175. številka Ljubljana, v sredo 2. avgusta. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MM. Izhaja vsak dan neier, izimfit nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vst r o - ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 3') k r. za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. na mesec, po oO kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 12. U p r a v n i s t. v u naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Maribor! V nedeljo slavil se bo gori na severni periferiji domovine slovenske, ob deroči Dravi, zopet praznik slovenske pesmi. „Slovensko pevsko društvo", ki združuje pod svojo trobojnico pevco iz vseh slovenskih pokrajin, našim prekosavskim bratom pa je pravo središče narodne pesmi in ognjišče narodne zavesti, imelo bode svoje letno zborovanje in svoj veliki letni koncert v mesto, čigar ime je tesno zvezano z zgodovino našega narodnega pro-bujenja. V nedeljo zbran bo v Mariboru cvet, narodne inteligencije štajerske v znamenji tiste narodne umetnosti, ki blaži človeku dušo in srce, v znamenji sladko-otožne in zopet goreče navdušujoče ppsmi slovenske. Iz pesmi slovenske zajema tudi štajerski Slovenec tisto sveto navdušenje, s katerim junaški brani ob severnem braniku domovinskem naše narodne svetinje, pesem slovenska je tista čarobna moč, ki je tudi v srcih naših štajerskih sestra za-iskrila in užgala plamtečo ljubezen do domaćega jezika in do domovine. Zategadelj smo osvedočeni, da bo tudi letošnji veliki koncert „Slovenskega pevskega društva" sijajna manifestacija našega narodnega napredovanja in da bo pohitel v nedeljo v Maribor ne samo iz zelenega Štajerja, temveč tudi iz kršne Kranjske in zlasti iz belo Ljubljanevsak rodoljub, komur to količkaj dopušča čas. Od strani znanih nemških zagrizencev gradijo se tej slovenski 8lavnosti vse mogoče zapreke. Nemško prebivalstvo Mariborsko se hujska po javnih listih in privatno na nezaslišan način zoper slovenske goste, godbi, ki je obljubila svoje sodelovanje, obeta se, da se jej bo odvzel kruh in kar je takili sijajnih pojavov vzvišene kulture še več. Mi vstajamo in vas je •si rah! — Uprav glede na te pojave najnižje politične strasti pa je Častna naša dolžnost, da se v dostojnem številu odzovemo vabilu „Slovenskega pevskega društva"; pokažimo nasprotnikom, da se ne strašimo njihovega klevetanja vršeč v okviru zakona svojo narodno in kulturno misijo na zemlji, * LISTEK. Galov stolp pri Florenci. (Konec.) In sedaj oglejmo si uajbližnjo okolico tbi rutinsko. Ta je do pičke vsa poBejaua z belimi hišami, letovišči, vilami, cerkvami ild. Po pravici imenujejo Italijani to kotlino s posebnim ponosom ,, središče vrta italijanskega11 in nihče su ne bode čudil pesniku Ludoviku Ariostu, če postavlja Floreneo bolj visoko, nego dva Rima. V svoji navdušenosti pel je namreč tako-le o florentinski okolici: A veder pien ti tante ville i colli, Far che '1 terren ve le germogli, come Vermene germogliar suole e rampolli. Se dentro un mnr, sotto mi medosino no mu Fusser raccolti i tui palazzi sparsi, Non ti SHrian da pareggiar dne Rome. — Najimenitnejše v okolici florentinski je krasno sprehajališče „le Cascine* na zahodni strani mesta ob Arnu, kamor vre vsak dan popoludne vse plemenito florentinsko prebivalstvo. Obrnimo torej Se kratek pogled na to mesto cvetlic, na »kraljico arnsko". Mesto je skoro fitiri-voglato, kakor bi bilo na nekoliko poSovno razteg-nenem robcu sezidano. Skozi južen rogelj teče precej leno ruja v i Ar no, po katerem se vozijo male kjer, hvala Bogu, še nismo izgubili domovinske pravice. — Impozantna udeležba iz vseh slovenskih pokrajin in zlasti tudi iz Kranjske, bodi naš odgovor na vsa izzivanja. Ne izgovarjajmo se na mnogobrojne druge narodne slavnosti, saj je baš njih število najsijajnejši dokaz našo narodne zavednosti — zatorej izpolnjujmo tudi pri tej priliki dostojno in častno svdjo narodno dolžnost Sporni-njajmo se dvakratnega posetaštajer-s k i h bratov vbeli Ljubljani i n v r n i m o jim v nedeljo ljubeznivost z ljubeznivostjo, ljubezen z ljubeznijo. Od Mariborskih meščanov pa pričakujemo, da bodo označeno hujskanje zoper slavitelje slovenske pesmi zavrnili s tisto hvalevredno energijo, kakor so to storili pred tremi leti. — Na svidenje torej v nedeljo v Mariboru! Nemški nacijonalci in federalizem. Nedavno tega govorili Brno obširneje o programu, na čegar podlagi Be misli nemŠkouarodna stranka organizovati in povdarjali smo pri tisti priliki, da imajo Nemci pri vseh svojih političnih akcijah pred očmi vedno Bamo nadvlado nemškega plemena nad Slovani. Tudi omenjeni program se je v prvi vrsti oziral na to idejo in določil izločitev Dalmacije, Gališke in Bukovine iz vrst cialitvau-skih kronovin, da bi potem Nemci v ostalih deželah gospodarili tako, kakor Madjari na Ogerskem. Ta nemškonacijonalni prcgram naletel je na ostre sodnike. Z vseh stranij se je ugovarjalo, da je taka organizacija naše države puhla utopija, katera se ne bo nikdar izvršila, dokler bodo Habs-buržani vladali tej monarhiji, in kakor Be kaže, so nekatere uemškonacijonalne frakcije uvidele resnic-noBt tega prerekanja ter krenile na novo pot. Prepovedano izvažanje krme dalo je povod tisti tumškunacijonalui frakciji, ki se zbira okolu Dunajskega lista „Deutsche h Volksblatt", da je slovesno protestovala /op r gospodarsko izkoriščanju alpskih dežel, katerih interesi se baje žrtvujejo interesom ('<ške, Morave in Ogerske. Ci- ladije jadrnice. V najjužnejšem delu mesta na levem bregu Arna opazimo palačo „Pitti", nekdaj sedež velikih vojvod toskanskih in pozneje do 1. 1872 kralja italijanskega. V tej palači se nahaja imenitna zbirka slik in kipov Canovine Venere. Iz te palače vodijo hodniki in mostovži, ki se mnogokrat obračajo, nad starim mostom čez Arno na desni breg reke in potem ob tej reki navzgor celo do palače „Uffiei", v kateri ho najimenitnejše in najdragocenejše zbirke celega mesta in kar se slik tiče, gotovo tudi cele Italije. Vse, kar so le mogli Me-dicejci dobiti, nakupičili so v tej palači in tudi mnogo rimskih kipov so dali tu gori prenesti n. pr. glasovito Medicejsko Venero, katera je bila izkopana blizu Hadrijanove vile pri Tivoliju, potem skupino Nijobid, najdeno pri vratih sv. Pavla v Rimu. Tik Uffizijev Btoji „stara palača* (Palazzo della Signoria) z imenitnimi freskami Bandinellija in Vasarija. (Pripoveduje se, da so nameravali iz početka naslikati palačne dvorane po načrtih Michelangela in Leonarda da Vinci, ali da je Bandinelli, Michelangelov tekmec, vse te načrte uničil.) Bandinelli je izdelal tudi skupino papeža Klementa VII. in Karla V., ki se nahaja v dvorani petstoterib, (kjer se je zbiralo veliko svetovalstvo florentinsko in v novejšem času italijanski parlament), in sicer tirani list je imenoval prepoved o izvažanju krme „nuv slab gospodarski sad avstrijskega centralizma* in izjavil, da bi „v federalistično organizovani državi" alpske dežele ne imele trpeti škode na Bvojib gospodarskih interesih. To naBprotstvo v gospodarskih interesih alpskih in Budetskib dežel je prouzročilo več novinarskih razprav in je tudi privržence Dunajskega „Deutsche* Volksblattu napotilo, da so se jeli baviti temeljiteje z idejo o federalistični organizaciji naše monarhije. Imenovano prvo glasilo nemških nacijo-nalcev iznenadilo nas je v nedeljski svoji