Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	
	
Wk
>\\v
Leto XIV. - Štev. 39 (710)
Gorica - četrtek 27. septembra 1962 - Trst
Posamezna številka L 35
V katero šolo Zasedanje Združenih narodov
Ko se odpirajo šolska vrata in se začenja vpisovanje, bi slovenski starši ne smeli imeti prav nobenih pomislekov, kam naj vpišejo svojega otroka.
So skrbi za obleko, hrano, stanovanje in zdravje. Dovolj jih je. Odveč pa je vsaka skrb pri izbiri šole. Otrok slovenskih staršev spada v slovensko šolo, pa naj bo to vrtec, osnovna ali pa srednja šola. O tem danes ne bi smelo biti več prav nobenega dvoma.
Lansko leto je bila slovenska šola na Tržaškem in Goriškem tudi pravno s posebnim zakonom urejena in je pravno popolnoma enaka z italijansko. Torej odveč vsi izgovori, vsak strah, če delodajavec ali kdorkoli vpraša, kam hodi vaš otrok v šolo. Vaš odgovor je le en in kratek: moj otrok hodi v državno šolo. Vsako nadaljnje spraševanje je odveč in niste dolžni dajati prav nobenih pojasnil več.
Letos veliko govorimo in pišemo o Slomšku. Pred sto leti je ta veliki škof in vzgojitelj umrl. Zapustil nam je bogato dediščino svojega dela, vzgleda in narodne zavednosti prav v pogledu šole in jezika. Slomškovo prizadevanje za slovensko šolo že pred sto leti je bilo toliko, da si je s tem postavil trajen spomenik. Slomšek je zagovarjal slovensko šolo, slovenski jezik in oštel one starše, ki svojih otrok slovensko ne uče in jih ne pošiljajo v slovensko šolo. To je jasno zapisal in javno v cerkvi govoril.
Ce bi prišel danes Slomšek k nam na Primorsko in bi bila najavljena njegova pridiga, bi ga gotovo šlo vse poslušat. In kaj bi nam dejal?
Ti slovenski oče in slovenska mati, ki svojega otroka ne učiš materinega jezika l*1 ga ne pošiljaš v slovensko šolo, sta podobna malopridnemu zapravljivcu, ki zapravlja in zanemarja dragoceno dediščino. Vi slovenski očetje in matere, ki se toliko trkate na prsa, da ste trpeli za narod pod fašizmom, ki ste ponosni na neštete narodne žrtve, svojih otrok pa ne pošiljate v slovensko šolo, vi sami sebi lažete, sami sebi ne verjamete. Vaša govorica, vaš ponos, vaše trkanje na prsa so le glas nemirne vesti, le glas počenega zvona, ki ga nihče ne mara poslušati.
Trde besede bi nam govoril Slomšek in s prstom bi pokazal na tega in onega, ld se je izneveril svoji materi.
Pa še na tebe, učitelj in učiteljica, profesor in profesorica slovenske šole, bi pokazal in te vprašal. Kako moreš učiti ljubezni do materinega jezika na slovenski šoli, svojega sina in hčer pa ne zaupaš slovenski šoli in ga pošiljaš v drugorodno šolo? Si tudi tl le navaden najemnik, ki delaš le za denar, ne pa za narod, lažeš sebi, tistim, ki jih učiš in svojemu lastnemu otroku, ki te bo jutri vprašal: »Mamica, očka, zakaj pa še vidva ne gresta z mano na italijansko šolo? Znata morda premalo italijansko, da vaju tam ne vzamejo?«
Naj bo dovolj komedije. Kdor se je odločil za slovensko, naj bo popoln Slovenec in ne dvoživka. Pokažimo, kje smo, kaj smo in kdo smo!
* * *
K tem besedam našega dopisnika iz Trsta še eno besedo iz sedanjega življenja.
Zadnjič smo duhovniki imeli na Barbani duhovne vaje. Med italijanskimi sobrati nas je bilo tudi nekaj Slovencev, ki nismo mogli prej na duhovne vaje v Trstu. Po končanih duhovnih vajah se je zapletel Pogovor o šolah in o poučevanju krščanskega nauka na njih. Nekateri duhovniki iz Furlanije so povedali, da oni uče otroke krščanski nauk tudi v furlanščini. Razlomil so: Saj nas drugače otroci ne razumejo. Vse drugače namreč zazveni razlaga, Če jo podaš otroku v furlanščini, ki jo doma govori v družini, kakor pa če mu 1° podaš v pristni italijanščini. V prvem razredu pa sploh ponekod učimo prve mesece samo v furlanščini. O tem smo govorili tudi na šolskih konferencah; didak-
tični ravnatelji so naše postopanje odobrili.
Tako furlanski duhovniki prav v duhu A. M. Slomška in sv. Cerkve, ki ve, da le materina govorica seže otroku do srca, zlasti v nežnih letih ljudske šole.
To moremo potrditi vsi, ki smo bili prisiljeni obiskovati samo italijanske šole, ker slovenskih nekoč ni bilo. Pouk nam ni šel do srce in vse naše znanje, tudi italijanščine, je bilo precej v zraku zgrajeno, brez prave korenine. In smo dolgo zaradi tega trpeli.
Na takšne muke in na tako izkoreninjeno znanje obsoja svojega otroka vsak, kdor ga vpiše v tujo šolo. Težko, da bo tak otrok kdaj svojim staršem hvaležen za njih nerazsodno postopanje.
Toliko v premislek tistim, ki so odgovorni za blagor svojih otrok. (Ured.)
Sovjetski ukrepi v Berlinu
Sovjetska zveza je s posebnim sporočilom preko uradne agencije »Tass« zavrnila vsebino izjave treh zapadnih sil z dne 24. avgusta o ukinitvi sovjetskega poveljstva v Berlinu. Izjava sovjetske agencije pravi dobesedno: »Ker je Sovjetska zveza ukinila svoje vojaško poveljstvo v Berlinu, so vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije 24. avgusta podale izjavo, v kateri zahtevajo, da mora Berlin ostati pod upravo štirih sil in da oblast štiristranskega vojaškega poveljstva še vedno obstoja.« V nadaljevanju sovjetska nota zavrača veljavnost berlinskega statuta, o katerem pravi, da je nehal dejansko obstojati že leta 1948, ko se je Berlin razdelil na dve področji : vzhodno in zapadno. Nato očita zapadnim silam, da so svoje področje Berlina spremenile v vojaško oporišče Severno atlantskega napadalnega bloka ter zavrača nanje odgovornost za sedanji napet položaj v bivši nemški prestolnici. Kljub tem cenenim izjavam si Sovjeti ne upajo podvzeti v Berlinu kakih tveganih akcij, ker se zavedajo, da bi bile posledice prenevarne. Zaradi tega še vedno iščejo stik z zahodnjaki po redni diplomatski poti. Sestanki Gromiko -Rusk v New Yorku spadajo prav v ta okvir. Prvi tak sestanek je bil v torek.
TELEGRAMI
BEOGRAD: V Beograd je prispel sovjetski državni predsednik Leonid Brcžnjev. Njegov obisk ima uradni značaj, zato so ga na beograjskem letališču sprejeli z vsemi častmi, ki gredo takim visokim gostom. V Jugoslaviji bo ostal 11 dni; imel bo razgovore z voditelji Jugoslavije v Beogradu in na Brionih. Obiskal bo tudi druge dele države, med njimi tudi Slovenijo.
TIRANA: Albanski radio je v zvezi z obiskom Brežnjeva imel vrsto hudih napadov na Jugoslavijo in na Sovjetsko zvezo. Prvič je v svojih napadih odkrito povezal Tita s Hruščevom in oba imenoval »revizionista« in izdajavca Leninovih načel.
ALžIR: V Alžiru se je v torek sestala ustavodajna skupščina, ki so jo izvolili na volitvah dne 20. sept. Imenovati mora predsednika države, ki bo brez dvoma Ben Bella, in pa ministrskega predsednika. Nato pa izdelati ustavo za novo alžirsko republiko.
MOSKVA: Agencija Tass je objavila, da vlada ne bo odpravila dohodninskega davka, kot je lani obljubil Hruščev. Davki bodo še naprej ostali, kot so bili. — Sovjetsko ljudstvo bo pa še naprej živelo od obljub.
V New Yorku se je 18. t. m. pričelo redno letno zasedanje Glavne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN), sedemnajsto po vrsti. Združene narode so, kot znano, ustanovili leta 1945, katerih ustanovno listino, tako zvano A-tlantsko karto, so podpisali 26. junij 1945; v veljavo pa je stopila 24. oktobra istega leta. Glavna politična organa te največje mednarodne organizacije sta Glavna ali Generalna skupščina ter' Varnostni svet. Medtem ko je slednji sestavljen le iz enajstih članov in imajo v njem glavno in odločujočo besedo velike svetovne sile, so v Generalni skupščini zastopane vse države članice, velike in male, s popolnoma enakimi pravicami. Glas male Gvatemale na primer, se ravno tako šteje kot oni ZDA ali Sovjetske zveze. To je bistvena značilnost, ki loči skupščino od o-stalih organov OZN in predvsem od Varnostnega sveta. Spričo tega dejstva se smatra Skupščina za vrhovni organ OZN. Ona ima pravico razpravljati vse probleme, ki zanimajo Združene narode.
Zaradi tega se vsako leto v tem času zbere na svoje redno jesensko zasedanje, da vzame v pretres vsa vprašanja, ki so se v teku leta nabrala na. 'Itievnem .redu. Za. sedanje zasedanje je vpisanih na dnevni red 89 vprašanj, med katerimi naj omenimo samo najbolj aktualna: razorožitev, Berlin, Kuba ter vprašanje kritja stroškov za nastop OZN v Kongu ter na Srednjem Vzhodu (Gaza). Trenutno je na dnevnem redu splošna razprava, v katero navadno posežejo predstavniki skoro vseh držav - članic.
Med prvimi se je oglasil k besedi ameriški delegat Adlai Ste-venson. Obravnavaj oč politični položaj v svetu, je dejal, da je ves svet postal ena sama velika smod-nišnica, ki se lahko vsak čas vname. Pozval je Združene narode, naj se zoprstavijo političniin izsiljevanjem in pri tem izrecno namignil na sovjetsko »nadaljevanj politike izsiljevanja v zapadnen/ Berlinu.« — Poleg problema razorožitve se je Stevenson dotaknil še vprašanja Kube in komunistične Kitajske in pri tem ponovil že znana stališča ameriške vlade. Vendar njegov nastop je bil umirjen.
