Ub»J» T5»k dan rai« «*<*. aadalj ID UsUed dailT exeapt SatuMaja, Sund»y» Holid»y»- PROSVETA f f - • . si __________J GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta npr« m liki proctorlr HIT South Uwmklo At«. Offloa of Public«tloo: Mil South Laarndal« A*«. T«l«phon*, Roekmll 4904 ■mtur jtanui i«. ims. at um »«wa«ft« um jul al Cmii« «< ibnk i. 1its. _____________________ CHHJACfr 1LL., TOREK. 1. OKTOBRA (OCTOBER I). 1S40 Accepunc« for moiling »t speclal ntU of posUg« provtded for f—ctioa 110» "jat of Pot. 1, 1HT. authoriiad om Jon« 14, ISIS. Subscrlptlon ffl.00 Y«*rly flTEV.—NUMBER 192 T m TALCI NAD BERLINOM PET UR Li navali na nemška industrijska središča kVA ANGLEŠKA parnika potopljena b|ERMN< okt.—Angleški le-^ kontrolirali ozračje Ber- pct ur in osem minut. Vea to prebivalci prebili v za-Vrhovno poveljstvo *ea. da hombe, katere so vrgli Hieži na nemško prestolico, nl-pov/roeile velike škode. )rup roji angledkih letal so itisno l*>m bardirali najbolj Ijudena industrijska središča Kverni in zapadni Nemčiji. Po-tomb so Angleži metali tudi rljive letake, ki so zanetili več Nacijski krogi poroča-da so bila tri angleška letala reljena v bitkah z Nemci. London. 30. sept. — ^ngleška miška sila je odgovorili* na eni Kn Inmbardiranje I^ondona itvali na Berlin in industrij-lišča. Velike municijske (rame pri Hanaju v bližini bnkforta so bila tarča bomb. Angleži so metali bombe za umske "invazijake baze" v Vinu j i, Belgiji in Holartdiji, pomorsko oporišče v Wil-tashavcnu in južno obrežje ritonske, Francija. Mesta Ha-, Fecamp, Boulogne, Calais Dunkirk so bila tudi bom-■dirana. iomljc so deloma" razdejale tktrirnn centralo v Berlinu in in*tile požare v več krajih, talski minister poroča, da so vsa letala razen treh srečno ffnila \ >voja oporišča po na-idih. Berlin. sept. — Vrhovno ifeljstvu trdi, da'bombe, ki so vrgli Angleži na nemška in-trij>na središča v zadnjih urah. niso povzročile velike »de. Letala, ki so se pojavi-daiir- zjutraj nad Berlinom predmestji, so bila odpodena. Iradna časopisna agentura M poroča, da so nemške "i'*' deloma razdejale angle-etal>ke iu avtne tovarne lOerbvjii. Včeraj so Nemci Motim; bomb na Lon-1 'lruya angleška mesta, nplo/ijc mi uničile pomole ob Dve angleški to-I" l.n -ta bili potopljeni v >ki»tskega obrežja. Preli; v :ili'i Fašisti govore o kupčiji s Španijo Gibraltar postane španska posest? Rim, 30. sept. — Virgino Gay-da, urednik lista Giornale d'Ita-lia, piše, da bo Španija kmalu igrala važno vlogo pri preureditvi Evrope in Afrike. "Berlinski razgovori so se nanašali tudi na Gibraltar," pravi Gayda. "Ta je španski teritorij." Gayda dalje piše, da se bo Španija, katera je doslej le ka: zala svoje simpatije napram osi-šču, kmalu pridružila Italiji in Nemčiji. Postala bo aktivna v naporih, katerih cilj je ustanovitev "novega reda" v Evropi, Afriki jn Aziji. Iz komentarjev v fašističnem tisku je razvidno, da stališče dveh velesil — Amerike in sovjetske Rusije — še vedno vznemirja Italijo. Tisk ugiba, kaj bo storila Amerika na Pacifiku zdaj, ko je Japonska sklenila milita-ristično zvezo z Italijo in Nemčijo in se s tem direktno pridružila osišču Rim-Berlin. V Rimu priznavajo, da je japonska akcija naperjena proti Ameriki in Veliki Britaniji. Giovahni Ansaldo, urednik lista II Telegrafo, glasilo zunanjega urada, je zavzel stališč^ da ni nobenega vzroka za prelom med Japonsko in sovjetsko Rusijo. London, 30- sept. — Predstavnik vlade je v komentarju izjave v fašističnih listih, da mora Španija dobiti Gibraltar, dejal: "Ako je vprašanje Gibraltarja na dnevnem redu, je gotovo, da Italija ne bo imela odločilne besede. Velika Britanija je dovolj močna in bo lahko pazila na svojo trdnjavo." Moskva, 30. sept. — Uradna časopisna agentura Tass citira uvodnik, katerega je objavila Pravda, glasilo ruske komunistične stranke, kateri med drugim pravi, da je bila sovjetska vlada informirana vnaprej o sklenitvi vojaške zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko, zato ni vest iz Berlina povzročila nobene senzacije v sovjetskih krogih. ANGLEŠKI LETALCI NAPADLI FRANCOSKO LUKO Bombe ubile in več oseb ranile #1 ten r ure \ rt, f j; 11 g i('i Keiiina so prebili zakloniščih 'i^nal, da so se angle-I1" lavi I i nad mestom. Japonci zasegli ameriško lastnino Anglija zapretila z blokado francoskega otoka Mmki živil < . toMni v Franciji Veliko pomanjkanje v Parizu Virh ivtor ■. ifti. -, Hfrr r»riy F ranc i ja. 30. sept. — naznanile znižanje V zadnjih tednih dobivale živila v ' nakaznicami. Ta ><*daj raztegnjen 1 racije. Izdane ao ' < k lede prehrani'!. — Dolge vrste 1'Nd trgovinami z • lasno sliko, kako '' /<*ii pod nemško ' aiuozi pravijo, da ni bilo še ni-• dobiti živil kot in V -rt« Haiphong. Indokina, 30 sept. — Japonski vojaki so včeraj okupirali skladišča ameriške firme United States Far Eastern Trading Go.. katera pa so držali potem, ko I« nekaj ur, ker je ameriški konzul Charles Reed |>oslal oster protest japonskim avtoritetah!. Ameriške zastave, katere so Japonci odstranili, so se |K>novno pojavile nad skladišči. General Issaku Nišihara, ki se je pogajal s francoskimi avtoritetami glede odstopa važnih baz, je bil izbran za načelnika nove misije. Ta ima 60 članov, ki so včeraj odpotovali v H a noj, glavno mesto Indokine. Tam se bodo sestali z admiralom Jeanom I)ecouxom, governerjem In doki-* ne, in razpravljali o izvedbi skle-njenega^porazuma. Vichv, Francija. 30. sept — Leon Cayla. govefner Madagas-kara, francoskega otoka v In-dijskem morju, je informiral maršala Petaina o ultimatu, katerega je dobil od britske vlade Ta vsebuje grožnjo, dk bodo an-; gleške bojne ladje blokirale otok. če se ne bo postavil na stran generala Charless de-Gaulla. načelnika francoskega adls™ v Londonu. Cayla je zagotovil Petaina, 'la je odklonil angleški ultimat. Francoska vlada trdi. da je ta^ te drugi angleški poskus glede kontrol* Madagaskara. \ *ad-njem juliju ao nameravali Angleži izkrcati vojaške čete na otoku, toda naleteli ao na odpor! pri francoskih avtoritetah, - italijanska baza v siriji Rim, 30. sept. — Tu poročajo, da so angleški letalci napadli z bombami Džibuti, pristaniščno mesto francoske Somalije. Napad je sledil letalskim operacijam v Afriki. Najmanj deset oseb je bilo ubitih in čez dvajset ranjenih v napadu na Džibuti. Uradna Časopisna agentura Štefani poroča, da so angleške bombe padale na postaje železnice, ki spaja Džibuti z Addis A babo, glavnim mestom Abesinije. Angleži so dalje bombardirarli iz zraka Bardijo in Demo, italijanski pomorski bazi v Libiji, Salum v Egiptu in Giarabuk, mesto ob egiplsko-libijski meji. Metali so bombe tudi nay\saabO, Dessijo, Cambolcrja-4n Uescu. Vrhovno poveljstvo pravi, da bombe niso povzročile velike Škode. Angleške straže so bile pognane v beg po bitki z Italijani ob meji K^nje in Todignaca. Več angleških vojakov je bilo ubitih in ranjenih- Kairo, Egipt, 30. sept. — Tu objavljeno poročilo pravi, da so angleški letalci bombardirali italijanske vojaške koncentracije pri Fort Maddalenu jn Sidi Bar-raniju. Italijanske Motorne kolone pri Buru so bile tudi napadene. V spopadih v zraku med Anglež in Italijani nad Wal Ga-risom so slednji izgubili šest letal. • Valletta, Malta, 30. sept- — Topniške baterije so obstreljevale italijanske bombnike, ki so se pojavili nad Malto, angleškim otokom v Sredozemskem morju. Trije bombniki