Sindikati v političnem sistemu Z ustavo in zakonom o združenem delu še je razširilo tudi področje delovanja sindikatov. Danes že imamo ob normativnih tudi ma-terialno-družbene pogoje za krepitev vloge sindikatov kot najširše organizacije delavskega razreda. Krepi se proces vse bolj neposrednega upravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi s celotno družbeno reprodukcijo — tudi z razširjeno reprodukcijo. Tako se z združevanjem dela in sredstev objektivno spreminja tudi vloga sindikatov. Njihova vse pomembnejša naloga je, da spodbujajo in usmerjajo delavce k temu, da čimbolj tvorno sodelujejo v upravljanju s celotnim združenim delom. Omejevanje sindikatov, da bi se ukvarjali le s problemi proizvodnje in proizvodnosti tekočega dela v delovnih organizacijah v gospodarstvu ali s socialno politiko v ožjem pomenu besede, bi se vse prej kot ustrezalo sedanjim družbenim potrebam. Delamo šele prve korake pri graditvi sistema samoupravnega združenega dela, zato lahko pričakujemo, da se bomo srečevali z odprtimi vprašanji, dilemami, protislovnostjo interesov in pojmovanj, ki jih bomo morali razreševati demokratično in znanstveno. Vloge sindikatov pri tem ne moremo z ničemer nadomestiti. Prav zato morajo sindikati prodreti na širši teren, prevzemati naloge v razvoju družbenoekonomskih odnosov, in prispevati k temu, da bodo delavci prebili ozke okvire svojih TOZD in jim konkretno pomagati pri spoznavanju celotne problematike združenega dela. Bolj kot kdajkoli prej je zdaj nujno, obenem pa so zato tudi možnosti, da se sindikati uveljavijo v boju za samoupravne pravice in aktualne, neposredne in dolgoročne koristi delavskega razreda in delovnih ljudi. »V povezovanju enega in drugega boja je tudi glavna naloga sindikatov« poudarja tovariš Edvard Kardelj v svojem delu »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Razumljivo je, da ta boj sindikati lahko uspešno bijejo: prvič — ob najbolj neposredni in nenehni podpori zveze komunistov, socialistične zveze, delegatskih teles in drugič, kot organizacija, ki bo samostojna in neodvisna od poslovodnih in državno-upravnih organov, vendar, ki bo v okviru SZDL sestavni del organiziranih Sil socialistične zavesti. Kar zadeva odnose zveze komunistov in zveze sindikatov je logično, da zveza komunistov tudi v sindikatih ne deluje kot zunanji dejavnik, marveč kot njihova notranja sila. Komunisti se morajo tudi v tej organizaciji bojevati za politiko ZK z demokratičnim sodelovanjem z vsemi delavci v sindikatih in ne z dajanjem direktiv »od zunaj«. Jasno je, da bo tudi v prihodnje pomembna in celo širila se bo zaščitna funkcija sindikatov. Ob njej pa se bo krepila tudi njihova ekonomska funkcija. S tem se bodo sindikati močneje usmerili k širši družbeni problematiki združenega dela in družbene reprodukcije, gospodarjenja z družbenimi sredstvi in z dohodkom. Ker pa se sklepi o tem posredno ali neposredno sprejemajo ne samo v gospodarstvu in ne samo v delovni organizaciji, marveč na vseh stopnjah družbenega organiziranja, v delegatskem sistemu v celoti se mo- ra tudi vpliv sindikatov pokazati na vseh stopnjah samoupravnega in družbenega odločanja. To pa je danes še bolj zahteva in potreba, kot pa praksa. To z drugimi besedami pomeni, da se bomo morali prizadevati, da sindikati »pridejo« v krajevne skupnosti, 'v samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije, v občine, v delegatski sistem v celoti, od temeljne delovne organizacije do federacije in da v procesu odločanja pokažejo svoj vpliv in uresničujejo svojo vlogo. Ni nobenih razlogov, da bi čakali na pok-sebna »navodila« ali razmere, da bi se »lotili« takšne preobrazbe dela sindikatov. Ta preobrazba je pravzaprav sestavni del graditve sistema združenega dela in dograjevanja našega političnega sistema. To torej ni naloga, ki jo je šele treba postaviti. Je že zadana. Sicer pa ta preobrazba že poteka, vendar jo je treba razširiti in pospešiti. Danes potemtakem ni nobenih institucionalno-normativnih ovir za čimbolj popolno uresničevanje vloge sindika- tov v naši družbi, ampak gre predvsem za ovire v obliki stare, zdaj neustrezne prakse in starih spoznanj, oziroma nerazumevanja vloge sindikatov. Takšna nerazumevanja imamo tudi v zvezi komunistov, so pa tudi v sami sindikalni organizaciji. Učinkovita odprava teh pomanjkljivosti je pot za uspešno uveljavljanje funkcije sindikatov. V pripravah za bližnje kongrese in konference zveze komunistov bi morala imeti sindikalna »problematika« vidnejše mesto in bo morala izraziteje priti na dnevni red. Razlogov za to je več. Sistem združenega dela in naš politični sistem brez ustrezne, sicer povsem jasno določene vloge sindikatov, ne bi mogla biti dograjena, ne bi mogla pokazati vseh notranjih vrednosti, ki jih imata. Že to je sicer ne edini, a zadosten razlog, da bo v pripravah za bližnje kongrese in konference dejavnost komunistov v sindikatih zlasti v luči stališč tridesete seje CK ZKJ temeljiteje ocenjena in konkretneje usmerjena. Po Komunistu Mn sumoupraunih irpn! Enajsta (123.) redna seja delavskega sveta DO Hmezad DS potrdi zapisnik 10. redne seje delavskega sveta DO in poročilo o izvršitvi sklepov s tem, da upošteva naslednje: TOZD Kooperacija naj uvede evidentiranje telet oziroma veže prodajo telet za pitanje z odkupom mleka, iskati mora nove interesantne proizvodne programe za kooperante in podvzeti ukrepe za povečanje obstoječe proizvodnje. TOZD Mesnine mora izdelati program, kako povečati obseg proizvodnje, dopolniti s konkretnimi ukrepi za povečanje proizvodnje. Z ozirom na sedanji pravni status -TOZD Združena hladilnica kolektiv nima pravega interesa za delo zato DS predlaga, da ob novi organiziranosti DO uredi status ZH v skladu z zakonom o združenem delu. TOZD Kmetijstvo Žalec naroča,, da izdelani in .sprejeti sanacijski načrt dosledno .izvaja. TOZD Mešalnica krmil DS naroča, da izdela program ukrepov za izboljšanje poslovanja v smislu povečanja proizvodnje še-posebej glede na novo mešalnico, ki je v izgradnji. * T Na podlagi 9-mesečnega obračuna poslovanja morajo TOZD izdelati oceno možnosti izvajanja gospodarskega načrta za 1971. leto in preveriti upravičenost odločitve za povečanje vrednosti obračunske osnove po 3. sklepu DSP z dne 18. 8. 1977. * * Z ozirom na to, da je TOZD Mešalnica krmil kršila 3. sklep 10. seje DSP DS opozori-vodstvo te TOZD, da v bodoče dosledno spoštuje sprejete sklepe DSP. * Do naslednje seje je preveriti postopek sprejemanja predloga UO HiP o regresiranju obrestne mere iz sredstev HiP za stanovanjsko izgradnjo z ozirom na to, da so vlagatelji sedaj v neenakopravnem položaju, ker nimajo vsi enakih pogojev pri odmeri obrestne mere. * V zvezi z zahtevo delavcev pravnega oddelka Skupnih služb naj TOZD Notranja trgovina konkretizira sporne zadeve;, preveri le-te v pravnem oddelku in naio .DSP na naslednji seji poroča o ureditvi odnosov med TOZD Notranja trgovina in pravnim oddelkom Skupnih služb. ' * Tovariš Pelikan je podal obširnejšo obrazložitev predloga za reorganizacijo DO Hmezad. Na osnovi dosedanjih razprav okrog reorganizacije SOZD Dobrina in razprav o samoupravni organiziranosti DO Hmezad so bile izdelane osnove za reorganizacijo DO Hmezad v SOZD, ker predlog reorganizacije SOZD Dobrine za Hmezad ni bil sprejemljiv. ;V uvodu »-Osnov« smo skušali na kratko povzeti situacijo V kateri smo, na kratko preanalizirati prehojeno obdobje od ustanovitve Hmezada in pristopa v SOZD Dobrina in navesti vrsto momentov, ki na to ali drugačno odločitev lahko vplivajo. Skratka, v uvodu je dan* pregled, kako so stvari potekale dosedaj. Izdelan je tudi nek logičen zaključek dveh variant za bodočo organiziranost in to je formiranje novih DO, povezovanje le-teh direktno v SOZD Dobrina, kar bi pomenilo ukinitev oz. prenehanje DO Hmezad in njene kontinuitete, ali druga alternativa, to je- organiziranje lastne SOZD. Ta druga varianta ne bi bila tako komplicirana, če ne bi močno: tangirala Sedanje SOZD Dobrina; ker je Hmezad najvažnejši člen te SOZD in bi bil z našim izstopom nadaljnji obstoj SOZD Dobrina vprašljiv. Naša razmišlja- nja o ustanovitvi lastne SOZD so naletela na ostre obsodbe, bilo je več burnih razprav; ugotovljeno pa, da so.se različni pogledi le začeli počasi razčiščevati. Debate.o reorganizaciji so stekle ob predlogu Dobrine, da Dobrina preide v drugo fazo organiziranosti, v kateri bi naj iz obstoječih DO ustanovili 5—6 novih DO s sedežem v Celju. Tega nobena DO ni akceptirala. Po skoraj eno leto trajajočih razpravah na različnih nivojih, je tudi politično vodstvo regije prišlo do nekega logičnega zaključka, da morajo SOZD Dobrino sestavljati tiste DO, ki bodo tako. povezane predstavljale agroživil-ski kompleks..To pa pomeni, da je,trgovskim. DO naloženo, da se. morajo organizirati tako, kot jim zakon o združenem delu nalaga. Tako je bilo. tudi dogovorjeno, na včerajšnjem se, Stanku na medobčinskem svetu ZK v Celju, Konkretna situacija pa j,e naslednja: Odkrito povedano,, mi neke širše. podpore za ustanovitev lastne SOZD nismo imeli, ker je bila SOZD Dobrina, ustanovljena .z namenom, da združuje in predstavlja zaokroženo celoto bodočega agroživilskega kompleksa, po drugi stranL pa nam je dano razumevanje za naš problem, ki je: med članicami Dobrine edinstven, saj smo edini, ki se moramo reorganizirati v DO. Pri ustanavljanju. Dobrine je.-bila narejena osnovna napaka v. tem, da se, ni za. nosilea določilo Hmezad, ampak se je postavil, nosilec izven , obstoječih- DO in tudi delavci skupnih, služb Dobrine so bili v glavnem iz vrst ¿trgovske branže-ne Pa kmetijske. | Sedaj se postavlja vprašanje, kako naprej. Naša’komisija je izdelala Osnove za organizacijo. Po tem vprašanju je bila sklicana razširjena, seja sveta direktorjev, predsednikov DS TOZD in predsednikov družbeno-političnih organizacij TOZD in DO, na kateri je bil sprejet zaključek, da se gre v organiziranje lastne SOZD. Ta naš zaključek je povzročil določeno reakcijo pa tudi to, da so se stvari začele razpletati v prid težnje, da bi Dobrina po reorganizaciji resnično bila agroživilski kompleks. V tem smislu so bili sprejeti tudi zaključki na seji MS ZKS v Celju. Tako bi naj v Dobrini ostale samo tiste DO, ki v agroživilski kompleks po svoji dejavnosti spadajo, novo ustanovljene DO v Hmezadu' bi se naj združile v Dobrino in bi tako nastala praktič-. no nova SOZD. S to varianto tako imenovanega »zlitja«, rešimo tudi dileme Mesnin in Mlekarne, ki imata od naših TOZD najbolj čvrste vezi s članicami Dobrine — DO trgovske dejavnosti. Tudi glede imena SOZD in sedeža: bo možno najti neko kompromisno rešitev tako, da ime Hmezad ne bo izbrisano iz poslovnega življenja in tudi obstoječe strokovne službe naj bi bile vključene v skupne službe SOZD. Tako gre v‘bistvu za ustanovitev nove SOZD z novim sedežem in novim imenom in pomeni za našo DO »zlitje« z Dobrino in ne priključitev. Odprto je seveda še vprašanje, kakšna bo reakcija partnerjev, vendar je bila na včerajšnjem razgovoru na MS ZKS jasno postavljena zahteva, da do razbitja agroživilskega kompleksa v celjski regiji ne sme priti in da je treba. najti takšno pot, ki bo kompletno rešila celovitost agroživilskega kompleksa.. Poudariti je potrebno, da so se tudi na družbeno-političnih forumih razčistile dileme okrog vsebine agroživilskega kompleksa. Tovariš Plaskan je poudaril, da je bistvo agroživilskega kompleksa v tem, da se da kmetijski proizvodnji in živilsko predelovalni industriji večji poudarek, pri usklajevanju naše samoupravne organiziranosti zakonu o združenem delu pa nam morajo biti vodilo vsebinske spremembe ne pa formalne. Dosedanje razprave, posebno pa razprave na MS. ZKS, so zadevo pripreljale do logičnega zaključka in rešitve, ki je za obe strani, to je Dobrino in Hmezad, sprejemljiva. Tovariš Cetina je mnenja, da bi ta organ moral podpreti prizadevanja za ustanovitev agroživilskega kompleksa in Za kvalitetne vsebinske spremembe bodoče samoupravne organiziranosti Hmezada v okviru: tega agroživilskega kompleksa. Dana so nova izhodišča in nove oblike organiziranosti SOZD Dobrine v smeri dosedanjih.prizadevanj Hmezada, da se ustanovi agroživilski kompleks v*.smislu zakona o združenem delu. Tovariš Pekošak je dejal, da je iz ¿dosedanjih izkušenj lahko ugotoviti, da so vsa združevanja izhajala iz trgovskih organizacij-ne pa iz baze. Kaj je vzrok temu, je yprašanje. Ali proizvodne organizacije gledajo in skrbijo samo za povečanje proizvodnje in so tako iniciativo združevanja prevzele trgovske organizacije? Logično pa je, da bi moral dati tempo združevanju tisti, ki ima proizvodnjo . ne pa. samo trgovec, ki je samo posrednik med proizvajalci in potrošniki. Zato poudarja, da bi morali biti pri kreiranju nove SOZD bolj prisotni kot smo bili do sedaj. Tovariš Pelikan je. dejal; da je taka ugotovitev resnična in točna, da kmetijci. nismo-znali uporabiti, možnosti, ki nam jih daje zakon o združenem delu, v svoj prid. Zato so tudi- bili iniciatorji ¿združevanj trgovci .ne pa proizvodnja, Ker na današnji seji ni mogoče sprejeti■:nekega > konkretnega .stališča o naši: bodoči organiziranosti, se je potrebno dogovoriti, da tečejo začete-razprave naprej, da na teh stvareh angažirano delamo in da se Skupne službe aktivno vključijo ha izdelavi samoupravnih. splošnih: aktov za bodočo -• samoupravno asociacijo.- Tovariša Gorška .zanima, ali sc vzame za, izhodiščno razpravo «gradivo iz »Osnov« ali iz programa ukrepov, ki je bil sprejet . na eni prejšnjih sej DSP. Vztrajati... moramo, da se, ime HmeZad na nek način obdrži, za sedež ni tako pomembno'kje bo. Tudi že začeto akcijo na področju organiziranosti t predelave mesa bo potrebno pospešiti: in pristopiti k reševanju nemogoče situacije na področju -dobave suro- ■ vine in seveda plasmana izdelkov,-Že sedanje kapacitete predelave mesa v Mesninah in mle- «g pii 1® s» in m s» i _ Prekrasno vreme v oktobru je omogočilo spravilo zadnjih pridelkov, odrezavanje hmelja in ureditev hmeljišč. 