PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARO0NE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravni*! prostori: 1657 South Lawndale Ava. Office of Publication: 1607 South Lawndale Am Telephone, Rockwell 4004 M ÄJTVÄ CHICAGO S3. ILL* PONDELJEK. 11. JUUJA (JULY II). ISM Um Act of Coogr— m aim I. Mt». SubocrtpHon 8840 Yearly ŠTEV.—NUMBER 140 far nail Inf at special rate of poataaa provided toe Ip »action 1101. Act pf Oct I. HIT, authorised on June 4. 1111 Američani bodo ostali v Berlinu kljub sovjetski blokadi Državni department naznanil posvetovanja z Veliko Britanijo in Francijo. Manevri ruskih padalcev v zračnem koridorju « Washington. D. C* 17. jul. — Lincoln White, uradnik državnega departments je dejal, da A-merika ni revidirala svojega stališča glede Berlina, odkar je državni tajnik George C. Marshall naznanil, da bodo Američani ostali v mestu kljub ruski blokadi. Sovjetska vlada je odgovorila na note Amerike, Velike Britanije in Francije, ki so ji bile doc stavljene 6. julija z zahtevo, naj prekliče blokado zapadnega Berlina. V odgovoru je zvrnila vso krivdo za kritično situacijo v Berlinu na zapadne države. V odgovoru je sovjetska vlada obdolžila Ameriki, Veliko Britanijo in Francijo kršenja dogovorov in zaključkov, ki so bili sprejeti v Jalti in Potsdamu. Ti določajo demilitarizacijo in demokratizacijo Nemčije, da ne bo nikdar več ogrožala miru. , Sovjetska vlada je poudarila, da je blokada zapadnega Berlina direktna posledica kr&enja sklenjenih dogovorov in zaključkov. Amerika, Velika Britanija in Francija so se brez poavetovanja z Rusijo odločile za razkosanj« Nemčije in ustanovitev separatne • vlade v za-padni Nemčiji. 1 White jo dejal, da izjava državnega tajnika Marshalla. da bo Amerika kooperirala z Veliko Britanijo in Francijo, šc drli. Letala zapadnih drfav bodo dovažala živila in druge potrebščine prebivalcem v zapad-nem Berlinu. Berila, 17. Jul. — Ameriška vojaška vlada je povedala nemškemu ljudstvu, da je ves civiliziran svet demonstriral popolno solidarnost z zapadnimi državami m obsodil "brutalnost" ru- ske blokade zapadnega Berlina. Blokado je označil za neznosno in jo primerjal akcijam Hitlerjeve nacijske vlade. Ameriška vojaška vlada je izjavila, da imajo Nemci vso pravico dd zahteve za preklic ruske blokade. Apelirala je na vse, naj jo podpirajo. Nemški list Taegliche Rund-schou, ki izhaja v ruski coni, poroča, da bodo sovjeti ovirali polete ameriških in britakih transportnih letal skozi koridor med Frankfurtom in Berlinom. Sovjeti so že opozorili Američane in Angleže, da bodo imeli ruski padalci manevre v zračnem koridorju. Britski polkovnik „ H. M. Wright, član kontrolne komisije, je dejal: "Rusi ne moiejo storiti ničesar glede revizije pravil letalskega prometa v zračnem koridorju brez vojaške akcije. Pripetile se bodo nesreče, ako bodo manevri ruskih padalcev ovirali letalski promet." General Lucius D. Clay, ameriški governer, je bil obvelčen o manevrih ruskih padalcev. Na sestanku s časnikarji v Frank-furtu je ponovil izjavo, da se Američani ne bodo umaknili iz Berlina in da bodo ameriška transportna letala še nadalje dovažala živila tn drug« potreb-|činp prebivalcem y vpadnem Berlinu. Rusi so odredili blokado zapadnega Berlina pred štirimi tedni. Domače Komiifforma spet udarila po Titu Obdolžila ga je izdajstva inter-nacionalizma Truman odstavil generala Meyersa Washington, D. C., 17. jul. — Predsednik Truman je naznanil, da je bil general Bennet E. Meyers izločen iz seznama letalske sile. Kot tak je general prejemal mesečno penzijo $540 Meyers je bil na obravnavi pred sodiščem spoznan za krivega korupcije in obsojen v zapor. Gr-madil je profite z oddajanjem kontraktov letalskim kompani-;iam v vojnem času. London. 17. jul. — Kominfor-ma (komunistični informacijski biro) je ponovoo udarila po maršalu Titu in voditeljih jugoaU» vanske komunistične stranke. Očita jim, da izvajajo teror v Jugoslaviji. Kritika je v glasilu Kominfor-me, ki izhaja v Bukarešti, Ru-munija. Glasilo prayi, da bodo na peti kongres jugoslovanske komunistične »tranke v Belgra-du prišli ustrahovani Titovi podpredniki, ki ni morejo govoriti v imenu večine članov stranke. Zasedanje kongresa se bo pri čelo prihodnjo sredo, Sest komunističnih strank, med temi ruska, so zavrnile povabilo, naj pošljejo delegate na kongres Povabilo jim je bilo poslano potem, ko je Kominforma obsodila maršala Tita in voditelje «tranke in jih obtožila, da so se izneverili Marka-Leninovi liniji. Glaailo Kominforme pravi, da je izbiranje delegatov za kongres jugoslovanske komuniatič ne stranke popolno potrdilo teroristični značaj režima "Ustrahovani člani stranke ae ne drznejo izražati mnenja v javnosti o režimu," pravi glasi lo. "Sleherni član. ki se ne stri nja a nacionalističnimi pojmi voditeljev stranke, se bi izpostavil težki kazni Delegati ao bili izbrani po zaslišanju" Glasilo )a obdolžilo mariala Tita izdajatva proletarskega in trrnarionalirma. Bolgarski protikomuni sti aretirani v Turčiji Manbul, Turčija, 17. julija — Turške oblasti so aretirale štiri bolgarake protikomuniste, ki so dospeli z letalom v Istanbul z dvema mrtvima članoma letal- JublleJ ABZ Ely, Minn. — Nova Doba, gla silo Ameriške bratake zveze (ABZ), je 14. julija izšla v jubi le j ni izdaji na 16 straneh ob pri liki 50-letnice obstanka te bratske jednote. Do leta 1941 je bilo njeno uradno ime Jugoslovanska katoliška jednota (JS KJ). Ustanovljena je bila 19. ju lija 1888 na Elyu, in sicer kmalu po konvanciji KSKJ, ki se ji vršila v Pueblu, Colo. K«r min nesotaki delegati in člani niao bili zadovoljni z zaključki kon vencije, ao se odcepili od KSKJ in ustanovili svojo jednoto. Agitacijo ao vodili v Glasu Naroda, ki je bil uradno glaailo jednot« do l«ta 1025, ko je jednota začela izdajati lastno glssilo Novo Dobo. ABZ je drugg najstarejša podporna organizacija slovenskih priseljencev v Ameriki. Njeno skupno .članstvo v obeh oddelkih na podlagi certifikatov šteje približno 30,000, njeno premoženj« pl okrog $4,000,000. Smrt člana SNPJ Be 11 aire, O. — Dne 15. julija je naglo umrl Louii Pavlenič, tajnik-blagajnik federacije društev SNPJ za južni Ohio in W. Virginijo t«r član društva 258 SNPJ in dolgoletni dopisnik Proavet«. Doma je bil iz Ka stva v Istri in dne 1.' avgusta b bil Har fi kt. Tukaj sapuWa ženo in druge sorodnike. Nov grob na tapadu Hogeland, MoiK. — Po dolgi bolezni J« umrla Neža Modlc, stara 54 l«t in roj«na v Cl«y«-landu. Tukaj zapušča moža, štiri hč«ra in dva sinova, v Cle-velandu pa štiri sestre in enega brata ter eno sestro redovnico v Chicagu. Jeklarska korpora-cija zvišala plače Veljavnost pogodbe z unijo podaljšana Pittsburgh. Pa« \f. jul. — Kor-poracija United States Steal je zvišala plače 170,^00 delavcem in naznanila, da bp kmalu zvišala tudi cene. Povprečno zvišanje j« 13 centov na uro. Philip Murray, predsednik joklarake unija, je dejal, da je zvišanj« plač« velika zmaga. On je tudi preda«dnik Kongresa industrijskih organizacij Benjamin F. Fairl«ss, predsednik korporacij«, je izjavil, da bodo korporacija in njene podružnice po študiju stroškov zvišali cen« j«klu. Naglaail j«, d« m morajo c«n« usoglasiti z večjimi stroški produkcije. Publikacija Iron Age, glasilo jeklarske industriji, je napove dala, d« bo cena gviftana za deset dolarjev na tono. Pred nekaj meseci ao jeklarske komps-nije zvišal« c«no ga p«t dolarjev na tono, kar j« povzročilo kriti ke v kongresu. Murray je naznanil dosego sporazuma a korpOHicijo United Stat«« Steel gl«dt ; podaljšanja veljavnosti s«dsnj« pogodbe do 30. aprila 1. 