April v znamenju volitev
Za naklonjenost na volitvah se je v nedeljo, 18. aprila, potegovalo 167 kandidatov. Vsak izmed njih seveda v svoji krajevni skupnosti oziroma v svoji volilni enoti. Nekatere večje krajevne skupnosti so namreč razdeljene v več volilnih enot, vse menda z namenom, da ima res vsaka vas ali naselje svojega predstavnika v svetu. Krajani KS Medvode - Center so se hkrati ob volitvah odločali tudi o tem, ali v bodoče še želijo enotno krajevno \ skupnost, ali pa naj bi se ta razdelila ■ ■ v dve novi. Krajevno skupnost Medvode in Krajevno skupnost S vetje.
Z volitvami v svete krajevnih skupnosti seje dejansko zaključil več kot devetletni mandat dosedanjih vodstev. Nekatera vodstva so se te “mikrolokalne oblasti” že otepala in zadnja leta niso bila več dejavna, drugim je oblast že malce stopila v glavo in jim je neodločenost bivšega občinskega sveta ustrezala, tretja pa so s svojim delom bivše svetnike in župana z občinsko upravo prepričala, da so krajevne skupnosti še kako pomembne.
Tako kot so snovalci Zakona o lokalni
samoupravi težko odločitev o nadaljni usodi krajevnih skupnosti prenesli na posamezne občine, tako je občina Medvode dokončno odločitev prenašala iz leta v leto. Šele na svoji zadnji seji, tik pred lokalnimi volitvami konec lanskega leta, so svetniki sprejeli odločitev o notranji členitvi občine. V vseh obstoječih krajevnih skupnostih je bila volja ljudi vsaj enkrat preverjana, v nekaterih celo dvakrat ali trikrat.
Kljub temu, da v začetku mandata bivši svetniki niso bili prepričani, ali krajevne skupnosti sploh potrebujemo, je na koncu prevladala odločitev, da jih potrebujemo še več. Po novem je v občini Medvode 11 krajevnih in 2 vaški skupnosti. Poleg starih že obstoječih Krajevnih skupnosti Medvode, Preska, Pirniče, Smlednik, Senica, Vaše - Goričane in Zbilje sta po novem še Krajevna skupnost Seničica -Golo Brdo ter Krajevni skupnosti Katarina in Trnovec, ki sta nastali iz predhodno enotne krajevne skupnosti. Ustanovljeni sta tudi dve vaški skupnosti Studcnčice in Tehovec.
Več na 4. strani.
Lepo povabljeni 30. aprila ob 21. uri na tradicionalno kresovanje pri goričanskem gradu v Goričanah.
Vabita občina Medvode in krajevna skupnost Vaše - Goričane.
Čestitamo ob 1, maju -prazniku dela,
Županov kotiček
Spoštovane občanke in občani
F preteklosti smo kot občani Šiške, sedaj pa kot občani Medvod prebirali že kar lepo število občinskih glasil.
To so bili: Medveški kurir. Javna tribuna, Občinski glas, Medvoščan in nazadnje Šmamogorski vestnik. Občinsko glasilo je potrebno, kajti veliko ljudi kliče na občino in sprašuje, zakaj časopisa ni več. Dejstvo, da dnevni časopisi ne kažejo preveč zanimanja za dogajanje v naši občini in da tudi medvoška kabelska TV še vedno ni prispela v vsa gospodinjstva v naši občini, potrjuje pravilnost naše odločitve.
Dogodkov v občini je veliko in prav je, da bi bili vsi občani z njimi seznanjeni.
Novo glasilo se imenuje Sotočje. V imenu je veliko simbolike. Pomeni, da naj časopis poroča o vsem in vseh, ki v tej občini ustvarjajo, ali pa tudi rušijo, poroča naj o dogodkih na vseh področjih - od športa, kulture do gospodarstva in kmetijstva.
Želimo, da v časopis svoje članke pošiljate tudi vi, spoštovane občanke in občani, predvsem pa svoje pripombe in dopolnitve glede vsebine časopisa. Le tako bo časopis postal kvaliteten in zanimiv, da ga boste prebirali vsi. Želimo si, da bi časopis prejemati in prebirali v kar največjem številu, zato ga boste na vaše domove prejemali brezplačno. Današnja številka je praznična, saj jutri praznujemo l. maj, praznik vseh delovnih ljudi. Preživite lepe praznike, si naberite novih moči, predvsem pa ga praznujte. Telo in duša rabita tudi počitek po napornem delu.
Župan Stanislav Žagar
Občinski svet
Odbori in komisije
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA: Marija Kunstelj (predsednica), Štefan Čebašek, Aleksander Mrak, Božidar Habjan, Janez Šušteršič, Mitja Ljubeljšek in Alojz Praust.
KOMISIJA ZA POBUDE IN PRITOŽBE: Nevenka Plešec (predsednica), Alenka Veber, Vojko Bizant, Jožef Košiča, in Andrej Satran.
STATUTARNO PRAVNA KOMISIJA: Roman Lavtar (predsednik), Andrej Satran, Marjan Oblak, Jožef Ločniškar in Jožef Zupan.
ODBOR ZA RAZVOJ: Leopold Knez (predsednik), Roman Lavtar, Vida Bališ, Alojz Praust, Božidar Habjan, Peter Militarev, Aleksander Bartol, Roman Tehovnik in Anton Pušar.
ODBOR ZA KOMUNALNE DEJAVNOSTI: Vida Bališ (predsednica), Andrej Trampuš, Franc Bukovec, Jožef Meznarič, Feliks Ježek, Bojan Kržišnik, Ladislav Vidmar, Doran Konjar in Božidar Habjan.
ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Peter Militarev (predsednik), Bogdana Kolen-brand - Teršek, Janez Knez, Marija Kržišnik -Logar, Slavko Martinčevič, dr. Igor Lukšič in Primož Jurman.
ODBOR ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO: Aleksander Bartol (predsednik), Matjaž Šušteršič, Filip Češenj, Uroš Košir, Jernej Petač, Miroslav Gantar in Stanislav Bukovec.
ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO: Štefan Čebašek (predsedniki Franc Šušteršič, Milan Starman, Franc Špenko, Valentin Križaj, Primož Ločniškar in Janez Hočevar.
ODBOR ZA GOSTINSTVO, PODJETNIŠTVO IN OBRT: Anton Pušar (predsednik), Stanislav Novak, Ivan Regoršek, Bojan Kržišnik, Anton Merjasec, Pavel Lampič in Olga Verovšek.
KOMISIJA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN PRIPRAVO STATUTA IN POSLOVNIKA: Roman Lavtar (predsednik), Aleksander Mrak, Andrej Satran, Drago Škulj, Miroslav Mozetič, Dušan Brekič in Marjan Oblak.
KOMISIJA ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IN ARHIV:
Lojze Teršan (predsednik), Vladimir Bertoncelj, Martina Čermelj, Franc Bonča in Frančišek Čarman.
ODBOR ZA PRIREDITVE: Jože Jarc (predsednik), Leopold Knez, Sten Vilar, Peter Militarev, Tomaž Glažar, Anton Bohinc, Vladimir Bertoncelj, Boris Primožič, Anton Šušteršič.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU: Božidar Habjan (predsednik), Tatjana Kemič, Blanka Rožanc, Tatjana Zajc, Milan Šorli, Lidija Sedej, Ludvik Krajnc in Marjeta Jamnik.
ODBOR ZA UREJANJE PROSTORA IN EKOLOGIJO: Janez Burgar (predsednik), Aleš Korbič, Milan Cotič, Borut Kobav, dr. Jožef Duhovnik, Andrej Sušnik in Jožef Ločniškar.
V neodvisni nadzorni odbor so bili imenovani Alojz Izlakar, Janez Mihovec, Rudolf Trampuš, Milan Jeraj in Ferdinand Trupej.
Kdo je kdo v medvoškem občinskem svetu
Zmagale so ženske
Volilna udeležba na novembrskih lokanib volitvah je bila nekaj več kot 64-odstotna. Za mesto enega izmed triindvajsetih svetnikov v občinskem svetu je kandidiralo več kot 200 Medvoščanov na trinajstih različnih listah v treh volilnih enotah.