60. obletnica oktobrske revolucije ,-K-»c-K-*c-»c-t(->c-K-K-K^-X->c-t<-*i-K-K^-tc-)c-K-K-K-K-*c-tc-K-K-K+-K-*c-t<+^^*-K^-*c-K^-)(-><-t(-tt^X-tc-tc-K-»«-K-tc-K-K-i<-K-X->f-)c->c-K^-K-X-»c-K^-*c-tc^-K-(c^^-K-(t-x^-tc+-î<^^^+++^+^4(+:4;^^^ ka v Mlekarni presegajo okvire Hmezada pa tudi Dobrine in se navezujejo stiki z DO izven Dobrine. Pomembno je, da se pri snovanju nove SOZD vsi aktivneje, angažiramo. Tovariš Škafar je nakazal potrebo po izdelavi programa razvojnih ciljev bodoče SOZD, Pri organiziranju novih DO v Hmezadu pa meni, da je ekonomičneje organizirati večje DO ker bodo stroški manjših DO zelo visoki, če ne bodo imeli dovolj močne baze. Informacijo glavnega direktorja o razgovorih o bodoči organiziranosti Hmezada in ce-lotne kmetijsko-živilske dejavnosti v celjski regiji ter dogovorjenih izhodiščih DS potrdi in gprejme kot osnovo za nadaljnje delo na tem področju. Izdelano gradivo komisije za uresničevanje zakona o združenem delu v DO Hmezad se korigira v 1. delu s tem, da se upoštevajo dogovorjena izhodišča O samoupravni organiziranosti znotraj Hmezada naj delavci ter poslovodne ih samoupravne strukture TOZD zavzamejo svoja stališča. Ker gre za vsebinsko spremembo s področja organiziranosti Hmezada, se morajo angažirati vse službe pri izdelavi ekonomsko organizacijskih osnov za ustanovitev bodoče SOZD. Predvsem se naj intenzivno «dela na izdelavi elaborata ekonomskih pogojev za ustanovitev SOZD, na samoupravnem sporazumu o združitvi in ostalih splošnih aktih. Osnova za izdelavo omenjenih gradiv je izdelana , in potrjena Analiza stanja in ukrepov za boljše poslovanje Hmezada in upoštevajoč dejstvo, da je le na podlagi razčiščenih razvojnih usmeritev in dolgoročnih ciljev posameznih članic SOZD možno dejansko vzpostaviti in predvideti pomembnost agroživilskega kompleksa kot celote, povezane v eni institucionalni obliki. Vodstveni delavci in službe, ki delajo na področju bodoče organiziranosti/’*; morajo pri formiranju SOZD jasno upoštevati Stališča glede očuvanja sedanjega naziva firme. . * Glede na to, da niso dokončno jasna izhodišča o bodočem delu in poslovanju SOZD Dobrina v takšnem obsegu kot je sedaj in ob dejstvu, da ne kršimo še veljavnega samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Dobrine, se združujejo sredstva za znan namen na osnovi medsebojne pogodbe in sicer s Kmetijskim kombinatom Šentjur in Trgovskim podjetjem »Jelša« iz Šmarja pri Jelšah. Poslovno tehniško sodelovanje med DO Aero in DO Hmezad. Samoupravni sporazum s Pivovarno Laško se sklene za dobo 5 let in se avtomatično podaljša za naslednjih pet let V.kolikor ga ena od podpisnic ne odpove pred tem rokom. S tem sporazumom si zagotavljamo možnosti širšega sodelovanja med DO Hmezad in DO Pivovarna Laško tako na domačem, kakor tudi na tujem tržišču predvsem pri izvozu piva in uvozu- repromaterialov za potrebe Pivovarne. Vse posle iz tega sporazuma bo opravljala TOZD Hmezad export-import, izvajati pa ga začne, ko ga potrdi zvezna gospodarska zbornica, S samoupravnim sporazumom z Aerom pa urejamo skupen nastop na domačem in tujem tržišču, posojanju in združevanju dinarskih in deviznih si‘edstev'za investicije in skupno raziskavo, sovlaganje ih razvijanje tistih proizvodnih programov, ki| zmanjšuje potrebe po uvozu in omogočajo plasman blaga na tuja tržišča.-Predvsem gre -tu za povezavo izvoza hmelja na Japonska. Delavski svet podjetja-ugotavlja, da predlagana sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev na področju zu- nanjetrgovinskega poslovanja med TOZD Hmezad export-import in DO Pivovarna Laško ni v nasprotju z interesi ostalih TOZD Hmezada. Zato odobri sklenitev sporazuma. * Odobri -sklenitev sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanju med DO Hmezad in DO Aero Celje. Sporazuma sta pravno veljavna, ko ju potrdi zvezna gospodarska zbornica v Beogradu. * Izletnik je bil postavljen pred dejstvo, da zaradi nerentabilnega poslovanja TG Golte zapre. Po sporazumu bi naj delovne organizacije pripomogle k sanaciji rekreacijskega centra na Golteh s tem, da bi nabavile iz svojih sredstev po tri gondolske vozovnice na leto za svoje delavce s popustom 20%, kar znese 63,00 din na zaposlenega. Nadalje nudijo zaposlenim v DO, ki bodo sporazum sklenile, popust tudi v zimskem času. Ingrad prevzame vse eksterno in interno najete kredite za investicijske naložbe in obratna sredstva pod pogoji, ki so najeti. Hmezad in Ingrad uredita vse potrebno, da se zunanji krediti prenesejo na Ingrad. Do tega časa plačuje Ingrad Hmezadu zapadle anuitete. Angažirana obratna sredstva, ki znašajo po stanju 31. 5. 1917 din 5,799.050,95 vrne Ingrad do 25. 12. 1971 po letni obrestni meri 10 %. TOZD Kmetijstvu Žalec in Kooperacija, ki sta bila sanatorja TOZD Gradbeništvo, naj krijeta izgubo TOZD Gradbeništvo — varianta: TOZD KŽ, KO. IIM, ST, MK, ML, GO — ki je ugotovljena v znesku 482.309,73 in sicer v obliki posojila Ingradu z vračilnim rokom 31. 3.- -1978 po letni obrestni meri 8 %, Zaradi variante' sc naj -ta pogoj še enkrat ponovno prouči in dokončno -razčisti. Zemljišče v lasti TOZD' Kmetijstvo 'Žalec, na katerem je betonarna, se daje Ingradu v najem -do 31. 5. 1982 'brezplačno, po tem roku Gradis gradi nasproti železniške postaje Žalec poleg TOZD Strojna temelje za velike silose TOZD Mešalnica, ki se bo ob silosih razvila v nov in velik obrat. DO Hmezad pristopa k podpisu samoupravnega' sporazuma o ustanovitvi- skupnosti za rekreacijo na Golteh. K podpisu pristopi potem, ko vse TOZD pošljejo sklep svojega DS o sprejemu in podpisu sporazuma. * DS sprejme zahteve, pripombe in* predloge, ki jih je pripravila .strokovna služba DO na osnovi razprav o predlogih samoupravnega Sporazuma o združitvi v temeljno in združeno Ljubljansko banko in so kot priloga sestavni del tega sklepa. ■ * Na osnovi predloga komisije-za ureditev razmerif med DO Hmezad in DO Ingrad za izločeno TOZD Gradbeništvo sprejmejo naslednje pogoje za Ureditev teh razmerij: Izločitev se opravi na podlagi zaključne bilance 31, 5. 1977, po kateri prevzame TOZD Gradbeništvo oziroma Ingrad vsa sredstva in vire oziroma aktivo in pasivo, s čemer je ta TOZD gospodarila tildi doslej. proti najemnini, v kolikor Kmetijstvo Žalec ne hi rabilo tega zemljišča* ima Ingrad predkupno pravico. Pisarniške prostore, ki jih koristi TOZD Gradbeništvo v stanovanjski stavbi Soseska Ložnica Žalec, daje v najem Ingradu do 31. 3. 1979 proti mesečnemu plačevanju najemnine. Pri Interni banki - Hmezada ostanejo v evidenci zunanja posojila in depoziti iz poslovanja TOZD Gradbeništvo, ki se vračajo Ingradu kot bodo nakazana na račun Hmezada. Pravna služba Hmezada dokonča pravno izterjavo, ki -je pri njej v postopku do 31. 5. 1977,-ostalo rešuje Ingrad. * Glede na to, da se za realizacijo naših' investicijskih naložb in potreb po kratkoročnem kreditiranju na osnovi članstva in srednjeročnega programa navezujemo v glavnem na Ljubljansko banko, ki je po zadnji reorganiza-(Nadaljevanje na 4. strani) Beseda mladih Ena tretjina mladih Ni dovolj, da je človek mlad in ambiciozen, niti ni nujno, da je človek mlad, če je ambiciozen. Toda resnici na ljubo se pričakuje od mladega člana kolektiva, kot člana ZSMS mnogo več ambicioznosti in aktivnosti, kakor bodisi od kateregakoli starejšega. Nenehno se povsod poudarja, mladi bi naj bili gonilna sila v delovni organizaciji, posebno še, če je to ena tretjina mladih od vseh zaposlenih, kakor je to v OZD Hmezad. Mladi so v OZ Hmezad v minulem letu naredili precejšen korak, to potrjuje njihovo delo. Bogato začrtan program dela ob začetku leta so skoraj v celoti realizirali. Nerealizirane so ostale le tiste zadolžitve oziroma naloge, ki niso bile odvisne od njih samih. Za primer naj navedem samo dve, in sicer: obiski po TOZD, kjer naj bi bili poleg mladih navzoči tudi predstavniki ostalih DPO in vodilni delavci, saj je dostikrat od njih odvisna aktivnost mladih. Naslednja zadolžitev, ki je ostala le na papirju, je^ skupna seja s predstavniki DPO na nivoju delovne organizacije. Ko sta se predsednik in sekretar konference ZSMS delovne organizacije najavljala za obiske po TOZD, žal nista bila deležna, velikega razumevanja. Prav malo je bilo TOZD, v katerih bi imeli interes za obisk oz. kjer bi bilo moč najti skupen jezik za ta obisk. Vodilni delavci TOZD so, izjeme šo bile le 4 TOZD, v tednu dni uspeli najti pol ure časa tudi za mladino. Prav tako ni bilo odziva na predlog mladih, da bi se na nivoju delovne organizacije sestali predstavniki DPO. Menim, da bi bilo dobro, če bi imeli v DO koordinacijski odbor DPO, saj bi na ta način delo potekalo bolj organizirano in koordinirano. Predstavnika konference ZSMS Hmezad sta obiskala v mesecu maju TOZD Kmetijstvo Šmarje in ob ponovnem obisku v tem mesecu so že vidni koraki napredovanja. Tega niso uspeli sami, temveč z moralno podporo in razumevanjem vodilnih delavcev. Sedaj se lahko vprašamo, čemu je vsemu tako, hkrati pa dobimo odgovor na vprašanje: ali mladi res niso' pripravljeni delati, ali jim zato niso dane možnosti? Štefka Lešer Narodna zaščita Skupščina občine Žalec, Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in pomočnik glavnega direktorja Hmezad, Vlado Plaskan sta sklicala 18. oktobra posvetovanje, na katerem so objektivno ocenili stanje na področju splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite. Posvetovanja so se udeležili direktorji TOZD, predsedniki odborov za LO, varnost in DS, upravitelji obrambnega načrta, sekretarji OO ZKS in predsedniki OOS. V razgovorih je sodeloval tudi predsednik izvršnega sveta SO Žalec Jože Jan. Tovariši iz. TOZD so poročali na kratko o sestavi ustreznih odborov, komisij in podkomisij, o formiranju narodne banke in civilne zaščite, o sprejemanju programov dela, o medsebojnem povezovanju in povezovanju s krajevnimi skupnostmi, o financiranju o svojem delu na DS in ostalih organih samoupravljanja, o članih narodne zaščite, investicijski politiki do obrambnih zadev, analizah obrambnih načrtov, ženah in mladini v NZ in CZ in še drugi problematiki. Razgovor je bil živahen in ploden, poln vprašanj, odgovorov in še nerešenih odnosov med TOZD, občino in republiko. Na skupnih službah je od 123 zaposlenih 80 za sodelovanje sposobnih, v tretji fazi in v primeru vojne pa jih ostane le okrog 13. To nam pove, da morajo načrti biti res izdelani natančno. Ocena s tega posvetovanja je solidna podlaga za sestavo ocene dela v občini in pokrajini. Frešan in lepo pakiran hmelj čaka na rampi na nakladanje in skorajšen prevoz do kupca ENAJSTA SEJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA (Nadaljevanje s 3. strani) ciji prisotna na celotnem slovenskem in v precejšnjem obsegu tudi na jugoslovanskem področju, DO Hmezad izstopa iz članstva pri Jugoslovanski poljoprivredni banki v Beogradu, pri kateri imamo delež v znesku din 1,279.515. * DS sprejme pravilnik o organizaciji in vodenju finančno materialnega poslovanja in knjigovodstva in pooblasti komisijo za izdelavo čistopisa pravilnika. Čistopis pravilnika bo objavljen v internem glasilu »Hmeljar«, Glede na to, da pravilnik zajema poleg knjigovodskega področja tudi področje mate-rialnofinančnega poslovanja, se naj takoj po reorganizaciji DO pristopi k izdelavi ločenih pravilnikov za navedena področja. * Delavci, odgovorni za poslovanje mešanega podjetja Unitra v inozemstvu, morajo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi, čimprej dokončno rešiti zadevo Uni-tre in o rešitvi poročati na naslednji seji DSP. * Tovariš Pelikan si je s predstavniki TOZD Mlekarna in zunanjima sodelavcema — projektantoma, ogledal obratovanje nove mlekarne blizu Dunaja zaradi predvidene izgradnje naše nove mlekarne v Celju. Potovanje DS naknadno odobri. * TOZD in ekonomsko-organizacijski oddelek Skupnih služb DS zadolži, da izdelajo smernice za gospodarjenje v letu 1978, EO pa izdela tudi rokovnik za sprejemanje gospodarskih načrtov TOZD in zbirnika GN za DO kot celoto. Gospodarski načrt za leto 1978 mora biti izdelan in sprejet na samoupravnih organih do konca tega leta. Istočasno morajo izdelati tudi predlog plana investicij za leto 1978 zaradi vlaganja zahtevkov za investicijske kredite v banko. Kako izvajamo razvojni program na polovici srednjeročnega planskega obdobja Osnove za razvoj Hmezada za obdobje 1976—1980 smo zapisali v dveh osnovnih dokumentih: v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Hmezada in v razvojnih programih Hmezadovih temeljnih organizacij. Po preteku skoraj dveh let od sprejetja programov je potrebno oceniti ali se programi izvajajo in če se ne, kje so vzroki pomembnejših odstopanj. Pri tekočem izvajanju razvojnih nalog smo v Hmezadu marsikje pozabili na dogovorjene medsebojne obveze. Dogovorili smo se: — za enotno politiko razvoja Hmezada-, ki Se izraža v osnovnem izhodišču večje potrebe za proizvodnjo hrane; . — za skupno proizvodnjo, dogovorjeno na osnovi prihodkovnih odnosov; . — za združevanje sredstev za pomembnejše naložbe; LICITACIJA Po sklepu zbora delovne skupnosti TOZD Sadjarstvo »Mirosan« razpi|gj| suje javno licitacijo naslednjih rab- 1 jenih osnovnih sredstev: Izklicna 1 cena 1. Mini Mayers 7.000 2. škropilnica Jessering 7.000 3. Plug dvobrazdni 500 4. Plhg dvobrazdni 500 5. Plug diskovni 700 6. Krožna brana 1.500 7. Mulčer HUMUS 10.000 8. Pisalni stroj 300 9. Vodotesni elektromotor 3.000 Javna licitacija bo v soboto, 19. novembra 1977 ob 8. uri na sedežu TOZD sadjarstvo »Mirošan< . Interesenti, ki se želijo udeležiti javne licitacije, morajo položiti 10 % varščino od izklicne cene. Vsa osnovna sredstva bodo na vpo- gled en dan pred licitacijo na sede- žu TOZD. TOZD Sadjarstvo »Mirosan« Zadovoljni, ker so obrali in zvozili s — načela solidarnosti in druge. Dejstvo je, da vseh teh načel nismo spoštovali, zato se tudi postavljen razvojni program v celoti ne izpolnjuje. . Na področju posameznih dejavnosti, ki so med seboj proizvodno povezane, smo dosegli naslednje rezultate: HMELJARSTVO V razvojnem programu je ta dejavnost ponovno poudarjena predvsem zaradi potrebe po večjih količinah hmelja, Planirana proizvodnja za leto 1980 je v Hmezadu 3060 ton, v letu 1977 pa bo pridelek znašal le dobrih 1900 ton. Ne glede na to, da--je suša vzela dobršen del pridelka, pa je že jasno, da s takšnim tempom obnove hmeljišč plana do 1980. leta ne bomo dosegli. Postavljen akcijski program se ne izvaja, kot posledica pa so nizki hektarski pridelki in tudi slabšanje ekonomskih pogojev. V hmeljarstvu ni poti nazaj, obvezo moramo izpolniti tudi zaradi prodajnih dogovorov na svetovnem tržišču. PODROČJE PROIZVODNJE IN PREDELAVE MESA Ta reprodukcijska linija je bila poleg mlečne v razvoju najbolj poudarjena. Hmezadova naloga je pomembna, saj je nosilec oskrbe z mesom in mesnimi izdelki za celotno' celjsko regijo in še nekatera druga področja. Podatki nam kažejo, da se proizvodnja svežega mesa giblje v skladu z razvojnimi nalogami, saj bomo v letu 1977 prodali okrog 6,000 ton svežega mesa od planiranih 8700 ton. Precej slabše je pri