3 ^ s	Posamezna številka BM 0,15
ИдГдшпкепБо
Uprava Klagenfurt, Poatfach 116 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meeeCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donadalce) / Odjavo naročbe __tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 26. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec
Stev. 1.	Krainburg, 3. januarja 1942	Leto 2.
r/
Leto 1942. naj prinese odločitev
u
Poziv Ftihrerja nemškemu narodu ^ Borba, dokler ne bo pobit sovražnik - Domovina |e pripravilena za vsako žrtev
Berlin, 2. januarja. Fiihrer je o promenl leta govoril nemškemu narodu. Reichsniinister dr. Goebbels je na Silvestrov večer po nemškemu radiu objavil ta poziv. S suvereno premočjo zmagovalca je Fiihrer v velikih potezah zopet obrazložil vzroke, ki so dovedli do vojne: gonjo kapitalističnih svetovnih zarotnikov Churchilla in Roceevelta ter njihovih zaplotni-kov, ki so iz same samogoltnosti zavrgli vsako mirovno ponudbo FUhrerja in svoje narode nahujskali na vojno.
Jasno je Fiihrer pokazal činjenico, da tako leta 1939. ni bilo nobenega vzroka za vojno za Anglijo in Francijo, kakor 1941. leta ne za Roosevelta, kajti Nemčija ni hotela zavo-jevati sveta, nad katerim vladajo Angleži, in nikomur ni hotela vsiliti svoje življenjske oblike. To vojno so pričeli iz enakih razlogov kakor ono pred 25. leti:
»Židovsko-anglosaksonska svetovna zarota se ne bori za kakšno demokracijo, ampak potom demokracije za svoje kapitalistične interese. In gospod Roosevelt ne išče nove vrste sveta, ampak boljšo vrsto kupčij, od katerih se pred vsem nadeja, da bo z njimi zavezal jezik kritikom slabega gospodarstva, ki ga je njegova vlada prinesla amerikanskemu narodu. In pri veero tem j« bila še nndiljnja skupna skrb, da bi uteg^ nila ro" o'ia'no-HociaHstičnaNemčija tekom let po svoji "šnj gospodarski in socialni
politiki tudi drugim narodom odpreti oči o pravih vzrokih njihovega obubožanja. Kajtj v istem času, v katerem je novi Nemčij' uspelo ,da je v nekaj letih odpravila brez poselne, ki so nastali pod demokracijo in z njo zvezanim splošnim pocapinjenjem, se je v drugih državah vršil obratni proces. Število milijonarjev je naraščalo, padlo pa število z delom zaposlenih ljudi. Amerika je po nekaj letih vlade mistra Roosevelta imela 13 milijonov brezposelnih in razmajane finance. V istem času so se v tej najbogatejši državi sveta vrstile socialne krize druga za drugo.«
Sele z vojno so upali Churchill, Roosevelt, Eden in tovariši oboroževalno in vojno industrijo spraviti na noge in povečati svoje akcionarske zaslužke. Da dosežejo ta cilj, so se zvezali tudi z bolševizmom, za katerim se tako kakor za njimi samimi skriva Žid in se pripravlja za diktaturo nad svetom.
Iz tega razloga so tudi bili zavrnjeni vsi Fiihrerjevi razoroževalni in mirovni predlogi od 1933. do 1939. leta, kakor tudi mirovni predlog po končanem vojnem pohodu na Poljskem. Ko je končno Churchill raz-Ijučen in na vse grlo kričeč odbil tudi mirovno ponudbo po vojnem pohodu na Francoskem, ga je do skrajne more podpiral Roosevelt. Toda odločilna zanj' ni bila obljuba amerikanske vojne pomoči, ampak Stalinovo zagotovilo, da vstopi v vojno.




Plovejo proti Pomorska letala ščitijo skupino.
sovražniku
(PK. Aufnahme: Reinhardt, PBZ., Z.)
Veliki iaponslii nspelii od začellia vojne
Težke angleško-amerikanske izgube na morju in v zraku
bi bil izbral mir
»Ko je pa bila« — tako je nadaljeval Fiihrer je v svojem pozivu — »ta koalicija sklenila vojno proti Nemčiji, sem smatral pred svojo vestjo, da zaradi varnosti države, ohranitve našega naroda in, v najširšem pomenu, bodočnosti cele Evrope, ne smem zamuditi niti ene ure, da v neizbežnem konfliktu z naglim dajanjem prihranim vsaj one žrtve, ki bi Jih sicer zahtevala borba od nas v veliko večji meri.
Nemški narod mi bo verjel, da bi bil veliko rajši izbral mir nego vojno. Kajti mir je obsegal za mene obilico osre-čujočih nalog. To, kar sem mogel, ker je previdnost tako hotela in ker so me podpirali številni izbomi sotrudniki, ustvariti za nemški naroid, v pičlih letih 1933. do 1939. leta na delih kulture, izobrazbe, pa ♦ udi gospodars'-e obnove in predvsem so-ciniii?\'a oblikovanja našega življenja, se bo mopilo nekoč brez skrbi primerjati s tem. kar so delali in storili moji nasprotniki v istem času.«
Z besedami iskrenega )bžalovanja je Fiihrer nadalje ugotovil, da mu ravno tako kakor svoječasno med borbo tudi sedaj šuš-marji in postopači kradejo dragocen čas za obnovo, kajti Nemčijo so v vojno nagnali. Z Ducejem je ravno taka, tudi on mefl ^ојпо ne more nadaljevati obnove. Kakor Nemčijo in Italijo so hoteli izsiliti tudi J a-P o n 8 k o, toda ona je tudi zagrabila za orožie proti najzloglasnejšim vojnim huj-1 vsnh časov.
Mogočna fronta narodnih držav
J stoji sedaj m« ^oćna fronta na-A :«ki sega od Kanala do vzhod-^ , У boju proti židovsko-kapita-listi mm- l^viškim svetovnim zarotnikom.. Prvo 1^0 tega boja je za nami. Je to leto največjih zmag v človeški zgodovini.
Edinstveno in neminljivo je, kar so pri tem storili nemški vojaki in vojaki naših zavezniških n^odov. Tisočletja bodo govorila' o teh bojih in amagah in jih občudo-
vala kot največje čine samoohranskega nagona poštenih narodov. Le tisti, ki je bil — bodisi v tej vojni ali v prvi svetovni vojni — vojak in borec našega naroda, lahko presoja, kako velike so bile žrtve pomanjkanja in predvsem pa preziranje smrti, ki so omogočile te zmage. Nikoli ne bo domovina
kar
(Nadaljevanje na 2. stnni.'>
mogla povrniti svojim sinovom tega,
Tokio, 2. januarja. Glavni stan mornarice objavlja ob premeni leta naslednje številke angledko-amerikanskih izgub od pri-četka vojne:
Bojne ladje: potopljenih Je bilo 7, teiko poi&kodovane 3, deloma poškodovana 1;
knzarke: potopljene 2, težko poškodovani 2, deloma poškodovane 4;
rušilci; potopljena 2, težko poškodovanih 5;
podmornice: potopljenih 16, k čemur pridejo še nadaljnje neznane izgube;
topniški čolni: potopljena 2, težko poškodovana 2, vplenjen 1;
torpedni čolni: potopljenih 6;
patrolni čolni; potopljen 1, težko poškodovana 2;
iskalci min; potopljen 1;
ena pomožna ladja je težko poškodovana; oborožene trgovske ladje; potopljenih 5, tež!:o poškodovanih 13, lažje poškodovn-nih 39;
Leto najTečlih zmag
Dnevno povelje Fiibrerja oboroženi sili
Iz Fiihrerjevega glavnega sta-n a, 2. januarja. V dnevnem povelju, izdanem ob premeni leta na oboroženo silo, je Fiihrer v vojaško pičlih besedah vrednotil zmage nemških orožij in ožigosal sramotno gonjo vojnih hujskačev. V tem dnevnem povelju je Fiihrer označil leto 1941. kot leto najtežjih sklepov in* najbolj krvavih odločitev, ki bo pa zapisano v zgodovini kot leto največjih zmag vseh časov. Z besedami najvišjega priznanja omenja Fiihrer v tem dnevnem povelju storitve vojakov, posebno vojakov na,vzhodni fronti; potem pravi:
■ »Moji vojaki!
Kot Fiihrer in glasnik milijonov naših rojakov t«r kot vrhovni poveljnik oborožene sile se iz vsega srca zahvalju^m vsem hrabrim možem za junaštvo, ki so ga tako pogosto pokazali.: Vas pa, vojaki vojske in orožja posebno na vzhodni fronti, pozdravljam s ponosnim veseljem, da izvršujem sedaj neposredno vrhovno poveljstvo nad onim delom obrožene sile, ki — kakor povsod in vedno tudi tukaj — prenaša naj? fcžje breme boja.
r.ela nemška domovina zre z neomejnlm nupanjem do svoje oborožene sile in bi, (olikor le more, rada pomagala vsakemu izmed Vas,
Mi pa, fronta in narod, ee *upno s ^KMŠt-
Ijivostjo spomnimo tovarišev, ki so morali s smrtjo zapečatiti svojo ljubezen in zvestobo do Nemčije, kakor tudi žrtev zaveznikov, ki so se v naših vrstah borili za svoje države in za celo Evropo.«
Fiihrer je v svojem dnevnem povelju pokazal vnovič pomeni vojne in nato končal z besedami:
»Krvolitje te vojne bo, tako upamo — za generacije zadnje v Evropi.
Gospod Bog naj nam pri tem pomaga v bodočem letu!«
Reichsmarschall G б r i n g je v pozivu ob premeni leta ocenil atvarjenje in žrtve domo-' vine, ki z dejanji in delom pomaga oboroženi sili. V dnevnem povelju na vojake zračnega brodovja je Reichsmarschall opozarjal na smele bojne čine zračnega brodovja v pretečenem letu na vseh frontah. Obenem se je spomnil žrtev, ki jih je bilo treba v tej borbi za bodočnost Nemčije in ki bodo kot junaki zapisani v zgodovini našega naroda.
