229. štev.
Iihajs rszen ntdalj In praznikov vsak ti a n o^oidan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna.
Dopise frank ira ti in pod-pisati, sicor se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača,
Insi-cati: Enostolpna petit-rrstica 75 vin., pogojen prostor l'25v; razglasi in poslano vrstica po 1*50 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Pavialni frantco v državi SHS.
Uiibliani, v sredo 8. oktobra 1919.
Lato
diasil® Jugoslov. secilalffi® - demokratične strank®.
Posamezna £»ew. »ten« —> 40 vinarjev« —•
Naročnina: Po pošti aU z dostavljanjem na dom za ce!o ieto 72 K, za pol leta 36 K, zn četrt ieia 18 K, za mesec 6 & Za Nemčijo celo leto 77 K, ža ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije as lisi so poštnine proste.
Upravništvo je t Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 8 T, Učiteljska tiskarno.
Telaf® raška 2t. 312.
KoaassBseaMHHi
Pismo iz Belgrada.
5. oktobra.
Pisanje »Slovenca« z dne 2. okt., ki je danes sem dospel, ie nad vso znamenit dokaz, kako dobro in kako imenitno zna ta klerikalna gospoda eaviiati in pačiti resnico. Članek »Zadnji poskus« ie mojstersko delo katoliškega jezuita.
Katoliški jezuit piše: »Za časa vlade demokratično - socijalistične-ga bloka ie počivalo vse delo parlamenta.« Kdo pa le kriv? Vsakemu je iasno: Korošec in njegov klub ter njegovi opoziciionalni tovariši, ki so bežali iz zbornice pri vsakem glasovanju, ter tako onemogočali »kvorum«, to le sklepčnost zbornice. Res ie tedaj. da ie le klerikalno postopanje v parlamentu krivo, da ni bilo mogoče parlamentarno delati. Klub temu pa ie demokratično - socialistična vlada storila zelo veliko; nai navedemo, da ie predložila volilni red, da je uzakonila osemurni delavnik, da ie dobre strani srbskega zakona o »radniama« uvedla za celo državo, da ie olaišala carino na potrebnih predmetih itd. Demokratično - soci-ialistična vlada ie v kratki svoji funkciiski dobi pokazala, da ie zmožna dela in da ie na mestu.
Klerikalni jezuit piše: »železnice so popolnoma zastale« — mož se ie zlagal, čeprav ie blagoslovlien, ker tastale so vsled nedela preišnle Protič-Koroščeve vlade, ki ie bila nesposobna. Sedanja vlada ie na železnicah nanravila takoi toliko reda. kolikor se ie v kratki dobi mogle. Vse kar »Sloverrec« slabega niše o železnicah in korupciji — vse to pada seve na Protič-Koroščevo vlado, ki se pač ni znala brigati za potrebe države, ker se ie brigala le za svoje strankarske interese.
Vlada demokratično - socialistična ie dala ostavko radi tega, ker ie hotela s tem dati poudarka zahtevam naše pariške delegacije, da pokaže, da ie solidarna z odklanjajoči stališčem glede podpisa mi-lovne pocodbe. V Parizu se je to zelo občutilo. Nova vlada bo morala seveda rešiti to vprašanie »podpisa« — pariški delegatje, kot ie »Naprej« že poročal, so o vsem tem minule tedne v Relgradu obširno poročali.
Nove vlade ni mogel niti »Slovenčev« ljubljenec Protič sestaviti, ker iz manjšine se ne napravi čez noč večine. Kakšno stališče bi Protič zavzel glede podpisa mirovne pogodbe, ni povedal... Regent ie medtem po nasvetu Pašičevem podelil mandat sestave kabineta bivšemu ministru Pravde g. Trifkovicu. De-mokratično-sociialistični blok ie zavzel proti Trllkoviču enako odklonilno stališče kot napram Protiču.
ker smatra g Trifkoviča za —- slamnatega moža. Zato je moral tudi on odložiti mandat za sestavo nove vlade. ki ie sedai zopet poverjen predsedniku Pavloviču.
Slovenski klerikalci slikajo v svojih časopisih vso situacijo lažnll-vo. Tu vemo: zakaj. Gospodje so odločni nasprotniki napredka in seve veliki priiatelii reakciie. Kdor sicer bere »Narodno Politiko«, glasilo Hrvatske Ptičke stranke, ki io vodi Koroščev oproda dr. Janko Simrak. ve, da se na Hrvatskem klerikalci hudo prepiralo s stranko, ki io predstavlja »Narodni klub« —: v laseh so si na shodih in v časopisju, v parlamentu pa tvorijo opoziciionalni blok. ker so v enem povsem sorodni. to ie: v nazadnlaštvu. v sovraštvu proti nacionalističnemu gibanju.
Koncentracijska vlada Protič-Korošec se ie pokazala nezmožna.
V	strahu, da bi koaliciiska derao-kratično-sociialistična vlada uspela, skušajo ti »opoziciionalci« onemogočiti nieno delovanje, medtem pa begajo javnost potom svoiih organov a la »Slovenec« in »Večerni List«, zaviiaio resnico, lažeio in razgraiaio. Tu v Belgradu se radi tega »Slovencu« in »Večernemu Listu« že vse smeie. celo v vrstah Jugoslovanskega kluba. Pa iim nič ne pomaga. Od novembra 1918 do avgust 1919 — uboga, revna ie bilanca koncentracijskega kabineta. Vse grehe in napake devetih mescev nesposobne vlade ni mogel v šestih tednih popraviti Davidovičev kabinet. Carine ie olajšal, gledališko vprašanje uredil, začel z delom za izenačenje uradniških plač —; lekarniška takso, ki io ie zagrešil Protič-Korošectf kabinet, se bo te dni uredilo tako, da bo prav; — Savski most bo gotov; produkciia premoga se ie dvignila za 100%; finančno gospodarstvo, ki ie bilo po Koroščevem prijatelju dr. Ninčiču tako zavoženo, se pa tudi ne da v šestih tednih urediti...
Zdi se mi, da le bil še en vele-važni razlog, ki ie vodil gospode (Protič-Korošec in Narodni klub) v boj proti vsakemu pozitivnemu par-lamentaričnemu delu. Davidovičev kabinet je hotel končno uveljaviti zakon o vojnih dobičkih — do tega pa ni moglo priti, ker je opoziional-na gospoda bila na vsak način proti niemu. — Veleposestniki, age in begi
—	poleg bosanskega šole. Mohame-dancev bega Hrasnice, Suliagiča, poleg veleposestnikov Muačeviča !n Medakoviča, še dr. Korošec in Gostinčar — res lepa družba, o koli pa »Slovenec« dosledno molči... Že ve zakai!!	V.
Zakonita odredba osemurnega delovnika.
Kakor smo že poročali, le narodno predstavništvo sprejelo zakonski načrt za osemurni delovnik, kakor ga ie predložil sodrug Korač. Uvedba ima moč zakona in stopa takoi v veliavo. Glasi se:
Uredba o delovnem času v Industrijskih. obrtnih, rudarskih, trgovinskih in prometnih podjetjih.
§ 1. Na ozemlju kraljestva Sibov, Hrvatov in Slovencev, v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovskih in prometnih obratih in podietiih, bodisi privatnih alt pripadajočih državi. okrožju, občini, kakor sploh pri delih te vrste, ki se postransko vrše v drugih podietiih privatnega ali iavnega značaja, ne sme delovni čas presezati osem ur na dan ali oseminštirideset ur na teden.
Te odredbe veljajo skladno tudi za podjetia industrijskega značaja pri kmetijstvu in gozdnem gospodarstvu.
Za prometna podietia (železnice. pošte, telegrafe, telefone, tram-vaie. brodarstvo itd) se moraio določila tega paragrafa uporabljati z modifikacijami, ki so neizogibne z ozirom na značaj teh podjetij. Te modifikacije določvo dotični ministri v sporazumu z ministrom za soci-ialno politiko.
Spore o tem, ali spada podjetje pod to ali ono določilo te uredbe, rešuje minister za sociialno politiko, ko ie zaslišal interesente.
§ 2. Za industrijska in obrtna podjetja, ki ne prestopajo obsega domačega obrta in v katerih so zaposleni samo člani podjetnikove družine, ne veljalo določila te uredbe. Spore o vprašaniu ali nai se ta- . ka podjetia smatraio za domačo I obrt v zinislu tega odstavka, rešu- " ieio oblastva. navedena v § 8. tega zakona, ko so zaslišala zainteresirane zbornice.
§ 3. V osemurni delovnik se ne računi odmor, ki ie po zakonu, na-redbi. pogodbi ali običaiu določen za posamezna podietia in posamezne obrate ali za posamezne kategorije podietii.
§ 4. Delovni čas se more podaljšati samo iziemoma. in sicer:
1.	Pri podjetjih, ki moraio po bistvu posla ali zaradi iavnega interesa delati brez prestanka. V teh primerih se morejo, da se zagotovi redna izmena delavskih skupin, zavezati samo moški delavci čez osemnajst let. da v razdobju treh tednov največ enkrat delaio šestnajst ur, vštevšl običajni (z zakonom, naredbo ali pogodbo določeni) odmor. Takim delavcem gre v raz* dobiu treh tednov enkrat odmor po-
polnih štiriindvajset ur. ki se ne všteva v tedenski odmor, že določen z zakonom ali pogodbo.
2. Če nastopi nepričakovana potreba — ki se ne pojavlja periodično
—	da se v obratih odpravijo zapreke neoviranemu' delu, v takih primerih ie podietnik zavezan, da v roku štiriindvaisetih ur prijavi oblastvu, označenemu v § 8., kdaj je nastopila ovira v rednem poslovanju in kdai ie prestala.
3. Oblastvo. označeno v § 8., more na prošnjo podietia v interesu boljšega preskrbovanja dovoliti, da se za posamezna podjetia in posamezne obrate ali za posamezne oddelke podietia podališa delovni čas naiveč na cieset ur dnevno ali na šestdeset ur tedensko, a tudi to največ za štiri tedne. Na ponovno obrazložene prošnje se more ta dovolitev podališati naiveč trikrat pc štiri tedne v Istem koledarskem . letu.
To velja tudi za industrijska in za obrtna podietia, ki delajo sezonsko.
Predložene prošnje, je pristojno oblastvo obvezano (§ 8.) rešiti v roku treh dni. Dokler prošnja nj rešena, ie prepovedano podališati delovni čas.
Ako podališba delovnega časa čez osem ui ne traja dalje nego tri dni v mesecu, ni freba posebne dovolitve, nego ie dovoli, da se o tem obvesti pristoino oblastvo.
§ 5. Določila § 1. ne veljajo za one pomožne posle, ki se morajo nuino dokončati, da se delo lahko začne ali izvrši (čiščenje delavnice, pripravljanje in čiščenje kotlov, strojev itd.), in ne za podietia nestalnega značaja, započeta zaradi neodložne izvršitve dela, ki je potrebno spričo izrednih razmer ali sile, kakršni so posli ob požarih, po-vodnlih i. dr.
§ 6. Za delo, ki traja čez čas, določen v § 1., odnosno čez oseminštirideset ur na teden (§§ 4., 5. in 6.), se mora plačevati najmanj 50% več nego za delovne ure normalnega delavnega časa.
Pri akordantnih se smatra zjj plačo normalne delovne ure oseminštirideseti del skupne tedenske mezde.
§ 7. Ob izvršitvi te uredbe delodajalec ne more znižati že pogojene mezde.
§ 8. Kjer poslujejo obrtua oblastva in obrtni nadzorniki, odnosno inšpekcije ministrstva za sociialno politiko, gre niim nadzorstvo, da se Izvršuje ta zakon.
Prijave v zmislu § 4. se predlagajo tem oblastvom. ki odločajo tu di o oodallšbi delovnega časa po § 4. ter izrekajo kazni po tem zakonu v prvi instanci.
Kier ni obrtnih ali rudarskih ob-lastev, odnosno inšpekcij, izvršujejo ta posel politična oblastva.
Zoper rešitev teh oblastev se moreio prizadete stranke pritožiti na višia obrtna oblastva. kjer takih ni. in v zadnji instanci na ministra za sociialno politiko v roku osmih dni potem, ko dobe rešitev.
Kazni zoper uradnike državnth podietii in obratov, ki se ne ravnajo po določilih tega zakona, izrekakl na predlog ministra za sociialno politiko pristofni ministri
§ 9. Z denarno kaznijo od 10 do 100 dinarjev se kaznuie, kdor opusti prijavo ali ie ne učini v času, določenem v § 4., točki 2. in poslednjem odstavku.
Z denarno kaznijo od 50 do 300 dinarjev se kaznuje, kdor brez dovolitve, označene v S 4.. točki 3.. podališa delovni čas ali nagovarja de« lavce, da delaio čez zakonito določeni čas. ali kdor prekrši delovne pogodbo, omenjeno v S 6., točki 1,
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje tisti, ki z odpu-ščaniem delavcev iz posla, s samo-svojlm ustavljanjem dela ali kako drugače prisili delavce, da sprejmejo delovno pogodbo, ki nasprotuje določilom te uredbe, ali da delaio čez čas. ki ga določuje ta uredba, bodisi v obratu ali doma.
Istotakc se kaznuie podietnik obrata, odnosno podjetja, če kdo izmed njegovih nameščencev (nadzornik, delovodla itd.) prisili delavce. da spreimelo delovno pogodbov ki nasprotuje določilom te uredbe, ali da delaio čez čas, ki ga določule ta uredba, bodisi v obratu ali doma.
§ 10. Ta uredba stopi v veljavo čez mesec dni po rnzglasitvi v »Službenih Novinah kralievstva Srba, Hrvata i Slovenaca« ter velja, dokler se ne nadomesti z zakonom. Od takrat prenehalo veljati vsi zakoni. vse uredbe in naredbe, ki uravnavajo delovni čas na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izvršitev te uredbe se poverja ministru za sociialno politiko.
V	Belgradu. dne 12. sept. 1919.
Dr. Lotrič:
Misli o šolstvu.
(Dalje.)
Katoliški teologi no semeniščih, katehetie po šolah pa še vedno učijo. da je bil sv. Peter prvi rimski papež. Pobožni romarii pa hodilo na niegov grob v Rim.
Svoj nauk o sv. Trojici (tri božje osebe in le en bog) ooira katoliška cerkev na prvo pismo sv. Janeza, in sicer 5. poglavje. 7—8, ki se gia-si: »Triie so, ki pričujejo v nebesih: Oče, Beseda in sveti Duh: in ti
17
LISTEK.
GLAD.
Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalje.)
Sčasom bi se čisto gotovo našel kak izhod 1 Saj tu je bil še trgovec z GrCnlandslereta Sem ga 11 naskakoval ob vsaki uri na dan. odkar sem mu bil odposlal svofo prošnjo? Sem-li od Jutra do večera zvonil pri njegovih vratih, da bi me nazadnje odslovil? Saj se nisem niti osebno javil pri njem. Ni treba, da bi bil to čisto brezuspešen poskus, nemara mi je bila to Dot sreča mila; usoda hodi često po tako čudno zamotanih potih. Napravil sem se tedaj na pot v Gronlandsleret.
Zadnji sunek, ki mi le pretresel glavo, me le napravil maihno trudnega: hodil sem sila počasi in sem preudarjal, kal nai rečem trgovcu. Nemara le bil dobra duša: ako bi ga obleia takšna volia, bi mi pač dal eno krono predujma na mole delo, ne da bi ga prosil tega; takšni ljudje 'majo pogosto čisto izvrstne domisleke.
Splazil sem se v neko vežo In sem s Dljunkom pomazal svoja hlačna kolena, da bi bil Videti maičkeno dostojne!^, položil svoio
odejo v temen kot za zabojem, šel preko ceste in vstopil v malo prodajalno.
Tam sedi mož in lepi Strniclie iz starih časopisov.
»Z gospodom Christre bi rad govoril,« sem rekel.
»Ta sem laz sam,« Je odvrnil mož.
Torej, ime mi le takointako. dovolil sem se bil poslati mu svolo prošnjo; zdaj ne vem, kakšen uspeh le imela.
Ponovil je nekajkratov moje ime in se pričel smejati. »Zdaj boste nekaj videli 1« Je rekel in potegnil mole pismo iz žepa. »Ali ste tako prijazni, da pogledati, kako delate s številkami, gospod. Svoie pismo ste datirali z let'
mco
grla
1848.« In mož se je zasmejal iz polnega
To da nikakor ni čisto v redu, sem dejal
jaz malodušne, nekakšna nepozornost in raztresenost misli. — temu ne morem oporekati.
»Vidite, iaz rabim človeka, ki se pri številkah ne moti,« ie rekel. »Žal mi ie. Vaša pisava ie tako razločna, tudi sicer mi ugala vaše pismo...«
Počakal sem trenotek. Sai ni bilo mogoče, da bi bila to njegova zadnja beseda 1 Nato le spet pričel s svojimi zavitki.
Zal mi le, sem rekel nato, prav močno žal; ampak to da se ne bo ponovilo In ta mala pomota me vendar ne more napraviti povsem nesposobnega za knjigovodstvo soloh.
»Tega tudi ne trdim,« ie odgovoril; »pri meni pa le odtehtalo toliko, da sem se takoj odločil za drugega človeka.«
»Mesto ie torej zasedeno?« sem vprašal.
»Da.«
»Bog nebeški, potem torej ni ničesar več storiti!«
»Ne. Žal mi ie, ampak ...«
v> Adi jo!« sem dejal.
Zdaj se me je polastil žareč, brutalen gnev. Vzel sem svoj zavoj v veži stisnil zobe, se zaletaval v mirne ljudi na cesti In lih nisem prosil oprostila. Ko ie nek gospod obstal ln me precej ostro ukoril za moje vedenje, sem se okrenil in mu zakričal eno samo nesmiselno besedo v uho, mu pomolil stisnjene pesti pod nos in šel dalje; slepa razbesnelost. ki le nisem mogel krotiti, me ie popadla. Gospod le zaklical stražnika, jaz pa si nisem želel ničesar boljšega, kot da bi mi vsal za trenotek prišel kak stražnik v roke; namenoma sem stopal počasneje, da bi me lahko dohitel; ampak prišel ni. Jeli tičala v tem kaka razumnost, da so se ponesrečali človeku njegovi najnapor nejši. najresnejši poskusi? Čemu sem bil zapisal 1848.? Kal me je brigala ta prokleta< letnica? Zdaj sem moral stradati, da se ie krivilo
v	meni drobovje nalik črvom in nikjer ni stalo zapisano, da bom dobil vsal trohico hrane, ko se nagne dan. In čim pozneje ie bilo. tem izdol -benejšega sem so. čutil duševno in telesno:
slednji dan sem se poniževal do mani častnih delanj. Z lažjo sem si pomagal, ne da bi pri teni zardel, uboge Hudi sem sleparil za stanarino, boril sem se celo z barabskLni r:i-.-;nienh, ua i:i segel po odeji svojega bližnjega — vse brez kesania, brez slabe vesti. Moja notranjost je pričela gniti; črne glive, ki s o se vse bolj razpasle. In tam gori v nebesih ie sedel Bog in |jr s paznim očesom meril name in le potemtakem videl, da se viši moje propadanje r-o vseh pravilih umetnosti, enakomerno in iagodno. ne da bi prišlo iz takta. In v prepadih pekla so dirjali zli hudiči in se srdili, da je tako dolgo trajalo, da ne napravim velezločina, neodpustljivega greha, za katerega bi me moral oehniti Bos v svoii prav:čnosti v greznico pekla ...
Hodil sem hitreje, vedno hitreje, se okrenil mahoma proti levi strani in dospel razgret in srdit do razsvetljenega in lepo dekoriranega vhoda. Tam nisem obstal, niti za sekundo se nisem pomišljal, medtem ko se je vsa ta nevsakdanja oprema vhoda takoi vtisnila v mojo zavest, vsaka malenkost na vratih, dekoracijah, tlaku, vse ie stalo jasno pred mojmi notranjim pogledom, ko sem dirial po stopnicah.
