263. številka. Ljubljana, vtorek 17. novembra. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejenian, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., ta četrt leta 3 gold. 30 kr,, za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računa 10 kraje. za mosec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel<- !<*to 20 gold., aa pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta za dijake velji znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po posti prejeman M č< trt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-»tipue petit*vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če se dvakrat i:i 4 kr. čn ho tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — liokopisi »o ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na cui>>vški ceati v Tavčarjevi hiši „IJotel Evropa". Oprav ništv o, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, nduiinintrativne veči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Kranjska trgovinska zbornica. Volilna komisija trgovinske zbornice je imela zadnji četrtek v mali Hobani vladnega poslopja prvo sejo. Navzočui so bili: predsednik vitez Vestenek, udje komisije: Mat. Treun, Aleks. Dreo, V. C. Supan, II. Korn, A. Samasa in Gustav Tojies. (Tedaj so udje komisije, izvzemŠi g. V. C. Supana, vsi nemškutarji.) G. predsednik je povedal, da je trgovinski minister na podlogi §. 23 postave za trgovinske in obrtnijske zbornice razpustil kranjsko trg. i obrt. zbornic >, ker je uže z decembrom 1872, 12 udom mandat iztekel, in ima druga polovica udov v prihodnjem polletji izstopiti. G. predsedujoči vitez v. Vestenek je obžaloval, da so se v javnih listih o uzrokih razpušČenja zbornice napačna in neresnična (?) poručila objavila in da se bode o tem od vlade popravek urgiral. — Ud komisije V. C. Supan odgovori na to, da ga veseli slišati od predsednika, ki je ob enem vi. komisar, konstatiranje, da so javni listi napačne uzroke o razpuščenji objavili, in v tem bode tudi predsedniŠtvo zbornice v tem oziru §. 19. tiskovnega zakona uporabilo, (t. V. C. Supan pripoveduje potem, kaj je ob svojej zadujej navzočnosti na Duuaji govoril s trgovinskim ministrom zarad razpušČenja zbornice, ter izjavlja, da se bode tu popolnem le kot ud komisije obnašal, da pa mu kar je samo ob sebi razumno ob potrebnem času druga pota odprta stoje. Sicer pa mora omeniti, da g. predsedujoči v. v. Vestenek stanja razpuičene zbornice nij natanko obrazložil, ker nij le 12, nego Ki udov uže več časa vsled smrti mandate izgubilo, torej je bilo do razpusčeuja le 8 udov, ki so imeli še maudate. Da pa se dopolnilne volitve nijso Pisma iz Pariza. L (Pišu Tono Turkuš.) V Pariza G. nov. „Ako človek vedno le pražeua piščeta j6, jame se mu jih sčasoma gabiti" — tako nam je dečkom pripovedoval nekdaj naš učitelj v ljudske) šoli 5 te besede g. učiteljeve sem si mej vsemi najbolje zapomnil, m uda zaradi tega, ker sem menil, da jih najbolje razumem, a sem jih vendar najmanje verjel. Stoprv sedaj mi je mogoče izpoznati globoko iilozolijo, ki v njih tiči. Preletel sem potovaje v Pariz precej sveta, videl sem mnogo lepega i vendar sem si uže želel dospeti v določeno bi mesto, — v divni Pariz. Sedaj se pa rad oziram v ob pravem času godile, je vlada sama kriva. V. C. Supan pravi dalje da si ne more kaj, da ne bi vprašal, kako je to, da ko je zbornica več ko 20 let kar je ustanovljena, vedno svojo volilno komisijo imela v svojej zbornični kanceliji, in jo