel govoriti o električni razsvetljavi v mestu in na deželi. Tej razsvetljavi kakor sploh elektriki je prerokoval sijajno bodočnost. Vkljub temu so ga drugi gostje le malomarno poslušali.
«Elektrika...» je godrnjal starešina s topim pogledom na svoj krožnik. «Po mojem mnenju je električna razsvetljava sleparija. Tu vtaknejo noter oglje in hočejo natrositi peska v oči Ne, bratec, če mi že hočeš dati razsvetljavo, !e nikakega oglja, pač pa nekaj resničnega, kar se da prijeti z rokami. Daj mi luč — razumeš Luč, ki je naravna in ni ie slepilo!»
«Ce bi le enkrat videli, iz česa se sestavlja električna baterija», je omenil velevažno telegrafist, «bi gotovo drugače sodili.»
«Nobene baterije nočemo videti, sama sleparija... Prevarjajo ie preprosto ljudstvo... Zadnje kaplje krvi mu iztisnejo... Vi pa, mladenič —- nimam časti, da bi poznal vaše ime bi vsekakor bolje storili, če bi pili in drugim nalivali, kakor da podpirate take sleparije.»
«Enako mislim tudi jaz, dragi starešina», se je oglasil s hripavim glasom ženin Aiplom-bov, mlad mož z dolgim vratom in ščetina-stimi lasmi. «Čemu učeni razgovori? Tudi jaz se rad kratkočasim, razgovarjaje se o vseh možnih odkritjih v znanstvu, toda vse o pravem času! In tvoje mnenje, moja draga?» je dostavil, olbrnivši se k svoji nevesti.
Nevesta Dašenka, ki so ji bile zapisane na obrazu vse dobre lastnosti razen sposobnosti misliti, je zardela in dejala:
«On se hoče le z omiko ponašati in govoriti vedno o nerazumljivih stvareh.»
«Bogu bodi hvala, mi smo živeli vedno brez omike in sedaj oddajamo že tretjo hčer dobremu možu», je pripomnila nevestina mati z drugega konca mize, vzdihnila in uprla svoji pogled telegrafista.
«Ce smo vam preveč neomikani, čemu prihajate k nam? Pojdite vendar k omiikancem.»
Nastal je splošen molk. Telegrafist se je
ZAKON IZ PRERAČUNLJIVOSTI
A X T O A’ 8» A V S, <» V S i1 i1 K H O V
zmedel. Nikdar si ni bil mislil, da bo imel razgovor o elektriki tako čudne posledice. Nastala tišina je imela sovražen značaj. Imel jo je za znak splošne nezadovoljnosti in čutil da se mora opravičiti.
«Vašo družino sem vedno visoko cenil, Tatjana Petnovna», je dejal, «in če sem govoril o električni luči, ne pomeni še, da se je to zgodilo iz napuha. Darji sem vedno iz srca privoščil dobrega ženina. Dandanes je težko dobiti dobrega moža, Tatjana Petrovna. Dandanes se ženi vsakdo le iz sebičnosti, zaradi denarja...»
«Ali naj bo to namigovanje?» je vprašal z mežikajočimi očmi ženin, ki ga je bila rdečica polila.
«O kakem namigovanju ni govora», je odgovoril telegrafist, ki je že izgubljal pogum. Jaz ne govorim o prisotnih. Menim le tako... na splošno. Prosim vas...! Vsi, vedo vendar, da ste iz ljubezni... Dota je le malenkost...»
«Ne, to ni nobena malenkost.» se je užaljeno vmešala Dašenkina mati. »Govori, gospod, a ne zagovori se. Poleg tisočaka ji damo še tri obleke, posteljo in to je poglavitno pohištvo! Le pojdi drugam in ogleduj si, kje dobiš tako doto!»
«Saj nič ne rečem... Pohištvo je v resnici lepo. Jaz bi rad le o tem govoril, dasi se je užalil ženin, kakor da bi bil kaj namignil...»
«Ne namigujte», je dejala nevestina mati. «S starešino sva vas povabila na ženitovanje, vi pa govorite o vsem mogočem Ce ste že vedeli, da se ženi Jager Teodorovič le radi koristi, zakaj nam niste tega prej povedali Prišli bi bili in govorili kat sorodnik: tako in tako je, on, kakor se zdi, gleda le na svoj dobiček... Toda grešnik si ti, dragec!» se je nenadoma obrnila mati s solznimi očmi k ženinu. «Jaz sem vas dobro pitala in napajala in svojo hčer sem bolje čuvala kot kak sma-rakd... in ti... si vse že prej preračunal...»
«In vi ste verjeli tej kleveti?» se je raz-
hudil Aplombov, vstal izza mize in si pogladil svoje ščetinaste lase. «Hvala! Hvala za tako mnenje. Toda vi, gospod Blinčikov», je nadaljeval in uprl svoj pogled v telegrafista; «Vi ste sicer moj znanec, toda jaz vam ne dovoljujem, da se tako sramotno vedete v tuji hiši. Izginite!»
«Kako menite?»
«Izginite! Zeiim le, da bi bil tak poštenjak, kakršen sem jaz. Skratka odidite!»
«Nehaj! Dovolj!» so se oglašali ženinovi prijatelji i-n ga potegovali na sedež. «Sedi! Nehaj1»
«Ne pokazati hočem, da nima pravice tako govoriti! Jaz sem se poročil iz ljubezni. Ne razumem, čemu posedate še tu! Odidite!»
«Jaz nisem nič... Jaz sem vendar...» je mrmral zbegani telegrafist in vstal. «Ne razumem nič. Prav, jaz odhajam.. Se prej prosim, da mi vrnete tri rublje, ki sem vam jih posodil za nabavo telovnika. Jaz izpijem še svoj kozarec i-n grem, prej mi pa plačajte svoj dolg».
Ženin je precej dolgo šepetal s svojim prijatelji. Ti so mu zložili rublje v drobižu, ki jih je nato ■nejevoljno vrgel proti telegrafistu. Ta je še dolgo časa iskal svojo službeno čepico, pozdravil vse in odšel. Tako se včasih konča nedolžen razgovor o elektriki! Ženitovanje se je bližalo koncu in prišla je noč. Dobro vzgojeni pisatelj obrzda svojo domišljijo in pogrne nadaljnje dogodke s temnim zastiralom skrivnosti.
Rožnoprstna Aurora, boginja zarje, ščiti še Himna, boga svatbe, v Pasji ulici, toda za njo prihaja sivo jutro in daja pisatelju obilno gradiva za
drugi in zadnji del.
Sivo jesensko jutro. Čeprav ni še osma, je že Pasja ulica nenavadno živahna. Po pločniku letajo razburjeni redarji in hišniki. V vežah se stiskajo zmrzle kuharice, v očeh se jim izraža največja zaskrbljenost. Iz vseh
oken kukajo prebivalci. Iz odprtega okna večje pralnice gledajo ženske glave, druga nad drugo.
«To vendar ni sneg, to ni., človek si ne more predstavljati, kaj naj je lo», se čujejo opazke
Po zraku od tal do streh se vrtinči nekaj belega, snegu zelo podobnega. Ulica je že bela, svetilnice, strehe, klopi hišnikov pred vrati, ramena in čepice, vse je belo.