Vse drugačen pa je bil ton sovjetskega zunanjega ministra Gro-mika, ki ga je Moskva poslala na otvoritveno zasedanje Glavne skupščine. Ostro je polemiziral z ameriško vlado glede njenega zadržanja do Fidel Castra. Za hip se je zdelo, da je v Stekleni palači spet zavelo ozračje iz časov klasične hladne vojne. Na očitek, da ZDA vodijo napadalno politiko do Kube, mu je ameriški delegat postregel milo za drago »s posegom sovjetskih tankov na Madžarskem leta 1956.« V ostalem je Gromiko ponovil grožnjo o ločeni nemški mirovni pogodbi in po stari navadi zvrnil krivdo za neuspela razoro-žitvena pogajanja v Ženevi na Zahod. Kljub vsemu je na koncu izrazil željo po izboljšanju sovjetsko - ameriških odnosov. — Naj s tem v zvezi omenimo, da sta se Gromiko in ameriški zunanji minister Rusk v naslednjih dneh sestala na štiri oči. Prvi tak sestanek je bil v torek 25. t. m. v hotelu Waldorf Astoria, kamor je Rusk povabil Gromika na obed.
SPREJEM NOVIH ČLANOV
Že na prvem dnevu zasedanja je Glavna skupščina sprejela štiri nove države članice, in sicer. Burundi in Ruandi iz Afrike ter Tri-nidad in Jamajko iz Antilskega morja. Združeni narodi štejejo tako danes 108 članov. Še v tem letu bosta verjetno sprejeti Alžirija in Uganda.
To so sicer majhne in gole številke, ki pa povedo mnogo. Če pomislimo, da so Združeni narodi ob svoji ustanovitvi šteli 51 članov, vidimo ne samo kakšno številčno, ampak predvsem kakšno kakovostno spremembo je ta mednarodna organizacija doživela v sedemnajstih letih svojega obstoja. Med ustanovnimi člani so bile večinoma evropske in južno-ame-riške države. Azijskih držav je bilo le devet (Indija, Iran, Irak, Libanon, Filipini, Turčija in Sirija), iz Afrike pa samo štiri (Egipt, E-tiopija, Liberija, Južnoafriška zveza). Medtem ko se je število evropskih držav le malo spremenilo, se je število afro-azijskih držav
tako občutno dvignilo, da danes ta skupina šteje 62 članov. S tem daleč prekaša skupino tako zapad-nega kot vzhodnega bloka. To pomeni, da se je razmerje sil stoodstotno spremenilo. Do pred nekaj leti je prevladovala skupina zapadnih demokracij, danes pa morata tako Vzhod kot Zapad nujno računati z večino neopredeljenih držav iz Afrike in Azije. Medtem ko sta prej Vzhod in Zapad lahko mirno merila svoje sile in brez ovir uspela uveljaviti svoje gledanje, se danes morata kosati, kdo si bo pridobil več simpatij in glasov med neopredeljenimi novodošlimi državami.
Zato lahko rečemo, da so Združeni narodi edinstvena mednarodna organizacija, v kateri se najbolj kristalno zrcali politična podoba današnjega sveta, razdeljena sicer v glavnem na tri skupine, a vse tri vidijo v OZN edini forum, kjer se lahko skupaj srečajo in razpravljajo o problemih, ki tarejo danes svet. In teh ni malo in ne majhnih.
Vlada izvaja svoj program
Poslanska zbornica v Rimu je po večtedenskih razpravah s 404 glasovi proti 74 odobrila zakon o podržavljenju električne industrije. Poleg krščanskih demokratov, socialdemokratov in republikancev ter socialistov so za zakon glasovali tudi komunisti. To so storili iz očividnega razloga, ker so se zbali osamljenosti, v katero bi v nasprotnem slučaju zašli.
Tega dejstva pa so se oprijeli nasprotniki sedanje sredinsko - levičarske vlade, kateri očitajo, da nevarno popušča socialistom, ne da bi za to kaj od njih v zameno dobila. Z drugimi besedami, ne da bi socialisti pokazali vsaj kake vidne znake, da se hočejo odtrgati iz komunističnega objema še na tistih področjih, kjer skupaj sodelujejo. Časopisi pišejo, da se tudi v samih vrstah Krščanske demokracije pojavljajo resna zaskrblje-nja in pomisleki proti politiki Fan-fanijeve vlade. Očitajo ji, da preveč vestno izpolnjuje svoj program z dajanjem koncesij za koncesijami Nennijevim socialistom, ne da bi od njih dosegla, da bi se ločili od sodelovanja s komunisti. Zaradi tega se pojavljajo glasovi po razčiščenju odnosov med KD in PSI. Pred časom se je govorilo celo o predčasnih parlamentarnih volitvah, toda potem je vse spet utihnilo.
Doslej je Fanfanijeva vlada brez posebnih težav odobrila vrsto u-krepov na najrazličnejših področjih ob domenjeni zunanji podpori socialistov. Zadnje čase pa so se pojavile nekatere težkoče v izvajanju vladnega programa. Najbolj resno se je zataknilo pri zakonu o enotni nižji srednji šoli. Krščanski demokrati hočejo, da se v tej nižji srednji šoli poučuje tudi latinščina. Temu pa odločno nasprotujejo socialisti in seveda tudi komunisti. Trenutno so pogajanja za
RIM: Ital. KP doživlja globoko krizo. Znak za to je tudi dejstvo, da jo vedno bolj zapušča mladina. Od pol milijona članov, ki so jih imele njene mladinske organizacije, so padle na nekaj čez 200 tisoč. Vzrok za to dajejo mladinskemu vodstvu. Vsled tega so odstavili dosedanjega glavnega tajnika Rina Serrija.
premostitev nasprotij še v teku. Bržkone se bodo zaključila s kompromisom.
Dogodki v Argentini
Po enem tednu zamotanih ho-matij, vojaških uporov in sporadičnih spopadov med nasprotnimi vojaškimi krogi se je položaj v Argentini razčistil, vsaj za nekaj časa. Predsedniku Guidu se je po čudežnih in protislovnih poteh posrečilo zatreti upor raznih vojaških krogov.
, Položaj v Argentini je bil negotov že od meseca aprila, ko so nekateri generali nezakonito odstavili predsednika Frondizija in razveljavili peronovcem volivne mandate. Ministrski predsednik Guido ni mogel ničesar temeljitega ukreniti, ker je dejansko bil ujetnik omenjenih vojaških krogov, ki so začeli vedno bolj uveljavljati neke vrste vojaško diktaturo. Vse, ki se niso z njimi strinjali, so odstavili s položajev. Med temi je bil tudi general Carlos Ongania, ki je prejšnji teden prvi začel z akcijo proti ostalim generalom, ki so njega odstavili. Imel je srečo, ker se mu je takoj pridružilo letalstvo. Predsednik Guido je sprva mislil, da ne gre za tako resno stvar in je menil, da se bodo uporniki vdali. Toda ko je videl, da se iz tega lahko izrodi državljanska vojna, se je začel z uporniki spretno pogajati. Najprej je odstavil nekaj generalov na željo upornikov ter ministra za vojsko, nato je odslovil pa kar vse ministre.
Odstavljeni generali pa so se z delom vojske uprli vladi predsednika Guida, ki se je na mah znašel med dvema ognjema. Toda prejšnji uporniki in letalstvo generala Ongania so mu brž priskočili na pomoč in tako postali njegovi zavezniki. Po večdnevnih spopadih so uspeli prisiliti upornike k vdaji.
Tako se je na nepredviden način zaključila zadnja argentinska kriza, ki bi lahko imela vse resnejše posledice. Zdi se pa, da homatij ni še konec, ker se je sedaj začela puntati mornarica.
KRŠČANSKI NAUK
Stanovski zakramenti
Po Kristusovi volji sta v Cerkvi dva stanova, ki sta po zakramentih posvečena, in ta dva sta: duhovski stan in zakonski stan.
MAŠNIŠKO POSVEČENJE
Preden je odšel sv. Pavel iz Efeza, je postavil Timoteja za predstojnika cerkvene občine. Vpričo vseh novih kristjanov je položil med molitvijo nanj roke. Pozneje mu je že iz ječe v Rimu pisal: »Spominjam te, da poživiš božjo milost, ki je v tebi po polaganju mojih rok.« (2 Tim 1,6).
Jezus je dal apostolom polnost duhovske oblasti in še milost za duhovsko življenje in delo. To oblast so apostoli delili tudi drug i m . Posvečevali so škofe in duhovnike s polaganjem rok in z molitvijo.
Polno duhovsko oblast imajo le škofje. Samo oni morejo posvečevati nove duhovnike. Pri škofovskem posvečenju sodelujejo redno trije škofje.
Novoposvečeni duhovniki dobijo oblast: maševati, krščevati, spovedovati, deliti sv. maziljenje in blagoslavljati. Škof jim namreč med obredom posvečenja mazili tudi njih roke z besedami: »Kar bodo te roke blagoslovile, naj bo blagoslovljeno, kar bodo posvetile, naj bo posvečeno.«
Diakoni smejo samo z dovoljenjem pristojnega župnika: slovesno krstiti, deliti sv. obhajilo in streči pri slovesnih sv. mašah.
Mašniško posvečenje vtisne dušam novomašnikov neizbrisno zna m e n j e , ki se ne more več izgubiti.
Kristus kliče mlade može iz vseh narodov in stanov v svojo službo. Imeti morajo živo vero in pristno pobožnost. Pripravljeni morajo biti na žrtve pri delu za Boga in zveličanju duš. — Samo tisti, ki ima poklic, sme postati duhovnik. Zato tudi pred posvetitvijo bodoče novomašnike v njih domačih župnijah okličejo na podoben način kakor novozaročence pred poroko. — Kdor misli, da ima poklic, ne sme pustiti, da bi ga od poklica odvrnili kaki zemeljski nagibi. — Zadnjo besedo o tem, kdo je poklican, ima škof.
Za duhovski naraščaj je treba prositi. Tako je naročil Gospod: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.« (Luk 10,2 in Mat 9,37). Zato Cerkev moli za duhovnike posebno ob kvatrnih dneh. Velika milost je za župnijo in družino, če Bog katerega njenih sinov pokliče za svojega sodelavca pri reševanju duš.