vselej le tajnik zbornice bil zapisnikar, — kako jo to, da so se sedaj druge naredbe storile? Predsedujoči v. v. Vestenek se sklicuj? na postavo. V. 0. Supan mu odgovori, da mu nij ua misel prišlo zoper postavo govoriti, ali te more konstatirati, da je bil od j)očetka zbornice tak iisiis (navada). Na to se ou uu slan jam in to tem bol1, kor imajo vse drngC zbornice ravno tak način volitve, kakor ga je imela naša. Zakaj se torej samo za Kranjsko trgovinsko zbornico in zdaj po 20 letih druge posebne n redbe delajo? V teku daljše debate je g. Supan izjavil, da so zapisniki volilcev lastnina zbornice, torej bc le proti pismenemu potrjilu o sprejetji morejo izročiti g. predsedujočemu volilne komisije. Zatorej on, kot la fuugirajoči predsednik zbornico, da si vse zaupanje fctavi v Čestite ude te volilne komisije, vendar ne more pripustiti, da bi se zapisniki kam drugam dali. Te misli pritrdi tudi predsedujoči. Potem se je prešlo k principijalnemu vprašanju • kdo je obrtnik, kdo trgovec, resp. kdo naj so kot volilec postavi v obrtniškem, kdo v trgovinskem oddelkn. O tem bodemo prihodnjič poročali. Uže zdaj pa moramo povedati, da nij v vsej Avstriji nobena trgovinska zbornica po tacih principih ravnala se, kakor jih misli voditelj kranjske zbornične komisije g. Vestenek uporabiti. duhu nazaj po rajskej lepoti cvetočih vrtov, po veličastnem blesku v nebo kipečib stolpov in palač, pa lahnem igranji siujih morskih in jezerskih valov, ter po milem blesku prijaznih zvezd ua jasnomodrem italijanskem nebesu. Videl sem mej potim belo Ljubljano! Grad na višini, okolo grada pa poslopja, v katerih prebivajo po večini Slovenci mest-jaui. Mestjaui — Slovenci? Nij res. Ne moreš se temu dovolj načuditi, kar je vendar gola resnica. A hodi z menoj v mesto samo in gledaj, beri povsodi slovenske napise, poslušaj povsodi Slovenko govorico občuduj slovenski značaj povsod, vse, vse slovensko! — A ne vidiš, moj ljubček, nemških napisov na desnej strani? Vidim, draga, da, vidim jih. Ti Ljub-IjanČanje so tako galantni ljudje, da so na Vitez v. Vestenek je stavil v omenjeni seji v princ lojalnem vprašanji tri nasvete, g. V. C. Supan tudi tri nasvete. Sicer nij d b den drug ul komisije nasvetov stavil. A o tem kakor rečeno prih dujič. 0 zavarovanji proti ognju. Najhuje je v sedanji neveseli dobi, posebno v onih krajih, ki so trpeli po elementarnih škodah velike nesreče na blagu in posestvu, ako se ne more t rim nesrečnežem z denarjem in blagom pomagati pri najboljej moČI v tej meri, da bi poškodovanci ne prišli i op Leni ■■ . 1- raiko palico. Statistično je dokazano, da se vsled navad .e ncpazuosti in Skodoljubnosti mej ljudmi leto za letom inuo/e nesrečni požari in pogorišča hiš, poslopij itd. Koliko ljudi j izgubi tako življenje Id Baravje, koliko rodbin pride ob imeuje in koodoo kaka spaČenost postane še le v nravncui oziru? Tu vsega jo uzrok, da uijso bili pogoreli — zavarovani ali ase-kuriruni. Čuditi le moramo res tej mlačno-sti v sedanjej uapredovaluej dobi, pri tolicih zavarovalnih drnttvlb in zavodih, ker ja nevarnost ognja tako gosta, da nahajamo v slovenskih občinah tuko malo hiš zavarovanih, n. pr. iz mej 40 pogorelih hiš pri po-sledajem požaru ua Vrhniki je bilo zavarovanih baje samo šest! — Uzrok, ka se ljudje ne zavarujejo, se imenuje navadno velika ubožnost ali previsoka zavarovalnina. To je jako neopravičeno, ako se pomeli, kaka konkurencija vlada mej zavarovalnimi ustavi, pri katerih je vsacemu mogoče