V	drugem nadstropju sem burno potegnil m zvonec. Čemu sem obstal ravno v drugem nadstropju? In Čemu sem prijel ravno za ta zvonec, k| Je bil vendar najbolj oddalicn od stopnic ?,
(Dalie urih.)
trije so eno.« To ie edini direktni svetopisemski temeli, na katerega se cerkev more sklicevati glede svojega učenia o sv. Troiici. Zgoraj navedene besede sv. Janeza smatra katoliška cerkev kot Dravi dokaz za resničnost svojega nauka o sv. Trojici. Kritika teksta evangelijev na ie brezdvomno dokazala, da se citiiano mesto o sv. Trojici v naistareiših rokopisih evangelijev sploh nikjer ne nahaia. Najstarejši, do danes ohranjeni, rokonisi evangelijev so iz IV. in V. stoletia po Kristusu. To so torej naistareiši prepisi evangelijev. V teh pa se ne nahaja zgoraj navedeno mesto, na katero ravno opira katoliška cerkev svoj nauk o sv. Trojici. Ta citat se prvič nahaja šele v latinski prestavi sv. pisma, ki jo poznamo pod imenom »Vuigata«. katero smatra katoliška cerkev za avtentični svetopisemski tekst. Zgoraj navedene besede o sv. Trojici so bile vrinjene v sv. pismo šele v VI. stoletju po Kristusu. Najprej, kakor rečeno, v Vulgato. Vulgata ie latinska prestava iz grščine. V 14. stoletju pa se je že večkrat omenjeni citat o sv. Troiici vrinilo tudi v nove grške Izdale sv. pisma. Po Lutrovi smrti ie bilo to mesto tudi vtihotaplieno v nekatere protestantske biblije. Gre tu za falziiikat. Pravi tekst sv. pisma le bil enostavno potvorlen. In sicer v zadevi enega nalvažnelših naukov katoliške cerkve. Ta falzifikat, potvori-tev sv. pisma, je danes nad vsak dvom jasno dokazan. Tudi vsak katoliški teolog, ki hoče vfeliati kot resen učenjak, priznava, da se je. pač zgodila falzlfikaclja. Nekateri katoliški teologi so se celo obrnili s prošnjo v Rim. da bi cerkev sama prižnala. da le bilo mesto o sv. Trojici pozneje vrinjeno v sv. pismo, da se gre torej za falzifikat. Toda sveti officlum v Rimu ie tozdevno odgovoril, da se te falzifikacije ne sme priznati.
Omenjena dva slučaja nam kažeta, da cerkev na znanstvenem polju ne postopa znanstveno. Veda H ie pokazala zmote, naravnost faizif'-kate. Cerkev pa Jih vseeno še nadalje uči kot božjo resnico. V to io sni nfena dogma o nezmotiiivostJ. Modema veda pa se ne smatra za nezmotljivo. Ona hoče biti oblika sedanjega mislečega ljudskega duha. Pred nio so bile drugačne In za nio bodo zopet druge oblike.
Mislim, da bo na temeliu teh pojasnil vsak razumel bistvenb razliko med moderno vedo In teologijo. Veda se nasiania na objektivne, splošno veliavne pogoje, teologija na Čute in vero, torei stvari, ki so individualne ta subjektivne vrednosti.
Katoliška cerkev rada trdi, da se ne boli vede hi znanstvenega razis-kavSnia. Njeno delovanje in postopa-nle pa nasprotuje tel trditvi. Ko se le iznašel tisk, ter Je začela književnost cveteti, se Je cerkcv hitro oo-služifa močnega sredstva, da bi za-braniia širjenje njej neljubih knjig med svojimi verniki. Upeliala le cerkveno cenzuro knjig. Izdala ie »Indeks«, t. j. sfeznam prepovedanih kniig. Od časa tridentskega cerkvenega zbora (koncila) dalie izvršule prespio knjig v naivišii instanci kardinalska kongregacija Indeksa. Ta presola posamezna dela in izdala od časa do časa seznani katoličanom nevarnih pisateliev. Ta seznam imenujemo Indeks Prepovedanih knjig. Prvi je bil izdan leta 1564. Noben katoličan ne sme čitati v Indeksu označenih knjig. Prepovedano mu le to pod cerkveno kazniio, celo iz cerkve se ga sme izobčiti radi tega greha. Edino škof more kakemu zanesljivemu teologu dovoliti, da čita kako prepovedano knjigo. Cerkev se boji. da bi katoličani ne dobili v roke spisov, ki vsebuielo cerkvi nasprotne ideie. S tem omejuje svobodo posameznika. Pa tudi njeni lastni pisatelji se ne morelo orientirati v znanstvenih vprašanJHi. Oine-litle se jfm svobodo znanstvenega delovanja. Ne morejo se znanstveno razviti iti uveljaviti. Dela prvih svetovnih znanstvenikov so prepovedana. so na Indeksu. To nam pričalo imena pisateliev. katerih spisi so prepovedani:	Baco Verulamskj,
Bluntschli, Bunsen, Descartes. Galilej, David Hume, Kant. Kepler, Leibhitz, John Locke, Montesouieu, Leopold von Ranke, Spinoza itd, Strahovški samostan v Pragi, ki Ima staro, znamenito knjižnico, ima v niei v srednji dvorani visoko v steni pri vhodu vzidano železno omaro. M se io (e varno zapiralo z več ključi: v tfei omari se nahaiaio prepovedane knjige. Kogar pripelje pot v Prago, nal si med drugimi znamenitostmi tega zgbdovinskgga mesta, ogleda tudi omenjeno knjižnico. Prijazni pater knjižničar mu bo med drugim tudi rad pokazal železno Ojmaro prepovedanih knilsr
Glose.
Kako se !e delalo za obnovitev prometa v JugoslavlH. Savski most med Belgradom in Zemunom le se-dai končno dovršen in se po njem že polagajo tračnice. Ta most ie velikanskega pomena za promet med Srbiio in ostalimi kraji naše države. Ko so se Srbi svoičas umaknili pred vpadom bivših avstro-ogrskih čet in je bil most porušeii. ga ie leta 1915. zgradila dunajska firma Wagner v teku 75 dni. Ob času prevrata lanskega leta so bile vse železniške proge in mostovi porušeni. Treba le bilo takoj misliti na to. da se savski most zopet popravi in se omogoči promet med Srbiio in drugimi kraji naše države. Dvakrat se ie ponujala dunajska firma VVagner. da popravi most. Minister Vulovič pa je kratko-malo odklonil obe ponudbi brez vsake diskusije, ker je bil mnenja, da le treba stalne ih ne provizorne konstrukcije. Drugič le minister Vulovič pustil ravnatella firhie cele tri ure Čakati pred svolimi vrati in se ni spustil ž njim niti v pregovore gle'de zgradbe mostu, ki bi bil lahko gotov že lansko leto decembra meseca. Most Je gotov šele letos, ta mesec in sicer le kot provizbrna kon-strukciia. Najlepše pri tel stvari ie vsekakor to, da le Vlada bila. medtem, ko le tvrdko Wagličr preje tako oblektivrio odklanlala, sedal prisiljena tvrdko zaprositi, da prevzame gradnjo rtiostu — seveda tvfl vse »boljšimi« bogoli. h VSfcga tega ie Jasno, kako se ie »d&lalb«. Ni čuda. da sb broriietne razmere bri nas take, kot menda tlikler na svetu. In ne samo prometne razmere...
Clemenceau o pariškem miru. Ko ie Clemenceau 29. pr. ni. govoril
V	zbornici b miru, ga ie levica ves čas njegovega govora prekinjala. Predvsem so socllalfsti protestirali ob vsaki priliki. Po govoru Clemen-ceauievem ie govoril socijalist Re-rtaiidel, ki ie izjavil, da socilallsti nikakor niso zadovollni s Cletnence-auievim govorom. Mirovna pogodba ne kaže niti v naimanie kakega napredka v razvoju interrtačiional-ne politike. Zveza narodov ne bo vredna ničesar. Če se v nio ne pušti tudi premaganih narodov. — Clemenceau le dolgo goVorii. Povdttr-lal Je, da Je pariški mir hekal iz-vanrednega za Francijo. Franclja bi se bila začetkom Volne zadoVbllila samo z AI*aeilb-Loreno, Sedal pa 11 mir prinaša mnogo več. Ne zahtev«, da se mirovno pogodbo poveličuje, priporoča pa, da se 10 ratificira tako kakršna le, ker prinaša, Ffančlii in zaveznikom včllke koristi. Glede ratifikacije miru s strani ameriškega senata upa. da Jb bb senat fflti* ficiral.Na očitke,da se parlamenta ni uboštevaib bil sklepanju mirbVnlh pogojev, odgovarja CJemeneeau. da bi bilo to pomenilo silno zavlačevanje sklepa miru šplbfi. Svet četvorke se le ustanovil žato. ker Šo še V začetku govorili le govori in se til ničesar gbtovega naredilo. Francija ie imela pri skleparihi miru želo Velik vpliv. Maščevala se le nad celim svetom. Mirovna pogodba. I« rekel Clemenceau, pomeni ža Francijo Začetek začetka njenega razvoja. Spominjal le na kritične ure v volni, posebno na oni trenbtek. ko Je bila sila velika fcn se le Calais ia Pariz nahajal v veliki nevarnosti, če bi bila rraneUa za rešitev Pariza žrtvovala Calais, bi to rodilo ričdo-gledne slabe posledice ne samo predvsem za Anglijo, nego tudi za Francijo. Clemenceau te rčkel takrat Lloyd GeorgeU: »Piistil bom zažgati Pariz, da rešim Francilo...«
—	Ententni kapitalizem torei triurn-fira. V svoje žrelo st maši »osvobo-Jerie« narode, Zvezo narodov in Vseh štirinajstih Wilsonovih točk. ki flh J« treba predvsem spraviti na varno...
Avstrijska narodna skupščina bo sklepala V bližniem Času o v6čih zelo važnih zadevah. Med droffim bodo predložene skupščini tudi teli zakonske osnove: Ustanovitev državnih vzgaiališč, tiskovni zakon fn zakon o pravnem razmeriu žurriali-stike, tžv. ŽUrriaiistiSnl zikou, ža-kom o osemurnem delovniku, litnl zakon ftr zakon glede Žandarmčrtla in redarstva.