V dnevnem.povelju na vojno morna-r i C o stori. Grossadmiral Rwder kot vrhovni poveljnik vojne mornarice obljubo, da se bo vpjna monarica po letu velikih zmag, borila v novem letu Se dalje trje, o<i-ločneje in Se bolj trdo uverjena v zmago nego kdaj kolL
trgovske ladje razne velikosti: vplenjenih nad 50;
manjša vozila; vplen jenih 407;
letala: sestreljenih 149, med temi 22 velikih in 9 letalskih čolnov; na tleh razdejanih 724, med temi 78 velikih in 10 letalskih čolnov, ekui^no torej 873 letal.
Japonci so osvojili Kuanlaa
Tokio, 2. januarja. Armadni oddelek cesarskega, glavnega stana je v četrtek ob 15. uri japonskega časa naznanil, da so japonske čete, ki so prodirale ob vzhodni malajski obali, dne 31, decembra ob 10,20 uri japonskega časa osvojile stra'.eglčno važno pristaniško mesto K u a n t a n, 190 milj severno od Singapura.
Kuantan leži na izlivu istoimenske reke neposredno pod mejo aultanata Tren^au že v sultanatu Pahang. Kuantan se lahko označi kot vrata proti bolj ravnemu jugu malajskega polotoka.
V noči od 30. na 31. decembra so se izvršili najtežji napadi iz zraka proti pristanu, letališčem, vojašnicam in poveljniškim. stanicam v Sinrrapuru.
10 \Lm pred Manilo
Tokio, 2. januarja. Japonske čete, ki so izkoriščajoč vso hitrost svojih oklopnic in oklopnih avtomobilov od severa in juga prodirale proti filipinskemu glavnemu mestu, se nahajajo že od torka v daljavi 10 km pred Manilo. Na severni fronti se sovražna armada še naprej umika.
Da je položaj Manile čim najbolj nesrečen, potrjuje tudi londonska poročevalna služba. Japonci držijo vsa mostiča in se vedno bolj približujejo glavnemu mestu. Obramba Manile je posebno zaradi tega zelo težavna, ker japonski strmoglave! kontrolirajo vse dovozne ceste in tako otežkočajo vse protiukrepe.
Ceste za dovoz novih po(il|alev pod loto bomb
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 2. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 1. januarja naznanilo;
Močne skupine zračnega brodovja so napadle v Feodoziji izkrcane sovjetske sile in njihove ceste za dovoz novih poši-Ijatev preko Cmega morja. Sovražnik je utrpel znatne izgube na ljudeh in materialu.
Na sitdnjem odseku vzhodne fronte so tudi včeraj trajali težki boji. Zračno brodovje je nadaljevalo načrtno motenje sovražnih napadalnih kretenj. Več naselbin
strm 2. — Stev. 1.
KAKAWANKEN-ВОГЕ
Sohota, 3. 'anuarja 1012.
Ponosni na izvojeiane nspehe stopamo v lelo 1942
Bilanca zmagovalca - Bližje končnemu cilju - Zgodovinsko leto - Pred novimi odločitvami
Dr. O.S. Krainburg, 2. januarja. Leto najvažnejših, v najhujših bojih izsiljenih odločitev je potekalo novo, ne manj pomenljivo, je pričelo. V teh 365 dneh leta 1941. smo doživeli svetovno zgodovino v največji izmeri, .v pičlih mesecih so se pripravili in pred našimi očmi izvršili prevrati, ki so predpostavka za nov red ne samo na našem kontinentu, ampak tudi na celem svetu. V znamenju vojne,
ki sta jo nakopala Churchill in Roosevelt, je stalo vse leto, katero bo z bronastimi črkami zapisano v. zgodovini. Nakljub vsem podlim poskusom plutokratsko-židov-skih zarotnikov Nemčija v dotekajočero letu ni bila oslabljena, ampak vsled uspehov svojega zmagovitega orožja in svoje dalekovidne politike, ki stojita obe po genialni volji Fiihrerja tako kakor celi narod izključno v službi naše borbe za svoboido, pro-izhaja Nemčija silno ojačena iz borbe tega leta.
Je bilo zažganih, železniški tiri in dovažan material uničen. Na Ilmenskem jezeru je bilo vsled bombnega napada uničeno večje število eovjetsltih letal na tleh.
V severni Afriki potekajo ugodno tudi v zadnjih dneh boji nemško-italijan-ekih čet v prostoru (Arog Agedabije. Uničenih je bilo nadaljnjih 48 .oklopnih bojnih vozov ravno tako številni oklopni iz-vidni vozovi. V bojih v zraku so bili sestreljeni trije britanski lovci.
Na otoku Malti je zračno brodovje po dnevi in po noči napadalo sovražnikova letališča.
Tokio. V Mandžukou je bil uveden nov - devizni sistem, ki je neodvisen od angleškega funta in od dolarja.
„Iclo 1042. na) prinese odločilev
(Nadaljevanje з 1. strani.)
80 ti storili za njo. Kajti ona pozna le posledice zmag, to se pravi vzlic vsem napadom iz zraka ohranjeno varnost naroda, današnjega obstoja in bodočega življenja njenih otrok.
Domovina je bila predvsem obvarovana pred bolševiSko pošastjo, ki bo razdrapala Anglijo in Ameriko, kateri ste hoteli izročiti tej pošasti cel zapad.
Na vidllia so še silne zahteve
Flihrcr je končal svoj poziv s sledečimi besedami ;
3»Se polje na vzhodu Evrope ob nevestnem žrtvovanju krvi sovjetsddh sužnjev borba na frontah sem in tja, dokler se ne bo počasi strdila. Toda na vzhodni Aziji je pričela. In med tem, ko dva bogokietnika molita za svoja trgovska opravila, stresajo narodi svoje okove raz sebe. Bodoče leto bo torej stavilo na nas ogromne zahteve. Toda fronta in domovina jih bodeta izpolnili! Domovina kot nacionalno socialistična skupnost bo — ako bo to potrebno — doprinesla vsako, tudi skrajno žrtev. Tako po možeh kakor po ženah bo delala za prehrano našega naroda in za zasiguranje in ojačanje našega oboroževanja. Za fronte bo pa napočila ura zopetnega nastopa, da dovršijo to, kar je bilo pričeto.
Na koncu tega leta moremo Vsemogočnega le prositi, naj podeli nemškemu narodu in njegovim vojakom moč, da z marljivostjo in hrabrim srcem prestanejo to, kar je potrebno za ohranitev naše prostosti in bodočnosti.
Ako vsi skupno zvesto storimo našo dolžnost, bo se izpolnila usoda tako, kakor je to določila previdnost. Zmagal bo tisti, ki ee bori za življenje svojega naroda, za njegov vsakdanji kruh in za njegovo bodočnost. Na tla bo pa treščil tisti, ki poskuša v svoji židovski mržnji uničiti narode.
Leto 1912. naj — za fo hočemo vsi prositi Boga — prinese odločitev, da se rešijo naš narod in z nami združeni zavezniški narodi!«
E. T. A. Hoffmann
POVEST	15
»Oho!« je zavpil hrust, »nemara me ne poznate več ? Seveda ne jKvznate več Engel-brehtovega Boštjana, ki ste ga opeharili za njegovo dediščino?« Mojster Straža je z vsem, spoštovanje vjibujajočim veličanstvom svoje vnanjosti stopil k hrustu en korak bliže in pri tem nehote iztegnil roko a trstovcem naprej; to je pa učinkovalo, ko-kor da bi divjega potepuha zadela strela; omahnil Je nekaj korakov nazaj, iztegnil peščici kvišku in vpil: »Oho! že vem, kje se nahaja moja, de^čina, priskrbel si Jo bom, tebi, staremu grešniku nakljub!«
Hitro kakor strela, zasledovan po ljudeh,
tekel po Kaulbergu navzdol.
Kakor odrevenel Je mojster Straža nekaj trenutkov obstal v veži, dokler ni na Ančkin tesnoben vzklik: »Za Boga, oče, to je bil Boštjan!« v sobo bolj omahnil nego Sel, onemogel padel v naslanjač, si z obema rokama pokril obraa in e pretreeujočim glasom zaklical: »Večna usmiljenoet nebeška, to je bil Boštjan Engelbreht!«
Na ulici je nastal direndaj, ljudatvo je drlo po Kaulbergu navzdol in čisto ix daljave je bilo slišati glasove: »Umor! Umor!«
Grozne slutnje eo bile prevzele mojstra Btražo, tekel je navzdol v Andrejevo stanovanje, ki se je nahajalo ob vznožju Kaulberga.
Gosta množica ljudi se je valila pred RPedi med njo je opcudl Вовфов, ki
*
Prvo veliko odločitev na vojnem torišču je prinesel kratki vojni pohod na J u g o v z h o d u, ki je bil sprožen po zblazneli srbski zarotniški kliki; ta je imela tako Churchilla in Roosevelta kakor Stalina za seboj in je navzlic vzgledom na Poljskem, Norveškem, Nizozemskem, v Belgiji in na Francoskem še vedno verjela praznim besedam teh vojnih hujskačev. Namesto, da bi korakali ob strani sil reda in se priznavali za nje, so poskušali svojo srečo v vojni z Nemčijo, ki je v pičlih tednih imela za posledico razpad jugoslovanske države in ob katere koncu se je podala činjenica, da je bil Churchillu izbit iz roke tudi zadnji meč na kopnem. Z zasedbo Grčije, s smelim zavzetjem Krete so bili Angleži pregnani iz EJvrope. In s tem je pričela nova faza vojne.
Bolševiška Rušila le poražena
Med tem, ko so sovražne sile upale, da bo Nemčija vsaj za eno leto zadržana na Jugovzhodu, je bil Stalin v sporazumu z angleško vlado po načrtu pripravljal z a-skok na Evropo in razbojniški poliod skozi vse zahodne dežele. F U h r e r je bil pravočasno spoznal nevarnost in je mno-žcetvenega morilca prehitel s svojim sklepom, da je zgodovinskega dne 22. ju-
se je branil kaltor divja zver, ko so ga bili stražniki pravkar podrli na tla, tako užu-gali, na rokah in nogah zvezali in ravnokar odgnali.
