Poštnina plačana v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	|tevilki	Din	P50.
—.........■■■■■	—■■■■"v	     —..................—..........................    ■	}	...............
TRGOVSKI
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za ya leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	8.	avgusta	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	92.
Bančni zavodi v Sloveniji o osnovanju Bankarske zbornice.
Spraviti vse bankarstvo pod klobuk ene edine zbornice bi bil eksperiment najopasnejše vrste. — Opomin naših smotrenih finančnikov velja tudi za vse druge gospodarske panoge.
Kakor se iz gotovih krogov in iz gotovih ozirov in interesov propagira osnovanje samostojnih obrtniških, samostojnih gostilničarskih, ja, celo samostojnih rudarskih zbornic, se je v zadnjem času iz istih krogov posebno intenzivno propagiralo tudi idejo osnovanja samostojne bankarske zbornice. Osnovala naj bi se samo ena za vse denarne zavode v državi. Nameni, ki jih imajo propagatorji takih načrtov, so jasni in prozorni: cepiti, ločiti in deliti stanovska zastopstva, da bi na tak način oslabljena, izgubila vsako silo in vsak pomen obstoja in da bi se zaščita stanovskih interesov prepustila na milost in nemilost ene same centralne organizacije. Zdelo se je, da bo načrt za osnovanje bankarske zbornice posebno privlačen. Bankarstvo ima svoje posebne želje in zahteve, ima pa tudi finančna sredstva, da si lahko vzdržuje lastno zbornico. S tem se je računalo, pa se je v zadnjem času prav glede bankarske zbornice razvilo prav intenzivno agitacijo. Toda naši bančniki so smotreni gospodarji, re-elni ljudje, zato ni rodila taka propaganda med njimi prav nobenega uspeha, nasprotno svoje stališče proti osnovanju samostojne zbornice so utemeljili tako, da mora vplivati in prepričati tudi zastopnike drugih gospodarskih panog, katerim so se zdeli taki načrti dokaj vabljivi.
Društvo bančnih zavodov v Sloveniji nam je pravkar poslalo tiskano poročilo o svojem VII. rednem občnem zboru, ki se je vršil 17. junija 1929 v Ljubljani. V izčrpnem poročilu o delovanju društva je v posebnem odstavku tudi poročilo o stališču denarnih zavodov Slovenije napram načrtom za osnovanje centrale udru-ženj denarnih zavodov, odnosno bankarske zbornice. Poročilo pravi dobesedno :
»f/druženje banaka v Beogradu je sprožilo ponovno idejo o osnovanju skupne centrale vseh udruženj denarnih zavodov v Beogradu, za tem ustanovitev bankarske komore ter utemeljilo svoje predloge tako-le:
»V naši državi obstoji nekaj profesionalnih udruzenj bančnih zavodov pod raznimi nazivi. Ker vsako teh udruzenj deluje za sebe v pravcu zaščite bančnih interesov, se uspehi takega razcepljenega poslovanja ne po-kazujejo v pogledu svojega delovanja v oni jakosti, kakor bi to bilo, če bi vodila akcije vsa udruženja bank.
Če bi se strnile vse banke v naši državi preko svojih sedanjih in bodočih zvez v bankarsko komoro, bi mogle doseči pri svojih akcijah mnogo bolj pozitivne rezultate, ker bi se njihove predstavke uvaževale z mnogo večjo paznjo in respektiranjem.
Bankarska komora, za katero bi se izposlovalo Zakonsko priznanje, bi bila za vso državo ena ter bi se dal njen tistroj lahko izvesti.
Dokler pa se zakonsko priznanje ne izvede, bi bilo potrebno, da se vsa bančna udruženja sporazumejo v tem pralcu, da se predhodno ustvari ena centrala, v kateri bi bili zastopani predstavniki posameznih današnjih udruženj in ki bi meritorno delovala in poslovala v imenu vseh udruženj.«
Ta misel ni nova. že lansko leto je sprožilo Udruženje vojvodinskih banaka misel o osnovanju stalne delegacije udruženj vseh denarnih zavodov, ki bi po našem mnenju prav tako dobro mogla zastopati interese denarnih zavodov v onih zadevah, ki so od slučaja do slučaja vsem skupne. Predlog vojvodinskega udruženja se nam zdi praktičnejši, ker bi se zastopniki posameznih udruženj sestajali le tedaj, ko bi šlo dejansko za skupne interese. Pri tem ne smemo prezreti tudi stroškov, ki bi bili v primeru osnovanja skupne centrale v Beogradit gotovo znatni in se ne more reči, če bi stali stroški v pravilnem razmerju z doseženimi uspehi.
Zdi se nam, da čas tako za osnovanje omenjene centrale, kakor za osnovanje bankarske komore, še ni zrel in to pred vsem vsled še vedno dispa-ratne zakonodaje v državi in koncem-lconca tudi vsled različnih krajevnih posebnosti, ki se n. pr. izrazujejo že v tako neenotni obrestni meri.
Kar velja o projektirani centrali, velja v še večji meri o projektirani bankarski komori. To vprašanje je tako vitalnega pomena za vse denarne zavode, da se ga bomo morali lotiti z naj večjo opreznostjo, preudarjeno-stjo in premislekom, da ne zavozimo voz na oni tir, po katerem ne bi mogle ne naprej, ne nazaj. V takih zadevah ne moremo- in ne smemo eksperimentirati in po našem mišljenju bi bil eksperiment najopasnejše vrste, če bi se hotelo spraviti vse bankarstvo pod klobuk ene edine komore, ker si ne moremo predstavljati, kako bi mogla ena edina ustanova enakomerno in stvarno zastopati interese stotin denarnih zavodov, da ne govorimo o drugih težlcočah, ki bi se nedvomno eruptivno pojavile že ob rojstvu projektirane bankarske komore. To vprašanje se nahaja še v povojih in po našem mišljenju še dolgo ne bo zrelo za resno razpravljanje.
Simpatičen in za enkrat edino izvedljiv se nam zdi predlog udruženja vojvodinskih bank, ki predvideva skupen nastop in skupno sodelovanje v vseh onih primerih, ko gre ali bo šlo za skupne interese.«
(»OSPODARSKI TEDEN V LJUTOMERU.
