UrMbdfttv«: eijeva cesta Stev. 3, •» dvorišču, I. nadstropje. * » " Rokopisi se ne vračajo. * « Lisi uhaja vsak dan razun nedelj fai praznikov ob 4, uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne »prejemajo. > * * Anonimni dopisi se ne uva-' Jtajejo. NARODNI nei;: - «v o^s-s . !..,<• «' FT <9 ft S ; T. ,1'f .b5OI VpravnUtvo: Schillerjeva cesta 6tev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 26 — polletno ... K 12-50 četrtletno ... K <5'80 mesečno ... K 2*10 Za NemClfo: celoletno ... K 28"— za vse druge de- , žele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h.' Stev. Ip7. Telefonska Številka 65. Celje, v sredo, dne 12. npja Čekovni račun 48.817. Leto I. «LHji Viljem II. na Dunaju in avstrijski Nemci. Jutri prispe nemški cesar vračajoč se s svojega potovanja po jngu na Dunaj ter bode en dan gost našega vladarja. To bi ne bilo nič posebnega; v normalnih časih in ako bi bilo v avstrijskih „merodajnih in odločilnih"4 krogih količkaj zdravega raznma in smisla za prave avstrijske koristi, bi v tem posetn nikdo ne videl več kot akt navadne uljndnosti brez vsakega političnega pomena. Naši časi pa žalibog niso normalni in normalni niso glavno in v prvi vsti zato, ker avtrij-ski „merodajni in odločilni" krogi nimajo ne smisla ne razuma za prave koristi po ogromni večini slovanske Avstrije, ker žive še za sto let za našo dobo ter stoje popolnoma pod hipnozo nemškega centralizma 18. stoletja. Ta hipnoza nemškega centralizma se je pod uplivom dogodkov, ki so se pravkar odigrali na poljn mednarodne politike, še prav bnjno razvila. Baron Aehrentbal, voditelj naše vnanje politike, je slavno zmagal v avstro-srbskem sporu ter s pomočjo Nemčije zlomil odpor koniuzne, nerodne in strahopetne rnske diplomacije proti priklopljenju Bosne in Hercegovine k avstro-ogrski monarhiji. Vzradoščenje nad tem uspehom je bilo v nemških avstrijskih krogih tako veliko, da se je zvrglo naravnost v delirij. Ponos vodilnih političnih glav v Nemčiji nad to njih zmago je neizmeren in hvaležnost avstrijskih Nemcev in pod njih uplivom stoječih avstrijskih „merodajnih" krogov ne pozna več nikakih mej ter naravnost zahteva, da naj se Avstro-Ogrska iz gole hvaležnosti za to nemško zavezniško zvestobo degradira na vazalno državo hohenzollernske Nemčije ter da naj postavi svojo notranjo in vnanjo politiko pod upliv Prusije. To pa ne zahtevajo samo kaki nezreli mladiči ali pretirani radikalci, ampak vodilne glave nemške politike na Nemškem in v Avstriji, katerih mnenja, izražena v člankih v velikonočnih številkah najnplivnejših dunajskih listov smo že ob svojem času registrirali. In zakaj se zahteva od nas toliko samopožrtvovalne hvaležnosti, da naj ae kar brez ugovora in obotavljanja uklenemo pod nemško nadvlado? Ker nam je Nemčija pomagala premagati 17 krat manjšo državico Srbijo in zlomiti opozicijo oficijelne Busije, katera ni imela še nikdar, nikdar odkar se piše zgodovina slovanskih narodov smisla za v resnici" slovansko politiko in ga tudi še danes nima, katera pa je danes še vrhu tega vsled porazov na Mandžurskem in vsled revolucije doma že popolnoma onemogla in ni prav gotovo nikdar resno na to mislila za Srbijo kaj storiti. Ta čudna in nemožka hvaležnost avstrijskih Nemcev je tem bolj nerazumljiva in protiavstrijska, ako pomislimo, da je nemški kancelar Biilow v nemškem parlamentu jasno izjavil, da je Nemčija pri vsem tem zasledovala v prvi vrsti le svoje koristi. To ni av-strijsko-nemške patriote prav nič motilo; nadaljevali so v svojih slavospevih hvalo na nemško zavezniško zvestobo in se tudi niso še streznili, ko jim je Berliner Börsen Courrier spustil mrzel cnrek na razgrete glave priob-čivši članek, v katerem pravi, da je šel zastopnik Nemčije v nedavnem avstro-srbskem sporu roko v roki z avstrijskim zastopnikom, da pa bode odslej „Nemčija zasledovala v Srbiji svoje lastne gospodarske koristi in da jè prva in najodlične jša naloga nemškega poslaništva v Belemgradu kar najizdatnejše skrbeti za nemške gospodarske koristi na Srbskem." Naše industrijalce je ta duš morda nekoliko streznil, saj vedno stočejo, da nimajo trgo/ za svoje izdelke in sedaj jim tako važen in z nemško vlado v tesni zvezi stoječi list kar tako v lice pove: Mi smo vam pomagali v diplomatskem konfliktu s Srbijo, za to se-kundantstvo nam pa morate plačati! Na gospodarskem polju hočemo uveljaviti mi svoj upliv in tu ne dajemo pardona. Račun za usluge naših diplomatov morajo plačati avstrijski industrijalci ... To je morda nplivalo na krdelce avstrijskih industrijalcev, večina politikov in politikujočih nemških patrijotov pa vstraja v svoji obožujoči navdušenosti za nemško zavezniško zvestobo in glasno zahteva, naj se odpro duri in vrata pruskemu uplivti v našo notranjo in vnanjo politiko. Nedavno je bil nemški prestolonaslednik na Dunaju in Nemci so se kar tajali same blaženosti in so kar goreli navdušenja. Jutri pride njegov oče, Viljem II. in navdušenost prekipeva. Nemcem ni dovolj, da cesar z dvorom in spremstvom sprejme svojega gosta — zahtevali so, naj bi se mu šel poklonit tndi predsednik parlamenta (kar se pa ni zgodilo) — in na izrednem zboru vseh nemških strank je bilo izraženo posebno veselje nad tem dogodkom. Od vseh strani se glase slavospevi na