Pofttnlns plačana « gotcmm. Leto IX., št. 51. („jutro» xvui., st. ws») Ljubljana, ponedeljek 20. decembra 1937 Cena 2 Dir »»o wjuoijcUitt evuaJljtvb C — ieieioD n. 3m. im. iim, S125 4120 —®rntm »aoeieK: LjuDljana, Selen-Ourgnva tli - Tei *49* U> 24»2. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. reietoD St 2455. Podružnice ^eije tvocenova ulica 8. — ieietoo Si 190 Podružnica Jesenice: Pn Kolodvoru St 100 Podružnica Novo cnesto: Ljubljanska •:esta St 42 Podružnic* l roovtje: v niši dr Baum-gartnerja Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" UredmStvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 0. telefon St 3122. 3123 3124 3125 U> 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izdaja vsak ponedeljek zjutraj - Naroča se posebej in velja po poŠt) prejeinana Din po raznaSa> db dostavljena D Id 5-- mesečno Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon ftt 2440 Celje: Strossmayerjeva al 1. rel 65 Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarifu AMERIKA GROZI JAPONSKI Napad in potopitev »Panaya« smatrajo v Ameriki za namerno izzivanje — Ultimativne zahteve Zedinjenih držav — Napetost vedno bolj narašča London, 19 decembra br. Zaradi napada na ameriško vojno ladjo »Panay« in neprestanih izzivanj s strani Japoncev se je položaj na Daljnem vzhodu pretekli teden do skrajnosti zaostril. Posebno velika napetost je zavladala laea Japonsko in Ameriko. Ker je na Daljnem vzhodu neposredno prizadeta tudi Anglija, napovedujejo v dobro p<-viVp.;T*«- '.-rnEny> bosta Anglija t® Amerka skupno nastopili za obrambo svojih 'ntcresov. Za prihodnje dni Eaoovedujejo važna posvetovanja med Londonom, Pa.izom in VVashingtonom Pred tem bodo imele vlade ^e^-nienib držav, Anglije in Francije svoje soje, na katerih bodo spreleti .kakor nanovedujejo zelo važni ln daiekosež^i «k1eni. Skupen nastop Amerike in Aagiife Vse kaže, da se prv ^ /elikopotezna akcija. Ameriška vlada je včeraj izročila po svojem poslat ku v Tokiu japonski vladi novo zelo ostro protestno noto, v kateri zahteva ne samo odškodnino, ampak tudi moralno zadoščenje za. napad na ameriško voino ladjo. Ameriška vlada je postavila zahtevo, da se mora jamonski cesai v posebnem pismu Rooseveltu opravičiti in obžalovati ta dogodek ter aati vsa jamstva, da se v bodoč- J' -no bodo več ponovili, Ce Amerika najkasneje v o<=mib dneh ne dobi z^Ht0 •-> ^oHošče-nja, potem ni izključeno, da bo prišlo do prekinitve d;plomitskih odnošajev med Zedinjenimi državami in Japonsko. Ameriški poslanik v Tokiu Grecv je že dobil navodila, na; se pripravi za odhod Demonstracija vojnega fcrojfevja Resnost položaja pa osvetljuje predvsem nameravana skupna demonstracija ameriškega in angleš tega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu. Vsa ameriška tiho-mcrska mornarica je že pripravljena in lahko vsako uro krene s svojih postojank v kitajske vode. Prav tako je tudi angleška vlada že dala navodila za koncentracijo svojega vojnega brodovja in tudi že določila posamez'e vojne ladje, ki bodo pri tem sodelovale. Japonska vlada v zadregi V Tokiju so te vesti izzvale veliko ner-voznost. Japonska vlada je v precejšnji zadregi. Na eni strani iz notranje političnih razlogov ne more opustiti vojnah operacij na Kitajskem, na drugi strani pa tudi ne more riskirati odkritega konflikta z Ameriko in Anglijo, ker jima ne samo v finančnem nego Ludi v vojaškem pogledu ni dorasla. Japonska vlada je imela včeraj in danes dolgotrajne seje. Predsednik vlade je danes popoidne odšel na dvor in je v dveurni avdienci poročal cesarju o položaju. Kaže, da išče japonska vlada izhoda, ki bi preprečil povečanje napetosti, a obenem omogočil Japoncem dosego njihovega cilja. Domnevajo, da do japonska vlada stavila Ameriki in Angliji predloge za dosego sporazuma, ki pa bi ga najbrž morala plačati Kitajska. Vsekakor bo ta teden odločilne važnosti za nadaljni razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu. Ogorčenje v Ameriki VVashington, 19. dec. AA. Tou ameriških listov je v zadrij h dneh vedno ostrejši. Nekateri večji listi obeležujejo incident za namerno, zavestno ln pripravljeno japonsko provokacijo in zahtevajo energično akcijo proti Japoncem. Vsi politični krogi zahtevajo naravnost drakonske ukrepe za ohranitev ameriških interesov na Daljnem vzhodu. Polagoma se navzema teh nazorov tudi ameriška vlada, ki namerava čim prej urediti ves kompleks vprašanj na Daljnem vzhodu. Pristojni krogi so mnenja, da bi bilo treba z energično akcijo nastopiti šele, ko bi se izkazalo, da japonska vlada ni pripravljena izpolniti vseh zahtev ameriške vlade. Washington, 19. dec. w. Mornariški minister Leahy je imel danes dolg razgovor s predsednikom Rooseveltom. Razpravljala sta o napadu na topničarko »Panay« in o ukrepih, ki jih bo treba podvzeti, da dobi Amerika zadoščenje. Po tem razgovoru je admiral Leahy izjavil, da je ameriška vojna mornarica pripravjjena in lahko že v par urah krene na Kitajsko. Naglasil je, da je položaj zaradi incidenta »Panay« zelo napet in da postaja potreba po primerni ekspediciji ameriške vojne mornarice vedno bolj očitna. Važna seja angleške vlade London, 19. decembra AA. Angleška vlada bo na svoji jutrišnji seji podrobno proučila predloge angleške admiralitete, da se ojačijo angleške pomorake sile na Daljnem vzhodu. V Hongkong naj bi se nemudoma odposlala posebna eskadra angleške ga vojnega brodovja. To eskadro naj bi sestavile nekatere angleške edinice sredozemskega brodovja, ki naj bi jih na Sredozemskem morju nadomestile francoske voJne ladje, tako da bi se lahko nemoteno vršila kontrolna služba na Sredozemskem morju. Seji lade bo predsedoval ministrski predsednik Chamberiam. Japonski blok Tlencin, 19. dec. A A Gavni oovel.inik japonskih sil general Terauci Je Izdal poseben apel na kitajski narod, v katerem pravi, da bodo japonske oblasti pomagale Kitajcem pri obnovi reda Ja miru v njiho- vi deželi, predvsem pa, da se osvobode vpliva koiomin tanga in komunizma. Zato je potrebno, da kitajski narod sodeluje z japonsko vojsko, ki bo Kitajsko za vsako ceno osvobodila velike nevarnosti, ki ji preti od severa in zapada. Ustvariti je treba velik japonsko -ki tadjfc'-m andžu -ski blok. ki bo mirno lahko kljuboval vsem nevarnostim. Amerika oro!»aw?wi bojkot japonskega blaga Zastopniki okrog 50 organizacij ki delujejo za mir. so na posebnem sestanku Tprejeli resolucije, v katerh poz;viio vse preb valstvo Zedinjenih držav k boikotu :aponskega blaga BpII predspdnik udru-ženja za zunanjo poliriko le na tem sestanku v svojem govoru opozoril na nevarnost. v kateri so se znašle Zedinjene iržave zaradi svo^e Izoloci-si^p ooMfi>e Izrazil se --e za bojkot iap^sker"* blaga in naglasil potrebo, da se ta boJkot razširi Se na vse druge velesile Posebej je pri-ooročal ameriškim konsumentom. nai ne kupujejo več japonskih svilenih izdelkov, iesro seže-'o raT>i pr> domačih proizvodih. Film o nan?a«*fs na ameriško ladjo VVashington, 19 dec AA Nekemu filmskemu operaterju je uisnelo filmati bombardiranje ameriške topni*arke >-.Panay« ki so jo Japmiir.i potopih' na Jangceiu Film so seda i razvili !n go ns.meruvak) izročiti prezidentu Rooseveltu v preg'ed, nato oa državnemu tajništvu za zunanje zadeve. Japonski general ubit šanghaj, 19 decembra AA. Po neki vesti iz kitajskega vira je bil ob priliki poslednje bitke na železniški progi Peking— Hankov ubit japonski general Doihara, ki so ga imenovali mandžurskega Lavrencea. Omenjena vest pravi, da so truplo pokoj-nega generala prepeljali v Tiencin in ga tam upepelili. žara s pepelom je bila poslana v Tokio. Ameriške skrbi WASmNGTON, 19. dec. b. Namestnik vojnega ministra Johnson je imel v društvu »Cooperative Forum« govor, v katerem je med drugim izjavil, da je ameri- ško vojno ministrstvo zelo zaskrbljeno zaradi tajne pogodbe med Nemčijo, Italijo ln Japonsko. Johnson Je ostro napadel to tajno pogodbo in je poudaril, da je naperjena proti varnosti vseh demokratičnih držav na svetu. Doznava se. da se je prezident Roosevelt odločil, da predloži v kratkem kongresu nov predlog o povečanem oboroževanju ameriškega letalstva in mornarice. Strokovnjaki v vojnem ln mornariškem ministrstvu so bili že pozvani, da sestavijo seznam glavnih potreb v obeh reso-rih. Računajo, da bo prezident Roosevelt zahteval povečanje vojnega kredita za najmanj milijardo dolar;ev. Mednarodna letalska brigada na Kitajskem London, 19. dec. o. »Dary Telegraph. poroča, da se na strani Kitajcev bori sedaj tudi po?ebna mednarodna letalca brigadi, v kateri je še največ Amerčanov k: so privzeli druga imena, da ne b' izgubili ameriškega državljarstva, kakor za *ake primere doioča arrerlJki zakon o ne.4ral-nosti. Mednarodna |pta's" a brigada šteje sedaj 20 pilotov. P^eg Američanov so v njej 3 Nemci ter po en Švicar. Nizozemec in Meh:kf*»ec. Nadalje .