PožtWnVpTagrmiV^g8TSVffiT~^ Martooffitl Cena 1 Din Leto III. (X), štev. 192 Maribor, pondeljek 26. avgusta 1929 izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri poitnam ček, z»r. v Ljubljani it. 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Tel »fon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 „* Oglasi po tarif u „ Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prelamova ottas 1,4 III LJUBLJANSKI VELESEJEM priredi od 31. avgusta do 9. septembra razstavo „L|ubt|ana v leseni' Programi Kmetijstvo (mleko, sir, maslo, vino, med, groidje, Vrtnarstvo, Zoo, Higijena, Zadružna razstava, Pohištvo, Domača obrt, Kmetijski stroji, Radio, Industrijski izdelki, Zabavišče. Permanentne legitimacije po 30 Din se doba na vseh večjih železniških postajah pri blagajnah, pri večjih denarnih zavodih, podružnicah kmetijskih družb, županstvih, Putniku. Legitimacija daje pravice na polovično voznino. Za stanovanja je preskrbljono. Srednjeevropski problem stopa vedno bolj živo v ospredje. Še nedavno tega je šla skozi časopisje vest o priključitvi Avstrije k Mali antanti in o tem, da sta o tem vprašanju razpravljala češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in avstrijski držav ni kancelar Streeruwitz na svojem ne davnem sestanku v Plznu. Ne toliko politični, kakor predvsem gospodarski interesi so, ki silijo na spofazum med državami Srednje Evrope. Zlasti pridejo tu v poštev agrarni interesi odnosno interesi izvoza naših agrarnih Produktov. Kratek pogled na položaj nase letine v pšenici in koruzi, ki sta Slavna izvozna predmeta naše agrarne produkcije, in na možnost plasiranja na tržiščih v onih državah, ki te Produkte morajo uvažati, nam poda “Jkoj jasno sliko. Za letos predvidevamo v naši državi v koruzi povprečni jnaksimalni pridelek. Ker smo vsled {^Ugodnih letin lani in predlani izgu-mjt velik del svojih prejšnjih konsum-, j1 področij, bo naravno plasiranje letošnjega pridelka naletelo na veli-*st° velja za ostale države kI YI°,Pe* ki se v večji meri it ^ ^vanjem koruze in pšenice, zlasti za Rumunijo, Bolgarsko in Madzaisko. Glasom statistike iz zadnjega zelo blagoslovljenega leta v pri-delku koruze (192°) ie naša država takrat pridelala 88 milijonov met st t0d^ga !?v?zila .J8 milijonov cen-tov, Bolgarija je pridelata 15 in izvo-f!fa 1 milijon, Rumunlja 120 in j7Vo-?Ja|f28, Madžarska 39 milijonov in 3 milijone centov. Zc takrat je bil problem za plasiranje teh ogromnih količin velik. Predvsem so prihajale in Prihajajo še danes kot države v poštev: Avstrija, ki rabi letno 4 milijone centov, Nemčija (42 mil.), Češko-R**8*« (8 mil.), Anglija (36 mil), ^rancija (2 mil.), Poljska, švedska, Panska (vsaka po 2 mil.), torej s .‘dPno potrebo 160 milijonov centov Čini v r9 botrebo krijejo danes po ve-ke us^n* države Severne Amcrl-«L> izvozijo letno 50 milijonov, ter zele v inžni Afriki. Pri tem ie treba V Los Angelesu NEMŠKA ZRAČNA LADJA JE PRISTALA DANES V LOS ANGELESU IN S TEM ABSOLVIRALA DRUGO ETAPO SVOJEGA POLETA OKROG SVETA. NEWYORK, 26. avgusta. »Grof Zeppelin« je danes, ob 2. zjutraj sred-nje-evropskega časa dosegel na poletu fz Tokia čez Tiho morje ameriško obalo in je ob 2.45 zjutraj preletel rtič Refes severno San Francisca. Ob 18.45 pacifičnega časa so videli zračno ladjo v bližini San Francisca. Zrakoplovu je odplulo nasproti 14 ame riških vojaških letal, ki so ga obkrožila; obenem so v pozdrav zagrmele obalne baterije, po vsem mestu so tulile sirene in avtomobili so delali oglu šujoč ropot. Ves San Francisco je bil na nogah in je priredil visoko v zraku krožečemu zračnemu kolosu navdušene ovacije. Zrakoplov je dvakrat od Tokija do ameriške obale v 68 urah in je postavil s tem rekord, skega časa. »Grof Zeppelin« je absolviral linijo obkrožil mesto in je odletel potem v južni smeri proti Los Angelesu. Ob 3.45 srednje-evropskega časa je preletel »Grof Zeppelin« Veracruz, ob 9.15 je dospel nad Los Angeles. Tu se je dvignilo sto letal, ki so spremljale zračno ladjo na letališče. Ker pa je bila še tema, je moral zrakoplov odgoditi pristanek In je odletel prot! Saldonskemu jezeru. Ko se je nad film skim mestom zdanilo, se je zračni kolos vrnil in poslal brezžično brzojavko, da bo pristal v prvih jutranjih urah, to le ob 14. url srednje-evrop- Vsa javnost je navdušena, da se le zrakoplovu posrečilo premagati tako velike razdalje in viharje. Časopisje objavlja dolge članke o pomena tega poleta. Zanimivo je, da se je od šestih golobov, ki jih je japonski časnikar, vkrcan na Zeppelina, izpustil med vožnjo nad Tihim morjem, pet vrnilo v njegovo redakcijo v Toki ju. Dr. Eckener namerava ostati v Los Angelesu dva dni, nakar bo nadaljeval polet čez ameriško celino in preko s snegom pokritih vršacev Skalnatega gorovja v Lakehurst. Naša delegacija na zasedanju Društva narodov BEOGRAD, 26. avgusta. Prihodnji teden odpotuje v Ženevo naša delegacija, ki se bo udeležila jesenskega zasedanja Društva narodov. Prva skupina zapusti Beograd v četrtek, druga v petek. Delegacija bo stanovala v Ženevi v hotelu »Bellevue«. (Dožnost diktature v Avstriji in socijalisti DUNAJ, 26. avgusta. Dunajski dopisnik »Daily Telegrapha< je poslal svojemu listu obširno poročilo o položaju v Avstriji, v katerem zatrjuje, da pripravljajo Heimv/ehrovci za jesen uvedbo diktature v Avstriji s prelatom dr. Seiplom na čelu. Razkritja londonskega »Daily Te-legrapha« so povzročila v vrstah so-cijalistov veliko razburjenje. Strankino vodstvo je imelo včeraj ves dan posvetovanja, na katerih so se voditelji stranke in republikanskega Schutzbunda bavili z ukrepi, ki bi jih bilo treba izvesti, da se prepreči namera Heimwehra. Končni sklepi še niso bili izvršeni, pač pa je bil dosežen sporazum v tem smislu, da bo stranka storila vse, da vzdrži red in mir in zajamči ustavnopravno stanje v državi. Socijalistična stranka bo pri tem z vsemi močmi podpirala zvezno orožništvo in policijo in pose-gla-S' svojim Schntzbundom vmes Šele potem, ako bi se izkazale oblasti in varnostne čete nezanesljivi. Socijalisti bodo za vsako ceno skušali preprečiti diktaturo v Avstriji in računa strankino vodstvo pri tem tudi na izdatno podporo republikanskih vojaških organizacij v Nemčiji. Kralj za poplauljence u Skoplju BEOGRAD, 26. avgusta. Kralj je daroval za ponesrečence v