nemško zavezniško zvestobo, danajski mestni svet še ne ve, ali naj bi tej zvestobi na čast postavil sijajen spomenik na Ringu, ali naj bi imenoval eno ulico po Viljemu II. Misliti v tem slavnostnem razpoloženju na avstrijske gospodarske koristi in na odkritosrčnost Berliner Börsen Courrierja, tega ne morejo ne nemško-avstrijski patrijotje ne „merodajni" krogi, ki vodijo sedaj našo politiko. Ti krogi so menda tudi že čisto pozabili, da je bil sklenil isti naš zaveznik, katerega sedaj tako navdušeno prostavljajo in katerega zvestobi hočejo postaviti celo spomenik od kamena in brona, ne glede na zvezo z Avstrijo, še prav posebno obrambno zvezo z Rusijo proti nam. Bismarck je dejal kasneje, ko je prišla ta stvar na dan, da je to le neke vrste prezavaro-valna pogodba in da mora previden politik imeti vedno dve železi v ognju; to ni greh proti zavezniški zvestobi. Na to in na mnogo drugega bodo mislili jutri oni, ki imajo še kaj smisla za koristi naše države, toda nemški patrijotje in odločujoči krogi bodo plavali v blaženosti, kajti: „Avstrijsko politiko vodi že nekoliko stoletij duh, kateri ne vidi dejanstvenosti", kakor pravi Hermann Bahr, in ta duh bo slavil jutri na Dunaju veliko slavnost. Interpelacija posi. Roblek a, Ježovnika in tt na njega eksceleneo gospoda železniškega ministra rad-i zapostavljanja slovenščine v državni upravi stoječe proge Ceije-Velenje. Na železniški progi Zeltweg-Oelje, ki je v enotni državni upravi, so vsi nadpisi na postajah in tudi druga oznanila od Zeltwega do Sp. Dravograda izključno nemški, čeravno šteje Sp. Dravograd 1748 Slovencev in 784 Nemcev. Na daljni progi od Sp. Dravograda do Velenja so postajni napisi nemško-slovenski, na progi od Velenja do Celja pa zopet samo nemški. Sodni okraji, skozi katere pelje proga Sp. Dravograd-Celje izkazujejo sledeče razmerje na-rodnostij : Slovenjgradec 967 Nemcev 12688 Slov. Šoštanj 520 „ 12344 „ Gornjigrad 18 „. - 15371 „ Vransko 71 „ 10374 „ Celje (brez m.) 965 „ 36299 „ Nikakor ni razvidno, zakaj bi naj bili napisi in službeni jezik v teh skoraj popolnoma slovenskih krajih nemški, ni razvidno, zakaj je samo na jed-dem delu proge Sp. Dravograd-Celje izvedena dvojezičnost, ni razvidno, zakaj je ta dobrota v jedni in isti kro-novini dana samo sodnemu okraju Slovenjgradec, ni razvidno, zakaj je v jed-nem in istem okrajnem glavarstvu slovenskemu okraju Slovenjgradec priznana dvojezičnost v železniški prometni službi, ne pa okraju Šoštanj, čeravno slovensko prebivalstvo z 93 odstotki v Slo-venjgradcu zaostaja za številom Slovencev v Šoštanju z 96%, ni razvidno, zakaj ni priznana dvojezičnost v službenem jeziku na železnici okrajem Gornjigrad z 99'9%i Vransko z 99'4% in Celju z 98% slovenskega prebivalstva. Mnogo občin teh okrajev je že večkrat vposlalo prošnje na železniško ministerstvo, naj se napravijo dvojezični napisi in ravnotake tiskovine in naj se ravnotako izklicuje na vlakih v obeh deželnih jezikih, vendar so dosedaj prosile zastonj. Zaradi tega vprašajo podpisani: 1. je njega ekscelenca voljna na progi Celje-Velenje ustreči volji in potrebi ljudstva in čim prej vpeljati dvojezičnost in če ne, ali je 2. njega ekscelenca pripravljena stvarne razloge navesti, zakaj ravna drugače z okraji Šoštanj, Gornjigrad, Vransko in Celje, kakor z okrajem Slovenjgradec, Kateri uživa ugodnost dvo-jezičnosti. Dunaj, 11. maja 1909. Roblek, Ježovnlk. Slovenski volilci splošne sknpine spodnje-štajerskih mest in trgov ! Vaša dolžnost je, da pomagate vreči nemškonaeljonalno strahovlado v nemških spodnještajerskih mestih in trgih! Idite jutri vsi na volišče ter zapišite na glasovnice filiert Horvatek, vpokojeni učitelj, Maribor. t jfliimi '-r ■ .. . f »J (' se peča tudi z vprašanjem službene pragmatike in časovnega postopa v službi. Pravi, da bo v kratkem predložil trgovinsko pogodbo z Rumunijo, ki sicer ni tako slaba za agrarce. Govoril je celo o potrebi neke moderne poteze v državni upravi in v upravi velikih potez. v Ogrska kriza. Uspeh dosedanjih avdijenc je, kakor poroča „Frankf. Ztg." to, da so se voditelji zedinili. Naloga razvozlanja je poverjena Wekerlu, ki je zopet persona grata: V Heitóki oesar In Italjanàd kralj sta se na morju v Brindisi crečala in posetila. Nemški cesar in cesarica sta ' na povratku iz Krfa v Brindisi izstopila in tu sta ju pozdravila italjanski kralj in kraljica. v Turčija. Kakor vse kaže, hočejo Mladoturki vendar na vsak način naperiti kazensko pravdo proti odstavljenemu sultanu. Vojno sodišče je zbralo vse potrebne dokaze za to, da je on kriv na zadnjih dogodkih jv Carigradu. v Francija. Vlada si prizadeva vzdržati poštno službo v pravilnem teku s pomočjo tehniških trup. Stavkajoče poštne uradnike podpirajo telegrafisti s tiho pasivno resistenco. Vse poštne urade straži vojaštvo in policija — Z druge strani se pa poroča, da se služba pravilno vrši in da štrajka komaj ena petinka poštnih nradnikov v Parizu, dočim drugod vsi delajo. Somišljenike po spodnještajerskih mestih in trgih pozivamo, naj nam izid jutrišnjih ožjih volitev takoj brzoja-vijo na naslov: dr. Kukovec, Celje. Štajerske novice. b Naprednjaki! Klerikalci razvijajo za 17. maj najintenzivnejšo agitacijo. Ne zaostanite za njimi! Ne, dovolite , da bi slovenski narod doživel