Št 51.
V Gorici, v torek dne 27. maja 1913
rbhaja< dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. url :t j.iil d s.    Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane nff.tfk  |*fO^ V, leta    .   .   .   „  5'-lU    »      .   .    .   „ 2'50 Posamične številke stanejo ,   ..        .8 vin.   ,.
Va naroČila brez dopofilane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XLUl
Telefon št. 83.
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Slovenci v Gorici!
Preglejte volilne imenike za deželno-zbprske volitve! — Reklamirajte!
C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici razglaša:
V smislu § 27. dežclnozborskega volilnega reda za Goriško-Gradiščansko od 12. IX. 1907, št. 32 dež. zak. javlja se, da so imeniki voHlcev mestne občine Gorica in sicer toliko za splošni volilni razred kolikor za volilni razred mest, trgov in industrijalnih krajev razpoloženi na tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu (v pritličju na. desno) vsakemu v pogled za dobo 14 dni, t. j. od 26. maja do vštevšega 8. junija t. 1., vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoludne (ob nedeljah le od 9. do 12. ure dopoludne).
Morebitne reklamacije zoper Imenike vOliicev radi vpisa volilnih neupravičencev odnOsno radi izpustitve volilnih upravi' čencev naj vlagajo volllci dotične volilne skupine na tem c. kr. okr. glavarstvu (H. nadstropje, soba št.- 7) v gor! označeni dobi in sicer do poludne 8." junija 1.1.
Glede na ta oglas apelujemo na Slovence v Gorici, da se (prepričajo, Če so upisani v volrni imenik ali ne; zlasti velja to za splošni volilni razred.
Gorica voli v splošnem volilnem 'razredu s FurJamijo. Zato velja apel glede na upogled v volilne imenike in na reklamiranje tudi za vse ostale prizadete Slovence v tej skupini.
Gorica sptfda v splošnem volilnem razredu v vollilni otarag a), kateri je sestavljen iz mesta Gorica, iz krajne občine Ločni-k, iz političnega okraja tržiškega (iz-vzemši krasni občini Devin in Doberdob) in iz .političnega okraja gradiščanskega (izvzemši krajne oibčine Biljana, Medana in Kožbana) z glavnim voliščem v Gorici.
Pri zadnjih deželnozborskih volitvah leta 1909. je bil iv tej volilni skupini pri prvih  volitvah dosežen tak rezultat:
L a S ki k 1 e r i k a \ c i: Faidutti 7186, Bugatto 7152, Piccinini 7021. Laški liberalci: Bomhig 5533, Marchesint 5441, Pirrat 5447. Socialni 'desni okr a t je: Visinti« 1212, Povodnik 1198, Tonet 1216.
HROMEČ.
Češki spisal I. S. Machar.
Preložil Arnošt Brilej.
(Dalje.) Na levi strani je stanovala rodbina nekega uradnika. Bil je to starejši mož, ki sta mu vedno ob ipol osmih oblačili stara, životna gospa in služkinja »bodisi szimsko sukajo bodisi svršnik, natkar si je on posadil obnošen klobuk na plešasto glavo in odšel. Imeli so hčerko, dolgo, suho blondinko, ki je ljubila obleke s kričavimi, neharmo-uičntmi barvami in igrala giasovir — same sentimentalne netr*5ke skladbe. Leto za letom so imeli na stanovanju po dva dijaka, ki sta stanovala v "najlepši sobi na levi strani. Odhajala sta s knjigami ob tri četrt na osem. .
Včasih so prihajali k obema rodbinama obiski. Urban jih je opazoval in domneval, v kakšnem razmerju so pač napram gostiteljem. K mladi gospe je prihajala neka velika devojka, brineta majestetičnc postave — očividno prijateljica. Posedali sta pri oknu, pripovedovali in se smejali....
K urednikovim so prihajali očetje in matere obeh dijačkov, vodno .obloženi z
Slovenski kandidat je: B rajnik 701, Dugar 701, Faibčič 699. — Potrebna je bila ožja volitev, pri kateri so prodrli laški klerikalci.
Slovenski števni ikandidatje so dobili torej po 700 glasov. Bore malo! Š e e n k r a t t o 1 i k o ib i j i h m o r a l o b i t i. Ali treba upoštevati, da so bili ti kandklatje postavljeni od odbora združenih Slovencev šele zadnji trenotek. Na kratek apel se *je ¦doseglo 700 glasov. Več Slovencev v Gorici ipa je volilo ali laške liberalce ali laške klerikalce, v Krtninu in Dolenjah 'so glasovali za laške 'klerikalce.
Slovencem v splošni volilni skupini la>ško-4urlanski gre za to, 'da (pokažemo, cl a smo tu. I n id a m a s ni »n al o. Sodimo namreč, da postavimo združeni Slovenci v Gorici tudi letos svoje kandidate v tej skupini. To je potrebno zlasti za afirmacijo Slovenstva v Goriškem mestu. Da bo pa izid volitev častnejši za nas nego leta 1909., v to svrho treba sedaj nujno, da se vsak Slovenec v tej skupini prepriča, ali je upisan v volilni imenik aH ne. Tako v Gorici, Rrminu, LoČniku, Dolenjaih, Gradišču, sploh po vseh občinah, ki volijo v tej skupini. Slovenci, ipogiletje, če ste upisani in če niste, reklamirajte upis takoj! Na dan volitve ipa pojdite volit slovenske -kandidate!
V Gorici so izpostavljeni volilni imeniki — na glavarstva. Torej ne več na •magistratu. Vlada je odvzela volilne a-gemde slavnemu municipiju. Edino prav. Zato pa natj se na glavarstvu vsak Slovenec prepriča, ali je upisan v volilni imenik ali ne. In če ni, naj reklamira. Glavarstvo bo 'postopalo pošteno pri reklamacijah. Sedaj je torej Čas, da se upišejo v volilne imenike v Gorici ona Slovenci, katere je magistrat izpuščal, in sicer tako mnogoštevilno.
Zato kličemo: Slovenci v mestu! Prepričajte se, če ste upisani v volilne imenike, če niste, reklamirajte svoj upis, da boste imeli volilno pravico. Slovenci dosežemo na dan volitve v splošni skupini lahko prav lep uspeh in Lahe poženemo v ožjo volitev. Na delo! Rodoljubna dolžnost nas kliče!
darovi, tu in tam starejša dama, gospejina prijateljica, včasih'kak čestiiec gospodične, ki mu je pa naglo sledil drugi. Urban jih je pominil že precej...
Dan na dan je pioti deveti uri vzpr-hutala jahta golobov in letala v velikih spiralah po zraku. Ce je svetilo solnce, so se jim lesketale peruti in prša kot posre-brena. Urban jih je imel seštete, bilo jih je dvajset. Poznal je vsakega posameznega, opazil takoj, če je bil le jeden manj in katerega da ni. Proti deseti uri se je spirala njihovega poleta polagoma nižala in ožila, dokler niso konečno izginili.
Na strehi nasprotne niše je čvrčalo vsako jutro par vrabcev. Spomladi in poleti so bili še dovolj čisti in šo se veselo preganjali po slemenu, v .zimskih mesecih pa so posedali nepremično po dimnikih, umazani, počrneli, in njih enolično čvrča-nje je .zvenelo kot obupna melodija bede.
Enkrat na dan se je priplazil črez streho črn maček. Šel je in se pri tem ozi-l al s svojimi smaragdnimi očmi in previdno dvigal in polagal svoji šapi na strešno (.peko. Kadar je zagledal vrabce, se je u-stavil in jih opazoval napeto, vrabci so odleteli z vriščem in maček *e je zopet počasi odplazil skozi 'podstrešno okno.
Hromeč ije slcharni dan opazoval vršiček topola, ki je kipel tonad strehe pod
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr. na desno. '.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na lavo v Goriški Tiskarni/
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah,' če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
i srein slovansko wmw.
(Konec.)
