SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 48
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 5 de diciembre - 5. decembra 2002
VOLITVE V BUENOS AIRESU
Z VELIKO VEČINO
ZMAGALA BREZIGARJEVA
FOTO STANE SNOJ
Volilni imenik je teh treh tednih narastel na 1501 vpisanih. Nekaj vo-lilcev se je namreč še naknadno vpisalo. Od vpisanih je osebno volilo na veleposlaništvu 681 oseh, po pošti pa so prejeli 73 glasovnic iz notranjosti države, ki so vštete.. Valilnic iz Mendoze in Miramara do zaključka še niso prejeli, tako jih bodo po prejemu poslali naprej v Slovenijo
volilni komisiji, ki jih ho preštela, kakor tudi druge, ki so ji bile direktno postane po pošti. Komisija ho nanje čakala do petka.
Rezultati:
trije glasovi so hiti neveljavni.
751 veljavnih glasov pa so se razdelili tako:
Barbara Brezigar je prejela 732 glasov, to je 97, 5% veljavnih glasov
Janez Drnovšek pa 19.
K temu hi pripomnili, da je v drugem krogu glasovalo 40 upravičencev več kot v prvem krogu, kar izkazuje veliko državljansko zavest, večjo kot v Sloveniji, kjer jih je sedaj glasovalo manj.
Za Barbaro Brezigar je sedaj tudi glasovalo več volilcev, kot hi po prejšnjih rezultatih mislili. 97,5% je dovolj zgovorna številka, za katerega kandidata je bilo srce.
Spet je predsednica volilne komisije v Buenos Airesu dr. Matjana Poznič Mazieres omenila, da je treba pohimliti delo osobja pa tudi komisije, kjer so vse vsi potrudili za odličen potek, volitev.
Naj še opomnimo, da bodo nove volitve čez dve leti, ko se bodo vršile parlamentarne volitve.
Komisija pod vodstvom dr. Marjane Poznič Mazieres
Drnovšek odstopil kot premier
Novoizvoljeni predsednik države )anez Drnovšek je v ponedeljek predsedniku DZ Borutu Pahorju poslal pismo, v katerem ga obvešča, da odstopa kot predsednik vlade.
Nad. na 4. str.
DRNOVŠEK PRIHODNJI PREDSEDNIK DRŽAVE
Po treh tednih po prvem krogu volitev v Buenos Airesu smo se morali spet odpraviti na dolgo vožnjo - nekateri tudi celo uro daleč - na volišče na veleposlaništvu v centru velemesta. Tudi to pot so volitve potekale hitro in brez zapletov. Komisija in uslužbenci veleposlaništva so svoje delo opravili z veliko skrbjo in brezhibno, vsaj to je bilo splošno mnenje volilcev.
In kako so potekle volitve?
Skoraj tako kot prejšnje.
Slovenski volivci so na prvi decembrski dan v drugem krogu izvolili novega predsednika države: to je 52-letni dosedanji predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je v drugem krogu dokaj prepričljivo, z več kot 12-odstotno prednostjo, premagal Barbaro Brezigar.
Pred zaprtjem tiskovnega središča v Cankarjevem domu v nedeljo so občinske volilne komisije preštele že 99,45 odstotka oziroma 1.039.349 glasovnic. Po neuradnih podatkih je v drugem krogu predsedniških volitev Janeza Drnovška izvolilo 56,51 odstotka oziroma 579.614 volivk in volivcev, za Barbaro Brezigar pa je glasovalo 43,49 odstotka oziroma 446.051 volilnih upravičencev.
Volilna udeležba je bila 65,06-odstotna.
Po napovedih Republiške volilne komisije (RVK) bodo uradni izidi drugega kroga predsedniških volitev znani 10. decembra.
Drnovškova izvolitev pa bo zahtevala zamenjavo v izvršilni veji oblasti: kot je napovedal Drnovšek. V ponedeljek pa bo Drnovška opoldne sprejel sedanji predsednik Milan Kučan.
Novega mandatarja in vlado naj bi Slovenija po nekaterih napovedih dobila že do 20. decembra. Sledila bo seznanitev državnega zbora s to odločitvijo, posvetovanja „starega" predsednika Milana Kučana z vodji poslanskih skupin ter predlog in izvolitev novega mandatarja. Najverjetnejši kandidat za to funkcijo je ,,Drnovškov človek", finančni minister Tone Rop, sicer pa že koalicijska pogodba izpred dveh let določa, da mesto mandatarja - v primeru, če Drnovšek odstopi -, pripada LDS.
Po objavi volilnih izidov je Drnovšek izjavil, da se začenja novo obdobje tako zanj kot za državo, ter izrazil prepričanje, da je podpora volivcev priznanje za dosedanje delo in rezultate, ki jih je dosegla Slovenija. Kampanja je bila po njegovi oceni trda in precej odprta, a korektna, protikandidatki Barbari Brezigar pa je čestital za ,,borbo in soliden rezultat". Volilnega izida, čeprav ni zmagovalka volitev, je vesela tudi Brezigarjeva in ga označila kot,,veliki preboj". Prepričana je, da je s svojim volilnim štabom uspela prinesti v slovensko politiko nekaj novega.
Brezigarjeva je v drugem krogu Drnovšku preprečila, da bi se brez večjih naporov sprehodil skozi volilno kampanjo. Tik pred prvim krogom se je namreč neodvisni kandidatki s podporo SDS in NSi podpora bistveno povečala, predvsem na račun padca podpore Francetu Arharju, ki ga je pokopala" t.i. afera Vzajemna. Neposredno po prvem krogu, v katerem je Drnovšek vodil za dobrih 13 odstotkov, pa je kazalo, da se ji zna podpora še povečati, vendar razlike ni uspela nadoknaditi.
Izvolitev bi bila Brezigarjevi vsekakor lepo darilo za 49. rojstni dan, ki ga je praznovala prav na volilni dan.
V volilni kampanji je zlasti blestela v prvem krogu, v katerem se je soočalo devet kandidatov in so bila bolj
površinska". V drugem krogu volitev so soočenja potekala „na štiri oči" z Drnovškom. V njenem volilnem štabu so poudarjali, da v politično življenje vnaša moderno proevropsko držo in demokratično socialno naravnano razsežnost, ki nikogar ne odriva na rob, ampak ustvarja možnosti za vsakega državljana, da uresniči svoje želje. Politični nasprotniki pa so ji očitali predvsem, da se je ves čas kampanje deklarirala kot neodvisna kandidatka, čeprav je nastopala tudi ob podpori opozicijskih SDS in NSi. Vendar pa je znano, da je (bila) kandidatka strankarsko o-predeljena, saj je na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidirala na listi SDS, v t.i. prehodni vladi Andreja Bajuka pred dobrima dvema letoma pa je bila ministrica za pravosodje. Zanimivo je tudi, da se je v njeni volilni kampanji pred prvim krogom volitev aktivno angažirala predvsem SDS, ki pa se je po uvrstitvi kandidatke v drugi krog nekako umaknila v ozadje.
Vsekakor pa gre Barbari Brezigar priznati, da je prva ženska, ki je v slovenski politiki imela realne možnosti, da bi posegla v sam vrh in zasedla enega od ključnih položajev v državi. Zdaj vrhovna državna tožilka je sredi devetdesetih let postala prva vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve pri državnem tožilstvu, leta 1998 je postala vrhovna državna tožilka: to mesto je za kratek čas, ko je junija 2000 postala pravosodna ministrica, zapustila, po državnozborskih volitvah novembra istega leta pa se je vrnila v tožilske vrste.
Tudi Drnovšku, ki je bil ves čas kampanje favorit, kritiki niso prizanesli, predvsem se je z njegovo kandidaturo postavila dilema o tem, da bo ob njegovi izvolitvi ena politična opcija dobila monopol oblasti. Najbolj so mu očitali, da je kriv za inflacijo, veliko brezposelnost, revščino, ogromen zunanji dolg države in domnevni kliente-lizem. Mnogi so mu zamerili tudi, da naj bi v volilni kampanji izkoristil prednost, saj je nastopal s položaja predsednika vlade, vendar je te očitke vseskozi zavračal z izjavami, da pač opravlja „svojo službo". Predvsem v prvem krogu so bili njegovi nastopi mlačni, po mnenju kritikov je deloval preveč naveličano, kot da bi se mu zdela zmaga oziroma izvolitev samoumevna. Drnovšek po lastnih izjavah ni pričakoval izvolitve v prvem krogu, pred tremi tedni pa je bilo očitno, da ob visoki podpori Brezigarjevi vendarle ni ostal ravnodušen. Brezigarjeva mu je ležernost v drugem krogu preprečila, zato je bila javnost priča preobrata: v soočenjih je postal bolj odločen, do aktualnih vprašanj se je jasno opredeljeval in glede določenih vprašanj (npr. sprava, in-
GLEJ
flacija...) v zanj neznačilnem slogu dokaj ostro polemiziral s protikandidatko.
Novoizvoljeni predsednik države Drnovšek je prepričan, da bo s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na tem mestu prispeval k uveljavljanju Slovenije na mednarodnem prizorišču. S številnimi poznanstvi, ki si jih je pridobil v času svoje politične kariere, bi lahko še bolj deloval v korist dobrih odnosov s sosednjimi državami, državami v regiji, pa tudi z evropskimi in svetovnimi silami.