Inkvizicijo v budimoeštanskem garnizijskem zaporu. Socllalno - demokratska stranka na Ogrskem našteva v letakih, ki Hh k razširila pq mestu in deželi, celo vrsto štrašnih dogodkov, ki so Se dogodili Zadnji čas v garnizijskem zaporu. Detekti-
vi	in žandarJI so z letniki pbštopaH na nezaslišane načine. Jetnike so zali na natezalnice In Jth tako dolgo tepli po golih podplatih, da so ©fl-znall. kar Se le od njth zahtevalo, ali »a da »o izgubili Zavest. Veliko ljudi $o tako izmu&H. at so umrli v groznih mnkah. Moderni Neroni --krščanska ljubezni Tak ie torei beli teror 1
Klerikalni monarhizem. Na Madžarskem se vse stranke živahno pripravljalo za volitve v komstituanto. Vse stranke objavljajo in plakatirajo oklice na narod. Tako ie tudi ogrska stranka kraljestva (ki ie sedai zopet oživela) kot pripravo za volitve v narodno skupščino izdala oklic, v katerem poživila državljane na vstop v rojalistično stranko. Oklic se glasi med drugim: »Prepričani smo. da se bo usoda naše domovine umirila šele tedai. ko se bomo po preteku stoletij poslužili svoie pravice, voliti kralla. bi odprli vrata gradu v Budi kronani glavi. Volitev kralja prepuščamo prevdar-nosti narodne skupščine.« To so Jjudie, ki satiiaio v dvaisefem stoletju o blaženem sredr.lem v,eku. Na čelu monarhističnega gibanja stoji krščanski sociialec, sedai ministrski predsednik Friederich. Živeli klerikalizem!
Bol proti boljševlškl Ruslil. Poljski ministrski predsednik Paderew-sky ie izjavil, da ie dobil od enten-te naročilo, da ne vstopi v nikaka pogaianja z boliševikl, temveč da nadaljuje boj.
Luksenbiirg — monarhija. Politični in ekonomski plebiscit na I.uk-senburškem ie izpadel, kakor se poroča, v prid nadvojvodinie Ciiarlot-te in v prid vpostavlienia carinske zveze s Francijo.
Plebiscit v tešiniskem ozemliu. Pravico glasovati pri plebiscitu v tešiniskem ozemlju bodo imeli le oni. ki so imeli že od leta 1914. domovinsko pravico v Šleziii. Ceho-slovaške in poljske čete bodo ob času plebiscita zapustile sporno ozemlje. Nadomestile Jih bodo zavezniške čete. Plebiscit se bo izvršil pod vodstvom ententine komisije, kateri bosta dodeljena en Ceh in en Pollak.
Brzojavne vesti,
Jugoslavija. Reševanje krtee.
Mlslia dr. Pavloviča.
LDU. Belgrad. 6. Danes dopoldne jo razpravljal designjrani ministrski predsednik dr. Pavlovič z načelniki strank. Glede sestave nove vlade se širijo razne kombinacije. Govori še. da bi lahko prišlo do sodelovanja Demokratske zalednice in Narodnega kluba. Po drugi verziji bi se sestavila koncentracijska vlada pod predsedstvom Pašiča.
Pavlovičeva pogalania.
LDU. Belgrad, 6. Dr. Pavlovič se ie začel danes pogaiatl s Pašičem. Davldovičem in zastopniki Narodnega kltiba glede sestave novega kabineta.
Kriza bo kmalu rešena«
LDU. Belgrad. 6. V barlamentar-rtih krogih se misli, da bode riova Vlada kmalu sestavlleria, četudi se 5e ne ve, katera osebnbst io bo sestavila.
Zapleten političen položaj
LDU. Belgrad. 6. Politični položaj le vrlo rieiasen. Poedini klubi so danes razpravljali o nadalinem po-
teku krize. Sklenili niso nič pozitivnega.	____
PROTI SVOBODNI TRGOVINI.
LDU. Belgrad, 6. Sočiialistična stranka Je priredila v nedeljo tri Uudske shode, kjer so bile sprejete rezolucile. ki zahtevalo ukinlenje svobodne trgovine z živllenskimi potrebščinami In ustavitev izdajanja izvoznic.
Upravitelj državnih monopolov.
LDU. Belgrad, 6. Za upravltella državnih monopolov bo Imenovan neki Francoz s 50.000 dinarji letne plače.
Po svetu.
Aeleškl parlament.
LDU; London, 6. (DunKU.) Ker Je stavka železničarjev končana, se bo angleški parlment sestal šele na dan, ki ie bil prvotno določen za to.
Sindikalisti na Španskem.
LDU. Pariz. 6. (DunKU.) Večerni listi posnettiait) iz Španskih Časopisov vest. da so sndikallsti v Lizboni izzvali resne nemire, pri katerih ie bilo aretiranih 200 oseb. Po Vesteh iz Portugalske se Siri sindikalistično gibanie tudi po deželi.
Novice.
—■ Za zgradbo železnice v Prek-murie. Ker Je ves ljutomerski okraj kakor tudi Prfekmurle in severozahodni del Medžitinuria brez železniške zvfeze in le hiilno potrebno, da se spoji Ljutomer preko Belatincev z Mursko Subotico In s prbgo Pra-gerskbiCakbVac, so žilpahi ihtefe-širanih občin štaVili vladi Predlog glede žgradnje iibve žSIežnicfe. Pt; tem predlogu nai bi se Želežhica Iz-deljala iz Ljutomera čez Stročjo Vas pod Staro goro skozi Vi^metince ob Vodrrieski dolini v Srčtiišče. Zelčz-iiica bi bila velikega gospodarskega pomena, ker teče skozi lako obljudene kraie, iz katerih se izVaža Veliko Vina. sadia, lesa. živine ln ražnih poljskih produktov. Na Prešlkl. četrt Ure od Viizihetinč!i se ie odkrila tudi močna žila črnega prembga, ki čaka samo rta Hromet. Po mrtenju izvedencev Je Ves kraj poln premoga In še v Stari gori nahaja tudi <bl, kler Je Več Jžvifov mBčno Sla-rte vode. Z Zvezo Limomer-Središče bi bil Vpbstavljen važeii aSh proge iz Zagreba pfeko Varaždina v Središče, Ljutomer, Mursko Soboto proti sevefii Tia Češko. Kal bo ukrenila vlada glede te noVe proge. Še ni znano.
— Italijani zapustili Beljak. Po več kot trimesečnem bivanju le 22. italijansko kbfno poveljstvo zapustilo Bellak. Sedal Je ostalo tam samo še eiio divizijsko poveljstvo.
— Starka pekarskih pomočnikov ▼ Vukovar« le pred par dnevi Izbruhnila. Ker peki niso dovdlH zvišanja plač. šo sl pomočniki ustanovi-svolo lastno, na zadružni podlagi temellečo. delavsko pekarno, kot že obstojalo v Zgrebu in OsJeku. Te žadružn« pekarne Jako dobro uspevalo in tudi poceni pe£«fe kruh.
— Samo dre nefcarift hrta sedal mesto Vukovar. StavkuJočl pekovski pomočniki So si namreč ustanovil! zadružno pekarno, mojstri pa so napravlH svojo. Sedal obe pekarni konkurirajo medsebojno. Mojstri so silno razkačeni, kfer ne morelo vsled konkurence prodajati krtiba po VIŠJI ceni, kfekr§fto Jim ie Pristojna oblast ie bila dovolila. Došlo Je med moi-strl bi pomočniki škoro f!e do resnih' pretepov s kbll in vilami.
— Draginja Irt stanovanlska beda
v	Z»grebu se je močno povečala. Slinlna Je že po 30 kron, Jelca po 2 K ln živila dnevno teginlato. Iz-VtemifiafJi. veliki in mali šoekulan-
tje, so z mrzllčfio Jiitrostio začeli po-kubovati vsa mogoča živila po deželi. Po vaseh mrgoli agentov, ki kupujejo. Cene stanovanj so ogromne: do 2000 K mesečnd! Kavarnarii sb podražili črno kavo na 1 K 50 Vin. Hišni posestniki starlovanisko bedo Izrabljalo V svbje dfibičke in mečeio stranke kar trumoma fta cesto. Policija sicer marsikje poseže vmes. Vendar pa temu škandalu šc ril napravljen konec. — Kako dolgo bodo rlesramni parfisiti človeštva še izzivali naše ljudstvo s skrivaniem In draženlem živil in Vsakbvrštn'm veriženiem? Letina v Jugoslaviji ie ižpadia v vsakem ozlrii dbbro in delovno lludštvo, ki ie Vštvariio vse. rial za ^Vole diačllo strada?!
— SocHaino šolo za žene ustano-
vi	v Zagrebu žeiiškl klub. Soli ie nakazal ciblastveni Odbdr za zaŠŽito dece IždatnO podporo.
— V sarajevskem volneni zapora se tiahala še sedem komunistov, ki so iih zaprli že okoli prvega mala t. b. Pet med njimi iih le zaprtih kot prife. V zaporu Silno stradalo. »Glas Slobode« piše. da dobivalo samo no hleb kruha na dan, drugega pa ničesar. Zaslišanja čakajo *a-stonl. Tak slučal. da se politični letniki puščajo, da umiralo gladu v zaporu, Je menda danes mogoč edinole v — Jugoslaviji.
— Demobilizacija ac Čefaosjo-vaškein se Je začela. Letnike 1871 do vštevši 1S91 že odpuščalo.
— Ponarejeni tlsočkronski bankovci krožilo po Nemški Avstriji. Naši ljudje na) bodo oprezni, da m ti bankovci ne zanesejo tudi k nam.
— Brezmesni tedea Je uvedta štajerska deželna vlada v Gradcu za celo nemškoavštrijsko Štajersko in sicer od 6. do 12. oktobra.
— Stanje prebrane v Nemški Avstriji so dnevno slabša. Umetnin, n katerih se le govorilo, da iih bo Av-štriia zameniala za živila, ne bodo zameniall. Avstrijska vlada ie sklenila ponovno Interventlrati pri en-tentl in za nabavo Živil vporablt! Vša mogoča mednarodna plačilna Sredstva. Prehrana je predvsem v veliki nevarnosti.