•az^-gaio K"a ei u "i s SO novimi letali *n enakim številom nilot^v iz Rusl>e. Ruska 'e'aia so mn^g-o hi'""'^ k~-Kor ipncns^a Prav - če^ai nonnidne se m-rn~V!mi letali v bi'ž!ni H nkin^a razv1'a huda bitka. *a-ponci so Ru"om ^o~e'a ^odl°gli. 11 njihovih letal ie bPo se-tre^enh. d0^m so ruska letala ostala vsa nepoškodovana. Utrjevanje Hongkonga Hongkong, 19. dec. o. Semkaj so že pričeli prihajati prvi kitajski begunci :z Kantona. Angleške oblasti jih pripuščajo v mesto v manjših skupinah. Obenem so najele več tiso«* kitarskih delavcev, ki z vso naglico grade utrdbe, rove, podstavke za težke topove in druge vojaške naprave okrog hongkooškega oporišča. Angleške oblasti zatrjujejo, da ti ukrepi nieo potrebni toliko zaradi japonske nevarnosti, kolikor zaradi možnosti, da se bodo Kitajci po morebitnem padcu Kantona skušali zateči na področje britanske kolonije. Medtem je bilo v Hongkongu proglašeno alarmno stanje. Teruel pred padcem Vladne dete so zavzele najvažnejšo utrdbo in pozvale mesto k predaji Barcelona, 19. dec. AA Po službenih podatkih ministrstva za narodno obrambo sc republikanske čete včeraj popoldne ob 16 zavzele Muelvo de Teruell. Muelva de Teruell je bila važna nacionalistična postojanka v vencu utrdb okrog Teruella. s katere ie bilo mogoče kontrolirati vso bližnjo okolico Komunike pravi nadalje, da je snoči poveljnik vladnih čet poslal mestnemu prebivalstvu v Teruellu proglas, v katerem je poudaril, da mora danes za ne-kai ur zapustiti mesto Prebivalci nai se oddaljijo iz mesta v malih skiroinah Vsaka skuolna mora imeti na čelu zastavonošo z belo zastavo V takem primeru bodo vladne sile jamčile za rivlienje in svobodo vseh prebivalcev Prebivalstvo se mora umakniti na cesto, ki vodi Iz Teruella v Saeunt Vladne čete bodo onVanesle tudi vsem borcem, ki bodo v določenem roku odbili om?ie Ta rok je bil določen 79 danoc rloootdne do 9 uri. Madrid, 19 decembra. AA. Z araeonske fronte noročaio. da so tam vojaške ooera-ciie d?nes zastale zaradi hudega snežnega viharja Francovci demantirajo Sevil'a, 19. decembra AA. Snoči je general Oueipo de T/ano jx> rad'u deman-tiral vesti reoulilikanske vlad«5 fiede operacij na temelekem sek+oriu. Mi «mo. je deial ppneral. danes odbili sovrarrvka z več naših postojank. Pri tem so imeli re- publikanci preko dva tisoč mož izgub Sovražniku je uspelo vdreti skozi dve naši postojanki precej daleč v zaledje, vendar sam Teruell še daleč ni obkoljen in se naše edinice okrog njega še povsem svobodno gibajo Bombardiranje Madrida Madrid, 19. dec. AA. Nacionalistično topništvo je včeraj ponovno bombardiralo Madrid. Neka granata je udarila v center mesta in eksplodirala sredi neke zelo obljudene ulice. 14 otrok in trije starci ?o bili ubiti Nadaljnih 32 ljudi je bilo ranjenih. Špansko-francoska meja ostane zaprta Henday, 19. decembra. AA. Kakor se je zvedelo, bi se morale španske nacionalistične meje na zapadu in severovzhodu jutri ponovno otvorili. Nacionalistične oblasti so pa odredile da bodo meje ostale zaprte še okrog 2 tedna. San Salvador priznal rež mi generala Franca San Salvador, 19. dec. AA. Vlada republike San Salvador, ki je že pred nekaj časa priznala vlado generala Franca, je sedaj od nje zahtevala agrement za svojega novega poslanika Pab^ Contrerasa. ki naj bi zastopal republiko pri španski nacionalistični vladi. Posvet rimskega bloka Konferenci v Budimpešti pripisujejo v dunajskih krogih veliko važnost Dunaj, 19. decembra r. V Budimpešti bo januarja konferenca zastopnikov držav rimskega bloka. Konferenca se bo pričela 10 januarja. Na njej se bodo zbrali avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg, avstrijski tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt, madžarski zunanji minister Ka-nya, ministrski predsednik Daranyi in italijanski zunanji minister Ciano. V tukajšnjih političnih krogih je izzvala vest o potovanju zveznega kancelarja dr. Schuschnigga v Budimpešto, kjer bo sodeloval na konferenci držav rimskega bloka, veliko presenečenje. Prvotno se je zatrjevalo, da bo na tej konferenci, ki predstavlja redni sestanek zunanjih ministrov rimskega bloka, zastopal Avstrijo državni pod tajnik dr. Schmidt. Dejstvo, da gre na to konferenco sedaj dr. Schuschnigg osebno ln da ga bodo vrhu tega spremljali ie pod- tajnik dr. Schmidt in direktor zunanjega ministrstva dr. Hornbostl, razlagajo v dunajskih političnih krogih tako, da gre za izredno važne zadeve, ki bodo na dnevnem redu konference v Budimpešti. Smrt ameriškega diplomata Newyork, 19. decembra AA. V bolnišnici Hopkins v Baltimooru je snoči preminul ameriški poslanik v Londonu Robert Beng-ham, podlegel je posledicam operacije, ki so jo izvršili zadnji torek Pokoini B°ng-ham se je prvotno posvetil odvetništvu. Nekai časa le bil tudi *upan v Lousv'"eu Tam ie bd^a' trd: dva lMa p0beri ham 4e v Amerik5 7prad;1 p^-vo "ad^ko postajo Bil ie osebni pri'ateli predsedmka Roosevelta, ki ea je pričetkom 1933 imenoval za ameriškega poslanika v Londonu. Sokolsko tekmovanje za vseslovansko prvenstvo 1. češkoslovaška, a« Jugoslavija, 3« Poljska, 4. Bolgarija Novi Sad, 19. dec. o. Tu so bile danes tekme za vseslovansko sokolsko prvenstvo. Tekmovanja so se udeležili najboljši telovadci Sokola kraljevine Jugoslavije, Ceško-slovenske Obce sokolske, Poljskega Sokola in bolgarskih Junakov. Sokolskim gostom je Novi Sad priredil nadvse prisrčen sprejem. Poleg gavnih sokolskih voditeljev je prisostvoval tekmovanju tudi m'ni-ster za telesno vzgojo dr. Miletič. Snoči je novosadska sokolska župa priredila na čast sokolskim go.*t»m banket. Danes ^b 7.30 so se pričele tekme, ki so trajale ves dan do pozno popoldne. Pokazale so višino sokolske telesne vzgoje ln vsestranski napredek. Zmago so odnesli Cehoslovaki, nič slabši pa niso bili ju-g osi oven ski tekmovalci. Opazil se je velik napredek poljskih Sokciov, a tudi bolgarski Junaki so pokazali odl:čno znanje. Podrobni rezultat' so bili naslednji; V celotni oceni: I. CSR 343.2 točke, IL Jugoslavija 325.7, m. Poljska 303.2, IV. Bolgarija 267.1 točke, člani posamezno: 1. Hudec (CSR) 58.2, 2. Kolinger (OSR) 57.7, 3. Povejšil (CSR) 57.3, 4, 5. in 0. (CSR), 7. Gregorka (Jugoslavija) 55.6, 8. Vadnov (Jugoslavija) 55.4, 9. Pristov (Ju-gosl.), 12. Budja (JugosL), 13. Sučev (Bolgarija), 14. Kujuc; žič (Jugosl.). Pri posameznih disciplinah je dosegel v skoku čez konja vzdolž prvo mesto Kujundžič (Jugoslavija). V tekmovanju članic je zasedla prvo mesto OSR s 5m>3, drugo mesto Jugoslavija s 521.8 točke. Članice posamezno: 1. Folpova (CSR) 74-2, 2. Vermirovska (CSR) 74.1, 3. Drejkalova (CSR) 73.1 Od jugoslovanskih tekmovalk so se plasirale Hribarjeva na petem, Klepova na šestem, Rupnilkova na osmem in Radivojevičeva na devetem mestu Voda ruši nasipe Katastrofalne poplave pri Slavonskem Brodu in Sremski Mitrovici Beograd, 19. dec. p. Deževje zadnjih dni je povzročilo ob dolnjem toku Save in njenih pritokov velike poplave. Najhujše sta prizadeta Slavonski Brod in Sremska Mitrovica Pri Slavonskem Brodu je dosegla Sava rekordno stanje in je spremenila vso okolico v eno samo jezero Danes ponoči je voda porušila tudi glavni obrambni nasip in je voda poplavila tudi glavno državno cesto Zagreb—Beograd, tako da je neprehodna Ker voda še vedno narašča, so morali danes na odredbo oblasti izprazniti več ogroženih vasi in tudi del Slavonskega Broda Za evakuiranee je dala železniška uprava na razpolago potrebno število vagonov. Na pomoč je prispelo poleg gasilcev tudi več oddelkov vojske, ki zelo požrtvovalno pomaga pri reševalni akciji. Sličen je položaj tudi pri Sremski Mitrovici. Tam je voda dosegla enako stanje, kakor o priliki katastrofalne poplave leta 1932. Tudi v Sremski Mitrovici so morali cele predele mesta izprazniti, ker je voda že začela vdirati v hiše. Tudi Vinkovcem grozi katastrofa. Nasip je že zelo izpod-kopan in grozi nevarnost, da se poruši. V tem primeru bi morali izprazniti polovico mesta. Ljudje na vso moč pomagajo pri ojačevanju nasipov in gradnji zasilnih nasipov, toda če bo voda še dalje naraščala, bo ves trud zaman. Mačkovd preprečili »zlato nedeljo" v Zagreta Zagreb, 19. decembra, o. Med zagrebškimi trgovci je zavladalo danes veliko razburjenje, ker so jim mačkovd preprečili tako zvano zlato nedeljo. V sporazumu s trgovsko zbornico je tudi banska uprava v Zagrebu dovolila, da smejo biti trgovine na današnjo nedeljo zaradi bližnjih božičnih praznikov ves dan odprte. Snoči pa so sklenili mačkovci, organizirani v Seljački slogi, da morajo ostati treovine danes zaprte. da ne bi bili trgovski sotrudniki pri-kraišani Seliačka slofa se ie postavila na štaUšče, da imalo ljudie do božiča še dovolj časa za nakupe 2e snoči so razglasili no Zagrebu, da bodo nastopili proti vsem — trgovcem, ki se temu sklepu ne bodo pokorili. Večina trgovcev se je res uklonila, toda nekateri so se temu diktatu postavili po robu in so danes odprli svoje lokale. Ze v prvih dopoldanskih urah pa so prišli posebni mačkovski kontrolni oddelki, ki so pozvali trgovske sotrudnike, naj trgovine zapuste in prisilili lastnike, da lokale zapro. V več primerih je prišlo do incidentov in so samozvani kontrolorji, zlasti nekaterim trgovcem na Ilici, razbili izložbe in demolirali lokale. Opoldne so b'le vse trgovine zanrte, le na skrajni periferiji Zagreba je bilo samo par lokalov ves dan odDriih. Med zagrebškimi trgovci vlada zaradi takega postopanja veliko razburjenje. Van Zeeland nadaljuje svojo misijo K m, 19. decembra. AA. Bivši belgijski ministrski predsednik van Zeeland, ki je neuradno prispel v Rim, je obiskal danes italijanskega zunanjega ministra Ciana in imel z njim daljšo konferenco. Van Zee-landov obisk v Rimu je v zvezi z zbiranjem gospodarsko-finančnih informacij. Izvedelo se je, da van Zeeland ob tej priliki ne bo obiskal šefa italijanske vlade Mussolinija. Iz njegove okolice se širijo govorice, da bo bivši predsednik belgijske vlade prihodnji mesec poročal angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu o rezultatih svojega proučevanja gospodarskih razmer v Evropi. V zvezi s tem na-glašajo, da se van Zeelandovo potovanje po Evropi ne bo zaključilo brez vsakega konkretnega