»Jehata, jchata! Boštjan je ubil svojega brata!« je jadikovala množica, ki se je prerivala iz hiše. Mojster Straža si je naredil prostor in našel ubogega Andreja v rokah zdravnikov, ki so se trudili, da ga zopet oživijo; zaradi treh z vso silo močnega noža na glavi s pestjo prizadjanih udarcev, se Je bilo bati najhujšega.
Ančka je bila ,kakor se to večinoma dogaja, po ljubeznivih prijateljicah takoj zvedela, kako se je vse zgodilo, in takoj skočila v stanovanje ljubljenega, kamor je dospela v trenutku, ko je Andrej zopet izpregledal in 80 ranocelniki govorili o vrtanju lobanje. Drugo si lahko mislimo.
Ančka je bila neutolažljiva; Metka je vzlic temu ,da Je bila nevesta, žalovala in celo monsieur Tomaž Jetemik je med solzami, ki so mo zbog otožnosti tekle po licih, zatrjeval: »Bog naj bo milostiv onemu, na kojega glavo pade pest kakšnega tesarja; izguba mladega gospoda Andreja se ne bo dala nadomestiti. Toda nenadkriljiv bo lak njegove rakve glede bleska in čmobe, po-sreibrenje mrtvaških glav in drugih krasnih znakov bo tako, da mu ne bo para.«
Izkazalo se je, da je bil Boštjan uskočil iz nekega tropa, ki jih je bavarsko vojaštvo prepeljalo skozi BamberSko, in pritekel v mesto, da bi Izvršil blazen naklep, ki ga je že dolgo imel v srcu. Potek njegovega življenja ni bil ta kakšnega malopridnega, zloglasiega zlikovca; bil Je samo zgled, kako M docela lahkoioiselni človek s izbor-
/
nija odredil, da so nemške armade udarile. Se prej nego je bila mogla množica ljudi, pogubonosnih oklopnic in letal kreniti proti Nemčiji in pričeti z nameravanim pokonče-vanjem, je bila v lastni deželi prisiljena k boju. S tem pa je bila Evropa obvarovana najhujšega, kar bi jo moglo sploh kdaj zadeti.
Nemške čete so v zanosu svojih dosedanjih zmag in podprte po skupinah prijateljskih narodov pričele s sistematičnim uničevanjem nevarnega nasprotnika na vzhodu; pokončevanje se očitno izraža v milijonskem številu ujetnikov in v deeettisočih razdejanih ali vplenjenih topov, letal in oklopnic. V obkoljevalnih bitkah največjega obsega so si, kakor doslej še nikoli v svetovni zgodovini, stale množice vojske nasproti in izvojevane so bile zmage, o katerih si tudi najbolj smeli optimist ne bi upal sanjati. Bolševiški kugi je bil v teh vojno odločujočih bitkah zadan smrtni udarec. Tako si Evropa ob pričetku leta 1942. zopet lahko oddahne; rešeno je življenje njenih narodov, zasigurana je njena bodočnost, kajti vrzeli, ki so jih v rdeči armadi napravile milijonske izgube, in izgubo gospodarsko razvitih in najvažnejših pokrajin bolševiška Rusija ne more več popraviti.
Dimi, od narave podeljenimi mu sposobnostmi vda vendarle vsaki skušnjavi zlo-deja in- naposled pogine na najvišji stopnji pregrešnostl v stiski in sramoti.
Na Saksonskem je bil padel v roke nekemu gobezdalu, ki mu je natvezal, da ga je mojster Straža pri izplačilu očetove dediščine znatno prikrajšal in sicer v prilog njegovega brata, kateremu je svojo najljubšo hčerko Ančko obljubil za ženo. Bržkone si je bil ta stari slepar te prazne mam je sam zložil iz raznih Boštjan ovih besed. Naklonjeni nam čitatelj ve sedaj, kako je Boštjan hotel sam, s^surovo silo, priti do svoje pravice. Neposredno za tem, ko je bil zapustil mojstra Stražo, je prilomastil v sobo Andreja, ki je ravno sedel pri delovni mizi, urejeval nek račun in prešteval zvitke denarja, ki so bili pred njim nakopičeni. Pisar je sedel v drugem oglu sobe. »Aha, brezbožnež,« je divje kričal Boštjan, »tu sediš pri tvojem bogastvu in šteješ, koliko si mi ugrabil? Le sem s tem, kar je ukradel stari zločinec meni In namenil tebi, ti drobna stvarca lakomnega, pohlepnega satana!« Ko je Boštjan navalil na Andreja, je ta po naravnem nagibu v obrambi držal obe roki pred sebe in glasno klical: »Brat, za božjo voljo, brat!« Zato ga je pa Boštjan s pestjo večkrat močno česnil po glavi, da se je Andrej onesvestil In zrušil na tla, nakar je Boštjan brž pograbil nekaj zvitkov denarja in se hotel z njimi odstraniti, kar mu naravno ni uspelo.
K sreči se je izkazalo, da nobena Andrejevih ran, ki so se samo po vnanjosti ka-kazale kot močne bunke, ni po vročila kakšnega znatnega pretresa možganov hi
najhujši stiski. To je sad njegovega hujskanja na vojno med letom.
Evropska fronta
Države trojnega pakta so prepoznale Roosevelta kot glavnega krivca vojne in videle nevarnosti, ki jim grozijo od njega. Zato so tudi one na strani Nemčije, Italije in Japonske vstopile v vojno proti USA in Angliji. S tem hkrati prispevajo k zo-petni izgraditvi Evrope.
Leto 1941. je prineslo odločilen preobrat tudi za našo ožjo domovino, za deželo južno od Karavank. Zaradi nemške zmage nad belgrajskimi izdajalci, je bil p<4)ravljen star zločin; Siidkarnten z MieBta-1 o m in Spodnje Štajersko so se zopet povrnili v Reich. Rešeni srbskega jarma, so si kaj kmalu mogli oddahniti in že danes, šele nekaj mesecev po končani vojni, poteka življenje v urejenih tirih in pričenja nov gospodarski razmah.
Nad 30 let se je Belgrad trudil, da tej pranemški deželi, kojega prebivalstvo izvira od nemških naseljencev, vzame njegov nemški značaj. Toda vsi "cskusi ■ v tem pravcu so izpodleteli. To opažamo danes najbolje, kajti komaj je izbrisano srbsko ličilo, se že vsem očem prikazuje nemški temelj. Nemška prasila mora v tej deželi postati zopet element, ki je merodajen za življenje, ljudje se bodo zopet naučili nemški misliti in čutiti. Takrat bo tudi ta dežela postala srečna in za njene ljudi bo pričelo novo življenje.
Tudi na severno-afriktmskem vojnem pogorišču zo se Izjalovili dalekosežni angleški načrti. Nemško vodstvo je bilo imelo v vseh akcijah na vojaške-^ in političnem področju inicijativo in s preciznostjo urnega kolesja so potekale operacije na vseh vojnih toriščih, natančno po volji in načrtu Fiihrerja. Tako se pač lahko s ponosom oziramo nazaj na preteklo leto, ki je bilo bogato velikih doživetij. V spoStljivosti se priklanjamo konec leta pred možmi, ki so v trdih bojih za čast, svobodo in pravico žrtvovali svoje zdravje ali dali kriza nas in za našo domovino. ^Tjihova žrtev naj nam v novem letu, ki nas bo postavilo ured nove naloge, največja obveznost. Vneto hočemo posnemati v bojih In
zmagah nje In njihova dejanja. Potem bomo izpoln"' '^alogo, h kateri nas je pozval Filhrer ,in takrat bomo tvkoe nalogam, ki jih stavi do nas zgodovina.
Stockholm. Kongres USA bo v Januarju obravnaval nov davčni program, ki bo po poročilih amerikanskega tiska povzročil občutne izpremembe v življenjskih prilikah USA.
Vena* tuid Uruck: NS.-vinuverluK una Uruckerel Kamten. GmbH., Rlugenfurt - VerlaKalelter; Dr Emil Hett]an. — Hauptichriftletter; Dr. Otto Scbedl. Zurzett i«t Anzelgenllste Nr 1 gOltlg.
ni bila nevarna za življenje. Po preteku dveh mesecev od tistih mal, ko je bil Boštjan odveden v kaznilnico, kjer je imel prestajati težko kazen zaradi poskuSanega roparskega umora, je bil mladi advokat že zopet popolnoma ozdravljen.
Grozovitni dogodek je bil tako uničujoče vplival na mojstra Stražo, da ga je v posledici stalno trapila klavmost. Tokrat je bil deblasti hrast pretresen od vrha do najglobljih korenin.
Večkrat, kadar so menili, da je zaposlen 8 popolnoma drugimi rečmi, so slišali njegovo rahlo mrmranje: »Ti si mi to storil, Boštjan, bratomorec!« In potem se je zdelo, kakor da bi se zdramil iz globokega sna. Samo najsilnejše, najnapomejše delo ga je vzdržalo pokoncu.
Toda kdo naj preudari umu nedosežene globine s katerimi je tako čudno prepleten skriti organizem čustev, kakor je bil to slu-ča jv duši mojstra Straže! Mržnja proti Boštjanu in njegovemu brezbožnemu činu je vzbledela in v živih barvah se je vzdržala slika vsled Andrejeve ljubezni uničenega življenja.
Marsikatera kratka opazka mojstra Straže je razoSela to duševno razpoloženje. »Torej tvoj brat sedi sedaj v poslopju v verigah? Tako daleč ga je spravilo proti tebi naperjeno dejanje? Je pač hudo, kadar lastni brat zakrivi bratovo ječo — ne hotel bi zavzemati mesto tega brata — toda jurist! 80 drugčnega mnenja, ti hočejo pravico, to se pravi, igrati se hočejo s punčko, ki so jo nagizdali in Ji dali ime, kakršnega 80 sami hotelL« —
(Dalje pribodc^ei
Odgovor Yo|nemu hujskaču Rooseveltu
Ko so se nemške čete na vzhodu borile za Evropo in sta vojna mornarica ter zračno brodovje Angležem prizadjali vedno bolj občutnejše udarce, si je predsednik Roosevelt krčevito prizadeval, da pride vendar enkrat vstrelsko vojno. Poskusil je vse, da doseže ta svoj cilj. V decembru so končno njegovi, več let trajajoči napori dovedli do zaželjenega uspeha — kajpada na drugi način, kaltor so si to predstavljali on in njegovi židovski posvetovalci. Japonska se ni odrekla svoji življenjski pravici, ni umaknila svoje opravičene zahteve po oblasti v vzhodni Aziji, kakor je tudi z nobeno grožnjo nI bilo pripraviti, da se izneveri pogodbi treh sil. Ko Roosevelt, ki je bil zamenjal vljudnost s slabostjo, na koncu sploh ničesar ni več hotel razumeti, so govorili z njim v jeziku, za katerega še nihče, najmanj pa zločinec, ni imel gluhih ušes. Japonska se je bila od-
ločila, da v obrambo svoje časti in svoje življenjske pravice, Zgrabi za orožje.