1950. Unija «i j« pridržala pravico do obnove pogajanj o plačah in socialnem zavarovanju in oklica stavk«. Zvišanj« plač« j« stopilo takoj v veljavo. Povpračna plača J« sedaj $1.00 na uro. Pogajanja, ki so r«zultirslg v dosegi spora zums med korporacij o in unijo, so trajala šest tadnov. Fairless j« v aprilu ngsnanll, da korporacija n« bo prtgtala na zahtevo unij« glede svlšaiija plačo. V teku pogajanj j« revidiral stališče in se odločil za zvišanje plače. Naznanil je, da bo korporacija zvišala plače tudi pisarniškim delavcem. Pričakuje se, da bodo tudi druge jeklarske kompanije sledile zgledu korporscij« United Statas Steel in zvišale plače. Jeklarska unija CIO ima skoro milijon članov. Ameriški bombniki na poti v Anglijo Ekonomske akcije proti Sovjetski uniji Washington, D. C.. 17. jul. — Amerika je naznanila ojačanje svoje letalske sile v Evropi. Po-slala je 60 bombnikov in letečih trdnjav v Anglijo. Ojačanje ameriške letalske sile «e smatra sa nadaljnji korak v preizkušnji moči • Sovjetsko unijo, ki je blokirala tapadni Berlin. Naznanilo pravi, da so se Amerika, Velika Britanija in Francija odločile za ekonomske akcije proti Rusiji, da zlomijo sovjetsko blokado Berlina. , Ameriško poslaništvo v Londonu je izjavilo, da bodo ameriški bombniki in leteče trdnjave o«tale Štiri tedne v Angliji, nakar bodo odletel« v zapadno Nemčl-jo. Ameriška letalska sila v Nemčiji je bila povečana. Bombniki in leteče trdnjave so odletele v Anglijo x baz orl Tampi, Fla„ Rapid Cityju, SX>, in Galvestonu, Tex. Vojaški krogi v Washingtonu so izjavili, da bo navzočnost mogočne ameriške letalike «11« v Evropi opozorilo Rusiji, da so zapadne države pripravljen« zs akcijo. 17. jul. ~ Vlada pro- varnostni svet zahteva končanje sovražnosti i Naslovil je ultimat i*-dom in Arabcem AMERIŠKO RESOLUCIJA SPREJETA Lak« Bucceea. N. Y« 17. jul. — Varnostni svet Združenih narodov j« pozval Žide in Arabc«, naj ustsvijo »ovražnosti v Palestini v treh dneh. Ako ■« n« bodo odzvali pozivu, bo svet odredil diplomatične in ekonomske sankcije ter vojaško akcijo. Poziv j« v bistvu ultimat. U-ključen j« v ameriški resoluciji, ki jg bils sprejeta ns seji varnostnega svets z devetimi proti enemu glasu. Argentina s« je vzdržala glasovsnja, Sirija je glasovala proti, ra resolucijo pa so glasoval« Am«rika, Velika Britanija, Rusija; Ukrajina, Francija, Kitajska, Belgija, Ko-lombljg in Kanada. Resolucija naglaša, da situacija v Palestini ogroža svetovni . mir in ds je potrebne akcija mi«rja Attleeja jg naznanila, da 1 varnostnega svets na podlagi se bo parlament sestal na Urad-čarterja Združenih narodov. (nem zasedanju, če se bo kriss Kolektivne in driaVne kmetije v Rumuniji Bukarešta, Rumunija, 17. jul. —Vlada je naznanila uveljavlje-nje sistema zemljiških reform. Sledila je zgledu Sovjetske unije v ustanavljanju kolektivnih in državnih kmetij. Tak «Istem je bil sprejet v Čehoslovakijl, Bolgariji in ruski okupacijaki coni v Nemčiji. Trst bo deležen pomoči Sprejet je bil v organizacijo ekonomske kooperacije ske posadke. Obtoženi bodo umora in postavljeni pred turško sodišče, ki bo določilo kazen. voditelji italijanske komunlstlc ne stranke preklicali stavko Rim. 17. jul. — Vlada preml-erja Alcida de Gasperija je naznanila, da so voditelji komunistične stranke preklicali generalno stavko, ki je paralizirala vse industrije in promet. Okll-cana j« bila po atentatu na Pal-mira Togliattija, voditelja stavke. Togliattija je obstrelil in t«žko ranil štud«nt Antonio Pallante pred poslopjem poslanska zbornice. Stavko je oklicala Splošna delavska konfederacija, ki j« pod komunistično kontrolo Atentat je «prožil demonatra-cije in izgrede v italijanskih mestih in industrijskih središčih En izgradnik je bil ubit v Mila-nu. dva pa v Bariju. Trinajst oaeb ja bilo ranjenih v bližini Neapla. ko sta bili vrženi dve ročni granati v teku bitke m«d komunisti in desničarji. Devetnajst oseh |e bilo ran lenih v izgredih v drugih mestih Ogromne množice ao se 1 brale v Rimu po atentatu na Togli- attija in zahtevale resignacijo De Ga«p«rlj#ve vlade. Ljudje so vpili "Proč z vlado!" in "Revolucija. revolucija!" V mestih industrijske severne Italije m/ razkačene množice za» barikadiraie ceste, izvršile naval« na jetnišnicc in /as«gle tovarne, Več sto tisoč ljudi jo morslo ostati doms. ker j« stavka ustavila železniški promet, Električne central« v Rimu in drugih m«stih ao moral« ustavi ti obrat. Oblasti v Genovi, pristanišč, nem mestu, so oklicsle Izjemno «tanje, ko m delavci poctavili topove in atrojnice za barikadami na ulicah Vlada je poslala vojaške čet« v Genovo Člani D« Gasparijeve«a ka bineta ao lm«ll v«č sej. na kat« rih so razpravljali o kritični si tuacijl. Zae«danje državne zbornice i« bilo suspendirano Tofliatti )« v rimski bolmant ci. Zdravniki ao izjavili, da bo okreval. Paris, 17. jul. — Svobodno tržaško ozemlje je bilo sprejeto v organizacijo evropske ekonom skl kooperacije in bo deležno ameriške pomoči na podlogi Marshallovega načrta. Sprejet j« je predlagal Italijanski poslanik Pietro Quaronl. Ozemlje bo dele/no pomoči in kreditov, daai dogovor še ni ra tiflciran, v tem in prihodnjem letu. Naznanilo ne om«nja, ali bo d«l tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko administracijo, deležen pomoči. Mnenje pre vladuje, da j« bo eventualno de-ležan, k«r j« Integralni kos «vo-bodnega tržaškega ozemlja I ta iijanski zunanji urad je iziavli da se psrišks odločitev začasno nariHa I« ns ameriško-britsko cono svobodnega tržaškega o zemlja. Pershing bo pokopan na narodnem pokopališču Washington, I) C.. 17 jul — General John J Pershing. ki je umrl v četrtek zjulra|, v bolnišnici, bo pokopan z državnem in vojaškimi častmi na narodnem pokopališču Arllngtonu v pondeljek On je bil vrhovni poveljnik ameriških armad v Evropi v prvi svetovni vojni V vojaški bolnišnici Walter Ree< je bil ««Um lat Ob smrti )e bil sdar «7 let. Sedmi čl«n čarterja določa «ko nomsk« in diplomstične sankcije ter vojaško akcijo sa vzpostavitev miru. Začasna vlada Izrsglg, Židovske države, j« naznanila, dg s« bo pokorils ultlmstu, ki zahtava končanj« bitk v Palestini, sko n« bodo arabski d«š«l« sgvrnUe ultlmsts fi Slednji so pr«| sa vrnile apel varnostnegs svete sa podsljšsnje premirja. Sankcija proti arabskim de-»lam bodo odrejene, 6« s« ne bodo uklonile. Orožj«, strelivo in drugi vojni material bo od t«gnj«n arabskim agresorj«m, na razpolago pa bo Židom, Amerika bo preklicala odredbo, ki pripoveduje pošiljanje orožfs žl dovski državi v Palestini, Poučeni krogi v Lake Successu so uverjeni, ds se bodo Arsbci podali. Amerika In Velika Britanija «ta povečali pritisk ns g rsbake voditelje, zlasti na tram ordanikeg« kralja Abdullahs, utk Velike Britanije. Abdullsh, e poveljnik arabske legij«, v ka terl služIjo britski vojaški častniki. Legij s dobivs od Velike Iritanije letno subvencijo |H, 000,000 Ako &» bo Ablullah podal, mu bodo sledili drugi arabski voditelji. tot posledica blokade zapadnega Berlins poostrila. * » Francija predlaga razgovore o Nemčiji Pariz, 17. julija.—Francija je predlagala razgovor« i represen-tanti Amerike, Velik« Britanija, Belgije, Holindiji in Luksem-burške o sapadni Nemčiji. Bestall naj bi s« v Parizu v prvih dneh avgusts, Predmet razgovo« rov naj bi bila priporočila, ki so bils predložena londonski konferenci pred nekaj tedni. Doma va «e, da jg Francija sa ustanovitev dveh komisij. Ens nsj bi študlrsls meje držav zapadne Nemčije, druga pa «eslavila načrte glode kontrole industrij v Porurju, ki je pod britsko okupacijo. > .......... ■ C ris wold bo razrešen dolinosti Atene, Grčija, 17. jul.