Skoplju, ki jim je uničila nenadna povodenj vse njihovo premoženje, kot prvo pomoč 100.000 Din. HezadaualJrjost z Srlančom PARIZ, 26. avgusta. Znani publicist Pertinax objavlja v »Echo de Parisu« daljši članek, v katerem srdito napada zunanjega ministra Brianda in mu očita, da je s svojo popustljivostjo v Haagu močno oškodoval interese Francije in zelo omajal pozicijo države in njen mednarodni ugled. Postopanje Brianda napram Snowdenu in poljskemu zunanjemu ministru Za-leskerhu more vzlovoljiti In razkačiti vse poštene Francoze, ki jim je pri srcu blagor domovine. Franciji preti nevarnost, da izgubi svoje najuspeš- uvaževati še to, da je v pšenici danes žc nadprodukcija, dočim v koruzi še to ni, kar pomeni, da je danes v državah Srednje Evrope produkcija koruze važnejša nego ona pšenice. Gornje Številke nam jasno povedo, da imajo države Srednje Evrope svoje velike skupne gospodarske interese, vendar pa jim je manjkala doslej potrebna skupnost, in vsaka država se je na lastno pest borila na svetovnem trgu proti ameriško-afriški konkurenci. Seveda so na ta način morale podleči. Sedaj sc .obravnava načrt, kako bi se vkljub raznim političnim nesoglasjem med temi državami ustvariti ožji stiki vsaj v tem perečem gospo- nejše diplomatično sredstvo, zvezo s srednjimi in zapadnimi državami. Te države, naglasa Pertinax, se umikajo vedno boli v ozadje, Francijo pa goni to v naročje Londonu. darskem vprašanju. Ventilira se ustanovitev srednjeevropskega mednarodnega zavoda, kojega naloga bi naj bila, da organizira izvoz koruze, pa tudi drugih agrarnih produktov iz vseh držav, ki so na njem interesira-ne, in da izvede njihovo čim najbolj koristno pravočasno plasiranje, Vsokakor misel, ki jo je treba le pozdraviti, ker ni dvoma, da bodo tes nejši gospodarski stiki, izzvani po skupnih ekonomskih interesih, vodili tekom časa tudi v političnem in v osta lih pogledih do novih sporazumov v interesu konsolidacije teh držav in v interesu svetovnega miru. Šahousfci ueleturnfr v Karlouih uarih Predzadnje kolo, — Splehnann tolče Capablanco. V soboto je bilo odigrano predzadnje kolo turnirja, ki je prineslo novo senzacijo. Bivši svetovni šahovski prvak Capablanca, ki mu je bila prva nagrada že sko ro zasigurana, je nepričakoano podlegel Spielmanu po 58. potezah. Capablanka je igral preveč ostro na zmago in je napravil pri tem malo pogreško, kar je Spiel-mann sistematično izrabil in prisilil Capablanco, ki se je zaman trudil, da bi dosegel vsaj remis, končno h kapitulaciji. Dr. Euwe je porazil Thomasa, Bogoljubov Menšikovo, Johner Saemischa, Yates Canala in Marshall Gilga. Remis so bile partije; dr. Vidmar-Mat-tison, Niemcovič - Maroczy, Treybal - dr. Tartakower in Rubinstein - Becker. Partija Colle - Grtinfeld je bila prekinjena. Stanje po 20. kolu: Niemcovič 14, Capablanca 13 in pol, Spielmann 13 (1), Rubinstein 13, dr. Vidmar, Bogoljubov in dr. Euwe 11 In pol, dr. Becker 11, Grik-feld 10 in pol (1), Mattlson 10 (1), Ma-roczy in dr. Tartakower 10, dr. Treybal 9 in pol (4), Canal 9 in pol, Johner in Saemisch 9, Colle 8 in pol (1), Marshall in Yates 8 in pol, Gilg 6 in pol (1), Thomas 5 in pol, Menšikova 3. Včeraj so bile odigrane vse viseče partije, ki so se končale sledeče: Gilg Je porazil Mattisona, Spielman dr. Treybala, Colle Grfinfelda. Končno stanje po 20. kolu: Spielmann in Niemcovič 14, Capaplanca 13 in pol, Ru binstein 13, dr. Vidmar, Bogoljubov in (fr. Euwe 11 in pol, dr. Becker 11, Grtinfeld 10 in pol itd. Uolitue u okrajne ceatne odbore Pri včerajšnjih volitvah v okrajne ceif ne odbore so bili, kolikor je dozdaj znanih rezultatov, v mariborskem okraju Izvoljeni: posestnik Ivan Janžekovič (naprednjak) z 29 glasovi proti Al. Peklarju (21) na volišču v Lajteršbergu; žel. uradnik A. Pšeničnik (naprednjak) s 25 glasovi proti Florjančiču (16) na volišču v Pobrežju; župan Srečko Robič (napredni. s 47 glasovi na volišču v Rutah; posestnik Viktor G1 a s e r (naprednjak) s 31 proti Hauptmanu (25) na volišču v Sv. Lovrencu; na volišču Račje je bil v ožji volitvi med naprednjakoma Kirbliem in Falešem izvoljen Jos. K ir b i š; v Framu je izvoljen župan Potočnik (napreden); na volišču Sv. Peter posestnik in trgovec Janko Kostajniek (naprednjak); na volišču v Selnici župan Martin H e r n a h (naprednjak) » 27 glasovi proti Urbasu (16); v Mariboru so izvoljeni: dr. Strmšek in Drago Rogllč (od bivše SDS) s 34 odn. 33 glasovi ter doktor Veble, Vid Murko in ŽebOt (od bivše SLS) s 29, odn, 30 in 28 glasovi; v Studencih je izvoljen župan K*1oh, na Teznu upravitelj betnavske graščine Habjanič. Rezultati S volišč v Hočah, Kamnici, Sv. Jakobu, Zg. Kungoti k St. liju v trenutku še niso znani. Jpominlalte ie CMD asa Po proslavi desetletnice osvobojenla Prekmurja POMEN IN IZRAZ PROSLAVE. — ZAČETNA NERAZUMEVANJA IN NESO-GLASJA. — PREPOROD SLOVENSKE KRAJINE. Proslava desetletnice osvobojenja Prekmurja je pokazala tudi največjim pesimistom, da se v Slovenski Krajini sicer počasi toda stalno jasni. Nezaupanje in rezerviranost prvih let gineva, ž njim gi-feva pa tudi vpliv madžarskih in mad-žaronskih agentov, ki ne morejo več tako begati tamkajšnjega prebivalstva s skorajšnjo zopetno priključitvijo k Madžarski, kakor nekoč. Prekmurci se priče-' njajo zavedati, da so eno z nami tostran Mure in da nimajo absolutno ničesar več iskati onstran zeleno-rdeče-belih mejnikov. Deset let novega svobodnega življenja jih je popolnoma prerodilo, ne še sicer zunanje, zato pa toliko bolj notranje, kajti zadnja proslava ni bila narejena, temveč je bila zares iskren izraz pristnega občutja in razpoloženja. Tako iskreno ne bi mogel slaviti obletnice svojega osvobojenja narod, ki tega osvobojenja zares ne bi občutil in vzljubil. V tem oziru torej ni nobenega dvoma več: panonski in karantanski Slovenci smo se našli, našli prvič po svoji naselitvi pred 1331 leti! Prvih deset let skupnega življenja pa nam zopet potrjuje, da se preko noči ne dajo odstraniti tiste razlike, ki so jih u-stvarila dolga stoletja razdvojenosti. Popolnoma drugače se je oblikovala ljudska mentaliteta onstran Mure in popolnoma drugače tostran. Drugi in drugačni so bili gospodarji panonskih Slovencev kakor naši, zato so jim v stoletjih vcepili precej svoje duševnosti, kakor so jo Nemci vcepili nam, potomcem Karantancev. Ko