2e prve dni vojne med Japonsko in USA ter Angleško so Anglosalcsoncem pokazali, da 80 se zmotili v svojih špekulacijah; 8 potopitvijo pet bojnih ladij in težko po-fikodbo treh nadaljnjih bojnih IftdlJ, Ici jih nI
več moiSl popraviti, so bile naglo in temeljito razdrte sanje po amerikanskem pomorskem gospostvu na Pacifiku, in s potopitvijo dveh britanskih bojnih ladij ter osvojitvijo Hongkonga je morala tudi Anglija občutiti, da stoji za japonskimi opravičenimi zahtevami tudi taka sila, ki Je v stanu, da si zahtevano pravico tudi pridobi.
Zločinsko početje Roosevelta pa ga Je zavedlo tudi v vojno z Nemčijo in Italijo in silami trojnega pakta. V trenutku, ko je menil, da je dosegel sVoj cilj — da zaplete svojo državo v vojno —, ste/' med dvema ognjema in se nahaja v
Sobota, 5. jannaxja 1942.
KARAWANKEN-BOTE
stran 3. — Ster, 1.
RazTOj napada proti Sebastopolu
Ispel je vdor v sovražnikov obrambni sestav
Iz Filhrerjevega glavnega stana, 2. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 31. decembra naznanilo:
Ob združitvi vseh na Krimu razpoložljivih nemških in romunskih čet je od 17. decembra v t^u načrtni napad na trdnjavo Sebastopol. Navzlic najsilnejši obrambi je bilo v težkih posamičnih bojih osvojeno večje število sovjetskih obrambnih naprav pod oklopih in so bili doseženi vdori v sovražnikov obrambni sestav. Da razbremeni obrambo Sebastopola, je nasprotnik v zadnjih dnevih izkrcal zopet močnejše sile na polotoku Kerču in pri Feodoziji. Uvedeni so potrebni-protiukrepi.
Na več drugih odsekih vzhodne fronte so se ob hudi zimi vršili ogorčeni obrambni boji. Težko topništvo je 04>ešno obstreljevalo za vojno važne naprave v Leningradu.
Zračno brodovje je pred vsem v srednjem odseku z učinkovitimi nizkimi napadi podpiralo obrambne boje vojske. Na raznih mestih je bila z visokimi izgubami razbita sovražnikova za napad pripravljena pehota in konjenica.
V	severni Afriki uspešno bojno delovanje v prostoru vzhodno od Ageda-bije. Bombni napadi proti kolonam avtomobilov, skladiščem gonilne snovi im šoto-riščem Britancev v Kirenajki in Marmariki so povzročili močne požare.
Na otoku Malti so nemška bojna letala ponovno napadla več letališč in druge vo-jaške naprave.
Bolna letala so potopila sovletskega rušilca
Iz Filhrerjevega glavnega stana, 2. januarja 1942. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 30 .decembra 1941. naznanilo:
Na raznih odsekih vzhodne fronte so bile Ob tesnem sodelovanju vojske in zračnega brodovja odbiti močni eovrai-nikovi napadi.
V	Cmem morju so bojna letala potopila nekega sovjetskega rušilca in poškodovala neko križarko. Na murmanski fronti so nemške čete v času od 21. do 28. decembra ob najhujši zimi in snežnih viharjih s pol-
nim uspehom odbile trdovratne napade so-vjetov. Sovražnik je imel težke izgube.
Močne skupine bojnih letal so v noči na 30. decembra z dobrimi zadetki napadle neko v vojni važno oskrbovalno pristanišče na angleški vzhodni obali.
V	varnostni službi nahajajoči se podmor-niški lovci so sestrelili tri izmed šest na-padajočih britanskih bombnikov. Vse v varovalnem spremstvu ploveče ladje so varno dosegle svoje namembne kraje.
V	se ve rni Afriki so nemško italijanske čete v prostoru okrog Agedabija dosegle nadaljnje krajevne uspehe. Število pri protinapadu postreljeinh sovražnih oklop-nic se je povišalo na 74. Več sto Britancev je bilo ujetih.
Na otoku Malti so bila po dnevi in po noči napadena sovražnikova letališča. Pred La Valetta so nemška bojna letala potopila neko večjo jadrnico. V I>ojih v zraku so nemški lovci sestrelili pet britanskih letal, neko nadaljnje letalo pa je bilo razdejano na tleh.
Poslovilno povelle
Berlin, 2. januarja. Generalfeldmar-schall p 1. Brauchitsch se je od vojakov vojske poslovil s sledečim dnevnim poveljem:
Vojaki! Z današnjim dnem je Fiihrer osebno prevzel vodstvo vojske. Hkrati je ugodil moji že pred nekaj časa izrečeni prošnji, da me zaradi srčne bolezni razreši vodstva vojske.
Vojaki! Skoro štiri leta sem kot vaš najvišji poveljnik vodil najboljšo vojsko sveta. Ta leta obsegajo za Nemčijo obilico največjih zgodovinskih dogodkov in za vojsko največjih vojaških uspehov- S ponosom in hvaležnostjo se oziram na to dobo, ponosen na vaše uspehe, hvaležen za vašo zvestobo.
Velike naloge so izvršene, velike in težkg se še bližajo. Uverjen sem, da boste vi rešili tudi te. Fiihrer nas bo vodil do zmage.
Jeklenotrde volje, pogled naprej!
Vse za Nemčijo!
Chile se bo branila
Stockholm, 2. januarja. Chilenski ml-^istrski svet je v proračun vnesel 4 milijarde peaov za vojaške svrhe, kakor to poročajo iz Chila. Chilenski zunanji minister je k temu sklepu pripomnil, da Chile lahko brani svoje ozemlje z lastnimi sredstvi. Chilenski časopis »Opinion* piše k temu, da je to najboljši odgovor na neke severno amerikauske poskuse vdirati v chi-lensko ozemlje.
Tokio
Nekdanje mesto Yedo, kar se izgovarja »edok, od leta 1929 O-Tokvo ali Veliki Tokio so ustanovili leta 1456 in je od leta 1869 glavno in .vladno mesto Japonske. Beseda Tokio pomeni po našem vzhodno glavno mesto. Leta 1923. je veliki potres ter povzročen ogromni požar to mesto večinoma uničil, ki so ga pa pridni, delovni in žilavi Japonci že do leta 1929. skoraj popolnoma obnovili. Temu je sledila priključitev 84 okolišikh občin in tako je danes Tokio mesto šest milijonov prebivalcev in največje mesto japonskega cesarstva. Mesto, ki leži ob Sumidagavi in Tokijskem zalivu, je važno železniško izhodišče in ima 13,6 stopinj povprečne letne temperature.
Notranjost Tokia leži deloma v nižini, čez katero so zgrajeni kanali in jo nazivajo Sitamahi, deloma pa tudi na 30 metrov vi-Boki terasi Jemate. Mesto je razdeljeno v okraje. Osrčje mesta tvori mestni okraj Kojimahi s cesarjevo palačo, Hijjiija-parkom in državnim Tajkokuca-gledališSem.
Tokio je sedež vseh ministrov, univerze, vojaških .trgovskih, tehniških, rudarskih, mornariških in ostalih visokih šol, mnogih knjižnic itd. Ima tudi botanični in živalski
vojni in mornariški muzej ter nad 30 gledališč,
V mestu je tudi mnogo industrije. Tovarne svile, bombaža, porcelana, kemičnih izdelkov, emajla, strojev ,živil, usnja, filmov, ladjedelnic itd. so na višini. Mestni promet opravljajo ulične In podcestne železnice. Morska luka Tokia je Sinagava. Letališče je Kasumigauri^ M leži severo-Tshodao od Tokia,
Črni oblaki dima se dvigajo proti nebu Po sovrainiku zasedena vas je v plamenih. Po trdem boju so se bolševiki umaknili. Iz vasi ni nobenega strela več.	(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Bauer, HH., Z.)







Naselbina domačinov pri Manili Vedno bolj se bliiajo japonske čete iilipin-skemu glavnemu mestu Manili.
(Scherl-Archiv, Zander Miiltiplex-K.)
Kapitanleutnant Guggenberger, ki je s svojo podmornico na Sredozemskem morju potopil nosilca letal »Ark Royal*, zapušča svoj čoln v izhodnem pristanišču.
(PK. Aufnahme:
Kriegsberichter Miillmann, Sch., Z.)
Množestvene nstrelltve v Leningrada
Stockholm, 2. јалиагја. Razmere pred Leningradom opisuje posebni poročevalec časopisa »Stockholm Tidningen« na finski fronti na podlagi izpovedb sovjetskih Uskokov, ki so se pred nekaj dnevi Se nahajali v sovjetskem milijonskem mestu. Poročilo pravi med drugim, da ustrelijo na mestu vsako osebo bodisi civilista ali vojaka, bodisi starčka ali dečka, ako najdejo v njegovih žepih le edin izvod kakšnega sovražnikovega letaka. Ustrelitve se izvršijo kar na javni cesti. Toda ni podoba, da bi ti ukrepi prebivalstvo posebno oplašili. Ljudje le nekoliko postojljo in potem nadaljujejo mirno svojo pot. Upirajo se v glavnem le ženske.