-Dwight P Grlswold, načelnik g-meriške pomožne misije v Grčiji, bo lazrešen dolžnosti, pravi naznanilo. Njegovo delo bo prevzel Henry Grady, novi ameri» ški poslanik v Atenah. Griawold je nedavno izjavil, da ae je odločil za resignacijo kot načelnik misije. kongres se bo sestal na izrednem zasedanju Republikanci označili sklicanje za politi• ¿en manever KONVENCIJA "RE-BELNIH" DEMO: KRATOV Waahlnglon. D. C.. 17. jul. — Predsednik Truman j« «klical izredno zasedanje kongresa sa 26. julija. Republikanci so takoj osnsčlli sklicanje sa politično potezo in manever, v volilni kampanji. Truman je dejgl, da situacija zahteva izredno sa«idinjg kongresa, pojasnil pa nI "novi krize", Republikanci pravijo, da je krisa Trumanova kot predsedniškega kandidata in demokratske stranke. Predsednik se jg poslužil oblssti, ki mu jo ds-je federslns ustsvs, ko ji ngsns-nil izredno zssedsnj« kongr«ss. Senator Wherry, repubilksnec is Nebraska, j« dejal: "Pr«ds«dnik Truman ima oblast do sklicsnjs izrednegs ss-sedanjg kongresa, toda v ozadju so drugI rszlogi, osnovani ns hi* navščinl. On hoč« odvrniti pozornost ljudstvi od vprišanjs civilnih prsvlc, ki j« bilo prid-m«t vroči debste ns konvenciji demokrstskg strsnke. Trumsrt ve, ds so dimokritl ii jušnih držgv, n« republikmcl, vodiU opogicijo proti spnjitju prog rima civilnih prsvlc ng «gdnjem siudanju knngiana" g Senator Vandenberg, rgpubli-kanic iz Michigan! In niMinlk odseka za sunsnjg sidiVi, jg tudi komentirgl Trumsnovo akcijo, "Sklicanje izrednega zaseds-naja kongresa j« zadnji gists "umirajoče Trumsnovg adminia-trscije," j« dejsl. "Ni varji-mam, da bo Truman dosagel «voj namen." Birmingham. Ala.. 17, jul — "Rebelni" demokrati is julnih držav se bodo sestali ni konvenciji v tem mestu. Pričakuje se, ds se bodo konvenciji udileš«li d«mokrsti, ki so vodili opozicijo »roll iiključenju progrimi civilnih pravic v platformo demo-tralske «tranke na konvanelji v Phlladclphiji. Konvencijo je sklical Fielding Wright, governer držgve Mississippi. obrambni načrti predmet disi zu v londonu in washingtonu Londoa. 17. jul. — Razgovori med poslaniki zapadnih djžav se nadaljujejo v Londonu in Waahingtonu. Glavni pr«rim«t «o obrambni in vojni načrti pro ti Rusiji, ker ae je napetost med zapadnimi državami In «ivjeti povečala zaradi ruake blokade Kapednega Berlina, Ameriški poslanik Lewl« Douglas v l/mdonu je dvakrat obiskal bntskeg« zunanjega ml-nistra Krnesta Bevlna. Po rar-eovoru med njima so se čl«nl Attlejeve vlade «ostali na Izredni seji In razpravljali o korakih, ki bodo podvzeti v /vezi s borbo med zapadom In vzhodom Bevlna je pozneje oblakal franco-«ki poslanik Rene Maaalgll. Doznava «e, da sla Douglaa in Bevln za odločno akcijo proti sovjetom, d oči m Maaalgll priporoča previdnost Dal je razumeti. da Francija ne bo šla pre. daleč, ker «i noče nakopati Je/e Sovjetske unija Diskusije ao v teku v W«sh-ingtonu mad državnifri podtaj- nikorn fUilierlom A. Ijrvrttom irt I poslaniki Francije, Velike Urita nij«, Belgije, Holandlje In Lu-' kaemburške. Te države mi usta. novile vojaško svežo proti Rusi ji na konferenci v Bruslju, Bel glja. j Poročilo pravi, da mt ae Lo vett in poslaniki izrekli za raz-j tegnltev vojaške zve/e. V proti sovjetakl blok skušajo dobiti Avedsko, Norveško in Italijo Avedaka, ki je so««da Kualje, je že naznanila, da ae ne bo pridi u žila bloku i Francoski poslanik Renri lion net je d«jal, da bi uključltev Italije v blok lahko sprožila vprašanje tudi uključitve faši stične ft penije Naglasll je. da je Francija proti uključitvl Apa nije v blok I/rvett je omenil da bo morda pridobil Irsko za vstop v blok !r«ka s« smatra za važno letalsko bazo v strategiji zapadnih držav Britski poslgnik Oliver Frenk« j« sveto val l/ovetlu. naj skuša pridobili Ir ako z« vstop v blok, zeeno pa je ng|lg*0. d« VtliVa Britanija 'ne bo storila nobenega koraka ,v tem o/iiu. Komisija dala zadoščenje dr. Condonu Washington, D. C., 17. jul. — Komisija za atomsko energijo Je dala popolno zadoščenji dr, C. J. Condonu, direktorju federalnega biroja standardov. Kongresni odsek za neam«rlšk» aktivnosti je pred nekaj m«««ci obdolžil dr Condonu. da ji Imel zvez« z nekim ruskim šplonom Načelnik komUije j« David E Lillenthal. On je dejll, da je obdolžltev brez podlagi In da nI nobenega dvorna o lojalnoati dr. Condona. Odbor za jugoslovansko pomoč končal aktivnosti ■New York, 17 Jul — Ameri-Ik i odbor za pomoč Jugoslaviji, čigar častna načelnica je mr«. Eleanor Rooaevelt. vdova pokojnega predsednika, je končal aktivnosti Z I a t k o Balokovlč, predsednik «»dbora, je naalovil pisma direktorjem in aponaor-Jem, da okolnoati več ne narekujejo obstoja (tdbora, ki je bil u-sta nov I jen v vojnem času Federalni justični tajnik Tom Clark je 29 maja naznanil, da ja odbor v seznamu prevratnih organizacij Balokovlč ja Izjavil, da Je odločitev glede razpusta odbora padla 15 decembra On le zavrnil obdolžltve, da j« odbor prevratna mgsnizaclja f \ $114t per jem. Unk«? ae ae T»n»Jo. RekqpM llierara« eaebüs« (èrtfe* peeaa* «MM paaasl 11«.) M vmej« »«taliti)« le v al«l«Ju. to Je prtMM JUvsrtlaing relea em hhwbimI. M——crtfü of cet and unseUdlW articles will mai ba r«(|ii4 Ott« such m sierle«. plays. po«ms, ale.. vili ba raturnad I« vom Mcowpsnltd by soll HMWT MmtotawKiki # raosvITA »iT • H S* Lawndal« Ava. Chicago 2t. IilM> Borci proti smrti Spissl Paul cU Kruli y (Nadaljevanje) Tri dni—in Semmelweis se je zdrznil, ko je zaslišal, kako je njihovo nežno ogovarjanje novorojenčkov naenkrat prekinila strašna bolečina. "Le nič se ne bojte, vse bo spet dobro!" jim je rekel in dan za dnem bolj čutil, da laže, ko jih tako tolaži. S preplašenimi (krni in suhih jezikov so se ozirale za njim in prosile vode, malo vode, vode, vode, vode! Poizkušal jih je z nasmeškom zamotiti v njihovi boli, pri tem pa je dognal, da jim žila bije hitreje In hitreje, zmerom nevarneje, zmerom hitreje, nazadnje je ni več mogel šteti. Štiri dni—še zmerom jih je Semmelweis poizkušal tolažiti, povpraševal je po imenih njihovih ljubljenčkov, da bi tako zakril, kako se je bil zgrozil nad nenavadnimi modrikastimi lisami, ki so se pojavljale na njihovih rokah in nogah. Kar bolan je bil, kadar je gledal njihove voščenoblede obraze. Bilo je pravo odrešenja, kadar so zamrmrale z bledimi ustnicami: "Gospod doktor, je že bolje, mnogo manj boli . . Moral se je obrniti vstran, da niso opazile, da je to zboljšanje zgolj milostni znak skorajšnje smrti. Tako je bilo naslednji dve leti, 1 »44 1846. Semmelweis jih je« gledal, kako so umirale kar povrsti, cele trume. Človek bi mislil, da se bo sčasoma ngvsdil na vse to, kakor sa je bil navadil njegov šef, stari profesor Klein. Pa ne! Vedno huje ga je zadevalo. Z neverjetnim pomanjkanjem takta je Semmelweis očital staremu Klelnu to In ono in ga trapi! z bedastimi vprašanji. Saj bi bil stari , KOcin raje videl, da bi ostalo več mladih mater pri življenju in se veselilo svejega zaroda. Toda kaj naj napravi? Stari'Klein je Semmelweisa učil tega, kar so bili že učili drugi profesorji pred njim in česar So se bili sami naučili od še starejših t proUtforjëv, ki «o bili prevzeli isto od svojih profesorjev: da namreč mori porodnice nevidna miazma. To da je neka neznana epi-- demija "atmosfferično-kozmično-telurlčne" vrste, katere ne more -tojjv ttič radržotl, ki napada Jiorodnice, jih zastruplja in «nori. t StÙ Klein, j* bil udnji člen nepretrgane verige mož, ki so drug za tmigim brez sleherne odgovornosti blebetali isti nesmisel. Priznam. da je K» pač človeček slabe glave, toda bil Je v najboljši družbi, saj so te abotnosti verjeli najslovitejšl evropski porodničarji. Da. mogel se je celo sklicevati na Rudolfa Virchowa, ki ja prav tedaj poatajal veliki duhovnik evropska patologije. 