številki s člankom .Centralizem in federalizem11, v katerem priznava, da je izločitev Dalmacije, Gališke in Bukovine ter ustaaovitev nemško • avstrijske države nemogoča, dasi bi na ta način bila hipoma zavarovana in osigurana hegemonija Nemcev, in zato da je treba kreniti na drugo pot, „ker je postala državnopravna reorganizacija Cislitvanske za Nemce živ-Ijensko vprašanje.11 Sklicevaje se na to, da ima nemški narod najmočnejšo zaslombo v alpskih deželah, dokazuje, da je gmotno propadanje tega čisto nemškega prebivalstva Nemcem Bploh v veliko škodo ter pravi, da je v nemškonarodnem interesu pred vsem in v prvi vrsti treba, da se nemštvo v alpskih deželah zagotovi politično in gospodarsko. To pa se ne da drugače doseči, kakor če se tem deželam — Gorenji in Dolenji Avstriji, Soloograški, Tirolski, Koroški in Štajerski — dovoli samouprava, katera bi je rešila odvisnosti od sudetskih dežel in jih otela upliva češko-nemškega prepira, da bi mogli z vsemi silami varovati in širiti nemštvo na jugu. Razni znaki kažejo, da je prebivalstvo v alpskih deželah uneto za to idejo in da se bo kmalu začelo mogočno avtonomistično gibanje. Glede" Nemcev v sudetskih deželah pravi imenovani list, da bo iz uaravuih razlogov ne morejo koj izreči za federalistični program, da pa morajo z ozimni na neuspehe centralizma priznati, da bi se jim nič slabše ne godilo, ako bi Be država federalistično organizovala. Ne da se tajiti, da je ta novi kurs nemških papeža iz najizvrstnejšega mramorja, ker je bil Me-dicejec (in Medicejci so podpirali Bandinellija proti Michelangelu); a drugi učenec Michelangelov, Rossi, ki je hotel tudi več znati, nego njegov moJBter, izklesal je borbo Sirusona z Filistejcem ter dal prvemu izraz Bvojega obraza, a premaganemu Filistejcu Michelangelovo glavo! Ta skupina se nahaja na dvorišči stare palače. Iz dvorane petstoterih pride se v kraBno dvorano senatovo, kjer je zborovalo ob času Horeotinske republike ožje svetovalstvo, pozneje italijanski senat in sedaj mestno svetovalstvo. V tej dvorani stoji krasen modern kip italijanske Bvobode, katerega je izdelal 1 ipar Fedi, a daroval ga fl'irentinskemu mestu vojvoda Aosta. Blizu tega vogla kažejo zgodovinsko okno, b katerega ho spustili na vrvci dominikanca Savonarulo dne) 23. maja 1498 in ga potem na gromadi zažgali, ki je stala na istem mestu, kakor sedaj Neptunov vodomet, čijega kipi so vbi iz jedne same mramornate skale izklesani. Poševno nasproti temu vodometu se vidi krasna NLoggi.<* dei Lanziu, kjer so postavljeni izvrstni kipi: Perzej (B Cellini), otmica Sabink (Giambologna), otmica Polyxene (Fedi) in Judita (Dooatello). Vzhodno od stare palače opazimo cerkev sv. Križa, florentineki panteon, posvečen 1. 1442 od papeža Evgena IV. Na prostornem trgu pred cer- nacijonalcev v direktnem nasprotju 8 tradicijoneloo nemško politiko, da pa temelji na ideji, a katero je svoj Čas profesor GumploviČ podpiral federalistično organizacijo' države, na tej namreč, da so si slovanski rodovi v monarhiji po kulturi, jeziku, literaturi in gospodarskih interesih de zelo tuji, dočim se čutijo vsi nemški rodovi kot jeden narod, vrh tega pa imajo jednoto v kulturi, literaturi in jeziku ter bi četudi državnopravnu ločeni vender le bili jedna jedina celota, Slovani pa ne. Zabeležili smo ta principijelno važni preokret v politiki nemških nacijonalcev, ker je dokaz, da uvidevajo sedaj tudi Nemci, da je jedino narodna avtonomija sredstvo, s katerim se da zagotoviti obstanek vseh narodnostij. Kar se tiče alpskih dežel, imenoma Koroške in Štajerske, morali bodo nemški nacijonalci svoj program še korenito revidirati in popraviti, kajti južni del teh dežel je slovenska zemlja, na kateri prebiva slovenski narod in mi bs tem delom ne bomo nikdar in za nobeno ceno odrekli. Tujega ne maramo nič, kur pa je naše, tega ne damo in ko bi nas napadle vse peklenske sile. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. avgusta. Razpust drž. zbora. Govorica o razpustu državnega zbora je še vedno predmet novinarskim razpravam. Zadnji se je oglasil „Grazer V o l k s b I a 11", skrajno klerikalen list, ki misli, da govorica o razpustu ni povsem neosnovana. Na jesen pride namreč v drž. zboru v razpravo zakon o reorganizaciji deželne hrambe. Ce se ta zakon vzprejme, povišali 86 bodo troški za deželno brambo za več milijonov goldinarjev na leto. Ako bi vlada za ta zakon ne dobila parlamentarne večine, potem bi brez odlašanja razpustila državni zbor — pravi zgoraj imenovani list. Na Nemškem se je sicer tako zgodilo, ali pri nas dobi vlada večino za kar hoče, torej jo bo dobila tudi za ta zakon. Tudi poljski „Czasu pretresa še vedno govorico o raz pustu drž. zbora in trdi, da konservativci izvzeroši gorenjeavBtrifske nikakor ne želo, da bi se to zgodilo. Nemški nacijonalci, MladoČehi in protisemiti stopili bi v volilni boj z gaslom: Splošna volilna pravica! Levičarji bi se jim v sili morda pridruždi, dočim tega konservativci za nobeno ceno ne morejo storiti, kar bi inu pri volitvah izdatno škodovalo. Vrh tega bi razpust drž. zbora izdatno pospešil mladučeško gibanje. Mladočebi bi mogli potem trditi, da so ooi grofa Tnutl-a k temu koraku prisilili, zmagali bi vsled tega na celi črti, v državnem ?boru pa nadaljevali svojo politiko sistematične negacije. Državtiozborsfca volitev v JLlpnlrA. Državni jioslauec lipniškega okraja na Štajerskem, Morre, odložil je bil pred kratkim svoj mandat, ker ni hotel ostati član nemškonacijonal-nega kluba, kateremu se je pri volitvi obvezal pristopiti. Sedaj kandidira znova in ker je v svojem okraju jako popularen, bo pri jutrišnji volitvi najbrž zmagal, vzlic temu, da no nac'jonalci postavili kot protikandidata nekega Egona Pistorja, znanega srboritega agenta nemškega schulvereina v Št. Ilju nad Mariborom. Pistor je sicer oficijelni kandidat Steinwenderjev, a kljubu temu glasovali bodo naci kvijo stoji velikanski moderni kip prvega italijanskega pesnika. Cerkev t>ama na sebi 8'cor ni posebno lepa, ali v njej se nahajajo krasni spomeniki najimenitnejših mož italijanskih, n. pr. Michelangela, Danta, Macchiavelija (j 1527 kot tajnik firentinske države), Galileja in mnogih novejših rodoljubov. Drugi kipi, slike in podobe v tej cerkvi izvirajo od najimenitnejših italijanskih mojstrov (Bandiuelli, Donatello, Delta Robbia, Cimabue, Giotto itd.) Tudi nekateri poljski prvaki so v tej cerkvi pokopani, n. pr. Oginski, Kozielski, Skotuicki, Sofija Garto-riska. Koj za cerkvijo bv. Križa drži ulica „Via Gbibellina" in blizu nje „Via Alighieri", v kateri stoji starinska hiša Dantuva (št. GO), ki je baje tako ohranjena, kakoršna je bila ob Dantovem času. V njej kažejo njegovo naBlonjačo, vilice, b katerimi je jedel, njegov lavorov venec, mrtvaško krinko, pepel iz njegovega groba, kip Beatriciu iu vse spise, ki bo Danta tičejo. Soba, v kateri se je Dante rodil, ostala je bajti ves čas nespremenjena (kar se ometa in stropa tiče. — Ne daleč od Dantejeve hiše v isti ulici bolj proti vzhodu stoji Buonarottova hiša (Via deli* Agnulo), kjer hranijo brez števila načrtov vseh onih stavb, katere je nameraval Michelangelo še izpeljati. Sredi ibrentinskega mesta moli proti nebu velikanska prestolnica „Santa Maria del Fiore", ki je po velikosti tretja cerkev na svetu (dolga 149 3 m ; jonalci večinoma za Morre a. Piatorju namreč ne