A. M. Slomšek-mož božji
		
.{E	Iz življenja Ccrkvcj J J	
Novosti v pariški nadškofiji
Kardinal Feltin je duhovnikom na duhovnih vajah razložil tri novosti, ki jih je vpeljal v pariški nadškofiji. Ustanovil je tri škofijske urade, in sicer za pouk, za laični apostolat in za apostolat med delavci. Ustanovil je dekanate, da bi olajšal stik med župnijami in med duhovniki. Končno je odpravil različne razrede pri porokah in pogrebih. Določil je enoten razred. Tako hoče odpraviti očitek, da duhovniki iščejo samo denar, in tak enoten razred bolj odgovarja evangeljski preprostosti.
Katoliške šole v Tanganjiki
Vpis v katoliške šole v Tanganjiki se je letos skoro podvojil. Lansko leto je obiskovalo katoliške šole 38.000 gojencev, letos pa se je priglasilo 74.000 gojencev. Lansko leto so odprli deset novih srednjih šol.
Spremembe pri Lateranu v Rimu
Pri obisku za god sv. Janeza Krstnika v lateranski baziliki je sveti oče izrazil željo, naj bi se vsi uradi rimske škofije prenesli v palače pri baziliki. Lateran je sedaj v središču Rima in zato primeren kraj za škofijske urade. V nedeljo 16. septembra je sveti oče privatno obiskal Lateran, kjer so mu predložili prve osnutke in načrte za prenos uradov po njegovi želji.
Zopet bomba v baziliki sv. Petra
Napovedano je, da bodo vsak koncil spremljala velika nasprotstva. Koncil je tik pred otvoritvijo in sovražniki resnice so že na delu. V baziliki sv. Petra, kjer so v teku še zadnje priprave za sprejem udeležencev, so v soboto 22. sept. vatikanski čuvaji našli dve zažigalni bombi, ki bi lahko povzročili veliko škodo, če bi se vžgali. Neki čuvaj je našel steklenico s solno kislino, ki je bila povezana z detonatorjem. Steklenica je padla na tla in se razbila. Pri tem se je dvignil velik dim. Škode ni bilo. Po nadaljnjih preiskavah so našli še en sličen naboj. — Vatikansko orožništvo, skupno z italijansko policijo vodi preiskavo, da bi odkrilo krivce grdega dejanja.
Kanadski škofje priporočajo študij socialnega nauka Cerkve
Ob priložnosti praznika dela je kanadski episkopat objavil izjavo, v kateri trdi, da je socializacija naravni odgovor na nevarnosti, ki jih stavljata tako totalitarni in materialistični socializem kot kapitalistični individualizem. Episkopat poudarja, da socializma, ki je skrajna in heretična obli-priti do totalitarnega in materialističnega
socializma, ki jeskrajna in heretična oblika socializacije. Prav tako naravna želja po svobodi ne zahteva, da mora nujno priti do individualizma, če tehnika spreminja različne tradicionalne oblike dela — tako poudarja kanadski episkopat — socializacija lahko napravi človeka bolj produktivnega in lahko sprosti njegov u-stvarjalni in umetniški duh, da najde nova sredstva. Smo komaj pričeli izkoriščati organizacijske izkušnje, ki jih imajo državljani v demokratičnem sistemu, de-lodajavci in delavci v industrijskem življenju, družine v domačem krogu, poklici v socialnem načrtovanju. Dokler jih ne bomo priličili sebi, tehnična družba ne bo človečanska družba, ker ne predstavlja odseva teh človečanskih izrazov. Samo socializacija prinaša človečanski značaj načrtovanja, ki ga zahteva industrijska družba. Škofje v izjavi dalje poudarjajo, da Kanadčani še vedno opažajo spor med vrednotami, ki varujejo individualno svobodo, in uživanjem ugodnosti socialnega napredka.
Duhovniški dnevi
Tudi letos so se vršili v Trstu od 24. do 26. septembra duhovniški dnevi. Duhovnikom so govorili benediktinec p. Visintin, goriški nadškof msgr. Pangrazio, msgr. Dagri in g. Gaus. Osrednja tema študijskih dni je bila sv. maša.
Tržaški g. škof msgr. Santin je otvoril v ul. San Nicolo 22 prenovljeno dvorano, kjer se že več let vrši »Lectura evangelii«. Ob tej priliki je blagoslovil ploščo v spomin p. Genovesija. Nato je g. škof razlagal odlomek evangelija sv. Marka. Naslednja razlaga evangelija se bo vršila v isti dvorani v soboto 29. septembra ob 19. uri.
Dne 26. sept. 1862 je umrl mariborski škof A. M. Slomšek. Tega jubileja se spominja ves slovenski še veren narod. Spomnili so se ga predvsem v Mariboru z veliko versko proslavo v stolnici. Spomnila se ga je tržaška radijska postaja ob verski uri. Spomnili pa so se ga ali se ga bodo še na premnogih drugih krajih doma in po svetu, koder bivajo Slovenci. Tudi naša katol. prosvetna društva na Primorskem se bodo povrnila k Slomškovemu spominu v tej novi delavni sezoni. Zato se naš list za danes oddolži velikemu učitelju našega naroda s tem člankom v upanju, da se k Slomšku še povrnemo. (Ured.)
SLOMŠEK — MOŽ BOŽJI!
Marsikdo pozna Slomška kot narodnega učitelja in vzgojitelja. To je resnično tudi bil. Toda, če bi o njem vedeli le to, bi ga slabo in premalo poznali. Slomšek je na naravnem temelju narodne vzgoje gradil narodno stavbo božjih otrok. In v tem je njegova prava veličina. Kdor pa sam ni nadnaravno zgrajen, drugim v tej rasti ne more pomagati. Slomšek je bil mož božji, mož molitve, mož zatajevanja, mož svete gorečnosti za čast božjo in zveličanje duš, kakor se glasi njegovo škofovsko gesto. Posvečeval je svoje duhovnike, ko jih je vodil na duhovne vaje, svoje ljudstvo, ko ga je vabil k ljudskim misijonom, katere je organiziral po vsej škofiji. S križem v roki je hodil po svoji škofiji; otroci, mladina, starši in starčki, vsi so sledili njegovemu glasu in spremljali njegove nauke. In tako je prišlo v navado, da so se ljudje pri vsakem lepem opominu sklicevali in rekli: »Tako je rekel Slomšek!« in konec.
Slomšek je bil kakor njegov sodobnik sv. Janez Vianney vztrajen spovednik. Slomšek je bil kakor sv. Janez Boško iskren ljubitelj mladine, vendar v drugačnih položajih in z drugačnimi, ljudstvu primernimi načini. Nobenega od teh dveh svetnikov osebno ni poznal, a božji možje so si tako blizu v svojem delu za božjo čast in zveličanje duš!
»Vsa lepota hčerke Sionske pa je od znotraj! Zlate tkanine so njena obleka, s pisanim oblačilom ogrnjeno jo peljejo h kralju!« (Ps 44.14). Vse zunanje delovanje božjega moža je kakor zlata tkanina in pisano oblačilo, prava lepota je v njegovem notranjem življenju, ki je potekalo v svetosti. Svetost ni samo v stanju posvečujoče milosti božje, pač pa tudi v stalnem sodelovanju z njo, da milost božja v njem ni prazna.
Ljudstvo Slomška ni presojalo toliko pt> njegovih spisih kakor po njegovem življenju, ki je izžarevalo svetost.
V SLUHU SVETOSTI
Da je dobil Slomšek ugled svetega moža, je glavni vzrok v tem, da je vladala čudovita skladnost med njegovimi nauki in njegovim življenjem. Ljudje so kar čutili, da so njegove besede živ izraz njegovega lastnega življenja. Iz vseh njegovih govorov in spisov diha globoka, pristna pobožnost in miloba, iskrena ljubezen do Boga _ ,i do bližnjega, zlasti do mladine. In to čuti vsakdo, ki tudi danes po 100 letih bere njegove knjige. Slomšek je bil mož globoke in žive vere, zato je klical svojemu ljudstvu: »Sveta vera tudi po naših krajih umira, varujte in ohranite jo, da vam umrla ne bo! Kdor premoženje izgubi, veliko izgubi, kdor dobro ime izgubi, še več Zgubi, kdor pa vero izgubi, vse izgubi, njemu luč ugasne sredi temne noči!«
Sodobniki so ga gledali, kako je bil skromen do sebe, do ubogih nad vse darežljiv, kako je bil ponižen, kako je živel Mitsko čisto življenje. Niso pa vedeli, kako se je postil ne samo za sebe, pač pa za svoje ljudstvo, kako je delal pokoro za grehe vernikov, ki so mu bili izročeni v skrb. Presojali so njegovo življenje ne le kot
Najboljši	pome
Koncil je notranji dogodek katoliške Cerkve. Je najslovesnejšl Izraz poslanstva, ki ga ji je podelil Kristus: Učiti, soditi in posvečevati. Ni naloga Cerkve in zato tudi ne koncila oznanjati ljudem tajnosti atoma, vesolja in znanstvenega in tehničnega napredka. Cilj Cerkve in koncila se izčrpa v tem, da pokažeta človeku pot, da odgovori božjemu klicu. Cilj prihodnjega drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora Je ponovili vernikom vesoljske dobe stalno veljavnost njihovega nadnaravnega poklica in Jim pokazati nespremenljive zahteve.
Spreminjajo se dobe, položaji, toda fizične, psihološke in duhovne zahteve člo-
vzorno, pač pa kot svetniško. Izjave teh Slomškovih sodobnikov pred smrtjo in ob smrti so živa priča, da je Slomšek živel in umrl v sluhu svetosti.
Vez med slovenskim ljudstvom in Slomškom tudi danes po 100 letih njegove smrti ne pojenjuje, pač pa raste. Slovenci vedno bolj jasno izpregledujejo, da jim je za narodni obstoj potrebna globoka vernost in ljubezen do materinega jezika. Zato se vedno bolj oklepajo Slomška, zato pa tudi raste zaupanje v njegovo priprošnjo. Slomšek je kakor stolp svetilnik, ki preganja temo in nam kaže pot k Luči. Beseda Slomšek je za vse nas verski in narodni program. Resnične so besede Lacordairea: »Svetnik je vreden toliko kakor ves narod.« Ta beseda prikazuje ne samo veliko vrednost in pomen svetnika za narod, pač pa tudi pomen njegovega naroda za sveto Cerkev in vse človeštvo. Narod, ki poraja svetnike, je v svoji korenini zdrav, je ča-
stit, v njegovem svetniku se zrcali njegova duhovna moč.
KDAJ BO VENDAR SLOMŠEK
PROGLAŠEN ZA SVETNIKA?