'Majčkeno dognanje je Scmmelweisu pokazalo, da ja ta teorija o porodnem prisadu nesmisel. Tu, na Kleinovl I. porodniški kliniki, je umrlo 1B40. leta 451 porodnic. V enem samem letu! Tik zraven, pod isto streho, je bila 11 porodniška klinika in tam jih je umrlo hamo petina tega števila. Ci more ta miazma, ta "atmosferično kozmično-teluričnl" vpila kamor koli, zakaj ne vdre tudi na II porodniško kliniko? Semmel-weia je začel sitnariti, postajal Je kar nedostojen s svojim večnim drezanjem Sicer pa to ni bila njegova zatfluga, da je opazil razliko v smrtnosti na obeh klinikah. To izkustvo je prevzel od ubogih nosečnic samih. Obe kliniki sta se menjavali pri sprejemanju nosečnic: v nedeljo I., v pondcljek II. in tako dalje. Bilo je HOlošno znano, vsakdo je to vedel, tudi stari Klein bi bil moral opaiitl. kako so se uboge mlade žene na vse pretege trudile, da bi bile sprejete na II. porodniško kliniko, ln dostikrat so celo poizkušale zatajiti popadke za en dan, samo da bi prišle na II. kliniko. Bilo je kar nerodno, kako so v ta namen sleparile in lagalo. Mursikatera, ki se je bila uštela In prišla na zloglasno I. kliniko, je pokleknila pred Semmelweisa in prosila: "Gospod doktor, pustite me domov . . Ht mmelweis je postajal piker. ftorčeval se je Is starega Kleina in krohotaje se izpraševal po dunajskih ksvamsh ln vlnarnah, kako je mogoče, da ta smrtni utmosferično-kozmlčno-telurlčnl vpliv učinkuje samo ob nedeljah, torkih, četrtkih itd. * Kljub njegovemu nedoatojneniu vedenju je profesor Klein I. 184« imenoval Semmelweisa ru prvega asistenta. Nuvsezadnje je to pravzuprav moral storiti, /sksj vse na medicinski fakulteti je govorilo, kakšen neugnan znanstveni delavec je postal ta prej tako Izgubljeni študent. Vsako jutro, še preden so zakurili peč. je bil Semmelweis že v raztalesevalnici, s nožem v roki pri truplu matere, ki je bila sinoči japustilu svoje pet dni staro dete. Kakor žareč lig se mu je namreč vtisnila v moigane strahotna slika raz kroja, ki ga je bil povzročil porodni prisad v telesih stoterih porodnic U raztelescvalnirc je šel skupaj t dijaki, ki so mu bili pomagali, na 1 porodniško kliniko, kjer je t veselim nasmeškom, ki je bila prava tolažba mladim materam v njihovih bolečinah, preiskoval s svojimi nežnimi, spretnimi prsti, ds bi dognal, kako daleč je še do poroda Z nasmetkom je zaktival strahotno protislovnoat avo-jega poklica, ki je nihal med smrtjo in med novim, svežim življenjem Strašila mu je bila zavest, da nastajajoče življenje povzroča smrt v ra/merju 1 5. Zdelo se mu je. da mu ra/telesevalnlca sledi v porodno sobo Slaboten, toda vendar zaznaven /adah po mrličih ae Je držal njegove obleke, da. celv njegovih skrbno negovanih prstov, toda Semmelweis se ni brigal lanj. Iti! te celo ponoaen na to Dopovedoval je svojim poslušalcem, da ta zadah po mrličih, ki ae jih drži, dokaiuje, da so pitdnl učenci in pristni raziakovalet. Na ! porodniški kliniki je smrt spet bogato šala med porodni-rami, v nekaterih posebno strašnih meMt ih kar po .10 od 100 Stari Klein ae je lapo potuhnil in \«e btone je težilo na Semmelwel-•u Vso strshoto je moral nositi naVvojih plečih ln kadar Je šel »kosi bolniške soba je kst čutil kaki ho gs pomilovale teatre, da, celo sobarice Seda) mil je lulo /al. da m» je norčeval javno, rakaj srameta se je razvnlela po vseh dunajskih kavarnah Celo mehčani ao godr* Loeain, O. — Kar so mi Pro-sveta dojpade, hočem tudi jaz ne kaj napisati v njo. V mesecu juniju sva se z možem odločila iti na obisk k svojim prijateljem ln znsncem v Herminie in okolico. Prod približno 40 leti sem stsnovala z mojim prvim možem Frankom Ursičem v Herminieju, kateri pa je umrl v Lorainu, O. Sestra mojega prvega moža, ki se tudi piše Uršič, pa stanuje v llutehinsonu, kjer syg se z mojim sedanjim možem najprvo ustavila. Najprvo sva se Izpo-čila, nato pa obiskala Hribarjeve, Mišmašove in druge Sloven* ce v tej naselbini. Povsod so naju gostoljubno sprejeli, tudi pri mladih Sinkovih. V to družino se jo omožilg hčer od moje svakinje France Uršič. Mladi par ima 2 leti staro hčerko Lindo, katera ima dober dar za govor in sem se ksr zaljubila v njo. Po obiskih v Hutchinsonu se je nama ponudilo za spremljevalko moja svakinja. Izposodila si je ovtomobil od zeta Sinka in obiskali smo skupaj tudi Š{nko-ve starša v vVest Newtonu, kakor tijdi druge družno. Obiskali smo tudi Klemenčcvo družino v N. Bessemerju. Eden sinov študira televizijo v Chica-gu, eden pa je uslužben pri železnici v domačem kraju. Pri Klemenčevih smo bili dobro po-streženi, za kar jim najlepša hvala. Potom smo se odpeljali v Im-perial k Uršičevemu sinu, toda je bil bolj žalosten, ker je bila njegova žena v bolnišnici. Utta-vili smo se tudi pri Psjkovih v Cllff Mineu. Doma smo našli samo gospodinjo, NsjveČ prijateljev pO omo seveda obiskali v Herminieju, kjer je še vedno veliko "old-timerjov". Fronk Rahne že mnogo let trpi za akutno revmo, prav tako. je boln» tudi lijOgovo ženo. Sferi naseljenci so morali delgtl težko in dolse ure, zato danes trpijo za vsakovrstnimi boleznimi. V Herminieju smo dalje obiskali Hribarjevo hčer in njenega moža Mišmaša. On je bil pobit na nogo. Ustavili smo se tudi pri stsremu Lojzetu in Tončki Sleber. Tončka je še zmeraj veoela in gibčna, njeni otroci pa so že vsi poročeni in nekateri imajo že otroke, tako da je že stara mama.' Obiskali smo tudi Gradlškove. ,Eden sinov je učitelj v domaČem kraju, eden pa podučuje nekje v Monacu, Pa. Francka je videti še precej pri življenju, dočim se Jožo kor smeje, ker bo po 40 letih kopanja premoga prejemal penzijo, ki bo znašala $100 na mesec. Ustsvili smo se tudi pri stgri naseljenki mrs. Smole. Njen mož je kopal premog še v Tr bovljah ln Hrastniku, pa je še vedno korenina, dasi ima že o-sem krlžev na hrbtu. Seveds, Zornlkove nismo po- IVAN CANKAR (1171-lili), .največji slovanski prosaisi, novelist slovanske moder na. glsanik ssilranlk ln ponižanih. Njegova dala prevedena ša na več Jezikov, posebno Hlapec Jemal, pa tudi drama "Za nffodbv blagor". ''Kralj no Bettina*", "Hlape*". "Pohujšanje v dolini šaniflorjanskl"; snačllna in dobra dal« so *a Krlš na gori. Za križam. Martin Ksčur. MoJa življenje, Podoba is sanj. mmSm^SSSBS/BOCSSJJSSSSSfSSSSSSSS^SS^ ■ i zabili, kajti pri njih smo dobili zavatje 1. 1910, ko nas Je prerpo-garska družba v^la iz kompo-nijske barake, ih sicer iz razloga, ker smo se uprli izkoriščanju in zahtevali priznanje unijo. Ker pa je po ^-jmesečni stavki družba dobila zadosti garjevcov, smo se mi morali umoksitl in bili smo ob delo. Pri Zornikovih smo našli doma samo gospodinjo Mary, ker je bil Tone na potovanju, Bilo nam je žal, toda se ni dalo pomagati, ker je Yone pač vedno zaposlen, bodisi na petek ali svetek. Sicer pa sem ga videla pred leti, ko se Je na svojem potovanju ustavil tudi pri nas v Lorainu, O. Na veteranskem pikniku smo srečali tudi Cvelbarjeve Iz okolice Johnstowria, Tudi z njimi smo bili skupaj v Herminieju, a se nismo videli že 35 let. Moram priznati, da danes Herminie zgleda vse drugače kot pred 35 leti. Vse ceste so tlakovane, domove pa so ljudje pokupili od premogarske družbe in Jih temeljito preuredili. Pre-mogorov tam več ne obratujes zato je tudi zrak bolj čist. V do movih vladi čistoča in po o-premljcni z lepim pohištvom. Tudi voda jo speljana po v sah hišah, Herminie ima tudi dobre šole, in sicer ljudsko, srednjo in njoli, da bo treba nekaj ukreniti. In tako je bila imenovana nekakšna komisija—in kaj so take komisije, vemo .. . Komisijo so tvorili sami velcučenl profesorji, starejši polten Ja-kovlči, ki so natančno vedeli, da morajo nekje nekaj pograjati; tako so pač grajali prenapolnjenost I. porodniške klinike, kjer ni bilo tisti čas