prisojajo nikakih sposobnoBtij, vrh tega pa ga ztna-trajo za neke vrste sleparja, ker si lasti plemstvo in se podpisuje Egon v on Pifltor, dan v to nima več pravice, kakor vsak cigan, ki ne ve, kje se je rodil. Okrajne glavarstvo v Mariboru je šele te dni gospodina Egona Pistorja zaradi neopravičenega p r 11 a h t o v a n j a plemstva obsodilo na globo 100 g Id. To pa Pistorja še ni ozdravilo, mož si plemstvo še vedno lasti in pritika svojemu imenu besedico nvon". Nemci so menda že izgubili vsako Čustvo za dostojnost, da postavljajo take individuve za kandidate. Kurija in ogorsha vlada. Glasilo grofa Apponyija , Bud a pester T a g b I a 11" priobčilo je te dni dopis iz Rima, kateri je pisal »odličen član ogerskega državnega zbora, ki je imel priliko občevati z najuplivnejšimi osebami v Vatikanu." Dopisnik zatrjuje, da Vatikan nima nikako mržnje zoper ogersko vlado. Glede civilnega zakona se ve le jako reservirano, ker se je izvedelo, da je ministerski predsednik dr. Wekerle rekel nekemu ogerskemu cerkvenemu dostojanstveniku: »Škofje bodo z vladnim načrtom civilnega zakona jako zadovoljni". Primas Vaszarv ima zaslugo, da je odnehala bojaželjnost vatikanskih krogov ali vzlic temu ni nit hI u na mir, če bi vlada hotela količkaj zadeti ob dogme. Kardinal Rampolla in nuncij Agliardi sodita, da drž. zboru že predloženi cerkvenopolitični zakoni že tangirajo dugme, ali definitivna odločba |e odvisna od načrta o civilnem zakonu, kajti kurija ne bo nikdar privolila v pravi civilni zakon, kvečjemu v takozvani neapoljski civilni zakon. — H koncu pravi dopisnik, da ima kurija zato lahko stališče iu se ne plaši bodočnosti, ker ima garancije za to, da cesar ne bo nikdar privolil, da bi nastal konflikt mej Ogersko in Vatikanom. 1 n a n Je države. HolgarsJie volitve. V nedeljo dno 30. t. m. vršile so se v Bolgarski volitve aa narodno sobranje. Nova ustava določa, da šteje sobranje 261 na dobo 5 let voljenih članov, dočim je bilo doslej 320 na 3 leta voljenih poslancev. Opozicija bivših ministrov se je omejila zgol na časnikarski boj, volitev se niso ti gospodje udeležili. Stambulov je narod izborno naučil, kako se voli v „ustavnih" državah. Dan na dan so hodile k njemu deputac je iz raznih krajev prosit ga, naj bi jim kakor v prejšnjih letih povedal, koga naj volijo, da ravnajo jiatrijotično. Stambulov jih je seveda dobro poučil, zadnje dni pa je obiskal še nekaj takih okrajev, kjer so prebivalci z njegovim paševanjem nezadovoljni. Tam so njegovi biriči skrbeli za to, da so ga prišli volilci vprašat, koga naj volijo. — Dunajsko uradno naznanilo javlja, da je vlada zmagala skoro na celi progi iu da so bili Ramo v jednem okraju izvoljeni trije opozicijonalni kandidati ter da ni bil mir in red nikjer kaljen. Pri razmerah, katere vladajo dandanes v Bolgariji, je volilna zmaga treh opozicijoualnih kandidatov že pomemben uspeh, kateri ne bo ostal brez posledice. Radovedni smo le, kdaj se bo slišalo, da bo se v tem okraju, kjer so zmagali opozic jonalci, pojavili nemiri in da je bila vlada primorana odposlati tja vojake, da napravijo red. Stambulov in Koburžan se vedno na ta način maščujeta. liusija 4ri Italija. Abesinski kralj Menelik ni zadovoljen, da pridobiva Italija vedno več upliva v njegovi drŽavi in da se iznebi teh svojih prijateljev, hoče 1 1889 skleneno pogodbo zopet odpovedati. Italija neče v to privoliti, Menelik pa tudi neče odnehati ter je s sv. Pavel v Londonu 158 1 m, sv. Peter v Rimu 186 4 «*). Vse zidovje je zunaj obloženo z belimi in črnimi mramornntimi ploščicam*. Nad njo se vzdiga veliČastvena kupola, katero je izdelal Bru-nellesco (I. 1434) po tako smelem načrtu, da je sod.I Michelangelu sam, ki je izdelal načrt za kupolo sv. Petra, da se ne more smelejše zgradbe izvršiti. Poleg cerkve vzdiga se OBamijen Giottov zvonik (84 m visok) z lepimi reljefi, s katerega se uživa krasen razgled čez mesto in okolico. Na za-bodnji strani prestolnice stoji starejša krstilnica sv. Ivana Krstitelja (ta je mestni patron), ki ima tri prekrasua reljefna vrata iz brona. Najlepša bo vzhodna vrata nasproti prestolnici (izdelki jih je Ghiberti), katera je Michelangelo sam imenoval „nebeska vrata". Koj za to krstilnico malo bolj proti neveru je cerkev sv. Lovrenca iu poleg nje znamenita laurentianska knjižnica ter medicejski kupeli z nadgrobnimi spomeniki od Michelangela. Malo od zadej za stoluo cerkvijo se vleče poševno ,Via Guelfa" in njen podaljšek ,Via degli Alfani". Tam za njimi opaziš najpoprej cerkev „S S. Annunziata" z nadgrobuimi spomeniki mnogih Me-dicejcev in Benvenuta Cellina. Nekaj korakov bolj na levo leži trg in vrt sv. Marka z jednakoimno cerkvijo in muzejem, ki je bil poprej dominikauski samostan, kjer sta živela preimenitna samostanca Savonarola in Fra Angelico. Prvi je bil republikanec posebnimi listi naznanil vsem evropskim vladarjem in predsedniku francoske republike, da zmatra pogodbo za odpovedano. Cara o t še ni nič odgovoril, kraljica Viktorija in cesar Viljem sta Meneliku pisala, naj se ne prepira z Italijo ia sta izrekla, da njegova odpoved ni veljavna. To stališče angleške kraljice in nemškega cesarja je povsem naravno, saj ata Anglija in še bolj Nemčija intimna politična prijatelja Italije. Cesar Franc Jožef še ni dobil Me-nelikovega pisma, a odgovoril bo najbrž tako, kakor kraljica Viktorija in cesar Viljem. Najbolj interesantno pa je stališče, na katero se je postavil ruski car, zlasti če se pomisli, koliko so nemški listi, naši in iz rajha, pisarili o ruskih spletkah v Abe-siniji. Car Aleksander se je namreč odločil, da na Menelikovo pismo sploh ne odgovori in ruska vlada je to naznanila italijanskemu ministru unanjih del. Motiv, da ruski car ne bo dal odgovora, je ta, da je Menelikovo pismo naperjeno zoper državo, b katero goji Rusija prijateljske odno.'aje. Italijanska vlada priznava to izredno lojalno postopanje Rusije in je ne bo pozabila. Sijamski konflikt. Prej nego se je mislilo, sta se Francija in Anglija pobotali zaradi Sijama. Anglija je privolila, da Bi Francija prisvoji zahtevani sijamski teritorij, a b pogojem, da se na gorenjem Mekongu ustanovi nevtralen pas, ki bo delil francosko ozemlje od B rine in Kme. S tem je sijamsko vprašanje definitivno rešeno, vsaj za nekaj časa, ali Anglija si je svoj položaj v vzhodni Aziji vender izdatno oslabela. Velika indska država meji sedaj skoro neposredno na ruski in francoski teritorij in kar ie za Anglijo še nevarnejše, je to, da sta Rusija in Francija politična zaveznika in tako v kolonijalni kakor v mej-narodni politiki nasprotnika Anglije. To |e faktum, s katerim bo morala vsaka angleška vlada računati, sedaj še bolj, nego prej, ker se je Francija utaborila v nevarni bližini izvoru augteške slave in angleškega bogastva, veliki Indiji. Pozdravi veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani. Dunaj: Pod vrlim vodstvom pravih narodnih veljnov uspevaj .družba svetega Cirila in Metoda0 še dolgo v blagor in probu jo milega naroda! — „S I o v e u i j a". Gorica: Kličem „Na zdar" slavni skupščini in vrlemu odboru želeč, da bi isto ouobje še nadalje vodilo to prekonstno šolsko diužbo. — Dr. Roj i c, deželni poslanec. Idrija: Slavni skupščini pridruženi v duhu kličemo: Bog čuvaj družbo sv. Cirila in Metoda v korist slovenski mladini! Živelo družbino vodstvo! — Delavsko bralno društvo. Kamnik: Naša nada, naša želja, naša je molitva ta, da postaneš Ti, slavna družba, mogočna in neusahljivi vir za blagor milega naroda. Slava častitim zborovalcem! — Pevsko društvo „Lirau. Kanal: Zbranim ekupščinarjem navdušeni: Slava! — Kanalska podružnica. Komen: Naj družba cvete in krej.i — Slovencem vero, dom budi. — Predsedništvo bralnega društva „Narodni dom". Škrbina. Karlovi Vari: Na kraški zemlji zborujoči .družbi svetega Crila in Metoda" pošilja iz daljne Časke srčen pozdrav. — Dr. Gregorčič, državni poslanec. Kostanjevica: Bog blagoslovi Vaše narodno delo ! — Rutar, Hud o vernik, ....