so bili uničeni. Italijani so metali barabe na vladna poslopja, ki pa niso povzročile velike škode. London, 30. sept. — Italijanski delegat je, ki so se sestali s francoskimi v Siriji, ao stavili zahteve, ki med drugim uključu-jejo rabo pomorske baze v Tri-polu, Sirija, dveh letalskih baz in demobilizacijo vse francoske oborožene sile razen policije v Siriji Vsa francoska bojna leta-|la v Siriji morajo ostati na letališčih. dokler bo trajala vojna. Londonsko poročilo ne omenja, ali je franeska delegacija pristala na italijanske zahteve. Domače vesti Cikaškt vesti Chicago. — Pokojna Ana Jur-kas, o katere smrti smo včeraj poročali, je zapustila moža, tri sinove, pet hčer* In 19 vnukov ter brata. Razen enega sina in hčere, ki sta v atamn kraju, ii-ve vsi v Chicagu.f-Poroke: Anton Babič in Katarina Račič ter William Dahoney in Ema Kova-čič. 1 v 4 ■ Vesti Iz Mtanesote Duluth, Minn, —- V bolnišnici v Evelethu je umrl Martin Go-dič iz Gilberta, st^r 62 let. Zapušča ženo, štiri pinove in pet hčera. — V Virgin! j i se je ustrelil 4Wetni | Joa. Jakše. tajnik društva Sv. Joieft, ki je dolgo časa bolehal. Zapušča ženo, sina, dve hčeri in pst bratov- —John L. Ambrožič it Chlsholma, ki je rezervni častnik v zvezni mornarici, je bil zadnjt dni promo-virsn' za načelnika vseh rezervnih enot v Minnesoti in obema Dakotama. It Clevelinda Cleveland. — Dne 28. sept. Je OSlSCE DOLOČILO Porast industrij- SFERO SOVJETSKEGA VPLIVA Vojaška pogodba naperjena proti Ameriki RAZŠIRJENJE KONFLIKTA SE OBETA Berlin, 30. sept, — Nemčija, Italija in Japonska so se zedinile glede afere vpliva sovjetska Rusije v novem "svetovnem redu", ki ga predvideva pravkar sklenjena vojaška pogodba med osličem in Japonsko. Obseg značaj r sovjetskega vpliva niata omenjena v uradnih poročilih, namignjeno pa je bilo, da vprašanje ne bo izzvalo komplikacij, Dienst aus Deutschland pravi, "da nvpje vpliva niso bile določene v smislu geografičnih detaj- umrla Jennie Bajt, roj. Cepon,,lev- temveč le načelno. Potreba stara 68 let in doma iz Horjul' natančne določit Ve sfer se la nI pri Vrhniki. V Aferi k i je bila. P"ka*ala. ~~ 38 let in tu za^lč« moža in tri otroke. — .Dalje ji umrla Margareta Svete, stara 82 let in rojena x^Kakitni pr| Rakeku. V Ameriki je živela ss let in tu zapušča sina in ličer. Rojak Anton Razinger se je težko poškodoval na nogi. Nahaja se v bolnišnici. Nov grob na zapadu Ročk Springs, Wyo. — Pred dnevi je tu umrl 3tanley Jugo-viČ, star 16 let in član mladinskega oddelka 3NPJ pri društvu 10. Zapušča stoufše in pet ae-"lCT- -__^ Rumunskf vlak se razbil v Jugoslaviji Zagreb, Ilfvatskii, 30. sept Tovorni vlak, naložen z oljem, je skočil iz tira med Zagrebom in Ljubljano in se razbil. Vlak je bil na poti iz Rumunije v Nemčijo. Domneva je, da, je sabotaža povzročila nesrečo. Železniška proga je bila tako pokvarjena, da je promet počival en dan. Cenzor prepovedal jugoslovanskim listom objavo vesti o nesreči. Vodja španskih socialistov umrl Carmona, Španija, 30. sept.— Julian Beateiro, socialist in načelnik zadnje republičanske vlade, je umrl v tukajšnji jetnišni-ci. Fašistično sodišče ga je obsodilo v zapor na obtožbo, da je skušal podaljšati civilno vojno. Ob smrti je bil star 70 let. Izjava ameriškega državnega tajnika Hulla, da podpis pakta je le potrditev prej objavljane napovedi, je razkačila nacijske kroge. Ti naglašajo,.da je ameriški tisk naznanil vest o podpisu }K)godbe kot senzacij« prve vrste. S tem je priznal značilnost jmgodbe. V Berlinu niso povedali, kj« se bosta apojlli sferi vpliva ao-vjetske Rusije in Japonska. Namignjeno je bilo le, da bo slednja skušaia pridobiti Moskva za sklenitev sporazuma glede ure ditve meje. Zadeva pošiljanja ruakega orožja Kitajski je bila prezrta , * . „ - Nemški uradni krogi pravijo, "da oduošaji med držayami glede sfere vpliva ne bodo monopolističnega značaja, temveč vodstva." Ti doslej le niso omenili, ali je bila Moskva vnaprej obveščena, do bodo Nemčija, Italija in Ja(>onska sklenile vojaško pogodbo. ..........i V Berlinu, Rimu in Tokiju so dali razumeti, da je pogodba naperjena proti Ameriki. Ce bo šla slednja v vojno na strani Ve-like Britanije, bodo podpisnice pogodbe udarile po Ameriki. Rim. 30. sept. — Fašistični krogi pravi, da se bo Bolgarija, največja prijateljica sovjetske Rusije na Balkanu, pridružila vojaškemu paktu Italije, Nemčije in Japonske, Ce bo to storila, bo demonstrirala, da se hoče zavarovati proti Grčiji Jo Tur-.čljl, ki sta naklonjeni Angliji skih aktivnosti Gradnja stavb dosegla najvišjo stopnjo TISK NAPADA ZU-NANJEGA MINISTRA New York. — (JK) — P« podatkih, kateri ao redno vsakega tedna objavljeni v Engineering News Records," graditev stav* bnih in drugovrstnih poslopij za potrebe vojske ter raznih novih tovarn za potrebe oboro-ženja in izdelkov municije, postavila je nove zahteve na teiko industrijo ter tako povzročila narastek v proizvodih iste. Tako so na primer samo pogodbe za iniinirsika dela po vrednosti dvakrat tolike kot one za lansko leto. To se pa odrala v težki industriji na sledeči način: proizvajanje avtomobilov dela sedaj s 05 odstotkov kapacitete proti 77 odstotkom lanskega leta; topilnice ieleza ao dosegle nov rekord proizvajanja za 1. 1040, delajoč sedaj s 124.7 odstotkov kapacitete v primeri 106.4 od-stoiki lanskega leta; proizvajanje tovarniških Izdelkov bombaža se ji povečalo za 8 odstotke in snAša sedaj 1*3.8 odstotkov normalne kapacitete; graditev stanovanj je sedaj 114.7 odstotkov proti 00.7 pred letom dni; ukrcavanje polnih žalaznl-Ikih vagonov znašalo je toliko kot lani« to .Je 75.7 odstotkov normalni kapacitete; proizvajanje električne sila znala ae-daj 128.9 odstotkov kapacitet« v primeri 125.2 lanskega lata. Skupni indeks za vat te oddelke težke industrije dokazuj« sedaj delo s 111.6 odstotkov kapacitete v primeri 111 prej In samo . m. odstotkov lanakega leta. *9ta*tttMma akrbeM, 41 Jn#w York. - (JK) - Pozna- S* v°J«kl nt Wn»nl AVSTRALIJA ZAHTEVA KONCESIJE OD ANGLIJE Predstavniki dominto-nov morajo priti v vlado . druge potrebš-trgovin. .Kaka ne dobi. Re-delitvf živil, ki ao ffrne Pi*d kapitula-•. so he V veljavi. L na ustanova za zbiranje podat* kov o graditvi novih stavb in gradivu, ki se rabi za nje, F. W, Dodge Corporation, Je ravnokar izdala poročilo o postavitvi novih poslopij v sedemintrideaetlh državah vzhojdno od pobočja ltocky Mountklns, to namreč za mesec avgust. Potemtakem doseza graditev novih stavb najviijo stopnjo skozi deset let. Izračunano je, da njih .vrednost znaša $414,041,000. Ta narastek ~se pripisuje neposredno vplivu programa za narodno obrambo. Sklenjene jnigodbe za raznovrstne stavbna zgradb« so avgusta znašale $152,088, 000, ali več kot kdaj vse od ju lija 1929; U) Je obenem za 20 odstotkov več kakor v avgustu lanskega leta. Graditev javnih poslopij zna ša vrednost $105,203,000, med tem ko je v avgustu lanskega leta znašala samo $158,459,000. Vendar so privatne stavbe pokazale Še večjo porast, namreč $210 648,000 proti $153,860,000 preteklega leta. Sklenjene pogodb« za industrijske stavb« ao poskočile na $39,586,000 v pri meri z maaecam avgustom. Razširjenje raznih tovarn zaradi naročil materljala za narodno obrambo, daje glavni |>ovod za ta jiorast, Wa*hlngton, I). C. — (JK) — Po naročilu federalnega oddelka za trgovino, The Federal Department of C/'omm«rea» Je znašal skozi prvih onem mesecev tekočega leta samo^ preostanek ameriškega Izvoza nad uvozom $998,386,000, .