Obnova Srblle
Kakor poročajo »Mlinchener Neuste Nachrichten«, pripravlja srbska vlada na^ črt za reorganizacijo države. V prvem obdobju, ki se razteza do 1. januarja 1942, naj bi se uničili zadnji ostanki komunističnih tolp. Druga etapa naj bi služila delu za obnovo Srbije. Celokupno ozemlje Srbije bodo razdelili na 17 okrožij. Na čelu vsake občine se bo nahajal vlačili komisar, kateremu bo pomagal pri delu po en častnik. Zandarmerijo bodo postavili na novo podlago.
Kakor je razvidno iz nameravane ^cije, je komunistično banditstvo, ki je motilo stabilizacijo razmer in zlasti tudi gospodarstvo, že v pojemanju. Likvidacija preostalih gnezdišč komunističnega odpora v Srednji Srbiji se Izvaja z uspehom.
Ministrski predsednik general Milan N e d i Ć je pred kratkim ugotovil, da sta se varnost in red zopet povrnila v Srbijo. Dejal je, da veruje v srbski narod in njegovo življenjsko moč ter da je prepričan o njegovi ozdravitvi. Nedić je pozval vse Srbe k edinstvu, da bo Srbija zamogla svoje rane zaceliti. V bodoči Srbiji mora biti za vse ljudi stanovanja, kruha in dela. »Lažejo vsi tisti«, je rekel general Nedić, »ki vam stalno priSepetavajo, da so Nemci naši sovražniki. Treba nam jc samo pokazati našo dobro voljo in prepričan sem, da nam Velika Nemčija svoje pomoči ne bo odbila. Nemčija ni bila nikdar naš sovražnik ia nae daa«a m eo!srražl j
Ved n/> ao ve zaloge bencina za fronto Na tovorni kolodvor tik pred ironto dospevajo neprestano novi transporti bencina. Železniške zveze so izvedene do SBxnih postojank^ tako da se Ishko vsi prevozi vTŠijo naglo in brez trenja,	,(PK. Aiifnahme; Kriegsberichter KroU, Atl., Z.),
I t АГ


Japonske oklopnice napadajo Slika Japonskih bojev proti amerikanskim oporiščem na Pacifika.
i^Atlajitic, Zaoder-Multlglex-Bit
#
Stran 4. — Stev. 1.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 3. januarja 1942.
AlemSka gospodarsba obnova v SudkSrninn
j ' Odstranitev vojnih posledic v zasedenih ozemljili
'Лча gospodarske komore K^mten,
Gauwlrtechaftberater inž. A. Winkler,
ee je v zadnji številki »Kamtner Grenz-
rufa« v članku o snovi »Eno leto vojnega gospodarstva v KSmtnu« peg al obširno tudi z gospodarsko obnovo v zasedenih ozemljih dežel K&rnten in K rain, ki jo označuje kot najvažnejše delo leta 1941 za Reichsgau K&rnten. Pomembnim izvajanjem posnamemo sledeča mesta, ki bodo naše čitatelje posebno zanimala, ker se nanašajo na delo storjeno v Siid-karntnu.
Leto 1941. je za Karnten edinstvenega zgodovinskega pomena. Povratek ozemelj Unterdrauburg, Seeland in Gorenjske je stavil deželo pred veliko nalogo političnega kulturnega in gospodarskega značaja, ki so se morala deloma takoj rešiti in ki deloma zahtevajo še temeljitega študija In opazovanja dogajanj. Roko v roki s pritegnitvijo gospodarskih obratov je bilo treba odstraniti ali olajšati posledice vojne in vseh onih pojavov, ki so sledili po popolnem razsulu bivše jugoslovanske države. Pod vodstvom organizacije Tcdt, ki se je povsod za oboroženo silo udejstvovala z najvišjo delavnostjo, je naše stavbeno gospodarstvo popravilo razdejane železnice in mostove in je zanemarjene ceste spravilo v stanje, ki je prilično prilagodeno našim razmeram, vsled česar 80 tisoči brezposelnih ljudi dobili kruh In posel. K temu je prišla Se nova zgradnja etanovanjskih in uradnih poslopij, ki so bila zlasti potrebna v okrožnih mestih.
Obnova starih trgovinskih odnosov
Ureditev dobivanja blaga je morala takoj postaviti meje razprodaji in požeruštvu in, kakor v drugih zaaedenih ozemljih, spraviti v redni tir uvoz v Reich in izvoz iz njega kakor tudi glede sosednjih držav. Zaradi vojne je največji del obrtnega gospodarstva prestal; industrija In rokodelstvo sta sedaj čakala na nov red in zlasti na zaaiguranje Birovin, ki ste jih potrebovala za svoje delo. Akoprav se je moglo en del tega nabaviti tudi iz Reicha, so se morali vendar po pogajanjih z novimi nasledstvenimi državami čim najhitreje povzeti stari odnosi do ozemlja bivše Jugoslavije. Vsled pogodb z neodvisno hrvaško državo in z visokim komisarjem ljubljanske province, te v dogovoru z gospodarskim vodstvom Srbije so se zopet povzeli stari trgovski odnošaji in ustvarjeni BO bili predpogoji za prav obsežno, carine prosto medsebojno dobavo blaga in tako je bilo urejeno tudi epečavanje marsikaterih naših pridelkov.
Posebno pažnjo je zahtevala visoko razvita industrija v Siidkfirntnu, ker je vsled odpada visoke srbske carinske zaščite stala pred težavnimi nalogami in se mora prilagoditi novemu položaju glede nabave su-
■ Die felnc Mafiwcrkstatte
иаакб-ШШШкт Rosi KSniS
Klagenfurt, Bahnhofstr. 7
rovin in novim mezdnim prilikam. Po Rei-chu dano stoodstotno poroštvo za kredite je novo ustanovljenim denarnim zavodom omogočalo dati v prehodnem času učinkovito pomoč.
Izenačenje z nemškim gospodarstvom
Po komisarju za cene izvršeni splošni ukrepi glede izenačenja cen so se morali v marsikaterem oziru Se posebej urediti, da ee je obvarovalo posamezne gospodarske panoge težke škode.
Medtem ko se je zaradi pritegnitve obratov moglo ugotoviti sedaj pošto ječe zaloge surovin in izdelkov, je bilo, ker stojimo sredi vojne, potrebno stremeti za tem, da se to ne neznatno gospodarstvo čim prej postavi v službo proizvodnje Reicha. Prestavitve, nove naprave in zlasti uvedba novih načinov predelave in obdelave in razdelitve blaga pod nadzorstvom so z obilico predpisov napravile v tuje jezičnem ozemlju ne male težave gospodarstvu in potrošnikom. Večinomd je v obratih zasigurana proizvodnja in s tem tudi obstoj, čeprav so sirovine omejene; pri tem sta na enak način pritegnjena industrija in rokodelstvo.
Med trgovci je bila ustanovljena cela vrsta potrebnih veletrgovin, ki bi naj imele v obmejnem ozemlju poseben pomen, ako bodo pravilno vkoristile svoj položaj.
Dela se tudi že na izgraditvi gospodarstva z energijo, ki bi vztrezala gospodarskim zahtevam.
Ureditev naprav za prenočišča in za tujski promet, ki naj bi dopolnjevale obstoječe in bi nudile obiskovalcem oddih in razvedrilo, bo naloga prihodnjega časa. Pri tem bo deželi K&mten pripadla posebna vloga, ker je vsled pridruižtve sproščenih gozdnih in obratih obratov postala najmočnejše gospodarsko telo za Siidkarnten.
, Med najvažnejšimi nalogami je gospodarsko politična usmeritev in poduk prebivalstva v celokupnem gospodarskem redu Reicha, ki je temelj za celo bodoče delo: tukaj mora organizacija obrtnega gospodarstva stare pokrajine krepko pomagati.
Priprava za naloge v mlm
Ze po svojem nemškem ustroju je gospodarstvo v SUdkarntnu dragocena dopolnitev za Altgau; preko tega pa s svojimi vezami proti jugovzhodu prav znatno ojača značaj obme:^e pokrajine. S proglasitvijo dežele Karaten za samostojen gospodarski okraj je olajšana okrepitev odnošajev proti jugovzhodnemu inozemstvu, zveza s staro pokrajino in podelitev gospodarske moči celi deželi, ki je potrebna za izpopolnitev vseh političnih in kulturnih nalog obmejne dežele. Izgraditev gospodarske komore v taki meri, da lahko brez preobilnega aparata vseeno tudi v vojnem času vrši svoje dolžnosti, je ena najvažnejših nalog najbližjega časa; kajti postati mora orodje, s katerim se zmorejo, vsa velika dela prestavitve in nove zgraditve po vojni, kakor tudi za to, da se more strumno voditi gospodarstvo med vojno, z akoje zmagoviti konec si moramo vsi z vso silo prizadevati.
3% naše dommine
AGlmg. (Smrtna nesreča pri vožnji na sankah,) Te dni je posestnik Anton Schwab iz Jauemburga-Gereuth pri vožnji na sankah padel in pri tem zadobil tako težke poškodbe, ki so imele v 24 urah za posledico njegovo smrt.
ABling. (Nove označbe gor.) Razen krajev in ulic so dobili tudi vrhovi Karavank zopet svoja nemška imena. Znana planina Golica ima sedaj ime K a h 1 k o g e 1, Rožica planina, Rosen-kogel; v smeri Hochstuhla je še omeniti Schwarzqnberg, Kotschnasa-tel in B^rensattel.
Habem. (Napredovanje obnova) Tudi naša Ortsgruppe pridno dela in izgrajuje. Tako popravlja končno vendar že več let zanemarjene ceste. Prebivalstvo to zelo hvaležno pozdravlja. Ortsgruppe se razteza na zelo velik prostor; tukajšnja pota so bila v najslabšem stanju.
Neumarktl. (Usoden padec z voza drv.) V Neumarktlu zaposleni 48-letni hlapec Jožef F e r 1 i č je prevažal drva. Padel je pri tem raz voza In zadobil težke poškodbe na glavi kakor tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v pokrajinsko bolnišnico Gallenfela.