(?), Janko Hudo verni k, Vidic. Dalje v prilogi. po Kiistusovih načelih in zato je moral na gromadi umreti. Njegova celica (št. 13) je še v#lno ohranjena. V njej se vidijo spominki na Savonarolo, kosi njegove obleke, njegov molek, podobo, kako bo ga sežgali itd. (njegov red ga je prišteval blaženim), a pred celico bo mu postavili 1. 1873 njegovi častitelji primeren spomenik. Drugi je bil glasovit slikar, čegar altarne slike se nahajajo skoro po celi Italiji raztresene. V njegovih celicah občudujejo dve njegovi glavni sliki: „Madouna della Stella" in kronanie M. D. V nekdanji samostanski knjižnici se nahaja prav mnogo lepo barvanih mi-salov iu n riti lina i j ■ v. Tega samostana ho drži slavno-znana „Accademia della Crusca" (Via della Dogaoa, 1), katera je povzdiguila italijanski književni jezik na stopinjo sedanje popolnosti njegove. Dante, Gililei, Michelangelo, Macchiavelli, Buc-caccio, Guicciardini, Benvenuto Cellini, Brunellesco, Savonarola itd.; kak lep venec genijalnih mož in predstavljalcev raznih straoij človeškega razuma srečujemo tu v Florenci! Pač so Italijani lahko po-niisiii na ta imena in vsakdo mora priznati, da so Florence zibelka sedanje kulture italijanske, kakor tudi književnega jezika italijanskega, če se Rim imenuje „dejansko", a Milan „pravo" središče Italije, vender ne more Florenci nihče odrekati predutva, da je še sedaj „umetuiška" prestolnica italijanska I I olain u(i\m 38 ovnolail oq tomA (ritmih •onSi' prioiij Priloga ^Slovenskemu Naroda" St 175, dgj 2. avgggtg 1803. Krapina-Toplice: Družbica Krapinskih topličarjev Slovencev, Čehov in Hrvatov iskreno pozdravlja Čislane zborovalce ter navdušeno kliče „slavo* šolski družbi, vrlemu odboru in radodarnim podpornikom — naj družba, nad ponos, upanje, jedino zavetje slovenske sloge raste tudi nadalje. —- Podboj, Rukavina, Kramar, Kuralt, Novak, Stanič, M a t k o vi č, ....(?). Litija: Bog živi in jači slovensko družbo sv. Cirila in Metoda 1 — Kristina in Minka Demšar, Marija Zore, Karol Matajec, Josipi na Bar tel, Julija in Matija Krajec, Potrebi n. Litija: Dal Bog, da bi čuval duh naših apostolov našo sveto stvar! — Nežika Len če k, Mihvoja Vončina, Rozalija Črne, Ida Burger, Josipina Scbott. Litija: Ljubezen do nesrečnega naroda združila Vas je danes, da čuvate najdražje mu Bvetiuje. Bogi — Helena Bevk. Litija: V čisti ljubezni do predrazega naroda čuvajmo brižno probujeuo zavest narodue proBvete. SkupšČinarji, branite neo'nahljivo idejo, katera je vodila dosedaj našu družbo. — Ivan Gregorčič. Litija: Srčen pozdrav Vam. Delujte neumorno v duhu naših blagovestuikov! — Josipina Kobler, Jenko. Litija: Srce polno ljubezni do dragega naroda bodi nam voditelj, da nadaljujemo delo svetih blagovestnikov. — Za občino Ltija: Juže Damjan, župan. Ljubljana: Obžalujem, nemogoča mi udeležba, želim prevažni družbi krepki napredek. Natalija Truden, predseduica Tržaške ženske podružnice. Maribor: V proBpeh za domovino delujočim odposlancem gromoviti: „Živio". Družbi pa vele uspeh. Mila Repoc, Roza, Bela Šark, Cizelj, DobroŠček, Cosimna, Bab ovc. Maribor: Slava vrlemu vodstvu in odličnim zborovatcem! Živela slovenska odgoja slovenske mladine! — Mariborska čitalnica. Maribor: Slava vrlemu društvu, Živeli zbrani narodni aci! — Tamburaš k i zbor. OpČina: Živeli vrli branitelji naše dece! Slava! Kliče Vam — Opensko pevsko bralno društvo. Podklošter: Uradno doma zadržan, kličem skupščini gromoviti: „Slava!" Bog blagoslovi delovanje uzorne in prepotrebne družbe! — EinŠpieler, deželni poslanec. Pod r avl je: Bog ohrani nam prepomembno in prepotrebne diužbo sv. Cirila in Metoda. B»g obrani nam njeno sedanje uzorno vodstvo! Živih skupščnarji! — G a bron, župoik. Ptuj: V Hajdini zbrani duhovniki kličejo iz dna Brca: B g čuvaj in blagoslavljaj družbo! Ribnica: Duh, ki iskri srca Vaša — vse rojake naj vzbudi; — ondaj bo vsa deca naša —, ki Slovenska jo rodi. — Ribniški tamburaši. Ribnica: Živdi zastopniki pravega, čistega .domoljubja, ki je glavni pogoj, da se narod ohrani in okrepit — Ribniška podružnica. Slovenska Bistrica: Dični naši dtužbi, kakeršna je pod sedanjim vodstvom, kliče trikratni „Slava1" — Slovenj ebistriška podružnica. SodrŠica: Prvi naši družbi in vrlim skup ščinarjem trikratni: „Slava 1" — Fajdiga, K rže, Vrbič. Štor je: Le v središču utrjen slovenski narod ob meji pokaže svojo moč. Slava zato slavni „družbi sv. Cirila in Metoda", ki utaborivša se danes pod starodavnem taborjem Sežanskim utrjuje meje ob jadranskem morju. — V imenu prebivalstva: Josip Skrl, duhovnik; Franc Dolgau župau; Jakob De lak, podžupan. Tolmin: Tujec preži od vseh stranij na našo nedolžno mladino, da jo potujči ti i s tem oropa tudi vere naše. To je uasilstvo, to je krivica. Vse gamogočnemu ni to dopadlo, zato je poklical drušivo sv. Cirila iu Metoda, da se postavi krepko v obrambo. Bog živi in ohrani tedaj prekoristno družbo in njeni požrtvovalni odbor! — Tolminske družbenice in r o d o 1 j u b k i n je. Tolmin: Na meji potujčevunjr. kliče prepo trebni družbi trikratni: Živio! — Podmelska čitalnica. Tolmin: Tolminsko učitelj-ko društvo kliče slavni „družbi sv. Cirila in Metoda", neumorno delujoči za ohranitev naše mladine, vere in narodnosti naših pradedov, krepki: Živela! Slava! — Odbor. Tolmin: Iz »Tolminskih planiu" pošilja želje za zopetno izvolitev požrtvovalnih Izstopi VŠih odbornikov: Živeli, Slava Vami — Politično društvo ^Zavednost" v Podmelcu. Trst: Le vztrajno in pogumno naprej! Bog živil — Lovro Oras, Skedenj. Trst: Bug ohrani pr^potrebuo družbo, kat< ri želimo danes najboljšega uspeha. — Društvo „Velesila*1, Skedenj Trst: Obžalujoč nemogočnoBt udeležbe želiva najvažnejšemu slovenskemu društvu krepki napredek, da se obrani mladina proti močnemu navalu mnogobrojnih in strastnih napadnikov. — Aute in dr. M.ha Truden. Velike Lašičt: Živeli vrli zborovale, pri jatelii mladine 1 Vi val Uoreat creecat „družba svetega Cirila in Metoda!" — Zbrano slovensko učiteljstvo kočevskega okraja na konferenci v Velikih Lašičah. Vižmarje: Slava zborovalcem prekoristne družbe! — Ženska podružnica Št Vid nad Ljubljano. Zalog: Zbranim narodnim bojevnikom gromoviti: .