uspeha. Van Zeeland ostane v Rimu do jutri. Razen z zunanjim ministrom Cianom se je včeraj popoldne sestal še s celo vrsto uglednih osebnosti iz gospodarskih in finančnih krogov. Pristojne oblasti so snoči demantirale vse govorice, ki so se v zli nameri razširile z nekih strani o stvarnem pomenu van Zeelandovega obiska v Rimu. Irska tudi v zunanji politiki samostojna London, 19. decembra. AA. »Sunday Di-spach« razpravlja danes o sklepu de Va-lere, da se v Rimu ustanovi posebno irsko diplomatsko zastopstvo. List pravi, da so se odgovorni krogi v Londonu dokaj začudili tej irski nameri, vendar pa angleška vlada nikakor ne bo resno ovirala nove irske zunanje politične aktivnosti. »Observer« smatra, da je Irska s tem priznala italijansko carstvo. Člankar pravi, da je sedaj potreba po priznanju italijanske aneksije postala še tolrko večja Z Italijo mora Anglija čimprej obnoviti odno-=aje dobrega prijateljstva in koristnega sodelovanja »Observer« izraža končno mnenje, da je Društvo narodov postalo že povsem nepotrebno in pasivna institucija. Rim, 19. decembra. AA Agencija Štefani komentira sklep irske vlade, da imenuje v Rimu svojega posebnega diplomatskega zastopnika in smatra to za jasen dokaz, da si je svobodna irska država končno iz-vojevala svojo neodvisnost tudi glede odnošajev do drugih narodov. Irsko zunanje ministrstvo prevzame sedaj nase popolno odgovornost za bodočo zunanjo politiko, ki ne bo več pod vplivom londonskega Foreign Officea. Irsko zunanje ministrstvo je s Foreign officeom v zvezi le še po posredovanju tajnika angleškega kralja. Imenovanja irskega diplomatskega zastopnika pri italijanskem vladarju predstavlja spričo tega značilno potrditev irske neodvisnosti. Nj. V. za siromake Beograd, 19. decembra, p. Nj. V. kraljica Marija je odredila, da se na njen račun razdeli med zagrebške siromake za božične praznike 100 kubičnih metrov drv in večja količina živil. Miklavže van je v Beogradu Beograd, 19. decembra, p. Prestolnica je danes v znaku slave sv. Nikole. Po starem običaju ima pol Beograda ta dan svojo kr- sno slavo, druga polovica pa je na slavL Med drugimi so imele svoje slave tudi razne ustanove, med njimi direkcija rečne plovidbe, kjer je bila svečanost zelo velika. Cerkvene obrede je opravil namestnik patrijarha Dositej, kralja pa je zastopal polkovnik Turbešič. Poljski legionarji v Italiji Rim, 19. decembra. AA. 2e nekaj dni se v Italiji mudi delegacija poljskih legionar-jev, ki si je ogledala vsa nekdanja bojišča na Soči. Sedaj je prispela v Rim. Danes si je ogledala razstavo fašistične revolucije Pred spomenik padlih fašistov je dane.' dopoldne položila venec Poljskim gostom priredi italijanska vlada nocoj svečan banket. t •JUTRO« ponedeljska Izdaja 8 Ponedeljek, 20. XH 1037, PHILIPS MAZURKA 890 Uresničene so želje tudi največjega izbirčneža! Tonsko čudo med radio-aparati — monogumb — kontrastna ekspanzija — nastava po občutku — stik s tremi diodami — preklopna skala — difuzor zvoka — avtomatska dušilka za visoke in nizke tone — rdeče štedljive „MINIWATT" elektronke — in druge prednosti združuje tip 890. Spoznat! ta znameniti aparat pomeni višek današnje radi o-tehnike — Naši t r g o t e i vam bodo radi neobvezno predvajali naše aparate. PHILIPS RADIO Ljubljana, 19. decembra. Še nedavno so oprezali iz trgovin na sprehajalce rdeči in črni parkeljni, sveti Miklavž se je dobrodušno smehljal in vabil. Skozi noč pa se je okrasje spremenilo. Miklavž je svoje darove odložil na ramena nič manj častitljivega in nič manj darežljivega Božička. Zlata nedeija je potrkala, hotela je vstopiti prešerno veselo, kakor je to pač njena navada, ljudje pa so se nekam prestrašeno ozrli nanjo, kakor da je prišla prezgodaj. Trgovci so se potrudili do skrajnosti. Oko se pase na okusno. ponekod z dovršeno umetnostjo aranžiranih izložbah Porabili so vso svojo spretnost, da bi privabili trdovratnega kupca. Ta pa — sprehaja se ves dopoldan po Šelenburgovi ulici, po Aleksandrovi, okrog nebotičnika in po pasaži, po Tyrševi in Frančiškanski in po Prešernovi Ustavlja se pred izložbami in občuduje blago in spretnost aranžerjev. pregleda cene in računa. Iz razkošne izložbe nam želita dva baročna angelja srečen božič. Ljudje se ustavljajo in gledajo. Ta in oni se odloči in vstopi. Drugi se zadovoljuje z gledanjem. Smrekov gozd na Kongresnem trgu je pokrit s snegom. Včasih zapoje sekira, ta ali oni pometa brozgo s tlaka, trgovina z drevesci se počasi razvija Več stiske je na Mestnem trgu Tam se marsikod izbirajo igrače. Aeroplani, tanki, avtomobili — vse vrste orodia in orožja, ki danes lahko zanimajo otroka, to najčudovitejše bitje vseh časov. Zanj so na eni strani pripravi jene slikanice, pisanice, zgodbe in povesti najmiroljubnejše vsebine, na drugi strani moderno orožje. Med tema dvema nasprotjema živi današnji otrok po vsem svetu in izbira_ Precej prometa je na Gallusovem obrežju Pri starinarjih se danes izbira in kupuje z vsemi zmogljivimi sredstvi. — Za osemdeset ga je kupila moja žena! — Nekdo lista po majhnem zelenem slovarju Tri. štiri roke istočasno predeva jo mo-Ske suknje, nekdo pobira na tleh čevlje in jih otipa\-a od vseh strani Na mizah, na stojalih in na policah pa leži in visi čudovita mešanica stolov, knjig, dežnikov, obleke — Dajte no mir! Če je to predolgo . se huduje prodajalec, oblači suknjo in ženske jo ogledujejo. — Osem kovačev, nič manjf — — Kaj? Več ko šest pa ne dam! — Tako se ponavlja tu prerekanje za knjige, čevlje, obleke za vso to ropotijo, ki jo je nekdo v sili moral prodati, da jo drugi v nič manjši sili kupi — vse dopoldan te zlate nedelje enako Živahno je v Semeniški ulici Tam se pod šotori prodajajo kroglice, pastički, jaslice, toplo perilo Ob jaslicah tube za lotanje posode, po štiri dinarje tubas imate jo za stodvajset popravil! Nekdo prodaja pred cerkvenimi vrati drobne knjižice »Spoznaj sebe». Deset knjižic za dinarl — Eno si zadržite, devet jih prodajte naprej; če prodate sto knjižic na dan, zaslužite brez truda sto dinarjev in lahko pustite službo, zakaj bi se dali sekirati... Če ste pa študirali in vas je sram prodajati, jih pa razdelite zastonj, ljudje vam bodo hvaležni... Tako poceni je malo ka) na svetu. Božična obdarovanja so se pričela Na zlato nedeljo se izkaže tudi zlato srce Ljubljana, 19. decembra Kakor vsako leto so tudi leto« mnoge ljubljanske organizacije zbrale pri svojih članih sredstva za božično obdarovanje otrok iz revnih ljubljanskih rodbin. Nekatere med njim, so darila direktno razdelile po domovih, nekatere pa so, da bi otrokom pripravile čim večje veselje, priredile skupne božiimce Deloma so porabile za to današnjo, zadnjo predbožično nedeljo, deloma bodo božlčnice imele Se v prihodnjih dneh. Kolašice v mestu Ob pol 11. dopoldne je bilo v dvorani telovadnice Tehnične srednje šole vse živo. Zbralo se je več sto otrok, po večini v spremstvu odraslih, da prejmejo iz rok vrlih Kolašic, ki so se tudi letos potrudile zanje, razna božična darila V dvorani je bilo postavljeno mogočno božično drevo. Najprej so nekateri malčki deklamirali in recitirali razne prigodne pesmice in vpri-zorjena je bila ljubka božična igra, nato je pa sledila razdelitev daril Vsega skupaj je bilo z obleko, obutvijo, sadjem in pecivom obdarovanih 495 otrok, ki so zadovoljnih obrazov z velikimi zavoji pod pazduh: odhajali iz dvorane. Kolašice v Mostah KolaSice v Mostah so letošnjo božično obdaritev moščanskih siromakov združile s patriotično proslavo obletnice rojstva prerano umrlega, ljubljenega našega kralja Aleksandra Uedinitelja. V petek popoldne je bila v kinu Moste obdaritev najrevnejših otrok. P-ed skoraj nab:to polno dvorano je na odru stalo božično drevesce vse v lučkah na levi strani odra pa velik kup prepotrebnih daril. Uvodnemu govoru o svetosti božičnega praznika in o blagem srcu blagopokojnega očeta-kralja je sledila priliki primerna otroška igrica. Ko se je po slavnostno odpeti božični pesmi začelo razdeljevanje daril, je bila ra- Prisrčno slavje pravniške elite ob 15-letnici uredniškega dela vseuč. prof. dr. Rudolfa Sajovca Ljubljana. 19. decembra. V Uoionu so snoči naši pravniki na prisrčno maniff stati vem način proslavili 15-letnico uredniškega dela univ. prof- dr. Rudolfa Sajovica pri »Slovenskem Pravniku^ Zbrali so se številu elavljenčevi prijatelji, med njimi tudi predstavniki naših oblastev in ustanov. Tako so se večera udeležili ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič. rektor univerze dr. Kušej e profesorji pravne fakultete, predsednik apelacije dr- Vladimir Golia z večjim številom eoduikov. višji državni tožilec dr. Luka Kravina z drugimi državnimi tožilci, finančni direktor Sedlar, železniški direktor dr. Fatur ter predsedn ka odvetniške in notarske zbornice dr. Zirovnik in dr. Krevel s številnimi odvetniki in notarji. Intimno slavje je <; primernim nagovorom otvorii kot domačin predsednik »Pravnika« univ. prof. dr. Dolem . ki je prisrčno pozdravil slavljenea ter zastopnike oblastev iu kor-poracii Za njim so se zvrstili številni govorniki, ki so z živo lesedo orisali delo dr. Rudolfa Saiovica pri urejevanju »Slovenskega Pravnika« ia prikazali njegovo vsestransko delavnost na znanstvenem polju Govorili so univ. docent dr. Boris Furlan. odvetnik dr. Skaberne. ban dr. Natlačen, predsednik apelacije dr. Golia. rektor univerze dr. Kušej, višji državni tožilec dr. Kravina, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik in notar dr. Grašič. Ko je sodnik Franc Orožen prečital tudi številne p:smene čestitke uglednih pravnikov iz vse Slovenije, je univ. prof. dr. Dolenc v imenu društva izročil slavljencu krasno spominsko sliko, pravniško alegorijo, delo akad. slikarja prof. A. G. Kosa. Slika predstavlja v lepi umetniški prispodobi zakon—pravico—resnico in vsebuje Cicero-nov izrek: »Est Huidem vera lex, reeta ra-tio.