sramoto, da bi ga zastopali v Gradcu Terglavi, Meški, Verstovški in Vrečki. Le delo nam pomore do častnega nspeha! a Somišljeniki, pazite dne 17. maja na klerikalne volilne komisije! Poroča se nam, da je pri neki komii siji klerikalni obči Odbornik kar sproti odpiral glasovnic* Naznanite nam take slučaje! ■ ■ ; : a Shodi „Narodne stranke* v nedeljo, due 16. maja. l. Laiki okraj i v T r b o v l j a h ob ped 9. uri dopoldne pri Kukenbergu. Popoldne še vrši shod v Šmarjeti pri Rim. topi. Slovenjgraiki okraji v Raz-borju ob 9., šmiklavžu ob 3; uri, Št. Janžu ob li., v Brdah ob 3. Brežiški okraj i P i š e c e po rani maši iu Sr o ml j e popoldan ob 2. uri. a Dr. Božlčeva shoda se vršita to nedeljo ob 7. uri zjutraj v Remš-niku in ob 3. uri pOp. v Velenju, a Volilni shodi v slovenskih trgih. Danes se vrši volilni shod dr. Kukovca v Žalcu jutri v Gornjemgradu. a Dr. Kukovčev shod v Rajlien-burgu. Snoči je zboroval dr. V. Kukovec v Rajhenburgu, ki je rojstna župnija mariborskega fantasta dr. Medveda. Shod je bil zelo lep, kandidatura dr. V. Kukovca proti glasoma obeh domačih kaplanov navdušeno odobrena. Na shod je prišel, dasiravno nepovabljen, tudi kaplan Tratnik, da bi ob-struiral in delal zgago v prid „samostojnemu" dr. Medvedu. Dr. Kukovec je kaplanu z vso potrebno odločnostjo pojasnil, da mu ne pride na misel dajati slednjemu sploh kake odgovore, ker na Tratnikov glas ne reflektira in ker bode dr. Medved dobil 24. t. m. od naprednih volilcev slovenskih trgov najboljši odgovor, da bode namreč sijajno pogorel. Dr. V. Kukovec je ob splošnem odobravanju razkrinkal hinavsko igro dr. Medveda, ki danes, ko so strankarske razmere že zelo razvite,.. nima poguma priznati, da je ravno tak klerikalni kandidat, kakor vsi klerikalci od Roškarja do dr. Benkoviča, Rajhenburžani so soglasno pritrdili izvajanjem dir. Kukovca, da je dr, Medvedov ttairodni program le krinka, za ktero se Skriva brezdomovinski rimski doktor. Od slovenskih tržanov se bodé ta hinavska in zgagarska kandidatura primerilo sodila in na dan Volitve — obsodila. Zborovalci so tudi sklenili pri volitvah jutri voliti socijalnega demokrata Horvateka proti nacijonalcu Kralu. b Nemci v Celju delajo danes mrzlično za Krala. Nalepili so po mestu velikanske lepake, na katerih slavijo svojega „kandidata". Podžupan Rauscher pa na zmago nič né verjame zato je že pripravil škatljico z znanimi krOgljicami, da jih v slučaju potrebe pošlje jutri zvečer mariborskemu Kralu. — Dolžnost celjskih Slovencev je, da spravijo zadnjega moža na volišče. Istotako po drugih mestih in trgih, zlasti po slovenskih. Nemci jutri ne smejo triumflrati! a Iz Ložnice pri Žaleu nam pišejo: Ložničani volimo dne 17. maja vsi brez izjeme g. Franca GoriČanain dr. Riharda Karba! a Iz Kaplje pri Št. Jur ju ob Taboru nam pišejo: Našim tukajšnjim zvezarjem je ravno tako upadel pogum kakor g. Terglavu, ko je prišel v deželni zbor. Ni več tiste korajže od zadnje nedelje, pač pa prošnja za odpuščanje, molk itd. Sedaj so se pokazali enkrat naši Klerikalci v svoji pravi barvi! Pripoveduje se. da si bodo v nedeljo popoldne' ogledali razbito podobo ginjeni Benkovič, nadginjeni Hamot in pa gospod Terglav. Izročili ' jo bodejo slovesno arhivu šentjurskega „teatra". O slavnostnem govoru dr. Božidarja prihodnjič. a Imenovana je za poštno eks-pedijentinjo Frančiška Hvaleč v Jurkloštru. b Suspendiran je železu, uradnik Hugo Slänsky v Pesnici, ki je imel ob zadnji nesreči službo. ' v b Frof Yi&tóv&ek se silno hvali v „Straži*. Čittuno med dntgim: (njegovo) „priljubljeno ime", „požrtvovalni in prijazni Verstovšek", „zanesljiv/vseskozi zanesljiv mož" i. t. d. Kdorkoli pozna Verstovška, se bo pač malici-jozno nasmehnil . . , Mož, kateremu se je svoj čas celo sanjalo o estetiki torej tudi nima nobenega, prav nobenega okusa in dostojnosti. Zakaj je neki pravzaprav porabljiv? Nam še zdi, da samo za — klerikalnega politika. b Srčni izliv duhovnika. Nek novocerkovški duhovnik psu je novo-cerkovške može, ki so po večini volili Brinarja in Pišeka sledeče: ;Pač ni čudno to razmerje, če pomislite, da brez razsodka poslušate le takega, ki ne zna drugega kakor po cesti pobirati fiere. Figovska stranka!". Pripomnimo, da je kaplan pri Novicerkvi tisti Lus-kar, ki je 1. 1907: bil kaznovan zato, da je v Št. Ilju pretepel starega moža radi lepljenja lepakov . . b Vasle iz Mozirja blati napredne kmete in može po klerikalnih shodih. Ta Vasle ima v Mozirju hotel „Ilirijo" in je bil še pred nekaj časa napred-njak. To v vednost našim ljudem! b Iz Bočne. Naš župnik Gregor Potokar je od tistega časa, kar se je zlizal z dekanom, postal čisto drugačen. Rad bi nas dražil in pikal, kakor je prej z nami delal dekan. Zdaj je Bo-čanom potrpljenja konec. Župnik se jezi na nas, da mu nočemo na farovž še eno nadstropje zidati. Saj je videl prej farovž, kakšen je! Zakaj pa je prišel sem? Mislimo, da imaneoženjen človek s kuharico brez otrok zadosti 3 sobe, kuhinjo in še podstrešje. Za škofa pa ne bodemo nadstropja zidali. Pri zadnjih volitvah je letal po vasi in agitiral za Pišeka. Tako, zdaj ga poznamo, kakšen tič je. Da bi nas dražil, pustil je dve omari, v katerih so se cerkvene stvari hranjevale, postaviti pred farovž in to ravno o Veliki noči. Ali smo se smejali