To ni klic slovenskega naroda šele danes ob 100-letnici njegove smrti, to vprašanje je izrekel kmečki mož iz slovenskega ljudstva vpričo duhovnikov že ob 30-letnici Slomškove smrti in ga je dr. Anton Medved v svojem spominskem govoru ponovil, objavil pa ga je Dom in svet leta 1893. Delo proglasitve Slomška za svetnika so hoteli začeti ob 50-letnici Slomškove smrti leta 1912, toda to je preprečila prva svetovna vojna. Dejansko ga pa je začel bivši tržaški, pozneje lavantinski škof dr. Andrej Karlin leta 1926 in škofijsko cerkveno sodišče je letos zaključilo svoje delo. Slomškovi spisi bodo v kratkem poslani v Rim in tam se bo odločilo, če in kdaj se bo začel apostolski proces za Slomškovo bla-Ženstvo ali beatifikacijo.
Slomškove slovesnosti v Mariboru
Vsi Slovenci doma in v tujini smo se te dni pripravljali, da slovesno proslavimo prvo stoletnico smrti slovenskega duhovnega in narodnega vodnika, mariborskega škofa, božjega služabnika Antona Martina Slomška, ki je bila v ponedeljek 24. septembra. Škof Slomšek je bil resnično svetilnik slovenskemu narodu. Njegovo geslo »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do edino prave zveličavne omike,« je postalo geslo vsega slovenskega naroda. Posebej slovesno so proslavili stoletnico njegove smrti v mariborski škofiji. S proslavami so pričeli že v nedeljo 16. septembra. V teku tedna nato so na posebnih sestankih predvajali slike iz Slomškovega življenja, v družinah molili skupno sveti rožni venec za ohranitev vere, pri vseh svetih mašah so molili molitev za beatifikacijo tega božjega služabnika. V nedeljo 23. 9. so po vseh cerkvah prebrali pastirsko pismo sedanjega škofa msgr. Držečnika in molili za beatifikacijo Slomška. V Mariboru se je vršila slovesna procesija, v kateri so šli vsi škofje, ki so se udeležili proslav. V njej so nesli tudi Slomškove spise, ki jih bo sedanji škof vzel s seboj v Rim, ko bo prišel na vesoljni cerkveni zbor. V stolnici so blagoslovili prepise Slomškovih del, molili za beatifikacijo in podpisali listnio, s katero navzoči škofje prosijo v imenu slovenskega naroda svetega očeta, da pospeši proglasitev Slomška za blaženega. Sledila je slovesna sveta maša in škofova pridiga. Popoldne so imeli v cerkvi pri sveti Trojici v Slovenskih goricah pridigo, sveto mašo in zahvalno pesem. V ponedeljek, na stoletni dan smrti velikega škofa, so vsi obiskali njegov grob. Ob pol devetih zvečer, ko je Slomšek umrl, so v vseh cerkvah zvonili v določenih presledkih.
Vsi Slovenci po svetu, prav tako v duhu zbrani s tistimi doma, molimo za beatifikacijo tega velikega svetniškega škofa.
veka ostanejo vedno iste. Nobeno odkritje, nobena znanstvena in tehnična osvojitev ne more spremeniti vsebine in temeljnih teženj. Današnji človek, kot tisti včeraj in tisti iz prazgodovine, je predmet iste nadnaravne usode.
Na zemlji, na Golgoti Je bil postavljen križ, ki meče svojo luč na vse ljudi preteklosti, sedanjosti in bodočnosti brez izjeme, tudi na pilote v vesolju. To je tista luč, ki jo hoče drugi vatikanski ekumenski koncil usmeriti na probleme sedanjega časa, da bi človek našel pot za njihovo rešitev v popolni zvestobi svojemu božjemu klicu. To je najgloblji pomen radijske poslanice, ki jo Je 11. septembra prebral papež Janez XXIII. vsem vernikom na svetu.
Goričanom znane obraze: č. g. Vinka Zaletela, ki je asistiral pri sv. daritvi ter pripravil posrečeni priložnostni prizor, pesmico Milko Hartmanovo, g. Nandeta Novaka in še druge.
Korošci so se s to lepo slovesnostjo dostojno oddolžili spominu našega velikega škofa A. M. Slomška.
Goričanka
VESTI O KONCILU
Koroški Slovenci
svetniškemu škofu
V nedeljo 23. septembra je bila v Šmihelu v Podjuni proslava ob stoletnici smrti škofa A. M. Slomška.
Sončni jesenski dan je privabil v Šmihel vse polno ljudi, ki so skupno z zavednimi Šmihelčami pohiteli na grič, ki se dviga nad vasjo, in na katerem stoji cerkev sv. Katarine, ki jo je posvetil prav škof Slomšek. Cerkev je bila premajhna in pretesna za vse, zato je moralo veliko število vernikov ostati pred cerkvijo in kar od tam prisostvovati sv. maši, ki jo je daroval kanonik Zechner, ki je tudi pridigal. Med mašo je lepo prepeval šmi-helski cerkveni zbor, ob koncu pa se je daleč naokoli razlegalo mogočno ljudsko petje, pri katerem so sodelovali: možje, žene, mladina, otroci.
Po cerkveni slovesnosti je bila pred cerkvijo proslava s petjem Slomškovih pesmi in otroškim prizorčkom. Pevci in mladi igravci so se odlično postavili. Osrednja točka pa je bil govor dr. Valentina Inzka. V duhu škofa Slomška so njegove besede opominjale in rotile naš rod, naj ohrani zvestobo veri in materinemu jeziku. Govor so vsi sprejeli z velikim navdušenjem, kar priča, da so govornikove besede vnele vsakogar v ljubezni ob svetih izročil naših
prednikov.
Med udeleženci proslave smo opazili tudi
9-DNEVNICA V GORIŠKI NADŠKOFIJI
Goriški nadškof msgr. Pangrazio je v zvezi s koncilom naslovil na vernike posebno pismo, ki ga je objavila Voce Dio-cesana v zadnji številki. V pismu priporoča nadškof naslednje:
1. Vsi verniki naj na prošnjo sv. očeta za koncil veliko molijo; bolniki naj za uspeh koncila darujejo Bogu svoje trplje- V nje.
2. V vseh župnijah naj se obhaja devet-dnevnica v čast Sv. Duhu. Devetdnevnica naj se začne v soboto 29. septembra in naj traja do 7. oktobra. Pri devetdnevnici bodi kratek nagovor v zvezi s koncilom.
3. V dneh 9. ali 10. oktobra naj bi se obhajal poseben evharistični dan po vseh župnijah, ko bi verniki molili pred izpostavljenim Najsvetejšim za uspeh koncila.
4. Če mogoče, naj se organizira molitev pred Najsvetejšim od dneva začetka koncila dalje tako, da bi vsak dan bilo v kaki cerkvi v škofiji celodnevno češčenje za koncil.
5. Končno predlaga g. nadškof, naj bo dan 10. oktobra dan pokore. Ta dan naj verniki držijo zdržek in post, da od Boga izprosijo milosti za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora.
To so priporočila goriškega nadškofa. Verniki in dušni pastirji naj naredijo, kakor jim veleva njih gorečnost za stvar Cerkve.
O ODPRTJU KONCILA
Vatikansko glasilo Osservatore Romano je prineslo glede pričetka koncila naslednje vesti:
1. V jutru dne 11. oktobra bodo šli vsi navzoči škofje v slovesni procesiji iz dvorane blagoslovov preko kraljevega stopnišča in bronastih vrat na trg. sv. Petra in od tam v baziliko, kjer bo sv. oče zapel slovesen Veni creator Spiritus za začetek koncila. To bo edinstven sprevod, saj bodo v njem sami škofje, nad 2500 po številu. — Ljudstvo bo lahko prisostvovalo sprevodu na trgu sv. Petra.
2. Za pesmijo Veni creator bo sledila slovesna sv. maša, kateri bo prisostvoval sv. oče in vsi navzoči škofje, nadškofje, kardinali in patriarhi. — V posebnih tribunah bodo navzoči tudi gostje, ker bo vsa slovesnost javna. Udeležil se je bo tudi predsednik italijanske republike Se-gni in številni drugi diplomati iz vsega sveta.
3. Naslednji dan bo sv. oče vse posebne diplomatske delegacije, ki bodo prišle k otvoritvi koncila, sprejel v skupni avdienci v sikstinski kapeli. Prvič v zgodovini se bo zgodilo, da bo taka avdienca
v sikstinski kapeli.
4. Zvečer 11. oktobra bo rimsko ljudstvo v čast zbranim koncilskim očetom napravilo veliko povorko z gorečimi p'a' menicami.
številne izmed teh slovesnosti bo oddajala tudi italijanska televizija.
Valitve na Tržaškem Katoliško življenje v Franciji
V Trstu se pripravljajo na volitve, ki bodo v nedeljo 11. novembra. Obnoviti morajo občinski svet, kateremu je potekla določena doba. Kot smo v našem listu že pisali, bodo prihodnje volitve v Trstu Potekale za Slovence v novih pogojih. Ti-tovci so namreč razpustili svojo Neodvisno socialistično zvezo in pozvali svoje člane, ®aj se vpišejo v ital. KP ali v socialistično Branko. Spričo tega so ostali na razpotju vsi tisti Slovenci, ki so do sedaj kljub ''sem izkušnjam še vedno videli v NSZ slovensko in morda celo demokratično stranko. Vseh teh utvar je sedaj konec; titovske stranke ni več. Kaj naj naredijo tisti Slovenci, ki se čutijo Slovence in ki belijo voliti slovenske kandidate? Kaj naj naredijo tisti naši demokratično čuteči ljudje, ki so kljub vsemu v dobri veri vo-]Ui NSZ?
To so vprašanja, ki so mučila in še mu-
čijo marsikoga v Trstu. Vsled tega so se tiste slovenske demokratične skupine, ki nočejo slediti pozivu bivše NSZ, naj gredo k italijanskim socialistom in komunistom, združile na enoten program in na enotno Slovensko listo. Našim bravcem v vednost prinašamo ta program, da bo lahko iz njega vsakdo presodil duh in namene tistih demokratičnih Slovencev, ki so se združili okrog Slovenske liste. (Ured.)
OBJAVA
Slovenska katoliška skupnost, Slovenska demokratska vzeza, Slovenska krščansko socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev sporočajo, da so sklenile nastopiti pri volitvah v tržaški občinski svet s skupno Slovensko listo. Spričo sedanjega stanja pozivajo vse Slovence tržaške občine, naj se pridružijo skupni listi in jo podprejo.