Kronau. (Božičnica za otroke pri carinski obmejni straži.) Moštvo carinske obmejne straže me Je 24. decembra zbralo pod božičnim drevescem, da praznuje božič. Slavje je otvoril nagovor nadzorujočega uradnika? potekalo je zelo ubrano. O tej priložnosti j# bilo sklenjeno, da priredijo z božičnim drevesom VS"
selje tudi najrevnejšim otrokom v Kronau. Tako je bil na drugi božični praznik prostor za moštvo poln 30 kronauških otrok, ki so Jim ob vstopu od veselja žarele oči. Po kratkem pozdravu so otroci dobili slaščice in božična darila. Slavje je dobilo še lepo obeležje s petjem moškega zbora carinske nadzorne straže in drugimi predvajanji. Mali paglavci so se zahvalili s tem, da so peli nemške pesmi, ki so se jih bili v šoli naučili. Višek slavja je bilo izžreban je obilno ovešenih vej božičnega drevesa. Z narodnimi pesmimi je bilo zaključeno slavje, ki ga je moštvo carinske obmejne staže pripravilo z ljubeznijo in skrbjo in ki je pomenilo za otroke lepo doživetje.
Brod. (Nezgoda.) 59 stara Ivana Češenj je spodrsnila, telebnila na tla in si zlomila desno nogo. Ponesrečenko so z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico v Gallenfels.
St. Martin П. d. GroSgallenberg. (D o-hod potovalnega filma.) Te dni nas je presenetil Gaufilmwagen. Film »Kampfgeschwader Liitzov« in najnovejši tedenski pregled sta vzbujala največje občudovanje in napravila na številne gledalce najgloblji vtis.
Jauchen. (Darilo za WHW.) Zakupnik lovišča Ladst&tter iz Domschale je v družbi svojih lovcev in domačih gostov, laodaril del lovskega plena, za zimsko i>omoč. Plen se je takoj na dražbi prodal za znesek RM 28, ki se je poslal na NSV. Bezirk Stein. Plemenita gesta je hvale in posnemanja vredna.
Miinkendorf bel Stein. ( Prvikuhar-skl tečaj.) Nedavno se je končal prvi kuharski tečaj, ki ga je priredil Er« n&hrungsamt v Steinu v prostorih nekdanjega župnišča v Milnkendorfu. Dvajset kmečkih deklet iz Milnkendorfa In okolice se je udeležilo tega štiritedenskega kuharskega tečaja. Gdčna Napetschnig, pomožna gospodinjslta svetovalka Em&hrungs-amta v Steinu je vodila tečaj in u^ila udeleženke praktičnega kuhanja. Pri zaključni slavnosti se je zahvalil Krelslandwirt g. Burgstaller posebno učiteljici tečaja za njen trud, da je tečaj dobro uspel, kar se je! izkazalo pri zaključni slavnosti. Zahvalil se je vsem ostalim, ki so k dobremu uspehu tečaja kakor koli pripomogli, ravnotako udeleženkam tečaja za njihovo ukaželjnost in ambicijo. To je bil prvi kuharski tečaj v okraju Stein, kateremu pa bodo v dogled-nem času sledili Se drugi. Kmečko prebivalstvo lahko iz tega razvidi, da se vodstvo nemškega Reicha zelo trudi in pomaga pri njihovi poklicni izobrazbi.
Mannsburg. (Združitev občin.)' Občina Tersaln je bila združena s tržko občino Mannsburg. S tem se je število prebivalstva v občini Mannsburg znatno povišalo. Za tržko občino Mannsburg je bilo postavljenih sedem občinskih svetovalcev, ki so pred občinskim komisarjem položili slovesno obljubo.
Siazno
Aparat za uspavanje
Vsakdo ve, da enolični, ponavljajoči se glasovi učinkujejo uspavajoče na ljudi. Človek lahko na primer tudi v znatno neugodni legi v vlaku zaspi od neprestanega, enakomerno se ponavljajočega ropota železniških koles ali pa ob bregu ali potoku zaradi neprestanega šumenja. Tako tudi mnogi ljudje kaJ hitro zaspe od odprtem oknu, kadar rahlo dežuje.
Neprestano ponavljanje enoličnih glasov namreč povzroči otopitev slušnih živcev, zaradi česar se nas poloti neka utrujenost, ki nas sili k spanju. Neki zdravnik se je teh izkušenj poslužil tudi v zdravstvu. Živčno bolne, ki niso mogli zaspati, je skušal zdraviti z uspavanjem s pomočjo posebnih gramofonskih plošč, ki povzročajo enakomerni šum. Ze prvi poskusi so rodili uspehe. Tudi najbolj nervozni bolniki eo ob tem~ž£5aratu zaspali najkasneje v teku pol ure. Izumitelj se zdaj peča z novim aparatom, ki naj bi bil čim bolj cenen, ponavljajoči se glasovi pa naj bi bili čim popolneje enolični.
DIc rclnflc frpude
kal mon en dem kUlntn Kari. Er lil vergnugl.hot gutan App*llt vnd Id 16*1 gut. Alio allti Zcichtn dtr GriuAdhell 01* MuHtr glh* Sm
NESTLE KINDERNAHRUNO
Kerg«ft«tlt out d«n det W«l>*nkornti, b*«l*r Alpcn-volimildi und Zuditr wnt*i Zusott Itfiocben* und blulbIld*nderSolz» find dcnVItamintn d«s Ubtnroni.
№»l« b«4itrt MmUndll* w»»di dl*
Netili WIen AktiingMallwhttt
WWm L Bikmiral« M


(ШИ
•v:v.v.v ...........

Џ 9 ф A	'
гМ
Л«!

vnv *4r»h «
Sobota, 3. januarja 1942.
KARAWANKEN-BOTE
Stran 5. — Stev. 1«
Izrežite! Hranite!
Dr. P. J Lukas
GljemlMna nulodiinja in џгиШшш
SPom in polje
a
Фтшк methmlheh иш! praldheli Cas icUlve je lu, kdaj bo kraia slorlla?
36. LEKCIJA
Ldsung der Aufgabe
1. Die Mutter war auf jede einzelne Marille eifersilchtig. 2. Es war bereits beschlosaen, daJJ die Friichte mit ganz besonderer Sorgfalt eingelegt wiirden. 3. Die Mutter lieG die Marillen noch einige Tage am Baume, damit sie noch Bchmack-hafter und goldiger wiirden. 4. Die »Grilne Natter« bemerkte, daS es ein Zeichen besonderen Heldenmutes sei, die eigenen Marillen zu stehlen. 5. Sie achleppten die Beute in ihr Lager im Walde.
Muster eines regelmaUigen Zeitwortes Indikativ Gegenwart
ich liebe — ljubim du liebst — ljubiš er liebt — ljubi wir lieben — ljubimo ihr liebt — ljubite sie lieben — ljubijo
Konjunktiv ich Hebe — da ljubim du liebest — da ljubiš er liebe — da ljubi wir lieben — da ljubimo ihr liebet — da ljubite sie lieben — da ljubijo
Mltvergangenheit (Ird'kntiv) ich liebte — ljubil sem du liebtest — ljubil si er liebte — ljubil je wir liebten — ljubili smo ihr liebtet — ljubili ste aie liebten — ljubili so
Vergangenheit (Indikativ)
ich habe geliebt — (vz) ljubil sem du hast geliebt — (vz)ljubil si er hat geliebt — (vz)ljubil je wir haben geliebt — (v2)ljubili smo ihr habt geliebt — (vz)ljubili ste sle haben geliebt — (v2)ljublll so
Vergangenheit (Konjunktiv) ich habe geliebt — ljubil bi [da sem (vz)ljubil]
du habest geliebt — ljubil bi si (vz) ljubil)
er habe geliebt — ljubit bi [da je (vz)ljubill wir haben geliebt — ljubili bi [da smo (vz) ljubili
ihr habet geliebt — ljubili bi [da ste (vz) ljubili)
sie haben geliebt — ljubili bi [da so (vz) ljubili)
Vorvergangenheit (Indikativ) ich hatte geliebt — (vz)ljubil sem bil du hattest geliebt — (vz)ljubil si bil
hatte geliebt — (vz)ljubil je bil Wir hatten geliebt — (vz)ljubili smo bili Ihr hattet geliebt — (vz)ljubili ste bili sie hatten geliebt — (vz)ljubili so bili
Vorvergangenheit (Konjunktiv) ich hatte geliebt — (vz)ljubil bi bil du hattest geliebt — (vz)ljubil bi bil
hatte geliebt — (vz)ljubil bi bil wir hatten geliebt — (vz)ljubili bi bili ihr hatta geliebt — (vz)ljubili bi bili sie hatten geliebt — (vz)ljubili bi bili
Zukunft
Ich werde lieben — ljubil bom du wirst lieben — ljubil boš wird lieben — ljubil bo werdei lieben — ljubili biomo sie	lieben — ljubili boste .
®i"dea lieben — ljubili bodo
Vorzukunft
du	geliebt haben — (vz)ljubil bom
er wird ,^^^'G'bt haben — (vz)ljubil boš
wir werden^^'~	^
Ijomo S®Hebt haben — (vz)ljubili
ihr werdet geli<vvt , ,
boste	haben — (vz)ljubili
sie werden geliebt hnx. / м- u-i-bojq	'^^■hen — (vz) ljubih
#..UpNkei C. Krontufl I
Hi m#emi mri,
■ttaBtitttMe IS
Bedingungsform (Konditional
ich wUrde lieben — ljubil bi du wiirdest lieben — ljubil bl er wiirde lieben — ljubil bi wir wiirden lieben — ljubili bi ihr wiirdet lieben — ljubili bi sie wiirden lieben — ljubili bi
ich wiirde geliebt haben — (vz)ljubi! bi bil du wtirdest geliebt haben — (vzljubil bi bil
er wiirde geliebt haben — (vz)ljubil bi bil wir wiirden geliebt haben — (vz)lj ibill bi b="
ihr wiirdet geliebt haben — (vz)ljubili bi bili
sie wiirden geliebt haben — (v)ljubili bi bill
Befchlsform
liebe! — ljubi!; liebet! (liebt!) — ljubite; lieben wir! — ljubimo; lieben Sie! — ljubite (Vi)
Nennform
lieben — ljubiti; geliebt haben — (da je Ivzjljubil
MittelwBrter liebend — ljubeč; geliebt — ljubljen; geliebt habend — ljubil, ([vz]ljubivši
Paasivum (leiđenđe Form)
Gegenwart
Ich werde geliebt — ljubijo me (ljubljen
sem itd.)