župnikovi onemogli jezi! Omari zdaj počivate na pokopališču v mrtvašnici, ki je polna. Prosimo g. dr. Keppa, da si ogleda mrtvašnico, če je vse v redu. Našega župnika je zadela nesreča. Zbolel mu je čili konjiček, ki ga je nedavno nesel v procesiji k Novi Štifti. Odpeljal ga je konjederec v Celje. Kmalu, ko je prišel k nam, je začel nabirati za novi tabernakel. Nabral je ok„li 1700 kron, kateri denar je imel baje na svoje ime naložen in ga je zopet vzdignil. Vse župljane prosimo, če pride prihodnji teden za Terglava in dr. Benkoviča àgitirat, naj ga vprašajo, kje je zdaj isti nabrani denar za tabernakel. Radovedni smo, kje je in koliko je že obresti nateklo. Boian. b Iz Šoštanja priobčuje graška „Tagespošta" nanovo vest o otvoritvi konkurza čez premoženje hotelirja Rajšterja in našteva pri tej priliki slovenske dolgove podvojeno in potrojeno. List je že prinesel vest o otvoritvi konkurza, še preduo je bil o tem obveščen konkurzni komisar, torej morajo biti med graškim uredništvom in okrožnim sodiščem neke tajne a dobre zveze, katere bi vsekako priporočali za razkritja. Običajno je sicer, da se navede tudi vrednost pre-moženja v konkurzU se nahajajočega dolžnika, to se pa „Tagespošti" ni zdelo potrebno, ker hoče svojim bralcem na-tvezàti, da je ves dolg kratkomalo nepokrit, kar pa resnici nikakor ne odgovarja. Rajšterjeve nepremičnine re-prezentujejo tako visoko vrednost, da bo njemu po prisilni likvidaciji ostalo še nekaj premoženja. Vzrok za otvoritev konkurza ni faktična insolvenca, ampak hudobnost nekaterih malih upnikov, zastopanih po gotovih celjskih odvetnikih, kojim je' mòrda senzacija ljubša nego interesi njihovih klijentov. Šoštanjska posojilnica, -koja Se dolgo ne bo ležala v zadnj zihdlhljajih kakor to prerokuje tetka iz Gradca, pri Raj-šterju sploh ne more priti v škodo, ker ima le malo terjatev in tiste sigurno vknjižene, ne samo pri Rajšter-jevih ampak tudi pri drugih zemljiščih. Kar še ve omenjeni list povedati o ! drugih Slovencih, bi nam le dokazalo, da korespohdènt ne zna praV šteti in nima pravega pojma o zemljeknjižnih podatkih, saj videti je, dà nekatere številke v svoji hudobnosti kar po večkrat šteje. Skrb za izterjavanje naj pa le naši nemčurji pustijo drugim; k njim gotovo ne bomo -prišli po pomoč, saj je tudi ravno ne bi mogli najti, keT itak slabo piskajo. *f v a Odkritosrčen mož je župnik Matija Vaupotič, kajti prejšnjo nedeljo je v svoji agitacijski pridigi za Piška prav resnično povdarj&l* »Pri volitvah se ne gre za farovže, kaplani je, pokopališča, se ne gre za vero, še enkrat vam povem, da se ne gre za vero — tu se gre za vas kmete! Sedaj imamo kmeta kot kandidata za deželni zbor; oh pozna vaše težnje, on pozna vaše žulje! Zato vam ga priporočam, še enkrat priporočam, volite ga, vsi ga volite!" — Gosp. župnik, prihodnja nedelja je zadnja pred volitvami v kmečkih občinah; zopet vam je dana prilika pridigovati o volitvah. Trdno smo prepričani, da se v 14 dneh vaši nazori niso spremenili, da bodete ostali objektivni ter tudi tokrat priporočali kmeta, kmeta Malusa, ki še vse bol j pozna naše težnje in žulje, negò pohorski Pišek. Priporočajte Malusa, ki si je že pridobil, posebno, kar se tiče vinarstva, v naših krajih nevenljivih zaslug! Vplivajte tudi na pristaše „Kmečke zveze", na klerikalce, kapla-nove podrepnike in farovžke metle, dà bodo vsi, vsi volili kmeta M Slu sat a Za župana v Konjicah je izvoljen Franc Kovač, za njegovega namestnika Bezenšek. Oba sta sev'éda „trda" Nemca. a Štiridesetletni«) obhaja' danes avstr. deželna bramba. a Volilna nasilstva 7. maja v Ptuju. Kakor poroča „Arb." se je dne 7. maja v Ptuju tako „volilo", da bode prišlo več nemških nacijonalcev pred sodnijo. a Ustrelil se je v vlaku na progi Gradec-Maribor 34 letni kontorist Per-naček. a Prijet tlček. Dotični Rudolf Orešnik iz Ormoža, o katerem je poročal „Nar. Dn.u, da je v graškem društva „Domovina" izmaknil blagajniško knjigo in na njo pobiral denarne vsote, je bil te dni na Dunaju aretiran. Blagajniško knjigo je pa pozabil v graški kavarni „International", odkoder je prišla zopet v prave roke Orešnik je ogoljufal razne ljudi za lepo vsoto. a Ruška koča na Pohori» se je otvorila danes 13. maja. Ker je sneg precej skopnel, je mogoče zdaj od vseh strani h koči priti. V koči se postreže o vsakem času z mrzlimi in toplimi jedili, z izbornim pivom ter pristnim pekerskim in radgonskim vinom. Na razpolago je cenjenim izletnikom moška in ženska spalnica ter še posebna soba za tujce, ki prav lahko v koči tudi dalje časa ostanejo. Od 1. junija do 1. oktobra ima koča trikrat na teden poštno zvezo s c. kr. pošto v Rušah. Podravska podružnica Slov. pl. dr. a Od Sotle. Letos so V Rogatcu prepovedali pri Špornu Slovencem živijo, rekoč, da je Rogatec deutscher Boden, ter jih potem vun vrgli. Slovenci in Hrvati, ki hodite na božjo pot, radi zahajate v Rogatcu v nemške krčme, varujte se pa, da ne bodete živijo klicali, drugače pokliče kak doktor hlapca Milča nad vas! . , ; d Usmiljeni 8amarlten. Tisti čas, ko M: bile deželuozborske volitve, je vozil ubog kmet, kateremu je zadnji požar v Gotovljah uničil imetje, les is Gaüeij$. Ker fa je bila slaba cesta in ker niso mogli konji speljati, je čakal is čakal, da bi mn kdo