Za obrtno, industrijsko in kmetijsko razstavo, ki bo trajala od 11. do
15.	avgusta, se kaže vedno večje zanimanje tako pri razstavljalcih kakor tudi pri občinstvu. Prve pošiljke razstavnega materijala že prihajajo, kmetijska podružnica se je obrnila do raznih interesentov s pozivom, naj razstavijo poljedelske stroje, gnojila, krmila itd. Kmetijska družba je obljubila veliko množino svojega blaga in propagandnega materijala. Pričakovati je, da bo tudi ta del razstave zelo poučen. Goveda in konji za razstavo in premovanje dne 15. avgusta so že izbrani; tudi perutnina bo dobro zastopana. Te dni prične razstavni odbor z dodeljevanjem razstavnih prostorov in z razvrstitvijo razstavnega materijala. Med razstavo bodo obiskovalcem na razpolago avtotaksi in
Poročilo o stališču Društva denarnih zavodov v Sloveniji glede osnovanja centrale, odnosno posebne bankarske komore je kratko, toda podprto s tako tehtnimi argumenti, da bi bil tu vsak ugovor zastonj. Dva sta predvsem razloga, na katera opirajo denarni zavodi v Sloveniji svoje odklonilno stališče, in sicer: stroški bi bili gotovo znatni in se ne more reči, če bi stali v pravilnem razmerju z doseženimi uspehi; nadalje dejstvo, da si ne moremo predstavljati, kako bi mogla ena edina ustanova enakomerno in stvarno zastopati interese stotin denarnih zavodov. Ne spuščamo se v analizo teh razlogov mogoče z namenom, da s tem podlu-epimo stališče naših denarnih zavodov. Tega zastopniki našega denarstva kot smotreni računarji in reelni gospodarji ne potrebujejo. želimo le povdariti gornja argumenta samo radi tega, ker smatramo, da bi morala biti prav ta argumenta odločujočega pomena in važnosti tudi za stališče drugih gospodarskih panog, med katere se je zanesla ideja ustanovitve samostojnih stanovskih zastopstev. Ako se bančniki bojijo povečanja bremen, zlasti če od teh povečanih bremen ni pričakovati primernih uspehov, kaj naj rečejo k temu drugi sloji, n. pr. naši obrtniki. Za obrtnike pa velja v še večji meri drugi razlog, ki ga navajajo bančni zavodi za svoje stališče, kajti ustanovitev posebnih obrtniških zbornic ne bi pomenilo za naše obrtništvo nič drugega, kot ustanovitev samostojnih malih edinic, ki bi stale pod vodstvom ene same centralne organizacije. O koristi take ustanove za stvarno zastopstvo posebnih interesov našega obrtništva danes ne moremo razpravljati. Jasno je, da moremo svoje pravice, težnje in zahteve uveljaviti samo, če se osla-njamo na močno organizacijo. Zato ne cepiti in deliti, kar imamo dobrega in preizkušenega, ampak po možnosti jačiti in okrepiti! Ločitev od skupne stanovske organizacije, zapustitev sklenjenih gospodarskih vrst bi bila v evidentno škodo dotičnih panog. »Kdor gre s samoto, je kmalu sam«, je napisal g. dr. F. Windi-scher v neki razpravi, ko so se širili glasovi o ustanovitvi posebne rudarske zbornice. Krilatica, izrečena za rudarska podjetja, velja v še mnogo večji meri za bančna podjetja, za obrtnike in zlasti za gostilničarje.
tudi avtobusna zveza po ščavniški dolini do Gornje Radgone. Kakor poroča razstavni odbor, je prijavljeno precej zastopnikov raznih oblasti, ki se udeleže otvoritve splošne razstave ali pa vsaj kake delne prireditve v njenem okviru.
* * *
NAKAZILA v ŠPANIJO POTOM POŠTNE HRANILNICE.
Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla direktno bančno zvezo s Španijo za nakazila v to državo. Lastniki čekovnih računov lahko odrejajo izplačila v Španijo pod istimi pogoji, kot v ostale države. S posredovanjem teh in že poprej upeljanih zvez z inozemstvom lahko izvršuje Poštna hranilnica nakazila v države celega sveta.
Podrobna pojasnila daje Poštna hranilnica in njene podružnice.
Industrija in splošna carinska tarifa.
(Referat Ivan Mohoriča, tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, na konferenci zbornic dne 26. in 27. maja t. 1. v Novem Sadu.)
(Nadaljevanje.)
15. Pooblastila v zakonu o carinski
tarifi.
Možnost povišanja tarife v teh pooblastilih ni nikjer predvidena in bi se zato mogla uresničiti edino potom novele k zakonu o obči carinski tarifi. Ker pa načrt tarife kot tak ni bil uzakonjen, pa je morala tudi noveli-zacija počakati prvega uzakonjenja načrta tarife. Ministrski svet se je nekolikokrat poslužil pooblastil, danih v navedenih členih, in povdariti moram, da vedno in izključno v prilog pocenitve agrarne produkcije s tem, da je znižal carino na različne poljedelske potrebščine, kakor na primer na pluge, žveplo, modro galico, gnojila itd.
Vsled tega one panoge industrije, ki so po donošenju sedanje tarifo prišle v nepovoljne prilike, do danes niso dosegle možnosti, da bi se jim s povišanjem odnosnih uvoznih carinskih postavk pomagalo, kar je imelo za nekatere zelo nepovoljne posledice.
Za zaščito domače industrije so zelo važna pooblastila iz člena 16 in 17 načrta zakona o carinski tarifi. Ministrski svet je po prvem členu pooblaščen, da more v primeru, če bi katerakoli država postopala z našim blagom nepovoljno ali manj povol jno, kakor z blagom najbolj povlaščene države, odrediti, da se na blago, ki izvira iz take države, pobira poleg maksimalne carine, ki je predvidena s carinsko tarifo, še dodatek v speci-jalno odrejeni višini. Člen 17 pa pooblašča Ministrski svet, da zviša na inozemsko blago, ki uživa v katerikoli obliki premijo pri izvozu ali kakšne druge posebne pravice, carinsko postavko najmanj za vsoto, kolikor znaša ta premija ali drug privilegij. Nemili pojavi, ki smo jih imeli priliko zabeležiti v teku minolega desetletja v konkurenčni borbi naše industrije z inozemstvom, so dajali mnogokrat konkretni povod, da bi se bil ministrski svet iz utemeljenih razlogov mogel poslužiti teh pooblastil. Iz nepoznanih nam razlogov pa do tega ni prišlo niti v enem primeru, akoravno je inozemska industrija z več ali manj odkritim dumpingom ubijala delo industrijskih podjetij v naši državi.
16. Nezadostna zaščita industrije. Previsoke carino na pogonska sredstva.
Tako je bila jugoslovanska industrija navezana le na ono zaščito, ka-r tero ji nudi minimalna tarifa, ki pa je za mnoge panoge domače delavnosti tudi nezadostna. Znano je, da je sedanja tarifa izdelana v letih 1923/24, torej še v dobi inflacije, ko je bilo odmerjanje carinske zaščite vsled nestalnih prilik zelo težko. Cene poedi-nih proizvodov so se od te dobe sem zelo izprertlenile in se zato zdi, da je marsikateri predmet morda preveč zaščiten, preko stvarne potrebe, medtem ko je za drugega postala zaščita povsem prenizka. V splošnem lahko trdimo, da velja dejstvo, da se mora razlika pogojev dela pri industriji v naši državi napram inozemski industriji vzeti v račun s povprečno 25 odstotki, da se naši mladi industriji
* * *
omogoči konkurenca z razvito industrijo v inozemstvu. Ako začnemo računati, koliko znaša carina napram današnjim cenam, vidimo, da ne znaša pri številnih izdelkih, ki jih izdelujemo v državi, v celoti toliko, kolikor smo označili kot zaščito, ki je potrebna napram inozemstvu. Tako se n. pr. plača na laneno olje uvozna carina v znesku 20 % od vrednosti, na super-fosfate 23-7 %, na bombaževo predivo od 4 do 10 %, na double-sukno 16 8 odstotka, na črno boks-calf-usnje 109 odstotka, na vache-usnje za podplate 24 '%, na strojeno kozje usnje 21-1 %, na furnirje 18-8 %, na usnjene jermene za tehnično potrebo 20 %, na dele kovčegov 17-9 %, na rotacijski papir 3 %, na steklene kozarce 23 %, na kose 21-2 %, na bakreno pločevino 11-3 %, na bakreno žico 14-1 %, na svinčene cevi 10-9%, na okraske za pohištva od kova 8-9 % in na vodne turbine 18-7 % itd.
Številke, katere tu navajam, so izračunane po podatkih avstrijske, torej nam konkurenčne industrije, ki sigurno ni imela interesa, da predstavlja našo carino nizko in za zaščito domačega dela nezadostno. Verjetnejše bi bilo preje nasprotno, da je za podlago za izračunavanje teh odnoša-jev vzeto ceno blago, oziroma nizka eksportna cena, pri kateri izpade obremenitev po uvozni carini že sama po sebi mnogo znatneje kakor pri povprečnem kvalitetnem blagu.
