leto LXV_Poštnin, plačana v goiovh,!_tf Ljubljani, v četrtek, dne 4. novembra 1937___štev. 253a	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^^^^	^ ^^^^^^^	^ m^mh^	Ček. račun: Ljub-
H-Pši ^^ m m II /	Jr^ M
inozemstvo 120Din ^	^^	#	^U	Praga-Dunaj 24.797
Uredništvo je v ^ JLb^ ^^^^^ ^B^^	Uprava:
Kopitarjevi ul.6/111 ^^^	^^^	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-94 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Mednarodni terorizem
Mnogo problemov' se reši na ta način, da ee nanje pozabi. To je prastara politična metoda, ki ji sledi, kakor je očividno, tudi Zveza narodov v Ženevi. Kajti te dni je nalašč v ta namen postavljena komisija pričela obravnavati vprašanje mednarodnega terorizma in načina, kako bi ga bilo mogoče učinkovito preprečiti. Pri tem pa se malokdo spomni, da je bil marsejski atentat 9. oktobra 1934 neposredni povod za to konferenco, ki se je sedaj po več kot 3 letih prvič sestala. Tako so ženevski očetje dodobra preskrbeli, da se more to gotovo zelo aktualno vprašanje obravnavati z vso hladnostjo razuma brez one živčne napetosti, v kateri se je neposredno po atentatu nahajal velik del Evrope.
Morda je ta psihološki odmor prišel tudi le slučajno in ni ne znak državniške modrosti ženevskih diplomatov in tudi ne brez-ekrbnosti državnih poglavarjev, kakor da se ne bi bali kakih novih terorističnih dejanj. Kajti takoj po marsejskem umoru, čigar žrtev eta postala jugoslovanski kralj Aleksander I. in francoski zunanji minister Louis Barthou, je Jugoslavija nastopila v Ženevi — pridružili sta se ji tudi obe ostali članici Male zveze i— kot tožilka pred Zvezo narodov, da gotove države puste, da se na njih ozemlju pripravljajo teroristični akti mednarodnega značaja. Na to pobudo je tajništvo Zveze narodov takoj sestavilo odbor, ki naj bi pripravil zakon za pobijanje mednarodnega terorizma. Francoska delegacija je tudi že izdelala zakonski osnutek, ki naj bi ga gosp. De Vasconcellos predložil Svetu Zveze narodov. Toda med tem se je primerilo, da je priletni g. De Vasconcellos dopolnil svoja diplomatična leta in stopil v pokoj. Po letih so se sedaj drugi znova lotili stvari in pričakujejo, da bo sedanja konferenca morda dosegla kake skromne rezultate.
Predlog odbora gre za tem, da bi Ženeva sprejela dve stvari: najprej mednaroden dogovor za pobijanje terorizma, potem pa da bi se ustanovilo mednarodno kazensko sodišče, ki naj bi obravnavalo teroristične akte proti javnim osebam, javnim zgradbam, železnicam, ladjam in zlasti naj bi pazilo na mednarodne teroristične organizacije. Za atentate na državne poglavarje ali člane vlade ter javne funkcionarje naj bi bila pristojna sodišča one države, na katere ozemlju je bil atentat izvršen. Tega predloga ne bo težko izvesti. Težje je z ustanovitvijo mednarodnega sodišča proti terorističnim aktom in z njegovo kompetenco. To sodišče bi bilo pristojno soditi terorista le v dveh slučajih: kadar bi šlo za primer, da je zločinec pobegnil v državo, ki ni tista, ki bi ga hotela preganjati, in kadar bi država, v katero je terorist pobegnil, ne hotela sama soditi zločinca, ampak bi ga raje izročila mednarodnemu sodišču kakor pa dotični prizadeti državi, ki bi zahtevala njegovo izročitev. Predvsem bi torej bilo potrebno, da se spremene one določbe meddržavnega prava, ki določajo izročitev zločinca ali mednarodnemu sodišču ali oni državi, ki ga zasleduje.