^jnadtem ko J« skozi prvih osem mesecev lan- Hydiwy, Avstralija. 30. a«pt. — Tu ao ae pojavil« zahtev« gM« formiranja novega vojnega kabineta, v katerem naj bi bill.dominjioni direktno saatopa-nl. Te $«ht«v« ao poaladteir, sklenitve vojaške pogodbe med osi|č«m Rim-Herl!n In Japonsko in poloma invazij« Dakarja, glavnega mesta francoak« Za-pudne Afrike. Anglelk« bojne ladje In oborolena sila generala Charlesa de Gaulla, načelnika francoskega odbora v Londonu in voditelja "svobodnih Francozov, so se moral« umpk-niti, ker so naleUI« na nepričakovan in odloton odpor pri Pi«rru Boisaonu, governerju Zapadne Afrike. Robert O. M|en*les, premier Avstralije, ki doai«dno podpira britsko vojno politiko, A« molči gl«de rnprezentacije dom In Ionov v vojnem kabinetu. Za h te- : vo je stavil A. G. Cameron, vodja avstralake podeftelsk« stranke, ki j« dajal, da j« 'bila Avstralija pognana v prvo svatov-ho vojno proti avojl volji. Njegovo zahtevo ao podprli taboriti. 'Laborit VVilliatn McKull j« v svojem govoru poudarjal, ds 4« nje- v pustolovščine. Avstralija mora. imeti besedo v vojni. Molk ln preobrat v ! ogrskem notranjem življenju. Bomba J, Indija, SO. sept. — Politična, ekonomaka In moralna ' Eksekutiva Vaeindijake musll- alla gibanja Je bila ojačena. manske lige Je zavrnila ponudbo "Naša načela in eiljl ao v ao-anglelkega p^alkralja glede ap- glas Ju t ldeoh>glJo osliča Rim-delovanja Odli»čiUfV je sledila Berlin," piše ta liat. Sporedno {konferenci med |iedkraljem Lin- z oslšč«»m Inimo gradili nove-In lilhgowom in Alljem Jinnahom. srečnejšo K v ropo na podlagi na-preda«dnikom lige. \ čel narodnega *oclall«ma.~ t torek, 1. oktorpa GlasoVi iz naselbin THE KNLHiHTBNMENT . flL/MU> IM LASTNINA Sl.oVKMBB NASUDNS POUfOMNC JKUNOTK Ofa* aiU p«Ah.ha* k, SU.tM NaltMMl SmmAI Bori** Mir*/*!»a M Z4rute»> «rU.e 0«vM Ckleoc*) U l£tt#t MS« m teto. fSOS « i-l M*. II M «• Ulrt IM; M Cktao«o ta Ctaaro HM a« aoia loto. M •• M UU; •• Nin—»tvo M.««. ftufeMrtpiio« raU»l for Um Uo»toS »totoa Imst OMmw»» •ni CaaaSa H M f-T CSWjwo »M ' Cm p» 4tmo*fu~ HokwiM ioptaor ta «wwil«> 'Uokor m m »»»/•>« BofcfpUl llurarat wMm UrtUa. »o-4ram*. p«at»l itd I M rra.>o poftlljatalta ta t »Jut*ju, t* J* »Hloiil poltnfao. ___ A4«mUtnv r»Ua m iirn»»n -M■■■■•Ista mataMl- Naalar M fN. bar !■• *Mk S Jlatom PROSVSTA MIT-M S*. UvmUU A m., fhlraga, Illlaafe Datum v oklrpaju na primer lfcpi*mbir M, IUH>, po.«« va*aca lm««» na »satom ponaafii. • ■ Wm Saturnom poUfcta n»-feSetae. P mor K« J« praro«aaou. da m tm IM m uatort Ameriški bombnik novega tipa. Take bombnike izdeluje za ame ridko armado Curtiss Wright Corp. vemo. Včaaih ni tako jezikovno razpoložen kakor včaaih. Nekdo mi je rekel, da je mož izčrpan od dela. - Nekdo je .pa mislil, da ta dopisnik samo v senci leži pod hruško in da mu hruške same padajo v usta, da jih pohrusta. Mi bi nič ne rekli o izčrpanih možeh, če bi se obnašali Kakor se spodobi napram drugim, ki se tudi dosti dostikrat izčrpujejo, in to tudi s tem, da še sami plačaj) za izčrpanje. Tu sta dva vidika. Toliko za danes. Frank Barbič, 53. februar, si rte želiib nikdar več doživeti. In potem, ko sem bila malo boljša, grem k zdravniku, ko prejmem telegram o Mattovi smrti, ako lahko grem v Oregon. Pravi mi, da sem še preveč bolna. Povem mu, da mislim iti z aeroplanom, nakar pravi, da je to še najbolje, ker bom kmalu tam in mi da dovoljenje. Se isti dan je naju z nečakinjo peljal sosed na okrajni air port. Tam je bil tak veter, da je kar klobuke odnašal; če bi bil še malo bolj potegnil, bi bila tudi jaz ostala brez njega. £o pridemo v letalo, pa je bilo vse dobro in tudi toplo. Pilot me vpraša, če sem se že kdaj peljala z letalom. Povem mu, da enkrat že iS minut. Obrnil se je in šel svojo pot. Oh,-£jiLponoči se je aeroplan malo pozibal in odfrčal po zraku. Čez eno uro smo že bili v Cleve-landu, kjer smo šli — pa še hitro— v drugo letalo. Zopet smo se malo pozibali in zopet smo bili v zraku. Nekaj časa smo skozi okna opazovali luči na zemlji, ker drugega ni bilo videti, tflda smo se z nečakinjo tudi tega naveličale inJUfi spat. Jaz nisem mogla spati, ker so mi vedno misli v glavi rojile. Postelje so bile nekam čudne in se je vse za-zitralo, ko je aeroplan ^pristal na postaji. Ko bi bil rojak Verman iz Akrona v tistem letalu, bi ne mogel uiti, ker bi ne našel vrat, ker so tako izdelane in zaklenjene, da se znotraj nič ne pozna, kje so. Tudi bi moral trpeti, če bi ga ščipala kakšna "air hos-tess", niti ne bežati kot je pri Sv. Križu pri Belih vodah. Ker se je res lepo zibalo, sva končno zaspali tako, da nisem nič slišala, ko je letalo pristalo na čikaškem letališču. Tam so ga napolnili z gasolinom in se je zopet dvignilo v zrak, potem pa me je ropotanje zbudilo. Pokličem nečakinjo Mary in jo vprašam, koliko je ura. Bila je pet. Vpraša me, če vem, da smo v Chicagu. Potem nisem mogla več spati. Nebo se je že žarilo tam, kjer solnce vzhaja. Skoraj se eno uro smo se vozili, ko se je začelo daniti. Bil je tako lep prizor, da ga ni mogoče popisati. Želim, da bi se ob zori še enkrat peljala po zraku, toda pri boljšem zdravju kot sem bila takrat. Pripomniti moram, da so "air hoatesses" ali letalske strežnice zelo dobre in uljudne. Vedno so zraven tebe, posebno še, če se človek dobro ne počuti. Nisem mogla nič govoriti, ker sem radi prehlada še glas zgubila. Bilo pa I je treba kričati radi velikega ro* 1 KTOBBA pr03vbta Slovenije -enjskoJE zadela $NA HUDA ura Sovo mesto, 13 Julija.- Do-E, kraje je po treh letih ! tadela velika elementarna J- ki je v času težko pri-Ce žetve uničila v posa-po večiltf Biromašmh 5 Dolenjske ves letošnji Ltk šila tfi koruze. Po vče-L hudi spari ni so se začeli I vežeru k#ičiti črni oblaki, na noč i zakrili vse nebo. ^«0 3. zjutraj pa je z zapada 5 silen veter, ki se kmalu Lenn v vihar, vmes pa je zato bliskati in treskati, kakof tje bliža sodni dan. Tuljenje fcrja je zbudilo ljudi in vse ,, strahom opazovalo razbes-jo naravo. Naposled se je vli-■loha. Lilo je kakor iz škafa. Cu pa se je vsul* gosta toča, jbela kakor lešniki. Naliv je bil šo silen, da je začela voda vdi-(i v kleti in naposled v stanova. Vihar pa je odnašal slam-fcitrehe, trgal opeko, podiral Lice, ruval drevje in lomil ko-Cutebl&. Vjdobrih 15 minu-| io se vse ceste spremenile v Pomike, ki so razdirali ce-in odnašali s seboj vse, irsejim je stavilo v bran. Za-idi silnega navala vode so se lili v Novem mestu vsi ka- bašil §Ria . miljeno uniiujoča toča je idela na levem bregu-Krke vse iroeje Tremenice. V občinah tli k i Loki, Vrhu-Trebnjem, icji vasi in Ponikvah je uniče-. JO do 80 odstotkov vse?i po-rkov. Prizadete so vasi Dobr-i Dečja vas, Zagorica, Čres-, Pod Lipo, Vavta vas, Stra-t,Doljnji in Gornji Vrh, Šmarje, Vrbovec, Dolenja vas, Lo-Korito in delno tudi Ajdovec, io so prizadete občine Mirna l Šmihel-Stopičč, Brusnice, thovci in Prečna, in sicer zla-vasi Hmelček, Lučna, Bučna Cigelnica, in ves okoliš No-i mesta do Ragova, Smole in ppdgorjanskih vasi, luska vas, Zajčji vrh, Podli, Jugorje, Cerov log, Hrast-Brusnice, Gaberje in~ Oreho-iTu je uničenih 60 odstotkov ik posevkov. V okolici Velike i in Vrha-Trebnjega je uni-polej? ostalega še 240 ha vi-fHov. Tudi Trški gori ni bilo ianešeno. Vihar s točo je uni-150 ha najplodnejše po-'**> V viafiKo1 ležečih