Štev. €0.
Posamezna številka 6 vinarjev.
•DAN“ ishnja vsak dan — tudi ob nedeljah hi PraaoikJh — ®k 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob *. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnlžtvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na K T50; s pošto celoletno K 20’—, polletno f 10“-~ četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — aI".' inczemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se *'	pošilja upravništvu.	k:
V Ljubljani, četrtek dne 29. februarja 1912.
Leto I.
Telefon številka 118-
* VJttSfSflF ~XYVB32tXmt
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
• •• • ••
Korak hrvatskega učiteljstva
»Riečki Novi List« prinaša oster članek iz Krogov akademične mladine glede postopanja hrv. učiteljstva. Kakor znano, se je lirv. učiteljstvo (ne vse le poseben del tega učiteljstva) Poklonilo banu in mu izjavilo svojo vdanost, ban jim je zato milostno obljubil, da jim poviša Plače. Naravno je, da se nahajajo med vrstami učiteljstva klečeplazci, ki hočejo zlezti kvišku, tudi če pri tem izdajo interese svoje domovine. Ti so inscenirali ono avdijenco, ki je vzbudila ne samo na Hrvatskem, ampak tudi drugod veliko zanimanje. Streharjem so se pridružili hote ali nehote mnogi, ki jih je utrudil boj za vsakdanje življenje. Ban Čuvaj v svojem položaju potrebuje učiteljstvo zase, kajti ne da se tajiti, da mu more učiteljstvo služiti za agitacijski element v novih volitvah. Ban Čuvaj je Priliko tudi porabil. Toda vsa javnost je obsodila ono avdijenco. Ne berzpogojno! Mnogi so razumevali težko stanje učiteljstva in marsikomu je prišla v srce trpka misel. Koliko je bilo morebiti med njimi ljudij, ki so z bolestjo v duši stopali po oni poti! Novi list piše: Rdečica mora zaliti obraz vsakega poštenega Hrvata, ko je slišal o sramotni poklonitvi učiteljstva zagrebške županije novemu banu. Ob času, ko stoji ves narod v težkem boju za svoje Pravice, ko vse poštene stranke delajo v skupni borbi za ideale svoje domovine, za svobodo ■n zjedinjenje, ko se od vseh strani oglašajo glasovi proti krivicam na Hrvatskem — ko se preliva kri — ob tem času gredo ljudski učitelji, ti narodni prosvetitelji. da se klanjajo človeku, zaradi katerega misije padajo mlada življenja. Ob času, ko so prav oni pozvani, da zasučejo rokave, obrnejo cinično hrbet lastnemu narodu in si zainaše ušesa pred resnico, da ie samo v slobodni državi zasigurano življenje vsakega državljana in tudi — ljudskega učitelja. K tej sramoti se je pridružila nova: za predvržene groše dobiva ban zahvalne pozdrave učiteljstva raznih županij.
To je bolestno vprašanje. Hrvatsko učiteljstvo je trpelo pomanjkanje, — kakor se to godi tudi drugod — in ob odločilnem trenotku ga hočejo za par grošev izrabiti ljudje, ki niso njegovi prijatelji. Zato se opravičeno obsoja tako postopanje. Veseliti pa nas mora to, da je med hrvatskim učiteljstvom mnogo častnih izjem, ki ne uklonijo glave pred Čuvajem. Ravno ob času boja se pokaže moč in tudi vrednost bojevnikov. V takem boju, kakor ga bojuje zadnja leta hrvatska domovina, ima učiteljstvo važno mesto. Tu se pokaže pomen narodnega učitelja: ne le njegova oseba, cel njegov pouk, upliv, vzgoja! Srečna dežela, ki ima idealno značajno učiteljstvo; dobro vzgojenemu narodu se ni treba bati boja, nasprotno pa lahko slabo in neznačajno učiteljstvo — oboje gre skupaj z roko v roki — lahko pogubonos-P° upnvu s svojim zgledom in uplivom. Zato je bil korak hrvatskega učiteljstva v zadnjem ?!P yehkega pomena in je pokazal del tega učiteljstva v slabi luči. Tudi pri nas se hoče kupčevati z učiteljstvom. Veseliti nas mora, da stoji večina našega učiteljstva trdno zvezana z narodnim napredkom in prosveto in da kljub težkim razmeram ni prodalo onih idealov, ki jih nosi s seboj pojem narodne vzgoje. Ako je hrv. učiteljstvo zahtevalo povišanje plač, je zahtevalo svoje pravice in za te se ni treba klanjati, kajti kdor se klanja za pravico, se je ne zaveda, ker jo smatra za miloščino. Plača pa ni miloščina.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski.
XV.
Nepričakovano srečanje.
Ognjanova vidimo stopati proti severu v smeri balkanskega prelaza.
Ze se je delal večer. Solnee je bilo zašlo tiho in veličastno. Njegovi poslednji žarki, po-zlativši visoka brda Stare Planine, so zibnili. Samo nekoliko oblačkov z zlatorumenimi o-krajci, obrnenimi proti zapadu, je raz svoje °zračne visočine pošiljalo solncu poslednji po-fdrav. Dolina je bila vsa pokrita s senco. Be-la. skalnata rebra na zapadu so se izguljala v Vecernem mraku, ki je zakrival čimdalje bolj samostanske livade, skale, jelše in hruške, njih obrisi so postajali debelejši in manj razločnej-
Nikjer ni bilo, slišati tičjega glasu: nikjer ^virikanja mladičev. Krilasti narod, ki je po-anevu razveseljeval dolino, se je stiskal po g”e/“bh. pritrjenih ob rogovila dreves, ali skritih pod strehami samostanskega zidovja. Ubenem s temo je tudi zavladala tišina, mična. melanholična nočna tišina, ki jo je dramil nai?0x t p ?orskih vodopadov. Tupatam je aonašal semkaj vetrič žvenketanje zvončkov .apozmvših se čred, korakajočih proti mestu. Nmalu se je prikazal tudi mesec ter povečal P0Sj ve a’ Njegov zlati Žar je zalil, Ii-ade m drevesa, ki so metala na tla fantasti-
Anarhija na Hrvatskem.
Zagreb. 27. februarja.
Cuva.i je ban Hrvaške in Slavonije!
Kdor bi tega ne hotel verjeti, morajo ga prepričati poročila, ki prihajajo iz vse banovine, iz vseli krajev, kjer stanujejo Hrvati in Srbi; povsod demonstracije, ma"iarske zastave se zažigajo, policija tolče s sabljami po demonstrantih! Tako pripravlja ban Čuvaj hrvatski narod na nove volitve.
V Zagrebu so na dnevnem redu demonstracije. Nocoj komaj se je zmračilo že so korakale po ulicah policijske, žandarmerijske in vojaške patrulje, ki jih pošilja ban, da vzdržujejo mir in red, v resnici pa le izzivajo prebivalstvo. Veliki kordoni stoje pred bansko palačo, prometno upravo železnic, kolodvori, magjarsko šolo. Vendar se občinstvo ni pustilo izzivati in je ostalo mirno. Današnji večer je bil primeroma miren, dasi je na posameznih mestih prišlo do zbiranja množice in klicanja proti banu in vladi.
Ker je v zadnjih dnevih konfiskacijska praksa malo odnehala, se je mislilo, da se je ban premislil, a včeraj so bili zaplenjeni zopet vsi listi in to radi sklepa mestnih svetnikov, da odklanjajo vsako odgovornost za ulične nemire toliko časa, dokler bo vlada izzivala prebivalstvo s svojimi patruljami. Zaslišavanje u-rednikov radi zaplemb se nadaljujejo, a do razprave ne pride nobene! Vlada je odvzela svobodno kolportažo »Malim Novinam«. »Novostim« in »Hrvatskim Novostim«, češ, da razburjajo s svojim pisanjem javnost. »Pokretu« je vlada že odvzela poprej kolportažo.
Demonstracije po šolah se tudi nadaljujejo, začele so se licejske, pridružile so se gojenke gospodarske in trgovske šole. Iz šolskih dvoran se sliši vedno prepevanje rodoljubnih pesmi, klici proti Čuvaju in znana posmehoval-na pesem o Čuvaju, bivšem »Regimentsschrei-berju in feldwebelnu«. Srednješolci doljne-gradskih srednjih šol so včeraj raz šolskega poslopja vrgli napis: Trg Khuena Hedervary-ja in namestili novo ploščo z napisom »Trg Petra Svačiča«. to tablo je policija takoj odstranila.
Kakor se govori, bodo vsi dijaki, ki so se udeležili demonstracij izključeni. Ako se io uresniči, proglasi vse zagrebško srednješolsko dijaštvo, dalje gojenci vseh strokovnih šol generalni dijaški štrajk.
V zaporih zagrebške policije se nahaja sedaj preko 60 aretovanih demonstrantov. Večina teh aretovancev so bili mirni gledalci demonstracij, ki jih je policija prijela, ko je navalila nanje. Zaslišavanje vodi skrajno počasi — tako da se vidi, da na višji ukaz •— neki policijski uradnik, ki doslej ni zaslišal niti tretjine, dasi bi moral zaslišati vsakega aretovanca najkasneje v 24 urah. Danes so izpustili iz zapora šest ljudij, ki so bili zaprti po par dni, a se je izkazalo, da se demonstracij sploh udeležili niso!
Na konferenci glede vzdrževanja miru. je govoril tudi ugledni meščan, načelnik organizacije hrvaške samostojne stranke dr. Jarn-brišak, ter delal vlado z njenim policijskim aparatom odgovorno za nemire. Radi tega svojega govora, jevložena proti njemu ovadba radi motenja javnega miru!