Poleg tega se mora imeti tudi še to pred očmi, da gornje številke, ki jih navaja inozemska konkurenca, kot obremenitev avstrijskega blaga napram nizkim eksportnim cenam iz-daleka ne predstavljajo carinske zaščito za domači proizvod. Da izračunamo čisto carinsko zaščito, je potrebno, da od carinske postavke odraču-namo tangente uvozne carine, ki odpadejo na uvoz sirovin in polfabrika-tov, katere dobiva naša industrija za izdelovanje določenega finalnega izdelka iz inozemstva.
Nasprotno pa so mnoge carinske potrebščine iz fiskalnih, pa tudi iz drugih razlogov obremenjene z zelo visokimi finančnimi carinami, kakor na primer olje od palmovih koščic iz post. 104/5 c) točka 19-6% od vrednosti blaga, bencin iz post. 177 točka
1	a) 41-9%, plinsko olje 66-7%, ma-zilno olje iz post. 177/4 a) 76-1%, prečiščen parafin s 50% in sirovo železo 38% od vrednosti blaga.
17.	Obremenitev tekstilnega blaga.
Nepoučeni javnosti se vidi naša carinska 'tarifa v pogledu carin na industrijske proizvode mnogokrat pretirana in eksorbitantna za domačega konsumenta. En sam povod često zadostuje, da se brez globljega prouča-vanja prilik pavšalno in enostavno sklepa, da se z našimi industrijskimi carinami ustvarja v državi neke vrste parasitarna industrija na škodo našega splošnega gospodarskega razvoja. Žal moram tu konstatirati, da zelo pogosto tudi naš gospodarski tisk in naše strokovno časopisje, od katerih bi moral človek vendar s pravico pričakovati, da bodo zavzeli v tem pogledu objektivnejše in umerjenejše stališče in da se ne bodo dali pritegniti v običajen površni način tretira-nja takih stvari, v tem pogledu mnogokrat greše. Zato smatram, da je potrebno, da pogledamo vsaj najpoglavitnejše panoge industrije nekoliko bližje in da vsaj za nekatere tipične predmete dnevne potrebe ugotovimo, s koliko carine je v resnici obremenjeno inozemsko blago, ki se k nam uvozi.
Uvodoma smo že navedli, da znaša presežek uvoza preko izvoza leta 1928 pri tipičnih panogah naše poljedelske industrije, za katero bi človek predpostavljal, da imajo vse pogoje uspešnega dela v naši državi, 164-1 milijona dinarjev. Pri današnjih carinah se je uvozilo v tem letu, ki je veljalo za odlično žitno leto, v državo 6.692 ton pšenične moke v vrednosti 26-3 milijona dinarjev, jedilnega olja, namesto da pokrivamo celo potrebo v državi, se je uvozilo iz post. 104/2 za 234 milijona dinarjev, a olja iz post. 106 za 21-2 milijona dinarjev, sladkorja za 63 milijonov dinarjev in me-
lase za 22-6 milijona dinarjev, medtem ko je izvoz pšenične moke znašal samo 7-7 milijona dinarjev, a izvoz jedilnega olja pa 135 milijona dinarjev. Mislim, da je tu vsak komentar odveč.
Mnogo se pri nas govori o visokih zaščitnih carinah na tekstilno blago. Vendar moram konstatirati, da je baš osnovna stopnja tekstilne industrije, namreč predilna industrija, pri današnjem stanju carinske tarife zelo nezadostno zaščitena. V pogodbi z Italijo smo morali že v letu 1924, ko še današnja tarifa ni bila v veljavi, dati v tem pogledu gotove koncesije, tako da znaša zaščita predilnih podjetij po kvaliteti blaga v naši državi od 4-3% do maksimalno 10% od vrednosti proizvodov, dočim znaša v Češkoslovaški, ki razpolaga z ogromnim številom podjetij, z industrijo, ki obstoja že preko 100 let, zaščita za enake izdelke od 7-7% do 17-5% od vrednosti blaga, torej ca. 70% več. Tiskano blago iz navadnega molinosa iz post. 277/1 a, katerega uvoz je znašal v letu 1928 preko 287 milijonov dinarjev, je obremenjeno, ako je večbarvno, z uvozno carino v višini 39-6%. Medtem pa se običajno uvozi samo dvobarvno, kjer znaša carina le približno 28%. Isto blago uživa v Nemčiji carinsko zaščito v višini 44-9 odstotkov, v Češkoslovaški 52-6%, v Madžarski 72-2% in na Poljskem pa celo 76-5% od vrednosti blaga. Ta obremenitev kaže, da se naša carina nahaja globoko pod nivojem carine v drugih, razvitejših evropskih državah, pa to ravno z ozirom na interese širokih slojev konsumentov. Naša mlada industrija, ki mora vzdržati ves pritisk s severa, uživa torej danes komaj polovico carinske zaščite, katero nudi poljska carinska tarifa stari industriji v Poljski.
Pri volnenih tkaninah dobre kvalitete iz post. 317/4 znaša carina povprečno 11*2% od vrednosti blaga, a pri kamgarnu cenejše kvalitete iz post. 317/3 pa 16% od vrednosti. Človek bi pričakoval vse kaj druzega, ko imamo vendar interes, povzdigniti tekstilno industrijo v državi. Tn vendar se je tudi pri teh carinali v teku minulega desetletja pri nas osnovalo zelo veliko število tekstilnih podjetij, ki zaposlujejo tisoče domačih delavcev. Žal, da vse, kar je bilo dosedaj osnovano, še izdaleka ne zadostuje za pokritje naših potreb. Kako minimalen je efekt domače bombažne industrije, se vidi iz tega, da se je uvoz bombažnih tkanin iz post. 277 točka 1 od leta 1921 od 621 3 milijona dinarjev do leta 1928 zmanjšal samo na 557-4- milijona dinarjev, torej komaj za 64 milijonov dinarjev, kar za našo trgovinsko bilanco še nikakor ne predstavlja željene razbremenitve.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
^nudbg;,poupakM»i3
Franco Cotič, Cereali, Legumi ed Affini, Trieste, Cassella postale 148, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki fižola in zelja v glavah.
Glavna Poljoprivredna Zadruga, Skoplje, želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi izdelovalci kmečkih vozov.
1'jgon Ljubič, Mor6n (P. C. 0.), Cal-le Pueyrredon 1226 (Prov Buenos Aires), želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki zobotrebcev. Dopisuje se italijansko, nerričko ali špansko.
djvjiaatai mru— m
Državni monopol za trgovino z žitaricami na Norveškem.
Po poročilu našega častnega generalnega konzula v Oslu je uvedla Norveška državni monopol za nakup in prodajo rži, žita in ječmena. Celokupna letna potreba tega blaga znaša na Norveškem:	180.000	ton	rži,
100.000	ton žita, 40.000 ton ječmena. Rž in žito se kupuje preko celega leta, ječmen pa samo spomladi in jeseni.
Monopol je stopil v veljavo 1. julija t. 1. in to pod imenom Statens Korn-
forrentning Adr. Oslo, na kateri naslov se morajo poslati tudi ponudbe.
Naš častni generalni konzul je imel konferenco z direktorjem uprave monopolov, ki mu je izjavil, da bo rade volje prejemal tudi ponudbe jugoslo-venskih dobaviteljev.