vinogra-Je vihar ruval trte s kojjem i medtem ko je deroča voda v dolino zemljo. V na-»mh krajih je poškodovano I mnogo gospodarskih poslo-"i hiš teste pa so čisto uni- WH po neurju, * dajalo pičlo uro, temno-poplavljene zemlje. Ena-je nudila tudi Krka, ki J»taU po jutrnj^m neurju •rjave barve. Med nalivom *irjern se jrtalfo bliskalo in [f'da je bilo hebo razsvet-"tor ob najbolj solnčnem i. i PjJ>W > doslej znano, je ■ udarila v Jugorju v hlev ni a tJIčmana, ki je pogo-F Živino so še v zad-J^nutku rešili. V Suhado-P^Hla strela v hišo po-J« Hudi,klina, kjer je upri-£7 ; ro. vendar pa * "l'm osebam, ki «o bile v i'«'tilo. Prebival-tt^mn in je pomoč ba-; * ^ve rtujno potreben n j nesreči 3-.julija. V premo-r » '-.ka plast k/ \ ldlt>bila prs- k >--<■ ,rere je pri- jt T* ^misija iz Celja, Hr, j« -lavci in nastavljenci pod nadzorstvom krTbanske uprave. Ne bomo razpravljali na tem mestu, kakšno je-Uilo to gospodarstvo in ali je -odgovarjalo predpisom ter je imelo uspehe. Komisija kr. banske uprave je lani 1. avgusta ugotovila, da stanje živinoreje ne odgovarja zahtevam vzornega vzgajališča in da stanje na semenogojski postaji ni boljše. Ugotovljeno je bilo celo, da imajo nekateri hlevi kmetske reje lepšo in boljšo živino, kakor pa na Veleposestvu, kjer bi morala biti tu panoga gospodarstva res vzorna. S tem niso bali izpolnjeni zakonski pogoji, pod katerimi je bila zemlja prepuščena. . Kraljevska banska uprava je radi tega predlagala ministrstvu za kmetijstvo, da se ta zemijs odvzame veleposestnici in se razdeli med agrarnimi interesenti. Zadeva se je dolgo vlekla in končno je minister za kmetijstvo letos junija podpisa!_reše-nje, da se zemljišče, k) prepuščeno grofici M v Beltincih kot superifiaksimum na podlagi zakona o agrarni reformi odvzame in razdeli med agrarne interesente, kakor je to predlagala kraljevska banska uprava. ■S tem bi bilo končno tudi rešeno sporno vprašanje med vele-posestvom in "beroši", ki je poslednji čas zavzelo že precejšen obseg. Kako bo zemlja razdeljena in kaj bo sedaj s semenogoj-sko poatajo, še ni znano. Smrten padec starčka; gugalnice V mariborski bolnišnici je podlegel smrtnim poškodbam 68 letni bivši krojaški mojster Viktor Babič izGradiške pri Bes-niči. Pokojni starček in njegova žena sta se zabavala z guganjem na otroški gugalnici. Nekaj časa je mož gugal ženo, potem pa že-na moža. Med guganjem je starček v velikem loku padel z gugalnice in si zlomil hrbtenico. Tudi takojšnja zdravniška pomoč v bolnišnici mu ni mogla rešiti življenja. ( Smrtna nesreča na roga&ki Železnici Dne 13. jul. se je zgodila v bližini Rogaške Slatine na progi težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. 60 letni posestnik Avgust iLovrenčič iz Tekačeva pri Rogaški Slatini se je vračal domov. Na železniški progi.je postal in pričel preštevati denar. V štetje zatopljen, ril opazil vlaka, ki je privozil po progi. Vlak ga je podrl, mu"odrezal obe nogi pod kolenom ter ga tudi po ostalem tjelesu težko poškodoval. Lovrenčiča so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu po prevozu izdihnil. Pomanjkanje koruze v severni Sloveniji Zbornica za TOI v Ljubljani je prCjfela od marihorskih veletr-govcev dopis, v katerem sporočajo, da je mariborsko področje že zdaj ]k>polnoma brez vsakih zalog koruze in koruznih mlev-skih . izdelkov.» Cena koruze je bila maksimirana na 170 din franko nakladalna postaja^ Med tem pa zahtevajo vsi doba/vitel j i Vojvodinji in na" Hrvatskem koruzo 220 do 230 din. Ra-mljivo je, da naši trgovci ne morejo kupovati koruze po tej ceni. Zato so že vse zaloge koruze pošle in je s tem pritadeto ne le delavstvo, ampak tudi kmetje, ki sami ne pridelujejo dovolj koruze. Spričo tega je Zbornica za TOI poslala na trgovinsko mini-strstvo in na Prizad nujno vlogo z zahtevo, -naj se spremeni naredba o ,maksimiranju koruzne cene, če ni mogoče drugače urediti dobave potrebne koruze za Slovenijo. CM> tednu (Nadaljevanje s 2. itrani.) izčrpanosti in disorganizacije, kar vse skupaj ustvarja pogoje in prilike za ljudsko nezadovoljnost in rebelno razpoloženje. Diktatura bo po vojni še bolj potrebna gospodarjem dežele — finančnim in industrijskim kraljem, za katere vojna pomeni velike prof i te in ne' samo velikih davkov — kot pa med vojno. V slučaju, da se vojna prej zaključi v Evropi kakor danes izgleda in da Amerika še ne bo dovolj pripravljena, tedaj bodo ameriški kapitalisti seveda iskali mednarodnega sporazuma z evropskimi in azijskimi dikta-v slučaju njih zmage. (To lahko igral še Roose-VVillkie, ako bo po-novnoTzvoljen, ali pa bo zapletel Ameriko v vojno kakor je je VVilson.) V tem primeru bo Hitler dobil "protektorat" nad skoraj vso Evropo, Združene države gospodarsko in politično hegemonijo nad Centralno in Južno Ameriko, japonski im-perialisti pa zagospodarijo nad Vzhodno Azijo. Poudarjam, da je tak imperialistični sporazum med temi tremi velesilami ne le mogoč, marveč zelo verjeten. Nareko vali ga bodo interesi nacijske-ga, ameriškega in japonskega kapitalizma. Kaj bi se v tem primeru zgodilo * ameriško demokracijo, si ^labko vsakdo predstavlja, če količkaj misli. Kolikor bo obstojala, bo bolj formalna ~ na papirju — kakor pa bistvena. i Kar se Evrope same tiče, naj-brže zanjo ni nobene rešitve v doglednem času. Ce zmaga Hitler, bo preko nje raztegnil svojo totalitarno milltaristično-kapitalistično drlavo. V tem primeru, pod. železno mllitari-stično disciplino in nacijskim trinoštvom, bi se Evropi* gospodarsko hitreje na noge postavila, kakor Če zmaga Anglija. V slednjem primeru bi v Evropi najbrže nastal nepopisen kaos, katerega bi sigurno izrabil Stalin in poslal svoje kohorte na osvajal ni pohod in končno on zavladal nad razbito, lačno jn uničeno Evropo. Toda če Anglija ne zmaga, bo tudi Stalin plesal v Moskvi kakor mu bodo diktirali iz Berlina. Vse to pomeni, da je Stalin napravil kardinalno napako, ko je lani za kulisami skoval zvezo s Hitlerjem^ Pomeni pa tudi to, da v Evropi ni nobenih izgledov za demokratično pTe-usmerjenje v bližnji bodočnosti. Ce zmaga Hitler, bo Evropa ječala pod fašističpo peto. Ce bo Hitler poražen, bo skoro gotovo ječala pod* Stalinovo peto. Eden pa je večji trinog in sadist od drugega. Prvi ali drugi je pripravljen umoriti lastnega bivata ali sestro, lastno mater ali očeta za vsak politični prestopek. Prvi kot drugi je pripravljen do lakote izkoriščati ljudske mase pod to ali drugo slepilno pretvezo in lažjo. Kdo je večje zlo ca Evropo — in svet — Hitler ali Stalin, je danes še odprto vprašanje. Ampak demokratičnega ~V'od-rešenika" z okovano gorjačo tudj Amerika ne more tam igrati. Prvič je njena naloga, da sama naj prvo pomete pre<| 9yo* jim pragom, drugič pa demokracije ni mogoče eksportirati, kakor tudi ne revolucije* Ampak, če se Amerika zaplete v vojno, tudi ne bo ljncla nobene demokracije eksport, ker je sama ne bo hiČ imela. Tukaj sem podal Je bolj črno sliko in me bo br. Langerholc ali kdorkoli lahko še bolj kritiziral. Prihodnjič se bom omejil na smer Št. 3, ki je edina zmožna pot, jx> kateri lahko pride Amerika v blagostanje in razvitje svoje pomanjkljive demokracije do veliko višje stopnje, ako že ne do popolnosti — popolnost vlada le v Unija CIO zapretila » stavko Camden, N. J., 80. sept. — linija of Marine & Shipbuilding Workers (CIO) je namignila, da bo oklicala stavko proti New York Shipbuilding Corp., ki je dobila velika vladna naročila. Izbran je bil že odbor, ki ima oblast glede oklica stavke. Unija zahteva zvišanje mezde in druge koncesije. Okrog 8000 delavcev bo prizadetih, če bo unija o-klicala stavko. Modrost Mati: "Vidiš, sinko, to je kip boginje Minerve." Sinko: "Ali je gospod, ki stoji kraj nje. njen mož, mamica?" Mati: "Ne, sinko- Minerva se ni nikoli omožila, ker je bila boginja modrosti. . ." Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. atrsnl.) Tam smo morali čakati eno uro na drugi "bovt", kakor tam imenujejo letala Tam gledam, kje bi zagledala vodo, a je nisem videla, samo štiri letala so čakala za odhod — eno v Los Ange-les, drugo v San Francisco* tretje v Portland, četrto pa ne vem kam. Ker naš "bovt" ni hotel I postaje, sem šla v kavaruo, da dobim gorkega čaja, ali že pri« leti "hostess", da moram iti, da ni Časa, ker "bovt" gre naprej. Odgovorim ji, kako bo šel, ker ga še nikjer ni. In gremo. Spet plavamo po zraku tako nizko, da se je videla voda (Slano jeaero). Voda je bila zelena, na nekaterih mestih pa bele plasti — menda soli, ali je bil pee«k» ne vem. Ko se bom prihodnjič peljala preko e|iajst držav, bom bolj pazila. Zflo je bilo dolgih tistih 17 ur. Skoraj nisem mogla več dihati, nakar ml "ho*-tess" prinese nekaj za podihatl. Bila je amonija in res mi je pomagala, da sem lažje zrak lovila. Ko pridemo v Boise, Idaho, nam pravi, da imamo 20 minut oddiha in lahko gremo iz aero-plana na srak. Na aernlji je bilo zelo prijetno, menda zato, ker smo na njej bolj vajeni kakor v zraku. Spet se dvignemo pod sonce, ki je bilo tako toplo kakpr v pravi pomladT. In res, čeprav je bilo 10. marca, se je pred nami odprla prava pomlad. Ko pridemo v Portland, Oregon, je bilo tam že vse v cvetju in trava lepo zelena, pa tudi lepi zeleni gu£dfc vi so se širili pod nami. Zadnja postaja je bila Portland. potem pa še eno uro vožnje z busom. Vse tako lepo. Ob cesti so stale smreke, da mi je kar prišla na misel tista: "Le sekaj, sekaj smrečico, da delal boš bar-Člco, da tu se peljal boš In tam v samoti umrl bol r. In res je bilo tako kakor sem si predstavljala. Franka je kap zadela in ga niso našli 10 ur. Matt pa je v bolnišnici umrl v Forest Grovu, Oregon. Pokopan je bil 23. marca.. Tako daleč smo preživeli od doma . . Bila je tužna velika noč, Cez nekaj dni se odpravimo nazaj v Pen-mo. Z vlakom smo se vozili tri dni in tri noči. Zelo je bilo dolgo. Tam smo tudi nekaj knjig dobile z nečakinjo, med njimi tudi Družinski koledar od 1916. Tako si dolgčas preganjava s čl-tanjem. Nečakinja pravi, da bi kaj pisali. Kam? vprašam. Tukaj je naslov Proletarca, bom tjk pU*la,, In res je počečkala nekaj papirja In pravi, da gft bo poslala z zračno poŠto, da bo prej v Chicagu. fte sedaj Jo vprašam, kje je tisto pismo, ali se le vozi z aeroplanom. Ne vem, kaj bomo brali tisti, ki raje Čitamo kot pišemo, ker dobi urednik toliko nasvetov, kaj naj priobči in kaj ne. Radovedna sem, kaj bo s tep» mojim dopisom, če bo zagledal beli dan ali ne. Vedno čltam o priredbah, piknikih in izletih, zdaj pa bodo na vrsti veselice. Ljudje se res radi zabavajo, če so zdravi. France« Zupančič, 386. RTATKMKNT Of THK eWNMSMtP. M ANAOSMSNT. CmCDLAtlAM. BVe. RBOUIRRD RY THS Aw i aH v a ««4 UM, fc »rua atalamant of t ho iwn»of»t>l», mnnaiomant (and If • Uolly jiaper. thr elr«ul*t*K)f fctc . of lha afuraaald i>ukl|«olu.» far Iha doto ahoon I* Um •hov. eatllon. rogulrrd by Um Act of Au«ual 14. Itlt M amandad t.y tha Ari of March t. 1*11. MMbodlad In Mctlon MT, IHmUI U»a and lUvulallona. |>rlnlod on Um ravaraa ml ilito form. to wlt i "r* 1, That tha rtantaa and addraaar^of tha publtahar, adltor, manaalna adlior, and bualaaaa ... 1'ubllahar, aiuvana National lianam 8oclaty. Nil So. Lawndala Ara., Chkaco, lil. KSa«r. John Molak. liti a Uwndal* Ara., ( hlraao, lil. M«M«ing fcdltor. Jaha MoMt. Ntf S. UwndaW Ara., Chiaafo. lil. _ Bualnaaa Manacar. rhlllp Uodlaa. |U1 S. Uwndala Ara.. Chiaaao. Ul. • I. That Um oarnar lat (If ownad by a aorporatlon, tU nama and addcaaa muat ha aUtad and alao ta>madlalaly tharaundMr Um nama aad »ddraaada oI aioehhotd.ra ownln« ar Itald-In« ona »ar aant or inora of toUl amoulti of aioek. If no« o«nad by a c.irporatlon, iha namaa and addraaaa. of Um* Indlrldaal oamara m mM ha d«M. If o*»ad by a firm. aom-pany. or oUmt anlnoor|>oraMd aooeorn, lu nama aad addraaa, aa »ali aa ihta« of aaeh Indlvlduat mrmUr, muai ha «lvan.) »»,«14 m.mUra of tha llovanr National Sanafli tl«wWty, a fraiarnal Unaflt onranltaUon loaatad at HI14I a UwndaU Avanua. Chlra«o. lil.. Vtneaat Calnkar, Praaldant. IMT S. UwndaU Ava.. i hu-ago. III. Trod A. Vldar. Saaratarv, IUT S. L*wndala Ara.. Chleago, III. Juhn Votrrtoh, Traaaurar. tMt S. Uwndal« Ara.. CltlaMo, III. I. Htal »ha kn»wn bondholdara. aearteaeaae, and oUmt aaeurltv holdara vantln« er holdln« 1 »ar rani or mora of tatal amount of bon da. murtaaaaa, ar uUMr aaaurltlaa arai (If ihara ara nuna, ao atata.) Nuna. • 4. That iha iwa t»arn#rai»ha na*t a bora, ftrln« tha namaa of tha oarltatra. alochhnldara. and aaeurlty holdan. If any, rontala mM oaly tba I lat of aUahholdara and aaaarltf kaldara M tSav aptMar upo« tha Undia of iha «ar. vn>on tha booha of tha eompanr M tntaiaa or lu any othar fldurlir* relation, Uta nama of th« paraon ar aon«»raUon far who« auah truataa h act In«, to dva« | alaa that tha oatd two paraarapha conUln aUlantattla ambraclnc afflant'* full hnowl«daa aad ballaf aa io iha drrunmUnaaa and aondlttona uadar rrhloh (torlihi.ldara and aMurlty holdan who do nut appaar up«.« tha honha ml tha «NM*ny aa idmtaaa, hold ataah aad aarurttlaa In a «e»aelty othar than that of a btma flda «waarj and UiW afflant ha« no raaaon to ballava that any othar »anan. aaaaalatlon. or rurparatlon haa any Intarmt dira« or ladlraot la tha aald atuck. bonda. or othar aaaurlUaa ihan aa ao atatad by htm. I. That tha »varata numbar of eopUa of aaah laaua of thla Jiubllaatloa aold or dla-trlhuiad, through Uia malta ar athararlaa, t« pa M .u^ar Ihara durln« tha twalva montha pra-•mlln« Uta dato ahown ahoya la II.TI4. (Thla Information la rmtulrad fram dallv puhlica-Uoaa oalr.) P " PHIUF OODINA. Soalnaaa Maaa«ar. Rworn to and »ubaTrlbad bafara nta thla llih day i»f Maptambar, |»t0 (My oommlaaionSmpIraa Kabruary M, UMI.) KSANK SOROANI. Notary Cubllo. (SSAL) Stalin stavil zahteve Japonski Hitlerjev odposlanec poireduje ftanghaj, KlUjaka, 30. sept. — Razplet situacije na Daljnem vzhodu zavisi v veliki meri od sovjetske Rusije in nacijske Nemčije« Poučeni krogi trdijo, da se Nemčija trudi v naporih za dosego sporazuma med Rusijo In Japonsko. Naznanjeno j« bilo, da Je Max Stahmer, posebni Hitlerjev odposlanec, ki je lifral lt»¥m.vlogo v pogajanjih glede sklenitve vojaške zveze med Nemčijo, Italijo iu Jkponsko, napel vse sile, da ublaži napetost med Japonsko In Rusijo. On zdaj posreduje med Moskvo in Tokijem. .Vesr^nf* zanesljivih krogov pravi, da je Stalin stavil težke zahteve Japonski. Ena določa preklic portsmouthske pogodbe z izjemo sekcije glede japonske kontrole polovice otoka Hahallna. Če jo bo Japonska sprejela, kar pa je dvomljivo, se bo morala odpovedati pravici ribolova v ruskih vodah. Poročajo tudi, da Stalin zahteva preklic vseh koncesij glede dobavljanja olja in premoga iz severne polovice otoka Sahallne in popolno demilitarizacijo Japonske |>olovice otoka. Dalje