Tako dela na Hrvaškem ban Čuvaj, ki tira zemljo naravnost v anarhijo. Ako doseže to, potem bo on prvi, ki bo letel iz zemlje, kakor je šel nekoč Khuen. njegov visoki zaščitnik.
čne sence. Katnenito rebro je izstopilo odločnejše ter bilo. podobno zidu starodavne razvaline: nova samostanska kuplja se je razločno pojavljala nad strehami in samostanskimi topoli, a za njo so se dvigali visoko proti nebu vrhovi Stare Planine ter se izgubljali v zatemnelem lazurju..
Ognjanov je obšel samostan od zadaj, spustil se v temno dolino in po kratki blodnji med balvani, se približal k nekemu mlinu.
Ded Stojan mu pride pred vrata naproti.
»Kaj je novega?« vpraša ga urno Ognjanov.
»Prijatelj je dospel.«
»Kakšen prijatelj?«
»Inu. naš človek.«
»Da je naš človek?«
»Kajpada; narodni človek.«
»Kdo je to?« ;
»Ne poznam ga. Nocoj zvečer je dospel z gor in naravnost k meni. Iz početka sem se prestrašil; hajduk je, sem si mislil... Ko bi ga ti samo videl! Noge ima kakor bi bile iz slame... A končno je prišlo na dan. da je to naš človek. Dal sem mu kruha.«
»Popelji me k svojemu gostu!«
»Dobro sem ga skril, pojdi za menoj. In stn$ j^tojan popelje Ognjanova v mlin, kjer je vladala popolna tema. Zapalivši petrolejevo svctiljko, je popeljal Bojča med steno in mlinskimi kamni ter dvema »hambaroma«*) in obstal pred durmi, pokritimi s celo mrežo pajčevine. ki je kazala, da se duri že dolgo niso odpirale.
»Kaj, ali je tu zaprt?«
»Nu, pokrito mleko mačke ne pojedo,;, ali mar ni res, Daskal?«
SPLOŠNI PREGLED.
Parlamentarno. Vkljub prošnji in zahtevi poročevalca Steimvenderja generalna debata v finančnem odseku ni bila končana. Vlada je hotela, da naj se reši najkasneje tekom tega tedna, a večina se je odločila, da naj se prihodnja seja vrši šele ob sestanku državnega zbora. Izvolijo se trije pododseki, katerim se predloži ves materijah Poslanec Licht se je zavzemal toplo za učiteljsko vprašanje in smatral njega rešitev kot najvažnejšo delo finančnega odseka. — Pododsek odseka za socialno zavarovanje je nadaljeval generalno debato v vladni predlogi. Vladni zastopnik je priporočal, da naj se otvori na temelju vladne predloge specialna debata. Na predlog poslanca Jesser sc je sklenilo, prenehati z delom v pododseku za toliko časa, da njega člani poročajo o položaju'svojini klubom, tako da more pododsek potem začeti na podlagi klubovih sklepov s pozitivnim delom!
Konec enotnega češkega kluba. Odkar je zapustil baron Bienerth fotelj ministrskega predsednika, datira v skupnem češkem klubu kriza, ki se ji je skušalo vedno na lep način izogniti, a sedaj je postala tako akutna, da skoro nobene pomoči ni več, da bi se mogel še vzdržati enotni češki klub. Ko je prevzel Gautsch ministrske posle, je Začel pogajanja s Čehi, katera so vodili večinoma, pa to na svojo roko Mladočehi, kar je zlasti obsojala češka narodna socialna stranka, isto se je vršilo pod Stiirg-khom, ko so se Mladočehi popolnoma približali vladi in seboj pritegnili agrarce in klerikalce, med tem ko so ostali v nadaljni opoziciji še vedno narodni socialci in Masaryk-Stran-skega skupina, kar se je pokazalo pri proračunski debati. Do viška pa je prispela kriza v trenutku, ko se je konstatirala popolna brezu-spešnost dela v narodno-politični komisiji, ko se je opozicija postavila na stari češki princip: brez češkega deželnega zbora ni državnega zbora. Mladočehi pa so deloma pozabili na ta svoj sklep in se postavili v pozo ter obsojajo narodno demagogijo, kakor je to rekel na svojem zadnjem shodu dr. Kramaf. Danes pa splošno v političnih krogih prevladuje mnenje, da je konec enotnega češkega kluba neizogibljiv. Njega usoda se odloči v prvi klubovi plenarni seji, ki se snide na dan sestanka državnega zbora. Narodni socialci in Masaryk-Stranskega ljudska napredna stranka hočeta staviti predlog, da naj češka državnozborska delegacija stopi skupno v opozicijo in ako potreba tudi v obstrukcijo proti vladi; ta predlog pa gotovo ne bo sprejet, kar bo pomenilo konec enotnega kluba; omenjeni dve stranki ostaneta še nadalje v opoziciji, med teni ko si ustanove Mladočehi, agrarci in klerikalci novo parlamentarno zvezo. Ta razkol v enotnem Češkem klubu bo pa imel tudi nedoglednih politiških posledic. Zadnje državnozborske volitve so še na Češkem vršile v znamenju kompromisa med Mladočehi in narodnimi socialci in le temu kompromisu se imajo mladočehi zahvaliti, da so dosegli toliko število mandatov. Ker pa se je za kompromis v svojih posledicah pokazal kot nenaraven, je jako dvomljivo, ako se v prihod-njosti doseže kaj podobnega in mogoče bo prav kmalu treba misliti na priprave za nov volilni boj, posebno ako bo češka opozicija izvajala svoje stališče do skrajnosti!
Italijunsko-turška vojna. Poročali smo že, da so se velesile tripelentente dogovorile na sporazumno in skupno akcijo v Carigradu. Ini-
Posamezna številka 6 vinarjev.
X	Uredništvo in npr&vniStvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it 4
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogtaafl se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ki zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa. x pust. — Za odgovor je priložiti znamko, tt'
Telefon številka 118.
Glose.
1.
Kje našel je naš novi rod rešilna svoja pota? prej cilj je bil — slovanski brod, sedaj — avstrijska flota.
2.
Zakaj slovenski je polet obvisel nam na kljuki?
Bili smo nekdaj sokoli
—	zdaj smo postali čuki.
3.
Zakaj Hrvatska svobodna z zakoni je pri kraju?
Zato ker zvesto čuvajo državni jih Čuvaji!
4.
Zakaj tako navdušeno so kmetje šli z Lampetom?
Zato ker novo geslo je: kmetijsko družbo kmetom.
5.
Res velik bratje, naš je bratski spor in kaj do zmage nove nam pomore? Mi imamo pač mnogo belih gor — a nimamo nobene — Bele Gore.
6.
Zakaj, slovenski lepi svet, te mračna trna odeva?
Ker še premalo »Zarje« je in še premalo »Dneva,«
cajitivo je dal ruski minister zunanjih zadev. Angleška vlada je bila takoj pripravljena, tudi francoski zunanji minister Poincare je pristal na ta predlog. Pripomnil pa je, da naj se priklopi ti akciji tudi Nemčija in Atstrija. V Nemčiji pa ta predlog ni dobil posebnega odziva, že zato ne ker prihaja od strani tripelentente; Nemčija se ne mara zameriti Turški, za to ni nič kaj pripravljena na tako akcijo v Carigradu. Medtem ko so se vršila med tripelentento in Nemčijo pogajanja glede enotnega nastopa, je brezpredmetna, ker je po svojih poslanikih v brezpredmetna, ker je po svojih poslnikih v inozemstvu izjavila velesilam, da je vsako mirovno posredovanje na temelju aneksijskega dekreta za Turčijo nesprejemljivo in da načeloma odklanja vsaka pagajanja. Tako je akcija postala nemogoča in neuspela predno je prišlo do prvega koraka in dogovora v stvari. Ker torej ne odneha Turčija še manj pa Italija, mora ko-nečno vendarle odločiti orožje!
Priprave za skupštinske volitve v SrbijL Koncem meseca aprila se vrše v Srbiji skup-štinske volitve, katere bo vodil staroradikalni Milovanovičev kabinet. Volitve se vrše v znamenju boja proti opoziciji, kateri misli večina vzeti večje število mandatov, tako, da se sedanji vidi pribori gotovo in stlno večino. Pa tudi opozicija se na podlagi raznih kompromisov pripravlja na odločilno borbo. Med narodnjaki in naprednjaki, ki stoje načelno v skrajni opoziciji se je dosegel sporazum, tako da postavita obe stranki pri volitvah v vseh okrajih svoje skupne kandidate, da še v slučaju ožjih volitev medsebojno podpirata; agitacija je po vsi deželi že zdaj jako Živahna. Te skupštni-ske volitve so pa že radi tega največje važnosti, ker je od njih izida odvisna rekonstrukcija kabineta in kot nadalnja posledica tudi smer srbske notranje kakor tudi zunanje' politike.
li -ifi f if-'f 	.
*	Velika skrinja za zrnje.
In stric Stojan je potrkal in zaklical:
»Pojdi ven, gospod....«
Duri so se odprle in globoko se prikloniv-ši je prišel skozi nje droben, suh Človek, ruso-las. zelo drobnega, že davno ne obritega lica, živih očes in urnega kretanja. Ognjanov je kar strmel nad grozno njegovo medlostjo in slabostjo. Imel je na sebi belo, platneno obleko, tesno se prilegajočo k njegovemu shujšanemu životu, obšivano po starem običaju in oguljeno na hrbtu, prsih in kolenih, toda strašno natrgano. da so goli udje kukali skozi.
Takoj pri prvem srečanju on in Ognjanov začudena zakričita:
»Mura tli jski!«
»Kraljič!«
In stisnivši si roke, se poljubita na usta.