Živeli!" — Ignacij Mercina. Zagorje-Toplice: Vodstvu, vrlim zastopnicam in zastopnikom prepotrebne in prekoristne družbe kličemo v duhu: hrabro iu neustrašno naprej branit slovensko docol Živio! — Zagorske Slovenke in Slovenci. Žalec: V duhu z Vami; mili Bog blagoslovi Vaše sklepe in ohrabri nas k uspešnemu delovanju! — Terezina in Eruest Sirca, Milka in Ivan M a n k o Č. Domače stvari. — (Goethejev jezik v uradnem listu in uradu.) Danes sta nam na razpolago dve nežni cvetki oficijozne oziroma uradne nemščine Ljubljanske, za kateri nas bo izvestno zavidal celo sloveči Wippchen. Evo! — Naš uradni list, ki ima menda v prvi vrsti nalogo učiti trdovratno Kranjce nemščine, zapisal je v ponedeljek v poročilu o distančni ježi bosanski sledeči klasični stavek: „Reiter und Pferd, ein Kreuzungsprodukt mit einem aerarisehen Hengste, Eigenthum des Mustaj Džabid aus Jajce, vvaren sehr gutconditioniert." Opozarjamo naravoslovce in zdravnike na ta fenomenalni „Kreuzungsprodukt"! Le škoda, da je Barnum že umrl; Mustaj Džabić napravil bi bil izvestno dobro kupčijo. — Neka n e-avtonomna politična oblast pa je razposlala uradno sporočilo s sledečim doslovnim uvodom: „Um die gegen die in dem Podhagsky*schen Moorent-sumpfungsprojekto beantragte Beseitigung des Kanal systemes u. Einfiihrung der pneumatisehen Kntleerung von 19 Hausbesitzern Laibachs eingebrachten Ein-wendungen einer sachlichen Beurtheilung unterziehen zu konnen, vverden etc......" Ubogi hišni gospodarji! — Potem naj pa še kdo reče, da nemščina pri nas za jasnost javnega uradovanja ni neobhodno potrebna. — (Varujmo se narodnega bičan-t i zrna.) Iz Metlike se nam poroča, da so tam prav slovesno sprejeli gosp. deželnega predsednika barona Heiua. Predstavili so se mu poleg cesarskih uradov tudi mestni zastop, g. prost, o-dti bnik komende iu ognjegasno društro, a vsi nagovori vršili so se izključno «v nemškem jeziku (Vinu to, čemu to preziranje narodnega ponosa? Kdor zani čuje se sum . . ! Zanimivo bi bilo slišati, je-li bilo tako k|e dtugače po š;rni Dolenjski? — (Imenovanje.) Gospod Franc Pavlin, c kr. iužeuir ua Primorskem, rodom iz Podbrezj;», Imenovan je luienirjetn pri stavbi nem uradu dež vlade kranjske. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metodah Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: g. Alojzij Rutar v Borovnici 4 krono (po g. Fr. Paplerju). — Ii Kamnika (po g. Jos Močniku): g. Fran Strel 2 kroui, g. Fran Ha je k 1 krono. — V Ljubljani: g. Marija P lesko in gdčna. Cirila Pleško, vsaka 1 krono; g. Anton Vilfan, gostilničar „pri Alešu" 1 krono Skupaj 1 O kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni daro« valci iu darovaike iu u|ih uasledu.ki 1 — (Za .Narodni dom") v Ljubljani poslala sta diines uredništvu našega lista: G Marija Pleško v Ljubljani 1 krono, gosp. Aut iu Vilfan, gostilničar ,pri Alešu" 1 krouo. Živila! — (Zahvala.) 346^-' „j»rvihu kron je si. uredništvo „Slov. Naroda" danes blagoizvolilo oddati unši družb'. Im novune Urone so se na^ua-čeuemu časniku od 13. do 31. julija (incl ) izročale in znauiovale v Številkah 158 do 173. Skupaj z zadiru- izkazauimi 3039 k. je torej izročilo uredništvu „S!ov. Naroda" 3385 kron 62 vin., nabranih od 17. maja do 81, julija (incl.). — S presrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta ob mi mu vročeni časniški kioniu dar. Vodstvo diužbe sv. Ciiila in Metoda. — (S o k o 1 b k i „j o u v • i i x e") bode kakor smo že naznanili jutri zvečer na vrtu restavracije ,pri Lloydu" na sv. Petra cesti. Sodeloval bode iz prijaznosti oddelek pevskega društva „Ljubljana" iu pa društveni tamburaški zbor, ki bode s vir al mej drugim nekatere nove skladbe: „Podoknico" iz opere „Teharski plemiči", »Danes tukaj, jutri tam", raazurka, „Tam za goro" pesem Ijmvčjva itd. Razdelila se bodo tudi darila, prisiljena najboljim telovadcem pri vscsokoh'ki slavnosti. Brez dvoma bode torej prav zanimiv in vesel večer. Začetek ob 8 uri zvečer. Razgovarjalo se bode morda tudi o kaki važni diuštveni zadevi in je želeti, da se člani prav obilo udeleže tega večera. — (P e v sk a sta vnos t v Mariboru.) Iz posebne prijaznosti je na odborovo prošnjo prevzel vodstvo pevskega zbora v Mariboru gosp. prof. Fran Gerbie iz Ljubljane. Kot strokovnjak in izborna moč na glasbenem polju nam je porok, da se bodo pod njegovim vodstvom pele pesmi dovršeno krasno. Opozarjamo toraj še jedenkrat vse pevce, da se še ta kruti k čas posamezno marljivo vežbajo, da bode po takem Hkupna vaja v Mariboru brez vsake težave in ovire. Nadalje opozarjamo Ljubljnnske pevce, kateri niso v krogu „Slavca" pa se uameravajo udeležiti slavnosti, na Bkupno vajo, katero bodo imeli pevci „Slavea" v petek dne 4. avgusta ob 8 uri zvečer v telovadnici II. mestne deške ljudske - I na Cnjzovej cesti v Liubljaui. Vse pevske zbore in goup. poverjenike, kakor tudi posameznike, kojim smo poslali koncertne pesmi, opozarjamo, da pni. bo poslane glaeke gotovo seboj, sicer bi jih primanjkovalo, ker ph odbor nima več na razpolago. Tisti posamezniki in pevski zbori, kateri se koncerta udeležiti ne nameravajo, pa se prosijo, da dopoaijejo najpozneje do 4 avgusta pesmi čitalnici v Mtaribor, da j.h zamoremb rabiti tamkaj Nadalje se opozarjajo pevci, da nastojujo z društvenimi znamenji (lirami), naj jih toraj ne puste doma. Odbor jih ima za razdelitev samo še majhno SteVilce. — Odbor. — (PoHebni vlak v Maribor) povodom pevske slavnosti v Mariboru, pelje po znižani ceni v nedeljo duš G. avgusta. O d h o d in cene za vožnjo tja in nazaj so za posamične postaje nastopne: Ljubljana: odhod ob lli zjutraj; (cene: I. razred gld. 8*40, II. razrod gld. G-30, III. razr. gld. 4*20); Zalog ob 4.57 zjutr. (gld. 7-80, 5-1)0, 3*90) ; Laze: ob 5.07 zjutr. (gld. 7.80, 5 90, 390); Kresnice: ob 5.20 zjutr. (gld. 6*40, 5-00, 370); Litija: ob 5.31 zjutr., (gld. G'80, 510, 3-10): Sava: ob 5.42 zjutr., (gld. G-40, 480, 320); Zagorje: ob 5.56 zjutr., (gld. G-—, 4'50, 3'—); Trbovlje: ob 0.04 zjutr., (gld. 580, 4.10, 2-90); Hrastnik: ob 0.12 zjutr., (gld. 580, 440, 2*90) J Zidanmost:ob 6.20 zjutr., (gld. f>-40, 4*10, 2-70); Rim. Toplice: ob 0.11 zjutr., (gld. 4*80, 3G0. 2.40); Laški trg: ob 6.52 zjutr., (gld. 140, 3-30, 220) ; C e I j e : ob 7.12 zjutr, (gld. 41—, 3-— 2.—); Štore: ob 7.20 zjutr., (gld. 3 80, 2 90, 1*90); Šentjur: ob 7.30 zjutr., (gld. 3G0, 270, 1*80); Gro-belno: ob 7*87 zjutraj, (gld. 3G0, 270, 1 80); Ponikva: ob 7,14 zjutr., (gld. 280, 2" 10, 140); Toličane: ob 8.11 dopld., (gld. 2"20, 1*70, P10); Slov. Bistrica: ob 8.24 dopld., (gld. 1*80, 140, —•'.•0); Pragarsko: ob 8.50 dopld., (gld. 1-20, — 90, — 60); Račje: ob 9.01 dopld., (gld, —.90, —•70, — 45); Kočje: ob 9.10 dopld. (gld. —'50, — tO, —-25); Maribor dohod ob 9.20. O slavnosti v Mariboru izdaval se bo posebni program. Gornje cene veljajo za vsako nad 4 leta staro osebo. Od več nego ročne prtljage plača se posebej. Posebni vlak iz Maribora odhajal bode v noči od G. do 7. avgusta ob 1. uri, ter prišel v Ljubljano ob 5*49 zjutraj ter na vseh vmes ležečih postajah postajal. Sicer pa je dovoljena nazajvožnja v 14 dneh z dvakratnim izstopom proti naznanilu, z vsakim osebnim vlakom razven brzovlaka. Vozni listki, kateri se dobivajo pri g. Jos. Pavlinu v Ljubljani, naj se prej ko prej ali vsaj dva dni pred odhodom oskrbe, da so omogočijo potrebne priprave. — (Iz delavskih krogov) Be nam poroči.. Evo, kako poslujejo bolniške blagajuo zadrug delavskih pomočnikov v Ljubljani. Neki čevljarski pomočnik tukaj je do 1. marci j a 1893. pri Ljubljanski okr. boln. blagajni redno svojo bolniško podporo prejemal. Ko se jo pa z dnem 1. marcijem t. I delovanje bolniške blagajne zadruge Čevljarskih pomočnikov pričelo in bi bil moral bolni od l, marciju 1893. naprej pri poslednji blagajni bolniško podporo dobivati, se mu |e le-ta tumkaj poji u pomikal se bo sprevod ■ e zastavami in z godbo ua čelu