pomagal. Pripet». $e pa, da pride po tisti poti farizej ìv; osebi gališkega kaplana Juraka z desetorieo fantov-volilcev, in vidi zadrego kmetovo. Kmet prosi fante* naj mu pomagajo voz speljati in že so bili ti pripravljeni mu pomagati, kar zagrmi. nad njimi kaplan: „Nič mu ne pomagajte?" Farizej je šel mimo in t odi fantje so sledili njegovim korakom na volišče. Šele. ko so prišli ljudje, so z velikim trudom spravili voz zopet -v tir. a V Ljubnem v zgornji Sa v. dol. bo, imel jutri popoldne ob 4. uri kandidat tržke skupine g. dr. Kukovec »hod pri Slatinšeku. , a. Zahvala. ..Klub slovenskih naprednih. akademikov" v Celju je od narodne'zbirke poklonil darilo za Frisch-aufov dom na Okrešlju svoto 50 — K, z« kar se mu vodstvo Saviuske podružnice S. P. D. najtopleje zahvaljuje. Fr. Kocbek, načelnik, Ignac Šijanec, ■tajnik-,,..... . ,a Zahvala. Kmetijski podružnici za Zadreško dolino je podaril trgovec g. Rudolf Pevec v Mozirju 20'— K, za kar mu podružnica izreka najtoplejšo zahvalo. ■ - , Načelstvo. o Nekaj o nadih „antikristih". Iz konjiškega okraja nam pišejo: Govori in potrjuje se, da dobiva naš g. vikar, kateri je imenovan za župnika v Št Jerneju pri Ločah, od svojih novih faranov. kateri dozdaj v miru in slogi med seboj živijo, več grozilnih pisem, češ, da se nima prikazati v Št. Jernej, ker je hujskač in seje prepir med ljudstvo. Lansko lete je S svojim zvestim tovarišem celo konjiško faro obletel in baje od hiše do hiše kmete nagovarjal, naj svoje vloge iz Posojilnice vzdignejo ter v novo kaplansko posojilnico naložijo. Nekaj kalinov je Bjima šlo na limanice, a vsi pametni in previdni so pri stari Posojilnici ostali. Zdaj je kaplanija okrašena z novo tablo: „Kmetska hranilnica in posojilnica". Pravzaprav je pa le ka-planska hranilnica in posojilnica, — Kristus je učil ljubezen in mir, a njegovi nasledniki učijo — sovraštvo in prepir:. a V Rogatcu ni dobil Rebek nobenega glasu! Čudno! Razven 60 nem-škonacijonalnih volilcev bili so 3 soci-jaldemokrati. Ali ni pri tamošnjih Slovencih nobenega slovenskega uslužbenca, tudi pri dekana ne ? a Pri Sv. Lovreneu na Dravskem polju je bilo v splošni kuriji 171 volilcev. Od teh je dobil dr. Korošec 83 glasov. Torej je 88 volilcev bilo proti dr. Korošcu; 88 volilcev je torej uvidelo, da duhovniki ne spadajo med poslance ampak v cerkev. Ako so to uvideli hlapci in delavci, uvideli bodo tembolj posestniki in obrtniki, zaio pa tudi dne 17. t. m. ' i ' ne bodo Ozmeca volili. a Pri Sv. Bolfenkn v Gornjih Halozah je dobil dr. Krorošec samo dva glasa! Dr. Korošec se ima res za svojo zmago „Narodni stranki" zahvaliti, da ta ni postavila svojega kandidata, sicer bi bil dr. Korošec «frčal, kakor je dolg in širok. d Za nemško Solo pri Sv. Lenarta v Slovenskih goricah dela reklamo po „Gr. Tagbl." nemški drž. pošL Malik. Kako verno slika razmere pri Sv. Lenartu, kaže sledeči stavek: Okrog (Sv. Lenarta) se nahaja mnogo krajev z nemškimi manjšinami . . Rezultat ljudskega štetja iz 1. 1900 pa nam kaže, da je takrat živelo v le- narčkem okraju ff.ltf Sloveneev in samo Nemcev, torej aitò toliko ne, da bi napolnili jedo» slabo vas. Koliko je nemških otrok pri Sv. L«-nartu, je itak pokazalo uradno štetje. „Schalverein" pa hoče sedaj postaviti tam št i r ir a z-r e d n o 1 j u d s k o š o lo in še »Nemški dom". Jasneje se pač ne more dokazati. pravi namen tega bojnega društva. In še se Nemci pritožujejo, da včasi vračamo nasilje z nasiljem!* Značilna je tudi za nemško poštenost, da Malik slika v listu, ki bi imel biti baje resen, razmere popolnoma popačeno, samo da bi se ljudem, ki še pošteno čutijo, izmamile krone za to izzivalno in popolnoma nepotrebno podjetje iz žepov! Sv. Lenart utegne postati drugi Št. IIj . . Slovenski možje, ki sto po svojem značaju sposobni za oporbo, vsi na branik! a Boj za slovensko ljudsko šolo v Studencih pri Maribora. Na Re-bekovem volilnem shodu dne 5. t m. je govoril pristaš in organizator so-cijalnodemokratske stranke v Studencih Wohnsiedel zoper ustanovitev slovenske šole v Studencih tako ostro, da ne rečemo neumno, kakor bi zamogel govoriti le strasten nemški nacijonalec. Ta govor je spekel vsakega navzočega slovenskega očeta in je pokazal našo soci j alnodemokratsko stranko v novi luči. Videli bomo, kaj še pride. Naše stališče nasproti socija-listom bo prišlo vsled studenškega šolskega vprašanja na drugo podlago, če bo stranka ruvala zoper našo prvo zahtevo v Studencih. „Slovenska šola za slovensko deco!" To je naš klic. Drugi klic pa velja nemškim socijalistom: „Roke proč od našega šolskega vprašanja!