85. številka. Ljubljana, v četrtek 13. aprila 1905. XXXVHI. leto. lakaja TBak dan zvečer, Izimši nede\ie In praznike, ter vejja po poitl prejeman aa avstro-ograke dežele aa m leto 16 K, aa pol leta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee t K 80 h. Za LJubljano ■ polivanjem na dom aa vat •to 24 K, aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en meaee 2 K. Kdor hodi aam ponj, placa aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, ma četrt leta 6 K 60 h*.za en meaeo 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naroebe brez istodobne vpošiljatve naročnine ae ne oaira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, Se ae ae oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi aaj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah St. 6y in sicer uredništvo v I. nadstropja, apravniitvo pa v pritličja. — Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod'1 telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. ii Narodna tiskarna11 telefon St. 85. Somišljeniki! Dne 14. t. m. se vrŠe" dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski. Kakor vsako leto, tako tudi letos izrabljajo to priliko nasprotniki slovenske in bele Ljubljane za vsakovrstno obrekovanje narodnonapredne mestne uprave. Pod pretvezo skrbi za gmotni blagor prebivalstva hujskajo in izigravajo stan zoper stan, osebo zoper osebo, želeČ zasejati v naše vrste razkol in potem ribariti v kalnem. — Doslej so se te nečedne nakane se vedno razbile ob Vaši razsodnosti, narodnonapredni volile! ljubljanski, in tako bodi tudi ietos! Vestno in uspešno vrši narodnonapredna stranka že deset let svojo težavno nalogo, da ustvari iz razvalin po-potresne Ljubljane dostojno prestolico slovensko. Da so v to svrbo neizogibne žrtve celokupnega prebivalstva, je naravno; toda previdnemu gospodarstvu naše vestne uprave se je posrečilo, omejiti te žrtve do skrajnosti. In po tej poti bo hodila tudi vnaprej, vršeč veliko kulturno in socijalno misijo prve slovenske občine! Z jasnim Čelom vabimo torej Vas, svobodomiselne Slovenske volilee, da združite dne 14. t. m. polnoštevilni svoje glasove na sledeča^ kandidata, katera Vam priporočamo po soglasnem sklepu VaŠih zaupnikov. Ti možje so: Za L volilni razred 3s:i -voli -v petels. <3.3a.e aprila, t. 1.: Grošel Fran trgovec in posestnik. Dr. Bleiweis Karol vitez Trsteniški častni meščan, ravnatelj dež. bolnice in posestnik; V Ljubljani, dne 4. aprila 1905. Izvrševalni odbor podnonapredne stranke. Predsednik: Dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški. Klerikalna nesramnost. Klerikalno časopisje je vsled smrti biskupa StrosBm»y?a v veliki zadregi. Stros3mayer je bil svetovno znan cerkveni knez, mož, ki je užival ugled in spoštovanje pri vseh narodih, a da je bil ta veliki mož liberalnega miš ljenja, to peče klerikalno sodrgo, kakor živ ogenj. Po stari navadi jezu-vitov skušajo klerikalci popačiti jasno obličje velikega biskupa. Dunajski »Vaterland« je to začel z navadnimi falsifi kaci jami in »Slovenec« je pre plonkal »Vaterlandov« članek. Kje je resnica, kažejo lastnoročna Str ossm ay r o v a pisma in dobe sedne njegove izjave. Nekaj | smo jih citirali že zadnjič, nekaj jih navajamo danes. Is teh pisem in iz teh izjav je videti, da je bil Strossmajer odločen nasprotnik klerikalcev. Pričajo pa to tudi druga njegova dejanja. Gotovo — Strossmajer je bil katoliški duhovniki in je svoj duhovski poklic visoko Čislal in ga vestno izpolnjeval. A1 i klerikalec v smislu Missiiev, Mahničev, Jegličev, Stadler-jev itd. ni bil nikdar. Vedno je b sebi lastno odkritosrčnostjo obsojal početje Misaijev, Mahničev in Jegliče v. Strossmajer je bil katoliški škof in je skrbel za cer- kvene potrebščine. Zanje je pa žrtvo val izBvojegain ni naganjal duhovnikov, naj na smrtni postelji ležeče liudi trpinčijo, da bi njemu kaj zapustili, kakor delajo gotovi drugi škofje. Strossmaver je bil pa tudi liberalen škof. Ko je sprožil misel o ustanovitvi hrvatskega vseučilišča in je zanj žrtvoval velike vsoto, je ustanovil zavetišče in ne-govališČe svobodne znanosti, ki išče resnice brez ozira na dogme,in ne katoliškega vseučilišča. Ko je ustanavljal drugi znanstveni zavod, je ustanovil jugoslovansko akademijo, ne katoliške, je ustvaril zavod, kjer se goji znanost brez ozirov na cerkvene nauke. A še več! Obso j al je sklepe I. hrvatskega katoliškega shoda in obsodil tudi ustanovitev hrvatske klerikalne stranke ter preklical sleparsko izrabljeni svoj podpis na okli« za ustanovitev klerikalnega dnevnika. »Furtimaši« se zovejo hrvatski klerikalci in Strossmajer je dal povod za to skrajno prezirljivo imenovanje. In moža, čigar besede in dejanja tako glasno pričajo, da je bil liberalen duhovnik, hočejo zdaj katoliški časnikarski mazači predstaviti kot — klerikalca! Poznamo to staro klerikalno metodo, ali v tem slučaju ne bo ničesar pomagalo. Naroda klerikalci v tem slučaju ne bodo prevarili. Primerjal bo Strossmajra s temi Jegliči in Ma-hniči in kakor se že pišejo ti ljudje, ter sodil. Sodba seveda ne bo ugodna za te Jegliče. Zato so tudi proglasili, da Strossmaver zadnjih 20 let ni bil pri pravi pameti. Zadnjih dvajset let — odkar je namreč glede slovenskih razmer stalna strani napredne stranke, odkar je Mahniča iz škofijske palače v Djakovu moraličnoven vrgel, odkar je obsojal Missio, katoliške shode in posebno Jegliča. »Slovenec« pravi, da Strossmajer zadnjih 20 let ni bil več prav zdrave pameti. Ali je to maščevanje, ker je Strossmajer po I. hrvatskem katoliškem shodu rekel, d a škof zdrave pameti ne sme tako postopati, kakor postopa Jeglič? Bodi eno ali drugo, mrtvemu človeku v grob pljuvati, kakor je to storil »Slovenec«, je podlost, ker je bil mrlič eden prvih katoliških škofov na svetu, pljuvaloi pa so peresni hlapci enega zadnjih katoliških škofov na svetu. Sicer pa — vsak po svoji naturi. Slovenski liberalci Brno vsekdar visoko spoštovali škofa Strossmajra. V prvi vrsti zaradi tega, ker je bil vseskoi naroden mož. Stross- majer ni bil ne hlapec Rima, ne hlapec Dunaja — služil je predvsem svojemu narodu in z vsemi svojimi močmi in z vsem svojim imetjem. Naj dasta Rim in Dunaj enkrat Slovencem škofa, ki bo vsaj bleda senca biskupa Strossmajra in hipoma Dokone c vsem nasprotje m. Spoštovali smo dalje Strossmajra kot mecena. Na Slovenskem je bilo že par tisoč škofov, a vsi skupa j niso v dolgih stoletjih za svoj narod niti stotinke tega žrtvovali, kakor Strossmajer, nekateri pa so svoje bisaga tako polnili, da so jokali celi rodovi. Seveda večni dedič je bil samo eden — to je Jeglič. Spoštovali smo končno Strossmajra kot tolerantnega škofa naprednega mišljenja, ki je skrbel za svobodno znanost in umetnost in ustvaril južnim Slovanom pripomočke za povzdigo na podlagi Bvobodne, moderne, v svojem bistvu protikler ikalne kulture. Klerikalce peče to, kakor bi jih kdo z razbeljenim železom drl. Peče jih, da se v globokem spoštovanja klanjamo katoliškemu škofu mi, ki smo zapleteni v najhujši boj s svojim lastnim škofom. Saj spoznavajo ljudje ii tega, da mi nismo sovražniki ne vere, ne cerkve, ne duhovnikov, marveč samo sovražniki slabih in hudobnih duhovnikov in zlorabe cerkve in vere v posvetne namene. In ker »Slovenčevi« duhovniki ne morejo ničesar odgovoriti na to, si pomagajo 8 pddlimi sumničenji, češ, liberalci Brno Strossmajra ljubili le t primeri z njegovim denarjem in da je Stroesmajer bogato plačeval naše spoštovanje. To je podlost, vredna kakega ljubljenca škofa Jegliča. Res, da je bil škof Strossmajer ustanovnik različnih slovenskih narodnih društev