Kupno-prodajno pogodbo se sklepa na podlagi vzorcev, z jamstvom stanja pri izkrcanju.- Kupujejo se tovori v ladjah od 3000 do 4000 ton. Pošiljke gredo v London Corn Trado Asso-ciantions Contract No. 49 ali 52. Plačilni pogoji: Izplačilo po konosmanih v Londonu per cassa ali po 90 dneh z dodatkom skonta.
Vprašanje rentabilnosti izvoza žita v Norveško je odvisno mnogo od mogočnosti vkrcavanja. Običajna pristanišča za prevoz so: Sušak in na Črnem morju: Rraila, Constanca in So-lins. Oferte je poslati na gori navedeni naslov upravi monopolov v Oslo.
TTvoz koruze pa ni podvržen monopolu žita. Leta 1928 se je uvozilo v Norveško 114.956-5 ton koruze. Največji uvozniki, ki se morejo priporočiti našim izvoznikom, so:
Oslo: Faolloskjopot; Rjolsens Val-semollo; Moss Aktio Moller; Peter Larse & Co. — Stavanger: Roga-lands Faolleskjop; Tou Molle A./S. — Bergen: Vaksdal Molle; Heggenes Valso Molle; Ragnar E. Nacss; M. G. Risor. — Trondhjom: J. C. Piene & Son; Faelleskjopet. — Kristiansand: Kristiansand Moller.
Prevoz komadne sporovoz-ne robe po železnici med Madžarsko, našo državo in Italijo.
Uprava naših, madžarskih in italijanskih železnic so sklenile poseben dogovor, katerega namen je znatno pospešiti prevoz sporovozne komadne robe v medsebojnem prometu navedenih železnic. Ta dogovor, ki stopi dne 1. septembra v veljavo, določa, da morajo carinske postaje sestavljati, če je razpoložljivo najmanj 2000 kg sporovozne komadne robe za eno ali več inozemskih postaj, ki spadajo pod taisto carinarnico v notranjščini namembne države, direktni zbirni voz za carinsko postajo.
Taki direktni zbirni in pretovorni vozovi se prevozijo z direktnimi vlaki neposredno brez vsakršne medpotne manipulacije do namembne odnosno pretovorne carinske postaje.
Carinske postaje, ki nimajo zadostne količine komadne robe niti za direktni zbirni, niti za direktni pretovorni voz ter vse ostale necarinske postaje odpravne države, pošljejo vso v poštev došlo komadno robo v določene zbirne postaje. Te postaje imajo nalog, da iz došle robe sestavljajo direktne zbirne in pretovorne voze po gornjem načinu.
V	naši državi so določene kot zbirne postaje:
a) proti Italiji: Zagreb Sava, Ljubljana glavni kolodvor, Jesenice;
b) proti Madžarski: Beograd, Subotica, Osijek glavni kolodvor, Rosan-ski Brod, Zagreb Sava, Ljubljana glavni kolodvor.
Ves gorenji postopek se nanaša samo na komadno robo, ki je odpravljena z direktnim tovornim listom in za katero pošiljatelj ne predpiše carinjenja na mejni postaji odnosno pri carinarnici, ki jo je železnica odredila. Istotako ne pride v poštev roba, ki sa mora cariniti na meji vsled tozadev-. nih carinskih, veterinarskih, zdravstvenih in ostalih policijskih predpisov.
Naknadne odredbe so pri pošiljkah, ki se tovorijo po gornjem postopku, izvršljive samo v prodajni, zbirni, pretovorni in namembni postaji.
OPOZARJAMO vse interesente na razglas o licitaciji■ za prevzem mizarskih, krovskih in ključavničarskih del pri razširjenju sanatorija na Golniku, katerega razpisuje komisar Oblastne samouprave v štev. 89. '»Trgovskega lista«.
%> ^vetu
Generalno revizijo jugoslovenske carinske tarife bo izvedlo finančno ministrstvo v soglasju s trgovskim ministrstvom. Dosedanja carinska tarifa, ki obstoji od leta 1925, ima vse polno pristavkov, ki zahtevajo revizijo. Le-ta se bo izvršila s posebnim ozirom na sedanje izvozne in uvozne razmere.
Kok za vloge za gradbo velikega mostu med Beogradom in Zemunom je na prošnjo nemških mostnogradbenih tvrdk podaljšala naša vlada do 10. t. m. Nemške tvrdke naj bi dobile vso možnost, da se s pogoji razpisa natančno seznanijo.
0	ureditvi predvojnih dolgov Franciji
se vršijo v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu posvetovanja. Haaška razsodba je za nas neugodno izpadla in bodo potrebna v svrho rešitve direktna pogajanja s Frajicozi.
Reka bo postala prosta luka; tako je obljubil Mussolini reškemu odposlanstvu.
V	Angori, glavnem mestu Turčije, bodo odprli v jeseni tovarno železa in jekla. Valjarna bo imela dnevno kapaciteto 100 ton.
Produkcija petroleja v U. S. A. se je zopet dvignila in je znašala v zadnjem času dnevno povprečno 2,893.000 barre-lov (sodčkov) po 1-5 hi.
Bata gre sedaj za tem, da uresniči svojo namero glede produkcije čevljev v Nemčiji.
španska Fordova družba v Barceloni, ustanovljena 1. 1921 z glavnico 500.000 peset, bo zvišala glavnico na 15 milijonov peset. Ime ji bo odslej Fordmotor Iberica.
Ameriški jekleni trust je imel v drugem letošnjem četrtletju 56 milijonov dolarjev čistega dobička.
Belgijsko obrestno mero je Belgijska Narodna banka zvišala od 4 na 5%. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 1. julija t. 1. Glej člančič.
Zaposlenost nemške kovinske industrije se je napram preteklemu mesecu poslabšala.
Belgijska železniška družba bo zvišala tarife za 10 odstotkov.
Število brezposelnih v Angliji znaša okoli 1,100.000 oseb, za ca 160.000 manj kot lani.
Deficit bolgarske trgovske bilance v
prvem letošnjem polletju znaša 800 milijonov levov in je prav tako velik kakor lani v vsem letu.
Kontinentalni producenti azetatne surove svilo nadaljujejo dogovore o skupni propagandi in o skupni politiki glede cen.
Grški sladkorni monopol je po določbi ministrskega sveta v načelu sklenjen. Grška importira vsako leto 60.000 ton sladkorja iz dežel, ki so velike konsu-mentinje tabaka. Grška vlada hoče doseči z novim monopolom izmenjavo sladkorja za tobak.
Ameriško carinsko novelo so nekoliko omilili, a doslej še prav neznatno.
Nova carinska tarifa v Ruinuniji je stopila v veljavo s 1. avgustom.
Poljska industrija čevljev zahteva zvišanje uvozne carine in opozarja, da more domači konsum sama kriti. Leta 1928 je bilo importiranih na Poljsko
90.000	parov čevljev, v prvi vrsti iz Češkoslovaške.
Fuzija osmih angleških avtomobilnih tvrdk se pripravlja. Gospodarski krogi novo fuzijo zelo pozdravljajo, ker vidijo v nji uspešno konkurenco proti inozemskemu importu.
Gornjesleška kovinska industrija je po prevzetju po Amerikancih takoj pričela s preosnovalnimi deli po ameriškem vzorcu. Za jesen nameravajo pričeti s pomočjo ameriškega kapitala z gradbo novih stavb pri tovarnah.
Brezposelnost na Dunaju je nadalje padla, kljub napredovanju v nekaterih strokah, kar je sezijskega značaja.
Hranilne vloge v Nemčiji sp dosegle na koncu junija vsoto 8200 milijonov mark.
Bilanca Britansko-ogrske banko za prvo letošnje polletje izkazuje 1,525.000 pengo čistega dobička. Inozemska glavnica, ki jo banka zastopa, se je dvignila na 180 milijonov pengo.