Velja še omeniti, da funkcija predsednika države „po teži" ni primerljiva s položajem predsednika vlade. Medtem ko je Drnovšek kot premier imel izvršilno moč, pa je funkcija predsednika države predvsem reprezentativna. Predsednik države, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, ima po ustavi naslednje pristojnosti: razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove, na zahtevo DZ pa se mora izreči, o posameznem vprašanju.
Novoizvoljeni predsednik države Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je zaključil na ljubljanski ekonomski fakulteti, leta 1986 pa je doktoriral iz ekonomskih znanosti na mariborski ekonom-sko-poslovni fakulteti. Po uspešni karieri v bančnem sektorju je bil< Drnovšek aprila 1989 izvoljen za slovenskega predstavnika v predsedstvu nekdanje SFR|. Od maja 1989 do maja 1990 pa je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta ga je DZ izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992, na katerih je zmagala LDS, je bil Drnovšek januarja 1993 ponovno izvoljen za mandatarja za sestavo vlade, v katero je povabil še SKD, ZLSD in SDS. Na kongresu na Bledu marca 1994 je pod svojim vodstvom združil Liberalno demokratsko stranko z Demokratsko stranko Slovenije, Zelenimi Slovenije in Socialistično stranko Slovenije v Liberalno demokracijo Slovenije. Svoj tretji mandat kot predsednik slovenske vlade je Drnovšek začel januarja 1997, vodenje vlade pa je po izglasovani nezaupnici aprila predčasno končal junija 2000. Po zmagi LDS na državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 je Drnovšek oblikoval že svojo četrto vlado, v kateri so poleg LDS še ZLSD, SLS in DeSUS. Drnovšek aktivno govori angleško, francosko, špansko, nemško, hrvaško in srbsko.
INŽ. PETER SKVARČA -AKADEMIK............
POGOVOR Z REŽISERJEM MARTINOM SUŠNIKOM ...
/.'ANIMATORJEV
KULTURNIH
ODPRTO PISMO
DR. ANDREJA BAJUKA 4
M*.
Akademik ing. Peter Skvarča
Kot smo poročali, je slovenski znanstvenik ing. Peter Skvarča bil zaradi svojih raziskav imenovan za rednega člana (academico de numero) Argentinske Akademije za Zemljepis, česar še ni dosegel noben potomec Slovencev v Argentini. Edino Juan Benigar je bil imenovan za dopisnega člana Akademije za zgodovino.
Uradni sprejem med člane in njegovo nastopno predavanje na Akademiji je bil napovedan za petek, novembra v Geografskem inštitutu na Cabildu. Tam se je zbralo lepo število Skvarčevih argentinskih prijateljev kakor tudi slovenskih rojakov. Kajti Peter Skvarča je zelo poznan med slovensko skupnostjo, saj je dolga desetletja skupaj z bratom Juretom upoštevan kot odličen plezalec ter obiskovalec Kontinentalnega ledu, kjer sta prvič preplezala vrsto gora, nekaterim dala imena, tudi slovenska, ter tako bistveno pripomogla k spoznanju tega andskega predela. Svoje plezalne in raziskovalne ture sta redno opisala v vsakoletnem Zborniku Svobodne Slovenije, ki so jih krasile tudi mnogotere slike. Peter je med drugim prvi izmeril gravitacijo na vrhu Aconcague, do tedaj najvišje točke s tem merjenjem na svetu.
Peter Skvarča se tudi pozneje ni izneveril svoji gorski in ledeniški vnemi. Dobil je službo na Antarktičnem inštitutu v Buenos Airesu, ki ima na skrbi vse delo na Antarktiki in na ledenikih. Njegovo praktično poznanje ledu in ljubezen do gora mu je pomagala, da je s časom postal šef ledeniškega odseka inštituta. Tu moramo omeniti, da je dosedaj opravil že 32 letnih poletnih obiskov na Antarktiki, ki so trajali po nekaj mesecev in s© bili predvsem znanstvenega pomena. Njegovo delo je bilo tesno povezano z mednarodnimi stiki, saj je svoja in vsa argentinska opazovanja moral predstaviti na raznih svetovnih kongresih in sodelovati z ledeniškimi opazovanji drugih držav kot ZDA, Japonska, Rusija (Sovjetska Zveza) itd.
Tudi njegovih člankov v specifičnih mednarodnih revijah je lepo število.
Njegova prizadevanja in znanstvena usposobljenost so dosegli, da ga je Akademija za Zemljepis sprejela kot svojega rednega člana.
Za Argentino je namreč Antarktika oz. njen argentinski del zelo zanimiv in pomemben.
Peter Skvarča se je največ ukvarjal zadnje čase s spremembami vremena in temperature na Antarktiki in s tem povezano nazadovanje ledenikov, kar je lahko za ves svet važno in tudi usodno.
Ob nastopnem predavanju v Inštitutu je najprej pozdravil novega člana predsednik akademije Ing.
Roberto J. M. Arredondo, Skvarči izročil medaljo in listino, nato pa je redni član akademije dr. Bruno V. Ferrari Bono prebral Skvarčev življenjepis, predvsem kar se tiče sodelovanja pri inštiitutu in njegovih zaslug za spoznavanje Kontinentalnega ledu in Antarktike.
Nato je ing. Skvarča pričel svoje predavanje s spominom na dva pokojna člana, katera je nasledil, nato pa je podal svoje predavanje „DRASTI-COS CAMBIOS EN LA GEOGRAFI A DE LA PENINSULA ANTARTICA -DESINTEGRACIČN DE LA BARRERA DE EJIELO LARSEN - Drastične spremembe v geografiji Antarktičnega polotoka, razbitje ledene Larsenove stene. Tu je s pomočjo diapozitivov razložil, kako je potekalo njegovo raziskovanje uničenja Larsenove ba-rrere letos, ko se je več tisoč kvadratnih kilometrov velik ledenik stopil oziroma odlomil na vzhodnem delu Antarktičnega polotoka. Kjer so bile pred meseci še nakopičene gmote ledu, je sedaj prosto morje.
Na slikah smo lahko videli, kako
P
/Z ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT
se je v teku dni odlomil in zdrobil plavajoči jezik ledenika, ki je prihajal iz notranjosti polotoka. To je Skvarča opazoval predvsem s pomočjo letala in helikopterja.
Sledil je še prikaz raznih statistik in meritev, predvsem temperaturnega značaja od začetka 20. stoletja, ki so nazorno pokazala, da se povprečna temperatura v Antarktiki v teku stoletja zvišala za nekaj stopinj. Led se je pričel topiti na površini in ta voda je pomagala k razkroju. Tudi topla poletja so k temu precej pripomogla. Videli smo zanimivo in dosedaj nemogočo sliko slapu, ki je padal preko visokega roba v morje. Ni pa še popolnoma jasno, ali so te spremembe samo ciklične ali pa dokončne. To bodo pokazale nove raziskave.
Zbrani Slovenci so nato čestitali novemu akademiku k njegovemu častnemu odlikovanju. Ponosni smo nanj. V imenu vseh Slovencev v Argentini, po svetu in v Sloveniji, mu tudi mi čestitamo in želimo še več znanstvenih odkritij.
TD
Vesela sem velikega preboja
Predsedniška kandidatka Barbara Brezigar je po objavi delnih neuradnih rezultatov volitev povedala, da je kljub temu, da ni prava zmagovalka volitev, vesela ,,velikega preboja oziroma uspeha". Prepričana je, da je s svojim volilnim štabom uspela prinesti v slovensko politiko nekaj novega.
Tudi v politiki so pomembne vrednote, kot so iskrenost, sočutje, spoštovanje vseh ljudi, je povedala Brezigarjeva in dodala, da ni dopustno deliti ljudi na ene in druge. Brezigarjeva je prebrala še posebno izjavo, v kateri je med drugim zapisano, „da se nam je zgodilo pozabljenje domovine". Bili so časi, ne dolgo nazaj, ko smo se Slovenci med seboj spopadali za isto skupno domovino v imenu različnih ideologij, za katere smo menili, da so podoba pravega doma, je še dodala Brezigarjeva.
Brezigarjeva je še dodala, da ,,domovina Slovenija ni ne na levi ne na desni, ni ne rdeča in ne črna, ni genetsko določena in za vekomaj začrtana parcela istorodnih grobov, pa tudi ne sovražno sosedstvo ideološko različnih nagrobnih napisov". Po njenih besedah po tej predsedniški kampanji nikoli več ne bo tako, kot je bilo doslej, omenjene vrednote pa bodo našle svoje mesto v slovenski politiki.
Drugi politiki so različno komentirali dobro uvrstitev Barbare Brezigarjeve:
Po Kučanovih besedah pa je Barbara Brezigar dokazala, daje mogoče s trdim delom v tako kratkem času veliko narediti za prepoznavnost med ljudmi.
ANDREJ BAJUK
Barbara Brezigar je v volilni, kampanji za predsedniške volitve spremenila politično delovanje na Slovenskem, v politični prostorje prinesla veliko svežine in predvsem poudarjala nujnost, da pride do korenitih sprememb in da Slovenija dobi demokracijo", kot jo poznajo v državah z demokratično tradicijo, je po objavi prvih neuradnih izidih drugega kroga predsedniških volitev poudaril predsednik NSi Andrej Bajuk.