in da je za to in ono slovensko napravo kaj žrtvoval. Podlost pa je, Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak 3 ali ne? Gospodu prof. dr. Tominšeku odgovarja A. A5k erc. (Dalje.) Menda prvi slovenski pisatelj, ki si je upal o naši reformaciji izreči odkrito, pravično sodbo, je bil profesor T e r-d i n a. V svoji »Zgodovini slovenskega naroda« (1866) piše na str. 108, 114, 116 in 117 tako: „Šestnajsto stoletje je bilo zlati čas zgodovine našega naroda, celo dvestoletna doba svobodnega slovenskega vojvodstva se ne more temu stoletju na stran postaviti. V vseh ozirihje dosegel takrat naš narod visokost, kakoršne ne prej, ne pozneje. Zalibog, da je trpela ta svitla doba le sto let, zakaj v 17. stoletju Slovenci zopet v vseh ozirih zapadejo . • Angust D i m i t z se peča v svoji zgodovini kranjske dežele („Gescbichte Krains", dve knjigi, Ljubljana 1874-75) seveda obširno z zgodovino naše reformacije in njenimi junaki, saj je bila poglavitno prizorišče te dobe dežela kranjska. Dimitz je pisal nemški in, kolikor vemo, ni bil Slovenec po prepričanju, in vendar s kolikim spoštovanjem, kako objektivno, s kolikim navdušenjem piše na podlagi arhivskih aktov ta mož, ki je bil tudi c. kr. uradnik, o naših reformatorjih in o njihovem pomenu za našo slovensko kulturo! V II. delu, str. 198. pravi: „Aus dem Stande, der den Verfall der Reli-gion verschuldet, solite der Mann (Trubar namreč) hervorgehen, dem es besehieden vrar, nicht allein der evan-gclischen Lehre, allen Anschlagen der Gewalt zum Trotze, den Weg zu dem Herzen des Volkes zu bahnen, sondern auch dessen seit den Zeiten Cjrills und Methods vernachlassigtes und missachtetes Idiom im Dienste des religiosen Bedurfnisses zum Range einer SchrifUpracbe zu erheben ..." V III. delu, na str. 145. piše Dimitz : ... „die ganze Venvaltung des Landes, (Kranjske namreč) sein ga|n zes Kulturleben (za vlade nadvojvode Karla) beruhte auf der Initiative der protestantischen Bevolkerung; jede Anregung zu geistiger und materieller £ntwicklungging von dieser Seite aus, neben i h r gab es kein selbstandiges k a t h o I i -sches Leben und Streben . . ." Na str. 314. končuje kulturni pregled omenjene dobe s temi besedami: ..Mit der Ausweisung des letzten Priidikanten und des letzten Schulmeisters aus Krain sehliesst das 16. Jahrhundert, ein Jahrhundert des geistigen Auf-Bchwunges, der frisehen Entvvicklung, wenn auch unter Kampfen und Hiader-^issen mannigfacher Art. Es sehliesst eine Kulturepoche, in welcher nicht allein das protestantisehe Bekenntniss, sondern auch der protestantisehe Geist, der Geist freier Forschung, selb-stiindigen Denkens belebend auf die Tiitigkeit eines reichbegabten Volkes gewirkt hat. Wir stehen am Markstein der entschiedensten Ruckentwicklung..." Isti nazor razvija Dimitz na str. 379—80 še pregnantneje, pišoč: ..Das 16. Jahrhundert war, wie anderwiirts, auch in Krain ein Zeitalter hoffnungsvollen Auf-Bchwunges, wiedererweckten Bildungs-dranges und vvisscnschaftlichen Strebens. Sehen wir auch ganz ab von der religiosen Erneuerung, bo lag schon in dem Grundprincip des Protestantismus Frei-heit der Forschung das Arcanum zur Heilung allcr mittelalterlichen Scha-den des Volka- und Staatswesens. Auch das standisehe Wesen konnte durch Aufnahme volkstiimiicher Elemente, der Burgerschaft und der Bauerschaft, zur vfahrenJ^VolkBvertretung werden und den konstitutioncllen Staat vorbereiten, welcher jedoch spater an die standi-3chen Versammlungen angekniipft hat, als diese liingst unter der erdruckenden Hand des Absolutismus zu Postulaten-landtagen herabgesunken waren. Fragen wir aber, was Krain in materieller Hinsicht durch die katolisehe Reaction („protireformacija") verloren, wer kann dann den Schaden ennesson, Tvelchen unser Vaterland durch die Zerstornng der protestantisehen Schule und durch die schonungslose Vertreibung Bovieler hochgebildeter Miinner aus allen Kreisen der Bevolkerung, sovieler ge-werbsflei8siger Burger und Landwirte, erlitten hat? . . ." O šolstvu reformacijske dobe posebej piše Dimitz obširno. N. pr. v II. delu str. 273: ..Der nachste Gegenstand, den Truber in Gemeinschaft mit den Verordneten nach gluckiich abgeschla-genem bischofhchen Sturmlauf seine Sorge zuwendete, war die im Laufe der Zeiten in arge Vernachliissigung geratene Schule. Das Jahr 1563 sah die Errichtung der ersten Und-schaftlichen Schule, eines G y m n a s i u m s, welches unter die Leitung des biaherigen lateinisehen Praceptors Leonhard Budina gestellt.. . warde ..." Jako objektivno in z višjega stališča piše o slovenski reformaciji in njenem pomenu tudi Andrej Fekonja v „Ljub. Zvonu« 1. 1886. Na str. 355. pravi: „Veliki pokreti, polni životvornih in rodnih idej, prihajajo ob času ter pretresajo društveni svet in mu dajejo življenja in sokov, borbe in posla dolgo vrsto let, mnogokrat veke in veke. Oni teže za eno svrho, za napredkom človeštva in se umiru jejo, ali dosegŠi ali nedosegši toliko, kolikor se je v začetku mislilo. Toda sled in spomin za njimi ostaje; kajti, ako tudi ne dosežejo vselej onega, kar nameravajo, navadno zrušijo eno od velikih zaprek ter zapuste čisto polje za nove pokrete ... In taki pokreti objemajo po redi vse . . . narode; oni bude mnoge iz zaspanosti, ker se mnogim tedaj prvikrat odpirajo vrata v kulturno in višje narodno življenje. In tak pokret je bil med drugimi pokret cerkvene reformacije, kateri je v sredini 16. stoletja neposredno zajel tudi Slovence ter posredno Še druge Jugoslav-jane." Na str. 422. zakončuje Fekonja (ki je bil župnik na Štajerskem) svoj Članek tako: „Ž njim (z delom slov. reformatorjev) je bilo Slovencem vdabnjeno novo življenje . . (Dajje prih.) da piše »Slovenec«, kakor da bi bili tisti liberalci, ki so Sli kdaj v D j »ko v o, le kak vinar koristi imeli od tega, kakor da bi bil kdaj kateri teh liberalcev zase kaj iskal in dobil. V tem oziru »Slovenčevo« pisarjenje ne doseže niti našega zaničevanja. Sicer pa vemo dobro, da izvirajo ta natolcevanja zgolj iz grde zavisti, ker je bil biskup Strossmajer pač podpornik različnih narodnih naprav, za slovenska klerikalna društva, za slovenske klerikalne naprave pa ni hotel ničesar dati, čepravsoga klerikalci vedno nadlegovali. Or g an iz aci j a slovenskih književnikov in časnikarjev. v. Dandanes ga že ni nobenega večjega naroda, kjer bi ne bilo za pisatelje in za časnikarje kolikor toliko preskrbljeno. Celo že pri Hrvatih se je nekaj storilo in sedaj se je storil tudi pri Slovencih prvi korak z ustanovitvijo društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Bil je pač skrajni čas. Število slovenskih književnikov in časnikarjev se množi. Listov je čedalje več, občinstvo konzumira čedalje več knjig in časopisov, a delavci na tem polju so brez zaslombe. Vsled slabih zaslužkov se ne morejo ganiti in so na milost in nemilost izročeni založnikom in izdajateljem listov. Preobloženi so z delom, tako da silno zgodaj izčrpavajo in porabijo svoje sile. Založniki plačujejo dostikrat sramotno nizke honorarje — a pisatelji morajo biti sploh veseli, da spravijo svoja dela v denar. In v slučaju bolezni, v slučaju brezposelnosti, v slučaju rodbinskih nesreč, v slučaju starosti in onemoglosti T Ogromna večina vseh pisateljev in časnikarjev po poklicu je v tem slučaju prepuščena sama sebi, brez pomoči. Lahko bi navedli več nad vse tragičnih slučajev. Ali ni nad vse tragično, da so morali zaslužni slovenski pisatelji na starost prositi miloščine, da so hčere odličnih pesnikov morale iti v tovarne kot delavke in so se pogrezile na dno