«Kaj se je zgodilo?» poprašujejo perice mimoidoče hišnike.
Toda hišniki samo mahajo z rokami in hite dalje. Sami ne vedo. kaj se je zgodilo. Slednjič prihaja po cesti hišnik, govori sam s seboj in sprem,ija svoje besede z živahnimi kretnjami. Gotovo je bil na licu mesta in ve vse.
«Kaj se je zgodilo, batjuška?» poprašujejo iz okna.
«Zamera, odgovarja hišnik. «V Mimrinkovi hiši, kjer je bila včeraj svatba, so ženinu premalo dali. Mesto tisočaka so mu dali le — pet sto rubljev.»
«In — kaj je napravil?»
Razsrdil se je. «Jaz», je dejal, «jaz hočem», je dejal.... Tako je bil ljut in besen, da je pe nico razj>aral in stresel ves puh skozi okno. •Oh. koliko puha! Prav tak ko sneg!»
«Ga že peljejo, ga že peljejo!» se slišijo glasovi. «Je že tu!»
Od hiše vdove Mimrinke prihaja sprevod. Najprej dva redarja z zaskrbljenimi obrazi. Za njima stopa Aplombov, odet s plaščem in cilindrom na glavi. Na njegovem obrazu razbereš: «Poštenjak sem, a oslepariti se ne dam!»
.«Sodnija vam že pokaže, kak mož sem!» godrnja in se venomer obrača.
Za njim stopicate s solznimi očmi Tatjana Petrovna in Dašenka. Hišnik s knjigo v roki in nekaj paglavcev zaključujejo ta sprevod.
«Zakaj se jočeš, mala?» vprašujejo perice Dašenko.
«Zal ji je pernice!» se oglasi mesto hčere mati. «Trije pudi, moje drage! In kakšen puh! Puhec pri puhcu - niti najmanjšega peresca ni bilo vmes! Bog me je kaznoval na moja stara leta!»
Sprevod je zavil mimo ogla in Pasja ulica se polagoma umirja. Puh pa naletava po ulici do večera.
MAM...
OD SAMIH «DOBROT» BODO St: PSi CRKALI — Beograjski oblastniki že res več ne vedo, Kje se jih drži glava in... Od iuniiti «gospodarskih reform» se jhii je očividno začelo že vrteti v glavi. Danes ti «višajo» plače, jiuri bodo višali cene, pojutrišnjem pa jih bodo zopet nižali, i uno namreč zgleda vsaj na papirju. Dejstvo pa je in ostane te eno in sicer, da je v Ti-i\jui Jugoslaviji iz dneva v dan uecja ueda in Lakota. Kljub osem oou odstotnim «poviškom» piac in vsej «prosti» proaaji.
Ni dolgo tega, ko so se titofa-sisti na vse pretege bahali s svojim «povišanjem» plač. Le sKoaa, aa so bile slednje povišane te na straneh «Primorskega» in urugih litovskih trobil, j ugosiovanski delavci pa še jetrno stiskajo pas na račun mesečntn JO in več tisoč dinarjev plače, ki so obtičale le v peresih titovskih urednikov.
Nekaj sličnega velja tudi za «ponovno znižanje cen osnovnim živiiom», o katerem se na vsa usta baha tržaško titovsko i.ooilo. Pomislite, nič več «mize rije» in pomanjkanja — olje m mast bodo prodajali odslej po 2uu dinarjev, namesto 270 kol aoslej. Tudi sladkor in druga živila bodo skoro «zastonj», iorej piava «obljubljena deteta», v kateri se cedi sam med in mleko. Kako pa ne? Delavcem so «povišali» plače na 30 tisoč amai jev mesečno, cene živilom so se «ponovno znižale». Kaj hočete še? Se preobjedli se bodo od samih «dobrot» in če si ame-i iški delavci lahko kupijo s svojim zaslužkom po en avtomobil
—	vsaj tako trobentajo razni glasniki zapadne «demokracije»
—	potem lahko mirne vesti sklepalno, da si bodo jugoslovanski delavci sedaj lahko kupili kar... dva avtomobila ali pa v zameno po en helikopter. Se paketov ne bo treba več pošiljati v Jugoslavijo in nad 30 tržaških tvrdk, ki ima sedaj s tem poslom polne roke dela bo kar čez noč «faliralo».
Tako nekako bi izgledal položaj, če bi hoteli vzeti za resno le trohico tistega, s čemer se baha titovsko časopisje. Na žalost pa vsi dobro vemo, in to vedo morda še najbolje prav razni titofašistični podrepniki v Trstu, ki imajo svoje družine ali svojce v Jugoslaviji, da je realno stanje povsem drugačno, pa naj titofašisti še toliko pisarijo in trobijo o «ponovnih znižanjih cen» in «povišanjih plač». Od takih «dobrot», ki jih oznanjajo titofašisti še psi cr-kajo.
MEHKEGA SRCA SO POSTALI — Gospoda okrog «Katoliškega glasa» je postala posebno v zadnjem času nekam zelo mehkega srca. Pomislite, da so se začeli ti novopečeni «križarji» razburjati zaradi naših lepakov, v katerih je nazorno prikazano dejansko stanje našega Ozemlja, ki se nahaja v an-glo - ameriških kleščah. Titova in De Gasparijeva glava na koncu klešč sta postali za «križarje» pravi kamen spotike. Jezijo se, češ da je to «brutalno sovraštvo» in da samo «ijudožrci natikajo človeške glave na drogove». Za protikomunistične «križarje» je taka propaganda «kanibalstvo»; brez dvoma, ker gre za glavi dveh ameriških hlapcev in barantačev z našo usodo in našim O-zemljem. V svoji «goreči krščanski ljubezni» do teh dveh velikih «človekoljubov» kličejo na pomoč celo consko predsedstvo, ki bi moralo — po njihovem mnenju — prepovedati tako «kanibalstvo». Gospodje o-krog «Katoliškega glasa» so verjetno pozabili, da se ne nahajamo več v dobi inkvizicije in srednjeveškega mračnjaštva
Ker so že tako mehkega srca, kar se tiče glave beograjskega rablja in De Gasparija, zakaj se ne bi rajši spomnili in obsodili tapetnih bombardiranj korejskih mest in vasi po ameriških letečih veletrdnjavah in požigov desettisočev domov ter umorov nedolžnih korejskih o-trok in starčkov. Ali ni to «kanibalstvo»? Kaj pa obešanje črncev v Ameriki in javno zažiganje njihovih trupel ob brezbrižnem gledanju raznih «šerifov» — ali ni to morda večje «kanibalstvo» kot pa lepak, ki jih bode v oči? O vseh teh grozotah «Katoliški glas» ni še nikdar zinil in bi tudi zaman pričakovali, da bi taka početja obsodil.