du wirst geliebt — ljubijo te er wird geliebt — ljubijo ga wir werden geliebt — ljubijo nas ihr werdet geliebt — ljubijo vas sie werden geliebt — ljubijo jih
Mltvergangenheit ich wiirde geliebt — ljubili so me (ljubljen
sem bil itd.)
du wurdest geliebt — ljubili so te er wurde geliebt — ljubili so ga wir wurdem geliebt — ljubili so nas ihr wurdet geliebt — ljubili so vas ,,, ^ eie wurdem geliebt — ljubili so jih '
Vergangenheit
ich bin geliebt worden — (vz)ljubili so me du bist geliebt worden — (vz)ijubili so te er 1st geliebt worden — (vz)Ijubill so ga wir sind geliebt worden — (vz)ljuibili so nas
ihr seid geliebt worden — (vz)ljubili so vas
eie sind geliebt worden — (vz)ljubili so jih
Vorvergangenheit Ich war geliebt worden — (vz)ljubili so me bili
du warst geliebt worden — (vz)ljubili so te bili
er war geliebt worden — (vz)ljubili eo ga bili
wir waren geliebt worden — (vz)ljubili so nas bili
ihr wart geliebt worden — (vz)ljubili so vas bili
sle waren geliebt worden — (vz)ljubili so Jih bili
Zuktinft .
ich werde geliebt werden — ljubili me
bodo (ljubljen bom itd.)
du wirst geliebt werden — ljubili te bodo er wird geliebt werden — ljubili ga bodo wir werden geliebt werden — ljubili nas bodo
ihr werdet geliebt werden — ljubili vas bodo
Bie werden geliebt werden — ljubili jih bodo
Vorzukunft ich werde geliebt worden seln — (vz)lju-
bili me bodo du wirst geliebt worden seln — (vz)ljublll te bodo
er wird geliebt worden sein — (vz)ljubili ga bodo
wir werden geliebt worden seln — (vz)lju-
bili nas bodo Ihr werdet geliebt worden sein — (vz)lju-
bili vas bodo sie werden geliebt worden sein — (vz)lju-blll jih bodo
Bedingungsform (Konditional)
ich wiirde geliebt werden — ljubili bi me du wiirdest geliebt werden — ljubili bi te er wUrde geliebt werden — ljubili bi ga
v zimskem času je največ telitev. Vsak pa bi rad približno vedel, kdaj mu bo krava telila, čim je čas otelitve, to je 285. dan brejosti že blizu in čim razni znaki (povečanje vimena, žlem iz nožnice itd.) napovedujejo, da bo krava skoraj storila.
V kolikor se spominjam, vam je že ži-vinozdravnik Bedenk v posameznih krajih Siidkamtna na raznih gospodarskih sestankih priporočal, da si gotovo nabavite termometer za merjenje toplote pri živini in Vam je povedal, kako je merjenje pravilno izvršiti.
Kalcor mogoče tudi veste, je normalna toplotnost odrasle govedi 38,7 stopinj Cel-sius-a. Cim je toplotnost govedi znatno večja, je že žival bolna in je poklicati živi-nozdravnika. V zadnjih tednih brejosti (3 do 4 tedne pred otclitvijo) pa je vendar temperatura živali povečana nadnormalna, torej višja od 38,7® C, pa čeprav je živinče sicer zdravo. Ta povečana toplotnost ostane živali do otelitve. Deset do dvajset ur pred telitvijo vendar temperatura krave o 6 i v i d n o pade in sicer na normalno stopnjo ali celo pod njo. Ta pojav nam zaradi tega lahko služi za prav sigurno napoved skorajšnje otelitve.
Koliko nepotrebnega .predvsem nočnega bdenja ob breji kravi, ki je sicer »na času«, si torej lahko prihranimo, če merimo top-lotrost!
Naj'boljSe je uporabiti za merjenje žival-
ske toplote termometer z barvastim živim srebrom. Kakor gotovo tudi veste, merimo toplotnost živali na ta način, da počasi rinemo termometer v danko oziroma mastnik in ga pustimo tu vsaj eno minuto. Boljše vendar dalj kot manj. — Ako se žival brani termometra, je priporočljivo, da pri-pr vimo kak les v velikosti toplomera, les gladko poliramo in ga par dni pred koledarskim rokom telitve uvajamo v danko ( -.stnik), da se žival navadi na merjenje toplote. Tudi sq priporoča z merjenjem top-lotnosti začeti vsak večer že nekaj dni pred rokom otelitve in pred pojavom očividcih znakov bližajoče se telitve. To je potrebno zaradi tega, da vemo, kaj in koliko je pri živali stalno povečana toplotnost in kaj je smatrati potem kot padec temperature. Pri marsikateri plašni živini se priporoča termometer tudi privezati, da ga žival ne potegne noter.
Ce torej zvečer toplotnost breje krave ali telice merimo in vidimo, da pri sicer zdravi živali kaže termometer nad-poprečno visoko toploto, lahko gremo mirne duše spat, če je vendar merjenje pokazalo očividen padec toplotnost!, je to znak, da bo žival gotovo v 10. do 20. urah otelila in je pač v tem primeru čakati oziroma bdeti.	F. W.
Uporaba stelje
»Cohalo In stelja napravita več kot seno« pravi star kmečki pregovor. In to je tudi res. Kajti tudi domača žival se ne more dobro počutiti, če mora stati ali ležati v blatu. Ce pa se žival ne počuti dobro je oviran njen pravilen razvoj in njena storilnost zmanjšana. Ravnotako pri umazanih živalih ovira blato dihanje kože, kar tudi klavrno vpliva na razvoj in zmogljivost živali. Koncem koncev pa umazane živali tudi na oko slabo izgledajo.
Vsak kmet mora zato v lastnem interesu skrbeti, da d& svojim živalim suho in čisto stajo. Zato je potreben v prvi vrsti pravilno zgrajen hlev in odgovarjajoče naprave za odtok gnojnice. Dalje spada k dobremu hlevu tudi stalno suha stelja.
Najbolja stelja je brez dvoma Šotni drobir, ki pa največkrat ni na razpolago. Na drugem mestu po kvaliteti je slama in listje. Slama ima, če je pravilno razrezana to dobro lastnost, da vpije vlago in s tem omogoči, da je prostor, kjer so živali, vedno suh. Slama pa poleg tega hitro strohni in s tem obogati zemljo s humusom. Slamo je zato kot steljo v vsakem slučaju priporočati, kajti ta ne predstavlja samo dobre stelje, ampak zelo vpliva tudi na kakovost hlevskega gnoja.
Pri nas v južni Koroški se slama kot stelja zelo malo uporablja, to pa predvsem zato, ker jo kmetje raje pokladajo kot
wir wiirden geliebt werden — ljubili bi naa ihr wiirdet geliebt werden — ljubili bi vas sie wiirden geliebt werden — ljubili bi jih
ich wUrde geliebt worden sein — ljubili bi me bili
du wiirdest geliebt worden sein — ljubili bi te bili
er wiirde geliebt worden sein — ljubili bi ga bili
wir wiirden geliebt worden sein — ljubili bi nas bili
ihr wiirdet geliebt worden sein — ljubili bi vas bili
eie wiirden geliebt worden sein — ljubili bi jih bili
Vorvergangenheit (Konjunktiv)
ich ware geliebt worden — ljubili bi me bili
du warest gelibet worden — ljubili bi te bili
er ware geliebt worden — ljubili bi ga bili wir waren geliebt worden — ljubili bi nas bili
ihr waret geliebt worden — ljubili bi vas bili
sie waren geliebt worden — ljubili bi jih bili
Nennform
geliebt werden — ljubljen biti; geliebt worden seia — j:da, eem bil Ivzjijubljen.
krmo. Množina krme je v večini gospodarstev premajhna, da bi zadostovala za vso živino ,ki je v hlevu, da pa se ta primanjkljaj nadomesti se uporablja tudi slama kot krma. Potrebna stelja pa se ponajveč-krat dobi iz gozda.
V g02du se ne nagrabijo samo veje od rastočega drevja in odpadlo listje ,ampak često tudi vresje in hosta, ki raste po gozdnih tleh in se uporablja za steljo.
Tako uporabljanje gozdne stelje pa je v mnogih ozirih izredno Škodljivo, Pri treb-Ijenju se poškoduje rast dreves in občutno poslaljša kakovost lesa. Pri pridobivanju vresja, ostale goščave pa tudi odpadlih igel in listov se gozdnim tlom odvzame ves naravni gnoj. To pa je neekonomično početje, ki se grenko maščuje. Da je v gozdovih južne Koroške prirastek lesa tako slab, to je v večini slučajev pripisati temu, ker se toliko stelje, ki je naravno gnojilo za gozd, odvzame in porabi v hlevu. S tem pa je vzeto gozdu nekaj, kar samo njfemu pripada in kar se z ničemur drugim ne da nadomestiti. To temeljito izrabljanje gozdne stelje pa je pod gotovimi okoliščinami tudi vzrok, da se v gozdu pokažejo gole skale, kajti s tem, da vzamemo humuz-ni material, odkrijemo gozdna tla, zemlja ne more deževnice dovolj hitro vpiti, zato odteka po površini in često povzroči poplave in zemeljske plazove.
Gozdna stelja pa je poleg tega tudi zelo slaba stelja. Domačim živalim nudi le trdo in mrzlo ležišče, vpiti more le zelo malo vode, zato ni staja nikdar suha. Ker je taka stelja precej smolnata, ta zelo počasi trohni, zato ima taka stelja le majhno gnojivno vrednost.
Te mnoge slabe strani uporabe gozdne stelje mora imeti kmet vedno pred očmi. Stremeti mora za tem, da uporabo gozdno stelje po možnosti omeji, oziroma popolnoma opusti in prične za steljo uporabljati slamo. To pa je mogoče tedaj, če se začne v večji meri z vmesnim sajenjem, predvsem pa s tem, da zboljšamb travnike in da bolje gnojimo, s čemer se bo proizvodnja krme bistveno dvignila. Ce je na razpolago dovolj sena in druge krme, potem lahko prenehamo s krmljenjem slame. Tudi uspehi v živinoreji so mnogo večji, če ne krmimo s slamo, kajti ta ima tako malo hranilne vrednosti, da je komaj omembe vredno. Stari praktiki zato pravijo, da je elama mnogo več vredna, če jo ima žival pod trebuhom, kakor pa v trebuhu. In prav imajo. Kdor ne verjame, pa naj poskusi, pa se bo o tem sam prepričal, __Heinrich B u r g s t a if e r.