zahteva porušenje vseh utrdb ob mejah Koreje in Mandžurije, ki se drže Sibirije in Zunanje Mongolije. Rumunija udarila iidovsk€ rsporUrjm Bukarešta, Rumunija, »0. sept. — Vlada Je včeraj udarllk po ži-dovskfh reporterjih v službi zunanjih listov. Odredila Je, da morajo takoj opustiti svoj posel. Eugen Kovači, dopisnik newyor-škega dnevnika Times, je Izgubil službo, katero Je opravljal za ta list štirinajst let. Ameriško po-nlanlštvo Je bilo informirano o akciji rumuhskih oblasti, toda Izjavilo Je, da se ne more vmešavati v državne zadeve,.. - • Razdejani itelijan*i »klopni a*trobili in dmga a • a r ■ Z * : • J . ii T v puščavi ob veji Libije In Egipta. Vojni veterani za pomoč Angliji Chicago, SO. sept. — Veterani zunanjih vojn so sprejeli resolucijo s pozivom na predsednika Roosevelta. uaj nudi vso mogočo pomoč Angliji. Dalje so «e Izrekli za ustanovitev pošiljanja živeža ^in drugejra Majra Nemčiji, Italiji in Japonski. A-merlka toaj podvzamf korake, ds dolii nadaljnje baze na Atlantiku in Pacifiku, ds ne bo lahko zaščitila proti napadu in invaziji. Najzanesljivejše dnevne delavske vesli so v dnevniku 'Tro ^veti." Ali jih fltate vsak dan? Iz zgodovine izumov Zgodovina izumov je obenem zgodovims Številnih nes(>orasu-mov, pomot in muk. Ni samo svet napačno sodil velikih izumiteljev, ^emveč tudi Izumitelji sami mnogokdaj niso znali ocenjevati pomena svojih izumov. Tako je bilo n. pr. z Edisonom, najproduktivnejšim tehničnih genijem vseh časov. Majhsn i-zum, ki ga je sam smatral za |N>strarisko delo brez posebnega pomena, se je izkazal sčasoma za najdonosnejšega, kar jih je sploh napravil/ Edison tal Je zmlslil, da bi filmski trak ob strani opremil z luknjicami, da bi mogel trak enakomerneje teči. Hreča je hotela, da je za ta mali izum napravil ugodno pogodbo, čeprav Je bll^drugače, kar se tiče pogodb, za svojo korist zelo slab gosfMKlar. Dosagel je, da so mu n^orall plačevati za vsako luknjo ob robu filma odlomek centa. Te male luknje pa ao mu donesle neštete milijone v dolarjih In na podlagi tega dohodka si je lahko priskrbel čas za svoje velike, senzacionalne, toda manj donosne Izume. . Ko je Nobel izumil dinamit, ni vedel, da je to razstrelivo prav za prav izumil ž« njegov oče. Oče Nobel, ki Je veljal v svojih starih letih za čudaka, Je govriril vedno o velikem IziAmi, ki U> preobrazil vojno in mir ter mu' dal v roke neomejeno moč. Ta Izum Je bil dinamit — toda tega stari Nobel ni vedel, kajti Uvel Je v fiksni ideji, da tu še vedno nekaj manjka. Moderna znanost se trudi, da 1 bi izdelovala upogljivo steklo, ki bi irevolucioniralo cele industrije. Toda če pogledamo v stari vek, moramo ugotoviti, da so takšno ateklo imeli, fte tedaj,, Neki Sirec .je prišel namreč s tem izumom k cesarju X|t)?riJu. pokazal mu je posodo Iz novega tvoriva, ki ga je bilo mogoče-ob-delovati a kladivom kakor mehko kovino. Česa* ga je vprašal, ali je edini mol,'ki pozna skrivnost tega stekla. Ko Je Sirec ponosno pritrdil, ga j« dal Tiberij brez oklevanja obglaviti. Bal se je namreč, da bi moglo novo steklo razvrednotiti njegove zlate in srebrne zaklade. Podobno je bilo * Izumiteljem tkalnega stroja, s katerim je lahko en sam delavec Istočasno stkal šestnajst trakov Menil je, da bo njegov izum silovito dvignil tkanje trakov. Toda holaudska vlada, ki jI je predložil svoj izum, ga je dala aa^ preti, ker se je bala, dfc bi ta izum ne povzročil velikega po-nja«jkanja in nezapoalenoati med tkalci. Navillc temu, da ao drugod vendarle Uvedeil za izum in da so n. pr. na Pruskem ter v ftvicl obratovali taktni stroji, jo izumltel vendarle le- ~ del v Ječi. Naravnost tragikomična Je • zgodba prvega izdiranja v zob brez bolečin. Ob prelomu 1K. ^ in 10. atol. Je angleški fizik in kemik Davy odkril nov plin, dušikov oksidu!, ki je kazal najbolj Čudhe učinke, če si ga vdihaval. Podjetni možje so romali mnogo let s tem plinom po mestih in vaseh ter si služIli mnogo denarja s to atrakcijo, na odrih in v zabaviščih Ho uprizarjali "predstavo" s tem plinom. Ljudje iz publike so ga vdihavali In počenjali potem v zabavo o-atale publike vsakovrstne sme-šne atvarl. V svojih zapiskih o dušikovem uksidulu je Davy e-menll tudi to lastnost plina, da lajša bolečine. Trajalo je pa dolgo, preden Je neki bostonski zobozdravnik pričel uporabljati ta plin kot pripomoček za narkozo. Prvo Javno predvajanje izdiranja zob brez bolečin na v«#-učiliŠču v Bostonu, P«, se Je končalo s silovitim žvižganjem in tulenjem. Plin namreč ni učlko-val, ker ho ga bili po vsej priliki napačno sestavili, dele dosti pozneje je neki drugI ameriški zdravnik, Jackson, poskus ponovil. Sam ni verjel, da bo kaj , učinka, temveč si Je hotel privoščiti samo šalo s preobčutljivim pacientom nekega svojega prijatelja zobozdravnika. Toda sedaj, ko poskus sploh ni bil resno zamišljen. se je popolnoma obnesel. Iz nameravane šale se je razvila človeštvu v korist umetnost izdiranja zob brez bolečin. Zakaj — zato "Zakaj niste takoj prijaviU, da vam Je Izginila lena?" „ "Zato. gospod komisar, ker prve dni kar verjeti nisem mogel, da Je to res!" HOLLYWOODSKA ZVEZDA ROMAN IZ 2IVUENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. Stilgebauer. Prevedel Ivam JonUt l 80- Ts vlogs, ki je doli v "Ljubki kodi" tako slabo vplivale ns njo, je tu ni nsjmsnj vznemirjala, dasi ne je vadila v nji pozno v noč. Nekega dne se je Mabel nenadoma naveličala svoje namote in zahrepenela po življenju. Vzlic svarilu Ade Negrini, ki js ponavljala,jia je želja pokojni gospodarice, da se v v ne spremeni, je dsls odnesti iz pritlični ban vso navlako, ki je spominjala na. Rito Astori ter jih preuredila po svojem okusu. Prostorno prednjo sobo s tremi velikimi okni je dsls preurediti v obednico v angleškem slogu. Iz te sobe se je prišlo na nekakšno verando, s katere je bil razgled na celotni losangele-ški zaliv. In tu je poslej sprejemala svoje goste večer zs večerom, goste, ki so bili prsv tako odlični kot je bils dragocena oprema njenih soban. Mabel Moon je bila zdaj na višku svoje slsve. Veličine iz filmskega sveta so si štele v čast, biti med njenimi gosti. Vsemogočni Melbourne Stearns, ki je z njeno pomočjo uničil filmsko podjetje Bioscope, je bil odvisen od nje. Edina bojazen, ki jo je še mučila, je bil strah pred novo filmsko skieo, o kateri so govorili tedsj ns Long Islandu Heatlln, Michel-son in Ellen Frytown. Drugače pa je bila prepričana, da je bil njen triumf popolen in se v svoji družbi tudi obnašala kakor kraljica, nastopajoč često v vlogi in kostumu Kieopatre, ki ji je bila prinesla prvo priznanje in slsvo. Bil je lep dan v začetku jeseni. Dsn se je nagibal proti večeru, solnce se je bližalo morski površini. _ . Mabel Moon je stala na verandi sVoje vile. Poleg nje je stal T|n Cook, filmski- kritik, ki je plliat~fitmske ocen^ in novice za Šest In osemdeset časopisov širom Zedin jenih držav. Ma~ l>el je dobro shajala z njim, dasi pri tem niso igrali njeni ženski čari nobene vloge. V tem oziru je bila velika uganka. "Ona mora imeti ribjo kri v svojih žilah," 'so govorili o nji. Ksjti pri Mabel Moon ni noben moški nikdar dosegel tega, kar se navadno pričakuje od žensk. Celo Melbourne Stearns, ki je pri drugih to zlahka dosegel, pri nji ni imel uspeha. Mabel Moon je bila popolnoma mrzla napram vsem takim poskusom. To je bila javna tajnost. Vzlic, temu pa je imela silen vpliv na