Turčija je ibila slednjič omejena na Balkan. Toda tudi tu je padala njena moč od.dne do dne. Dejstvo, da se ni hotela odločiti za pošteno politiko do netunških narodov, jo je spravilo na rob propasti. Klanje armenskih kristjanov v 90-tih letih je samo posledica šouvanja osrednje vlade proti ostalim svojim udom, ki niso ne Turki ne mohamedanci.
Angleški kralj Edvard VII. je izrazil še kot prestolonaslednik ves svoj srd nad takim početjem in zagrozil, da se mora storiti taki državi konec. Sploh ni našlo preganjanje kristjanov v nobeni držav: toliko odmeva, kakor v Angliji. Njenih največjih dnžav.nlikov so šli nekateri sami na ilice mesta, da so igledali v razmere z lastnimi očmi. V katoliški Avstriji ni ibilo niti polovico tolikega živega zanimanja za balkanske kristjane kakor v odpadni-, '••ki Angliji.
Vse delovanje Bdvaida, odkar je nastopil vlado, je biilo naperjeno proti tej Turčiji. Sešel se je ibil v Revallu z .rusktm carjem, kjer sta sklenila zadnji dogovor o turški usodi.
Vse an^leško-ruske načrte 'je prekrižala preko noči in vsaj začasno mlado-turška zmaga. Padel je stari režim in novi je obetal svobodo in neodvisnost.
Nekaij tednov za tem je posegla v ta razvoj Avstrija' in z njenim sporazumom Bulgarija. Bulgarskemu carju je sledila aneksija Bosne in Hercegovine. Oba dogodka sta izzvala mnogo viharja po celem Iztoku. Črnagora, Srbija in Turčija so kakor na en glas postale bojaželjne.
In zopet se je pokazalo, kako je tangi-iana na teh vprašanjih cela Evropa. Govorilo se je o konferenci velesil. Toda do tega ni prišlo. .
Težkoče ieže na dlani Tak kongres bi 1. 1908 ne bil imel tnič več tako lahkih nalog, kakor jih je imel berolitfski pred
nebo. Robovi :ijegovih listov so se v soln-čni zarji lesketali kot srebro. Listje je trepetalo ves dan. Jeseni je polagoma rume-nelo in odletavalo na streho. Po vsaki viharni in veternt noči ga je bilo manj, dokler ni nekega jutra štrlelo golo vejevje v zrak. Prtšia je zima, topol je pokril sneg, ki je ob solnenem vzhodu (žarel v slepečih barvah. Včasih je sedlo na topol par kra-kaječih vran, sneg je v kosih padal z omaja nih vej. V zarji zimskih večerov je posedalo na vršičku par čvrčečih senie. Kmalu pa je prišla pomlad; v apnilu se je upogibal vrh pod šumnim.' vetrovi, nato so se prikazali na njem rujavi 'popki, ki so rastili in zeleneli, topol je oil zopet zelen — in taiko se je vrstilo to ietb za letom...
Pod prizidkom 'nasprotne hiše so si bile lasfavke zgradile gnezdo. Urban je domneval \isako ipc?,mlad, da že pozna niega prebivalce. Prileteli st,a dve lastav-¦\i, si uredili 'bivališče, imeli rodbino; najprej so molele iz gnezda gole glavice z odprtimi irumenimi kljunčki. Bili so gladni, stara dva sta jih .krmila neprestano. Glavice so čnnele, raistle in <ščebctale tako inib. Firišel je <Sas, ko so mladiči poskusili prvi polet, ti poleti iso se ponavljali, vendar je rodbina bivalla še vedno skupaj, naposled pa je nekoč izletela — in vrnila sta se le še stara dva. Spustila sta se v gnez-
tremi desetletji. Že 1908 so postali Jugoslovanski narodi važen faktor, jci posega lahko sam v razvoij — pred tridesetimi leti je pobral to, kan- so mu odločile velev-' lasti pri zeleroi mizi. Gotovo pa >je, da je že 1908 bil položaj iv Evropi tak, kakor iga že dolgo nismo imeli. Težko istal'Šče ima posebno avstro-ogrska monarhija: 1. 1878. je .bila močna vsaj v isvoji notranjosti, in če se tudi s svojimi nemškimi iliberaloi ni posebno dobro razumela, <je imela vsaj celo Ogrsko na «svoj,i strani. Ogrski ma-gnat Andrassy, ki 'je bil obsojen ipo ogrski revoluciji 1849 na smrt na vislicah in se je »ešil b tem, da jo je odnesel pravočasno preko meje, tako da je visela ma vrvici samo tablica z njegovim imenom — ta mož je ibil tedaj celo največii eesanjev 'zaveznik.
Pri vsem tem se spominjamo besed enega največjih ruskih-pisatelje/. .Fjodra MMiajloviČa .Dostojevskega: »Na Vzhodu se je veličastno porodila tretja svetovna ideja Slovanska misel, ideja prihodnjih dni — z njo stopa morda že tretjič do Odločitve usoda človeštva, usoda cele Evrope.«
To se je zgodiilo. Balkanske države so sklenile avezo in strle Turajo. Danes je je v Evropi le še mal ostanek. S tem pa so balkanske države tudi poiipale gospo Evropo, kjer je najobčutljivejša, za »evropsko krizo«, ki je danes stopila na mesto orientalske krize. Preko Balkana Škilijo vse velevlasti. Nepričakovani izbruh vojne pa je vsem prekrižal račune. Tekma . Anglije z Nemčijo v Mezopotamiji, Francija v Siriji, Rusija v Armeniji, Avstrija in Italija v Albaniji, — pa tekma Srbije z Avstrijo, Grške z Italijo, .to so veliki zapletljaoi, ki nosijo v sebi kal evropske \ojne. Kdor motri vse *o, vidi, da stojimo na vulkanu, ki more izbruhniti vsak čas. K temu pride -še tekma Rusije z Avstrijo za prvenstvo pri Balkancih.
Avstrijska zunanja politika je temeljito zavožena. Ubranili smo Skader pred Orno goro, pa zato dali iz rok Valono Italiji; Albanija je in ostane za nas stalno breme brez haska; kadar doraste, nam obrne hrbet.   Balkan je iproti nam.   Naš
do, .pomolila .glavioi iz njega in ščebetaila žalostno. Okrog Sv. Vaclava sta krožila dolgo, dolgo okoli ignesda — in odletela... Spomladi pa sta prišla zopet in vse se je godilo kakor lani...
¦ Vsako soboto popoldan je slišal Urban z ulice muiziko. Poznal je vse njene pesnice, prižvižgaval je k njenim tonom, ter pritrkaval v taktu z ftergljo ob tla, kadar pa je čul kaiko novo, ga Je to napolnilo z radostjo.
Tako je posedal, se zabaval in »pa-zoval cele dopoldneve. Opoldan mu je postrežnica prinesk obed, najedel se je in spregovoril ž njo par besed o vsakdanjih potrebah. Ko je odšla, je zapeljal zopet k okmu in opazoval nadalje...
Časopisov ni črtal,'novic o zunanjem svetu mi sprejemal, ker ni čutid te potrebe. To, kar ije videl, mu 'je zadostovalo.'
In zopet je pušii in sedel prav do večera pri oknu." Gledal je nasprotno nišo, streho, topol, oblake, ki so veslali po nebu in ipušil. Spremembe, ki so jih'-prinašali s seboi letni časi, ga niso 'zgostile. Poznal je že vse vnaprej, vedel, kaj mu v tem ali onem času zgine z obzorja njegovega sveta, kaj da pride za to novega in zabaval se je s tem.
