Leto XII., štev. 13 Liuravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 0124. 3125. 312Ö. Iuseratui oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova uL - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praba čislo 78 180 Wien šl 105.241 Ljubljana, petek 16. januarja 193! Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Diu, za inozemstvo 40,— Dia. Ured ništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 312(5. Maribor: Aleksandrova cesta 13. T«?- lefon ŠL 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tari Fu Odmevi Imenovanja^ üv. Kramerja za poslanika Imenovanje direktorja „Jutra" za poslanika v Pragi je bilo v češkoslovaški in jugoslovenski javnosti sprejeto z velikimi simpatijami (Poročilo o imenovanju glej na 3. strani današnje številke.) v tesnih osebnih zvezah s Češkoslovaško in njenimi prvaki. Beograd. 15. januarja, p. Nocojšnja 1'oli-t»ka : ob.iavl.ia sliko poslanika dr. Kramerja in pravi k njegovemu imenovanju med drugi in : l>r. Krämer ji; danes ena najmarkant-ii >jšib os'.-b med slovenskimi javnimi imel danes ob otvoritvi zbornične seje ie predsednik Fernand Bouisson pozval'vse stranke, naj se žrtvujejo skupnemu duhu discipline, ker je le na !a način mogoče da se bo zbornica izognila površnemu" obravnavanju osnutkov zakonov, ki so zelo velikega pomena, predvsem osnutek nrora-čuna in osnutek zakona o narodni obrambi. Predsednik Bouisson je dostavil, da je vse, kar je moglo koristili mirovni stvari, vedno našlo odobravanje v parlamentu! i reba jo, da je zbornica poučena o vsem. kar se onstran francoskih meja govori, piše ali stori. Nikoli še ni bilo vodstvo javnih poslov težavnejše kakor danes. Zato je velikega pomena, da ohrani parlament nedotaknjeno avtoriteto, ki jo je prejel s splošno volilno pravico. Pariz, 15. jan. AA. Ministrski svet je ua svoji današnji seji sklenil, da bo zahteval od parlamenta nai prične razpravo o gospodarski obnovi Francije. Na dnevnem re-dii jutrišnje seje parlamenta bo več interpelacij. Grško-bolgarski o d noša ji Sofija, 15. januarja. AA. Bolgarska a«en* cija poroča: Poluradni »Demokratični zgovor« piše o grško*boIgarskih pogajanjih ter naglasa miroljubno tendenco bolgarske vlade. Nato omenja nedavne izjave er* ških državnikov, posebno predsednika Venitela, iz česar se more sklepati, da stre* mi jo ustvariti arbitražno sodišče oì g r šk o * bo Ig ar ski h soornih vprašanj. Grška vlada je poslala bolgarski vladi orèdV ki ga je le:ta nrouč-Ja / naivečjo 'nažnin Nato je bolgarska vlada poslala grški vladi nrcdlog, ki nai bi po pisanju listov služil kot baza za arbitražne sklepe. Od tegi je poteklo več kot mesec dni. a grška vladi še ni dala odgovora. Bolgarska vlada zahte* va namreč, da se izloči i<* iz arbitraže neka* tera vprašanja, ki jih Grčija zahteva, kakor n- pr. odškodnina za vojno škodo, kar se mora po mišljen iu bolgarske vlade reševati po sk'enu haaškega razsodišča ojedc reparaci iskih zahtev. Dalje je tu vprašanje gozdov na Rodoškem pogorju, ki ga Bolgi» rj.'a smatra za interno bolgarsko vprašanje. Čim bodo rešena vsa ta vnrašanja. je B.ol* gariia pripravi iena predložiti vfci ostala vprašanja arbitraži. SKUPEN NASTOP ANGLIJE IN FRANCIJE V ŽENEVI Važen sestanek med Briandom in Hendersonom — Tudi Anglija odklanja nemške pretirane zahteve — Italija in evropska unija Pariz, 15. januarja. A A. Francoski zunanji minister Li rum d je imel z angleškim zunanjim ministrom Hendersonom prijateljski razgovor o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sedanjega zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi. Državnika sta razpravljala med drugim o delu komisije za proučitev vprašanja evropske zveze ter o poljsko-nemškem sporu. Današnji listi priobčujejo obširne komentarje o sestanku in opozarjajo ob tej priliki, da bo baš na sedanjem zasedanju sveta DN igrala Anglija veliko vlogo. »Le Matin« pravi, da sta se Briand in Henderson razgovarjala predvsem o stališču, ki naj ga zavzameta napram sporu med Nemčijo in Poljsko. List sodi, da mora Društvo narodov omogočiti zastopnikom Berlina in Varšave, da lahko svobodno obrazlože svoje razloge. Obveznosti manjšinske zakonodaje tako za Nemčijo kakor za Polj-Nadalje sta se Briand m Hender- veljajo sko. sort razgovarjala o sedanjem stanju pogajanj za pomorsko razorožitev med Francijo in Italijo in o finančnih vpraša- njih, o katerih razpravljajo sedaj-v Londonu. »Ccho de Paris« pravi, da se zunanji urad v Londonu zaveda pretiranih teženj Nemčije, in smatra, da bo Henderson skušal Berlin pomiriti. Pariz, 15. januarja. AA. Henderson m Briand sta se odpeljala ob lÜ.oO v Ženevo. Rim, 15. januarja, d. Italijanska delegacija za zasedanje sveta Društva narodov je z zunanjim ministrom Grandi-jem na čelu davi odpotovala v Ženevo. Grandi je imel včeraj daljši razgovor s predsednikom vlade Mussolinijem. Italijanski tisk ne prinaša posebnih komentarjev glede na bodoča ženevska Dogajanja, zato pa tem pozorneje zasleduje dogodke v Parizu, Londonu in Berlinu. V splošnem pa se zelo pesimistično izraža o uspehu Briandove akcije in naglasa, da bi bilo mnogo koristneje, če bi se Ženeva bavila z gospodarskim, političnim. vojnim ter finančnim položajem Evrope in se zanimala za revizijo zastarelih mirovnih pogodb Iz Pariza poroča »Tribuna«, da francoski zunanji minister Briand bržkone v evropski komisiji ne bo predložil nobenih novih predlogov za evropsko federacijo, temveč bo prepus;.! drugim državam, da formulirajo protipredloge. Bržkone ne bo ob tej priliki naletela na noben odpor francoska namera, da o njegovi izjavi široke množice povsem napačno mnenje. Ni mogoče, da bi se na določen dan znižale vse cene za gotovo moro. Kljub zvišanju izdatkov za stanovanje in druge potrebščine so celotni izdatki za živ-Ijenske potrebščine padli od meseca julija leta 1929 do konca decembra 1. 1930 za 9.1 odstotka Povsem napačno bi bilo v deželi, kakor je Nemčija, ki je revna na kapitalu in bogata na delovni moči, uporabljati mnogo kapitala in malo delovne moči. Za nemški narod bi bilo mnogo bolje, če bi se racionalizacija pokazala v znižanju cen namesto v nominelnein povišanju mezd. Sedaj «e mora nastoniti težavna pot nazaj, pri čemer bi značilo znižanje plač in mezd samo prilagoditev dejanskim cenam življenjskih potrebščin. To seveda ne pomeni ojačenja realne kupne moči in pocenitev življenjskih potrebščin mora imeti zato čimprej za posledico tudi olajšanje kreditnih pogojev. Ureditev državnih, deželnih iu občinskih financ je pogoj za obnovo reparacijskega vprašanja. Napačno bi bilo pripisovati Youngovemu načrtu vso krivdo za stisko prebivalstva v Nemčiji. Treba je sicer usmeriti vso energijo in tudi vso razsodnost k cilju, ki je dosega popolne gospodarske in politične svobode, napačno pa bi bilo vda. jati se pri tem iluzijam in siliti državno vlado brez zadostne priprave v revizijske pustolovščine. Ta priprava nikakor ne sine obstojati v vedno novem razlaganju težke krivice, ki je bila prizadeta Nemčiji, tem. več v vzgoji vsega naroda, ki mora biti pri-Iagodena resnosti položaja in ki mora izražati odločnost njegove volje. Od odločnosti nemškega naroda, čiivstva odgovornosti in njegove požrtvovalnosti je odvisno, ali bo in kdaj bo nemški narod zopet dosegel svojo svobodo. Odgovor na manjšinsko debato v madžarskem parlamentu Praški list proti očitkom o nasilstvih proti madžarski manjšini pri Ij'udskcm štetju Praga, 13. januarja, d. Glede na debato, ki se je vršila včeraj v budiinpeštauskeru parlamentu o dozdevnem zatiranju madžarske manjšine na češkoslovaškem in o. nasilstvih, ki so se baje izvršila pri ljudskem štetju v češkoslovaški republiki, piše »Prager Presse«: Od pristojne strani je bilo že ponovno dokazano, da je bilo ljudsko štetje na češkoslovaškem izvedeno popolnoma korektno na podlagi povsem objektivnih odredb. Interpelacija poslanca Pakooza v madžarskem parlamentu pomeni vmešavanje v češkoslovaške razmere, ki se mora zavrniti z vso ostrostjo. Madžarska manjšina na vz- hodu republike se more prav tako svobodno priznavati k svoji narodnosti kakor vsak drug državljan češkoslovaške. Previdni odgovor ministrskega predsednika Bothlena, ki gotovo najbolje pozna dejanski položaj, dokazuje, kako brezupen je poizkus poslanca Pakocza omalovaževati pred mednarodnim svetom češkoslov. ljudsko štetje, ki se more gotovo v čistosti primerjati najmanj z madžarskim. Namen poslanca Pa-koeza se bo prav tako malo posrečil kakor drugih čiuiteljev v Budimpešti in drugod, ki skušajo izrabiti korektno nepolitično če. škoslovaško ljudsko štetje za pretvezo svojim zelo prozornim rovarjenjem. Madžarska sodba o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in češkoslovaško Izgledi za uspeh so izredno dobri, a gospodarski sporazum med Jugoslavijo in CSR lahko tvori osnovo bodoče velike gospodarske formacije v Srednji Evropi a češkoslovaško*Jugoslovenski gospodarsko: politični odnošaji lahko tvorijo osnovo za bodočo veliko gospodarsko formacijo v Beograd, 15. januarja. M. V ministrstvu za trgovino sc vrše zadnje priprave za tr» govinska pogajanja 6 Češkoslovaško, ki bo* do pričela 20. t. m. v Pragi. Naši delegaciji bo načeloval, kakor že javljeno, načelnik ministrstva za trgovino dr. Pilja. Tem po* gaj an jem posveča tudi inozemski tisk ve* liko pozornost in se zlasti Madžari zelo zanimajo za potek pogajanj. Današnji »Pe* sti Hirlap« naglasa, di so izgledi za ugo» den potek pogajanj tokrat izredno dobri in ni dvoma, da bo prišlo do sporazuma. List dalje pravi, da jc bržkone prodrlo pre* pričanje, da se trgovi^ko*politični program tako zvanega agrarnega bloka ne da ustva* riti. Preferenciialni sistem ie bil v Ženevi Srednji Evropi. Ni pa tudi nobenega dvo* ma, da bo gospodarsko zbližanje msJ Ju* goslavijo in Češkoslovaško nevtraliziralo brezpogodbeno stanje med Češkoslovaško tn Madžarsko. Grčija ponuja Bolgariji svobodno cono v Solunu Atene, 15. januarja p. Grški listi poročajo, da je Grčija pripravljena dati Bolgariji svobodno cono v Solunu in bi pristala tudi na to, da se zgradi posebna že- t w i -. • ^-ncM stala tudi na to da se zgrajjj posebna že- odklonjen. Jugoslavija si more s pametno | lezniška proga, ki bi vezala Bolgarijo z trgovinsko pogodbo zasigurati češki ti g, Egejskim morjem. Novi redni profesorji ljubljanske univerze Beograd, 15. jan. p. Z ukazom N j. Vel. kralja sta imenovana za redne profesorje ljubljanske univerze in sicer na tehnični fakulteti: Teodor Grudinski, na pravni fa* kulteti Aleksander Aaklecov, za docenta filozofske fakultete pa dr. Roman Kenk. Dr. Kumanudi ~ namestnik zunanjega ministra Bcosrad, 15. januarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja, z dne 10. t. m. je določen dr. Kosta Kumanudi, minister brez listnice, za zastopnika ministra zunanjih zadev. Napredovanje v diplomatski službi Beograd, 15. januarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval v I/2a izredni poslanik in pooblaščeni minister v Londonu Gjorgje Djurič. Razveljavljena upokojitev Beograd, 15. januarja. AA. Nj. Vel. kralj jo podpisal ukaz, s katerim se razveljavlja ukaz z dne 2:>. junija 11)30 o upokojitvi Dra-giše Cvetkoviča, ministra na razpoloženju, objavljen v - Službenih Novinab c z dne 0. Julija 1930, št. 1 (jO, s katerim je bil zamen jan ukaz z dne 20. aprila 1929. Napredovanje v davčni službi Beograd, 15. januarja p. »Službene Novinec objavljajo ukaz, s katerim so na-preuovali v višjo skupino davčni kontrolorji: Kari Brifah v Ljubljani, Štefan Praznik v Krškem, Tomaž Tavčar v Kranju ter Avgust Dejak in Ludovik Jiuras v Mariboru. Premestitve v policijski službi Beograd, 15. januarja A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za policijskega svetnika I. razreda v Ljubljani v 1/4 Karel Pestovšek, svetnik mestne policije v Mariboru. Strokovni svet zunanjega ministrstva Beograd, 15. januarja AA. Na podlagi čl. 129 zakona o uradništvu in državnem nameščenstvu civilnega reda je minister zunanjih zadev postavil za člane strokovnega sveta pri tem ministrstvu prvega pomočnika Konstantina Folica, načelnika glavnega arhiva Rajka Vintrovica, načelnika glavnega oddelka dr Miroslava Jan-koviča, vršilca dolžnosti načelnika Dano Janiča in dr. Pavla Koroviča, in za namestnika vršilce dolžnosti načelnika Ivana Geršimoviča in svetnika dr. Svetislava Djoniča. Ustanovna skupščina madžarsko -jugoslovenske trgovinske zbornice Beograd, 15. januarja p. Kakor že javljeno, se bo 24. t. m. vršila v Budimpešti ustanovna skupščina madžarsko - jugoslovenske trgovinske zbornice. Jugoslovensko vlado bo zastopal na tej skupščini pomočnik ministra trgovine dr. Tomišič, ministrskega predsednika pa g. Marjanovič. Kralj boter 16. otroku Banjaluka, 15. januarja n. V vasi Otpo-čivalka pri Prnjavoru je bil včeraj krščen 16. otrok, 11. sin seljaka Mičica. Za botra je bil detetu Nj. Vel. kralj, ki ga je zastopal poveljnik 33. p. p. v Banjaluki Ja-njicevic. Pred župnijo je bil postavljen slavolok. Otrok je dobil ime Aleksander. Pravilnik o izolaciji bolnikov s kužnimi boleznimi Beograd, 15. januarja č. Minister za socialno politiko je podpisal pravilnik o izolaciji bolnikov obolelih na nalezljivih boleznih in o nadzoru nad njimi. Zdravnik ki ugotovi nalezljivo bolezen, mora to nemudoma sporočiti pristojnemu državnemu zdravniku, ^e ni tega v bližini, mora poslati bolnik? v bolnico, če ni mogoče sprejeti bolnika v bolnico, mora odrediti zdravnik zanj poseben prostor v hiši, kamor ne smejo drugi ljudje. Evropska konferenca V Ženevi se sestane danes konferenca zastopnikov evropskih držav, ki ima nalogo proučiti možnosti za realizacijo liriandovega evropskega načrta. Velika pobuda francoskega državnika stopa s tem v fazo, ki pomenja že uvod v realizacijo, s čemer pa seveda še ni rečeno, da do realizacije res pride. Ako pregledujemo komentarje, ki z njimi evropska javnost spremlja priče-tek evropske konference, bodisi po odgovornih diplomatili, bodisi po časopisju, vidimo v bistvu povsod precejšnjo neodločnost in nedoločnost. Razlika je pač v tem, da se kaže tu optimizem, tam pesimizem ali vsai skepsa, ne da bi se mogla diskusija zasukati okrog zares konkretnih zadev. Zakaj načrt je šele v začetnem stadiju, ki pomeni prav za prav šele proučevanje možnosti. Za prvo preizkusno snov se je izbrala gospodarska stran problema in za razpravo o tem naj se prično v Ženevi na evropski konferenc' razgovori med zastopniki držav našega kontinenta. Precej umljivo je. zakaj se je v ta namen izbrala gospodarska stran. Panev-ropa ie širok Dojm. silno širok: moremo si predstavljati splošno evropsko zvezo v najrazličnejših oblikah, od prave federacije držav, ki bi pomenila v mnogih pogledih resnično skupnost, do rahle medsebojne naslonitve, v kateri bi se skuonost uveljavljala v prav neznatni meri in samo za nrav določena podrnčjn več ali manj podrejenega pomena, lino pa se ie pri tei nooohii nedoločnosti po-mlarinlo takoj spočetka in od vseli sirarn: ako nai se reagira nanevropska skupnost v večjem ali manjšem obsegu. v vsakem primeru ie potrebno, da se napravi prvi poskus na gospodarskem področju. Ne le da so v političnem območju neporavnane diference med evropskimi državami največje in jih je najtežje odpraviti, prevladuje vrh tega na-ziranje, da je gospodarska kriza eden poglavitnih vzrokov tudi političnim in seveda socijalnim težavam in da je treba bolni evropski organizem pričeti zdraviti čim prej. Poleg tega se upravi čeno pričakuje, da bo v gospodarskem pogledu prej mogoče doseči soglasie nego v drugih ozirih. Evropska konferenca bo imela priliko pokazati, koliko so bili naznačeni raču ni pravilni. Delo. ki se pričenja danes v Ženevi, pa je sila težavno in vsakdo mora računati, da ne bo šlo naglo izpod rok. Konference se bodo udeležili domai;' vsi zunanji ministri evropskih držav z gospodarskimi strokovnjaki Njen program vsebuje tri poročila: nrvo poročilo bo podal sam Briand, drugo Colijn bivši holandski minister in predsednik nrve evropske gospodarske konference ki bo govoril o evropskih ekonomskih nroblemih. in tretie poročilo bo nodal Suvich, bivši italijanski minister in predsednik finančnega odbora ori Društvu narodov, ki bo očrtal evropske finančne probleme. Vsi oni elementi v F.vrooi. ki jim je iskreno na srcu dobrobit našega kontinenta in ki ~ato hočejo odstraniti vse kar bi moglo ovirati harmonično sožitje evropskih narodov, želi io ženevski ev-ronski konferenci noilenšec-i uspeha pri utiranju poti do velikega cilja. Volitev zveznega predsednika v Avstriji Prizadevanje krščanskih socialcev, jcser.i in omogočilo mirno ponti Dunaj, 1-3. januarja, d. Včeraj popoldne so se sestale večinske stranke parlamenta k razgovoru o volitvi zveznega predsednika. Kakor znano, je vlada že izdala načrt zakona za izvedbo volitev zveznega predsednika, ki se ima po uovi ustavi izvršiti potom direktnih volitev vsega prebivalstva avstrijske zvezne republike. V krščansko -socialni stranki so mnenja, da bi skorajšnja volitev državnega predsednika ne bila uiuestua zaradi uovili vznemirjenj, ki bi jiii da bi se volitve odgodile vsaj do adansko zasedanje parlamenta prinesla taka splošna volitev, in da bi bilo najbolje, ako bi se volitve predsednika določile za jeseni, če bi se že ne dopustilo, ua bi funkcijska doba sedanjega zveznega predsednika normalno potekla do meseca decembra 1. 