smo se pred desetimi leti srečali pod skupnim krovom, smo bili razočarani mi in so bili razočarani oni, kakor sta kmalu po medenih tednih razočarana oba zakonca, ko spoznata da imata vsak drugačne običaje in navade. Toda to razočaranje traja le tako dolgo, dokler se ostrina individualnosti ne obrusi in pretvori v harmonijo nove enote. Tako se pa bodo obrusile tudi razlike med nami in med Prekmurci. Tak je zakon narave in za'o v to trdno verujemo, zato smo o tem neomajno prepričani. Glavni prepiri so tedaj za nami. S proslavo desetletnice osvobojenja smo se vrnili v stanje prve ljubezni pred desetimi leti in paziti moramo sedaj .ia obeh straneh, da se bomo v bodoče ogibali vsega tistega, kar je bilo vzrok našim prejšnjim prepirom. Danes se poznamo: poznamo svoje dobre in slabe strani; in to dragoceno spoznanje naj nam bo kažipot v bodočnost. Mi tu se moramo zavedati, da se bo Prekmurje zunanje ;>re-porajalo bolj počasi kakor notranje, zato Prekmurcem ne smemo zameriti vsake madžarske besede ter jih zaradi tega zmerjati madžaroni. Slovenska šola, ki madžarščine več ne pozna, bo v eni ali dveh generacijah izvršila svojo nalogo temeljito in po prekmurskih vaseh se bodo tedaj našli le še redki stari ljudje, ki bodo znali madžarski in ki bodo pomnili, da je bila nekoč Slovenska Krajina vilajet Ogrske. Vezi preko Mure se bodo utrdile in nova domača in v slovenskem narodnem duhu vzgojena inteligenca bo stopila v vrste naših političnih, gospodarskih, kulturnih in prosvetnih pijonirjev, delavcev in voditeljev. Po svoji prirodni talentiranosti in širokosti bo prinesla v našo kulturo novih elementov ter jo s tem obogatila in razširila, naša stara kultura pa bo infiltrirala Prekmurje ter ga preobrazila v napredno in zavedno slovensko pokrajino. V praktičnem oziru je pa neobhodno potrebno, da se razširijo in poglobijo stik; med to in ono stranjo Mure. Proslava desetletnice osvobojenja ne sme ostati o-samljen dogodek! Za to skrbeti so potrebne v prvi vrsti naše narodne organizacije in bilo bi dobro in nujno potrebno, da bi se za prihodnje leto organizirali v Mur-. ski Soboti veliki vseslovenski telovadni, pevski in drugi nastopi. Posebno naša pevska društva bi morala čimpreje misliti na svoje izlete v slovensko Prekmurje, kajti ravno pesem je tista, ki si najprej in najlažje osvaja srca in ustvarja trajne vezi. Zato v Prekmurje! Tam pa je treba vzbuditi društveno življenje, utrditi našo pesem, našo knjigo in časopisje, na' šo telovadno kulturo in ljudske igre. Po proslavi desetletnice osvobojenja bo to lažje kakor je bilo doslej. Trojni jubilej losipa Laha 'Josip Lah, sedaj tajnik na srezkem poglavarstvu v Mariboru, praznuje danes letnico svojega rojstva, 35 letnico udejstvovanja kot pevovodja in 30 letnico, odkar je v državni službi. Naš jubilant spada med one tipične reprezentante starejše naše generacije, ki so si s tihim, požrtvovalnim in nesebičnim delom med našim narodom postavili sami najlepši spomenik. Nikdar ni silil v ospredje, povsod pa si ga dobil, kjer je bilo treba prijeti za — neplačano delo. Najlep-še plačilo mu je bilo vedno hvaležnost o-nih, katerim je posvečal svoje sposobnosti in moči. Rodom iz Dutovij na Primorskem, kjer je učitelj Kosovel kmalu spoznal v njem godbeni talent, je Josip Lah že v mladih letih kot samouk spoznal veliki pomen narodne pesmi za nacijonalno vzgojo in njen vpliv na srčno kulturo. Takoj po vojaški službi pri mornariški godbi, tekom katere ga je zanesla pot skoro v vsa večja evropska pomorska mesta, se je pričel z vso vnemo udejstvovati kot pevovodja ter je gojil med narodom cerkvene in narodne pesmi. Njegovo ime o-stane nedvomno z zlatimi črkami zapisano zlasti v povestnici boljših časov naših sedaj zasužnjenih bratov v Primorju, med katerimi se je ujestvoval z velikim uspehom In tudi on s svojim skromim tihim delom marsikaj pripomogel k narodnemu preporodu našega življenja v Trstu in okolici, 2e^ L 1900, kmalu po vstopu v državno službo pri okrajnem glavarstvu v Sežani, je ustanovil v Sežani pevsko društvo »Zorislava«, s katerim je prirejal v bližnji okolici koncerte In zabavne večere in bodril in krepil naš živelj v narodni za- vesti. Vrh tega je poučeval tudi pevski društvi v Trebčah in Vel. Repnju. L. 1906 je bil na lastno prošnjo prestavljen k tedanjemu namestništvu v Trstu, kjer je bil dolga leta duša pevskega društva »Ilirija« in poučeval petje tudi v Ro colu in Rojanu. Tri leta kasneje je ustanovil in organiziral v Trstu 36 mož broje čo godbo Narodne delavske organizacijo, prvo slovensko godbo na tržaških tleh. Vodil in brezplačno je dalje poučeval or kester »Viktor Parma« pri Sv. Jakobu. Kot eksponiran narodnjak in neustrašen narodni delavec se je moral jubilant po prevratu izseliti v Jugoslavijo, kjer je našel sedaj svojo drugo domovino. Usoda je hotela, da je prišel iz obmejnega in nacijonalno vročega Trsta v narodno potuj-čeni Maribor. Tržaška »Ilirija« mu je v znak priznanja poklonila ob odhodu krasen glasovir. V Mariboru je bila njegova prva pot v Pekre, kjer je poučeval takrat maloštevilni zbor v petju in priredil njim krasno uspelo veselico. L. 1922 je prevzel poučevanje pevskega društva »Jadran«, ki je bilo na pobudo nekaj članov zopet oživljeno in deluje še danes. Malo je krajev v bližnji in tudi daljni okolici Maribora, kjer ne bi jubilant že nastopil s svojim zborom. Inštruira obenem novo rojeno »Liro« v Radvanju, kateri je skrben oče in vzgojitelj. Pevsko društvo »Jadran« je priredilo v soboto zvečer v Narodnem domu na čast svojemu dirigentu-jubilantu zabaven večer, ki - je privabil lepo število občinstva, največ seveda Primorcev. Jubilantu so ra zen gg. ravnatelja Stanka Detele, dr. Irgoliča in Zorzuta čestitali tudi zastopnik ostalih pevskih društev. Slavljenec se je ginjen zahvalil za toliko pazljivost in pev sko pobratimstvo. Pevski zbor in domača godba sta skrbela za lepo zabavo, tako da je ves večer potekel animirano in se gostje kar niso mogli ločiti od ljob^znivih »Jadranašev«. Mariborski in dnevni drobiž Pričetek pouka na osnovnih in meščanskih šolah Prosvetni oddelek velikega županstva, mariborske oblasti sporoča, da ]e pričetek pouka na osnovnih in meščanskih šolah na odredbo prosvetnega ministrstva preložen na 16. septembra. Enaka odredba je izdana