življenja? »Društvo slovenskih književnikov in Časnikarjev« ima nalogo, da zagotovi pisateljem in žurnalistom moralno in materijalno podporo v vseh slučajih, ko so je potrebni in sveta dolžnost slovenskega občinstva je, da z izdatnim podpiranjem tega društva omogoči uresničenje rečenega nvmena. Glasom § 2. pravil društva slovenskih književnikov in časnikarjev je namen tega društva: a) Književnike in Časnikarje združevati in podpirati ter pospeševati slovensko književnost in časnikarstvo ; b) ščititi koristi in varovati ugled književniškega in časnikarskega stanu ter preskrbijo vati članom službe in zaslužka; c) podpirati prave Člane, njihove vdove in sirote ter si v ta namen ustanoviti podporni in pokojninski zaklad. Ta namen priča, da je društvo občekoristno. Ako hoče slovenski narod imeti zadosti dobrih književnikov in časnikarjev, mora temu stanu ustvariti najprej izdatno materijalno zaslombo. Če bodo ljudje videli, da slovenski književnik in časnikar ni Že v naprej obsojen na stradanje, se bo marsikdo posvetil temu poklicu, ki je zdaj zakopal svoje talente v kaki pisarni. Kdo ve koliko Prešernov in Levstikov, koliko Jurčičev, Kersnikov in Aškerčev se je že zadušilo v prahu pisarniških aktov na večno škodo vsemu slovenstvu. Opetovano smo že poudarjali, da ima ves slovenski narod dolžnost podpirati društvo slovenskih književnikov in časnikarjev, ker deluje ta stan za koristi celokupnega naroda. Ni ga stanu, ki bi ne imel koristi od književnikov in časnikarjev. Koliko duševnega ulitka so že sloven- ski pisatelji preskrbeli slovenskemu občinstvu. Književniki in časnikarji so izobrazili jezik, storili silno mnogo za povzdigo splošne omike in razširjenje duševnega obzorja. Slovenska knjiga in slovenski časopis so več storili za narodno probujo, za omiko in kulturno povzdigo, za pridobitev političnih in drugih pravio kakor vsi drugi stanovi skupaj. Ni ga stanu, za čigar interese bi časnikarstvo že ne bilo šlo sto in stokrat v bo}, ne glede na splošne interese, ki jih Časnikarstvo brani in pospešuje. Ali je torej preveč, Če pravijo slovenski književniki in časnikarji, da ima ves narod dolžnost podpirati njih društvo? Gotovo ne! Vojna na Daljnem Vztokn. Pomorska bitka pri otokih Anambas. Po poročilu »Handelablada« v Amsterdamu, ki smo je že včeraj priobčili, se je vnela pri otokih Anambas, kjer je admiral Rožde-stvenski zbral svoje ladje, velika pomorska bitka. Otoki Anambas se nahajajo 180 morskih milj severnovzhodno od Singapora v morski ožini med Malajskim polotokom in otokom Borneo ter spadajo Nizozemski. Podrobnosti o pomorski bitki ni in se sploh še ne ve gotovo, ali se je bitka dejansko že pričela. Znano je le toliko, da je bilo rusko brodovje v torek usidrano pri otokih Anambas. Kaj se je pozneje zgodilo, ali se je res že vnela bitka med RoždeBtvenskim in japonskim brodovjem, ali je ruako brodovje morda od tamkaj že zopet odplulo proti severu, ne da bi zadelo v sovražnika, vse to je še sedaj zavito v nepredorno temo. Vendar pa je bolj verjetno, da se je sovražno brodovje že zgrabilo, kakor nam sporočajo vesti iz najrazličnejših virov. »Daily Expresa« poroča iz Bata-vije: Brzojavka, ki jo je sprejel gn verner nizozemske Indije od poveljnika nizozemskega brodovja, zatrjuje, đi se bije y bližini otokov N a t u n a (otoki Natuna so v bližini otokov Anambas v morskem prelivu med malajskim polotokom in Borne-jom) med ruskim in japonskim brodovjem velika pomorska bitka. Podrobnosti še ni. »Llovds« javlja iz Singapora: Posadka nekega tu sem dospelega parnika pripoveduje, da je slišala pri otokih Anambas silno grmenje topov. Najbrže se je med Ko-ždestvenskim in Togom že vnela pomorska bitka. Par-nik je spremenil svoj kurz, da bi ne prišel v bližino bojišča. Neki drugi parnik, ki je priplul v Singapore, pa je sporočil, da je 11. t. m. ob 2. uri popoldne srečal v bližini P u 1 m o -n i t a veliko vojno brodovje. K njemu je priplula neka torpedovka, da se naj izkaže, katere narodnosti da je, nakar je smel parobrod mirno nadaljevati svojo vožnjo. »Morning Post« pa poroča is Šanghaja: Kapitan nekega tu - sem dospelega parnika pripoveduje, da je srečal pri otokih Amfidrite v Kitajskem morju v sredini med F i - i i p i n a m i in A n a m o m veliko vojno brodovje, ki je plulo proti jugu. Sodi se, da je bilo to ladjevje japonsko, ki je bilo na potu, da napade admirala RoŽdestvenskega. Vtis vesti o pomorski bitki v Tokiju. Berolinski »Lokalanzeiger« javlja iz Tokija: Vest, da se je že vnela pomorska bitka, je izzvala v Tokiju velikansko razburjenost. Za najstrašnejše, kar bi se moglo zgoditi, bo smatra to, da bi si rusko brodovje pridobilo v kakem kitajskem pristanišču svojo operacijsko bazo in bi odločilnega boja s Togom ne sprejelo preje, dokler bi se ne združilo i vladivoBtoškim ladjevjem. »Dailv Telegraphu« se brzojavlja ii Tokija: V tukajšnjih krogih se sodi, da ima Roždestvenski namen, razdruŽiti japonsko brodovje« vendar pa vlada na Japonskem v vseh krogih prepričanje, da admiral Togo ne more podleči. Japonske križarke v prelivu Basilan. Iz Manile na Filipinih se brzojavlja: Parnik »Bmpire«, ki je dospel semkaj iz Avstralije, poroča, da je srečal v morskem prelivu Basilan med otokoma M i n d a n a o in Borneo veliko japonsko kri-žarko, ki je plula ob obali proti jugu in pridno preiskovala vse morske zalive, ako bi ne našla kje skritih sovražnih ladij. Tudi ob obrežju Coohinohine baje križarijo japonske križarke, da bi preprečile, da bi se rusko brodovje preskrbelo s provi jantom. Tretje rusko brodovje. Is Džibuti se poroča: Tretje rusko brodovje se je pojavilo v bližini otoka Sokotre v Arabskem zalivu. Ta eskadra sestoji iz Štirih oklopnio, dveh križark in pet transportnih ladij. Ako bo plula po 10 morskih milj na uro, dospe v Kitajsko morje v desetih dneh. Z mandžurskega bojišča, Po poročilih iz Mandžurije kon-eentrujejo Rusi svoje voje med C a n g-čunom in Kirinom ter silno utrjujejo svoje pozicije Voj generala Madrikova je v neprestani dotiki z japonskim levim krilom, kjer se '--še neprestano ljuti boji. Pričakuje se, da se v kratkem vname velika bitka, čuje se, da so Rusi na otoku Saba-linu oborožili vse zločince ter jim obljubili, da sem jim kazen odpusti, ako se bodo hrabro borili. Posadka na Sabalinu šteje sedaj 3000 mož. Iz Londona pa se poroča: General Nogi prodira v brzih pohodih proti C i c i k a r j u , da bi Rusom zastopil pot proti Harbinu. General L i n e v i Č se trudi na vse načine, da bi to preprečil. K u -roki prodira proti N i n g u t i, Oku proti Kirinu, Kavamura pa skuša obiti rusko levo krilo. Obsojen general Steselj? Krakovski »Ciasa poroča iz Pe-trograda: V vojaških krogih se govori, da je obsodilo vojno sodišče generala Steslja radi kapitulacije Port Arturja na — smrt. Ta sodba pa se ne bo izvršila in tudi ne razglasila. Sleparstva pri japonski vojni upravi. Kakor se poroča is Jokohame, so prišli v Ilokajdi na sled velikemu sleparatvu. Tvrdka Okura & drag je izvršila večja naročila japonske vlade in prejela za to 4 milijone 620000 jenov. Sedaj se je pa izkazalo, da je pravilno zaslužila samo nekaj nad dva milijona in da je za ostala dva milijona vlado o s 1 e p a r i 1 a. V tej stvari sta prizadeta ministrski predsednik grof Kat sur a in vojni minister T e r a u č i. Sleparatvu je prišel na sled računski odsek poslanske zbornice. Iz odsekov. Dunaj, 12. aprila. Proračunski odsek je nadaljeval debato 0 proračunu trgovinskega ministrstva. — Trgovinski minister baron C ali je povedal, da se Avstrija udeleži londonske razstave leta 1906., ker hoče b tem svoje produkte uvažati direktno na londonski trg. Zato se ustanovi tudi v Londonu avstrijska importna hiša. Istotako se namerava vlada udeležiti milanske razstave ter dovoliti podporo razstavi v Libercih leta 1906. — Posl. Mazo-rana je govoril o neznosnih varnostnih razmerah v področju svobodnega pristanišča tržaškega. — Vsa poglavja trgovinskega ministrstva so bila nato sprejeta, nakar je prišlo na vrsto poljedelskega ministrstva poglavje gozdarstvo ter bilo po kratki deb iti sprejeto. V popoldanski seji je bila razprava o rudarstvu in fužinah. — Posl. dr. Žitnik je obširno govoril o neznosnih razmerah na rudniški ljud- ski šoli v Idriji ter predlagal sledečo resoluoijo: »Poljedelsko ministrstvo se nujno prosi, da po možnosti zboljša plače uči-teljstvu rudniške šole v Idriji.