1932. Zato pričakujejo v kr-ščaiisko-socialnili krogih, da se bo posrečilo pridobiti večinske strauke kakor tudi opozicijo za odgoditev volitev vsaj do jeseni. da bi se mogla v pomladnem zasedanju parlamenta ustvariti mirna atmosfera. Potresna katastrofa v Mehiki Izbruh vulkana Popocatepetl - Mnoge človeške žrtve -- Potresi, ki so porušili večje število hiš, se še vedno nadaljujejo povsod pretrgane in so poročila iz prizadetih krajev zelo redka. Iz krajev, Kjer je Dil potres, prihajajo skoro vsake uro nove alarmantne vesti, vendar si kljub temu ni mogoče ustvariti jasne slike o obsegu katastrofe. Poleg brzojavnih in telefonskih zvez so trpele tudi železniške proge, ki so deloma razdejane. Sunki so trajaii nad dve \amu'J in jih je spremljalo močno podzemeljsko bobnenje. Pred potresom se je utrgal oblak, ki je povzročil velika opustošenja. Potres je v Mexico City deloma razdejal, deloma močno poškodoval številne kipe. Tudi mnogo spomenikov in cerkva je zelo poškodovanih. Središče potresa je bilo na severu države Pueblo. V Mexico City gorijo številna poslopja še sedaj. Število smrtnih žrtev ni znano, vendar se cenijo na 50 do 100. Newyork, 15. januarja g Po vesteh iz Buenos Airesa so bruhali v krajih okoli Lapome trije ognjeniki več ur in zahtevali številne človeške žrtve Najbolj prizadeto je bilo mestece Cobres, ki ga je zalila reka vrele vode. Bruselj, 15. januarja AA. V scvero-za-padin Argentini so bili hudi potresi. Ognjenik Cobres ti Potrerello ie pričel bruhati. Pariz. 15. jan. AA. V Mehiki je pričel bruitati ognjenik Popocatepetel. Od kamenja je bilo več oseb ranjenih. Promet v bližini ognjenika je prekinjen. Mexico-City, 15. jan. AA. Po najnovejših vesteh ic snočnji potres zahteval 6 čl >-veških žrtev. Najhujše je prizadeto mestu Oaxaca. Hiše so večinoma porušene. Newyork, 15. ian. s. Po zadnjih vesteh je potresna katastrofa v Mehiki in sosed Iii ili državah mnogo večja, kakor pa so prvotno domnevali. Samo v Mehiki (mestu) jc naraslo število smrtnih žrtev po dosedanjih ugotovitvah na 30. Nad 50 hiš se je P ipo'tioma porušilo. Zasutih je tudi mnog-avtomobilov, k; so bili v času glavnega potresa na ulicah. Svit. ki so ga opaz.var na neon v času potresa, pojasnjujejo strokovnjaki z izbruhom vulkana popocatepetl Potresni sunki -e še neprestano ponavljaj in so jih do danes opoldne našteli že naj sto. Mehiko, 15. jan. g. Po včerajšnjem potresu je bil danes v Mehiki nov potres. 31 est o Oaxaea je popolnoma porušeno. Po dosedanjih vesteh je zahtevala nova katastrofa nad 40 smrtnih žrtev, vendar se boje, d;i je pod razvalinami hiš še mnogo drugih. Prebivalstva Oaxaee sc je polastila strahovita. panika. Skoraj vseli 25.000 prebivalcev mesta je zbežalo na deželo. V Mexico City biva več tisoč ljudi na prostem. Na stotine avtomobilov služijo lastnikom kot začasna bivališča. Včerajšnji potres je v Mexico City po doslej prispelih vesteh zahteval deset človeških žrtev. Brzojavne ia telefonske zveze so skoraj Prebivalstvo ie morrtlo pobegniti z ogroženega ozemlja. Škoda na poljih je ogromna. Mnogo živine ie poginilo. Beograd. 15. iati. A A. Davi ob 3.4.05 so zabeležili seizmografski aparati na tašmaj-danski postaji katastrofalen potres v razdalji 9100 km. Maksimalno nihanje je bilo ob 3.41.35 'n ie znašalo 67 mikronov Konec potresa ie bil ob 5.20. Ocividno gre za potres v Mehiki. Milijardni deficit Nemčije Berlin. 13. januarja AA. V proračunskem odseku zbornico je imel finaučui minister dr. Dietrich ekspoze o novem proračunu. Med drugim je izjavil, da je naraste! primanjkljaj državnega proračuna za 1. 1930 od 900 na 1000 milijonov. Proračun za leto 1 :+31 je finančno ministrstvo uravnotežilo 7. obsežnimi redukcijami izdatkov. Gospodarski položaj ne dovoljuje novih davščin, pa tudi znižanje prejemkov državnih nameščencev ne bi bilo na mestu Eventualni deficit bo krit z naknadnim kreditom in s tem. da bo odrejena redukcija državnega uradništva za najmanj 10 odstotkov. Delavski pokret v Poljski Varšava. 15. ian. d. Na Poljskem se po* jiivlia v zadnjih dneh obsežno mezdno gi» banje. Rudarji v premogovnih revirjih Zg S'ezije. Dombrovc in Krakova so postavili ultima t. ki bo potekel ob koncu tedna in v k itcrcm zahtevajo obnovo dosedanjih ta» rfnib dogovorov. Tudi tekstilni delavci v I.odzu in okolici so nastopili proti zniža; n iu mezd. ki £>a skuša io izvesti podietniki A" največjem tvorniškem mestu Zaicrzu pri Lodzu obstoji nevarnost, da izbruhne s->k čas stavka nredilniških delavcev Tn* di mestni delavci v Varšavi nameravajo stavkati, zaradi česnr se mora računati z ustavitvijo obrata plinarne, električne cest' ne /clezn:ce. «ledališč in drugih mestnih podietii Pr;č«kuic se posredovanje vlade zar-1-!! velikeda obse* spoda bana. da bo kmečko r>rcbivalstvo / veseljem sodelovalo nri kon«"lidaciü drža--ve v smislu visokih idei manifesta Nj. Vel. kra'ìa z dne fi. janu'ria. Ob p/>l net'h popoldne <=ta sc g. ban in g pomočnik bana z ostalim spremstvom odpel iala v Sv. Jurij ob |už. žel. da si ogledala tamušiijo kmečko šolo. Ba« ni ic pozdravil najprej ravnatelj Šole go ? spod Petkovšek v imenu učiteljskega zbora in učencev Učenci so sc postavili pri vhos du v šolo v šnalir ter so g. bana navduše« no pozdravili. Nato jc p.ozdravil «. bana podžupan obč:n? Mastnak, ki jc i/rizil vdanost Nj. Vel. kralju mi vladi ter nato obrazložil potrebe prebivalstva, zlasti glede vodov.oda in električnega daljnovoda. G. b in jc bil vidno gin jen od prisrčnega sprejema, prirejenega mu od sinov naših kmetov ter je imel daljši govor. Dejal ic med drugùn. ria jc z veseljem prišel v to trdnjavo kmečke misli, in sicer zatn. Ja kodo širom banovine vedeli, da znamo ceniti kmečki stan. ki jc najvažneiši činitelj drživi nc samo v gosnodarskem pri'eùu, temveč tudi v nacionalnem in obrambnem. »M? se imam/i zahvalit' za ustvaritev iv"c svobodne države zlasti žrtvam kmečkega stanu. Znano p-i ie tudi. da bo kmečki stan vedno stal na braniku svoje domovine in svobode, ako bo to potrebno.' G ban si ic nato v spremstvu g ravna« telja Petkovška ogledal šolo in i.o naše! v vzornem redu Noc.oj ob 7 sta se g b-n 'u pomočnik bana s spremstvom v rnila v L= ' ljano. Nova razkritja v Oustricovi aferi Pariz, 15. jan. s. Preiskovalna komisija za Oustricovo afero je ugotovila, da jc davčni uradnik Augo, ki jc imel nalogo nadzirati banko, prejemal od nje stalno mesečno plačo, razen tega pa je imel pri banki še poseben konto. Direktor banke .[c odkrito izjavil, da je podkupovanje davč» nih uradnikov splošna praksa francoskih bank. Pred novo vojno v Mandžuriji Tokio, 15. jan. s. Sovjetska vlada jc sporočila, da bi utegnila biti prisiljena po» slati v Mandžurijo svoje čete za zaščito svojih pravic na vzhodno»kitajski železni» ci, če Kitajska nc bo upoštevala določb po» godbe iz Uarborovska. Vesti, ki prihajajo š kitajsko»ruskc meje o gibanju sovjetskih in kitajskih čet, šc niso potrjene. Rusko gospodarsko vohunstvo Berlin, 15. ian. s. Na kolodvoru v Fned-richstrasse je bil aretiran 30 letni inženjer \riljen Richter, uslužben pri tovarnah Poiv-sius v Dessau-u, ker ie osumljen, da je vohunil v korist Sovjetske Rusije. Inž. Riclt te rja sumničijo, da je trajno izdajal tajnosti tovarne, ki izdeluje cement. Na podlagi njegovih podatkov so v Rusiji v bližini Moskve zgradili novo cementno tovarno, katere natančen načrt so našli poleg drugega pri hišni preiskavi. Richter je igral svoječasno v tovarni pomembno vlogo, lani pa ie nenadoma odpotoval v Rusijo. Odkar se je vrnil zopet v Nemčijo, so ga stalni nadzorovali ter končno v navzočnosti državnega pravdnika iz Dessau-a aretirali. Pri njem so zaplenili tudi obširno korespondenco. ki ga zelo obremenjuje. Nemški oficirji v ruski vojski Pariz, 15. januarja s. Tukajšnji listi poročajo. da služi v sovjetski armadi veliko število oficirjev nemške državne brambe. ki so stopili vanjo na posebno priporočilo nemških politikov, v glavnem iz vrst narodnih socialistov. Johnsonova se vrne v London Varšava, 15. januarja g. Angleška le-talka miss Amy Johnsonova se je vrnila iz Moskve v Varšavo. V razgovoru z novinarji je izjavila, da je začasno opustila nameravani polet na Kitajsko in se bo vrnila v London. Demonstracije brezposelnih v Budimpešti Budimpešta, 15. januarja s. Včeraj je prišlo v Budimpešti do velikih demonstracij brezposelnih, ki so jih organizirali komunisti. Policija je morala uporabiti orožje, da je razgnala demonstrante, ki so zahtevali kruha in dela. Manjše demonstracije so se ponavljale še pozno v noč v raznih delih mesta. Italijanska letala v Rio de Janeiru Rio de Janeiro, 15. jan. g. Italijanska letalska eskadra pod vodstvom zrakoplov-nega ministra Balba je startala danes_ ( b 6.15 v zadnji etapi svojega poleta iz Baiiije v Rio de Janeiro. Vremenske razmere ugodne. L.sti poročajo, da se je braziiijska vlada odločila za nakup vseh letal, ki so priletela v Brazilijo. Pogajanja zaradi nakupa sc bodo takoj pričela v Rio de Janeiru. Kio de Janeiro, 15. januarja g. Italijanska letalska eskadra pod vodstvom zrako-plovnega ministra Itala Bälba je prispela zvečer ob pol 9. srednjeevropskega časa v pristanišče Rio de Janeiro ter se tamkaj zasidrala. Letala so pristala brez incidenta. Italijanska letala so bila navdušeno sprejeta. Po pristanku so razvili Italija; ! italijansko zastavo. V pristanišču se .ie zbralo do 100.000 ljudi, ki so navdušeno pozdravljali oceanske letalce. Oboroževanje Amerike Washington, 15. jan. s. Mornariška komisija reprezentančne zbornice je včerai dovolila kred;t 74,300.000 dolarjev za izpopolnitev mornarice. Od tega zneska jc določenih 27.65 milijona za matično ladjo za letala, 20.7S milijona za križarko s krovom za pristajanje letal, 17.6 milijona za šrn podmornice, 5 milijonov za 130 leta! in 3 milijone za poizkuse z novimi Dieslovimi stroji. Komisija jc odklonila predlog mornariškega ministra Adamsa, naj bi se za milijonov dolarjev zgradila križarka s šest-culskimi topovi, češ, da bi taka križarka trenutno v boju na morju ne imela nobene vrednosti. Odpust žensk iz državne sl»žbe Bukarešta, 15. jan. Rumunska vlada je pripravila načrt, po katerem bo izmed zakoncev, ki sta oba zaposlena v državni službi, odpustila onega iz službe, ki prejema višje prejemke. Da bi se uradništvo zavarovala pred morebitnim odpustom, je bilo vloženih samo pri enem sodišču v Bukarešti nič manj kot 273 prošenj za ločitev zakona. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved za duies: Pretežno oblačno, preci slaino, zmerno hladno vreme. — Si t «arija včerajšnjega dne: Po prehodu barometerske depresije v smeri s Sredozemskega morja proti vzhodu, je pritisk v naših krajih zopet narasel kot nadaljevanje anticiklona, ki leži ua i Španijo. Pritisk ie v poslednjih Ü4 urah v splošnem zelo narasel, m sicer za 3 nun. Jutranje temperature so narasle samo v višjih krajih zapadne Hrvatske in Slovenije. dočim so ostale skoro nespremenjene v nižjih področjih. Dunajska vremenska napoved za petek: Najbrže nobene bistvene spremembe; temperatura se bo dvignila. kraji in ljudje Dr. Albert Kramer imenovan za našega poslanika v Pragi Beograd, 15. januarja AA. Z ukazom Ni. Vel. kralja na predlog ministra za zunanje zadeve in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta ie imenovan za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra kraljevskega poslaništva v Pragi dr. Albert Kramer, bivši minister iu član Vrhovnega zakonodajnega sveta. Poslanik dr. Albert Kramer v nasi iavno-ii ni tieznaii;i oseba. saj >e udej--4\ nje v javnem življenju že ud svojih mladih let. Podil sc ie I. IsM'. \ Trbovljah kot sin znane narodne trgovske rodbine. l'o t|ovi>eni gimnaziji v < Hju ie šiutliral lilozol'ijo in na'o »lavo na univerzah v Gradcu in v Pragi. kjer je bil tudi juomoviran za doktorja prava. Kot dijak je bil dr. Kramer skupno z nepozabnim dr. Žerjavom med ustanovitelji in voditelji takratnega narotl-noradikalnega pokreta in je bil tudi n mini k dijašk .-ga glasila OmUuiiuei'. lo luicjsi v ovanje ga je privedlo v po-i liko in k novinarstvu: bil je pred vojno eden onih redkih Slovencev, ui so se že za ."a.«a šutdij odločili za novinarski. v lakratnih razmerah pač ze-!•» n-K.ii'i j »oklic. In novinarstvi! je "-tal zve- I'»» končanih študijah je po-fai dunajski urednik Slovenskega Naroda in je .sčasoma združil v svojih rekah poročevalsko slu/.bo za celo v r-- i jii'.i"i».-lovenskih listov Y zvezi s takratnim dunajskim srbskim poslanikom lov aneli; .1 ov ,inovičem je pričel izdajat i i n Torina>-i jsko korespondenco »Siid.-lnviselie 1 ì : i nt ls< i i u : in je vodil tndi politično redakcijo dunajskega sclies Taglila!ta . S tem delov.i- vojim osebniin vplivom 1 •»-' ' 1 .......-.......i....,; . ,; : t. i. II- • I- Slav i njem in med dunajskimi korespomlenti v evropskih ii-iov ie zlasti za ča.-a kanskili voi.o mnogi» koristil juge venski \ et ovne vojne, ko je na n n f i ume ie sodeloval s slovito češko >• mafiji». \ clikega pomena je f>iJ nje-rovor - tedanjim profesorjem našega lista, ki mu je posvetil vso ljubezen in vse svoje velike sposobnosti. Ogromen razmah Julian' je v znatnem delu njegova zasluga 1'ri volitvah I. 1927- je dr. Kramer kot poslanec naše Ljubljane zopet prišel v parlament, kjer si je znal ustvarili ugledno pozicijo Pri oblastnih volitvah ie l»iI za kranjski okraj izvoljen tudi v ljubljansko oblastno skupščino. Pod novim režimom je bil dr. Kramer pozvan v Vrhovni zakonodajni svet in imenovan v banski svet dravske banovine. Sedaj mu je po zaupanju Nj. Vel. kralja poverjena velevažna in častna misija j u gos I o venskega poslanika v bratski republiki. Ceska javnost ie pozdravila imenovanje dr. Krainerja z velikimi simpatijami, saj je dr. Kramer znan in cenjen kot zvest prijatelj češkoslovaškega naroda in ga vežejo ludi prijateljski osebni sliki z najodličnejšimi češkoslovaškimi državniki in politiki. Cenjen je indi kot značaj in človek ter kot trezen in uvideven politik. Sprejel bo torej v bratski Pragi kar najbolje in z največjim zaupanjem. Tudi naša javnost bo sprejela imenovanje dr. Krainerja gotovo z iskreno simpatijo, a obenem tudi z obžalovanjem, saj odhaja iz naše srede mož, ki i uživa splošno spoštovanje in ki nam ie po svojih odličnih vrlinah in po svoji delavnosti baš v sedanjih časih novega, svežega jugoslovenskega pokreta potreben. Dasi pa ga borno povsod pogrešali, vendar razumemo, da se ni mogel odtegniti častnemu pozivu Nj. Vel. kralja. Ur. Kramer j? človek, ki se dolžnostim ne izmika, najmanj takim, ki jih nalagajo interesi naroda in države. Na drugi strani pa smo prepričani, da z njegovim odhodom v Prago ne bodo prekinjeni prisrčni in t vrsti stiki, ki ga vežejo z našim javnim življenjem in s tisoči iskrenih in dobrih narodnih ljudi, ki v njem cenijo in spoštujejo enega prvih naših javnih delavcev. Z imenovanjem dr. Krainerja za ju-gt»slovenskega poslanika pri bratskem češkoslovaškem narodu ie bil postavljen pravi mož na pravo mesto. Trdno se nadejamo, da bo njegovo delo v zlali Pragi rodilo lepili uspehov v korist veliki ideji bratstva obeh slovanskih narodov in v zadovoljstvo kralja in domovine. V tem prepričanju svojemu odličnemu tovarišu in prijatelju k vi-okemu imenovanju iskreno čestitamo in smo uverieni, da govorimo pri tem v imenu ne le vseh • .lutrovih čilateljev, i človečnost i. udi v imenu nase narodne mv- pred štirinajstimi dnevi, ker se oba praz» nuieta «o istem starem beograjskem obi* čaju, z dobro večerjo, godbo, petjem in »igranko«. ter loterijo za pujska, enega ali dva, živa ali ia pečena. In praznovali so ga snoči isti ljudje, ki so ga praznovali pred trinajstimi dnevi, samo sedaj pač ma» lo težje kot pa prej, ko smo sedaj žc src di meseca, tedaj pa smo bili »o prvem«. Pa si ob taki priliki misli marsikdo, kako bi bila res imenitna trinajst dni po prvem trinajsta nlača, da bi se lažje in praznič» ricje popraznovalo drugo novo leto. Ko so se davi prazno vaici vračali domov, oz. si še iskali zadnie tolažbe po manjših, intimnejših okrepčevalnicah, jih jc še ved» no pozdravljala ciganska godba, ki pa jc imela dovolj poslušalcev tudi še potem, ko sc je žc vsepovsod začelo retino vsakdanje delo. Beograd jc pač velik in jc v njem sila ljudi, ki lahko praznujejo, kadar se jim poljubi, in se Jim ni treba ravnati po za* konu o praznikih. Malo polzelo je pač zju» traj, da jc brez dvoma marsikateri zgodnji novoletnik nehote prišel v ožji stik z ma» terjo zemljo, toda to nič ne dc in jc prav za prav še dobro, ker pravijo, da prinaša srečo, dasiravno bi v ostalem ne bilo pre* več napačno, čc bi se beograjska mestna občinska uprava nekoliko bolj pobrigala za čiščenje obuličnih pločnikov. Saj sneg v resnici še odkidajo s pločnikov, vsaj tako površno, toda da bi sc potem šc posul pe» sek, ne, tega pa nc. Tako jc hoja zlasti v nekoliko strmejših ulicah v resnici nevar» na. In kar jc še prav posebno čudno: vse naokoli dvora ni bil niti sneg počiščen s pločnikov in sc jc moglo priti tam mimo samo drsaje sc. ker je pohojoni sneg po* polnoma zlcdcnel. Vsaj tu bi mestna občin» ska uprava morala poskrbeti, da se pločni» ki posujejo s peskom. Danes dopoldne vsestranska čestitanja. Ali vidi se pa vendarle, da jc državno leto žc preccj svečanosti odvzelo donašnjemu ccrkvenemu, in čuti se, da vzdržuje to praznovanje edino le še dejstvo, da ;c pra» voslavna cerkev resnično narodna cerkev, ki ic popolnoma zrastla z narodom, ;n d nes pozdravil svoje vernike s posebno no» voletno poslanico, v kateri vošči narodu, da bi vsa vprašanja tuzemskega svojega ob' Stanka razinotrivai skozi očala čistega Kri» stusovega nauka in svojih nar idnih dol ž« nosti. s čimer bi se razčistil tudi pojem kri» zc, ki sc danes imenuje ob vsaki priilki. Ljudi je treba reševati pred vsem moral» no»verske in nacijonalne krize, v kateri jc treba iskati tudi vzrok materialne krize ter vseh nesoglasij in sporov n ed ljudmi in narodi. Patrijah priporoča svojim ver-nikom, naj sc nikdar nc oddiijijo od nauka sv. Save. s katcri'ii bodi prcž;to vse njiho» vo nacijonalno»državno in kulturno « pro* svetno življenje, od naukov, ki so že sto in stoletja program srbske privosl.ivne cer» kve in dajejo vernikom, da širokogrudno pojmujejo svoj položaj v jmasnji naši močni državi Jugoslaviji in vsem svetu. To= slanica zaključuje: »Prosim Boga, da nas vse novem ietu blagoslovi s svojim svetim očetovskim bla» goslovom v vseh smereh bog njubnega živ» ljcnja in dela, na slavo naše ccrkve, naro» da, kralja, i na odrešenje vsega človečan» stva od brezbrižnikov in rušilcev svetov» nega miru in ljubezni.