« Za čestitke in poklonjeno darilo ee je slavljenec zahvalil s prisrčnim nagovorom. Vsa prireditev je potekla v najlepšem razpoloženju in ie bila v resnici prijateljski, iskren izraz simpatij in spoštovanja nalib pravnikov do pravniškega pisca in znanstvenika dr. Rudolfa Sajovica Enoten sokoiski jezdni odsek je bil včeraj dopoldne ustanovljen v Ljubljani Ljubljana. 19. decembra Po sklepu uprave 6okolske župe Ljniblja-r,a so morali vsi jezdni odseki v Ljubljani do 1. novembra likvidirati in pripraviti teren za ustanovitev skupnega župnega jezdnega odseka. V splošnem je prevladovalo mnenje, da je Ljubljana premajhna za tri jezdne odseke. ker tako se moči preveč cepijo- Pripravljalni meddruštveni odbor ie medtem uredil vse formalnosti in tako le prišlo danes do ustanovitve ene same jezdne edinice. župnega jezdnega sokolskega odseka.. Ustanovni sestanek je tdl danes ob 11. t. mali dvorani Ljubljanskega Sokola v Na- rodnem domu, in je bil prav dobro obiskan. Prišli eo stari veterani jezdnih odsekov, zbralo se je tudi lepo število mlajših moči, nad a ti e eo sestanku prisostvovali nekateri oficirji artilerijskega polka, ki so člani jezdnih odsekov. Zborovalce je pozdravil predsednik župnega odseka br. Machtig in takoj prešel aa dnevni red. Župni načelnik br. Lubej je pojasnil, zakaj je prišlo do razpusta vseh jezdnih odsekov in do ustanovitve ene eame edinice v Ljubljani. Nato je br. Machtig prečital listo v novo edinico sprejetega članstva. 2upni odsek šteje zdaj 44 članov. Sledile eo volitve in dost obdarovancev velika. Jestvine so mnogi otročički hitro pospravili v lačne želodčke, blago za obleke m kosi perila pa jih bodo še dolgo lahko greli. Kolizejska organizacija JNS Ob 16 30 pa je bila v prisotnosti policijskega komisarja v dvorani restavracije »Zvezde« božičnica, ki jo Je priredila kolizejska organizacija JNS za revno deco. K božičnicl je kolizejska organizacija povabila tudi sirom'iSne rodbine Iz drugih ljubljanskih okrajev ln je bilo skupaj obdarovanih 98 otrok iz 54 rodbin. V dvorani je bilo postavljeno lepo božično drevesce im ob svitu božičnih lučk je predsednik kolizeiske organizacije g. dr. Zajec pozdravil došle rodbine in deco in častne goste, med njimi senatorja dr. Alberta Kramerja, glavnega urednika »Jutra« Viranta, zastopnika sreeke organizacije Cimermana in predsednike sosednih krajevnih organizacij JNS v Ljubljani. V prisrčnem govoru je dr. Zajec želel vsem navzočim srečne božične praznike in novo leto ter se iskreno zahvalil vsem dobrotnikom, ki so omogočili bogato božič-nico. Spomnil se je tudi našega mladega kralja Petra II., ki ga vsa nacionalna mladina nosi v svojih srcih m katerega se zlasti za božič vsi z ljubeznijo spominjajo. Sledile so prisrčne in ljutfte deklamacije dece. Nato so bila razdeljena sama lepa in koristna darila, ki so vzoudila mnogo veselja. Vsi so dobili razna živila, šolske potrebščine in različno blago za topla oblačila, deloma že tudi izgotovljena oblačila sama. Vsi navzoči otroci so bili vrh tega pogoščeni s čajem in pecivom, za slovo pa so najmanjši med njimi med splošnim veseljem potrgali slaščice z božičnega drevesca. Nekatere druge ljubljanske krajevne organizacije JNS bodo priredile svoje božič-nice z obdarovanjem siromašnih somišljenikov še tekom tedna. je bil soglasno izvoljen naslednji odibo fdegovl socialni pesmi. Vljudno val '.'? • V ' ' ""^t. prijavili Stangarskim orožnikom, ki so odšli takoj na zasledovanje. Okrog Janč m tudi v Tujem grmu je še precej snega. Mestoma ga je okrog pol metra. Orožniške patrulje so našle nekaj sledov, ki so jim pomagale razjasniti nočni obisk Pri nepoštenem sorodniku so napravili hišno preiskavo in so našli res del nakradenega blaga. Nekaj sta ga medtem z Zajcem že prodala. V strahu pred aretacijo sta fanta pobegnila z doma orožniki pa so ju le našli in predali v sodr.c zapore. Zdaj se bosta nepoštena sorodnika dolgočasila v sveti noči za križnimi okni. NEG F* O bonbon odpravi kripavost. Proizvodi: RUFF, SUBOTICA Otrok v plamenih Ljubljana, 19. decembra V Brezfiah, občina Dobrunje, ee je pripetila huda nesreča v hiši posestnika Flipa Brjgzovarja. Njegov polletni sinček Filip je ležal na peči, pa se mu je nenadno vnelo krilce in mahoma je bil otrok v plamenih. Hudo opereno dete so prepeljali v bolnišnico, kjer se tori s smrtjo. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 20.: Pesem s ceste. Red A, Torek, 21.: Zaprto. Sreda, 22.: Svedrovci (Fric-frac). Premiera. Prem i er^ki abonma. Premiera Bourdetove komedije »Svedrovci« (Fric-frac) obeta prinesti zopet zanimivo in hvaležno predstavo za naše občinstvo. Igra je pisana predvsem z namenom da na lahek in zabaven način prikaže del pariškega živ-lja-svedrovcc, kako se lotijo priprav in izvedbe za vlom. Vzporedno s trm dejanjem teče seveda razvoj ljubezenske zgodbe med dvema paroma. Igra bo občinstvu brez dvoma ugajala. 0 praznikih in sicer na boZič, za novo leto in na Tri kralje popoldne se bo izvajala Golieva mladinska igra "Petrčkove poslednje samec z go. Vido Juvanovo v naslovni vlogi. To delo, ki ee odlikuje s posebno poetično in pravljično zasnovo, pomeni otroke izreden dogodek, ki ^e ga bodo s po minjali še v kasnejših letih. Dejanje sc go ; na domu pri bolnem PetrSku, v votlini podzemlju, kjer spi kralj Matjaž s svojo v siko. v cozdm na božični večer pod božič' drevesom, in v nebesih. * OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 20.: Zaprto. Torek. 21.: Vesela vdova. Znižane cenr 30 din navzdol. Gostuje ga. Zlata G gjenac. Ga. Zlata Gjunejenac bo gostovala jutri, torek, zvečer v Leharjevi opereti »Vesel; vdova«. Predstava je izven abonmaja ia veljajo za njo salame operne cene. »JUTRO« ponedeljska frčtaja 3 PoaežMJefc ML XTL lMf\ Mrtva športna nedelja Pri nas ni bilo tekem — Zagreb se ie dlvil madžarskim nogometašem — Zbor hermežanskih motociklistov Športniki, odnosno športno občinstvo gotovo ne bo moglo govoriti o »zlati nedelji«. V naši ožji domovini počiva šport. Nogometašem se ni zljubilo, da bi včerajšnjo nedeljo porabili vsaj za kak trening, lahko-atleti samo premišljujejo, katera uprava je »ta prava«, o plavačih v sedanji dobi se pa res ne upamo govoriti. Tudi smučarji še niso prišli na svoj račun. Nekaj smo jih sicer videli v okolici Ljubljane, tako na Golovcu, nekaj jih je z večernimi vlaki prišlo z Gorenjske, menimo pa, da niso bili bogve kako zadovoljni. Včerajšnja »zlata nedelja« je bila za športnike torej »mršava nedelja«. Nič bolje kot pri nas pa tudi ni drugod. Edina važnejša nogometna tekma se je odigrala v Zagrebu, kjer je naš jesenski prvak Hašk trčil na renomiranega madžarskega jesenskega prvaka Ferencvarosa. Tudi v inozemstvu ni bilo posebnih dogodkov. Ferencvaros: Hašk 6:4 (3sO) Zagreb, 19. decembra. Pred približno 5000 gledalci je Hašk danes meril svoje moči z moštvom Ferencvarosa, Id ni samo jesenski prvak Madžarske, temveč si je tudi letos v finalni tekmi v Rimu priborilo srednjeevropski pokal Madžari so tudi izpolnili svojo obljubo ter nastopili v Zagrebu z najmočnejšim moštvom. To moštvo pa je tudi s svojo sijajno igro zadivilo razvajeno zagrebško občinstvo. V moštvu Ferencvarosa so v resnici vse odlike nogometne igre. Madžari niso samo dobro igrali v polju, temveč so znali zrele pozicije tudi realizirati. Izkupiček šest golov je v resnici zavidanja vreden. Hašk je v prvi polovici igral zelo slabo. V dobro pa mu moramo šteti to, da je pri stanju 5:0 za Madžare zelo popravil rezultat. V vodstvo so prišli Madžari v 15. min. prvega polčasa. Znameniti »bav-bav« Tol-di je lepo oddal žogo dr. Sarosvju, ki je zabil prvi gol. V 20 min. je madžarski napad z ležerno igro prišel pred vrata Haška. Kis je dolgo okleval, končno pa je vendarle streljal, a 2mara nI mogel preprečiti dragega gola. V 30. min. dobi Tancos žogo od Polgarja, jo odda Sarosvju in že so Madžari s 3:0 v vodstvu. V drugem polčasu ne mineta dve minuti in Kemenv postavi na 4:0. Hašk igra nekoliko bolje, vendar ne more preprečiti, da Toldi v 20. min. z volley strelom zviša na 5:0. Zdi se, da bo poraz Haška katastrofalen. Toda Haškovci se znajdejo in pričnejo napadati. Dukovič centrira in Kacijan zniža na 5:1. Zagrebčani nočejo popustiti, ostre napadajo ln že dve minuti kasneje je isti igralec zabil drugi gol. V 29. min. zopet oster napad Ha." \ DukoviČev strel se je odbil od prečke, toda Kacijan je na mestu in doseže hat trick. Stanje je terej 5:3 za Madžare. V 39. min poviša dr. Sarosv zaradi nesporazuma Haškove obrambe na 6:3. a 4. min pred koncem je Horvat znižal na 6:4 in postavil končni rezultat. Sodil je g. Mlinarič. naj bi prihodnje leto v zgodnji jeseni izvedla dirko na Grad, izlet v Trst, se udeležila prireditve motorizirane policije, dalje uvedbo enotnega moto-znaka za čepico in ustanovitev posebne moto-šole, ki naj bi izšolala dirkalni naraščaj. Odstopajoči odbor je tudi predlagal, naj bi skupščina sklepala o izstopu sekcije iz kluba in o ustanovitvi samostojnega moto kluba Her-mes Poročila so bila soglasno sprejeta, nakar so bile na sporedu volitve, ki jih je vodil zastopnik centralnega odbora podpredsednik Lukežič. Pred prehodom na volitve je