nobene postelje prazne, Pomembno sedeč v naslonjačih so ti domišljavcl Izrekli, da Je vzrok strshotne smrtnosti za porodnim prissdom to, da zdravniki in dijaki preiskujejo po-rodnlce s svojimi raakavlml rokami pregrobo, dočim na II. porodniški kliniki opravljajo službo babice ln te da preiskujejo seveda mnogd nežneje . . , Semmelweis se Je smejsl tej pristno komisijski modrosti. Ali ne ranijo otroci med svojim rojstvom svojih mster mnogo bolj, kot to zmore sploh kstera roka* In če Je tako. zakaj poterp ne umro vse porodnice? Priznati ai je moral, da ne najde odgovora. Zvečer—sadi na stolu v svoji majhni sobici. Naenkrat se zrine-ne--kaj je to? Daleč na hodniku laalili lahno cinglanje, ki se bliža in postaja močnejše ln ae nazadnje igeimi kot njemu prav dobro znano zvo-nenje Moj Bog—še spet duhovnik* Mimo njegovih vrat gre majhna procealJo—duhovnik v svojem službenem oblačilu, pred njim loik. vihteč mrtvaški zvonček Procesija prinaša pualadnje olja neki umirajoči—danes že četrti Semmelweis se zgrsbl ta glgvo in si zarije fSrste v ušesa, da ne bi gllšal tega mrtvsškegs ivonjenjs e Noenkrgt ae zrovno Glej no! Tu vel jo poizkusiti. Bna od tri-desetih več aH manj bedaatih teorij o vzrokih porodnega prisada pravi, da je njega vzrok strah. Na |. porodniški kliniki mora duhovnik s svojim nesrečnim zvoncem skozi pet sob, v katerih sit zvijajo ženske v popadkih, da prispe v sobo umirajoča—lahko si mislite, kakšen vtia to nopravi. Na It. porodniški kliniki pa Je tako. da more duhovnik v sobo umirajočih naravnogl od zunaj. .. (Dalje prihodnjič.) obrtno. Slovenci pa imajo lep Slovenski dom in lepo število članov SNPJ. Vsi so nas prijazno sprejeli in pogostili. Prav lepa hvala vsem. Želim, da bi se kaj kmalu zopet videli. Ta obisk mi bo ostal vedno v spominu. Z možem sva stanovala pri sorodnem m^dM?r Theresa Culek. Na obisku v Californiji III. Denver. Colo.—Dne 22. maja zarana zjutraj sva se J2oslovila od Benedictove družine in se odpeljala po cesti 80 proti E1 Centru, nato pa po cesti 99 ob Sa-lion Sea proti Prescottu, Arizona, kamor sva dospela na večer in tam prenočila. Prescott je zelo lepo in znaž-no mesto. Ima zelo milo klimo in znano zdravilišče za otroke, ki trpijo za naduho. Ko sva se registrirala za prenočišče, je dejala mlada žena: "Vi ste Slovenec.'* Potrdim jI, nato pa mi je povedala, da je tudi ona Slovenka in da živi njena mati z imenom Jankovič v Chicagu, 111. V nedeljo, 23. maja, sya nadaljevala vožnjo proti Grand Canyonu. Lepote in zanimivo sti tega parka se ne da opisati. Ko sem stal na robu pečine in opazoval reko Colorado, katera se vije in drvi med pečinami, sera premišljeval, kako je nastala ta globina in te pečino, ne- ali toarimloldb sabav, ako Ja os katere podobne velikim grado- nje določena vstopnina. Poštna zopet podala na pot, katera vodi skozi pustinjo, kjer ne vidiš drugega kot kaktuse, ki zelo lepo cveto. Segel sem po tem cvetu z golo roko. a sem imel takoj polno roko bodic, sličnim ježovim. V kožo se ti zaderejo same, potem pa jih le s težavo izdereš. Poizkusil sem z nožem, a ni Šlo. Soproga pa se mi je poredno smejala v avtomobilu Rad ali nerad, sem moral pustiti to rastlino na miru, za plačilo pa sem imel polhó roko bodic. Na večer istega dne sva dospela v Winslov, kjer je močno deževalo. To je bil prvi dež v teku ngjinegg potovanja. Tu sva se malo okrepčala in prenočila, drugo jytro pa naprej proti Gallupu, New Méx., kamor sva dospela ob o$mih zjutraj, ravno prav za zajtrk. Najprvo sva se napotila k Antonu Ganterju, kogar poznam ¿e iz desete redne konvencije SNPJ, toda ga nisva našla doma, ker je zé odšel na delo. j^ato sva obiskala Jenny Marinšek, blagajnico društva 120 SNPJ. Ona je zelo napred nega mišljenja in gostoljubna žena. Lepa hvala za postrežbo, Jennie! Nato sva obiskala mrs. F. Marinšek, ki je sestra Antona Gan-terja. Ker ni bilo doma mož, sva se rázgovarjala pa z njiho vimi ženami, katere so zelo napredne in delavne za SNPJ. Treba je bilo iti zopet na pot Odpeljala sva se proti Las Ve gasu, kjer sva prenočila. Naslednji dan sva nameravala ob-iskate naše prijatelje in znance v Rantonu, New Méx., Trinida-du in Walsenburgu, Colo., toda rad/ dežja ni bilo izstopiti iz avtomobila, zato sem vozil naprej do Puebla, Colo. V Pueblu sva se ustavila pri sestri Rose Radovich, s katero sva si že večkrat želela srečati se." Nič ne pretiravam, če zapišem, da je Rose ena najnaprednejših in de lávnih žena na zapadu, pa bo diši na .polju brotskih organizacij» ali pa na kulturnem polju. Po daljšem razgovoru o društvenih zadevah sva se prijateljsko poslovila z Rozi, nato pa nadaljevala pot proti prestolnici države Colorada. H koncu pa se iskreno zahvaljujeva vsem, s katerimi sva prišla v dotiko na potovanju, za njih vljudnost in gostoljubje Najlepša hvala pa sinovoma Johnu in Edwinu ter njunima soprogama. Prav tako Antonu Richarju in njegovi ženi v Fon-tanl. "Big" Tony ju v Oaklandu ter Benedictovi družini v El Ca-jonu. Pozdrav vsem napredno mislečim rojakom in rojakinjam po vsej Ameriki! (Konec.) John Malovrh. Liétníca uredništva Kar poltm sakon prepoveduje vaako oglašanja kakršnega boli srečkanja ? listih, prosimo vso dopisnike, ki oglašajo priredbe svojih društev ali drugih organizacij. ali pa kako drugo akdjo sa zbiranje denarja, naj v svojlk poročilih na omenjajo srečk aR srečkanja. kabae tudi na vom. Vse to se razteza v dolžini 271 milj. Ko svo si dobro ogledala vse zanimivosti, sva se uprava snkteva o i nao. d« osero eoa tako oglašanja Is Ilota. Pro slao. držita aa Mestni delavci v4 Mew Torka, organlslranl v CIO. saklevajo skrajšan)« delovni ka na pal dal (10 ur) v tedna. V osadj« plk«tov Ja mee! na hiša Unije se bi morale izreči za socializacijo Bellingham, Wash. — koliko Časa b6ao šle ¿e gor cene fciv- ljenskim potrebščinam?! Mislili, da je to glavno vprlfifcnje sedanjosti. Urednik Prosvete piše o re kordu najslabšega kongresa, ne pove pa, kdo je izvolil ta Jcon-¿res in zakaj jo ljudstvo volilo te možake v kongres. Ne, tega nam ne pove ne urednijc in ne kdo drugi. Zdi se mi, da se vsi bojijo pogledati resnici v oči. Iz lastnih izkušenj vem, Če komu poveš resnico, še mu kaj lahko ¿ameriš. Tako sem še tudi jaz že zameril, seve, zdaj sem bolj jprezen pri teh stvareh. Dandanes moraš vse hvaliti, ali če si odvisen od nasprotnika, moraš pa grajati, kar oh graja. Ker pa sem tudi jaz delavec in unionist—zdaj ne več, ker ne delam—$em žrtev 'takomnega kapitalista". Ko sem bil sšmo leto dni v tej deželi, mi je sodelavec pripovedoval o unijah in jih povzdigoval v višave. Nekaj sem mu sicer verjel, toda ne vsega. Ampak poznaj e sem bjl sam član unije in sen) kmalu dobil drugačno sliko . - . V resnici u-nije niso delavske, kot se na splošno naglaša. Če bi bile res delav&ke, potpm bi imeli tudi kongres delavski in vse večje industrije bi bile že zdavnaj ljudska last! Kongres, ki nam dela postave, je bil izvoljen v veČini od delavstva. Torej nima vzroka za kritiko. Če je kongres naklonjen Wall Streetu, potem je moja obdolžitev upravičena, namreč da ameriško delavstvo ni delavsko organizirano. Niti enkrat nismo slišali, da bi na kateri unljski konferenci predlagali soclglizacijo industrij, program, ki pi bil koristen zlasti v času depresije vsemu ljudstvu: delavcem, kmetom, obrtnikom in trgovcem. Ne, urftjske konvencije še niso predložile, a še manj spiiijele načrta, ki bi ogražal profite. In vendar slišimo dan za dnevom o "organiziranemu delavstvu". Ce bi bili zavezniki, ki so bili v bojnem spopadu z osiščem, tako organizirani kot so ameriški delavci, bi bil Anes Hitler boss v Washingtonu. Torej dokler se ne bo unijsko delavstvo oprijelo programa za podržavljenje