mesnih izdelkih, kjer dosegamo le polovico predvidenih količin. Ce lahko ugotavljamo, da na področju predelave v količinskem obsegu še nekako izvajamo razvojni program, pa je na področju prireje mesa mnogo slabša situacija. Prireja govedi ne dosega polovice predvidenih količin. Nekaj vzrokov je objektivnih, predvsem pomanjkanje primernega podmladka za pitanje, nekaj pa je naše krivde, saj nismo napravili vsega, kar bi lahko. Se slabše je pri prireji prašičev, kjer še obseg pitanja celo zmanjšuje, zato je prede- plantaž v lepem vsa jabolka, pozirajo lava vezana v celoti na dokup. Z izgradnjo predvidene farme za prašiče kasnimo, pa še zmogljivost planiramo le 3000 ton od predvidenih 5300 ton. Program vzreje pitanih piščancev (5000 ton) bo do leta 1980 verjetno presežen. Piščan-čereja je primer, kako je možno ob dodelani tehnologiji in precizni organizaciji proizvodnje izločiti vse vplive na gibanje proizvodnje, tudi vpliv tržišča, ekonomske pogoje in druge. To naj bo model za delo tudi na ostalih področjih.' PODROČJE PROIZVODNJE IN PREDELAVE MLEKA Ugodni ekonomski pogoji prireje mleka pogojujejo izvajanje razvojnega programa na tem področju. Večje povečanje je v ktfbpera-cijski proizvodnji, ki je rezultat povečane oddaje mleka po kravi in intenzivnega investiranja v nove hleve. Od planiranih 23 milijonov za leto 1980, bomo že v letu 1977 presegli 18,5 milijonov odkupa. Rahlo prehitevanje programa prireje mleka povzroča, težave v predelavi mleka, saj z enako intenzivnostjo ne osvajamo novih tržišč, niti ne širimo asortimana proizvodnje. Tako se pridružujemo ostalim slovenskim mlekarjem, ki velike količine mleka predelujejo v v mleko v prahu in druge enostavne proizvode. Omenjeni problemi so pogojevali intenziven pristop k projektiranju nove mlekarne. OSTALA PROIZVODNA PODROČJA V HMEZADU PLANE RAZVOJA BOLJE URESNIČUJEJO. Planirano proizvodnjo sadja bomo dosegli, saj se načrtuje pospešena rekonstrukcija obstoječih nasadov in delno tudi razširitev. Razvojni program mešalnice krmil ne -bo realiziran, čeprav predvidene investicije izvajajo po planu (silosi in mešalnica). Zmanjšanje obsega reje prašičev bo v največji meri vplivalo na slabše izvajanje plana. Z izgradnjo hotela v Preboldu je gostinstvo doseglo takšen obseg, da bo že plan za leto 1980 realiziran drugo leto. To pa tudi zahteva dopolnitev programa s tem, da se poiščejo dodatne možnosti razvoja. Tudi dejavnost proizvodnje kmetijskih strojev poteka po programu. Osvojen je proizvodni program, tako v kovinarski dejavnosti, kot tudi pri mehaničnih storitvah. Trgovska — preskrbovalna dejavnost je v fizičnem obsegu presegla dinamiko razvojnega programa, niso pa izpeljane vsebinske naloge, in Sicer: enotne nabave reprodukcijskega materiala, oskrbe s kmetijskimi stroji, predvsem za prodajo Hmezadovih proizvodov. Izvedba teh nalog je sicer proces, vendar pa je na tem premalo narejenega. Na devetih glavnih investicijskih področjih, ki so pomembna za razvoj Hmezada, so kar na vseh intenzivna pripravljalna dela. Je pa nesporna ugotovitev, da se je v letošnjem in lanskem letu na izvedbi programa razvoja naredilo premalo. Kot posledica tega je izredno obsežen program investicij za leto 1978, ki ga bomo verjetno izvedli izredno težko. Drugo leto bomo zgradili oziroma pričeli z izgradnjo najpomembnejših investicij: farme za prašiče, nove mlekarne, pričeli bomo z rekonstrukcijo klavnice in predelave, izvajanje investicij v hmeljarstvu, pitališča govedi in piščancev v skupni predračunski vrednosti okrog 600 milijonov din (60 starih milijard). Naša 'skupna nologa in družbena obveza je, da realiziramo plan razvoja do leta 1980. Zato je potrebno v vseh temeljnih organizacijah ponovno pregledati razvojni program in sprejeti rokovne zadolžitve za izvedbo. Jože Cetina ■ STRAN 5 — NOVEMBER 1977 — ŠT. 11 ¡¡s Živo v delovni skupnosti TOZD Mesnine Hkrati, ko je v teku delo, ki se nanaša na uresničevanje Zakona o združenem delu, je v oktobru bilo tudi sicer' zelo živahno. Udeležili smo :s.e občinskega posvetovanja o uresničevanju Zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti m notranjih zadevah, zaključkov z drugih posvetovanj o uresničevanju ciljev'in konkretizaciji nalog v zvezi s podružbljanjem splošne ljudske obrambe in njenim razvojem, v .prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju, O uve-ljavljanju sklepov in stališč problemske konference SZDL o LO in DS teb izvajanju druž'-benega dogovora o družbeni samozaščiti. ® Udeležili smo se razgovora o programu živinorejske poslovne skupnosti1 za leto 1978'in o ukrepih za zvečanje prireje govejega mesa; ki ga je sklical republiški sekretar za kmetijstvo- tovariš ing.. Milovan Zidar. Ne# zboru delovne skupnosti 25. oktobra smo. obravnavali zlasti 9-mesečno .poslovanje v letu 1977 in gradivo, ki se nanaša na, samoupravno sporazumevan je o- pravicah zdravstvenega, varstva» O- pravicah- iz : zdravstvenega varstva bomo še temeljito, razpravljala: y prihodnjem obdobju in šele nato bomo dokončno skupaj z. drugimi delavci v združenem-delu odločali o stališčih ža samoupravne sporazume na področju zdravstva. Prav pa je; da se-:že v predhodni1 razpravi temeljito poglobimo vaše in ugotovimo, kaj lahko-sami storimo znotraj naše TOZD. Dali' smo precej- konkretnih iri tehtnih pripomb. Zagotoviti tudi moramo; -da. se bomo pri ohranjevanju zdravja bolj gospodarno1 obnašala Preprečevati- tudi-moramo 'povečevanje- admamstrativno-tehničnih | stroškov v zdravstvu irr- si prizadevati,, da bodo- zdravniki,-več zdravili in manj časa porabili za administrativno delo. Pokazalo se je tudi, da bo treba, še temeljito razmisliti o. vseh problemih, predvsem o udeležbi Zavarovanca pri plačevanju'. zdravstvenih .storitev. . 1 Zbora sta se udeležite tudi predstavnika celjske občinske zdravstvene skupnosti, ... Mladinska- organizacija - je na sestanku 20. oktobra - razpravljate - 0 gospodarjenju v TOZD iil' o mnogih- drugih vprašanjih” kr zanimajo mlade. Zadali ser st tudi nalogo' pripraviti -kulturni-program-za-letošnji Damrepublike. | V sindikalna organizaciji je tudi mnogoana log. Kmalu bo leto naokrog. im;bomo-analizirati delo naših-osnovnih organizacij1 sindikata. -.- Z letnim načrtom,. sprejetim na letni lcon-. ferenci smo si zadali vrsto nalog. Do sedaj smo mnoge od njih že realizirati» ;. Sedaj nas čaka še vrsta--akcij na področju uresničevanja zakona o združenem delu. Rok 31. 12. 1977, ki je končni za sprejetje vrste, samoupravnih aktov, se rieusmil-jeno približuje. Samoupravne akte pripravljajo strokovne službe. Predvsem pomemben bo akt-o nagrajevanju po delu,'ki mora vsebovati merila; ža delitev po delu in rezultatih dete. Na področju delitve OD je treba uveljaviti takšne osnove in - merila, ki bodo, v Večji meri povezovala osebne dohodke z rezultati dela posameznika, skupine in temeljne organizacije. Vodilp za uveljavljanje takšne^ soddvisr.cri; ;o: potreba za bolj učinkovito poslovanje TOZD in da si prigospodarimo kar največ za razširjeno reprodukcijo im primerne osebne 'dohodke. Drugo pomembno področje uresničevanja Zakona o združenem delu je Urejanje, dohodkovnih odnosov. ; Mesna industrija je že nekoliko let v neza-vidnem položaju^ glede na neurejene cenovne odnose, da ne govorimo še o drugem perečem problemu't. j. nekontinuiranem dotoku 'surovine, kar je posebni problem za organiziranje dete in doseganje letnega proizvodnega plana. Želimo,, in čutimo potrebo po povezovanju v agroživilska ;kompleks, .kjer bi bila- zapopa-dena surovinska baza klavniško-predelovalne industrije in prodaje celega celjskega območja. Samo tako organizirani; še bomo resnično Po zakonu o združenem delu morajo vse TOZD in druge organizacije združenega dela prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom. Dolž-nost vsake organizacije združenega dela je, da razčleni osnove za izdelavo samoupravnega sporazuma o -združevanju- dela* delavcev v temeljni organizaciji; delovni skupnosti in enoviti organizaciji združenega dela. Samoupravni sporazum. o, združevanju dela delaveev je nov samoupravni, splošni akt, ki ga je uvedel Zakon o združenem delu. Ta akt je v temeljni organizaciji osnovni, saj morajo, biti ,z, .njim, usklajeni vsi drugi sapio-upravni splošni akti. To je temeljni akt, od katerega je odvisna - vsa nadaljnja samoupravna organiziranost in vse nadaljnje pobude za urejanje, samoupravnih odnosov v TOZD in drugih" organizacijah združenega dela, 3 Samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev se delavci dogovorijo o osnovnih značilnostih asociacije, V katero svobodno in prostovoljno vstopajo. Ta sporazum določa osnove, kako urediti v drugih aktih konkretne odnose na posameznih področjih samoupravnega odločanja. Samoupravni, sporazum naj ne bi bil prezahteven,. tako da omogoča delavcem jasni» predstavo o svoji TOZD, vendar mora imeti vse tiste, elemente, ki opredeljujejo družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu. S pomočjo tega akta morajo delavci spoznati vse bistvene značilnosti - organizacije združenega; dela;-v kateri združujejo svoje delo; delavci morajo-jasno videti svoje mesto v združenem.delu. Če se bodo delavci S tako urejenim položajem strinjali, bodo na referendumu sprejeli- ta sporazum in ga* tudi podpisali. Samoupravni sporazum o združevanju dela delaveev je osnova za sklenitev delovnega razmet ja. Ge delavec sporazuma ne podpiše, mu preneha delovno razmerje. Tudi sindikalna organizacija-je podpisnik tega sporazuma. Zato. sporazum ne sme v jav-no razpravo, preden Se ne izreče o njem sindikalna organizacija in predan ne pristane, da ga ho podpisala. V Samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev moramo skupno poiskati take vsebinske rešitve, za katere se bodo opredelili vsi delavci in jih sprejeli za svoje, saj se bodo morali po njih ravnati v vsakodnevnem delu in življenju. lahko dohodkovno povezali in dosegali Zastavljene cilje. Razen, -zgoraj navedenih dveh pomembnih področij dela., -bomo, do konca leta; skupaj, z ostalimi, DPO obravnavali še druge samo? upravne akte; ki so živi jen j skegas ¡pomena,, kakor .za TOZD, tako za urejanje odnosov med vsemi' zaposlenimi. Sindikat poziva vse člane, delovne skupnosti na aktivno udeležbo v razpravah o samo? upravnih aktih, kjer ne smemo biti» kot .pogosto doslej, samo* poslušalci',' ampak s. svojimi konkretnimi predlogi' in pripombami aktivni ustvarjalci. Janja Košar Stanko Kovač Ježe Zagoričnik Vsebina samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev je načelno določena v 336. členu Zakona o združenem'delu. Ta sporazum naj vsebuje: — dejavnosti temeljne organizacije, — osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v» temeljni organizaciji, kot d — odločanje o sredstvih, tj. — razporejanje dohodka in čistega dohodka, — delitev sredstev, za osebne dohodke,. — delovno razmerje, — razloge za združevanje dela in sredstev V delovno .organizacijo, . — obveščanje delavcev. Sporazum naj bi vseboval .tudi določbe glede uresničevanja samoupravljanja delavcev, varstva pravic delavcev, planiranje in druge zadeve, ki so osnova za uresničevanje »pravic delaveev v združenem delu, ; Slavko Košenina Uresničuje se želja Andražanov. Gesto skozi Andraž: proti - Dobriču in Podsevemku* so si asfaltirali za občinski praznik, sedaj pa* hitijo z asfaltiranjem ceste Polzela—Andraž. Skoda je le,- da je ne bodo potegnili že letos do Ložnice. URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU" Samoupravni sporazum o združevanju dela delaveev Problemi pri proizvodnji krompirja Kljub neugodnim vremenskim razmeram v letošnjem letu prevladuje ocena, da bo skupni pridelek krompirja v Sloveniji znašal 600.000 ton, ocenjuje se, da imamo v Sloveniji skr ompir jem posajenih okrog 40,000 ha in. ocenjujemo povprečni pridelek krompirja 150 q/ha. ' Po posameznih regijah je ocena pridelka različna. Gorenjska pridelovalna skupnost je ocenila pridelek sorte ¡gor 269 q/ha,'sorte de-ziree na 273 q/ha in sorte cvetnik 145 q/ha. Pomurska pridelovalna skupnost je ocenila pridelek sorte Igor na 230 q/ha, sorte de-ziree pa na 240 q/ha. KZ Cerknica je ocenila pridelek za obe sorti 230 q/ha. > '-Na osnovi ocene pridelka je bila izdelana bilanca porabe krompirja v Sloveniji, ki je takšnale. . Skupni pridelek znaša 600.000 ton. PORABA V SLOVENIJI — za seme (37.500 ha po-'2,50 ton) 93.750 ton — za. hrano (1,800.000 preb. po 80 kg)' '144.000 ton — za industrijsko predelavo Helios Domžale 20.000 ton Kolinska Ljubljana 10.000 ton — za krmo‘(droben,-poškodovan) 25 %; 150.000 ton — za- kalo 10% 60.000 ton Poraba skupaj 477.750 ton Pridelek skupaj 600.090 ton Poraba skupaj 477.750 ton delovanju krompirja in v teh pogodbah zagotovljeno minimalno odkupno ceno do kooperanta 3 din za kg, dočim ostale pridelovalne skupnosti nimajo sklenjenih takšnih pogodb s kmeti. V začetku leta se je -TOZD Kooperacija posvetovala s predstavniki Dobrine, kakšne odkupne cene naj bi veljale v letu 1977. Obstajalo je mnenje, da bo odkupna cena za kvaliteten krompir znašala 3,40 din za kg. Vendar so se tudi naši trgovci tokrat ravnali po zakonu ponudbe in povpraševanja in nastopili' po nižji ceni, ki jo je poslovna skupnost na podlagi navedenih dejavnikov določila in znaša za ozimnico pri najmanjšem nakupu 30 kg — 3,20 din za kg, za kmeta pa 2,00 din za kg. TOZD Kooperacija bo odkupila vse pogodbene količine krompirja po zagotovljeni odkupni-cenil 3,00 din, ker meni, da;je potrebno, pogodbena določila -spoštovati. Menimo, da bi bilo potrebno,'da se Sprosti izvoz krompirja te ¡Industrijskih ; izdelkov iz krompirja tudi--v- času, ko je konjunktura na našem trgu bolj ugodna. Pri kvalitetnem krompirju bi morala biti razlika'V. ceni, ki sedaj ne obstaja. Proizvajalci, ki bodo proizvajali krompir, pa se bodo morali še bolj smelo vključevati v sodobno proizvodnjo krompirja, začenši od priprave zemlje,'gnojenja, izbire sorte, linije za spravilo^ pridelka, če bomo hoteli- dvigniti hektarske donose to se vkijučith v.! prodajni prostor. Vedno bolj se tudi na tem'področju izraža potreba o naročeni proizvodnji za znanega kupca s- poštenimi izdelanimi dohodkovnimi odnosi, ki ne bi smeli1 biti ivedno v škodo osnovnega proizvajalca. Inž. Vlado Kralj Opozarjamo vse voznike motornih a vozil, da se z nastopom jeseni pojavijo n spremenjeni vozni pogoji in je-zelo o-t 'grošena varnost- vežaje (megla, spolzka ; ; vozišča,: itd.). /j Zaradi tega ©pczor.jamo 1 ca previdno vožnjo, ' pravilno • uporabo luči šBfmegli (zasenčene1 tečihmi )cči;za-:meglo). Posebejpaopozarjamovozniketrak-1 -tor jev, ki -dovažajo hmelj na prevzem-na mesta, da; merajn imeti pravilno in a varno nalezene prikolice ter te'imeti dudi opremljene z lučmi in odbojnimi stekli kot je to predpisano za vozila na ■motorni pogon. V, megli morajo imeti takšna vozila še obvezno spremljevalce (vozila) o-premljena z'utripajočo oranžno lučjo, v kolikor res morajo v takšnih pogojih na vožnjo. Jug Višek v Sloveniji 122.250 ton Tudi v ostalih republikah se hvalijo z visokimi hektarskimi donosi in povsod razpolagajo z določenimi viški, zlasti še ker so posadili do 30 % ■ več površin- s krompirjem, kakor prejšnja leta. Poročila iz drugih evropskih držav govore o dobrem pridelku, kar potrjuje tudi dejstvo, da so cene krompirja na evropskem tržišču tudi štirikrat te večkrat nižje od leta poprej, zaradi tega je izvoz krompirja izredno; težaven. ■ Obstajajo podatki, da je 17 trgovskih organizacij iz vse države zaprosilo za izvozni kontingent za krompir v skupni količini 82.500 ton, od tega-slovenske organizacije za 13.500 ton-, žal-med njimi iii naše organizacije. Zaradi teh dejavnikov so predlagale ¡posamezne pridelovalne skupnosti za krompir naslednje odkupne cene za kmeta: ’ — Gorenjska pridelovalna skupnost 2 do 2,29 din za kg; — Dolenjska pridelovalna skupnost 2,20 do 2,40 din za kg; — Štajerska pridelovalna skupnost 2,00 di:i za kg; — Notranjska pridelovalna skupnost 2,00 dc 2,20 din za kg; — Savinjska pridelovalna skupnost 3,00 din za kg, ker ima sklenjene pogodbe o pri- Maše kmetijske preskrbe po vaseh in mestih so dnbro založene in dobro obiskane Gnojenju moramo posvečati večjo skrb Zadnja leta opažamo, da si kmetje nabavljajo vedno več razne nove kmetijske mehanizacije, da si gradijo ngva gospodarska poslopja, da si izboljšujejo sestav živine itd. Upam si trditi, da ne gre poraba gnojil z i-stim tempom. Ob pogledu na statistične stroške lahko ugotovimo, da je poraba gnojil več ali manj na istem mestu že nekaj let. Opažamo tudi, da strokovne službe premalo strokovno svetujejo kmetovalcem, katero gnojilo in v kolikih količinah jih naj uporabljajo. Seveda je pri vsem tem važen tudi čas, kdaj jih naj uporabljamo. Vedeti moramo, da so gnojila za rastline tako kot hrana za ljudi in živali. Brez izdatnega gnojenja ne moremo pričakovati velikih pridelkov, prav tako pa tudi ne moremo proizvajati poceni pridelke. Povedati moram še, da na velike pridelke vplivajo poleg velike uporabe umetnih gnojil še dobra agrotehnika, dobro seme, itd. Sedaj, v jesensko-zimskem času, si je potrebno vzeti v obzir te kulture pri sestavljanju potrb po umetnih gnojilih. Savinjčani moramo s setvijo bolj pohiteti, da se bo ozimnica dobro ukoreninila in obrastla Pri visokih pridelkih postane umetno gnojilo manjši strošek, ker se gnojilo porazdeli na večjo količino pridelkov. Ce bomo veliko pridelali, nam tudi ne bo težko odšteti za nabavo gnojil. Pri sestavi plana porabe gnojil nam lahko veliko pomagajo področni kmetijski strokovnjaki. Ker je poraba gnojil še zelo nizka, je jasno, da pri planiranju porabe ni potrebna večja strokovnost. Pri posameznih proizvajalcih, ki uporabljajo že večje količine gnojil na ha, je pa nasvet strokovne službe neobhodno potreben. Strokovnjak se bo pri tem posluževal rezultatov analize zemlje, ki so bile pred časom že kar v navadi, v zadnjem času smo pa to že skoraj opustili. Analiza zemlje nam pokaže stanje hranil v zemlji. Pri upoštevanju kulture oz. njenih potreb po hranilih, se bomo laže in strokovno odločili za optimalne količine posameznih gnojil. Vedno slišimo in čitamo, da dosegajo družbena posestva zelo velike hektarske pridelke. Ko individualni kmetijski proizvajalec planira svojo porabo gnojil, je priporočljivo, da pogleda tudi malo »čez mejo« koliko gnojil uporabljajo ta posestva. Seveda se pa najdejo tudi izjeme, da nekateri posamezniki dosegajo celo večje hektarske pridelke kot družbena pcsestva. V kolikor so take izjeme, pa moramo vedeti, da brez izdatnih količin umetnih gnojil ni izdatnih pridelkov. Pri planiranju uporabe gnojil je zelo važno tudi, kdaj gnojila nabavimo. Nabava gnojil je šele tik pred uporabo, je lahko včasih tvegana ter nastopa več vzrokov, da ne moremo dobiti vseh željenih gnojil pravočasno. Najprej nam mora biti jasno, da je poraba gnojil sezonska. Na drugi strani pa moramo vedeti, da proizvajalci gnojil delajo celo leto. Zamislite si, kakšna skladišča bi morale imeti te tovarne, da bi lahko imele na zalogi proizr vodnjo gnojil skoraj pol leta. Prodajalci ozi- roma distributerji gnojil bi se morali tega problema še bolj zavedati, saj se nahajajo s svojo funkcijo med tovarno in neposrednim potrošnikom. Prav bi se morali pravočasno oskrbeti z vsemi gnojili, oziroma oskrbeti kmeta direktno iz tovarne. Proizvajalci gnojil dajejo za nesezonske dobave poseben popust, bodisi v obliki nesezonske cene, po potrebi pa tudi brezobrestno kreditirajo dobavo gnojil za določeno dobo. Distributerji bi se morali potruditi tako, da prevzamejo kmetje gnojila direktno v svoja skladišča, kajti le na ta način se izognemo nepotrebnim transportnim in skladiščnim stroškom. Seveda pa vseh gnojil ni mogoče plasirati direktno, ampak je potrebno imeti tudi nekaj gnojil v skladišču. V letošnjem letu je še dobava gnojil sedaj bolj aktualna kot prejšnja leta. Verjetno se bodo regresi za umetna gnojila, ki jih daje Kako velika je V času od. 10. do 16. 10. 1977 je bil v Jugoslaviji organiziran teden tehnike Nemške demokratične republike. Prikazovali so dosežke svoje industrije za različna področja človekove dejavnosti, med drugim tudi za mesnopredelovalno industrijo. Zanimivo je, da v NDR delijo mesnopredelovalne obrate 'glede na velikost na tri' skupine: 1. Mali obrati proizvedejo do okoli 10 ton dnevno. Od tega predstavlja polovico sveže meso za prodajo, ostalo pa so razni klobasičarski proizvodi. Takih obratov je v NDR največ. 2. Srednjih obratov je številčno precej manj; Dnevno proizvedejo nad 10 pa do okoli 30 ton mesa in mesnih izdelkov za prodajo. V svojem proizvodnem programu imajo že do okoli 40 vrst raznih vrst klobas in salam. 3. Velikih obratov, ki proizvedejo za tržišče nad 30 ton mesa in mesnih-izdelkov dnevno je v NDR malo. Značilno zanje pa je: da Milica Kovač kontrolno tehta tovorke za izvoz pri stiskalnicah hmelja v hmeljarni družba, z novim letom zmanjšali za 1/3, kar z drugimi besedami pomeni, da se bodo gnojila podražila. Za vsa gnojila, ki jih bodo kmetje imeli v svojih skladiščih, podražitev ne pride v poštev. Vsi si moramo prizadevati, da pride na ha obdelovalne zemlje čim več gnoja, saj nam mora biti jasno, da izgubimo vsako leto veliko hektarov najboljše obdelovalne zemlje. Ta zemlja, ki nam še ostane, bo morala dajati prehrano vse večjemu številu prebivalstva. Ne bi bilo napak, da bi v posamezne kooperacijske pogodbe skušali vplesti večjo stimulacijo porabe gnojil. Vedeti moramo, da le visoki pridelki lahko dajejo poceni proizvodnjo. Prav temu pa lahko največ pripomore poraba velikih količin gnojil v ustreznejših oblikah. J. R. TOZD Mesnine je znotraj teh proizvodnja že precej specializirana. Vpeljane imajo že brezkončne linije in verižne stroje. Če primerjamo našo TOZD Mesnine z navedeno razdelitvijo, ugotovimo, da bi spadala že v skupino velikih mesnopredelovalnih obratov. Naša TOZD da namreč na trg povprečno dnevno 40 ton, ob konicah izdobave pa tudi 80 ton mesa in mesilih izdelkov. T. Gu. Javna licitacija Na podlagi zakona o prometu z nepremičninami, Ur. list SRS, št. 19/76 in sklepa pristojnega organa Hmezada Žalec, je razpisana javna licitacija nepremičnin v k. o. Levec pare. št. 63/2 stavbišče v naravi hmeljska sušilnica v izmeri 380 m2 in pare, št. 65 travnik v izmeri 970 m2 Izklicna cena znaša za hmeljsko sušilnico din 202.517,00 ter funkcionalno zemljišče v izmeri 500 m2 din 28.970,00. Razlika v površini 850 m2 se izračuna po odloku SO Žalec, to je 35,00 din za m2, torej znaša skupna cena 261.237,00 (z besedo: dvestošestdesetenatisočdvestotri-destsedem in 00/100). Javna licitacija bo v ČETRTEK, DNE 24. 11. 1977 ob 8. uri na upravi Hmezada v Žalcu (sejna soba, I. nadstropje). Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v 'znesku din 10 »/o od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi dražitelj plačati stroške ponovnega razpisa in nadomestiti eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, eventuel-no geometrsko odmero in prometni davek od nepremičnin. Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v zemljiškem oddelku Hmezada v Žalcu, soba 41/1. Dietna prehrana in industrijska proizvodnja posebno prilagojenih mesnih proizvodov PREHRANA JE DEL OKOLJA, KI BODISI SLABO ALI DOBRO VPLIVA NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE. OD PRAVILNE PREHRANE ZAHTEVAMO, DA JE KALORIČNO, HRANILNO IN BIOLOŠKO POLNOVREDNA; DA JE PRAVILNO PORAZDELJENA ČEZ DAN; NUDI ZADOSTNO KOLIČINO BALASTNIH SNOVI TER USTREZA NAŠIM PREHRANSKIM NAVADAM OZIROMA DAJE OBČUTEK ZADOVOLJSTVA IN DOBREGA POČUTJA OB JEDI. VSEKAKOR ZDRAVJE NAJBOLJ OHRANJAMO IN KREPIMO, ČE JE ZAUŽITA HRANA URAVNOTEŽENA S POVPREČNIMI KALORIČNIMI IN HRANILNIMI POTREBAMI PRI IDEALNI TEŽI. Sestava nizkokaloričnih mesnih proizvodov ¡zajema osnovno surovino: meso I kategorije (junjetina, puretina, kuretnina), jedilno olje in 'mleko oz. vodo. Kot dodatki i-ri začimbe: sol, beljakovine mleka ali soje, soliter, cimet, oreh itd. Treba je reči, da naši domači malokalordoni ¡mesni proizvodi, čeprav šele v razvoju, ne zaostajajo za podobnimi1 proizvodi drugih razvitih držav. Pod pojmom dieta ali dietna prehrana ; razumemo posebno predpisano hrano ali poseben režim življenja, ki ga predpiše zdravnik ali pa je posledica lastne odločitve. Dietno prehrano delimo ¡na drve' veliki področji; dietoprofilakso in dietoterapijo. Osinova ddeto-terapije ¡(zdravljenje s hrano) je zdrava uravnovešena prehrana. Del dietoterapij pa vse bolj spodrivajo številna zdravila, kar je tudi zelo velik ¡napredek pri prehrani (bolnikov. Dietetiliia obravnava le tista živila, ki po uživanju kažejo zdravilni ¡učinek. Razen hranljivih isnovi ¡v živilih zdravilno ¡učinkujejo lahko še različne nehranljive ¡snovi v hrani, ki na znan ali neznan način zdravijo ali lajšajo bolezen. Poleg kalorično-količinske prilagoditvene diete, je znana še ¡kakovostna prilagoditev, ki se kaže v spremenjeni hranilni sestavi, posebnem izboru živil ali v določenih načinih priprave hrane in režimu prehrane. Diete se ¡lahko razločujejo tudi samo po konsistenci (teksturi) obroka hrane. Pri načrtovanju dietne prehrane je treba upoštevati prehranske navade in celo navade ter social-no-ekonomsko in psihološko stanje ljudi, ki se bodo dietno hranili. To je le nekaj osnovnih pojmov o dietni prehrani. V naslednjih vrsticah pa ibi se razpisali malo o industrijski proizvodnji posebno prilagojenih mesnih proizvodov, med katerimi imajo najvažnejšo vlogo nizkokalorični mesni proizvodi. Z ¡razvojem prehrambene industrije v celoti, posebno še mesno-predelovalne, se je postopno širil tudi asortiman prehrambenih mesnih proizvodov na našem tržišču. Paralelno s tem so se spremenila tudi znanja o sestavi in vlogi posameznih sestavin hrane . in tudi tehnološke možnosti industrije za proizvodnjo in predelavo hrane. S pojavljanjem novih proizvodov so se menjale ¡tudi želje, potrebe in navade potrošnikov. V velikih mestih se je pojavil odpor proti ¡superkalorični hram ¡(t. i. težki hrani), kar je istočasno naredilo prostor za lansiranje maloikalorične toda kvalitetnejše hrane. Predelovalci mesa in ¡seveda tudi vsi ostali pridelovalci hrane in pijače se'poskušajo prilagoditi tem spremembam in iščejo načine, da bi pripravili ase tisto, kar tržišče išče. V takšnih hotenjih so že leta 1970 bili narejeni prvi koraki v industrijski proizvodnji prvih mesnih proizvodov za posebne kategorije potrošnikov. Od takrat že cel ¡niz proizvajalcev klobas, gotovih jedil, vakuumiranih mesnih proizvodov, gotovih zmrznjenih obrokov, klobas v konzervi itd., daje tržišču prilagojene proizvode za posebne kategorije potrošnikov. Največji del takih proizvodov spada med tiste, ki imajo manjše število kalorij ((Low Calory Food), dočim je istočasno proizvodnja ostalih proizvodov za specialne namere v veliki meri zapostavljena. Pri tehnoloških ¡postopkih, ko dobivamo malokalorične džeme, pudinge, čokolade, sladice je nosilec kalorične moči relativno lahko sups titiuir ati s sladkimi tvarinami brez kalorijske vrednosti. Pri mesnih proizvodih pa so določene omejitve za redukcijo kaloričnih snovi, ker s preveliko redukoijo nastajajo neželene občutene spremembe, zaradi katerih je proizvod komercialno neuspešen. Glavni izvor kalorijske vrednosti mesnih proizvodov; predstavlja dodano masltno tkivo, pa običajno izgleda, ¡da se s tem, če odstranimo to sestavino, dobimo takoj malo kalorični proizvod. V ¡praksi industrijske proizvodnje to ni niti najmanj enostavno, če se zmanjša odstotek dodanega mastnega tkiva ali se kakorkoli poruši odnos meso : voda : mast, to rezultira slabo povezanost osnovne mase in poslabšanje senzoričnih lastnosti, če vzamemo za povprečje, da vse vrste mesa za industrijsko predelavo vsebujejo 3—¡10% masti, zmanjšanje kalorične vrednosti v 100 g proizvoda ne bi smelo biti večje od 100kcal. Ponavadi se mastno tkivo. zamenj uj e z; j edilnim ras tlinskim oljem. Treba je ¡reči, da ni važen samo tehnološki detajl zmanjšanja kalorijske vrednosti malokaloričnih mesnih proizvodov, potrebno je uskladiti odnos beljakovin in masti, kakor tudi odnos beljakovin m ¡skupnega števila kalorij. Primer: meso velikih pernatih živali (purani) je ¡po kemijskem sestavu prvorazredna surovina za malokalorične mesne proizvode. Visok odstotek beljakovin (do 25 %) z zelo malo masti 3—5 % daje možnost samostojne uporabe in kombiniranje z drugimi vrstami mesa. Količina masti na 1 g beljakovin, ki se vgrajuje v organizem, je važen kriterij za ocenjevanje izbalansiranosti malokaloričnih mesnih proizvodov. Nekatere1 fizikalne in senzorične lastnosti malokaloričnih mesnih proizvodov ni lahko primerjati na višino podobnih standardnih proizvodov. Posebno je problematična trdnost sestava, ki je lahko ¡gumast ali spužvast. Prerez proizvoda lahko izgleda preveč ¡suh in ¡barva je najčešče preveč bleda. Ker v nekaterih1 malokaloričnih mesnih proizvodih sploh ni običajnih začimb, pri nekaterih pa je njihova količina ¡znatno zmanjšana, je ¡logično pričakovati popolnonia nov senzorni učinek, na katerega se je treba