predsedujoči apeliral na zborovalce, naj opuste misel o cepitvi. Centralni odbor je dal sekciji možnost k razmahu in ji je s svojimi sredstvi zgradil dirkališče. ŽSK Hermes bo prihodnje leto obhajal 20 letnico svojega obstoja ter si je zamislil ve- liko jubilejno proslav«, ki naj bi v največji meri slonela na moto sekciji. Centralna uprava ne razume težnje za odcepitev sekcije od kluba, ko je vendar imela popolno avtonomijo. Ne gre, da bi sekcija baš v trenotku, ko gre za čim sijajnejšo proslavo jubileja, pokazala klubu hrbet. Govornikova izvajanja so sprejeli zborovale! s spontanim odobravanjem, s čemer je bil predlog o ustanovitvi samostojnega kluba odstavljen z dnevnega reda, ker se je pokazalo, da je bila to le zamisel posameznikov, ki je pri večini naletela na odpor. Pri volitvi novega odbora Je bilo predloženih 5 list in je zato predsedujoči predlagal, da bi se predlagatelji sporazumeli na kompromisno enotno listo, voljeno z aklamacijo. Skupščina se je sporazumela za poimensko glasovanje in je bil z večino glasov izvoljen naslednj iodbor: načelnik dr Campa. podnačelnik Rupena, I. tajnik Pavetič, II. tajnik Lukež, blagajnik Zaje, odborniki Kraner, Erjavec, Kette, namestniki Starič, Kovačič, Skopec, tehnično vodstvo inž. Dietrich, Kovačič, gospodar Fric Hribernik, revizorja Seunig, Zupan. Predsedstvo je pre\rzel dr. Čampa, ki je izjavil, da ne more podati programatične izjave, dokler se ne bo povsem seznanil s klubovim poslovanjem, računa pa na sodelovanje \*seh. Med spontanim odobravanjem je zaključil zborovanje. Zveza slovenskih lahkoafletskih klubov Danes ob 20.80 seja u. o. v tajništvu Zveze, hotel Miklič, nova stavba. IV. nadstropje, soba 424. Zaradi brezposelnosti se Je zastrupil Tragična usoda mladega ključavničarskega pomočnika Ljubljana, 19. decembra Danes ob 10. dopoldne je bila ljubljanska policijska uprava obveščena, da so v Podjunski ulici 19. našli nekega mladeniča mrtvega. K ogledu sta se podala službujoči uradnik Kette in policijski zdravnik dr. Lužar. Ugotoviti sta mogla samo, da se je mladenič zastrupil z lizolom. Nesrečni pokojnik je Alfonz Sedovnik, ki se je rodil leta 1912 v Nomnju pri Bohinjski Bistrici, pristojen pa Jc v Ljubljano. Njegov oče .je hišni posestnik in upokojen železničar v Podjunski ulici. Alfonz se je bil izučil za ključavničarja. Bil je priden in pošten mladenič. Ničesar si ni želel iskreneje, kakor da bi dobil dela. Trudil se je zaman. Povpraševal je vsepovsod, a nikjer ga niso sprejeli, češ: »Tvoj oče ima hišo in pokojnino, tebi ni takšne sile:« Toda oče mora tudi skrbeti za večjo družino in tako je postajal mladi Sedovnik bolj in bolj potrt. Predbožično razpoloženje ga je še bolj spravilo v razmišljanja Davi o% pol 4. je prišel domov. Podal se je v svojo sobico, vsedel se je za mizo in napisal na papir, strgan iz šolskega zvezka, svoje poslovil ne besede. Bridko je potožil, kako hudo mu je bilo brez dela. Prosil je, naj mu oprostijo in naj o njegovi smrti obveste njegovo isvoljenko v Hrastniku. Potem je segel po strupu m v bolečinah izdihnil. Na prošnjo staršev je komisija pustila pokojnika na domu, kj»i so ga položili na mrtvaški oder. Ostale nogometne tekme BEOGRAD: SK Mitič : komb. team Jugoslavije 3:2 (1:0). BOROVO: Bata : BSK 2:1 (0:0). PRAGA: Prvenstvena. Kladno : Pardu-bice 1:0. BUDIMPEŠTA: Prvenstvena. Phobus : Nemzeti 4:2 (3:2). DUNAJ: Pokalna. Favoritner AC : FAC 4:3. RIM. Prvenstvo. Milano : Genova 1:0, Li-guria : Napoli 2:1, Livomo : Fiorentina 2:1, Ambrosiana : Torino 1:0. Triestina ■ Roma 0:0. Bari : Luchese 3:1, Lazio : Atalanta 4:0, Juventus : Bologna 0:0. Motociklisti ffermesa so zborovali V restavraciji »Pri šestici« je bil včeraj popoirine občni zbor motosekcije 2SK Hermes. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskani in e pcto.-do mestorra precej burno, pa vendar vseskozi športno in dostojanstveno, kakor se spodobi zrelim športnikom. Zborovanje je vodil načelnik g. Rupena, ki je po kratkem nagovoru prešel na dnevni red s poročili funkcionarjev. Iz njih posnemamo, da je sekcija storila s svoje strani vse, da pokaže slovensko motoristi-ko v čim lepši luči Njeni člani dirkači so se proslavili ne le doma, temveč tudi izven Ljubljane, povsod z lepimi uspehi. Dika in ponos kluba je vsekakor »leteči Kranjec« Ludvik Starič, ki se je letos po dolgem, četudi nezaželjenem presledku, ponovno pokazal na dirkalni progi in dokazal v borbi z najboljšimi in najbol* zvenečimi imeni na polju motociklističnega sporla, da je še zmerom naš najbolj?: ne le na slovanskem jugu. temveč tudi na severu. Njegovi uspehi v Zagrebu v b >r~ Li s svetovno znanim Angležem Buttler-jem so odjeknili po vsem športnem svetu. Da je Starič doma tudi na cesti, ie po kazal z rekordno vožnjo pri grajski dirki. Popolnoma soglašamo z mnenjem funkcionarjev, da mora našega »letečega Kranjca« podpreti vsa javnost in mu omogočiti nabavo specielnega dirkalnega motorja. Sekcija je v ta namen že izdala posebno raz-g'ednico s fotografskimi prizori Staričev^h najpomembnejših dirk in jih prodaja po 10 Din. Sekcija šteje 84 članov, med njimi 65 verificiranih. Imela je letos 4 večje prireditve in je v večjem številu sodelovala tudi na mednarodni dirki v Trstu Klub jc do žari zahvalo za naklonjenost in podporo zlasti banu, ljubljanskemu županu, podpolkovniku Jakliču, inž. Stolfi, ravnatelju »Fulnllka« dr Žižku, Avtoklubu, touring-klubu in še vrsti drugih, ki ^li klubu v vsakem pogledu na roko. Pred svojim odstopom je odbor priporočil novi upravi, Razburljivi nastopi na občnem zboru Električne zadruge v šiški Predsednik g. šalehar je onemogočil vsako glasovanje Ljubljana 19. decembra. Za današnji izredni občni zbor Električne zadruge za Spodnjo in Zgornjo šiško je vladalo med zadružniki, pa tudi med prebivalstvom šiške napeto zanimanje, saj je ogromna večina zadružnih članov proti pogodbi, ki jc je načelstvo zadruge sklenilo z mestno občino ljubljansko, v nasprotju s pooblastilom zadnjega občnega zbora. Udeležba na občnem zboru je bila izredno velika. Telovadnica na osnovni šoli je bila nabito polna. Osebno navzočih je bilo okrog 320 zadružnikov (hišnih posestnikov in obrtnikov). Ker je bil v nasprotju z običajem pri prejšnjih občnih zborih našemu uredniku zabranjsn vstop, smo morali o poteku občnega zbora, zbrati podatke pri posameznih zadružnikih, ki so prisostvovali občnemu zboru. Potek občnega zbora je bil skrajno buren. Zaradi samovoljnega postopanja predsednika g. šaleharja je prišlo ponovno do ostrega prerekanja in razburljivih prizorov. Mestnemu svetniku g. Borštnarju, ki je tudi predsednik krajevne organizacije JRZ v šiški, so zabranili prisostvovati občnemu zboru, ker ga je načelstvo kot zadružnika izključilo, očitno samo zaradi tega, ker nasprotuje pogodbi. Obvestilo o izključitvi so mu izročili, ko je hotel vstopiti v dvorano. Načelstvo je s tem kršilo sam zadružni zakon, ki pravi, da zadnji mesec pred občnim zborom ni mogoče izključiti člana zadruge. Takoj po otvoritvi je nastalo prerekanje, člani so zahtevali od predsednika, da mora dopustiti g. Borštnarju sodelovanje na občnem zboru, kar pa je predsednik odklonil. Zaradi medklicev je pustil odstraniti z dvorane še zadružnika g. Prelesnika. Predsednik g. šalehar je tudi odklonil predlog g. Perka, da se za predsednika zborovanja v smislu pravil izvoli g. Zemljič kot nevtralna oseba. Odklonil je v nasprotju s pravili tudi predlog, da občni zbor Izvoli overovatelje zapisnika. Sredi burnega prerekanja je pričel predsednik g. šalehar čitati zapisnik zadnjega občnega zbora ln svoje poročilo. Navzlic protestom od strani zadružnikov je svoje poročilo zavlekel do % 12 ure. Preko 2 url so morali zadružniki v nabito polni telovadnici stoje poslušati njegova dolgovezna izvajanja. Do ponovnih burnih nastopov J« prišlo, ko je predsednik otvoril debato. Gosp. Lajovic je kot prvi zahteval besedo ln Je kritiziral postopanje predsednika, ki je zakrivil kršitve pravil. Ni pa mogel pričeti s svojimi Izvajanji, ker mu je predsednik odvzel pravico sodelovati na občnem zboru in ga je pustil odstraniti iz dvorane. Nastala je prava burja med zadružniki, ki so z ogorčenimi medklici zahtevali, da se g. Lajovicu dopusti sodelovanje na zboru, kar pa je predsednik ponovno odklonil. Po kratkih izvajanjih g. Slabšaka je pričel Lajovicev govor čitati g. Dolinšek, ni ga pa mogel prečitatl do konca, ker mu je predsednik odvzel besedo, češ da iznaša osebne žalitve. Tako tudi g. Dolinšek nI mogel iznesti predlogov g. Lajovlca, o katerih naj bi glasoval občni zbor. Pogodbo so kritizirali še gg. Lombar, Hiter in inž. Maiida, ki je podrobno razčlenil posamezne določbe pogodbe, ugotovil ponovne kršitve pravil in orisal posledice, ki jih bo imela pogodba za razvoj šiške. Po ponovnem prerekanju je g. Dolinšek govoril še v svojem imenu zlasti o tem, da društva v šiški od zadružne imovine sedaj nič ne dobe v nasprotju z obljubami g. šaleharja. K besedi se je prijavilo še nekaj članov, vendar je predsednik g. šalehar kratkomalo zaključil debato. Onemogočil je tudi vsako glasovanje in razpravljanje o slučajnostih, čeprav so bile na dnevnem redu, s tem, da je zaključil zborovanje ter se odstranil skupaj s člani načelstva. Po vsem poteku občnega zbora bi glasovanje pokazalo, da ogromna večina zadružnikov odklanja pogodbo, obsoja samovoljno postopanje načelstva in nasilje predsednika šaleharja Načelstvo bi pri glasovanju brez dvoma dobilo nezaupnico velike večine in bi moralo odstopiti. Glasovanju pa se