— Ljudska vseučlUščna predavanja ao uvedli na graškem vseufil-HŠ6n. taka predavanja so vsekakor velikega kulturnega pomena.
— Nemško Časopisje se bo odslej smelo uvažati na lužno Tird-w6. tako fe odredil italijanski gene-
■ radni komisar Credaro. — Kako pa I Je v tem oziru ori nas?l
— Grde mahinacije duhovništva, Hrvatsko duhovništvo ie no vseh šo* lah razširilo nekake letake, v katerih se ostro napada odlično hrvatsko prirodoslovno društvo. Zopet’ dokaz, kako ie duhovništvo sovražno vsaki vedi in napredku.
— Dunajske električne železnice so začele začetkom t. m, zopet z obratom. Med Dunajčani je zaradi tega zavladalo veliko veselje, ker so električno železnico silno pogrešali, Dunajska občina ima šest milijonov škode, ker železnica ni obratovala celih sedem dni.
— Porušili so spomenik cesarja Jožefa v Brnu češki legionarji. Ta spomenik je bil baje eden izmed najlepših v Brnu.
— Morilca grofa Tisze. Ogrska vlada ie uvedla preiskavo gleda umora grofa Tisze. V preiskavi se nahaiaio: Jurist Tibor Sztanvlorov-skv. tovarnar Stefan Dobos. svoje-časni komandant Budimpešte Viktor Helter, žurnalist Pavel Keri in Ludovik Magvar.
— Molsterski polet. Nemški letalec Friedrich Christiansen je poletel s svoiim letalom od Bergena čez Norvegijo do Severnega rtiča in nazaj. -
Dnevne vest!.
Kako se dela.
Skoraj ne mine dan. da ne bi časopisi poročali: »orožnik le ustrelil oz. zabodel tega in tega«. Vprašati se moramo, kako to, da s6 v tolikih' slučajih rabi orožje? Slučal o katerem ie te dni poročal »Naprej«, da mnogo misliti. Miren, gluh človek lovi »šole«, pride orožnik in ne da bi se prepriča, koga ima pred seboj, rabi orožje, ter ustreli — človeka! Kai za to, če le dotlčnik družinski oee in če ostane vsled tega družina brez rednika!
Zakaj se to dogaja? Naibrže bo-do temu krivi drugi činitelii. Vsai s« zadnje čase vedno ih vedno sliši, da se nastavlja v orožniško službo samo mlade neizvežbane moči. medtem ko zapuščajo dnevno stari Iz-vežbarii orožniki — službo. Iz tega ie razvidno, da ni v tej službi vse v, redu. — Prosimo merodajne čini-telie. da posvete temu vprašanju svojo pozbrnošt. kalti ljudje niso zai-cl. na katere nai bi neizvežbani orožniki mehi hlg tebi HiS strSHali.
— Obrtno - nadaljevalne šole v
Ljubljani. Poiik na, bbrtrio-riadalis-Valriilt šolali se tudi letos ne mora vršiti, ker mafijka zadostnega kredita za niih vzdrževanje in ker tudi šblški prostori niso razpoložljivi.
— Vpisovanje v živinozdravssi-ško visoko šolo v Brnu še vrši od 1. do 14. novembra t. 1. za vs^ štiri letnike.
— Dijaški transport na Dunaj. Vsi, ki So prijavljeni za trarišbdrt v četrtek, naj bodo s prtljago točno ob 8. url na kolodvoru, ker nam ia stavllen za to posebni voz na razoo: lago. Kupimo tudi vozne listke Vlak gre pa šele ob 10. url 41 minut. — Vilko Killer, stud. tehn.
— Važno za mornaric. Likvidi-raioča sekcija momariee vojnega ministrstva na Dunaju bo izplačevala depozite moštva bivše avstro-ogrska mornarica. Pojasnila iri prijavnice se dobijo pri Evidenčnem in informativnem aradu volne mornarice v Llubllani, Dunajska cesta št. 13, pri Mornaričrii Vojni Staniči v. Zagrebu pri delegatu ratne mornarice na Sušaku in v Splitu in pri IV, Pomorski Obalni komandi V Boki Kotorski. — Evidenčni in Informativni urad za mornarico LlubUana.
— Okrajno glavarstvo Borovlje poroča, da se je priglasilo dovolj dimnikarjev. Na nadalina priglasila se ne bode oziralo.
— Južna železnica. Počenši s 5. t. m. spreiema lužna Železnica tako pri postajnih blagajnah kakor tudi pri doplačilih v vlaku edlniie Jugoslovanski denar. — Samo pri plačilih za uporabo simplon-ekspresa se sprejemajo tudi francoski franki. Povzetja se dopuščajo samo pri pa-šillatvah, kolih predaina in namembna postaja je na jugoslovanskem ozemlju.
— Brzovlak DunaJ-LJubliana. 2;
dnem 6. oktobra t. I. začneta na progi DunaJ-LJublJana gi. kol. zopet voziti brzovlaka 5/5a in 6a/6. in sicer trikrat na teden. Brzovlak Št. S z Dunala vozi vsak pondellek, sredo iri petek hi brzovlak št. 6a ia Liubliane Vsak torek, četrtek in soboto. Brzovlak št. 5 vozi vprvlč f Dunaia v pondelfek. dne 6. t. m. in brzovlak št. 6a iz Ljubljane v prvUJ v torek, dne 7. t. m.
—■ Prosti sie dve mesti saldo-kontlstov. Reflektantl rial se Javilo pismeno na »Društvo zasebnega uradnlštva Slovenile v Llubllani«.
Prireditve.
»Zveza poštnih organizacij v
Ljubljani vabi vse člane vseh poštnih organizacij na sestanek v petek
10.	t. m. ob pol 20. uri v pismonoško dvorano na Glavni pošti. Pridite vsi zanesljivo.	_____________
Iz stranke.
VSEM ZAUPNIKOM!
Tiskovine z nabiralnimi polami za strankin Tiskovni sklad so do malega razposlane. Nai se dobro upoštevajo vsa navodila. Sedal nai se poda vsak zaupnik pridno na delo! Ako kdo ni dobil pomotoma nabiralne pole. nai oprosti in nai piše na upravo »Napreja«, Ljubljana. Frančiškanska ulica 6,1. nadstropje, po te Pole. ki se mu nemudoma dopoš-lielo.
SHODI v nedelio. 12. t. tn.t
Čatež ob 8. uri dopoldne. — Po-ločevalec iz Ljubljane.
Velika Dolina ob 14. uri (2. pop.). *-* Poročevalec iz Ljubljane.
Bloke ob 8. uri zjutraj. — Poročevalec iz Liubliane.
Sv. Trojica ob 11. uri dopoldne.
Poročevalec iz Ljubljane.
Lož pri Rakeku ob 15. uri (3. popoldne). —< Poročevalec iz Ljubljane.
Železna Kanila dopoldne. — Poročevalec iz Liubliane.
Rebrca popoldne. — Poročevalec iz Ljubljane.
Poziv. Poživljamo vse one so-druge, kateri so se dne 21. julija udeležili intervencije v restavrciu hotela »Union« med 9.—10. uro dopoldne. nai takoj naznanijo svoie na- j slove pri tainištvu Kraj. pol. organi-■ zaciie v Mahrovi hiši. Krekov trg. Zadeva ie zelo važna.
Odborova seia kovinarjev se vrši danes zvečer takoj po delu.; Polnoštevilna udeležba potrebna! :
Krajevna pol. organizacija .TSDS. za Krakovo - Trnovo vabi vse so-druge in sodružice na vinsko trgatev. ki se vrši v nedelio, dne 12. t. m. v prostorih gostilne ge. Frolich, Trnovski pristan 4. Spored: Sprevod župana in njegove družina: sprejem župana m nagovor; trgatev; prosta zabava, šaljiva pošta, petje in ples. Začetek ob 3. uri. Vstopnina 2 K. — Odbor.
Vstopnice za delavsko predstavo, katera se vrši dne 12. oktobra v dramskem gledališču ob znižanih cenah. se dobijo v Selenburgovi ul. 6.
II.	nadstropje vsaki dan od 9.—12. in od 3.-7. ure zvečer.
Delavci vseh usnjarskih tovarn v Mariboru so stopili z današnjim dem v štraik. Vzrok je ta. ker so tovarnarji odbili zahteve delavcev. Delavci, solidarnost!
Zanimiva razkrltfa
o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI.
(Dalje.)
Enako postopanje, kakor v personalnem in učiteljskem referatu je icazal deželni glavar tudi v drugih teferatih, čim je bilo rešiti kako Drošnio za podporo iz deželnih sredstev. Zlasti se ie to tikalo podpor vi-'Sokošolcem, podpor za razne de-želno-kulturne namene in podpor vsled elementarnih nezgod. Podporo ie dobil sigurno tisti, o katerem le bila informacija ugodna, to je da le pristaš deželnega glavarja ali da -mu vsaj ne nasprotuje. Informiral pa -se ie deželni glavar o posameznih 'Prosilcih pri svojih zaupnikih, ki jih ie imel na vseh kraiih in ki so vselej točno poročali to. kar se ie hotelo sedeti. V takih poročilih navadno lil manjkal pristavek:	prosilec ie
nas, ali pa, prosilec ni ha§. Če pa je 'prosilec vedel, kai mu predvsem more pripomoči do podpore, ie že v Drošnll izpovedal svojo politično pripadnost.
Kar se tiče formalnega poslovanja deželnega glavarja le v splošnem omeniti to, da se niso vpošte-vale določila III. oddelka poslovnika za deželni odbor. Seie so bile le redke, dočiin bi se imele praviloma vršiti vsak teden. Navadno se ie reševalo potom cirkulacije, mnogokrat Je pa aktcirkuliral šele po odpravi.
Vpogled v akte Je bil deželnem Odbornikom otežkočen. ker ie imel odbornik akte iz drugega referata vpogledati le v sporazumljentu pristojnega referenta. Pri deželnem knjigovodstvu pa se nišo smela dajati pojasnila in istotako ne pri drugih uradih.