Predsednik NSi je prepričan, da je izid Brezigarjeve, ki je po neuradnih rezultatih dobila približno 44-odstotno podporo, prelomnica v slovenski politiki, tega pa se prav gotovo zaveda tudi Janez Drnovšek.
Bajuk je priložnost izkoristil za čestitke Drnovšku, pa tudi Brezigarjevi za pokončno držo.
Glede dogajanj v prihodnjih dneh, povezanih z rekonstrukcijo vlade, pa je Bajuk poudaril, da NSi ne bo sodelovala v nobenih pogovorih o sestavi koalicije. NSi namreč ne bo sodelovala v nobeni vladi, v kateri koalicija Slovenija ne bo imela odločilne besede. ,,Imamo namreč vizijo, kaj in kako je treba v Sloveniji urediti, predvsem menim, da je treba v naš pros‘tor prinesti večjo osveščenost vseh državljanov. Kot opozicija bomo še naprej delovali v tem smislu," je še dejal Bajuk.
JANEZ JANŠA
. Prvak SDS Janez Janša je dejal, da je Drnovšek v primerjavi z Barbaro Brezigar z vidika desetletne „vladavine" LDS imel boljši začetni položaj. Brezigarjeva je imela pred letom dni, ko so se jo odločili podpreti, 3,5-odstotno prepoznavnost in podporo, saj je ljudje niso videli v politiki, je dejal Janša. Glede na to, da je njena podpora ves čas rasla, se Janša sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi kampanja trajala še kakšen teden ali dva. Vprašanje je, če bi Drnovšek danes lahko govoril o tem, da je na teh volitvah zmagal, je dejal Janša in dodal, da je treba vedeti, da „ni problem priti na Mount Everest s kisikom, težko je priti tja samo s pomočjo prijateljev".
Glede podpore SDS verjetnemu prihodnjemu mandatarju vlade Antonu Ropu (LDS) je Janša dejal, da jih o tem ni „nihče nič vprašal", da je scenarij v primeru menjave predsednika vlade predviden že v koalicijski pogodbi ter da to ni odvisno od opozicije. Mandatarja predlaga LDS, poudarja Janša, „skupaj z ZLSD pa imata stranki dovolj glasov, da ga tudi izvolita". Sprememb v vladni koaliciji oziroma vstopa SDS v vlado Janša ne pričakuje, SDS pa po njegovih besedah v vlado, „v kateri bi bili samo privesek brez možnosti vpliva na strateške odločitve, nikoli ne bo vstopila".
Nad. na 5. str.
Leto se bliža koncu in počitniška doba je pred nami. A država mora prestati še hude preizkušnje obletnice padca radikalne vlade, političnih bojev in gospodarskega pritiska.
Goreči december. 20. decembra lanskega leta je zagorelo po vsej državi in kot posledica nekakšne splošne vstaje je tedanji predsednik radikal Fernando de la Rua odstopil. Po treh kratkodobnih (nekajdnevnih) predsednikih ga je nadomestil Eduardo Duhal-de. Nekateri radikali in marsikateri politični analist so pozneje trdili, da so bili tedanji izgredi in zlasti ropi supermarketov organizirani s strani skrajnih krogov tedanje peronistične opozicije. Sedaj izgleda, da nekateri želijo, da bi se ta slika ponovila, kar je vneslo novo polemiko v nikdar končani boj med sedanjim predsednikom Duhaldejem in bivšim predsednikom . Menemom.
Resne obtožbe. Najprej je prišel glas s strani nekaterih nižjih političnih veljakov. Sledila ,so opozorila županov, zlasti na področju Velikega Buenos Airesa. Končno so najvišji predstavniki vlade zatrobili v isti rog. Trdijo, da pristaši Me-nema nagovarjajo obubožano prebivalstvo in zlasti „piketeros", da naj za obletnico lanskega puča uprizorijo podobne izgrede. Govorilo se je celo, da so za organiziranje izgredov ponujali denar. Podobne obtožbe je v javnost spravil eden vidnejših vodij pikete-rov Raul Castells. Vladni predstavniki so tudi jasno obtožili Menema rovarjenja proti vladi s tem, da skuša doseči bojkot sporazuma med vlado in Mednarodnim denarnim skladom (FMI), ter da po nekdanji lastni večini privržencev v vrhovnem sodišču skuša redolarizirati gospodarstvo, kar bi bil gotovo hud pretres, iz katerega ni jasno, kako bi se država izmotafa in za kakšno ceno.
Volilni zakon. Vladi je pretekli teden uspelo napredovati na mnogih področjih. Predvsem je važno, da je parlament izglasoval zakon, ki določa datume in način prihodnjih volitev. Končno je zakonsko določeno, da bodo volitve 27. aprila; če bi bil potreben še drugi krog, se bo ta izvedel 18. maja, tako da bo lahko Duhalde oblast predal 25. maja. Parlament je tudi zakonsko sprejel odstop sedanjega začasnega predsednika z dnem 25. maja prihodnjega leta in končno tudi „samo za to pot" odpravil veljavnost zakona o obveznih notranjih volitvah. Vsaka stranka bo torej lahko po lastni volji in okusu določila datum in izpeljala te volitve, najsibo zaprte (samo za člane) ali odprte (tudi za neodvisne državljane).
Še drug zakon. V petek,
29. novembra je poslanska zbornica potrdila še drug zanimiv zakon. Dosedanji zakon o acefaliji je predvideval, da v primeru odstopa, nesposobnosti ali smrti predsednika in podpredsednika parlamentarna skupščina določi osebo izmed poslancev, senatorjev ali guvernerjev, ki naj dopolni ustavni mandat. V tem je bila ena glavnih težav, kaj s tistimi šestimi meseci med 25. majem in 10. decembrom, pa naj bo to prihodnje leto ali čez štiri leta. Sedaj je dana možnost, da skupščina določi za to mesto tudi ,,izvoljenega predsednika". V tem primeru bo-skupščina imenovala aprila (ali- maja) izvoljenega predsednika kot „začasnega" predsednika, ki naj dopolni prejšnji ustavni mandat. Vsekakor je predvideno, da potem 10. decembra tako predsednik kot podpredsednik ponovno prisežeta za ustavno dobo, ki se bo zaključila 10. decembra 2007. Omenimo še, da je na zadnjem zboru toletnega rednega zasedanja poslanska zbornica potrdila nič več in nič manj kot 666 zakonskih osnutkov, kar je rekord, vendar nima nič opraviti s svetopisemsko apokaliptično številko antikrista, čeprav včasih izgleda, da se bliža sodni dan.
Dolar in dolarizacija. To ni isto. Kar se polarizacije" tiče, smo že omenili, da se vrhovno sodišče pripravlja potrditi ta ukrep, ki bi banke in državo prisilil, da spoštuje valuto bančnih vlog, kreditov in dolgov. Vlada se trese pred to možnostjo in že pripravlja razne ukrepe, če bi do tega odloka prišlo. Kar pa se tiče dolarja, ki je zadnjih pet mesecev zelo miroval, je te dni poskočil. Gotovo je eden glavnih vzrokov bil v vladnem odloku, da od prvega decembra vlagatelji prosto uporabljajo denar svojih hranilnih knjižic in tekočih računov. To osvobodi kakih 20.000 milijonov pesov in možnost je, da se vsaj del teh fondov usmeri v dolar, s čimer bi njegova cena gotovo poskočila. Vendar vlada upa, da ne bo hudega. Trdijo, da je realna vrednost dolarja mnogo manjša, čeprav vodstvo Centralne banke želi stabilen dolar v višini 3,5 pesov. Vsled valutnega miru, pospešenega izvoza in neplačevanja zunanjega dolga so se devizne rezerve dvignile nad 10.000 milijonov dolarjev.
Tarife gor. December pa bo vroč tudi, ker je vlada zadnje dni dovolila podražitev tarif javnih storitev. Eletrika in plin se bosta podražila med 7 in 16 procentov. To je bila ena glavnih zahteva FMI za dosego sporazuma. A podražitev je bila dovoljena s predsedniškim dekretom. Razne skupine za obrambo potrošnikov so že napovedale legalni boj, ki lahko vse znova postavi na glavo.
SVOBODNA SLOVENIJA • 5. decembra 2002	Stran	3
IIH ¥ riPHMilMil nrHIITHI Bi~ln H ' irMI~ M'l>MWIIWllBillMli riWTllM tif|lllM WIMiBilWBWMli———W—WW
SLOVENCI V ARGENTINI
NAŠA DOMAČIJA
Obhajali smo 30 let
V nedeljo, 17. novembra 2002 je bila odprta poletna sezona »Naše domačije". Dan se je pričel prav slovesno, kajti ob tej priložnosti smo obhajali 30-letnico. Med prijatelji in gosti so bili tudf dolgoletni in prvi člani.