navaditi. Tudi ocenjevanje malokaloričnih mesnih jedi na osnovi kriterija za standardne proizvode bi bilo napačno, ker taki proizvodi niso namenjeni »standardnim« potrošnikom. Pri inas v Jugoslaviji se za proizvodnjo nizkokaloričnih mesnih jedi ¡uporablja predvsem junčje, nemastno svinjsko in puranje meso. Ostale vrste mesa lin meso rib je zapostavljeno. Ribje meso, posebno nemastno ribje meso, je zelo zanimivo kot surovina za proizvodnjo takih artiklov, Ker imamo še stroje za dezintegracijo, ¡se lahko obdeluje meso skupno is kostmi, s čemer se poveča njegova hranilna in ¡seveda tudi komercialna vrednost. Ribje meso, čigar potrošnja je pri nas, relativno nizka, vsebuje ¡znatno večje ko-ličine.esencialnih aminokislin, soli, kalcija in vitaminov kot ostale vrste ¡mesa. Kljub vs.em organizacijskim, tehničnim. in tehnološkim težavam je asortiman nizkokaloričnih mesnih jedi na našem ¡tržišču.po letu 1976 kar širok. Najbolj so zastopane barjene klobase, manj pa gotove Jedi.' Po sedanjih podatkih so to: a) hrenovke, pakirane v vakuumu, b) malokalorična klobasa (v tipu pariške), c) mesni narezek iv konzervi, d) ¡puranje rolade, e) puranje polpete, f) puranja pašteta, g) delikatesna klobasa iz puranjega mesa, h) posebna dietna klobasa, i) dietna pariška klobasa, j) dietna goveja rolada, k) dietni mesni hleb z ¡govejimi jeziki, l) zmrznjena ¡gotova jedila za diabetike (2 ivrsti). Zaradi tega se opravičeno postavlja vprašanje zakaj malokalorični mesni proizvodi, zakaj posebno prilagojeni ¡prehrambeni artikli? V strokovnih in znanstvenih krogih že dalj časa vlada mišljenje, da je prehrana modernega človeka preveč obremenjena s kalorijami jjlede na pogoje življenja, v katerem se fizični napori stalno menjajo, gibanje omejuje, hrana pa ostaja vedno ista. Izhod oz takšne situacije se išče naravno v sistemskem zmanjševanju masti, ki se vnaša v organizem, a vsekakor so to tudi ogljikovi hidrati«. Po nekaterih podatkih se mora že Okrog 35 % prebivalcev razvitih dežel boriti z odvečnimi kilogrami. Po nekaterih ocenah je v naši državi okrog 3 milijone potrošnikov, ki jedo hrano posebne vrste. To je skupina, ki mora zaradi zdravstvenih, estetskih ali celo športnih ¡razlogov usklajevati kvaliteto in kvantiteto svojih obrokov. Iz vsega tega sledi, da skorajšnja prihodnost .pripada industrijskim' gotovim ali pol-gotovdm obrokom hrane in mesa, katerega sestav je naprej’ določen in narejen na osnovi nutritivnih in ¡dietetskih potreb modernega človeka. Zvone Cizej Sadne sadike TOZD Sadjarstvo »Mirosan« bo prodajala prvovrstne sadike vseh vrst sadja od 10. novembra dalje po ceni 40 do 50 dinarjev, enoletni ribez po 8 din, dveletni po 10 din in maline po 8 dinarjev. Prodajali bodo ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob torkih pa do 17. ure. O ClI(3l lL & Ugotavljajo, da je v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji letina slabša od lanske. V Jugoslaviji je letos okrog 17.000 vagonov jabolk ali 18 °/o manj kot lani. V Sloveniji je prvovrstnih jabolk okrog 1000 vagonov in 300 vagonov druge vrste, industrijskih pa je nad 400 vagonov. Zahodna Evropa ima 30 odstotkov jabolk manj, zato pri nas z morebitnimi viški ne bo težav. Jabolk je precej manj v Rogodcu in na Skrbniku. Tudi na Mirošanu so pozeble zlata parmena, rdeči delišes in skoraj vse hruške. Tako je sočasno zmanjkalo jabolk in kupcev. Tudi cene niso bile pretirane. Prvovrstna jabolka so bila okrog 5,50 din za kilogram, drugovrstna pa okrog 4 dinarje. Jabolk in hrušk pa še bo po nekaj višji ceni dovolj v trgovinah in hladilnici. Kmečki sadovnjaki so obrodili le za domače potrebe in skoraj nič za jabolčnik. »V skladu z 228. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — Skupni odbor za medsebojna razmerja delavcev OZD HMEZAD Žalec razpisuje natečaj za vlaganje prošenj za posojila za individualno gradnjo.stanovanj. Natečaja se lahko udeležijo- vsi delavci podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, iz 232. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev. Prošnje za posojila vložite v kadrovski oddelek delovne organizacije .v Žalcu NAJKASNEJE DO 1. DECEMBRA 1977. 1. : Prošnja za posojilo mora vsebovati naslednje podatke: 1. Priimek in:ime ter. točen naslov stanovanja; .2. Delovno mesto>-' TOZD. oziroma DE, kjer je delavec zaposlen; 3. Od kdaj: je neprekinjeno v.delov-ni-organizaciji; 4. Višino- posojila in čas koriščenja; ' 5. V kakšen namen bo sredstva u- porabil:. adaptacija,, dograditev ali novogradnja; 6. Točen naslov, gradnje in gradbe- no fazo ter predvideno končanje gradnje. (Pri naslovu gradnje pripišite priimek in. ime najbližjega že vseljenega soseda, ker bo na ta način komisiji, ki si bo gradnjo ogledala, olajšano iskanje); . 7. Lastnik stanovanja,-ki ga-prosilec sedaj zaseda, velikost' stanovanja (v m2, število prostorov) in-opis . stanovanja; 8. Število družinskih članov, od tega nepreskrbljenih otrok ter njihova zaposlitev; 9. ' Ali je kdo od družinskih članov prejel posojilo pri drugi delovni.-organizaciji in višino. II. Poleg navedenih podatkov je potrebno prošnji priložiti še naslednjo dokumentacijo: J, Izpisek iz zemljiške, knjige o lastništvu; 2. Prepis gradbenega ali: adaptacijskega dovoljenja; 3. Vihkulacijsko potrdilo zavarovalnice, da je objekt zavarovan; 4. Izjavo, da nima primernega stanovanja ali stanovanjskega objekta že v lasti; 5. Dokazilo o varčevanju, če prosi za soudeležbo, pri poslovni banki; \ 6. Potrdilo TOZD o višini osebnega dohodka za zadnje tri mesece; 7. Potrdilo delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, o višini 6-sebnega dohodka za zadnje tri mesece; 8. Potrdilo delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, o višini prejetega posojila ali potrdilo, da posojila ni prejel; 9. Udeleženec NOB potrdilo o udeležbi, ki ga izda-referent za‘kadrovske posle v TOZD oziroma DE na podlagi uradnega vpisa v delovni knjigi. Obrazec "prošnje za posojila, kot izjave, da niste lastnik primernega stanovanja oziroma stanovanjskega objekta,’ dobite pri vseh" referentih za ‘kadrovske- zadeve v vaših TOZD oziroma DE, v nje vpišite samo-vaše podatke. Vse interesente opozarjamo, da vloge, ki ne bodo vsebovale 'vseh zahtevanih podatkov in potrdil, .komisija za družbeni standard in skupni odbor za medsebojna razmerja ne bosta obravnavala, prav tako tudi ne prošenj, ki bodo prispele po objavljenem roku. . Posojilo bo možno koristiti v pr,Vi polovici leta 1978. Skupni odbor za medsebojna razmerja »HMEZAD« Žalec PROSTORSKI PLAN OBČINE ŽALEC Že letos poleti so v občini Žalec .predložili. v razpravo ¡predlog dogovora o temeljih-prostorskega, plana občine. Žalec za..obdobje od. .■leta '1977 do 2000. Podpis dogovora je bil 9. septembra, včndar pa s tem dogovorom-ni rešeno-vprašanje urbanizma v občini, kajti Ja: dogovor je te osnova za izdelavo urbanističnih .in zazidalnih ¡načrtov za -posamezne kraje. . . Podpisniki. dogovora so se. opredelili za naslednja glavna načela politike prostorskega razvoja v občini: — sda bodo-varovali osnovne skupne dobri- ne ter -zdravo: okolje, — da bodo omogočali vsem občanom pri--bližno- iste pogoje za. osnovno preskrbo, o-snovno izobraževanje, -zdravstvo in otroško varstvo ne-glede na. kraj- njihovega bivanja na. osnovi...ustreznega, omrežja cest, PTT o-. mrežja-, ustrezna -funkcionalno organiziranega ..javnagaMprometa du funkcionalne razporeditve , ob jektov -socialne- in gospodarske infra-. strukture; ■ — da bodo izvajali skladno politiko urbanizacije' v ¡sistem.tr: občinsko" središče Žalec, vodilna naselja Polzela, Prebold, Šempeter in Vransko ter naselja — nosilci-razvoj a svojega območja, — da bodo varovali: ob delovalnaizemljišča -'in se’zatomaselja, ki težijo v I. območju kmetijskih-zemljišč, po - zakonu o kmetijskih zemljiščih uehbodoširite: nav.zven, ampak se bodo -večala mr -in-zvijata: samo s povečanjem go-r -stote -jibsslitvej —-riaubodo.poživljali manj razrita območja, predvsem -s ¡povečevanjem možnosti za zaposlovanje v: proizvodnih obratih, lociranih na teh območjih. Zaradi - tega. se podpisniki.-tega. dogovora obvežejo, da ne bodo širili- naselij v dolini navzven na š-kodo -kmetijskih zemljišč, am-• pak se bodo sta naselja-razvaj ala samo v okviru dosedanjih mej z bolj -racionalno .¡in-gosto zazidavo. ¡V primeru, da bi se izjemoma kje morala zazidati' tudi kmetijska.-zemljišča^izventega območja, pa se mora.tako zemljišče nadomestiti : s ; kmetijskimi zemljišči slabše ■'kategorije, ki jih ibo potrebno z melioracijami in-drugimi agrotehničnimi ukrepi izboljšati do ustrezne vrednosti izgubljenega kmetijskega .zemljišča. .. Podpisniki, bodo zaradi varovanja narav-rtih" bogastev m-Vrednot usmerili ¡stanovanjsko iri komunalno gradnjo ter druge potrebne gradnje v naselju, ki ležijo izven I.' in II. območja kmetijskih zemljišč, o pomenu naselij ; kr težij o -Ob robu Savinjske -doline. Tako se bodo intenzivneje urbanizirala naslednja naselja: Kasaze, Migo-jnice, "Griže; šešče, Matke, Gornja vas, -Prebold, Kaplja vas —: južni del, Grajska vas, Tabor, Ločica pri Vranskem, Podgorje, Letuš, Zgornje Gorce, Spodnje Gor-če, Rakovlje, Braslovče, Kamenče, Glinje, Vransko, Br-ode, Prekopa -*? severni del, Šma-tevž> . Rodvin — -severni. del, Založe,:.Ložnica, .Mala-P-irešica, Velika Pires ica in Ruše. Ta naselja- tvorijo v. bistvu ..prostorski- urbani amfiteater. Obstoječa naselja ¡na kmetijskih zem-.ljiščih .pa se prostorsko omejijo znotraj dosedanjih mej zazidave oz. obstoječe urbanistične dokumentacije- Ta naselja so: Levec; Dreši-nj.a vas, ‘Arja vas,'Petrovče, Grušovlje, Zg: .Grušovlje, Ločica ob Savinji, Breg, Laikova vas, Ojstriska vaš, Topovlje,. Dolenja vas, Šentrupert, Pondor, Čaplje,, Trnava, Male: Braslovče, Preserje, Pariz!je, Poljče, Zakl, Gomilška in Kapla. V teh ¡naseljih se bo potrebno število stanovanj-doseglo samo z. gostoto zazidave. Za naselja, ki pa -nišo omenjena,- se bodo. urejala na podlagi prostorskega plana, urbanističnega.-načrta- M urbanističnega reda. Posebno skrb bo v. prihodnje potrebno posvetiti tudi vars-tv-u okolja, saj nobena- hovo- .gradnja ne. bo smela preseči mej onesnaženosti odplak v skupni kolektor, izvori onesnaženja z-raJka pa ne bodo- imeli dovoljene 'meje II. stopnje onesnaženosti. Potrebno bo . razmišljati tudi o izgradnji -toplarn in ukini t-i-vi lokalnih' kurišč v krajih- s koncentrirano zazidavo. Za vsako nadaljnjo izgradnjo' -mdu storij.'sfeih objektov -bodo mo-rali investitorji .predložiti'..tudi študije.in analize o onesnaženju okolja zaradi tehnološkega procesa. Posebej pa "-se ¡bodo označila zavarovana območja obdelovalne zemlje, vodne rezerve, gozdne in ostale zelene površine, obenem s tem pa. tudi . površine za -poselitev prebivalstva, za ’lokacijo prometnih, industrij skih infrastruk tur in drugih objektov, ki so strateško razvojnega pomena. ‘ Podpisniki so se dogovorili tudi o tem, da .zemllja ne sme ostati neposeljena iz socialnoekonomskih in ljudslkoobraimbnih interesov. Zaradi -tega bo potrebno vsa naseljena in -manj -razvita območja povezati- s cestami in drugimi . zvezami . Z. oskrbovanimi objekti. Obenem bo treba vsem krajem zagotoviti, da bodo imeli .približno -enake možnosti za kori-, -ščenje; osnovnih ¡storitev in programov druž beni-h dejavnosti. Zaradi tega so dobila ne-, katera naselja status aktivnih naselij, ki so .strateško razporejena in povezujejo na eni strani manj razvita območja z vodilnimi naselji. Ta naselja so: Zaplani na, Tabor, Šima-'tevž, Griže, Petrovče, Zalog, Velika Pirešica Vinska ¡gora, Braslovče, Letuš,. Andraž, Marija Reka in Kasaze- Ker bi morali vsem- otrokom .omogočiti približno enake pogoje za osnovno ..šolanje, morajo biti. šole. razporejene tako, damihče-ne bi imel-dlje kot ¡pol uire rios šole .in bi. morale biti še .v naslednjih krajih: Za-'planina, Podvrh, Zalog, šešče in Marija- Reka. . Prav tako bo potrebno locirati tudi vzgojno-. varstvene ustanove, da-..nihče , ne bi imel do najbližje, dlje kot pol ure ,Po. istem principu bodo locirani:tudi -objekti osnovne oskrbe. Za ■zadovoljevanje. vseh skupnih potreb bo potrebno izboljšati; tudi .komunikacije, š tem pa bodo dani pogoji ¡tudi za lokacijo proizvodnih obratov v-manj ¡razvitih ohmočj ih. Dogovor predvideva tudi boljše povezave s sosednjimi občinami, -kar pa seveda ne bo mogla urediti 'samo žalska občina, ampak bo izvedljivo le s sodelovanjem sosednjih občin. Končna ugotovitev je,- da je ta dogovor o prostorskem planu dobra osnova za nadaljnji razvoj občine Žalec, vendar pa bo do dokončne ureditve urbanističnega ¡razvoja žalske občine preteklo še-precej čaša, kaj-ti ¡sedaj (bo potrebno za posamezne- kraje izdelati še u-strežne urbanistične in zazidalne načrte. Kljub temu pa je s tem napravljen velik korak naprej, saj je končno znano, kakšen naj bi bil koncept razvoja žalske občine in se- bc-rno morali na to vsiriemeljitd pripraviti;. ■ Milan Marguč pri bikih čaka v Šempetru ni odkup. Milan pravi, da sedaj sivo.rjavci niso : več tako mesnati kot nekdaj. ■ WMsstimMmSi Skoraj cel oktober je bila v Žalcu vidna dejavnostsamostojnih obrtnikov, ki so; se pripravljali na svojo, prvo .manifestacijo <— Teden .malega gospodarstva, ki je bil V> hmeljarskem domu od;7. do 16. oktobra. Razstava je bila . spremljana t s 5 številnimi i kulturnimitiin športnimi prireditvami in strokovnimi posvetovanji. Razstava, posveti in .prireditve.so- bili dobro' obiskani in dosegli pričakovanja. Pokrovitelj prireditev je bil Izvršni svet skupščine občine Žalec. Na razstavi so sodelovale organizacije združenega dela Zarja, Sigma, HRUP IN VARSTVO OKOLJA PROBLEM ZAŠČITENIH KMETIJSKIH POVRŠIN V CELJU Razvoj prometa je tudi pri nas v skokovitem porastu. V letu 1965 smo imeli v občini 3967 motornih, vozil. Konec leta 1970 že 10.659 in v letu 1976. že 13.369. S tem prostorom se je močno povečal tudi. hrup, posebno v urbanih naseljih ter zlasti ob jutranji in popoldanski prometni konici. Tudi- težka strojna oprema v industriji in gradbeništvu povzroča prekomeren hrup, posebno v bivalnih okoljih, kar negativno vpliva na zdravje občanov v delovnem in drugih okoljih. V pripravi je na osnovi zakona o varstvu pred hrupom poseben občinski odlok, ki bo urejal obvladovanje tega nevšečnega elementa- našega okolja. Pred premočnim hrupom, moramo zavarovati bolnišnične, zdraviliške, šolske, znanstvene in upravne cone vpr-banih naseljih. To pa bomo dosegli z ustreznim reševanjem prometne politike v občini kot tudi z drugimi ukrepi, ki se bodo nanašali na'omejitev ali