Zmagovalke so bile prav gotovo ženske z nestrankarske liste - za napredek krajev, kajti kar štirim je uspelo priti v občinski parlament. Vanja Debeljak je sicer svoje mesto svetnice prepustila drugouvrščenemu na listi Janezu Burgarju, še vedno pa so v svetu Vida Bališ, Nevenka Plešec in Marija Kunstelj, ki je hkrati tudi podžupanja. Iz vrst nestrankarske liste - za napredek krajev, ki je na lokalnih volitvah dosegla največji uspeh, je v občinskem svetu še Leopold Knez. Med strankami je največ glasov pridobila SDS, ki jo zastopajo Mitja Ljubeljšek, Ljubomir Jamnik, Janez Barle in Anton Lah. V imenu LDS v občinskem svetu sedijo Aleksander Mrak, Peter Militarev, Alojzij Teršan in Roman Lavtar. Iz vrst SKD so v občinskem svetu Janez
Šušteršič, Jožef Duhovnik in Jernej Petač.
Vsi trije so bili svetniki že v prejšnjem mandatu. Nestrankarska lista 1-2-3 je pridobila pravico do dveh svetniških mest, ki ju zasedata Bojan Kržišnik in Roman Tehovnik. Dvočlanska je tudi svetniška skupina SLS. Štefan Čebašek je bil svetnik že v prejšnjem sestavu občinskega sveta, tokrat pa se mu je pridružil še Anton Pušar. Med svetniki je še predstavnik Zelenih Slovenije Božidar Habjan, predstavnik Demokratične stranke upokojencev Alojz Praust in predstavnik ZLSD Aleksander Bartol.
Od triindvajsetih svetnikov, kolikor jih po novem sedi v občinskem parlamentu, je 11 novih, 12 pa že v prejšnjem mandatu prekaljenih. Najmlajši član sveta ima 36, najstarejši pa 65 let.
Težak dobro milijardo
Občinski svet občine Medvode je na svoji 5. seji 30. marca 1999 sprejel predlog proračuna za letošnje leto. Letošnji proračun je bil skorajda povsem povšeči petnajstim svetnikom, kar je bilo dovolj za njegovo sprejetje.
Skupni prihodki proračuna znašajo milijardo in 21,5 miljona. In kako naj bi se ta sredstva razdelila?
Za delo občinskega sveta in njegovih organov, župana in podžupanje ter občinske uprave ter za druge splošne zadeve, kamor sodi tudi promocija občine in prireditve, naj bi letos namenili nekaj manj kot 141 miljonov tolarjev. Za delovanje krajevnih skupnosti, političnih strank in drugih organizacij ter društev naj bi se iz občinske blagajne vzelo 21 miljonov tolarjev, kar je dejansko isti znesek kot lansko leto. 422 miljonov naj bi se namenilo za izvajanje družbenih dejavnosti. Na višino teh sredstev občinski svetniki niti ne morejo bistveno vplivati, razen na višino sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje objektov, ki so namenjeni izvajanju teh dejavnosti. Za obnovo kuhinje v OŠ Preska, ki že nekaj let ne ustreza zahtevam sanitarne inšpekcije, se tako namenja 35 miljonov tolarjev. 18 miljonov tolarjev naj bi bilo dovolj za delovanje kulturnih društev in pripravo kulturnih akcij. V letošnjem proračunu je namenjenih 15 miljonov tolarjev tudi za obnovo Gradu Goričane, saj so svetniki dobili trdno zagotovilo Ministrstva za kulturo, da bo le tako deležen prav tolikšne višine sredstev tudi iz državnega “kulturnega tolarja”.
Celo nekaj manj sredstev kot minulo leto je predvidenih letos za financiranje športa,
predvsem zaradi nižjega zneska za vzdrževanje športnih objektov.
Več “manevrskega prostora” ima občina pri načrovanju komunalnih investicij. Temeljno vodilo naj bi bilo, da se najprej zaključijo že v lanskem letu začete naložbe, preden se načrtujejo nove. Da bi občina Medvode sledila temu vodilu, bi potrebovala še enkrat več sredstev kot jih je zagotovljenih v letošnjem proračunu, ko je v ta namen zapisanih 151 miljonov tolarjev. 40 od njih jih bo šlo v nadaljevanje del na kanalizaciji Goričane - Sora in ureditev ceste po izgradnji primarnega voda.
Tako kot vsako leto doslej občina Medvode namenja 22 miljonov tolarjev za razvojno pospeševalne programe na področju kmetijstva in 8 miljonov tolarjev za razvoj turizma.
Z letošnjim letom naj bi občina izpolnila še eno izmed svojih nalog, za katero je v minulih štirih letih vedno zmanjkalo denarja oziroma naj bi to nalogo v njenem imenu “neuspešno” izvrševal Ljubljanski stanovanjski sklad. 20 miljonov tolarjev naj bi bilo ob soudeležbi občanov dovolj za izgradnjo 3 ali 4 stanovanj.
Občina Medvode je ena izmed dvajsetih slovenskih občin, ki se lahko v celoti preživlja brez dodatne pomoči države. Je to torej odgovor tistim, ki dvomijo, ali so Medvode bogata ali revna občina?
SOTOČJE jc priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci, odgovorna urednica Leopoldina Bogataj, glavni urednik za priloge Andrej Žal ar. Priprava za tisk: Media Ati. d.o.o. Tisk: Tiskarna KARA. d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 1 je priloga 34. številke Gorenjskega glasa, 30. aprila 1099, tiskana je na okolju prijaznem papirju, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno.
Za delovanje in organiziranost
Občim Medvode ima tudi občinsko upravo
Vanja Debeljak, tajnik občine: “Prej je bil v občini Medvode Županov urad in Občinski urad. Po spremembi zakona o lokalni samoupravi pa občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine. ”
Nekdanja delitev Županovega urada in Občinskega urada ni več aktualna. Zdaj je namreč občinska uprava organizirana v Občinskem uradu. Občinski urad pa je razdeljen na več oddelkov.
Oddelek za družbene dejavnosti
Oddelek za družbene dejavnosti vodi diplomirana sociologinja Tatjana Komac.
Ta oddelek opravlja vse zadeve, ki so v občinski pristojnosti in se nanašajo na naslednja področja:
-	predšolsko varstvo
-	šolstvo
-	zdravstvo K j - sociala
Oddelek razen tega obravnava tudi vprašanja iz naravne in kulturne dediščine, v njegovo delovno področje pa spada tudi delo s kulturnimi in športnimi društvi.
Šolstvo in zdravstvo, kar zadeva dejavnost, sta v pristojnosti ustreznih ministrstev, kar pa zadeva organiziranost in materialne pogoje za delo, pa spada v pristojnost občine. Pri vrtcih pa za varstvo prispevajo tudi starši.
V	prejšnjem mandatnem obdobju so bili v občini Medvode priča osamosvojitvi oddelkov v okviru VVZ Šentvid. Zdaj pa je v Medvodah samostojni Vzgojno varstveni zavod Medvode.
V	občini so zdaj štiri osnovne šole samostojni javni zavodi, občina Medvode pa je njihov ustanovitelj. Osnovna šola Preska pa ima podružnični šoli Katarina in Sora.
Začel se je tudi že postopek za osamo-svojitev in ustanovitev Zdravstvenega doma Medvode, katerega ustanovitelj bo občina Medvode.
Na socialnem področju ima občina oziroma oddelek na skrbi sofinanciranje
najemnin, razne socialne pomoči, oskrbnine. Vse to pa poteka preko centra za socialno delo, ki ima izpostavo na Višnar-jevi ulici v Medvodah.
Oddelek za gospodarske javne službe
Oddelek za gospodarske javne službe je do zdaj vodil Ciril Hočevar, zdaj pa bo delo in vodenje oddelka prevzel dipl. inž. gradbeništva Franci Jeraj.
V	tem oddleku pa sicer pripravljajo dokumentacijo za vse investicije v občini na področju javne komunalne infrastrukture.
Na območju občine Medvode je nujno tudi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi zaradi upravljanja krajevnih poti. Oddelek ima stalne stike z ministrstvom in družbo republiške skupnosti za ceste. Sicer pa ima oddelek na skrbi tudi obnovo državnih, magistralnih in regionalnih cest.
V	oddelku vodijo investicije, upravljanje s cestami, organizacijo zimske službe skupaj s krajevnimi skupnostmi. Sicer pa v oddelku vsakodnevno rešujejo probleme občanov glede celotne komunalne infrastrukture, kot so na primer zelenice, poti, javne površine.
Pripravljajo tudi dokumentacijo za natečaje za državna posojila in sodelujejo z javnimi podjetji, kot so vodovod in kanalizacija (VoKa), Vodovod Kranj, Elcktro in še nekatera.
Oddelek za splošne in pravne zadeve
Oddelek za splošne in pravne zadeve vodi Vanja Debeljak.