Slovesnost se je pričela s pristopom zastave, ki nosi znak „Naše domačije", ob spremstvu mladih, ki so jo dvignili na drog. Na lepo obnovljenem prostoru, pred kapelico Marije Pomagaj, ki jo je mojstrsko izdelal Tone Oblak, postavljena v zahvalo in spomin, da nas tako spremlja vse dni, jo je sanjuški župnik Toni Bidovec pred
Živijo Kultura! (1)
ANI KLEMEN
Od. 21. do 28. oktobra je v Sloveniji potekal I. Seminar za „ku!turne animatorje" slovenskih društev po svetu, ki ga je organiziral Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za kulturo preko Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Temu vabilu smo se odzvali kar 12 zainteresirani iz Avstralije (Lydia Bratina in Metka Čuk), BiH (Elizabeta Strunjaš), Kanade (Ema Pogačar in Marjan Žnidarič), Švice (Vilko Gustinčič), ZDA (Nandi Puc in Slavica Sovan), ZR) (Dragica Bogdanovič), iz Argentine pa kar trije: Pavel Šmon iz Mendoze in Ani Klemen ter Blaž Miklič iz Buenos Airesa.
Zbrali smo se v ponedeljek, 21.10.02
točno ob 16. uri v hotelu Turist, v Ljubljani. Pozdravne besede je spregovoril vodja seminarja, Zvone Žigon iz Urada RS, nato še Direktor Javnega sklada RS in Dragica Breskvar, vodja programa in svetovalka za literarno dejavnost iz Javnega sklada RS. Dragica Breskvar je sama sestavila program in ga je z nami tudi izvršila. Sledila je predstavitev udeležencev seminarja: vsak je na kratko opisal delo svojih društev in pokazal posnete odlomke na video, da smo se med seboj seznanili. Končno je tudi Javni sklad RS nam pokazal svoj video, kjer so bile nakazane raznovrstne kulturne dejavnosti, ki se izvršujejo pod njegovim okriljem. Res smo bili lepo presenečeni nad kvalito predstav! Predno smo se razšli, so nam razdelili še natiskan program, po
katerem naj bi se ravnali vsi.
Torek 22. je bil namenjen videom in filmskim dejavnosti. Navdušeni smo se napotili na našo prvo „postajo": obisk gledališkega muzeja in razgovor s strokovnjakom videa, Tonetom Račkom. Na žalost je bilo premalo takih med nami, ki bi se na snemanje kaj spoznali, saj naše predstave ne snemamo rjii sami ampak drugi, ki se na to razumejo. Pa vendarle napotke, ki smo jih prejeli, kakor tudi knjiga, bodo navdušile marsikoga. V skladovnici )SKD nam je predstavil delo Peter M. Jarh, ki vodi tečaje za tilmanje. Pokazal nam je tri dobro izdelane filme mladih amaterjev. Opazili smo, da je najljubša tematika mladih uprizoritev „undergroundskega" sveta, t.j. droga, dirkanje, psihološki problemi, zapuščenost... Dan smo zaključili z vrhunskim sadom filmskih dejavnosti: ogled novega slovenskega filma »Zvenenje v glavi". Film je bil izvrstno izdelan, toda zaradi snovi, ki jo je obravnaval, upor v ječi, nasilje, smo bili vsi poparjeni, da smo se s težkim občutkom v srcu vrnili nazaj v hotel.
V sredo, 23. smo se na vse zgodaj odpravili na pot v Maribor, z malo prtljage in veliko pričakovanj. Dan je bil posvečen glasbi in gledališki predstavi. Spremljala sta nas Mihela Jagodic, svetovalka za glasbene dejavnost JSKD, in Goran Križ. Pot nas je nanesla mimogrede v Trojane, kjer smo se seveda tudi ustavili, saj bi bilo prehudo brez krofov nadaljevati pot! V Mariboru
smo obiskali gledališko šolo v I. gimnaziji, kjer deluje skupina pod vodstvom profesorice literature Mojce Rejdko. Veselo razpoloženje mladih igralcev, njihova navi-hanost in sveža spontanost nas je vse pozitivno presenetila. Navdušeni smo se zahvalili za lepo predstavo in se razšli z mnogimi idejami... Bomo uspeli prenesti jih v naše Domove? Po kosilu je sledil razgovor o petju, kar na odprtem dvorišču gostilne Andrejak, kjer nas je zlato sonce objelo s svojim sijajem in toploto, (kakor malokdaj, saj nam jesensko vreme ni bilo nič kaj naklonjeno). Poleg Mihele Jagodic se nam je pridružil tudi Matic Varl, nastavljen od JSKD za okraj Maribor. Oba sta nam razložila delo, ki ga opravlja ta organ: javni sklad šteje s 57 izpostavami v celi Sloveniji, ki zaposluje 95 oseb. Pod njegovim okriljem se zvrsti 3.500 prireditev na leto, med katerimi je 300 zborovskih koncertov. Za te sklad poda strokovno oceno, in na ta način doseže, da zbori napredujejo. Sklad izdaja revijo „Naši zbori", ki izhaja trikrat na leto; organizira izobraže-
valne tečajč za dejavnosti zborovodjev; posredujejo in podajo vse potrebno gradivo. Opogumili so nas, naj kar zaprosimo! Sledil- je obisk zbora Carmina Sloyenica v Mariboru. Ostali smo brez besed, tako močno smo bili presenečeni. Tako lepi čisti glasovi otrok in mladenk, tako točna sinhronizacija gibov! Ponosni smo na profesionalnost zbora, ki nas Slovence predstavlja po svetu. Ta zbor bo gostoval prihodnje leto, avgusta 2003 v Salti na festivalu, ki ga organizira zbor Ars Nova. Ali bomo deležni tudi njihovega obiska v Buenos Airesu? Proti večeru smo se odpravili v gledališče Maribor na predstavo Diega de Brea »Dvoboj". Oh, porazen udarec za naše pričakovanje! Že sama beseda govori zopet o nasilju: moški-ženski odnos je bil uprizorjen na tako krut, divji, primitiven način, da nam je bilo težko prenašati. Si predstavljam, da take eksperimentalne igre so razumljive za igralsko elito, ne pa za splošno publiko. Priznam, da sta igralca svojo težko vlogo odlično in zavzeto odigrala!
Nadaljevanje prihodnjič
ffVl ftANCHo
številnimi prišleci blagoslovil. Otroci so Mariji prinesli cvetje, iz naših grl pa je-zadonela Marijina pesem. Skupaj smo se še spomnili članov, ki že niso med nami in za njihove duše zmolili molitev.
Prišel je na vrsto še bazen in ves ostali prostor letovišča. Ko je bila voda blagoslovljena, jo je bilo seveda treba preizkusiti. Mladi fantje so po vrsti drug za drugim poskočili skozi obroče, ki so kazali napis 2002-2003; za tem po še pokanje in vzpon napisa „30 let", katerega je veter z baloni odnesel visoko proti nebu.
Po skupnem kosilu, ki smo zaužili kar pod drevesi, je sledilo priznanje dobrodušnim članom in delavnim osebam, ki so nam z navdušenjem zaznamovali pot. Pozdravila sta navzoče tudi bivši in sedanji predsednik Naše domačije, ter predsednica Našega doma.
Po tako pestrem programu so najmlajši kar hitro
poskakali v vodo; zanje, mladino in tudi odrasle so bila orgdTiizirana različna razvedrila. Otroci so imeli pripravljen prostor za risanje in barvanje, kjer so se lahko sprostili po mili volji, tudi sestavljanke so imeli in padalo za igranje. V notranjosti hiše je bil prwnerno opremljen prostor, kjer si lahko igral pool, ža mizo ob prijateljih kaj hladnega popil in bil deležen gostoljubja mladih. Fantje so odigrali turnir nogometa, kdor pa je želel, je sestavil skupino in tako so se odigrale zanimive tekme v odbojki. Zmagovalci so pa prejeli pokale.
V vodi so lahko dekleta in gospe telovadile, pod košatimi drevesi so možje tarokirali ali pa prijetno kramljali v hladni senci. Ogledali smo si lahko tudi razstavo slik iz različnih dob in zanimivih dogajanjih na tem lepem kraju.
Tako smo preživeli prekrasno popoldne na prijetni domačiji, dokler nas ni noč opomnila, da bo kmalu nedelje konec. Želja nas vseh je bila, da bi se še velikokrat srečevali in skupaj preživljali take dneve. Po tridesetih letih obstoja »Naše domačije" vemo, da je potreben ta skupni prostor za zdravi počitek in domače razvedrilo, še posebno med počitnicami, ko se nam hladna voda z naravnim ozračjem pošteno prilagata.
Naša domačija bo postala nova civilna družba, zato lahko vsak, kdor želi, pristopi k njej in postane član. Od 18. decembra pa do 31. januarja 2003 se bo tam, med tednom, vršila tudi kolonija »Sonček"
Pridi, pridruži se, zagotovi si edinstveno poletje.
»Naša domačija" te vabi s prijatelji v naravo!
M.Z.U.
Pogovor z režiserjem Martinom Sušnikom
Pred meseci je igralska skupina iz Slovenske vasi pod režiserjem Martinom Sušnikom postavila na oder igro Barka brez ribiča. V osrednji Slovenski hiši so jo nameravali prikazati ob prazniku Kristusa Kralja, a je prekinitev električnega toka to nafnero preprečila. Tako bodo igro ponovili V Slovenski hiši 15. decembra zvečer.
Režiserju smo zastavili nekaj vprašanj:
Kako to, da se ti kot filozof ukvarjaš z igranjem in kako s pričel s tem?