TEDEN«.
lANSKl-BORžl
Devizno tržišče.
V preteklem tednu je bil na Ljubljanski borzi devizni promet dokaj majhen in to celo v primeri s prometom predzadnjega tedna (15*510 milijonov Din), ker je dosegel komaj trinajst in tričetrt milijona dinarjev*
Gros zaključkov je bil dosežen na ponedeljkovem borznem sestanku, kajti samo v tem dnevu je bilo zaključeno za skoro štiriinpol milijona deviz, d o čim je znašal dnevni promet v torek in četrtek prošlega tedna približno po tri milijone, v sredo in petek pa po 1-75 mil. Din.
V privatnem blagu je bilo največ zaključkov v devizah London (21)59 mil. Din). Trst (1*371 milijona Din), Praga (1-293 milijona Din), Newyork *(1*143 milijona Din), dočim je bil promet v devizah Dunaj, Curih, Berlin dokaj manjši, v Budimpešti pa povsem neznaten. Vsota vseh zaključkov znaša to pot približno osem milijonov dinarjev.
Nasprotno pa je Narodna banka intervenirala največ v devizah Curih (1*456 milijona Din) in Praga (1'475 milijona Din) ter London (1*217 milijona Din), poleg tega pa je dala še nekaj zaključkov Berlina, Trsta, Dunaja, Newyorka in malenkost Amsterdama. Napram predzadnjemu tednu je tokrat Narodna banka dala za poldrugi milijon deviznega blaga več, v celem pa nad 5*7G milijona Din.
Z ozirom na velikost zaključkov v posameznih devizah je bilo v minolem tednu zaključenega zopet največ Londona (za 4*176 milijona Din), potem Prage (2768 milijona Din), Curiha (za 1*902 milijona Din), Trsta (za 1'666 milijona Din), Newyorka (za 1*256 milijona Din) in Curiha ter Berlina pa približno po 1 milijon dinarjev, poleg tega pa še nekaj zaključkov Amsterdama in Budimpešte.
Devizni tečaji niso beležili znatnejših sprememb, kajti Curih je bil celi pretečeni teden popolnoma, Praga in Amsterdam pa deloma neizpremenjena, dočim sta devizi Berlin, Dunaj notirali v glavnem ob nespremenjenih tečajih, stali sicer 29. julija najvišje, potem pa stalno slabeli ter na zadnji borzni dan dosegli najnižji tečaj. Nasprotno pa so znatneje valovali tečaji deviz Bruselj, Budimpešta in tudi Newyork. Na ponedeljkovem in torkovem borznem sestanku so beležili London, Pariz in Trst dokaj čvrsto, toda proti koncu tedna so oslabeli ter v petek ostali najnižje.
Skupni devizni promet v juliju t. 1. je dosegel skoro 92 in pol milijona dinarjev. Napram lanskemu prometu v istem času (98*885 milijona Din) je nazadoval */a okroglo 1*4 milijona Din. Celokupni letošnji devizni promet pa znaša (do 4. avgusta 1929) preko 524 milijonov Din.
Efektno tržišče.
Od 30. julija dalje notirajo delnice Združenih papirnic Vevče po 130 Din za denar. Ostali papirji so v minulem tednu beležili neizpremenjeno. Zaključkov ni bilo, tendenca pa je ostala še vedno neizpremenjena.
Lesno tržišče.
Kakor v splošnem, tako vlada tudi na lesnem trgu povsem mlačna tendenca.
V	minulem tednu je bilo nekoliko zaključkov v pori vem drvu. Prodalo se je
9	vagonov drv ter 2 vagona oglja. Drugi zaključki so bili manjši. Sklenilo se je 2 vagona nežamanih bukovih plohov, suhih, za mizarsko uporabo; 2 vagona suhe hrastovine; 8 vagonov testonov za pohištveno industrijo ter 2 vagona brzojavnih drogov.
■Povprašuje pa se po sledečem blagu:
ca. 2 d) ni3 ostrorobih remeljnov: 20 m3
24	X 48 mm, 50 m3 34 X 68 mm, 40 m3 38 X 78 nun, 40 nv' 58 X 78 mm, 40 m3 68 X 68 mm, 80 m3 78 X 78 mm, 4 m dolžine, monte fco Sušak ali meja Postojna.
Desko in rcmeljne, ostrorobe, paralelne, in sicer: deske v širinah: 10, 12, 15, 17, 19, 22, 25, 28 in 30 cm, 10% od 10—17 mm, 90% od 19—30 mm; v debelinah: 20% od 12 mm, 15% od 18 mm, 25% od 24 mm, 20% od 38 in 48 mm in 20% remeljnov, 28 X 56, 33 X 66, 38 X 76. 38 X 68, 56 X 56, 66 X 66, 76 X 7£Un 13 X 90 mm, blago vezano, cena fob Sušak.
Hrastove podnice (100—200 m3): 2 80 m,
53 mm, od 18—27 cm; 2 90 m, 63 111111, od 18—27 cm, fco vagon prihod Sušak pristanišče.
100 ni3 hrastovih neobrobljenih plohov, 1.,
11., od 70 —130 111111, od 2 50 111 naprej, od
25	cm širine naprej.
Vsako množino inadrierov — smreka, jelka — 75 X 220 111111, od 4 111 dolžine naprej, stopnjevaje po 33 cm (4, 430, 4 66 itd.), L,
11., 111., monte, paralelno, ostrorobo, pravokotno očeljeno, fco vagon prihod Fiume.
5U00 q bukovih drv, suhih, zdravih, rezanih na 30—35 cm; 2000 q bukovih drv, suhih, zdravih, rezanih na 45—50 cin; 1000 q bukovih drv, suhih, zdravih, rezanih na 90 do 100 cin, dobava do 15. septembra 1929, fco vagon meja via Postojna; hrastove in bukove pragove: 260 111 X 26 X 16 X 16 centimetrov; trame merkantilue: 8X8,
8 X 10 cm, od 4 in 5 m dolžine, fco vagon nakladalna postaja.
20 m3 bukovih, naravnih, neohrobljenih, zdravih plohov, s toleranco malih grč, zdravo srce (do 10 cm) dopustno v debelinah 45, 50, 55 111111, v širinah od 35 cm naprej, v dolžinah od 2 50 111 naprej (stopnjevaje po možnosti v ‘A m), dobava avgust, fco vagon meja via Jesenice, akreditiv; vsako množino bukovih deščic, naravnih ali parjenih, ostrorobih, dolžina 60 cm, širina 12 cm, debelina 250, odnosno 2 70 cm; brzojavne droge, po možnosti samo borove: 2170 komadov 5 50 111, premer spodaj 13 cm, 1 zgoraj 9 cm; 5900 komadov 650 111, premer spodaj 15 cm, zgoraj 11 cm; 1500 komadov 8 m, premer spodaj 18 cm, zgoraj 12 cm; 1500 komadov 8 111, premer spodaj 20 cm, zgoraj 14 cm; 300 komadov 10 111, premer spodaj 22 cm, zgoraj 15 cm; 100 komadov 12 111, premer spodaj 23 cm, zgoraj 15 cm, dobava do konca 1929, fob Sušak.
200 m3 jelovih madrijerov in sicer: 100 1113 66 111111 debeline, 19 cm širine, 5 111 dolžine; 100 m3 66 mm debeline, 22 cm širine, 5 111 dolžine, fco vagon meja via Djev-djelija.
Blagovno poročilo.