Volivni program Slovenske liste
SPLOŠNI DEL
Slovenska lista združuje predstavnike Vseh slovenskih političnih skupin na pod-r°čju tržaške občine. Kot najširša skupnost zavednih tržaških Slovencev, ki odklanjajo desni -in levi totalitarizem, je edina zastopnica slovenskega prebivavstva na Tržaškem ter bo po svojih predstavnikih najbolj skrbela za pravice našega delavca, kmeta, obrtnika, izobraženca in podjetnika. ^ njej so združene vse narodno, krščansko, demokratično in socialno zavedne slovenske sile. Je edini slovenski blok, ki nastopa pri sedanjih občinskih volitvah v tržaški občini. Zato Slovenska lista vabi ®a svoj program vse poštene in demokratično zavedne Slovence. Izključuje le tako desne kot leve totalitarce, ker je globoko Prepričana, da je ena sama stranka ječa Političnega, gospodarskega, socialnega in verskega življenja.
Kandidati Slovenske liste se predstavljajo volivcem tržaške občine z naslednjim Programom:
1. Predvsem poudarjamo našo dolžnost 'H pripravljenost, zavzemati se, da se bodo V vsem javnem življenju vedno bolj uveljavljala načela demokracije, narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti, ki so neločljiva last krščanske omike ter temelj m jamstvo vsake pravično urejene družbe.
2. Naš cilj je, združiti okrog Slovenske liste čim več Slovencev tržaške občine, ker smo prepričani, da je to za narodno manjšino najučinkovitejše sredstvo za izboje-Vanje in zaščito njenih narodnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic ter koristi.
3. Edino slovensko politično predstavništvo more biti tisti činitelj, ki v demokra-t!čno urejeni državi omogoča, da narodna Manjšina izpriča svoj obstoj in kot posebna jezikovna skupina sodeluje pri javni uPravi. To zastopstvo pa bo toliko lažje opravljalo svojo nalogo, če bo imelo zaupanje in podporo čim večjega števila Slovencev.
4. Kandidati Slovenske liste izjavljamo, ^a hočemo biti predstavniki slovenskih Volivcev ter posredovavci in branitelji njihovih pravic in koristi.. Zato se bomo zajemali, da bi tržaški Slovenci prenehali
iti sredstvo, s katerim določene italijan-5ke stranke utrjujejo svoj politični vpliv, 0(i česar naš narodni živelj nima mkak-
ne stvarne koristi, temveč le narodno Jkodo.
5. V skladu s temi načeli bomo odločno [n vztrajno zahtevali, da se začnejo strogo Ovajati vsa tista določila ustave in Spomenice o soglasju, ki so bila sprejeta z imenom, da Slovenci postanejo dejansko ^akopravni z Italijani, kar je prvi pogoj
za mirno in prijateljsko sožitje med tukajšnjim ljudstvom. Pravice slovenske manjšine je treba zagotoviti tudi v deželnem statutu in jih dejansko izvajati.
6. Zavzemali se bomo za odpravo narodne neenakopravnosti, ki se javlja predvsem v tem, da Slovenci niso sorazmerno zastopani v javni in zlasti občinski upravi. Zahtevali bomo, da se v vse občinske komisije, v vodstva občinskih ustanov in podjetij vključijo tudi slovenski zastopniki.
7. Globoko smo prepričani, da je narodnoobrambno delo prva dolžnost slovenskih političnih predstavnikov. Slovenska lista si bo z vsemi silami prizadevala ohraniti in okrepiti narodno samobitnost slovenske manjšine ter zaščititi narodnostni sestav slovenskih krajev pred umetnim raznarodovanjem in potujčevanjem. Zato se obvezuje, da se bo zavzemala zlasti za pospeševanje slovenskega šolstva ter za finansiranje slovenskih kulturnih, športnih in dobrodelnih ustanov iz javnih skladov. Slovenska lista nasprotuje slehernemu šovinizmu ter je za mirno in bratsko sožitje z večinskim narodom, ki mora zajamčiti Slovencem nemoteno in svobodno vsestransko udejstvovanje. -
8. Zdravo gospodarstvo je temelj našega
neodvisnega narodnega življenja. Zato mora nova občinska uprava več storiti za naše ljudi na tem področju, pa naj gre za delavce, kmete, obrtnike, trgovce ali podjetnike. Občina mora voditi takšno gospodarsko in davčno politiko, da jim bo odpirala razmah, ne pa jih dušila. Delavec in kmet sta stebra naše narodne skupnosti. Zato mora občinska uprava v svojem delokrogu, pa tudi s posredovanjem pri višjih državnih oblastvih storiti vse za zaščito socialnih in gospodarskih koristi našega delavstva. Posebno skrb mora posvečati mladim delavcem ter jim omogočiti poklicno-strokovno izobrazbo in specializacijo v njihovem materinem jeziku. Slovenska lista se bo zavzemala za socialno-sin-dikalno zaščito hišnih pomočnic, zlasti za njihovo starostno oskrbo. Dalje vabi Slovenska lista na svoj program slovenskega kmeta, ki je čuvar naše zemlje in neusahljiv vir našega življa. Za vsako ceno se bo trudila, da bosta občina in javna oblast omogočili našemu kmetu takšno življenje, da mu ne bo treba bežati z rodne grude. Že zdaj dviga in bo dvigala svoj glas za naglo pomoč našemu podeželju, ki je bilo zlasti letos hudo prizadeto od suše in toče.
9.	Slovenska lista se bori za demokratično občinsko upravo ter za gospodarsko upravljanje občine. Zato se bo zavzemala za cenene občinske služnosti, za zadostno razsvetljavo, ureditev poti in kanalizacijo v predmestjih in okolici, za izboljšanje uprave občinskih socialnih- ustanov, za večjo podporo potrebnim iz sklada Občinske podporne ustanove, za pravično obdavčenje in znižanje občinskih trošarin, za zaščito javnih in zasebnih nameščencev, za izboljšanje položaja upokojencev ter za boljše prometne zveze z okolico. V občinsko podjetje ACEGAT je treba že enkrat uvesti zdravo politiko, da ne bo pasivno in terjalo novih žrtev od davkoplačevav-cev. Nova podražitev uslug ACEGATA je nedopustna, poviška cen električnega toka je treba odpraviti. Slovenska lista odločno zahteva, naj občinska uprava bolj upošteva potrebe naših krajev in ljudi. Tudi Slovenci imamo pravico živeti v ličnih in zdravih hišah, imeti asfaltirane ceste, zadostno razsvetljavo ter napeljavo plina in vode.
RAZNE NOVICE
Nove potvorbe živil
Potvorbam masla in olja so se v zadnjem času pridružile nove potvorbe živil. V Milanu so v več delavnicah zaplenili 373 form sira, znanega pod imenom »gra-na«, v skupni teži 3900 kg. Pri analizi v laboratorijih so dognali, da je bil ta sir izdelan iz nedovoljenih snovi: iz krme, ki jo polagajo prašičem, iz snovi, ki služi za izdelavo gumbov, glavnikov in »ročajev za dežnike ter drugih podobnih snovi. Dognali so, da so ta sir prodajali že zmletega v najlonskih vrečicah po pol kg milanskim restavracijam in večjim mensam, in lo že več let. Prišli so na sled, da so nekateri brezvestni industrij alci izdelovali male forme mehkih sirov, tako imenovanih »for-maggini« iz bananovih lupin.
Prav tako so v Milanu zasledili ponare-jevavce vina. Zaplenili so 25 tisoč steklenic po 2 litra, ker so dognali, da je bilo vino izdelano s pomočjo gorilnega špirita. — Potem se čudimo, da je na svetu vedno več nerazumljivih bolezni.
Otvoritev mednarodne razstave tehnike v Turinu
Minister Pastore je v soboto 22. sept. otvoril v Turinu XII. mednarodno razstavo tehnike. V svojem otvoritvenem govoru je Pastore poudaril, da bo Italija potrebo-
vala do leta 1975 okrog 3 milijone 350 tisoč tehnikov in da bo morala zmanjšati na polovico sedanje število nekvalificiranih delavcev. To znači, da je strokovna izobrazba neobhodno potrebna in da se v industriji odpira širno polje dela.
Otvoritev »ceste sonca« Rim - Neapelj
Predsednik republike Segni in predsednik vlade Fanfani sta v soboto 22. sept. otvorila zadnji del »ceste sonca« Rim -Neapelj. Slavnost se je izvršila v Cassinu, kjer je cesto blagoslovil opat Montecassina Idelfonso Rea. »Cesto sonca« bodo sedaj nadaljevali še do Reggio Calabria. Po novi »cesti sonca« bodo lahko avtomobili prevozili pot od Rima do Neaplja (203 km) v dveh urah. »Cesta sonca« je ena najmodernejših v Evropi.
Na vsem Švedskem je mleko radioaktivno
Radiofizični inštitut v Stokholmu je naznanil, da so po vsej Švedski zabeležili v mleku precejšnje količine radioaktivnih snovi. Radioaktivnost v mleku je posledica zadnjih ruskih razstrelitev na Novi Zemlji.
Širite »Katoliški glas"
Dušnopastirskega tečaja za slovenske duhovnike, ki je bil ob koncu avgusta v Trstu, se je udeležil tudi g. Stanko Kavalar, ki deluje med slovenskimi izseljenci v Franciji.
Prosili smo ga, naj nam opiše položaj Cerkve v Franciji in mu v ta namen zastavili nekaj vprašanj.
1. Zanima nas, ali imajo naši rojaki v francoskih katoličanih vzpodbudo in o-poro glede versko-moralnega življenja.
Odg.: Naši prvi priseljenci v Franciji niso našli pobude ali opore za svoje versko življenje, ker so prišli v zelo razkri-stjanjeno okolje na splošno povsod, kjer so si poiskali delo. Msgr. Zupančič, ki je z g. župnikom Gornikom najdlje v bližnji preteklosti deloval med slovenskimi izseljenci v Franciji, ponosno pripoveduje, kako so naši verniki dajali na vseh postojankah francoskim katoličanom vzpodbuden zgled. — Po zadnji svetovni vojni so se pa francoski katoličani začeli močno uveljavljati in s svojim poglobljenim verskim življenjem blagodejno vplivajo na tujerodne priseljence.
2.; In v čem se kaže verska obnova Francije?