moške. Bila je kakor magnet — kakor mrzla kovina, ki ima vzlic svoji mrzloti v sebi skrivno moč, da privlači. V Mabeli Moon je plapolal ogenj, ki nI ogreval, temveč se bleščal kot de-mant. Ženske so bile ljubosumne nanjo, čeprav so vedele, da nima smisla za m6ške želje. Toda kadar so bili v njeni družbi, so pozabili na vse druge, kajti Mabel je vplivala na nje kot plamen na veže. Nihče pa seveda ni slutil, da ji je dsjsl ta varljivi sijaj strup, brez katerega ni mogla več živeti. Tim Cook se je ozrl na veliko mizo, ki je bila pripravljena za gostijo in vprašal: "Ali pričakujete nocoj goste, madam?" "Jez ne pričskujem nikogar," je odgovorila Mabel, "ker nisem nikogar povabila. Toda gosti pridejo sami od sebe in moja hiša jim je odprta. Prihajali bodo tako dolgo, dokler bo trajala ta privlačnost." "Kakšna privlačnost?" Mabel Moon je postala proti svoji navadi zelo toplo ljubezniva. "Ta privlačnost, Tim Cook, ki ste jo vi ustvarili. Privlačnost moje slave in Imena. To vleče, Tim Cook. Na ljudi vpliva kot plamen na vešc." "Vi se motite. Namreč v tem, da imam jaz kaj opraviti z vašo slavo. Te ni mogel ustvs-riti nihče drugi kot vi z vsšo neprekosljivo umetnostjo. Jat sem zgolj poročsl o tem, kar sem videl — in ssm občutil." Mabel Moon se je zdrznila. Tim Cook se je prestrašil. "Ali vas zeber' jo je zaskrbljeno vprsšsl, dssi je bil večer topel. "Saj se tresete kot bi vas zeblo!" Mabel Moon, ki je v duhu uzrla pred seboj Rito Astori, s kstero se je sleherni večer po-govsrjsls s posredovanjem Ade Negrini, katere edini posel je bilo to posredovanje med svetom živih i* mrtvih, je odkimsla. "Mene np zebe," je odgovorila ter nenadoma zasukala pogovor drugam. "AH imate kako novico o Heatlinu?" Tim Cook jo je presenečeno pogledal. "On je tu v Los Angelesu. Ce se ne motim, igra z vsmi v Macbeth, Melbourne Steamsovem no«, vem filmu. Ali ni res tako?" . "Da . . ." To je bilo vse, kar je rekla v odgovor na njegovo, vprašanje. Potem so se njene nemirne oči zazrle v sinjo daljavo, odkoder se je bližala noč. Tim Cook je čez čas povzel: "Vprašali ste me, če vem kaj o Heatlinu?" "Da." . -- "Ali mords mislite, da bi on meni zaupal stvari, o katerih z vami ne govori?"— "Da, Tim Cook." Njen "da" je imel zelo čudeiisprizvok. "Zakaj?" X "Zato, ker sem že dalj časa pod vtisom, da nekaj skriva pred menoj. - Zdaj se več ne spušča v pomen k e z menoj o umetnosti, kakor nekoč. Ta mož nekaj skriva pred menoj." V "Od kdaj pa ste pod tem vtisom, gospodična Moon? To je prvič, da vas slišim tuko govoriti o Heatlinu." Mabel je po daljšem molku odgovorila: "Jaz sem pod tem vtisom izza bivanja v Splendid Plage Polntu." "To je hotel na Long Isjandu?" . "Da. Jaz sem bila tam s Heatlinom, preden se Je tudi on vrnil v Hollywood. Bodite odkriti z menoj, Tim Cook, in povejte mi, ali mi ne preti nevarnost. Ali vam je Heatlin pravil o svojih noVih načrtih — o svojem novem prijatelju Michelsonu? In kdo je Ellen Fry-town? In, predvsem kdo je ta strašni —" Mabel je nenadoma sredi stavka obmolknila? Tim Cook je preslišal njene zadnje besede. "Ali imate v mislih načrte tega mladega pesnika?" jo je vprašal. "Da — Michelsona. Povejte mi, ali je on idealist ali kaj drugega?" ...... ~ "Zaenkrat samo idealist." "Kaj to pomeni? Zaenkrat ... Ali bo kdaj kaj drugega?" - , "To je odvisno od okoliščin." "Od kakšnih okoliščin." "Od filmskih režiserjev in njihovega okusa in poznanja filmske publike, od kritikov in predvsem od igralcev. Na primer, če bi se Michelsonu posrečilo pridobiti za svoje načrte Heatlfna . . .*[ "Moj bog!'< Mabel Moon je izgovorila ti besedici kot bi bila v smrtneAi strahu. (Dalje prihodnjič) Ljudje so gfedali za njima, tisti pa, ki so delsli po njivsh. so nehsli z delom, si senčili oči in se smejsli: "Piko se pelje r "Tek je ko purmsn s temi rdečimi lasmi." "Včersj je vzel stsri Mariče-vi lonec iz rok in je dsjsl ssm kuram jesti " "Kako bo ta pral, ko gs lshko krava z repom ubije!" "Piko je nsjrsjši kruh z zase-ko in žgance s smetano. Ne mo- j rejo ga nasititi." Take govorice so se širile povsod, kjer se je pokazal rdečela-sec Piko. Dan se je vrstil za dnevom in učiteljics Bibs je šla spet v Ljubljano. Piko pa ni maral. Sveži zrak mu je prijal. Prišel pa je čas jabolk in hrušk. Piko je imel nenavadno srečo, da je bilo tisto leto vsegs v izobilju- Z Jaklinom sta otre-sala tiste hruške, ki so zsrsdi Črvov rumenele. Ce je padla hruška z veje. je Piko skočil, jo zagrabil in nesel Jaklinu. "Nate, v travo je padla," je rekel Jaklinu. ^ "Kar jejte sami," je rekel Ja-klin. Se mala Julka, ki je komaj racala po travi, je obema rokama nesla hruško in ponujsla rdečemu gospodu: "Na Piko, na Piko, juško." Piko je prve sadne dneve hodil bled okrog in prebil večino dneva nekje za hišo. Sčasoma se je pa sadja navadil in ga jedel brez zlih posledic. Ko so prešali, je bil Piko že zdrav. Vsako lepše jabolko, ki se je prikotalilo pri preši na površje, je Piko zgrabil Pravljica o princu Drago M. Bajt Vse, ksr se je dogsjalo v življenju sirote Zofke, je ostajalo skrito njej sami in tesni sobici, prenapolnjeni s tiho rastjo zelenja in cvetja. Doživljala je usodo ljudi, ogoljufanih in odrinjenih med zapostavljene. Zgodaj je pokopala v sebi mladost in vse lepe misli na življenjsko srečo so izginile v nedogled. Življe-* nje pravih, velikih ljudi je doživljala le še v sanjah in sama sebi se je zdela podobna zasekane-mti drevesu, Hi se nagiba K padcu. Nič več se ni utegnilo spremeniti v njenem bornem življenju, ki je prehajalo v trpko žde-nje iz dneva v dan. Drobcena in nebogljena, je bila ko uvel, zapoznel cvet sredi ;cj v Fordovih tovarnah, zelenja in cvetja, ki ga je negovala s toploto in ljubeznijo. To n pa delo, je bila njena edina v noč, hotela je zaslužiti mnogo, jubezen. Za življenje, ki se je vsaj toliko, da bi bila njena so-vse bahato in pestro prelivalo bica čim lepša in udobnejša. Ve-po velikem mestu, ni imela misli, dno znova se je v njej utrinjalo Vedela je, da ji Um ni prosto- upanje, da se morda nekoč pora. 2iva igračka bi jim bila,| vrne njen princ. Čakala je . Ljubljančan Piko na počitnicah in doma ■ Ferdo (iodina — Z gospodično učiteljico Bibo je prišel sredi počitnic na deželo, kjer je službovala, njen brat Piko. i Prišla sta zvečer, ko je že davno šlo sonce za gozdove in je na vas| pojemalo življenje. Piko je prisluhnil utripu pokrajine, v kateri še ni bil nikoli. Bil je sicer na počitnicah izven suhoparne, vroče LjObljsne. Po hribih je že Iszil kot sksvt ps je tsboril po srn rekov ih -gozdovih, ču vsi ogenj. čistil posodo in se udeleževal »ksvtsklh parad V Prekmurju, v tej ravnini, ps še ni bil nikoli. Piko in njegovs sestra Biba sta stopsls, med njivsmi proti vasi. Učiteljica nsprej, Piko zs njo. V roki je nesel velik kovčegiv ka I okno, ki je gledalo na sosedovo I j dvorišče. Splazil se je tiho s postelje, ker je sestra še spala. Zrl je dom, katerega je prebudilo sončno ravninsko jutro. Pridrževal je sapo. Iz prikleti je prišla stasita ženska. V rokah je imela lonec. Komaj je stopila na pod-stenje, je zaklicala, da se je slišalo i m) sadovnjaku: "KuirČike, plčurčljce!" Kure so se od povsod vsule na kuj>e. golobi so preletavali dvorišče in gosi'so se drle, da nisi razumel krsta božjega. Velik, močan fant je nesel čes dvorišče na vilah traVo- Za njim je korakal pes z dolgo cigansko dlako. Ko se je fant pripognll in stopil