še za učietljišča, pričakuje se pa tudi za ostale srednje šole. »KARO« najboljši čevlji. Delega'i mariborske občine v okrajnem cestnem odboru. Mariborski občinski svet je na svoji včerajšnji izredni seji izvolil sledeče gospode kot zastopnike mestne občine v mariborskem okrajnem cestnem odboru: dr. Pavla Strmška, Dragotina Rogliča, dr. Andreja Vebleta, Franca Zebota in Vida Murka. — Apel na mestno občino. Naš občinski svet je storil že loliko lepih sklepov, da je veselje čitati poročila o njegovih sejah. Samo o naših šetališčih se ni še nikdar razgovarjalo, dasiravno se zelo pogosto- oglašajo pritožbe iz občinstva o brezobraznih kolesarjih po mest nih pešpotih. Iz Tomšičevega drevoreda so navsezadnje vendarle izginili. Nihče pa se ne briga za najlepše sprehajališče proti Kamnici, ki je tudi last mestne občine. Da registriramo samo včerajšnjo nedeljo: Cesta je bila lepa in suha, tako da bi se čisto lahko kolesarji vozili zraven peš poti.Na vsej cesti, po kateri so se sprehajale stotine ljudi, so drveli kolesarji in vznemirjali občinstvo, zlasti pa matere z poti. Na vsej cesti, po kateri so se sprehodu mir in se ne bi rad prerekal s temi brezobrazneži, to je stvar občine, ki mora skrbeti za javno varnost. Ali se res mora tako dolgo čakati z ukrepi, da se prej pripeti kaka nesreča? Drž. žensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje in sprejemanje učenk bo 11., 12. in 13. septembra. Predavanja se začno 16. septembra. Kandidatinje za prvi letnik naj se torej prijavijo dne 11. sept. ob 8. dop. — Ravnateljstvo. Prva drž. dekliška meščanska šola v Mariboru. Dne 29. t. m. ob 8. uri se začno razredni in drugi izpiti. Vpisovanje novih in dosedanjih učenk bo 30. in 31. tm. od 8.-12. ure. V I. razred ne sprejema šola zunanjih učenk razen onih, kojih starši dokažejo, da imajo stalno službo v mestu, pa ne morejo tu dobiti stanovanja. Revne učenke dobe v šoli potrebne učne knjige brezplačno, ravnotako toplo kosilo, kadar ostanejo čez poldan v šoli. Razstava pohištva bo na željo občinstva zopet prirejena na jesenski prireditvi velesejma od 31. avgusta do 9. Septembra. Mizarski mojstri bodo tudi tokrat kompaktno razstavili. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo od najpriprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu jamči, tako za kakovost in prvovrstnost lesa. kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brez plačne načrte in vsa tostvarna pojasnila. Take razstave so hvalevredne. Prepričale bodo 'javnost, zlasti tujce, da pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov so pa v vsakem pogledu več kot konkurenčne. — Lovci pozori Dne 23. avgusta je izšla v »Samoupravi«, uradnem listu za ljubljansko in mariborsko oblast (št. 7) uredba, ki spreminja dosedanje predpise o prepovedanem lovskem času. Za sedajšnjo dobo lovske sezone je predvsem važna določba, da je pod kaznijo prepovedano streljati jerebice. O uredbi ižide daljši članek v prihodnjih dneh. — Ljutomer. Na glasbeni šoli v Ljutomeru se bo vršilo vpisovanje 1. in 2. septembra od S____ 12. dopoldne v glasbeni šoli. Poučevalo se bo: klavir, gosli, čelo, klarinet, mladinsko petje in teorija. Podrobnosti na oglasni tabli. — Vodstvo obrtno nadaljevalne šole v Mariboru. Vodstvo obrtno nadaljevalne šole naznanja: Čeprav se vrši vpisovanje že ves teden, se je doslej prijavilo tako neznatno število vajencev in vajenk, da ne bo mogoče vpisovanja do dne 9. septembra zaključiti, ako se ne bodo prijave vršile polnoštevilno. Zato opozarja vodstvo še enkrat vse delodajalce in delodajalk?, naj pošljejo svoje vajence in vajenke nemudoma k vpisovanju na mestni magistrat. — Za bolezen so zdravila ... V neki dobro obiskani, gostilni olizu Kamnice — pa ne, da bi vsak takoj mislil, da je bilo to pri g. Lovrenčiču. Kaj še? Samo toliko lahko povemo, da je v bližini opekarne in da nas je navzlic vsem vinotočem prav mnogo sedelo na senčnatem vrtu. V tej gostilni torej sta sedela včeraj tudi dva parčka pri eni mizi in sicer tako, da sta sedela moška vsak zraven druge. Sladko vince je prišlo in šlo spet svojo pot, lica so zažarela vedno močneje in mili glasovi o sladkem vmeu in ljubezni so se razlegali po širokem vrtu. Kaj čuda torej, da je Jaka pozabil, da ne sedi zraven svoje izvoljenke in da se njegova roka oklepa tujega pasu. Nič ni videl strupenih pogledov, ki so švigali i preko mize iz oči njegove ljubosumne Mi-! cke. Zato ni slutil nič hudega, ko ga je Micka povabila na cesto, da mu pove »nekaj na uho«. Pa mu ni nič rekla! Samo kras njegove glave, lepi zajčji klobuk, mu je zbila z glave ter mu z zdravimi in krepkimi rokami dokazovala, da je pravzaprav ona prava in da se je celo popoldne težko motil, ko se je motal okrog druge prijateljice. Ko mu je tako zabila par krepkih klinov v njegovo mehko glavo, je končno uvidel svojo bridko zmoto In začel naenkrat peti: Oj za bolezen so zdravila, za ljubezen jih pa ni! in s tem se je končala ta tragikomedija... Na Koroški cesti pa je neka ženska oTd-delavala svojega moža in.ko ga je dobro oklestila, se je obrnila proti Gledalcem in se pobahala: »Pač sem vesela kak hudič, da sem ga malo namlatila!« Kam je izginil naš krepki spol? Če bo šlo tako naprej, ne bo več pravega življenja. — Pogrešana. 2e od 12. t. m. pogrešajo 131etno Heleno Mileč, sestro soproge mesarja Zalokarja, pri katerem je stalno živela. Deklica je bila bosa, imela je modro obeko z belimi pikami in je bila gologlava. Ker je dekle kljub 13. letom telesno zelo razvito, ni izključeno, da je postalo žrtev kakega razuzdanca, lahko pa se je zgodila kaka nesreča. Kdor bi vedel kaj o dekletu, naj sporoči to na naslov: Gospa Zalokar, Einspielerjeva Št. 17 ali policijskemu komisarijatu v Mariboru. Velika invalidska tombola. Kakor smo že poročali, priredi Udru-ženje vojnih invalidov v Mariboru v nedeljo, dne 8. septembra, ob 2.30 pop. na Trgu Svobode veliko javno tombolo v podporo in korist najrevnejšim vojnim žrtvam. Udruženje se bo tudi letos izkazalo z najlepšimi dobitki, med katerimi je osem tombol in sicer: prva kompletne opremljena spalnica; druga šivalni stroji tretja kuhinjska oprema; četrta moško ali damsko kolo; peta radio-aparat; še* sta voz premoga; sedma klaftra drv; osma vreča fine moke. Razen tega še čez 500 manjših krasnih dobitkov. Ker je