V	oddelku izdajajo vse upravne odločbe, ki se nanašajo na komunalne prispev-
Vanja Debeljak
kc pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Dajejo soglasja glede:
-	prometne ureditve,
-	odmikov objekta od poti in drugih javnih površin,
-	obratovalnega časa trgovin,
-	obratovalnega časa gostinskih lokalov.
V	pristojnosti oddelka so tudi dovoljenja o prodaji izven prodajaln in izdajanje mnenj o javnih prireditvah.
Vpristojnosti oddelka so tudi splošne zadeve v zvezi z gospodarjenjem občinskega premoženja. Ker občina nima svojega oddelka za urbanizem, se je koordiniralo delo z oddelkom za okolje in prostor Mestne občine Ljubljana pri obsežnem projektu sprememb dolgoročnega plana občine Medvode in sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za vsa območja v občini Medvode.
V	oddelku izdajajo tudi potrdila o namembnosti in potrdila, da občina nima predkupne pravice pri prodaji stavbnega zemljišča. Spremljajo tudi prodajo kmetijskih zemljišč. Obravnavajo deloma tudi stanovanjske zadeve in pripravljajo pravne akte, ki so v pristojnosti občine oziroma administrativne in strokovne zadeve za občinski svet, njegove komisije in odbore.
Oddelek za proračun in finance
Oddelek za proračun in finance vodi Rok Tomšič.
Oddelek opravlja vse zadeve v zvezi z izvajanjem proračuna. Oddelek skrbi, da se postopki za investicije vodijo po zakonu o javnih naročilih oziroma javnih razpisih. Dosledna skrb oddelka je izvajanje proračuna, izdelava zaključnega računa in opravljanje vseh računovodskih in knjigovodskih opravil ter nadzor nad porabo sredstev vseh uporabnikov proračunskih sredstev.
Kdo je kdo v svetih KS
Komaj tretjina krajanov izvolila nova vodstva
Ostalih na volitve ni bilo in so odločanje, kdo bo njihovo krajevno skupnost vodil naslednja štiri leta, prepustili drugim.
Kratke ob volitvah
18. marca 1999 so občinski odbor SKD, občinski odbor SDS ter podružnica SLS podpisali Dogovor o programskem sodelovanju in skupnem nastopu. Resje, da se dogovor v veliki meri nanaša na delovanje krajevnih in vaških skupnosti, so pa med drugim zapisali tudi to, da nasprotujejo izločevanju posameznih strank pri javnem delovanju organov občine Medvode. Iz izjav podpisnikov dogovora je mogoče slutiti, da so vzroki za podpis kljub vsemu različni. Medveška podružnica SLS želi z dogovorom ohraniti oblast v KS Pirniče, občinski odbor SKD skrbi delovanje občine Medvode, medtem ko se medvoški socialdemokrati že pripravljajo na državnozborske volitve.
Na volitvah v svete KS so vse tri stranke sodelovale z enotno listo. Občinska volilna komisija je sicer zavrnila njihove kandidature za volitve v svete KS Senica, KS Katarina in KS Tehovec, ker naj bi bil kršen 51. člen Zakona o lokalnih volitvah. Upravno sodišče je razsodilo drugače in “pomladniki” so lahko kandidirali tudi v teh krajevnih skupnostih.
Za asfalt krajani radi sežejo v žep in pljunejo v roke
V	občinskem proračunu so zagotovljena sredstva za izvajanje krajevno-skupniških programov. To so tisti programi, ki se financirajo po načelu, da polovico sredstev zagotovijo krajani sami, drugo polovico pa primakne občina. Če so, seveda, izpolnjeni določeni pogoji, kot naprimer, da je pot javna, da so zbrana vsa soglasja lastnikov zemljišč, da je urejena mapna kopija in zemljiškoknjižni izpisek.
Kaj naj bi se v posmeznih krajevnih skupnostih počelo oziroma katera cesta naj bi se asfaltirala to leto, so določila še stara vodstva. Tudi tu je seznam že v lanskem letu pričetih del precej dolg. Cesta Koder - Cvajner, cesta v Drnovec, cesta Narobe -Bukovšek, cesta na Ladji, cesta Malenšek - Petač, cesta Sora - Osolnik, cesta Mučič, cesta Čolič in Pre-ška cesta s kanalizacijo so “delavni” nazivi projektov, ki naj bi bili zaključeni v letošnjem letu. Medtem ko je obnova ceste Studenčice - Tehovec, glede na količino zapletov, truda, dela in že vloženih sredstev tako s strani krajanov kot s strani občine uvršena pod “posebno” rubriko.
V	lanskem letu so krajani za krajev-noskupniške projekte zbrali še enkrat več sredstev kot je bilo za njihovo realizacijo predvideno v občinskem proračunu.
Od 10663 volilnih upravičencev se jih je volitev udeležilo le 3209 ali dohrih 30 odstotkov vseh, ki so imeli pravico voliti člane svetov v svojih krajevnih skupnostih. Tako kot ob vseh volitvah, bodisi državi h ali lokanih, je bila najboljša volilna udeležba v KS Katarina (76,5 %), najmanjša pa v KS Preska, kjer se je volitev udeležilo le 18,4 odstotka vseh volilnih upravičencev.
V	svet KS Medvode - Center so bili izvoljeni: Matej Šmelcer, Janez Šulc, Tomo Koželj, Branko Fišer, Janko Prebil, Matevž Barle, Alenka Veber in Matevž Jekler (predlagatelj: Boris Primožič in skupina volivcev) ter Sonja Podgoršek (predlagatelj: občinski odbori SDS, SKD in SLS).
V	svet KS Pirniče so bili izvoljeni: Janez Knez, Vojko Juvan, Mitja Ljubelj še k, Štefan Čebašek, Franc Erjavec in Anton Merjasec (predlagatelj: občinski odbori SDS, SKD, SLS) ter Tomaž Mis, Anton Novak in Marjan lleršič (predlgatelj: Jernej Petač in skupina volivcev).
V	svet KS Preska so bili izvoljeni: Anton Stopar, Edvard Omejc, Jože Kosec, Nuška Anja Bizant in Miro Verovšek (predlagatelj: Stanislav Žagar in skupina volivcev) ter Franc Šušteršič, Jože Kirar in Ladislav Vidmar (predlagatelj: občinski odbori SDS, SKD in SLS).
V	svet KS Senica so bili izvoljeni: Adolf Košenina, Roman Tehovnik, Valentin Križaj in Tomaž Luštrek (predlagatelj: Marjeta Jamnik in skupina volivcev), Marija Kunstelj, Peter Šink, Branko Bernard in Grega Bizjak (predlagatelj: Andrej Bernard in skupina volivcev) ter Marliza Podlogar (predlagatelj: občinski odbori SDS, SKD in SLS).
V	svet KS Smlednik so bili izvoljeni: Sreč-
ko Rozman, Jože Janhar, Franc Špenko, Jožef Zupan, Janez Hočevar, Rajko Jenko in Peter Lampič (predlagatelj: občinski odbori SDS, SKD in SLS), Zdravko Debeljak (predlagatelj: Ladislav Ulčar in skupina volivcev) ter Doran Konjar (predlagatelj: Olga Konjar in skupina volivcev).
V	svet KS Sora so bili izvoljeni: Andrej Trampuš, Marjan Petelinkar, Franc Plešec, Mojca Barle in Franc Jezeršek (predlagatelj: Anton Šuštaršič in skupina volivcev) ter Marija Jamnik in Ivan Regoršek (predlagatelj: Vinko Peklaj in skupina volivcev).
V	svet KS Katarina so bili izvoljeni: Branko Kršinar, Anton Dobnikar, Milan Zdešar in Vladimir Bertoncelj (predlagatelj: Ignacij Žbontar in skupina volivcev) ter Mirko Dobnikar (predlagatelj: Andrej Kršinar in skupina volivcev).
V	svet KS Vaše - Goričane so bili izvoljeni: Marjan Ušeničnik, Franci Malenšek in Janez Mrak (predlagatelj: občinski odbori SDS, SKD in SLS) ter Andrej Škof, Franc Rožanc, Vida Bališ in Vinko Gregorin (predlagatelj: Dušan Brekič in skupina volivcev).
V	svet KS Zbilje so bili izvoljeni: Alojzij Bertoncelj, Andrej Kalan, Ivan Hočevar, Uroš Košir in Matjaž Šušteršič (predlagatelj: Alojzij Bertoncelj in skupina volivcev).