»Nu, to si ti? Odkod prideš?« ga vpraša Ognjanov, ki je v Muratlijskem spoznal tovariša, ki sta bila že skupaj v trdnjavi.
»Jaz? Nu. kje si bil pa ti, kje te vidim sedaj. Ali si to res ti, Kraljič?«
Kraljič se prestrašen ozre, ogleduje po mlinu in po dedu Stojanu, kateri je nepremično z odprtimi očmi, še zmerom držal svetiljko pred njima.
»Stric Stojam dvigni luč in zapri duri... Ali ne, midva greva rajše ven, saj se v tem hrupu itak ne čuje ničesar.«
Stric Stojan gre z lučjo spredaj in zaprši za njima duri, jima reče:
»Nu. le pojdita ter si povejta vse, jaz se med tem vležem. Ko pa bosta trudna, pojdita in vlezita se tudi vidva.«
V	dolini je vladala popolna tema, toda nasprotno brdo Je bilo dobrd osvetljeno od taeu seca. Ognjanov in njegov tovariš Si poiščeth najtemnejši prostor, vsedeta se na velik kamen. mimo katerega je šumela reka.
»A sedaj, brate, poljubiva se še enkrat!« reče Ognjanov vneto.
»Nu, povej mi Kraljič, kateri zlod te je prinesel semkaj? Kolikor mi je znano, imel bi se nahajati v diarbekirskem raju.«
»A ti? Dobro, da te še niso potegnili na vislice?« se je smejal Ognjanov.
Med njima je zavladala popolna zaupljivost. Enaka usoda in enako trpljenje zbližuje ljudi, naj so si še tako tuji. A Bojčo in Murat-lijski sta si bila že brata po Orožju in svojih idealih.
»Ej, pripoveduj mi sedaj,« ga pozove Mu-ratlijski. — »Ti prihajaš iz večje daljave ter imaš radi tega prednost. Kedaj si se vrnil iz Diarbekrd?«
»Hočeš reči: kedaj sem zbežal?«
»Kaj, zbežal?«
»Meseca majnika.«
»A posrečilo se ti je dospeti semkaj brez nevarnosti? Kako Si zbežal?«
»Iz Diarbekra sem dospel peš v rusko Armenijo. odkoder sem dospel čez Kavkaz v Rusijo in OdesO, povsod z rusko pomočjo. Iz Odese sent se odpeljal na parniku v Varno. Od ondot sem šel preko gorovja k Trojanskim kolibam. Koričrtb sem dospel preko Stare Planirib v Belo Cerkev.«
»A čemu si si izbral uprav Belo Cerkev?«
»Bal sem se iti nekam, kjer nisem imel nikakega znanca. Pa zopet tam, kjer šem imel znance, nisem vedel, kakega mišljenja so sedaj; torej nisem bil gotov. Spomnil ščm se, da prebiva V Beli Cerkvi najboljši prijatelj moje- ,, ga; očeta, neizmerno plemenit človek. In bil sem uverjen, da me razun njega ondi ne pozna nihče; saj bi me niti on ne bil poznal, ko bi se mu he bil dal spoznati.1*
dinje dijakinj, po razredih določajo zaupnike in zaupnice,, ki naj vohunijo med tovarišicami in tovariši, naj nadzirajo učitelje in učiteljice — naj denuncirajo in lažejo. Na roko jim gredo tukajšnji jezuitje, kjer se zbirajo dijaki vsako nedeljo popoldne. Srednješolska ravnateljstva se zadržijo proti temu pasivno in ničesar ne ukrenejo, čudno in naravnost samomorilno iz ozirov napredka pa je, če se duh nestrpnega klerikalizma neovirano razširja na ženski srednji šoli v Ljubljani, na zavodu do sedaj napredne Ljubljane. Lažje razumemo, če pomislimo, da je ta neoviranost v smislu sedanjega dež. šol. sveta in c. kr. dež. vlade.
Škoda, da je dr, Drganc tako brihten. Primarij dr. Drganc je računal za sodnijsko zve-deniško mnenje 4200 K. Vsako uro, ko je študiral bolnika, je računal 50 K. Vsaka stran njegovega pismenega mnenja stane 100 K. Škoda, da jc dr. Drganc tako brihten in da je rabil za študiranje bolezni le 38 ur in da je spravil cclo mnenje že na 23 pisanih strani. Ako bi ne bil tako odprte glave, bi bil danes že tako srečen, da bi mu ne bilo treba zastonj vlagati prošenj na deželni zbor za brezobrestno posojilo 10.000 K. Tudi njegova vila v Komenskega ulici bi danes bila že vsa plačana. Res škoda, da je dr. Drganc tako brihten.
Nov klerikalen kandidat za — državno pravdništvo. Le skrajni potrpežljivosti naprednjakov sc imajo kranjski klerikalci zahvaliti, da že več njihovih kolovodij še ne sedi v dobro zavarovanih kletkah. Toliko sleparij in nasil-stev, kot so jih namreč že napravili ti, se malo-kjc drugod dogodi. Ni še Kregarja doletela roka pravice, že steguje državno pravdništvo neusmiljene prste po drugem klerikalnem velmožu. Je to deželni nadzornik občin gospod Kristan. Mož je v svojem življenju zagrešil toliko zločinov, da bi sodil k večjem v garnizijski zapor. ne pa na tako odlično mesto deželnega u-radnika. Žalostno je, da se ni deželni odbor o Kristanu in o njegovi preteklosti preje informiral, predno ga je sprejel v deželno službo. Sedaj pride na sramoto deželnega odbora vse na dan. Kristan ni le imel opraviti z državnim pravdnikom v Novem mestu, marveč je tudi kandidat, s katerim se bo imelo v kratkem času baviti tudi državno pravdništvo v Ljubljani. Lepa družba, klerikalna družba!
Kdo ima prav — papež ali škof? Dunajski klerikalci so se že delj časa razburjali nad pisavo »Katoliškega nedeljskega lista«, ki je precej objektivno pisal o razmera^ med klerikalci; zato so šli k dunajskemu škofu Naglu, ter sc mu pritožili nad pisanjem tega lista. Nagi je rekel, da opazuje že delj časa pisanje tega lista, ki mu prav nič ne ugaja, da bo pa že poskrbel, da to preneha. Dunajski klerikalci so veselo pričakovali, da spremeni list svojo tendenco, toda sedaj so doživeli skrajno razočaranje. Papež je namreč poslal uredniku tega lista laskavo pismo in zahvalo svete stolice za njegovo uspešno delo, ter podelil listu, uredniku. sotrudnikom in bralcem lista svoj apostolski blagoslov. Kdo ima torej prav. škof dr. Nagi ali pa rimski papež, oba gotovo ne. torej kdo?
Pulj in Ljubljana. V Pulju je namestništvo razpustilo občinski svet in postavilo za geren-ta vladnega komisarja. Takoj v prvih dneh po tem dogodku se je dognalo, da je samo v mestni blagajni bilo primanjkljaja čez 60.000 K. Radi tega je bilo dosedaj zaprtih sedem občinskih uradnikov. Koliko nereda in sleparij bo vlada dobila v drugih mestnih uradih se še ne ve. Za nas je slučaj v Pulju tembolj zanimiv, ker nam on vzbuja spomine na one čase, ko je začel gospodariti na ljubljanskem magistratu vladni komisar. Klerikalci so ob odstopu župana Hribarja napravili ovadbo na deželno vlado, v kateri so lagali, da so razni fondi na magistratu izpraznjeni in da primanjkuje denarja v mestnih blagajnah. Laschan je dobil takrat najprvi ukaz, da takoj preišče celo denarno poslovanje. Takoj pa je moral vladni komisar poročati vladi, da je vsepovsod na magistratu najvzornejši red in da je vsaka drugačna trditev izmišljena in hudobna. Niti najmanjše pege ni mogel vladni komisar dognati nad mestno občino ljubljansko in nad mestnim magistratom, dasi je prišel kot gerent na magistrat naravnost z nalogo, da kaj nerednega in nepostavnega najde. Danes, ko se vrše v Pulju tako zanimivi dogodljaji sme biti ponosna Ljubljana. Ponosna pa sme biti na svoje poštenje tudi narodno-napredna stranka, ki
je skozi trideset let pred komisarjem tako vzorno gospodarila v našem mestu.
Železnica Novo mesto — Metlika. Kakor znano, se je 1. t. m. oddala gradnja železniške proge Novo Mesto — Metlika. Proti proračunu 9.4 milijonov kron se je oddala cenejše za 600.000 kron. Z deli se prične že v prihodnjih dneh. Proga bo dolga 50 kilometrov in se mora otvoriti 1. maja 1914. Ako bodo istočasno Madžari zgradili svojo 30 kilometrov dolgo progo do Karlovca, se bo zvezala Metlika tudi z deželno mejo. Gre se za progo dol^o 1.4 km z mostom čez Kolpo. Potem dobimo direktno zvezo iz Novega mesta oziroma iz Ljubljane do Karlovca do obstoječe proge Zagreb — Reka. Kar se tiče hrvatske proge Ogulin — Pri-brtič, jo bodo Madžari zgradili najbrž še le v kakih šestih letih. Ako zgrade Madžari lirvat-sko zvezno progo, bo tudi Avstrija zgradila 20 km dolgo progo Pributič — Knin, kar bo stalo okoli 18 milijonov.