« a Od nekod. Nedolžna pesmica, katero je prinesel „Nar. Dn." v št. 98., je rogaške renegate kljub tema, da so se ji morali smejati, zelo razburila. Jezili bi se radi nad nekom, pa ne vedo nad kom. Resnobno bi se radi držali, pa uhaja jim smeh. Čudni ljudje! Ali vas je sram svojih rodbinskih imen ? Gotovo, a obžalovanja vredno! Znan nam je uradnik, rojen v Rogatcu, ki ne sliši rad, ako ga kdo naziva z njegovim imenom na „ič", ampak zahteva „adjunkt". Svojega rodbinskega imena se pač sramuje. Ne sumničite rogaških Slovencev zaradi pesmi, kakor je to storil v zadnjem „Štajerca" Andi, nedolžni, so popolnoma, pesem je zložil Nemec. Miroljubni Rogačani, ki še ne pustijo v gostilni nemški, govoriti! Akademično in ne akademično izobraženi: venbacitelji! Rohitsch — deutscher Boden! Ali ste že kaj slišali o Abde-ritih ? Večina menda ne, pa akademiki bodo Vam že povedali kaj o njih. — Ker je mnogo prepisov omenjene pesmi v Rogatcu, naj pa še ono kitico iz „Štajerca" pripišejo, katero je zložil svetovnoznani govornik nekega banketa v Rogatcu. Ker sedanja gneracija gotovo več ne pozna starodavne Rogaške himne: tutti, tatti, tutti-tatti itd., bi se pa lahko pela zgoraj omenjena pesem in sicer po melodiji:, „a so a Weiberl is a Freud — jessas na!" Mariborske novice. a Iz Maribora. Pripravljalni odbor za Ciril in Metodo slavnost v Mariboru ima v petek, 14. t m. ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu" sejo, na kar cenjene sodelovalce opozarjamo, da se seje vsi gotovo udeleže. o Poučna predavanja s sklop ti č-nlmi slikami vabijo vedno več občinstva v mariborski Narodni dom. Dne 6. in 8. t m. so se kazale in razlagale (gg. mag. pharm. Zavadil in dr. Pivko) slike češke Šum ave, ki ima istotako krasne planinske bisere kakor naše Alpe. Ugajala so zlasti krasna šumavska jezera^ in slike pragozdov. Šestega; večera (dne m,) se -je udeležilo že krog £50 ljudi. r > o „Mariborski Sokol" je priredil dne 9. t m. celodnevni izlet, preko Sv> Urbana k Sv. Križu, kjer se je priredilo .pri starem Kočevarju poljudno predavanje, katerega je poslušalo krog 80 domačinov, večinoma posestnikov. Izleta se je udeležil tudi ženski oddelek. ;-n o Iz Maribora Proti c. kr. višjemu poštnemu upravitelju Tschechu pri-] čnemo v prihodnjih dneh objavljati obširen materijal, ki se nam je nabral v zadnjih tednih. Ta človek si upa že mnogo preveč s preziranjem pravic slovenskega jezika in z nadutim obnašanjem proti slovenskim strankam ter teroriziran jem poduradnikov slovenske narodnosti. d Na vlnorejskl šoli v Maribora se bode oddalo v jesen nekaj prostih mest. Prošnje do 15. julija na ravnateljstvo. b Iz Maribora. Kmečka zveza — „Ljudska stranka"? V krogih kmečke zveze se govori, da, ako zmaga (!!) v skupini slovenskih trgov na tihem od „kmečke zveze" postavljeni kandidat dr. Medved, se ista prekrsti v neko „Ljudsko" stranko. Ako bode bodoča „Ljudska" stranka vodila ljndstvo tako za nos, kakor dosedaj, ji svetujemo, naj raje kar na tihem odrine s tega sveta. Spodnještajerski kmetje, kaj si pri tem mislite ? Kranjske novice. v Umri je v Ljubljani ckr. kustos Študijske knjižnice g. Konrad Stefan. Zadela ga je srčna kap. Bil je neumorno delaven in jako priljubljen. v „Slovenska Mattea" izda 'nov „Zemljevid slovanskih pokrajin" s slovensko terminologijo v merilu 1:200.000 in na štirih listih. Skupna velikost vseh Štirih listov bo imela 146 cm dolžine in, 155 cm širine. Zemljevid bo izdelan tako kakor generalna karta. c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda in bo imel poleg praktične tudi znamenito znanstveno vrednost. Zemljevid se bo letos tiskal. Za matičarje stane zemljevid K 5'—, za nematičarje pa K 6'—., v „Matica slovenska" izda za 1. 1909. sedem knjig; med njimi bo obsežen „Bleiweisov Zbornik" (slika naše kulturne zgodovine okoli 1. 1848, dobe Bleiweisove, Jurčičeve, Levstikove), prevod iz ruščine, „Onjegin", ilustriran opis Koroške (z velikim jezikovnim zemljevidom), opis dobe Stanka Vraza, nadalje „Zabavna knjižica", „Knezova knjižnica" (z zabavnim čtivom) i. t. d. Po pravilih je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta. Kdor se zglasi prepozno, ne more več reflektirati na publikacije. v Tndi koroški Slovenci iz Kot-marevasi in okolice so že obljubili udeležiti se slavnosti 25 letnice „Slavca" v Ljubljani. Slovenska društva, posnemajte jih in delajte širom slovenske domovine na veličasten obisk. Zelo dobro bi bilo, ako bi se naše ljudstvo pokazalo na tej slavnosti svojim bratom Čehom in Hrvatom v krasnih naših narodnih nošah. Vse prijave sprejema in daje pojasnila slavnostni odbor „Slavca" v Ljubljani. Odbor kranj ske kmetij ske dražbe je mesto g. Josipa Lenarčiča izvolil kot svojega zastopnika v železniški svet g. Povšeta. ., v Rekurz ljubljanskega veteranskega društva proti odloku kranjske deželne vlade, s katerim se je društvo razpustilo, je ministerstvo notranjih zadev zavrnilo. S tem je usoda tega lojalnega in patrijotičnega društva zapečatena. Zaslugo za to ima naša ljuba vlada, ki je vzela tudi društven denar. d TeMka nesreča radi neprevidne rabe orožja. Ko je včeraj dimnikar Vrhovec na Glincah snažil . samokres, je ž njim v šali pomeril proti svoji ženi. Samokres se sproži in kroglja zadene ženo v prsi. Ponesrečenko so prepeljali v dež. bolnico. d Iz deželnega odbora. Vodovodu v Sp. Šiški se dovoli 25% deželna podpora Pogajanja med Mubrom in deželnim odborom radi nakupa blejske graščine so se razbila. V zdravstveni odsek ilirsko-bistriški je poklical dež. odbor deželnega poslanca Ravniharja.. Zgradbo vodovoda Košana-Kal dobi g. Lončarič v Ljubljani. Dež. vlada noče izplačati „Zadružni zvezi" znanih 18000 kron, če tudi dežela ne da primerne podpore. Deželni odbor je sklenil, da bo tako podporo v deželnem zboru priporočal. v Idrijski gerent je po svojem zastopniku dr. Pegana vložil pritožbo proti razsodbi idrijskega sodišča, ker je agodilo tožbi nepravilno odstavljenega tajnika