Dne 1. avgusta je pšenica v Chicagu dosegla izredno visok tečaj, 147)4, in je s tem v zvezi pri nas izvoz le še bolj živahno deloval. V naslednjih dnevih se je situacija zopet umirila in so tudi tečaji za pšenico na vseh inozemskih borzah popustili, kar pa ni imelo bistvenega vpliva na ceno pšenice pri nas, osobiio ne za potisko pšenico in za postaje, ki leže ob kanalu, ker na vseh teh krajih se je kupovalo pšenico za izvoz še vedno po nespremenjenih cenah. — Trenot-110 je bržčas radi pomanjkanja denarja kupčija nekoliko mirneja, brez dvoma se bo pa zopet takoj oživela, kakor hitso bodo dosedanji zelo veliki zaključki vsaj deloma realizirani. — Zanimivo je dejstvo, da je naša pšenica danes najcenejša in so povodom tega dovozi od dne do dne šibkejši, ker producent računa vsekakor na boljše cene že v naslednjih mesecih.
Koruza je v ceni tudi nekoliko popustila, ker je za staro koruzo radi zalog argentinske plata-koruze malo zanimanja. — Tudi za novo koruzo še ni posebnega interesa, ker vse pričakuje, vsled zelo ugodnih poročil o novi letini, nadaljni padec cene.
Pšenična moka se trguje po nespremenjenih cenah in točasno tudi ni izgleda, da bi mlini, ki so s polno paro zaposleni, v ceni popustili, ker je tudi njim nakup pšenice pri sedanjih nizkih cenah zelo otežkočen.
Na ljubljanski borzi je bilo v minulem tednu zaključeno dva vagona pšenice in en vagon moke.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica stara, 80 kg težka, z 2%
I primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačljivo v 30 dneh, 275 do 277-50 Din.
Bačka pšenica nova, uzančno blago brez doplačila, dobava promptna, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh, 275 do 277*50 Din.
Pšenična moka »Og«, fco Ljubljana pri odjemu celega vagona, plačljivo po prejemu blaga, 400 do 402*50 Din.
Koruza »La plata«, dobava meseca avgusta, septembra, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 297 50 do 300 Din.
Koruza bačka, zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 260 50 do 262*50 Din.
Koruza bačka, zdrava, rešelana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 267-50 do 270 Din.
.Ječmen bački, ozimni, 67/68 kg, 270 do 275 Din.
Oves bački, slov. postaja, navadna voznina, 265 do 270 Din.
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1929.
Tečaj 7. avgusta 1929.	Pevprei* Sevastje	Ponudir s
		Oij>
DEVIZE:		
A-materdam 1 h. gold. . t	—•—	22*8175
Roriin 1 M		13 56	13*59
Bruselj 1 belga		—•—	7*9205
Rudkn peSta 1 pengS . .	—•—	9*9479
Curih 100 fr		1094*40	1097*40
Dunaj 1 žil in g		8*0113	8 0413
London 1 funt		276*—	276*80
>i"wyorlf 1 dolar			*		56*86
Pari* 100 fr		222*—	224 —
P"*aa 100 kron ....	168 20	169 —
Trst 100 lir			297*82
OSNOVANJE DRŽAVNE ZVEZE MANU-
FAKTURNIH VELETRGOVCEV IN
TEKSTILNIH 1NDUSTRIJALCEV.
Vojvodinski manufakturisti in tekstilni industrijalci so imeli 28. p. m. konferenco, na kateri je bila sgolasno sprejeta naslednja resolucija:
1. (la se osnuje državna zveza manu-fukturnih veletrgovcev in tekstilnih in-dustrijaleev;
2. da se v to svrlio skliče dne 1. septembra t. 1. ob 10. uri predpoldne kongres;
B. konferenca je izbrala odbor, ki ima izvršiti vsa pripravljalna (lela za kongres.
Obenem so se imenovali tudi trije člani, ki morajo stopiti v zvezo z interesenti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani v svrho propagande, ki se naj vrši v obliki predavanj.
Razstava v Skoplju. V Skoplju se vrši od 1. do 8. septembra t. 1. pod protektoratom Nj. Vel. kralja II. gospodarska razstava s posebnim odelkom za etnografijo in inozemsko razstavo gospodarskega orodja. Prijavnice za razstavo so na razpolago tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
X. vzorčni sejem v Libercu na Češkem se bo vršil od 17. do 23. t. 111.; ker obstoji 10 let, se bo imenoval jubilejni sejem. Pokazal bo vso produkcijsko moč češkoslovaške industrije; v prvi vrsti je tekstilna industrija, potem tehniški sejem, reklamni sejem, stekleno blago, igrače, živila, iznajdbe, klavir, dekoracije itd.
»Gospod in gospa« (Der Iierr und die Dame) se bo imenovala posebna razstava na sejmu v Libercu, ki bo pokazala vse to, kar rabimo v življenju pri vseh priložnostih.
SVETOVNI REKLAMNI KONGRES.
V	Berlinu se vrši od 11. do 15. avgusta t. 1. svetovni reklamni kongres, katerega se bodo udeležili zastopniki iz skoro vseh držav Evrope. Poleg strokovnjakov za reklamo se kongresa udeležijo odlični zastopniki industrije in trgovine in je v tem oziru doslej že pripravljenih zlasti mnogo gospodarskih delavcev iz Amerike.
Trgovina.
ZUNANJA TRGOVINA RUSIJE RASTE.
Ljudski komisarijat za trgovino je sklenil, da bo v računskem letu 1929/30 dvignil izvoz na 1160 milijonov rubljev, kar bi pomenilo 27-odstotno povišanje napram verojetnemu eksportu v tekočem računskenj letu. Razmerno bodo dvignili tudi uvoz. Pri razpravi o uvozu in izvozu je izjavil ljudski komisar Mikojav, da v bodočem letu izvoz žita ni nameravan, ker se morajo naložiti rezerve doma.,.— Po poročilu rusko-ame-riške trgovske družbe »Amtorg« je trgovina med obema državama v zadnjih devetih mesecih vsled novega sovjetsko-ruskega industrijalizacijskega programa narasla. Ameriške tvrdke so prodale v teh mesecih v Rusiji za 18 milijonov dolarjev industrijskih strojev, kar je 60 odstotkov več kot v vsem preteklem letu. Sklenjena so tudi že nadaljna še večja naročila. Vrednost izvoza iz Rusije v U. S. A. v zadnjih devetih mesecih cenijo ja ca 20 milijonov dolarjev.
*. * •
Francoska trgovska bilanca prvega letošnjega polletja se je v primeri z lansko bilanco poslabšala; uvoz je znašal 30.640 milijonov frankov, za 4450 milijonov več kot lani, izvoz pa 24.730 milijonov frankov, za 510 milijonov manj kot lani.
Nizozemska zunanja trgovina izkazuje v prvem letošnjem polletju za 1325 milijonov goldinarjev uvoza in za 960 milijonov goldinarjev izvoza. Seveda ni v teh številkah izražena samo prava holandska trgovina, temveč zelo veliko tudi nemška, ki gre v veliki izmeri preko holandskih pristanišč.
ŠTRAJK V ANGLEŠKI BOMBAŽEVI INDUSTRIJI.
