I VS*k ifi n Zldi in antkov v TA glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote: Issued daily except Sundays and Holidays YEAR X« gfl^isatf^rtt jffffS^^JSJTt^SR CHICAGO, ILL., PONDELJEK 24. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 1917 STtV. NUMBER 224. senatu so predloženi dokazi, da je poslaništvo podkupilo mnogo časopisov avstrijsko v Ameriki. . King je predložil pisma in teke nemških in avstrijskih diplo-—'ov, ki so podkupili poljske, rumunske, ogrske in hrvaške liste v Ameriki. "Dustrovani List" v New Yorku je dobil $100 mesečno. Drugi list je prejel $6000. Resnica o umazanem časopisju v službi avstrijske vlade prihaia na dan. frhinpton, 23. sept. — Seha-Ing iz Utaha je včeraj pred-f senatu kup evidence, ki ae na intrige nemške in av -e vlade v Ameriki. Pred-• so dokazi, kako sta nemška nj*ka vlada najeli innoge un- v Združenih državah, ali i ustanovili v svrho razšir -kajzerske propagande v A- trija*je po svojih agentih in lih časopisih še danes ak -v Združenih državah. Sena-iog je dejal: "Kmalu bomo rani razglasiti vojno stanje rijo, Bolgarsko in Turčijo, vse tri pomagajo Nemčiji in bljajo ves vpliv proti nam." rige iu zločinske zarote, ki vodili zadnja tri leta in jih eve meje ie vodijo hlapčoni ■ja in avstrijske vlade na ih tleli, prili a ja jo redno nt dan in veliko bo sc od kri -Jastičui department v ngtoiiu ima gomile doka -kako so nemški in avstrijski tj? skušali zaplesti Ameriko jno s sovražniki Nemčije. De-»o za konflikt z Japonsko lahiko. Irska revolucija v a-laiiskeua leta je bila pri -' na v Ameriki in Casement, je '»ii lani obešen v Londo-' dobil najmanj en ček za od tukaj. «tw King ni povedal, iz ka-v'ia je dobil informacije in *fiene posnetke čekov, po-i" jsseiu iz nemških in avto konzulatov iu poslan -,ki jih je preeital v senatu iu 'daj zabeležena v senatnem mt fckuiaetitov, ki jih jc čital, vidtio, da sta nemško in av-;<- poslaništvo vzdrževala si jtouie propagande, katero *»'> časopisi v inozemskih je-P°>«bno romunski, hrvaški Jwi lutl. 'l i časopisi ho imeli »"■jo nalogo, vporabljati ki ga imajo pri svojih , ** podpiranje Nemčije Washington, 24. sept. — Danes bo v poslanski zbornici predložena resolucija, ki zahteva natančno preiskavo, če je kateri kon-gresnik ali senator prejel denar iz Bernatorffovega fonda za korupi-ranje kongresa. s<» podpisani od raz-•ki Mle v stikih z nem-^n avKfrijNkim poslaništvom; Tj*» grof Hernstorff, biv-!M^:anik in vodja vseh :fklh 1,1 votuiiiskih spletk v llatzfeld, svetnik poslaništvu, baron M1,I'"'1 upravitelj avatrij -Pj»i«tva, a. Rizwetdow-r /v«'zi /. avstrijski« r""" 1 Vorku itd. jj«-jo,. da je ffJMUjst "Telegram Cod-ela 1915 $700 List je rt/.-»'.ur v 1 J,000 iz-mu je uničiti Waahington* D. C. — V kon grešnik krogih so silno razburjeni v»led nemške uvtokracijc, ki je hotela po svojem poslaniku Bern-storffom s podkupovanjem izsiliti ameriško nevtralnost. Kongresni'ki in senatorji bodo zahtevali, da uvedejo preiskavo radi Bernstorffovega pisma, v katerem zahteva )|«50,000, da z umazanim ravnanjem — korumpira-njeru javnega mnenja napelje vodo na mlin nemške avtokracije. Nekateri sodijo, da je nemško poslaništvo porabilo denar za brzojavke, ki so bilo odposlana, ua tongresnike in senatorje, da tako vplivajo nanje v interesu Nemčije. Značilno je, da je Bernstorff pisal pismo za pospeševanje korupcije in podkupovanje dne 22. januarja. Ravnotega dne je predsednik adresiral kongres in svoji adresi izjavil, da mora biti "mir brez zmage." Mejtem ko se je predsednik trudil, da pride mir brez zmage, je nemški poslanik roval za nadaljevanje vojne z zmago Nemčije in zahteval denar od svojo vlade, da podkupi in korumpira vplivne o-sebc, da ostane Amerika izven vojne, da ostanejo razmero ugodne za nemško zmago. Kongrcsnik Heflin iz Atabame je zahteval, da se uvede najstrožja preiskava. V svojem govoru jc dejal, da jc Bernstorffova nota ža-Ijenje za ves kongres. " Flood, predsednik odseka za zunanje zadeve, je izjavil, da vpraša Lansings tajnika, če ima še katere nadaljne dokuze. Heflin jc zahteval preiskavo, da doženejo, če sc je nemški vpliv raz tezal tudi na kongresnike. Hcnat ni imel seje, ko je bila priobčena Bernstorffova nota za podkupovanje in razširjanje korupcije, toda posamezni senstorji so sc izjavili, da uvedejo preiskavo in tako dokažejo, da kajzerje veva propoganda ni imela vpliva na k on gre«. NAMERAVANA PODRAŽITEV MLEKA. Farmarji, ki zborujejo v Chicagu, govore o podražitvi mleka na 14c kvart. ARGENTINIJA PRED VOJNO. bil »»•v dr <♦• vladi W. M; Parnik, V« '" j^« lifcta, ki sta bi- l,JfI Maznrja "rusofil M*.. P06TA DINAMOTRANA. <4 H/m je pisal iz atrijskemu ge-i" v New Yorku ki lint ' Deateap- Kenije poročilo *f>Ko . kraljevemu ' Pošljite ji'»t» ritw. ,u«a*, %. ksUmt po- New Bern, N. O. — Skupina od 50 do ljudi, nasprotna vojaško obveznemu zakonu, je dinsmitirs-la pošto v Lovlandu. Popoldne, preden j« bils pošta razstreljena, je poštar slišal, da groze, da ga ubijejo. Ko je napočila noč, je zapustil poslopje. ______* r-» PREMOGOVNIŠKI BARONI BE UPIKAJO. Clarksburg, W. Va. - Premo-govniški baroni bodejo zaprli 2> rudnikov v enem tednu, češ, da ne morejo operirati rudnikov, če morajo prodajati ton« premoga po dva dolarja. To izjavo je podal Daniel Howard, bogat premogovniški operator. Gospodje premogovniški baroni se bodo še keaali, če svojo gro-žn jo n reaoičijo, ksjti vlsds prsv labko uporne njih trmo. OTROCI BODO PRIZADETI. Chicago, 111. — Farmarji iz lili-noisa, Indiaue in Wisconsin a zborujejo v I. metodistovski cerkvi na vog. Clarkove ul. in Wa^liiug-tonove ccste in razpruvljajo o tein, kako podražijo mleko a prvim oktobrom. Navzočih jo 3110 delegatov in 63 ravnateljev, ki priporočajo da »e sto funtov mleka podraži od $2.12 na $3.50. Nekateri so celo priporočali, da poskoči cena na štiri dolarje. J. P. Joungcr, predsednik Joun-ger Dairy kompanije v Chicagu, ki ga jc nekoč pooblastil živilski upravitelj Flower da sestavi bolj ekonomičen sistem za razvažanje mleka,Jo farmarjem priporočil, da naj ne gredo s ceno čez tpi dolarja, Jounger je dejal če določijo farmarji ceno na tri dolarje, da bodo imeli lep profit, če pa pojdejo s cono nad tri dolarje, da jih obtoži profit arstva. Joungcr pravi, če bo mleko pa tri dolarje, tedaj bo kvart mleka po 12 centov, če pa mleko podražijo na $3.50, bo kvart po 14 in lfi centov, kar bo znižalo konzum mleka. Farmarjem ne dela skrbi, Če pade konzum mleka in nekateri člo-koljubni farmarji so se izrazili, da bodo labko z mlekom krmili prašiče. Mogoče, da farmarji ne sklenejo pogodbe za šest mesecev, ker živilski upravitelj Hoover zahteva, da sc sklene le za en inesec, ker je prepričan, da bo lahko znižal eeuo za krmo. iDo sedaj so vedno kritizirali le razne industrijalce, špekulante ln borzi ja ne kot podražovalce življenjskih potrebščin. Razprave na zborovanju mlečnih producentov dokazujejo, da farmarji okoli velikih mest, ki se pečajo s produkcijo mleku zaslužijo hujšo kritiko. Če pojde cena za kvart mleka na 14 do 15 centov, sc zanesljivo zniža konzum. Največ bodo trpeli hcvc-da otroci siromašnih slojev, ki bo-do vsled oderuških cen zu mleko oropani najbolj tečne in zanje primerne hrane. Umrljivost med de-tavskimi otroci se bo povečala, drugi bodo pa vzrastli kot slabiči. Oe je kje potrebno, da živilska u-prava poseže z železno pestjo vmes, tedaj je na mestu, da prime mlečne producente, ki hočejo z o-deruško ceno oropati dojenčke naravne hrane. Mnogo solz je bilo lani potoče-nih v kapitalističnih listih, da dojenčki nimajo dosti mleka. Zdaj je eaa, da tisti, ki so lani plskali /u otroci v Kvropi, nastopijo proti oderuštvu z mlekom, ki hočejo odvzeti mleko ameriškim otrokom, poleg pa ša resnično izjsvljsjo, U pade konzum, da IhhIo krmili z njim prašiče. Ali nimajo v>troei večje vredno Mi za Združene države kot prašiči? Argentinska zbornica se bo odlo čila za prelom a Nemčijo t kljub popuščanju kajierja. NOVE DEMON8TRACIJE. Buenos Aires, 34. sept. — Vče raj je argentinska vlada prejela drugo noto is Berlina. Minister Bunanjlh sadev naznanja, da je tfomčija pri volji ugoditi sahte-vam Argentinija. iBueuos Aires, 23. sept. — Minister zunanjih zadev jc včeraj in • formiral poslansko zbornico, da je Argentinija poslala v Berlin ultimatum, ki imu vojno za posledico, uko Nemčija v polni meri ne zadosti južnoameriški republiki, kakor zahteva vlada. Razmerje med Nemčijo in Argentinian je žc tako napeto, da bodo diplomatične ve/i pretrgane tudi v slučaju, ako bi Nemčija "zadovoljivo" odgovorila na ultimatum. Peščica pacifistov v zbornici tie bo mogla preprečiti trdnega sklepa večine, ki stoji uu stališču, da ie treba odločno nastopiti proti emčiji. To se je pokazalo vče-rpj ,ko ao puclfisti v marsičem odnehali. i ttiuoči m) bile v Buenos Airesu Jopet velike ljudske demonstracije proti kajzctjtu. Velike množice ljudstva so se zgrnile v glavni del mests, korakale po ulicah in prepevalo pat riot ične pesmi. Nemški iflseljrncf so sc zabarikadirall v svojih hišah, boječi m- ponovnega napada demonstrantov. Močne vojaško Vete so čuvale nemško poslaništvo. s NEMČIJA IN AVSTRIJA SPREJELI PAPEŽEVE MIROVNE NASVETE. Kajzer in Kari odobravata vodilno^ idejo papeža do "gotove meje." Mirovni pogoji Nemčije bodo boje objavljeni ta teden. Oba cesarja govorita le o sebi in ničesar o ljudstvu. Amerika ne bo sklepala miru s kralji in cesarji. PREDSEDNIK JE ODOBRIL CENO ZA BAKER. Waahington, D. 0. — Prihodnje fctiri mesece bo baker po 23.5 centov funt. To ceno je določil odbor za vojno Industrijo }>o konferenci z zastopniki bokrene industrije. Predsednik jc odobril ccuo. DRUŽINSKA TRAGEDIJA. PRIVATNI INTERESI 80 NASPROTOVALI ZAVAROVA-NJU VOJAKOV. Waahington, D. C. — Privatne zavarovalno družbe so z vsemi sredstvi opouirale zavarovalnemu zakonu za vojake in mornarje. Zakon, ki gs jc odobril In podpiral zakladniški tajnik McAdoO, je ugodno priporočil zlmruiški od nek zs meddrŽsvuo in inozemsko trgovino. Zakon je izdelan po od škodninskem zakonu z« delavce. Privatne zavarovalne družbe so se najbolj jezile, da je določenih le H dolsrjev prinpevka za tl hoč dolarjev Eavarovslnlne iim le to. | Ravnotako niao bile zadovoljne z določbo, ki dsje vojakom In mor nsrjeui pravico, ds Ishko spreme n« po vojni polico, ds post sne prs ju godna. Protesti privatnih zsvsrovslnrh i družb niso mnogo izdsli, ksjti ibontica je sprejels zavarovalno predlogo, kot je bils predložena. PRIZADETI BODO VSI LISTI V NEANOLESKEM JEZIKU. Detroit, Mich. — Mrs. Julia Mikala je obeaila svoje tri hčere v starosti IH. mescev, 2 in 5 let, na to je izvršila samomor. We, rodom Madžar, in dva at a rejša otroka, so oatsli. znan. Kodanj, 24. Bept. — "Neueste Nachriohten" na Dunaju poročajo, da bo nemški kancelar podal mirovno pogoje Nemčije v državnem zboru v četrtek. Washington, 24. sept. — V Bell hiši niti v državnem oddelku ni-su nujmauij presenečeni, da sta Nemčija in Avstrija sprejeli mirovne sugestijo papeža. Vlada smatra, da je pot do miru odprta, toda na pogajanja še misliti ni, dokler ne bo nemška vlada odgovorna ljudstvu, kskor je zahteval Wilson v svojem odgovoru. iS tega stališča sc ameriška vlada no gane, Čeprav si želi miru. 'Neki uradnik vlade je dejal včeraj: "Stališče Združenih dr-lav ao lahko omeni v onem samem stavku: DAN JE MINUL, KO SO IMELI KRALJI Of KAJZERJI MO0 DELATI MIR Z AMERI IKO, SVOBODO LJUBEČO DE MOKRACIJO ' Priprave za vporabo vse vojne sile pmtl centralnim drŽavam se nadaljujejo z vedno večjo euer-žijo. Amsterdam, 23. sept. — Hem ksj je prišel včeraj tekst nemške ln avstrijske note, ki odgovarjata papežu Benediktu ns njegov po-sreddvsleu predlog k dne 2, uvgu» sts. Avstrijska nota Je bila toro-čoua v četrtek pspeževem nutiel-ju na Dunsju. Nemčija ln Avstrija odobravat« papežev nasvet v splošnem, da se namreč odpre pogajsuje zs mir, no omenjata pa ulčessr glede ns papeževe podrobne uiigentijc. Piva In drugu nota molči o usodi Belgije, Hrblj« in Alzacije-Lore-na. Avstrijsks nota je preeej dolga ill odobravs papeževo sugestijo o rožo bo rožen j u in svobodi morju. Obe noti Ignorujetn Wllsotiovo zahtevo po dcmokrscljl v centralnih državah ;odgovor obeli držsv se suče ssnio okoli dveh cesarjev iu niti bosedlcu ui v prilog Ijud stvs. Komriitsrji nemških lietov se po večini strinjajo z odgovorom Nemčije, čeprav so ueksterl poparjeni, ker ni vlsds omenlls mirovnih pogojev, Mklepsjo pa, dn knže nots us zgodnji mir. V torek bo kancelar zopet govoril v drlavnem zboru in pričakujejo, ds bo omenil mirovne pogoje. Nomžki odgovor. Nots, katero je |M*lsl kajzer-jev Npremljevslcc rimskemu ps-pežu, se glsei v glsvnih točkah: "llerr kardinal: Vsšs otnlnen-ea je MU tsko dobre, da je Iz- Waahington, D. C. Določbe, ki ae tiče časnikov v sekciji o tr-g«»\ini S sovražnikom, ne bo ve-Ijavns le zs nemške liste, temve/-U olmegals vae liste v ucsugle- Ve rok tragedije nijakih jezikih. To apremembo so sprejeli kon STAVKA PEKOVSKIH DELAV CEV ferenčnlki ua nssvet poštnega de , partmenta, Buffalo, N. V. — V pekarijab Collins in PeriMiiierjs ao saetav-1 ksli pekovaki pomočniki. Tvrdki imata pekarije v Buffalo in Kn eheatm DeJavei zahtevaj prilxJj-šaaje mezde in sanitarnih raiaaer VREME Jasno v pondeljek iu torek (iorkejše. Istočnojužnl vetrovi. Povprečna temperatura Vča-raj je p«» koledarju nsatirplls je-sea. ročila ■ pismom do dne 2. svguats eessrju In kralju, mojemu najino-lostljivejšemu gospodu, noto njegove svetosti, papeža, v ksterl njegova svetost nspolnjena z žalostjo vale«! g-o/.ot svetovno vojne, spelirs ns vojskujoče se drža* ve za mir. Ceasr in kralj me je aeznsnll s pismom Vsše MisMtei ft ia nil ns-riHfll, ds Vsm odgovorim. Njegovo veli/suatvo je Z globokim apo-fttovsnjcm In iskreno hvaležnostjo ie dali /-sas soeMoraio napori ["Tl* "A,j ,1,,^'ier nI lltolf m I. I. k*Um»> . , , Rim, 23. aept. — Katoliki list iu poluradno glasilo papežs "Oor* rierc d'ltalia" prinaša U Vatikana hisplrlrsn članek, kl zastopa atal Išče kardinala Gasparija, papeževega tajnika. Ulavn« točke Član k s so: Papež bo počakal ua odgovor euteut'iilh aavcaulkov uu svojo prvo noto, iiakiir bo poslal vojsko • valcem drugo