prireditev dobrodelnega namena, se napro-ša javnost, da akcijo po svoji moči pod* pre in pomaga k čim večjemu uspehu. Zlasti prosimo podjetnike, trgovce obrtn!ke, da pomagajo s prostovoljnimi prispevki ali dobitki in da gredo pooblaščenim nabiralcem na roko. — Mala Nedelja. Velika tombola Narodno kulturnega društva v prid Društvenega doma se bo vršila na angeljsko nedeljo 1. septembra ob 3. popoldne ob vsakem vremenu. Več sto lepih dobitkov, kakor: vreča moke, gramofon s ploščami, moške in ženske o~ bleke, sladkor, perilo Itd. Po tomboli ljud ska veselica z godbo in plesom v Društvenem domu. — 2044 V Mariboru, dne 26. VIII. 1929. MarfborsM V.FCfRNIK Jt»«ra 5fran 3. Poslednji olanet našega sistema Kako je bil odkrit planet neptun. - njegova oddaljenost in VELIKOST. — NEPTUNOVE LUNE. Kmalu potem, ko je bil odkrit planet ! Uran, so zvezdoslovci iz moteni njego- j vega kroženja pričeli sklepati, da mora biti še dalje za njim drugo, še neznano nebesno telo, ki pripada našemu solnč-nemu sistemu. Dva znamenita učenjaka, Adams v Cambridgeu na Angleškem in Leverrier v Parizu, sta se lotila dela, da na Podlagi teh motenj izračunata odda-lienost in velikost tega neznanega planeta. Ko je bilo to delo dovršeno, so se Pričela opazovanja na zvezdarnah, in res se je zvezdami v Cambridgeu kmalu Posrečilo najti iskani svet; vs'ed malo-, marnosti opazovalca je pa slava odkritji Planeta Neptuna pripadla Leverrier ju in Gallen, opazovalcu na berlinski zvezdar-Kot'dan odkritja je v astronomiji zaznamovan 23. september 1. 1846. Novi planet, ki je dobil ime Neptun, ;e oddaljen od solnca za 30 enot ali 4 467 jnilj. km ter rabi za svojo krožno pot “rog središča, našega solnca, 164 let in 280 dni. Tako dolgo traja torej eno Neptunovo le:o, dočim je dan na njem do:g kvečjemu od 10 do 15 ur. Ker je tako silno oddaljen od naše zemlje, ga je mo-Soče videti samo. s pomočjo'boljših daljnogledov, pa tudi tedaj se le malokdaj more opazovati kot svetla točka. Zaradi tega je bilo silno težko izmeriti njegovo velikost; šele astronom Bernardu se je y novejšem času posrečilo dognati z veČjo ali manjšo gotovostjo, da meri v Premeru 52.900 km in je tedaj le maio manjši, kakor njegov, nam bližji sosed Uran. Gostota njegove mase je enaka Uranovi, to se pravi, da se nahaja v približno istem razvojnem stadiju kakor ostali zunanji planeti. Tudi Neptunova površina je pokrita z gostimi oblaki, v sestavi njegove atmosfere se pa nahaja plin, katerega naša kemična znanost na zemlji doslej še ne pozna. To pa je tudi vse, knr sploh vemo o tem najbolj oddaljenem bratu naše zemlje. Prav tako so za nas še vedno velika skrivnost njegove lune, kajti z gotovostjo Poznamo doslej samo eno, ki pa je zelo veliko telo in gotovo dosega ali pa celo presega velikGst naše zemeljske .une. 1 a luna je od planetovega središča oddaljena za 14 in pol polumera ali 382.528 km ter rabi za enkratno svojo krožno pot 5 dni, 21 ur in 3 minute. Drugo luno, ki pa mora biti znatno manjša, je opazil 1. 1892. astronom Schaberle, toda razen njega je niti preje niti pozneje ni nihče zapazil, zato njegovo odkritje še do danes ni definitivno potrjeno in kontrolirano. Gotovo pa je, in o tem se v zvezdoslovskih krogih niti najmanje ne dvomi, da obkrožaj) Neptuna še dru^e manjše lune, -ki'pa so od nas tako oddaljene, da jih tudi z najboljšimi in najmodernejšimi pripomočki ne moremo doznati. Eksistenco teh lun potrjuiejo razna opazovanja. Kakor Uranove, obkroža tudi Neptunova luna svoj planet narobe, to se pravi, da vzhaia na zahodu in zahaja na vzhodu. Poleg tega je njena pot tako nagnjena, da seče skoraj točno Neptunove poie in : je kroženje — vsled planetove stisnjenosti na tečajih — neenakomerno. Zunaj, v neskončnih daljavah našega solnčnega sistema, odločajo tedaj o gibanju teles drugačni zakoni kakor v sistemu notranjih planetov, njihovi vzroki pa so nam nerazrešljivi. Že takoj po odkritju Neptuna, se ;e v zvezdoslovskih krogih pojavilo mnenje, da tudi ta planet ni poslednji, temveč, da se tam daleč zadaj nahajajo še drugi bolj oddaljeni in našim očem in aparatom n'e-doseglijivi. Znanstvenik Pickerirtg je * * podlagi Neptunovih motenj izračunal, da mora krožiti za njim še en neznan planet, ki potrebuje za svojo pot krog solnca 373 let, drugi pa trdijo, da sta še dva ali da so celo še trije. Toda niti potom opazovanja niti potom fotografiranja doslej teh trditev ni bilo mogoče dejansko dokazati. Iskanje se pa še vedno nadaljuje in baš te dni je presenetila doslej uradno še nepojasnjena vest, da je bil odkrit transneptunski komet astronoma Picke-ringa. Na uradno potrdilo moramo pa še čakati, in. dotlej ostane za nas Neptun zadnji med svojimi brati in sestrami. Očuečeni zčraunifc Zdi se, da bd zločin, čegar sledovi vo-. dijo v.Sicilijo, končno vendarle pojasnjen. Eden izmed krivcev je bil namreč že aretiran v Palermu. Ali pa njegova žrtev, zdravnik dr. Brandti iz Napolja, še-sivi. ali pa je bil umorjen, je še vedno negotovo. Dr. Brancati se je pred mnogo leti izselil iz Napolja v Newyork, kjer pa se je bolj pečal s spekulacijami in kupčijami kakor pa z medicino. Ko si je pridobi! že znatno premoženje, je spravil še^ svoje brate v Ameriko in živel skupno ž njuni, dokler ni 19. novembra 1927 zagonetno izginil. Zjutraj je napravil zdravnik še načrt za prihodnji dan in je nato vesel zapustil stanovanje. Od tedaj se ni več vrnil. Kljub temu-pa njegovi svojci dogodka niso javili policiji, kajti še istega dne je prišel iz Bostona telegram, v katerem dr. Brancati sporoča, da se je pridruži! neki lovski skupini. Sledila so nato pisma iz Kanade in končno iz Londona, v katerih je izrekel dr. Brancati nado, da hoče napraviti daljše potovanje. Ker pa so bila pisma proti zdravnikovemu običaju Pisana s pisalnim strojem, so njegovi ■ bratje takoj pričeli sumiti, da se je moralo kaj zgoditi. Še bolj pa so se začudili, ko so našli zdravnikov potni list v njegovi pisalni mizi. Šele sedaj jim je prišlo na misel, da je bil dr. Brancati ali odveden ali pa umorjen. Kmalu so dognale poizvedbe, da je doktor naložil večino svoiega premoženja v banko Hardy, kjer je nekaj dni predno je Brancati izginil, neki Luig: Romano pokazal pooblastilo zdravnika in dvignil vse Brancatijevo premoženje v znesku 200.000 dolarjev. Pooblastilo je bilo