Saj jih razumemo. Množični pokolji v Koreji, grožnje z atomskim uničenjem človeštva spadajo pač v vrsto najmodernejših inkvizitorskih metod nove «križarske vojne» proti komunizmu in v znamenju «z ognjem in mečem» je Trumanovim «križarjem» pač vse dopuščeno. Gre pač za «atomsko svobodo», ki je «Katoliškemu glasu» nedvomno zelo pri srcu.
TAC JE TITOVCEM PRI SRCU — 1 itovcem je zelo pri srcu usoda ameriške letalske družbe TAC, ki se je ustanovila v Trstu pred nedavnim in namerava zgraditi med Prosekom in Briščki novo letališče. Zato pa so se tako obregnili ob časopise, ki so obvestili javnost o resničnih namenih nove družbe in novega letališča pri Proseku. Pravzaprav se nam zdi čudno, da se tako razburjajo. Izgledalo bi, da imajo tudi oni svoje prste vmes . . .
Ko že toliko govorijo o «urbanizaciji» slovenskega podeželja, bi morali vsaj na videz nasprotovati zgraditvi letališča na slovenskih tleh; kajti tudi to bi pripomoglo k potujčevanju. Toda ne. Tega nismo nikoli slišali iz njihovih ust. Da, da, ameriško prijateljstvo je več vredno kot pa načelna borba za ohranitev slovenstva .. .
TORKOVE SEJE OBČINSKEGA
Roiimiaistieiii svetovalci proti povišanju najemnin
Tov. Košuta ponovno zahteva obnovitev otroških vrtcev v Gropadi, na Proseku Kontovelu in ustanovitev novega vrtca v Rocolu - Gombač predlaga podaljšanje filobusne proge "11„ - Vsi svetovalci, razen Agneletta in Gianpiccolija glasujejo za protest proti napadu v Krkavčah - Odsoten titovski svetovalec
V torek večer je bila običajna seja občinskega sveta v rrstu. Na njej so razpravljali o litevilnrh vprašanjih, ki so jih stavili zlasti našu svetovalci. Tov. Ur. Vveissova je zahtevala od obč. odbora, naj seznani javnost, kaj je bilo napravljeno v zadnjem času za io, aa se odpravi veliko nezadovoljstvo, ki so ga povzročile slabe razmere v glavni oolnici. Seveda ta zahteva m o;la -po volji odboru oz. večini. Tov. Gombač pa je opozoril, da je v Kocoiu premalo hidrantov, obenem pa je zahteval, naj se podaljša lilofousno progo «11» do gostilne pri Zajcu. Na to mu je odgovoril odb. tfisi.ntin, da bo po preureditvi proga podaljšana za en, km.
Tov. Košuta je za tem ponovno zahteval otroški vrtec za Kadnče-Gropado, za Pro-ses-Kontovei in za Kocol. Odgovoril mu je odb. Scioiiis ter dejal, da «ve za obstoječe potrebe», toda, da jim je nemo-
Sklepanje
računov
polovinarjev
Dne 11. novembra se je zaključilo agrarno lelo 1950-51. S tem dnevom bi se morali obenem zaključiti računi med veleposestniki in koloni ter polovinarji. Toda žal nad 80 odst. veleposestnikov, posebno iz miljskega okraja, ni še zaključilo knjigovodstva prejemkov in izdatkov.
Beležimo tudi mnogo primerov veleposestnikov, ki nočejo priznati niti znanega (dodo De esasperi», s katerim se priznava polovinarjem 53 odst., in 4 odst. za izboljševalna dela. Slednji zahtevajo od polovinarjev še vedno polovico pridelkov. In v majskem okraju imamo na žalost še mnogo polovinarjev, ki izročajo še vedno svojim gospodarjem 50 odst. pridelka.
Kmetijska strokovna zveza BS je sklenila 11. novembra 1948 sporazum z največjimi zemljiškimi lastniki miljskega okraja, na podlagi katerega pripada polovinarjem 60 odst. pridelka ter nadaljnjih 10 odst. od lastnikovega deleža za izboljševalna dela.
Sporazum pa velja seveda samo za tiste veleposestnike, ki so ga podpisali, za ostale pa velja (dodo De Gasperi». Med podpisniki sporazuma in polovinarji ni prišlo vse do danes do nikakih sporov, ker so se slednji držali dosledno prevzetih obveznosti.
Bo drugi strani pa Je nastalo mnogo sporov med lastniki, ki nočejo upoštevati niti znanega (dodo De Gasperi», in polovinarji. v zvezi s tem je bilo v zadnjem času rešenih pri Kmetijski strokovni zvezi ES mnogo takih zadev, ki so se vse poravnale v korist polovinarjev.
Pozivamo torej vse polovinarje in kolone, naj zahtevajo ob zaključku agrarnega leta tudi zaključek vseh računov ter obenem 10 oziroma 4 odst. od gospodarjevega deleža za izboljševalna dela (popravila stavb, hlevov, gnojila, nasaditev novih vinogradov, sadovnjakov, itd.). Zahtevajo naj tudi zadevno knjižico za vodenje medsebojnih računov izdatkov in prejemkov, ki mora biti v dveh izvodih. Enega obdrži posestnik, drugega pa polovinar.
Vsekakor pa naj se vsi prizadeti v primeru kakih nesoglasij ali sporov pri zaključnih računih takoj obrnejo do Kmetijske strokovne zveze enotnih sindikatov v ul. Zonta št. 2, kjer bodo prejeli vsa potrebna navodila in pojasnila.
MARIJ GERBEC
Razstava o SZ v Tomažiču
V dvorani prosvetnega društva Tomažič je bila ta teden posebna razstava, ki prikazuje življenje in delo sovjetskih ljudi. Razstava je bila okusno urejena. Obiskalo jo je mnogo ljudi. Želeti je, da bi podobne razstave priredili tudi na podeželju, n. pr. na Opčinah, v Dolini in v 'Nabrežini.
goče zadostiti zato, ker ni dovolj denarja. To je pač najenostavnejši odgtavor! Toda gospod Sciolis naj ve, da se okoličamski davkoplačevalci s takimi odgovori ne strinjajo, zato bodo še nadalje vztrajali pri svojih pravičnih zahtevah!
Obžalovanja vredno je zlonamerno podtikanje «Primorskega dnevnika» v zvezi z omenjenim vprašanjem. Sicer pa zadevo razumemo. Ker komunisti tolmačijo zahteve slovenskega prebivalstva, se pač morajo titovci ob to spodtikati Toda vprašamo jih, kje je njihov predstavnik v 'občinskem svetu in kaj je storil v korist Slovencev? Mar je v torek izostal zato, ker je predvideval, da bo «grmelo» zaradi zločinskega napada na koprskega župnika, ki so ga organizirali t it ofaš i s t ič n i pr etepači ?
Tov. Radicli je na to zahteval, naj se vnese v dnevni red prihodnjih sej vprašanje povišanja najemnin, ki tako vznemirja široke množice meščanov. Pozval je odbor, naj čim prej napravi potrebne korake zato, da VU ne raztegne tozadevnega italijanskega zakona tudi na Tržaško ozemlje.