v hlev, je pes obstal, obrnil in gledal žival, ki se je trla na kupu in pobirala koruzo. Zrl je Piko vse to in se ni ganil, dokler ni sestra vstala. Ko jima jo pripravila zajtrk, Je Piko zlezel v posteljo in prisluškovat drdranju voz. veselemu vpitju In terem je ropotalo milo za brit-,šalam, katere je le malo razu- je in krema proti,pegam, Učite-imel. _ 1jica je morala vršiti deset dni j Pri sosedovih je bilo mnogo upraviteljske.posle v šoli. Piko jetotrok, velikih In malih. Ni bilo izkoristil priliko In Iti s sestro Itorej čudno, če se je v mošt po tistih, ki so stali v bližini. Smejali so se mu: "Gospodje pa res radi Jedo sadje. Tudi obleko mu je dal Jaklin In predpasnik, da je hodil po uli ci čisto kot kmetski dečko. Poleg tega pa se je naučil nekaj prek murskih besed. "Znam gučati po prekmurski," je pokušal P^o in Jaklin se mu je od srca smejal. Le škoda je bila, da so dnev tako hitro minevali in je moral Piko nazaj v Ljubljano. Težko je bilo Jaklinu, ko je peljal Pikota na kolodvor. "Nič za ior je tolažil Piko Jaklina in držal velik kovčeg, poln sadja, v roki- "Saj bom spet kmalu prišel. . Prt Maričevih pa se je zgodila nesreča. Mala Julika si je tfre-hladila oči. Marala Je V Ljubljano v bolnišnico. Jaklin je šel otrokom na pot. Res, da je bilo Jaklinu težko zaradi male sestre, pa se je vendkr veselil snidenja s Pikotom. Zdaj ga bo ptt prišel on pogledat v Ljubljano. Pissl mu ni, ker je vse to prišlo zelo hitro- Nič za to, ga bo že v Ljubljani našel. Saj ve njegov naslov. " Ko se je pripeljal z Jullko v Ljubljano, je vzel otroka v naročje In šel po peronu na cesto, da bi vprašal za pot proti bolnišnici. . ' z - In koga je Jaklin srečal pred kolodvorom? Samega Pikota! Piko je korakal ves zamišljen po cesti. V desni .je držal klobuk, z levo je pa mahal in šel z dvignjeno glavo ne oziraje se ne na desno in ne na levo. "O, Piko, kam pa greste," je dejal Jaklin toplo. Piko se je e vldef Piko prvo jutro, ko se obrnil j^sni poteze v obrazu se Michael Widman, vodja orga-nizatorične kampanje med delav- grlu jo je dušilo. V morWiJ brisih ae je spomnila^] tere, »n kdo ve po kolikih letih] Je poklicala in zajokala na gj Tedaj je pod njenim okn< zaječalo, tiho in p J Zofka se je zdramila. Mimo od je šla mlada gospa, pred je tiščala otroški vozifek Pri kar je odgrnila lepe čipkHsU. , vese in z nasmehom blažene gi če tolažila otroka. Bila je m| da, bogata gospa ... Zofka je ostrmela v novi spoznanju. Vso jo je pre\, mehko čustvo ljubezni do fe rojenega bitja, nič več ni težkih, bolnih misli. Zofka j goljufana za življenje, za lei to, udobnost in srečo, ne bo| goljufana za najlepše, kar ji re nuditi življenje. V8a rai| sajena je znova ljubkovala s] je podobe in rože, v tihi noči je v blaženem pričakovanju goslavljala vse poti trudni popotnika. tem velikim, pravim ljudem. Razumela je, ko so, prihajale k Dočakala je bridko spoznanje}. Kot blesteče luskine so jele od- njej mestne gosp* ip gospodič- padati vse lepe misli na oni vene, se ji dobrohotno nasmihale **, dokler ni ostal le skelet po-in hvalile njeno deifc pa ni bilo petne misli na zavrženega, o-niČ hvaležnosti v njfj. Se skrb-| *>ljufanega dekleta. Pred nje- neje je pred zvedavipni pogledi zapirala svoje mis)Un.obč {limi duševnimi očmi so se vrsti-e slike deževnega večera, po- Drobni prsti sorvbadali bar- f»eha ljudi, obrekovanja, poni- vaste nitke, pod njenimi rokami so vzklile čifdovite rože in so žanja in sramote. Zofka je drhtela, zdelo se jI je, da se ji ma- zaživele pisane podobe iz prav- M®?°d Neizmer- ljičnega sveta. Ž njimi je zaži-|n* dletom J* 'e ob'ela 8rce> v SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikscije in posebno list Prosveta za kc ter potrebno agitacijo sv« društev in članstva in za pr gando svojih idej; Nikakor ne za propagando drugih* | pornih organizacij. VsSka ganizacija ima običajno glasilo. Torej sgitstoričai do| In naznanila drugih podpori organizacij in njih društev se ne pošiljajo listu Prosveta in gA vgrjznil, da je brizgnil vela tudi Zofka. Zvedavo so jo I zoudil v prekmurski ravnini Jaklinom sta postala velika >rtjatelja. Spala sta skupaj na llevu v senu, kjer je Jaklin Pi-cotu naredil prijetno ležišče. Ma-ričeva stara je še celo dala vzglavnik in blazino na hlev, da je rdečelasi Piko lahko sladko spal. Jaklin' Irt Piko sta postala Čeprav mu niso za las spremenile, ko je zagledal Jaklina z Juliko v naročju- Se je imel valovite lase in pege po obrazu, toda bil je hla den. » "Dober dan," je odgovoril. "Kam pa greste? Jaklin mu je' pripovedoval na široko zgodbo o Juliki, ki se mu je držala okrog vratu je bil Piko gospod, je bil vendar „D_ k. u k čudovito prijazen in vljuden člo- pogledovali palčki, pripci in kra Ijične, ona pa jih je božala in se jim nasmihala. Nič pomilovanja ni bftd v teh pogledih in rada se je menila z njimi. Vse gorje jim je potožila in zaupala vse drzne misli, ki so jih rodile noči brez spanja. Tožila je o ljudeh, ^i vidijo v pohabijerti siroti le igračko, dobro za posmeh in sočutje. Nikogar ni, ki bi ji dal trohico ljubezni. Rada bi jo vračala stotero. — Po takih tožbah ji je odleglo. Včasih je zaželela, da bi s tkiva pristopil k njej nasmejani princ, jo pobožal in poljubil/ Vztrepetala je ob misli in vedno znova ljubkovala obrise stasitega princa na platnu. Nekega deževnega večera je razes stopil v sobico njen princ. Brez pisanih oblačil, reven in truden popotnik je bil. Le oči so se mu sijale in skozi priprte IJ ustnice so se bleščali zobje, prav"* kot onim mrtvih podobam na tkivu. Zofka je vztrepetala, po drobnem telesu ji je zavalovala kri. Zdelo se ji je, da pošume-va v njej bolj od dežja pod o-knom. Popotnik pa, kdo ve odkod je bil, jo je motril dobrodušno in nasmejano. Jedel je njen kruh in ko je bil nasičen, se je lenobno zleknil po stolu. Potem sta govorila. Pripovedoval je o svojem življenju, ki da je življenje potepuha brez doma in da tudi pravi, veliki ljudje ne zmorejo vedno živeti spodofrno. „ Zofka ga je poslušala, zamaknjena zrla blesk njegovih oči, soj belih zob in se vedno znova vtapljala v njegove gibe. Potem se mu je zaupala še ona. Razodela mu je vse skrite misli, kot jih je že tolikokrat pisanim podobam na platnu. Zunaj je bila temna deževna noč. Popotnik je poprosil za streho. Ko se je v njeni sobici utrnila luč, je v Zofkino enolično življenje prvič posijal topel žarek svetlobe. KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1940izdala sledeče tri knjige: 1. KOLEDAR, povečan in z bogato vte-bino. 2. MARSEUEZA, spisal v spomin ISO-letnice francoske Velike revolucije Herman Wendel. 3. SLOVENSKI POLITIČNI PROBLEMI. Spisal Anton Dermota. Vse te tri knjige dobite poštnine prosto za $1. Velika zaloga drugih knjig v slovenskem in angleškem jeziku. Pišite po cenik Knjigama Proletarca 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, IHinoi« naroČite si dnevnik prosveto Pa veste, kje je bolnišnica?" CUf.ov.io prijazen m v.jua*n t.u-, k|n|| pika vek. Pri Maričevih so ga imen j "Ma vom M Pilfr VSi radi. Z Jaklino/n se je vozil na delo in spoznaval prekmurskega Človeka in prekmursko življenje. Jaklin, grem lahko z vami?" Ne vem." Piko je pomislil, potem pa je dtjal: 'Tu greste po tej cesti, nato zavijte na desno. Um pa stražnika vprašajte. Saj se vam gotovo mudi!" 440. ne prevač," je dejal Jak je dejal Piko mehko, ko je Jaklin ilin ker ni v€