je g. šalehar na ta način izognil, da je zaključil debato in občni zbor. aribor preko nedelje Maribor, 19. decembra. »ZLATA NEDELJA« Vsepovsod tople, prisrčne božičnice. Poštarji in gasilci, športniki in drugi društ-veniki. Za božičnice pa je treba daril in so bile mariborske trgovine te dni dobro obiskane po skrbnih mamicah, ki hočejo dragim svojcem pripraviti skromno božično veselje. Tudi danes na tradicionalno »zlato nedeljo« je bilo v mariborskih trgovinah precej živahno povpraševanje, zlasti so prišle na svoj račun modne trgovine, čevljarske obratovalnice, slaščičarne in trgovine z igračkami, dočim so manufaktur-ne trgovine pretežno že opravile svoj posel. Pogled v mariborsko trgovsko življenje na današnjo »zlato nedeljo« in pa nekoliko izpraševanja pri predstavnikih posameznih trgovskih strok je osvetlil položaj sledeče: Morebiti je bila letošnja kupčija za spoznanje nekoliko boljše, vendar ne v vseh strokah. Druge stroke zopet so imele letos slabšo bilanco. Seveda ni govora o navalu iz let dobre gospodarske konjunkture in dobrih plač... KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA Naš Akademski pevski zbor je oskrbel snoči mariborski glasbeni publiki polno umetniškega užitka Sočno in ubrano so zveneli glasovi ob pestrem koncertnem sporedu, ki je obsegal v I. delu 7 umetnih pesmi, v drugem delu pa 9 narodnih pesmi z Devovo »Flosarsko« ob zaključku, ki je razgibala občinstvo do frenetičnega navdušenja in vzklikanja. Dirigent Fran- ' ce Marolt se je ponovno izkazal v svoj- j stvu mojstrskega zborovega voditelja in j tenkočutnega obvladoval ca svojega zbora. Občinstvo je viharno ploskalo. Velika uni-onska dvorana je bila za mariborske razmere prav dobro zasedena, četudi so spredaj in v sredini zevali nekateri prazni stoli Decembrske skrbi... ODLIKOVANI MARIBORSKI GASILCI Snoči so bila na dvorišču tukajšnjega Gasilskega doma na svečan način izročena odlikovanja zaslužnim mariborskim gasilcem in je bila ob tej priliki odlikovana tudi mariborska četa z redom sv. Save IV. stopnje. Odlikovanja je izročil odlikovan-cem mag. ravnatelj g. Rodošek, medtem ko je vojaško oblast zastopal pri tej slavno-st< kapetan Pušelja. Odlikovani so bili naslednji gasilci: za 20 letno službo zlato medaljo Cerny Josip in Kuder Franc, za 15 letno službovanje s srebrno kolajno Bo-rovič Anton, za 10 letno službovanje z bronasto medaljo pa: Cerče Ivan. Benedičič Anton, Krklec Janko, Kobler Alojz, Jurko-vič Franc, Moscha Ivan, Gustinčič Justin, Divjak Bogomir, Romih Ivan ln Kranjc Ferdo. Četi je bilo odlikovanje pripeto na društveni prapor. Po izvršenem odlikovanju se je vrSla v prostorih Gasilskega doma intimna božlčnica, kjer so bili obdarovani naši vrli in požrtvovalni gasilci r Jvx%-da?i SeliHan nalivno pero avtomatski svinčnik • • • DIN 250.- DIN 70.— DIN 580.- darovi, ki jih jim je oskrbelo mariborsko meščanstvo, zlasti pa naša trgovska in industrijska podjetja. V delavnici drž. železnic pa so bili odlikovani za 30 letno službovanje z zlato medaljo ter 1 palm. vej. Jurtela Franc, za 20 letno službo i zlato medaljo Alt Josip, za 10 letno službo z bronasto medaljo pa Kessler Hinko, Kess-ler Alfonz, Zalokar Ignac ter Koren Srečko. POJASNJENA VELIKA TATVINA NA ALEKSANDROVI IT Posrečilo se je v razmeroma kratkem času pojasniti drzen vlom na Aleksandrovi cesti 17 v stanovanje trgovskega zastopnika Aleksandra "VVatzeka, o čemer smo te dni izčipno poročali. Predstojništvo mestne polldje Je namreč že včeraj prejelo brzojavno poročilo, da je bil aretiran v Karlovcu 38 letni krojaški pomočnik Vladimir Vouk, doma i* Predgrada. rPi njem so namreč našli precejšnjo količino zlatnikov in raznih zlatih predmetov, kar je povzročilo sumnjo kar-lovških varnostnih organov, ki so Vouka aretirali. Mariborska policija je po tele-foničnem razgovoru s policijo v Karlovcu mogla takoj ugotoviti, da izvirajo navedeni zlati predmeti od vlomne tatvine, ki je bila pred 8 dnevi izvršena v stanovanje g. Aleksandra Watzkea na Aleksandrovi cesti 17, ko je izginilo iz njegovega stanovanja za dober kilogram zlata s hranilno knjižico tukajšnje podružnice Prve hrvatske štedionice z vlogo 105.000 dinarjev. Osumljenega Vouka, ki je znan kot vlomilec in tat, bodo prepeljali v Maribor in se bo pri zaslišanjih nedvomno z lahkoto dognalo, kako je bil vlom izvršen in ali ga je izvršil Vouk sem ali pa v zvezi z drugimi pajdaši. Kakor poročajo iz Kar-lovca, so našli pri Vouku skoro vso ukradeno zlatnino. ZlVI BAKLJI... Is Slovenskih goric je prispela dane« vest o novi usodni nesreči, ki je domala zahtevala dve človeški življenji. Znano je, da so po kmetskih domovih v Slovenskih goricah zelo priljubljeni petrolejski kuhalniki, s katerimi se preko zime kuhajo čaj. Tako sta si snoči kuhali čaj tudi 24 letni posestniški gin in šofer Vilko Ke-tlfi ter njegov 17 letni brat Janez, ki sta doma pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Pri tem pa se Je zgodilo, da je kuhalnik radi neprevidnega ravnanja nenadoma eksplodiral. Goreči petrolej iz notranjosti posode se je razlil po njunem obrazu. Oba sta bila v trenutku v plamenih, katerih žrtev bi bila nedvomno postala, da niso ns njihove klice na pomoč prihiteli domačini ter ju polivali z vodo in ju tako rešili iz objema usodne nesreče. Ogenj se jima je tako vsesal v živo meso, da so jU mariborski reševalci morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico s težkimi opeklinami po obrazih, ki sta vsa ožgana in ogo-rela. Nesrečni slučaj opominja k previdnosti in opreznosti. FOTOAMATER Scheiner in DIN Že doter čas je, od kar je začela nemška in ro njej tudi ostala industrija fotografskih tvoriv uiporabljati za označbo njih splošna občutljivosti uanieolo starib «cheinen>kih stopinj novo merilo, oanačbo v stopinjah D'iu (Deutsche Indu*tirie-Normen). Se vedno pa naletimo na tovarne, ki uporabljajo et-vre označbe, in na amaterje, ki se v nov- ne spoznajo. Tem bodi povedano, da se stopinje Din «amo zato. da jih je mogoče že na zunaj ločiti od scheinerekih siooinj pišejo v obliki ulomkov (n. pr. 1710° Din), v ostalem pa pomenijo višjo občutljivost tvoriva, čim večje ie število v njihovem števcu, in sicer tako, da je tvorivo. ki ima v števcu za 3 večji število, dvakrat občutljivejše. Podobno ie pri stopinjah Scheinerja: tvorivo 28° Soli. je n. pr. dvukrat občutljivejše ne^a ivorivo 25° Sch.; tvorivo. ki je označeno s 13/10* Lin je dvakrat občutljivejše od tvoriva z označbo 12/10" Din. Označevanje v obliki sitnega ulomka bo tu izginilo, čim todo amaterji na stere Schneinerje pozabili (prav za prav bi že lahko izginilo). Dotlej pa si lahko zapomnite, da Hr,reinenite stopinje Scheinerja v stopinje Din na ta način, da alsre-jele od prvih 10 in zapišete rerultat v obliki debelinskega uloinka. Narobe spremenimo stopinje Din v stopinje Sahoinerja s tem. da prištejemo števcu. 10 in izpu«timo imenovalec. pr.: 28° opolnoma različna. Merjenje po m°4odi Din je neprimerno za.iaeljivejfie, določanje občutljivosti ro soheiner#ikih stopinjah pa je navaden pesek v oči. čim pridemo do občutljivosti nad 20" Srh. SIcer pa tudi merje-nje v stopinj;'li Tin ni idealno, ker nam pove pač nekaj o spioSni občutljivosti tvoriv«. ne pove pa ničesar o drugih stvareh, ki jih ie prav tako važno vedeti, o barvni občutljivosti, gradaciji, osvetljevalnem razmahu, zrnu i- t. d Idealni, enotni način merjenja in označevanja vseh lastnosti fotografskega tvoriva je že posem bodočnosti, ki jo bo industrija zapela šele tedaj, kadar se bo dosti več amateijev nego dandanes zanimalo za te stvari in bo od industrije zahtevalo, naj napravi svojemu neredu v tem pogledu konee. Največja kamera na svet« Ce eiedamo lahke, male kamere današnjih dni. tomo komaj verjeli, -la imajo »veliko konkurenco*, ki tehta nič manj nego 14 ton. Ta aparat orjak meri v dolžino 10.5 m, imajo ga v Was.hingtonu in ga uporabljajo za kartografske posnetke Zedin jenih držav. Veljal je približno pol milijona dinarjev. Ž njim dobivajo morske karte in zračne posnet-! ke na plošče, ki imajo poldrug kvadratni meter površine. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: VI. večer začetni-škega tečaj« v sredo 22. t. m. Na sporedu kopiranje. Člane, ki imajo izposojene kakšne knjige ali revije iz klubske knjižnice, pro6i knjižničar, naj jih čim prej vrnejo, da bo mogel napraviti zaključek evojega poročila za občni zbor 7. jan. »Die Galeriec. Pravkar izišla zadnja letošnja števiika te sijajne mednarodne fotografske revije se začenja z zelo tehtnim čbnkom dr. A. Grabnerja o problemih foto-j L'rafije v naravnih barvah. Na svoj priznano jaso i način obravnava avtor tu verjetni bo-i a tudi to. kako se bo dokončno uveljavila med drugimi umetnostmi. Tudi drugri članki. o reproi.seiranju. snemanju nočnih cest, o pravilni rabi električnih svetlomerov itd.. povedo mnogo novega. 