Na zahteve tov. Radicha je odgovoril župan Bartoli, trdeč, da zanj ni to vprašanje tako resnega pomena. Poudaril je, da bi omenjeni zakon morali sprejeti radevolje tudi v Trstu
Za tem so razni odborniki odgovorili na razna vprašanja, ki so jih stavili svetovalci na prejšnjih sejah. Odb. Visintin je odgovoril svet. Agnelletu na vprašanje, zakaj je občina postavila klavnico v neposredni bližini openskega strelišča; odb. Sciolis pa svet. Ferlanu v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na obnovitev otroškega zabavišča pri Sv. Alojziju. Nato pa je župan sporočil, da je svetovalec misiinov Bruggeri podal ostavko ter da je izstopil iz omenjene stranke.
Na torkovi seji je bila izglasovana tudi resolucija na OZN zaradi zločinskega napa-da na koprskega župnika. Za resolucijo so glasovali vsi svetovalci razen odv. Aigmelleta ki se je izgovarjal, da vodijo oblasti preiskavo o zadevi in da je zato prerano protestirati (Ali ni to znak zagovarjanja titofašističnih zločincev, ki rovarijo v coni B?) in pa seveda «duhovitega» Giampicco-lija.
Zahtevajte dvojezične tablice!
Ko je bil naš list že urejen, smo zvedeli, da občinski nameščenci nosijo po hišah v Pa-dričalh in Gropadi nove tablice s hišnimi številkami in 2 imenom vasi pisanim samo v italijanščini. Nemalo začudeni se sprašujemo, kako more občinska uprava priti do kaj takega. Zakaj se niti pri tem, ne upošteva dejstvo ,da so naše okoliške vasi popolnoma slovenske? Prav gotovo bodo delili podobne tablice v prihod njih dneh tudi po drugih vaseh. Zato pozivamo prebivalce vseh okoliških vasi, naj tablice, pisane samo v italijanščini, enostavno odklonijo ter zahtevajo dvojezične.
Samovoljne oblastnike, prenapolnjene s šovinizmom, je treba prisiliti, do nam priznajo vsaj to pravico, da bomo na lastnih hišah imeli tablice tudi s slovenskim imertom vasi!
Delavci, člani
Delavskih zadreg
Ali ste že podpisali pristanek za povišani zadružni delež Delavskih za-žni delež Delavskih zadrug v znesku 500 lir?
Ce niste še izpolnili te obveznosti, storite to takoj in sicer s tem, da greste v najbližjo zadružno prodajalno. S seboj vzemite osebne izkaznico in zadružno knjižico. Zadružni delež lahko izplačate v obrok:h v teku dveh let.
S tem boste potrdili svojo zvestobo našemu zadružnemu gibanju in to bo obenem odgovor na vse spletke, ki se snujejo posebno v zadnjem času na škodo zadružnikov in njihove ustanove. Tudi na ta način bomo lahko preprečili, da bi se Delavskih zadrug polastili titofašisti, misini in drugi sovražniki zadružništva.
POMEN NEDELJSKE KONFERENCE
V BORB! ZA MIR, DELO IN SVOBODO
Križani bodo gostovali v Nabrežini
Prihodnjo nedeljo, 25. t. m. bodo gostovali Križani s Turgenje-vem «Tujim kruhom» v Prosvetnem domu v Nabrežini. Vabljeni vSi!
V nedeljo dopoldne je bila v Kinu ob morju organizacijska konferenca KP STO, katere so se udeležili zastopniki vseh sekcij in celic. Konferenco je ot-voril tov. Vidali, ki je med drugim poudaril, da se je po izkušnjah, ki jih je Partija doživela za časa predvolilne kampanje, v teku nabiranja podpisov za mir, v «mesecu tiska», v borbah za obrambo našega gospodarstva in v borbi proti barantanju s STO, izkazalo za potrebno, sklicati organizacijsko konferenco ter na njej razpravljati o vseh teh vprašanjih, podrobneje analizirati pomanjkljivosti pri dosedanjem delu ter perspektive za bodoče delo. Naša Partija — je poudaril tov. Vidali — se je morala letos trdo boriti z reakcijo najrazličnejšega kova; boriti se je morala za ohranitev lastnih sedežev, proti obre-kovalnim napadom, proti provokacijam in razbijaštvu vseh vrst.
Za tem je tov. Vidali orisal politični položaj v svetu, v katerem se je dotaknil vprašanja vojne na Koreji, blaznega oboroževanja netilcev vojne, sklepanja a-gresivnih paktov, sestajanja raznih ameriških generalov in «strategov» z njim podobnimi evrop-
S SEJ OBČINSKIH SVETOV NA PODEŽELJU
Proračun za leto 1952
je bil soglasno sprejet v Zgoniku
V Nabrežini so sklenili povišati najemnino za kamnolome - Svetovalec Bandini ponovno zagovarja koristi magnatov kamnoseške industrije Titofašisti bodo ponovno špekulirali s svojo «novoletno jelko»
V ponedeljek se je vršila tretja seja nabrežinskega občinskega sveta. Po prečitanju zapisnika je prevzel besedo odbornik Terčon, ki je dal na znanje svetovalcem, da se predvideva, da bodo hiše, ki so zgrajene na občinskem zemljišču, kot n. pr. ljudske hiše, ki jih gradi IAOP (Istituto Autonomo Case Popolari), po desetih letih postale last občine. Občinska uprava se bo za to stvar točneje pozanimala.
Kot glavna točka seje je bilo razpravljanje o podaljšanju pogodbe ter zvišanju najemnine za tiste kamnolome, ki jim najemniške pogodbe iztečejo leta 1952. V svojem poročilu je tov. Graton prikazal ogromne dobičke, ki jih kamnolom-ski industrijci črpajo iz na-brežinskih kamnolomov iin je zato primerno, da se jim tudi najemnina zviša. Do sedaj je
Se o "vanonijevem zakonu,,
Nova davčna uredba bo rodila le zmedo
Torej, namesto, da bi me< rodajne oblasti vzele v poštev predlog CGIL in ZES za povišanje delavskih plač in mezd, kar bi prav gotovo dovedlo do splošnega izboljšanja vseh panog našega gospodarstva, so uvedle tudi v naši coni nov davčni, takoimenovani «Vano-nijev zakon», ki bo nedvomno še poslabšal obstoječi položaj.
Na podlagi novega davčnega zakona bodo morali vsi davkoplačevalci, ki so podvrženi neposrednemu obdavčenju vsako leto prijaviti svoje dohodke na posebnih obrazcih, ki jih bodo prejeli od davkarije. Le osebe, katerih letni dohodki ne presegajo 600 tisoč lir so oproščene od omenjene prijave. (To so torej delavci in nižji uradniki). Kmetje pa so oproščeni le tedaj, ako njih letni dohodek ne presega 240 tisoč lir. Velike olajšave pri novem načinu obdavčenja bodo imeli veleindustrije!, veletrgovci in kapitalisti na splošno.