ohraniti svoje imenje pred beraško palico. Izkušnja uči, da včasi more Človek biti, prisiljen iz narodno gospodarskih ogledov k dobre j stvari — postavno. Uvajamo u. pr. I lašč nemške napise napravili zaradi tega, da jih lepe iu Ijnbesnive deklice, ki še nijso povse strokovnjakinje v slovenščini, lažje razumejo, ter se poleg tega slovenščine učijo. — liela Ljubljana! središče Slovenije, kraljica slovenskih mest da uam postaneš km Uu res ognjišče, kjer se bodo slobodno razvijali domači duhovi, kjer se bodo ogrevali Slovenije siuovi, ki te bodo v množnera števili ohiskavali. Hsla L ubijana, srečna ostani! Meni je hladno v tvojih ulicah, iskat si gicm miš h žarkov toplejšega južnega soluca. Kakor ptica ? zraku drči hlap 11, me-stice za mestom, vas za vanjo mi gine izpred oči iu luirua noč jame razprostirati svoja krila nad Krasovim pečevjem. Tiha luna pa veslja pod jasnim nebesom, na katerem se blešči nebrojno število svitlih zvezd. Toplejša sapa mi veje nasproti in krasni ■amo postave t podporo poljedelskega gospodarstva, o sadjereji, o pokončavanji mr-česov, o ohranjen ji ptičev, in postava o prisilnem obiskovanji ljudskih šol. Mnogo se je tedaj glede tega govorilo a občno izreklo, naj bi se osnovala po stava, katera bi vsacega hišnega posestnika prisilila zavarovati svoja poslopja. Kes bi se na ta način brez velicih prošenj podarila pomoč poškodovanim, s tem bi ne imeli Batno oni, nego cele občine, okraji, cela dežela slovenska prospch iz tega prevažni, za posamezne in tudi v bodočnost. Toda, ker so glasi mej občinstvom tudi proti takej postavi in zadevi, ki ne spada v delokrožje zakonodarno, mora tedaj vsak goRpodar sam za so skrbeti, kajti po našem mnenji bi vsled prisilnega zavarovanja proti požaru, nasledovalo tudi posilno zavarovanje proti toči, na življenje, prevožnji itd. — Ta zadeva spada v delokrožje samo-pomoči in posestniki slovenski morejo zahtevati le od vlade, da bi postavno skrbela in garautirala taka podvzetja in društva. Dobro zakonodarstvo tedaj o zavarovalnih ustavili in društvih, ki bi ne goljufali in varali zavarovance, nego z niz kimi premijnimi stavki zavarovali posestva njihova. — To moremo zahtevati; da bi se pa v to sililo, tega mi ne odobrujemo ie. D »lžnost naša je le, po svojih močeh ua to gledati, da bi so vsakdo zavaroval, kdor kaj ima, da ne bi nesreče po ognji delale, beračev. — Politični razgled. V Ljubljani 16. novembra. Budgctni odsek državnega xt*ora je sprejel resolucijo Rusma Jurčinskega, naj vlada skrbi, da bode v Galiciji sestava šolskega sveta tako godila se, kakor v družili deželah. Minister Stremajer je dejal, da nema nič proti temu. Državni zbor je v svoji seji 14. nov. izročil osnovo novega kazenskega zakona odboru 15 ndov. Klepšev nasvet o uredbi razmer starokatolikov, je bil izročen konfe-sijonalnemu odseku. Vsled posvetovanja v hudgetnem odseku kjer je dalmatinsko vprašanje na vrh prišlo bilo, kakor smo v članku predzadnjega lista poročali — vpijejo zdaj vse usta-voverne novine nad KodiČa, ker ga Stremajer ne more tako odpraviti kakor bi rad. V manj«- drči* ve. Na i t-.