Igram že od mladih, otroških let, v slovenski šoli, pri mladini, in še dalje. Filozofski poklic pa se mi je pojavil v zgodnjih letih srednje šole. Je res, da rad igram, a prvo je študij. Obe zanimanji pomagata k iskanju globljih vprašanj in odgovorov.
V zadnjem času ste se v Slovenski vasi posvetili precej igranju. Katere igre si se lotil?
Kot prvo igro sem režiral Molierovo Zdravnik po sili, nato istega avtorja Sca-pinove zvijače leta 1998. Barko brez ribiča smo igrali
leta 2002. Ta projekt smo pripravili s skupino mladih, s katerimi se dobro razumemo, in z veseljem darujemo svoj čas v prid gledališkega delovanja. Ta mladina deluje že več časa na odru, pomagata ji Marija Go-Ijevšček in Barletova kot režiserka.
Igraš in režiraš?
Včasih režiram, včasih igram, ali oboje. Pleg tega pa sem pisal in režiral nekatere domobranske predstave v Slovenski vasi.
Je še kaj več gledališke dejavnosti v vasi?
V slovenski šoli nastopajo pod režijo učiteljic ali koga drugega, kot npr. Cirila Jana itd.
V vaši skupini ste bolj povezani in imate namen še kaj postaviti na oder?
V skupini smo prijateljsko povezani in bomo še naprej nastopali, seveda pa je vse odvisno od.razmer, od prostega časa itd. Vsaj namen imamo nadaljevati, kar pa tudi duhovno pomaga vedno k rasti osebnosti.»
Hvala lepa.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
J
NASA SKUPNOST ŽIVI
V soboto, 16. novembra, je bila v Slovenski hiši zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka. Pričela se je s sv. mašo, nato je bila prireditev in razdelitev spričeval v veliki dvorani.
Isti večer sta SDO in SFZ priredila v Slomškovem domu zabavni večer Max in Disc jockey.
V nedeljo, 17. novembra, je bilo v Slovenski hiši srečanje raznašalcev našega tiska. Pričelo se je s sv. mašo, ki je daroval za vse žive in pokojne raznašalce Danijel Vrečar SDB. Sledilo je poimenovanje sobe Miloša Stareta, nato je bilo-srečanje z zajtrkom in razgovorom. Vabila sta Slovensko dušno pastirstvo in^Zedinjena Slovenija.
Pravtako isto nedeljo je bilo v Carapachayu skupno domače kosilo. Pričelo se je s sv. mašo za pok. župnika Skvarča in prijatelje sedaj še živečih taboriščnikov v Traniju.
Isti dan je bila blagoslovitev in otvoritev sezone ob 30. obletnici Naše domačije v San Justu.
V četrtek, 21. novembra je sanmartinska zveza Žena mati imela svoj redni mesečni sestanek. Vodila ga je predsednica Ančka Podržaj.
V petek, 22. novembra je bila seja Medorganizacijske-ga sveta v Slovenski hiši. Vodil jo je predsednik ZS dipl. časnikar Tone Mizerit.
Isti večer je bil na Slovenski pristavi v Castelarju otroško pevski in instrumentalni večer.
V nedeljo, 24. novembra je bila v Slovenski hiši prireditev ob prazniku Kristusa Kralja. Načrtovana predstavitev igre Barka brez ribiča v izvedbi gledališke skupine iz Slovenske vasi in v režiji Martina Sušnika je zaradi prekinitve elektrike morala biti prestavljena na 15. decembra.
V sredo, 27. novembra je bil duhovniški sestanek na pristavi farnega kolegija Marije Kraljice.
Isti dan zvečer je bila učiteljska seja v Slovenski hiši.
V soboto, 30. novembra je bil v veliki dvorani Slovenske hiše recital Nočne pesmi. Nastopili so Cvetka Kopač, Ani Rode in Luka Debevec..Prireditev je bila pod okriljem Slovenske kulturne akcije.
V nedeljo, 1. decembra so bile volitve v drugi krog predsedniških volitev v Sloveniji. Rojaki so volili na veleposlaništvu RS in sicer med Barbaro Brezigar in Janezom Drnovškom.
Isti dan je bil v Našem domu San Justo zaključek Balantičeve šole. Popoldne je bila otroška igra Mogočni prstan, v režiji Nevenke Godec Zupanc. Nastopili so otroci višjih razredov, kasneje je prišel sv. Milklavž.
Tudi Prešernova šola na Pristavi je imela isti dan zaključek šole, združen z obiskom sv. Miklavža, prav tako tudi šola Josipa Jurčiča v Carapacahayu.
Priredila D-ova za tisk. ref. ZS
Pismo iz Slovenije ob zaključku volitev
Že dolgo ni zbrala desna opcija 44%. Menda takrat leta 96, ko se je zgodil Pucko. Vsi komentatorji, pa tudi Janša,.Bajuk in But pravijo, da je rezultat Brezigarjeve uspeh, saj je iz začetnih 3,5% prišla na 44% in je verjetno manjkal še kak teden kampanje, pa bi bilo lahko tudi drugače. Brezigarjeva je po njihovem mnenju pokazala nov pristop, poudarjala je domovinsko zavest, enakopravnost vseh, pravno državo, odklanjala delitev na črne in rdeče, dajala prednost prihodnosti Slovenije itd.
Soglasni so, da bo njena kandidatura pustila posledi-
ce v slovenski politiki. Ali se bo ukvarjala še s politiko ali ne, pa se še ne ve. Pomladne stranke bi same zbrale 28 % , ona pa jih je 44 %. To da misliti.
V Ljubljani je bila poražena dosedanja županja Potočnikova LDS, premagala jo je Simšičeva Združena lista, ZLSD. Sigurno z glasovi SDS, SLS in morda tudi NSi. Ali bo njena izvolitev imela posledice za odnose med LDS in ZLSD ,je še preu-ranjeno ocenjevati. Bomo videli.
Toliko za danes, lep pozdrav !
Tvoj,
B.
Natečaj za izvirno radijsko igro
Radijska družina Radijski oder deluje v Trstu že petdeset let. Sodeluje z radiom Trst, v zadnjem času pa tudi z radiem Slovenija. Po dveh uspelih natečajih za izvirno radijsko igro leta 1997 in 1999 želi znova spodbuditi k pisanju radijskih iger.
Zato razpisuje brezimni natečaj za izvirno in še neobjavljeno in nepredvajano radijsko igro, ki obravnava vprašanje zdomstva posameznika ali skupnosti. To tematiko - iskanja sebe, svoje človeške, nacionalne, kulturne ali drugačne identitete, se lahko oblikje poljubno, kot dramo, komedijo, satiro.
Prva nagrada znaša 700 evrov, druga 500 evrov in tretja 300 evrov. Poleg nagrajenih lahko Radijski oder uvrsti še druge v svoj spored.
Besedilo v dveh čitljivo tipkanih izvodih formata A4 je treba poslati do 31. januarja na naslov Radijski oder, Donizetti 3; 34133 Trst, Italia Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in njegov naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Igra naj ne traja več kot 40 minut.
Natečaj finansira Ministrstvo za kulturo R Slovenije-
Drnovšek odstopil kot premier
Nad. s 1. str.
Predsednik DZ je z omenjenim pismom seznanil vodje poslanskih skupin ter jih povabil na delovni sestanek v torek, 3. decembra, na katerem bodo izmenjali stališča o vodenju postopkov v DZ, povezanih z zamenjavo vlado. Drnovšek je o svojem odstopu obvestil tudi vse ministre in generalnega sekretarja vlade.
Novo vlado naj bi Slovenija po nekaterih napovedih dobila do 20. decembra, Predsedniku vlade in vsem ministrom bo prenehala funkcija, ko se bo z Drnovškovim odstopom seznanil državni zbor - predvidoma v sredo popoldne oziroma v četrtek dopoldne na izredni seji. Celotna slovenska vlada bo tako postala vlada v odstopu in bo do izvolitve nove opravljala tekoče posle - z odstopom premiera namreč preneha funkcija tudi vsem ministrom. Na vprašanje, ali lahko dejstvo, da bo vlada po Drnovškovem odstopu s funkcije premiera opravljala tekoče posle in ne bo imela vseh pravnomočij, lahko kakorkoli vpliva na nekatere pomembne decembrske odločitve, npr. na sklepni del pogajanj z EU na vrhu Koe-benhavnu (12. in 13. december), pa je Cerar dejal, da bodo lahko pravnomočja, ki so jih že dobili pogajalci lahko izvajali v polni meri.
Vsekakor bo najprej odhajajoči predsednik republike Milan Kučan opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin o novem mandatarju, predlog kandidature pa mora v DZ poslati v tridesetih dneb.
O kandidatu mora DZ v skladu s poslovniškimi roki glasovati najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi kandidature. Pred odločanjem pa kandidat na seji DZ predstavi programske zasnove vlade. To pa je šele prvi korak do nove vlade.
Novi predsednik vlade mora namreč najkasneje v petnajstih dneh po izvolitvi državnemu zboru predlagati imenovanje ministrov. Kot določa poslovnik DZ, predlog kandidatur pošlje pisno predsedniku DZ, vsaka kandidatura na listi pa mora biti posebej obrazložena.