noto, pozlvsjoč jih na mir. Vstiksn še vedno upu, da jo mogočo sediniti vojskujoče sc držsve ns podlagi sliKlečlh ml-rovnUi pogojev i Nemčija odatopi Belgijo iu ostale okupirane terl torije na zspadu ili vzliudu lu povrne Franciji Alzncijo in lioreu; Italija dobi "neodrešene" pokrajine, ki so pod Avstrijo} Poljska lu Armenija postaneta svobodni držuvl; balkansko vprašanje se reši ua konferenci. Kardinal (luspari jo mumija, da najboljša guranuija za bodoči mir je odprava prisilne vojaAke slu -Abe v vseli državah in vsi mednarodni spori se imajo refcltl po mednarodnem razsodišču i država, ki nočejo odpraviti prisilno vojaška službe, se Imajo trgovsko bojkotirati. Wilsonov predlog /.s ligo držav, kl bi jamčila zs mir in poravnanj« sporov pri mednarodnem rsssodi* šču, je pp mnenju (Jasparija utopija sH sanjarija. Člsuksr vprašuje i "V ksterl državi lil se ps nahajala mednarodna armada, katera bi izsilila odloke medna • rodnega raosodiMaf' Nato mi-gov s rja i "Kdin prostor »s tsko armado bi bil ns luni." Ksrdlusl je zato ~ lu papež bo uisndtt zahteval v svoji prihodnji noil — da vssks držsvs obdrži svojo armado, ki pa naj seatoji i* prostovoljcev, in v slučaju, da rszsodlšče ue more odvniiti oboroženega konflikta, nsj prebival* stvo prizadetih držsv odloči s splošnim glasovanjem, da 11 bo/>e vojno ali ue. Zavesnižko časopisje o odgovoru centralnih driav. Undon, 23. sept, — Ministrstvo zs znusnj« zsdeve Js včeraj isjavilo, ds z ozirom ns odgovor predsednlks Wilsons ne /saluŽits noti eeiitrslnUi držav nobenegs komentarja. Noti ne vsubujets nobene besede o povrnitvi teritorijev lu poplsčsnju škode, /sto n* dajeta zaveznikom uajmeiijšegs povoda, ds bi mislili ns kstšuo mirovno pogajsnje. (T'saoplsje Imenuje dvojni ml govor "hinavsko berlinsko-du-nsjsko psat", Itoseda "repsrs -tirni" šo* vedno tiči v goltatwi ksjzcrjs, ds je ue Uustl. O U|h»-stavljenju llclgije nI govora "(Jlobe" pravi, da najUljši imI govor ns tono je llsigovs ofen rlva v Iklgijl. " Poat" pomiluje Mvstrijskegs ernsrjs, ksterega je ens asms željs zs mir mi prsvlt "Avstrija se bori ssnio zs medns-rodno a rl dl rs lo, rszorožltev in snibodo morja, kskor zveni Is njeno note Tegs ps ui bilo v ill timstumu, ki Je bil pred tremi leti poslsn v KrIdJo. < e»sr Ksrl ima prsv, ko prsvl, ds ves avet želi avet rešen Vojaki t Vzemite ' Prosveto" aeboj v vojaOkl tabor. PoAljiU nam naalov s starta vrad čtm pri dets f vežbališče. kajzerjeve diplomacije, ki je ds nes odkrila v vsi svoji nagoti, kaj po m s gs svetu tsk mlrf" Psrlz, 23 sept. — Pariško časo-pUje ae norčujs Is «d»eh odgova-i IM>« M s. e. >"*»aa> PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JBDNOTK Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi ae ne vračajo-_ Naročnina: Zedinjene države (izven Chicago) in Canada $3 na leto, $1.60 za pol leta in 75c za tri mesece; Chieago in inozemstvo $4.50 na leto, $2.25 za pol leta, $1.13 za tri mesece. Naalov se vae, ker ima attk a listom; "PROSVETA" 2607 So. Lawndale Avenue, Chicago, Illinois. "THE ENLIGHTENMENT' Organ of tke Sloveaic National Benefit Society. lasued daily except Sunday and Holidaya. Owned ky tke SlovanU National Benefit Society. Advertising rate« on agreement. Subscription: United Statea (except Chicago) and Canada $3 per year; Chicago and foreign countries, $4.50 per year.____ Address: "PROSVETA" 2657 So. Lawndale Avenue, Ckicago, lilinoie. Tolofop Lawndale 4036. 31 Datum v oklepaju n pr. (Augusta 31-17) poleg vaiega Imena in naslova pomeni, da vam je a Um dnevom potekla narožina. Ponovite jo pravočaano, da se vam ne ustavi list. ^ Naši notranji sovražniki. V Ameriki je nedvomno veliko število nemških agitatorjev in špijonov, ki se trudijo na različne načine in izvršujejo svojo umazano obrt pod različnimi maskami v prid kajzerju in njegovi razbojniški vladi. To so naši notranji sovražniki. Poleg teh je pa še druga vrsta sovražnikov, ki delajo satansko veselje v kajzerjevem taborju s tem, da obračajo vodo vojne na svoj mlin. To so izkoriščevalci ljudstva, predvsem mezdnega delavstva, ki žanjejo ogromne dobičke, a delavcem pa ne privoščijo niti centa priboljška. Ti sovražniki in zatiralci svobode in demokracije tudi nosijo masko na svojih črnih obrazih — masko patrijotizma. Spozna se jih najložje po njihovem glasu in "odkrivanju izdajalcev" med delavci/ Njihovi časopisi, ki jih imajo v/ie polno, vedno vpijejo, da je vsaka stavka zarota proti vladi in vsaka zahteva po večji plači ali krajšem delavniku vohunsko delo Nemčije. Veliki sovražniki delavstva so postali že tako nesramni, da jim je vsaka kritika in obsojanje, ki je naperjeno proti njihovemu izkoriščanju, vele-izdajstvo napram Ameriki. Delavski tajnik Wilson je te dni odprto pokazal na te notranje sovražnike ameriškega ljudstva. Dejal je v svojem govoru na konvenciji trgovske zbornice v Atlantic City, N. J., da to kapitalisti krivi mnogih štrajkov v sedanjem času, ne pa delavci. Dobičkaželjni podjetniki prodajajo premog od $5 do $6 tono, medtem ko njih stane produkcija tone le $1.50 do $2. Delavski nepokoj v Ameriki bo nehal, kadar prenehajo kapitalisti z lovom na dobiček. Tajnik Wilson je član zvezene vlade. Dnevna glasila profitarjev naj zdaj obdolže Wilsona, da je "pro-German" ! Povedal je resnico, tisto resnico, ki jo ponavljajo delavci dan za dnevom. Zvezna vlada naj zaseže premogokope, rudnike, železnice in tovarne in jih operira na svojo pest na temelju kritja stroškov in izboljška brez profita. Delavce naj plača polteno in uvede naj splošen osemurni delavnik — in nepokoja med delavci ne bo več! ima brez dvoma druge dohodke, da lahko njegova žena prireja blazne, pasje ceremonije, obeša kitajskemu cucku dijamante na vrat in oblači psico v dragocene čipke. Zgražajmo se, protestirajmo proti takim blaznostim znorelih bogatinov, ki ne vedo kam z denarjem in prostim časom, — pa nam bodo rekli, da to je "izdajništvo". > Amerika je v vojni. Možje in fantje odhajajo v taborišča, odhajajo na bojišče. Ljudje trpe vsled draginje; omejiti se morajo z živežem, obleko in z zabavo. V letoviščih Colorada se pa vrše pasje "ohceti". Psi se valjajo v dijamantih in biserjih; psi žro smetano in sladščice iz srebrnih krožnikov; bogata dama vabi pse na gostijo. In kapitalistično časopisje nima niti ene same grajalne besede! Kaj je povzročilo revolucijo v Rusiji? Collin wood, 0. — Ko sem pred kratkem poročal, da odidem 19. sept. k vojakom, naznanim, da je moja malenkost ostala doma še za dva tedna to je do 3. oktobra. V našem 18. listriktu so jih vzeli od poklicanih dve tretjini ta uiesec. Ostale vzamejo drugi mesec. Dne 19. t. m. so odšli: F. Gr-dinn, F. (iliha, M. Podboj, J. Duru P. Novinc J. Novak F. Kovačič. J. Spendelj, L. Korlms, L. Desetnik, F. Zime rman. L. Boštjančič, J. Toiuažič in nekaj Hrvatov ki smo jih spremili do postaje. Vlak je zapiskal in naši dobri prijatelji so nam izginili izpred oči. Drugi odhod i/. Clevelundu jc 3. in 15. oktobra. — John Matjažič. Waukegan, HI. — Tu vani pošiljam imena rojakov ki ao odšli 19. t. ni. v armado: P. Kozina, F. Košir, F. Dolenje, F. Mivfiek, Joe Podboj, I. Jereb, F. Kfžič, A. UHitnčič, J. Lenar-šič in J. Znidaršič, John Jerina je bil poklican že pred 14 dnevi.. A# Železnik je v mornariškem vežba-lišču par milj od tu. Ampak tp so le imena, ki so meni znana. Nekateri imajo pozive, da se pripravijo za odhod v krotkem. Na pozorifiču, kjer so se zbirali za odhod, je bilo vse žalostno, kljub igranju godbe in truda nekaterih, da bi dali stvari vesel značaj. Ali "bogme," ko so prišli naši Janezi, postalo je vse pozorno. ' > Živijo! llura! Primoj . . .! Th ko so zapeli "Oj dekle, kdo bo tebe troštal . . .," tedaj je bilo ploskanja od strani gledalcev. Pri slovesu na postaji je bilo joka.'