« Tako bodi! Iti šc enkrat: srečno novo leto! Smrt uglednega moža gov raze Vasa arvkom. ki -e je hotel pred otlho-d"in v inozemstvo prepričati, kako sfa-! c zavzemajo Slovenci do ideje ju-venskega netlinjenja. Tudi Ma\ ili jugoslovenski po- >cenci državne, leta K t U' znan-» a bil ni de ;-'anov ! jena Narodni in pozneje Narodno !|il dr. Kramer po-k rat n i najvišji n.arod-•Na rodnem \ ecu je ml< Slovenijo. Kot "'.ga Veča je so-k i '»i! generalni ta član delegacijo Na: deloval pri zgotlov ifiobra |Ojs v Ileograilu P"leg dr. Korošca jnvi sjovens ■ior nov e jugos]oven.-ke v Ia*ie. Dr. K ra/-a oje v o politično in javno • v Jugoslaviji je obilno. V tčsnem sodelovanju z dr. Žerjavom, s katerim ga je vezalo tudi intimno o-eh«o pri-ja ! e! ist v o. je mnogo storil za narodno in napredno stvar. <>l> ustanovitvi - Ju-Ira je kot direktor prevzel votLivo nu- Ob drugem novem letu Beograd, 14. januarja. \ čeraj. ko so beograjski listi žc par dni objjvijali ccle stolpce naznanil o »doč-jicu pravoslavne nove godine«, jc bilo menda jio vseh beograjskih javnih uradih, kjer so nameščenci različnih veroizpovedi, ,-irijra» nja, ali sc danes dela ali ne. »Katoličani« so praznovali svoje novo leto, zakaj bi ne praznovali tudi pravoslavni svojega!« Tako sc ie govorilo in še tembolj, ko so name« pravoslavne veroizpovedi na dan . a in obenem katoliškega novega morali delati, ker zakon o praznikih une 1. januarja nc navaja med državnimi prazniki, temveč samo med verskimi pra;» nik; za katoličane. Toda pomagalo ni nič. Isti zakon, ki navaja med katoliškimi praz» niki novo leto, ga ne navaja med verskim) prazniki za pravoslavne, ir tako jc in »ita» nc dan pravoslavnega novega leta čisto na» vaden delavnik, kar pomeni, da je po »do» čeku pravoslavne nove godine«, ki se praz» nuje enako, kakor se je praznoval drhwnì »Silvestrov večer«, če le mogoče, do rane» ga jutra, treba na delo, čeprav jc glava ne» koliko težka oo »tločcka« in vse^a kar mu jc sledilo. Mimogrede naj omenimo, da se po ura» dih kaj rado očita katoličanom, da pr.iznu» jejo več praznikov kot pa pravoslavni. Se» veda pa ti očitki niso slabo mišljen'-: gre Ic za šaljivo medsebojno zafrkavanje, ' ki pa jc v bistv u popolnoma ncutemH-cro ker je zakonodajalec čisto enakomerno po» razdelil praznike med pravoslavne in vato» ličane: obojim po — 13. Pravoslavni imajo o Božiču 3 dni, Bogojavljenje, sv. Savo, veliki petek, velikonočni ponedeljek, sv. Jurja, S paso v dan, sv. Cirila in Metodi binko stni nonedcljek, \ cliko tiospojnico m sv. Nikolo; katoličani pa o božiču 2 dni. novo leto, sv. Tri kralje, sv. Josipa, veliko» m "ni ponedeljek, Vnebohod, Tclnvo, sv C^irila in Metoda, sv. Petra in Pavla, \'eli» ki Šmaren, Vse svete in Brezmadežno sno» četje D. M. 1 Sinočnji »doček nove godine« se prav nič m razlikoval od onega, ki sc je praznoval Koroška Bela. 15. januarja. V torek je preminul v 58. letu starosti g. Mart n Noč. vulgo Glažar. posestnik in ob» činski svetovalce na Koroški Beli. Pokojni Noč jc bil na Koroški Heli zelo markantna osebnost, poštenjak od nog do glave, skrben družinski oče ter vzoren go» snodar. V svoji mladosti je mnogo potoval po sve» tu in preiskusil dosti proletarskega gorja. rI oda s svojo žilavostjo, treznostjo in brez» primerno marljivostjo jc pregazil vse ovi» re, se vrnil v svoj rodni kraj z bogatimi izkustvi ter prevzel na solnčni Koroški Be» Ii hišo. ki jo je tekom let preuredil v vzorno domačijo. Pa tudi izven svojega družinskega kro» ga sc jc mnogo udcjstvoval za blagostanje in nanredek domačega kraja. Bil jc dolga leta občinski svetovalec ter član cestnega odbora in nredsednik krajevnega šolskega sveta. Bil ic tudi dolgoletni član in odbor» nik domačega r silnega društva in raznih drugih gospodarskih in prosvetnih korpo» rae'i. Za svoje vestno in nesebično delo na go» snodarskem nolju je bil odlikovan z zlato medaljo za državljanske zasluge, za uspeš» no delo na gasilskem polju pa s srebrno kolajno. Povodom njegove smrti je imel občinski svet na Koroški Beli svojo žalno sejo. Po» greb blagega Pokojnika sc jc vršil ob veliki udeležbi prebivalstva danes na domače far* no --»okopališče. Bodi mu ohranjen lep spomin, težko pri» zadetim preostalim pa naše iskreno so» žal j c. Pet let težke ječe zaradi iboja PIUDE: nepozabni pevee čarobnega filma I»IO KITA v grandioznem velelilniu ^Poslednji poljub44 Maribor. 15. januarja. Pred senatom trojice se jc včeraj dopo'» dne zagovarjal 22=!ctni delavec rrancc K'o» basa iz Oseka v Slovenskih goricah, ki je -1 oktobra lani med pretepom posestnika I-ranca Yogrina tako te/ko poškodoval, da je kmalu nato podlegel poškodb t m. Pri \ oörinu so usodno noč stiskali m: ulcniji iz Brengove in Oseka sadje. Po stireni obi» čaju so med delom tudi močno pili. so sc končno okrog 3. zjutraj stepli, i;h K \'o-grin nagnal iz hi^c, vendar so se ackateri Pozneje zopet vrnili. Med njimi :e bii tudi Klobasa, ki jc bil zaradi težke 'elesnc po» škodbe žc večkrat kaznovan in je znan kot velik pretepač. Ta jc počakal \ ^r n.i v zasedi in L'a z nekim topim predmetom tako močno udaril po glavi, da mu je počila lo» banja in jc kmalu nato izdihnil. Klobasa ic svoie dejanje priznal, zagovarjal se je 'ta s silobranom. češ da jc Vogrin nekemu njegovemu prijatelju grozi! s pušk >" toda večina prič jc to odločno zanik »la. t i fa je zaradi uboja obsodil ni pet let tež» I kc ječe. John Boles nepozabni pevee čarobnega filma RIO RITA v grandioznem velefilmu PRIDE! „Poslednji poljub" Kanalizacijska dela na Bleiweisovi cesti Ljubljana, 15. januarja. Skrb delavstva in splošnosti pred hudo zimo jc bila letos neupravičena. Snega, ki bi oviral delo na stavbah in prišel v kvar pri drugih delih na ulicah ter drugod, do» slej šc ni bilo preveliko, ravno tako pa tu» di prcsilen mraz do sedaj šc ni nagajal. Spričo ugodnih pogojev vrši magistrat tudi nuina kanalizacijska dela v mestu. »Maložclczniška družba«, kjer tloslej šc ni bila izpeljana kanalizacija. Z izkopavanjem so pričeli sredi Dunajske eeste na vogalu Zidarjeve hiše. Ker jc cev na Dunajski ce» sti položena kakih 5 m globoko, so morali tudi sedaj zelo globoko kopati, kar jc po» trebno zaradi primernega padca. Na Blc^» weisovi cesti kopljejo in polagajo ccvi. ki merijo v premeru 60 cm kake 4 in pol m globoko. Delavci, ki jih je tu kakih 32. -o Glavno kanalizacijsko cev, ki bo vodila od Šmartinske ceste proti Dunajski cesti in dal ie za Bežigradom ter v Šiško, polagajo zdaj žc v Pokopališki ulici, ki je hudo raz» kopana in jc tam vzpostavljena kanalizaci» ja žc skoro do konca omenjene ulice. Tc dni pa so, kakor smo žc poročali, tudi s kanalizacijskimi deli od Dunajske ceste to stran železniškega prelaza v smeri proti Blci-veisovi cesti do novega električnega transformatorja, ki ga je dala postaviti z delom žc preccj napredovali in jc po« loženih zdaj žc kakih 30 m ccvi. Istočasno, kakor tu so pričeli s kopanjem kanala tudi pri Bonačevi vili nasproti transformatorja na Bleiweisovi cesti, kjer bodo dela nu* predovala šc hitrejše, ker ie tam ccv. na katero bodo prikl j u c i nadaljnjo napeljavo samo kaka 2 m globoko v zemlji. Kanalizacijska dela na tej ccsti bodo do* končana najbržc žc s februarjem, n^kar bo» do pričeli z asfaltiranjem ceste. Za napredek Dolenjske Dol. Toplice, 15. januarja. Prejšnji teden se je predstavila ». banu dr. Marušiču v Ljubljani deputacija topli» škega občinskega odbora, da mu jc pojas» n ila želje in potrebe tukajšnje doline. Pri tej priliki jc tudi ponovno izrekla željo, da bi banovina kupila naše kopališče, za kar se je že prejšnji ban zanimal. Naše kopališče je priznano in ga je prištevati po zdravilni moči termalne vode med prva kopališča nc le naše, temveč tudi sosednjih držav. Vendar se v tem stanju in v pri» vatni lasti nikakor ne more dvigniti do tiste višine, kakor bi zaslužilo po svoji zdravilni moči. Zato je napredek in splošni dvig kopališča mogoč Ic v javni upravi. Dv ig kopfflišča pa ni ic za Toplice same vitalnega pomena, temveč za vso bližnjo in daljno okolico ter za Dolenjsko sploh. Naša Dolenjska jc v razvoju zelo zaosta» la, ker ni imela in šc danes nima v dovolj» ni meri razmreženih prometnih sredstev, nima elektrike, ki jc glavni pogoj uspešne» ga gospodarskega napredka, nima industri» Senzacija Ljubljane: je, niti drugih virov, ki bi jo mogli gmot* no in tudi kulturno dvigniti. Tako bi bil nakup kopališča Toplica od strani banov ine en tak vir, ki bi dvignil krško dolino že s tem, da bi se povečal do* tok tujcev, ki bi gotovo v veliki meri dvig* ni! tujski promet. In ta bi ne bil vezan lc na kopališče Toplice, temveč tudi na dru* ge slikovite kraje prijazne Dolenjske. Druga potreba je elektrifikacija !>;!cni« ske. V tem pogledu je bilo žc mnogo go» vora in mnogo razpravljanj, ki pa do sedaj še niso privedla do zaželjenega uspeha. Zdaj jc vendar upati, da bo z akcijo, ki io vodi župan Novega mesta g. dr. Rc/ek. us» pelo zgraditi elektrarno na Dvoru, ki naj bi elektrificirala vso krško dolino od Žu» žemberka do Novega mesta, ter jo zvezuti z že obstoječo elektrarno v Prečni na Temenici. Želeti je. da bi kr. banska uprava ta načrt podpirala in s svojo podporo or » pomogla k čim hitrejši rešitvi za novome» ški srez tako perečega vprašanja. Krvno, kožno in živčno bolni dose*.:r;o z uporabo naravne »Franz Josefo-.e« grenčice urejeno prebavo. Speci is ini zdravniki silnega slovesa spričuiej j, da so z učinkom staro preizkušene »Fran/. Josef o ve« vode zadovoljni v vsakem c».i-ru. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I Božanska GRETA GARBO I govori in plaka v prekrasnem, nejiozabnem velefilmu globoke vse odpuščajoče ljubezni Am (hfifti* Po istoimeni drami E. O' Neilla Hans Junkermann in Theo Shall Najnovejši Paramountov zvočni tednik.' |Kupite takoj vstopnice v pred proda-J ji od 11. do pol 13. ure: Predstave ob 4*f 7. in 9« zvečer Telefon 2124. Elitni kino Matica Kaj se vse lahko pripeti mesarju Ljubljana, 15. januarja Kaj takega pa še ne.'« so se pogovarjati danes popoldne mesarji v mestni klavnici. ' Zlodja, saj smo že marsikaj doživeli in videli, vendar takih stvari ne!« so zmajevali z glavo stari mojstri. Vse je hitelo vkup, padale so resne besede, še več pa smešnih, spremljanih z gromkim smehom. Gledali so 23-letnega mesarskega pomočnika Albina Podborška, ki pa seveda ni bil dostopen za nobene šale. Kako tudi, če pa je naenkrat prišel ob prst na roki in po vrhu še po tako čudnem naključju. »Prmejš, Bine. povej no, kako se "je i o zgodilo.'« so silili nekateri, ki so prihajali šele zraven. »Naj kar drugi brusijo jezike. — jaz grem pa v špital!« se je odrezal Bine. ki je bil zaradi bolečin in izgubljene krvi že ves bled v obraz. Po njegovem odhodu se je obrnila najbolj informirana priča napram ostalim in slovesno izjavila: »Fant-1 je in možje.' čudne stvari se gode; tudi zaklani prašiči imajo ostre zobe, ki nam mesarjem prste drobeč Mesarji so se čudili in slednjič je nek-; do bleknil: »Ne pomaga nič, zaklani pra-i šič, oziroma že sama glava ga je u°riz-I nila.« ! »Oh, oh. ta je pa dobra.'« se je naen-j krat razneslo vse naokrog in po vsem po-; ljanskem okraju. Je pa tudi res čudno vse to. Pomočnik I Albin Podboršek je zaklal popoldne na I klavnici velikega prašiča. Prašič je <=po-j četka seveda protestira!, kakor vsak pra-, sič. Neznansko cviljenje pa seveda ni po-j magalo. Zapiral je med cviljenjem oči in ! počasi mu je odtekala kri. Naposled ie čisto umolknil. Zakolj je bil končan -n Podboršek mu je odrezal glavo. Držal jo je v roki. nenadoma pa se je zasukala, ! Albin jo je lovil in tudi ulovil. — a jo tudi takoj izpustil. Pogledal je divje okrop-sebe in na prašičevo glavo na tleh. ki se mu Je rezala na moč nesramno. Nasled-nji hip pa je že pričel otresati z roko iz katere je curljala kri. Vražja glava mu je namreč popolnoma zmečkala prst na desni roki, oziroma mu ga celo dobršen del odgriznila. In zato si Albin n; mogel kaj da ne bi odšel v »špital«, dočim imajo drugi mesarji zopet imenitno zgodbo ki se bo kolportirala po vseh ljubljanskih go-stilnicah. s » JUTRO« št. 13 --4 — ------------- ------= Petek' 16- L 1931 = Jutri XI. SLOVANSKI VEČER POD POKROVITELJSTVOM NJ. VELIČANSTVA KRALJA XI. SLOVANSKI VEČER TABORI Boiuače vesti * Premestitve carinikov. Iz Ljubljane je premeščen k glavna carinarnici v Mariboru carinski pripravnik g. M:hajlo Siniič, iz \ rovitice k carinarnici v Podgorici pa carinik Viktor Kobul. Za carinskega pripravnika v Oornji Radgoni ie postavljen dosedanji dnevničar Aleksander Tošič. * Iz gozdarske službe. Za šumskega pripravnika 5.-11. pri šutnski direkciji Brod-ske itiiovne občine v Vinkovcih je postavljen g. Oskar Likar, absolvent gozdarske šoie v V-cliai"renburgu. * Ad^ okatska zbornica v Ljubljani raz-giaša Ja .'e g dr. Boris Furiali 12. t. m. b vpisan v imenik advokatov s sedežem v Ljubljani. * Diplomski izpit iz kemije je napravd j tc dni na filozofski fakulteti ljubljanske uni- 1 \erze g Stanko Modic i/. Celja. Čestitamo! * Sprejeti sta v naše državljanstvo primorska roiaka g- Leskovec Vinko, bano-viiiski uradnik, in g. Sue Silverij, trgovec, Oba v Splitu. * Razpust društev. Kr. Banska uprava Dravske banovine je Društvo magistratih pomožnih uradnikov v Ljubljani in društvo Posredovalnica dela za Prekmurje razpustila, ker ti društvi žc več let ne delujeta m nimata pogojev za upravni obstoj. Celostransko sliko (irete Garbo, deio k; par j a N kol aja Pimata, prinaša pravkar izšia številka ilustrovanc tedenske revije re vi: c • Življenje in sveti. Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah! * Obnovitev premogokopov. Iz Poljčan iu.tu pišejo: Neka premugokopna družba pripravlja obnovitev starega premogokopa ria Stanovskem, ki žc več let ni v obratu. Li udje, ki so bili zaposleni v tem rudniku, že težko čakajo na zaslužek. Ker ie omenjena družba žc poslala semkaj velikanski p- rili stroj, ki čaka na montažo v svrho črpanja vode iz- jam je verjetno, da bo zadeva v kratkem realizirana. Pozdravljamo ta korak k- bo kraj gospodarsko dvignil. * Potreba modernih hotelov v Vardarski banovini. Vardarska banovina je prostorno največja v Jugoslaviji m ima mnogo krajev irli in zgodovinskih zanimivosti, ki vedno bo!, privlačujejo tujce. Toda največja ovira tujskemu prometu v obče jc pomanjkanje J ibrili hotelov V vsei Vardarski banovin-' ie namreč samo 92 hotelov z 950 posteljami, a kakor ie znano, mnogi izmed »hotelov- irti oddaleč ne zaslužijo tega imena Zato :e Vardarski banovini zaenkrat nuji; i potrebno, da dobi v vsakem svojem mestu vsaj po en moderen hotel. To bi bilo skupno 30 hotelov, za katere je potreben kapital svojih 130 milijonov Din. O zadevi je razpravljal že banski svet v Skop-I f it i:i akcija postaja živahna. Potrebna pa b vsekako pomoč države, ki naj bi pri gradirai) vodila tudi nadzorstvo, da nov! hoteli ne bodo revni azili, temveč v okras v.v !