Toda zdi se, da je pri vsem tem mnogo važnejša politična kakor pa pravna stran tega vprašanja. Razmere v svetu so vsak dan manj naklonjene mednarodnim pogodbam. To je bil brez dvoma tudi poglavitni vzrok, da je odbor svoje delo tako dolgo odlašal in je še vprašanje, če je bil prav zdaj izbran primeren trenutek za zasedanje konference. Nemčija in Italija nista poslali svojih delegatov ... Vidi se, da gre v prvi vrsti za moralno vprašanje mednarodnega zaupanja, ki ga je vedno manj na svetu. Gre za vprašanje politične poštenosti in iskrenega prijateljstva med državnimi sosedi. Ako n. pr. kaka država s svojim denarjem in moralno oporo neti v notranjosti svoje sosede teroristične akte in se pripeti, da zločinci zbeže na njeno ozemlje, ni veliko upanja, da bi jih vrnila pristojnemu sodišču. Saj je v resnici ona moralni krivec. V tem je jedro in bistvo vprašanja o mednarodnem te rorizmu, brez ozira na to, da bi izvedba predlaganega zakona tudi posegla v državno suverenost poedinih držav.
Glavno je pa to, kot omenjeno, da imajo države vedno manj čuta za mednarodno pravo in volje, da bi tudi že podpisane mednarodne obveznosti izpolnjevale. Pomislimo samo na »konflikt« med Japonsko in Kitajsko, ki ni drugega, kakor nenapovedana vojna. Ta način reševanja mednarodnih vprašanj, ki ga je uvedla Japonska popolnoma neženirano, je vsemu svetu dokaz, da velja le še pravica močnejšega in da za onega, ki se čuti močnejšega, kako mednarodno pravo sploh ne obstoja. Dosti boljše tudi ni med evropskimi državami. Tudi tu je politika velesil prera-čunjena v prvi vrsti na navidezno pravo močnejšega, ne pa na mednarodno, človeško, na ravno pravo. Mnogi sklepajo, kakor še nedavno pariški >Temps«, da ima propadanje mednarodnega prava svoj vzrok v splošnem oslabljenju zasebne morale, iz katere izvira javna morala. >Odkar je opešala verska miselnost, na kateri je bila zgrajena srednjeveška mednarodna stavba, opazujemo, da se osnove mednarodnega življenja vedno bolj teptajo v prah.« Gotovo. Države, ki bi rade zatrle mednarodni terorizem, naj bi malo pomislile da v svojih mejah puste, da se nemoteno' razširjajo nauki, ki uče, da so vsa sredstva dobra, če vodijo do zaželjenega politic-
Za mir ob Tihem morja
Tihomorska konferenca v Bruslju
Brez Nemčije in Japonske
Bruselj, 3. oktobra. T. G. Iz prvih stikov med posameznimi delegacijami, ki se udeležijo konference devetih držav o Daljnem vzhodu, je že mogoče razbrati potek zasedanja. Globok vtis je napravilo v javnosti dejstvo, da sta se angleški in ameriški delegat že sporazumela, da bosta skupno nastopila in podpirala skupen načrt, ki je v glavnem že izdelan in ki bo te dni predložen konferenci v razpravljanje.
Angleško-ameriški načrt bo predlagal, naj konferenca takoj odpošlje poziv obema na Kitajskem borečima se strankama, kitajski vladi v Nankingu in japonski vladi v Tokiu, naj nemudoma javita pogoje, pod katerima sta pripravljeni skleniti mir ali vsaj ustaviti sovražnosti. Anglija in Amerika sta se namreč odločili, da bosta postopali zelo previdno in zmerno in da bosta poskušali mir izposredovati, ne pa napraviti kake nepremišljene korake, ki bi položaj še poslabšali.
Predsednik konference belgijski zunanji min. Spaak
Zunanji minister ran Zeelandove vlade Spaak je voljen za predsednika konference. Spaak je pri tej priliki imel govor, v katerem je med drugim želel dobrodošlico vsem delegatom in izrazil zadovoljstvo, da 6i je konferenca izbrala za kraj zasedanja Bruselj. Belgija se je že od nekdaj iz vsega srca zavzemala za mir in je želela, da se kar največ stori za svetovni mir. Zato je z veseljem pristala na to, da se konferenca držav, podpisnic wasbingtonske pogodbe, priredi v Bruslju.
Spaak je nato podal kratko zgodovino washing-tonske konference in je v kratkih črtah orisal, kako je prišlo do sedanje konference. Namen te konference je proučitev v6eh miroljubnih pripomočkov, ki naj odstranijo in končajo vojno na Daljnem vzhodu. Belgijska vlada je povabila vse države, podpisnice vvashingtonske pogodbe, na sestanek v Bruslju. Druga za drugo so pristale Velika Britanija, Kanada, Francija, USA, Kitajska, Avstralija, Nova Zelandija, Portugalska. Holandska, Mehika, Norveška, švedska, Bolivija, Italija, Južna Afrika, Dansba in Indija. Japonska in Nemčija se vabilo nista odzvali in nista poslali svojih zastopnikov. Poslednja je obljubila svojo udeležbo Sovjetska Rusija.