Kar se tiče poslovanja deželnega glavarja v drugih ozirih, le pribiti »lasti to, da so se pod njegovim vodstvom uporabljali deželni uradi za strankine namene. Tako so za strankine namene morali delati -gotovi uradniki deželnega tajništva, dalfe uradniki predsedstvene plsat-ne in osobje pomočne pisarne. Ko se le razcepilo zadružništvo na Kranjskem. so se razne predpriprave za »Zadružno centralo« izvršile v deželnem dvorcu po deželnih uslužbencih. Dotlčno delo je trajalo dalj Časa. Enako so opravili »gotovi deželni uslužbenci nekatera dela ob Času, ko te deželni glavar razMl Slovensko ljudsko stranko in ie snoval novo stranko. Tudi pri delih za lfcrf »Resnico« so morali sodelovati nekateri deželni uslužbenci. Sicer so se pa razna tajna in druga dela za deželnega glavarja neprestano o-•nravllala v predsedstveni Pisarni deželnega odbora. Tu se Je reševala glavarjeva uradna, na pol uradna in zasebna korespondenca In od tu se Je pisarilo na zaupnike za informacije. ki jih Je potreboval deželni glavar bodisi zasebno ali za strankine
ali pa uradne namene. V tej pisarni so bili tudi na razpolago vsi časopisi, da se je deželnemu glavarju takoj poročalo, če in kaj se piše proti njemu ali deželnemu odboru.
Deželne urade, zlasti predsed-slvcno pisarno je pa deželni glavar uporabljal še drugače. Posamezni funkcijonrii so namreč morali delati, raznim zasebnim strankam najrazličnejše prošnje, zlasti za oprostitve od vojaščine, /a vojaške podpore, za vojaške dopuste itd.
Napravile so se za privatne stranke nekaterikrat tudi pritožbe na upravno sodišče.
Omenja se tudi. da se ie po vsto pu dr. Dermastia v deželno službe ustanovila pil deželnem odboru posebna pisarna*pod imenom: »pravni oddelek«. V to pisarno so se dirigirali razrti akti, glede katerih se ni hotelo, da bi bili rešeni po drugih deželnih uradih. Dirigiralo pa se ]e tiekai tudi razne akte v nekako višjo revizijo ali izjavo v pravnem oziru. Razven tega so se dajale v tej pisarni strankam informacije o vseh mogočih stvareh in tu so razne stranke priglaševale svoje želje v aprovizačnth zadevah, kakor za mleko, meso, mast, čevlje itd. Zlasti v slednjih zadevah se je vse obračalo na dr. Dermastlo, ki je potem referiral deželnemu glavarju ali njegovemu namestniku. Radi te mno-gostranosti je bila dr. Dermasttjeva pisarna neprestano oblegana hi stranke so se morale nastavljati enako kakor na cesti pred prodajalnami. O vseh podrobnostih delovanja te pisarne drugi uradi niso bili poučeni In tudi nadravnatell deželnih uradov kot predstojnik ni vedel, kaj vse se dela v tej pisarni. O važnih ukrepih, izvršenih potom te pisarne, so on ali drugi deželni uradniki, ki bi sicer morali bftt o stvari poučeni, nemalokrat zvedeli zunaj urada po privatnih osebah.
. Da sO mogle v predstoječem opi sane razmere nastati in se vzdržati, temu Je bil vzrok na eni strani ta. da ni bilo deželnega zbora in tore] nobene kontrole, na drugi strani pa sestava deželnega odbora. Trile deželni odborniki, ki so bili voljeni iz večinske stranke deželnega zbora, so bHi namreč politični somišljeniki deželnega glavarja in od njega več ali manj odvisni, ostala dva odbornika pa sta se večinoma zadržala pasivno.
Olede vseh predstolečih trditev se ne navajajo konkretni slučaji in imena prizadetih oseb. Je pa na razpolago komentar in se lahko navedejo tudi priče ter tozadevni spisi dežefnega odbora.
(Dalje prih.)
Važen begunski shod v Ljubljani.
V nedelio se ie vršil v »Uniono vi« dvorani važen shod primorskih beguncev in izseljencev, Shod ie bil lepo obiskan. Poleg tukajšnjih beguncev in izseljencev se ie udeležilo shoda tudi več delegatov iz raznih krajev Slovenije, zlasti iz krajev, kjer se nahajajo begunska taborišča.
Shodu le predsedoval načelnik odbora za zasedeno ozemlje «. dr. Vodopivec. Ta shod Je bil nujno potreben. da se pojasni težnje beguncev, da se sliši njihov glas O početju italijanskega imperilaliznja ter obenem o dolžnostih, ki lih imnlo Jugoslovanski vladni činitelH napram sornta-
kom, ki ne morejo domov v zasedeno ozemlje, ali, ki so morali od tam zbežati. Zahteve beguncev izražene na tem shodu, bi morali uvaževati vlada, javnost ter vsi poklicani politični činitelji. Mislimo namreč, da se ni v tem oziru storilo vse, kar ja bilo treba, nasprotno, da se je od poklicanih javnih in vladnih faktorjev marsikaj zamudilo.
Na shodu so poročali dr. Krm-potiC, ki je podal ekscerptni pregled politične situacije in metode italijanskega imperijalizrna, g. Merljak, ki je obširno in temeljito poročal o vseh onih zadevah, ki so v zvezi z begunskim vprašanjem ter dr. Fornazarič, ki je lepo raztolmačil ves načrt prepotrebne organizacije beguncev, od katere ustanovitve in utr > ditve je v prvi vrsti odvisna povolj-na rešitev vseh begunskih zahtev.
Za našo stranko se Je udeležil shoda sodrug dr. Lončar, ki se je tudi v primernih besedah pridružil političnim. gospodarskim in kulturnim težnjam m zahtevam beguncev.
Shod je sprejel naslednje rezolu-ciie:
1. Pozdravljamo ujedinienie tro-imenega naroda v samostojni državi. Želimo čimprejšnjo in čimboljšo konsolidacijo naše uiedinlene države. Poživljamo vlado in jugoslovansko mirovno delgaciio, nai do skrajnosti ščitiio vsa od Jugoslovanov naseljena ozemlja in nai zahtevajo da se določi za vsa od Italijanov zasedena slovenska ozemlja blebiscit
V	očigled sedanjemu položaju v zasedenem ozemlju protestiramo proti krivičnemu in brezobzirnemu rav-nariiu, kateremu so s strani Italijanov podvrženi naši sorojaki, prote-stiramo pa tudi proti podvzetiu neodgovornih italijanskih elementov, ki brez zadostnega odpora prizadetih uradnih krogov skušaio prejudicirati rešitvi reškega vprašanja.
2. Uvažuie težavni zunanji in notranji položaj naše nove države, obsojamo strastno, skrajno strankarsko politiko narodnih predstavnikov v Belgradu, ki spravlja obstoi države in uspešno zaščito ogroženega ožemita v skrajno nevarnost, smatramo za dolžnost narodnih predstavnikov, ki zastopalo zasedeno ozemlje, da se izogibalo, sledeč vzgledu prebivalstva v zasedenem ozemlju, vsakega strankarskega boja in jih zato poživljamo, da se združilo v svojo posebno parlamentarno organizacijo v varstvo interesov tega ozemlia in njega prebivalstva.
'3. *0bžaluiemo neprimerno raz-, umevanje in omalovaževanje, ki so 1 ga dosedai pokazali merodajni vlad ni faktorji in narodni zastopiki za begunsko vprašanje. Zahtevamo od imenovanih faktorjev večjega in popolnejšega varstva interesov beguncev in izseljencev, oovdariamo važnost ureditve stanovanjskega in aprovizačnega vprašanja, kakor tudi ureditve službenega razmerja uradnikov in delavskih pogojev delavstva. pričakujemo sistematičnih ukrepov glede izseljevanja in naseljevanja beguncev, nadalje točnih nakazil begunske podpore ter popolne zaščite in preskrbe invalidov, begunskih vdov in sirot ter v obče begunskih otrok, naglašamo skrajno potrebo intenzivne skrbi za begunsko diiaštvo in poživljamo, da vlada in mirovna delegacija zastavita ves svoj vpliv pri sklepanju mednarodnih dogovorov za ureditev odškodnine za vojne poškodbe in za obnovo po volni razdejanih posestev. Nujno Je potrebno, da prevzame varstvo in zaščito beguncev čim-prel posebni samostojni urad pri deželni vladi v Ljubljani in pri centralni vladi v Belgradu.
4.	Neizogiba potreba Je enotna organizacija beguncev iz zasedenega ozemlia. V to svrho se ustanovi v prvi vrsti po demokratskih in strogo medstrankarskih načelih »Narodni svet«, ki nai bo zastopstvo in predstavništvo vseh beguncev & izseljencev Jugoslovanskega Primorja v političnih, gospodarskih in kulturnih zadevah in zagovornik interesov neodrešenih krajev in njihovega pre bivalstva.
Pripravi nai se vsesplošna narodna organizacija, ki bo skrbela za zbiižanje in združitev vseh delov troinicnsfcega naroda, in kateri naj bi pristopili vsi Jugoslovani bra* razlike vere, stranke in bivališča.
Za propagiranje idej, začrtanih v predstolečih sklepih, nai se po možnosti čimprei ustanovi lastno glasilo, četudi začetkom le tednik, ki bo zastopal interese beguncev in izseljencev.
Za vse gornie namene in potrebe nai se vsestranski nabirajo prispevki za obrambni in tiskovni sklad.
imiaiDiilm
NaJneveJSa poročila.
'Naše Izvirno poročilo.) D’ANNUNZIO IN REŠKI HRVATI.
Milan. 6. »Corriere dclla Sera« poroča, da so se med d’Anmmzievim tajnikom in jugoslovanskim oblastem na Sušaku vršila pogajanja, ki so se nanašala na varstvo življenja in lastnine Hrvatov na Reki. D’Annun-zijev tajnik, maior Giurati. je jamči! Hrvatom za nedotakljivost življenja in lastnine in se ie zavzemal za ureditev prijateljskih odnošalev med Italijo in Hrvatsko. Dobro razmerje med obema državama (!) nai bi služilo gospodarski in politični preureditvi mesta. Italijansko poveliništvo na Reki obžaluie trajno odhajanje Hrvatov z Reke. ker se s tem zapirajo trgovine, lekarne itd., vendar pa je dalo vse zaprte trgovine no svojem vojaštvu zastražiti. (Aha, kozli stražijo zeljnik! Op. ur.).