•: e n ; a mestu. * Znamenite starinske najdbe pri Strugi. Poleg važnih arheoloških odkritij v Stobih, k- po vsakoletnih raziskovanjih vzbnnin vedno večje zanimanje tudi v zunanjem «vetu, se je posrečilo spraviti na dan tudi znamenite starine, zndopane dolga, do-'ga stoleti" v grobov'h pri Struci v Južni Srbi-j:. Izkopa var:e ie vrši i beograjski vseuč. pr i. dr. Niko*a Vui;č. C'za vi in iz katere d he so ti grobovi, doslej še ni bilo mogoče i'go*ov:ti. a dosedanje naidbe različnih predmetov z zlata, brona, bakra in železa «•• že znatno obogatile arheološko zbirko iz Južne Srbije. Prof. dr. Vnlié bo letos KINO IDEAL Adolphe Meiijou kralj vseh kavalirjev, gentleman v filmu ljubezni Poljubljam Vam roko, madame.. . Oh -J., pol 8. in 9. zvečer Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani za označbo kraja pomenijo: 2. stanje barometra, relativno vlago v %. številk 1. čas opazovanja 3. temperaturo. 4 smer in brzaio vetra. 0. obtačn.ost 1—10, vrsta padavin. S. pad vine v mm. drie 15. januarja 1931 Ljubljana: 7. 763.7. 0.0. 92. S 2. 10. dež. V Maribor: 7 7o4 4.0. — Beograd: 7. 763.0. Sarajevo: 7. 763.6. —2.2. 93, mirno, 10, 4. 86. mirno, 7. —, 2. 85. mirno. 10. —. 3. {>2. mirno. 10, —. —2. 94. \V2. megla. . Skoplje: /(>2.0. 3. 95. mirno, 10, . Kumbor: 7 759.1. 10. 94. E 4. 10, dež. 5.0. Split: 7._759.8. 9, 74. ENE 6. 10. —. . Rab: 7. 760.,. 0. 75. N 2. 7. dež, 1.0 Vis: 7. 757.0. fi. o2. SE 2. 0. dež. 5.0. Najvišja temperatura danes v Ljubljani — . najnižja _~> -> 1.1. v v Zagrebu v Skopi ju 1. ru ra ?evu Solnce vzhaja ob Kina vzhaja <*b 6.31 Mariboru —3. v Mosi a: v Beogradu —}, v Si« zahaja ob 1645, zahaja ob 13.50. poleti nadaljeval z izkopavanjem in se nadeja odkriti grobove poglavarjev nekega starodavnega plemena, ki je v okolici Struge imelo obsežno naselje. * Vrelci nafte v Bosni. Kakor poročajo iz Sarajeva, je v kakaniskem železnem rudniku rudniška uprava vršila vrtanje, da se dožene ali obstojajo tam premogovne plasti. Pri tem pa so naleteli na sledi natte. Kc so nabavili nove vrtalne stroje, se je vrtanje nadaljevalo in prišli so do znatne množine zernskega olja, ki so ga te dni pregledali strokovnjaki in izjavili, da je pričakovati lepe uspehe. Vrtanje se bo v kratkem nadaljevalo do globine tisoč metrov. * Slovenski pevci na konceptu čikaške univerze. Kakor poročajo iz Chicaga, je Slovenski klub na univerzi v Chicagu 5. decembra priredil koncert z izključno slovanskim programom. Koncert je bil prirejen pod zaščito The International Students Association of Chicago 1 and Vicinitv (Mednarodno društvo študentov za Chicago iti okolico). Na programu so bili zastopani Cc-hoslovaki. Poljaki. Rusi in Jugosloveni. — Obisk koncerta je bil časten in občinstvo ie bilo zeio zadovoljno z izvajanjem programa. Izmed Jugoslovenov sta bila povabljena na sodelovanje pianistka in sonrani-stka Žaneta Perdanova in operni pevec Svetozar Banovec. ki se mudi na koncertni turneji po Zedinjenih državah Perdanova je izvajala v splošno zadovoljstvo arijo Miuke ;z opere »Gorenjski slavček«. Banovec pa je z arijo iz Puccinijeve onere »Tosca«- žel navdušeno priznanje in je moral dodati krasnega »Metuljčka«. MILIJONI odličnih ljudi kupujejo samo bonbone, čokolado m kekse znamke Schmidt Nikar vi ne delajte izjeme nego zahtevajte vedno izdelke svetovne tovarne VIKTOR SCHMIDT & SÖHNE WIEN 4 Novi grobovi. V Ljubljani je umrla trgovka z delikatesami ga. Ana Lapajneto-va, rojena Prusclieva. Pogreb pokojnice, ki je bila zaradi svoje prijaznosti splošno priljubljena, bo danes ob pol 15. k Sv. Križu. — V Rožni dolini je preminula ga. Jožica Železnikova, soproga sodnega sluge v pokoju in posestnika. Stara je bila 59 let. Pogreb pokojnice bo v soboto ob 15. na viško pokopališče. — Pokojnikoma blag spmmn. žaluiočim naše sožalje! * Novi nazivi ulic v Čakovcu. Na poslednji seji občinske uprave v Cakovcu je bil storjen sklep, da se izpremene nazivi nekaterih ui;c. ki potekajo še iz dobe madžarskega režima Glavna mestna uHca se je prekrstila v ulico kralja Petra. Druge ulice so dobile imena znanih nacijonalnih delavcev. * Kožni seleni bo 26. t. tu. v prostorih veleseima Kože vseh vrst diviač''"e snre-jema »Divja koža«, Ljubljana, velesejem. Najboljša priložnost za ugodno vnovčenje blaga * Potres v veliki daljavi. Seizmograi zavoda za meteorologijo in gendinamiko v Ljubljani je beležil včeraj močan nolres v oddaljenosti 9400 km s početkoin ob 2. ur! 3 minuti in 58. sekundi. Potres je trajal 2 uri. * Dar. Anton Nanut. učitelj v Mengšu, je daroval 100 Dm za Malejcvo mater. * Umrla zaradi ugriza svinje. Te dni 'c ugriznila svinja v reko ženo kmeta Ili'e Kneževiča v vasi Hrnsni v mostarskeiii okraju Posledica je bila. da se ie ženi zastrupila kri. Žena. ki so jo prepeljali v mo-•sbirsko bo-'p:co. je kmalu nato umrla v velikih bolečinah. ***** Za pull-overje 1S48 ANGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. * Aretacija težkeaa milijonarja. V CaČ- ku je vzbudila veliko senzacijo novica o aretaciji znanega večkratnega milijonarja Nikolaja Nikoliča. bivšega predsednika Cn-čanske štedionice. Aretacija se je izvršila na zahtevo uprave tega denarnega zavoda, ker se ie baie dognalo, fin je V;koIič povzroči! primanjkljaj 6 milijonov Din, !n to z utaio delnic in drugih vrednostnih papirjev. Uvedena je obširna preiskava. VELIK PLES Jadranske Straže v slovanskih narodnih nodali dne 24. januarja 1931 v up»o»islii dvorani v Lhib-Ijani. 17820 * Ubila brata, da bi ga ne bilo treba vzdrževati. V okolici vasi V.ieščice nri strinovi so našli te dni truplo ubitega Martina Žižiča Orožništvu se je posrečilo priti ua sled ubijalcem. Ubila sta ga pokojnikova brata Fran in Pavle, ki ju je do zločina privede! materijalni motiv. Fran Žižič bi namreč moral no on-m-Vi očeti vzdrževat' svojet»n brata Martina. Z^to se ie dogovori! s Pavlom, da se ga rešita. Obadva sta priznala zločin. Najlepši okras vaše sobe so povečave vaših posnetkov od plošč in filmov, katere vam dovršeno naj>ravi droge n ja K A i\ € 255 Ljubliana — Jlaribor * Pozor! Jakec: >Kam pa v soboto?« — Spelea: »V soboto v Rogaško Slatino (hotel »Pošta« ) na planinski dirindaj !« * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LfuMfane u— »20.000 milj pod morjem«. ZKD bo predvajala ta film v kinu »Ljubljanski Dvor« samo še danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer, ker mora film v soboto že oddati drugemu kinematografu. ZKD zaradi tega nujno opozarja vse one, ki si še niso ogledali filma, da to store danes cb zadnji priliki. Gigantsko fantastično filmsko delo. iz-gotovljeno po znanem romanu JuJesa Ver-nea, mora zanimati vsakogar, zlasti pa jc priporočati film šolski mladini in dijaštvu, ker je poleg vsega tudi zelo poučen. Izdelan je film v naravnih barvah. Prednro-daja vstopnic od 10. dopoldne dalje. Cene prostorom izredno nizke. Pravkar je izšla 3. številka ilustrovanc tedenske revije „ŽIVLJENJE IN SVET" z naslednjo vsebino: Greta Garbo (Nikolaj Pirnat) Haequet o Bohinju (Jus. Wester) Kaj jc prava velikost? Kraljevska beseda (.M. Scott — z risbami X. Pirnata) Kako govorimo Energija žarkov rodi nove vrste (Dr. Ballod — s slikami) Eros v bližini Zemlje Moje življenje na Hudičevem otoku (II. Bellon — s slikami) Razvoj letalstva v sliki in besedi (nadaljevanje) Opravljanje (II. Zelterström) Slike iz življenja in sveta Krivda Eliia Pilona (roman — Ivan Podržaj) Po Kongu skozi pragozdove (-Jean Thomas — s slikami) Belinograni Sveta nesnaga v Indiji (s sliko) Claude Anct t (s sliko) Moderno zlo Moderna tehnika (izumi — zmagoslavje človeškega dulia) »Večna vžigalica« (slika) Važna iznajdba za prepreeenje prometnih nesreč (slika) Tedenski jedilni list Zagonetna Greta Karikature Humor v slikah Uganke in zanke : Življenje in sveU izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) dO Din, trimesečno 20 Din, mesečno S Din. Posamezne številke 2 Din po \seli trafikah Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. u— Iz gledališča. »Glavni dobitek«, izvirna komedija, ki jo je napisal priljubljeni član naše drame g. Fran Lipah, se ponovi v soooto 17. t. m. ob 20. za red A. Komedija te polna dobrih zaplctljajev Prihodnja premiiera v drami bo bodoči teden. Vprizori ^e vaška šala »1 rije vaški svet-hiki«. Kakor že iavljeno. proslavi gledališče v ponedeljek 9. februarja 601 etnico pisatelja Fr. S. Finžgarja. V režiji Šesta se bo uprizori! v novi zasedbi in inscenaci}' Finžgarjev »Divji lovec«. — Prva repriza »Nine nane« b: v soboto 17. t. m. Starše in mladino opozarjamo ua to i"cdstavo. Poleg »Nine nane« se bodo izvajale drugič na našem odru Šairanek-Kavičeve »Figurine«, balet ki ima prav izvrstno in karakteristično glasbo. Figurine bo izvajal brezhibno naš baletni zbor pod vodstvom Golo-vina. Muzikalno je obe deli naštudiral ka-pelnik Štritoi. »Nino nano« je zrežiral Osip Šest. Predstava za red B. - Z današnjim dnem nastopi svoje stalno mesto v naši operi odlična sopranistka sia. Zlata Giungjcnac - Gavellova, ki jo dobro pozna in vioko ceni naša gledališka publika, saj je parkrat že gostovala ua našem odru. Njen prvi nastop kot članica ljubljanske opere bo v nedeljo zvečer. Pela bo vlogo Margarete v operi »Faust«. Isti večer bo igral Mefistofelesa Križaj. Prihodnji teden rt n« fon i v operi stari naš znanec Betetto. odlični pevec, ki je letošnjo sezono član velike državne opere v Monakovem. u— Predavanje Slavističnega kluba. Slavistični klub DSFF v Ljubljani priredi v nedeljo 18. t. m. ob pol 11. dopoldne v dvorani Filjiarnionične družbe (kino Matica) svoje drugo javno predavanje. Predaval bo pisatelj g. Fnižgar o slovenskem kmetu. — Vstopnine ne bo. u— Izredni občni zbor Kola jugosloveii-skih sester v Ljubljani bo 23. t. m. ob 5. popoldne v društvenih prostorih, Rimska cesta 9. pritličje. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Važna vaja mešanega zbora danes v petek ob 20. uri. u— Mizarski vajenci in pomočniki, ki še niso napravili pomočniške preiktišnje. nai takoj vlože tozadevne prošnje ila naslov: Zadruga mizarjev v Ljubljani. V prošnji naj navede vsak svoje ime in priimek, kraj m dan rojstva in sedanji natančni naslov. u— Služkinje. Vodstvo kuharske šole vabi vse gospodinjske pomočnice za vse nedelje in praznike od pol 4. do pol 7. zvečer na sestanke v Prečni ulici št. 2. Pridite v obilnem številu, da si na toplem krajšate čas ^ petjem in družabnimi igrami ali, če hočete z ročnimi deli, ki jih prinesete s seboj. m t? V 1 i -i L -1 j".- .'■M ■'W-. -M C-i"'1*--- ; /A ¥s@ okrogli ü u— Ponesrečena otroka. V splošno bolnico so pripeljali 71etuo hčerko zidarja Marijo Šušteršičevo iz Tacna pod šmarno goro. Deklica se je sankala ua pobočju Šmarne gore, pa io je neki dečko suni! s sank, da je odletela na tla. Padla jc tako nesrečno, da si jc zlomila levo roko v rami. — Hudo nesrečo ie doživel 3 in polletni sinček posestnika Lojzek Klemenè'é iz Dola pri Ljubljani. Doma so z pomočjo vitlja rezali slamo in se je otrok pri tem spravil ua vitelj. Ugajalo mu je sukati se okrog, pri čemer pa je posta! nepreviden. Nenadoma ga je vitelj pograbil za levo . nogo r. mu jc- zmečkal v členku. u— Poskusen vlom v delavnico. Sedlarski mojster Štefan Vinček, stanujoč na i Tržašk, cesti na GHncah 9, ki ima svojo . delavnico ua i_e!ovšk eesr \ Šiški, je pri- j javil, da je skušal neznan storilec predvče- jšnjiro vlomit * liesrovo de'avnico Zr- j kovse je precej poškodoval ključavnico, a j se mu namen ni posrečil. Ključavnica, ::a kater' te n pravi; prece t škode ie vzdržala in je moral lopov oditi po daljšem prizadevanju praznih rok. u— Zavoj obleke ukraden. Služkinja Jo-sipina Fratarjeva, uslužbena v Orlovi ulici št 7 le ore-is nočnj m odlo/'la ored domačo hišo večji zavoj obleke. Cez čas pa je morala 'Fratarjeva spet nazaj v hišo, kjer se je pomudila skoro celo uro. Izpostavljeni zavoj z obleko pa je medtem opazi! zunaj mimo idoči nepoštenjakovič, ki je bil liitro zraven in polastivši se zavoja izginil v noč. Služkinja, ki zavoja ni našia več na mestu, je zadev nazu^'la na bhž- j nji stražnici, v stanu poni na za okrog 400 P:,i vrednosti. u— Vlom v gostil m Ko je prišla gostil-ničarka Jožefa Bajčeva v Marenčičevi ulici 5 v Mostah predvčerajšnjim zjutraj 'z svojega stauovania v gostilniško ki-hmjo. :e opazila, da je tam vse narobe. Takoj je spoznala, da se je ponoči nahajal v gostilniških prostorih neznan zlikovec, ki si je privošči; obilo pijače. Ni pa se zadovolji! samo s tem, marveč sc je ozrl tudi za drugim' stvarmi. Odnesel jc več škatelj zet-skili in vardarski!) cigaret, dalje 1 kg sira in manjšo vsoto denarja v drobižu, ki ga .ie našel v nekem predalu. Okradena gostilni-čarka je vlom naznanila policiji. u— Tatvine po stanovanjih. Dijak Ivan Müller, stanujoč na Celovški cesti 49, je prišel predvčerajšnjim k zobozdravniku dr. Verčonu nCankarjevem nabrežju 1. Medtem ko se je sam nahaja! v ordinaci i ski sobi se je prismtiknil za njim v čakalnico neznan tat ter mu odnesel šal in čepico v vrednosti 100 Din. Te dni se je splaz-l neznan uzmovič tudi v stanovanje Antona Kogoja v Trdinovi ulici 8 ter mu ukradel 300 Din vredno, črno zimsko suknjo. — Iz dvorane restavracije -pri Levu* na Go-sposvetski cesti je pred par dnevi nekdo odnesel 2 v zidu montirana ventilatorja, vredna 1700 Din. Za poslado: 87 u— A I. slovanski večer v soboto 17. t. m. na Taboru pod pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja bo vsekakor najelitnejša prireditev Dravske banovine. Vabila so že razposlana: kdor ga pomotoma ne b; pravočasno preje!, naj ga reklamira na naslov INAD »Jadran , 'I otnanova 3 ali telefon 29-74. u— Hidroplani v Ljubljani. Za priredit v Jadranske Straže, ki bo 24. t. m. v dvorani Uniona v Ljubljani, ie naročeno z Splita večje število lrdroplanov, ki bouo krožili s pomočjo posebne priprave po dvorani. Gre za kolosalcii izum spretnih dek -raterjev mornarskega kapetana g. Jeločn -ka in g. prof. S ča, ki ga nameravata dati pozneje patentirati. Fudi sicer ss obetajo velika presenečenja v dekorativnem pogie-du. \ se bo nudilo harmoničen okvir bogatim pestrim skupinam najrazličnejših si . vanskih narodnih noš, ki se bodo ob začetku predstavile občinstvu v bajnih skupinah in ki bodo pokazale razne tipično - nacijo-naliie plesne umetnosti posameznili slovanskih plemen. Vsa prireditev bo nekaj izrednega. Zato pridite na prireditev. S tem boste ebenem pomagali Jadranski Straži do uresničenja cilja, ki ga vsebuje kratko geslo: »Cuvajmo naše morje!« u— »Preporodova« tradieiiona!:a maška-rada bo 7 februarja v areni Narodnega doma. Ker bo na programu malo več snella in zabave kakor običajno, so vabljen! vsi liubdelii plesa In dobre zabave. u— >Pret)on)dova« desna vaia bo izjemno drevi ob pol 20. v areni Narodnega doma 1 )rosi sC za točnost u— Plesne vaje ASK Primorju bodo v nedeljo 18. t. m. v kletni dvorani hotela Miklič ob 15.30. a ji tudi stražniki niso bili gati. Tratarjeva je oškodovu- e— Dodatno posoiMo mestne občine. .Mestno načeistvo v Celju razglaša: Občinska uprava mesta Celja je na svoji seji 19. septembra lani sklenila da najame mestna občina celjska za dvoriščni trak pri poslopju mestnega načelstva, dodatno posojilo v znesku 250.L" > Din pri kakem denarnem zavodu pod čim ugodnejšimi pogoji. Pro I! temu sklepu so dopustne pritožbe na baltsko upravo v Ljubljani, ki jih je treba vložiti po mestnem načelstva ccljskcm v roku 14 dni brez vštetega dneva objave tega razglasa tla tu-kaišnji uradni deski. Ta razglas ie bil nabit na občinski uradi.i deski 12. t. m. e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 19. t. m ob 20. bo predaval v meščansk: š " zdravnik g. dr. Josip Cerili o važmli poglavjih iz ginekologije in porodništva. — Opozarjamo ua to oredavnie vse m^fpr. e— Sprejemanje strank na mestnem magistratu. Mestno uučelstvo objavlja, da so določene od 20. t. m. dalje naslednje uradne ure za sprejemanje strami: .iiestni načelnik bo sprejemal stranke vsako sredo in soboto ud pol 12. do pol 13., magistralni r£v;;alel; \sak delavnik od lo. Jo 12., drug! poročevalci vsak delavnik od 9. do 12. Izjeme so naslednje: vodja tehničnega oddelka bo sprejemal stranke zaradi dei v terenu vsak dv avnik od 10. do 1-'., mestni oskrbnik le ob torkih in petkih od 10. do 12., mestni gozdar ie ob sredah in sobc-tah od 10. do 12., zdravstveni referent v-ak delavnik od 10. do 12. in mestni veterinarski referent vsak delavnik od 10. do 16. (v mestni klavnici). Vložišče bo za stranke odprto vsa!