Dnevno časopisje je poročalo, da je izbruhnil v tej industriji v Angliji velik štrajk, oziroma da je prišlo do velikega izprtja. Pogajanja o znižanju mezd niso dovedla do nikakšnega zaključka. Angleška bombaževa industrija se nahaja v zadnjem času v krizi, ki je v prvi vrsti posledica neugodnega položaja v mednarodni industriji sploh, ki ima pa tudi svoje posebne vzroke. Anglija je prodala velik del svoje produkcije v prek-morskih deželah, a jo je z več trgov izrinila japonska konkurenca. Sedaj je nastopila v angleški bombaževi industriji nadprodukcija, ki je dovedba do raznih poskusov sanacij. Poročali smo že, da so se spojili obrati, ki imajo več milijonov vreten; finančni zavodi so reducirali svoje zahteve napram tem obratom, Angleška banka je dala v izvedbo sanacije velike kredite na razpolago. Vse to pa ni nič pomagalo, ker so nabavni stroški v Angliji previsoki. Mezde ozna-čajo kot čezmerne, so višje kot v najvažnejših konkurenčnih deželah. Utemeljene so te mezde v izdatno večjih življen-skih stroških v Angliji, a konkurenčna možnost trpi vsled njih, angleški izdelek pride predrag na trg. V poteku reorganizacije bombaževe industrije je bila zato stavljena zahteva po brezpogojni redukciji mezd.
Položaj bombaževe industrije je mednarodno neugoden. Izvršile so se razne spremembe v načinu uporabe bombaža in se bistveno večje množine pridelane surovine porabijo za izdelovanje predmetov, ki jih bombaževe predilnice in tkalnice ne izdelujejo. Dalje je treba upoštevati, da je nakupna moč v večini držav padla in se je torej konsum omejil, dalje, da ima vladujoča ženska moda sedaj manjše potrebe po bombaževem blagu in da dela bombaževi industriji zelo veliko konkurenco produkcija umetne svile. Zlasti zadnji faktor se javlja zmeraj bolj občutno in so nekateri obrati prelevili svoje izdelovanje že na produkcijo umetnosvilenega blaga. To zopet je pa zvezano z «610 velikimi stroški. Itd.
Boljši izgledi glede prometa po Do-\ navi. Izglede vozninske kupčije po Donavi presojajo sedaj ugodno. V prvi letošnji polovici je bila kupčija nezadovoljiva. Ker je letina v spodnjih donavskih deželah kolikor toliko ugodno izpadla, čeprav ne tako ugodno kot so pričakovali, bodo eksporti v jeseni in v pomladi najbrž živahni. Zlasti koruza bo dala skoraj gotovo velike eksportne previške in to je eden najvažnejših faktorjev za vožnjo po Donavi.
Borza dela v Mariboru. Od 28. julija do
3.	avgusta je dela iskalo 114 moških in 83 žensk, 139 službenih mest je bilo prostih; delo je dobilo 39 moških in 49 žensk, odpotovalo jih je 51, odpadlo pa 214. Od 1. januarja do 3. avgusta pa je dela iskalo 3594 moških in 1854 žensk, službenih mest je bilo 2968 prostih, de-
lo	je dobilo 1168 moških in 1172 žensk, odpotovalo jih je 803, odpadlo pa 1590.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo:
14 hlapcev, 8 viničarjev, 6 majarjev, 1 klepar, 2 mizarja, 20 železostrugarjev,
1 kolar, 2 podkovska kovača, 1 slaščičar,
1.	lakirnik, 4 soboslikarji, 2 sodarja, 2 žagarja, več vajencev (kolarske, mlinarske, usnjarske, pekovske obrti in trgovske stroke), kakor tudi 22 kmečkih delavk, 1 kmečka gospodinja, 3 poljske delavke, 12 kuharic, 30 služkinj, 2 sobarici, 2 varuški, 3 vzgojiteljice, 1 otroška vrtnarica, 2 fotografinji, 1 šteparica gornjih delov čevljev, 4 šivilje za obleko,
1 šivilja za perilo, 2 plačilni natakarici,
2 podnatakarici, 1 perfektna korespon-dentinja za slovensko in nemško ko-
respondenco, 2 boljši gospodinji, 2 po-strežnici, 2 gostilničarski kuharici, 20 kuharic, sobaric, služkinj za v Švico, 1 prodajalka v slaščičarno, 1 prodajalka v trgovino s steklom, 3 kuharice k orožnikom, 2 tovarniški delavki, 4 šiviljske vajenke.
Pivo v Nemčiji. Z zadnjim junijem je v Nemčiji prenehalo kontingentiranje piva in je postala pivovarniška industrija s tem popolnoma samostojna. Doslej so imele pivovarne s kontingentiranjem v toliko nekoliko zaščite, ker so bila nova osnovanja pivovarn z večjo davčno obremenitvijo izredno otežkočena in je bilo hkrati prekoračenje predvojne produkcije v že obstoječih pivovarnah pravta-ko obremenjeno z večjim davkom. Odprava kontingentiranja bo imela zato morda za posledico poostritev konkurenčnega boja. Dalje je pa tudi mogoče, da bodo one pivovarne, ki so svoj čas prodale svoj kontingent drugim pivovarnam, sedaj zopet same pričele s pivovarniškim obratom. Posledice razveljavljenega kontingentiranja se bodo kmalu javile.
Nova gospodarska knjiga. V založbi G. Fischer v Jeni je izdal prof. Mises novo delo z naslovom »Kritik des Inter-ventionismus« in s podnaslovom >Unter-suchungen zur Wirtschaftspolitik in Wirtschaftsideologie der Gegenwart«. Knjiga se razdeli na pet oddelkov: Inter-ventionismus, Gebundene \Virtschaft, Sozialliberalismus, Antimarxismus in Theorie der Preistaxen.
m
Nabava napisnih plošč za pošte. Oblastna poštna uprava v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo 250 napisnih plošč za pošte. Dražba bo dne 5. septembra 1929 ob 11. uri v pisarni oblastne poštne uprave v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne uprave v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Prodaja starega železa. Direkcija državnega rudnika Zabukovce pri Celju razpisuje prodajo 10.000 kg starega železa, ki se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. septembra 1929. Ponudbe je vložiti do 5. septembra t. 1.) (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo lesa, ki se bo vršila potom licitacije dne 5. septembra t. 1. Ponudbe je vložiti do 5. septembra t. 1. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice
za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do |
19.	avgusta t. 1. ponudbe glede dobave j gumijevih cevi. Direkcija državnega rud- j nika Velenje sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudba glede dobave 400 kg koruznega zdroba; do dne 12. avgusta t. 1. glede dobave 2000 kg mila za pranje, 3000 kg riža; do 16. avgusta t. 1. glede dobave 200 litrov kisa in 50 kg šivalnih jermen. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave cinkove pločevine; do 6. septembra t. 1. pa glede dobave cevi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. avgusta t. 1. pri Inženjerskem odelenju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede zgradbe poslopij in barak. — Dne 3. septembra t. 1. pri Ekonomskem odelenju Uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 130.000 škatelj za cigarete »Šumadija« in 36.000 škatelj za cigarete »Jadran«. — Dne 5. septembra t. 1. pri Gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave verig. — (Prometni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dnb 16. avgusta t. 1. se bo vršila pri Ekonomskem odelenju Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija glede dobave 200 vagonov moke. — Dne 17. avgusta t. 1. pri Ekonomskem odelenju Ministrstva za gradbe v Beogradu glede dobave 10.000 komadov izolatorjev; dne 7. septembra t. 1. pa glede dobave pisarniškega materijala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Dne
2.	septembra t. 1. se bo vršila pri glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 3000 komadov bolniških in 750 komadov zdravniških plaščev; dne 4. septembra t. 1. pa glede dobave 5000 parov nogavic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.)
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE 3. AVGUSTA 1929.
Trg je bil izredno dobro založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali na 10 vozovih 20 zaklanih svinj in 4 teleta, kmetje pa 11 voz krompirja, 20 voz čebule in kumare, 11 voz sadja, kmetice
pa okoli 700 komadov perutnine in drugih domačih živali na trg.