Proti dunajskim Čehom. Kakor znano, je upravno sodišče ugodilo češkemu rekurzu glede zaprte češke šole na Dunaju; dunajski magistrat pa ni pustil odpreti šol, češ. da so prostori, ki so v njih nameščeni razredi za pouk neporabni. Stavbena deputacija pa je razveljavila ta sklep; sedaj je pa dunajski mestni svet sklenil uložiti pritožbo proti sklepu stavbene deputacije na ministrstvo javnih del. Ker pa ima ta pritožba odložilno moč. ostanejo češke šole na Dunaju tudi nadalje do ukrepa ministrstva javnih del zaprta! 'lako se godi Čehom na cesarskem Dunaju, krščanski socialci jim zapirajo šole, socialni demokratje jim zapirajo delavske domove, a vsi vedno povdarjajo in hočejo biti kulturni ljudje!
Trojčke ie porodila v Solkanu 32 letna delavčeva žena Manja Žar. Doslej je imela 14 otrok.
Starček — slepar. V zapore okrožnega sodišča v Gorici so pripeljali 81 letnega Valentina Jazbeca zaradi ponarejanja javnih kreditnih papirjev.
Na Reki ie 26. t. m. umrl ameriški konzul
S.	Cleance Rice v starosti 39 let. Zadela ga je kap. Bil je obče priljubljen. Danes odpeljejo truplo z ladijo »Lacroma« v Ameriko.
Loterijske številke. Praga; 8, 22, 77. 69,
78.
Ljubljana.
Zmaga narodno napredne stranke. Pri ožjih volitvah v obrtno sodišče v Ljubljani so zmagali naprednjaki proti združenim Nemcem iu
klerikalcem v skupini veleobrti. Izvoljeni so kot prisedniki gg. Josip Lenče, Ivan Belič, Su-pančič Filip in Anton Tonejc, kot namestnika Jakob Zalaznik iu Jan Schrey, kot prisednik vzklicnega sodišča g. Ivan Knez.
Bratstvo. Včeraj je priredilo naše vrlo »Bratstvo« v areni »Narodnega doma« svoj družinski večer. Na programu je bil nagovor; igra in prosta zabava. V nagovoru je predsednik g. Juvan pozdravil prisotne, ki so se v tako obilern številu udeležili večera in jih vabil. da privedejo drugič seboj zopet novih znancev. Večer je bil res dobro obiskan, bilo je posebno dosti delavske mladine, kar nas mora zelo veseliti. Igrala se je igra »Marijana«. ki jo je iz francoščine poslovenil Hostnik. Igra je slika iz ljudskega življenja z lepo tendenco. Naslovno vlogo je igrala marljiva ga. Juvanova, poleg nje sta imela glavni vlogi g. Bogdan in g. Prek. Vsi igralci so po svojih močeh rešili ugodno svojo nalogo, kolikor se to more sploh zahtevati od mladih ljudij. ki se z veseljem posvečujejo gledališki umetnosti. Bili smo res od srca veseli, ko smo videli, koliko dobre volje in veselja je v teh mladih ljudeh. Tu se nam obeta najboljši naraščaj za naše večje odre. Nečemo se spuščati v o-ceno. želimo le. da Bratstvo nadaljuje svoje delo. Večer je pokazal, da ima Bratstvo med našimi srednjimi sloji mnogo prijateljev, društvo zasluži vse naše pozornosti in moralne podpore. Po igri se je razvila prosta zabava. Veselilo nas je, da se jc odločilo Bratstvo podati svojim gostom lepo resno igro iz delavskega življenja. To je lepo in je prav, da se ljudje ne navajajo na šund. Vendar bi bile morebiti primernejše krajše igre. enodejanke, (magari več skupaj) ali pa duhovite veseloigre, ker bi si s tem privabilo Bratstvo še več prijateljev. Arena je zelo primerna za take prireditve, vendar drama v 5. dejanjih utruja.
DNEVNI PREGLED.
NAŠIM NAROČNIKOM. S koncem meseca poteče naročnina za februar. Zato vljudno prosimo vse cenjene naročnike, da nam nakažejo naročnino. Listi se plačujejo vsi naprej, zato se z desetim marcem ustavi list vsakomur brez izjeme, kdor ne poravna naročnine. To pa povemo že zdaj, da ne bo kake zamere. Obenem pa pozivljemo svoje prijatelje, da nam preskrbe novih naročnikov ter razširijo list po vseh slovenskih krajih. Pozivljemo slovensko javnost, da nas podpira gmotno in duševno, ker neovrgljivo dejstvo je. da potrebujemo resnega, neodvisnega, politiškega dnevnika, ki bo zastopal slovenske interese resno in odločno, ki je v resnici neodvisen bojevnik za narodna prava!
Ali je kmetijska družba res kmetska organizacija? Lampe bi sedaj naenkrat rad postal kmet. On ve, če se ne bo prišteval med kmete, da ne more ostati podpredsednik Kmetijske družbe, za katerega so ga na zadnjem občnem zboru izvolili farovški hlapci in mež-narji. Kmetje Lampeta itak niso volili. Čc je bil slučajno kdo med njimi, je bil pač zapeljan in zaslepljen, drugače bi moral vsakdo spoznati in vedeti, da Lampe ni kmet. Iz Kmetijske družbe so sedaj farovži izrinili kmetijske strokovnjake, ki so bili že desetletja družbeni odborniki. Vrgli so iz »Družbe« kletarskega nadzornika Gombača, živinozdravniškega nadzornika Pavlina, in še vse polno drugih veščakov. Mesto njih pa so prišli v odbor kaplan dr. Lampe. fajmošter liladnik, fajmošter Piber in kanonik Kalan. Klerikalci so brez dvoma mislili, da bo za Previt kranjske živinoreje in kranjskega kmetijstva zadostoval »žegen božji«, ki ga znajo deliti ti gospodje. Bodočnost pa bo v kratkem kranjskemu kmetu — tudi tistemu, ki se jc pustil sedaj od iarovžev zapeljati pokazala. da je dne 26. februarja bil zanj dan največje nesreče. Ta dan je namreč kranjski kmet zastonj prepustil duhovščini c. kr. kmetijsko družbo.
Štefeta prijeli za dolg jezik. Včeraj se je imela vršiti porotna obravnava zoper Štefeta, 1 ker je v »Slovencu« na najpodlejši način žalil osebno čast g. Robleka. Širca, Kukeca in Cvenkelna iz Žalca, štefe je prišel po kolenih do omenjenih gospodov in jih prosil odpuščanja. V včerajšnjem »Slovencu« priobčuje pasje ponižno izjavo, v kateri obžaluje žalitve in prosi odpuščanja. Vsaj tako bi moral vsakdo napraviti s katoliškimi žurnalisti, kot so to storili odlični štajerski rodoljubi. Potem bi bil »Slovenec« že manj nesramen in bolj dostojen kot je sedaj. Sicer pa ne vemo zakaj se naši ljudje s takim človekom kot je Štefe sploh še spuščajo v izven sodne poravnave. Ljudje, kakor je Štefe, bi morali radi takih stvari brez usmiljena v luknjo. Ričet bi bilo edino zdravilo za Štefeta.
Daleč je padel »Slovenec«. Včerajšnji »Slovenec« je prišel že tako daleč, da je moral zoper Ribnikarja v uvodniku citirati izreke Mihe Pluta. Klerikalcem čez sedem let res vse prav pride.
Najsvetejše in klerikalci. Včerajšnji »Slovenec« trdi. da so liberalne bajke, ako se piše o izpostavljenju rešnjega telesa v politiške namene. Mi pa konštatiramo, da se je v času volitev z največ prižnic oznanjevalo; v nedeljo bo eno uro pred službo božjo izpostavljeno sveto rešnje telo v srečen izid volitev! Ali imajo volitve politiški ali verski namen, tega danes klerikalci več ne razlikujejo!
Jezuitska mafija in naše srednje šole. V Ljubljani obstoja skrito društvo katehetov, ki deluje čisto tajno. Način delovanja, sredstva za dosego cilja so popolnoma po jezuitski metodi izbrana. Cela tovarna, kolo vrti kolo. vsaka oseba, ki je vprežena v ta peklenski stroj, vrši svoje le njej določeno opravilo, izdelek pa ima jasno pred seboj le tisti, ki je napravil načrt in daje misli. In to so naši katehetje — vsi brez izjeme — na čelu jim stoji najbolj izkristaliziran gojenec jezuitske šole v Rimu, Pečjak iz II. drž. gimnazije. Namen katehetov je preplaviti naše srednje šole z fanatičnim duhom boreče se cerkve. Kar bi se temu upiralo ali kar bi oviralo ta namen, vse mora biti pobito. če treba preko trupel, krvavečih za poštenost in pravico, k zmagi. Kateheti uporabljajo za svoje namene stariše dijakov, gospo-
»Samo kako sem te jaz mogel spoznati!