V	svet KS Seničica - Golo Brdo so bili
izvoljeni:	Miran Tehovnik, Vincenc
Kopač, Martin Dobnikar in Miha Bukovšek (predlagatelj: občinski odbori SDS, SKD in SLS) ter Aleš Zupančič (predlagatelj: Anton Valant in skupina volivcev).
V	svet KS Trnovec so bili izvoljeni: Bogdan Murnik in Brane Tehovnik (predlagatelj: Martina Košiča in skupina volivcev), Pavle Osredkar in Janez Sečnik (predlagatelj: Ivan Maletič in skupina volivcev) ter Alojzija Kozjek (predlagatelj: občinski odbori SDS, SKD in SLS).
Krajani KS Medvode - Center oziroma le 19,5 odstotka vseh volilnih upravičencev, ki so na volitve prišli, so se odločali tudi o tem, ali v prihodnje še želijo enotno krajevno skupnost ali pa naj ta razpade na dve novi, KS Medvode in KS S vetje. O referendumskem vprašanju so se imeli pravico izjasniti vsi volilni upravičenci sedanje krajevne skupnosti. Rezultat je pokazal, da niti sami prebivalci Svetja niso izrazili večje želje po ustanovitvi lastne krajevne skupnosti, saj jih je bilo za samostojnost le dobra polovica. Če pa dodamo rezultate še s preostalih treh volišč v tej KS, je jasno, da referendum ni uspel, saj jih je 55 odstotkov tistih glasovalo “proti”. Ker pa je referendum posvetovalne narave, bodo končno besedo imeli občinski svetniki.
Javna razgrnitev osnutka odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 12/1-1 Na klancu
Novo naselje “Zbiljski gaj"
83 stanovanjskih hiš in dom za starejše osebe
Zazidalni načrt določa 83 gradbenih parcel, velikosti od 550 do 800 kvadratnih metrov. Klet ho armirano betonska, pritličje in mansarda ho lesena iz nosilnih, masivnih, lepljenih hran. Ostrešje in stropovi bodo klasični iz masivnih ali žebljanih nosilcev.
Nekateri občinski svetniki so ob obravnavi osnutka zazidalnega načrt "Zbiljski gaj” podvomili, uh brunarsko naselje sodi v okolico Zbiljskega jezera, vendar so dobili zagotovilo strokovnjakov, da je njihov dvom odveč.
Od 12. aprila do 17. maja je v sejni sobi občine Medvode in prostorih KS Medvode ter KS Zbilje na ogled osnutek zazidalnega načrta za novo naselje, ki so ga poimenovali Zbiljski gaj. V vsem tem času lahko krajani vpišejo svoje mnenje v knjigo pripomb, ali pa jih pošljejo na Občino Medvode. Če seveda ne bodo dodatnih pojasnil in odgovorov dobili že na javni obravnavi 11. maja.
Javna razgrnitev in javna obravnava zazidalnega načrta za bodoče naselje Zbiljski gaj sta sestavni del zakonsko določenega postopka, ki ga je potrebno prehoditi od ideje do dejanske gradnje. Ni več dvoma, da bo naselje Zbiljski gaj
Projekt krožišča na klancu
zraslo na področju sedanje “zbiljske gmajne”, kajti občinski svetniki so ga uvrstili v Odlok o spremembi dolgoročnega plana občine Medvode. Najprej pred krajani in nato še pred svetniki je zgolj še načelna “odločitev”, koliko hiš bo stalo v tem naselju in kakšne bodo. Že sedaj so namreč dobili zagotovilo, da se bo hkrati s komunalnim urejanjem novega naselja poskrbelo tudi za ureditev že obstoječega naselja s kanalizacijo in plinovodom.
Svoje pozitivno stališče do načrtovanega poseka nekdaj “varovalnega”, sedaj pa “degradiranega” gozda je dala Vlada Republike Slovenije na eni izmed svojih sej lansko poletje.
Stanovanjska gradnja skorajda zagotovo, dom za starejše osebe pa čaka na pismo o nameri
Območje zazidalnega načrta je namenjeno gradnji doma za približno 240 starejših oseb in 83 stanovanjskih hiš. Medtem ko je investicija v stanovanjsko naselje zanimiva za potencialne investitorje, pa dom za starejše osebe čaka na odločitev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ta naj bi do poletja na občino Medvode naslovilo pismo o “dobri nameri”, iz katerega bo razvidno, da bo načrtovani medvoški dom za starejše osebe uvrščen v program sofinanciranja.
Krožišče
Predpogoj za gradnjo naselja “Zbiljski gaj” je prav gotovo urejeno križišče “Na klancu”. Vsi, ki so ureditev križišča pričakovali že lansko leto, ko je delujoči bager v neposredni bližini napovedoval skorajšnjo gradnjo, bodo tudi letos razočarani. Lansko leto seje reševalo vprašanje lastništva zemljišča, letos pa je država dala pod vprašaj cel projekt. Skorajda stoodstotno bo namesto križišča nastalo krožišče. Kljub temu, da gre za reševanje problematike na “državni” cesti, magistralki Ml, je občina Medvode odkupila potrebno zemljišče, naročila nov projekt krožišča in ga tudi plačala. Projekt je v revizijskem postopku, vendar župan Stanislav Žagar upa, da Direkcija RS za ceste ne bo več našla nobenega razloga, da se drugo leto spomladi ne bi začelo z delom.
Štirip
asovmea
Sreča v nesreči je, da načrtovano krožišče ni sestavni del projekta “štiripasovnice” /skozi ali mimo/ Medvod, kajti niti približno se ne ve, kdaj sc bo reševala problematika druge najbolj obremenjene magistralke v Sloveniji. Kljub zagotovilom ministra za promet in zveze, državnega sekretarja in podpredsednika vlade, češ, da bo to takoj, se namreč še vedno ne ve, ali bo štiripasovnica peljala skozi Medvode ali kje drugje. Občina Medvode tega odgovora ni dobila na nobenem od petih sestankov v zadnjem mesecu dni s predstavniki Direkcije RS za ceste. Država bo menda naredila vse, da se bo z reševanjem prometnega “zamaška” nekdo ukvarjal šele globoko v prihodnjem desetletju.
Kanalizacija
Končno, bi lahko rekli ob dejstvu, da so se pred mesecem dni na skupnem sestanku zbrali skorajda vsi, ki so dolžni odgovoriti na vprašanje, kako poteka projekt izgradnje kanalizacije na relaciji Vaše - Goričane - Rakovnik - Sora. Več kot leto dni je namreč minilo od takrat, ko so gradbeni stroji del lokalne ceste spremenili v gradbišče. Predstavniki Občine Medvode, občinskega sveta in Krajevnih skupnosti Vaše - Goričane ter Sora so dobili zagotovilo, da se bodo vsi izvajalci del z gradbišča umaknili do prvih dni maja. Glavni vod kanalizacije je namreč že položen, na gradbišču pa poteka delo na vseh ostalih komunalnih vodih, ki se hkrati z izgradnjo kanalizacije obnavljajo ali na novo gradijo. Ali se bo do občinskega praznika gradbišče spremenilo v cesto s pločnikom, kot je želja vseh, je tako v veliki meri odvisno od volje ljudi živečih ob gradbišču. Še šest krajanov mora namreč dati soglasje, da za širšo cesto in pločnik odstopijo del zemljišča.
Obisk krajevnih zanimivosti
Gremo na Stražo k toplemu vrelcu!
V vsaki številki našega časopisa bomo poskušali predstaviti eno izmed zanimivosti v občini Medvode. Izbirali bomo med naravnimi, kulturnozgodovinskimi objekti ali drugimi zanimivostmi. Mnogo tega danes vedo samo še posamezniki ali pa na srečo postoji v nekaterih zapisih. Večina jjudi pa tega že ne pozna več in zato bomo poskušali vsaj majhen delček predstaviti in vzpodbuditi zanimanje za obisk ali ogled omenjenih zanimivosti. Izostali ne bodo tudi tisti objekti in kraji, katere pogosto vidimo, vendar se jih pobliže ne ogledamo.
Danes vam želimo tako predstaviti zanimivost, ki je pri nas manj poznana in obiskana. Beseda bo o hipotermalnem vrelcu STRAŽA. Leži na polju v neposredni bližini reke Save v Spodnjih Pirničah. Leta 1936 je takratni ljubljanski Zavod za naravno dediščino ugotavljal od kod prihaja ta voda. Ugotovili so, da je izvir v Črni pri Kamniku. Preizkus z obarvano tekočino je pokazal, da potrebuje voda za svoj tek dobrih šest dni, tako so ovrgli mnenja, daje izvir vrelca na drugi strani reke Save. Temperatura vode je od 18-23 stopinj C. Omembe vreden pa je tudi pretok, ki je 6 - 8 litrov na sekundo. Zahodno od izvira leži precej veliko mokrišče - močvara, ki se tudi napaja s toplo vodo.