vsaj glavnih industrij, toliko časa bo udarjeno ljudstvo, prof iti pa se bodo še nadalje iztekal} y kapitalistične žepe. Če delavstvo ne stavka, gredo na stavko pa kapitalisti. Tako ali tako, ljudstvo pa plačuje račune. Edina odpomoč bi bila socializacija glavnih industrij, komunikacij in transpor-taclje. •Incident, ki se je pred kratkim pripetil v newyorškem pristanišču. jasno kože, da smo še zelo daleč od delavske organizacije. Torej če sem proti nečemu, česar v resnici ni, nisem zakrivil ničesar. V unije bi ve roval, ako bi bile centralizirane s pravim delavskim programom za dobrobit vsega ljudstva. Unije pa so cfanes podobne kastam, vsaka zase, druga proti drugi. Seve—vse v imenu svobode! . . . Ti, brate, pa plačaj! Kako dol-go ša? To vedo le največji bankirji. Delavstvo, ki predstovljs 90'. vsega ljudstva, bi lahko I-melo vajeti v svojih rokah, pa je dopustilo, da deset odstotkov določa, kakšne cone mora plačati 90S ljudstva. George Gornik. Poizvedovanje Rdečega križa Chicago. Ill—Sorodniki iz Evrope bi radi izvedeli, kje je John George Merkler, ki je «voj čas bival v Chicagu Ako bi kdo vedel zanj, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu. 25» 8 Wabash avO., Chicago 5, lil., telefon Wabash 7W0, priključek 397 Itdočl kril. naročnikom Data» a oklepaj«, na (Jolr 31. 1141). poleg^valoy la o loas da tmmmm polobla la grao» PONDELJEK. 19. JULIJA 1948 »acij j« tttd«i trdil, da ima pat milijonov članstva. Dodatno k temu si» je cenilo, da pnpuda 900,000 ameriških delvacev k drugim delavskim organigagi-jam. Skupno It»vilo un»opi»l-ramh delavcev je torej zngšilo blizu enajst milijonov član|tyg. kar je predstavljalo eno tretjine vauga ameriškega delavstva. Nekaj let pred napadom nf Pearl Harbor je bilo delavsko gibanje v ttj deželi selo poje-čano t organtzirgnjrm (Jclgvfev \ovarnah masne produkcij^ Po Pesi! Hutborju In po vs\opu Amerike v drugo 9vetpyi>o VQj-np pa je imelo am«H*kp d*Uv-stvo najbrž največje in ngibol|-prilike v vsej svoji Jgodotmi /a razširjenje unijskih organizacij in vpll\a. —fCommoH Council) Nova hidrocentrfcl* ob )rtUu Ob reki Jrtii gradijo velik© električno hidrocentralo, Ur|r"»,|,ri vi^ ■ ■ ovmnpif AOITIIAJTE SA PUPimOl iMoak reserda T»« C OD. plat CM Ml i» ba»«f. Hks .. ^iJSkrn CM IN tea fat »slkai JeUy p r. Veakevif ami C-IIM Alain» «alla < |.«isgliski»r« MU colli Ville«* Isvara P*fa Lsaiks'lstk — LMIll Msriaaaa sell Hit «ad *m I T-lil >ilk Vw/CJK Undvn Tras — watt« TiM T'114 MWIPÎTW Palkst««ff Gradnja progo Sežana-Dutovlje Pri grsdnji železniške proge Sežana-Dutovlje se dela uspešno razvijajo kljub občutnemu pomanjkanju delovne sile. Progo gradi železniško gradbeno podjetje št. S, ki račun«, da bo nova 7 km dolga železnica izročena prometu v mesecu septembru. Trasa nov« proge, ki se odcepi pri Krepljsh blizu Dutovelj od proge Gorics-Ropentabor, je v glavnem že očiščena travnate ruše in dreves. Zgraditi jo tr« ba 300 m dolg predor pod Sežano, tri večje vseke, kjer bo treba izkopati nsd 32000 m> materiala (največji vsek bo dolg 400 m) ter več visokih nasipov. Z izkopavanjem prvih vgekov so začeli v februarju. Doslej so izkopsll 11,000 m* mstrrlsis. Predor pod hišami stsre Sežsne so pričeli kopati konec sprils. Pod vodstvom priznsnegs mi-nerja in železokrlvca Viktorja Kirna so prodrli že 9 m globoko v kompaktno trdo sk«lo. V torek so začeli vrtati tudi v spodnjem delu predora v parku vile okrajnega izvršilnega odbora. Na progi delajo poleg štirih večjih skupin delavcev tudi "2u-kova" mladinska delovna briga da. Primanjkuje pa še več sto-tin delavcev. Kljub trdi skali Glavna atrakcija obiskovalec te fl «ffjfl fy M poletje |e posebna Člkatka šalesnišba ' VXjRA a M r ««stava, slsvllev «toiatne ebletnlee / la M otvoritve šelesaišbe tveasperlssils / f*A bJ^MjJ/ 'K na sappd. fcalero privajalo vodilna ameriška / vfc^ * O/A ^M talasnlca In «e prW"e ««. julija, ter «e flu ^4% W nadaljuje do delavske«a prainika Labor - j^F Pred komaj «te lell 1« 1« lanska. « drvi kurjepa B loke*etlv§. kupljen« i« Irelle robe od tel«»»išbib drušb i «bed«. *u««l« in «epihsla i« meti« Cbiesfe tet vlekla sebol revnedilea tale«nitk k ve« nsiašen « dornešim! mišeoal ladanias« ^ ¿asa Tg «gedovinaka ft milj del«« PIONIRKA Je «s.nsmeval« «Metek porsslba Ckl «a«« v vodilne «redlMe šele«alšbe tvsn«perl«etjc. Cblbaška tele« i»U k. rasstava Ja «laviiev ra.ii In napredka. Begala « pau4ni«tl IsM-bsmi, peftivljaje* meftneatl dala. danib pe ftalesnlaab neael|aneem delal«, rasvslu a j ena akeoemtle In «mafl n|anlb vojn. • lam kenlrlbulira ttbalkemu oaamlju. glavnemu Iranapottnemu «redlttu vaa«a «veta. ter dale prtenanje eminencl v kulturnem, («obralo-valnam In aa ladualrtjalaea» uapabu. • * NŠ)me«olneJle laleanlee le delale «e pripravila tudevlte Islalb. vklMivftl vlake v«eb period lo|soi«ftfts»a pragma ad «Isrags PIONIRJA" M do najnavajtaf« «irlmllaar.lv«, vklJuMvll «lavnega "TRAIN Of TOMORROW' vlaka ObUkevsI«! rsMtava. upedne naalanjana «b obali Mlcbifsnskef« je«er«. bode v|4vaU •omika privle4na.il v«ek delov le delele Cue milje delfs p-ketUns talsanitka P»««« jib b« priredi« de lipase juloe «apedne Indijsnabe v«ai. mimo repUbe «i«»«t« r«ltb|ul a«r«eria. Yollow«tena National Parku, vsMleds m^vlrnalefs ebrelja Cv»r«lada« riertde. ter v«e «kosi do sapedajMkefa "dude rancha ' v Ytrllsnttl flb^fr« talmnllba rssatava 1« ode« « l«r«lai katujot raiaabarvni raavet uanaperiacija ad lndi|anaka«a braaavaoa lubsda "««na«' talna, de de iuae vlakov be tottig Nad m Uveftbanlb kffalaev ba pradalavljale dramotUna «liha vatbval dnev oo «unaj bš prsatem edrw. ( tillofe telesni« Ima v aatrtu paaabna akanaml^na eksburftlen vlaka da Chlrapa In Moififâ PONDELJEK, 1». JULIJA 1948 Zgodortailu POT u preteklega atoletja :. DIMEŽ STRAH KRANJSKE DEŽELE Car ar Anton Danilo (Nadaljevanje) Rokovnjači ga radovedno ogledujejo ter mu podajajo roke. Janez pa vsakega posebej oceni pri sebi, prebode z očmi in tudi že računa, kako jih bo vse skupaj nadvladal. "Vsi bodo še plesali, kakor bom jaz žvižgal," si .misli. Po daljšem prerekanju zastavi naposled krepko besedo. "Vi se pečate preveč z ničvrednimi malenkostni. Kmetom Iztisnete zadnji groš in vandrovcem zadnji krajcar. Za kaj večjega vam manjka pravega duha .. . Stavim, da bom s pismom, ki ga bom poslal s primerno prošnjo staremu graščaku na Dobu, iztisnil iz njega sto goldinarjev." Tedaj se oglasi eden iz druibe: "Če to uresničit, te naredimo za nalaga glavarja!" "Preskrbite mi papir in črnilo, pa vam na-piiem primerno pismo, ki ga naj tisti, ki je med vami najbolj okreten, odnese graščaku na grad —Tule imate groi za papir in pero. Na odgovor pa naj sel kar počaka!" e Izkazalo se je, da je imel Janez vse sposobnosti za vplivno organizacijo ter dovolj tiste podjetnoati, dalekovidnosti in brezobzirnosti, ki je taktnemu vodji potrebna. Ko se mu je posrečilo iztisniti od graščaka na Dobu sto goldinarjev, se je njegov ugled pri tovariših fte povečal. A obenem je raala tudi njegova lakomnost po denarju. S svojo kleno in odločno besedo je dosegel, da so mu bili vsi člani rokovnjaške bratovftčine radi pokorni. # Zasnoval je načrte za različne drzne podvige, ki jih je • pomočjo svojih pomagačev vse tudi z lahkoto Izvršil. Tudi pri barantanju in prodaji ukradenega blaga je imel srečo; kupil je celo neko hiio v Železnikih . . . Tako so si rokovnjači, kakor so jih imenovali kmetje, kopičili denar, s katerim so ae z lahkoto preživljali. Janez je razširil svoje podvige po vsem Gorenjskem in celo na Koroško, čez "Srednji vrh" je mahnil. Pojavil se je povsod, kjer je iz vohunil, da Imajo ljudje kaj denarjr ali nakopičeno blago Slednjič si je nadel ime "Dimež", ki mu ga je