Tisti, ki so tozadevni davčni sistem predložili, ga odobrili in končno vsilili davkoplačevalcem, trdijo, da se bo na tak način dalo izenačiti obdavčenje. To je seveda gola laž, kajti prav po novem sistemu bodo najbolj prizadeti mali obrtni-
ki, trgovci, podjetniki in kmetje, medtem, ko uživajo pravo zaščito veliki magnatje. Zato po vsej pravici kritiziramo novi zakon in tiste, ki so ga uvedli
V kratkem bodo davkarije razdelile med davkoplačevalce-posebne prijavne pole. Ni še znano, ako bodo te pole pisane tudi v slovenščini, kar je nujno potrebno zaradi velike kompliciranosti. Vsekakor pozivamo že danes merodajne oblasti, naj vzamejo vsaj to vprašanje resno v poštev!
NOGOMET
Spored tekem, ki se bodo odigrale jutri, 18. novembra Prvenstvo STO - I. kategorija Rožandra - Sv. Marko, v Bo-Ijuncu ob 10.30; Sv. Jakob - Vesna, v Trebčah ob 10.30: Arzenal-Rojan, v Nabrežini ob 12.30; Frau-sln - Tovarna strojev, v Bol.iun-cu ob 12.30; Primorje P. K. - Pri-staniščniki, v Nabrežini ob 14.30; Skedenj - Costalunga, v Trebčah ob 14.30.
II. kategorija:
Opčine - Union, v Trebčah ob 8.30; Corale - Proletar, v Boljun-cu ob 8.30; Trebče - Partizani, v
Trebčah ob 12.30; Virtus - Nabrežina, v Trebčah ob 14.30. Počiva
ekipa Cebulec.
Cava Romana plačevala le 250 tisoč lir najemnine na leto, medtem, ko je izvažala iz kamnoloma mesečno tudi do 62 m3. Kubični meter kamna pa stane nad 46.000 lir. Občinski svet je sklenil, da podaljša najemniško pogodbo s Cava Romana za največ 15 let, najemnina pa bo znašala 400 tisoč lir letno. Poleg tega pa bo plačalo podjetje nadaljnjih 600.000 lir za vsakih 300 m3 izvoženega kamna, 2.400 lir pa za vsak nadaljnji kubični meter.
Med diskusijo, ki se je vršila o novi pogodbi za kamnolome je svetovalec Bandini (Torre) skušal dokazati svetu, da industrijci nimajo tako velikih dobičkov. Tudi na tej seji se je Bandini izkazal kot «dober zagovornik» koristi nafore-žinskih občanov...
* * *
Na torkovi seji občinskega sveta v Zgoniku je bilo največ govora o občinskem proračunu za leto 1952. Ker nam prostor ne dovoljuje bomo navedli samo zaključne številke.
Redni in izredni dohodki znašajo skupno 7.284.700 lir, redni in izredni 'izdatki pa 19.419.089 lir. Iz tega je razvidno, da ima občina Zgonik preko 12 milijonov deficita. Potrebe občine .in občanov rastejo, ker se zidajo nove šole otroški vrtci, stanovanjska hiša, novo občinsko poslopje, o-bratovanje občine se izpopolnjuje, bodisi v občinski upravi, v šolstvu, higieni, podporah itd., kar predstavlja nove velike izdatke.
Dalje je bilo govora o prevelikih stroških občine za bolnico, o nerednih zdravniških: obiskih v šolah, o otvoritvi tri-razredne šole v Gabrovcu, in o drugih manjših stvareh.
Zupan je poročal, da je po-
skrbel 19 dvojezičnih tabel
imeni vasi, ki bodo postavljene na križišča in na zidove.
Tovariš Furlan Ivan je za 'tem predlagal, naj bi občina s sodelovanjem vseh skupin organizirala letošnjo božičnico in obdarovala vse otroke brez politične špekulacije. Kot vedno, titovec Obad tega humanitarnega predloga ni sprejel. Rekel je, da se glasovanja vzdrži. Isto je storil tudi njegov kolega Budin. Tovariš Pegan je podprl predlog tov. Furlana in ožigosal tiste, ki mislijo špekulirati tudi z otroki. Za predlog tov. Furlana je poleg naše skupine glasoval tudi svetovalec SDZ Grilanc.
Protivnost titovcev dokazu-
Pod tem naslovom je spet enkrat hotela «Demokracija» udari-
ti po našem naprednem demokratičnem pokretu, ko besediči v svoji predzadnji številki o Elerjih, (dični vasici na hribu nad Škofijami» i.t.d. Pri tem se zaletuje v «mitjske kominformistične agita torje, katerim ni dovolj, da za-senčujejo politično obzorje naših starejših vaščanov, ampak tudi uspešno podirajo našo skromno prosvetno in šolsko stavbo».
Pri vsej najboljši volji, ki jo imamo, si prizadevamo ugotoviti, katero prosvetno in šolsko stavbo ima prav za prav pisač v mislih, pa vse zastonj!
Pa ne, da ono v Elerjih samih? Kako, saj vendar novopečeni kulturni izvedenec nima z ondotnim prosvetnim delovanjem prav nič skupnega, kakor tudi ne njegov krog, kateremu je bil posvetil svoje genialne izsledke. Tudi šolskega poslopja v Elerjih zaenkrat še ni. No, naj se v tem pogledu te potolaži. Poskrbeli bomo in ob pravem času tudi zanj, kakor smo že storili v Božičih in — če nas spomin ne vara, vrhu tega še popravili šolsko zgradbo v Plavjah.
Po tem, ko je naš možakar slučajno opazil na zemljevidu Tržaškega ozemlja, da leži nekje nad Miljami vas, Elerji po imenu, ti že zasnujejo njegovi bistri možgančki drzen pionirski podvig. In
Kaj vam bo slovenščina!,
— kajpak na pot!
Ker je demokratična občinska uprava v Miljah zares dobro uredila svojo avtobusno mrežo — to pa omenimo le mimogrede ■ dospe končno smeli raziskovalec srečno na zaželeni cilj.
Ko se nekoliko razgleda čez Koprski zaliv in na to stran, mora seveda naš nedeljski turist to «velekulturno delo», ki ga je pravkar opravil, takoj oznaniti «urbis et orbis». da bi mu ne mogel te vrste prvenstva nihče več 'odslej odvzeti.
Videč njegovo res nenavadno zanimanje za ta kraj, mu moramo vsekakor obogatiti njegovo znanje z zaneslivejšimi podatki, s katerimi razpolagamo.
Vas Elerji ima 34 hišnih številk in šteje 154 prebivalcev. Le-tl so v političnem oziru skozi in skozi napredno usmerjeni; o lipa-rjih in titovcih pač nočejo nič slišati. To so dokazali o priliki upravnih volitev, sto odstotno pa so se odzvali tudi nadavnemu podpisovanju za mir. Močno jim je pri srcu tudi kulturno-prosvetno delo, saj so si pred dvema letoma zgradili v pičlih sedmih mesecih in le z žulji lastnih rok, ličen kul-
turni dom. Skupno z onim v Sv. Barbari, ki mu je le malo enakih na slovenskih tleh, in letos ot-vorjenim v Božičih, priča o tem, kaj vse zmoreta ljudska volja in požrtvovalnost, četudi ni polnih «kas».