.', kamen bi popustil. Ampak sedaj smo s to igro šele pričeli. Videl bom take slučaje še večkrat in morda tudi sam izkusil. Martin Judnič. Pasje ženitovanje. DEMOKRACIJA V NEMČIJI. Dnevni listi so zadnji petek prinesli sledečo vest: Colorado .Springs, Colo. Na tukajšnjem domu gospe lluckcl iu njene sestre Huble llarvr.v i/. Kansas City, Kans., je bila te dni nenavadna svatba, kateri so prisostvovali coloradski "modri krogi" (Minart set). Poročena nta bila "gospod" ltufus Huluier in "gospodična' Dahlec Winks Chin Chiu, oba i/. Pekinga, Kitajska. Ženin in nevesta sta potomca plavokrvne aristokracije, pekinška "španijela" redka |>*ičku izmed par izvoljenih v pasjem rodu. \s stroške se ni gledalo. Sedemnajst najboljših, plemenskih psov \ Colorado S p rings u je dobilo lepo tiskana vabila ua ceremonijo. "Nevesta" je imela na vratu verižico biser je v iu oblečena je bila» v srajco iz "georgette crepe", Obrobljeno s čipkami iz Valeucieunc.ta. "Ženin" se je pa postavil z ovratnikom, ua katerem so blesteli dija-muiiti. Soba. v kateri se je vršila "svatba", je bila okiučaua s križan-temami iu lotusom, cvetlicami i/. Orijenta, ir. katerega je prišel poročni par, Povabljeni pai-gostje so jedli n srebrnih krožnikov in ive. čili sladošten ter srkali smetano i/ kitajskih čaš. Poročila ju je gospa lluckel. Dr. Ernest Mueller, je priobčil v lnonakovskem lt*tu "Neueste Naehcichten" odprto pismo na predsednika Wilsona, kjer gn utf-padn glede odgovora na papeževo mirovno poslanieo. V tem pismu pravi med drugim, da je predsednik Z. drž. s svojimi pristaši največji sovražnik demokratične ideje v Nemčiji. "Mi v Nemčiji se l>omo borili z vso ene rži jo proti nameram washingtonskc vlade, vsiljevati reformo Nemčiji. Kaj bi Amerikanci rekli, če bi jim mi u-.sil je vali monarhistične institucije? Imenovali bi naa blazneže in s popolno pravico. Mi nikakor ne moremo dovoliti uepoklicauiiu zunanjim krogom njih nerodno umešavanje v naše notranje zadeve.'^ Nadalje pravi, da ja Wilson po-polen ignorant v poznavanju razmer, kot v Nemčiji v resnici ob-stoje. Seveda je dr. Mueller velik demokrat in zelo vplivna osobnoet v nemškem parlamentu. Je za demokrat iziranje Nemčije, toda te I naj ko nje notranja zadeva! Ce Amerika je v vojni, Hlapčoni velikega businessa nam Ihoslo poskušale reformirati Nem neprestano pridigajo o varčnosti, skromnosti, potrpljenju ''j0 i,ven "ifnih ,,0<*o in samozaUjevanju v svrho, da pomoremo do zmage nad ^^^X^jmjT^ k""'"1 Nemčijo. Potrata je zločin! Kdor kupi več moke in slad- ' Morda — ali pa tudi ne. Nam korja, kot ga potrebuje sproti, je hudodelec! Luksus jeine zdi, da ao ravno'snnanje sile zločin! (tizdavost, požrešnoat in razsipa v an je živil je zlo- mno*° p^p0«10*'« gibanju za de-«,,t ljudje morajo varovat! Ne smejo se pritotevsU.!^^^ če je hrana dražja kot po navadi! Ako mezda ne pokriva;to gibanje naprej, ker ga zahteva izdatkov za najpotrebnejša življenska sredstva, je treba]duh časa tn ^oiožaj razmer v vt-potrpeti in molčati! Komu veljajo te lepe besede? Delavcem! Revežem! Pri prostemu, navadnemu ljudstvu! Bogatim zajedačem, ki odirajo ljudstvo, ne velja to. Gospa H neke I, gotovo ne dela v tovarni za municijo. Ne * "»"^^J« * državah s vemo, če njen soprog poseduje tako tovarno, ali gotovo tudi on ne prej«»ma mezde za tovarniško delo. Huckel fŽSi Vabilo na shod. IZVRABVALNI ODBOR SLOV. REPUB Zimi7o CAOI sklicuje za nedeljo 30. septembra od polu treh n ^ V shod v veliko Hoerberjevo dvorano na BIm LES ^^ Place. A8land A*e. m Program shoda je sledeči: 1. točka: Postanek in namen Slov. Repub Zdm* Frank Krže. Združ« 2. točka: Smisel Jugoslov. federativne republike-Kristan r nja; mokracija popolno pravico zahte vati od njenih zaveznic revizijo tajnih pogodb, sklenjenih z bivšo carjevo vlado, in jih prilagoditi ciljem ruske revolucije. Ravno s to pruvico je ruski'proletariat svetoval nemškemu, nuj ga posnema 'n pošlje Viljema v ]>okoj. V slučaju, da bi bil med proletarskimi masami Nemčije kak resen namen uveljaviti nasvete ruskih sodrugov, bi jim sle dnji gotovo šli v vseh ozirih na roko in jih obenem protektirali v času njihove notranje krize pred morebitnimi težnjami angleških imperijaliatov po uničenju nemške države. Toda Nemci si ne puste svetovati od nikogar, ampak pridržali so si to pravico zase; naprimer: Poljakom so rekli, da je za njih potrebno imeti kralja. Po dr. Muel-lerjevi logiki bi lahko Poljaki i-menovali nemške vsiljivosti za blazno početje — ali past — na Poljakem so nemške armade, ki so ji prinesle svobodo, ovenčano s krono; in z njimi se ni šaliti. One so sila! Toda moč se ubija z močjo.-To je zakon narave. Moč rus-skega carizma je ubila moč ruskega proletarijata takoj, ko je slednji organiziral svoje sile in izrabil ugoden trenotek. govori vertL"** °rganilaCiJa ^ Zdru»nja; govori* 4. točka: Sredstva; govori Filip Oodina Kot razvidno iz programa, razpravljalo se bo o zelo lenuh in vprašanjih sedanjih resnih časov z ozirom na L , posebej še Slovence. Vsa slovenska društva in posame/ri c Chieago in okolice So uljudno vabljeni, da se shoda v b šem številu vdeleže. Kar naJ° Za Slovensko Repub. Združenje : Anton J. Terbov ___________tajnik. THOMPSON — ZOPET ČIST. Čikaški župan Thompson se jc zopet prelevil iz "proaineriškcga" pacifista v čistega patrijota. Po-dfiVjeTžjavo, v katefi slovesno poživlja prebivalstvo Chicage, u.t j stoji ob strani predsednika Wil -sona in ameriške armade. Nam .-»e prelevitev ljudi a la Thompson no vidi nič izrednega in nismo i-nieii zanj nobenih simpatij v času napadov na njegovo osebo od strani ameriške buržoazije vsled njegove pacifistične karijere; ampjk mnogo ljudi, mod njimi precej socialistov, je moža naravnost oboževalo. Toda ljudji, ki ga poznajo, so dobro vedeli, Ja je Thompson navaden politični igralec, ki iziabi vsako priliko v svojo osebno slavo. Poleg tega on vedno špeku.'