(Pride še;)
, prestižne pri.vragu, gospodarstvo tudi, in industrija -težko trpi, prebivalstvo komaj zmaguje bremena. Na znotraj vse nezadovoljno, parlament bre- -ugleda, reakcija napreduje. Avstrijsko narodnostno vprašanje treba rešiti, — in vendar to ne gre; kaj ibi rekel stari sistem, Ogri in Nemci? Jugoslovansko vprašanje stopa vedno silneje, v ospredje in kmalu bo prišel čas* ko galbo treba rešita. Država ni radi vladajočim, marveč zaradi narodov, in ti si pišejo' sami svoje pravo, svojo voljo. Križa v srednji Evropi je danes avstrijska kriza, Avstrija je na mesto Turčije novi »bolni mož«. Slovansko, jugoslovansko vprašanje ibo tista medicina, ki bo bolnega moža ozdravila ali mu pa pomagala tja, kjer ni nobene bolezni več.
' Ni-treba iskati v teh Jbesedah nobene državi in javnemu miru nevarne izjave. Tako mislijo tudi vsi Nemci, tafco pišejo tudi oni po svojih listih.
Goriški Slovenci!
Politični boji zadnjih let so nas popolnoma odtegnili od obrambnih naših pozicij ob meji Furlanije. Meja Krmin-Ločnik ¦ -Gradišče-Tržič^Devin se nam krči bolj in bolj. Naši ljuldje so izpostavljeni splošnemu zanemarjanju, največjemu boju ne samo za ohranitev slovenskega značaja, ampak tudi materialne podlage. Ni dolgo
— par desetletij — ko je bilo v nekaterih postojankah še vse slovensko, županstvo, šola in cerkev. Danes nimajo od vsega tega nič. Ob vse pravice so, predmet splošnega preziranja in narodnega bojkotira-nja. Slovenska deca mora hiteti v laške šole, kjer se jo brutalno odtujuje slovenskemu narodu. Ni čudno, da bolj in bolj ¦peša slovenska zavest ondotnih Sloven-cev, da postajajo vezi s slovensko kulturo od dne do dne .tenkejše, da so v veliki nevarnosti, da popolnoma utonejo v prodi-
"cajočem ftalijanstvu. Taiko je naše zanemarjanje do njih, taka naša krivda, da smo skoro doživeli utonitev Slovencev v Loč-niku, Gradišču, Tržiču in Krniinu v Itali-fanizmu.
In vendar je očitno, da so te postojanke živJjenskega pomena za goriške Slovence. Te postojanke arondirajo slovensko goriško posest. Prag so do Gorice!
Goriška dežela se odpira na Furlanijo, te postojanke so bile ključ dfo Vipavske, so torej naš MjuČ, naš izhod na vunkaj. Nas rod, ki ga m narodni nask ..dik skrči, moramo okrepiti in privesti do nekdanje sile in vpliva, do nekdanjih njegovih, slovenskih pravic. Na nas je, če že hočemo, da obstane slovenski narod v mednarodnem boju za življenjski obstanek, da pri-klopimo k sebi slehernika naših, da utrdimo slovensko zavest, pripadanja slovenskemu narodu m njega narodni kulturi, da sleharai deluje na njej (obrambno delo je eminentno delo na kulturi slovenski), da bodo vsi naši zajemali iz lastnih naših, in pač ne revnih vrelcev kulture slovenske.
Krmin-Locnik-Gradišče-Tržič so ključ do nas, naši ključi do zunanjosti.
Sram nas je lahko, da tega nismo že davno vedeli, ko je bil naš živelj še močan, da nas je morata vzbuditi u slepote in zanemarjanja tropica zavednih rodo-\\Lam 12 omenjenih krajev. »Na pragu Gorice smo, a ni ga, ki ibi nas vMel! Ako pofde še nekaj let tako dalje, je nevarnost, da se nam še ostanek Slovencev potujčl. Naš narodni nasprotnik namreč deluje z vso silo, z agitacijo in denarjem, da bi tuk. Slovence, posebno mladino, potujčaV Naravnost prosijo ras za predavanja, «a knjižnice, da bi se scavzeli za njih narodne pravice. Goriški Slovenci teh postojank ne smemo zapustiti! Hodimo med naše ljudi, prireiajmo izlete v te krale, veselice, občne zbore, dijaške Mete, sokolske nastope itd. Največjega pomena pa bo knjižnica in ž njo združena čitalnica, katere je sklenilo ustanoviti naše društvo. V teh se
- bo vzdrževala, krepila slovenska narodna zavest, v teh bodo našla središče vsa stremljenja po narodni enakopravnosti, za slovenske pravice naših sonafodnikov. Postale bodo središča narodnega življenja m delovanja ondotnJh Slovencev. Zaradi tega obračamo se do slo»venskm rodbflfu-bov, da bi prispevaiH z darŽH, denarnimi kakor tudi s knjigami, da bo moglo na8e društvo takoj ko mogoče uresničiti žefle Slovencev v obmejno o&rof&enSh   krajih.
Vsakemu daru, tudi najmanjšemu, bo naša srčna zahvala!
Odlbor akad. ter. društva »Adrija« v Gorici Trgovski dom.
Meščani! Vollitll
Volitve za deželni zbor so tu.
V  Gorici so od včeraj naprej razpoloženi dvojni volilni imeniki, za volitev v splošnem volilnem razredu, ki se vrši dne 13. juliiia 11 in za volitve v volilni skupini mest in trgov, vršeče se dne 1. avgusta.
V  splošnem volilnem razredu imajo volilno pravico vse one osebe moškega spola, ki so svojepravne, so 24 let stare, so avstrijski državljani in niso izključeni od volilne pravice po § 22. volilnega reda za deželni zbor.
V  volilni skupini mest in trgov vodijo vsi občani in avstrijski državljani, ki imajo pri občinskih volitvah volilno pravico v prvem ali drugem razredu, iz tretjega pa oni, ki plačujejo najmanj 20 ikron neposrednega davka.
Volitve vodi v Gorici c. kr. okrajno glavarstvo in tamkaj so tudi imeniki na vpogled.
Volici, prepričajte se, ako ste vpisani!
Agitirajte med prijatelji, znanci in sosedi! Kdor »bi bil izpuščen, mora vložiti reklamacijo s potrebnimi prilogami tekom 14 dni.
Narodni odbor. Ulica sv. Tvana št. 7.
Balkan.
Srbi zahtevajo revizijo pogodbe.   —
Sofija 26. Tukajšnji srbski poslanik Spa-iajkovič je padal včeraj uradno izjavo, da Srbija odločno vstraija pri zahtev/i glede revfoijje srbsko-ibutlganske pogodbe. Iz kompetentnih krogov se poroča, da Bul-garija na srbsko izjavo odgovori, da ona nasprotno odločno odklanja revizijo pogodbe in zahteva izpolnitev-pogodbe.
Poroča se, da «je boj pri Angisti med Bulgari in Grki trajal dva dni in dve noči ter da je bilo ranjenih in mrtvih do 2000. — Buigarija .le koncentrirala v smeri proti Solunu okoli 80.000 mož. — Bulgari so napadli srrško brodovje. —' 25. t. m. zjutraj so Bulgari »tvorili iz težkih oblegovalnih topov ogenj na grško brodovje, se-stoječe iz križanke »Averov« m več tor-pedolovcev, ki je križarilo 5 km od obali pri Kavatli. Bulgari so oddaili več strelov, ki pa niso napravili nobene škode. Grško brodovje se je oddaljilo, ne da bi na ogenj odgovorilo. — Srbski min. predsednik Pašič poda jutri svoj ekspozč o zunanjem položaju, ki se bo tikal tudi srbskobtigar-skih odnošajev.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Poslanska zbornica. — Včeraj se je nadaljevala debata o računskem provizo-riju. Izmed govorov je bil na$zanimivejši oni posl. Masaryka, ki je pbvdaril med drugim, da inozemstvo ne sodi Avstrije po govorih njenih parlamentarcev, ampak p o izjemnih stanjih, ki vladajo v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in na Hrvatskem, dalje po naši slabi trgovinski bilanci, po borznih zmožnostih in trgovskih konkusr-zih. In ravno ta sodba1 je silno žalostna.