—	A ti si ostal?«
»Da. S pomočjo onega človeka, prijatelja mojega očeta, sem postal učitelj in doslej — hvala Bogu — godi se mi dobro.«
»Ti si torej postal učitelj, Kraljič?«
»Uradno sem učitelj, skrivoma pa izvršujem staro rokodelstvo.«
»Apostolstvo?«
»Da, puntarstvo ...«
»A kako se vam godi? Mi smo to šele izvedeli!«
»Za sedaj dobro. Duhovi so zelo razburjeni, tla vulkanična. Bela Cerkev je bila eno izmed gnezd Levskega.«
»A kakšen je vaš načrt?«
»Načrta še nimamo. Pripravljamo se. rekel bi. bolj teoretično na vstajo, čakajoč, kaj nam prinese čas. Vre pa tudi vsaki dan huje tukaj v okolici: kmalu izbruhne vstaja.«
»Slava ti. Kraljič!«
»Sedaj povej ti svoje dogodbe?«
»Kaj ti hočem praviti, ker slutim, da že itak vse veš. V Starem Zagorju smo to odurno izproveli. da se kar sramujemo pogledati ljudem v oči...«
»Ne. ne, začni od začetka: od tega časa, ko je naša četa bila razbita in sva se poslovila drug od drugega. Ves čas osmih let. kar sem bil v Diarbekru, nisem čul ničesar ne o tebi, niti o drugih najinih tovariših.«
Muratlijski se razprostre na kamnu, si položi roke pod glavo in tako ležeč pripoveduje dolgo o svoji usodi. Bil je navzoč pri sofijski prisegi pod Dimitrijem Obštim*, kakor tudi pri
*	Dimiter Obšti (Obecni) glavni pomočnik Levskega in obenem s tem 1873 v Sofiji obešen.
napadu na vrhanijsko pošto. Radi izdajstva je bil ujet in vržen v ječo in le po čudežu je všel iz Diarbekra ali vislicam. Na to se je podal na Rumunsko, kjer se je potikal dobro pol leta, boreč se z gladom in revščino; odtod je bil poslan nazaj na Bolgarsko, da se je tu borit z nevarnostmi in grozami, katerim je človek agitator izpostavljen. To pomlad je dospel v Staro Zagorje, kjer je ves navdušen pripravljal vstajo. Po žalostnem koncu gibanja, lahno ranjen od Turkov v mali bitki pri Jelhovi, se je rešil z begom na Staro Planino, zasledovan od turških preganjalcev, kakor tudi od bolgarskih kolibarjev, h katerim se je zatekel po košček kruha, ali po kmečko obleko, da je z njo zamenjal svojo turško. Deset dni se je klatil po gorovju ter bil izpostavljen tisočerim nevarnostim in trpljenju. Strašen glad ga je prisilil zapustiti gorovje in naumil prositi kruha prvega živega človeka, na katerega bi naletel, a to celo s pomočjo revolverja. Na srečo je naletel na strica Stojanova. Zelo ganjen je pripovedoval, kako je bil prijazno sprejet od mlinarja, prvega človeka, ki je od tega časa, kar se je potikal po Stari Planini, prijateljski obnašal proti njemu.
(Dalje.)
DROBIŽ.
—	Sanjko Chalupka. Včeraj so Slovaki slavili stoletnico rojstva svojega pesnika Slavka Chalupka. ki se je bojeval v poljskem ustanku leta 1830/31 kot prostovoljec v poljskih vrstah, kjer je bil tudi ranjen. Njega pesem »Vše-slav« je spomin na te čase, no poznejše se je
kaj nerad spominjal tega bratomornega boja.
'— Ko so napočili za Slovake žalostni časi preganjanj in zatiranj, ko so oblasti zapirale, streljale in obešale nedolžne, sestajal se je Chalupka vedno z narodnimi voditelji; na teh sestankih se je odločalo nadalnje delo med narodom. V to dobo spada tudi najlepše njegovo delo pesem »Junak«; to pesnitev je sam javno deklamiral, ter bil raditega obsojen na večletno ječo. Chalupka je pravi, narodni slovaški pesnik, njegove pesmi so prihajale iz narodne duše iz globine slovaškega narodnega srca.
— Občni zbor društva »Krematorij« v Pragi se je vršil 25. t. m. Poročilo odbora je pokazalo, da je društvo zelo delavno. Društvo ima 1268 članov. V preteklem letu se jih je priglasilo 450. V 1. 1911. je umrlo 26 članov, ki so bili vpepeljeni v Zitavskem krematoriju. Društvo se je udeležilo vseh akcij, ki so se vršile za dovoljenje krematorijev v Avstriji.
— Zvezda na Dunaju je priredila na pustno nedeljo svoj plesni venček. Zabava je bila mnogoštevilno obiskana. Dne 3. marca priredi Zvezda svoj drugi koncert, na katerem se bo" do pele slov. skladbe. Pevski zbor je pod vodstvom g. dvor. glasbenika Jeraja. Po koncertu ples z vojaško godbo.
— Slovenski večer v Pribramu. V nedeljo dne 25. t. m. se je vršil v Pribramu slovenski večer. Prof. Skrbinšek, ki je pred kratkim jz-dal češko slovnico za Slovence, je imel predavanje o Prešernu in njegovi dobi. Dr. Wikl je deklamiral nekaj Prešernovih pesmi v češkem prevodu. Sodelovali sta tudi pevski društvi »Lumir« in »Dobromila«. ki sta peli slovenske skladbe; Po jezeru. Morje Adrijansko
Želimo, da ostane Bratstvo res bratska zveza naše mladine, ki se lahko na takih večerih izobražuje in zabava. Mi znamo ceniti trud prirediteljev in voditeljev in želimo le, da bi nam in drugim pripravili še mnogo veselih družinskih večerov. Kličemo; Živelo bratstvo!
Zaključni venček »Slavčevih« plesnih vaj se vrši v soboto 2. marca t. 1. ob polu 9. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Ker se za ta venček ne bode razpošiljalo posebnih vabil, vabimo velecenjene gospice in gospode, ki so se vdeleževali plesnih vaj, da se tega večera polnoštevilno vdeleže.
Smrt v šupi. Predvčerajšnjem zvečer je prišel neki človek v šupo k Možini na Radec-kega cesti. Tam se je vlegel na slamo. Čez nekaj časa sta slišala dva človeka, ki sta šla mimo. težko stokanje. Opozorila sta na to mit-niškega čuvaja, ki je bil tam blizu. Ta je šel v šupo pogledat in je videl ležati na tleh človeka, ki se je boril s smrtjo. Poklical je takoj stražo, toda bilo je prepozno. Ko je komisija prišla na lice mesta, je bil človek že mrtev. Izkazalo sc je. da se piše Jesih in da je bil dan poprej izpuščen iz deželne bolnice. Vzrok smrti je bila notranja oslabelost. Prepeljali so ga v mrtvašnico.
Nevaren vlomilec. Včeraj ponoči so prijeli na Vodovodni cesti Frana Klemenca, ki se je splazil v gostilno, da bi opravljal svoj posel. Klemenc je doma tam od Postojne in je znan tat. V zadnjem času je poskusil na več krajih svojo srečo, tako pri Novem svetu in drugod. Sedaj je v roki pravice,
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda. Krasna veseloigra »Zakonski možje« ugaja posebno vsem onim, kateri si morejo večkrat na ravnoisti način preskrbeti kako prosto urico v veliko jezo svoje boljše polovice. »Moric se ženi« se odlikuje po posebni vrsti humorja. Koncem je omeniti velikansko dramo »Indijska kri«, ki mora zadovoljiti po vsebini in igri najbolj razvajene obiskovalce. Jutri priljubljen specialni večer.
Vremensko poročilo. Dne 28. februarja t. 1. popoldne. Stanje barometra v mm: 742.1. — Temperatura v C° : 15.4. — Veter: sl. jug. — Nebo: deloma oblačno.
Idrija.
Društvo »Sokolski dom« v Idriji ima v soboto. dne 2. marca, zvečer ob 8. uri v društveni sobi svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Z ozirom na važnost društva je pričakovati od članov, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno.
Dnevnik »Dan« ima v razprodaji tiskar g. Hinko Sax v svoji trgovini na Glavnem trgu. Priporočamo svojim somišljenikom, da »Dan« pridno kupujejo ter tako posredno skrbe za razširjenje in utrjenje narodne in napredne misli v Idriji in okolici.
Šepetavčev »Hotelček« na Kovačevem Rovtu, pičlo uro oddaljen od Idrije, je postal priljubljeno izletišče. Lepa pot po solčni rebri izvabi marsikoga iz našega kotla, da se naužije »vrh planin« svežega zraka in lepega razgleda, si izplakne grlo z izborno kapljico ter si prežene oblake skrbi.
Rudniško ravnateljstvo si je nabavilo poleg tovornega avtomobila še eleganten avtomobil za osebni promet, ki pa je na razpolago le rudniškim uradnikom in njih rodovinam.
Terezijin jašek so začeli podirati, ker je posta! neraben in nevaren. Rudnik se inodernizuje.
Pregledovanje živi! je izvršil v Idriji nadzornik c. kr. splošnega pregledovalnega zavoda živil v Gradcu. Pregledal je vse trgovine in gostilne, pa tudi mleko, ki ga prinašajo na trg. Zaplenil je več vinskega fabrikata. Z njim naj se sedaj napajajo miši in podgane po idrijskih kanalih!
Trst.
Obstrukcija v občinskem svetu v Trstu.
Kakor se nam poroča iz Trsta, je imel mestni svet v ponedeljek sejo. Nadaljevala se je razprava o oddaji novega tramvajskega omrežja privatni tramvajski družbi. Kakor znano ob-struirajo socialisti proti temu ukrepu italijanske nacionalistične večine. \ te i se i e nadaiieva svoj peturni govor iz zadnje seje soc. dem. Gerniutz. Govoril je dve uri, nakar je podžu-
itd. Dr. Hartman je pel Ipavčevo »Ciganko Marijo«. Pozdravljamo tako prireditev z opombo, da bi se morali mi enako revanžirati s češkim večerom. Tako se najlepše množi slovansko kulturno delo.
— Grof dr. Liitzow je predaval v petek 23. t. m. z velikim uspehom na univerzi v Chicagi o zgodovini in kulturi češkega naroda. Zvečer je priredila češka kolonija grofu Liitzovvu in njegovi soprogi slavnosten večer. Na tem večeru je napil Čehom president univerze Judson Grastir. Zupan je pozdravil zborovanje brzojavno z besedami: V imenu prebivalstva zlate Prage pošiljam srčne pozdrave udeležnikom češke slavnosti v Chicagi na čast grofa Liitzowa in njegove žene in izražam iskreno radost nad uspehi, ki spremljajo njegovo delo v Ameriki. Tako delajo Cehi, da si ustvarijo ime med svetovnimi narodi.