Domače prosvetno društvo «Slovanski dom» ima danes 87 članov, društveni moški zbor pa 25. Redno vadi in nastopa, tako doma, kot tudi po sosednjih društvih, včlanjenih v Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi. Prvo nedeljo v tem mesecu je pel tudi na Tržaškem radiu. V društvenem okviru se snuje zdaj tudi mladinsko-pionirska skupina, ki bo dala vaški prosveti še večjega razmaha.
V Elerjih živi 35 družin, od teh 32 čisto slovenskih, ostale 3 so mešanega zakona. Približno tretjina ima šoloobvezne otroke. Osnovno šolo v Škofijah obiskuje 14 otrok, 7 pa tamošnji otroški vrtec.
Pisunou očitek, da zahajajo eler-ski otroci večinoma v italijanske šole in njegovo rotenje «slovenskih političnih in prosvetnih krogov, naj posvetijo nekoliko paž-nje tudi pozabljenim Miljskim hribom», gresta vsekakor mimo nas.
Spričo izključno le našega kulturno - prosvetnega prizadevanja na tem koščku istrske zemlje, pa predstavljata težko obtožnico tolikim v popolno kulturno brezdelje zakonanim inteligentom obeh slovenskih nacionalističnih taborov.
Teh «kulturnih trotov» so tržaške ulice polne. Najdeš jih po raznih zabaviščih, v mestu in okolici. Nekateri izmed njih se prevažajo z razkošnimi avtomobili, med delovno ljudstvo pa jih ni na izpregled. Vse prijetneje je, seve, «zganjati kulturo» pred šahovnico v topli kavarni ali pred litrčkom kje na Proseku ali v Bazovici, kakor pa, čestokrat pozno ponoči tavati okoli po dežju in burjil Pa, kaj za to! Navse zadnje le dobiš tudi ti zasluženo plačilo: naslov narodnega izdajalca in odpadnika....
Mi pa jih za zaključek tudi tokrat vprašamo prizadevajoč si spet spraviti zapuščeno slovensko ljudsko prosveto na pravo pot, o kateri nočejo nič slišati, ali pa so jo bili zapustili iz sebičnih razlogov: «Recite nam vendar, kaj pa ste vi storili za to — da ne bo prepozno?»
Vaš odgovor pričakuje tudi «preprosto delovno ljudstvo» iz Elerjev, ki ga je liparski tiskarski mazač obdolžil krivde, čeprav le delno, za to stanje.
DUŠAN MALGAJ
je, da hočejo tudi letos špekulirati s svojo božičnico, katero prirejajo z denarjem, ki je ukraden jugoslovanskemu ljudstvu.
ES sprejemajo prijave za božičnico
Odbor za otroško božičnico «Natale Triestino» je povabil tudi Zvezo enotnih sindikatov, naj predloži seznam otrok brezposelnih delavcev, ki bi prišli v poštev za obdarovanje, V poštev pridejo otroci od 4. do 12. leta starosti. Zato Zveza ES vabi vse svoje člane, brezposelne delavce, naj vpišejo svoje otroke v ta seznam. Cas za vpisovanje je samo še danes. Torej pohitile! Prijave se sprejemajo na sedežih ZES v ulici Zonta 2 in v ulici Mont-fort 3.
skimi avanturisti, kakor tudi pomena, ki ga imajo razne jzjave Tita in De Gasperija ter v zadnjem času tudi sen. Parrija. V tem pregledu je tov. Vidali podčrtal posebno važnost, ki jo imata .sestanek Svetovnega sveta za mir na Dunaju in zasedanje Glavne skupščine OZN v Parizu.
Na koncu svojega govora je tov. Vidali podčrtal zlasti naslednje: «Iz vsega tega je jasno razvidno, da pred nami stoje resne naloge. Z ojačeno silo se moramo boriti proti vsem poiskusom napadov na demokratične svoboščine, zahtevati moramo volitve na STO, še nadalje moramo nabirati podpise zu mir, predvsem pa se moramo tesneje povezati z množicami. razbiti moramo poslednje ostanke sektaštva, razširiti moramo razprodajo našega tiska, javnost moramo seznanjati s SZ m njeno miroljubno politiko; o-benem pa moramo poskrbeti za čim višjo ideološko izobrazbo nas samih, utrditi disciplino v naših vrstah, uveljaviti kritiko in samokritiko ter ojačiti revolucionarno budnost.
Po govoru tov. Vidalija je imel organizacijski referat tov. De-stradi, v Katerem je pretresel vsako posamezno vprašanje zase ter o njem podal svoj zaključek. Iz njega je razvidno naslednje:
Vsi napori sovražnikov naše Partije, da bi oslabili njene vrste so se izjalovili, kajti iz številčnega stanja je razvidno, da se je naša Partija prav z zadnjem času ojačila. 1'oda prav v tem pogledu se ni dovolj naredilo. Naša Partija je še vedno premajhna. Zato pa je treba že danes misliti na nadaljnje vpisovanje članov oz. na rekrutacijo za leto 1952.
Celice naše Partije v tovarnah so in morajo biti hrbtenica Partije. Le tako bo možno voditi nadaljnjo borbo za povišanje plač kot zahtevata CGIL in ES, proti antisindikalnim zakonom, ki jih poskušata uvajati italijanska vlada in VU.
Tovariši morajo razumeti dejstvo, da je nujno potrebno, da se udejstvujejo tudi na poljih izven Partije, da sodelujejo v raznih množičnih organizacijah, v širjenju demokratičnega tiska itd.
Za tem je tov. Destradi podrobneje orisal položaj v vseh sektorjih in tovarnah kakor tudi na podeželju. Sledila je diskusija, v katero je poseglo mnogo udeležencev. Tovariš iz ladjedelnice Sv. Roka je poročal o stanju v tem delovišču. Poročal je tudi, da so delavci, ki so zaposleni v ladjedelnici podpisali 100 odst. za mir. Tov. Santalesa iz Milj je govoril o izkoriščanju delavcev v Zavljah.
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
Pomorščaki ne bodo dopustili strahovanja
Delavci Arzenala zahtevajo povišanje mezd Frandoli bi lahko zaposlil še 37 delavcev
Zaradi resne nevarnosti, ki je grozila osebju paroplovnih družb v Trstu, je prišlo do enotnega stavkovnega gibanja, katero je na vsej črti podprto od sindikalnih organizacij Italijanske republike. 'Nekatera vodstva omenjenih družb so — verjetno po navdihu od zgoraj, t.j. od krogov, ki so zelo blizu rimski vladi — zaradi stavkovnih agitacij pničgla pravcato gonjo proti sindikalnim' predstavnikom,, ki seveda delajo po mandatu delavstva. Prišlo je celo do pravih groženj s strani vodstev družb.
Stanje se je zlasti v zadnjem času zelo poostrilo. Temu so kir ve ne le nekatere izjave italijanskega ministra za mornarico, ki so škodovale interesom tržaških 'paroplovnih delavcev in nameščencev, temveč tudi dejanja, ki jasno kažejo, da bi monopolistični krogi radi popolnoma upropastili tržaške pomorske družbe, oz. da hi te v celtolti prenesli v Genovo, pomorščake pa odpustili.