v mesto, kjer bo pozdravljal došlece pred mestno hišo župan g. Karo I Savni k. Slavnostni govor govoril bo g. dr. Ivan Tavčar. Mej slavnostnim banketom, pri konceitu in k plesu svirala bo vojaška, pri vsakokratnem javnem nastopu pa domžalska godb h. Da se bo sosebiio Ljubljančanom mogoče udeležiti vseh točk veselice, vozil bo poseben vlak v Ljubljano krog jednajste ure po noči. Gorenjci imajo itak priprav- n vlak ob 12\i- uri. Sploh so pa trudi čitalnični odbor, da proslavi kolikor možno sijajno tridesetletnico svo jega društva in mi le želimo vrlim Kranjčanom, da bi njihov trud ne bil zaman. Posetimo mnogobrojno dne 13. t. m prijazno mesto! S tem ne počastimo le tamošnje „Narodne čitalnice" in vedno uarodnega Kranja, z mnogobrojnim obiskom izkažemo tudi čast velikanu uačemu, nesmrtnemu Prezirnu, za kojega spomenik je namenjen čisti dohodek te slavnosti. — (Javna tombola v Krauji.) Iz Kranja se nam poroča, da se je javua tombola gasilnega društva, določena na dan 6. avgusta t. I , preložila na poznejši čaB. — (Narodna Čitalnica v Vipavi) priredila bode, kakor se nam od tam poroča, dne 15. avgusta veselico v proslavo plemenitega dobrotnika našega naroda in častnega člana Vipavske čitalnice g. J. Goru pa, ki je oživil tako potrebno dijaško podporno društvo „lludo go j". Ves čisti dohodek veselice odda se omenjenemu društvu- Vabila za eno se razpošiljati v kratkem. Vspored bode jako razuovrsten in mikaven. V igri „Županova Micika" sodelovala bodeta dobro znana Tržaška rodoljuba gg. Grebene (Borovščakov) iu A. Janša. Tamburaše vadi neumorno in požrtvovalno c. kr. profesor godbe g. Dekleva. Gdčna. A. Perko očarala bode gotovo s svojim krasnim glasom poslušalce in ker je izurjena igralka na glasoviru, bodeta brez dvoma gosp. prof. Dekleva (gosli) in ona razveselila občinstvo tudi s kako skujino točko. Pri veselici in pri plesu svirala bode dobro znana veteranska godba iz Prvačine. Tržaški slov. biciklisti so že obljubili, da 8e udeleže veselice, nadejati se je, da jeduako store tudi Ljubljanski biciklisti. Vipavska čitalnica je prva, ki napravi veselico v omenjeni blagi namen, kar je vse hvalo vredno in kar beležimo s posebnim zadoščenjem. Naj bi našla mnogo poBnemovalk! Posebno pa se nadejamo, da bodo osobito abiturijentje in visoko-šolci storili vbc, kar je v njih močeh, da se sijajno izvrši veselica, ki je v prvi vrsti namenjena njim v korist. — (Nesreča.) Iz Jesenic se nam jiiše: V ponedeljek dopoludne pripetila se ju v tukajšnji tovarni velika uesreča, katera je zahtevala človeško življenje. Os pri kolesu poleg turbine bila je menda preslaba ter se je prelomila, kolo pa se je z nečuveno močjo razletelo, ubilo 27!etuega delavca Karola Klančuika iz Save ter prebilo streho. DL*!o pri valjačih jednega oddelka bode morda za delj ko jeden mesec ustavljeno. — (Materna ljubezen.) Piijatelj z de žele nam poroča o ginljivem dokazu, kako daleč sega tudi pri živalih materna ljubezen. Imel je na neki njivi opaženo prepeličino gue/do, v k a tereni so bili jedva izvaljeni mladiči. Te dni padala je v dotičnem kraju huda toča in ko se je zopet zjasnilo, poda se dotičnik na polje gledat, je li so se obvarovale živalice. A kaj vidi! Na gnezdu sedela je starka-prepelica vsa raz m sarjena in mrtva, pod njo pa so čepeli mladiči popolnoma nepoškodovani. Mati jo torej s svojim životom in ž vije njem krila svoje mladiče, skoravno bi se bila sama prav lahko rešila pod bližnji kozolec. — (Povodenj na Dolenjskem.) Vsled obilega dežju zadnjih dnij narasle so vode po Dolenjskem in naredile mnogo škode pri brvih in mostovih. Tuli dela pri zgradbi železnice so nekoliko ovirana vsled dežovja. — (Konjaka dirka v Št. Jerneji) bode letos dne 11. septembra. Več poročamo ob svojem ćanu. — (Kmetijsko predavanje) bode v Novem Me.it u v nedeljo dne G. t. m. ob 9. uri dopoludne v tamošnji kmetijski čitalnici in sicer pouk, kako je napravljati prošnje gospodarjem, ki želijo dob>ti za nove nasade ameriških vinogradov brez obrestna posojila. Glede na važuoBt predmeta se je nadejati prav obile udeležb". — (Bolnica usmiljenih bratov v Kan diji pri Novem Muh tu) se bode odprla v krat kom. Ker bi bih stroški za piezidanje gradu preveliki in bi poslopje bilo premajhno, zgradilo se bode na vrtu novo poslopje, ki bode gotovo v treh letih iu bude imelo prostora za 80 postelj Mej tem časom bode pa v gradu začasnu bolnic« z 22 posteljami. — (Novo zaznamenovaua peš-pot iz Novega Mesta v Toplice) voJi od stare okrajne cette nad Srebrnčami pri stari opekarni skozi Prapreče skoro vedno po lepi bosti do Toplic, kjer neha nad živinskim semnjiščem. Zaznamovaua je z rudečuni znamkami Dober pešec pride v pol drugi uri iz Novega Mesta v Toplice. Glavno zaslugo za otvorjenje te nove puti imu g. A. Kula-vic, zdravnik v Toplicah. — (Nova kmetijska podružnic a) se je ustanovila v Čatežu pri Ziplazu iu šteje že nad 40 članov — (Častnim članom) izvolila je občina Framska pri Mariboru nekdanjega svojega dolgoletnega župnika g 17 Ritha ob priliki, ko je dne 27. julija t. I. obhajal kot župnik pri Sv. Lovrenci na Dr. polji zlato nnšo ter mu ta dan po deputaciji izročila čuBtno diplomo. — (Distančua vožuja iz Zagreba v Ljubljano.) Hrvatsko-slovenska kolesarska zaveza priredi dne 8. septembra distaučno vožnjo iz Zagreba preko Celja v Ljubljano. Daljava znaša nad 200 kilometrov. Podrobnosti te zanimive vožnje prijavimo ob svojem Basa. — (Tamburaški zbor, hrvatskih dijakov) pod vodstvom g. Marka Dugana, pravnika iz Zagreba, potoval bode v počitnicah pa Hrvatskem, ter priredil v raznih mestih koncerte, katerih čisti dohodek je namenjen zakladi za medicinsko fakulteto v Zagrebu. Mogoče, da se potoma oglate tudi v kakem slovenskem mestu, kjer jih bode naše občinstvo gotovo tudi dobro vzprejelo. — (Štrajk Zagrebških zidarjev) ni jiostal splošen, ker stavbin-iki mojstri ne marajo dovoliti tirjatev zidarjev in hote štrajkujoče zidarje namestiti z delavci iz druzih bližmih ment. Obrtuo oblastvo zahtevalo je od stavbinskih mojstrov natančen zapisnik štrajkujočib zidarjev in di ugih stavbinskih delavcev, Če bode treba proti njim postopati akonitim potom. Jeden glavnih vodij Atrajka, zidar Jož. S a far obsojen je bil na mesec In i zapora in 100 gold. globe. Večina zidarji v vrnila se je k delu. r T Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda! Razne vesti. * (Crnogorski knez Nikola) imenovan je povodom slavnosti štiristoletn ce Obodske tiskarne častnim doktorjem vseučilišč v Peterburgu, Kazanu, L)xfordu in Parizu * (Vrtnarski shod na Dunaj i.) Na shodu avstrijskih vrtnurjev se ie sklenilo, naj se izroei trgovinskomu ministerstvu peticiju, da se vrtnarstvo uvrsti mej tiste obrti, za katere je poti ebno spričevalo o usposobljenosti. * (Kolera v Neapolji. Minuli mesec bilo je več slučajev kolere v Neajoljt. Posebno zbeganu |a bila aristokracija, ko je umrl za kolero grof Caracciolo. Dud 26. m. m. je bilo že 20 slučajev, pozneje pa je bolezen zopet ponehala iu dozdaj ni bila posebno huda. * (Star vojak.) Kakor poroča angleški „ 1 ).i i \ (i r 11 j 111 i c" živi v B a b i n g h t o h e u star vojak, ki ju srrnžil Napoleona 1. na otoku St II leni, Mož se imenuje James Smitb, je star 102 leti in duševno še krepak. Telegrami »Slovenskemu Narodu*': Trst 2. avgusta. Včeraj bila jako viharna seja obČ. sveta. Nabergoj in