SONNTAGS- u. NACHTDIENST
der Apotheken in Krainburg von 8. bta 10, .THnner 191S	.
MB. M. BALCH
stran б. — Stev. 1.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 3. januarja 1942.
£i€ht§pieie
Algemelne Filni'reuhand 6.ni.b.H.-Zwelgstelle Veldes
A s s L I N G
3.	I, um 15.30 und 18.30 Uhr
4.	I. um 15.30 und 18.30 Uhr
5.	I. um 18.30 Uhr Der Edelweifikonig
FUr Jugendliche zugelassen!
6.	I. um 13.30 Uhr
7.	I. um 18.30 Uhr Confetti
FUr Jugendliche nicht zugeiassen!
7.	I. um 15.30 Uhr
8.	I. um 15.30 Uhr Jugeadfilmvorstellung
Der Jagcr aus. der Kurpfalz
8.	I. um 18.30 Uhr
9.	I. um 18.30 Uhr Sensationsprozess Casilla
FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaesen!
DOMSGHALE
3.	I. um 18.30 Uhr
4.	I. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Spahtrupp Hallgarlen
FUr Jugcndllche zugelassen! 7. I. um 15.30 Uhr Jugendfilmvorsfcllung Die weifie Uolle voii Piz-PalU
7.	I. um 18.30 Uhr
8.	I. um 18.30 Uhr
Das himmelblaue Abendkleid I'Ur Jugendliche nicht zugelassen!
KRAINBURG
4. I. um 10.30 Uhr Miirchenfllmvorstellung Lustige Filmstunde 3. Us 5. I.
Dor Weg ins Freie
ВЧ1г JugftndUche nlcht zugelassen!
6.	bis 8. I.
Sansationaprozess Casilla FUr Jugendl. unter 14 Jahren nicht zugelassen! Vorstellungsboginn: Tilgllch 18.30 Uhr, Bonn tags auSerdem um 13.30 und 16 Uhr
Z A A K
3.	1. um 19 Uhr
4.	I, um 13.30, 16 und 19 Uhr Spiihlrupp HallRBrten
FUr Jugendliche zugelassen!
7.	I. um 16 Uhr Miirchen f ilm vorstcllung Lustige Filmstunde
6.	I. um 19 Uhr
7.	I. um 19 Uhr
8.	I. um 19 Uhr •
Fanny ElBler
FUr Jugendliche zugelassen!
NEUMARKTL
3.	I. um 15.30 und 18.30 Uhr
4.	I. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr
5.	I. um 18.30 Uhr
6.	I. um 18.30 Uhr Spahtrupp Hallgarten FUr Jugendliche zugelassen!
7.	I. um 16 Uhr
J ugendf llmvorstellung
Der Jager aus der Kurpfalz
7. bis 9. I. um 18.30 Uhr
Die letzte Runde
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
M 1 E S S D O R F
3.	I, um 20 Uhr
4.	I. um 15, 17.30 und 20 Uhr FrSulein
FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zngelaeeen!
s A I R A C H
3.	I. utn 18.30 Uhr
4.	I. um 15.30 und 18.30 Uhr ■ Die Gcyerwally
Fiir Jugendliche nlcht zngelawen!
L I T T A I
3.	I. um 19 Uhr
4.	I. um 16 und 19 Uhr Spahtrupp Kallgarten Ткг Jugendliche zugelassen!
7. I. um 15 Uhr MarchenflUnvorstellung Lustige Filmstunde
7.	I. um 19 Uhr
8.	I. um 19 Uhr Heimweh
FUr Jufrf^ndllohp nl( 1И 7.u!felassen!
S T E I N
3.	I. um 18.30 Uhr
4.	I. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr
5.	I. um 18.30 Uhr D!'? s'.'hwed!acho Nachtigall FUr Jugendliche nlcht lugclaesenl
7. I. um 15 Uhr MiirchenfUmvorstellung
I rohliches Kunterbunt
7.	I. um 18.30 Uhr
8.	I. um 18.30 Uhr Ein Rlann auf Abwegen fiir Jugendliche nlcht zugclasic: '.
ST. V E I T 3. bla 6. I.
Spahtrupp Ilallgarten FUr Jugendliche zugelassen!
7. I. ur.-i 15.30 Uhr JugeiuT !3!mvorstcllung Der Jagcr aus der Kurpfalz
7. bie 9. I,
Die barmherzige Liige FUr Jugendliche nlcht zngelessen!
VorstMIungsbeglnn: T8.gllch 18.30 Uhr Sonntags auilerdem um 13.30 und 16 Uh
VELDES
3. I. um 15.30 Uhr Jugemdfllmvorstellung Hitlcrjunge Quex
3.	I. um 18.30 Uhr
4.	I. um 13.30, 15.30 imd 18.30 Uhr Der Edelweifikonig
FUr Jugendliche zugelsMen!
7.	I. um 18.30 Uhr
8.	I. um 18.30 Uhr Caaanova heiratet
FUr Jugendliche nlcht cagelaaMnt
WART
2.	I. um 18.30 Uhr
3.	I. um 18.30 Uhr
Unser FrSulein DcAtor FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht nifelaaeen!
3.	I. um 16 Uhr Jugeeidtllmvorstellung
Die weifie НбПв von Piz-Paltt
4.	I. um 13.30, 16 und 18.30 Ubr
5.	I. um 18.80 Uhr Opemball
FUr Jngendllchf nlcht engetaesen!
„PERTRIX"
Groljverfrieb an Wiederverkauler
P. MAIDITSCH, MERKUR" Eisengro^handlung, Krainburg
Vsem ■retno noTO leio!
Franz Jamnik
Fleisdihauer und Selcher
Krainburg
mz
Der in slowenijdicr Spradie er-sdieinende Hauskalender 1942 fiir Siidkarnien
Preis 50 Rpf.
kommt ain 5. Janncr 1942 heraus.
Von diesem Tage an crfolgt die Auslieferung durdi denNS.-Gau-verlag und Druckerei Karnten, Zvveigverlag Krainburg.
\^eitere 5esteliungen sind zu ridhten an NS.-Gauvcrlag und Drud<erei Karnten, Zweigverlag Krainburg in Krainburg.
VofnoU Uotedac
mz
V slovenskem jeziku izhajajoči domačij koledar , 1942 za Siidkarnien
cena 30 Rpf*
izide dne 5. januarja 1942.
Od lega dne naprej se vrši dobava po NS. - Gauverlag und Drudterei Kijrnten, Zweigverlag Krainburg.
Nadaljna naročila naj se naslovijo na NS.-Gauverlag und Druckerei Karnten, Zweigverlag Krainburg v Krainburgu.
Slaallldie Obcrsdinle fiir Jnngen in krainburg
(Friiher Staaterealgymnasium in Krainburg)
Đer Beginn des ordentlichen Unterrichtes an d«r Oberschule in Krainburg muS neuerdingB verschoben werden. Der Zeitpunkt des Unterrichtsbeginnes wird rechtzeitig im »Karawanken Bote« verlautbart werden,
Gez. Ga 11 e r e r,
mit der Leitung beauftragt
Slaallldie Obcrsdiule ittr Jnngen in Krainbnrg
(Preje Državna realna gimnazija v Krainburg)
Začetek rednega pouka na zavodu se mora ponovno odgoditi. Cas, ko bo -pričel pouk, se objavi pravočasno v »Karawanken Bote«.
Ravnatelj: G a 11 e r e r, 1. r. poverjen z vodstvom zavoda
D.K.W.,oderkleiner Opel Auto 4 Slizcr,
gilt erhaltea wird gekautt.
Dr. Y. Kolendo
T]«*rarzt
Post Lukowitz Siidkarnten
ICucmUcJUc IndusUU
K o s M A € FRANZ
SPEZIALOFEN ERŽEUGUNG
e
MANNSBURG
Kuharico
iiče za iakoj!
Drogerie G. SAimkoweiz
Krainburg Schillerstrafie 2
Srečno noTO leto želi
Кешапк
IVliilile und Grosshandlung Sapu^ch
Denif§l Vlnzenz ferfan
OlVOrl 10; januarja 1942 svojo zobno prakso v Leesu pri Veldesu, Ji 101.
Spieiwaren
Herbft
Klagenfurl, Flelschmarkt 16
Grofeverteilung samiliđier Lebens- und Ocnugmittcl, slandig lagernd; Zud<er, Mehi, Kaffee, Margarine, Fctt, Ol, Wasdimittcl, Gcwiirze, Papiersacke usw.
erennspiritus-Niederlage
T
Нш £Sstknm.
SiidkSrntens grSfiter Lebensmiiielhandel Krainburg, Yal^asorplaiif 9 « Femrai i70
«ž:
Oglasi ▼ „Karawanken-Bote* Yam prinesejo uspeh!
SUdU&CHUft
bereitet sidi auf die Kontenrahmcnpflidit
Ruf-Organ»alioi
hiim
Prospekte u. Vertreterbesudi durdi
DB.C.6ALUII, KU6EHFU« MAIZGASSE 9. TEL. 1H6
WiUat Da Delne Wttadie adionen.
so verlange bei Deincm Koufmann das einzig in der Oslmark hergestellfc, be-zugscheinfreie, sdiaumcndc
.Oveg'-Wasdimlllel
(Rif Nr. 21/075)
Icder wcilcre ScifenzusaJz isi iiberfliissigl
.Oveg'- Einweldiinill^
(Rif Nr. 11/192)
ohne Chlor schaumt, lost Schmutz, Olc, Feiie. Ein Versuch der Hausirau, mil „Oveg" zu waschen geniigt und sic isi iiber dessen Wirkung und OUte erfreui und cntziickt.
Vcrfretung:
4NDREAS ORINSCHNIG
KLAGENFURT, FromilleratraBe 14