Straža se opredeljuje za naravno znamenitost kraja. Ob njem je vse do leta 1950 rastla favna, ki je bila redka v Evropi. To sta bile posebne znamenite praprot in Venerini laski. Bazen so nekoč krajani obložili z naravno “obdelanimi” kamni. Omenjeni vrelec je stoletja služil ženskam (v času bivanja baronov Lazzarini pa tudi njim) za pranje perila. Krajani in tudi baronovi so imeli dogovorjen dan in uro kdaj je kdo na vrsti za uporabo. Brez zakonov in odlokov so si sami ustvarili red na področju koriščenja naravnih dobrin. To so uporabljali v posameznih primerih vse do “prihoda” pralnih strojev.
Vrelec pa ni samo topla voda temveč ima tudi nekatere zdravilne učinke.
Mnogo ljudi je vodo uporabljalo za zdravljenje raznih ran in izpuščajev. Mnogi so cenili njeno zdravilno vrednost za odpravljanje prebavnih težav. Nekoč je pomenil vaščanom tudi nadomestilo za kopalnico.
Po prvi svetovni vojni je neki Zagre-bčan-živeč v Ljubljani-zgradil poleg vrelca manjši bazen v katerem je gojil zlate ribice, ki so se razmnožile in se naselile tudi v mokrišče v katerem je bil zgrajen odprt kanal poln mimo tekoče vode.
Vrelec je bil neokrnjen vse do leta 1935. ko je tedanji gradbenik iz skalnatega
hriba naredil kamnolom, iz katerega je vozil material na traso nove ceste Ljubl-jana-Naklo in s tem se je pričelo rušiti naravno okolje. V letih 1948-55. je bil zadan drugi udarec, ko so nadaljevali z odvozom skalnatega materiala za regulacijo Save in tretji udarec je napravila Kra- . ^ jevna skupnost, ko je v začetku šestdese- 1W tih let porušila stari naravni bazen in napravila novega betonskega v velikosti 8x8 m. Uničen pa je bil tudi mali bazen z zlatimi ribicami. Danes bo zelo težko nekoč storjene napake odpraviti.
Zavod za naravno in kulturno dediščino je že večkrat sprožil postopek za vzpostavitev v prvotno stanje, vendar dlje od tega žal ni prišlo.
Tudi ljubljanski hoteli so leta 1956. naredili tri poiskusne vrtine globoke 60 m, da bi ugotovili ali je v globini toplejša voda, vendar je bila temperatura približno enaka.
Kaj sedaj?
Težko bo vzpostaviti prvotno stanje, ker človek z naravo težko tekmuje. Pa vendar bo na tem primeru potrebno nekaj napraviti, da bomo to naravno znamenitost, ki predstavlja bogastvo narave zapustili našim zanamcem kot vrednoto in ne navadno mlakužo in morda tudi prostor za odpadke. Prepričani smo, da je še čas za ustrezno rešitev tega bogastva narave, ki ni pomebno samo za občino Medvode temveč tudi za Slovenijo.
Malenškova kmetija
Za vsak dan v tednu enega...
“Za vsak dan v tednu enega,” je že pred leti odgovoril Malenškov Mirko, ko smo ga povprašali, koliko otrok bosta imela z ženo Andrejo. Takrat sta jih imela štiri, danes pa šest; dvanajstletno Uršulo, enajstletno Lucijo, devetletno Jernejo, sedemletnega Benjamina, štiriletno Marjeto in poldrugo leto starega Jakoba.
Menda bo še kakšen, le kakšno leto bo potrebno počakati, sta enotna dva-iintridesetlctna Andreja in šestintridesetletni Mirko.
Prihodnost je v predelavi mleka
Za slovenske razmere je Malenškova kmetija srednje velika; 12 hektarjev gozda, predvsem v strmini, 8 hektarjev travnikov in 7 hektarjev najetih obdelovalnih površin. Vse skupaj bolj v hribu kot na ravnem. V hlevu je 20 krav in 24 mladih telic. Glavna dejavnost kmetije je živinoreja.
Andreja in Mirko že več let ne vidita prihodnosti svoje kmetije v širitvi mlečne proizvodnje, temveč v predelavi mleka. Andreja se že vrsto let uči veščin sirarje-nja. Znanje si je nabirala v tujini, pa tudi pri prijateljih širom Slovenije, ki se s sirarjenjem že dalj časa ukvarjajo.
V Malenškov! sirarni nastajajo poltrdi siri, siri z dodatki, sveži siri, skute, smetana in maslo. Vse kar Andreja iz mleka naredi, se proda na domu ali tržnici.
Praksa je potrdila tisto, kar sta Malenškova vedela že prej, da je predpogoj za dober sir dobro mleko, predpogoj za dobro mleko pa dobra krma. Zato imata v načrtu ureditev prehrane krav molznic. Z namenom, da sir izdelujeta iz nepasterizi-ranega mleka, naj bi iz krmnega obroka povsem izločila koruzno in travno silažo. Pridelava suhe krme je sicer draga, vendar sta Andreja in Mirko prepričana, da se bo vse obrestovalo pri dobrem siru.
Vzeti si čas
Andreja in Mirko pravita, da je njuna največja težava kronično pomanjkanje časa. Vzeti si čas zase in za drugega v tej potrošniški družbi, je največje razkošje, ki si ga lahko privoščita. Njuni največji načrti niso povezani s kmetijo in delom, temveč z iskanjem recepta, kako najbolje vzgojiti otroke. In to kljub temu, da sta si enotna, da imata pridne otoke, ki si pomagajo med sabo. Vsak izmed šestih je edinstven. “Najstarejša Uršula je materinski tip, Lucija je knjižni molj, Jerneja je pravi magnet za prijatelje, Benjamin je natančen, Marjeta zgovorna, mali Jakob pa se kar naprej smeji,” je s premislekom naštevala Andreja. Tudi za razmislek si je potrebno vzeti čas, tako kot tudi zase.
Malenškov! si vzamejo zase vsako nedeljo, ko odidejo na izlet ali pa le plezat na plezalno steno, ki jo imajo narejeno kar doma.Vsako leto, takoj po koncu šole, si privoščijo tudi teden dni počitnic na morju. Sedaj je menda lažje, ko imajo kombi.
Dva dni poleti in dva dni pozimi si Andeja in Mirko vzameta le zase. Odpotujeta in, priznata, predvsem počivata. Naspita se za naprej in za nazaj. Takrat starejši dve ostaneta doma pri Mirkovi mami, mlajši pa gredo v varstvo k Andrejinim staršem, ali pa na njih rade volje popazi sosedova teta Lojzka.
Nasploh sta zadovoljna s pozitivnim odnosom, ki sta ga kot starša šoloobveznih in predšolskih otrok deležna s strani vseh ustanov, s katerimi pridejo v odnos.
“Medsebojni odnosi so sploh najpomembnejši. Če se kot zakonca dobro razumeva, potem lažje prenešava večje zahteve otrok. Najina naj večja vrednota je zakon, je zakrament, ki bo ostal do konca življenja. Vesela sva, da lahko posredujeva življenje. To je največ, kar lahko narediva zase in narod,” je skupna misel Andreje in Mirka. Tako kot je skupno vse, kar povesta.
Dan dnevu ni nikoli enak
“Vsak dan je kaj novega, “klasika” je le, da sva ob petih zjutraj vsak dan v hlevu,” pravi Andreja. Čez dan ima vsak član družine svoje zadolžitve. Mirko predvsem v hlevu in okrog kmetije, Andreja pa v sirarni.
Pri Malenškovih domujeta vsaj dve lepi navadi, ki nista pogosti spremljevalki slovenskih družin. Vsako jutro se člani družine zberejo pri zajtrku in vsak večer pred spanjem si zaupajo dvome, s katerimi so se srečali skozi dan. Takrat tudi zmolijo ali pa molitev nadomestijo z glasbo.
Kljub temu, da Andreja in Mirko nimata kakšne posebne glasbene izobrazbe, sta vesela, da prve tri hčere že rade hodijo v glasbeno šolo. Mirko je prepričan, da je glasba vrednota, ki človeku pomaga v najobčutljivejših obdobjih življenja. Andreja nadaljuje misel, češ da glasba otroka nauči, da dobre stvari ne pridejo same od sebe. predvsem pa ne takoj.