« (Kolika hinavščina moža, ki v deželnem zboru obstruira proti zboljšanju učiteljskih plač!) Vse točke poglavja so bile sprejete, nakar je predsednik zaključil predvelikonočno zasedanje. — V oarinskem odseku se začne razprava o oarinskem tarifu z generalno debato, a podrobna razprava se razdeli v osem skupin, tako da se zakon v 14 dneh dožene. Med razpravo o oarinskem tarifu v plenumu bodo seje vsak dan, a razprave proračunskega odseka se med tem omeje. Vlada potrebuje čimpreje carinski tarif, da na njegovi podlagi stavi konkretna vprašanja v Buda-pešto o gospodarskih preosnovah v skupni državi. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 12. aprila. Posl. prino Lieehtenstein je govoril na kršč. socialnem shodu o položaju ter izjavil: »Niti eno uro se ne damo veo izkoriščati. Najmanj pa bodemo nosili stroške za priprave za personalno unijo. Tudi ne bodemo trpeli, da bi se med krono in KosButhom sklenil kompromis, ne da bi se pozvalo nas zraven. Niti v vojaškem niti v go spodarskem oziru se ne sme dati Ogrski koncesije, ki je mi Avstrijci ne odobrimo.« Dunaj, 12. aprila. Danes je cesar imel z načelnikom generalnega štaba baronom Bečkom daljše posvetovanje, ki se jutri nadaljuje. Razen njega pokliče cesar še drage vojaške dostojanstvenike. Vsa ta posvetovanja bo zaradi narodnih koncesij, ki se naj dajo Madjarom v armadi. Budapešta, 12. aprila. V današnji seji je utemeljeval poslanec Eotvos svoj predlog, naj izreče zbornica grajo in obsodbo bivšemu predsedniku Perozelu in grcfu T>> i zaradi protiustavnih dogod-*J »*»3jah 18. novembra in 13. decembra. Za predlog pa niso bile vnete vse stranke združene opozicije, ker je prišlo k seji le kakih 100 poslanoev, dočim je večina članov Kossuthove stranke nalašč izostala. — Na predlog podpredsednika B,ol-garja se o predlogu niti glasovalo ni. Položaj v Macedoniji. Solun, 11. aprila. Pri Zagari-zaniju je bila največja bitka, kar jih je bilo letos. Spoprijele so se grške in bolgarske čete. Grki so grozno mesarili ter niso prizanašali ne ženam in otrokom. — Na bojišču je obležalo nad 70 oseb, med njimi več žen in otrok. Dogodki na Ruskem. Petrograd,12. aprila. Tiskovna konferenca je sklenila na predlog vodje petrogradske brzojavne agenture, da se za brzojavke, ki bo namenjene časopisom, odpravi cenzura. Petrograd, 12 aprila. Vse-ruski profesorski kongres, ki zboruje že od 7. t. m, je sprejel resoluoijo, v kateri se poudarja potreba, da se nemudoma napravi pravno razmerje na demokratični podlagi. Javno mnenje odločno zahteva vpliv na tok državnih poslov. Celokupno prebivalstvo, brez razlike narodnosti, vere in stanu, se mora v enakem razmerju pritegniti k ljudskemu zastopstvu. Petrograd, 12. aprila. Ker so baje vse obljube tovarnarjev napram delavoem ostale neizpolnjene, izbruhne baje na dan drugega ruskega velikonočnega praznika, ki bo letos ravno 1. maja, splošni štrajk. — Posebno po vsi ruski Poljski je pričakovati za prvo polovico meseca maja velike izgrede rezervistov in fitrajkujočih delavcev. Dopisi. Iz Hude južne. Čudna so božja pota, po katerih naa vodijo naši božji namestniki. Mi smo tukaj tujoi pri gradnji železnice, ali tudi nas ne puste gospodje nunoi pri miru. Pred kratkim smo bili napa- deni v listu »Gorica«, da se delamo noroa iz svetega postnega Časa, da sta bili namreč dve veselici na pe-pelnično sredo, da so namreč delavci imeli veselico pri Kemperlu, gospoda pa da bo je zabavala v gostilni pri Klandru ob zvokih vojaške godbe iz Gorice. No radi teh veselio poročamo v kratkem kaj več gospodom dopisnikom »Gorice«, kateri so napravili tudi javen protest proti tem veselioam. Nismo mislili nato odgovarjati, ker se nam je preneumno zdelo njih počenjanje, ali ker so oni taki, da bujskajo in se lažejo po časopisih, jih sedaj mi vprašamo, ker so pisali, kako da je bilo ljudstvo razburjeno radi veselio, ako bodejo tudi pisali, kako je sedaj tisti far razburjen, ki ima barako in gostilno v Hudi južni, ker se mu je njegova kuharica izneverila, da se je v dru-zega zaljubila in ako bodo oni prvi protestirali, da ima ta far gostilno, da se njegova kuharica v svetem postnem času ženi, in proti tistemu, kar se je neki d»n v tej f&rški baraki na stopnioan godilo itd. Njihov protest je bil naperjen proti vsem, kateri so se veselice udeležili, da so šeme in da delajo javno pohujšanje, kateri so veselico napravili itd. Sedaj pa vprašamo te gospode, kdo dela večje pohujšanje in je večja šema, tisti, ki se poštene veselice udeleži, ali pa tisti far, ki gre k barabam barako napravit, da se potem take stvari notri gode in da si potem far radi kuharice tako pete okrog brusi, da se mu ljudje smejejo in da celo otroci s prstom za njim kažejo, da bode sedaj sam za krčmarja v baraki? In kdo se dela bolj noroa iz svetega postnega časa: tisti, kateri so se veselice udeležili ali pa far s bvojo kuharico, ki se v svetem postnem času ženi, da se ljudje menijo, da bode vehki petek njena ohcetv Sedaj pričakujemo odgovora in pa gospoda nunc», ako bode prišel s predpasnikom, da bode za kuharja in natakarja, ako mu kuharica odide. Na svidenje, gospod nune! Železničarji. ——— ——« «. Biskup Jos. dur. Strossmaver f. Brzojavne sožalnice prihajajo neprestano iz celega slovanskega sveta, a tudi med nasprotniki narodnosti in vere je i el pokojnik prijatelje in čestilce, kakor kaže na pr. brzojavka izraeiitskih bogoslovnih občin, dr. Hoisla iz Rogatca i. dr. Za Strossmayerjev spomenik. Prispevki za spomenik dežujejo od vseh strani. Družba sv. Jeronima je darovala 1000 K, razni denarni zavodi 6000 K, mestna občina v Požegi 500 K, razna društva in privatniki so darovali mestoma po 30 do 100 kron. Pogreb. V Djakovu se je ustanovil meščanski odbor za preskrbovanje sta novanja, ki jamči, da bodo vsi tujci, dasi jih že sedaj mrgoli celo mesto, postreženi s stanovanjem in hrano. Najbrže ne bo iz Zagreba zadostoval samo en posebni vlak, ker že sedaj čaka v Zagrebu na vlak mnogo društev in deputacij. Praški župan dr. Srb s petorico občinskih odbornikov je že sinoči prispel v Aagreb. Hrvaško zenstvo za Stross-maverja. Hrvaško ženstvo je tudi pri tej priliki pokazalo, da je zrelo za vsak večji politični pojav. Zagrebške dame so zbrale med seboj lepo vsoto, s katero kupijo prekrasen venec na Strossmaverjevo krsto s trakovi, ki nosijo napis: »Zagrebčanke zahvalne — velikomu hrvatskomu prosvjet-niku«. Obenem prirede mašo zaduš-nioo, h kateri pridejo v žalni obleki vse zavedne zagrebške rodoljubkinje. Strossmayerjeve zadušnice po Slovenskem. Celjski rodoljubi so menda med Slovenoi prvi, ki počaste s žalujočo manifestacijo spomin velikega Stross-maverja. Jutri se zbero vsa oeljska narodna društva in posamezni rodoljubi in rodoljubkinje ter odkorakajo k posebni maši zadušnici v kapucinsko cerkev. Dnevne