seveda ponarejeno in Romano eden od zločincev. Toda, kako so mu prišli na sled? V vsem Ne\vyorku niso našli nobenega Luigi Romana. Listi so prinesli njegov opis in kmalu se je zglasilo ve& oseb z domnevo, da je Romano ngjbrže identičen z lastnikom neke tajne alkoholne točilnice, Rizzuttom, ki je novembra meseca nenadoma zapustil Newyork. da se vrne v domovino. Zveza med njegovim odpotovanjem in istočasnim izginotjem Brancatija ni izključena. O vseh teh okolnostih so bile takoj obveščene tudi italijanske oblasti, In res je bil sedaj Mimo Rizzutto aretiran v Palermu. Policija je prepričana, da ima pravega zločinca v rokah in da bo drama sedaj kmalu pojasnjena, dr. Brancati, ako še živi, pa rešen iz rok odvajalcev. Iz zgodovine deinika Princip prastar - oblika novejšega datuma. - kako so prvi DEŽNIKI POVZROČALI REVOLUCIJO. — DEŽNIK V DŽUNGLI. Tekme za pokal CHP u m a rib a ru ' Maribor - Svoboda 11:1 (7:0). Maribor je z lahkoto premagal Svobodo, dasi je ta nudila močan, odpor in se požrtvovalno borila do konca. Svoboda je v tehniki in taktiki seveda daleko zaostajala za nasprotnikom, vkljub temu pa je vztrajala in pri stanju 11:0 zabila efekten častni gol. Maribor je nastopil v nekoliko spremenjeni postavi. Mladi- vratar Majer je talentiran, morda preveč fleg matičen. Napad je vodil Gujo Hreščak s staro veščino, ni pa še vigran. V napadu je bila boljša leva stran, dasi leva zveza ne spada v moštvo. Desna ni bila tako polna incijativ, dasi je zabila večino golov. Sodnik g. Nemec je imel lahek posel Železničar - Rapid 1:0 (0:0). Zmaga Železničarjev ni presenetila in je docela zaslužena. Poslali so v boj izredno borbeno moštvo. Levji delež na zmagi ima Frangeš, ki je stalno bodril moštvo. Wagner v napadu je nemogoč. On je branilec. Rapid v borbenosti ni zaostajal. Obramba in krilci so bili pa mestu, ne pa napad, ki je zabil nešteto šans. Sicer pa tudi napad Železničarjev ni bil boljši pred vrati. V polju sta si bili: moštvi enakovredni in nasproten rezultat ne bi bil nereelen. V drugi polovici je .Rapid znatno popustil, tako da je Železničar stalno prevladoval. Oba vratarja sta branila bravurozno. Sodnik g. Mohorko spričo nediscipliniranosti enega dela publike in ostre igre ni imel lahko nalogo. 5tajerska - Slauenija 6:1 (5:1) •... Slovenska reprezentanca je v Gradcu doživela hud poraz. Naši igralci se na zelo slabem terenu nikakor niso mogli znajti. Precejšno krivdo na porazu nosi obramba. Verovšek je povsem odpovedal, Koren pa je bil že po prvih minutah težko ranjen, da je le s težavo ostal na svojem mestu, a je vkljub temu branil, car se je dalo braniti. Golgetter Doberlet e bil naravnost nemogoč na svojem mestu. Zadovoljil je edino Zemljak na de* snem halfu, V drugi polovici so bili Slovenci mnogo boljši, toda napad ni znal uporabiti mnogih ugodnih šans. . Tudi dežnik ima svojo — kulturno zgo-tipvino. Marsikomu se bo čudna zdela trditev, da je ta danes neobhodno potrebni Predmet naše toalete v svoji današnji obliki šele krog 80 let star. In vendar je tako, žakaj prvi moderni solnčnik in dežnik je izdelal 1. 1852 Anglež Samuel Fox. ~®veda je pa princip sam zelo star. V 'tai$kih spisih iz 11. stoletja pred Kri-Us°m najdemo že omembo dežnikov, a relijefih v kraljevi palači v Ninive, na reskah nagrobnih palač v Mernfi in Tonah najdemo slike dežnikov. Seveda je dežnik ali solnčnik takrat samo pri-vilegij kraljev in najvišjih duhovnikov, on Je atribut najvišje posvetne oblasti skozi stoletja. Neki indijski kralj je nosil nasiovj »Gospodar belega slona in 24 solnčmkov« v resnici je imel 24 solnčni-Kov, ki so bili razpeti drug nad drtigim m so imeli skupen ročaj: simbol 24 provinc, iz katerih je obstojalo njegovo kraljestvo. uim bolj se je širil napredek, tembolj ‘e postajal dezmk splošna last V 15 sto-'etju so italijanski velikani nosili neke vrste baldahin, kojega ročaj so držah v r°ki in ga naslanjali na koleno. Cez dvoje stoletij pozneje se je dežnik udomačil v Angliji, seveda zelo težko, ker so ga Angleži sprejeli z nezaupanjem. Neki zdravnik je celo izjavil, da ni zdravja koristen. Oblika je seveda še bila -;eio okorna. Najelegantnejši so bili oni iz ytič-Nn peres, pozneje je začela prevladovati * voskom prevlečena svila. Vendar se udi takrat ni bil dežnik splošno v r*bi, arnpak so ga nosile samo še gospe in pa sigerli*. Zakaj kdor ga je nosil, je moral .11 Pripravljen, da g; bo masa napadala j ^sramovala. Zlasti hudi nasprotniki znikov so bili lastniki nosilnic in pa iz- vožčeki, ki so smatrali vsak dežek za darilo z neba in so naravno v novi iznajdbi videli hudega sovražnika svojih obrti. Tudi v Ameriki je prvi dežnik povzročil celo revolucijo. Bilo je to 1. 1772. Premožni občan v Baltimore ..e prejel za ! darilo indijski dežnik. Ko je ob priliki j prvega dežja z razprtim strašilom korakal po cesti, so ženske od straha pred njim bežale, in tudi konji so se popUšili. Nekaj razburjenih meščanov v družbi s kočijaži je planilo po njem in prvi dežnik Amerike je ležal kmalu razcefran v cestnem blatu, kjer je končal žalostne smrti. Zgodovina dežnika zaznamuje tudi groteskne zgodbe. Ko je bil sloveči francoski kritik Saint Beuve nekoč pozvan na dvoboj, se je baš takrat, ko je moral iti na mesto dvoboja, vlila strašna ploha. Beuve ni dolgo premišljal, ampak je vzel dežnik in v njegovem varstvu prišel na bojišče. Ko so ga nekateri radi tega vlekli, je izjavil, da je sicer rad pripravljen v boju pasti, da pa nima ne volje ne veselja, radi mokre obleke dobiti nahod ali se prehladiti. In res je oddal strel iz pištole — pod dežnikom. Posebnost v zgodovini dežnika so tudi izkušnje zoologov in poznavalcev živalske psihe. Ti n. pr. trdijo, da se lahko proti tigru z manjšo nevarnostjo bonš z dežnikom nego s puško v roki. Strel iz puške dostikrat zgreši in razdivjana zver se potem vrže na nesrečnega strelca s tem večjo sigurnostjo. Ako pa razpne? proti tigru dežnik, bo v hipu zbežal. Bog ve, za kakšno strašno orožje smatra ktaij džungle nedolžni dežnik. Seveda, iitdor o tem dvomi — pravijo zoologi — naj sam Poskusil Pes — rešitelj Berlinski listi poročajo o izrednem slučaju rešitve življenje. Neki gospej je med kuhanjem pred ognjiščem nenadoma postalo slabo in je padla nezavestna na tla. Ogenj je med tem pričel ugašati in onemogla gospa je