“Izvedene prireditve v aprilu v občini ”
Koncert v Pirničah
V	Domu krajanov v Pirničah je bil 9. aprila koncert Godbe na pihala Medvode, katerega gostitelj je bil OTH Pirniče. Namen koncerta je bil poživitev kulturne ponudbe v tem delu občine. Obiskovalci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni.
Došel je, došel zeleni Jurij
V	soboto, 24. aprila, je bilo v Domu krajanov v Sori srečanje mladinskih folklornih skupin iz ljubljanske okolice. Z domačo folklorno skupino so zaplesali in zapeli na Jurjevo. Srečanja so se udeležile še skupine iz Polhovega Gradca, Briš, Šentjošta, Vnanjih Goric in Horjula. Številni krajani so prireditev in nastopajoče prisrčno pozdravili in si tudi še v bodoče želijo takih in podobnih prireditev.
Cvetje - ponos kraja
Turistično društvo Zbilje je tudi letos organiziral in nabavil cvetje - lončnice za vse krajane, ki so se pravočasno prijavili in povedali kakšne cvetlice (na razpolago so imeli 10 različnih vrst) si želijo. V petek, 23. aprila, so podelili okoli 2200 sadik. Hiše v centralnem delu so dobile po 24 sadik, ostali pa po 12 sadik. Omenjeno akcijo društvo prireja že vrsto let v želji za polepšanje kraja in boljše počutje obiskovalcev Zbiljskega jezera. V tem bi bilo vredno razmišljati tudi drugod!
Veselo v planine
Te dni je izšla lična zloženka z naslovom “Program izletov 1999”, ki jo je izdalo Planinsko društvo Medvode. V njej je opisano dvanajst izletov (za vsak mesec posebej), njihova težavnost in čas hoje. Poleg tega je v zloženki vrsto koristnih in zanimivih nasvetov za vsakega, ki si želi v planine, čeprav tega do sedaj ni delal pogosto. Istočasno pa vas na planinsko prijeten način vabijo, da se jim pridružite v njihovem društvu. O vsem tem dobite vse potrebne informacije pri planinskih poverjenikih in v Turističnem biroju vsak delavnik od 11. do 15. ure ali na telefon 614-346.
V mesecu maju se bodo odpravili na ZAPLATO. Omenjena tura je označena kot lahka pot, ki traja približno 7 do 8 ur zmerne hoje.
Prvomajsko “bujenje”
Tako kot vsako leto bo tudi letos medvoška godba na pihala obiskala večino vasi v občini in krajanom zaigrala prvomajsko budnico.
50 let KUD Oton Župančič Sora
Igranje je bilo vedno čast
Kaj je o društvu povedali Zdravko (Valentin) Veber, ki je “zraven” od začetka, in predsednik Franc Plešec, ki je “zraven” že precej dolgo. Besedo ali dve sta dodala še Božena Gaber in gostujoči režiser Peter Militarev. Vse skupaj smo zalotili na vaji pred premiero Lovrača.
Pred petdesetimi leti seje, tako kot so to zahtevale takratne družbeno- politične razmere, fizkulturno društvo, ki je delovalo po modelu predvojnih Orlov in Sokolov, razdelilo na dva dela. Na kulturnike in športnike.
“Na eni izmed prvih vaj takoj po ustanovitvi so padli trije predlogi, po kom naj bi se društvo imenovalo,” se spominja Zdravko Veber, ki je “zraven” že od samega začetka. Za najprimernejšega so izbrali predlog, ki je društvo poimenoval po Otonu Župančiču. Ta je umrl prav tistega leta, za Sorče pa je zanimiv tudi zato, ker je večkrat obiskal Frana Šaleškega Finžgarja, ko je ta na začetku stoletja kar deset let služboval v Sori. “Da bi društvo poimenovali kar po duhovnemu pastirju Finžgarju, za tiste čase ni bilo primerno, sploh pa je takrat še živel.” Najprej so bili dejavni predvsem gledališčniki. Leta 1952 sta se jim pridužila najprej moški, nato pa še ženski pevski zbor.
Zdravko Veber v h*ri Vasovalci
“Precej lepega se je zgodilo v teh 50 letih, pa tudi kakšna grenka je bila vmes,” spomine razpreda Zdravko Veber, ko poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj se mu je najbolj vtisnilo v spomin ob vseh odigranih vlogah in zapetih pesmih. Precej “zanimivih” se je zgodilo, predvsem ko je igral v Rokovnjačih. “Le da niso za v javnost,” je še pripomnil.
Pa tako zanimivo bi bilo zapisati, da je nekoč med predstavo zaspal ob topli peči. Ali kako so v Rokovnjačih čisto zares streljali in kako je “nekdo” prestrelil električno napeljavo.
“Za vsakega je bila posebna čast, če je lahko igral, čeprav kot statist,” poskuša Zdravko namigniti še na veliko vlogo društva, ki jo je to imelo in jo še ima pri vzgoji mladine.
Več kot sto jih je
Danes KUD Oton Župančič šteje več kot 100 članov. Z njegovim predsednikom Francem Plcšccm imava kar nekaj težav pri seštevanjem članov, saj je večina dejavnih v več skupinah. Niso redki tisti, ki pojejo v zborih, plešejo v folklori in še igrajo v gledališki skupini.
Poleg Gledališča pod svobodnim son-
9
m
cem, kot je “podmladek” svoje gledališče poimenoval ob lanski premieri Zupanove Micke, deluje še oktet Lipa pod vodstvom Jane Debeljak, moški in mešani pevski zbor pod vodstvom Andreja Benedika ter dve folklorni skupini.
Četrt stoletja folklore
S folkloro je pred 25 leti pričela Zdravkova žena Marija Veber. Najprej so zaplesali otroci, potem pa še mladinci. “Iz mešanega pevskega zbora sem izbral nekaj mladcev in mladenk, jih oblekel v belokranjske noše, češ da bodo za “kuliso” na proslavi ob 100-letnici rojstva Otona Župančiča,” se spominja Zdravko, ki je bil takrat predsednik društva. “Kulisa” je zapela in zaplesala in kar čez noč se je rodila mladinska folklorna skupina, ki jo je vrsto let vodil Zvone Gantar.
Na koncertu konec lanskega leta, ki je bi hkrati tudi uvod v praznično leto, so
Veber, pleše beleokranjske, prekmurske, vzhodnoštajerske in dolenjske plese ter gorenjski štajeriš.
Pred premiero Lovrača
Že 7. maja se obeta krstna uprizoritev Lovrača, povesti, ki jo je zapisal Jan Plestenjak. Prav za Gledališče pod svobodnim soncem je povest dramatiziral Jernej Novak, glasbo pa napisal Slavko Avsenik mlajši.
Več kot 40 igralcev se bo zvrstilo na odru. “Vsak izmed njih ima še najmanj dve do tri zadolžitvi,” mimogrede doda Božena Gaber, “deklica za vse” v KUD Oton Župančič. V Sori namreč ne mine prireditev, da Božena ne bi imela kaj zraven.
Zdravku Vebru je v Lovraču zaupana vloga Gontarja. Ta vloga mu je očitno pisana na kožo, saj je bil kar 45 let Gon-tar tudi v igri Veriga, ki jo vsake štiri leta
zaplesale kar štiri folklorne skupine. Veteranska in stararejša sicer la za to priložnost. Mladinska in otroška folklorna skupina sta nastopili v sposojenih nošah, zato je vodstvo društva v program za letošnje leto zapisalo, da bodo 25. junija, ko bo osrednja prireditev ob jubileju, zaplesali v novih, predvsem pa svojih narodnih nošah. In kje se zatika? “Pri denarju, seveda,” prizna predsednik društva Franc Plešec, ko zbira predračune za narodne noše in najbrž razmišlja o tem, kako prav bi jim prišel še kakšen sponzor.
Otoška folklorna skupina pod mentorstvom Alenke Perme pleše gorenjske plese in splet pastirskih iger. Mladinska skupina, ki jo vodita Polona in Primož
oživijo v KUD Fran Šaleški Finžgar na Senici. “Gontarji so bili posebni ljudje, malce nerodni in okorni na pogled, ki so včasih prišli z Gont v dolino in se radi zapletli v pretep,” pravi Zdravko in skomigne z rameni, češ, kot da mu ni čisto jasno, zakaj neki bi mu bila ta vloga pisana na kožo.
Domačim igralcem se bodo pridužili še Niko Kranjc Kus, Mojca Korbar in Igor Žužek. Režiser Peter Militarev pravi, da lahko brez skrbi zapišemo, da je Jan Plestenjak snov za svojo zgodbo poiskal v resničnih dogodkih, ki so se nekoč dogajali v okolice Sore. “Mi pa seveda ne igramo zgodovinskih dejstev, temveč igro o človeku in ljudeh,” še doda.