20 celostranskih reprodukcij po delih najboljših živečih mojstrov fotografije pa predstavlja kakor vedno najnazornejšo šolo za vsakega stremljivega amaterja. »Galerija« je bila letos uašj fotografiji v ij in še več i i nieri naklonjena kakor prej. zato je potrebno, da ji tudi naši amaterji v novem letniku posvetijo posebno pokornost. Naročij jo lahko preko Fotoklu-ba Ljubila ne ali naravnost na naslov: »Die Galeriec. Wien VI.. Linke Wlenzeile 48. oi koder ti proti vpnšiljatvi znamk v vrednosti 0.50 a. žil. pošljejo tudi zvezke na ogled. Lep dar: Zgodbe brez groze »JUTRO« poneSe!jsfca Izdaji e Ponedeljek, 20. XH 1937. Film hoče biti osma velesila O tem govore visoke številke iz najnovejše filmske statistike Monakovo, decembra že kar udomačen je izraz, da je časopisje sedma velesila na svetu, pa že prihaja na površje osma in to je — film. Kakor vedno so se pričeli dokaj pozno zavedati tega dejstva tudi manjši narodi, ki zaradi denarnih prilik niso morda res mogli in še danes ne morejo imeti svoje lastne filmske industrije. Naj navedemo samo nekaj številk iz naj novejše filmske statistike. Izračunali so, da znaša celotno letno število obiskovalcev kina na vseh kontinentih okrog 10 in pol miljarde. A letna produkcija zvočnih filmov je znašala po statistiki ameriške Hays-Organizacije 1857 filmov od teh jih je bilo 721 napravljenih v Evropi (217 Anglija, 130 Nemčija, 125 Francija, 92 Rusija, 32 Španija, 27 švedska, 26 Češkoslovaška, 20 Madžarska itd); 501 film je bil izgotovljen v USA in 635 v ostalih izven evropskih državah. (Japonska je napravila 470 filmov in stoji tako na drugem mestu na svetu, Indija 40, Mehika 25 Ar-gentinija 20, Filipini 15, Egipt 10, Avstralija 9, Brazilija 7 itd.) Nemčija je za filmsko industrijo investirala že 500 milijonov RM. Naravno, da so največji del k temu dala kinematografska podjetja, ki jih je v Nemčiji 5300. Letna produkcija stane okrog 50 milijonov RM. število obiskqvalcev filmskih predstav je znašalo lansko leto v Nemčiji okrog 370 milijonov. Te številke, ki so sicer za naše prilike dokaj velike pa zasenčijo številke ameriških statistik. V USA so lansko leto porabili pri filmski industriji okrog 50 milijonov dolarjev. Celokupna doslej Investirana sveta pa znaša okrog dve milijardi dolarjev, od katere odpade 1880 milijonov na kino podjetja. Ameriška filmska industrija zaposljuje letno 268.000 oseb in sicer 241 tisoč v ateljejih, 12.500 pri izposcjevalnih agencijah in 28.500 pri produkciji. Nasproti 370 milijonom ljudi, ki jih je Obiskalo nemška kino gledališča stoji številka 3640 milijonov v USA. Američan gre letno približno 22,1-krat v kinu, Francoz 8,3-krat, Italijan 6,8-krat in Nemec samo 4,4-krat. V Ameriki so izdelali vsak film v približno 250—350 kopijah, v Nemčiji pa 80—120 kopijah. že iz teh suhoparnih, ali vendar zanimivih številk lahko vsaj približno ocenimo velikanski pomen filma če bi pa pri tem še gledali na vsebino posameznih filmov bi se gotovo še bclj zavedali, kako potrebna nam je lastna filmska industrija, če nočemo res popolnoma zaostati za ostalimi kulturnimi narodi. Kako bi si pomagali do lastne industrije? Učimo se vzgledov pri drugih manjših državah! Te so sklenile z državami z veliko filmsko produkcijo tkzv. filmsko konvencijo. To pomeni: Nemčija je recimo letno izvozila v drugo državo 20 filmov. Po tej filmski konvenciji mora Nemčija v zameno za teh 20 filmov prevzeti eden ali dva filma domače produkcije dotične države. Na podlagi relacije 20 : 2 se je torej tudi domači film amortiziral, ker bi se sicer doma ne mogel radi premajhnega števila kinematografov. Male države pa si pomagajo tudi s tem, da zahtevajo za določeno število uvoženih filmov sinhronizacijo v domačem filmu, ki se mora tudi doma izvršiti. Te pogoje že stavita češkoslovaška in Madžarska. Tudi pri nas imamo poizkuse za oživitev domače filmske industrije, vendar še vse premalo, bodisi, da so pogoji pri uvozu tujih filmov preveč ohlapni, ali pa, da se sploh ne izvajajo in ostajajo tako le na papirju. Manjka nam samo dobre volje. Drugega imamo dovolj. Naravne krasote Jugoslavije nam nudijo kar največjo možnost razmaha; imamo mnogo, mnogo snovi za obdelavo, imamo režiserje in imamo tudi filmske igralce, ki sedaj nastopajo seveda le v tujini in dostikrat sploh ne vemo, da so naši! —mz. Kako dolgo se ohrani film? Vsak je že čital vsaj nekaj o metodi za ohranjevanje pergamenta in knjig. Manj znana pa je gotovo metoda ohranjevanja modernih dokumentov, namreč časopisov in filmov. Mnogi znanstveniki se ukvarjajo s tem, da bi iznašli kar najbolj solidno metodo za konservacijo časopisov in filmov. Vsak se namreč sprašuje koliko let se lahko ohrani časopis, da je še možen čitanja in koliko časa traja film, da je še možen predvajanja. Nemški državni filmski arhiv ima doslej spravljenih nič manj kot 2,5 milijona metrov filmskega traku, a največja nemška filmska družba (Ufa) pa kar 16 milijonov. Najstarejši film. ki je še ohranjen v takem stanju, da je namreč še mogoča projekcija — datira iz leta 1893 Danes pa gre koservaciiska metoda za tem, da se film ohrani vsaj 50 let. Predvsem se moramo ozirati na prostor, v katerem se filmi shra- njujejo. V njem mora biti vedno enaka temperatura, okrog 10—14° C. Prostori se poleti prezračujejo vsak drugi, pozimi pa vsak četrti dan, pri čemer pa se posebno pazi na to, da se temperatura ne izpreme-ni. Prakse je tudi pokazala, da je do danes strup kafra (v medicini se jo rabi kot strup, ki deluje na centralni živčni sistem), najboljše konservaciisko sredstvo za filme in ima še to prednost, da je poceni. Samo po sebi je tudi umljivo, da imajo filmski arhivi varnostne naprave. Najmanjše zadimljenje prostora ali kaj podobnega že kar avtomatično kliče gasilce. Dnevna kot tudi bela umetna luč filmom škoduje, zato so okna v prostorih za filme pokrita rdeče ali rumeno. Predvsem se morajo filmi čuvati mehkobe in lomljivosti. če pazimo na vse to, potem lahko ohranimo film okrog 70 let, kar je pač dovolj. Nemška plesalka In Napoleonov sin V kratkem bomo videli v Ljubljani enega najlepših filmov nove sezone, ki je posvečen sloveči plesalki Fanny Elsslerjevi. Film je mišljen kot letošnje reprezentativno delo nemške Ufe in igrajo v njem vsi najboljši igralci te družbe. Po vsebini je zgodovinski. Kaže nam epizodo ko je na Dunaju po Napoleonovem padcu živel njegov sin »Orlič«, vojvoda Reichstadtski pod strogim nadzorstvom absolutističnega kancelarja Metternicha. Med njim in med slavno plesalko se je razvila ljubezen, ki bi bila skoraj postala usodna za oba. Toda politika je hotela, da se je morala ta ljubezen pretrgati in žalostno končati. Elsslerjeva je morala oditi z Dunaja, mladi Napoleonov sin pa je kmalu nato začel hirati in je umrl sa jetiko. Film je izdelan z vsem razkošjem, ki je na platnu mogoče Prelepi so plesni prizori, zlasti slavnost na Metternichovem vr- Ljubljenka vsega sveti Ali že veste, koliko let ima Shirley Temple? Najbrže boste rekli več, kakor pa jih ima v resnici. Malokdo bo verjel, da je komaj dopolnila osmo leto. Pa je vendar med najbolje plačanimi filmskimi zvezdnicami. — Njena mesečna plača znaša namreč okoli milijon dinarjev Precej, kaj? Na naši sliki jo vidite v začetku njene filmske karijere, ko ji je bilo komaj tri leta, in zdaj, ko ima za seboj že celo vrsto filmov, ki so ji pridobili toliko majhnih in velikih prijateljev po vsem svetu. FILATELIJA Bloki, ki so izšli Albanija je izdala za 251etnico svoje neodvisnosti poseben spominski blok, ki je prav okusno izdelan. Tiskali so ga v Italiji. V sredi ima tri znamke in sicer vijoličasto po 20 quindarjev, rjavo po 30 quindarjev, in rdečkasto po 40 quindarjev. Na znamkah so slike smrti Skenderbsga, albanskega narodnega junaka, alegorija Albanije v suženjstvu in alegorija svobodne Albanije. Zgoraj je krona z napisom 1912—1937, sipodaj pa tekst v albanskem jeziku. Naklada je znašala baje 210.000 blokov Pri nas se prodajano po 40 din. Bolgarija je izdaia blok s sHko kralia Borisa v generalski uniformi. Blok je tiskan na kredastem panirm. Znamka je po 2 leva. blok pa se prodaja, kakor je na njem samem označeno, no 20 levov. Ves je v sivo skiji barvi. Njegova naklada je znašala po uradnih podatkih samo 50.000 kosov. Zato je nastal pri prodajnih okencih taik naval, kakršnega srmo imeli priložnost videti v BeogTadu, ko so prodajali naš blok. špekulacija je prve dni dvignila ceno na 250 levov, potem pa je cena seveda padla. Pri nas se dobi ta blok za okoli 50 din. to je približno petkratna no-min&la. Blok ni bil izdan za kakšno posebno slavnost ali prireditev, ampak je pač čista poštna špekulacija. GdanSKj blok. za »Gdansko vas v Mag-deburgu« Je precej velik in ima dve znamki in sicer rdečo po 25 pfenigov in sinfo in rdečo po 40 pfenig-ov. Zeoraj -"ma napis »Danziger Leistungsschau«, na desni to levi od znamk pa letnico 1937. Prodajal se je po poldrug goldinar. Pri nas stane okoli 25 dinarjev Pravijo, da je znašala naklada samo 50 000 kosov, kar pa najbrž ne bo držalo iz dveh razlogov: ker sicer cena ne bi bila tako nizka in ker se je že pri prvem bloku Gdanska pokazalo, da so še naknadno tiskali tri nove naklade. O blokih NiKarague, ki je doslej izdala vsega že 67 blokov, menda ni vredno pisati, ker jih skoraj zanesljivo pri nas nihče ne zbira. Za »dan rase« jih je izšlo samo (!) 