(Vesti LDU,)
POOSTRITEV KRIZE.
Pavlovičeva oogaiania.
Belgrad, 7. Danes predpoldne je kazalo, da se bo dr. Pavloviču posrečilo sestaviti koaliciisko vlado. V parlamentarnih krogih se ie govorilo. da bodo radikalci podpirali dr. Pavloviča s tem. da mu bodo v parlamentu zagotovili auorum. Kot pogoj so stavili dr. Pavloviču, da se moraio v skupščini reševati samo proračunsko vprašanje in zakonska predloga o volilnem redu. Med tem pa se je začelo govoriti, da se Pavloviču ne bo posrečilo sestaviti kabineta. Uspeh pogajanj, ki so se vodila danes popoldne, ie bil več ali matij negativen. Kaže. da bo dr. Pavlovič moral vrniti poverjeni mu mandat. Nečuveno postopanje Narodnega ln
Jugoslovanskega kluba.
Belgrad. 7. SnoČi se je širila v Belgr-adu vest, da bosta Narodni in Jugoslovanski klub v znak proteste zapustila Belgrad. Neki poročevalci, ki so vprašali navedena kluba, koliko je na tem resnice, so dobili odgovor, da kluba kot taka nista sklenila, korporativno zapustiti Belgrad. temveč da Je to samo mišljenje poedinih poslancev.
»AVANT1« PROTI NOVI VOJNI.
Ženeva, 7. (ČTU,) Socialistični list »Avanti« priobčuje več Člankov, ki imajo naslove: »Proletarci, uprite se novi vojni!« Preden bo nova vojna mogoča, bodo mase potolkle zločincem člave. Videli boste, ali bodo vdiaki ubogali častnike. Videli bomo, ali bodo delavci zopet izdelovali munlcijo. Začetek vojne bi bil signal za veliko revolucijo proletariata. Ne bi bilo treba klicati voja-' ke na njihova mesta in niti bi ne bilo treba poučevati vojake na koga n?1 merilo.
MIROVNA POGODBA Z OGRSKO*
Pariz, 7. (DunKU. — Brezžično.), Mirovna pogodba z Ogrsko ie izdelana in bo izročena ogrskim delegatom pred koncem oktobra. Nova Ogrska bo imela na zemljevidu obliko štirikota s stransl<o dolžino 400. odnosno 350 km. Obsegala bo pri. bližno 140.000 km2 in bo imela sedem milijonov prebivalcev.
NEMŠKA NARODNA SKUP-ŠClNA.
Berlin. 7. (DunKU.) V današnji seji narodne skupščine je imel državni kancelar dr. Bauer svoj programski govor, kjer je razmotrival razširjenie državne vlade s sodelo-vaniem demokratov, in ie naznanil, da se spričo velike tvarine narodne skupščine nove volitve ne morejo; vršiti pred pomladjo. Glede splošne-i ga duševnega stanja nemškega naroda, da more z veseljem kouštati-rati, da se je zopet pojavila pripravljenost za delo in stremlienie no konsolidaciji med narodom, zlasti med delavci. Korupcijo da ie treba pobijati z vso neusmiljenostjo, ne glede na osebo. Republika ie odločena ugo • diti pravnim -zahtevam delavcev kot gospodarsko šibkejših. V to svrho ja predložen osnutek zakona o obratnih svetih, ki bo. kakor kaže, spre« let nelzoremenjen. Drug predlog napoveduje, da se bo zakonodaja posebno ozirala na voine oškodovanca v zakonu o nrisilnem nameščeniu v, korist težko poškodovanih, s soci-Jalno preureditvijo vojaškega rentnega zavarovanja in z državnim zakonom o invalidnih domovih. Potem zakona nai se zagotovi osemurni delavnik. Zloraba pri preskrbi brezposelnih nai se odpravi s tem, da ba vlada skrbela za več dela in da sa preustroli zakonito zavarovanj« brezposelnih.
KAZENSKO POSTOPANJE PROTI KAROLVIJU.
Budimpešta, 7. (OKU.) Kakor do-znava »Pesti Hirlap« Je državna pravdništvo uvedlo kazensko pošto* panje proti grofu Mihaelu Karolvlju zaradi tatvine In porteverienia. Preiskava Je uspela Že triko daleč, da sa v kratkem izda zaporno povelje. Obenem se uvedejo pogajanja s čeho-slovaško republiko zaradi izročitve grofa KarolvHa. ker v tem orimeru ne gre za političen ziažSIn. ampalc za podlo hudodelstvo.
WILSON0VO ZDRAVJE.
Washington. 7. (DunKU. Brezžično.) Poročilo dr. Gravsona od včeraj izraža že več upanja. Predsednik Wilson kaže več teka in je izrekel nado. da se bo kmalu mogel zopet lotiti svojega dela.
Spomnite se na Tiskovni »klad!
Kultura.
»Tat«. Igra v treh delanjih. Francoski spteal Henri Bernstein. Pr§r .vel J. Juvančič. Režiser: Osipovič-Šuvalov. — Henri Bernstein je v Franciji eden najbolj znanih sodobnih dramatikov, ki ga zlasti v Parizu mnogo igralo, Njegovi igrokazi se odlikuleio po sila spretni gledališki tehniki, naravnost vzoren pa je v tem oziru njegov »Tat«, slika iz pariškega družabnega življenja, ki frapira s svojo briljantno virtuoznostjo posebno v drugem aktu, ko se ves čas ne odigra na odru drugega, nego besedni duel med gospodom in gospo Vovsln. Vse to tf ■ nično znanje, to rafinirano uporabljanje učinkujočih sredstev pa vziic vsemu rri v stanu, da bi prepričalo gledalca In ga oprostilo vtisa zunanjega in narejenega: zakaj delu manjka tistega. Kar je bistveno in esenciieluo pri vsaki umetnini — to Je lastnega doživetja, ooslednie nal-globoČJe iskrenosti. Zato le igra v celoti prav lepa. celo fina. a nikakor umetnina. Prav takšna_ ie bila uprizoritev. Igralci so Živeli, a živeli samo s 1 u č a j n o. ne na z nujnostjo resničnega življenja, ki prepričuje. Naiboli se namreč pri teh značajih pozna, da jih ie črtal samo sila vešč virtuoz, nikar pa umetnik. Zato so gg. Sest ih Rogoz ter gdč. Kavčičeva opremili svoje vloge z vsemi okusno izbranimi igralskimi rekviziti, s finim nijansiraniem in poentiraniem zelo tftlcn tiranih igralcev, a jih vendar niso krstili v žar > kem dnu svoje duše. Bile so lepe slike, režijske dragocenosti, ki potešijo oko in se notranjosti iedva dotaknejo. G. Šest Te do slednje potankosti preštudiral svoio nlogo, niogovo kretanle ie bilo dovršeno. v njegovem izražnlu pa Je morda še nekoliko preveč deklamator-skega, a tega se brez dvop:.a sča-
soma otrese. G. Rogoz in gdč. Kav-* •čičeva sta bila v drugem delanju na
višku, manj srečen je Ml Legar-des ‘(g. Pregare), ki se Je povzpel Sele h koncu in g. Rogozova, ki ni mogla iz brezbarvnosti Tambault g. Danila Je bil nekoliko običajen tip. — V celoti le vprizoritev segata igralsko dokaj visoke, čemur ja tudi publika vneto pritrjevala. F. A.
Iz Slovence.
Maribor.
Vladni komisar I« delavstvo.
Dasiravno polnijo predale Merk kalnih listov članki o nesmožnostf in koruptnosti g. dr. Pfeiferja, ie bilgi delavstvo s tem gospodom vsal da* lema zadovoljno, ker se je pri ras« nih prilikah izkazal nepristranskega« Toda odkar Je zašel med »bankirje«, pa delavstvo tudi Že čuti njegov^ kapitalistične manire. Tako imama danes n. pr. v mestni plinarni de« lave! najslabše plače izmed vseg« delavstva v Mariboru. Zato smo poslali ravnateljstvu plinarne spomenico, na katero nam na sploh’ niso odgovorili, tako da smo bili primorani obrniti se do g. Pfeiferja. O* komisar te stvar res vzel takoj % roke. ter jo prav po »bankirsko« rešil. Zvišal ie delavcem dravinjska doklade Za celih 86 vinarjev na dan, tako, da smo res lahko zadovoljni J Naše zaiiteve so bile tako malenkostne (dnevno 20, 18 in 17 K), da sploh nismo dvomili, da bi se jim ne ugodilo. — Preclno pa posežemo po zadnjem sredstvu, ki ga imamo na razpolago, poživljamo poverjeništvo za sociialno skrb, da se za stvar zanima in g. bankirja in tis-; karnarja poduči, da so delavci mest* ne plinarne na vsezadnic tudi liudje. ki moraio živeti! Če mu to ne gre v glavo kot »bankirju«, mogoče mu ba šlo kot vladnemu komisarju.
Interesanten shod v Notr. Goricah.