celo prekinitev delovanja naj-brupnejših strojev in delovnih priprav v določenem dnevnem času. Pristojni upravni organi občine načrtujejo potrebne ukrepe. Zelo dobro se je že obnesla selektivna zapora mestnega jedra za ves motorni promet z izjemo Vozil, ki služijo napajanju trgovin in lokalov. . V ospredje prihaja problem zaščite naj-; Plodnejših kmetijskih površin, da se ohrani njen osnovni namen — pridobivati hrano. Občinska zemljiška skupnost je izdelala prostorji načrt, s katerim urejuje nasprotja v prostoru do leta 1986 in še dalje. Znano je, da število prebivalstva nenehno narašča. Strokovnjaki vedo povedati, da je ži- velo na Zemlji pred 10.000 leti le 4'milijone-ljudi,.okoli leta <1600 jih je bilo že 400 milijonov,; v letu-1850 že l milijarda, 1930'2 milijardi in cenijo, da jih bo v letu 2000 že- 6,5 milijarde. Letno poraste to število za7Q milijonov. Kako pa je bilo v Celju? V času vladanja Celjskih grofov je živelo-na mestnem območju le okoli 1400 prebivalcev in porabili so > le okoli 14 ha površin za svoja domovanja. V letu 1890 že 7800 na 53 ha, 1938 16.000 na 166 hektarih ter leta 1975 že 35.000 prebivalcev ter V nekmetijske namene uporabljali 878 ha zemljišč, Zahteve po prostoru — zemlji se večajo. Prostorski načrt je izvršil smotrno coniranje vseh kmetijskih zemljišč in s tem zagotovil organsko rast za vse koristnike prostora, V občini Celje imamo vseh nerodovitnih po- ; Vršin okoli 2000 ha, ki bodo do leta. 2000 narasli na 2400 ha. V srednjeročnem razvojnem programu kmetijske zemljiške skupnosti je u-sposobitev novih 412 ha danes zamočvirjenih zemljišč za proizvodnjo hrane. Melioracije naj obseže jo v območju Ivence 36 ha, Socke 25 hektarov,'Dobrne 36,5 ha, Škofje vasi in Zadobrove 156 ha, Žepine 90 ha in Bukovžlaka 69 ha. Približno toliko pa bodo porabili za nekmeti jske j namene drugi koristniki. Izvršni svet občinsko skupščine je dal naročilo za izdelavo novega urbanističnega programa, ki bo-upošteval osnovna izhodišča ter Sledil ciljem prostorskega načrta kmetijske zemljiške, skupnosti. Izdeluje ga Razvojni center in. bo služil kot podlaga .celotnemu detajlnemu načrtovanju razvoja v našem okolju. Z uvedbo denarja se je naturalna oblika' varčevanja spremenila v denarno. S tem pa So za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi. prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel' o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost) saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih ■ pravilih poudarila) da je ¿ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi...« MIK- in Inde, ki so že prerasle obrtniške okvirje. Razstava je bila sftrbno‘pripravi,jena v avli-in. .veliki dvorani in na-dvorišču, kjer je bila razstavljena zanimiva lesena hišica in poleg nJe majhen bivak za konec tedna. Prisluhnil sem ocenam občanov obiskovalcev prireditev, ki so v večini pohvalne. Obiskovalce je motil le drag izbor nekaterih prireditev in marsikje je bilo-slišati hudomušno pripombo, da sedaj že malo bolje vedo, zakaj so storitve obrtnikov-tako drage. Vy 31. okt. Ob koncu 1?. stoletja so. hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta .1-924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni, institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.« Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje, To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsip-ništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih ‘potreb. Ko 'se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v prihodnost. Z vidika- družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker še prek bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih .procesov in u-stvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost v vzg ji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega. odnosa do družbene lastnine. - Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Večja skrb pripravi sestankov Zakaj slabo mnenje o sestankih? Na vseh straneh in brez prestanka se sliši graja na račun sestankov: da jih je preveč, da trajajo predolgo ter odvzemajo preveč časa in so brez ustrezne koristi itd. Najprej je treba povedati, da se brez sestankov ne more poslovati in da so nujno potrebni. Posebno so potrebni v demokratičnem družbenem sistemu, v samoupravljanju, kjer se teži, da se čim širši krog delovnih ljudi začne resno ukvarjati z upravljanjem, da morajo biti gospodarji svoje usode. Torej Sestanki niso nič drugega kot način kolektivnega reševanja problemov. Če so sestanki v našem demokratičnem sistemu nenadomestljivi, to že ne pomeni, da so vsi sestanki dobri in da so vsi dobro izpeljani in organizirani. Kako je v tem pogledu? Tukaj lahko povem neke dvome, kateri po-: trjujejo splošno slabo mnenje o sestankih. Verjetno je, da je sestankov preveč, da so predlogi, da niso dobro organizirani in da je koristi od nekaterih, če je ta sploh, relativno malo. Lahko povem, da obstaja odrejena zakonitost v porastu števila sestankov. Ta zakonitost je vsekakor objektivna nujnost, posebej, če to gledamo s stališča odnosov, katere razvijamo. Racionalno izkoriščanje delovnega časa sigurno ni nevažno vprašanje. Koliko od tega presedimo na sestankih in kakšen je učinek ima pomemben značaj, posebej, če imamo v mislih, da moramo uveljavljati zakon o združenem delu, ki odpira novo stran v razvoju samoupravljanja, kjer delavci, delovni ljudje in občani vse bolj neposredno odločajo o najvažnejših vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Vse nas to obvezuje, da razmišljamo, kako bi najbolj učinkovito mogli odločati, to pomeni, kako se bomo sestajali. Kot sem že prej omenil, pri nas obstaja mnenje, da imamo preveč sestankov in da to vpliva na delovni učinek, vendar to je nova družbena vloga, ko delavci nehajo biti samo najemni delavci in ko upravljanje vse bolj jemljejo v svoje roke, to postaja neodtujljivi del njihove osebnosti. Delavec se mora sestajati s svojimi tovariši po delu. On skupaj z njimi odloča, to je zgodovinska tvorba delavskega razreda naše države i to funkcijo združenih delavcev vse bolj širimo in utrjujemo. Pri tem ne mislimo opravičevati negativnosti, katere se pojavljajo pri sestankih, a to je to, kar imenujemo se-stančenje z brezpomembnimi sedenjem. Ko povem, da so sestanki delavcev nujno potrebni, s tem ne opravičujem nepotrebnega zapravljanja ur, ampak mislim na takšne rešitve, katere morajo še boljše in učinkovitejše omogočati odločanje na njih. Mislim, da bomo morali zelo hitro začeti razvijati način priprav'in obnašanja na sestankih. Pripravi sestankov se pri nas poklanja zelo malo pozornosti. Npr. sestanek ne bi smel biti mesto, kjer. se dajo informacije, če sestanek res ni informativnega značaja. Informacije morajo biti dosti prej posredovane udeležencem, vendar ni vseeno, kakšne, temveč pomebne in razumljive s predloženimi rešitvami in opozorilom mogočih posledic. To se pravi, priprava sestanka, če povem bolj enostavno, je širiti petine, a sam sestanek ena petina dela. Pogosto je pri nas odnos obraten. Drug problem je potek sestanka. Morali se bomo pogovorili o načinu obnašanja na sestankih in to zelo organizirano. Upoštevati cilj sestanka, izogibati se ponavljanju, razumno moramo razpolagati s časom, da si lahko povedali svoje mnenje vsi udeleženci. Delavce, vodilne in vodstvene delavce, delegate, družbenopolitične aktiviste — piri vseh teh je potrebno razvijati kulturo upravljanja in družbenopolitičnega delovanja, Na primer, voditelji sestanka pri nas vedo, kako je potrebno voditi sestanek, vendar ne usmerjajo diskusije k cilju, in ne izvlečejo predloga o poteku razprave, pa tudi ne oblikujejo zaključka. Nekdo je rekel, da je to povezano s stopnjo izobrazbe, tukaj je malo resnice. Toda ali zahtevnost visoke izobrazbe pomeni višjo kulturno odločanje in obnašanje na sestankih? Verjetno ne. Pridobivanje takšne kulture je obveza vsakega delavca samoupravljalca. (Iz glasila ALUMINIJ) Zagrebški jesenski velesejem je mimo. Ostali so vtisi in občutki, ki dajo slutiti, da se je v našem paviljonu malce preveč »sestankovalo« in zapravljalo. Seminar o obveščanju Republiški svet Zveze sindikatov SIo--venije in Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja sta organizirala v Sloveniji po trinajstih regijah seminarje o obveščanju. V celjski regiji ga je 12. oktobra organizirala Kovinotehna. Okrog štiridesetim udeležencem so najprej predstavili Kovinotehno, glavna urednica glasila Naš glas Dominika Poš je govorila o povezovalni vlogi glasil, o obveščanju, ki ni dovolj zaživelo, pa je govorila Stanka Bremec. Predsednik komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando Matjaž Vizjak je obrazložil pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila. Skrb in odnos do informiranja, 'lia srečo ne povsod, pa nazorno kaže stavek »nekoga«, ki je dejal: »Le pojdite na seminar in tam ,odšpilajte’ svojo vlogo, da bo mir!« Vy V tej stari Grofovi hišici ob potoku Trnavci v Trnavi je bila nekdaj prijetna in prva gostilna v vasr Nova struktura Takoj po vojni smo imeli . veliko majhnih hmeljišč s hmelj evkami. Z gradnjo žičnic pa se je začelo z večjimi kompleksi. Majhne.parcele so izginjale in danes v dobi modemih žičnic in evropskega izobilja hmelja ugotavljamo, da so za .sodobno in rentabilno hmeljarjenje v kooperaciji zanimiva hmeljišča okrog 1,5 ha in večja. Tako so skoraj povsem izginile iz doline hme-ljevke in marsikatera hmeljišča so iz-' or ana’.za vedno. Hmeljarji združujejo parcele v večje komplekse, gradijo nove žičnice An sadijo nové A sorte. Letos ne bomo imeli suhega 'hmelja — še 2.000 ton ne. V načrtu do 1980. leta pa smo napisali, da ga želimo 3.000 ton. Pred nami je resna naloga aktivnega pomlajevanja starih hmeljišč in sajenja novih. Vy PODATKI Z ZAMUDO Zastrupitve s pesticidi V Beogradu so od 1961. do 1965. leta imeli od 137 zastrupitev 16 zastrupitev s pesticidi, v Zagrebu pri 212 zastrupitvah v letih 1963—1967 ni bilo pesticidov, v Sloveniji je od 4000 kemijsko-toksioloških analiz bil pesticid vzrok zastrupitev pri 63 živih in 16 mrtvih. V Novem Sadu je od 1962—1964 bil pesticid vzrok zastrupitve pri 25, v Srbiji pa pri 2509 zastrupljenih otrocih od 1961— 1967 kar 5,3 °/o ali pri 133 otrocih. Varstvo družbene imovine Služba VD je za obiranje in sušenje hmelja za sezono 1977 pripravila program varstva pred požarom. V ta namen je organizrala na nekaterih DE gasilske trojke. Posamezni člani trojk so bili v zimskem času na enotedenskem gasilskem tečaju v Celju. Zaradi raznolikosti dela teh članov v času obiranja pa ni bilo mogoče sestaviti trojk samo iz teh članov, ampak so bile deloma dopolnjene z drugimi delavci (člani gasilskih društev in podobno). Vendar te trojke niso odigrale svoje vloge prav zaradi različnih drugih zadolžitev. Poleg tega je služba že pred samim obhodom s strani občinskih inšpektorjev pregledala večino sušilnic in dala v zvezi s pripravo sušilnic vrsto predlogov, opozoril in navodil. V ta namen so bila izdana tudi pismena navodila v zvezi z opremo in stanjem sušilnic. Dne 11. 8. je bil pregledal sušilnice občinski požarni inšpektor občine Celje za enote v občini Celje, v dneh od 15. do 17. 8. pa požarni inšpektor občine Žalec. Pri pregledih samih je ugotovljeno, da je (pravzaprav večina stvari predpisanih s požarno varnostnim pravilnikom, le da se ukrepi ne izvajajo, se odlagajo na poznejši čas, pozabijo in pred sezono pojavljajo znova. j Priprava sušilnic za sezono ni izvedena pravočasno in temeljito. Nepravilnosti, ki se pri pregledih ugotavljajo, se lahko ločijo v ' tri skupine: Slabo izvedena oziroma površno kontrolirana novogradnja, adaptacija ali vgradnja | kakršnegakoli stroja ali naprave. — Pri prevzemu ni bil napravljen zapisnik oziroma stroj ali naprava ni vgrajena v skladu z našimi veljavnimi predpisi. Tako obiral-ne hale, obiralni stroji in druge kovinske konstrukcije (dvigala) niso galvansko povezane na ozemljitev. — Ob priliki predaje strojev in naprav v pogon niso bila izdana pismena navodila, o-[pozorila in drugo, kar je potrebno za uvaja-jnje delavcev v delo. V nekaterih primerih pa so navodila, napisi na stikalih in drugo pisana v tujih jezikih, ki so nerazumljivi večini delavcev. — Vezave električnih vodnikov v objekte so izvedene večinoma le preko varovalk namesto z ločilnimi stikali. Na splošno pa manjka podzemni kataster za elektrovode, kanalizacijo, vodovod in drugo, kar otežkoča ravnanje z napravami (ugotavljanje okvar, poškodbe drugih vodnikov, itd.). Zaradi menjave kadra se izgubijo še tisti načrti na obratih, ki obstajajo. Po določenem času pa nihče več ne ve za nobeno stvar, napeljavo, celo za e-Iektromotor, stroj in podobno. I Vzdrževanje obstoječih naprav, priprav in strojev, je v nekaterih primerih 'boljše ali slabše, nikjer pa ni izvedeno temeljito. Vzdrževanje objektov pa je zelo slabo. To velja 'predvsem za objekte, ki so manj uporabljivi. ¡Marsikdaj Je za vzdrževanje objektov potrebno namestiti le kakšno odtočno cev, žleb ali opeko na strehi. Po določenem času pa ne zadoščajo več težki milijoni proti sprotnim malenkostnim popravilom. Predvsem pa je narobe miselnost, češ, saj bodo stroji, sušilnice in drugo, potrebni za o-biranje in sušenje hmelja v uporabi le dobrih 14 dni. Zato je v dosti primerih tudi odnos do naše imovine podoben temu mišljenju, 14 dni rabimo, ves ostali čas pa se zanjo telo malo brigamo. Pri uporabi sušilnic in drugih strojev ter naprav se v hmeljski sezoni opažajo različne nepravilnosti tehnične narave: neenakomerno Posušen hmelj, slab vlek dimnikov, deformirane lese, tako, da sveži hmelj pade v kratkem času iz zgornje etaže v srednjo, lese niso tehnično brezhibne, manjka razna pločevina v izmetalnih napravah, itd. Sratka, marsikje funkcionalnost naprav ni brezhibna, zaradi česar prihaja do zastojev in kvara pri- delka v proizvodnji. Do tega prihaja zaradi tega, ker sušilnice zapustimo, čim ugasnemo peči in 11 mesecev nihče ne pogleda, koliko les se ne zapira, koliko les je zvitih in zevajo po več centimetrov. Do tega kaj lahko pride, naj npr. dvojna količina hmelja na isti lesi ali sušenje koruze, ne da bi nato lese pregledali pusti sledove, ki se v sezoni sušenje zaradi naštetih okvar le še povečujejo. Ogrevalci Wolf (in drugi) v velikih primerih kažejo ožgano barvo na nekaterih mestih, kar pomeni predvsem pokvarjeno izolacijo in ih prebijanje — žarčenje toplote. Zaradi tega bo nujno takšne ogrevalce odpreti, pregledati izolacijo ter ponovno izolirati kurišče. Da do tega