Odg.: Velik del francoskega izobražen-stva je globoko veren in se odlično uveljavlja s svojim doslednim katoliškim na-ziranjem na vseh področjih. Močno je razvito karitativno delo Vincencijevih konferenc, ki daje zgled dejavne krščanske ljubezni. Francoski škofje in domača duhovščina dajejo lep zgled, kako je treba duš-nopastirske metode prikrojiti časovnim potrebam. Močno in načrtno dejavnost razvijajo katoliške organizacije v Franciji in se zato izseljeniška mladina, ki čuti s Cerkvijo, v njih lepo počuti in veliko apostolskega dela zvrši.
3.: V preteklosti so veliko pripovedovati o razkristjanjeni Franciji, o tkzv. rdečem pasu v Parizu, kjer je prišlo organizirano brezboštvo do najbolj kričečih oblik. Pa tudi drugače je Francija v pol pretekli dobi služila za zgled vsem prikritim in odkritim sovražnikom Cerkve po drugih deželah. Radi bi vedeli, ali je Francija tudi sedaj še novopoganska dežela, ali pa je že nastopil preobrat v smeri, ko bo mogla Francija zopet svetiti katoličanom drugih dežel?
Odg.: Rdeči pas še obstoji, vendar se je versko-moralno stanje v tem predelu Pariza po zaslugi zadnjih pariških kardinalov znatno izboljšalo. Ustanovili so namreč v teh pretežno delavskih okrožjih veliko novih župnij, kjer delujejo zelo požrtvovalni, sveti in iznadljivi duhovniki. Deluje pa tudi francoski tkzv. Notranji misijon, ki skrbi prav v tem predelu glavnega mesta za tiste ljudi, ki se iz dežele selijo v mesto.
Laicistični značaj države je močno poudarjen tudi v sedanji francoski ustavi, vendar pa so se, zaradi aktivnosti katoličanov, zlasti zaradi vodilne vloge, ki so jo imeli v odporu proti nemški okupaciji v zadnji vojni, so se, pravim, ostrine in zlorabe močno omilile, padel je očitek, da katoličani ne bi bili zadosti patrio-tični.
Francoski škofje so pred leti ugotovili dejansko stanje verskega življenja v vsej deželi, analizirali so vzroke tega stanja in proglasili vso deželo za misijonsko Poiskali so primerna sredstva in se z načrtnim dušnopastirskim delom vrgli z vso duhovščino na delo 'za zopetno pokristjanjenje Francije. Duša francoskega naroda je po svojem bistvu in izročilu vkljub revoluciji in laicizmu tudi po 19. stoletju ostala katoliška, zato gre prizadevanje Cerkve v glavnem v tej smeri, da vzbudi čut odgovornosti pri katoličanih. Sadovi načrtne verske obnove so vedno bolj otipljivi. Po zadnjih statistikah v katoliški reviji La
Vie je v Franciji 25% praktičnih katoličanov, med mladino doseže ta odstotek že 33%. Zakramente za umirajoče prejme okoli 80%.
4.: Katere so glavne značilnosti pri tej splošni in načrtni duhovni obnovi moderne Francije?
Odg.: Označil bi jih lahko z besedami Evangelija: Peljite na globoko! Pri delu jim ne gre za število, marveč za kvaliteto. Temelj predstavlja verski pouk mladine, ki se razteza od otroških vrtcev in župnijskih šol pa do srednješolske mladine in tečajev za delavce, vojaške nabornike in poročence. Pri podajanju katekizma je glavni poudarek: vzgoja srca in volje za dosledno življenje po spoznanih verskih načelih. Dragoceno pomoč pri tej obsežni akciji predstavljajo člani katoliških organizaciji, zlasti Katoliške akcije, ki segajo na vsa nravna in poklicna področja, od učilnice v župniji in športnega igrišča pa do delavnic, vojaških kasarn tja v parlament. Pri vzgoji doraščajoče mladine napravi veliko dobrega katoliška skavtska organizacija.
Velik doprinos za pokristjanjenje dežele predstavlja načrten način dušnega pastirstva po ekipah.
(Konec prihodnjič)
ZA DOBRO VOLJO
Vabilo na sv. misijon
Dober dan, gospa! Sem vas prišel vabit na sv. misijon, ki se bo pričel prihodnjo nedeljo.«
»A, na misijon! Bom poslala ta mala dva, saj bo vseeno dobro, kajne?«
»Dobro, dobro, seveda, tako, kakor če bi bili vi hudo bolni in bi poslali k zdravniku ta mala dva, namesto da bi šli sami.«
Radio Trst A
Teden od 30. septembra do 6. oktobra
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Peresce svetlega sokola«. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.20 Portret v miniaturi: Peppino Di Capri. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«.
Ponedeljek: 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah: (1) »Haydn, oče simfonične glasbe«. — 19.00 Radijska univerza: Spoznavajmo naša živila: (1) »Prehrambena načela«. — 20.30 Lodovico Rocca: »Gora Ivnor«, opera v treh dejanjih.
Torek: 18.30 Orkester v preteklih stoletjih - ,Luigi Boccherind. — 19.00 Pisani balončki - Radijski tednik za najmlajše.
— 21.00 Zgodba Pavla Diacona - 5. oddaja.
— 21.30 Koncert pianista Claudija Gher-bitza. — 22.00 Znanost in tehnika: Jonski mikroskop.
Sreda: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. — 18.30 Jugoslovanski skladatelji: Uroš Krek. — 19.00 Higiena in zdravje, s posvetovavnico doktorja Milana Starca. — 20.30 »Sebičnež«, drama v štirih dejanjih.
Četrtek:	11.45	Vrtiljak,	pester spored
lahke glasbe. — 19.10 Za Valvazorjem po naši deželi - 14. oddaja. — 20.30 Simfonični koncert.
Petek: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. — 18.30 O glasbeni interpretaciji:
(1) »Note in zvoki«. — 19.00 Človek in cesta: (14) »Travmatologija prometne nezgode«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Iz pesniških gajev: »SergioCorazzini«.
Sobota: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. — 16.00 Junaki športa: (6) »Prvo svetovno nogometno prvenstvo«. — 16.45 Iz tretje glasbene produkcije tržaškega konzervatorija »G. Tartini«. — 19.00 Goriški obisiki: (13) »Sovodnje«. — 20.40 Zbor Lojze Bratuž iz Gorice. — 21.00 »Potovanje gospoda Perrichona«, igra v štirih dej.
Niiiiiiiiiiiimiiiiiiiii  ......................................................................................    mulim...........................................................  umi.......iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii.......mm........................................................    nun........................................................................nuni...................................................................iiihiiiiiiiiiii........im.....................................................................................    h
39
^Erre l ermitte
oJlajGo (jša i^tlca
m
POVEST DOBRIH LJUDI 1 i t 111 ii iiii:i!!iii;miiin»i!:i 111 lir i i 11 mrn 11 tuni: “Ne, a ljudstvu lahko govorimo pogovorna tudi z župnijskim vestnikom...«
“••• ki ga ljudstvo ne bo bralo,« je za-iučil stavek.
*••• če bo slabo urejen, g. župnik,« je ^Polnil Mijo. »Bralo ga bo, če bo zanimiv.«
"Začenjate znova, g. kaplan. Sicer pa
^ate dobro izbrati prilike... Ali se ne
^veste, da ste včasih nadležni?... Torej,
kaj ali ne bo nič s tem vestnikom?
“Nisem imel poguma, g. župnik, da bi
Vas prosil, ker se mi zdi, da bi morali Vi
tioi
voditi to tako važno zadevo, ki bi rala biti za vso župnijo.«
‘Vodstvo da, a uredništvo je nekaj dru-8a.«
»Torej ga pripravim?«
»In kakšen naslov bo imel?«
»Ne vem, najti ga bo treba. Naslov mora vsebovati tudi program vestnika. Ali se vam ne zdi, g. župnik?«
»Bog, daj srečo pri izbiri!«
»Bog daj!«
In Mijo je začel misiliti na vse vrste župljanov, ki bi jih vestnik moral doseči. Toliko si je želel tega. To bodo delavci, njihovi vodje, bravci, mesarji, trgovci, učitelji, zdravniki... vse prebivalstvo župnije Saint Landy. Ti bodo list sprejeli, brali, razpravljali o njem. Božja beseda ne bo več zaprta v cerkvi samo za nekatere ljudi, razpravljali bodo o njej, jo napadali, a tudi zagovarjali, z eno besedo, postala bo živa.
Mijo je iskal ves dan ta naslov, ki naj bo izrazit, primeren in slikovit. Ni ga našel in zvečer jc moral priznati, da je to res težko delo.
Nekaj dni nato mu je nekdo izročil
ovojnico, v kateri je bilo dvatisoč frankov in listek z na stroj natipkano vrstico:
»Da bi čimprej izšel vestnik!«
Mijo se je močno začudil, nato pa je sklenil roke, pogledal proti nebu in se iz srca Bogu zahvalil za prvo pomoč pri tej za župnijo tako važni zadevi.
Miju so dobro uspevali načrti, tako, da sta se župnik in on sam kar čudila.
Stari župnik je zelo rad povedal, da mu je nadškof poslal res gorečega pomočnika, ki je počasi zadajal župniji novo lice. Dušnopastirsko delo je rastlo: mladi delavci so radi prihajali v zanje ustanovljen patronat; študijski krožki so vzbujali zanimanje, skupine katoliških delav cev so začele dobivati besedo po tovarnah.
Ob nedeljah so moški popoldne po blagoslovu radi prihajali k vzgojnim projekcijam. Včasih jim je Mijo ponudil čašico mleka z rumom, kar so zelo cenili, tako, da je marsikdo, potem ko si je obrisal brke, dejal:
»Saj smo postali pravi gospodje!«
V župniji Saint Landry je postalo kot neko pravilo: vsakokrat ko se je Mijo nečesa lotil, takoj je prišla denarna pomoč iz središča Pariza. In skoro vedno iz istega 17. mestnega predela, to je iz predela, kjer je bil doma on. Hvaležen je bil zato Bogu, ki je po dobroti neznane osebe blagoslavljal njegov apostolat.
Vsak petek je svojim staršem, ki jih je redno obiskoval, pripovedoval z velikim navdušenjem o delu v župniji in o novih načrtih. Njegova mati se je ob pripovedovanju navdušila za sinovo delo in je navadno vse do potankosti povedala Lenkini materi, ta pa je pri obedu zopet povedala možu in hčerki o vsem.
Lenka je poslušala brez zanimanja, a v duši je tudi njej gorel ogenj za Boga in duše. Posvetila je svoje življenje Bogu in pomagala širiti božje kraljestvo. Mijo je bil v bojnih vrstah, ona je bila v za-
ledju, oba sta gradila, čeprav se nista nikdar več videla.