vesti V Ljubljani, 13. aprila. — Ljubljanske obč. volitve. Po neljubi pomoti je včeraj izostala iz lista notioa o izidu vče rajšnje obč. volitve iz II. razreda. Izvoljeni so bili brez vsakega boja kandidatje narodno-napredne stranke, in sioer so dobili gg. Anton 3 ve tek 228, Anton Gor še 223 in Jakob Dimnik 213 glasov. — Deputacijo občinskega sveta k pogrebu biskupa Stross- gverja vodil bode — ker se župan aradi obolelosti udeležiti ne more, odžupan pa je po opravkih zadržan - občinski svetnik dr. Karel riller. Poleg njega bodo mesto jubljano pri pogrebu zastopali de bJinski svetniki Josip Lenče, [lija Predovič, Josip Pro-(eoc in Ubald p J. T r n k 6 o z y. — „Triglav" in Strose-m»yer. Iz akad. društva .Triglav" ,e nam piše: Povodom smrti svojega večletnega častnega člana prevzv. vla-flike Josipa Juraja Strossmayerja je akad. telin. društvo „Triglav" v Gradcu takoj, ko se mu je javilo, da je nehalo tiri preblago srce staroste velikih Slo« rsnov, poslalo v izraz sožalja na stolni kapitelj v Djakovo sledečo brzojavko : ,0b grobu svojega dolgoletnega čast-seira Člana, dike in ponosa Jugoslovanov, nedosežnega vzora vsej slovanski mladini, globoko Žaluje ter britko ob- ■čnti neradomestljivo izgubo slov. akad. truštvo „Triglav" v Gradcu.« Poleg veuoa, ki ga položi deputacija »Triglava* na grob nepozabnega dobrotnika ju ljubitelja Slovanov, je podarilo dru-itvo „Družbi sv. Cirila in Metodau 50 kon — (s prispevkom t. c. predsednika.) Dmstvo oficijalno žaluje za dragim pokojnikom dva meseca. Mase zadušnice kih narodnih društev se je udele-lezil predsednik z velikim številom draštvenikov „Triglava". Zvečer so se zbrali tovariši v „rdeČi sobiu „Narod. Doma*, da darujejo zadnjo žrtev masom največjega in najslavnejšega Jugoslovana Slava mu in večni spomin ! — Jeseniške novice. Včeraj se je vršiia pred c. kr. okra.nim sodiščem v Kranjski gori kazenska razprava vsled tožbe gospoda Jurija Auerja, šefa tvrdke G. Auerjevi dediči v Ljubljani, zoper g. Karla Luckmanna, ravnatelja Kranjske industrijske družbe na Savi Jesenicah, zaradi razžaljen ja časti. L^-ta se je namreč o priliki izvolitve častnih občanov na Jesenicah, med katerimi je bil tudi g. Auer, razŽaljivo izrazil o zadnjem. Pravda se je končala s poravnavo, vsled katere je dal g. ravnatelj Luckmann obtožitelju gospođu Auerju častno izjavo, se zavezal plačati za jeseniško podružnico »Družbe sv. Cirila in Metoda« 200 kron in vse pravdne stroške. — Tožitelja je zastopal dr. T riller, obtoženca pa dr. V ali e n ts oh a g iz Ljubljane. — V zadevi celjske slovenske gimnazije se je razpravljalo v nedeljo na političnem shodu v Teharjih. Posl. Berks, kate rega je »Slovenec« dolžil, da dela za hrbtom celjskih Slovencev za premestitev slovenskih samostojnih gimnazijskih razredov iz Celja, je v s?ojem govoru naglašal, da ni v tej stvari ničesar zakrivil, z kaj zadnji njegov korak v tej zadevi je bil, da je v seji državnega zbora 13 marca 1903 odločno zahteval, da se slovenska gimnazija na noben način ne sme premestiti iz Celja. Povedal je tudi, da se je na izrecno zahtevanje dra. Dečka prodaja njegovega travnika, ki se je sklenila brez Berksove vednoBti v Gradcu, razveljavila. Na interpelacijo, zakaj ni že prej t* zadeve pojasni), je Berks odgovoril, da tega ni storil, ker je bil baš takrat, ko se je izvedelo o prodaji dr. Dečkovega travnika, bolan, dalje ker se ni čutil prizadetega, saj se je vsa zadeva izvršila brez njegove vednosti in sa njegovim hrbtom v Gradou, najbolj pa zaradi tega, ker ni hotel delati neprilik dr. Dečku. — Ker je kupna pogodba z dr. Dečkom, kakor je zatrjeval Berks, razveljavljena in se je sedaj vsa zadeva Že vsestransko pojasnila, je upati, da se pomire duhovi, katere je prav na umeten način razburjal »Slovenec«, da bi iz te razburjenosti na Štajerskem koval političen kapital zase in bi mogel tem laglje ribariti v kalnem. — Župnik borovniški, gospodine Gustav Sehiffrer je nstrelil velikega kozla. Mi smo priobčili notico o nekem njegovem računu za pogreb žene preserškega čuvaja A. H r o v a t i n a. Povedali smo, da je znašal račun 34 K 20 h. Župnik se je oglasil najprej v »Slo- vencu* (er tam trdil, da je večji del zaračunane vsote odstopil župniku v Preaerju, sioer pa, da ni računal 34 K 20 h marveč 28 K 20 h. To nam je dalo povod, da smo se informirali natančnejše. In res, prišli smo župniku na njegove zvijače. Gospodine Gustav Sohiffrer je imel — pogum poslati še nam popravek. Občudujemo njegovo predrznost. Mož pač ni slutil, da imamo smodnik že pripravljen. Mi smo gospodina SohifTrerja le malo pardonirali, ker Brno radi velikodušni posebno če se gre za duhovnika, ki ga sicer ni prav resnim šteti. Ali zdaj mu tudi pri najboljši volji ne moremo prizanašati. Gospodine Scbif-rer nam piše: »Z ozirom na dopis z dne 15. marca 1904, št. 61 iz Bo-rovnioe med dnevnimi vestmi Vašega lista, prosim, da objavite pod istim naslovom »Duhovnfk-oderuh« v smislu tisk. zak. § 19. na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sem sodeloval pri omenjenem pogrebu samo 10 minut, pač pa sem šel pogrebnikom naproti do kapelice Matere Božje, kjer se je krsta blagoslovila, vodil potem sprevod v cerkev, kjer so se vršile navadne pogrebne molitve ter potem na pokopališče. Pri vsem tem opravilu me je spremljal tudi farni kaplan. 2. Ni res, da sem napravil račun za to opravilo 34 K, pač pa je znašal ves račun 28 kron 20 h in sicer : Osebno izbrani grob na pokopališču 8 K, zvonenje v farni cerkvi 1 K 60 h, pristojbina župniku in kaplanu (kondukt, stola, sveče) 11 K 4 b, strežniki 36 h, na račun osmine župniku in kaplanu (2 maši, libera) 5 K 40 h in cerkvi ob osmini 1 K 80 h. — Vsota 28 K 20 h. -3. Res je tedaj, da sem prejel zase 9 K 64 h, za kaplana 6 K 60 h; ni pa res., da odiram sloje in živim v preobilic. Borovnica, dne 10 aprila 1905 — Gustav SohifTrer, župnik — Župnik pravi torej, da je zaračunal 6 K manj kakor smo mi poročali. Tudi 28 K 20 h je preveč za deset-minutno sodelovanje. Ali gospodine Sch?firer je račun umetno znižal, kajti ni računaltega, kar je moral A. Hrovatin plačati cerkovniku. Gospodme Soh/iTrer si je torej pomagal z zvijačo. V »Slovencu« je trdil, da je moral večji del zaračunane vsote odšteti preserskemu župniku, v čigar fari bi se morala ranjka pokopati. A tu se je gospodine Sohiffrer zopet urezal, kajti A. Hrovatin je preserškega župnika sam plačal. Hrovatin je preserskemu župniku plačal 31 K 58 h, kaplanu, ki je pogreb spremil do borovniške meje pa 3 K. Kaplan je človeško računal, zah teval je samo 3 K. Navadnega železniškega čuvaja je torej pogreb velja', 31 K 58 h + 3 K + 28 K 20 h + pristojbino borovniškemu mežnarju. Ali ni to oderuštvo ? Radovedni smo, če bo gospodine Gustav Sehiffrer še kdaj pošiljal popravke, če se bodo devali njegovi računi na rešeto. — Kaplanu Šlambergerju je kazen povišana. Nadsodišče v Građou je kaplanu-svinjarju Šlambergerju povišalo kazen od 18 me seeev na tri leta poostrene ječe. — Poučen izlet priredi fer. akad. društvo »Prosveta« ▼ mestno elektrarno v soboto, 15. t. m., ob 7. uri zvečer. Vodstvo po elektrarni je blagovolil sprejeti gosp. inžener Ciuha. Iz eta se lahko udeleži vsakdo, kdor se prijavi do sobote opoldne odboru »Prosvete«. — Učiteljska zborovanja. Na veliko sredo, t. j. dne 19. t. m., bodo zborovala v »Narodnem domu« v Ljubljani tri učiteljska društva, in sioer ob 9. uri: »Slovensko deželno učiteljsko društvo«, ob 10. uri: »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« in ob 11. uri pa: »Vdovsko učiteljsko društvo«. — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. V soboto, dne 15. t. m. se vrši ob 5. uri popoldne v mestni dvorani od borova seja z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila predsedstva. 