nekoč zabrusil v obraz neki nasprotnik. Tako je on sam postal imeniten in strog poveljnik rokovnjačev, ki so mu bili vsi* brezpogojno vdani. Vzlk svojemu rokovnjaškemu življenju pa Janes ni bil trdosrčen ali celo zloben. Saj se je zgodilo mpogokrat. da je stopil v prazno cerkev ter tam v globokih mislih prebil tudi celo uro.; * Mati ga je bila navajala v mladosti k pobož-nueti. Kad se je spominjal nje in njenih naukov, samo moči ni imel, da bi jim bil sledil tudi v življenju. Par pa je vedno rtd dajal vbogaj-me, in to v obilni meri, kadar je le mogel. Ko se je Janez že toliko vkoreninil, da je postajal vaemu svetu naokoli nevaren in so njegovo ime ljudje s strahom imenovali, je postajala gosposka pozorna nanj. s Neko jutru je završalo po Mengšu. Zupan je na deaki razglasil, da je Poaanski gospod razpisal trideset goldinarjev na glavo silovitega Janeza Siherla—vulgo Dtmeža Našli so se ljudje, ki so se polakomnlli de- ismhimi»« narja-ter hoteli Dimeža izdati. Nastopila je prava gonja za Dimežem. In res so ga prijeli v neki gostilni. Obkolili ho hišo, kjer se je Dimež skrival, ter ga tako zajeli. Stoje ga je vklenil. Vrhu tega so ga trije močni možje držali trdno za roke. "Sedaj pa le hitro na voz ž njim in hajd v Ljubljano na krvavo rihto!" je Stoje zmagoslavno zarjul. "štirje morajo z menoj, da nam ne uide!" Zbralo se je vse polno ljudi. Strmeli so v Dimeža, ki se ni nič upiral in se dal mirne duše spraviti na voz. Trije Dimežovi tovariši pa so si krčili pot skozi gozd In prehiteli voz z Dimežom pri znamenju sv. Treh kraljev pod Trzinom. Ko je pripeljal voz do znamenja, so rokovnjači iz zaaede voz naakočili in zgrabili konja za uzdo. Dimež je sunil oba spremljevalca s tako silo z voza, da sta telebnila na tla. V hipu je skočil z voza in za znamenjem stekel v gozd, za njim njegovi rešitelji. • VI. 4 V Raičinskem gozdu Bilo je prijetno pozno popodlne, ki je že nagibalo k mraku. Hlad je vel skozi gozd in rahel sij večerne zarje ae je svetlikal skozi drevje. Dimež je hitel skozi gozd proti svojemrf cilju. Bil je golorok, na glavi pa mu je čepel klobuk. Vejevje mu je trgalo njegovo kmečko arajco. V levici je noail razbite železne okove, v desnici majhno sekiro. Ves upehan se je ustavil ter se veselo in prešerno zasmejal. "Zopet prost!" "Hej, namodrili smo to biriškšo drhal. Junaško delo je bilo. Ni ga, ki bi se mogel kosati z menoj!" Okove vrže pod drevo: "Tu počivajte vezi ■lavne pravice. Ne boste več objemale mojih rok!" Nato sede na panj in «i briše potni obraz. Da, da-~tudi nekaj truda nas je stalo. Moji zvesti fantje so prišli v pravi čaa do znamenja. "Pa smo gospodi tam v Mekinjah prekrižali račune!'' fte nekaj časa je obsedel; da se je pošteno odpočil. Potem je vstal, (topil na panj ter segtl globoko v votlo drevo ter potegnil iz votline puško. "Torej si me počakala. Ti si bila kriva, da sem pobegnil i doma!" Z ljubeznijo je gladil in pri tem vzbujal ža-losthe apomine ... Naenkrat zasliši neko petie. Zato skoči pokonci In se skrije za košatdrdrevo. Jože, krošnjar z lonci, je prenehal s petjem ter prisopihal zdaj od nasprotne strani. ,Na hrbtu pa je nosil velik koš pobitih loncev. Iz njegovega koša je štrlela slama. Jože je dvaindvajsetleten fant, golobrad, a lice mu je malce napihnjeno. Zdi se, da ni pri pravi pameti. Zdaj se ns glas pri sebi jezi, pa spet brez vzroka zasmeje. V roki nosi gorjačo. Gorjačo zapiči v zemljo in prične peti: Pa v Kamele' je fletno: ao bistre vodice in lepe stezice ... (Dalje prihodnjič) M a kal m Cor ki: malva (Odlomek iz knjige čudra') 'Makar Morje se je smejalo. Pod rahlim dihom vročega vetra je podrhtevalo in se pogrnilo z drobnimi gubicami, ki ae je ud njih odbijalo bleščeče sonce, ter se smehljalo s tisoče ro srebrnimi smehljaji modremu nebu. V globokem prostranstvu rfted morjem in nebom je plavalo veselo in šume če pljuskanje valov, ki so se zapovrstjo vzpenjali na položni breg zemeljske kose Ta zvok morje. Njegova oatra konica se je zapičila v brezmejno puščavo vode, ki ae je igrala s soncem, a njegovi temelji so se izgubijsli v daljavi, kjer je motna in vroča megla zakrivala zemljo. Od tam je veter prinašal težek vonj, ki je bil tuj in nadležen tu sredi samotnega čistega morja pod modrim, jasnim krovom neba. Na pesku zemeljske kose, |M»cjanc z ribjimi luskami, so bili zataknjeni leseni koli, na njih pa je viaela • dolga ribiška mreža, ki je metala na pesek pajčevino tankih scnc. Nekaj večjih čolnov in eden manjši so ležali v vrsti na pesku In valovi, ki »o se vzpenjali na breg, so jih tn blesk sonca ki se je v ttaočlh! vabili k sebi. Ribiški kavlji, pramenih odbijal od nagubanega morja sta se ubrano zlivala v nepretrgano valovanje, polno žive radosti Sonce je bilo »ret no, ker je svetilo, morje, ker j< odbijalo njegovo vriskajoči» svetlobo Veter je ljubeznivo božal m«» vesla, velika klobka vrvi, koša i«.' in Mtdi so bil» razmetani po kosi »redi njih pa se je dvigala koliba, naiejena iz vrbovja, ličja tn rogoznice. Preti njenim vhodom ao štrleli na vejnati palici klobut evinasti škornjl s podplati navzgor. Nad vsem tem ne- gočne. atlasne prsi morja, sonce ledom pa se je dvigal visok drog ga je grelo s svojimi vročimi / tdeio krpo na koncu, ki je pla-žarki In morje, dremotno vzdi- |>o]ala v vetru hujoč pod nežnim pritiskom te \ aenet čolna je ležal Vasilij ga božanja je prepajalo vroči | l^ostev, paznik na zemeljaki zrak s slanim vonjem svoje Iz k..m ki ir bila prednja straža parite Zelenkasti, valovi a<» sc tibiike obrti trgovca Greben-vzpenjali na rumeni pesek, stre- w ikoxa l* žal je na trebuhu »sli nanj belo peno svojih buj-, m . po«ipiral glavo z dlanmi ter nih griv, ki je s tihim šume- napeto gletlal v morsko daljavo, njem kopnela na žgočem pesku * komaj vidno obrežno črto. tn ga močila 'Tam t.a je migljala majh- Ozka in dolga zemeljska ko- na t rm točka in Vasiliju je bilo sa je bila podobna ogromnemu j prijetno dedati kak«« se ttrpre •tolpu ki ae je zvrnil * brega * \a je bi la nekam drugačna, tako rekoč tuja. Zelenkaste oči so ji švi gsle z očeta na sina ln pri tem je grizla semtna lubenice z belimi, drobnimi zobmi. Tudi Ja kob ju je smehljaje ogledova in nekaj trenutkov, ki so bili Vasiliju neprijetni, so vsi trije molčali. "Takoj pridem!" se je nenadoma zganil Vasilij in pohitel h kolibi. "Stopita s sonca, jaz Pa le nismo pozabili na Svetino... Rado Zakonjiek —To pa res ni lepo, da ste tako j»ozabili na nas!—tako nam očita skoraj vsa dvorana. «¿~Pa ves bataljon smo nahranili, čeprav sam^ nismo imeli kaj jesti; zakaj pa ni nobenega več blizu!—se je hudoval neki možakar v kotu. —Cele tedne sem imel ranjenca v hiši!—se pohvali nekdo. —Pri nas je bila javka!— —NI bilo noči, da ne bi trkali na okno!— -Pri moji hiši je bila kurirska stanica!— —Naš je bil kapelnik v XIV. diviziji!— —Meni je pa sin padel v borbi nekje pri Gornjem gradu!— —Moj pa je pri Mali Nedelji, Um nekje v Prlekiji!— —Pa poglej U to-le—pokažejo na aUro ženico—njej sU pa dva sina padla v borbi! Juka Olga se piše!— Tako pripovedujejo vse križem. Človek lovi besede in ne ve, je le očiUnje, ker smo res čisto pozsbili na Svetino, ali je tudi kaj ponosa vmes, češ tako smo se držali, Svetinjčani. —Pri moji hiši so bili prvi partizani!— —Ne vem, če niso bili pri nas prej kot pri Ubi!— Pri meni vem, da so bili, čim se je začelo!