#i vsa ta lepota, ki tako rekoč le še životari, hoče na uho šeptati: „Tempi passati", in mi povedati, da jo Še največ vzdržuje — miloščina radovednih tujcev. Kad zapustim zopet Benetke, ker mi je manj mari minola krasota, nego realna sedanjost, ter gotova i nam Slovanom lepa bodočnost! — Nečem več omenjati mest, katerih čarobnost jo g. Liberius opisal. A no morem si kaj, da bi se no spominjal vsaj niča na bansko stolico vzdignila, ma jako zamerila, da nij koj prvi dan Rauch-Vaka-novičeve kreatore i« banskoga dvora izpodil. Več kot eno celo leto krotila je narodna stranka svojo tiho nejevoljo, sedaj pa, ko predstoji splošna premena v organizma naše vlade, bo terala, da se Mažuranič obda z ljndmi svojega političnega tabor«, in narodna stranka ima pravico in dolžnost to terjati, ker bi sicer njena podpora Mažnraniču, ob-danemn s samimi mameluki, malo koristila. Ljudje, kakoršni so Jovan Jurkovič, Mihalič, Stefica .ITrvoic, Valčič iu še več drugih, ne bi smeli nikdar biti udje Mažuraničeve, iz narodne stranke, proizfile vlade. Oai so za Mažnraničevo banstvo in za vlado narodne stranke vodno preteča nevarnost. Salus rei-pnblicm fxh*ema lex esto! ali po naše: vsi osobni obziri morajo v očigled narodne koristi omolkniti. — Tudi sam Ž'vkovič, ki im1* vendar veliko zaslug za denašnie dosta povoljno politično stanje na Hrvatskem, je začel simpatije vidno zgnbljevati. Od kar je v „ Agramerici" javno izpovedal, da je bil političen pogrešek, ka se nijso na dan otvorenja vseučilišča magjarske zastave na banak em dvoru in na sabornici izvesile, obrnile so se narodin simpatije odločno od njega. Ta njegova izjava nij bila, da bi oe reklo, neobhodno potrebna. Napetost mej llrvtti in Magjari nij bila tolika, da je šel Zivko-vič strune nazaj odvijati, ter da je nepozvan Mažnraniča in narodno stranko korigiroval in pred Magjari izpričaval. Za to ga nikdo nij ovlastil, pa mu tndi nikdo pri nas nij hvaležen. — Sicer je pa Živkovič slaba pri-pomoS Mažnranicu. On je zaatopnik na našem sab'rit, je zastopnik na srbskem kongresu, in je zastopnik na (gerskem državnem zboru. Njemu tedaj jako malo časa pre-ostaje za rešavanje vladinih stvari. Mažnranicu je pa treba za svojega prvega do-glavuika moža, ki pri pisarnej mizi sedi in dela! — Domače stvarf. — (Odbor „Narodnoga društva") bode imel jutri sredo ob 6. zvečer sejo. Dnevni r«d: kako se društvo udeleži agitacije za volitve slovenskih kandidatov v trgovinsko zbornico. — (Kmotijska družba kranjska) je dobila od poljedelskega ministarstva KOOgld. za podporo vinstva, šolskih vrtov, sadnjih šol itd. Krajni šolski sveti i u občine, ki se s tem pečajo naj se pri tej družbi za podporo oglasč do 30. nov. — (Koncert) s predstavo „živih podob" se baje namerava napraviti na korist fonda za obleko ubogim šolskim otrokom v Ljubljani. — (O srednjih šolah v Gorici) piše „Soča" : Letos se je nenavadno veliko učencev oglasilo v I. razred srednjih šol, za gimnazijo blizu 70. — Dne 2. novembra so morali nčenci delati sprejemno skušnjo vsled c. kr. mimsterijalnega ukaza 14. marca 1870 a te skušnje so bili letos oproščeni oni nčenci kateri so bili na pripravnici. — "/akai da nij postava za vse enako veljavna, to vedo bogovi j le toliko Rnio slišali uže konec šolskega leta, da se je učencem pripravnice v Soli povedalo, da no bo treba delati skušnje vsled naredbe dežel, šolskega sveta. — Tako čudno so mešali ti gospodje brez razuma in srca na naših šolah srednjih in nižjih, tako so tudi protekciji vrata na otežaj odpirali na kvar Boli. — Zdaj jo postal vodja gimnazije dr. Zindler, ud šolskega sveta; gotovo je, da si bosta Zmdler in Schreiber tudi prizadevala služiti germanizaciji, pa saj v osobnih rečeh se je od njih kaj več pravičnosti nadejati, kakor od njunih prednikov. Eden zadnjih je poročal, da nij ?mel dosedanji učitelj petja moči učenre primorati nemške pesni v cerkvi peti. — (Pekovsko društvo) v L:uhliani edino, ki od nekdanjih zadrug, enhov alt ,.cunf-tov" v Linbliani Se obstoji, imelo je predvčo ranjem sein: Društvo se je mtanovito 1. 