Kandidati za ministre se najprej tri in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur predstavijo pristojnemu delovnemu telesu DZ in odgovarjajo na vprašanja njegovih ' članov. O imenovanju ministrov poslanci glasujejo tako, da glasujejo o listi kot celoti.
Novoizvoljeni predsednik države Janez Drnovšek bo mandat nastopil, ko bo zaprisegel pred državnim zborom. Kot je pojasnil Cerar, mora novoizvoljeni predsednik zapriseči najkasneje do takrat, ko sedanjemu predsedniku Kučanu poteče mandat, to je 22. decembra.
V politjčnih krogih pa se - najverjetneje tudi zato, ker bo 22. decembra nedelja -, kot dan Drnovškove zaprisege omenja tudi 23. december,
Odprto pismo dr. Andreja Bajuka
odgovorni urednici informativnega in izobraževalnega programa RTV Slovenija Tanji Starič glede zavajajočega poročanja
MARATONSKA ZMAGA
Spoštovana odgovorna urednica Tanja Starič!
TV Slovenija je v Odmevih, dne 27. novembra prispevek z moje časnikarske konference oblikovala tako, da ga je mogoče z eno besedno zvezo označiti kot „preprosta manipulacija". Namen tiskovne konference je bil javnosti sporočiti prav to, kar je TV Slovenija v svojem prispevku prekrila (v ta namen je pokazala mojo sliko s tiskovne konference in utišala besede).
Bistvo mojega sporočila na tiskovni konferenci je namreč bilo časnikarjem in javnosti sporočiti, da sem dne 26. novembra 2002 na seji Državnega zbora postavil predsedniku vlade dr. Drnovšku poslansko vprašanje povsem skladno z vsebino, ki sem jo vnaprej najavil po pravilih poslovnika državnega zbora. Predsednik vlade je povsem neupravičeno zavrnil odgovor na zastavljeno vprašanje.
Vprašanje o zaključnem računu državnega proračuna za leto 2001 in revizijskem poročilu je bilo najavljeno. Konkretno ustno postavljeno vprašanje na seji
Državnega zbora se je nanašalo na del najavljene vsebine, to je na premoženjsko bilanco ali bilanco stanja centralne države ali konkretneje - zakaj vlada pod vodstvom dr. Janeza Drnovška za leto 2001 kot za vsa prejšnja leta desetletnega vladanja ni predložila Državnemu zboru in javnosti premoženjske bilance, pa čeprav to terja od vlade celo najvišji pravni akt države: 2. odstavek 146. člena Ustave Republike Slovenije.
Ali morda predsednik vlade ni dolžan vedeti, da sta temeljni sestavini zaključnega računa: izkaz prihodkov in odhodkov ter izkaz premoženja? Ali predsednik vlade ni dolžan vedeti, da je Računsko sodišče Slovenije v revizijskem poročilu o izkazih in izvršitvi proračuna za leto 2001 naposled opozorilo na problem izkazovanja premoženja slovenske države?
Ali ste na nacionalni televiziji že kdaj v minulih 10 letih predstavili slovenski javnosti podatke in informacije o tem, kako se je oblikovalo državno premoženje, kakšna je njegova celotna vrednost,
kako se je spreminjala ali na kratko, kako je izvršna oblast z njim upravljala? Ne, niste, saj za kaj takega niste imeli verodostojnih podatkov in informacij. Tudi prvega poročila Mednarodnega denarnega sklada o fiskalni transparentnosti Slovenije iz junija tega leta niste niti omenili. Pa tudi opozoril zdajšnjega predsednika Komisije DZ za nadzor proračuna in javnih financ, da izvršilna veja oblasti nepregledno upravlja z državnim premoženjem, ne želite posredovati javnosti. Kam nas to vodi?
In nenazadnje, TV Slovenija je v tem primeru povsem spregledala, da je Predsednik Državnega zbora Borut Pahor moje ustno postavljeno poslansko vprašanje štel za skladno^z vnaprej najavljenim. Poslansko vprašanje je institut Državnega zbora, zato bi TV Slovenija za uravnoteženost mojih izjav na tiskovni konferenci, s ciljem objektivnega poročanja, morala posredovati gledalcem najprej ali vsaj še izrečeno mnenje predsedoi-ka parlamenta (magnetogrami sej DZ so časnikarjem in javnosti dostopni).
Slovenska atletinja Helena Javornik je zmagala na maratonu v italijanskih Firencah. Šestintridesetletna slovenska rekorderka na vseh daljših razdaljah je na svojem prvem maratonu po štirih letih slavila s časom 2:28:15 in s tem dosežkom za več kot štiri minute izboljšala svojo in sloven-
sko najboljšo znamko doslej.
Javornikova, ki je s tem že izpolnila normo za olimpijske igre v Atenah in normo za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Parizu, je za skoraj 16 minut ugnala Britanko Any Stiles in Bolgarko Milko Mihajlovo.
JEZIKOVNI
Kolo
toporišče
steklenica za vodo
prestav-	zav°rna
na ročica ,	zica
krmilno
halanca
krmilna glava zavorna ročica
prednja zavora prednja luč
prednje vilice pesto
prednji pedal menjalnik
plastišče
plašč
zadnji gornji viličm krak
sedežna cev zadnja zavora prtljažnik dinamo zadnja luč
sedežna
opora
mačje oko
zadnji menjalnik
zadnji spodnji vilični krak
veriga
držalo	,	špica
steklenice ventil zračnice K
držalo
i
poševna ogrodna cev
■■■■■■■■■■
MWSnHHBBH
■MUMBi
mmammammmmmmmKmmmmamm
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
DEVIZE IN DOLG
Slovenske devizne rezerve so konec septembra znašale 6,82 milijarde dolarjev, kar je 1,07 milijarde dolarjev več kot konec leta 2001. Konec Septembra so bile devizne rezerve za 1,03 milijarde dolarjev nižje od skupnega zunanjega dolga države, ki je znašal 7,85 milijarde dolarjev, je razvidno iz najnovejše, oktobrske številke Biltena Banke Slovenije. Zunanji dolg se je od konca lanskega leta do septembra povečal za 1,13 milijarde dolarjev.
SLOVENSKA KARITAS
V okviru tedna Karitas je Slovenska karitas pripravila 12. tradicionalni dobrodelni koncert Klic dobrote! Na prireditvi v celjski dvorani Golovec so nastopila znana imena iz sveta glasbe, ki so s svojimi humanitarnimi nastopi nagovorila slovensko javnost in jo povabila k pomoči družinam v stiski. Gledalci, ki so preko televizijskih zaslonov in radijskih sprejemnikov spremljali koncert, so se lahko preko telefonov aktivno vključili v akcijo z darovanjem sredstev. Tako so v času neposrednega prenosa koncerta Klic dobrote zbrali 17,5 milijona tolarjev, z zbiranjem sredstev pa bodo nadaljevali do jutranjih ur.
SOBOTA - SABADO
Trinajsti Ljubljanski mednarodni filmski festival se je končal s podelitvijo glavne nagrade vodomec .argentinskemu filmu Sobota režiserja Juana Villegasa - nagrado je prevzela protagonistka filma Mariana Anghileri. Igrali so še: Gaston Pauls, Daniel Hendler, Camila Toker, Leonardo Murua in Eva Sola. K nagradi (5000 evrov) sodi tudi odkup za prikazovanje v«Sloveniji. - Osnovna statistika minulega festivala je: 239 filmskih projekcij v petih prestolničinih kinodvoranah si je ogledalo 40.282 obiskovalcev.
Liberalna stranka
PO SVETU
AVSTRIJSKI NEONACISTI PORAŽENI
Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel in njegova ljudska stranka (OeVP) sta doživela nepričakovan uspeh na predčasnih parlamentarnih volitvah, na katerih je s 42,3 odstotka glasov zmagovalka volitev. Na drugo mesto se je uvrstila socialdemokratska stranka (SPOe), za katero se je izreklo 36,9 odstotka volivcev. Tretje mesto so zasedli svo-bodnjaki-neonacisti (FPOe), ki so dobili 10,2 odstotka glasov (na zadnjih volitvah so dobili 26%!), za Zelene, ki so se uvrstili na četrto mesto, pa je glasovalo 9,0 odstotka volivcev, loerg Haider, ki je po neuspehu svobodnjakov (FPOe) na volitvah napovedal odstop
z mesta koroškega deželnega glavarja, si je znova premislil. Po večurni nočni seji koroških svobodnjakov je namreč sporočil, da bo na čelu koroške vlade ostal do izteka mandata leta 2004.
JE BIL SPET BIN LADEN?
V Keniji je prišlo do dveh napadov na izraelske cilje. V nekem hotelu v mestu Mombasa, ki je v lasti izraelske družbe, je v samomorilskem bomboem napadu umrlo najmanj 13 ljudi. Istočasno sta bili proti izraelskemu letalu družbe Arkia, takoj zatem ko je vzletelo z letališča v Mombasi, izstreljeni dve raketi, ki pa letala nista zadeli. Letalo je srečno pristalo v Tel Avivu, vsi potniki pa so nepoškodovani.