. i z javnim mnenjem in bi rad postal slaven, ter na ta na-čin prišel v senat, kongres, ali celo do predsedniške službe. Časopisje, Li ga je včeraj nnpa-dalo, ga danes slavi, <*eš da jc s svojo izjavo rešil čast mesta Chicage pred ostalo Ameriko. Nam je iu, ostane Thompson naš političen nasprotnik, naj si bo že v eni ali drufci obliki. Kot dosedaj, bo tudi v bodoče veren hlapec kapitalizma. NEMfiKI IN AVSTRIJSKI OD GOVOR PAPEŽU. (Nadaljevanj* s prrs strani) njegove svetosti, ki se v nepri-stranukem duhu trudi olajšati svet trpljenja vojne ln narediti konec sovražnostim. Cesar vidi v zadnjem koraku njegove svetosti nov dokaz njegovega plemenitega in humanitarnega čuta tn goji živo željo, da bi apel papeža dosegel uspeh v do-brobit vsega sveta." •Nota izraža, da je cesar Viljem že od začetka- svojega vladanja smatral ohranitev miru za svojo največjo nalogo iu valed tega naj-globokejše simpatizira a papežem, ki se trudi za sporazum med voj- kusnjavaiu." Vojna je pa izbruhnila kljub kajzerjevi (!) želji. Viljem je skrbno prevdaril papeževe nasvete in simpatizira z vodilno idejo Benedikta, ntunreč da se materijalna sila orožja u-makne moralni sili pravičnosti. Kajzer se do gotovo meje strinja, da bi se dalo sporazumno omejiti oboroževanj« na suhem in morju in da se bodoča sporna vprašanj« ined državami obravnavajo mirovnim potoni, kakor je na primer razsodišče. Na morju mora zavladati prava svoboda. "Cesarska vlada bo v tem oziru podpirala vsak predlog, ki se nanaša ^na vitalne interese neiu -škega ljudstva." !Nota končuje z lepimi željami, da li se izpolnile tozadevne papeževe sugestije iu da bi narodi našli v tem smislu pot do spora -zuma in miru. Avstrijski odgovor. Avstrijska nota, ki jo je pisal sam cesar Kari, ima v glavnih potezah sledečo vsebino: "Sveti oče! Globoko ganjeni potrjujemo prejem note, katero je Vaša svetost, izpolnjujoča sveto službo, podeljeno od Boga, poklonila nam in glavam drugih vojskujočih se držav s plemenitim hu prosimo Vsegamog«j£| blagoslovi delo miru, s ka„ pričela Vaša svetost." PAPEŽ BO POSKUSIL z NOTO. ___tNadalJsTsnJs « prrs atmi) rov in dostavlja, da za Kije vsak migljej za uiir brez na, -dokler Nemčija ne prit sno govoriti o dispoziciji Al iu Lorena. Mnenje v nevtralnih drn 'Amsterdam, 23. Kept. — derland" se ogreva za av>t odgovor, ne odobrava pa ftkega. Katoliški list "M de" v Rotterdamu pravi, Avstrija po svojem odgovi pravi jena odgovoriti nu v hteve: da! samo du bo mir. "Nieuwe (Want" v llaa manj optimističen. Mir je m bližje, toda izkušnja je pok da centralnim državam ni zaupati. Bolgarska za mir. Washington, 2H. sept. — garski poslanik 1'anaretov javil včeraj, da Bolgarska čaka miru. Njegova izjava namenom, pripeljati težko priza-! n> podprta s kakšno ofirijel« dete države k edinstvu, ki" jim P«"° k s,,fii'N to(,a «« i'rf,v ima nakloniti mir. S hvaležnim srcem prejemamo sveže darilo o-nJetovske skrbi, s katero Vi, »veti oče, vedno in bre/. razlike podelil jete vsem ljudstvom, in iz dna našega srca pozdravljamo apel, ki ga je Vaša svetost naslovila na vlade vojskujočih se držav. Ves čas te krute vojne gledamo na Vašo svetost kot najvišjo oseb -nost, ki v izvrševanju svoje misije presega vse posvetne reči, ki vsled visokega pojmovanja svo -jih dolžnosti stoji visoko nad vojskujočimi se državami in ki nedostopna vsakemu vplivu more najti pot, katera vodi do vresničenja naše lastne želje po miru, traj -nemil in častnemu za vse stranke. Odkar smo zasedli prestol nn-ših prednikov, zavedajoči se od -govornosti pred Bogom in pred ljudmi za usodo avstro-ogrske monarhije, je vedno pred našimi <»-črni cilj, doseči blagoslov miru." (Nota pravi dalje, da je Kari zavzel pot, po kateri je hodil njegov "vzvišeni" prednik Franc Jožef z oziroin na dosego miru, kar je pokazal v prestolneirt govoru ob otvoritvi avstrijskega državnega zbora. Dvojim vlada je mnogokrat izjavila, da je "lahko slišal ves svet", izražajoča cesarjevo in splošno željo za mir, kakršnega ima papež v mislili. »Kari nadaljuje: "(llolnrko prepričani se strinjamo z vodilno idejo Vaše svetosti, da bodoča ureditev sveta mora temeljiti na odpravi oborožene sile in na moralni sili pravice, mednarodne pravičnosti iu postavnostl. Vsled tega pmlpiratmo stališče Vaše svetosti, da pogajanja meti vojskujočimi se državami morajo voditi in lahko Vodijo do garancij, da se znižajo oborožene sile na suhem, morju in v zraku stopnjema in vzajemno do določene meje: široka morja pa, ki po pravici pripadajo vsem državam na s^etu, morajo biti svobodna in odprta vsem enako." Kari pravi dalje, da je pri volji pogajati se glede na prisilno razsodišče za reševanje mednarodnih govori i/, lastnega nagilis, zna razmere v Bolgarski, gotov, da li je sentiment / tako močan, da bi itolgarska pala separaten mir. 1 /a ČASOPISJE V SLUŽBI A STRUE (Nsdaljevsnj« ■ prv* »trul) Drugo Zweidinikovo pi*ir glasi: '' Cesarsko-kraljevo avstr poslaništvo v Washington Washington, D. C.f 10. jan. ♦St. 20.152. (Zaupno.) C. kr. gen. konzulatu v New Yorku:— Z ozirom na navedene moA gornjem poročilu v prid g. csu se jo odločilo c. kr. stvo podpreti "Ilustrovam v februarju in marcu s sto i nai mesec. Ako ne bo mogel docz sam izhajati po 1. &pnl pcslaniitvo pri volji dati daljnih $100 mesečno do 1. j t. L Preden pa bo g. Radoci sčen o nadaljni podpori, tre preiskati njegov finančni po Podpora "II LM* P° 1 je mogoče le tedaj, ako «e n združitvi omenjenih lutov niči brez vsake težkoče C. kr. poslaniški namest E Zwiedi Senator King je dalje predi vee čekov in pobotan-družbe "Fair IMsv ® Co." v New Yorku. teki ^ nakazani v n......... J^'"1, ilt hc glase od nsr je prejel uredi.ij ^ Braun. Nemški ' # čel vsega skupaj okrog * družbi. (V tem poročilu J*i kar je čitatrij ž< "I*"'' prejemali podporo od ££ £ poslaništva tudi hrr— toda navedeni n'*" do navedeni jnt" ^ kajti razkrite 1**1" " je, ki jih po^njaj^ ^ h lap«'i avstrij**' v ekujočimi se državami. Cesar je v svojem prvem prestolnem govoru i sporov ln tudi z ozirom na ostsls ki. Hieer j* j23. junija 1888 obljubil, da kljub vprašanja v "duhu pravičnosti tn|ri so ti*ti 1 jemo v i državi. | ljubezni do armade ne bo nikdar j t obzirom na eksistenčne pogoje lahko Demokracija danes ni popolna|podlegel skušnjavi vojne, iz-1obeh strank " , poznat liste v nobeni državi. Ravno zato ao ra delu sile, kl jo izpopolnijo in trh sil ne bo mogoče zajeziti. Lahko večjim, v drugih pa s manjšim ns pehom. Valed tega je imela ruska (Nota nadaljuje, da je kajzer dr- čen in trajen za vse. Trdno upa- kdor <• *at obljubo 26 let "srečnega via-j mo, da pridejo tudi naši sedanji danja vzlic provokaeijam in it -1 sovražniki na tfi misel. V tem du- žanl. Vp dobili?) Znll i 1>ariz' 23" 8ept" Vujlli 8tau HUlilOUHl Jttvlja u lOMtUkiU bojih. rn niaj- "" ših spopadih tupatuui, ki so ho u- _______--• godo korali za Fraeoze. V zrae- 23 8eP*' — Jiih bojiu je padlo petnajst nem-, utrdile na desncniLjkih eroplanov. Jakobrtadta pyuie oim* j ogenj je ustavil Nem-,'Ji Bige so naae čete Tn« Budno in vrgla ^ 34 sept. — Nadaljni 1n>unapadi v Flandriji so ' in angleške četa ao ob. policije. Število ujetih na 3243. Včc-jerrfcla silovita topniška »Belgiji !ZGUBIU JACOBSTADT. frad, šeP^ - Nemci .aJ ponovili ofenzivo na fronti med Priedrichatad-Dvinskoiu iu osvojili ino-ter mesto Jakobstadt; ru-,!e so se umaknile šest milj • milj dolgi fronti. Nemci so nčili reko Dvino. v dotie-okolišu. Napad sovražnika nenaden, dasiravno je bila t artiljerija zelo aktivna teden dni. ujm urad poroča: Na d vin -{awti je sovražnik včeraj po !ti topniški