Masaryk konstatira, da se nikakor ne strinja s »tem, da se dela tza vse te grehe odgovorno le našo diplomacijo. Napačno se je omejiti ie na pogreške naše diplomacije; predvsem <je treba kritizirati negotovost, nesiguruost pozitivne avstrijske politike. Avstrijski državniki danes več ali manj vejo, k a j se n e sme zgoditi in kaj ne storiti, ne vejo p a, kaj mora jodelati in kaj storiti. Ta nesigumos* v avstrijski vnanji politiki je posledica, dejstva, da se vodstvo politike izroča nedemokratičnim, deloma osebnim in dvornim vplivom. Če je ministrski predsednik grof Stiirgkh citira! parlamentu angleške želje, potem naj bi prečital tudi citat znanega političnega nemškega pisatelja Ktirnberga, ki piše: »Vsa -naša viisoka dvorna politika se giblje v tem, da nismo nič, a hočemo biti veliki«. Popolnoma v smforo te Klirnbengove sodbe so
bile tudi nap>veidt finančnega ministra Zaleskega, ki je Rjavil, da smo Izdali za Iz* redne   odredbe le 167   milijonov   kron.
Grof SUingkh je povdarial, da je bil cilj avstrijske vnanje politike vstvaritev Albanije. Dobra! Nimam ničesar proti Albancem, a obžalovanja vredno jt da se je avstrijska vnanja politika tudi v tem slučaju podala v boj za one, ki niso za evropsko kulturo, to je za muslimane. Kako, ulogo igrajo niohamedanci v evropski kulturi in kaij so za evropsko Icultniro, to vemo vsi. Vstvaritev Albanije ni nikaka pridobitev v kulturnem smislu. Narobe! Vstvaritev Albanije je na škodo Avstrije in celemu.Balkanu. Glede avstrijsiko-italijattskih razmer (je Masarvk povdarjal, da s češko-slovan-skega sitališča nikakor nima povoda postopati sovražno proti italijanskim aspira-eijam na Balkanu. Deloma so trditve o ogroženju avstrijskih interesov po Italiji popolnoma neutemeljene in tudi neresnične. V velikanskem nasprotju z našo brez-pametno balkansko politiko stoji trezna in prijateljska polivka Rusije in tudi Nemčije, ki je na pameten način poslala svoje trgovske agente na Balkan in bo v kratkem popolnoma izpodrinila Avstrijo. Talko daleč nas je pritkala naša brezigkvna politika. — Seja danes.
Dr. Kramar je priobčilv Narodnih listih članek, ki 'poziva Bulgare in Srbe na miren sporazum, ki je velevažen za splošno slovansko 'Vprašanje. Bulgariji nasvefcuje, naj prizna potrebo revizije sribsko-ibulganske pogodbe. Ta je res potrebna!
Poraz katnore v Pulju. — Pri ožji nadfomestni dežeilnozborski volitvi v nedeljo je bila karnora popolnoma poražena. Zmagal je s pomočjo hrvatskih in slovenskih glasov sodjalni demokrat Liru&si; doibil je glasov 1619, kandidat kamore dr. Deveseovi pa le 1366.'
Inozemstvo. Rusko državno gospodarstvo. — Mi-
nisterski predsednik Kokovcev je očrtal državne potrebe, ki so v zadnjih letih na-rastle za 577 milijonov. Kokovcev je pov-daril: mi nismo zapravili svojega premoženja, masveč ?mo v 10 letih zboljšali razmere dežele in še preostanek imamo na razpolago.                         A  ]     ,{J-tf
Darovi.
Podpornemu društvu za slov. visoko-šolce na Dunaju je doslo v času od 1. aprila do 16. maja 1913. darov 671 K 84 v. — Društveni oidbor potrjuje z lisikreno zahvalo prejem tega zneska in ponavlja svojo prošnjo, naj zlasti denarni zavodi'in javni zastopi ob sklepu računlov ne pozabijo dunajskih visokošolcev. Darovii naj se pošiljajo na naslov prvega blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj, L, Brauerstr. 10.
Za Ciril-Metodovo družbo so nabrali izletniki v Cepovainu K 2'20.
Domače vesti.
Osebne vesti. — Vinarejski asistent Karel Goričan je Imenovan za vinorejske-ga pristava v X. činovnem razredit dež. uradnikov za Primorsko. — Namestni-štvena konceptna praktikanta dr. Ambrož Gelcioh v Puli in prof. Edmund Clary-AMningen v Trstu sta premeščena, prvi v Trst, drugi v Pulo. — Absolvirani ju-rist Miroslav Matjačič je spreoet za> poštnega prafotikamta.
V Gorici je umrl 54-tetni Maksimilijan DeilfAra, svoj čafs učitelj patja m glasbe, nadarjen človek, ki se pa vsled bolezni ni mogel povsem posvetiti svojemu poklicu. Pokojnik je bil sin pokojnega višjega poštnega upravitelja Dell' Ara v Gorici.
Komorni koncert. — Godalni kvartet »Pevskega in glasbenega društva c priredi prihodnjo soboto. 31. t. m., v Trgovskem Domu samostojen komorni koncert. Ta kvartet, ki nam je tekom štirih let svoflega dosedanjega obstanka nudil na svojih koncertih že toliko lepega, čistega umetniškega užitka, je edini v Gorici, ki goji in seznanja občinstvo z instrumentalno'in sicer najlepšo te vrste, komorno glasbeno umetnostjo. Za sobotni koncert si je izbral te svojega repertoirja zopet krasen, mojstersko /sestavljen spored: Havdna, Beethovena, rfVUdhla in Schuber-ta. Sobotni koncert je menda #adn}a kvaT-
tetova prireditev, na kateri se rttisli posloviti od našega občinstva, Kdor je že »slišal la kvartet, gotovo ne opusti tudi sedaj prilike, da »ga tsHSi še enkrat in morda zadnjikrat!
Socialnodemokratičnl kandldatje za goriški deželni zbor. — Na deželni konferenci soc. demokr. stranke v Podgori so bili proglašeni za kandidate za Jetošnje deželnoziboriske volitve in sicer za s p 1 o š-ni volilni raizred: Aniton Mozetič, prožni mojjster, d r. H e n r i k T u m a, odvetnik v Gorici, Anton Vrčo>n, posestnik in trgovec v Skriljah. Za kmečko ikurijo niso postavili kandidatov. Morda •jih postavijo kasneje. Leta 1909. so imeli kandidate tudi v kmečki kurili. — V splošni kuri ji so dobili leta 1909. socialni demokrat je glasov: dr. H. Turna 1188, Vrčon 118?, Marica 1181.
Na Krn, 2245 m. — V nedeljo 1. VI. s polinpčnian vijakom 12'40 do Sv. Lucije in dalje k vozom do Zatolmina. Od tam peš čez planino Sleme na vrh Krna. Sestop na Drežnico — Kobarid. Vstra-jmi dobro adjustirani planinci dobro došTi. K.
Majniški pešizlet, napovedan za v nedeljo 25. t. m., se je izvršil dobro nad vse pričakovanje. Na kratko otzinanilo v »Soči« se je odzvalo 21 Mernikov večinoma iz trgovskega in obrtniškega stanu. Dan je bM krasen in prijeten vetrič je pihal, da ni bilo občutiti skoraj nikake vročine. Iz Gorice smo odšli ob 5. uri 'zjuibraj in dospeli v Čepavan ivštevši seveda čas, ki se ga je poralbilo iza razna zanimanja, ki jih nudi narava, ob 10Va. Vstavili smo se pri gostilni g. Kofola, kjer smo se prav dobro imeli. Vsa čast gospodični Marici, da nas je tako dobro (postregla. Iz čepo-vana smo odšli ob 4. uri in v dobri uniči smo; dospeli do Vrat, ki mudijo izletniku prav krasen raizgled po idrijski dolini. Malo je ta^ko hvaležnih tur kakor je ta. V sedmih urah prehodi človek rekel bi tri doline, ki se prav močno razlikujejo ena od druge po naravnih krasotah. Pot je prav poležna in breziprašna. Čepovan sam na sebi je kakor ustvainjen 'za letovišče. Krasna lega in pa iziborna pitna voda mu dajejo prednost pred kakim letoviščem v Švici. Ako !bi se naši ljudje le malo bolj zanimali za reklamo in pokarali svetu te naravne krasote, bi lahko postal Čepovan prav dobro obiskano letovišče. Med izletniki je vladalo ves čas veselo razpoloženje in omeniti moram pohvalno pevski zbor. k? je prav pridno kratkočasil .družbo. Po-zablii pa tudi ne smem na našo .•>veverico«, ki ie tako lepo plesala po drevesih in skalah.