SLOVENCI ŠPORT
Liberalizem je na Slovenskem nastopil kot meščansko gibanje za narodno samostojnost in dosegel svoj vrh v taborskem gibanju. Pri njih zaenkrat ni bila v ospredju protiverska ost. Mladi politiki so leta 1868 ustanovili v Mariboru list Slovenski narod. Tam so skušali pod vplivom svetovnih tokov uveljaviti ideje svobode, enakosti, bratstva. Pozneje pa so se liberalni krogi spustili v vedno bolj ostro in za naše razmere nerazumljivo in pogubno gonjo proti Cerkvi in njenim predstavnikom.
Na katoliški strani je Anton Mahnič skušal razjasniti položaj. Tako je nehote pripomogel k organizaciji liberalizma. Leta 1891 so liberalni krogi ustanovili Slovensko društvo in ga tri leta pozneje preimenovali v
Narodno napredno stranko (NNS). Njena voditelja sta bila Ivan Tavčar in Anton Hribar. Najprej ju ni motila vera, (Tavčar je napisal, da slovenski narod ne more biti brez vere), a po katoliškem shodu (1892) je pričelo društvo hoditi svoja pota in je vedno bolj postajalo „nekatoliška" alternativa. Najprej tajno, potem pa javno sodelovanje stranke z nemško manjšino, da skupaj prideta v deželno vlado, je stranko bolj slabo povezovalo z ljudstvom. Liberalci so imeli zaradi svojih kapitalističnih osnov in tudi zaradi oderuhov in veleposestnikov na deželi precej zvezane roke. Tudi niso imeli v socialnem oziru veliko smisla za preproste kmete. Zato je začela nazadovati in je iniciativo prevzela nova katoliška stranka.
PISALI	SMO	P
NAMIZNI TENIS
V Farumu se je začelo odprto prvenstvo Danske v namiznem tenisu. Slovenci so tako kot na odprtem prvenstvu Poljske v Varšavi nastopili s spremenljivim uspehom, Bojan Tokič se je spet brez težav in izgubljenega niza uvrstil na glavni turnir, medtem.ko to ni uspelo Špeli Burgar in Heleni Halas. Tokič je v svoji skupini najprej premagal Portugalca Enia Mendesa in Hrvata Ivana Juzbašiča, s 4:1 ugnal 15. igralca s svetovne jakostne lestvice, Korejca Sang Eun Oha in se uvrstil med najboljših 16. V osmini finala pa ga je zaustavil 24. igralec sveta Šved Peter Karlsson. Zmaga Šveda je bila gladka (4:0), Tokič se mu je upiral le v prvem nizu. Kljub porazu proti Karlssonu, katerega igra mu ne ustreza, je Tokič dosegel svoj največji uspeh v karieri.
PO 32. LETIH SPET KOLAJNI
Mitja Petkovšek na bradlji in Aljaž Pegan na drogu sta se na 36. svetovnem prvenstvu po orodjih v moški in ženski športni gimnastiki v madžarskem Debrecenu izkaza-' la in si pritelovadila srebrni kolajni. Tako sta po kolajnah legendarnega telovadca Mira Cerarja Sloveniji po 32 letih spet priborila kolajno na največjem tekmovanju, oba pa je morda od zlata ločil le malce slabši doskok po odlično izvedenih sestavah. Petkovšek je z oceno 9,787 moral priznati premoč le sedanjemu olimpijskemu prvaku na tem orodju, Kitajcu Li Xiaopengu, Pegan pa si je na drogu z beloruskim zvezdnikom Ivanom Ivankovom razdelil srebrno kolajno z oceno 9,700.
I. RAZSTAVA SLOVENSKEGA EMIGRANTSKEGA TISKA NA PRISTAVI V MORONU
Svobodna Slovenija je priredila 30. novembra na Pristavi I. razstavo slovenskega emigrantskega tiska, združeno s koncertnim nastopom pevskih zborov in družabno prireditvijo.
Popoldan so se zbrali na razstavnem prostoru predstavniki založb, društev in organizacij. Najprej jih je pozdravil v imenu konzorcija Svobodne Slovenije njegov predsednik Miloš Stare.
Nato je tajnik DS Franc Pernišek prebral pozdravno pismo predsednika DS ing. Albina Mozetiča, .ki je bil službeno odsoten.
Naslednji govornik je bil kulturni referent Društva Slovencev Marijan Marolt. Za njim pa je govoril predsednik novoustanovljenega slovenskega časnikarskega društva Ruda Jurčec.
Nato so si ogledali razstavo slovenskega tiska predstavniki organizacij, za njimi pa se je hitro razvila vrsta prisotnih. Razstavne police vzdolž štirih sten dvorane so bili napolnjene s knjigami, revijami in časopisi iz vseh držav in kontinentov, kjer slovenski protikomunistični emigranti izdajajo svobodne slovenske tiske.
Tri četrtine dvorane je zavzel slovenski tisk iz Argentine. Razstavne police in miza je bila okrašena s keramiko, kipi in slikami, ki sta jih dala na razpolago umetnica Bara Remec in Marjan Koritnik.
Veliki stenski zemljevid je pokazal vse države, kamor prihaja Svobodna Slovenija. Razstavna miza je bila zaključena z Ahčinovim kipom glave pred kratkim umrlega slovenskega dramatika dr. Antona Novačana, pred katerim so ležali izvodi njegovega dela Peti evangelij.
Tisk iz Argentine je bil razstavljen po posameznih založbah: Svobodna Slovenija, Duhovno življenje, Družabna pravda, Slovenska beseda, Katoliška akcija, Katoliški misijoni, Vrednote. Sledil je priložnostni tisk, lepaki in vabila.
Nato so si sledili tiski iz Trsta, Koroške, Italije, Francije, Anglije, Nizozemske, Belgije, ZDA, Kanade in Avstralije, Na koncu pa je bil prikazan nastanek časopisa Svobodne Slovenije, od rokopisov, odtisa, korektur, svinčenih stolpcev in tiskanega lista.
Za tem sta nastopila Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom Borisa Pavšerja, Slovenski pevski zbor iz, Ramos Mejije pod vodstvom Gabrijela Čamernika.
Sledila je družabna prireditev.
Las reformas eclesiasticas
Si bien Jose II era catolico, opinaba que la Iglesia debfa velar solamente por los asuntos religiosos y los dogmaticos.
En primer lugar se ocupo del patriareado de Aquilea. Quedo eliminado. Para compensar este hecho se creo el ar-zobispadoen Gorica. Se reformaron los limites de los obispa-dos. Con esto se logro un accionar mas coherente y ordena-do. Tambien se logro que las parroquias adaptaran su ter-ritorio al numero de fieles.
El emperador elimino los seminarios de los distintos obispados y creo uno nuevo en Graz.
Hasta aquf se menciono cambios positivos, que tendian a una celeridad y a una efectividad en las acciones. Sin embargo Jose II fue mas alia. Bajo el influjo del racionalismo cerro todos los conventos y clausuro todas las ordenes religi-osas que no tuvieran una clara mision educadora o social. De este modo cerro los conventos de los cartujos en Bistra, el de los cistercianos, en Stična y en Kostanjevica, en Ljubljana, el de los agustinianos, el de los descalzos y el de los capuchinos, en Novo mesto, el de los capuchinos, el de las clarisas y el de las dominicas. Cerro la cartuja de Žiče. Ex-pulso a los capuchinos de Maribor, a los dominicos de Ptuj, a los clerigos menores de Slovenska Bistrica, a los benedicti-nos de Carintia, a los cistercianos, los capuchinos y los clerigos menores de Osoje, a las dominicas, las benedictinas y las carmelitas de Beljak, a las clarisas, los dominicos y los carmelitas de"Gorica, a los clerigos menores, los capuchinos y los franciscanos de Solkan y Sv. gora. Con esto se dio de-struccion no solamente a los centros religiosos, sino tambien a los culturales.
El gobierno vendio los terrenos. El dinero fue depositado en un fondo religioso con el que se financiaban ciertas parroquias. Las bibliotecas de los conventos, inrnensamente ri-cas, pasaron a ser del estado. Los libros fueron trasladados a Viena o a Ljubljana (este es el comienzo de NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica, la biblioteca nacional y universi-taria).~En el camino se perdieron y deterioraron muchos eje-mplares.
Vesela sem velikega preboja
Nad. z 2. str.
FRANC BUT
Predsednik SLS Franc But misli, da je večina Slovencev Drnovška prepoznala kot dolgoletnega politika in mu tudi zaupala, in dodal, da je za dober rezultat treba čestitati tudi Brezigarjevi, ki je „zagotovo dobila dober politični kapital".
SLS se po Butovih besedah intenzivno pripravlja tudi na pogajanja o koalicijski pogodbi, v okviru katerih se bodo po njegovih besedah prvenstveno pogovarjali „o nekaterih spremembah v smislu vsebin". Če se bodo uspeli dogovoriti „o pravih vsebinah in o nekaterih spremembah", med katerimi je omenil več regionalnega razvoja in socialno-tržno gospodarstvo, so pripravljeni podpreti tudi predvidenega novega mandatarja za sestavo vlade Antona Ropa.