preparaciji pričel jvo v smeri proti Hiseralu. prednje čete so s pomočjo rije ustavile napad. Blizo tadta so Nemci strahovito dirali naše pozicije v oko-Dokterselbarga. Opoldne je "nik pričel napadati in pose uiu je prodreti v del na-postojank južnozapadno od iija. Naše čete »o se umak -sa deoni breg Dvine in osta-gkrog dve milji ozemlja, romunski fronti je sovrai -napadel rumunske pojemo od Muncelula; vsi i »o bili odbiti. Ponovni na-gverno od Urozešta je bil tu-i uspeha. lin eez London, 23. sept. — upadnein bregu Dvine je ge-Sehmettov s svojimi divi-i izvršil mogočen napad ua pozicije severuozapadno od jtadta. Rusi so se umaknili reki in naše čete so okupi -deset kilometrov teritorija v onti štiridesetih kilometrov, iadt je v naših rokah. Do !uio ujeli 400 Rusov iu vple-vtč kot petdeset topov. Italijansko bojišče. Kini, 23. sept. — 1'rudno poročajo le o topniških bojih, ki so bili najhujši v zgornji dolini Cor -devole na Tirolskem, na Banjši-ci iu v okolišu Sela na Krasu. A-vijatiki so metali bouibe v če po • vanski dolini, na poatajo iu bara* ke v Grahovem iu na železniške stavbe severnoiztočno od Pro-seka. • — Dunaj čez London, 221 sept. — Vojni stan javlja, da je ogenj avstrijskih topov ustavil sovražne napade na Gabrijelsko goro. Italijani so napadli nu Colbriconu (Tirolsko) po eksploziji mine, pa so bili vrženi uazaj. Blizo Tarzana je bilo ujetih 516 mož. Balkanska fronta. Iz Pariza in Berlina poročajo o naraščajočem topniškem boju severno od Bitolja in v okolišu reke Vardar. Drugih posebnih novic •ii. S turške fronte ni nič novega. Razne iz iaozemstva. Med Bolgarsko in Nemčijo ni vse ▼ redu. London, 23. sept. — Po vesteh iz Švice je kajzer Viljem odpotoval v Sofijo z namenom, da poravna spor, ki je nastal ined Bolgarsko in centralnimi državami. Bolgarska je zahtevala vojaško pomoč iz Nemčije in Avstrije, toda zadnji sta jo odrekli. Bolgarska zdaj grozi, da bo umaknila svoje čete iz Moldavije, Bavarski kralj prodaja kronake bisarje. Amsterdam. — 'Lokalaiizciger' v Berlinu javjja, da jc bavarski kralj poslal pol miljona mark vrednih biserov na prodaj v neti-tralne države. . Sirom ^merike PODJETNI&KI STRAŽARJI »O IZGINILI. najvzor SILO ZA OGNJILO. San Francisco, Cal. — Kostar, predsednik trgovske zbornico in vodilni duh odbora eu milijon do-darskega slada zu "vzdrževanje reda in mira", ae je spravil nad županu Itolpha. Očita mu, da jo on kriv, da v sedanji eestuoželez-niški stavki ne vladata nejši red iu uiir. Župan Kol pit je seva odgovoril Kosterju, ki bi najrajše vse organizirane delavce utopil v žlici vode. Odgovor župuna bo temu go-spodu ae dolgo v spominu in najbrž bo v prihodnje držal jezik za zobmi, da se sliši še kaj hujšega. Župan jo rekel: -"Ne vi, ne odbor za red in mir si še ui pridobil pravice posebnim spoštovanjem do zakona in reda, da pridiga uieni ali policijskemu department u. Vprav narobe je. Vaše delo in delavnost vaše posebne skupine j BANDITJE SO OROPALI VLAK J&chaon, Tenn. r- Trije roparji so ustavili vlak na Mobile and Ohio železnici in z dinauiitoiu razstrelili blagajno v ekspiesneiu vozu. Plen ni bil bogati ker so zavoj, v katerem je bilo $12.000, \zeli nu postaji Co rent li, Mieh., iz blagu j-ne. Koparje lovi šerif z deputiji iti oboroženimi farmarji. i Slavanska Narodni Podporni Jtdnoh | Ustsuovljena 9. aprila v. v HM)4. lukorp. IT. juniju 1007 v dri. Illinois. LISTNIOA UREDNIŠTVA N. N., Oalup, N. M. — V poslanem listu nismo nsšli ničesar, kur bi bilo vredno prevesti. Navaden opis parade je, kot se \ rše na "Delavski dan" po vseh ameriških mestih. Ob priliki raje pošljite kakšne važnejše novise o štrajku. RAD BI IZVEDEL sta po mojem mnenju povzroči li industrijalui nepokoj, razredno sovraštvo, ki se je v nekaterih slučajih pokazalo v nasilnosti iu izgredih, ki sta povzročili občini v zadnjem času mnogo tuge. Nesreča je, da je v tej deželi toliko takih oseb kot ste vi, ki so neozdravljivo neumne in ignorant ne v biznisu iu industriji, v stvareh, v kateHli sto najbolj prizudeti in o katerih si domišljate, da jih najboljše razumete. Svet se spreminja okoli vas, vi iu drugi taki kot ste vi, ne vidite tega, kakor ni opazil tega ruski ear, dokler ni bilo vse končano. Vi šo vedno verjamete v Napoleonov dim od strela s karte-čami. Vi še veduo mislite, da indu-strijalne nezadftvojneže lahko potolažijo policijski količi. Srečni smo, da vas in vaš odbor za red in zakon ne smatramo tako resnim, kot se smatrate sami." za prijatelja «loe Widinarja, ki se je nahajal pred petimi meseci v Coaltonu, lil. ftel im, da se mi sum naznani, ali če kdo rojakov ve zii njegov naslov, naj mi ga naznani. iftCBM TUDI svojo ženo Ano Drab ki mi je pred tednom dni odšla. Prudm, naj pride uazaj zaradi otrok, ker so zelo žaloatui po njej. Ako pa noče drugače, nsj pride uazaj Esti M»vrs/uo pHioto v zako-|kami' Ru(Urj . lla #,al'"i so i strelni iii varstvo »» ( !a' * v njih apel je ostal gl^ vpijo- čegs v puščavi. Zu >)il,S00 se lahko kupi 7-sobua ______biša a kopuliščem ter garage za |im,MI x/nj,„j„ ....... Washington, D. 0. - Zvezni o- »vtomobilc. Lep prostor na 8«ott j|o|||,(| |n A,t|;,j |M) (lvtfll t,.,| . ....... SIpaoI i .. i • . .» .!.. . .. ...>/•>( S.. Odločitev Franjo Widmara. Fra njo Widmur Kalhbun, Iowa, je poslal sledeče pisiuo 11. II. vou Soli I le k u, izdelovalcu BOLGAR-SKEGA KRVNEGA CAJA. MKer sem v časnikih že veekrut čital mnoga zahvalna priznanju onih, ki jim je Vaš čudežni BOL-OARBKI KRVNI 0AJ pivrnil zdravje, odločil sem ae, ila g>t sam poskusim, da se prepričam, če je res h*" vspešen kakor se o njem pise. Takoj drugi «lnu po predpisanem vlivanju sem se počutil leto. Za pojasnila zglasilc so pri: LOUIS HARMS, 542 National Ava., Milwaukee, Wiaoonain. NAP RED IK. ulh vlivanja toga čaja se počutim j poi»oltmuia joei ojenega/' Kuo veliko škutljo BOLOAR SKEGA KRVNEOA GAJA, ki ni-dost u je za 5 mesecev Zli I dolar, j ali 6 Akatelj z u5 tlolurjev |«.šlje vsakemu MARVEL RODUOTS COMPANY, 8 Marvel Building, Pittaburgh, Pa. OPOMBA: Ako želite poiilju-! tev zavarovati, pošljite 10 eentov i vee proračunov, ki so jih izdelali atrokovnjaki. O resničnosti njegovih besed ne more nihče dvomiti, ki jasno pokazujejo, kakšen o-gromen profit imajo jeklarski baroni. mam vaa za vaakdanja potrebiM-ns po zmerni cani. ANTON ZORNIK ■arminia, Pa. DAV0NA PREDLOGA AE VED NO PRED KONFERENC-NIM ODBOROM. Zlvl dolgo ostani mlad ti svetuje ode BfeUlngar. sloviti Pltte-burAhi adravalk NJBOOV SLOVITI EBLIA6MI ©AJ. Velika aaravas laasjdba, kl Je bUa v uporabi prt aeSlB pradedlb. Js bar prsafiaajs ta eaks. ksterl Js prlaeatevai vedim bolnikom, kot aoboa drugi sdrsv-olk v Aisortkl Washington, D. 0. — V petek zvečer je na seji konfereučnega zborovanja izgledalo, da ne pride med senatorji iu kongresniki do sporazuma glede predloge. Sporna točka je bil davek na nadprofit, toda po izjavi senator- Mo„i,lf(,rjrv Hiovltl ja Simiuonsa iu kongresnika KJ- j, dajal vs«w, kl ao iskali tehina je bilq ja»uo, da se položaj !r»T adrert I UllsitU mm- ui, OL irstts j^KSr j. ^VJ'S W«a eo- •suka sdfrSs m sata las tom jelaass saeai M«rnll. klJSIairT^Tt MMaiAB •iirr-ir^HHr ipuivaaii » pwwvw^t v'JLrtrtos: i 4m. *m Ob NORTH SIDE STATE BANK HOCK STHVHGS. WYO. IMA KAPITALA IN REZESVE »ISe.SS0.00 Mt yoailMM »as« »rO«*«Uw e SM» Ssisrtse 9* ••»■UHS PIsislsMo 4 o4olo«sie • kraal I m hssis vlof* MOCNA. gOMZSKVATIVNA IN HAPaaDNS IHST1TUCIJA. I>esel sovty/. -j*1 bilo vrženih ns »lu L. ... ^ (| " Jdt Angleži po 221. sept * «»aienja ničeaar. da LAŽ IMA KRATKE NOGE Minneapolis, Minn > aprsvil v kapitaliati. ne vest, ds v mlinih primanjkuje p<" ROPARJI OKRADLI BLAGAJ-, NO V SALUNU Ohicago, 111 * M nog i sosedje so dsli hrsnti denar John Jonsli Nekdo »„t asltmarjit «ia 724 Zapadni eden časnike j in irideoeti uliei, ker je v aoard ščini bankrotirala iioka privatna «nn«v ee dobi m St m « izvedeli bali ,^Malh eaaiokah all Mo^y n .li ZTJi'JZ ^Wal nSkJa John Waal,um, bsnks. Za stvsr m, izvedeli lan. E 1 ^ ^ r* ^iktX. ki isotoK o. ................ ^ \ £f v gn»m,,o mline, in pravi, d. ni res, ua avtomobilu, . . ^ - dn je vladni načH za ^^^ ^^^ Vi ik P Bkt ••as« P t«. -.".T žz: C SS"» V zraenik ho- J«. r«»Kt.e4ili hlsgsj.»«, iwilrrsll " '»dnjs dva dni 21ft W^hbttn, pravi, d. -e vladn ^^^ iT^e .^ v tem ^Uakr in Nemei m načrt ra nakup pšenice i*ka>e kot denar lu Izginili pl ... . »no uoe. I velik uspeh _ Ta m J va^bujo čudovito m*** ao vtejoeoojaj ti leeooao slsleoio. Preteoe vse rostrop | tjeao pil*«*, ki pov/r^ajo |W»«godno sta J ...et la v«/'k rat tudi nevarno boUs«S. /•trev i kri, bletrl o^l, rodovi II«« Je vai I rdravitelj ako rabite ta elovltt *sj.j P.atl trga m i«, •• 'leti hrol, o»oadl|aai,j /aprUki, aoprokarl, slab«« #el»»deo,| Klavobolu, eblotlm 1« drugim »"redom j« asjboljie sredstvo ta HlooHI arllS>ol . «J. Zo etare la mlad* m obo sp«.la ts Molllagerjev *oJ Je blagoslov. Vellhl 4rMllaeki aorlteh katrrt rad/ietoj« m 1 ga«ovlai,{ Ord^r lo tudi po parrel p«Mi. T»eo>e Mih, ki ooro^ill oe aaaa MkrolJujeJo. Ah« »-M« |XmSooiti preda« S* Pl sito nem, ml vam ga uo . >ii*>o breapU^M. , MOLLDfGEK MEDICINE CO 24 MolHmgar Bldg , U East Fark Way, N S. PltUbargh, Pa. THE PENN-MARY COAL CO. HElLWOOPt RA. lahko uponli na ntaino delo ie HOO premo-ITarjev, ker imAjo dosti vozov na razpolago in naročila za premog imajo te za mnogo let v naprej. NaAi delavci zawlufcijo dobre plače. Družba daje v najem stanovanja 3 sobe za $5.00 in Aent sobna z električno rasvetljavo pa za $9.50 na meneč. Pridite prijavljeni zadelo, ali pa m» ižglasite pri General Manager T. R. JOHNS HEILWOOD, PA. slovenec -- glavar indijancev. Povwt / • zlatoiakalcih. — Spisal F. Trucbar. "Možje; izgubili smo enega najboljših prijateljev iz naše srede--khui . . . ja, umrl je. _Bil je zelo dober mož — povem vam — imeli Miio ga vsi radi, ali ne! Kes je, da žganja ni pil poaeb.no, pri kartah je bil pa še slabši; — za vse take stvari rtu ui bil kaj prida, toda kljub te-mu j* bil izvrsten ruož, — ali ui re* tako t Tako, uiožje — zbrali amo se, da vkrenemo nekaj za Kožo, ki je aedaj maša, ker nima vec očeta. Sedaj nima nobehega, ki bi jo varoval, —je sploh brez varstva — kot — kot mlad zajček mod skalovjem. Rad bi vedel, kaj bomo storili za našo Rožo; — kakor veste je sedaj naša? No, kar je vae, ki ste se navadno vaak dan klatili okoli njenega doma, na noge sedaj in svetujte kaj koristnega --če ne----uaj me vrag vzame, če se spomnim kaj pametnega!" V sedel se, je v samozavestnem prepričanju, r da je naredil velik vtis na navzoče v prid njih varovanke, ter ponosno izpil kozarec "ognjene vode." . Molčali so, nibre ni pripomnil besede k temu govoru. -Nekaj minut je vladula grobno tišina. Končno vstane Or. O'Brien, najbolj izobražena oseba v "Dolini Prospektov" in je govoril z zapletajočim jezikom nekako v tem-le »logu : "Vsi veste, da sem bil sodelavec njenega o-četa. Ne rečem, da sem bil posebno dober tovariš, ker sem navadno več žganja spil, kot ga more po zakonih narave obvladovati truplo moje veli-kusli, rn to je seveda moja krivda." Udano je pogledal krog isebe in uadaljeval: "Toda storil bom za našo nteečno deklico, kar je v moji moči. Bolje ae bom oprijel del« v rovu, v katerem ava do sedaj delala skupaj z njenim očetom'; daru ji polovieo od mojega zaslužku;" postal je nekoliko bi rekel sramežljivo: "Vzel bi jo za ženo in postal dober mož, če bi ine onu hotela; toda ona me noče. Sem je že vprašal, pa je rekla "ne" in mc obenem prosila, du naj ji ne zamerim zato. Odslovila me je zelo prijazno, a zavrnila me je kljub temu I Od tistega časa sem še več pil kot navadno, da se notranje pomirim. Kljub temu pa še vedno rad storim zanjo v«?, kar je v moji moči, zdi se mi pa, da nimam pri stvari nadolj ekuj oprgviti." Vsedei se je in opazoval *voje tovariše z motnimi očmi. Ljubosumnost mu je sijala iz oči, ko se jc ozrl po onih, ki'so bili ožji prijatelji Schla-raerjeve družine. "Ako ne pridem nikjer v pošte v," si je mislil, "zakaj bi se najbolj trudil zanjo?" »Na tihem je sklenil, da prepusti vso zadevo svoji mtovarišem v rešitev. O'Neil, ki je še vedno slonel pri oknu in kadil iz svoje pločevinaste pipe, we vzravna kvišku, položi pipo na polico pri oknu in stopi v sredo svojih tovarišev. Njegov pogled je bil nekaj posebnega v tem trenutku, (llaa se inu je sieer nekoliko tresel, vendar pa jc govoril jusno iu odločno, ko je naznanil sledeče: "Jaz bom skrbel zanjo, tovariši! napravilo naj-"resnejšega moža ns vnem svetu. Ce bom kdsj kr-šil obljube, ki aem jih danes dal svoji nevesti, aH če ji bom na drug način grenil življenje, — me ustrelite, tovsriši, ker drugega ne 4>om zaslif lil " (Dalje sledi) Njegov gozd. Ferdo Plemič: To ae je dogodilo pred dolgim časom. Takrat je živelo ob obrežju baškega jezera dekle, Jci je daleč na okrog slovelo po avoji lepoti. Nič čudnega ni bilo tedaj, da ao obračali fantje njene iu sosednih vasi avoje pogiede prav posebno za njo. Takrat je živel v vasi ob jezeru mlad študent, visok in lep, bledih lic in dolgih las. Študiral jc tam daleč v nemških krajih za doktorja, kar se dosc-daj še ni čulo v njegovi domači vasi. } "Doktor, kaj je to? Oče Jernej, ki i*te po svetu hodili, povej te nam!", ln oče Jernej je dejal važno: "Doktor, to mora biti kakšen gosposki padar, ali pa kancelijski škric." r To že ni kaj prida!" so odvrnili kmetje in zaničljivo stiskali ust ni. Nu, nekoliko drugače pa je sodila Nežika, najlepše dekle v fa-ri. Ona pač ni sodila po tem, kuj bo iz študenta, ampak po tem, kakšen je. Ln razsodila jc, da ni napačen, in tudi rada je videla, da je zahajal k nji v hišo ob nedeljah popoldne ter ji s petjem in pripovedovanj eh kratil čas. Glas je imel čudovito mehek in spreni-Ijul je svoje petje kaj spretno nn kitaro. Rada ga je poslušala, še rajše pa, če ji je jel pripovedovati. Kaj pa ji je pripovedoval ? O avoji ljubezni? Ne. Duši je mlud mož iz srca ljubil lepo de kle, tega ji ni nikoli povedal. ^Tedaj o tujih krajih iu ljudeh ? Tudi ne, dasi je videl nekaj sveta. Pravil ji je o svojih sprehodih po okolici. Pravil ji je, kako krasno se vidi buško jezero z vrhu silne Jepe, ki se dviga v ozadju ter zrcali v jezerskih valovili. Teinno-modro