Prihodnji izllet se vrši v nedeljo, dne S. junija in sicer na sv. Genderco in od tam po Budih v Krmin.                  —č
Mlada hirlstinja. — 5-letna Jožica Pečenko, hčerka našega kavarnarja na .Travniku v Gorici, je napravila pešizlet z drugimi izletniki v nedeljo in sicer iz Gorice v Čepovan in od tam skozi Vrata k Sv. Luciji. Hodila je celo pot prav koraj-žno in ko je dospela v Oorico, ni občutila ¦prav niVake trudnosti. V ponedeljek je vstala ob 7. urti in potem so jo pa peljali malo na sprehod, da se — odpočije o(d prejšnjega dne.
Cerkljanska podružnica Slov. plan. društva ho svojo kočo naPoreznu (1632 m) začenši s 7. junijem ob nedeljah oskrbovala. Porezen kot izoliran južni iztoč-nik Julilskih alp nudi krasen razgled po naših planinah in planotah, ter vrhutega vsakemu obiskovalcu poplača trud z raznovrstnim planinskim cvetjem, r— Zaradi svoje lege nad bohinjsko železnico je zelo primeren za nedeljske izlete, dostopen je <s positaie Hudahižna (ključ pri gosp. Simonu Kemperle) in iz Podbrda (ključ pri gosp. Franu Torkarju) v 3. .urah. Odbor.
Dijaki-strelcI. — »V soboto dne 31. majnika prirede dijaki strelci s (tukajšnje realke na vojaškem strelišču v Panovcu streljanje na dobitke in veliko gozdno veselico. Dobitki se bodo razdelili slovesno ob 4 in pol. Potem bo !jya igrala vojaška godba do 7 m pol. K! veselici so vabljeni stariši, sorodniki in odgovorni nadzi-ratelji dijakov. Vstop v Panovec bo za ta dan prost. Za oikrepčila se tudi preskrbi.
Še »velelzdalalcl«. -—tDnč 11. Hinija t. 1. bo v Gorici razprava po § 305. k. z. Tu razprava bo proti 'znanemu slov. potniku, našemu rojaku. Pregrešil se je ibaje proti § 305. v §t. Andrežu pri Gorici. Ovadil <ga je neki! tnemški »človek.
Glasila c. kr. okr. Sol. sveta v Gorici
so -bila prinesla pred nekoliko tedni izkaz pnilt učiteljev in učiteljic, katerim, je bila podeljena neka p o d p o r a in kot n a ij -p o t r e b n e j š i m. Čudimo se takim javnim izkazom \% dveh oizrokov. Prvič, iker drugod niso v navadi. Gospod Berbuč, deželnega glavarja namestnik, ki je duša in komandant omenjenega Sol. sveta, bi bil pač moral najpr^-uka^ii^^ai^n^^^e javno na'znanijo vsi oni dežel-" n i n r ad n iik i, k i so dobivali p o d-porezanovoleto. Drugič bi morali že radi jaivnosti podeljevati podpore ali vsem, aH pa.-T.es najpotrebnejšim^Izkaz., govori drugače. Med obdarovanci je več takih, ki soimnogo manj potrebni nego oni, ki niso bilii deležni dobrot in drobtinic. Vredno bi bilo o tem podrobneje razpravljati, morda se to 2goldi kdaj pozneje. Vprašamo ie, ali ni nekoje obdarovance oblpla rudečica srama, ko so čitali svoja imena v onem izkafcu. Ali nima strankair-stvo in svaštvo zavetja v .tej važni koa> poraoiji?! Upajmo, da poklicani činitelji poskrbe, da se Še kaj takega ne ugnezdi tam, kjer bi morata vladati pravičnost in nepristranosi —                     4-4-4-
Krivega pričevanja pred sodnijo je bila obtožena neka Marija Pičulin iz Vrtojbe. Sodnim v Gorici $o je oprostila obtožbe.
Krasite s cvetjem balkone in okna! — V Gorici je toliko lepega cvetja, raznovrstnega, krasnega. Ali bi ne bilo prav, če, bi se krasili balkoni in okna s cvetjem? To bi zkpšalo mestu lice. Nekaj pričetkov okraševanja je tu, ali -bilo bi lahko v lepoto mesta polno cvetja po balkonih in oknih! — Tudi v izložbah trgovin se lepo vidijo umetni okraski
Slov, plan. društvo. — Vsled bližajoče «e turist, sezone je sklenil osred. odbor S. P. D. da otvori leto« tekom sezone »Informacijsko'pisarno« v scfei SPP Narodnega doma v Ljubljani, v katere področje spada sledeče: 1. lzda;ia dijaških izkaznic. 2. Razpečavanje raznih knjižic turist, vsebine (Markirani poti i. dr.). 3. Informacije o gorskih in dr. turah ter kočah SPD. 4. Sestava potnih načrtov po naših planinah. S. Vpisovanje članov SPD. 6. Naznanila glede stanja markacij, potov v svrho popravil. 7. Detonacije, pritožbe i. dr. eventualnoLSiti. 'Pisarna (posluje društv. odbornik R. Badiura) je Otvorjena od 26. t. m. ter je odprta 3 krat na teden i. s. v pon-deljek, sredo in petek (izvzemši praznikov) od t— Va3 popoldan skoji celo sezono do preklica. Naslov za dopise (katerim naj se priloži znamka za odgovor): »Informacijska pisarna SPD«, Ljubljana. Narodni Dom. — R. B.
Italijanski podanik De Nohlle se je zaljubil v Gorico. Dasi je izgnan, se vrača in sili nazaj v njo. Ali komaj je prišel, so ga prijeli redarji in De Nobile je prišel >'nobei!« pred sodnijo, ki mu je prisod«!a za to pot iteiden dni napora. Potem ga pošljejo 'česz mejo. Kedar se vime, in fant ima šele 24 let. torej se vrne mogoče Še velikokrat, dobi pa še nekolika več nagrade z zaiporom in postom.
Pelagra v Furlaniji. — Koncem leta 1912. je bilo v Furlaniji pelagro&nih ljudi 593; med temi odraščenih moških 148, ?ensk 303, otrok 142; največ jih je bilo v Čepvirrjanskem okrafu, 527, in sicer v Ogleju 174, Ftaničelu 173, Teran 68, Sko-dovaki 53, Červinjann 29, Mnškoli 15, Joanizu 8, v Villi Vicenfei 7. V Krmin-skem okra<ni lih je bilo 40; v Dofenjah 13, v B tlo a»n i 10, K ožb a n i 8, M ed a n i 2. Nemoralnega počenjanja z dvema deklicama je bil obtožen 69-letni Jakob Hejuri, ki se nahaja v hiralnici v Ronklh. Sodnija v Gorici mu je prisodHa za to 5 mesecev težke ječe s postfci. — Neki 14 letni Josip Bavcon je bil tudi obtožen radi nemoralnega počenjanja z neko deklico. Prisodili so mu v Gorici mesec dni zapora.
Ponesrečil je pri delu v tovarni Josip Pavletič rz Sotkana; opečen je moično po desni rami. Po zdravniško ipomoč je prišel k usmiljenim bratom V Gorico.