- delavnik, izvzemši soboto, od ■od 9. do 12. in od 16. do 17.. ob sobotah o-J 9. do 13., ob nedeljah iu praznikih cd 9. do 11 ure. e— Mestni kino. Drevi ob pol 9. premiiera zvočnega veleiilraa iz ruskega življenja iiadži Murat- (Beli vrag) ivo znanem romanu Leva Tolstega. V glavnih vlogah Ivan Možuhin. Lil Dagover, Betty Amai t in Fiitz Alberti, koi dodatek sijajna zvočna šaioigta. •Mirim coicoìado (•■■■»■»»■■■■■■■■■■■■»■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa u— Kolesa kradejo. Tatovi koles nikakor nočejo odnehati m so pozimi prav tako pridni in podjetni, kakor poleti. Zadnje din je bilo policiji spet prijavlienih tatvin koles, o katerih se ne ve kdo jili je ukradel in še manj, kam so jih tatovi spravili. Iz veže hiše 9 na Cankarjevem liabrež-iu je predvčerajšnjim nekdo odpeljal 800 Din vredno kolo znamke »Puch« Valentini: Friškovcu. — Istega dne je bilo tudi na Cankarjevem nabrežju ukradeno 600 Din vredno kolo Josipu Rebeku ml. — Neznan tat je odpeljal predvčerajšnjim 1500 D^ vredno kolo učitelju Maksu Jovanu in sicer z dvorišča liiše št. 64 v Št. Vidu nad Liub-ljano Jovanovo kolo je znamke AVaiien-rad« in črno pleskano. a_ Ljudska cniverza v Mariboru. Drevi ob 8. veliki zabavni večer humorja in komike. Kdor se hoče iz srca nasmejati in se udeležili plemenite pustile zabave, naj pride poslušat v pravem francoskem stilu podane vesele in pikre saus«»" Laure Wolzogen ter uživat neizčrpno kom'U-., òr. Müller ia. tega velikega izvirnega humorista z notranjo radostjo in razgibanim temperamentom. a— Prihodnja premijera \ gledališču l>o v soboto velezabavna burka Odgodcna noč-, ki je polna velekomičiiih situacij n zapetijajev. Ta burka ki se bo igrala v abominanti, bo nekak tribut smeha željni publiki v predmistuem času, ker cb tem času ob sobotah in nedeljah ni vedno vojaške godbe na razpolago, da bi se uprizarjale operete. — V nedeljo popoldne ob 15 se bo uprizorila zabavna opereta Lutka« po znižanih cenah, ob 20. pa bo reprt-za velezabavne burke -Odgodcna noč-. Vi__lfn«-t.r. (vIp'lllKÒp SinVoUl . tiiof-^e ponovi v nedeljo 18. t. m. ob 3. pop. vc-s»toigro v 3 dejanjih »Gašperček čarovnik«. a_ Alia^ev l>:t>«b SP1^ v Mar-: -o^l-- ci ol» 7.30 koj po prihodu funkcij-ouaricv in gostov. a— Posvetovalnica za iH>sei';e v w->rj. ♦">ru. \odstvo Zdravstvenega doma v Mariboru se ie odločilo, da osnuje brezo'^'^n oosvetova'-nico. katere se lahko no«'»ži vsaka ženska tekem dobe r~«ečnos+; Posvetovalnico bo vodil priinarij porodniškega oddelka mariborske bolnice ter bo i>o- fetiši s netkom 23. januarja, poslovala vsak pele \ od 4. do 5. popoldne v prostorih Zdravstvenega dorna, Kuroščcva ulica. S to nedvomno iako važno socijahio -zdravstveno institucijo bo ustreženo zlasti mani premožnim slojem prebivalstva. u— Zaključni vcuček plesne šole na Taboru bo v nedeljo 18. t. in. ob 20. v veliki : r» stranski dvorani na Taboru. Prispevek običajen. Vabljeni vsi, ki ste posečali plesne vaje, in tudi drugi ljubitelji plesa. Posebnih vabil ne bo. a— Dar. Nei menovana je d"*"'"ala Cir" Metodovi družbi 70 Din v z«.liv;i> dr. Boštjančiču za odpust nekega plačila. a— Mal požar v kleti ie nastal \ čeraj zjutraj pr' kavarnarju Kokcir na Aleksandrovi cesti Kokot je k sreči takoi opazil Jim. ki ie prhaia! iz kleti, in je ogenj sam pogasil. a— Tudi živa! čuti bolečino! Oblasti !c bil v sredo prijavljen hlapec Ignac Kos od Sv Jurija v SI Gor., ki je gnal na sejmišče v Mariboru dve kravi in jih pri tem neusmiljeno pretepal z debelo palico. Takšni brezsrčnež; zaslužijo eksemplarično kazen. a— padi suma posilstva in okužbe 9lct-nega dekletca je bil v sredo aretiran v Mariboru oženjeni trgovec B., iiiozemec. Iz Kranta r_ Koliko jc Kranj izpil lani alkoholnih pi jač in pojedel mesa. Iz uradnih podatkov mestne občine ie razvidno, da so v minus Jem letu iztočili naši gostilničarji preko 111 hI vinskega mošta, okroglo 2640 hI vi» na in 1135 hi piva Všteta pa niso v teh številkah razna fina in šumeča vina, ker teh vin občina nima v evidenci. Množina zaužitih pijač jc približno en h k a lansko« letni. Izkazali pa so se naši »božji mlini«, ki so zdrobili v i. 1930 772 goved. 1046 te» let, 1140 vinj, 105 kosov drobnice in 50.850 kilogramov raznega mesa. ki je bilo uvožc» no. Ako računamo, da štete Kranj okrog 4500 prebivalcev, pride na eno psebo okrog °3 litrov gori omenjenih pijač. Triglavanski večer Jugoslovanskega akademičnega društva »Triglav« V KRANJU Narodni dom. Sobota, 17. I. 1931. 2063 r— Kiuo Narodni dom. V soboto 17. te« ga meseca ob pol 9. zvečer in A' nedeljo ob 4., 6. in pol 9. zvečer »Modra miš«. Velika komična atrakcija v 8 dejanjih. Dodatek »Kantanplanei«, šala v dveh dejanjih. Iz ^olje Loke — Odstop abnega oSlrbnika Sokolske» ga doma g. Hermana. Menda v škofji Loki ni človeka, ki ne bi poznal ustn tijivega oskrbnika Sokolskega doma g. Hermana Franca, ki se je pred kratkim na lastno prošnjo odrekel svoji službi. Z g. Ilcrma» ioin je bilo od otvoritve doma pred deve» timi Ieri v najtesnejši zvezi vse sokolsko članstvo. ki je v vestnem oskrbniku vselej na V. o tudi prijetnega družabnika in izvrst« nega šahista. čeprav po rodu Poljak, se je vse-lctni oskrbnik doma hitro znašel v r.a« ših razmerah in si je pridobil simpatije v vseh krogih meščanstva. Kot mojster sah tan ja je opetovano vežbal v tej spretnosti sukoiske brate. ši— Rojstva, poroke in smrti v škofje» loški župniji. Lansko leto je bilo rojenih v fari 45 dečkov in 56 deklic, skupno torej 81 otrok. 1 "mrlo je 74 ljudi: 32 moških in 4 2 žensk. Prirastek na prebivalstvu znaša tedaj le 7 ljudi. Poročilo se je v preteklem letu 42 parov, od teh 15 drugje. 27 pa v domači župniji. Značilno je, da je b i io med 74 umrlimi 21 otrok pud šestim letom sta« rusti. Iz Tržiča Javna knjižnica tržiškega Bralnega društva, k; jo upravlja g. stale. uspeva prav c po. V enem mesecu jc izposodila 1°5 knjig, in sicer 151 slovenskih in 45 nemških. "V' knjižnici so vse novejše slovenske knji« gc in revije. Posebno opozarjamo mladino, na: sc poslužuje za s vo j o izbrazbo javne knjižnice. Knjižnica je odprta vsako sobo« to cd IS. do 20. in se nahaja na dvorišču gostilne pri Basteljnu v društvenih prpsto« ri h. Istotam so na razpolago tudi vsi slo« venski dnevniki. <" — Pouk na obrtni in trgovski nadaijcs valni šoli se prične zopet v nedeljo 18. t. m. ob navadnem času. è — Zanimanje za VII. planinski dirindaj jc veliko. Agihia tržiška podružnica SPD je v času po vojni priredila že 6 prireditev •/ naslovom planinski dirindaj. Nekaj po« sebnega bo nastop godbe »planinskih pti« cev«, ki jo bo ob 11. pripeljal v dvorano velik planinski orel. Instrumenti tc godbe m> delo spretnosti g. Uršiča, pridnega arm« /erja takih nastopov. Nič manj zanimivo ne bo varijetetno gledališče, pri katerem nastop: tudi kvartet znanih filmskih igral« cev lata in Patachona. Keatcna in pu t haplina. Prav tako nc smemo pozabiti na pristno prasko slaščičarno pri treh mladen« k ah. ki bo skrbela za različne dobrote slad« kosnedniKov. C sti pnnos prireditve je na« menicn /a planinske potrebe tržiškega 'kraja. Kdor želi preživeti nekaj veselih une m potem drugega dne pohiteti na Kof» ee ali n i Zelenico, naj pride v soboto zve« čer v Trž e in obišče planinski dirindaj. Iz Kamnika ka— Iz delovanja kamniških gasilcev. V nedeljo so imeli naši gasilci svoj občni zbor pr: »Fajdigi«. Zbrali so se prav vsi, kar dokazuje, s kako ljubeznijo so se oklenili svojega človekoljubnega posla. Tudi župn; načelnik g. Ccrcr z županom g. Krtncr« jem in dr. Matjašičem so se udeležili zbo« ra. Po poročilih funkeijona.ricv so bili izvo» Ijcni še delegati za glavno skupščino. 1'sti« n ovil se bo tudi gasilski naraščajski odsek. 1 ilio delo vrlih gasilcev, ki se bodo po« «velili tudi samaritanski službi, zasluži vso hvalo in splošno poduoro. ka— Propagandna smuška tekma. Smu« «ckc''«» priredi v nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne smuško tekmo. St'rt bo za kopališčem, cilj pa na ravnini pod klancem za gostilno ^Pod skalco«. Proga bo dolga okrog 8 km in bo vodi'a iz kopališča proti Mekinjam, v ševk, čez Nevlje na \'rpolje. za Starim gradom k gostilni »Pod skaico«. Prijave sprejema Ivo Kumcr. Za dame bo proga dolga 2 km. Pravi Aspirin je samo v tabletah ka— Kramarski in živinski sejem. V tu« rek 13. t. m. smu imeli :opet k ram s» -in živinski sejem, ki ni bil posebno ob io k an Ljudje pravijo, da se v sedanjem času potrebščine kupujejo največ po trg* vinah in da 'e z? n'-m naje za sejme malo, saj v cc» nah m u^b-ae razlike. Z Bleda bi— Šesttcdenski kmetijski tečai no otvorjen v nedeljo 18. t. m. ob 15. v dvora« ni hotela »Union«. Vrši! se bo trikrat te« densko: ob nedeljah, četrtkih in sobotah z začetkom cb 15. Vodil ga bo sreski kmetij« ski referent g. inž. Rataj. Predavalo pa ho tudi več drugih strokovnjakov. bi— Telovadba moške dece blejskega Sokola, ki je bila zaradi mraza prekinjena, se zopet prične v petek 16. t. m. Telovadi» lo se bo že v novem Sokolskem domu v torkih in petkih od 16. do 17. hI— Kino »B'ed« bo predvajal v soboto 17. in v nedeljo IS. t. m. krasen film »1 lu« zarji« v 7 dejanjih. Predstave se vrše ob sobotah ob 8. zvečer, ob nedeljah ob 4. po« poldne in ob 8. zvečer. K nedeljskim ve« čemim predstavam vozi avtobus iz Gorij. Iz Krškega kr— Javna knjižnica Narodne čitalnice jc zopet vsako nedeljo dopoldne otvorjjna. Iz Novega mesta n— Superkolavdacija nove mestne ljud« ske šole se je vr'.ila 10. t. m. Udeležili so se pregleda občinski zastop z županom dr. Kežkom na čelu in vsi. prevzemniki del. Pri pregledu de! je bilo ugotovljeno več ali manj nedostatkov in poškodb, ki so nasta« le v teku leta zaradi slabe naprave nepri« mernega matcrijala, katere bodo morali posamezni prevzemniki popraviti na lastne stroške. V ostalem je bila komisija z deli prevzemni kov zad ovoljna. n— 15 dni v nezavesti. Bolnica usmilje« nih bratov v Kandiji ima v svoji oskrbi 7 letnega učenca Panjana Jožeta iz Sadev« cev v občini Radencih. Fantek se je na starega leta d m vozil doma s sankami, pa« del raz sanke in obležal z razbito lobanjo na tleh. Dečka so pripeljali v kandijsko bolnico, kier jc bil takoj operiran, a ; edaj leži že 15 dni neprestano v nezavestnem stanju. n— Prenaglo je ureza! z nožem v kruh 13 letni Tršina Alojzij, sin mlinarja iz Cio« ven jih L>ul pri škocjanu. Nož mu je pri tem spodletel v levo roko in mu prereza! zapestje. Dečko je moral poiskati zaradi nevarne rane zdravniško pomoč v kandij« ski bolnici. Iz Trbovelj t — Pasja nadloga. Človek, ki živi ves dan v naših zakajenih Trbovljah, čuti potrebo po svežem zraku, ki ga ima v obilici v na« ši lepi gozdnati okolici. Pa skoro ne mo« reš nikamor, ker tc povsod, že v neposred« ni bližini Trbovelj, nadlegujejo razni psi. ki jih gospodarji nimajo priklenjenih. Moški. če ima pri sebi palico, se jih še na kak način ubrani, mnogo težje pa se jih ubranijo otroci in ženske Vsak pes sicer ne ugrizne, ali človek se vendar prestraši, če drv tika mrcina proti njemu in mu zastavi pot Zadnje čase sc jc pri nas močno razpasla pasma tako zvanih volčiakov, k; so navadno precej nevarni. Tudi v tem pogledu bi bilo treba napraviti red Kdor hoče imeti psa varuha, naj ga "ina na verigi. t— Otvoritev droferiie Obče znana in "•enomiram domača tvrdka »Sanitas« je z včerajšniim dnem otvorila svojo podružni« co v Trbovljah v lokalih bivšega kina »Trbovlje«, ki so elegantno predelani in morda najlepši v Trbovljah. Vsa deh pr rei\oviraniu in notranii opremi so izvršili domači obrtniki Tvrdko »Sanitas« priporu: čamo naitopleje t— Izpremem^a trgovine. Trgovino go« spe Trbovčeve Kristine je prevzel bivši poslovodja del ìvskega konzuma g. Jerman Janko. t— Marljiva in priznana Delavska godba. ki je naše občinstvo razveseljevala s pro« meivdnimi koncerti vse lepe poletne ne« delje, priredi v nedeljo 18. t m. zvečer v Delavskem domu koncert, ki obeta lep umetniški užitek. I Iz Hrastnika h— Kino Narodni do:n bo predvajal v soboto in nedeljo 18. t m. ob običajnih urah film »Zapečatena ust i«, ki pa ni pri« meren za mladino. V nedeljo popoldne z začetkom ob 5. bo med obema kinematografskima predstavam •> v Narodnem domu koncert rudniške godbe. Iz Zagorja ■/.— Občni zbor Sokola bo v nedeljo 18. t. m. ob 14., ne ob 10., zaradi spremembe programa. z— V prednjaško šolo sta za šest mese» cev odšla pridna sokolska delavca br Bran« k o Korbar v Maribor, s Darinka Poljšak pa v Ljubi i ano. z— Domovinska pravica jc prestala 43 občanom, čijih imena so nabita na razglas« ni deski občinske hiše. z— Smuška postojanka na Sv. Planini jc bila minule ugodne dni obiskana od pre« ko 200 smučarjev. Prišle so cele družine na smučkah. Ob priznani kuhinji in solidni postrežbi so gostje preživeli nekaj prav ve« selih uric. Posebno številno so bili zasto« pani Zagrebčani. Iz Mozirja mo— Predavanje. Podružnica Kmetijske družbe za Mozirje in okolico je priredila v nedeljo v šoli predavanje, ki je bilo dobro obiskano. G. inž. Lah iz Ljubljane je raz« pravljal o Kmetijski družbi in podružni« cah. nato pa je govoril o umetnih gnojilih m travništvu. Predavanju ie sledil živahen razgovor o raznih kmetijskih vprašanjih, naposled pa sc jc vršil šc občni zbor po« družnice. mo— Kmetijski nadaljevalni tečaj bo pri nas ob nedeljah skozi 6 tednov. Prvo pre« davanje Ki prihodnjo nedeljo 18. t. m. mo— Sokol je na svojem občnem zboru 11. t. m. soglasno sklenil predlagati župi kot starosto br. Jožeta Trogerja. člani dru« •'•tvene uprave so ost1!; p,> večini stari. Občm zbor je poset ila /upna Jelegj.ojil. pod vodstvom br. Smertnika. Iz Ruš ru— Telovadna akademija Sokola bo v soboto 17. t. m. ob 20. v Sokolskem domu in nc v nedeljo, kakur je bilo pomotoma objavljeno. Iz Gornjega gratla gg— Občni zbor Sokola bo v nedeljo IS. t. m. z začetkom ob po! 15. v dvorani Nar■■'Lic čitalnice. Odbor p-:č::kuje polno« številne udeležbe. gg— Običajna Sokolova maškerada ho letos v nedeljo 8. februarja. Druga društva se prosijo, naj ta dan nc prirejajo konku« renčnih zabav. r- < POD POKROVITELJSTVOM Si. VEL. KRALJA 17. JANUARJA 1931 L.. SLOVANSKI - TEČER 0 TABOR ✓J Iz Poljčan po— T. sokolska maškerada bo v vseh prostorih hotela g. Mahoriča i5. februarja na pustno nedeljo in ne v soboto, kakor je bilo pomotoma javljcno. PO— Dar. Na godu brata Srečka se je nabraio 90 Din za Sokola. Hvala! GOSPODARSTVO Nevarnost za naš izvoz hmelja v Nemčijo Kakor smo že pred meseci poročali, si nemški hmeljarji prizadevajo, da se uveljavi prisilna poraba domačega hmelja v Nemčiji na način, kakor jc to že uvedeno za žilo. Za naše hmeljarstvo bi tak zaščitni ukrep pomenil veliko nevarnost, saj se pretežni del našega hmelja izvaža baš v Nemčijo. Vprašanje prisilne '(»orabe domačega hmelja v Nemčiji je zadnjo dni stopilo v odločilni stadij. Pri državnem ministrstvu za prehrano v Berlinu se je namreč te dni vršila konferenca s hmeljskinn interesent', na kateri se je razpravljalo o uvedbi prisilne porab" nemškega hmelja na podlagi izjemne naredbe (Notverordnung) državne vlade od 1. decembra 1030, ki vsebuje obsežna pooblastila za pomoč kmetijstvu. Vladni zastopniki so na tej konferenci izjavili, da jo predlagana prisilna poraba žc sklenjena si*ar. Ker pa znašajo zalog" lanskega hmelja pri producenlih v Nemčiji Ic še kakih 20.000 stotov, bo odpadia potreba prisilne porabe za letino 1030, če bo pivo-varniška industrija dala zagotovilo, da bo te preostale zaloge v gotovem času še prevzela. V tem primeru bo državna vlada vzela v pretres uvedbo take prisilne porabe šele za letino 1931, to je najbrž od 1. avs gusla 1931 naprej. V kakšnem obsegu bodo bodoči predpisi glede prisilne porabe domačega hmelja v Nemčiji dopuščali uvoz inozemskega hmelja zaenkrat še ni znano. V?^>akor pa bo vsaka omejitev *ežko prizadela naš izvoz. V zadnjih letih io od skupne količine našega izvoza hmelja odpadlo |>o količini na izvoz v Nemčiji dve tretjini do štiri petine, kakor je razvidno iz naslednje statistike našega izvoza hmelja (v meterskih stotih): skupaj od tega v Nemčijo 1020. /27. 30.620 17.Ù20 55% 1027./28. 57.100 47.4SO 83 % 1928. 29. 66.320 49.580 75% 1020./30. 30.900 20.330 66% Delni izpadek izvoza v Nemčijo bo težko nadomestiti z izvozom v druge države, čeprav smo zadnja leta v večji meri pričeli izvažati v Avstrijo, Belgijo in Francijo. Glede na obseg Krize, Ki ie zajela naše hmeljarstvo in ki se zlasti kaže v padcu vrednosti izvoza hmelja od 220 milijonov Din v 1. 