1(5!» I . živi tedaj nžo 180 let. Ko ro zadruge kro-iačev, črevljarjev, meRarjov, krznarjav \. t. d. katere ho vho imelo lepo imenje, to mej ro-boj razdelile, obranilo je pekovsko društvo vse svoje premoženje, hišo, štev. U2 na št. peterakem predmestji, več njiv, in nekoliko gotovega premoŽenja s katerim izdatno podpira ubožne peke ali pa njihove udove. Seji je predsedoval dosedanji prvosednik pekovski mojster in hišni posestnik g. Jarnej Žužek, kateri je razložil, da je denarni stan po vsem povoljen, naznanil dohodke in izplačane podpore. Ofiominjal jo društvonike naj tudi za naprej, kakor doslej, vestno varujejo, kar so njim njih pradedji zapustili, Društvo je enoglasno izreklo g. predsedniku Žužku zahvalo za njegov trud, in ga naprosilo, da tudi še mimogrede čudno lepo lege Bergamove, katera se res vpirati ne da, mora se le videti in čutiti — in ka bi ne omenjal impozantnoga, orijaškega doma v Milanu. Nikdar še nijsem videl nič krasnejšega na svetu. Vsa katedrala, ki je čudovito velikanska, je zazidana iz belega, blesketajočega so mar morja. Vntavil sem se pred njo, ter jo dolgo časa občudoval, ne da bi se bil iz mosta ■metil, svest si, ka je vse to delo človeških rok. Potem Rem šol v zvonik, ki je, pravijo, od Mf> manjših stolpov obdan; vsi ti so tudi iz rezanega marmorja; celo streha katedrale je iz velikih marmorovih plošč, ki pa so vse tako položene, da se vseskozi po njih hoditi more. V zvonik se irio tako dolgo, d< kler se ne pride na streho katedrale, znotraj \ potlej pa vselej zunaj po marmorovih stopnicah, in ves čas se razprostira velikansko mesto pred radovednimi očmi čudečega tujca. Visoko, visoko sem uže bil, ko se mi je jelo motiti in zbal sem se stopiti orijaku na vrh glave, ter bežal zopet na varnejša tla z njega, kakor pesnik Seidl iz loga serih hrastov. Bil sem tudi v cerkvi pri visokoj maši in naj zadostuje to, ka sem bil res ginjen, kakor užo dolgo ne. — Prostor mi ne dopušča veliko več pisati. Naj mi je dovoljeno omeniti še lepih, regularmh palač in ulic v Turiuu, belih snež-nikov v nebo molečih Alp, tor zopet čudo vitega dela Človeškega uma in človeških rok — tunela skozi Mont Ceniš, skoz katerega smo se naglo peljali 'JO nrnut. Sploh pa je vsa železnica od Snse do Modene vseskozi na pečevji zidana, ter skoraj z malimi izjemami le en tunel. „Maiuteuant noua Hommcs condumućs aux teučhres" jo rekel KVaueoz, ki je poleg mene ledelj jaz pa sem molče zraka in luči pričakoval. Izpolnila za naprej provzame breme prvosedništva. Bil je enoglasno izvoljen, in je prevzel zopet mesto prvosednika. — Na dnevnem redu je bil razen tega še drugi predmet, ki bode zanimal ljubljansko prebivalstvo. — Napraviti Re hoče namreč nova cesta, iz mesarskega mosta naravnost do jnžne železnice, kakor je bilo v „SI. Narodu" od 13. nov. užn povedano. Ta e«sta bi Sla po njivah katere so last tnkajšnjega lekarničarja g. Mayerja. Hoče jih pa prodati za omenjeno cesto aamo s tem nvetom, če se mu namesto njegovih njiv dado njiv«, ki ro lastnina pekovske zadruge. Le-ta pa i« sklenila z ozirom na to, da dosedaj S« njeni pradedje niJRO nič prodali od zadružnetra premožemia, da ne proda tudi za zdai Rvojih njiv. Tedai Re bodo moral g Mayer nže z dnurim pnmočkom 7a odstopljeni« Rvoiih