Zaradi vsega tega je ozračje še vedno napeto. Sindikalne organizacije bodisi tržaške, kakor tudi one z Italijanske republike stoje neomajno na strani zainteresiranih pomorščakov, kateri so trdno pripravljeni braniti svoje pravice in ne bodo' nikoli dopustili, da bi jih kdor koli strahoval.
* * *
Tudi v tržaškem Arzenalu je v teku stavkovno gibanje. Delavci zahtevajo povišek plač. Pretekli teden je bilo več sestankov v tovarni, katerih so se udeležili poleg članov BS tudi številni pripadniki drugih sindikalnih organizacij, kateri so Izjavili, da so pripravljeni stopiti v borbo za Izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Kotlarji in varilci so izglasovali posebno resolucijo, s katero pozivajo BS, .naj pod-vzamejo potrebne 'korake v smislu predloga CGIL in FIOM v Italiji.
* * *
Ze večkrat smo pisali o prekomernem izkoriščanju delavcev v raznih, zlasti manjših podjetjih. Tokrat je na vrsti mizarsko podjetje Frandolli, v katerem je zaposlenih okrog 100 delavcev. Ti morajo dnevno
opraviti poleg rednih, po dve izredni uri na dan, a oh nedeljah in praznikih po 6 ur. Iz tega sledi, da se opravi v tem podjetju po 1800 izrednih ur na teden ter da bi podjetje lahko sprejelo na delo še 37 delavcev.
Sožalje
Prosvetno društvo «S. Škamperle» izreka svojima aktivnima članoma, hčerki in možu pok. tov. 4ne Kovačič, svoje iskreno sožalje ob priliki bridke izgube. Pokojnica je bila znana kot poštena demokratinja in zavedna Slovenka. Zato je bodo Sveto-ivanci ohranili v trajnem, spominu. Sožalju se pridružuje tudi Zveza demokratičnih žena in u-redniški kolektiv našega lista.
* * *
Tov. iz Arzenala je poročal, da je v znak solidarnosti z ES, katerim hočejo tukajšnje oblasti odvzeti sedež v ulici Montfort, stavkalo 90 odst. dolavcev. Tov. Bogateč govori nato o titovskih manevrih, s katerimi skušajo u-jeti zlasti mladino na svoje limanice. Poročal je tudi o uspešnem nabiTanjuTpodpisov' 'za'mir, zlasti o nabiranju v Prečniku. Tov. iz Tovarne strojev je razkrinkal cilje, ki jih imajo titovski sindikati v svojih zahtevah po povišanju plač. Tov. Lenardič je nato govorila o delu na vasi. Poudarila je zlasti, da sestanki in druge prireditve uspevajo le, ako so pravilno organizirani. Tov. Tonel je govoril o borbah v zvezi z novim povišanjem najemnin. Tov. Armida Zobec je govorila o važnosti dela med ženami.
Se mnogo tovarišev je interveniralo, toda zaradi pomanjkanja prostora ne moremo o vseh poročati.
Prosečani in Kontovelci so na domači proslavi Oktobrske revolucije darovali za demokratičen tisk 3700 lir; skupina demokratov iz Nabrežine 471, N. N. 100 lir.
Proslave
oktobrske
revoBueije
Drevi, v soboto, 17. nov. bodo proslave Velike oktobrske revolucije še v naslednjih krajih: v Tomažiču, kjer govori tov. Calabria; v Pečarju, govori tov. Gombač, in v VQM, kjer govori tov. Sajovitz. Tu bo nast-pil tudi pevski zbor s Konkonela.
Tudi pretekli teden je bilo mnogo proslav bodisi v mestu kakor tudi na podeželju. Vse prireditve so bile številno obiskane, kar izpričuje veliko ljubezen, ki jo ima slovensko in italijansko delovno ljudstvo do ZSSR. Manifestacije za ,SZ, ki je dežela miru, so resna obsodba vseh tistih, ki rovarijo proti njej in ki sejejo plevel tudi med slovensko delovno ljudstvo. V te vrste spadajo prvenstveno titofašisti ,in bel-čki.
Danes in jutri bodo v krožku Perossa, v ulici S. Vito, razstavljeni stenčasi tistih organizacij celic, tovarn, sekcij in drugih ustanov, ki so se udeležile tekmovanja ob prHitki proslav Oktobrske revolucije. Ti stendasi so urejeni pod geslom: «Sovjetska zveza, trdnjava miru v svetu».
Naj se podaljša veljavnost ukaza št. 5!
DRUŽINA KOVAČIČ iz Sv. Ivana se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so sočustvovali z njo ob bridki izgubi drage matere in žene Ane, in ki so na kateri koli način počastili spomin nepozabne pokojnice.
* * *
12. t. m. nas je za vedno zapustila 71 letna Marija Ferluga s Konkonela. Blaga pokojnica je bila mati desetih otrok, od katerih je eden padel kot partizan v osvobodilni vojni. Bila je vzorna gospodinja in zato med vaščani zelo spoštovana. Zato ji vsi želimo lahko zemljico. Možu, sestri, sinovom in ostalim sorodnikom pa iskreno sožalje. VAŠČANI
Zadnje dni oktobra t. L je Stalni odbor delovne mladine, ki ima svoj začasni sedež v ulici Ginnastica št. 1, naslovil na glavnega ravnatelja za civile zadeve gen. Whitelawa pismo, v katerem prosi za sestanek z njim. V omenjenem pismu odbor delovne mladine med drugim poudarja, da VU resnično uveljavi ukaz št. 5, na podlagi katerega bi moralo že dalj časa dobiti zaposlitev 800 mladincev, kar pa se v praksi nikoli ni uresničilo; kajti iz u-radnih podatkov je razvidno, da je bilo na podlagi omenjenega ukaza zaposlenih komaj 401 mladinec. Prav tako je potrebno — poudarja odbor delovne mladine v svojem pismu — da se podaljša veljavnost iimenovanega ukaza, ki, kot je določeno, preneha veljati 31. decembra 1951.	Zato
je torej nujno potrebno, podaljšati veljavnost ukaza št. 5. Treba je točno ugotoviti, koliko vajencev bi lahko sprejela na delo posamezna podjetja, To delo bi morala opraviti posebna komisija, v katero naj bi bila vključena tudi po en predstavnik Stalnega odbora delovne mladine in Zveze E-notnih sindikatov 'STO.
Za teden dni
Sobota 17. Gregorij Nedelja 18. Odon Ponedeljek 19. Elizabeta Torek 20. Srečko Sreda 21 Kolumban (zadnji krajec)
Četrtek 22. Cecilija Petek 23. Milivoj.
ZGODOVINSKI DNEVI
18.	1942. se je pričela sovjetsK* j
ofenziva pri Stalingradu. Sta- ---
lingrajska ofenziva pomeni	q
preokret v drugi svetovni -------;
vojni.
19.	dan sovjetskega topništva.
19.	1808. se je rodil v Kranju Janez Bleiweis, profesor živi' nozdravstva in urednik ljubljanskega lista «Novice».
Umrl je leta 1881.