1927-28 na 34 milijonov v I. 1929-30 bo naša vlada morala zastaviti vse sile, da se obvaruje naše kmeljarstvo od nove nevarnosti. To bo najlažje storila ob priliki novih trgovinskih pogajanj, ki so predvidena že letos spomladi. V zvezi z nemškimi pripravami za uvedbo prisilne porabe domačega hmelja je zanimivo prizadevanje čeških limeljskili trgovcev za redukcijo limeljskili nasadov. V torek je posebna deputaciia žateških limeljskili trgovcev posetila trgovinskega ministra dr. Matouška in ga je opozorila, dr. se sicer potrebna subvencija za hmeljarstvo uporablja na način, ki škoduje hmeljski trgovini. Ozdravljenja limeljske krize b cz primernega zmanjšanja nasadov je nemogoče, zato i e vsaka državna pomoč za-maiij, dokler ta pogoj ni izpolnjen. Deputa-cija je postavila zahtevo, da mora biti izdatno skrčenje nasadov pogoj za dajanje subvencije. Dr. Matoušek je deputaciii izjavil, da se strinja z njenim predlogom in ie izrazil svoje prepričanje, da se lahko zemljišča opuščenih nasadov porabijo za druge kulture, zlasti za sadjerejo. Železniška proga Kočevje—Sušak Gospodarski krogi dravske banovine sc že dolgo let zavzemajo za zgraditev želez« r.iške proge Kočevje—Sušak, ki naj hi po najkrajši poti vezala Slovenijo z morjem. Kako velike koristi bi bila ta proga za pot« niški promet vidmio i/ tega. ua bi bilp potovanje na Sušak za polovico krajše, ka« kor pa je sedaj preko Zagreba ali Kar'ov« ca. šc veliko večje važnosti pa je zgradi« tev tc proge za blagovni promet, ker bi sc s to progo odprla slovenski izvozni trgo« vini direktna pot na niše morje. Danes je prevoz na Reko ii Trst cenejši in hitrejši, kakor pa po naših progah, zaradi česar je tudi večina našega izvoza usmerjena na Trst in Reko. to jc v inozemske lukc Zgra^-litev tc železniške proge je torej tudi iz na« rodno«gospodarskega stališča nadvse važna Dne 6. junija 1930 sc ie vršili na Sušaku konfercnca predstavnikov gospodarskih krogov dravske in savske banovine, ki je ugotovila nujno potrebo zgraditve tc pro« gc. Izvo'icn je bil tedai tudi poseben ak« eijski odbor. Vnrašmje zgraditve proge je postalo s tem aktualno in edino pereča jc še vprašan ic financiranja. Ker ic zgrad tev te proge bitne važnosti za bodoči rizvoi slovenske trgovine, k'kor tudi v tuisko«prometncm oziru, se je Zve« za trgovskih gremijev za S'ovcn'io v Ljub« Mani odločila prirediti p'-eda^an'e o mož» nosti finansiran'a že'ezn;ee Kočevie—S'ir-šak. ki se bo vršilo v torek 20. t. m. nb 20 v dvorani Trgovskega doma v T.iub'inni (Simon Gregorčičeva ulica). Predaval bo i7.e. Ljubljana. Amsterdam 22.7775, Berlin 13.44--13.47 (13.455), Bruselj 7.SMM. Budimpešta 9.S877, Curih 1094.4 — K'97.4 (1095.9). Dunaj 794.12—797.12 (795.62), London 274 83, Newyork 56.51, Pariz 221—223 (222), Praga 167.17—167.97 (167.57), Tr.,t 295.25—297.25 (296.25). Zagreb. Amsterdam 22.7<70. Dunaj 791.12 do 797.12, Berlin 13.44 — 13.47. Bruseij 788.94. Budimpešta 9M7.27 — 990.27, London 274.43 — 275.23, Milan 295.20 _ 297.2h, Newvork kabel 56.41 — 56.01, New vor k ček 56.32—56.52, Pariz 221 — 223, Praga 167.17 do 167.97, Curih 1094.1 — 1097.4. " Curih. Zagreb 9.127 Pariz 20.25. Lom", n 25.075, Newyork 516.Ó, Bruselj 71.98. Milan 27.01, Madrid 53.15. Amsterdam 207.825, Berlin 122.74. Sofija 3.7375. I'n-ga 15.2925, Varšava 57.85, Budimpešta 99.225, Bukarešta 3.0625. Efekti. Ljubljana. S% Blair 92 bi.. Blair 80 hI., Tobačne srečke iz 1. INNS. 5n bi., CefUka 160 devi.. Ljubljanska kreditna 125 de«., Praštediona 960 den.. Kreditna 170—1 l, Vevče 12S den., Splii cement 350 — 1 J. Ruše 200—230. Kranjska industrijska i04 za k I j. Zagreb Državne vrednote- Vojna šio.la 423 — 424.5, kasa 423 — 424.5. za februar 415 — 416, investicijsko NO — 86.5. agrarne 49 — 51, 7% Blair 79.25 — 79.375. fWJ j Blair 91.5 — 92, 7% Drž. I.ipoi. b inka 79.25 do 79.375, 6"» begiuške 65.5 — 67; bančne vrednote: Praštediona !Xij _ OVO, Union 191 — 193, Juso 77-5 — 78, Narodna NU"«) den., Srpska 195 — 19S. Zemnljska 130 do 132.5. Ljubljanska kreditna 1-5 den.: iini-.i-strijske vrednote: Našička 975 bi., (iutuiann 124 — 130, Slavonija 2!H)^ den., Drava 2:>5 do 236, šečerana 265 — 275, Prod vagon 90 do 95, Union. Osijek 80 — 90. Vevče 12S den., Dubrovatka 370 den.. Jadranska 515 den., Trbovlje 310 — 315. Beograd. Vojna škoda 424 zaklj.. investicijsko 87 — 88.5 zaklj.. 7% Drž. h i pot. banka 79.375 z^iklj., agrarne 50 — 51, beglu« ske 66 — 67. blagovna tržišča LES -j- Ljubljanska borza (15. t. ni.) Tendenca za les neizpreincnjeno slaba. Zaključen je bil 1 vagon oglja. Povpraševanje je za smrekove iu jelkove brzojavne drogove (50% S ni z 12—13 cm debeline na vrhu, 25% 9 m z 12—14 cm debeline iu 25'-1 10 m z 12—14 cm debeline). Zaradi stalno slabih izgledov za izvoz lesa je v zadnjem času precej popustila Lud: produkcija. Sezona v drvab je zaradi mile zimu povsem popustila. Pač pa je povpraševanje za oglje (canello*. Naša trgovina z Italijo je še vedno na mrtvi točki. Povpraševanja za neobrobljene hrastovi plohe, za podnice in montane za dobavo februar -april so bolj informativnega. značaja, ée vedno pa je zanimanje za bukove testone. žiro -L Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bi! 1 vagon pšenice. Nudi se (IVo. slov. postaja, po mk vski vozu i ni, plač. v 30 dneh}: pšenica: baška, potiska in srbobransk.i 80/81 kg po 210 — 212.5, gornjebaška. 79/80 kg po 205 — 207-5. baranjska. 79/80 kg po 190 — 192.5. Sonibor okolici, 79 kg ])0 185 — 187.5; oves; b:iraii(-ski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5; koruza: baška, stara po 15o_ 152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.Ö — 145. pri navadni voznini po 147.5 — 152.5, času ; ri-merno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5: moka: banaška 0- i»o 340 — 315. i- Novosad-ka blagovna borza (15. t. ni.) Tendenca prijazna. Promet: 44 vagonov pšenice, 5 vagonov moke. 1 vagon ovsa, 37 vagonov koruze jn ] vagon otrobov. Pšenica : baška. okolica Novi Sad 79 SO kg 152.5 do 155; baška. potiska, slep, 79 SO 157.5 — 160; gornjebaška. 79/80 kg 155 do 160; gorniebanaška, 79 80 kg 152.5 — 155; sremska, 78 kg, okolica ludjija 142.5—145. Ječmen: baški in sremski. 63 64 kg 107.5 do 112.5. Oves: baški in sremski 137.5 do 142.5. Koruza: baška in sremska, stara 95 — 100; nova 72.5 — 77.5; za januar 77.5 do Sti: za mare - april 90 .92.5; sremska, umetno sušena 90—92.5. Moka: baška Og >0gg 245 — 260: .2 215 — 230 ; 5 ti-o do 195; -U>< 160 — 170; 7 120 — 130; S 100 — 105. Otrobi: baški 95 — 97.5; sremski. banaški 90 — 95. -L Budimpešlanska borza (15. t. ni.) Tendenca slaoa. le za rž čvrsteiša; oro ni et miren. Pšenica: za mare 14.60 — 14.6/ (obračunski tečaj 14.70). za maj 15.02 - 15.03 (15): rž: za mare 10 79 — 10.80 (10.8'>, Bilje polovica vi. št. 126 in polovica vi. št. 255. Cenilna vrednost 18.672.60 l)in, najiiianj-si ponudek 12.5(0 Din. V dr. Oražniovein dijaškem domu se odda s 1. februarjem t. 1. mesto hišnika. Prošnje se sprejemajo na univerzi v Ljublj mi do 26. t." m! Smoking za plesne in slavnostne prilike najmodernejši. Elegantni, po meri izgotovljeni — najcenejši pri Drago Schwab, LfwMfana Moderni japonski ribiči Mačke na Trajanovem foru v Rimu Vsakem i: «tl>i\ forum ne t r>l i k < » zavoljo t? v oje zgod' >\in.-ke važnosti, kolikor po Ioni. »i;; jo nudil zavetišče s tuli nam rimskih mark 11 rez gospodarja. Za prehrano mačjih tolp je .skrl»eIm društvu za var-ivo živali, pa tudi nečlani su cesti» piinašali raznih ostankuv, da mucam ni '»ilu nikakc sile. Pravijo, da jc že nekaj slu let obstojal ta mačji prinuhii park, kar pa vlade ni oviral*-, da ne bi s smelo roku pobegla j »o |M i-posesf vu vanem mačjem zal or i.--'-u. Lani je vlada sporočila društvu. nai se ugleda p<> drugem prostoru za svoje ljubljence, leius pa je naznanila društvi, da mora preseliti svoj zverinjak. Vso leiu se je razpravljal«. <• načrtu, da »»i se le zgtuluvinske mačke preselile v rimska predmestja, kjer Iii se naj li ranile z javnimi sredstvi, štedljivost \ lade pa ie zavrgla fa predlog iu društvo se bo movalo odločiti, da ukrene kaj učinkovitega za svoje varuvance, ali pa dovoli, da jih bodo mesi ni nslužbo-i-ri neusmiljen»» pokončali. ] Musivo se je v tej zadregi obrnilo na javnost ter obljubilo vsakomur, ki buče prevzeli ne-koliko mačk. brezplačno d os I a v o živa.U ter vso potrebno brano zanje. Pravijo, (ia se je (emu pozivu odzvalo že lepo številu mačk o ljubo v, ali društvo ne zaupa vsakomur. Gospodarska kriza in znana ljubezen do mačjega igesa bi vedle te zgodovinske mačke s Trajariu-vega fora morda naravnost v lonec ali ponev. Tudi v Rimu gotovo poznajo francoski pregovor-. >Kdor hoče napraviti zajčji ragout, mora imeti vsaj mačko.« Iz življenja in sveta Požar otežkočil upravo države V Bismarcku, glavnem mestu ameriške zvezne države Severne Dakote je dva dni pred starim letom pogorela vladna palača, imenovana kapilol. Ta požar jc za daljši čas vrgel s tira. vso tamošnjo državno upravo, kajti zgoreli so vsi uradni zaznamki, knjige in celo zgodovinske listine. Edino izvirno listino ustave se je posrečilo oteti. Državni tajnik Byrne je po lestvi zlezel skozi okno v svojo pisarno in je rešil dragoceno listino iz ognja. Med uničenimi knjigami so važne zlasti zemiji-ško knjige, knjige državnega računovodstva, železnične in upravne knjige. Po besedah guvernerja bo treba nekoliko let trdega dela, preden bo vse v redu. Med tem pa gruzi silen pravni nered in zmešnjava, škoda na poslopju samem se ceni na nekaj milijonov dolarjev, cena zgorelih listin pa je celo mnogo večja. Zgoreli so vsi podatki o državni imovini, ki predstavlja vrednost pet milijard dinarjev. Zgodovinski grad — žrtev požara Grad Werfen pri Salzburgu, ki ga je nedavno upepelil požar. Pri tem so bile uničene dragocene zbirke knjig, slik in raznih umetnostnih predmetov. Slika nam kaže opustošenje po požaru. Zastrupljsvalka na vislicah Na dvorišču sodnih zaporov v Szul-iiuku na Madžarskem su justificirali Marijo Kardusuvo. glavno obtoženko v žalostnem procesu proti celi vrsti žensk iz szolnoškega okrožja, ki su z arzenikom spravljale svoje može, sinove, ljubimec in brate na uni s\vi. Kardusuva se je, kakor se bodo naši čitaielji še spominjali, na ta način iznebila moža in sina, ki sta jo evirala v njeneui razmerju du mladega »Štefana Tudurja. Svoje poslednje ure je prebila morilka nenavadno mirno, skoraj brezbrižno. Ku su ji povedali, da ii jc prošnja za puinilustitev odbila. se ni niti zganila. Zahtevala ic duhovna in ie "stala z njim v pogovoru več ur. Ponovno je izjavila, da so ie že takoj po obsodbi sprijaznila z mislijo na smrt in da ji je prav, če se mora za svuja dejanja pokoriti z izgubo življenja. Pupuidne je sestavila oporoko, v kateri je določila za dediča svojega znatnega, imetja nekega mladega oddaljenega sorodnika. Vereno je ponzila z velikim tekom, natu jc vso uuč mirno spala. Zgodaj zjutraj je dobro zajtrkovala in popila kozarec žganja. Natu ju je obiskal .Štefan Tudor, s katerim pa ie izmenjala samo nekoliko kralkib, hlad- nih besed. Nekaj čez sedmo so jo, podpirano od dveh čuvajev, odvedli na dvorišče, kjer je bilo že vse pripravljeno za juslifikaciju. Jetnišnieo je stražil močan kordon policije, ki ni pustila nobenega nepuvabljenca noter. Pred poslopjem se je bila nabrala velika množica ljudi, ki pa nisu prišli na svuj račun. Kardusuva jo stopila na dvorišče v sivi obleki, s črno ruto na glavi. Scic tu jo je premagala slabost, da se jc komaj držala na nogah Zagledala je sodno komisijo in jc zakričala: >;Za božjo voljo, usmilite se me! Da bi mogla govoriti vsaj s svojo hčerjo!« Toda možic postave so neizprosni Sodnik je prebral obsodbe vseh treh instanc, rubel j namigne svojima pumagačema, ki puvedeta obsojenko k vislicam. Ko je že imela vrv okoli vrahi, je spregovorila še nekoliko besed Pekla je: »Za-krijte mi vsaj obraz!« Lksekucija se je izvršila naglo, v nekoliko sekundah je bilo vse končano. Rahclj je svoji žrtvi pokril obraz s črno ruto. Med maloštevilnimi gledalci je bil tudi ljubavnik obsojenke. Štefan Todor. Ko so ji spet odkrili obraz, je stekel pred zoprnim prizorom z dvorišča. Izreden jezikoslovski dar Ako so poročila nemških listov točna. ima tak dar v najvišji meri prebivalec mesta Frankfurla dr. Ludvik Harald Schütz, ki govori baje 200 jezikov. Že kot dijak na gimnaziji se je učil razen latinščine, grščine, francoščine i u angleščine zasebno še ruščine, danščine, italijanščine in Iiebrej-ščine. Sproti se je naučil šc bolgarski, malajski in nizozemski. Po končanih visokošolskih študijah se je posvetil popolnoma vzhodnim, zlasti azijskim jezikom. Zadnja leta je prihajala v njegovo stanovanje pestra procesija zastopnikov raznih narodov: Kitajci, Japonci, Turki. Arabci, Tibelanci, Sin-galczi, čerkezi, Tatari, cigani, poleg j teh pa razni Indijanci, Grenlandci in Madžari. Z vsemi poselniki je učenjak govoril v njih materinskem jeziku. Ded učenega jezikoslovca je imel takisto strast do tujih jezikov ter si jc nabavil ogromno knjižnico 15.000 zvez-kov raznih slovnic in slovarjev vseh mogočih jezikov. To zaklade izkorišča sedaj vnuk. Zanimivo je. da se je dr. Schütz naučil vseli jezikov doma v svoji sobi in da je vse svoje življenje — danes je star kakih 60 let — samo enkrat zapustil nemška tla. Med vojno je bil namreč z nemškimi četami v Rumuniji, Bolgariji in Turčiji. Med vsemi 200 jeziki su mu najmilejši arabski. turški in sanskrtski. Dr. Schütz jc tedaj prekosil znanega italijanskega kardinala Mezzofantija in tudi češkega učenjaka dr. Vinka Sonia, ki jc tako gladko govoril 45 jezikov, da je v njih lahko predaval o poljubnem znanstvenem predmetu. Takega temeljitega znanja jezikov nemški lisli dr. Schützu ne pripisujejo. Dunajsko pismo 1'rerez skozi dunajsko glasbeno življenje. — (ialhis. — Anton Trost. Na Dunaju je vec operetnih teatrov, vendar igrajo operete tudi v državni operi, ki si je vzela nekakšen monopol za dela Joh. Straussa. Netopir - me je razočaral, čeravno je pel Alfreda stari Sle-zak — dosledno, od začetka do konca, četrt tona nižje, nego je predpisal Strauss. Točno enako tudi v Preroku«. Ampak Dunajčani znajo ceniti in ljubiti svoje pevce in sem prepričan, da se je marsikdo požvižgal na te četrttone, samo da je videl na odru spet svojega Slezaka. Po aplavzu sodeč, mislim, da sklepam pravilno. Naše ljudi bi poslal v to šolo, ampak pri nas še ni otvorjena. Operetni kartel ima v rokah Marischka. Ta. se bolje razume na to stroko, nego državna operč. Aranžer, da ga ni boljšega. Igrali so ilček z Dunaja x. To je >.Pri treh mlader. ah<, preneseno na Johana Straussa. Marischka je sam igral, Betty Fiseherca in njena baritonska štima tudi, pa vsi operetni levi in levinje, ki jih je vodil s taktirko, pomi.°""-.e, sam g. W. Korngold m ki je včasi za spremembo položil taktirko na pult in pomagal osebno godbenikom s klavirjem. Izbire je torej na Dunaju mnogo. Dnevno obišče dunajske teatre 10.000 ljudi, dunajske kinematografe pa 70.000. Dunaj-čari hoče zabave in za to plača, kar kdo zahteva. Burgtheater, to je hiša samo za aristokracijo okusa in ljudi, ki še vedno lahko čitajo drame v verzih. Tehnično so tam visoko in v svojem krogu imajo prvovrstne igralce, režiserje ter inscenatone. Bolj všeč so publiki Reinhardtovci, ki spominjajo na Hudožestvenike, kar se tiče skupne igre. Igrajo ponajveč komedije in ljudje imajo, kakor znano, rajši stvari, kjer ni treba premišljati. Pri Reinhardtu je hiša vedno polna, publika je zadovoljna in igralci z direktorjem na čelu najbrž tudi. Vsaka publika dobi na Dunaju svoj teater, ki mu najbolj leži, in vsak teater svojo publiko, da lahko igra z vnemo pri razprodani hiši. Koncerti, kolikor sem lahko opazoval, so glede obiska še na boljšem, ker se vsak vrši navadno samo enkrat in ga nihče noče zamuditi. Orkestralni koncerti aii pa takšni, kjer nastopajo zvezde in zvezdniki, so vsi že v naprej razprodani. Za Casalsa, tega boga med čelisti, si je bilo treba preskrbeti drago vstopnico že dva tedna prej. VVeingartner, ljubljenec dunajske publike in aristokrat taktirke, ki je po presledku štirih let spet dirigiral na Dunaju svoj šlager »Prokletstvo Favstac, je imel razprodano isto tako dva tedna prej. Koncerti dunajskih Filharmonikov in pa Simfoničnega združenja so na istem. Presenetil pa me je obisk koncerta Stravinskega, na katerem je igral on sam svoj klavirski »Capriccio« z orkestrom, katerega je dirigiral Holandec Spaanjard. Koncertno dvorano so napolnili le tri četrtine. Občinstvo, kar ga je bilo, pa je objektivno muziko Stravinskega in njegovo objektivno igro sprejelo in nagradilo z navdušenim, objektivnim aplavzom, kar se zgodi na Dunaju le za praznike. V splošnem sem namreč opazil, da se lju- dem v teatrih in na koncertih ne ljubi preveč ploskati, četudi so jim všeč — točno kakor pri nas. V operi imajo po laškem vzorcu celo svojo klako, da nadomešča to brezbrižnost občinstva. Vsi kritiki in publika so divji na to laško maniro in so ji napovedali boj, najbrž že v naprej izgubljen boj, ker klakerji imajo od tega svoj profit in proti profilu je vsako zoperstav-ljanje brezuspešno. Zanimiv je odstavek v x-Arbeiterci« ob priliki i Hoffmannovih pripovedk«, ki se obrega ob to grdo razvado sledeče: -Tu je pričel že pri odprti sceni močan aplavz, katerega je darovala izvajajočim publika in ne umazana klaka. Na tem mestu je publika premagala klako, drugače je bilo večkrat baš nasprotno.« V državni operi bi radi ugonobili ta način postranskega zaslužka »teaterskili entuziastov«, in sicer tako, da bi izvajajoči prišli pred rampo po svojo hvalo po vzorcu ruskih Hudožestvenikov šele ob koncu predstave. Maliniak dvomi, da bodo pristali na to odredbo ravnateljstva pevci, ki jim je aplavz vsakdanja žemljica. Sporedi koncertov so takšni, da si zagotavljajo zanimanje občinstva in umetniško vrednost, čajkovskega pa izvajajo neverjetno mnogo in kritiki pripominjajo v svojih poročilih: ;;Leider, Gott sei Dank, že spet Čajkovski.