g. Novaka. Ta (pritožba je iz pravnega stališča popolnoma neutemeljena in bo napravila občini le občutne stroške. Rekurzi «o sedaj je-dino sredstvo, s katerim si hočejo idrijski klerikalci podaljšati svoje gospod-stvo v Idriji, a jim ne bo to dolgo po-• magalo. ___ Primorske novice. b Nemci v Trstu se baje nameravajo udeležiti volitev v tržaški mestni svet s števnimi kandidati. o Za pokončevanje kobilic na Krasu je dovolilo poljedelsko ministerstvo 10.000 K. j Nakupiti se namerava 5000 puranov v Hrvatski in Dalmaciji in razdeliti med prebivalstvo proti mali odškodnini. o Pri občinskih volitvah v Paljn igra „jugoslovanska" soc, dem. stranka; žalostno ulogo kot privesek italijanskih socijalistov, ki so postavili same laške kandidate in gredo v boj v čisto laško-nacijonalnem duhu. o „Zvezo slovenskih kolonov" na Goriškem ustanove klerikalci 16. t. m. Tako citati v „Slovencu". Klerikalci so zapisali „kolonov",1 a mislili „kalinov". Triu nos. 12. maja. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj 34'—, za september 32'50, za december 31*50, za mare 31'50. Tendenca mirna. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*90, za oktober —* december K 22*50. Tendenca stalna. — Vreme lepo. Budimpešta, 12.maja. Pšenica za maj 13*80, pšenica za oktober K 11*73, rž za maj K —*—, rž za oktober K 9*33, oves za maj K 8*50, oves za oktober K 7*42, koruza za maj K 7*59, koruza za julij K 7*80, ogrščica za avgust K 15*30. Premet 10.000 met st. Budimpešta, 12. maja. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 146 do 148 vin., mlade, lahke 146 do 148 vin.; zaloga 25.088 komadov. Svinjska mast v Budimpešti: 152*—, namizna slanina 136*—. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 12. maja: Gene padale. V pšenici in rži skoro nobenega prometa. Padli za 5— 10 v. Koruza se vzdržala Prodnktnitrg. Pariz: moka za tekoči mesec 34'—, moka za prihodnji mesec 34*25, moka za maj — avgust 33*60, moka za sept — decemb. 32*35, pšenica za tekoči mesec 26*70, pšenica za prihodnji mesec 27*—, pšenica za maj — avgust 26*40, pšenica za sept. — dee. 24*50, rž za tekoči mesec 18*50, rž za prihodnji mesec 18*50, rž za maj — avgust 18*25, rž za sept — dee. 18*— Cena jajc na dunajskem trgu ffchtri^ffl., foie 1909. Jajca v zabojih à35 fc po K"2 — Il-da « à 36 „ w n 2 — à 361/2 „ n 2 — à 37. Va « « r> 2 — à 36 „ n w 2 — à g&Va « ÌI n 2 — à 36 „ » w 2 — à 361/z „ ii 2 — à 37 V2 „ Yt n 2'— à 36 „ n » 2 — à 361/2 « ri 2 — à K 83 à « 82 à Il-da „ „ „ I-ma moravska „ II-da „ „ „ Šleska jajca Hrvaška jajca Slovenska jajca Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca I-m banatska jajca Zgornjeogrska jajca I-ma sedmograška sortirana à ,. 82 I-ma : „ nesortirana à „ 81 Bosanska jajca ' à I-ma bolgarska jajca à II-da „ „ 4 Ima- srbska „ à I-ma gališka jajca sortirana à „ 81 I-ma „ „ nesortirana à „ I-ma rnska „ A> j Iv à „ Ma » « ^ » I-ma srednja jajca à „ I-ma mala „ à „ Vreme: lepo. Tendenca: trdna. 82 81 85 80 77 71 najnovejša brzojavna in teltfonična ■Hf( Državni zbor. o Dunaj, 13. maja (Brz. N. Dn.> V bosanskem odseku je posi. Bielohla-wek stavil resolucijo o bosanski upravi. Nadalje je bila stavljena resolucija, naj se prej skličejo delegacije na posvetovanje, predno se aktivira bosanski deželni red. Oeške šolsKe zahteve. o Praga, 13. maja. (Brž. N. Dn.) Kakor poročajo češki listi, se je Šol. odsek češkega kluba v svoji zàdnji seji bavil z raznimi vprašanji. Sklenilo se je delati na to, da se sezidajo potrebne stavbe za češko univerzo in tehniko v Pragi, za češko tehniko v Brnu, za spopolnitev iste in ustanovitev češke univerze v Brnu, kakor tudi novih čeških srednjih in strokovnih šol na Češkem, češke realke v Šleziji in češke gimnazije v Opavi. Moravski poslanci so se tudi zavzeli za ustanovitev novih čeških srednjih in strokovnih šol na Moravskem in za preosnovo učiteljišč. Za referente v proračunski odsek so bili izvoljeni prof. Cipera, prof. Drtina in prof. Metelka. Dogodki na Turškem. o Carigrad, 13. maja. (Brz. N. D.) Turški časniki poročajo, da je včerajšnji min. svet sklenil ustanoviti posebno kolajno in jo razdeliti med moštvo macedonske armade. o Carigrad, *13. maja. (Brz. N. D.) Preiskovanje Jildiza še se zmiraj na- daljnje. Včeraj so baje spet našii novo shrambo z velikimi dragocenostmi. v Berlin, 13. maja. (Brz. „Nar. D.") „Lokalanzeiger" poroča iz Carigrada, da je nek visok nradnik trdil, da vlada nesporazumljenje med snltanom in vojaškimi mogotci. Sultan se je zelo odločno izjavil za pomiloščenje političnih zločincev, ne da bi mogel zabraniti včerajšnja usmrčenja. Dosegel je samo, da so se mrliči sneli že ob 9 zjutraj i 'i v • in niso viseli v strašilo upornikom. Zahteva tudi, da se vse smrtne obsodbe dado njemu v podpis. Prišlo je baje med sultanom in vrhovnim poveljnikom vsled tega do resnega konflikta. . Stavka poštnih uradnikov na Francoskem. v Paril, 13. maja. (Brz. „Nar. D.") Stavkujoči poštni uradniki delajo z vsemi diami, da se stavka razširi po vsem Francoskem. <■' < "' v Pariz, 13. maja. (Brz. Nar. Dn.") V vseh strokah je položaj splošno nespremenjeno tak kakòr jè bil včeraj. Vsi poskusi stavkajočih, da še drrige pregovorijo k stavki, ne kažejo nobenega pravega uspeha. v Parli; 13. maja. (Brz. „Nar. D.") V Lille so vse brzojavne žice prerezane.