dr. San c in sta se odločno protivila nasvetom glede nekaterih okoličanskih šol. Iredentovska svojat, zbrana na galeriji, razgrajala in tulila strahovito, a vzlic vsem protestom župan ni dal se-gnati demonstrantov. Predlogi bili vzprejeti z vsemi glasovi zoper glasove okoličanskih poslancev. Praga 2. avgusta. Mladočeški zaupni možjć posvetovali so se včeraj o prepiru mej Gregrom in Masarvkom, a niso ničesar sklenili. Berolin 2. avgusta. Tukajšnji listi pisarijo, da se bo rusko žito preko Ogersko uvažalo na Nemško in skušajo Avstro-Ogersko zaplesti v carinski boj z Rusijo. Pariz 2. avgusta. Ministerski svet ukrenil, da je takoj ustaviti blokado sijamskoga obrežja. London 2. avgusta. Gladstone objavil odprto pismo, v katerem opravičuje sklep, da ostanejo irski poslanci v državnem parlamentu. Cliicago 2. avgusta. Kongres, kateri ima rešiti vprašanje o srebru, se je sešel. Na-vzočnih je 800 delegatov. Predsednik je na-glašal, da bi raz v olja v ljenje Sher man-akta, ako se primerno nc nadomesti, prouzročilo popolno odpravo srebrnega denarja kot vrednostno merilo. Buenos-Ayrea 2. avgusta. Mej senatom in poslansko zbornico so zaradi sredstev in načina, kako udušiti upor, nastale resne diference. Poslanska zbornica se kaže vladi sovražno. Buenos-Ayres 2. avgusta. Revolucija se vse bolj razširja. Insurgenti imajo večino mest v oblasti. Zalivala. Pri slavnosti zlate sv. mašo tukajšnjega župnika č. g. FrančiSka Rath-a dne 27. julija 1893 tukaj zbrani gostje zložili so za domačo dolarsko knjižnico 12 gld., za kateri znesek se podp-sani vs^m p. n. darovatelj eni naj-topleju zahvaljuje. Nol«ko vodstvo Sv. Lovrenc na Dr. polji dn6 1. avgusta 1893. Fr. Šorn, nad uči tel j. Tujci: 1. avgusta. Pri MaIIČI: Deutsch, Dr. Furlan, Broaeh. Thoma, Li!\vy, Karpeles. FrotnuctiHr i Dunaju. — Guzel, Leva, Kohn li Trsta. — VVittreich iz Gradca. — Dr. Šulc iz Prag»i — Kaplja iz L rije. — Lenko iz Celja. — Thorner it Mona-kovuga. — Gangl iz Vij>ave. — Wille iz Celovca — Novak iz Gorice. Pri Slonu i Epstein, Pollak, VVeissbrod, KaZ, Gorup z Dunaja. — Dr. Chodoronskv iz Prag*. — Sterk iz Beke. — Grevatin iz Trsta. — Saiidri iz Kamnika. — H. uda, Piri, Htifnagel u Kočevja. — Verw»wćifi iz Gradca. — llm.ik iz Celovca. Meteorologično poročilo. I Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > se *—< 7. zjutraj 2. popoi. 9.zvečer 733 5 mm. 7343 mm. 735*8 nji. 13 8° C 18-2° C 14 0° C si. zah. 81. jvz. bi. vzh. dež. obl. jasno 160 mm dežja. Srednja temperatura 15-8°, za 4T>° pod normalom. dne 2 avgusta t. I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9725 — gld. 97*20 Srebrna renta....., 96'90 — Zlata rtmta...... w 11880 — 4°/0 kronska renta ... „ 96*55 — Akcije narodne banke . . n 980-— — Kreditne akcije .... „ 337-90 — 9(5 'It 11880 9680 977 — 837 25 125*05 987'/, 688 61T0 Lordon .......„ 124*60 — Napol......... 9*86— C. k r. cekini..... „ 5*87 — Nem&ke marke .... „ BI*— — Italijanske lire.....„ 45*42'/, — ~n —*— Papirnati rubelj .... „ 1*29'/, — „ —*— Dne 1. avgusta t. I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 147 gld. 60 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 1O0 gld. . . 192 , 25 , Ogerska zlata renta 4°/0.......115 , 60 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 „ 50 „ Zemlj. obe. avetr. 4V»°/o zlatd zast. listi. , 122 „ — „ Kreditne srečke po 100 gld......197 , —- „ Rudollbve srečke po 10 gld......23 „ 30 „ Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . - 150 „ 25 „ Tramwayaiu5t. velj. 170 gld. a. v..... 264 „ — „ Pekarija v glavnem mestu Ljubljani odda se takoj pod zelo ugodnimi pogoji tt najem.. Več ae izve pri upravniltvu .Slov. Naroda*. (191-1) Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater im Htiirem Ir^ii št. 1 priporoča ne za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbinska dela v mesto in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrste p rt* v/.umije ter z vso natančnostjo in porofitvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zahtovsnje zastonj. (67) F. BILINA & KASCHI Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseb vrst rokovlo, tuku od usnja (lasten i'idclfk), knkor tudi od družeča blaga. Kirurgične obveze (le lasten izde lek), jamčeiio najboljše vrste, z raznimi kinirgičniuii pripravami. Velika izhera kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Vse po naj-milili cenah. BarafcaL Bbearl S Ljubljana, Frančiškanske ulice 4- 4 m Slikarja napisov, * ctavbinsk.t. in pohišt7ena pleskarja. J Tovarna za oljnate barve, lak % in pokost. (I46j S $ Glavni zastop Bitrtltoli-Jevegn ori- j 9* K'onln«-^:t korl»4»Iine)». Maščoba '-i,a konjska kopita in nanje. "jj J". Leveč ((J4) trgovina z deželnimi pridelki v LJubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstne rastline, Bemena, korenine^, rože za zdravila, kakor Arnikove rože, Šentjanževe koreninice, bele kresnice, čeJiuinova zrnja, smrezovo hcujiv tršljikovo lubje, ržene rožič k e in druge poljske pridelke. Seno eh kimin in govejo živino v vetjih muožinab. Trgovina raki. Blago kupuje po najvišjih cenah. Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (ti,;) lastnega i/.delka za dame, gospode in otroke je vedno na izberu. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in /.aznuuienujejo. l'n zunanjih naročilih blagovoli naj bo vzorec vpoalati. mni«yiMiiimimniii» FRAN S. BARAGA ■*# slikar «*- f406>1 na Emonski cesti št. 10 priporoča se p. n. občinstvu in visoko-*5 častiti duhovščini za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje ■gj hiš sgrafito, za firme in dekoracije po najnovejših uzorcih m po najnižjih cenah. IVAN VIDER umetni in kupčljskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča se častitemu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih vencev in šopkov in vseh v njegovo stroko upadajočih del. Na prodaj ima vedno mnogovrstne cvetlice in ovetliene grmiče po najnižjih cenah. 1 (200) ♦ I ♦ I : i ♦ I Josip Rcich ■ £ Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno • kemično spiralnico 1 v kateri se razparane in nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. J Pregrinjala vnprejind se za pranje in cretn v pobarvanje. V barvariji vspre-jcin.i se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva s'j v najnovejših modah. (1471 I—i I I — I HI !■! !■! S SPRAJCAR IVAN S stavbeni in umetni ključar • Kolodvorske ulice št. 22 m priporoča svoje (155) • valčasta zapirala za okna in vrata Z (Rollbalken) 9 laftnJ izdelek, prava jeklena plebovina, 9 s tihim zaporom iti trajnostjo. Popra- • vila v tej stroki bo vspre jemlje jo ter 2 izvršujejo natančno in po nizki ceni. It:; J. J.NAGLAS »J $ tovarna pohištva ^ % V LJubljani, Turjaški trg it. 7 in g % Gospodske ulloe (Knožji dvoreo). op Zaloga jednostavnoga in najfinejega le- j j3 senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, Jr % strugarakega iu pozlatarskega blaga, po-* bistvene robe, zaves, odej, preprog, za->3 Btiral na valjeih, polknov (žahmj). Otro- I? % ški vozički, železna in vrtna oprava, ne- »X oV pregonu; blagajnice. (69) % r «n8tel=I=X=T=»=f=I=t^:j^t L ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41 Fili jala: Slonove ulice št. 10—-12. HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (164) Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče Priznano izvrstne jedi in pijače i it skupno ohedovanje. F. FeiiinC, restavrater. Evgenij Betetto tovarna za meti je v LJubljari, Flerljaneke ulica št. 3 priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metelj ^ma od najfinejših do Dajoenejlill po najnižjih cenah. Ceniki ho na razpolaganje zastonj iu lr.uii.ip. (16'') J. MULLER (163) fotograflčno - artistični zavod v 1'riiiirinliiinsiiili nlUuli hI. H priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-i.