pride, je vzrok verjetno predvsem v tem, da se gorilec in ventilator največkrat istočasno izklopita ali pa pozabi odpreti dotok zraka. Tudi čiščenje mrež za zrak na ogrevalcih predstavlja poseben problem. Najbolje je to rešeno v Laikovi vasi. Za upravljanje ogre-valcev niso nameščena navodila in opozorila o pravilnem ravnanju. Vse to prinaša nove okvare in s tem povečuje stroške in seveda tudi požarno nevarnost v sušilnicah. Dimniki so večinoma dotrajani, saj so bili prvotno pozidani le za klasičen način kurjave. S prehodom na ogrevanje z nafto pa so nastopile velike temperaturne spremembe. Zato je danes več kot polovica dimnikov potrebna takojšnjih temeljitih rekonstrukcij. Verjetno bo potrebno misliti na dimne tuljave (Schiedel dimniki). Dimniki so večinoma močno razpokani in razmajani. Požarna inšpekcija zahteva po republiškem zakonu od dimnikarskih podjetij, da so dimniki brezhibni. Slednji te izjave v večini primerov ne morejo ¡podati, ker dimniki niso v dobrem stanju. Tudi drugi dimniki, ki vodijo iz poslovnih in stanovanjskih prostorov skozi skladišče so splošno slabo u-rejeni in vzdrževani. V ZE Tabor se je dogodil primer, da je bila stena med sušilnico in dimnikom na treh mestih prebita. Zračni tok ogrevalca je hmelj tiščal v dimnik, kjer je le-ta zgoreval (tudi Šempeter). Zaradi tega tudi dimnik ni vlekel, kar je imelo za posledico, da je ogreva-lec Wolf popolnoma ožgan in verjetno izolacija težko poškodovana. Pri montaži ogrevalcev zidarska dela niso bila kvalitetno izvedena, zato obstoji nevarnost ožiga hmelja, ker lahko plamen iz dimnika zajame sušilnico. Hmelj, ki se nabira v prostoru pod lesami, ogroža požarno varnost in bi moral biti vsake 3—4 dni temeljito očiščen. To se pa največkrat ne zgodi. Tako se hmelj nabira pod lesami, kjer ga je tudi po več košev. V vseh sušilnicah tudi ni možen dostop do prostorov pod lesami, ker enostavno ni vgrajenih vrat za dostop. Izgleda, da pride do večjih količin hmelja pod lesami zaradi pokvarjene izmetalne mreže, nepravilnosti pri spuščanju hmelja z lese na leso in podobno. Problem je zatesnitev vrat, vzvodov za lese in drugih odprtin v nižje ležečih delih sušilnice, predvsem pa v etaži suhega hmelja. V tej etaži se v sušilnici giblje temperatura okrog 45—50° C. To nedvomno predstavlja velike toplotne izgube na eni strani, na drugi pa nevarnost obolenj sušačev (prepih in podobno). Nasprotno pa lahko trdimo, da je pri sušilnicah CER teh toplotnih izgub (vsaj opaznih) zelo malo. V nekaterih zadružnih sušilnicah so za sušenje hmelja na določenem področju premajhne kapacitete, zaradi česar je prihajalo do precejšnjih zastojev pri sušenju (predvsem Galicija). Tudi za te enote veljajo podobne ugotovitve kot je navedeno zgoraj. Posebej velja tu omeniti, da nekatere sušilnice sploh niso toliko urejene, da bi bila zagotovljena minimalna varnost (primer Vinska: gora) tako sušilnice, električne napeljave, dvigala, pa tudi posameznih delavcev v sušilnicah. So tudi primeri, kjer se zapisniško ugotovljene pomanjkljivosti ne popravijo ali ne uredijo. Največ primerov je ravno glede reda in čistoče okrog sušilnic za kar je potrebno včasih samo malo dobre volje odgovornih. Tako sama občinska inšpektorja že vnaprej »kategorizirata« in ugotavljata odnos do reda posameznih odgovornih po enotah. Pregledi s strani službe VD po sušilnicah so bili izvedeni v skladu s pismeno zahtevo obeh občinskih inšpektorjev, da je potrebno slehernega delavca seznaniti z uporabo gasilnih aparatov za posamezne primere kot tudi ostalih gasilnih naprav in sistem alarmiranja. Zato so bili obhodi planirani v takšnih časovnih obdobjih, da so bile vse izmene na sušilnicah praktično preverjene v znanju in uporabi sredstev za gašenje. Poleg tega so še bili občasni obhod glede stanja požarne varnosti in ugotavljanja vseh zgoraj navedenih opažanj. Oprema sušilnic z zidnimi hidranti je urejena le na sušilnicah žovnek in Radlje ter nekaterih manjših zadružnih sušilnicah (Gomil-sko, Prekopa, Petrovče). Na vseh ostalih sušilnicah pa ni nameščenih zidnih hidrantov, čeprav je voda napeljana v sušilnice za na-vlaževalce. Predlagamo, da se pipe in ustrezne dolge gumi cevi z ustniki (kot za pranje avtomobilov) namestijo v vseh etaže vseh sušilnic, ker je v takem primeru treba odpreti le pipo in voda za gašenje je tu. Opremljenost sušilnic z gasilskimi aparati je v večini primerov zadovoljiva. Na sušilnicah je sedaj polno električnih inštalacij, razdelilnih omar in elektromotorjev, zato je potrebno na sušilnice, kjer teh aparatov ni dovolj, v bodoče nabaviti aparate za gašenje električnih in ogrevalnih naprav. Delavci, ki opravljajo dela na sušilnicah, so glede požarne discipline in urejenosti bili (v času pregleda) kolikor toliko vestni, čeprav je bilo tudi kršilcev precej (kajenje na sušilnicah, itd.). Menimo, da je odvisna disciplina in red od vodij, ki lahko s svojim vzgledom in poklicem delavca na zagovor vzdržujejo potrebno varnost. Pregledi so bili opravljeni tudi v Radljah, Bistrici ob Sotli in Kozjem in veljajo za te enote podobne ugotovitve. Letos je obratovalo v lastni proizvodnji 14 sušilnic in v kooperacijski proizvodnji 18. Pred leti pa je na istem področju obratovalo kar 74 sušilnic. Vinko Jug V briketirnici hmelja imajo na vrhu montiran stroj za obračanje in praznenje vreč (Ali kako se je petorici v kombiju po svetu godilo) Če se prav spominjam, sem o Indiji prvič slišal že kot kozopetec v prvih letih guljenja šolskih klopi. Takrat, ko so .meni in mojim vrstnikom burili duhove morski razbojniki z južnih morij, pustolovska potovanja španskih portugalskih .mornarjev, kapitan . Flint in ostali enaki junaki, ter bajni zakladi, ki jih bodo našli le najpogumnejši in najvztrajnejši izmed njih. Da je res obstajala nekje dežela — bajna Indija Koromandija — kjer se cedita-mleko in med, polna zakladov, zlata, dragih kamnov, dišav in podobnih dragocenosti starega in srednjega- veka. Da je bilo tu- ANDREJ NATEK di nekaj resnejšega v vseh teh bajnih pripovedkah o daljni in bogati deželi je tudi dokaz o zgodovini poznega srednjega veka, kajti Kolumb je bil sveto prepričan, .da je priplul z zahoda v Indijo in: prav zaradi zakladov in bogastva Indije je sploh dvignil .jadra svojih karavel in odkril do tedaj še neznane predele novega sveta. Torej; o Indiji sem že marsikaj, vedel, bodisi iz knjig novejše in malo starejše zgodovine, ampak videti Indijo na svoje oči; občutiti utrip milijonskih mest Delhija, Beuaresa, KOŠARKA Občinskega sindikalnega prvenstva v košarki dne 5. 10. 1977 se je udeležilo 14 ekip organizacij združenega dela naše občine. Hmezad je nastopil v Preboldu in v svoji skupini zasedel 2. mesto za ekipo TT Prebold. REZULTATI Hmezad — TN Polzela 52 : 26 Hmezad — DPO 52 :16 Hmezad — TT Prebold 34 : 51 V končni uvrstitvi je bila prva ekipa SIP Šempeter, Hmezad pa je zasedel 5. mesto. CaLcute in ostalih, občutiti torbo najnižjih slojev njenih prebivalcev.za eno samo rupijo na dan, za rupijo, ki pomeni za tujca bakšiš, a njemu pomeni en dan življenja, kajti za eno rupijo se v Indiji lahko preživiš en dan. Doživeti Indijo pa še .ne pomeni, da preprosto vidiš in oceniš z očmi Evropejcev, ki hodijo v Indijo kot v eno izmed eksotičnih dežel, da vidijo' Taj Mahal y; Agri, morda še Beuares ■sveto mesto Hindujcev in morda še Bombaj. To pa je tudi vse, kar pričakujejo sodobni turisti) ki. v klimatiziranih sobah Hiltori hotela srebajo Coca-colo in se pogovarjajo 6 delnicah, o poslu, o biznisu. Ampak Indije prepfo-sto ne moreš razumeti to še: manj dojeti. Kajti Indija je. splet vseh mogočih religij. Indija ima eel kup pisav in jezikov; Indija ima zelo veliko ostankov iz svoje kulturno zelo bogate zgodovine, Indija ima kaste, Indija, ima svete krave in podobno. Tega pa- tujec po navadi ne more dojeti in razumeti, zakaj je temu tako. In še bolj interesantno je to, da si v Indiji prav.malo ljudi dela sive lase s temi problemi,,; problemi so praktično nerešljivi. Če je dosegla Kitajska ogromen napredek po revoluciji to državljanski vojni 1949, se nekateri sprašujejo, ali je takšen korak sposobna napraviti tudi Indija. Odgovor je kategorično zanikanje, kajti Kitajska je en narod, ima en jezik, imela je eno vero, a v Indiji je to popolnoma nekaj drugega. Indijske narode kljub neodvisnosti in suverenosti v zunanji Za Hmezad so igrali: Žagar, Ajdič, Sorger, Jurak, Podvržan. ATLETIKA , Na stadionu v Žalcu je bilo dne 8. 9. 1977 občinsko sindikalno prvenstvo v atletiki, ki se ga je udeležilo veliko število delavcev organizacij združenega dela na našem področju. Tekmovali so starejši člani, mlajši člani in članice. Ekipa Hmezada je nastopila samo med mlajšimi člani in zasedla 5.'mesto. Prvo mesto med mlajšimi člani je zasedla «kipa Ferralita, med članicami im starejšimi člani pa je bila prva ekipa SIP Šempeter. Košenina politiki še vedno dvigajo ene zoper druge verski in politični nemiri. Tudi delitev Indije .na Pakistan, Indijo in Bangladeš je rezultat krvavih spopadov in vojn med indijskimi narodi. Čeprav je Indija rodila Gandija, Nehruja, Tagoreja, čeprav ima Indija danes najmodernejšo tehnologijo, čeprav ima Indija a-tomsko bombo, se situacija za tiste Ljudi z ulice, za tiste milijone ponižanih in razžaljenih, ki razen bede in lakote nimajo ničesar za ogromno maso indijskih kmetov, ki obdeluje še zetnljo na prav takšen primitiven način kot v času Aleksandra Makedonskega, Indija ne more storiti praktično ničesar. Gordijski vozel- teh indij-skih problemov je v o-mejitvi narodnega prirastka in zagotovitev dela za milijone brezposelnih. To pa terja o-gromne investicije, za' katere pa Indija nima in tudi ne bo imela denarja še verjetno precej časa. Torej, Indija je postala naš cilj tistega Sončnega -majskega popoldneva, ko smo se začeli pogovarjati o možnosti potovanja na vzhod in ga potem šele pozno v noč zaključili Pod lipo v Ljubljani, kajti tu je bila naša, domicilna postojanka, tu so se rojevale nove ideje, plani za potovanja, plani za študij, razgovori o izpitih in podobno. Kajti ob pivu se lahko temeljiteje in podrobneje razmisli in pogovori o vseh mogočih problemih. Pod lipa je torej padla ideja o potovanju na Orient in vseh mogočih problemih, ki bodo prišli šele na dan. Seveda za takšno potovanje ni dovolj samo ideja, ampak se je pričelo tekanje od mehanikov^ servisne službe, pa medicinskih potrebščin, cepljenja, deviz, filmov m še tisoče drobnih stvari. Nekako je še vse_ skupaj uspelo in dogovorjen dan za odhod je bil 4, julij zjutraj. Ker pa zjutraj nikakor ni bilo mogoče startati, bil je še cel kup stvari za rešiti od AMZ pa do preprostega filma, je bilo prav malo upanja, da nam bo sploh uspelo Odpotovati. Kot je pa tudi navadi ob takšnih prilikah, da gre vse po zlu zaradi splošne’ živčnosti in podobnih človeških slabosti v ¡takšnih situacijah, to- še ob dejstvu, da -smo se spuščali na takšno dokaj riskantno potovanje bolj ali manj sami zelenci. Kar se takšnih potovanj tiče, nam -pi bilo preveč za: meriti. Pa tudi problemov, ki se' po -navadi-kopičijo zadnje dni, je bilo preveč.. Končno nam je le uspelo odriniti ¡proti večeru, ko se je dan že krepko nagnil. Ljubljano smo zapuščali vso v zastavah in prazničnem vzdušju, pa ne zato, ker smo mi odhajali, ampak zatp, ker je bil pač praznik. . ; Ko smo nato tankali na Dolenjski cesti in malo ogledovali okrog kombija in pregledovali prtljago na strehi, pride mimo nek star možakar krepko pod gasom in prične ogledovati čudno druščino. Nekaj časa gleda kombi, nekaj časa nas, potem pa le zbere dovolj moči in vpraša. »Da, kam pa vi greste s to kramo?« Jjj »Stric, mi gremo pa v Indijo,« mu odgovori Vlado.. »Dajte me no zajebavati, kaj si pa vi sploh predstavljate, kdo sem jaz ...« in v tem smislu naprej. Verjetno bi težil v znanem zaporedju še-kar naprej, a naposled smo ga le prepričali, da se ne šalimo in da mislimo popolnoma resno. Medtem, ko smo se šalali_ z' njim, nas je mimogrede opazoval in ocenje-val. ■- - , »Ampak,. tale dva pa ne bosta prišla več; nazaj.,« je rekel in pokazal na dvojico izmed nas. »Ja stric, zakaj pa ne?« ga vpraša Vlado.. ■ »Boste, že videli, jih bodo: zamorke ...« : Na ta dovtip, smo- se- še. -dolgo smejali m počasi se je. okrog nas- nabrala .cela skupina j ljudi, ki so’ pričeli- glasno in strokovno komentirati najprej. o kombiju, potem pa o nas in podobno. Ker je debata bila preveč enostranska m neobjektivna nam- .res ni kazala drugega, kot da odrinemo -naprej in. pustimo komentatorje na Dolenjski cesti. Tako smo-končno .tudi. zares odrinili proti- Orientu. : (Nadaljevanje na. 15. strani) Sindikalne športne igre (Nadaljevanje s. 14. strani) “ Malo pred Zagrebom pa rdeča, in modra luč na desni strani. ■: »Smo že v dreku,« reče Vlado in zapelje na desno. Po generalki, ki so jo delali možje v modrem, jim je uspelo ugotoviti, da zadnja desna luč ne gori. in, da iz tega' sledi kazen in še popraviti je treba-takoj. Čeprav smo jih prepričevali na vse mogoče načine, ni bilo iz tega nič. Bilo je treba privleči deset jsurjev in mirna Bosna. Nato'smo pričeli s popravljanjem lampe; in ko je crknila še baterija,-je bilo vsega konec., .Nato. je padla edino .sprejemljiva odločitev, da s popravilom nadaljur. jemo zjutraj, za danes, ki se je pa začel š smolo, pa naj bi bilo dovolj, Odločili smo se, da prespimo kar tam na parkirišču malo naprej od Bugane in da prvič preizkusimo pograde v kombiju. Policajema se je precej,-čudno zdelo, zakaj se ne spravimo naprej in eden izmed njiju ise le ojunači ter vpraša. »Pa kuda vi sa tim kombijem?