Nesreča v Moši, — Poročajo, da »je v nedeljo .zvečer voz, v katerem sta bila dva človeka h Vidma, za«del v drugi voz; VMemca sta patfla z voza in jeden izmed teh si Je zlomil obe no®i. Slučajno je, bil jiavzoč idr. Ba/der, ki ma fle dal prvo po-
moč. Potem so ga odpeljali v Videm z avtomobilom.
Neki Fran Motz iz Gorice, mlad človek je bil že opetovano kaiznovam radi tatvine. 27. aprila letos jje poskušal krasti v neki (pekami v Kabafcršču, Glede* na to, da je bil že opetovano kaznovan, mu je prisodil sodni dvor 6 mesecev težke ječe s posti.   Zaka'j ga ne pošljejo »v   prisilno
"**' I>adei je z biciklia 18-lethi Andrej Brajnik iz Št. Andreža ter se pobil na desnem '"kolenu.* Po zdravniško pomoč je prišel k' usmiljenim bratom. .
Napaden je bil 35-letni Matevž Že-leznik z Gradišča. Ranjen je precej nevarno. Baje se je zgodilo to, ko se je vračal iz igostine domov. Napadalec bi bil Ivan Kerševani. Železnik se nahaja v goriški bolnišnici.
Nobena tejuost ni, da se da najboljša kava napraviti samo s pomočjo Kolinske kavne primesi, ki se je med vsemi kavnimi pridatki našim gospodinjam zaradi svoje res nedosežne kakovosti najbolj priljubila. A ne samo izvrstna kakovost, tudi to, da je edino pristno domače blago te vrste, ji je zagotovilo odlično mesto aned našimi domačimi izdelki. — Pazite pni nakupovanju na znamko »Sokol«!
DOPISI.
Iz Gorice. — »Primorec« je uže prav povedal v poročilu o razpravi po § 305. kaz. z. proti g. S. iz Gorice, kaj Slovence čaka v italijanskih oštarijah. Gotovo, da gre lahko vsak kamor hoče, ali izpostavljen je med Italijani veliki nevarnosti. To je sicer že stara reč: dva slučaja pa je potrebno posebno osvetliti. Da so stali pred sodniki Miha Peric, Savnik in Co-cianeig, je sledilo iz italijanske oštarije. Tam je hil nastal prepir, ravs in kavs, sledila je ovadba, dolga preiskava, skrbi, razprava, ničnostna pritožba, čez dolgo časa šele je prišel konec tej reči. Vzrok za vse to: italijanska oštarija. Pri S. je tudi stopila v akcijo italijanska oštarija. Prav je imela tista italijanska priča, ki je rekla, da se ne more dosti načuditi, da je videla slovenske Študente v taki oštariji, določeni le za nižic sloie. V takih lokalih se bliko kaj stakne. Omenjena slučaja pod-nričnieta to dovolj jasno. Pa še dalje! Po S 305. ie bil obtožen Vončina z Ravnice. K »i ie iskal med italijanskimi popivači? Ovadili so «a in pričali proti njemu. Torej le še dalje v italijanske betole in v itali-'ansko družbo!
Iz goriške okolice.
Na Vogrskem bo dnč 15. jun. t. 1. v senčnatem parku za gradom ples. Svirala bo Sokolska godba iz Prvačine. Pričetek ob 3. pop.
Skrajna hudobija. -~ V neki vasi v goriški okollici so priredili domačini veselico v prid Ciril-Metodovi družbi. Domači duhovnik je med pridigo, — tako je Šlo od ust do ust — omenil tudi veselico in zagrozil občinarjem, da kdor se vdeleži veselice, napravi smrten greh in ako umrje, se ga ne pokoplje cerkveno. Pripominjamo, da take besede niso padle na rodovitna tsla — pač pa so tudi taki va-ščanje šli k veselici, ki navaJdno ne prihajajo, da se prepričajo, če je res tako grozno slabo, ako človek posluša par pevskih točk in 1 veseloigro. — X.
ii komenskeaa okraja.
Ciril-Metodova podružnica za Štanjel )n okolico priredi dne 1. junija 1913. veliko spomlaidno veselico s sodelovanjem bratskih podružnic točno ob 3 uri popoldne na lepem okrašenem prostoru poleg postaje StanSel-Kobdiij. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Ker je čisti dobiček namenjen »Dražbi«, se nadejamo od strani rodoljubnega občinstva obiile udeležbe. — Odbor.
Iz kanalskeaa okraja
Iz Kanala. — Nedeljska predstava »Svet brez mož« je uspela tudi dobro, kar kaže, kako dobrodošle so našem« občinstvu primerne igre. Igralcem in igralkam, vsploh vsem, ki so se potrudili za predstavo, vsa hvala!
Sokolski vestnik.
Velika vrtna veselica »Sokola« v Gorici.
•Velika vntna veselica Sokola v Gorici se bo vršila v nedeljo 1. junija 1913. na Katarinijevem vrtu na Goriščeku. Spored: Sokolska koračnica, godba. Klein: Žareča kroglja (potpounri) godba. A. For-ster: Sokolska, zbor Sokolov, Gorica. Fajgelj D: »Domu in IflubezinT« '(posvečeno Goniškemu Sokolu1) moški zbor društva »Prešeren«, Šempeter. Zaje: Poe-ssjjska čarovnica, godba. Aljaž: Na dan! moški zbor Sokola v Podgori. Telo-v a d n i na s t o p. Klaič: Svračanje, moški zbor Narodne Čitalnice na Blamiči. Kal-man*. Ciganski primas, godba. Bar ti: Oi planine, mešan zbor pevskega društva >Prešeren«, Šempeter. Srečolov na žive dobitke, cvetlična tekma 'itd. Ples. — Kon-cetne točke in pri plesu svira godba c. in kr. pešpolka št. 47. v Gorici. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 40 v za osebo.
Sokol v Rihenbergu sklicuje svoj u-stanovni občni zbor za v soboto dnč 31. niaja 1.1. jočno ob Va 9 zvečer v gostilni Gerzej. Vabljeni so vsi člani in prijatelji Sokola, da se velcpomembnega občnega zbora gotovo ludellcže!
Kojsko. — Dne 8. junija t. 1. se vrši zlet II. okrožja Goriške Sokolske Župe v Kojskem, ki' obeta biti ena največjih Slav-nosti, katerim so bila Brda do sedaj priča. Ta dan pribiti naj sleherni v naše divne gorovite kraje in prisostvuje ivspodbuje-valni sokolski manifestaciji na Skrajnem mejniku naše lepe domovine. Vse ruvanje in spletkarstvo od strani naših sokrvnih nasprotnikov vžiga v nas le še večjo vstrajnost in energijo do svetega dela za naš ogroženi mili narod in ne odnehamo, dokler ne dospemo do vzvišenega smot-leneg.-i cilja. Kojščamski Sokol je brez strehe in nadel si je nalogo, sezidati še v tem letu svoj lastni SokoiVski Dom, za kar pa ie treba oibiio denarnih «rtev. Br. somišljeniki in prijatelji sokolske ideje, pri-hitite 8. junija t L v Kojsko ter podprite & motno in moralno našega mladega Sokola. Na z/dar!
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici. — Pri športni prireditvi 22. junija t. i. se vrši veselica in tombola s sodelovanjem več društev. Sporazumom priredi tudi kol. dr. »Balkan« cestno dirko Trst. Opčina, Nabrežina, Tržič, Ronki, Doberdob, Miren, Gorica. Vpisnina za društve-nike dr. »Danica« in »Balkan« znaša na 3 krone, za člane drugih društev 5 kron. Vpisovanje sprejema g. Leopold Pegan, predsednik kol. dr. »Balkan« v Trstu, Via Sanita 14./IV. nad. in g. Fran Barje!, predsednik kol. idr. »Danica« v Gorici, Via Duomo 4. in sicer do 17. junija t. 1. Daril in diplom bo vsakih sedem, ki bodo jako lepa. Za maksimalen čas bodo bakrene svetinje. Na obširnem veseličnem prostoru priredi C. M. ženska podružnica paviljon, šaljivo pošto, itd.