vdihavala uhajajoči plin. ne da bi se prebudila iz nezavesti. Njen ovčarski pes, ki je bil pri njej v kuhinji, je postal vsled smradu nemiren, zgrabil je gospo za obleko in jo potegnil skozi vrata. Nato je pričel lajati in je toliko časa grizel po obleki gospe, da je prišla gospa zopet k zavesti. Odšla je potem na dvorišče, kjer pa se je vnovič zgrudila. Pes je pričel vnovič lajati, dokler niso našli gospe hišni stanovalci in jo spravili v bolnico. Izrečna energija V pariškem ženskem zaporu St. Laznre sedi že tri mesece neka ženska, ki se odlikuje z nežensko sposobnostjo, da zna molčati. Aretirana je bila pod sumom, da je ukradla dragoceno zapestnico. Toda iz njenih ust ni mogoče dosedaj spraviti no-bend besede: ne besede razbremenitve ne priznanja. Zdravniki so morali ugotoviti, d.t je duševno popolnoma zdrava, tako da je torej samo od nje odvisno, ali hoče govoriti ali ne. Njen uradni zagovornik, ki ji je bil dodeljen, je izjavil, da nikakor ne more prevzeti obrambe. In vzrok njenega molka. Domneva se, da hoče s tem kriti svojega sina, ki je najbrže izvršil tatvino ... Računar. »Maks, koliko je dve menj dve?« »Ena, gospod učitelj!« »Ne, mali! Poslušaj: Ako ima v žepu dva štruklja in vzameš ven najprej enega, potem pa še drugega, kaj ti ostane še v žepu.« j »Drobtine\* Ilirija • Maribor 3:2 (2:2). Junijorski pokal si je, kakor je bilo pričakovati, priborila Ilirija. Vkljub porazu pa moramo biti z junijorji Maribora nad vse zadovoljni in jim gre vsa pohvala, da so se tako častno odrezali v Ljubljani. Maribor je bil povsem enakovreden nasprotnik Ilirije. Svoje najboljše moči je imel v branilcu in levi strani napada. Zmago st je priborila rutiniranejša mladina Ilirije, ki ima za sabo štiri tekme, do-Čim je Mariborova odigrala samo eno. Pripomniti je še treba, da je Maribor nastopil z rezervo. Lepemu uspehu naših najmlajših čestitamo. Lep uspeh naših kolesarjev v Avstriji. Avstrijski kolesarski savez je priredil včeraj na progi Gradec - Semmering -Gradec mednarodno kolesarsko dirko, ki so se je poleg najboljših avstrijskih in madžarskih kolesarjev udeležili tudi Zagrebčani. Hrvati so se placirali v junijorski testni na prvo (Grac, Sokol) in drugo (Jagar, Sokol) mesto, v kategoriji se-nijorjev pa so dosegli drugo (šturman) in tretje (Vranarinčtf, oba Sokolaša) mesto pred Dunajčani. Inozemski rezultati. Dunaj: Rapid - Ujpesti 3:2 (2:0). Rapid se je s to tekmo placiral v srednjeevropskem pokalu v finale. Berlin: Admira (Dunaj) - Viktoria 2:0 (1:0); Hertha - DFC (Praga) 3:2 (1:1). Bratislava: Bratislava - Hertha (Dunaj) 3:2 (2:0). Budimpešta: Hungaria - WAC 2:2; Sportklub - Bockay 9:1. Lepa uspeha Dunajčanov. Maršal Petain na čeških manevrih. Prve dni septembra pride na Slo- vaško vrhovni komandant francoske armade po Focliovi smrti, maršal Petain, ki bo kot gost republike prisostvoval velikim .moravskim manevrom v Kromerižu- k Miha«! Zevaeo Beneška ljubimca Zgedsvlnskl roman iz starih Benatk 150 Drugo jutro, še preden je bila osma ura, je hitel v Aretinovo palačo. Tisto jutro je mojster Aretino vstal navsezgodaj ter se podal v vojvodsko palačo, kjer se je oglasil pri blagajni, da si da izplačati tistih tisoč Srebrnjakov, ki mu jih je bil kardinal obljubil. Komaj je povedal blagajniku svoje ime, že mu je ta v njegovo največje začudenje naštel vso vsoto tisoč Srebrnjakov. »Ob sijaju olimpskega solnca .. Primera se mi kazali palce. In kaj ste napravile s peresi na mojih oa zdi dobrodošla. Čo, punice, kaj vam je, da delate retih? In z mojimi volnenimi srajcami, da imajo vse grimase?« polno lukenj, velikih kakor pest? In z vsem ostalini; Zares so delale lepe živalice obraze, kakor da da je vse povaljano in pomečkano, kakor da bi v moji bi jim bila že sleherna misel na to, da se kdaj pri' odsotnosti skakale po moji obleki? Ah roparice, sprav-kaže Bembo med njimi, kupa žolča in jesiha, ka- ljate me na beraško palico, kmalu ne bom imel vet kršno je izpraznil naš Gospod in Izveličar — Jezus niti ene obleke, s katero bi se lahko že drznil med Kristus na bridkem lesu trpljenja. ljudi. Niti srajce nimam več; kar nosim na životu, so »Dragi gospod,« je izpregovorila Margerita, beraške cape. In ve — s čim zapravljate čas? Povejte »rajše se dobrikam prašičkom, ki jih peljejo na trg.« mi to, če si upate! ... Že dobro, le pazite! Zapomnite »Da, Pokofila,« je zagrmel Peter, »vsakdo ve. si: kakor hitro mi pokličete v hišo samo še enega zla-da rajše ljubiš kruleče rilce, kakor usta, ki razsip- tarja, treščim njega in njegovo robo skozi okno! In ljejo zlato.« prvo egiptovsko trgovko s šarpami, ki se ji drzuet» »Bembov rilec ne razsiplje zlata,« je menila namigniti, raztrgam na drobne koščke! . . In Aretino se je vrnil z obrazom, žarečim radosti. »Vendar je res,« je zagodrnjal, preštevaje svetle novce na svoji mizi. »Res je. tu je tisoč Srebrnjakov, nič več, nič manj, natanko toliko, kolikor mi jih je Bembo obljubil. Ta Bembo je velik človek. Ali nima v resnici neomejeno pooblastilo do blagajne? V tem slučaju bo onih devet tisoč, ki jih imam še dobiti, kmalu v moji blagajni.« se od Klara. »2e če slišim njegov glas, se me loti driska.« »Bravo, Aretino!« se je porogal neki glas. »Bravo! »Samo da bi se te lotila driska, a takšna, da bi Tako mora govoriti dober gospodar in moder upravi-te trebalo ščipati z žarečimi kleščami in zabijati z telj svojega pemoženja!« razbeljenim železom, preden bi se ti zamašilo.« »Grd je kakor opica!« je dejala Pavla. »Tiho bodi, zijalo, ne zmerjaj njegove podobe.« »Bojim se ga!« je zašepetela Perina s svojim rahlim glasom. »Sebe pa si bolje ogledala, ker imaš oči, kakor iuuiu, runam v uiuji uiasaM«.« cfnkl-, maAka In obračaje se k Aretinkam, ki so brenčale sieKia macKa. , , . , , m. Ji PcPnr motni« nkrncr Nepotrebno je omeniti, da je sleherni izmed ?seWke,te defah Aretinovih odgovorov Izzval krik ogorčenja, ki ga Aretino in Aretinke so se naglo ozrli ter zapaz$ Bemba, ki se je dal spremiti nekemu lakaju in H neslišno stopil v sobo. »Ti si!« je vzkliknil Aretino, in jezne gube so W'J izginile z obličja. »Tristo vragov! Kajpada te hočem! Ali ste slišale, copernice!« Aretinke so napravile Bembu svoje najlepše in najzapeljivejše poklone ter zdirjale proti kuhinjam- Piinire dnhrn me nnslušaite Kadar mi gospod ie tak°J nato Podkrepila cela povodenj solz. »Kaj jim je neki danes?