je to jezero in mirno, kakor Nežikine oči, je dejal, in Nežika je zarudela. Pravil je o moč virju, ki se razteza na eni strani jezera, o tajnostih tega močvirja v tihih poletnih nočeh, o veščah, onih slokih modrikastih plamenč-kih, ki plešejo po močvirju. Tihi plameni ljubečih src so to, onih .ure, ki se boječe skrivu'o pred be-Uru dnevom, je dejul, in Nežika jc zopet zardela. In potem ji je pravil o koroških gozdovih, in tako lepo ji je pravil, da je Nežika vz ljubila te gozdove, temne in ponosne, da je zuhrcpenelu po njih. In zaželela je v svoji rnludi duši, da bi nekoč zakraljevulu nad takim gozdom, nad njegovimi pono silim i jelkami, nad bisernimi stu denci, nad Vilami in škrati. Ali nien oče ni imel gozda, duši je bil premožen krnet, ker njegovo posestvo je ležalo v dolini. In štu dent tudi ni imel gozda, ker je bil sin ubogega kočarja in veslarju na baškem jezeru. Njegov srozd k bivul samo v njegovih sanjah. To ji je pripovedoval in še marsikaj o lepoti ikoroške dežele, srčno ljubljene, britko objokane, dokler ui prišel čas ločitve. Trpko sta se jima tedaj stisnili ustni, in v oči so jima stopile solze; U težko je pustila roka roko. Odšel jc v svet in ni sc vrnil voč. Zaih-telo je njeno srce in odmrlo. Minila so leta, snubači, lepi in krepki mladeniči so se vrstili. Nežika ni marala za nobenega, duši jo je oče priganjal, češ: "Ta je bogat, ta bo zate! Pijanec ui, ne postopač," in mati ji je dejalu: "Nežika postarala sc boš, kdo bo potem še maral zate!" Nežika ni marala za nobenega, in če ji je še tako sladko govoril, ln vendar je alednjič vzela mladeniča za moža, uiti tako lepega, ui ti tako tnladega.To pa se je zgodi lo takole: Prišel je k nji v vas in sedel je aa mizo, in fajfo si je nabasal in prižgal, in potem je puhnil oblak dima pred se, pa je dejal: " VkM Nežika. če bi me ti hotela za moža . . ." "Beži, beži, kaj to govoriš!" mu prekine ona govor. Ali on se ni vvtraiil teh njenih besed, mimo je puhal dim od sebe ter nsdalje-j val: "Ej Nežika, če bi ti videla moj gosd, drugače bi govorila?"I "Gozd imaš?" ga vprašs dekle.1 4*D*',' odvme mladenič in uda-ri s pestjo po mizi, "gozd in še kakšen f Daleč na okrog ni tskegs.. Za mojega očeta ni pela sekirs v, njem, in tudi jas se gs ne bom lotil. In jelka stoji sredi njega, debela, da je trije možje ne objame-jo. Da, če bi ti videla moj goad.' Tedaj mu je ponudila roko tn| dejala resno: "Hanjža, pogledati, ga hočem." "In skupuj pojde va, kuj ue? je vzkliknil on veselo. "Du skupaj!" ln šla sta roko v roki v gozd iu > skozi življenje. Ameriške vesli. BOJ MED FARMARJI IN LOVCI. Fairmount, W. Va. — V bližini Ri ves ville in Lowesville že dalj časa vlada mržnja med farmarji in lisičjimi lovci. Ko so lovci sedeli krog taboriščnega ognja, so iz skrivališča naenkrat padli streli. Harvey Huyhurst in Albert Thorn sta obležala mrtva, Charles Musgrove in James Huyhurst sta bila obstreljen^. Oblasti so kasneje aretirale brate John, William in Charles Kay-serju, sinove bogatega farmarja v Lowesvillu. Obtoženi so zavra t nega napada in umora. MORNARSKA UGA p Wahsington, D C. u -ka liga je preklicala J ° v kateri je trdila, da TZl •veki vplivi zadrtr;* eksploziji na Ma„ Mornariški tajnik jel Z vonl na obdolžitev. £ * "zignacUo vseh odbo^J *> »e preje pogodili d\ jo ostavko, če njih poli ik dovoljiva za mornariški , ment, ae Odborniki se niso ozirali n htevo mornariškega tajnik, k mcls je odredil,dan,ornanlk ni vec priznana in da n.ornari sprejme darov, ki jih nabere T« i« spametovalo odborui 'llan is 1 i h. STAVKA ŽELEZNI&KIH SKLADIŠČNIH DELAVCEV. La Crosse, Wis. — Na tukajšnjih železii&kih kolodvorih za • stavkalo je 35 skladiščnih delav • cev. Dellvci zahtevajo ^2.50 dnevne mezde. KAZNENOI BODO GRADILI DRŽAVNE CESTE. Jefferson City, Mo. V okraju Montgomery nastavijo kaznence pri gradnji cest.. Okraj plača zu vsakega kaznenca .$1.25 na dun. GASTON MEANS ARETIRAN. Concord, N. C. — Oblasti so ar retirale Gaston Bullock Meansa. Obtožen je, da je umoril mrs. Maude A. King dne 29. avgusta. (Hayden Clement, javni tožitelj, se je odločil za aretacijo Meansa po daljši konferenci z John T. Doolingom, namestnikom javnega tožitelj«, v New Yorku, in ko sta mu kapitan William Jones, iz vedenec v streljanju s samokresom, in dr. Otto H. Shultze zugo -tovilu, da se je mrs. King nemo goče ustrelila s svojo roko. ŽENA JE PRETEPLA MOŽA Z BIČEM. Greeneastle, Ind. — 621etni William B. Taber iz Cloverdala je uložil tožbo za zakonsko ločitev. V obtožnici navaja, du ga je njegova 481etna boljša polovica Sara, ki jo je poročil pred osem in dvajsetimi leti pretepla z bičem. Sodnik je odredil, da ljubeznji-va Sara ne sme nadlegovati svoj-ga moža in razpolagati z njegovim premoženjem. SIN MILJONARJA DEZERTER Bisbec, Ariz. — Warner A. Schatting, sin L. C. Schattings, miljonarju in rudniškega barona, jo naznanjen justičnemu depurt-mentu kot begun, ker se ni priju-vil zn odhod v taborišče Funston. (Mludi Sehattung je prosil za o-prostitev od vojaške službe, češ, da je dijak na rudniški šoli v Mi-chiganu. Značilno je, du rudniški buroni nubtopajo v patriotičnih vlogah, sin enega ter baronov je pa po • liegnll pred vojaško službo. 9 DOBER TEK. nik ato. jala Chieago, IU. — Mrliški ogled -Hoffman je aretiral mesarja August Hawks iz Harringtons, in S. Karstena, stanujočega na 1246 George ulici, ko sta prišla v me-Obtožena sta, da ata proda-in kupovala nepregledauo meso. Edward J. McGce iz Barring-tona je prodal koži krave in teleta ,ki sta ravnokar poginili. Ko je McGee izvedel, da je Hawk vzel tudi meso, je obvestil mrli-škega oglednika. KONEC HUDODELSKE KARI -- •'f«*«.n;iu\aio Otlbi m preklicali «o obtožbo. DVOJEN UMOR Z BO Huntington, Pa. _ !i( uničila dom Grka Tonev s-Mount Unionu in ubila'nje mrs. John Ramsey. Ramseyjeva je zapustila » ga moža in živela v divjem za z Grkom. Nekaj minut kasneje, ko odpeljal neznan avtomobil, j lo slišati močno eksplozijo', spremenila hišo v razvaline, so sosedje prihiteli na lice i so našli Grka in Ramseyjev bitu. ŽENA UMORJENA NA U New Britain, Conn. _ Ano Tobin so našli s prsre vratom na VtHci. Blizo nje žal William J. Wise iz Fort cuma s prerezanim vratom, j c bila mrtva, Wi.va so pa Ijali v bolnišnico in zdravni pajo, da ga ohranijo pri življ PREDSEDNIK POZOVE BR ŽNADAUNIH 250,00 ARMADO Ohioafo. m. — John Lynch, kaznenec, ki je pobegnil s kaznil-nitke farme in je ubil tri osebe, odkar se je zopet prosto gibsl, si je prerezsl vrat v celici v Crown Pointu. Ind. " da bodo koniuinentj« v H" plačevali kvart mleka p« " tov. . . Vsled splošne dragulj'.« konzum mleka znižal in naj« trpelo zdravje siromašnih "t OGENJ UNIČI ZA ^ ŽIVEŽA NA LITO New York, N Y. Paul Mason, zavarovalni' .pert, pravi, da ^ , leto v Združ. d ris v ah '' vrednosti 000,000 M"'*«' požarov bi l«bko bili ljudje malo boij peonažapu® *od Enid, Okle. L. H A. Psnt se nitrata pred sodiščem, da »ts p ; zamorca živeli j v peonaii. |T■B.'g"- Chattanoogo. I ^ varnerjev je l.vcev in .1.000 dei.vr nifo na delo« ^ gUBROSlD^ New York, * * " je so pet pod"*10 |1 08 in pol