20.	1875. se je rodil MihaM Ivanovič Kalinin, predsednik vrhovnega sovjeta ZSSR.
20. 1813. se je rodil Franc Miklošič. Bil je eden izmed največjih jezikoslovcev 19. stoletja, i
20. 1920. je umrl Lev Nikolajevič Tolstoj, znameniti ruski pisatelj. Bil je oznanievaleC nove socialistične dobe.

Bf
ijem
lope
Pra\
Vse
fant
nam
'Pisni
Mate
De (
la v
Ha j
loto
tosti
Ha j
iedn
TRST II.
Val. dol. 306,1
SOBOTA: 13. Šramel kvintet it' ' ženski duet - 18.15 Čajkovski' ' Koncert št. 1 - 19. Kraji in lju- i dje - 20.10 Slovenski motivi 22.30 Plesna glasba.
NEDELJA: 9. Kmetijska odda- 4gen ja - 11.30 Oddaja za najmlajše "ibren Janček Potepušček - 12.15 Od me- L lodije do melodije - 13. Glasba Jel ( po željah - 18. Iz delavskega sve-jbil ( ta - 19. Koncert pianistke Da- j,-mijane Bratuževe - 20. Jugosio- "clv vanski motivi - 21. Književnost '•°ne in umetnost.
Jtigc
PONEDELJEK: 18.15 Liszt: Kon- 3^.
prr -7 0 Ho 57 ir čf	_	10 T- Fi Irti' V'1J
ceri za klavir št. 2 - 19. Iz film" ’ skega sveta - 21. Čajkovski: R0;|.	1
meo in Julija - 22. Musorgski:	|še \
samospevov za sopran in orke-Sv , ster.	i J
TOREK: 13. Glasba po željah'j Za 19. Mamica pripoveduje 20.3U V8eh Aktualnosti - 21. Koncert violini' sta Karla Sancina - 21.30 MuH' ? thè: San Michele - 15. nadalj. VYÌ1 SREDA: 13. Priljubljene melo-tleljc dlje - 19. Zdravniški vedež - 20.3(l ki' Sola in vzgoja - 21. Vokalni kvaf'j.J f tet - 22. Lalo: španska simftrf03!-nija.	Veli!
ČETRTEK: 13. Pevski duet 1,1 Vinsi harmonika - 19. Slovenščina 7.»	'
Slovence - 21. Radijski oder - Jc' iVso vinelli: «Poizkus dr. Brandleya*' pe : igra v 3 dej, nato Večerni pleS' u.-w PETEK: 13. Glasba po željah'7lse 19. Pogovor z ženo - 20.30 Trža- Ha : ški kulturni razgledi - 21.30 Mun-ttied thè: San Michele - 16. nadalj. ' s tPr, 22.15 Operetna glasba.	l. 1
______	Pisal
-odri
h uf
(Podi: lot' Mrac:
Škedenjci nočemo takšne ..kulture"
Hace
Onim štirim poklapanim mat' kom, ki jih Babič še šteje v Ske11' nju med svoje «zveste» in dobi0 3^ plačane pristaše, se silovito <°žl 5Uve po dvorani Kulturnega doma 0 ^, naši vasi, katero so titofašisti ce<1 tri leta protipravno odtegoval ji2(j‘ej škedenjskemu ljudstvu. Namest0’ * da bi imelo PD «Skedenj» u nje',, svoje prostore in bi se mogi0 , ljudstvo izobraževati, so titoVci L , ^ oddali dvorano v najem priva1'
nemu podjetniku, da si je s prat'
filmskeS0, 11
POPRAVEK
V zadnji številki smo pomoto-
ma napisali, da je bilo sklenjeno na seji obč. sveta v Nabrežini, da bodo zgradili stanovanjsko nišo pri južni postaji (Bivio). Pravilno se glasi, da bo nova hiša stala pri severni postaji v Nabrežini.
dajanjem ameriškega ,.......-
kiča delal lepe dobičke. Dvoraa0] sploh ni bila več na razpolag0 Skedenjcem, temveč so jo titoli1 pha polnili za razne prilike z Ijud^’ Ji h ki so jih s svojimi avtobusi vozili od vsepovsod, največ, sC' aci) veda, iz cone B. In kakšno »Kwl.' ”'av turo« so zganjali v tej dvora01’ ^ a(lf smo videli že po tem, da jim N, vo bila prva skrb, da so odstrati’ t za napis «Kulturni dom» nad vh0' ‘h 1 dom v dvorano.
Toliko so titovci nanesli svoie jPšni «kulture», da jo je ostalo še na,,, .’ì0! ubogim delavcem in našim ief' l2va3 skam za celin 14 dni; toliko taS[ -sRa. so namreč morale naše žene 1,11 ‘h Ji ravnost kidati smeti in najog0^ Ipor, nješo nesnago, ki so jo titovci P11 ‘ile ( stili v domu; skupno smo	Viari
Ijali dva zvrhana kamiona stne. tieni in nesnage, ki je ostala za I0’1 Pome stičnimi «kulturonosci».	Ugl
To čiščenje je bilo tudi gla'
v0' širni
vzrok, da se je otvoritev DcfV (
toliko zakasnila; saj vendar n‘' |*ra. smo mogli pustiti, da se ljudje ‘n '9ra; igralci pogreznejo v titovsk0'" J°bri blatu. Ko pa smo očedili SG ‘ev £ Dom kulture, smo pa takoj fr' ,ezar čeli s stalnimi kulturnimi preš11. 'Isel vami, kot so bili koncert go^D 'Jan Rinaldi, lirični koncert Kralitl1%w,e nastop KK VOM itd. Sedaj ^ ^za imamo na sporedu igro «Raz0 "Idal lina življenja», nato «Hlapca Je *511. ne ja», koncert «Tomažiča», «tfr IO licha» in domačega zbora «V^1 ''‘io sile».	, J6, n
Naj si titovski podrepniki ?jval mnijo, da dvorana je in osta^,. /!°re last demokratičnega ljudstva 5^. Nen dnja, kjer ni več mesta za Siti . akši nje šovinizma in provokacije, te 0 ; no več le za pravo ljudsko kultšr^ fJVroj ter za vedno tesnejše bratP ^ f pr med Slovenci in Italijani. In P^, ^ajo to jih najbolj žge. Naj se le U *tvij tolažijo, to je šele prva zrnš- «n-nad titovskimi razbojniki. .	1
Demokratični SkedenK' _ f hte
Hav
'i
:
fani
Odgovorni urednik RUDOLF BLAZ1C (Blagi)
Založništvo «DELA» j4 /n Tiska tip^ Adriatica, RismondU jr, "
Dovoljenje AIS
FODERAMI
A. Pertot
rrTriTTfTrriTrTTrrT'irmnTiirt
TRST
ULICA GINNASTICA, 22 TELEFON 95-998
l)&e polieMèim m hipjace. Šivilja, kimaijp po imjiujodiiejSih cenah
p m
^laš
jjfarn
N a
Mac
s
siva
‘H ir «So

si
>ke
t&ds
S*
Vbc
R».
h
Sa ,
in P,i It 0
iSti
K n
Ser:
S je
.