« Vlado pa se hitro znajde in mu odgovori kar po naše. »Na morje gremo špilat,« mu Teče, kajti če bi-sé mu pohvalil z Indijo, bi nam, takoj vzeli prometno dovoljenje in še kaj hujšega-.hi sledilo iz! tega. Ker še vedno ni bil zadovoljen, z odgovorom, je pričel,kolomastiti,okrog, kombija in z budnimi, očmi pregledovati to. ih ono. Končno ga je., le minilo in ker je tudi spoznal, da. nas ne. bi.premaknil.tisti večer niti. za centimeter, več naprej, .se je pričel posvečati tudi drugim voznikom, mi pa smo nato uhelj mir vso noč, razen pred komarji., . ■ Če se. je prvi dan precej klavrno začel in končal, smo upali, da bo naslednji, dan boljši. Kér pa se je pri popravilu zadnje luči pretrgala tudi žicama zelo.idelikatnem mestu, in ker ni bilo niti centimetra žice ..v rezervi, smo opustili- servis in se odpravili brez žice in .luči naprej. Zanimivo je, da smo se nato ves čas vozili brez tiste za prvi dan usodne, zadnje luči, da se od takrat naprej ni nobeden obregnil v to zadnjo luč. Pot proti Beogradu in Nišu ni bila nič kaj zanimiva. To so bili sami znani, . domači kraji,, le da je počasi pričenjalo tresti volan in to z vsakim kilometrom bolj. Pričenjalo se je tisto, na kar smo najmanj računali. Prednja kolesa piso bila uravnotežena in to centrira-~ nje je bilo potrebno čimprej izvesti. Ker je-bila nedelja, nam ni uspelo niti v-Nišu, niti Pirotu ali Dimitrov,gradu dobiti človeka, ki bi bil pripravljen to storiti..Po mučnih scenah aa jugoslovansko-bolgarski meji — temu so jrecej pripomogle tudi. steklenice viskija,-ki šmo jih tovorili v Sirijo ali Irak, da bi jih tam za mastne pare prodali, so se pričele prazniti. Verjetno malo zaradi nenehnih vibracijski so jih povzročala necentrirana kolesa, delno pa tudi zaradi nepopisne žeje v tistih vročih julijskih dneh. Da bi pa pili Nižavo, čeprav v Niški banji, pa ni mogoče, kajti,če bi bila voda dobra, bi imela žaba sto kil, da o ribah sploh ne razmišljamo. Tako pa, dokler je kaj ustreznejšega za v grlo je to treba izkoristiti, kaj,ti vodo bomo lahko še popili na cisterne, kajti.dežele, kamor potujemo, so striktni*, nasprotniki, pijače in .zagovornika totalne prohibicije.Po več. urah ca-! rinskih formalnosti in čakanja na prehodu v. Jimitrovgradu, nam je še kljub vsemu le u-spelo priropotat .do Sofije. 'Seveda, je bil tu naš prvi člj, prvi- park, kjer bomo; v miru proslavili prihod " v Sofijo in nabrali dovolj močfza naslednji dan, čim dalj od policajev in ljudi -pravice, ki so nam Jerepke#"zagrenili prvi dan potovanja. (Nadaljevanje prihodnjič) BREŽNIK Na koncu vasi je stala Brežnikova domačija. Brežnik je imel sina; žena/pa mu je umrla nedolgo tega.. Želel si je, da hLsin pripeljal v hišo snaho, sama vsega nista zmogla. Precej velika je bila.domačija, zemlje je bilo dosti in treba je bilo pri hiši ženske roke. Brežnik je iz dneva v dan očak aUida, mu njegov Janez pove, da ima dekle. Tekla je že poldrugo leto, odkar je izgubil ¡Breznik, ženo, a vendar Janez ni nikoli govoril, da se bo oženil. Ob večerih, ko je bilo. vse ¿pospravljeno, ko se je oče usedel za; krušno-peč in Mica, ki je bila pri hiši že od mladih let je še pospravljala po. hiši,/, je Janez/večer za večerom odhajal po stezi za gozd. Brežnik‘se je veselil da morda hodi vasovat k Osojnikovi Meti. Meta je bila., lepo dekle,izbila je pridna in znala je delati in pri marsikaterem delu je pustila moške zadaj. Rad bi vprašal Janeza, a .čakal je, da mu to sam pove. Od Janeza pa ni bilo ne besede, ne mlade k hiši. Bilo je v nedeljo popoldne, ko se je. odpravil. Brežnik v gozd da bi malo.pogleda’1, kako so kaj porasla drevesa im-kaj bi se; daiolpozimi: podreti. Hodil je od dhevfesa .do drevesa,c vi mislih je bil pri svojn-pbkpjhi-žehit.aradTjaij.e; imel in prekmalu ga jezaptistila :in misliLje na svojega sina. S temi mislimi se je vračal iz gozda proti domu.--Ne da bi vhdel;; ise je» vračal mimo Osojnikove kmetije. .Na .pragu je stal Osojnik ih ga povabil v ;hišo. Sedla sta za mizo, Marjeta jima je prinesla na mizo vina in pogovor je stekel.. Osojnik ga je spraševal, kdaj se bo ženil Janez, menil, je, da Brežnik potrebuje v hiši žensko, povedal mu je, da se bo njegova Meta. čez en mesec, poročila s 'fantom iz druge vasL .Breznika .je zelo.1 prizadelo, mislil je, da hodi njegov' Janez k-Meti. Brežniku se je mudilo domov, da ima še neke opravke. Zahvalil se je in poslovil. Do doma ga je preganjala misel, kam hodi Janez. Bal Se je, da se je zagledal v Mehačevo Rozo. Če bi pripeljal Rozo v hišo, potem je boljše, da še naprej ostaneta sama in jima gospodinji: Mica. Roza je hodila v šole, ki jih ni naredila,1 nikoli ni hotčla delati ina polju, še manj psi v hlevu. Moral- gh bo vprašati, mora vedeti; Videl je sinovo srečo na obrazu. Z' veseljem je zjutraj vstajal, še rajši je delal, vedel je, da Janez ljubi, a ni vedel katero.' Vsak dan si je rekel, da ga bo vprašal, a dnevi so teklidn ni ga vprašal. Leto se je nagnilo h koncu, sneg je zametel hribe in doline. Prišel je čas kmetovega počitka in kolin. Janez in oče sta se zmenila, da bodo ha dan Božiča zaklali dva prašiča. Pogovor je: tekel po večerji, ko si je oče prižgal pipo in je Mica po- . spravljala z mize. Janez je prišel na dan z besedo, da bi rad pripeljal na- ta dan dekle —. svojo Rozo, da bi se z očetom bolje seznanila. Brežnik bi mu rad povedal svoje, a pustil je sina, obdržal zase svoje besede. Dobro je, je rekel, kar pripelji jo. To noč Brežnik dolgo ni zatisnil oči, bolj kot kdajkoli prej si je želel, da bi imel ob sebi svojo ženo, 'da bi mu -pomagala spametovati sina, vedel je, da mu sam ni kos. • V maju sta se vzela Janez in Roza Prišli so slabi časi za Brežnika. Roza ga ni marala, . tudi ■ Janezu je ugasnila .ljubezen ..do očeta. Vedel je, da ne dela prav, a Rozo je imel rad, zanjo bi žrtvoval vse. Roza je nagovarjala Janeza, Janez očeta, naj zapiše nanju. Vedel . je, da tega ne sme storiti, do zadnjega se mora boriti. Prek praga te hiše; je prenesel svojo ženo in z njo tudi Janeza. Nikoli ne bo prestopil praga vasi, da tega ne bi sam želel. Poznal je- Rozino rodbino,; ki so to delali že vrsto let nazaj. Vrstili' so se večeri prerekanja in nekega takega večera, ko je Brežnik rekel, da mu ne bo zapisal, je Janez očeta udaril. Drugi dan sta se odselila na Rozin dom. Brežnik je ostal sam, zapustil ga je še sin. Sama sta delala z Mico in kmalu so inu priskočili na pomoč sosedje, ko se je razvedelo, kaj je storil Janez z očetom. Janez se ni vračal domov. Prišla so leta vihrave vojne. Kaj »vse >je moral dočakati Brežnik. Ob večerih je molil, da bi ga pobrala smrt in da bi vsaj na onem svetu bil skupaj s svojo’ženo. Premnogo gorja je bilo natovorjenega na njegovem hrbtu. Nemci so požigali vaši, ubijali ljudi, jih mu- čilii., odpet)ah tja, od koder hi -bilo več vrni tve. Nekega večera je potikalo na Breznikovo okno. Z véseljem je vstal,.-bil je prepričan, da se Janez odpravlja v .partizane in se je. prišel posloviti-od očeta:..Vasrcu je še vedno :očete v-skosimel':radravbjega¡.’sina.i;Ni bil Janez, bili' so partizani; Visada leta .nemirnih--rini je Brežnik pomagalpartizanom, skrival: ranjene, j im; dajal/ hrano,;/-zvečer. cnr več •.prosil za svojo-, smrt, zdaj je molkža življenje'partizanov;/ Tako./totlso; se/pari .Brežniku ¡zbirala ¡partizani;-so se- pri Mehdččvih\zbiraM-Nemci;: Breznik;; se jeeb'ai ¡svojega-lastnega/sina. Izdal je Nemk cenr Martina,;¿moža: Osojnikove. Mete. Ubili so ga tisti :večer,; ko je Meta rodila sina. Še poznejši so Meháeéví ¿spravah; vrnjenega ¿brata na oni svet. Brežbik hi; bil uibil svojega sina z lasthimi rokami,.ker je bil izdajalec. . Tako Jsot minejo .vsa gorja, so minila tudi gorja:; vojne, j Prišla rje; svoboda, ki: jo, je talco malo./dočakalo./Vsa-.ta. leta so še bolj/upog-nilanBrežnika.obležal je: hudo; bolan - Nekega večera ga je: obiskal Sam /Osojhikv Brežnik je. želeL. da ga s.e¡ obišče: in naj ¿s; sabo ¡pripelje. Metbi -in malega Martina. Res ¿ so vsi trije pri-: šli čez nekaj dni. Š toplim pogledom je objel vse tri, Mica- je:ptemeslana. mizo potice, mesa. im vima. Brežnik je vstal-in sedel za mizo, na kolena je vzeli malega Martina. Po state/n, zgubanem Brežnikovem licu so pritekle solze. »Veš Meta in ti Osojnik, mnogo smo ti vzeli Brezniki, vzeli smo ti sina, tebi Meta, smo vzeli moža. Nisem vedel, da sem vzgajal im vzgojil svojega sina v izdajalca. Rad bi se obema opravičil, a sam Vem,, da za kaj takega nd opravičila.« Vsi trije so takrat jokali, tolažili sp Brež- \ nika, da ni on kriv, da so Janeza tako vzgojili Mehačevi. ■ »Veš, Meta,čvsega tega kar ti je bilo odvzeto, kar ti je bilo najdražje in v oporo ti ne morem vrnitiv rad pa bi, da bi- tvoj sin oral po moji zemlji,/vem, da ga bosta ti in oče j vzgojila v poštenega človeka.« , Čez mnogo let se je to tudi zgodilo. Osojnikova Meta je vzela Brežnika k sebi. Negovala ga je, kot bi bil njen oče. Brežnik se je še in še- opravičeval Meti. in Osojniku, saj,je vedel, da mu je bil sin v velik ponos. Preden je Brežnik:umrl, mu je Meta nudila prav vse. Nihče ne bi zanj tako lepo skrbel. Vedel je, da bo na njegovi zemlji dober gospodar. Ni ‘se več bal smrti. Ljubica Hribferšek Bridek spomin Vsako leto, ko so vrtovi polni krizantem, potu jem »skozi kraje spominov; mladosti in življenjske poti. Nesem šopek na materin grob. Vsak dan hitimo, kot . da nas čaka na koncu obljubljeni grad. Suvamo se s komolci, zviška gledamo na soseda in se ne zavedamo,, da smo samo list :v naravi. Krhek ih majav, ki se bo z vso krošnjo spremenil v nič. Morda se zato spominjam njenega pogreba. Bil je deževen dan. žalosten kot njen konec. Gledala sem njeno podobo in sina,: ki je zavrnil očeta, naj ne joče, z besedami: »Naj še poslednjič gledam mamo.« Bili smo si tujci. Nismo živeli skupaj. Redko smo se videli. Toda naenkrat se zavedaš, da si člen teh ljudi, da te veže nekaj toplega. Po licih so mi začele teči solze. In tudi po letih, ko prejmem pismo: »Draga sestra«, se še niso posušile. Zato se vsako leto enkrat vračam v ta Isp in miren kraj. Vsak grob krije usodo kot srce svojo bolečino. M. C. LOVCU MAKSU Slovenci smo res čudni, dobiček pa vedno potegnejo trgovci. Grobovi so na dan mrtvih lepi kot Celo leto ne, a spomin? SPODBUDA Prometna vzgoja Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu SO Radlje je že večkrat razpravljal o raznih vzgojnih ukrepih, ki bi bili potrebni za vzgojo poklicnih in amaterskih voznikov. V zvezi s tem je bil sprejet sklep o priporočilu, da naj vse delovne organizacije (TOZD, OZD, SOZD) uvedejo v svojih glasilih in občasnih (jubilejih) biltenih tudi posebno rubriko, v kateri bodo posredovali svojim bralcem prometno problematiko v podjetju, predvsem pa prometne nezgode svojih voznikov. Komisija za varnost in vzgojo pri svetu prosi vsa uredništva glasil, da upoštevajo priporočilo Sveta za vzgojo v prometu. Spričo tolikih nesreč, ki povzročajo tudi veliko gmotno škodo, smo prepričani, da boste z razumevanjem sprejeli naše priporočilo. Zelo vam bomo hvaležni, če nam boste poslali en izvod vašega glasila z uvedeno rubriko. To bi bilo tudi potrebno, saj se tako ne bi u-stvarjala negativna mnenja. Istočasno vam priporočamo, da izvedete testiranje vaših voznikov (občasno), da bi tako pripomogli k obnavljanju vozniškega znanja. Za izvedbo testiranja se obrnite na društvo AMD Radlje, ki ima že oblikovano to komisijo. SO Radlje ob Dravi Komisija za varnost in vzgojo Članek bo morda spodbudil domače člane AMD k pisanju v Hmeljarja o nesrečah, preprečevanju le-teh in prometni vzgoji. »Naš Maksi! — ta pa ni od 'muh, ima za lov tenak posluh — v okolico se daljno, bližnjo na lov poda vesel, brezbrižno. In če ga sreča lovska sreča, da »zajčka« vrže si čez pleča, ponosen prožen je korak ^ _ no, tega res ni zmožen vsak. »Srnjaka« hodi v hribe čakat, ■in zgodaj z rosico se zmakat — »srnjak«, oj p| ta pa, grd hudir, za hip ga vidiš, že gre v dir —! Takole hodi naokoli, nahrbtnik nosi gori — doli, pa če se človek v senco zlekne, še malica mu bolje tekne. Oj, z Žvajge dol je lep razgled, Savinjski dol je krasen svet! Ta lov zares izplača se, srnjaka imaš — ali pa ne! Tilčka Turk VREMENSKI PREGOVORI Če na mrtvih dan (1. 11.) dežuje, skorajšen sneg napoveduje. Sonce na Martina (11. XI.) — pred durmi huda zima. Katarine (25. 11.) dan ne laže, ko po sebi prosinca vreme kaže. NEMOŽNI KANDIDATI Sešli so se oni dan na delovnem mestu, da bi evidentirali nekaj možnih kandidatov kar med delovnim časom, pa niso uspeli dobiti niti enega. Da sklicateljem ne bi kdo očital zapostavljanja žensk, so najprej vprašali tovarišico Agico. »Saj takole med delovnim časom bi še prevzela kakšno obveznost«, je odgovorila Agica, »toda po delovnem času ali zvečer ni govora, mož me ne bi pustil. Ljubosumen je, pa mi ni verjel, da imam kaj resnega. Tudi na majhnega otroka, ki ga imava, ne bi hotel popaziti.« »Samo mene vidite,« se je otepal Nanč, »saj veste, da popoldne fušam. Le kaj si bodo mislile stranke, če jih bom še popoldne vlekel za nos?!« »Ni govora!« je bil odločen Francelj in našteval: »Niste mi dali primernega stanovanja, zato moram graditi lastno hišo skoraj izključno s svojim denarjem. Naj se pokažejo tisti, ki stanujejo po blokih in drugih družbenih stanovanjih, razkošne vikende pa uporabljajo samo ob nedeljah in praznikih ter v času dopustov!«- ' »Kar zapišite, da nisem sposoben!« je pristal Miha. »Če kaj delaš, ni prav enim, če nič ne delaš, te kritizirajo drugi,« je nekam cikal Jože. »Ne bom, saj je še zadosti drugih!« je zavrnil Miro. »Preseda mi že«, je dvigala glas Mica, ki je bila ravnokar na vrsti, »da vam moram vedno znova pripovedovati, kako nimam ne komu ne kje pustiti otrok, ker mi je tašča odpovedala varstvo, v vrtcu pa ni prostora!« Tako je odpadel še zadnji »možni« kandidat, pravzaprav kandidatka. fffijSip Kesanje je krepost šibkih duhov. Ni hujšega strupa kot je moč nad drugimi ljudmi. Denar je kovana svoboda. Biti nevtralen, pomeni biti mrtev. Optimist je po navadi pomanjkljivo informirani sodobnik. Brez dela ni veselja. BASEN O UŠEH Uši naskočijo nekaj glav. Direktiva: uši je treba’ iztrebiti! Vse glave gredo sklonjeno skozi čistko, - MORALA: Kadar je na sporedu pranje glav, je prav vseeno, katera je bila pred tem čista in katera umazana. IZ ZAPEČKA — Dedek, zakaj imaš toliko sivih las? — Nacek, to so leta: vsako leto nekaj sivih- las. — Zakaj pa imaš toliko gub? — Od skrbi: vsaka skrb ena nova gubica. — Dedek, zakaj imaš še samo dva zoba? — To so udarci usode, Nacek! — Ja, dedek, pa vsi direktno na gobec? NA PASI — Ja, kam si pa padel, da si tako umazan? — V travo ... — Trava vendar ni tako umazana... — Je, je, in to tista, ki so jo krave že pojedle! V GOSTILNI — Dve jajci, prosim. — Na oko? — Ne, na krožnik! Čez nekaj časa gost natakarici: — Nekaj me žge... — Po jajcih? — Ne, po grlu! PRI KIOSKU — Imate »Praktično ženo«? — Kaj vas pa briga! — Imate na šoli še uši? — Seveda, saj smo pri vsakem napredku v našem šolstvu vedno med prvimi! Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet podjetja »Hmezad« Žalec. Ureja uredniški odpor: predsednik Anton Gubenšek, dipl. inž. in člani: Janez Luževič, dipl. inž. Bogdan Pugelj, dipl. inž., Lamut Franc, dipl. vet., Eva Orač m Miljeva Kač, dipl. inž., - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. — Glavni in odgovorni urednik Vili inž. Vybihal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora X. — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 4.500 izvodih. —