2. Poročila blagajnika. 3. Posvetovanje o napravah, ki naj jih podružnica izvede v tskočem letu. 4. Posvetovanje o neki vlogi »Zadruge pekov v Ljubljani.« 5. Eventualni predlogi. — Rado*Ijiška podružnica »Slovenskega plan. društva" priredi v nedeljo, dne 16. aprila t. 1. ob 3 uri popoldne v prostorih hotela »Toplice« na Bledu svoj redni občni zbor. Razpravljalo se bode o važnih točkah, posebno glede planinskih koč in se člani in prijatelji društva vabijo na mnogobrojno udeležbo. — Zopet gozdni požar. Pretočeni petek je čistila posestnikova hči Marija Juvan iz Naslopa, okraj litijski, domači travnik in je nagrab-lieno listje ob bl'žnjem gozdu zažgala. Vsled hudega vetra se je ogenj razširil na gozd, katerega je uničil okoli sto kvadratnih metrov in povzročil precejšnjo škodo. Domačini so pogasili ogenj v dveh urah. — Utonil je 9. t. m. zvečer 181etni posestnikov sin Ivan Svetli-čič iz Spodnje Kanomlje pri Idriji. V Obidovšici je pil s svojimi prijatelji in se precej vinjen podal od njib. Medpotoma je prišel na neko nevarno strmo mesto, Podreber imenovano, kjer mu je spodrsnilo, da je padel v spodaj ležeči jarek, kjer je utonil. Pred nekaj leti je na istem mestu ponesrečil neki občinski sluga. — Utopljenca so našli 8. t. m v Savi blizu Trbovelj. Mrtvec je okoli 60 let star in po zunanjosti so diti berač. Najbrž je žganju zelo vdani berač Gašper Dolaneo iz Kosce pri Litiji, ki je pred nekaj časom izginil bres sledu. — Državnozborska dopolnilna volitev za kmečke občine Bruck-Ljubno se ie vršila včeraj. Kandidatje so bili trije: bauernbandler Daron Rokitanskv, klerikalec Scbwaiger in soo. demokrat Resel. Med Sohwaigerjem in R*slom pride do ožje volitve, dočim je ostal baron Rokitanskv v manjšini. — Za spomenik pok. Iv. Nabergoju. Tržaško politično društvo »Edinost« je izdalo oklic, v katerem poživlja na prispevanje vsvrho, da se postavi Iv. Nabergoju dostojen spomenik. Doneske sprejema omenjeno društvo. — Društvo „Ljudski oder" V Trstu priredi 18. aprila ob 81 4. uri zvečer v dvorani »Delavskega doma«, ulica Bosohetto 5 II. nadatr., predavanje. Predmet: »Znanost in delo«, predava gosp. Ivan Novak, odvet. kandidat. Vstopnina 20 vin — Nadebudna mladina. Predvčerajšnjim popoludne ao se pri čeli v Trstu na nekem travniku dečki pretepati. Pri tem je bil 12letni Alojzi) Erbis težko ranjen z nožem v hrbet, ledja in med rebra. Anton Karis, ki ga je okial, je ubežal. — Tatvina. 43 letni Jožef Satt-ler iz Logatca je zmaknil v Trstu v neki gostilni nekemu sopivou uro in verižioo. Policija ga je djala pod ključ. — Občinski za stop v Gra-dežu na Primorskem je bil te dni razpuščen na brzojavno odredbo tržaškega namestništva. Prebivalstvo je bilo zadnji čas jako razburjeno proti starešinstvu, ki mora imeti že doBti grehov na svoji vesti! — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: Janez Razinger, pastir v Žirovnici in Janez Bizjak, mlinarjev sin v Mostah, sta pila v Čopovi gostilni v Žarov Tja sta prišla tudi delavca Janez Medved in Ludovik Potočnik. Ker sta ostala čez polnoči v gostilni, ni bilo to obtožencema všeč, ter sta začela brez vzroka zabavljati. Takoj po mirnem odhodu teh dveh delavcev sta skočila obdolženca za njima. Biziak je po obrazu udaril Potočnika že v veži. Ziunaj gostilne sta pa priletela sa Medvedom in Potočnikom, začela sta po njima udrihati; drugi je utekel, Medveda sta pa tako udrihala, da so se mu možgani pretresli in da desne roke več dni niti vzdigniti ni mogel. Obsojena sta bila vsak na 5 meseeev težke ječe. — Franoe Trkal, dninar na Hrušioi, je prišel v kuhinjo Werglesove gostilne in nagajal domači dekli pri delu. Navzoč je bil tudi 14 let stari Werglesov stričnik. Na krčmarjevo pripombo, če se ne boji vpričo nedo-rastlega fantiča tako govoriti, ga je zavrnil obdolženee z besedami: »Se tebe ne!« Nato ga je sunil z odprtim nožem, katerega je imel v rokavu skritega pod levo oko, tako da se mu je takoj kri vlila. Zamahnil je še enkrat proti njemu, a ga je pravočasno od sebe sunil krčmarjev svak in zabranil nadaljno večjo nesrečo. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. — Tomaž Volkar, posestnik v Št. Vidu, je prišel nekega popoldne nejevoljen domu, ker ni izterjal v hribih neki dolg. Doma je bila 77 let stara prevŽitkarioa in babioa Marija Novak, s katero se je začel prepirati zaradi tega, ker je Novak poslala njegovo ženo po žganje. Končno je preužitkariao v sobi okoli zasuka), jo v njeno kamro porinil ter jo z obuto nogo suval. Pri tem ravnanju ji je bila kost v levem steguu zlomljena. Obsojen je bil na 3 meseoe težke ječe. — Na Bregu stanujoč Daničar nadleguje že več časa s svojim »tni-lodonečim« ovilenjem stanovalce na obeh bregovih Ljubljanice. Ali se temu ne da od pomoči? — Pustolovec, ki se je izdajal po Ljubljani, Celovau in Celju za strojevodjo, si ie nadeval ime Gott-lieb, Rumpf in Tieber. Ogoljufal je eno stranko v Celovcu, eno v Celju za 20 K, štiri pa v Ljubljani za skupno škodo 101 K. Ko bi pa še kaka stranka goljufije naznanila, naj to nemudoma stori, da se ne bode zavlačevala preiskava. Sojen bo v Ljubljani. — Konji so se splazili včeraj dopoldne Pardanovemu hlapcu Francetu Stoparju na Zaloški oesti in zadeli v voz posestnika Franceta Dimnika, kateremu so napravili za 5 K škode, katere mu je Stopar takoj povrnil. — Mladi beračici. Po Ljubljani vedno bodita beračit 12ietna Ana Mlakarjeva in Marija Bernardova, obe iz SiŠke. Daklioi beračita včasih od hiše do hiše skupno, včasih pa posamezno. Glede na vzgojo bode beračenje poznejša leta na deklici gotovo slabo vplivalo. Se-li ne da temu priti v okom? — Sumljiv Lah bo je zadnji čas potepal brez vsakega posla po postojnski okolici. Ko ga je orožništvo prijelo, so dobili pri njem 600 K denarja. Izročili so ga tukajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Lah pravi, da se piše Magnani. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 16 Slovenoev in 68 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 39 Hrvatov. — V Pasovo je šlo 90, v Heb 100, v Inom ost 60, na Westfalsko 70, na Jesenice 39, v Hrušioo pa 40 Hrvatov, 37 Macedonoev in 40 Ogrov — Iz Hrušice je prišlo 40 Ojtrov in 20 Macedonoev. Z Dunaja 60 Kočevarjev. — Na Dunaj je šlo 60, v Budimpešto 50, v L ubijani pa je ostalo 39 laških zidarjev. — Izgubljene in najdene reči. Neka dama je izgubila včeraj črno denarnico, v kateri je imela 9 K denarja. — Na južnem kolodvoru pa je bil izgubljen, oziroma najden zavitek smodk in zavitek delavske obleke. — Policijski stražnik Albin Bergant je našel zavitek emodk. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. — Začetek ob 8 url — Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja v Ljubljani v mesecu marcu. V primeru z lanskim let m enakega meseca je ostaio posredovanje v tem mesecu na enaki višini. V primeri s prejšnjim mesecem pa je došlo v tem meseou nekoliko več oglasil. Kakor lansko leto v tem času, je tudi sedaj primankovalo uslužbencev, tako da je došlo več ponudeb za delo, kakor delojemalcev. Primanj kovalo je pri meškem delu zlasti kmetskih delavoev, vrtnarjev ter prometnih uslužbencev, pri ženskam delu pa kmetskih poslov, gostilniškega kuhinjskega osebja, ter deloma tudi hišnih poslov. Novih oglasil za vajence ni došlo. Posredovanje s stanovanji je bilo dokaj živahno, ter deloma tudi oddanih. * Najnovejše novice. Obesili so v Nancvju avstrijska državljana Sohappa in Sanzerja, ki sta umorila in oropala nekega ru skega krošnjarja. — Leopold W5lfling (bivši avstrijski nadvojvoda) je prvi Član vladarske rodbine, ki je bil spre- 6t v švicarsko državljansko zvezo, ovi republtkan pa mora tudi izpolnjevati vse državljanske dolžnosti. Ker je že 36 let star, uvrstili so ga le med deželne brambovoe, in sioer kot prostaka. — Zarota v Parizu. Razen stotnika Tamburinija so zaprli še stotnika Volperta in grofa Hensena, ki sta služila s Tamburinijem zaeno v legiji tujcev. — U b o t r u k c i j a v šoli. VseučilišČniki v Sofiji, večinoma socijalisti, demonstrirajo proti novemu disciplinarnemu redu ter z obstruk-oijo sabranjujejo predavanja. — Bolgarki knez Ferdinand obiskuje evropske dvore baje le zato, da jih prepriča, da je njegov položaj vsled maoedonskih nemirov nezdržljiv. — Za spomenik grofu Tolstemu izdeluje načrte knez Tru-beokoj. * Dragocen dar. Glasoviti matematik Steiner je spočetka jako revno živel in je moral poučevati in ai z inštrokcijami služiti svoj kruh. Njegova slava se je pa hitro razširila in leta 1834. je postal profesor berolinskega vseučilišča in Član akademije. Rodil se je v švioi od siromašnih kmetskih staršev in je kot deček krave pasel. Ko so ga ne- koč pozvali k nekemu dvornemu obedu, sedel mu je nasproti visok dostojanstvenik, ki je očitno preziral uče jaka. Da bi ga razjezil, vpraša ga čez mizo: »Povejte mi, dragi profesor, ali je istina, da ste v svoji mladosti gonili krave na pašo?« »Seveda, prevavišeni,« odvrne mirno Steiner, »od tega časa podedujem dragoceni dan, da že iz daljave Bpo-znam »sako mrbo.« * Ženski manokel. Po najnovejši metodi nosijo Američanke monokelje. Sioer se ne mučijo tako kot kak lajtnant, ampak ga imajo pripetega na Oni verižioi okrog vratu in kadar je potrebno, pogledajo nanj. Obod monoklov in držaj je iz zlata, srebra, slonove kosti ali drugih dragocenih reči. Mnogo trgovcev je odprlo nove trgovine za ta ženski šport. Telefonska in brzojavna poročila. Vinica 13.aprila. Prost zemeljskih okov, tvoj duh bodril še dalje bode nas pod jeden krov. Ti naša dika, Ti naš oče in vodnik, idej slovanskih ti največji učenik. Strossmayer, Tebi slava! — Čitalnica. Dunaj, 13. aprila. Danes izide odredbeni list voinega ministrstva, ki prijavi različna važna imenovanja. Nadvojvoda Friderik postane generalni inspektor, fcm. KI o bus postane povodom svoje 501etnice baron; zapovednik v Przemvslu fcm. Galgocv odstopi; fcm. Mer t en s v Košicah gre v pokoj; zapovednik v Zadru fcm. Horsetzkv pride v Prze-mysl; fml. grof Orsini postane zapovednik v Zagrebu. Dunaj 13. aprila. Ministrski predsednik baron Gautsch je še vedno v nevarnosti. Danes je mrzlica zopet močnejša. Dunaj 13. aprila. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se bo jutri vršila obravnava o tožbi veletržca Guttmanna proti „Zeit", ki je bila trdila, da je Guttmann plačal bivšemu ministrskemu predsedniku Korberju veliko vsoto, da bi bil imenovan članom gosposke zbornice. Med drugimi bodo zaslišani kot priče Korber, sekcijski šef gref Auersperg, bivši minister Rezek in vseučiliški profesor Grli nh u t. Danes prijavlja „Zeit" novo razkritje, da je namreč Korber iz posloval, da je neka firma Schneeberger napravila veliko kupčijo s poljedelskim ministrstvom, za kar je vladi plačala veliko provizijo. Budimpešta 13. aprila. V poslanski zbornici je bil danes velik škandal. Najprej se je ritala adresa na kralja. Adresa izreka željo, da se imenuje odgovorna vlada, ki uživa zaupanje parlamenta, in zahteva razširjenja volilne pravice, gospodarsko samostojnost in v armadi madjar-sko velevanje in madjarske embleme. Pri utemeljevanju je E o t v o a povedal, da se je bivšemu ministru Perczlu skrivaj zvišala njegova penzija od 8000 na 15.000 K. To je dalo povod kolosalnemu škandalu. Predsednik je najprej sejo pretrgal, ker so se pa pozneje škandali ponovili, je moral sejo zaključiti. Carigrad 13. aprila. Neka četa grških vstašev je ubila 60 Bolgarov, 7 jih je ranila in požgala 20 hiš. Rusko-Japonska vojna. London 13. aprila. Iz Bata-vije se poroča, da je prišla tja neka jahta z dvema ruskima oficirjema in štirimi ladjami za premog. Oficirja sta baje povedala, da je med ruskim in japonskim brodovjem že prišlo do boja in da so Japonci baje izgubili štiri ladje. London, 13. aprila. Japonsko brodovje je armirano s popolnoma novimi topovi. Sodi se, da pride do bitke ali pri Formosi ali pa pri otokih Peskadores. Amsterdam, 13 aprila. Nizozemsko brodovje je dobilo naročilo, slediti ruskemu brodovju, dokler se bo isto mudilo v nizozemskih vodah. Ud 6-3 prane 3©žcf? grenčica ,,pravzaprav reprezentant grenčic". (V. medic. odd. splošne bolnice na Dunaju.) f &{rte 110 in ief^ece be'iO in nezno. Dobi se povsod. Formi proti Skatljica 40 vlu. Po vseh lekarnah. Učinek presenetljiv. Ob pričetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh. _684—12 Popolno! prepričanje ,^=2?^ da sta lekarnarja ^2-4^p\ Thierrvja balzam in centifolijsko mazilo nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, I krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se poSlje zastODJ knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic balzama 5 K., 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 3176-24 2 lončka centifolijskega mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thlerry v Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval. borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dun. bone 1*. aprila 1905. *-/. *°/o *°/c 4°/» *•/• 4°/o 4°/o Salošbeni papirji. majeva renta .... srebrna renta .... avstr. kronska renta „ alata b ogrska kronska B • • B slata „ . . posojilo dežele Kranjska •Vt°/o pesoJ410 mesta SpMet . 41/i°/o b » Zadar . 4Vi0/o boa.-here. žel. pos. 1902 4°/A Češka dež. banka k. o. sat pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. e. s. 10°/0 Pr...... last. pisma Ionerst. nr. n „ ogrske een. dež. hr. ...... z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke in d. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč ^ok. žel. 4°/0 prior. aoL. žel..... t«/0 „ jnž. žel. kup. Vi Vi • *V»°/o *vbt* p08' ** iel* p* °* " Srečbe. Srečke od 1. 18601 4 . . . . . . B18«4..... tizske...... zem. kred. I. emiajje . . „ H , . ogr. hip. banke . srbske a frs. 100— . turške...... srečka . . . . o •°/o *«/.•/• •V,°/0 •V/t •V/. april . . 100 „ B 13-78 Meteorologično poročilo Vlito* uad morjem 806 ». Srednji aračni u»k 786-0 m April Caa opazovanja Stanje barometra v mm *5> K £S Vetrovi Nebo 12. 9. zv. 7314 97 al. jug del. jasno 13. 7.zj. 733 6 70 brezvetr. megla • 2 pup 732 3 19 4 brezvetr- del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 13 3 normalo- 91°. - Padavina 2 0 mm. Včeraj popoldne nevihta. Zahvala. Povodom zelo dolge bolezni in bridke izgube našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda Avguština Pogorele abiturijenta nam je dofilo toliko pismenih in ustmenih dokazov tolažil neg a sočutja, da se Čutimo dolžne, izreCi tem potom zanje vsem najtoplejšo sahvalo. Zahvaljujemo se Castitemu g. p. Placido za veCkratni obisk in tolažbo med boleznijo, kakor tudi čast duhovščini trnovski za vodstvo pogreba. Iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane krasne vence in Šopke, ter tako mnogobrojnim udeležnikom pogreba, C. g. prijorju semenišča, gg. uradnikom in vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da so mu izkazali zadnjo čast. V Ljubljani, 12. aprila 1S05. 