V nedeljo, dne 5. t. ra. se je vršii shod v Notr. Goricah. Otvoril ga je sodrug Sojar in dal besedo sodrugu Perdanu. Ta je v daljšem govoru slikal žalostne razmere v naši držav! primerjajoč jo z potapljajočo se ladi-io. Povdarjal je, da je tega krivo ko-likortoliko ljudstvo samo, ker to iiirno trpi. Poročal ie o delovanju social, in povdarial potrebo, da se tudi kmetsko ljudstvo pridruži soc. Jemokraciji in ž njo skupno bori za iste cilie. Poiasnieval ie položai parlamenta in dokazal, da vlada kakor tudi večina poslancev zanemarja svoje dolžnosti. Povdarjal ie. da lam groze še slabši časi. da pride ■;e lahko tako daleč. Pokazal je zgovorno na potrebo, da se kmetje združijo v soc. demokraciji, ker le v slogi je moč. Za njim se je oglasil k besedi Remškar Ivan, tajnik splošne kmetske zveze in povdarjal, da 'cmetom ni treba pristopati k drugim strankam, ker imajo še svojo 'astno. Sodrug Mihevc je nato v daljšem govoru krepko zavrnil čudne argumentacije g. Remškaria. Po iijegovem govoru se je razvil živahen besedni dvoboj. Jakob Kušar le kot predsednik kmetske zveze skušal nekai rešiti, na fe bil silno neroden. Lagal se je, da je bilo kaj! So-drug Sojar in Mihevc sta potem še enkrat ovrgla vse trditve Kušarja in ga končno kot bivšega vnetega Avstrijca poslala v pokoj. Shod je bil za nas velike koristi. Poslušalci so uvideli, kdo ima prav, kdo dela za ljudstvo. — Vrhniški.
Iz PoUčan.
Oospoda postaienačelnika vprašamo. kal meni o razsvetljavi na do-staii. Noči so zmerom dališe, prišlo bo slabo vreme, Hudstvo pa mora v temi tavati po postali. Ker osebni vlaki tudi niso razsvetlieni. je nevarnost. da se prigodi nesreč?. Tudi služba se zelo težko opravila v temi. Vsled tega zahtevamo od postaienačelnika. da poskrbi na postali za orimerno razsvetllavo. Obenem ga tudi opozariamo. da odpravi nered. ki vlada na konjiški progi._________
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Steklar. Raihenburg. Tovarna v Belišču se šele ustanavlia. Natančneje pa izveste lahko od trgovske in obrtniške zbornice v Liubliani.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Sodr. Ivan Kaše: Besednjak tehniških imen dobite v Zvezni tiskarni. Ostalo odposlali. Zdravil___________
6 .izkaz za Tiskovni sklad.
Livarji tovarne Žabkar v Ljubljani 14 K. Včeral izkazanih 987 K % vin., kar znaša 1000 K 96 vin.
ki bi bil 2možen s, voditi rovo ustanovljeno tovarno lesnih izdelkov. Ozira sc samo na izvežbanega treznega in poštenesa strokovnjaka. Pismene ponudbe za navedbo dosedanjih služb pod „ L E S “ na ANONČNO EKSPEDICIJO Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.	653
Rsiiiino desEtdo ^aoajsi aoilnili kolpiirtgrjEV
za prodajo „Napreja“. Prednost imajo invalidi, pa tudi deeki nad 14 let. Služba za par ur dnevuo je lahka, zasliuek izdaten. Tudi zgovorne ženske so pripravne za ta posel. Oglasiti se je pri upravniku ;,Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
UH. MIHA ULICO STEV. 6
= EEfi!STEOMH» ZHDSI1G« Z OKEJENO ZAVEZO. ===== TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODER. NEJSE PLAKATE IN VABILA ZA SNOBE IN VESELKE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREpBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG,
BROŠUR ITD.	.
STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA.
MESTNI KlhO Maribor, stolni trg.
Ravnatelj: G, Siege.
Od torka 7. do četrtka 9. oktobra 1919. 81. Bvetovnoznana kinoplesalka Olga Desraond
Soproga
drž&vft&cga prs^drsifca
Senzacijski igrokaz v 3 delili. V glavni ulogi Olga Desmond.
Pripravlja se Graf t^onte Kristo. Predvajanje 14 dni. Senzacijski film v 25. delih. Po svetovnoznaneni romanu Aleks. Dumasa.
Predstava se vrše vsak dan ob 18. (6 ari), 20. (8. ari) iii nedeljo (ib pol 15, (pol 3.), 16. (4.), 18. (6.) in 20. (8. uri zvečer).
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela •i	a«	■	•	■	(«
v Celju
Skrbela bodeva za dobro ln točno postrežbo, ter se priporočava za mnogobroien obisk.
Ivan in Ana Černe
t Goriškega.	538
'i' £f
Zobozdravnik
li. Frasi"
bivši asistent profesorja Metnitza na DUNAJU,
se je preselil v Maribor
in ordinira od 8= t. m. naprej Grajska ulica (Burggasse) št. 9 v hiši W8gerer 642 od V29—12, */ts (V, 15) —5 (17).
Inženir dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Spccijelno stavbeno podjetje za betonske, ielezobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, HilBerjeva ulice It. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske ln železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske reiervarje, ielezobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in Ielezobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno IzvrSltev vse načrte stavbene Inženirske stroke. TebniSka mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.	184
in kremo za zobe Kalodont priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana,
Pod Trančo 1.	629
Kamnoseki in brusači
za granit
se sprejmejo pri 635
Kamnoseški družbi v Celju.
Plača po dogovoru.
&yp§ se
=hi mi BH= ljubuana, selenbuihsova umca ST« 1 Interesna skupnost s hrvalsko eskoinptno banko in srbsko banko v Zagrebu.	
izvršuje vse bančne tri CDDFIFMA* Vloge na knjižice ar kcJ cm/i. in na tekoSi ,.a2un proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE in PRODAJAŠ dr valute, efekte itd. LSK0NT1RA: teriatve’ Brzojavi: ESKOMPTNA.	insakcije najkulantneje. n A IF • 'fre^te predujme na blago * in efekte Itd. IX c a'ireditive na vsa tu in- inozemska mesta. trgovino, indu- rujrLouJL. g)riio ler uvoz ln izvo*. 8 Int. telefon St. 116.
Naznanilo
Tvrdka
Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravničtvo BNapreja\
R. Miklauc
se je preselila
iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore
-sr
Miši, podgane, izdelova-
stenice, ščurki H
pošli jatev
preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 6; za ščurke K 6 - -; posebna močna tinktura za stenice K 6*—, uničevalec moljev K 3 —; prašek proti mrčesom K 5'—; mazilo za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 3; prašek za uši v cblekl in perilu K 3; prašek piot; pernim ušem K 3; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) in mravljam K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JU n ker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, lil. 14
Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani.
Važno za lastniki hranilnik Knjižit,
čekovnih računov računov in rentnih knji-zle pri poStmh hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. — Da se more nastaviti čim bolj natančna Statistika naših terjatev od dunajskih in budimpeštanskih poštnih hranilnic, je potrebno, da vsi lastniki (tudi državnB oblasti, uradi, korporacije itd.) hranilnih knjižic, čekovnih računov in rentnih knjižic v dobi 8 tednov, to je do vštetega 25. oktobra zahtevajo pri najbližjem poštnem uradu za ceno 80 vinarjev »Vprašalni list“ za prijave svojega imetka (terjatve) pri navedenih poštnih hranilnicah. Izpolnjeni vprašalni listi se morajo oddati poštnemu uradn. Poziv'jajo so vsi, da se odzovejo zapečetnemu delu v korist v navedenem roku temu pozivu, ker [ ozneje ne bo več mogoče ozirati se na po* odine reklamacije. Samo natančna Statistika nam jamči uspeh. Zato je dolžnost vsakega tuzavljana, ki !ma kak imetek pri navedenih hranilnicah, da prijavi svojo terjatev.
Poprava in Izdelovanje mljsf. is::
sc najtopleje priporočam. Točna in solidna postrežba. Karl Faganel, čevljarski mojster, Spodnja Šiška, Celovška cesta 90.	051
Kailk, it« FSa 43.
pobiram vsako soboto v Ljubljani, Sv. Jakoba tvg, staro klobučevlnaste (filenste) klobuke v popravilo in tiste tudi vračam. Večjo množino tudi sprejemam po pošti. 579
Ullfl iz krvatskega in štajerskega ozemlja, llliU posebno iz ptujskega, ormoškega in ljutomerskega okraja, vsake vrste, vsake ceno in najfinejše kvalitete, vedno oddaja Avgust Sloinsdiogg v RogaSki Slatini.	648
H
D
m:
Prodaja krompirja.
Tvrdka Peternost & Remic prodaja zopet par vagonov krompirja v skladišču * Balkan dokler traja zaloga; samo na cele vreče, ki jih je prinesti seboj. — Prodaja se samo konsumentom. 650
DRVA
Mt,taE^33gr-Ti>g^e!«,- , i ii rim — iHTM	nrrmrr'rr—'
melisa in trda, vsako množino, pripelje ua dom družba
„IMPEX“
Mahrova hiša, Krekov trg St. 10, I. nadstr.
Pred Škofijo it. 3
Lingarjeva — Medarska ulica tik škofijske palače, kjer se nahaja trgovina
pri „Skofu“.
Podpisani se zahvaljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogo brc jen obisk z zagotovilom najboljše postrežbe.
Spoštovanjem
R. Miklauc.
x -ta0	-
limski t. 6
M Fali
eS° \o%> V'«’ ^
Ljubljana, dne 1. oktobra 1919.
P. n.
Dovoljujem sl, slav. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzel z današnjim dnem trgovino z mešanim blagom od gospoda Osvalda Dobeica
na Martinovi cesti št. 15
katero bodem neizpremenjeno dalje vodil pod naslovom
Stanko Žargi.
Potrudil se bodem, cenjene odjemalce točno in solidno postreči, kakor so bili dosedaj.
Blagovolite me prav pogosto počastiti s svojimi čislanimi naročili in vzeti moj podpis blagohotno na znanje.
Z odličnim spoštovanjem
Stanko Žargi.
Ljubljana, dne 1. oktobra 1919.
P. n.
S predstojeČim usojam si slav. občinstvu uljudno naznanjati, da sem oddal z današnjim dnem svojo trgovino t mešanim blagom gospodu
Stanko Žargifu,
katero bode vodil v enakem obsegu kakor jaz.
Za v tako oblil meri mi izkazano častno zaupanje in naklonjenost sa iskreno zahvaljujem ter uljudno prosim, da isto neizpremenjeno ohranita tudi mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem
Osvald Dobeic.
f^metska
gg v
HH1
bllanske okolice v Ljubljani
. -    ■ IIII   ITT TIH IlIVTTTn""' 'UPrtTTHB
S obrestuje hranilne vtege po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100,000.
0
brez odbitka rentnega davka.
ITatanovlIfinfl L 1881.