« Beethoven, Bruckner in Mahler so vsakdanji kruh simfoničnih koncertov in brez teh treh bi menda morali zapreti simfonične obrate na Dunaju. Zborov nimajo posebnih in nobeden dunajski se ne more primerjati s kvaliteto z našim zborom Glasbene Matice. Slišal sem čudoviti Händlov oratorij »Semele«, z Weingartnerjem Berliozovega »Favsta« in na delavskem koncertu dve Kantati (K. Weill: »Lindberghov polet in Réti : Poziv armadi umetnikov i, a pri vseh teh koncertih sem pogrešal našega zbora. Operni zbor je priredil pod vodstvom Schalka svoj kocert a capella, na kojem so izvajali tudi skladbo našega rojaka J. Gallusa. Poročilo o tem je bilo sledeče: »Pot tega večera nas je vodila od čisto zvočnih Palestrinovih motet in madriga-lov do mogočne Aleluje kranjskega skladatelja Jakoba Gallusa, ki je bil najpro-finjenejši glasbenik 36. stoletja. : Mislim, da bi bila naša dolžnost razupiti po svetu, da je Gallus naš. Vsako leto bi moral priti vsaj nekolikokrat na sporede naših zborov in samo na ta način bi dokumentirali •sebi in svetu, da je Gallus slovenski skladatelj in ne avstrijski, kakor še vedno mislijo po Nemčiji in tudi drugod. Na Dunaju sem obiskal našega pianista Antona Trosia in v razgovoru mi je kot dober poznavalec tamošnjih razmer povedal, da preživlja tudi Dunaj svojo koncertno krizo. Agenture prirejajo samo takšne koncerte, za katere je že v naprej zagotovljena razprodana dvorana. V prvi vrsti pridejo v poštev zvezdniki in pa takšna udruženja, ki so na Dunaju že popularna. Tn tiči torej pravi vzrok sijajnih koncertov, ki jih nudi to mesto, čas bo povedal, ali bo ostal Dunaj, brez zaledja, tudi v bodoče vodilen v glasbi srednje Evrope. Veliko te dediščine sta prevzela že sedaj Praga in Berlin. Mogoče da si bodo ta tri mesta porazdelila enakomerno to misijo, mogoče je, da bo eno teh treh prevzelo vse. čas bo povedal. M. Bravničar. « " bt ^tienili nepr.UK T „ . crEME SIMON zjutraj in *vec Neka) CKtmn- ivan)a, pa ste p° na kožo, še vlazno °d om ,n vremcnsk,m polnoroa vari» Prcd ' "Ci; se — "O — ' Silovita eksplozija plina v Kopenhagnu Razvaline mestnega gazometra, kjer se je vnel svetilni plm in v trenutku razdejal napravo. Pri nesreči je prišlo ob življenje tudi troje uslužbencev. Samomori na Dunaju naraščajo Dunaj jc znan kut mesto, ki pr\ači po svoji samomorilni statistiki. Lansko ieto sc je usmrtilo tam ->005 oseb, 1117 moških in 1678 žensk. Ženske so torej v večini, česar rri menda nikjer drugje na svetu. Med samomorilci je bilo dosti o!rok in uu $5 let starili ljudi. Najbolj žalostno pa je to, da se je štev ilo onih, ki so obupali nad življenjem, napram I. I!):*'.). povečalo, kakor je l>ilo že lega leta večje nego 1. p.ijs. l » i -1 tem pa jc znano, da število prebivalstva na Dunaju stalnu pada. in tu za povprečno "JO.OOO duš na leto. Svež šopek iz Avstralije Soproga guvernerja avstralske zvezne države Novi Južni "Wales je poslala svoji materi za Božič na \ugie-šku šopek avstralskih cvetic. Lasi ie šopek že v A v stralli j ležal precej . : Odgodena noč. Ponedeljek, 19.: Zaprlo Torek, 10.: Plesni večer Olge Solovjove. Izven. Frank Wedekind: Duh zemlie (Premijera v Mariboru) Maribor. 14. januarja. Frank W.-dekind. čigar ocena še danes n iia med poveličevanjem m omalovaževali m, ni ljubljenec resnobnih literarnih '•.lo.luvinariov. pač pa je neoporečeuo, da |e bi! spoznavale»: posebne vrste, stvaritelj no Vi "j a svela, ki mu je žrtvoval vso svojo razbiram» dušo za prikazanje tipike svojega č.isa v grandioznih prispodobah vernega, resničnega zi v! jen ja. V kiovnovi maski nas njegova infernalria prikazen vodi v giobo-č-iie zarodkov našega žitja. v Irinošlvo podzavestnih nagonov, ki neovirano po posrečenih pravilih okostenele morale izpričujejo svojo pred pravico. \ es zajet v opoj zmage — Pomladnega prebujenja — in ves v vzponu valovanja temnili stvariteljskih sil je dvignil iz žrela duše prvega znamenite trojice: Erdgeist, die Büchse der Pandora in poslednjih 3 enodeiank. Duh zemlje (bolje pošast zem-pe. Erdgeist) ie ustvarjen v vrlavem iskanju prave oblike nadčasovne stilne drame, ki bi bila jasna upodobitev neposrednih (•'oživljanj: izrasla je iz — velikega sveta da izpove neizprosne zakonitosti naše zve; insko-nedolžne, neizbegijive, zato mili raj dobrega in zlega stoječe, poltene telesnosti resnične živali, ki io gledamo s piiiivo slo in zledenclo grozo. x -i afektivui konflikti udejstvujoč-ih se aMerjev - Pošasti zemlje — izvirajo iz ča-lobneua snovanja elementarnih sil v prepri-r vavni simboliki grozovitih mistični!) oT>-i tmii:e. Te ca ru jejo brez milosti v m-m alegoriji prvinske zemske pošasti, tu »m -uuvaite : Li.du. Miiiboliko iu dinamiko metafizičnega doživljanja naj pomenljivo tolmači umel-no-r teatra. Pesasi zemlje ie upodobila gdč. Ema Starčeva v okvirju skrainih meja svojih špo-sobnosii in svojeea neutrudljivega hotenja. >•< v prečiščeni umetnosti peklensko dovr-s"ne umetniške osebnosti zaživi Lulu, prikazana po največjih igralkah, kakor «o' C. \ai'-n;in. „inrla Orska in z druge strani morda še b»žanslvena Garbo. Èlementar-i.osl te.esimsti krepko počrlavajoče dvignila do polnega izraza. Prevladujoči, osebnost »lavnega urednika dr .sHioena je našla v g. V. Skrbinšku v vse globine segajoèega znanilca. V nekih trenutku! je zrastel do impomijoče višine odrskega oblikovanja. Ahva — njegovega sina — smo videli v smiselno zaokroženi ln vseskozi dobri formi: igral ga je H. Tomašic Vegova i z ra/.ovalna «redstva se bo»-atč eovor mu (»ostaja vedno bolj razločen"' o! Blaž se je zelo trudil s težko vlogo slikarja Schwarza, nedostaje mu pa še preprife-v a Ine sile doživljanja. V močni invenciji spočeta prikazen sipotljivega medicinskega svetnika, » J r. Golia, se je v kreaciji .Vr/ '.vVr/ / / <>.>-.! t v\,\- < • nA; t J.\.\—/ ' Pesmi Srečka Kosovela, ki jih nekaj časa ui bilo dobiti v knjigarnah, so v omejenem številu zopet na prodaj. Interesenti jih lahko kupijo v ljubljanskih knjigarnah, lahko pa jih tudi naroče na naslov: Založba Luč", Ljubljana L, poštni predal 171. Izvod stane s poštnino vred 21.— Din. Denar naj se blagovoli nakazati obenem z naročilom, na željo se pošlje naprej postna položnica. Vezanih izvodov ni več. ,A"-: ■ VWV^AV,I\*vt -A.A-, 'Av,'-'r Po pristopu Zediiijenili držav ameriškiii k bernski kouveiu-iji. Listi beležijo, da so se Zedinjene države ameriške te dni odločile za pristop k bernski konvenciji o avtorski zaščiti in k vsem dodatnim konvencijam. S leni bodo avtomatično zaščitena v Ameriki dela avtorjev vseh evropskih dr-držav, ki so podpisale to konvencijo. Zapisovanje v register eopyrightov v Washing-tonu ne bo več pogoj, da se delu prazna zaščita. marveč zgolj doka/ovalni pripomoček. Zaščita velja tudi za prevode in traja za vso dobo avtorjevega življenja in še 50 let po njegovi smrti. Š tem sklepom nastopijo nekatere, tudi za nas pomembne izpremembo. Slovenski listi v Zedinjenih državah ameriških ne bodo smeli brezobzirno ponatiskovaii celo obsežnih del naših pisateljev: morali bodo zaprositi avtorizacijo in plačati morebitno odškodnino. Doslej so v tem pogledu v pra v omalovaževali avtorje, katerih duševno delo so prinašali na svoj trg; niti pri pisateljih, ki žive v zelo težkih razmerah in ki bi jim bilo za silo pomaga-no že z 2.1—o() dolarji, se niso zavedali svo« jih moralnih obveznosti. Poslej bo — upajmo — vsaj malo boljše. — Z druge strani pa se je naši prevodni književnosti zaprla tudi ameriška literatura; -proslav je ostala samo še ruska, vendar tudi bi ne cfTotna, ker so nekateri sovjelskoruski pisatelji dali svoja dela zaščititi v Berlinu. Pokazalo se ie, da zaščita avtorskih pravic v praksi ni uresničila prvotne bojazni, da bo onemogočen razvoj naše prevodne književnosti. Nasprotno: prevodov iz tujih slovstev je čedalje več. Seveda to niso najnovejša dela; toda v večini primerov je tudi to samo dobro iu koristno, zakaj po desetih letih izgubi vrednost marsikatera trenutno poveličevana in z reklamo senzaeijonalno napihnjena novost. »Misao« o Cankarji!. V januarskem zvez» ku beograjske revije Misao- ie Miloš Šav-kovič, avtor solidnih študij 0 srbohrvaškem realizmu, ocenil Cankarjevo prozo v izdaji Srpske književne zadruge. Pisec na osnovi teh povesti orisuje nekatere poteze Cankarjeve umetniške duše: n. pr. saiirič-uost in ironijo, združeno /. nežnostjo in toplim sočutjem; socialno uporništvo in socialni pesimizem, p» njegovo težnjo, da trpi z onimi, ki morajo trpeli; pohabljeno človeštvo. ki se voli peklenskemu ognju naproti in zopet človeštvo, ki je polno hrepenenja, trpljenja, sanj, nesreče in iluzij. Bolest kot zdravilo in ljubezen kot zdravje. To so nekateri Cankarjevi paradoksi, ki jih Savkovič dobro opaža in v katerih vidi pravo umetniško veličino Ivana Cankarja. "Ruch Slowianski«. poljski mesečnik ki propagira idejo kulturnega zbližanja med Slovani, je priobčil v najnovejši (SD) številki med drugim članek Z. Okninskega : Tz zgodovine Srbije za carja Dušana , poročilo o slovanskem zdravniškem komrresu v Splitu, pregled zgodovine in delovanja beograjskega gledališča, statistiko Jugoslove-nov v Italiji, oceno beograjske revije r-Bi-zanta in celo vrsto informacij, ki pričuie-io. da so jugoslovensko-poljski stiki čedalie živahnejši. Stefan Zweig, danes eden najboljših nemških biografov, pripravlja knjigo, v knien bo orisal Freuda, Fr. A. Mesinèrja in Mary Baker-Eddy, pod skupnim nasiovom 1 »Die Heilung durch den Geist- Sport Navodila za udeležence smuških tekem na Pohorju Vsem udeležnikom in tekmovalcem pri smučarski tekmi za prvenstvo Dravske bas novine in MZSP dne IS. januarja 1931 v informacijo: Garderoba tekmovalcev seniorjev se od* da v posebni vreči na postaji Eala z ime= nom ter izroči tckmovalcu na cilju v Kib* niči. Vsi tekmovalci senior j i in juniorji mora* jo biti nu mestu starta že 17. januarja zve* čer, ko sc vrši tudi žrebanje. Koče Klopni vrh, zavetišče na Ribniškem sedlu, pri Pis* niku in v Ribnici so rezervirane za funkci* onarje in tekmovalce dne 17. in 18. januar« ja. V Ribnici jc 50 prenočišč po 10 Din. pri Pisnikti 20, v zavetišču 30, vse po 10 dinarjev. Prehrana v R.biiici: enotna cena za kosilo znaša 10 Din. Celotna organiza« eia v Ribnici jc v vešč h roknh župana g Franca Witzmana, ki se trudi, da ustvari vsem udelcžcnccm kar najlepše bivanje ter naj R bnica ostavi najlepši ut:.s. Z ozirom na napovedani prihod g. bana dravske ba* novine dr. Draga Marušiča bi bilo želeti, da jc udeležba tekmovalcev in gledalcev čim bolj častna, saj jc ta tekma največja za naš okoliš, izmed tekmovalcev so se pri« javili žc najboljši smučarji naše banovine, in siccr iz Bohinja, Ljubljane, Celja, Ma= ribora itd. Prevoz od postaje Brezno^Ribnica do Ribnice od vseh vlakov (okoli 10 km) bo= do oskrbovale številne eno» in dvovprežne sani, ta prevoz ni samo zanimiv, temveč tudi pravi zimski u/itek, ki se redko nudi. Poudariti je treba, da je Ribnica središče zimskega sporta v bodočnosti za celo naše Pohorje, ker leži v vznožju Jezerskega vr= ha, kjer sc baš sedaj gradi velika koča S. P. D. Cena za prevoz iz postaje do Ribnik ce stane za osebo samo 10 Din ter jc tre ba pri tem posebno poudariti veliko požrt» vovalnost vseh faktorjev v Ribnici, ki so umeli na tako praktičen in udoben način organizirati celotno izvedbo programa. Pri» prav Ijaini odbor si z ozirom na napovedani prihod g. bana prizadeva organizirati tck= mo čim krasnejše. Prihod tekmovaiccv seniorjev na cilju se pričakuje nekako ob 11., dočim bodo prišli na cilj juniorji in dame že nekako ob 10. Razen tega je start dam v Ribnici ob 9.. tako da se bo odigral ves spored tekme od 9 do 12. dopoldne. V Ribnici ie razen tega določil priprav» lialni odbor poseben spored. Povratek na postajo bo popoldne; poseben vlak iz Brezna»Ribnicc bo odšel ob 17.25 ter pri» šel v Maribor ob 18.30. Po Mariboru sc razvije povorka vseh udeležencev z voia» ško godbo do hotela »Orel«. V restavracij» ski dvorani bo razglasitev rezultatov tek» me ter razdelitev daril vsem tekmovalcem. Vsi tekmovalci v kategoriji seniorjev. dam in iunioriev za prvenstvo dravske banovi» ne kakor za prvenstvo mariborskega zim» skosportnega podsaveza prejmejo častna darila ozir. znake, če so sc plasirali na prva tri mesta. Po končanem sporedu se bo razvila prosta zabava, ki naj združi vse ljubitelje zimskega sporta. MZSP. Prihodnji zimsko-sportni program a) Tekmovanja. 18. januarja: Vztrajnostna tekma na 30 km za prvenstvo dravske banovine na Pohorju in istočasno za prvenstvo mariborskega podsaveza v prireditvi MZSP Maribor. Medklubsko patruljno tekmovanje v smuku na 10 km: Sljeme, Zagreb. Medklubska stafetna tekma na 24 km in propagandna skakalna tekma na Jesenicah: SK Bratstvo. 25. januarja: Tekma v skokih za prvenstvo dravske banovine na Bledu: SK Bled. Tekma v skokih za prvenstvo MZSP v Mežici: MZSP Maribor. Medklubska tekma na 18 km in propagandno skakanje z udeležbo inozemskih gostov: SPD Kranjska gora. Sankaška tekma Sv. Križ-Jesenice: TK Skala, Jesenice. b) Tečaji. Pri Sv. Križu nad Jescnicanii se vrši smuški tečaj od 15. do 25. januarja pod vodstvom saveznega nastavnika g. Joža Pogačarja. Pristop je kljub pričetku še vedno mogoč. Prijavnina 100 Din, celodnevna oskrba 55 Din. Preteklo nedeljo, 11. januarja, je bil klubski dan ter so se vršile tekme v Planici (2), Kranjski gori, Dovjem-Mojstrani, na Jesenicah, v Bohinju. Tržiču, Mežici, na Pohorju (2) in v Zagrebu. Vse tekme so bile distančna tekmovanja, le v Bohinju se je vršila tudi tekma v skokih. Pri vseh tekmah skupno ie startalo ta dan skoro 500 tekmovalcev, od teh največ v Bohinju (92). — V nedeljo, 18. januarja, se bo na Pohorju vršila pod pokroviteljstvom g. bana borba za naslov prvaka dravske banovine, pri katerem bodo star-tali naši najboljši smučarji, dočim bodo na nedeljski jeseniški tekmi startali prvič avstrijski smučarji. JZSS. Slalom-tekma na Jesenicah V nedeljo, dne 18. t. m., bo priredil TK Skala., podružnica Jesenice. medklubsko slalom-tekmo na črnem vrhu nad Jesenicami. Proga je dolga 500 m; višinska razlika 150 m. Predsednik Miha čop, teanič-ni vodja Pavel Luckmann. žrebanje je na Črnem vrhu pri »Jeramu« Start je ob 10. Pristojbina za verificirane člane 10 Din, neverificirani lahko tekmujejo izven konkurence. Prijaviti se je v trafiki Mesar na Jesenicah ter v neueljo pri »Jeramu. na Črnem vrhu. Zunanji tekmovalci morajo priti v soboto zvečer. Prenočišča so na razpolago ua Jesenicah in pri Sv Križu. Skupni odhod z Jesenic v nedeljo ob 7. Zbirališče je v hotelu »Triglav«; odhod od Sv. Križa ob 8., zbirališče pri restavraciji »Planina«. Darila za seniorje I.—III. in juniorje I.— II. diplome v okvirjih. Popoldne objava rezultatov pri »Jerci« na Prihodih. Vsi klubi vljudno vabljeni. Nova darila za smuško prvenstvo dravske banovine. Športna trgovina »Alpina/: v Ljubljani, Masarykova cesta 12, je naklonila naslednja darila za prvake nedeljskih prvenstvenih smuških tekem na Pohorju: »Hikory«-tekmovaine smuči za 4. plasiranega seniorja, prvovrstne tekmovalne palice za 5. in 6. plasiranega seniorja, tekmovalne smuči za 4. plasiranega in par tekmovalnih palic za 5. plasiranega junior.ja. Četrtoplasirana dama bo prejela v dar par tekmovalnih palic. Podjetna tvrdka je pokazala s temi darili, o'a ve ceniti požrtvovalnost naših smučarjev, ki bodo nastopili v borbi za ponosne naslove prvakov dravske banovine — matice jugoslovenskega zimskega sporta. SK Ilirija. Odbor ponovno opozarja gg. načelnike sekcij na službene chiave v »•Športnem listu« 30. m. m., glasom kate» rili se morajo do srede t. in. na novo kon. stituirati načelstva sekcij ter na seji dne 27. t. m. pismeno predložiti proračuni in programi dela za tekoče leto. — Trening nogometne sekcije bo redno "sak torek, četrtek in soboto ob 18.30 v paviljonu ter ob sredah in sobotah od 15. ob po voljnem vremenu na igrišču. Za vsakega bfralca 1. skuninc jc obvezen vsak teden dvakratni trening. Vremensko poročilo iz Kranjske gom (14. t. m.): Snega 25 cm (pršiča). Temne» ratura ob 7. zjutraj —6 stop. Celzija. Pol» oblačno. Veter: severozahodni. Smuka idc» alna. Radio Izvleček iz programov Pcick. Iß. januarja. ULBLJANA 12 15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. plošče, borza. — 17.30- Koncert radio-orkestra. — 18.30: Zavestno gledanje i rt opazovanje narave. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Šah. — 20.30: I!. Beethovnov večer. — 22: Napoved časa m poročila. Sobola. 17. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.15: Dnevne vesH. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — IS: V dolini gradov. — 18.30. Koncert radio-orkestra. — 19.30: Angleščina. — 2» ročilih djom-ačih funkcijonarjcv ic nov/cl besedo še župni načelnik, ki nrir.aša p->» zd rave župe Ljubljana. Omcnia teicsnj n duševno vzgojo in naloge Sokolstva in po» udarja, da jc sokolska misel večna. Bodri nas k delu in prinravam za leto 1932. v Pragi, da tam nokažmo moči in usnehe našega Sokola ob priliki 100 letnice Tvrša. S'edib.i jc vsestransko odobravanje. V n-»» vi odbor so predloženi žuni stari funkci1« narji društva. 