Predvidene prireditve v maju 1999
Rekreacija ob Zbiljskem jezeru
Turistično društvo Zbilje prireja na praznik l.maja turnir v malem nogometu na mivki ob obali jezera. Pričakujejo več ekip (5), ki bodo tekmovale za posebno priznanje. Pričetek turnirja bo ob 10. uri dopoldne in bo vsekakor prispeval k poživitvi prvomajskega praznovanja. Naslednji dan pa bodo organizirali že tradicionalni turnir v odbojki na mivki s pričetkom ob 10. uri, pri katerem bo sodelovalo 12 ekip za pokal Zbilj. V sezoni bodo odbojkarski turnirji vsak vikend, če bo vreme ugodno. Sodelujejo lahko vse ekipe, ker je odprtega sistema.
Extempore v Sori
V soboto in nedeljo (8. in 9. maja) organizira KUD Oton Župančič iz Sore prireditev: “Extempore SORA 99” ob praznovanju 50-letnice KUD-a. K sodelovanju so povabili akademske slikarje kot tudi amaterje ter posebej še vse tiste, ki so že do sedaj sodelovali. Tema extempora je: “Sora z okolico pomladi” in bo delana v poljubni slikarski tehniki v velikosti 50 x 60 cm. Udeleženci, ki bodo gostje KUD-a, bodo na kraju dobili priznanja. Dela, kijih bodo slikarji podarili KUD-u, pa bodo na državni praznik 25. junija (na ta dan bo tudi zaključna prireditev ob 50-letnici) na ogled v Domu krajanov v Sori.
Lov na vodne roparice
Prizadevnim članom TD Zbilje je letos uspelo pripraviti prireditev “Lov na vodne roparice” na Zbiljskem jezeru. Prireditev bo v soboto, 8. maja, ob 8. uri. Organizirata jo TD Zbilje in podjetje Racoon, ki je organizator že v nekaterih drugih krajih po Sloveniji. Pričakujejo okoli 120 tekmovalcev in upajo, da se jim boste priključili tudi vi. Ves ulov bodo udeleženci lahko odnesli domov. Prireditev naj bi postala tradicionalna.
Finžgarjeva 15, 1215 Medvode
Nada Mašič
direktor
Tel.: 061/612-024 Tel.: 061/613-755 Tel./Faz: 061/613-745 Doma: 061/613-407
Zanimivosti
Sožitja v starosti
Po zadnjih podatkih je v občini Medvode več kot 1800 ljudi starejših od 65 let. Tudi za Medvode velja, da je za 5 odstotkov starejših ljudi potrebna posebna oblika varstva v domovih za starejše občane. Ti svojo starost preživljajo po domovih širom Slovenije.
Predvsem za tiste, ki starost preživljajo doma, pa se obeta pestro leto. Mednarodna fondacija SOROS se je namreč odločila, da sofinancira projekt aktivnosti starejših in njihovih bližnjih. Ta se izvaja že od februarja dalje, pod imenom “Sožitja v Starosti”. Za izvajanje projekta seje oblikovala skupina, ki jo sestavljajo zdravnica Metka Pen tek in socialna delavca Mateja Mulej in Peter Virant.
Doslej sta bili organizirani dve predavanji z zdravstveno tematiko, zadnje v mesecu marcu je bilo namenjenu različnim oblikam denarnih pomoči in pravicam, ki jih opredeljuje zakonodaja, predavanje 12. maja pa bo namenjeno predstavitvi vseh oblik pomoči strejšim na domu.
Vsak drugi in četrti torek v mesecu je v prostorih medvoške enote Centra za socialno delo odprta informacijska pisarna.
Namenjena je :
-	vsem starejšim občanom občine Medvode in njihovim svojcem,
-	vsem, ki potrebujejo kakršnekoli informacije in nasvete glede uveljavljanja raznih oblik pomoči in pravic za starejše občane,
-	vsem, ki ne vedo, kje bi določene pravice uveljavili ali poiskali pomoč za reševanje določenih težav in stisk in bi pri tem potrebovali nasvet ali zgolj pogovor.
V informacijski pisarni lahko dobite nasvete v zvezi z:
-	uveljavjanjem pravic pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, varstvenega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo, denarnih pomoči, pomoči na domu in urejanju domske oskrbe,
-	zdravniškimi nasveti,
-	pravnimi nasveti,
-	osveščanjem s pravicami in dolžnostmi ter spodbujanjem k sodelovanju pri razrešitvi določene stiske.
Za vse informacije in nasvete so v pisarni na voljo socialna delavca in izmenično zdravnica, medicinska sestra ali pravnica.
Kresovanje na Pristavi
Na predvečer praznika 1. maja bo na Pristavi pri goričanskem gradu že tradicionalno kresovanje, ki ga letos pripravljata občina Medvode in KS Vaše - Goričane. Kres bodo prižgali ob 21. uri in po krajšem kulturnem programu vas bodo pozno v noč zabavali Veseli Medvodčani. Poskrbljeno pa bo tudi za jedačo in pijačo.
“Džamija” je padla
Ali kako lahko bager bistveno pripomore k lepši arhitekturni
podobi Medvod.
Prvi investitor v medvoško slaščičarno je bil Velim Naim, ki so ga Medvoščani bolje poznali pod imenom “Safi”. Ta je že leta 1987 pridobil lokacijsko in leto kasneje še gradbeno dovoljenje. Potem je pričel pridno graditi. Le da zgrajeno ni odražalo tistega, kar je bilo narisano v dokumentaciji. Lokal je obrnil narobe in del zgradbe povišal. Slaščičarna je povsem nenačrtovano dobila orientalski videz in med Medvoščani ime “džamija”. Načrtovalci prostora, ki so za ta del Medvod že takrat imeli velike načrte, so se obrnili na inšpekcijske službe. Te so oktobra leta 1989, torej bo kmalu neslavna desetletnica, gradnjo prekinile, dokler “investitor ne sanira obstoječega stanja”. Do kdaj je to dolžan
storiti, ni bilo zapisano. Investitor obstoječega stanja ni saniral, tuje, sicer propadajoče lastnine, pa si ni upal podreti nihče. Propadajoča zgradba je pred petimi leti zamenjala lastnika. Taje bivšim občinskim svetnikom že pred časom prinesel pokazat maketo nadomestnega objekta. Da bi ga lahko tudi uresničil, mu je občina prodala del dodatnega zemljišča. Vse skupaj pa ni prineslo tudi “sanacije obstoječega stanja”. Novi lastnik Robert Križaj je namreč obljubljal, da “džamija” pade takoj, ko pridobi vsa dovoljena za novo, večjo in okolju bolj primerno nadomestno gradnjo. Tako bo šele po desetih letih v medvoško kroniko 23. april zapisan kot dan, ko je padla “džamija”.
Spomladanska razstava plemenskih bikov
“Charolais in Limousin”
Osemenjevalni center Preska je tudi letos, tako kot vsako leto, pripravil spomladansko razstavo plemenskih bikov. Drugo leto zapored je bila razstava že konec aprila, ko si številni kmetovalci lažje vzamejo prosto dopoldne.
Osemenjevalni center Preska je po skih bikov je iz leta v leto več rejcev, saj številu osemenitev, letno osemenijo več se ti dobro zavedajo, kako pomembna je kot 80.000 krav in telic, med največjimi v vzreja in selekcija bikov. Od njih bo v Sloveniji. V centru pripravljajo globoko veliki meri odvisno, kakšne živali bodo zamrznjeno seme rjave, čmobclc, charolais, limusin in pinegavske pasme. Jože Bergant, vodja osemenjevalnega centra, je govedorejce letos še posebej opozoril na bika belgijsko plavega goveda, ki ju priporoča predvsem za gospodarsko križanje in uporabo njunih potomcev za intenzivno pitanje. Hkrati je izrazil zadovoljstvo, da se je v minulem letu opravilo dvakrat večje število osemenitev s semenom bikov rdeče-cikaste pasme. To daje upanje, da se bo ta slovenska pasma ohranila tudi v prihodnje. Za obdobje do naslednjega licenciranja je na voljo dovolj semena, od tega ga je kar dve tretjini od testiranih bikov, kar je bistveno več kot leta poprej.
Na spomladanski predstavitvi plcmcn-
imcli v hlevu.