Lenka je imela mnogo dela z vodstvom šole. Ob petkih je tudi ona imela prosti dan, a da bi se ne srečala z Mijem, ki je prihajal domov na večerjo, je vedno odšla zdoma pred večerom in odšla po opravkih. In vendar je skušala pomagati Miju na vse načine. Mnogo ji je k temu pripomogla šola. Pod njenim vodstvom se je pomnožilo število učenk na petsto, in vse so bile iz premožnejših družin. Poznala je tako petsto družin, ki so jo zelo cenile in so ji zelo rade naredile vsako uslugo. Lenka je izrabila to priliko in je mnogo učenk poslala v Saint Landy h krščanskemu nauku in za njimi še brate in starše. Seveda je to naredila po profesorjih, ki jim je bila ravnateljica, a vedno tako, da ni nihče mogel slutiti, da je tu vmes bilo nekdanje prijateljstvo z mladim duhovnikom, ki bi bilo moralo pripeljati do poroke.	(se	nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVIC
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI VABI NA SPOMINSKO PROSLAVO
PO POK. PROF. MIRKU FILEJU
VRŠILA SE BO V NEDELJO 30. SEPTEMBRA ZAČETEK TOČNO OB 5. URI POPOLDNE V DVORANI KATOLIŠKEGA DOMA V GORICI
Predlogi v korist kmetovavcem
Zaradi velike škode, ki so jo utrpeli direktni obdelovavci zemlje po suši, so njihovi sindikalni predstavniki predlagali, naj bi se zvišala cena mleku in začasno ukinil uvoz mesa iz inozemstva. Goriški mesarji zelo neradi kupujejo tukajšnjo živino za zakol, ker pravijo, da je uvoženo meso boljše kot pa domače, Cena živini je na splošno padla za 30 do 40 odstotkov. Kmetje zato predlagajo, naj bi jim občina dovolila direktni zakol in prodajo mesa v posebni mesnici na pokritem trgu v Gorici, da bi se tako izognili vseh tistih posrednikov, ki pri mesu največ zaslužijo.
V soboto dopoldne je bilo v Gorici napovedano zborovanje goriških kmetov. O-krog 11. ure so po korzu uprizorili povorko traktorjev, na katerih si bili napisi z zahtevami kmetov, med katerimi znižanje davkov, splošno kmetijsko reformo, dvig kmečkih pokojnin, odprava zakona o spolovinarstvu ter zahteva, naj bi prispevki zelenega načrta bili v korist kmetom. Na Telovadnem trgu je nato sledilo zborovanje, katerega so se udeležili številni kmetje iz naših vasi, iz Krmina in Gradiške. Govorili so predstavniki Kmečke zveze Marizza, pokrajinski tajnik Delavske zbornice Bergomas ter poslanec Franco. Povorka traktorjev je nato krenila po korzu Verdi in se razmestila na Travniku. Delegacija kmetov pa je odšla v prefek-tumo palačo, kjer je podprefektu dr. Lo-ricchiu obrazložila težak položaj, ki je nastal po zadnji suši in ponekod tudi toči. Podprefekt je obljubil pomoč in posredovanje na kompetentnih mestih.
Za brezplačen prevoz dijakov
Dijaki nižje srednje in strokovne šole v Gorici, ki želijo brezplačno vožnjo v šolo in nazaj, morajo nemudoma vložiti prošnjo na nekolkovanem papirju na ravnateljstvo šole, ki jo mislijo posečati. Predložijo naj tudi družinski list z opombo davčnega urada, koliko plačuje družina davkov. Prošnja mora biti napisana v italijanščini in podpisana od očeta ali matere ali pa zakonitega namestnika.
Srečen pobeg dveh zakoncev iz Jugoslavije
V petek popoldne sta na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši nenadoma odjeknila dva strela. Kmalu nato sta bleda in pre-padena pritekla na italijansko ozemlje v bližini ulice Cravos 30 letni mož in 25 letna žena. Srečno sta ušla strelom obmejnih stražnikov in se napotila nato proti mestu.
Javila sta se oblastem in izjavila, da sta prišla iz Beograda. Ko sta nekoliko proučila položaj na meji, sta izbrala obmejni blok pri Rdeči hiši za pobeg, ki se jim je vsekakor izredno posrečil.
Podpisan sporazum v podjetju Ribi
Po petih mesedh sporov in neprestanih stavk uslužbencev podjetja Ribi je prišlo končno v petek 21. septembra do sporazuma. K temu je zelo pripomogla intervencija goriške prefekture, kjer so tudi sporazum podpisali ob navzočnosti podprefek-ta dr. Loricchia. Sporazum predvideva doklado po 100 lir na uro za nadurno delo. Podjetje bo tudi nudilo uslužbencem možnost brezobrezstnega posojila do zneska 20.000 dir, ki ga bodo vračali v dvanajstmesečnih obrokih. Tako je bil končno zaključen dolgotrajni spor med uslužbenci mestnih avtobusov in podjetjem in ne samo uslužbenci sami, temveč tudi prebiva vstvo je tega zelo veselo.
Seja občinskega odbora v Gorici
Na zadnji seji občinskega odbora je župan Poterzio sporočil, da je računski urad v Rimu odobril posojilo 111 milijonov lir v korist goriški občini. S to vsoto bodo
izvedli nekatera kanalizacijska dela ter povečali občinsko palačo.
Sklenili so nadalje, da bo občinska uprava prispevala 1 milijon lir odškodovanim po suši-in 200 tisoč lir v pomoč potresni-kom v južni Italiji. Razpravljali so nadalje o glasbenem zavodu, ki naj bi ga spre* menili v samostojno juridično ustanovo. Občina je obljubila prispevek 7 milijonov lir letno, 2 milijona pa naj bi prispevala pokrajina.
Rupa
Tudi pri nas teče življenje z vsemi svojimi sladkostmi in težavami naprej. Suša je tudi naše ljudi težko prizadela. Naše njive so povečini na peščeni zemlji, tako da letos ne bo ne koruze ne zelja; a še najhuje bo s krmo, saj marsikdo ne ve, kako bo preživel svojo kravico čez zimo. Če bo jesen sončna in gorka, da zraste še kaj zelja, bo še kako šlo, sicer bo zelo huda.
V nedeljo 9. septembra smo poromali k M. B. na Sv. Višarje. Bilo nas je precej veliko število udeležencev, nad sto,
iz naše župnije in tudi iz sosednih Sovodenj in Gabrij. Odpotovali smo zgodaj zjutraj, tako da smo ob 9. uri že imeli sveto mašo na vrhu pri svetovišarski Kraljici. Pohvaliti moramo naše romarje, da so bili skoro vsi tudi pri sv. obhajilu.
Imeli smo čudovito, sončen dan in se nam je nudil razgled po vseh gorskih velikanih od Mangarta pa do Visokih Tur. Po popoldanskem blagoslovu smo si ogledali še belopeška jezera, v katerih je odseval svoj obraz visoki Mangart in se lesketalo svetlo sonce. Ob sončnem zatonu smo se s težkim srcem poslovili od lepih gora in ubrali pot nazaj proti domu. Spotoma smo se ustavili še v Vidmu pri Materi milosti.
Bil je to lep dan duhovnega užitka in dušnega odpočitka.
* * *
Pomba ured.: K temu dopisu iz Rupe bi omenili le to, da se čudno sliši, da so ru-penski fantje priredili ples. Do sedaj so tamkajšnji fantje in dekleta sloveli, da znajo tudi kaj več kot plesati, da znajo dobro peti in se tudi drugače kulturno u-dejstvovati. Ali bi ne mogli tisti fantje slediti zgledu Števerjancev, Jazbincev, Pevmčanov in pokazati, da znajo tudi kaj več kot plesati? Jesen je tu, čas za taka premišljevanja in za kulturno delo.
Števerjan
Pred oltarjem naše cerkve so si obljubili 15. t. m. življenjsko zvestobo Romano Antonich in Herlanda Maraž; v soboto 22. t. m. pa Lucijan Vogrič in Vencranda Stanič ter Lojze Komjanc in Marta Zuri. Vsem želimo obilo božjega blagoslova in družinske sreče.
Sedaj, ko je poletna suša za nami čutimo dolžnost, da se lepo zahvalimo poveljstvu finančne straže v Gorici, ki nas je po posredovanju naše občine oskrbovala s pitno vodo. Avtocisteme finančnih straž so izvršile od 1. maja do 31. avgusta 130 prevozov (50 hi vode vsakikrat) za razne družine števerjanske občine. Za vsak prevoz je poveljstvo zahtevalo le 580 lir, kar predstavlja ceno za porabljeno gorivo.
RZASKE
NOVICE
Nova imenovanja v tržaški škofiji
Tržaški g. škof je za svojega generalnega vikarja imenoval msgr. Fortunata Forna-saro, dosedanjega škofijskega delegata; za provikarja pa msgr. Jožefa Dagri, urednika tednika »Vita Nuova«. Mesto škofijskega delegata za Katoliško akcijo je pa prevzel dr. Libero Pellaschiar. Msgr. Mizzan Mario se je odpovedal župniji v Miljah in bil imenovan za ravnatelja pri škofijskem administrativnem uradu. Za župnega upravitelja v Miljah je g. škof imenoval g. Giorgia Apoilonio.
Vsem gg. želimo veliko božjega blagoslova pri odgovornem in težkem delu.
Predsednik republike v Trstu
Letošnja osrednja prireditev ob prazniku organov javne varnosti se bo vršila v Trstu. Ob tej priliki bo dospel v Trst tudi predsednik republike Segni. Policija se za parado vadi na openskem športnem igrišču.
Nova veletrgovina
V drevoredu XX. septembra so otvorili novo veletrgovino Standa. V treh nadstropjih zaposluje 220 oseb, opremljena je s premičnimi stopnicami, napeljava neonskih luči je dolga tri kilometre. Trgovina ima vhode v ul. XX. septembra, Xidias in Battisti.
Tudi v Trstu jemo gumbe
Že dalj časa odkrivajo po Italiji potvorbe živil, ki so omogočene od napredka kemije. Tako so doslej že prijeli več tvrdk, ki so proizvajale potvorjeno olje, vino, maslo, moko, itd. Najnovejši slučaj, ki je zajel tudi naše mesto, pa je potvorjeni sir. Velika italijanska tvrdka je proizvajala tisoče stotov parmskega (grana) in Emmanthalovega sira iz odpadkov, ki bi morali biti uporabljeni za krmo živini in jih uporabljajo za proizvodnjo gumbov in ročajev za dežnike. Tržaški higienski urad je zaplenil dva stota teh vrst sira, ki jih je razdeljevala dotična tvrdka, vendar tržaški trgovci ne nosijo nobene krivde, ker ni bilo pač mogoče dognati, da je sir potvorjen. Higienski urad je zaplenil tudi določeno količino margarine, ki jo je neka tvrdka iz Benečije pridobivala iz oslovskih parkljev.