Gospodarske vesti.
Aprobacija učne knjige. — Minister-stvo za bogočastje in nauk oe z razpisom ¦l dne 30. aprila 1913, št. 8003 odobrilo učno knjago: A. Kieibel — Ivan Vole: Trgovska korespondenca. Knjiga je glasom odobrila obče pripuščena za pouk na trgovskih učnih zavodih s slovenskim učnim jezikom. Slovenci smo s tem dobili pre-potrebno knjigo, ki smo jo tako dolgo pogrešali. Za naše trgovce in obrtnike je bilo doslej v resnici silno kvarno, ker n:>so imeli na razi>ol3go slovenske knjige za trgovsko korespondenco. Prednost te knjige je, da je jako porabna za one, ki se bo-čejo sami -vaditi v trgovskem spisovanju. Knjigo je spisal magistratni revident gospod Ivan Vole, založilo pa je knjigo-slo-vensko trgovsko društvo »Merkur« v l iu'hljani, ki je že' doslej izdalo, sledeče strokovne knjige: Menično pravo, Trgovsko knjigovodstvo, Trgovsko računstvo. Cena novo vezane knjige znaša 3 K 50 v.
Strokovni tečai za mizarje v Bovcu se ie zaključil v nedeljo dne 18. majnika v navzočnosti zastopnikov deželnega odbora, namestnika deželnega glavarja gospoda profesorja Ivana Berbuč, (zastopnika o-
kraifnega glavarstva v Tolminu, g. 'C. kr.. okrajnega ¦Šolskega nadzornika Andreja LasiČ, zastopnika trgovske obrtne zbornice g. dr. Ed. Stuirnig, zastopnika občine g. župana Leopolda Joriko. .Navzočih je bilo tudi več starešin, obrtnikov in 'drugega občinstva. Pri tej priliki se je nam nudilo spoznati vspeh in važnost tega tečaja, ko sir.jisi ogledali razstavljene risbe o-biskovalcev tečaja. Na prošnjo lokalnih faktorjev je priredila ekspozitura državne obrtne šole v Trstu in zavod za. pospeševanje obrti v Gorici omenjeni tečaj pod vodstvom strokovnega (učitelja g. Josipa Mercina, ki se je pričel 23. oktobra 1912. V ta tečaj ise je vpisalo 13 obiskovalcev — mizarskih mojstrov in pomočnikov. Zanimanje za ta tečag od strani obiskovalcev, kakor je bilo razvidno iz cbiskoval-ne pole, je s 'iJrav malo izjemo nad vse povoljno in hvalevredno. Vsled političnih viharjev na Balkanu je moral učitelj meseca decembra v dejansko službo, od koder se je vrnil šele začetkoma marca 1913. Ta odsotnost učitelja je bila povod, da se !je število obiskovalcev znižalo, ker so vsled negotovosti nadaljevanja tečaja odišli v tujino, ostali pa so s tem večjo vztrajnostjo in marljivostjo sledili nadaljevanju predavanja in pokazali v tem prekratko odmer- . jenem času vendar nad vse zadovoljivi vspeh. Priporočati bi bilo vodstvu, da odmeri takim tečajem večje Število učnih ur, pri čemur naj bi se oziralo na predizo-hrazbo obiskovalcev, kajti le tedaj bi vse zamogilopredelati vso takim tečaijem predpisano snov. V spopolnitev pričetega dela se prosijo merodajni faktorji, da se oziralo na splošno željo obiskovalcev tečaja, ki se želijo še nadalje strokovno izobraziti, da potrebno vkrenejo, da se prihodnjo jesen tečaj nadaljuje.
Nasledki slane in pozebe po Vipavskem so se vsled ugodnega vremena de- , loma ublažili. Vinska trta kaže prav lepo, kier n! lv.la slana .le prehudo požgaku Je sad'ja bode prav malo. —
Vipavska železnica. — Meseca febru-varija se je peljalo no Vrpatviski železnici 5200 oseb, blaca 3100 ton: inkaso K 13 800 (— 6661). Od 1. ian. do konca febr. je bilo inkasa K 27.500 (— 5.983 K od lanskega leta v Mem času.)
Goriški tramvaj. — Meseca febiruva-rMa se je peljalo po tramvaju 83.834 oseb, inkaso K 9978 <—334). Od 1. jan. do konca febr. je znaišal inkalso K 21.981 (+ 4.74.)
Furlanska železnica. — Meseca fe-bruvariča se je peljalo po Furilan^i železnici (Tržič-Červinjan) 15700 oiseb, bla-?n 19.000 ton, inkaso K 43.900 (4- 7896). Od 1. jan. do konca febr. je bi'o inkasa K 95.400 (-f 26.303).
Proti ponarejanju vina. — V poslan^ <-ki zbornici so stavili nemški poslanci Wedra, dr. Schiirff in Wastian interpelacijo na notranjega in poljedeskega ministra, v kateri govorijo o panarel^mju vina, katero da bi, do njihovem mnenju, cvetelo posebno v Dalmaciji. Interpelantje pra-viio. da radi silabe letine in vsllcd te nastale draginje vina se proizvajajo umetna in polvina v obilni imeri. Zato zahtevajo, da se mora vinska postaiva iz leta 1907. posebno izvajati v Da?maci>ji.
Razne vesti.
Parnik »Nevada« ponesrečil. Mrtvih 130. _ Ko je odplul iz Smiirne.' je zadel pairnik Nevada, last neke aimeriško4urške družbe, na plavajočo mino. Parnik se je vsied ekspozije mine poitotpjil- Nad 200 potnikov in mornarjev je bilo na parniku. 130 iih je prišlo ob življenje.
Cela vrsta srbskih častnikov, ki so se
odlikovati v vojni, je dobiila odlikovanja,
zlate in srebrne kolajne Red Karaigjorgje-
{ vičev IV, reda z briljairoti dobi več višjih
častnikov.
Dalje na 4* strani.
Dr. Just Bačar
i ordinira » nI. Ireh kraljeu 9 od 10.-11. iM Z.- 3.
»Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju je konstituiralo svoj odibor izJvdjjen iia I. rednem ofoCnem zboru XXI. .tečaja sledeče: iPred-sediiik, Jože Samec, cand. med. vet. Podpredsednik, Anton Cizelj, stud. rned. Tajnik, Vdadislav Turk, stud. cpm. Blagajnik, Bogdan Žužek, stud. iur. Gospodar, Ivam Ogorelc, stud. coin. Knjižničar, Božidar Kristančič, stud. exp. Arhivar, Robert Salloker, cand. iur. Namestnika Franc DraŠler, stud. exip. Josip Ermenc, stud. med. Pregledniki Franc Košmelj, cartd. iur., Srečko Lapajne, cand. for., Vinko Lapajne, cand. iiur.
Koliko ljudi je na zemlji? — Vseh ljudi na zemlji je 1,652.945.900. Od teh jih prebiva v Evropi 452.798.900, «v Aziji 865.923.000, <v Afriki 152.t)33.000, v Ameriki 175.046.000 in v Avstraliji 7.131.000. Na vsak kvadratni kilometer ipnde v Evropi 44 oseb, v Aziji 20 oseb, v Afriki 5 oseb, v Ameriki 4 osebe in v Avstraliji tudi 4 osebe.