14 v vseh mogočih varjantah. Baje je bilo izdanega vsaikega ??mo po 12 tisoč zobčanih in 4000 nezobča.nih. Vsa serija se ponuja za 170 din, pa je po našem mnenju tudi ta vsota čeprav ni velika, stran vržen denar. Rnsija je izdala za jubilejno letalno raz stavo, ki je bila od 15- do 20. novembra v Lenjingradu, svoj tretji blok. Na gumi-ranem listu so štiri nezobčane priložnostne letalske znamke po 1 rubeli- Znamke so zelo okusno izdelane v rjavi in črii barvi. Na njih je spka letala Leningradom. Naklada bloka znaia pol milijona kosov in ga uradno prodajajo za dvojno nominalo (osem rubliev). Pri nas se dobi blok za okoli 50 dinariev. Prvi of:cielni blok španske vlade je izšel za 441etnico podporne zveze španskih poštnih uradnikov (!). Na m'em je znamka po 5 peset s sUVo madridske glavne po šte in precej obsežen t^kst. V resnici sta prav za prav dva različna bloka, ker je tu. Vidimo Dunaj in Pariz v eni najnevarnejših dob po Napoleonovem padcu. Gledamo igro odličnih igralcev, kakor so Lilian Harveyeva, Paul Hoffmann, Willy Birgel, Rolf Moebius, Angelo Ferrari in drugi. Film je režiral novi Ufin režiserski zvezdnik Paul Martin. Smrten skok iz celice smrti Pred časom so v Boiseu v državi Idaho obsodili na vislice nekega Douglasa van Vlacka. ker je umoril svojo ženo in kratko potem še dva policista, ki sta ga hotela aretirati. Zločinec je v celici smrti čakal svojega konca Usmrtitev bi se morala izvršiti te dni pred polnočjo. Ob določeni uri sta stopila v celico dva paznika, da ga odvedeta na morišče. Ko so dospeli na ploščad pred celico smrti, se je van Vlack paznikoma nenadno iztrgal. Stekel je tri nadstropja viš- in je skočil potem s stTehe v notranje dvorišče. Njegov zagovornik mu je skušal preprečiti ta skok. češ da lahko dočaka pomilostitev v zadnjem trenutku Obsojenec ga ni poslušal. Pri padcu na kamenito dvorišče se je tako poškodoval, da je kratko potem umrl. čez drn in strn SAMOMOR Na strašen način fe izvršil samomor dijak beograjske tehnične srednje šole Ma-tela. Nesrečno zaliublien je obupal nad svojim življenjem. Vzel je dolg nož in si ga zadri v levo stran prsi. še prej si je pa s kosom papirja zamašil usta, da ne bi mogel kričati m s tem priklicati ljudi na pomoč... K sreči si je obupani fant zadrt nož od srca vstran ter ga bodo zdravniki najbrže ohranili pri življenju. (»Slovenski dom«. 14. XII.) Samo hvala bogu. da se je vsa reč tako dobro iztekla Najprej je nesrečni fant izvršil samomor, zda i ga bodo vrli zdravniki najbrže ohranili pri življenju. ZAKAJ SO ZVERI DIVJE? Največje zlo na svetu je strah Iz strahu se države oborožujejo. o Lev in t'gei rjovet a in kažeta zobe, navadita in kažeta zobe. ko srečata človeka Pa ne zaradi tega. ker jih človek ubija, ampak zaradi tega. ker se boji-ta. da iu ne bi ubili. Povsod v svetu je strah ona sila, ki ima največ uspeha... Kliub temu. da iih vera in šola uči vse najboljše, se vendar ne morejo liudie otresti *trahu in nizkotnega načina življenja (»Slo\-enski dom«. 17 XII.) PREDAVANJE V ZIMI /937 Predavan ie g. dr l štempiharja z Jesenic se zaradi tehničnih zaprek žal ni moglo vršiti; predavatelj je sicer prispel v Kranj na kolodvor, toda snežni metež in burja sta ga zametla in mu tako onemogočila pristop v mesto (»Sobota«, 18. XII.) PEKEL V PARADIŽU Vsi prebivalci Haitija so pristaši Voodoo vere. Do danes se še n: posrečilo nobenemu znanstveniku, da bi mogel proučiti obrede te vere .. Značilno /e. da ima njihov bog moč. obujat' mrtve k življenju in da ti obujenci postanejo sužnji brez duše. Kot že prej omenjeno, darujejo bogu zlega krvne žrtve in sicer ne samo živali. ampak tudi mladiče To je vera Voodoo, kateri sledi vsak črnec, kateri na vsak klic, ki se razlega po planjavah, prihiti, da časti svojega boga (»Slovenski dom«, 18. XII.) JUD IZAK Hlapci so takrat že potiskali skozi vrata v dvorano starega luda z dolgimi sivimi lasmi in brado z ostrim obrazom ter z močno zakrivljenim nosom nad pametnimi očmi. (»Slovenec«. 19 XII.) Judovski nos je po svoji zakrivijenosti v resmet znan. Začuda redki pa so vendarle primeri, da bi se takšni nosovi vzpenjali nad oči. OTROCI PIŠEJO SPOMINE NA VOJNO Križarka avstrijske vojna mornarice »Wien« se je nahajala v Miljskem zalivu pri Trstu, v varnem zavetju . Ponoči pa je neki drzen Italijan, po imenu Rizzo, predrl z lahkim čolnom v neposredno bližino križarke in jo torpediral. Križarka je v par minutah utonila in z njo skoro vse nedolžno moštvo, ki je brezskrbno spalo in ki se ni zavedalo zahrbtnosti sovražnika... Tudi velika granata je priletela v Trst in udarila tik nad predorom; naredila je seve veliko žrtev. Iz Celja smo šli v Maribor. Tam smo bili v pionir šoli 6 mesecev. Ko smo šolo do-gotovili. smo šli z maršbataljonom na vojno... Potem smo šli proti Doberdobu. Tam smo že slišali, kako so topov: pokali. Gremo bliže in slišali smo, kako so puške pokale in letale krogle okoli nas kakor muhe poleti.. Bili smo 6. 7 8. 9. 10 in 11 ofenzive zraven.Pa žali bog me ni zadela nobena krogla in ne granata... Iz Zelen ke do Drača smo se vozili z velikim vojaškim parnikom. Od koder smo korakali 60 km do glavnega mesta Skadar. Potem smo šh v Elbasan, Kavaja in Valone V teh kranh smo bili leto dni. do časa, ko je nastala Jugoslavija. Potem so nas Italijani weli. Gnali so nas*kakor ovce po pašniku Zbežali smo na vse strani. Prišli smo skupaj v mesto Skadar. Potem smo šli. kar nas je b;lo Slovencev, proti glavnemu pristanišču Drač. Tam nas je čakal zopet velik parnik in smo se odpeljati čez Jadransko mor e do Reke. Tam smo bili tri dni. kjer so nas Italijani ujeli To je bila velika žalost Peljali so nas v ujetništvo. Prišlo pa je potem povelje, da se lahko vrnemo na?aj v domovino. (»Mlado Jutros, 19. XII.) — krn — Lep dar: Zgodbe brez groze V nase fuše za naš denar Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zr.e^eK 17 Din. Pisarniško moč a popolnim MianjeiE wbo hrvatsk-ga oemški-tja tu tal jans-kega jmika event stenografije o kn;>jrCo-reos Espana 1936-37«, na levi »Ariba Es-pana!« .na desni »Viva Espana!«, a spodaj »Epila — Pro Rodanas — Espana: Una — grande — libre«. — Drugi blok je za Aymonte. Prav tako je gumiran in tudi brez vodnega znaka. Na njem so štiri nezobčane znamke po 5 centimov, in sicer dve rde M in dve sinji. Ta blok je že drugi et vrste in se razlikuje od prvega samo po tem, da to pot nima napisa »Vi-va Franco!« — Tretji je tiskan na kredastem papirju. Zgoraj je grb Francove Španije, spodaj pa štiri nezobčane znamke po 25 centimov. — Izšel je še en blok. in sicer vladni, izdan prav za prav samo za Katalonijo Po formatu je nekoliko manjši od preišniih n ima tekst Festa Nacio-nal de Catalonia«. V sredini je znamka po 5 centimov v spomin R de Casanove. spo-dai pa še tekst »11 de septiembre del 1937«. Tudi za španski Mairoko ie 'zdala Frankov a vlada na pobudo špekulantov dva bloka na belem gumiran em patri r m brez vodnega znaka. Znamke so na bloku po štiri in so tiskane tako. da ostane v sredi kvadrat s šesterokrako zvezdo Bloki so zadaj numerirani. Na prveim so temno- zelena znamka po 1 cen tirno, sinje rdeča po 2 centima, oranžna po 5 centimov in sinja po 1 peseto. Na drugem so znamke po 15 centimov (vijoličasta), po 5 centimov (oranžna), po 2 centima (sinje rdeča) in po 30 centimov (rjavo rdeča). Oba bloka, imata zgoraj tekst »Viva Espana!«, na levi »Zona de Protectorado Espanol en Marruecoec, na descii isti napis z arabskimi črkami. Kolikšna je bila naklada obeh blokov, se še ne ve. Pri nas se oba prodajata za okoli 100 din, samo prav malo interesentov je najbrž za to robo. Obetajo se nam nove frankovne znamke Kakor se sliši, borno dobili okoli 1. aprila prihodnjega leta novo serijo frankovnih znamk, ki bo nadomestila sedanjo s sliko kralja Petra, čuje se, da bo nominala vse serije dosti večja kakor dosedanja, saj bo znašala okoli 200 dinarjev. To je v zvezi z izpreanenitvijjo tarife za spremni ce. Znamke bodo tiskane z novimi stroji (ubogi novi stroji, kolikokrat ste bili že imenovani. pa še n;ste pokazali svojih izdelkov!) v bakrotisku. Ob tej nov:ci bi bilo primerno izprago-voriti nekaj besed. Najprej to, da nič nismo slišali, da bi bil objavljen kakšen natečaj za idejne osnutke ,ki bi se ga lahko udeležili naši umetniki. Zato smo spet radovedni, kakšne umetnine nam bo mar-karnica dala. Skoraj se ne upamo misliti, da bodo boljše od dosedanjih. Po vseh kulturnih državah izdelujejo osnutke za znamke slikarji - umetniki, ali pa se poveri to delo človeku, o katerem je zanesljivo, da bo izdelal osnutek, ki bo res umetnina. Pri nas tega n-smo vajeni. Naše letalske znamke, ki smo jih pred kratkim dobili, res po svoji izdelavi niso slabe, toda posnete so samo po fotografijah. Radovedni smo. ali naša markarni-ca ni videla na primer avstrijsKih letalskih zna.rrk s 9'ikaim' pokrajin, ki so delo slikarja, ne pa fotografa S takimi znamkami ne bomo daleč prišli Naj bi se odločujoči činitelji vendarle zavedeli, da obstoji že dolgo let tudi nekakšna kultura lepe znamke, in da je mnogo ljudi, ne samo filatelistov, ki merijo kulturno stopnjo države tudi po znamki, ki je nekakšna njena legitimacija. Zlasti če ima država malo takega, s čimer bi se še lahko izkazala- Nove znamke bodo najbrž spet vse z isto kraljevo sliko. Ah morda ne bi bilo primerno in pametno, da bi imel vsai del serije slike naS:h najlepših krajev, ki so krvavo potrebni reklame in bi bila zan;e najboljša reklama slika na znamki okusna? Kaj, ko bi naša poštna uprava poskusila kaj takšnega, kakor ie storila Avstrija v Bosni, kjer je dala sliko vladarja samo na najvišjo vrednoto, na v?eh drugih pa so bile si'tke najlepših in najzaninrveiših besenskih kraiev? Ali pa, da bi za 201et-nico zedinjenta, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. dobili takšno sporo :n.cki serijo, ki bo ostala dalje časa v veljavi. Seveda bi bilo treba razni s a ti natečaj za izdelavo osnutkov dovolj zgodaj, da bi lahko naši sl;fkarji izdelali kaj dobrega in namena znamk vrednega. Morda bi bilo potrebno, da bi naš Fila-tellstični savez podvzel v te' smer kakšne korake, ki bi b'li nedvomno uspešni, če bi se jim pridružili vsi fils teksti. Urejuje Davorin Ravljeo. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Fran Jeran. — Za tnseratni del 1« odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.