1'stanovi se društvo pred« n jaški zl\;r na čelu br. Remšk.arja in pro» svetni odsek. Razšli smo sc. da sc zo-"-t sestanemo v skupnem delu za našega Sj* kola. Pristopajte k CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na] Dove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 Mdor hoče de» «• mu poilfo po poiti naslov aR GaGo drugo informacijo ticoco mo matih oglasov nai pritoii v mnamGah a mieor no ho projol odgovora t * ZJrWWt m ■ ■ r - - ■-----: » CENE MALIM OGLASOM: |j Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek tO Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flaòtovi matih ogCaòov fiksutn in provizijo dob- v manufakturi verzi-rani potniki, za obisk pri-T:;l>r'h strank v Ljubljani, «koüei in «•>'!i Dravski M r Mini. Nastivp takoj, r.? ni.-n<- ponudbe na ocrTa n Idelek »Jutra« v Ljublja-ti pod štlro »Fiksnm_ it I ov'r.ija». 1359-0 Družabnika-potnika « cci JU KM) Din gotov Mie ,.!tii<>' ~ 11 ! " • 1 r i ■ > pndjetjo za rl.br" vpeljan predmet. — J'airidbe T'O'i »Prosper: teta« ti A loma Company. Ljib-!:aia. 1507-15 ti' « rt; t: r-T,"'- 'no ID Drogist iztirjen v fot3 p.irfumert jski stroki, duber poznavalec drog ter utro-r»ri prodajal >•■• 'Sobi m-sto V v■ !!ki «irog.-riji. Ponudbe ••bo »Curriculum vi- ta- ».I ozuac « na 0; i trat ped jlas.ni ' »Št. oddelek 778«. IC 10-1 Učenca ničnega «a strugarsko les-■no d "lo, s hrano in stano-Ti'ii.ni v h>i sprejme 'a Jc.'j Kran.-o Sket. strugar. M je-l'odp!at. 1238-1 Dekle zna tudi nekaj k n n e. rejmem takoj. Ponudbe r-!:iani oddelek »Jutra« .-I ~ Dobro gospodinjstvu': Mladega tekača Sf: •■i.ijciri. Xasl.iv o-Meiku ».Jutra f. oshs. 1451-1 v,izar. sa stavbo H 'a. ? h pomočnika Kuharico pridno, polteno in varčno, staro od 3t>—40 let, sprejmemo s 1. februarjem proti mesečni plači 300 Din. — Cenjene ponudbe na oddelek finančne kontrole Sv. Trije kralji nad ìlareaber-gom. 1477-1 Pletilnega mojstra (strojnika) sprejmem takoj k pletilnemu rašcl stroju. Biti mora dobro izvežban v tej stroki- Per.udbe na m "h. ind. pie'. Anton Sav--i!k, Škofja Loka. 1508-1 m p' t.ver.a ■ mo v hiši sprej-nt« I m O k o r n. splošno mizarstvo, Skofja Loka. 1408-1 Postrežnico rr: i-m in pošteno iščem. ?,'»<;..? pove og.as. .Jutra:. 1432- Zanesliiv n» p.'2 rez o ju o 30 let zanesljii izuče» lian': .lobi ez- me-t.ravi! soler f.;] r, bi ■ vozač, strojni v; še vsrh p službo. Prosilci, k! il "a jo hrvatski in nrm-jevtifc, naj se oglase in > ij i o ž p spričevala pri r-i-rf, Urejrorčičeva 21 1421-1 fidč. ali gospo 4'ijih let, | t:," m., vise sp-ejme ponndbe >.l i tra tndi ia o lld :? ■ a no zun na ob; -i v rojepisj podjetn odd ci ijetna«. 1:133-1 Gospodično g c. v sko koncesijo in 6-i službo sprejmem na !:. lvnudhe na oglasni ■|rk '.Intra: pod šifro M. 15«. 1427-1 Prepisovanje na stroj ali kako drugo pisarniško delo prevzame •rosnodična. Piamene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj» 1219 3 Otvoritev novega tečaja emščine za otroke do šolske dobe Vsak dan popoldne eno aro. Istotako nove večerne si: upi r. e za odrasle: francoščina, nem ščina in angleščina. Knaf Ijeva ulica št. 4. pritličje. 867-4 Oblastveno koneesiionirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 205-4 Nemščino in francoščino poučujem privatno. Grem ludi na do:n. Cenj. vprašanja na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Strokovna učiteljica«. 1-107-4 Čamerntkova šoferska šola Ltuhliana. Dunajska (Jugo Auto). Prva koneesiOTiitana. '.astonj. Pišite c. 30 »blast — Proso-k' ponj] 25i smm 1 Kot trg. učenec v manufakturni ali mešmi trgovini iščem nameščen ja v mestu ali večjem trgu na — Gorenjskem. Imam 3 razrede meščanske šole. — .Vasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 134.5-2 Zobotehnik z dolgo prakso, perfekten v vseh deiih v zlatu in kavčngu. išče nameščenje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« poti »Vesten in operativen«. 1137-2 e i.j, Monterje '.veztKt ne — eriavo in irejaie ine-. oj .'ii."-o.'l t: Gustav /.. Ljubljana, Knafljeva t>. 1471-1 \ zcoiiteljico otrok p^rf^ iš ' n". za 2 d^čka s'ar \ ;o (1 let. išč.-:e za tu V »j. ti mora pep"!-n>"na zdrava, stara 30—tri let ii vešča nemškega jezika. .higoslovenka ali če '■■ i:i07.emka. mora imet: d«, vol tenie z;i.pos!enj:i v Jugoslaviji. Kazumeti mora hišna oprav'ia. znati šivati i-.J. — Ponudbe z navedbo t ■!-:<" ■• prepis: spričeval na 'i.-i-liiv: M. Baien. Cr'k-Tf-'r.;. 1476-1 Prodajalka mešane stroke želi službo — najraje na Gorenjskem. Cenjene dopise na pedruž-riion »Jutrac na Jesenieah pod zr.ačko »Takojšen naštet. 2tl.-. 1420-2 Gospodična tz bt vii ja, skem fon u* .j»e uise. izuecna s:-t'.eli mesto v dam-krojaškem salor.u. — be na «glas. o!!. lruga vrsta po Din SS kg ■r.sto oelt gosje kg po 13t- Oin tn čisti puh kg po Di r 250. Razpošiljam Liani povzetju. L. Zagreb. II'<- -i Sistilnica perja po pos' Brozivt. kom P' 2S? 5 jančjih kož po zelo nizki ceni prodam N'aslov nove oglas, oddelek 140S-6 »Jutrac. Otroški voziček lep, športni poceni proda Popovič, Tavčarjeva i/III 1434-ti 30 panjev (Znideršič'1 po ceni prodam Naslov v o-»Jutra«. čebel zelo nizki radi selitve, asnem oddelku 1444-6 Damske drsalke ponikljane. poceni prodam. Naslov v oglasnem odd 'iku .-Jutra«. 1281-6 2 postelji otroško, belo »-majlirano in železno, zložljivo prn-dam. Peizve se v Podmil-šakovi ulici 31. 1500-ti 2 tovor, avtomobila ■ Austro Fiat« typa 4 T. S. ir. »Alfa Romeo« Super-sport, šestcilinderski. vse v najboljšem stanju proda Anton Jukomiui, Kočevje. 1332-10 Poltovorni »Chevrolet« model 1930, z veliko plo-èi'vinasto kaseto, vozen 11 tisoč k:n. poceni proda O. Žužek, Tavčarjeva u!i'-a 11 1419-10 Družabnico z večjim kapitalom, sprejmem v trgovino v letovišču On iene por.udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro : Letovišče 1931«. 1370-16 Družabnika za dobičkanostio ]" djetje iščem. Cenjene ponudbe na nod »Pragove«. 1389-15 Srednješolca boljše rodbine sprejme v popolno oskrbo L. M. P., Dalmatinova 10/11, desno. 1469-22 Stanovanje 2 sob. kuhinje, predsobe in drugih pririklin išče za majski termin mirna, bolj ša družina treh oseb — najraje v kolodvorskošent peterskem ali poljanskem okraju, pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tri osebe«. 1319-21 Opremljeno stanovanje 1 ali 2 sob kuhinje tn pri ti k lin takoj vidam ® c-a jem Želim nekaj kavcije. Slokan. Kodeljevo. Si >m škova 17. 577 31 Trisobno stanovanje elegantno, solnčno, z vsem ko-mfortom oddam z majem 07.ir. avgustom v vili ob Tivoliju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Elegantno solnčno stanovanje«. 1267-21 Trisobno stanovanje iščem za maj. Ponudbe ia oglas, odd'dok »Jutra« pod šifro »Profesor«. 1456-21 Sobo s kuhinjo oddam eni ali dvema osebama in sprejmem 2 gospoda na stanovanje. Ceglar. Mivka 23, Trnovo. 1-135-21 Stanovanje 3—4 so.b in pritiklin. v centru mesta iščem za takoj. Event, tudi kupim dvosta-liovanisiko vilo ali hišo. — Ponudbe z r.avedbo cene in lege na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »S'an«. 1474-21 Stanovan'e 3 sob. kopalnice in pritiklin iščem za takoj. Pis-mrnie ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »2 osebi«. 1475-21 Majhno sobico oddam solidnemu gosp Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1407-23 ■ d,. 2 visokošolca ali sredniešolca prejmem na stanovanje v lepo sobo. s hrano ali brez Cena nizka. Naslov v igl. oddelku »Jutra«. 1405-22 Visokošolka c stanovanje pri boljši rodbini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Nemška konverzacija -. 1183-23 Prazno sobo solnčno in mirno, gozdni zrak. s separatnim vhod un elektriko tn parketom, v novi vili oddam Cesta na Rožnik 47. 1379 23 Gostilno išče mesar, ki ima o«ebno pravico. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. IS Sobo v bližini Kolodvorske ulice išče čez dan odsoten gospod. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifre »Snažno iu čisto«. 1302-23 Sobo s strogo separrauim v lin dom oddam. Naslov povt oglasni oddelek »Jutra«. 1130-23 Sobo z vso oskrbo uporabo kopalnice in hrano oddam s 15. januarjem boljši gospodični ali gospodu. Poizve se v Stezicah št. 123. 1154-23 Sobo posebnim vhodom oddam gospodu dični. Naslov oddelku »Jutra« takoj ali gospo-otrlasnem "1440-23 Sobo cldam solidnemu gospodu na Rimski cesti štev. 7/III vrata 20. Ogledati med 2. in 3. uro. 1139-23 Eno ali dve sobi prazni ali opremljeni, v mestu iščem s 1. februarjem. Pomudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro • Urez otrok«. 1470-23 Majhno sobico lepo opremljeno, s poseb nim vhodom oddam solidnemu. boljšemu gospodu ali gospodični, event. z zajtrkom ali vso hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1480-28 Opremljeno sobo parketom, elektriko m vso oskrbo oddam v Slomškovi ulici 17/1, Ked'1 "evo 1479-23 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje ali opremljeno sobo in kuhinjo v centru ali bližini mesta išče zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zakonski par brez otrok«. 14SS-23 2 vezani sobi opremljeni, za 1 osebo oddam v I. nadstropju blizu kavarne Evropa. — Ogled med 11. in 10. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1491-23 cfiepUi Si pozabil? pri Tebi! 25. mislih vedne 1458-24 Gospod ki posodi vdovi 1000 Din. nai dvigne pi-mo v os!.-»?, oddelku -Jutra; pod šifro »Nedelja«. 1424-24 Samostojno damo ki ima veselje sodelovati v trgovini in gostilni, z najma.i.j 100.000 Diti gotovine. iščem. V «lučaju ni"d S'boine simpatije takojšnja ženitev. drugače pa kot družabniea s sisurno in ie-po eksistenco. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru p. I šifro »Ta kojšnja odločitev«. 1128-24 Božični prijatelj Dvignite pismo v oglasnem oddelku Jutra-. 1510-24 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Aneta 27, Amor, Bodem ostala zvesta do groba. Boljša me*. Bodoča sreča Id, Črnolascc, Cista, Dobro Beli z o b je olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se Vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi. ki ostajajo meri zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejSe z Chlorodoni-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Cliloru-dont-jtaste. ki stane Din. S---. Clilorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-aelenein omotu % napisom Clilorodont. Dobiva se povsod — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodoC brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornicc Zlatorog, Oddelek Clilorodont, Maribor. 9 55 %. ! ZNIŽANE CENE f, ZO % pri TI V AR oblekah samo od 17. januarja do 31. januarja 1931 v vseh naših podružnicah prodaja zaloge s popustom Samoprodaja narejenih oblek znamke „TIVAR", IVAN KOS, družba z o. z. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 23 Celovška cesta štev. 63. m KRANJ, Glavni trg štev. 101. 2076 25 %. in druge informacije, niči »JUTRA« v tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podruž- fSrhovifuh v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnic!. plačam. Družabnik 1530, Dom, Dobra peč, Domžale. Dobra moč. Drva, Dobro ohranjena. Dober dosmrtni dom. Dobra kuhinja. Dobra moč 2(2, Dober zaslužek. Državni uslužbenec. Dalma tinka. Eventuelno. Ernstgemeint. Ena oseba. F. K. 7. Gospodarstvo. Gospod. Harmonija 254, Inter, špe dic;ja. Izurjena pletilja, Ja-nuar-februar. Ilirska. 19. januar, KartenkiVnig. Kav olja. Knjižnica. Kizmet. Klavir. Kjerkoli. Krožna žaga. L^po posestvo. Lepo vezan. Lopi lokali. Lepi stas. Lepa hiša. Lopa vesela bodočnost. Lepo nr--no delo Maribor. Lok,.!. Mož pri gostilni potrebei. Moka. Manjša mizarska d"-la. Mot prijatelj. Novo leto 46. Nastopi takoj. Narla in važna odločitev. Naprava, Oprema. Osebna pravica 12 f547121. Objekt. Pošten in agilen. Pridna in zadovoljna. Podjeten. Prosim takoj. Patent. Pisarna 13, Peč, Priložnost. Pre-vidr o-t. Prometna Ljubljana, Pošteno dekle. Pridna kuharica 435. Poljub 25. Poštenje za poštenje. Kocino. Renata. Kudeči vrtec Resna mladenka. Resno. Snažno in čisto. Sigurna eksistenca, Sisuron uspeli. Solnčno in snažno. Spomlad 444. p.-imof-toj.na trgovka in gostilničarka. Samostojen D Sklastan. Skunnost. Spomlad "1, Stro in- stroka. Sreča Te išče. Solidno riod-'etje. Silva. Stroja diskre-e;:a. Stelaže. Sarajevo. Solidno. Samostojna pomočni-on. šipeeiialna trsovina. šivilja 03. Takojšnja služba. Tovarniški poslovodja. Takojšen n.iston Takoj. Tovarništv-o. Trst. Točen nlačnik. Tiha žalost. Takoj Din 120.00(1. Takojšen na«to.n. TrTOv. obrtna hiša o-jn.nno. Tal-otSnie plačilo. CradoiSVa družina. Varčna VT. \relefrsovina strojev 19r1t. Vo]ppose«tvn ob TIra vi. Vali'nik. V Liub'.jani. A'esten in točen 1931. Vr-ni«na sreča. 7mo?na T. Zufriedenheit Ist Oobles wert. Začetnica. Zane«)iiv 15. Za varovalna služba. Zorana. Zvesta. Zohotebničarka. Zi ma 31. Z.i takoj, ženifna ponudba 3-1. r/i. 00. 1000. 254. »4. ano. 2464. 600. 5 jezikov. 1969. Nov pianino vsled preselitve prodam — event. tudi na obroke. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1271-20 Kontrabas 3,4glaso.vni. dobro olir:» -njen proda Karatb. Za- gorje ob Savi, i 42(5-36 Pes dober čuvaj ugodno i.aproda j. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1445-27 Dobermanko 1 leto staro zamenjam za nekaj tednov starega dobermann. — Roza Bergant. Prim«koivo, p. smartnn pri Litiji. 1496-27 Elektromotor 21 Kt\ vrtilu tok. nat.ro daj. Na »gled v skladišču špedicije Rajko Türk, Ljub Ijana. 1193-29 Pletilni stroj 3'35 cm. malo rabljen, za polovično ceno prodani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1392-29 Pletilni stroj st. 8;50, dobro ohranjen prodam — ludi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1494-C9 Pekarijo dobro idočo vzamem v na jem Ponudbe na ogl. od delek »Jutra« pod značko »Kapital«. 1145-30 Mizarsko podjetje na vodni pogon vsemi po ze stroji, dobro idoče, lo ugodni ceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »35Ö«. 1481-30 Naznanilo Podpisani nazr anjam. da - m otvoril v Staretovi ui. Št. 27 (Trno-vo) trgovino z mešanim blagom, ter se priporočam za obilen obisk. Pc-.-trezlv» točna in zmerne e eine. Ivan Pahor. 14S4-30 TeMon 205P Premog suha drva '.'»«ainik. Boho-iieva 3 Tridelne žimnice za postelje, v kompletni izdelavi, pol-nj'ene z zdravo morsko travo, skupno za ?00 Din. Odjsrava s pošto z jamstvom, neodgo-varjajoče zamenjamo brezplačno ali vrnemo denar. Na zahtevo dobite brezplačno katalog, obsegajoč 112 strani. Trg. in odpremna tvrdka - Zugteb. ' S kapitalom 100,009.— do 2S0.C00.— Disi pristopim k solidnemu podjetju z osebnim sodelovanjem. Ponudbe pod ^Reelno na oglasni oddelek »Jutra«. 3943 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih Tehnika v Konštaiui (Technikurr. Konstanz). Inženjerska šola za stro-jegradbo in elektrotehniko, zgradbo letal in avtomobilov. Prospekti zastonj. 83 matannnnimiiiiwiwi mVJAČINEŠ i n H iS a « ■ « m vseli vrst in v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Imam veliko zalogo lepih strojenih polhovih kožic. V Ljubljani, Sv. Florjana ulica štev. 9. 3SS N i £«9*ac!i-MaaaisaaaBHBaBMBBM« Pocinkovanje Sprejmemo samostojnega mojstra. Ponudi be, obširne j">od »Blechvcrziukcr« na .Tufosi. Rudolf Mosse, d. d.. Beograd, poštni pret. 409 pod »Br. 309«. ' 2049 IZVANREDNA "RILIKAI Železna služinska patent postelja zložljiva s ta-peciranom madracom, zc-Io praktična za vsako hišo, hotele, nočr.c služ-bc^i-in potujucc osobc stane samo Din 390.—. Razpošiljam po poštuc-nora povzetju. T4KO J 'ČGLEOA složen soproga sod. sluge v pokoju iu posestnika ki je danes ob 7. zjutraj po dolgi, mučni bolezni, v 59. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bo v soboto ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina c. V-24. na pokopališče Vič. 2075 Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Viču. žalujoči rodbini: ŽELEZ* IK — (i RABNA R Pogrebni zavod Malavašič, Vič. Lesena patent posteli», zložljiv a, s tapcciraniro madracom. zelo praktična. stane jamo D 280. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob prebridki izgubi našega dobrega očeta, gospoda Ivana Kadunea imam reliko zalogo M,a" roj! pena ktf po D 48—. druga vrst ki! po D 38—. čistr. belo tfosio M T" D 130_i in Cisti pun Ui po D 250— Kazpo-šiliam po poštnem povzetju. Modroci puntem z volr.om slancia samo Din 750—. t BROZOVIC. ZAGREB Ilica 82. ter istega spremili na njegovi poslednji poti, izrekamo s tem našo pri, i i no zahvalo. žužemberk — Ljubljana, dne 16. januarja 1931. 2073 Žalujoča rodbina KADUNC Globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba mamica, stara mati in teta, gospa ANA LAPAJNE roj. PRUSCHA v 58. letu starosti dne 14. t. m. Fogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 16. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 79, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. januarja 1931. 2074 ANA KRÖLL roj. LAPAJNE, hči. JOŠKO, sin. MIHAEL KRÖLL, zet. RIHARD, GERTI, vnuka, in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij 2Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.