Koliko vojakov imajo evropske države? — S tem vprašanjem se bavi pruski ikonjeTriški general Friderik pl. Berlina rdi v svoji knjigi: Nemčija in bodoča vojna. Rezultat njegovega (proučevanja kažejo te številke: Francija ima redne ¦ vojske 2,300.000 in 1,200.000 teritorialnih čet. Rusija ima pod orožjem 2,000.000 "redne vojske in 1,480.000 rezerve. Angleška 250.000 mož in 130.000 regularne rezerve. Nemčija 3,535.000 rednih čet. Avsitro-Ogrska 2,333.000, Italija 1,200.000 rednih čet, število rezerve ni znano.. Turčija 700.000 rednih čet. Črnagora okoli 50.000, Sfbija 305.000, Bulgarija 330.000. V balkanski vojni 'ie Bulgarifa mobilizirala nad 400.000 ljudi. Število Grških Čet znaša 280.000 skupno z dosmobranstvom. Švica 263.000, Nizozemska 80.000 poljske \'ojske in 80.000 mož na trdnjavah, Belgija 110.000, Švedska okoli 120.000 rednih čet in 165.000 (Črne vojske. Španija ima , redne vojske skupno *z orožništvom 327.000. — Ko ni nekega dne mobilizirate vse evropske države, vsaka (svojo vojsko, bi stalo pod orožjem 17,705.000 ljudi!
¦~  •
Vprašanje meje med Bolgarijo in Srbijo in Bolgarijo in Grčijo.
Iz Sofije pišejo v dunajsko »Information«: Vprašanje gldde mej med Bulgarijo in Srbijo, oziroma med Bulgarijo in Or-" čijo se ni še nič približalo rešitvi; tako je kakor pred par meseci. Nobena izmed prizadetih <iržav noče odnehati, čeprav je bilo od vseh Strani mnogo poskusov, da bi prišlo do.kake rešitve.
Izjave akademij.
Pred nekaj tedni je hotela posredovati bulgarska akademija znanosti in je določila 'sporno mejo med Buigarijo in Srbijo z etnografskega in "zgodovinskega stailršSa v prilog Bulgarorn. V ta namen <je objavila posebno enuncijacijo oziroma izjavo ter jo razposlala »ad circulandum« na vse slovanske akademije; sestavljena je bila ^tem smislu, da je vsa Makedonija etnografično, jezikovno in po narodnostni zavednosti bulgarska in da mora torej
pripasti Bolgariji. Bulgarska akademija je hotela tako podati znanstveno podlago bUJgaTsIkemiu političnemu prizadevanju. Na to ie prišla od poljske strani po listu »Swiat Sto\vianski« taka kratka izjava:' »Predno so se v Sofiji odločili pripraviti akademijo iznanosti do take iajavc v tej obliki, se je vršilo brez dvoma nemalo posvetovanj, in sicer ne izključno med člani — akademije.« Drugi .odgovor je došel naravnost na akademijo in sicer od strani »M a t i c e SI o v e m s k e« v Ljubljani. V tej je rečeno, dana podlagi etnografične in fiilologične znanosti se ne morejo rese vati politični proibleimi. Znanost more samo dokumentirati, d a «j e M a k e d o -nija jedno onih (slovanskih o-zemlj, kjer se more opaziti prehod iz jed ne ga elementa v dirai-g i v smislu kontinuitete "jezika in etnografičnrh posebnosti. Narodna slovanska zavednost glede pripadnosti k tej ali oni slovanski narodnosti bi bilo v takih (razmerah stvar slučaja ali zunanjih vplivov. Znanost more torej konštafcirati samo kontinuiteto; zato jej v političnih vprašanjih ne gre beseda«.
Sedaj pričakujejo še odgovore češke, jugoslovanske in eventuelno ruske akademije; ako jih ne bo, bo molk veljal za odgovor«.
Poravnava brez orožja.
»Da bo treba zgrabiti za orožje, da se doseže rešitev, na to pač nihče me misli. Z Grki bi se še prej poravnali glede meje, ako bi ne Mlo za njimi Srbov, kakor se sluti »za Srbi Grke in Še jedno velevlast. Vsak izmed zaveznikov pre-zentira že sedaj svoj račun, a>li dokler ni sklenjen mir s Turčijo, ni nikogar, ki bi ga poravnal. V krogih tukajšnjih mero-dajnih politikov prevladuje mnenje, da sporazum med Turčijo in Bulgarijo spravi Grke in Srbe k pameti, in da podpišeio ne le -preliminarno pogodbo marveč tudi de-furitivni mirovni akt. Sporazum med Turčijo in Bulgarijo bi dal v skrajnem slučaju Evropi povod, storiti sklep glede Srbije in Grčiie v iednakem smislu, kakor še je zgodile glede" Albanije, oziroma Skadra in Cmegore.«
Odgovorni urednik fa Izdajatelj IvinKavtli v Gorici.
Tiska: »Oorigka Tiskarna« A. OabrSJeV (odgov. J. F a bi i &
Zalaga: Družba za izdajanje listov >SoEa« in »Primorec«.
Prvo primorsko stavbeno in kamnoseško podjetje
ALOJZIJ TAVČAR v Dutovliah okraj Sežana
taprlMianl todnl latv«d«n*c
Izoršujc »se potrebne načrte, proraCune, cenitoe za staobe, uodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
Cene zmerne. ~*ll
,8Goriška ljudska posojilnica11
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lanlnl hW, Oosposka ulic« it. 7, I. nadstr.) — T«l*foa it. 79.
Baenn poltne hranilnice Itev. 837.318. Na ob5nem zboru dne 27. aprila 1913. se je določilo; Hranilna vlog« se obrestujejo po 57,%.  Stalne vodje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.  Ren t ni   davek  plačuje posojilnica iama.
Hranita«»vlogre se sprafemalo od vs»koar«r. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 5 V, oz. 6% obresti od posojil. Slavni daiaii bb obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanja 31. dec.1912.: Zadružnikov 1822 z   deleži v znesku 57.012 bron. — Hranilne   vloge:   1,022.15605. — Posojila,: 898,203-—. — Reservni zaklad: 125.235*36. —  Vrednost hift: 383926.76.
%^^mm®m^^$^m^MšMm®im8im wmmm
¦A & fSlltfii^         Kupujte samo dvokolesa „GerlCC*' in »AlfCOfl".
^^aK^^EiB^^      W so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. A   Šivalni stroji Original IffCtOlia  so najprak-?itf?*$ UčnejŠi  za  vsako  hišo.   Isti  služijo   za  vsakovrstno šivanje  in SHkanje  (vezenje).  Stroj
teče brezsumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kersevani & Čuk
GORICA, na Stolnem trnu it. 9. GORICA.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
PALM/)
A. Drufovka
Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
HliJDo if)1eči>aro tnilo
od tndke Bergoann & &>., Tetschen na lab!
ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in jo neizogibno potrebno za omno negovanje koze in lepote. To spridajejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po .80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovmak s parfumi Ravno tako izkušena je lilijna krema „Manera«, ki ohrani damam čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah »o 70 vin. povsod.                                              v
Priporoma se, pod novim vodstvom, na novo urejen! hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
napredekuede!
N. C«rfto.
NajcnergiCnejSe in   gotovo se zdravi  si f I lis s   svetovnim sredstvom
I0RUBIN GASILE-
Stotino zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralntv zoZ«ftja. prostatitis, nre-tritiB in meh. katarjiT korenito ozdravijo s
konlctt Caslle
K^ufeti Gasile nrejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublainjejo pcJJenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo ttmratna zožen/a (prostatitis, uretritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Gasile K 4 —.
lombin Caslle, najboljše profeiBlitiCuo in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi. anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetja žlez, poltntm madeleni, izgubi semena, polacijam, spermatoroi. at&rlli-teti, nenrasteniji, energičen razkrojeealec nri-nove kiseline itd. — Steklenica Jovnbina Ca-sile K 3-50.
Vbrizganec Caslle zdravi beli tok, akutne in kronično katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganoa Gasile K 3'50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Scrravallo za g. Casile Trat, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in 7, vso rezervo. Priznani medicinalnl izdelki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah CristofoleUi in Tromba.                      6—1