Rok Flander in Izidor Šušteršič
Držama prvaka v deskanju na snegu
Že večkrat smo ugotavljali, da je v naši občini veliko dobrih športnikov. Letos pa se Medvode lahko že drugič pohvalijo z dvema državnima prvakoma v deskanju na snegu. Smlcdničan Rok Flander je laskavi naslov ubranil v dvoboju, Izidor Šušteršič iz Seničicc pa v veleslalomu.
Velikokrat ljudje ne vemo, kaj se dogaja v naši bližini in ne poznamo ljudi okoli sebe. Prepričana sem, da vasjo le malo vedelo, da sta dva uspešna deskarja na snegu, kot slovensko pravimo snowboardcrjem, iz medvoške občine.
19-lctni Rok Flander in 22-letni Izidor Šušteršič sta le dva od mnogih, ki se trudijo uspeti v športu, ki ga številni dolgo niso jemali resno in so ga imenovali modna muha, v športu, ki mu mediji le s težkim srcem namenijo nekaj svojega dragocenega časa in prostora.
Zakaj torej ravno boardanje?
1Z1: “Jaz sem samo eno slikco videl že dolgo nazaj, pa je bilo dovolj. Potem sem dobil prvi snovvboard in mi je bilo všeč - bolj kot smučat.”
ROK: “Odločal sem se med smučanjem in deskanjem; glede na to, da mi je šlo deskanje boljše, je odločitev jasna.”
Množično se deskarji na snegu pojavljajo zadnjih nekaj let, tisti, ta prvi, pa so začeli ža veliko prej. Že precej snega je zapadlo tudi od prvih Izidorjevih in Rokovih zavojev, saj sta jih poskušala speljati že leta 90 oz. 91.
Deskanje na snegu že samo pomeni užitek, nekatere pa vseeno premamijo količki.
ROK: ”V bistvu je bil moj brat pobudnik; videl je, da sem nadarjen in sem poizkusil. Že takoj na prvih tekmah v mladinski konkurenci sem dosegel dobre rezultate, zato sem se odločil za resno delo.”
1Z1: “Zelo hitro sem začel tekmovat - ravno takrat je bilo nekaj tekem. Eno sem gledal, na drugo sem šel... Potem pa vse več in zdaj smo, kjer smo.”
Letos je Rok tretje leto zapored osvojil naslov državnega prvaka v paralelnem slalomu, Izi - kot ga kličejo v deskarskih
vrstah - pa je drugič državni prvak v veleslalomu.
Glede na to, da je to ena sama tekma, pomeni, da moraš biti v formi, imeti dober dan, verjetno tudi malo športne sreče...
ROK: “Letos sem planiral (tempiral) (dobro) formo za državno prvenstvo. Zadovoljen sem, da mi je uspelo ubraniti naslov. Moram pa reči, da ni bilo tako težko, kot sem pričakoval.”
IZI: “Gotovo moraš imeti dan. Uspeti ti mora ravno takrat. Potem zmagaš in rečeš hvala lepa.” (smeh)
Tekmovanja pri vsakem športu pomenijo stroške. Ponavadi gre za opremo, pa trenerje, deskarji potrebujejo še sneg, ki ni vedno prav blizu, pa karte za žičnico... že v uveljavljenih športih ni lahko...
IZI: "Letos mi je zelo veliko pomagal klub, sicer sem pa za podporo hvaležen tudi Fun-sports-u, pa Certiusu. Veliko daš tudi sam v to; v glavnem vse, kar imaš, daš v to.”
ROK: “V bistvu sem začel z denarjem staršev, zdaj pa moram reči, da je že druga sezona, ko sem s sponzorji pokril vse stroške.”
Glede na njune uspehe bi lahko kakšen tolar primaknila tudi občina, vendar...
ROK: "Meni zaenkrat še ne. Lahko povem, da sem poslal prošnjo, pa ni bilo odgovora.”
IZI: “Nič mi ne pomaga.” Oba tekmujeta na tekmah serije Ballantine’s Snow-board Grand Prix in Viriana Fly Cup, ki so na slovenskem snegu edina možnost za pridobitev točk ISF - Mednarodne Snovvboard Zveze na svetovni jakostni lestvici.
ROK: ”Na slovenski tekmovalni snovvboard sceni je en problem: pomanjkanje tekmovalcev. Sicer imamo kar nekaj mladih, ampak vse skupaj je še vedno premalo. Moja konkurenca v Sloveniji je sedem do osem deskarjev. No, za prva tri mesta je vedno konkurenca.”
Slovenski deskarji dosegajo vse boljše uspehe tudi na mednarodni ravni. Rok seje letos udeležil svetovnega prvenstva v italijanski ‘dolini sonca’, kjer sta mu le dve stotinki sekunde preprečili finale. Doseženo 17. mesto je bilo kljub temu razlog za zadovoljstvo, saj je to najboljša slovenska moška uvrstitev na svetovnih prvenstvih, ki so kot tekmovanje razred zase.
ROK: Predvsem organizacija tekmovanja in konkurenca sta dve bistveni razliki.
Sneg ostaja le še na ledenikih in deskarska sezona je končana. Oba državna prvaka sta z njo...
IZI: “Jaz sem s sezono kar zadovoljen.”
ROK: “Z rezultati na slovenskih tekmovanjih nisem najbolj zadovoljen, sploh kar se tiče veleslaloma; kar se tiče mednarodnih
tekem, sem pa kar zadovoljen.”
Konec deskanja pomeni, da lahko počneta še marsikaj drugega, saj jima sicer treningi in tekme vzamejo večino časa.
ROK: “Nekako sem zamenjal avtocesto proti Avstriji s tisto proti Primorski, saj večinoma surfam, kadar je veter. Drugače še študiram na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kar imam pa časa, pa surfam.”
IZI: “Jaz pa igram košarko, tenis, v Zbiljah bomo začeli spet z odbojko, pa učiti bi se tudi moral malo.”
Tako Izi kot Rok imata v mislih že cilje za prihodnjo tekmovalno sezono.
IZI: “Rad bi zbral toliko denarja, da bi lahko celo sezono tekmoval v svetovnem pokalu. Tam pa je moj cilj priti med 16 najboljših.”
ROK: “Zdaj, ko sem prebil led kar se tiče svetovnega pokala, pričakujem prodor med najboljših 16 na svetu.”
Obema želimo veliko uspeha pri iskanju sponzorjev, da bomo v naslednji sezoni lahko spet navijali zanju in jima čestitali ob dobrih uvrstitvah.
Nagradno vprašanje
Ob nedavni akciji Naravi krademo smeti so lovci tudi v občini Medvode čistili gozdove. Kar štiri avtomobile so privlekli na plato na Katarini, kjer seje nabralo kar precej kosovnih odpadkov. Tegale pa smo našli čisto drugje. Obtičal je za cesto. Tri, ki nam boste sporočili, kje je avto na sliki, bomo nagradili. Odgovore pošljite na naslov: Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj
Ime in priimek:
Naslov: Pošta: Avto je:
Zadnja stran
Sotočje
12. stran ♦ April 1999
Velika očiščevalna akcija je bila v Zbiljah v soboto, 10. aprila. Poleg članov Turističnega društva so sodelovali tudi ribiči, z odpadki pa so napolnili 20 kubičnih metrov velik zabojnik.
Od lanskega novembra je na platoju pred občinsko stavbo vsako soboto odprta tržnica. Založena predvsem z domačimi pridelki je tudi vse bolj obiskana.
h*
mi?
-,'Zk* ■«?
frlL
tl |
a
. '< * :
Že v soboto so imeli akcijo tudi na Katarini. Še večja pa je bila dan po tem, v kateri so lovci Lovske družine Medvode zvlekli na zbirni prostor 4 avtomobile, dvajset 200-litrskih sodov, štedilnike...
Konec minulega tedna so podrli vsem poznano “džamijo”. Zato je zdaj izpred knjižnice v Medvodah drugačen pogled na blagovno hišo.
Najbolj kritična prometna točka je prav gotovo križišče na klancu. Zdaj jc že znano in odločeno, da v prihodnje ta prometni problem ne bodo rešili s križiščem ampak s krožiščem.
V kampu Smlednik v Dragočajni so minuli vikend urejali vse potrebno, da bo 1. maja kamp že lahko sprejel prve goste.
Ob Zbiljskem jezeru pa je ob lepih vikendih že kar živahno. Izletniki prihajajo v Zbilje iz različnih krajev. Največ pa jih je seveda iz ljubljanskega in kranjskega območja.
Tisto, kar j e do 1. maja potrebno urediti pa so pravgotovo tudi sanitarije. Kakšna bo sezona, si niso upali napovedati.