Trst na poti opija
Znano je, da večje količine vtihotapljenega opija prihaja skozi Trst, vendar
Koroški Akademski oktet, ki bo gostoval v Bazovici v soboto 29. 9. 1962 ob 21. uri
Člani Slov. kulturnega kluba		iz Trsta
BODO V NEDELJO 30.	t. m	OB 5"
POPOLDNE VPRIZOR1LI	V	MARIJI-
NEM DOMU V ROJANU		
IGRO		
P O S T R	Ž	E K
VABLJENI!		
je tihotapske mreže zelo težko izslediti. Pretekli teden so tržaški finančni stražniki prejeli v past tri tihotapce, dva moška in eno žensko v neki gostilni v drevoredu XX. septembra. Pri njih so našli tri kilograme mamila. Opij so prenašali iz Jugoslavije.
Barkovlje
Na rožnovensko nedeljo, 7. oktobra t. 1., bo, kakor vsako leto, naš lepi Marijin praznik. Ob 8. uri zjutraj bo slovesna peta sv. maša in po maši procesija s kipom Rožnovenske Matere božje. Da bi slovesnost utrdila vero v Boga in medsebojno povezanost po sredništvu Marije, naj bi se je vsi brez izjeme udeležili v pravem duhu pobožnosti. Otroci, mladina in vsi ostali bomo zato v procesiji skupno molili in prepevali. Narodne noše spadajo še vedno v prvi vrsti v ta naš praznik in bodo še povečale slovesnost.
Zato prav prisrčno vabim vse naše žup-ljane in tudi vse Marijine častivce k verskemu prazniku. Pridimo z veselim srcem in pomolimo tudi za tiste -izmed nas, zlasti za naše bolnike, ki bi se radi praznika tudi osebno udeležili, pa sc ga ne morejo.
Popoldne ob 4h bo Še blagoslov.
Kaplan
Nabrežina
Vsako leto nas naš g. župnik popelje na kako božjo pot, letos smo bili na Koroškem pri Gospe Sveti.
V ponedeljek dne 17. septembra smo se vkljub slabemu vremenu odpravili na pot. Vozili -smo se mimo znanih krajev, saj smo večkrat bili na Sv. Višarjah, a ko smo prekoračili mejo, smo se radovedno ozirali po prelepi Koroški, ki je, čeprav v meglicah in dežju, čudovita kot jo opevajo pesmi, šli smo mimo Beljaka in Celovca na naš cilj k ljubi Gospe Sveti. Prepevajoč Marijine pesmi, smo sc bližali svetišču, a ko smo prišli v cerkev, nas je prevzela njena veličastnost in lepota. Po sv. maši nam je g. župnik razložil pomen okrasov in slik. Nato smo se podali na Gosposvetsko polje k prestolu koroških vojvod. Neizbrisno nam bo ostal v spominu prizor, ko smo pod tisočletnimi lipami v tihem, jesenskem dežju poslušali zgodovino in obrede, ki so se vršili ob tem prestolu.
Za vse to sme zelo hvaležni g. župniku. Ko smo se vračali iz Celovca, smo si
ogledali še turistični kraj Marija na otoku. Tudi tam je prelepa cerkev, posvečena Mariji, h kateri smo pomolili in zapeli. V mraku smo se zelo srečni in zadovoljni vračali proti domu, a med potom smo zapeli vse narodne, ki smo se jih spomnili tako, da je bilo prav lepo in Bog daj, da bi še drugo leto kam šli.
Zgonik
Po žgočih poletnih mesecih nam je Bog poslal prepotrebni dež, ki je v zadnjih dveh tednih blagodejno namočil izsušeno grudo. Suša, ki je letos bila izredno huda, je grozila, da uniči še zadnje upe naših kmetovavcev, ki so se zaskrbljeno ozirali po trtah, od katerih skoro niso več pričakovali niti grozdiča. Mnogo je bilo vsepovsod tarnanja in godrnjanja, a vse premalo molitve. Ce se človek ozre po naših družinah na Krasu, bo namreč opazil še druge vrste sušo in sicer duhovno sušo. V naših družinah je vse preveč nevere in materializma in duhovne brezbrižnosti. Mladina se peha za zabavami in užitki, za Boga in posmrtno se več ne zmeni. Koliko naših kmetovavcev najdeš ob nedeljah in praznikih, morda med sv. mašo samo, na delu v vinogradih in nasadih! Vse to nujno izziva božjo jezo, zato se nikar ne čudimo, če nam Bog ne daje več blagoslova v tisti meri, kot nam ga je še pred leti dajal.
Vendar pa je dež le nekoliko pomagal. Njegov vpliv čutijo tudi trte, saj si je grozdje prav v zadnjih dneh kar nekam opomoglo, tako da ne bo trgatev tako porazna kot smo prvotno predvidevali.
Salež
V naši vasi živimo še vsi pod vtisom nesreče, ki se je pripetila 8. septembra Miličevim. S prvim dežjem, ki je v jutranjih urah tega dne precej obilno lil, je med silnim grmenjem in bliskanjem udarila strela' in popolnoma uničila skromno kmečko domačijo zakoncev Marija in Marije Milič na hišni številki 42. Iskra strele je vžgala plamen, ki se je naenkrat razrasel v požar, katerega gasivci do večera niso mogli jx>gasiti. Zaradi neurja, ki ga je spremljala močna ploha, je bilo tudi reševanje docela onemogočeno, tako da sta Miličeva razen živine izgubila popolnoma vse. Skupno škodo so ocenili na štiri milijone, medtem ko sta brizadeta zavarovana pri tržaški podružnici UNION komaj za 720.000 lir, od katerih utegneta — po mnenju nekaterih — prejeti le nekaj nad polovico. Slišali smo tudi, da se u-radniki te znane zavarovalnice sploh ne zganejo, tako da se zna zgoditi, da bosta ponesrečenca pozimi brez strehe...
Vsakdo v Saležu dobro pozna razmere te družine. Oba sta takorekoč na cesti brez lire, priletna in bolna. Za prvo pomoč, u-pajmo, bodo vaščani sami, ki so v dobrih gospodarskih razmerah, velikodušno prispevali. Bogu ljubo delo bo storil tudi vsak drug kristjan, ki bo kakor koli prišel na pomoč težko prizadeti družini.
Morebitne darove sprejema tudi uprava K.G.
OBVESTILA
SV. MAŠA NA UČITELJIŠČU V TRSTI'’
Začetna sv. maša za dijake slovenskega učiteljišča v Trstu bo v ponedeljek dne 1. oktobra ob 11. uri v cerkvi pri Sv. Iva-nu. Nato naj dijaki pridejo v šolo.
OLYMPIJA GORICA priredi v nedeljo 30. 9. 1962 LAHKOATLETSKI DAN. Telimo vanj a se bodo vršila na igriščih Kato-liškega doma v Gorici, drevored 20. sep" tembra 85 s pričetkom ob 9,30. Na sporedi* so naslednje discipline: tek 80m - skolt v višino - skok v daljavo - met. kopja ' met diska - met krogle - skok s palico-Najboljši atlet po finski tabeli bo prejel prehoden pokal »Momorial Mirko Filej*' Vabljeni so vsi mladinci, da se udeležb tekmovanj. Vpisovanje se zaključi ob 9-Tekmovavci naj se zberejo na dvorišč*1 najkasneje do 9h. Vabimo tudi vse p*1" jatelje športa, da si ogledajo tekmovanji
RAVNATELJSTVO glmnazlJe-Hceja in* čiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da se prične šolsko let0 1962-1963 v ponedeljek 1. oktobra. Vsi dijaki morajo priti na'šolo ob 9.30, odkoder
profesorjev
bodo šli v spremstvu gg šolski sv. maši.
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA. Na Nižji srednji šoli (gimnaziji) in Strokovni šoli v Gorici se novo šolsko leto začne v p°" nedeljek 1. oktobra. Dijaki teh dveh šol naj se do 9.30 zberejo na šolskem dvorišč*1' odkoder pojdejo v spremstvu profesorje'' v cerkev k otvoritveni šolski maši.
VODSTVO TRETJEGA REDA V GORI# sporoča svojim članom in članicam ter & stivcem sv. Frančiška As., da bo pri Silvanu v Gorici dne 1., 2., 3. oktobra 5. uri zvečer tridnevnica na čast sv. Fra*1" čišku As. Na praznik sv. Frančiška, ^ oktobra bo ob isti uri najprej kratek vor, vesoljna odveza, nato pete litanij® Matere božje in blagoslov z Najsvetejšif*1,
NA DRŽAVNEM ZNANSTVENEM LICEJU s klasičnimi vzporednicami s slove*1' skim učnim jezikom v Trstu začne no^° šolsko leto 1962-1963 v ponedeljek dne !• oktobra 1962 ob 8. uri 45. minut s sv. mašo v ulici Giustinelli.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu:	švaU
Marija 2.000; N. N. 27.000; N. N. 1.000; žagar Marija v spomin pok. svakinje 1.000' družina Germek v spomin pok. Dore Zof^ 500; v spomin pok. družbenke Pine Bizj^ so darovali: družina Germek 1.000; S. ^ 500; Angela Pahor 500; prijateljica 5.0$' Eleonora Križman 2.500; ščuka Iva 500' Zlobec Pina 1.000; članice ženske Marijih družbe 10.000; N. N. 3.000; J. U. 1.000! Markon Regina v spomin pok. Pine Bizj^ .1.000; Š. A. ob povišanju pokojnine 5.0$' Š. A. 10.000; Marsič ob 'krstu 5.000 lir Bog plačaj!
članice Vincencijeve konference iz R°Ja na darujejo v spomin pok. članice P*r,e Bizjak za reveže 8.000 lir.
Ivan Prinčič iz Krmina daruje name®*0 cvetja na grob pok. bratranca, župnih Krištofa Tomšiča 3.000 lir za Alojzijevi^ in 2.000 za Sirotišče.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP0*, trgovski L 20, osmrtnice L 30, več ? davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo^ Tiska liskama Budin v Gorici