1198 Žalujoči ostali. Ia jedilno mast" pošilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAP. URBAN & spol., Praga—Žižkov. Spretne 12^=i krojaške pomočnike sprejmem takoj proti dobri plači. Za dobro napravljene hlače plačam 4 K. Ljubljana, Kongresni trg Štev. 5. Mladenič z lepo pisavo, slovenščine in nemščine zmožen, želi mesta v kaki pisarni. Naslov peve upravništvo „Slov. Naroda". 1195—1 V najem se išče gostilna na deželi spojena z malo trgovino. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1202 1 3 leta star, 15 < pesti visok, svetlorjav, brezbiben in elegantne zunanjosti, se ceno proda. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda", 1200-1 Pozor! Opozarjam slav. občinstvo, da g. Viktor Sclieicher nima pooblastila sprejemati zame denar ter zaraditega ne priznam plačil nanj. 1203 i Ivan Zakotnik tesarski podjetnik v Ljubljani. Restavracija „pri UW. --■---m--- Danes zvečer ob 8. uri Šramel" koncert. Poleg dragih finih pijač se bode točilo tudi izborno Dar* Puntigamsko bavarsko pivo iz sodea v originalnih bavarskih vrčkih. Se priporoča 1206 Alojzij Kos. Efekti*. Brez kupčije. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj6ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih iet pravico do dividende. Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec Julija iBchaumanna deželnega lekarnarfa v Ntoekeravl. 164—5 Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Dobiva se v vseh renom. lek&r- Para I člf*)tlilAa sf l'7R Bazposilja se po poštnem povz nab avstr.-ogrske države. Uollđ I OAdllJluD IV I I Ji če se naročita najmanj 2 ikatl Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. Izjava. J. Žagar prekliče s tem žaljive besede ki so zadevale g. v. Zajca, črkostavea v Kamniku. 1197 co CD Učenca iz dobre hiše, veščega slovenščine in nekoliko nemščine, ki ima eno ali dve realki ali gimnaziji, sprejme trgovec Albert Šešek v Ajdovščini. Učenec ne pod 14 let star, vešč tudi nemškega jezika, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na J. Razborftek, Šmartno pri Litiji. 1201-i Trgovski pomočnik mešane stroke, 20 let star, ki je že šesto leto v eni trgovini, Želi premeniti službo v kako večjo trgovino. Ponudbe prosi pod šifro „Zvest Odvetnik izven Ljubljane išče neoženjenega Vstop 1. junija t. 1. Pogoji po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1143-3 1600 hektolitrov najfinejšega in najžlahtnejšega ic87 4 vina letnikov 1904, 1903, 1901 in sicer: laški in drugi rizling, traminec, rulan-dec, beli in rdeči burgandec, proda graščina Dugoselo, Hrvaško. PoŠta in želez, postaja Dugoselo. Za gostilničarje! 500", poste restante, Spod. Štajerskem. Mozirje na 1193-1 Dve mesečni sli vsaka s separatnim vhodom, se oddaste takoj v najem. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". 1199-1 vešč manufakturne stroke, želi sedanjo službo premeniti do 15. maja. Ponudbe pod „J. N.", poste restante, Postojna. 1194—1 Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2* —, za miSi gld. I20, ujamejo brez Dadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za ščnrke »Eellpinte" ujame na tisoče Ščurkov v eni noči; velja gld. 1*20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju j. Sehiiller, Dunaj H» Hurzbauerj-cat-se 4. Nebroj priznalnih pisem. 2636-12 Dvoje manjših novih 1186—1 (Musikvverke) se proda po prav znižanih cenah. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17. ZAVAROVALNICA za zavarovanje proti ognju išče iiirjeie iitnalce za Kranjsko, Štajersko in Koroško. Reflektanti naj svoje ponudbe od dajo administraciji našega lista pod številko „II24U. 1124—3 BRADY m yelodčpe kapljice pr&je [} viariJaeeljNUe splošno priporočene vsled ojačujočega in pospešujočega učinka na prebavila ob pomanjkanju slasti, motenjih prebavljanja in drugih želodčnih bolečin. Zahtevajte po leksrnah Izrecno le Bradyjeve želodčne kapljice C. Bradyf lekarna ,zum Konig von Ungarn1, Dunaj L, Fleisch-markt T. 3285-8 Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž."železnice v Beljaku. Izvod Iz Trozriegra reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobu vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez SeJsthal v Aossee, Solnograd, čez Kleiu-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztbal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc, Curib, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejavice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m sgutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr» Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in H. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in H. razreda), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, j Pariz, Ženevo, Čarih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ar 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabia. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabia, čez Selztbal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Um a, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob b. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. ari 56 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen srednjeevropskem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 Izurjene šivilje" za krila in živote sprejme takoj B. HELIEL < i radasLo ulice sst. 8, Dobro ohranjen parni stroj ii Me s 6 konjskimi silami se poceni proda Več pri A. Petrino v Ljubljani, Hrenove ulice št. 8. 1131 Mladenič v 19. letu, zmožen slovenščine in nemščine ter dober računar, išče službe v kaki pisarni. Oferte pod „ŠvicaM upravni „SIov. Narodatt. 1189-2 Otročji voziček (Stefanie Wagerl) z 2 sedežema, posebno pripraven za dvojčke, še malo rabljen, se poceni proda. 1163-2 Povpraša naj se v Spodnji Šiški št. 61, Celovška cesta, I. nadstr. Dobro ohranjena kredenca z mramornato ploščo se ceno proda v žandarmerijski kasarni v Ljubljani, na Rimski cesti Št. 12, I. nadstropje na levo. 1173-2 Dopisovati z izobraženo gospico želi gospod. Gospića, ki ima časa in veselja, naj piše Da naslov: „Mlada sreča", poste restante, Ljubljana, glavna pošta, k proti inseratnemu potrdila. 116? 2 V trgu Ajdovščina na Goriškem je naprodaj n: v z 8 sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom z lepim zaprtim dvoriščem. Hiša je dobre poznana kakor mnogoletna gostilna. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda-, Sprejme se takoj dobra in zanesljiva kuharica v restavraciji na pošti". Plača po dogovoru. Ponudbe na se pošiljajo na lastnika g. Viktorji pl. VVurzbacha v Gradcu prt Litiji. 112: tO«0, zaslužka! Povsod takoj doblčkanosno preprosto izdelovanje Treba je malo kapitala, malo spretnost. I niC strokovnega znanja. Za vsako gospodarstvo potreben 1031 predmet z veliko razpečavo. Veliki uspehi že dokazani. Natančne y i spekte poftilja gratis t'htrm. i udu utrl«** uerk, Slebeitlilrten «4, pri D v Letošnje orehe z lepimi jedrci, razpošilja franko vsako postajo na Koroško, Sta jer Primorsko in Kranjsko po 14 gld. 10 franko na vsako poŠto 5 klgr. gld. VlC proti povzetju. U71-2 Franc Bleiweiss Medija-Izlake železniška postaja Zagorje ob Sav: ww vzajemna zavarovalna banka t Pragmi, Raz. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačane odškodnine in kapitallje: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vseskozi ilovnmko ■ narodno upravo. 5—43 Vu pojasnila daj«: Generalni zaatop v Ljubljani, čegar pisarne bo v laatnej bančne) hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode con jaje takoj in najknlantneje Oživa najboljši sloves, koder posloje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m obenokoristce namene. Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Ta v t ar JiEitnina in tiak »Narodna tukama". C6^-B