— Pogreb češke igralke Sklenarove-Male,
ki se je vršil v pondeljek, je zopet pokazal, kako znajo Čehi častiti in ceniti svoje umetnike. Pogreba se je udeležila cela^ Praga. Zastopana so bila vsa narodna društva, mestni zastop z županom na čelu in ves umetniški svet. Češke žene so izdale razglas, naj se zbira za spomenik velike narodne umetnice.
— Kako poslujejo možgani in živci v našem telesu, o tem je predaval v Gorici prof. Seidl. Klerikalni listi so se zato čutili poklicane, da napadajo učenjaka. Tako na Slovenskem kmalu ne bo dopuščena nobena več pametna beseda. Predavanje je bilo izvleček iz članka »Mehanika duševnega delovanja«, ki izhaja v Vedi.
Pan zaključil sejo. — Socialni demokratje so Pripravljeni gnati obstrukcijo do skrajnega. Italijanska nacionalna večina je imela že več Sei. v katerih se je posvetovalo, kako bi strla socialistično obstrukcijo.
Tržaški magistrat demoralizuje uradnico. Socialni demokrat Cerniutz je svojim nacionalnim kolegom v mestnem svetu povedal bridko resnico, kako goji magistratna večina demoralizacijo med uradništvom. Bratci se Morajo že medsebojno dobro poznati! Skrajnost korupcije kaže že izjava Cerniutza, da italijanska nacionalni večina pri personalijali zapostavlja celo lastne pristaše, ki niso dovolj yneti strankarji in agitatorji. Kaj, ko bi pa pričeli v tem oziru prihajati Slovenci s podatki na dtin ?
Socialisti v mestnem svetu proti Slovencem. Socialni demokrat Cerniutz je konečno vendar pokazal svojo pravo italijansko barvo. Kadar se pa gre za Italijanstvo, tedaj pa tudi tržaški sociji pozabijo na svojo internacionalo korupcijo ter se sami zavzemajo za korupcijo proti Slovencem. Ker so Slovenci iz nacionalnega vzroka proti prevzetju novega tramvajskega omrežja od strani občine in pripisujejo tramvajski družbi vendar še več objektivnosti pri oddaji služb, sc je čutil soc. dem. poklicanega, opozoriti ital. nacionalno večino na to dejstvo. V interesu italijanstva je, da prevzame občina novo tramvajsko omrežje, tako kliče vabljivo nacionalni večini internacionalec.
lo	je gotovo propagiranje narodne sprave od strani socialne demokracije! Sploh, pridejo tržaški sociji mnogokrat pri dejanjih v konflikt s svojimi načeli!	.
Osebna vest. C. kr. vad. učitelj g. Dragotin Pribil, okr. šol. nadzornik v Voloskem je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Kastvi.
Telovadba sokolskega naraščaja se vrši zopet redno za dečke od pol 4. do pol 5., za deklice -od pol 5. do pol 0. — vsako sredo in soboto.
Klofuta v plačilo. Klofuto v plačilo je dala neka gospa v tržaškem kinematografu »Argu-3u« nekemu mladeniču, ker si je dovolil med Predstavo preveč prostosti napram njej. Po Predstavi se je moral mladenič s zatečenim litem še zagovarjati na policiji. Čudil se je tam mladi mož, češ: »kako je vendar mogoče, da je Vedela, da sem jaz — saj je bila tema.«
Dolgoprsteži. Aretirani so bili včeraj: Anton Grego, 191etni mornar iz Trsta, ker je na Parniku »Albanija« ukradel kuharju Cezarju Ciligoj bankovec za 20 K; Franc Keržmanc iz Gline pri Ljubljani je ukradel v nekem preno-čišču mornarju Juroviču en par hlač, Simon Bosicca iz Zadra je izmaknil v prosti luki vet železnih kaveljev, ki so bili last »Avstro-Ame-
rikana«.	w .. _ .
O te ženske! Vratarica Marija Selan m neka sostanovalka v ul. Powziana pri sv. Jakobu sta se tako »prijazno« razgovarjali, da je slednjič prišlo do »običajnega božanja«. Vratarica ie bila težko poškodovana na levem sencu m -očesu ter morala iskati pomoči na zdravniški Uostaji. Ko so jo obvezali, je kar taka tekla na Sodnijo naznanit srčno Amaconko.
Samomor pri sv. Andreju. Sinoči po polnoči je našel redar na klopci pri sv. Andreju mladeniča, ki se ustrelil v usta. Dasiravno je redar takoj poklical rešilni voz, je z njim došli zdravnik našel mladeniča mrtvega. Pri njem so našli denarnico z večjo svoto denarja in 2 pismi. I o neki legitimaciji ki so jo našli pri njem so kon-štatirali, da je mrtvec Karel Godnik, pek iz Trsta, star 20 let.
Poskusen samomor. Vrtnar parka na Lip-skem trgu je sinoči, ko je hotel zapreti ob 7. uri park, zapazil mladeniča, ki se mu je zdel sumljivega obnašanja. Stopil je za grm ter ga opazoval. Mladenič se je vsedel na klopico in potegnil iz žepa steklenico ter začel piti. Vrtnar skoči k njemu, zbije mu steklenico iz rok in ga takoj odpelje v bližnjo lekarno. Mladenič je namreč izpil pol steklenice žveplene kisline. V lekarni so mu dali prvo pomoč, došli zdravnik s rešilne postaje pa mu je izpral želodec. Na to so ga odpeljali v bolnico. Imenuje se Rudolf I.
Ponarejalci denarja. Pred kratkem je policija aretirala Francoza Josipa Basso iz Lapena d’ Ambagne, ker so pri njem našli več avstrijskih, angleških in francoskih cekinov, ki so bili prav dobro ponarejeni. Na policiji pa mož ni hotel navesti pravega svojega stanovanja, kar je obudilo še večji sum. Nadzornik detektivov Titz je pa dognal, da je bil veren tovariš Francoza neki trg. pomočnik Gasparo Fridrik, trg. Pomoč, iz Zadra, ki je pa po aretaciji Francoza takoj zginil kakor kafra. Izsledili so ga v njegovem rojstnem mestu in ukazali aretirati. Med tem pa so uvedli hišno preiskavo pri nekem znancu Gasparota v ulici Riborgo ter našli za obešalom zagrinjal večje število takega denarja, kakoršnega so dobili pri Bassoju. Prijeli so še dve osebi, ki sta bili v prijateljski zvezi z Gas-parom. Nadejajo se dobiti še več sokrivcev.
Z gasilne postaje. Včeraj se je vnelo pohištvo stranke Bonelli v IV. nad. ul. Farneto 16. Po enournem gašenju so gasilci zapustili stanovanje. Škode je okrog 300 K. — Na stari borzi se je včeraj v prvem nadstropju strašno kadilo. Misleč, da kaj gori, so klicali gasilce. Ti so Pa samo konštatirali, da je bil dimnik pri neki Peči slabo ometen ali pa zamašen.
Štajersko.
Iz Spodnje Štajerske.
Vaša objava, da vpeljete v svoj list stalno rubriko za Štajersko je razveselila vso naso napredno javnost.	M	,	.
Imamo sicer svoj napreden list »Naročim list«, ki pa je preveč lokalnega značaja, imamo stalno rubriko v »Slov. Narodu«, a tudi to še ne zadošča.
Vendar^ pa imamo naprednjaki na Štajerskem hude čase, desnica in levica morata držati za orožje. Nemec bije po desnem klerikalec po levem licu, navdušenemu naprednjaku pa se nehote skrči pest, da bi se branil, da bi povrnil milo za drago, pa nima pravega glasila, da bi Potožil svoje težnje svojim bratom v Krajini, nima organa, s katerim bi pričel akcijo zoper klerikalizem in agitacijo za narodno napredno ide-
jo, ki je pri nas še v povojih. To izpričuje dejstvo, da zmagujejo pri volitvah kandidati Slov. Kmečke Zveze z veliko večino. Kaj jim pripomore do tega? Časopisi in podrobna agitacija. —Glavna moč in sila ležita pa v časopisju. Zato je treba dela, dela in zopet dtela, in nobena žrtev ne sme biti predraga za to, da se razširi tudi napredno časopisje med ljudstvom. Imamo v Celju sicer vodstvo, torišče, kjer se goji napredna ideja, z obžalovanjem pa moramo reči, da se je vse to z »Narodnim Listom« vred o-mejilo le na delokrog Celja in najbližje okolice. Maribor, kjer so bili prvi slovenski voditelji, kjer je začela pod Jurčičem, Tomšičem in Voš-njakom ter drugim kaliti napredna misel, pa nima dostojnega lista. Ne vem, kaj je temu krivo, ali malodušnost, ali brezbrižnost posameznikov, vsekakor pa je umevno, da tu krvavo potrebujemo naprednega lista.
Naj vrši torej »Dan« na Štajerskem to nalogo, naj razširja med prebivalstvom in najširšimi sloji napredno misel, naj pripravlja torišče za nove boje proti Nemcem in klerikalcem!
Iz Šoštanja. Na našo sodnijo prisvetila je po odhodu dr. Tertnika nova luč v osebi kazenskega sodnika Riharda Sellyey-a. Kar^ počenja ta prenapetež, presega že vse meje naše strpljivo-sti. Opustili smo dosedaj namenoma priobče-vanje posameznih lovorik tega heilovca, zdaj je pa gradiva za precej časa dovolj, torej na dan ž njim! Sel!yey jc vodja nemško-nacionaiiiega pevskega društva Velenje-Šoštanj, ustanavlja v Šoštanju Turnverein, prepoveduje podrejenim uradnikom obisk der v/indischen Vvirtshauser sploh, vsako občevanje mit den VVindischen itd., z eno besedo: on je hujskač prve vrste, ivi bi rad zastrupil še tiste revne kali naše zavednosti. Zato treba, da širša javnost spozna te^a Germana. Brezobzirno hočemo nastopiti z vsemi dejstvi na dan, da spozna svet s kakimi sodniki nas osrečuje Hochenburgerjev sistem na slovenskem Spodnjem Štajerskem.