«, je vprašal Bembo. »Celo »JeŽeš! Ježeš!« je zagrmel Aretino. »O, ta pe- pozdraviti so me blagovolile.« in prevzvišeni škof Bembo izkaže čast svojega po-seta, zahtevam od vas, da mu napravite prijazen obraz, kakor se spodobi tako vrednemu in velikodušnemu gospodu. Njemu se imam zahvaliti, da klenska muzika! O vsi svetniki paradiža! O, tristo pečenih hudičev njegovega Veličanstva Satana’ »Pustiva to; pojdi z menoj v moj kabinet, tam se bova lahko udobno pomenila. Zaradi Aretink si lahko Z S mojo kri izpremenile v žolč! Molčite, gori! Molčite, sem napol potolažen nad smrt O svojega Slavnega nriženem vse dn.nni v cerkev in vas nh- prijatelja Ivana de Medičis, ki se naj Bog usmili, njegove blage duše! In nič ne dvomim, da se v krat kem znajde pri meni tudi ostanek tolažbe. Torej kadar se ta preblagi kardinal prikaže v naši hiši. smehljajte se, igrajte na gitare, odevajte se v lepe šarpe, obrnite narobe vso kuhinjo, kajti ta mili človek je ravno tak zaničevalec finih prigrizkov, dobro pripravljene Ionguste in vabljive divjačine kakor jaz. Mislim, da ste me razumele, ve s svojimi neumnimi možgani! Če zalotim le eno med vami, ki obrne svojo glavo s studom v stran, jo obesim za njene lastne lase. Pri vseh hudičih, kaj je na Bembu tako strašnega, da se držite v njegovi navzoč- Kdo me bo rešil teh prokletih babnic, ki bodo vso prepričan, da te imajo raiši, nego ti misliš; da: pojdiva.« »To veš«, je menil Bembo ironično, »da so tvoje predsobe polne ljudi . . .« »Prošnjikov! Vrag jih nesi!« »Ne, ne. Videl sem dva odposlanca Velikega je Turka.« »Naj čakata!« »In kak tucat mladih gospodov, ki ti hočejo l.e* sicer vas odženem vse skupaj v cerkev in vas ob sodim, da se morate izpovedati ravno pri kardinalu Bembu!« Pretnja ni ostala brez učinka. Zavladalo vseobče molčanje. In v tem molčanju je Peter Aretino nadaljeval: »Čemu vas pa imam, mrcine, če mi nočete poma- dvomno pokazati svoje sonete.« gati služiti pošteno vsakdanji kruh za vas in zame. s tem, da spodobno sprejemam častivredne prijatelje, »Ni me doma, dokler si ti pri meni!« »In vrhutega se mi zdi, da sem spoznal na ‘opiču ki me preskrbe s potrebnim drobižem, kadar se oglase nekega lakaja cesarski grb.« slabi časi. Kakor gotovo je bila moja mati devica, zmerom slabše je na svetu. Ozmerjal sem kralja francoskega, on pa mi je poslal samo beraško verižico. nosti kakor kure, ki jih nekdo nadrgnil ped repom vredno kvečjemu svojih dvesto zlatnikov. Karola V. s soljo! Komaj ga sluga naznani, že bežite kakor sem obsul s slavospevi, pa se danes nimam njegovega iMeni na so zdi len. in iaz hočem, odgovora. Časi so trdi, da, tako vam povem! Moja jata piščancev. Meni pa se zdi lep, in jaz hočem, da ugaja tudi vam, in da ga negujete, in da stopi v ta prostor ob žarkih vaših usmevov, kakor jc stopal Apolon med modrice ob sijaju olimpskega garderoba je takšna, da se Bogu smili. Ogledal sem si jo davi, ko sem videl! Izmed mojih šestih jopičev »Diavolo! . . . Odgovor Karla V.! . . .« »Stopi pogledat.« »Ali dovoliš?« Aretino je planil iz sobe. Deset minut nato Bembo zaslišal rjovenje najhujšega srda, Aretino 56 je vrnil, strahovito loputaje z vrati. »Kaj pa je?« je vprašal kardinal. »Podla duša! Da se drzne tako igrati z mano! AL. solnca« jemu manjkajo vezenine; jopič iz zelenega satina ima Aretino je ponovil z dopadanjem sam nad sc- velik madež; hermelin mojega zimskega plašča je prvi brez zaponk, drugi je raztrgan ob zaporih, tret- pokažem mu, s kakšnim lesom si kurim! Pokažem mu. da je kralj v kraljestvu poezije ravnotak gospod kakor boj; je ves razjeden od moljev in moji škornji bodo kmalu nemši cesar! Kakšno razžaljenje! Še spati ne bom mogel, dokler se mu ne osvetim! . . .« M»> a jati, kSuMMjovpo«*. dovaln« ki #o«lj»ln* nwnMW •Mlnitn: mk* b«md*30 p, Mjmanjii muk Dt» fr— • Žanto*. tfoptoovMj« In ogla. •i trgovstceg* att rtktenmag* juttča}«: VMka bet*da 60 •ajmMi« wirt Din 1dw 1 Uradniki in trgovski nameščenci dobč dobro, okusno in krepko domačo hrano kot abonenti Pijača ni obvezna! Lep, senčnat vrt t novo preurejeno restavracijo. Pridite in prepričajte se! — Vabi vas: Marko Radllovlč, gostilna »Maribor«, Grajski trg št. 1. 1993 Učenca ali učenko sprejme fotografičoi atelje M. Japelj, Maribor, Gosposka ul 28, 2046 Dijaško stanovanje s hrano po zmerni ceni išče dijakinja Makuc Olga iz Ljutomera in prosi obvestila. 2043 Zavese, mrežaste In klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje ml Olgi Kosčr, drli-Metodova 12, desno, 483 Prazno sobo oddam s l. septembrom. Dušanova ulica 9. 2029 Prevzamem Žaganje drv po najnižjf ceni. Franjo Krošl, Krekova ulica 4. 2026 Urarski vajenec se sprejme pri R. Bizjak, Maribor, Gosposka ul 2009 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenao. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c- 169. 848 Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 OLSKE KNJIGE T, kupujte le v knjigarni ISKOVNE ZADRUGE V MARIBORU ALEKSANDROVA C. 13 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja s!n, Maribor, Gosposka ulica 15. 1543 Čitaj in povej sosedu! Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tatten-bachovl ulici 14. se kemično Čisti 'n strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na Izbiro z raznimi kombinacijami. Elektromotorji »Škoda« za obrt in poljedelstvo stalno na skladišču pri Ilič &Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. Izvršuje montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij. Velika izbira svetilk, elektroblaga, konkurenčne cene. 117 Postrežnlca čez dan se išče. Vprašati Jože Vošnjakova ul 20 I., desno. 2008 Sandale vseh velikosti, šivane kakor tud! damske, modeme sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov. Vrtna ul. 8. Maribor, Cenjenim gospodinjam se priporočam za naročila pohištva, izgotovljenega in po načrtu: spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič, Rotovški trg 4. Iščem stanovanje s prvim septembrom; dve sobi, kuhinja in prltikljne. Naslov v upravi lista. 2018 Lepo opremljeno sobo v bližini parka oddam v najem. Naslov v upravi lista. 1996 TDEIKHCO LORNIK KOROŠKA 9 Izdaja Konzorcij »Jutra« V Ljubljani; predstavnik izdajatelja in uredntk: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.