Cene mesu so ostale skoraj neizpre-menjene, pri perutnini so še vedno visoke cene, tako so se prodajali piščanci po 15—35, kokoši 30—40, race in gosi mlade 30—50, stare po 70—160 Din za komad, domači zajci 15—35, grlice 35 dinarjev za komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju l-50—2, čebuli 3—4, česnu 14—16, hrenu 8—10, paradižnikom 5—7 Din za kg, karfijolu 1—3, zeljnatim glavam 1—4, endiviji 050—1‘50, glavnati solati 0'25—1, kolerabi 0-25—0 80, kumarcem 050—2, zeleni papriki 0-25—0-50 Diii za komad. Sadju: jabolkam 7—8, marelicam 14 do
18,	breskvam 20—24, hruškam 6—10, limonam 0-75—1, oranžam 3—5 Din za komad. Cvetlicam: 0 20—3, z lonci vred 10—50 Din za komad.
Lesena in lončena roba 1—100, brezove metle U75—3, lesene grablje 8—9 dinarjev za komad, koruzna slama 30—35 dinarjev za vrečo.
Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 31. julija 12 voz sena, 5 voz slame; v soboto 3. avgusta pa 14 voz sena, 4 voze slame ni 2 voza stelje na trg. Cene so bile senu 65—90, slami 40—55, stelji 35 Din za 100 kg.
TRŽNE CENE V CELJU, dne 1. avgusta 1929.
Govedina: V mesnicah I. vrste 18—20,
II.	vrste 16—18, na trgu I. vrste 18 do
20,	II. vrste 16—18, III. vrste ni, 1 kg vampov 9, pljuč 9, jeter 12, ledvic 17, loja 10 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 20—22, II. vrste 20, jeter 18, pljuč 16 dinarjev.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25—28, II. vrste 25, III. vrste 22, pljuč 10, jeter 20, glave 13, slanine I. vrste 28—29, II. vrste 28, na debelo 28, suhe slanine 28, masti 32, šunke 28, prekajenega mesa I. vrste 28, II. vrste 27, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 30 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa
I.	vrste 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 30, debre-cinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 50, braunšviških 20, salami 90 Din.
Perutnina: piščanec majhen 15, večji
25,	kokoš 30—35, petelin 30—35, gos 50 dinarjev za komad.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka
3,	kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 56, masla 40, bohinjskega sira 33—44, trapistovskega sira 28—30, ementalskega sira 60, sirčka 14, eno jajce 1-25 Din.
Pijača: 1 liter starega vina 20, novega 16—20, piva 10, žganja 40—50 Din.
Kruli: 1 kg belega kruha 4-50, 1 štruca v teži 54 dkg 2’50, 1 štruca v teži 108 dkg 5, 1 kg črnega kruha 4 20,
1 štruca v teži 60 dkg 2'50, 1 štruca v teži 120 dkg 5, žemlja velika 1, mala 0'50, 1 kg polbelega kruha 4-40, 1 štruca v teži 57 dkg 2'50f 1 štruca v teži 104 dkg 5 Din.
Sadje: 1 kg jabolk II. vrste 6, III. vrste 5, hrušk II. vrste 8, III. vrste 6, marelic 14, breskev 12, orehov 10, luščenih orehov 36, sliv 6—8, suhih češpelj 11, suhih hrušk 8 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko -72, Santos 56, Rio 44, pražene kave
1. vrste 84, II. vrste 60, III. vrste 52, čaja 60—140, kristal belega sladkorja 1350, sladkorja v kockah 15-50, medu
26,	kavne primesi 20, riža I. vrste 12,
II.	vrste 8, III. vrste 5, liter namiznega olja 20, olivnega olja 40, bučnega olja 28, vinskega kisa 3-50, navadnega kisa
2, petroleja 7‘50, špirita denat. 10, 1 kg soli 2-75, celega popra 76, mletega popra 78, paprike 60, sladke paprike 68, testenin T. vrste 11, II. vrste 10, mila
16,	karbida 7, sveč 18, kvasa 32, marmelade 24—36 Din.
Mlcvski izdelki: 1 kg moke štev. 60 Din 385; štev. 0 Din 3'85; štev. 2 Din 3-70; štev. 4 Din 3-55; štev. 5 Din 3'30; štev. 6 Din 310; štev. 7% Din 2-35; 1 kg ržene enotne moke 3-70; pšeničnega zdroba 4, pšeničnih otrobov 3‘20, koruzne moke 3'30, ajdove moke 5-50, kaše 4'70, ješprenja 4-80, ovsenega riža 7 Din.
Žito: 1 stot pšenice 240, rži 240, ječmena 270, ovsa 250, prosa 300, koruze 280, ajde 280, fižola 700—800, graha 1600, leče 1700 Din.
Kurivo: 1 stot črnega trboveljskega premoga 44 zabukovškega 48, rjavega 25, 1 kub. meter trdih drv 120, mehkih 100, 100 kg trdih drv 36, mehkih 28 Din.
Krma: 1 stot polsladkega sena 75, slame 55, preSana slama stane 8 Din več.
Zelenjava in gobe: 1 komad glavnate solate, štrucnate in endivije po 50 par;
1	kg zgodnjega zelja 4, ohrovta 3—4, karfijola 8, 1 koleraba 25 par, 1 krožnik špinače 1'50, 1 kg paradižnikov 6, 1 kg kumar 2, 1 kg fižola v stročju 3—4, 1 kg čebule 4, česna 12, krompirja 2 Din.
Vsem trgovcem priporočamo
šolske zvezke vseh vrst iz lastne tvornice
Vedno na razpolago
vse tiskovine za šolo in urade iz lastne zaloge
Bogata zaloga vseh učnih knjig in učil Cene solidne Postrežba točna
Zahtevajte cenike!
Učiteljska tiskarna in knjigarna
Telefon št. 2512 V Ljubljani Telefon št. 2312 Poštno hranilnični -račun št. 10.761
Veletrgovina
j
kolonljalne ln špecerijske robe
LJUBLJANA
ZALOGA Sveže pražene kave, mletih diSav ln rudninske vode.
k.
Točna lit solidna postrežba! q
Zahtevajte ceniki
R. RANZINGER - LJUBLJANA
Telefon 2080 (BAJKO RANZ1NOKR) Telefon 2060 Špedlcljsho podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevažanje pohlčlva
Tovarniška zalega In prodaja krtač, raznega Katarskega in vrvarstaega blaga, Spage, gantaS, žovljev, drete, pismenega papirja, zimske trikotaže, vezalk, mila, sesalk za otroka, -----—---------- kreme	za	tevlje —-------------
M. TERŠAN, LJUBLJANA
mniuiHiuiiimiiiiH Kongresni trg 14
TISKARNA
MERKUR
- LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23
se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele i.t.d.
Naročajte TRGOVSKI LIST!
Razglas.
Na podlagi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6 marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev razpisujem 1. pismeno
ofertalno licitacijo
za zgradbo temeljnega praga in 4 trioglatih jezbic na desnem bregu Save nad mostom pri Kranju.
Licitacija se bo vršila dne 20. avgusta 1929 ob 11. uri v prostorih gradbenega oddelka oblast, samoup rave, Gosposka ulica 151L, kjer so razglašeni na oglasni deski vsi podatki.
Komisar Oblastne samouprave ljubljanske oblasti: Dr. Marko Natlačen 1. r.
Ur«1* dr. IVAN PLESft. — Z* TrimviJco
. iiidu»tfd'j»ko d. d. »MERKUR« kot izdajatelj« to ttokarja: O. MICHALEK, Ljubljana.