Mariborski Sokol je priredil preteklo soboto odhodnico svojemu članu Josipu Sagadinu. Vsi udeleženci so se poslavljali s težkim srcem od svojega brata, ki jc bil priljubljen v vseh krogih na drugi strani pa jih je tolažila sladka zavest, da ga pošljejo v drug kraj kot apostola sokolske ideje in da jih bo vezala ista še vedno z njim. K besedi se je oglasu starosta dr. Rosina, podstarosta dr I ivko, predsednik trgovskega društva di. 1 ipus m drugi, ki so mu iskreno nazdravljali, m slavljencu se je videlo, da je komaj zadrževal sol-ze — saj se je poslavljal od svojih bratov.
Bil je vsestransko delaven in marljiv, držal ni nikdar križem rok, pogrešali ga nismo pri nobeni narodni prireditvi, in zato naj bo prepričan, da ga bo spremljala naša ljubezen vsik-dar in povsod. Na zdar!
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v četrtek se poje opereta iz ruske zgodovine »Caričine amaconke« z g. lličičem in gdc. 1 ha-lerjevo g. Križajem in go. Bukšekovo, g. Hor-skym in go. pl. Foedranspergovo, g. Povhetom in gdč. Vero Danilovo v glavnih vlogah. Vstopnina je znižana, dramska. — V soboto prvič izvirna noviteta prof. Antona Funtka drama »Tekma«, ki se godi v velikem mestu med umetniki. Borba stare in nove struje, klasike in modernosti, preteklosti in bodočnosti. Predstava za nepar-abonente (št. 43. abonir. predstav). — V nedeljo popoldne pri znižanih dramskih cenah Nestroyeva burka »Hudi duh Lum-pacij Vagabund« (za lože nepar), zvečer nepreklicno zadnjič velika lirska opera »Rusal-ka« (za lože par). — Prihodnji teden opereta »Dijak prosjak«. — Gospod Etbin Kristan je izročil ravnateljstvu svojo novo, jako efektno socialno dramo »Tovarna« v 4. dejanjih.
Oratorijski koncerti »Glasbene Matice« v dneh 13., 14. in 17. marca t. 1. Velika glasbena nadarjenost slovenskega naroda, ki sc je
kazala v stoletjih v lepi, preprosti slovenski narodni pesmi, se je začela dvigati v zadnjih desetletjih zbog temeljitega in sistematičnega gojenja glasbe — kot umetnost — v produkcijah slovenskih skladateljev in v reprodukciji ponajveč neumorno delavne »Gl. Matice« in drugih slovenskih pevskih društev, do vedno višje stopnje, kar je razvidno v edicijah »Gl. Matice« in »Novih Akordov«. Z izvirnim Sattnerjevim delom pa je dosegla najresnejši višek. O znamenitem delu bomo še obširneje poročali: Posebno razveseljivo dejstvo je, da more naša »Gl. Matica« ob letošnji 401etnici svojega obstanka in v svojem 21. letu rednega koncertnega delovanja izvajati tako velepomembno. izvirno glasbeno delo, izredne muzikalne vrednosti, kakor je oratorij P. H. Satt-nerja »Vnebovzetje BI. Device Marije« z izključno le domačimi močmi.
P. H. Sattnerjev oratorij »Assumptio« bo proizvajala Glasbena Matica meseca marca t. 1. na več koncertih. V kolikor smo pregleda-
li	partituro, ima delo lepe solistovske partije za sopran, tenor in bas, dvospeve, četvero-speve, moške in efektne mešane zbore. Matica se jako skrbno pripravlja, da sijajno proizvaja prvi slovenski oratorij. Sodelujočih bo baje okoli 300. O priliki proizvajanja se k delu še povrnemo.
Gledališko društvo na Jesenicah. V nedeljo dne 3. marca t. I. ob polu 8. uri zvečer uprizori »Gledališko društvo« v dvorani pri »Jelenu« na Savi dramo »Lukrecija Borgia«. Kdor je čital roman »Otroci papeža« mu je to ime gotovo znano in opozarjamo na to iz-vanredno predstavo vse ljubitelje dramske umetnosti. Naše »Gledališko društvo« zasluži, da ga vsestransko podpiramo! Torej v nedeljo zvečer vsi v gledališče!
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
TRŽAŠKA DEPUTACI.JA.
Dunaj, 28. februarja. Tržaško deputacijo komisije za povzdigo prometa je sprejel danes trgovski minister dr. Rossler. Kar se tiče telefonskih zvez, je minister izjavil, da je izdelal sam osebno načrt, da se izboljša telefonska mreža na jugu. V prvi vrsti se vpelje tretja zveza med Dunajem in Trstom, k ti zvezi se priklopi tudi dalmatinska telefonska zveza.
PROVIZUSKI PROCES STAPINSKEGA.
Krakov, 28. februarja. Danes je bila vročena strankam razsodba v provizijskem procesu proti Janu Stapinskernu voditelju poljske stranke glede izplačila provizije v znesku K 50.000. Tožba dr. Szajo\vicza je bila odklonjena.
ZGORELA TOVARNA.
Trst. 28. februarja. Danes je zgorela tukaj do tal tovarna za pohištvo Cante. Škoda je ogromna.
HELMSKA GUBERNIJA?
Peterburg, 28. februarja. Danes je ruska duma po dolgotrajni razpravi odklonila vladno predlogo glede ločitve helmske gubernije od Poljske.
OGRSKA POGAJANJA.
»
Budimpešta. 28. februarja. Ugotavljanje glede sporazuma med Kossuthovo stranko in vlado zadevajo vedno ob večje težkoče. Tekom današnjega dneva so se pogajanja in njih uspehi presojali jako pesimistično. Glede sporazuma z Justhovo skupino toliko časa. dokler ni ugotovljen sporazum s Košsuthom, ni misliti.
MIROVNA POGAJANJA.
Peterburg, 28. februarja. Navzlic vsem izjavam turške vlade, da odklanja vsaka mirov-
na pogajanja na temelju aneksijskega dekreta, je ruski zunanji minister Sasanov razposlal vsem velesilam okrožnico glede sporazuma na skupen korak v Rimu in Carigradu. Med vojskujočima se državama naj bi se sklenilo najprej premirje, ki bi dovedlo potem do koneč-nega miru. Med kabineti velevlasti se vrše sedaj dogovori o načinu, kako bi se izvedel ta korak v Carigradu in v Rimu.
PORAZ MLADOTUP^OV.
Solim, 28. februarja. Pri volitvah v mestni svet solunski, ki je bil doslej v mladoturških rokah, so kandidatje mladoturškega komiteja »Edinstvo in napredek« doživeli popolen poraz. Značilno je, da so Mladoturki doživeli ta svoj prvi poraz ravno v Solunu, odkoder se je svoje dni začela razširjati mladoturška ideja. Brezdvomno bodo te volitve vplivale tudi na volitve v turško zbornico.
KRETA.
Dunaj. 28. februarja. Poročila iz Krete so vedno vznemirljivejša, v mestu Canea se vrše spopadi med Mohamedanci in kristjani. V pristanišču so usidrane angleške in bojne ladje. Velevlasti stoje šc vedno na stališču, da se vzdrži na Kreti sedanji položaj.
Pariz, 28. februarja. Tripelententa. Anglija, Rusija in Francija predlože kretskim signa-t urn im silam predlogo glede reokupacije Krete.
Pariz, 28. februarja. Angleška in francoska vlada odpošljeta vsaka po tri bojne ladje na Kreto. Na ladjah ne bo samo moštvo, pač pa tudi čete, ki se bodo na otoku izkrcale.
CENSTOHOVSKI PROCES.
Pjotrkov. 28. februarja. Danes je ves dan trajalo zaslišanje obtožencev, zaslišale so se tudi nekatere priče. Obtoženi pater Maczoch zatrjuje, da ni ubil svojega strica Vaclava v pijanosti, marveč pri nekem prepiru, potrdil je pa, da je napol mrtvemu podelil zadnji blagoslov In ga na to zadavil, ker se je bal, da ne bi prišel kak nepoklican v bližino, kateremu bi lahko ranjeni še vse povedal. Kar se tiče njegovega razmerja s soprogo ubitega strica so-obtoženko Heleno, pripoveduje pater Mcazoch, da je spoznal Heleno povodom velikega pro-ščenja v Čenstoliovi, ko je prišla k njem k spovedi. Maczocli trdi. da je bilo to njih razmerje je platonsko. Ta izjava spravi v smeh ves sodni dvor in poslušalce. Helena Maczo-chova noče izpovedati ničesar, ne odgovarja na nikaka vprašanja in trdi venomer, da je nedolžna. Tudi drugi soobtoženci izjavljajo, da so nedolžni!
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. NajmaiJSI znesek 50 vinarjev. Pismenim vpraSanJem je |»rilo2ltl znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se i»lu6nj<‘Jo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov
oli ti. uri zvefler.
Lepo stanovanje ali dve mesečni sobi (po K 24) se odda s L aprilom mirni stranki v vili Streliška ulica št. 32.	180—2
Meblovana zračna soba s posebnim vhodom in razgledom na cesto se odda: Rimska cesta št. 2, I. nad. levo.	181—2
Meblovano sobo če mogoče s hrano doma,
se išče s 15. marcem. Ponudbe pod »Koncipi-jent Ljubljana« na Prvo anončno pisarno.