ZMAGO JELINČIČ
Predsednik stranke SNS je povedal, da je bila večinska podpora SNS namenjena predsedniškemu kandidatu Janezu Drnovšku, Barbara Brezigar pa po njegovih besedah predstavlja izpostavo politične usmeritve predsednika SDS Janeza Janše, zato je niso mogli podpreti. Tudi kot pravosodna ministrica v vladi Andreja Bajuka je Brezigarjeva po Jelinčičevem mnenju vlekla napačne poteze, saj je „lastni državni zbor tožila pred tujci, kar je nedopustno". Dodal je, da takšni osebi v demokratični Evropi, kamor si Slovenija „baje" tako želi, ne bi dovolili niti kandidirati.
V KRALJESTVO SV. VALENTINA
Dr. Vojko Arko iz Bariloč poroča o bližnji odpravi bariloških andinistov, v kateri je nekaj Slovencev, na vrh Sv. Valentina na Kontinentalnem ledu, ki doslej še ni bil preplezan.
Svobodna Slovenija št. 45; 4. decembra 1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARCENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau(“'sinectis.com.ar / debel jake«'netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marija Zupanc Urbančič, Ani Klemen Pavlina Dobovšek, Lučka Oblak, Stane Snoj. - STA, Radio Ognjišče in Trst.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentido $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA do!.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
O
8 •§ ’'■ 5 s y
<3
FRANQUE0 PACADO Cuenta N°7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska@bariloche.com.ar
#	Letalske karte,
STWI&	' rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-matl: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5“ F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Rožmanov dom
Nedelja, 15. decembra Tradicionalno srečanje
ob 11.30 sv. maša, nato domače kosilo. Lepo vabljeni
PRODAJAM CHALET Z LOKALOM
po zelo nizki ceni zaradi izselitve. Priložnost za trgovino, tel: 4625-1847 4627-5514
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. decembra 2002
1 EURO 229,69SIT 1 U$S dolar 232,36SIT
Otroška počitniška kolonija
Zedinjena Slovenija sporoča, da bo tudi letos organizirala šolsko kolonijo v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Pričeli smo že z vpisovanjem in v kratkem času dopolnili prvo skupino 40 otrok. Sedaj pogojno vpisujemo še drugo skupino. Ker je veliko zanimanja,vabimo starše, naj čimprej vpišejo svoje otroke v to lepo delovanje, da jim pravočasno rezerviramo prostor.
Datum kolonije bo od 2. do 14. januarja 2001. Cena na otroka je $ 450.- v čemer je vključen prevoz in celotna oskrba.
Kolonijo bo tudi letos vodil prof. Karel Groznik s sodelavci.
Prijave sprejemamo samo v društveni pisarni.
Zedinjena Slovenija
Na razpolago so pri društveni pisarni še zadnje številke našega
podpornega bona - „Rife" ZEDINJENE SLOVENIJE
Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli?
1. dobitek: 10 dni bivanja v Počitniškem domu dr.
Rudolfa Hanželiča v kordobskih gorah;
2. dobitek: umetniška slika priznane slovenske
umetnice;
3. dobitek: vezan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
4. dobitek: broširan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
5. dobitek: naročnina Svobodne Slovenije za eno
leto;
6. in 7. dobitek: na izbiro tri knjige iz založbe
Zedinjene Slovenije;
8. do 10. dobitek: na izbiro ena knjiga iz založbe Zedinjene Slovenije.
Vsak od njih samo za pet pesov.
1	2	3	4	5	6			7	8	9
10							11			
12						13				
14					.15					
	16			17					18	
19		20						21		
22	23		24				25		26	
27		28				29				30
31					32					
33				34	-					
VODORAVNO: 1. odrsko
V KRATKEM NOVE SPREMEMBE NA www.sdcf-sfz.com.ar
OBVESTILA
ob 18. zaključek prihodom sv.
in
SOBOTA, 7. decembra:
V Slovenskem domu v San Martinu
Rožmanove šole z mašo, akademijo Miklavža.
Posvetitev Brezmadežni in Občni zbor mladinskih organizacij, v Slovenski hiši.
NEDELjA, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo.
SOBOTA, 14. decembra:
Na Slovenski pristavi Veselica narodnih plesov. NEDELJA, 15. decembra:
V Rozmanovem domu ob 11.30 sv. maša, nato domače kosilo.
V Slovenski hiši ob 19. uri ponovitev igre „Barka brez ribiča" v izvedbi gledališke skupine iz Slovenske vasi.
NEDELJA, 22. decembra:
V Slovenski vasi ob 9. maša za pokojnega msgr. Janeza Hladnika, ob 100-letnici rojstva. Sledila bo v domu akademija, predstavitev zgodovinske knjige za 50 let Društva Slovenska vas in člansko kosilo.
delo s pevskimi vložki; 7. nehoteno skrčenje mišic; 10. raztopljeno v vodi; 11. plo-ščinska mera; 12. last Ive; 13. s pesmijo slavi; 14. moško ime; 15. napisan; 16. najnižji častnik v vojski; 18. nikalnica; 20. dobrodelna organizacija; 22. učenje; 24. afriška reka; 25. glasen izraz žalosti; 27. glas pri zlomu; 29. prideni; 31. zveza roke s trupom; 32. po delu miruje; 33. nadležna žuželka; 34. premešan.
NAVPIČNO: 1. omotan; 2. izziv za neko dejanje; 3. en sam otrok v družini; 4. doba prerojenja; 5. števnik; 6. kazalni zaimek; 7. ogenj na prostem; 8. planjava; 9. zapis v časopisu; 11. naslanjajoče; 13. vodja v samostanu; 15. ustaljen način; 17. pripovednik; 19. začetek dneva; 21. meniš, izraziš mnenje; 23. pokrajina na jugozahodnem delu Slovenije; 26. topla, osvežilna pijača; 28. Koroška svetnica; 29. stalno bivališče; 30. češko moško ime; 32. predlog.
rr
Ponovitev igre na Slovenski Pristavi
A. Casona:
DREVESA UMIRAJO STOJE"
v režiji Dominika Oblaka
bo v soboto, 7. decembra, ob 20. uri.
Vsi lepo vabljeni!
„Presveta noč prihaja k nam" Mešani pevski zbor San Justo vabi na
BOŽIČNI KONCERT,
ki bo v nedeljo, 15. decembra, ob 20.30 uri v Našem domu San Justo.
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
SILVESTROVANJE
Vstopnina v predprodaji.
KREDITNA ZADRUGA SLOGA in MUTUAL SLOGA
\ *
Glavna pisarna: uradne ure od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure.
Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel.: 4656-6565
CONVOCATORIA DE ASAMBLEA GENERAL EXTRAORDINARY DE LA ASOCIACION CIVIL DE BENEFICENCIA „HOGAR DE DESCANSO".
Sehores Asociados:
En cumplimiento de disposiciones legales y estatutarias se convoca a los sehores asociados a la
ASAMBLEA GENERAL EXTRAORDINARIA
que se celebrara el dfa 13. 12. 2002 a las 19.00 horas conforme al art. 28 del estatuto social, en la calle Ramon N. Falcon 4158 de esta Capital, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA:
1,- Designacion de dos asociados para refrendar, conjuntamente con la Preside-nya y el Secteraio el aeta de la Asamblea. 2,- Autorizacion para la suscripcion de la eseritura traslativa de dominio mediante DONACION, de un inmueble sito en la ciudad de Miramar. 3,- Autorizacion de las sehoras presidenta y secretaria para firmar la eseritura. Comunfquese que media hora despues de fijada convocatoria, la asamblea se realizara con el numero de los asociados presentes de aeuerejo con el art. 26 del estatuto social.
LA COMISIČN DIRECTIVA
OSEBNE
NOVICE
Krst: 31. avgusta v župni cerkvi Brezmadežnega spočetja v General Pacheco je bil krščen Andrej Močnik, sin Andreja in Irene roj. Eisner. Botra sta bila Martin Močnik in Cecilija Eisner. Čestitamo!
ZAHVALA Odbor in stanovalci Ro-žmanovega doma se toplo zahvaljujejo N. N. za dar 100 pesov. Bog povrni!
Jelinčič napreduje
"Fenomenalen uspeh" SNS na letošnjih predsedniških in lokalnih volitvah - Jelinčič je dosegel 8,51 odstotka - po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča čez dve leti na volitvah v DZ napoveduje velik skok - prejeli naj bi okrog desetih odstotkov.
Leta 1998 so kandidirali v 45 občinah, zanje pa je glasovalo 14.000 ljudi, letos pa so s kandidaturami v samo 38 občinah uspeli dobiti skoraj 24.000 glasov. Naslednja štiri leta bodo tako v organih lokalnih skupnosti zasedali skupno 41 mest, poleg tega so v treh občinah (Trbovlje, Novo mesto in Radlje ob Dravi) uspeli priti tudi v drugi krog.
Zdi se nam čudno, da je Nacionalna stranka, katere vodja je Jelinčič, toliko napredovala. Stranka je namreč tipično nergaška, proti EU in NATO, za Srbijo in kar je takih čudnih položajev. Pa še dejstvo, da je njen voditelj bil obsojen kot tat, ga gotovo onesposoblja za parlament. Ne razumemo, kako ta morejo ljudje voliti.
Oči zapremo,
v spominu znova te uzremo, nikjer te ni, in to boli...
ANI SKARLOVNIK
Odšla si od nas 17. novembra. Toda v naših srcih boš vedno ostala z nami!
Folklorna skupina Maribor iz Carapachaya