— Tako izpoveduje Svetinja svo-o domovinsko zavest ta Časa borbe. Tisti, ki so jim bile po-igane hiše, so danes ponosni, da so doprinesli težke žrtve. Zborovanje je v novi šoli. Doktor Ludvik, tovarniški zdravnik, predlaga, naj bi zborovali na prostem. On m a ceniti hribovski zrsk. Ljudje pa le rine-io v razred. —Tam bomo lažje ^sedeli ln pa— Ta "ln pa" je pomenil: če bomo zunaj, pa ti-le, ki so prišli iz Ko pride človek tja gori, se mu zdi, kot da je zlezel na streho. Na vrhu je in zdaj gredo poti po pobočjih na vse strani. Samo tja gori priti je muka. Svetinjčani pa pravijo—oh, kaj pa U malenkost te poti tu gor! < Pa le ni malenkost. —Ja, tako je Svetinjčanje! Da ne boste mislili, da smo spodaj v dolini čisto pozabili na vse, smo se zmenili Štorovčani, da vas bomo danes malo razveselili. Tiste, ki so bili med narodno osvobodilno borbo najbolj požrtvovalni, pa bomo obdarovali. ' Vsi so pogledali Beliča/ predsednika Zveze borcev v Storah. —Ah, obdarovali nas bodo!— so se začudili po dvorani. —Namreč Ukole je. Naša Zve- koristila z vsem mogočim. Tisti, ki so takrat največ žrtvovali, še danes voljno doprinašajo žrtve, tisti pa, ki so se skrivali in bali za svoje mrhe, so pa danes najbolj glasni. Ne zamerite, kar sram me je, ko take spušča iz sebe. Pa zbogom, tovariši!—in že se je zgubil med množico. —Tako je, tovariši!! Drugič, ko pridemo zoj>et, jih bo že več obdarovanih. Tudi kakšno orodje vam bomo pripravili,—so obljubili tovariši iz Štor. —To so le malenkostna priznanja v primeri s tem, kar ste vi Ukrat žrtvovali. Tistega vam ne more nikdo povrniti! —Tega tudi ne pričakujemo,— je rekla stara ženica iz srednjih klopi.—Kar smo Ukrat žrtvovali, smo dali za svobodo domovine! Treba je bilo še posUviti krajevno organizacijo Zveze borcev, To ni bilo težko, saj tu je za borcev spodaj v tovarni je , . sklenila, da se vam bo skromno ¡je bilo konec m oddolžila za to, kar s U nudili našim delavcem, partizanom in množica ae je vsula na prosto, drugim za časa boVbt. Med svo- ,sonce- ^^ 80 £ jimi člani smo zbrali nekaj de- ? *™c*h f travniku ^ 1 šolo in se živahno razgovarjali. narja in z njim kupili darove. Tako smo danes prinesli s seboj nekaj čevljev, srajc in cigaret, kar mislim, da vam bo prav pri- —Glejte ga no, polno jih ima okoli sebe!!—je nekdo pokazal na delegata okrajnega odbora šlo. Pa še'nekaj: Vsakemu na- Zveze borcev, ki je stal sredi va- grajencu bomo naročili in pla Čali za celo leto časopis. —To pa 'to!—ao kimali Svetinjčani. —Danes bomo obdarovali samo pet družin. Te bi izbrali izmed tistih, ki so največ* žrtvovale med vojno. Zdaj je nastala pa težava. Komu dati nagrado? Skoraj vsi so ščanov. —Pridite še—ko bodo češnje — so povabili. -No Kalčič, ali ti je kaj žal, ko si dva dni divjal po tovarni in zbiral prispevke?—ga je ogovoril Belič. Kalčič se je samo smehljal, se spogledal z Verbičem in Malen-škom. Vsi štirje so bili veseli sodelovali v borbi, mladi in sta- uspeha, ki ga je rodil nji- ri. Le redke hiše so ostale ob strani in še te ne skozi. Tako skoraj vsaka hiša zasluži, da bi bila obdarovana. Končno je bi-' la izbira gotova. Nestrpnost pa je še porasla. Čevlji na mizi so bili videti lepi in močni, i —Rozman Antori dobi nagra- ^iL^l* J11 k0d U SLS*?0 I ; —-Nobeden, zaslužil je!-Vsa nič vedeU, kako smo ovenčsllin dvorana je prltrjevala m ; priprsvili dvorano! JMno. veči- - ^r*filblk Tomaž?- < —Tudi ta jo je zaslužil!— ' • —Jagtr Jakob?—Tudi! — Le- na je-zmagals... •Nekaj stotin Zrečih oči nt- J{ pe :. I -Ko pa ni bele moke!—se zdaj. _jeJmn|lgta k^ni nenadoma oglasi ženska ki stojiloMudov||le ženske -evljc Pa ^ hov trud zadnje dni. —Če bomo šli na Svetino, še —srrlo sklenili vsi, preden smo se spustili v dolino. Sredi gruče ljudi je stopal po kolovozni poti Romih l^rel, čez ramo je imel obešenih par čevljev, čez roke srajco, žepe pa so mu odrivale škatlice cigaret. Sam s seboj ni bil na jasnem, česa je bolj vesel. Ali lepega darv ali tistih . ljudi, ki so se spomnili nanj ln mu po dolgem Času zopet enkrat pokazali toplo hvaležnost." ■.....; ■. i t ~ i * —ČujU,—se je zdaj pririnil neki možakar v ospredje — tis-tale babnica tamle, ki jd prej kritizirala, da ni bele moke, ni niti polovico tega prispevala med vojno, kakor tile, ki so bili nagrajeni ali pa še marsikdo drug. Zdaj bi se rada prva o-{ ob «teni. Brbra nekaj ln «kuša^. brez denarja ir/brez ik, dopovedati, kako je hudo , T tJudi { kgr ^ —Drži no jezik za zobmi! Tebi pa res nI taka sila—ae jezijo zdaj druge ženske nad njo. —Nič ji ni sile—se zdaj nagne naprej neka soseda,—Grunt ima, mož pa hodi v tovarno, težko karto dobiva. Nekdo jo je menda naprosil .... —Ksr poglejte jo, kako lep klotast predpasnik ima, jaz si gs ne morem kupiti, pa ne joksm tako kot ona!—je pripomnila druga. Pa so vstali še štorovski delavci: —Lahko nam verjamete, mi delamo, kolikor moremo, ker vemo, da bo edino tako hitreje dovolj blaga. Malo še potrpimo!— Pa so Svetinjčani tudi pritrdili. —Saj nič ne rečemo, le včasih pa včasih bi pa le kak hudiman prišel odkod, da bi se človek malo pomenil z njim! Vidite, zdaj ko ste nam takole povedali, nam je lažje. Jo bomo kar dobro pri-vozili do kraja, mejdun!— Svetina je visoko v hribih, pol- [ni dve uri hoda iz doline. Vse grem po vodo . . . juho bomo naokrog same bukove hoete, ds skuhali! Nasitim te s tsko ju-|te ni več senca, temveč praves-ho. da boš gledal, Jakob! Vidva ta tema. Drevje se od sUrostl podira. Samo cesU, ceste ps ni in te si Svetinjčsni najbolj žele Vse drugo bi še bilo. se tu , . . utaborita, jaz se Ukoj vrnem ..." Pobral je kotliček s Ul poleg kolibe, ae pomešal med mreže in se skril v sivi gmoti njihovih gub Malva in njegov sin aU tudi stopila h kolibi. "No torej, fantič, pripeljala sem te k očetu." je rekla Malva in zvedavo ogledovala od atrani čokato Jakobovo poatavo. Obrnil ja k njej svoj obrat, obrobljen s kodrasto, temnopla-vo bradico, zabliakal t očmi In rekel. "Da, prišla sva . . . l*po je tu . . , prečudno morje!" "&troko morje ... No, kaj me niš ... ali ae je oče močno postaral?" "Ne. prav nič Mislil acm. da bo bolj siv. pa Ima malo tfvth laa . . . ln krepak je . . Koliko r»«. prav« da ae nI "Kakih pet let bo it... Ko jt šel iz vasi, sem bil v sedemnaj stem letu ..." Stopila sU v kolibo, kj«r je bilo zadušno In je rogotnica dišala po aUnih ribah. Sedla sU Jakob na debel okleUtk drevesa. Malva na kup vreč. Med njima je sUl pop rek proftsgsn sod. čigar dno je služilo VMiUju ta mizo. Ko sU sediš, sU te molče ln pazljivo ogledovala. "Torej si namenjen tu delati?" je vprašala Malvs. "Da. morda .. ne vem i.. če bo kakšno delo!" _ "Bo!" je zatrdila Malva in ga nepresUno otipavala s svojimi zelenimi, zagonetno priprtimi očmi On pa je ni gledal otirsl si je t rokavom srajce potni tferas. èitate vsak daaf "PROLETAREC" Sociallstlžeo-delavskt tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveza in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem ln angleškem jeziku, tisse S3 sa celo. SL7S sa pol, SI ss ¿eirt leta. NAROČITE SI GAI Naslov: PROLETAREC CHICAGO tt. ILL. 23S1 South Lawadale Avenue "PROSVETÀ" SM7 S. LAWWDALZ AVE. Chicago 23, ni.. J9. Vaša naročnina na "Prosveto" jt potekla t V slučaja« da Je ed strani upravnlkva kakšna take) obveatite. da se lata pepeavil Z bratskim potdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU fOi Za Za Evropo |et Dnevnik ŠILU'— Tednik ItJM deserta aH Id le vaša U ta deeeUle In ki Hve stota)» ne veš kal • kakor hitre kateri teh članov, ki se prišteti, biti élan BNP J. ali če as preseli proč ed družina In be zahteval sam avoj Ust tednik, bode aaerai tleti član Is dotitoe d rutina, ki je take skupno naročena na dnevnik Prasvete. u takoj naznaniti upiavnlttvu I lata, la obenem doplačati dotitao vsoto listu ProsveU. Ako tega ne štora, tedaj mora upravnlštvo sni tati datum sa to vsote naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PHOSVrrA. Sirpj. assv S. Lewndele Aeew Cklaafs SS, t* ............... ČL Kadar aa preselita, vsa tel tvoj stari Ml novi