niiv odSkodovati. Kakor sliSimo ri upa nabrati ud 1 iubljnmkega mestnega odbora, za izvršitev omenjene Oftfttt blizu 12 000 gld. od prebivalcev št. Peter-Rkega predrn*stia In od drnzih, katerim je na tem ležeče, da ro ta cesta napravi. — (V Preski) so v farovž uloimli 8. t. m. tatovi in pokrali denarjev, srebra in obleke. — (S KraRa) s« nam piše: Predvčerajšnjem jel ie sneg padati in padal ■ malim prenehanjem skoro dva dni. Opustošenje Krasa je svoi Žalostni uoljiv letos zgodaj pokazalo, ker burja zamela j« poRtaio Divačo n^oolno. da nij moč, z nobenim nlngom, železniškega tira prostega narediti, dokler nij moč buri« zlomljena. Zatorej jo promet tež-nib vlakov popolnem ustavljen, in promet oflob le do sv. Petra in nazaj mogoč. Včeraj sta celo črez dan IlOStala brzovlak in poštni vlak od sv. Pet,-«. Velike zamude 0 taki priliki ro neizoirihliiv«. — (Iz Trst«) se nam piše 14. nov: Burja je tako silna, kakor je uže dolgo ne pomnimo. Morje s« valovi tako visoko, da se jo v Inki moralo vse mogoče storiti za varnost ladij. — (Krava) je pri LaSken trgu nasadila 4 letnega dečka na roge in ga je vznak vrgla. Dete je še vstalo, k materi šlo a potem umrlo. — (Iz Celja) ro poroča, da se ta teden začno porotna obravnavanja pri sodišči. Predsednik je višje Rod. svetovalec Martinak iz Gradca. Prva obravnava se bode vršila proti so mi je želja, zdaj sem v Modcni v Savoji, u a francoske j zemlji. liže tnkaj sem imel priliko prepričati se o gal antnosti in 1 j u b e z n j i v o s t i F r a n-cozov, ki res celo Ljubljančane v tem oziru preselijo. Kot Slovanu mi povsodi izkazujejo največje simpatije. Blizu Lyona ste prišli dvo francoski dekleti z nekim gospodom v vagon, katerih cua je legla omenjenemu gospodu v naročje, drugI pa je d jala ,. Kt moi, jomcjetto sur 1' aut' m' sieur" Česar pa vendar nij storila, ker je — Bvojcmu priucipu zvest — povabil nijsem. V Lvonn s t m so čudil petju menihov v Marijini cerkvi, ki gaje Bprcmljaio tulcnje ene piščalke, kakor pri nas kravarjev rog — nwuderbare harraonie". — To naj sadostuja za sedaj, več prihodnjič Iz Parita samega. Antunu Zcraku iz K'gatskega t>kraJA, ker je svojo postarno ženo po dveletnem zakonu žnjo z arzenikom oatrupil, r. VViirzcrjn, g. V. V. lieneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Alarihoru, zdravilnega svetnika I »r. Angelsteina, Dr. Shorehuula, Dr. (ampbella, prof. l>r. Dede, Dr. Ure, grofinje t'astle-Htuait, Alarki/.c de Iht-han a mnogo družili inieiiltnih osni), se razpošiljava na posebno zahtev a nji- zastonj. Kratki izkaz iz ISO.001) sjiričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \\ urzerja, Ji on n, 10. jul. 1852. Kevalesciere Du Uarry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jc pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamuju, pri prifcadljivem a hnlchncin draženji v sealni cevi, zaprtji, pri bolehneni hodenji v obistili in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolju in in neprecenljivo sredstvo ne bsido pri vratnih in prH-nili bolesnu, ampak tudi pri pljučnici iu sušenji v grlu. (L. S.) Rud. \Vurzor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtcv. W* i n c h oster, AnglcSko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Hov alesciere je ozdrav ila večletno i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sani glede vašega zdravila, ter vas topio vsakemu priporočam. James 8 h ore lan d, ranocelnik, ilG. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelstuina. li e r o 1 i n, ti. maja 1850. Ponavljajo izrekam glede lvevalescičro du P>arry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 s t e i n , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 7G.921. Oh erg i ni peni, (Padensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo užo bolehal 8 tednov za straS-liimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v sled rabe Vaše Kevalesciere du liarrv po-polnama zdrav. Viljem li ur kar t, ranocelnik. M o u t o n a, Istra. Učinki Revalescierc du Uarry so izvrstni. Fer d, Olauib erger. e. kr. okr. zdravnik. ot. 80.416. Gosp. P, V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Alarihoru (Nemčija), piše v „P» e r 1 i n c r K 1 i n i s c h o W o c h e n I c h r i i" tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalescierc gaje ozdravila popolnoma v G t«dnih. St. 04.210. Markizu de lirchan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipoliondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dilsscldorf, Ua dolgoletnem holehanji glave in davljenji. St. 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Vreliki Varaždin, na pljučnem kašlji in holehanji dužnika, omotici i tiSčanji v prsih. Št. 7f».H7(t. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja s isje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. •'>."».71 :">. Gospodični ilc Montlouis na nepre bavljcnji, nespanji in hujšunji. Št. 7r..!i'_'S. Barona Sigino 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalescierc-je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani ottkrat več na ceni, glede hrane. V pl ;Lu%Htih pueicah po pol funta 1 gold. 50 kr. hSBt 9 f6ML 60 L*r., I iui'ta 1 gold. 5«) kr., 6 run ov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 24 fantov goid. - Eevalo«eiorc-ihacuitou v pticah a 2 gold. 50 kr i lehtl & Frank, v <'elov«i P. ihm-laehOC » EiOiiAl L u (i v i Milllor, v Al tiri I, oru Al Morič, v Hemna J. B Stookhauiou, ka hor v v««ti .neflrib pri dobrih le carjih in »ioocer.jskih ogovoih; tudi razpošilja du lajnisa hiaana v»o kraj-j pe poši/iih uh1»»• znioah »ili ,.->• ^ojtka 16 novembra. Enotni diž. doig v bankovcih . 70 g!J. 05 hi Enotni drž. dolg v srebru . . i4 B 55 „ 1860 drž. posojilo.....109 , — „ Akcijo narodne banke 9911 » — „ Kreditne akcijo .... 236 „ 25 „ London........ 110 „ 30 „ Napol..........8 „89 „ C. k. cekini.......— „ ■-- „ Srebro .... ... 104 B 60 Učiteljska služba. Na dvarazrednej narodnoj Soli pri »v. Bunari u je izpraznjena učiteljska služba z letuo plačo G00 gold., prostim stanovanjem, obstoječim v cnej Kobi, oentuelno pa tudi začasno. Dotitnl prosilci naj blagovole Hvoje, prošnje odposlati službeno v 4 tednib okr. šolsk. svetu v a v. Lenartu. (322—1) (►krajni šolski svet pri sv. Lenartu, dno 10. novembra 1874. Razglas. V splošno natančno spoloovanje se ua-sledne točke magistratnega ukaza od 22. novembra 1852 It 56G2, ki se tičejo mestne snažnosti na novic razglasijo s pristavkom, da se bodo dotični prestopki brez obzira v denarji kaznovali. Hišniki ali hišni oskrbniki morajo brez posebnega ukaza, sneg takoj ko zapade, vsako jutro in sicer do konca januarja do sedmih in od februarja naprej do pol sedmih, naj je uže prej ta dan ali pa črez noč zapadel, ob svojih hišah in ob drugem tik ulic ležečem posestvu tako na široko, da zamoreta dva Človeka vštric iti, proti sredi ulic odme-tati in tako pomesti, da je pot čedna, in da se brez nevarnosti po nji hoditi zamore. Kavno