čuo stroko ■ padajoče dela, kakor: p >r-trete, krajepise, Interleurs, reprodukcije, Vsakovrstne podobi«, pisave, načrte Itd. Momentu« fotografije za otroke, po-vek sanja vsake vrste po najnovejših v! akiišujab. Vsprrjt-inlja vaa v fot.o^rafifiiio ;č Htroko spadajoča dpls po najnižji »'eni. (Viktor ICimtli (160) I . j 111»1 j. i ii; i, >Ijn-ijiii t ro- 1 J j priporoča veliko eslogo oprem za kro- s I jače in čevljarje, "bsloprtenega blaga m T podvlek, bombaža in ovčje volne, prejo za vezenje, pletenje, šivanje iu kavlji- L \ čanje, tkanega iu nogoviiarakega blaga, )-" predpasnikov, životkov in rokovic, po- Vj zamentirskega iti drobnega blaga, tra- !| kov, čipk m petijanj, čipkastih zaves in [I preprog, umeteljuih cvetk in njih delov, g ™™ —^---r^ot^---asaja—jjrr^i^r „Pri Slonu" I. vrsto v sredi mesta in v bližini c. kr. poštnega in brzojavnega urada. Bobe od 70 kr. naprej. Restavracija in kavarna sta v 11 i A i Železna in parna kopeli ® urejena po FratiOOVth kopslih po c. kr. § vladnotu m\ etniku g. prof, dr. pl. \'n!eiili. A G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovino-livnioa. lgiloluio kot jioiolniohi: vse vrste strojev za lesoreznioe in žage. (144) Trovznino celo napravo in «»krl j m kol Iv po 1111 j 1 >» > lj m i ncHtavi, slučajno I u ■ In it <- in vtiditn l4«li'«.n n^HHHBpHBHr kA£Bil HL-.- Eclicr stavbeni klepar, kom:, vodovodni instalateur l,jiit»i|uu.i (142) DimuJNkit «■«•>.{it m(. 7 iu 11 priporoča ivoju bog-to zalogo kleparskega dela. Isdslojd vsa v njegov obrt spud •joea dvla v lue.atu m na deželi. IzvrAi-vat»-lj lesenih, cementnih m klejnlh streh. Zaloga >u . > nega Inka, nsoi-ga oenentS In kleja. Na pravitidj strelovodov po novi sistemi i Uran & Večaj > ^ Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 r ^ priporočata p. n. čast. občinstvu tvojo ^ ^ Vel ko zalogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ kakor tudi štedilnikov 4 m, ^ b i u u i i n i k o v k. u in \si-h v to Htroko BpadajOoU] dtd po ^ "n nizkih cenah, (14ih P Ćast mi iev nssaanjatt, as len prevzela po ainrti mojeg* moža Frana Toni Ko>'3iy-.K<> ol>rt katero bodem tiad.i Ijevula. ter se priporočam ?a VHa v to stroko npad ijoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podko\e. Dobro delo in točna postrežba. Z velespoitovunjem (ib-i) Ivanka Toni v Kravji i zraven spadajoče predmete, kakor -.«ti»ij«>, meće, klolmlce ah spioikIo. zlate obrke itd. Clilln«' »prave izdelujejo se po najnovejši f«Qoui. Angleško, francosko iu tuzemsko robo imi na sklailišču. F. Casermaiiii 1 krnia. za civilno oprava in iinifurine. P Pozor gg. krojači! FELIKS URBANC v Ljubljani, pri železnem mostu ■ ima veliko sslogn vseh vrBt suknenepa blagn, Jagerntlorfskih, Brnskih tkanin in ^ lodna, kakor ludi ronogovrstuega manu-fakturnega blaga, hlacevlneiu vse k oblekam potrebne oprave. 1 (19i>) Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro bingo po nizki ceni imeti! PiYOY(iraa J. Auer-ja G-ledališke ulice. lEvrHluo i>lv«» i u >»l n«-;i* izdelkit. 1'rislim tliileilJHkH, hr \ al s'.nl ili »•rim iNtrNlcn vinu. Priznano »lolira |t-«lilM. Velik, zia<°eii vrt s steklenim .salonom iu kegljiščem. Točna in cena postrežb i. (404) 1 3". ^ii_vi.ex, pivonr. Ivan Soinuitz (prej Fr. Petlauer) urar c. kr. priv. južne železnice Ljubljana, sv. Potra cesta št. 18 priporoča svojti jveliko zal * Poprav« ste izvrMuf * tioiiiii. ogo ur. jo lil tro tu Vizitniee in iuverfe s firmo priporoča „Narodna Tiskarna". l T—.r-r-.r-j-r- : R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev, 15 prevzema vsakovrstne i z vožnje in do vožnje na c. kr. državni S in o. kr. priv. južni železnici j z zagotovilom točne in cene « izvršbe. («fi) 1 Kavarna in restavracija v Švicariji. Od 23. aprila naprej o vsakem čaBU mej d-'.evoin OfOS^kO J**<**- Najuda-neje podpisani se bode prizadeval, zadovoljiti Bvojim veiebenjenim p n. go-Htoiu v vsakem eziru. Z velespoštovanjem 1 C102) H. Eder, resiavrater. Oillikovttn »Ormlci lsuit.v Tmtu, Oorici. Zkgnbn 16B1, Fran Kaiser puikar V LJubljani 2 priporoča mnogovrstno zuIoko orožju 9 in ro/nili lovNklli potr«l»N«'ln — 2 kakor tudi fiiiNk lakMtMegM lz4i«>lku knjlgrotržnlca -v I-iJ-u-t) 1J a.n.1. Častitim gospodičinam učiteljicam katere so želele (715—2) pcjduka v izdelovanji umetnih cvetlic bo naznanja, da pridne ilruicl le*»J antelkoiu in tretji k.incem uien«cm hvkuhIh in da vsak tečaj traja 12 ur. Poljske ulice it. 14, I. nadstropje. Za slehernega, ki ima polti [I !doeeiitgovomilo! Ojstra, no strogo nevtralna mila jako so kvurita osebam z nežno ali z obeut ljivo poltjo ; laidira jo in gonobi jo isto v 11 t j k r>i i ■ie 1111' ;i su popolnoma. V takih slučajih se od zdravniško strani na*vetuie poraba Doo-ring-ovega mila s sovo, ker to mito ne aodržuje nikako kiseline, pač pa mnogo toličo in ker je nepopačeno čisto. Geunralno aaatopatTO : A. MOTSOt & Co., I iinaj, I., Lugeok Nr. 3. \'rednost Dooring-ovega mila ne tiči le v tem, da je fino parfutnovano, da jako dobro očišča, da ae ga jako malo potroši, nego poglavitno v tem, da ne odvzame tolščo polti, jo ne zd'da, jo ne dela hrapavo in razpokano, ne peče in ne raztt-guje, in da je, če ae vsak dan uporablja, naj boljšega upliva na lepoto človeške polti, po 80 kr. («02—1) Dobiva se povsod Za nežno ali občutno polt najboljše milo l Ljubljana Mestni trg št. 10. Ljubljana Mestni trg št. 10. Najboljše in najceneje kupuje hh železo, železnimi, okove, cement itd. Andrej Druškoviču v Ljubljani ■i» JMcstiiem trgu Nt. I O. Zalcg-a nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag*, ledenic (h4i—14) po najnižji ceni. A merika, Afrika, Avstralij 11 ii h 11 -iiv in vožnji roil, sr.uiuljiiviili, i>|ii*i, kaknr tutli |iriM|n>kti itnikrl:i^i.vitnjrtili lir/o in poituo |>»ruliro(liiili pru« >u dobr lustuiij }>ri centralami Imrouu r.tt ]>ri'kniiiorakl |irumut A W. Raydh & Co., 1 rue au Sucre, Antwerpen. (703) BBf- Tro"ba. *o ancvtcii-ilcc po^-odatl, 3ca.xza. =o ia.araa.or«.-vet potoTr*.ti. ~VBJ (ti) Štajerska deželna TempcljsUa Sty r ijslia sla* Vedno sveža, jedrcvita polnitev v novo zgraienem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca. Dobiva »e* Pri siHtimirstvu v Rogatcu in na Slatini; v Ljubljani v voduo sveti uspolnitvi v ,VBeh prodajalnicah mineralnih vAd, v špecerijskih prodajalnicah iu droguerijali, ki so na dobrom glasu, ter v lekarnah. (398—b) Vabilo. efbdčadttiiSfio BzttStvo o* in fti. pcSpc* oaton offufiti St. 17 (nazcSnifii in fcS-naftc cfianjcj vabi najuljwhuj*e »up/V -prijatelje, znance iit n/i/t ofii'tc//i k odhodni slavnosti katero bode priredilo v soboto dne 5. avgusta t, I. ob 8. uri zvečer ~§>i na ^itan/ovetn vttu. a7l.$ M »fcivnozti ćoćV »o/ni/ij vo/aSJia goSSa. I*ri neufjotlnftn vrtnimu me hod« »lavitamt jirrloilla. -4/^ Odbor. -irr^-.- --.-7=ni^ h :- (79-S) Izdajatelj in odgovoroi urednik: Jo lip Nolli. Lutnloa io tisk .Naroda« Ti.karne*. B:.C