— Proces Lopuhin. v Petrograd, 14. maja. (Brz. „Nar. Du.") V današnji razpravi proti Lopu-hinn se precitata dve pismi, kateri so zaplenili pri revolucijonarcih, iz katerih je razvidno, da je Lopuhin odkril Azeva, kak vohun da je. Zagovornik dokaže, da iiopnhin ne pripada revolucionarni stranki in da je z razkrin-kanjem Azeva storil državi veliko uslugo. Tudi Lopuhin pravi v svojem zagovoru, da ni imel z revolucijonarci nikoli nič sknpnega. Sodba se razglasi najbrž jutri. Angleški kralj v Marijinih varih. o London, 13. maja. (Brz. N. D.) Iz poluradnih virov se naznanja, da, če bo kralj Edvard letos v Marijinih varih, ne bo obiskal avstrijskega cesarja v Ischlu, kar se pa nikakor ne sme smatrati kot kako sovražnost napram cesarju Francu Josipu. Veleizdajski proces y Zagrebu. . ; Q fjrtj ■ 49. dan razprave. 60. priča: Žiga Hirschl, žid, trgovec v Glini. Opazil je, da se je zadnjih par lét začelo intenzivneje širiti srbstvo. Tajni t. j. neprijavljeni sestanki so bili pri Gedeonu Ogrizoviču pozneje tudi pri Ercegovcu. Slišal je, da je Gajič prodajal slike kralja Petra. 61. priča: Celestin Rozum, posestnik v Glini. Razmere v Glini so se premenilef odkar je srbska samostalna stranka izvedla svojo organizacijo. Slišal je, da se baje v vsaki hiši nahaja slika kralja Petra, a sam j S %i nikoli videl. 62. priča: Vinko Bukovac, iz Gline, kaznovan radi razžaljenja časti. Po prihodu Svetozara Pribičeviča je postalo razmerje med Srbi ih' Hrvati1 drugačno. Pripoveduje še nekaj, kar je slišal, da so se Srbi sestajali, da sta srbsko zastavo naročila Ercegovae in Nikola Rebrača, da je Ercegovac v nekem nagovoru govoril za srbstvo in Srbijo. Srbi so bili že pred 20 leti v Glini. 63. priča: Milan Latnza, finančni komisar v Glini. On ni zapazil nikake spremembe, ker je šele kratko časa v Glini in se ne bavi s poüäko. Ve samo za oni slučaj, ko je obtoženi Ristovič prepeval pri ciganih „Mi smo s tobom, Petre Gjorgjeviču", a pristavi, da je bil takrat pijan. - 64. priča: Vekoslav lesik, gostilničar v ^lini. Pravi, da so se Srbi, odkar je on v Glini, vedno nazivali Srbe. Ve, da so imeli Srbi sestanke, a kàj se je godilo na njih, mu ni znano. Ne pozna večine Obtožencev in o kaki propagandi mn ni znano ničesar. 65. priča: Vekoslav Pavlovič, ravnatelj višje ljudske šole v Glini. Izpove, da je opazil po prihodu Sv. Pribičeviča nek preobrat v razmerju med Srbi in Hrvati. Drugega ne ve ničesar. 66. priča: Mile Ostarčevič, brivec v Glini. Znano mu je, da se Srbi in Hrvati ne marajo. "Ni slišal klicev o Srbiji ali kralju Petru. 67. priča: Josip Tumpič, trgovski pomočnik. Pravi, da ni nikakega razdora med Srbi in Hrvati. Ni slišal nič o velesrbskih pojavih. Samo enkrat je slišal napravico, da so Hrvati nepri-jatelji. Preds. mu predočuje, da je v preiskavi rekel, da je videl v mnogih hišah pravoslavnih srbske embleme. Tumpič pravi, da ne ve, kaj pomeni beseda emblem. Danes se bodo čitali spisi za okraj Glino. fil! Naznanilo! Cenj. odjemalcem naznanjam, ti da sem svojo mesnico ki je bila doslej v Kolenčevi hiši, firaika cesta štev. 22, preselil v Chi bo wo (lito, Graika cesta itev. 14. Za obilen obisk se priporočam Avguštin Stelcer, mesar. ni "t Lep pes (Leonbergerjeve pasme) je naprodaj. — Naslov lastnika se izve pri apravniStvn „Narodnega Dnevnika". >5 1 Darujte za Narodni skladi i > 'in ■ m . tki ' in modno blago :: za obleke :: priporoča firma tvornica za salmo v Humpolcu na Češkem, cene. Vzorci franko. 112 50-35 _ -T* Odda se takoj v najem z gostilno in kavarno z 20 opremljenimi sobami, kegljiščem in vso opravo. Hotel je novo zidan na jako prometnem kraju v Celovcu ter je pripraven tudi za vinsko trgovino. Najemnina nizka ter zelo ugodni najemninski- pogoji. Oglasitelji naj se blagovolijo obrniti na upravništvo „Narodnega Dnevnika". 246 3-2 m Zuezna trgouina Rotouška ulica 2 « Celju Ček. rač. št. 75.221 m tP Svoji k svojim! [•^TRGOVINA s papirjem, pisalnim in I risalnim orodjem priporoča: kan-t-i_ celijski, konceptni, pismeni, doku-fgjgg mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. Sol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseb tiskovin za krajne šolske svete, občinske urade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike it«. Trgovske knjige v vseh velikostih, t eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske In druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke. 0+9S •_a aoifi I __I-1- Zvezna tiskarna v Celju _ . ... . . v. m m___*___i. k non Schillerjeva cesta št. 3. Cek. račun it.75.222. T TISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine h_ brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre- (BS&S Citane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. ooooooooooooooo Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna » Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije ln zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. ooooooooooooooo UDOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z - modernimi črkami in okraski se Hü! priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v Izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočlh del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene. ■i m M 43 150—51