tako morajo hišniki in hišni oskrbniki ukrbeti, da o požlepici led pred hišami v določenih urah na zgoraj omenjeni način na- sekajo in na aredo ulic zmečejo, prostor pa,, da bi se komu kaka nesreča ne pripetila, z peskom, zemljo ali pa z žaganjem potresejo. Če bi pa požlepica kak drug čas č ez dun nastala, se bo dalo z bobnim naznaniti, da imajo gospodarji led apred svojih hiš in svojega tik ulic ležečega posestva, kakor je zgoraj otnciij no, p< snažiti. Prepovedano pa je, uneg iz hiš in dvo-riščev na ulico in prostor mesta in predmestja izmetavati. Sneg mora hišni gospodar kij v vodo ali pa na kak drug pripravni kraj zunaj mesta in predmestja izpeljati. Ravni to se mora %k snegom izgoditi, ki iz stre li zdrči ali so ogrebe. Mestni magistrat v Ljubljani, IS. novembra 1874. (#80—a) Vabilo k udeležbi velikih izžrebani, ki se začenjajo meseca decembra; od hamburško države garantirano iu potrjeno denarno izlozovanje. To pmlvzetjo je pod vedno garancijo i di/.avniui nadzorstvom; izdajejo so lo originalni lozi. P srčnost, kot dobra uprava sto tu združeni, ter stroški to udeležile, naproti podanemu dobičku, nijso veliki. (Jrez polovico lozov se izžrehujo v 7 razredih ali oddelkih, kot dobitki in sieor: //. M. ali 91Sm9SO fjtd.j. n. v. 1 premija K'. M. 1 dobitek „ 1 1 1 „ n 1 n 1 3 dobitki „ 1 dobitek .. 2 dobitka „ 1 dobitek „ !.'.>< 1.1 H H I 1 36h i 90.000 t;< mu h 60.000 ■it MIOO y o.ooo 80.000 24.000 20.0OO IH.O(K) špec. 0 dobitk. R. Al. lfi 23 14 8 dobitki 10 dobitk. 5 „ ■!03 15.000 12.1 M M l 0UO0 4,S(K) ■it M Ml Jj0»M> V-K KI 1H00 1500 1 21 Ml 1 dobitek 412 dobitk. itd. vsega vkup l;t.:ioo dobitkov. Vsled razkazila je v 1. razredu določena cena za en cel originalni loz 2 tol. ali .'t gld. 60 kr. a. v. eno polov. „ „ 1 „ „ 1 „ 75 „ „ eno četrt „ „ 15sr.gr. „— „ 90 „ „ A sacemu udeležniku se pošljejo originalni lozi z mestnim grbom, katerim se priloži uradno izlozovanjsko razkazilo; uradno sporočilo dobitkov in izplačilo slednjih je takoj po izžreban ji. Zaradi zaupanja, katero so si ti lozi brzo pridobili, se nadejamo mnogo naročil; slednja se izvršujejo v najmanjših strokah, celo v naj-daljne kraje, promptno in zanesljivo. Naročila za prvo izlozovanje sprejemamo proti vpošiljatvi zneska do J30. novembra, ua pozneja naročila so more le potem ozir jemati, ako lozi nijso pošli. Tedaj naj se blagovoli vsakdo kmalu obračati naravnost na Adolfa Haas & Comp., kupcijski zavod z državnimi papirji v Hamburgu. V le kratkem času so so prigodili U »krat prvi a glavni dobitki v našem pO sreči podpe-raueni zavodu. (321—1) rjruj< *. 15. novembra: »'•»rojp«»: Boiičovič, Berger iz lirase-vega. — Perko iz Celovca. — Do-biaš iz Dunaja, Pri Sionu: Piaza, Ruzič, Kranjc, Penhaiiu iz Peko. — Sehvv.ir/, lliier, Grabar iz Gradca. — resic. Se* ala i/. Zagreba. — Kokoainek, Leouhardt i/. Dunaja — Keuiensist, Kavčič, Tatl'ac, ataverabaoh, Wahl iz Trsta. — Deu, Mali, Golob iz Tržiča. — Polak iz Ri!-ljaka. — Beler iz Prago. — Iloyhal iz Trsta. ooog x< \( društvo „Narodna tiskarna*' v )}( proda svojo novourejeno tiskarno v M a- >^ )J( ribom. Oferti naj se do 25. nov. na direkcijo J}( )}( ,,Narodne tiskarne" v Ljubljano pošljejo. Prodaja tiskarne. $ Akcijsko O Ljubljani, w rihoru. Grozdni cuker j| 4< v na.jl»olJši kvaliteti "T" ^ se zmirom dobiva pri H Jan. Ne p. 1*1 aut z 4^ v Ljubljani, na starem trgu štev. 153—154, 1^ ^ kateri tudi svojo U špecerijsko zalogo, špirit, žganje, rosoglio ^< in napravljanje jesiha