Šivilje in vajenke se takoj sprejme. Kje, pove Prva anončna pisarna.
Iščem dobro ohranjen pokrit otročji voziček. Ponudbe sprejema Prva anončna pisarna.
183—2
- 156 -
pak tudi radi izredne duhovitosti... In to v času, ko je bila oblastnija z vso strogostjo tem nesrečnim bitjem vedno za petami, med tem ko so brumni pridigarji zastonj denuncirali in s prstom kazali na nezaslišane škandale v visokih krogih. Danes kakor takrat, o ve male pariške krulioborke, se ni nihče menil za vas, da bi vam pomagal — morebiti takrat še malo manj, kakor danes! — In pridejo tre-notki, ko vam ostane na izbiro le dvoje: telesna lakota ali telesno veselje.. eno enako, kakor drugo ...
Pa vrnimo se k Passvantu. Komaj se je ogledal v vrvenju, že je stalo pri^ njem bledo dekle, črnih, globokih oči in se žalostno nasmehnila:
— Dober večer, lepi kapitan. Ali mi nočete storiti dobrega dela? ...
— Šmenta. se je posmejal Hardy. Kako, da bi ne hotel!
— Hvala. Slutila sem takoj. Gre enostavno za mojo večerjo. Poglejte, moj gospod, od včeraj sem imela v ustih le grižljaj kruha.
In lepo dekle se je trpko zasmejalo.
Passavant je zakopal roko v mošnjo, potegnil iz nje zlat in ji ponudil rekoč:
— Oprostite, da ne večerjam z vami. Pa nisem lačen. Prosim vas, vzprejmite to-le.
Dekle s srebrnim pasom je vzelo novec, pogledalo in vzkliknilo:
— Ali je to vendar zlat!... Resnično... nisem...
Trepetala je. Dar se ji je zdel neverjeten. Hardy pa ji je že zamahnil v slovo.
— 153 —
bila to kraljica sama. Nič ni rekel, le v svojem srcu je blagoslavljal kraljico in si prisegel, da da zanjo poslednji dih svojega življenja, ako bi bilo potreba.
Pozdravil je Saitana z lahkim naklonom, vrgel čez rame posušeni plašč in odšel, ne da bi mu Saitano rekel z bogom:
Slednji je zapahnil vrata in obrnivši se, je zagledal veliko suho žensko že sivih las. katere oko se je mrzlo upiralo vanj.
— Vraga, Gerande, ali moraš vedno prisluškovati? je rekel čarovnik. Vse si videla in slišala, kaj ne! Kaj praviš k vsemu temu?
— Pravim, je odgovorila Gerande, da ste napravili glupost, ker ste spustili tega mladeniča.
— Pri vseh besih, očividno ne veš in nisi skusila njegovih jeklenih klešč! Pa bodi brez skrbi, poiščem ga drugje. Začetek je storjen. Velike reči so v teku. Kraljica potrebuje slepih psov. In ta bo eden izmed najudanejših, zvest do smrti...
— Kljub temu. je rekla Gerande. bila je glupost izpustiti ga!
Tokrat je ženska spregovorila te besede s tako ledenim povdarkom. da je učenjaka spreletelo do mozga in bilo mu je, kakor da bi mu zlovešča ptica težko sedla na tilnik. Pa stresel se je slabosti in pričel filozofirati.
— O revščine! Kaj mi je do francoskega prestola, do prestolov vsega sveta, do vsega. vsega! Na delo! O Gerande. Cilju se bližam. kajti slutim, da sem našel, kar sem iskal! Veliko delo! Zmaga življenja nad smrtjo! Večnost je osvojena!...
Hiša Salnt-Pol.	39
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda.
o .rniuif?;
lila listam' ‘ *
== v Ljubljani :::::::::::::::::
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
□ □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. '
Solidna in točna postrežba.
□ □
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
se
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
V
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica.
V	'
SENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba tTg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMZGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince,
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
Umetni in trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trgovina CTretlic:
Šelenburgova ulica štev. 3.
"Vrtnarija.:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
Kupi se takoj rabljeno
Ponudbe na .Prvo anončno pisarno”, Frančiškanska ulica 8.
U se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
Kompanjon
se išče za dobro vpeljano, rentablo podjetje, ozir. se podjetje tudi proda. Tudi dober potnik se sprejme.
Pismene ponudbe na „Prvo anončno pisarnoa v Ljubljani pod „Kompanjon 1000“.
Severomorske ribe:
kablian, morski losus po 80 vin., vahnja, angler po K 1*20. Polenovka, popolnoma po kapucinskem načinu namočena, po 56 vin. kilogram, kakor tudi vsakovrstne jadranske ribe po najnižjih cenah se
dobe v postnih dneh pri tvrdki
T. MENCINGER v Ljubljani.
mA
IS
Angleško	sklad
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča svojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih oblek ........ za gospode in dečke, ter oblekce za otroke..
       ........ ........1.1.  .. , ■ ..-■■■Lil-..       ■	■. .
Velikanska izbera najnovejše konfekcije za dame in deklice, ter berolinskih - - - -...........in	pariških	modelov....- - - - •
Cene priznano nizke !
Ke,8,C: ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani. “md
Stritarjeva, ulica wtov. ££, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4iL°L 2 o
— 154 —
Ko je tako govoril, se je skoro zamaknil, postava mu je čudno zrastla v skoro fantastične dimenzije in njegove oči so žarele, kakor živo oglje. Vzdignil je prst in nadaljeval s trpkim glasom:
— Resnico imam. življenje, neskončnost! Ha. ljubezen, Vladohlepnežl, sovraštvo, vojske, polomi, pokolji monarhov, mogočnost Izabele, blazhi kralj, vse to je le igrača!... Igrača, ki me tazvedruje in se z njo odpoČiVam po delu...
Zamislil se je, nato pa je pomignil Ženski in rekel:
— Pridi Gerande, poglejva k Lavri d" Ambrun...	J	■
— K materi male Roselys, je pristavila brezbrižno Gerande.
In oba sta odšla po lesenih stopnjicah, ki so^ se po polževo Vzdigovale v zgoTnji del hi se.
Med tem se je bil Passavant odstranil od kraja, kjer je hotel najti upanje, a je odšel z bridkostjo v srcu. Nevihta se je bila polegla, po ulicah so se pretakali toki vode in redke nebu so se gnali orjaški temni oblaki, izmed debele Japlje so odskakovale v kalužah. Po katerih so pokukale migljajoče zvezde na temnomodrem nebu. ki se je zdelo, kakor umito in Uglaje.no.
PaSsavant ni bil vdan slabostim notranjega razmišljevanja. Vse pa, kar je bil ravnokar slišal, ga je navdalo s čudno praznoto in hodil je po ozkili ulicah brez misij in želja..
Končno še je znašel med množico ljudi, pod lučmi, ki so metale‘Svetlobo po ozki ulici. skozi katero bi se ne prerili trije konji
TUJ
—	155 —
vštric. Luč je prihajala od navratnih svetilk mnogih kabaretov, ki so ostajali odprti kljub ukazom in prepovedim celo noč do rane zore.
V	vsaki hiši se je nahajal kabaret v pritličju ki je pričel živeti ? mrakom in ugasnil z jutrom. Tropa ljudi se je gibala sem in tja, prihajali so in odhajali, izmenjavali besede in pogovore, suvali se in rezki glasovi so se mešali vse vprek. Večina je bila oborožena, bili so vojaki in skrbno zakriti plemiči.
Sem in tam je kriki za hip potihnil, v naslednjem trenutku so se križale psovke, z izbruhi kletvic, jekla so se zasvetila nad glavami in se objela z zvonkim žvenketom; nato kriki ranjenca ali umirajočega, ki so ga odnašali in tok razbrzdanosti in veselja je zopet zalil ulico.
V	sredi te množice so se gibale same, ali pa v skupinah po dve ali tri mlade ženske, vse skoro resnično lepe: nekatere brezbrižne, gibajoče se v bokih in v svesti si svojega početja, druge glasne, smejoče in vse v bogatih svilenih oblekah in v kožuhovinah in z odZnaki, kakor jih predpisoval zanje ukaz z leta 1367.; odvihan ovratnik, šojina pera v laseh in srebrn pas okoli ledij.
Ta ulica se je imenovala Dolina Ljubezni.
Večina teh, prodajalk veselja, ki so se usedle, v tej zloglasni ulici je bila spodobnejša in solidnejša, kakor njih tovarišice, volkulje iz ulice Coupe-Gueule ali žalostne radostnice iz ulice Tyron in Baillle-Hoč. Dolina Ljubezni je nudila veliko slikovitejšo podobo očem, kakor žalečo, za strogo moralo. Mnoge teh sprehajalk niso bile , znane le radi lepote, am-
k A &IM
N se
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan, Trevlsaiu ulica Fontana, Bajc, ulica Geppa, Lavrenčič, Vojašnični trg, Pippao, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Gramaticopolo, ulica Barriera. Rončeli, ulica S. Marko, Rankei, ulica del Rivo štev. 22* Bruna,, ulica del Rivo štev. 44, „ ulica St. Martiri, Bilan, ulica Covana štev. 14, Raunacher, Čampo Marzio, Retinger, ulica Grumulo, Scliimpif, državna železnica. Geržina, Rojan, Maže, ulica Miramar, MagOlO,: ulica Belvedere, Hreščak, ulica Belvedere,
Vivoda, Rojan,
Šeguiin, ulica Industria, Sekovar, Vojašnični trg, ScJtrnelzer, južni kolodvor, Ivan Treven, Bazovica pri Trstu.