Ob zaključku svojega govora je Spaak dejal, da odsotnost Japonske na tej konferenci ustvarja razne težkoče, vendar misli, da se bodo dale odstraniti.
Nato je konferenca sklenila, da bo zasedala na javnih in na tajnih sejah. Pravo zasedanje konference se začne z govorom ameriškega odposlanca Normana Dawisa.
V današnjem govoru je Norman Dawis na-glasil, da je glavni cilj te konference u poeta vi t i mir
med Kitajsko in Japonsko in tako koristili svetovnemu miru. Takoj se mu je mirne duše pridružil Edeu in omenil, da misli angleška vlada isto kot ameriška. Ta drugi del izjave je važnejši kot pa prvi, ki govori o miru. Tretji je govoril francoski zunanji minister Delbos, ki je v imenu Francije opominjal Kitajsko in Japonsko na najlepše ideale ilovečanstva, ki sta »služba miru in človečanstviK in zato naj se med seboj čimprej pomirita. V >bistvo zadeve je posegel samo italijanski zastopnik Gran-di, ki je rekel, da naj konferenca pomaga obema državama, da naj čimprej sami sedela za zeleno mizo in se pobotata tako, kakor se njima zdi najbolj primerno.
Japonsko pogrešajo
London, 3. novembra, b. Informacije iz Bruslja potr jujejo, tla bo kmalu po konferenci devetih sil v Bruslju poslana japonski vladi nova nota. Jutran ji angleški tisk je precej pesimistično razpoložen napram bruseljski konferenci. »Daily Mail« trdi, tla se odsotnost Japonske lahko smatra kot zelo slab znak ter so zaradi tega upanja na uspeh konference zelo neznatna, ker je pričakovati, da bo USA v Bruslju prevzela nase aktivno vlogo.
Naknadno povabljena?
Snoči so se zopet sestali Delbos, Eden. Spaak in Norman Daviš. Trdi se, da so vzeli v pretres samo dve možnosti: I. da se ves kompleks kitajsko-japonskega spora vrne nazaj Svetu Zveze narodov, ki na j morda spremeni člen 16 pogodbe Zveze narodov; 2. da se povsod deluje na to. da se po možnosti ustavijo sovražnosti na Daljnem vzhodu. Predstavniki najbolj interesiranih držav so soglasno poudarili potrebo, da bi morala nn konferenci brezpogojno sodelovati Japonska, ki bo bržkone ponovno povabljena na konferenco. Zaradi tega tudi ni izključeno, da se bodo seje konference odgodile, dokler ne pride japonski odgovor, medtem pa bi sc razvili razgovori med predstavniki zapadnih držav glede rešitve aktualnih političnih vprašanj. <
Upanje na uspeh
Iz krogov, ki so v neposredni bližini konference, smo prejeli sledečo sodbo na uspeh in pomen lega "/posredovanja-::
Nemčija in Japonska sta so vzdržali sodelovanja na konferenci, ker vesta, da ta konferenca ne more rešiti miru ob Tihem morju, ko ga še v Sredozemskem morju isti ljudje ne morejo. Torej je ta konferenca pretveza za uekaj več.
Za to konferenco se torej skriva le poskus, zaplesti ves svet v obvezna pogajanja o ureditvi vseh vprašanj, ki so še viseča in na ta način izrezati nasprotniku tisto želo, ki je sosedu najbolj škodljivo. Anglija hi želela tak splošen sporazum glede kolonij. Francija zaradi mejo «1» Renu, Italija zaradi sredozemskih spornih vprašanj in samo Amerika najbrž samo zaradi Tihega morja.
Preden pa sc lahko to vprašanje podrobno razpravlja, so mora rešiti prvi pogoj vseh posvetov, namreč ta, kdo bo vodil usodo teh posvetov, to je: kdo bo sodil, kdo dajal in kdo jemal. Vse doslej smo imeli tri forume, ki so delovali tako, da sc nekaterim velesilam ni bilo treba preveč izpostavljali. Nekako do lota 1923 je delala veleposlaniška konferenca v Parizu, ki je nadzirala izvedbo mirovnih pogodb. Za njo jo nastopila v vsej glorioli ženevska Zveza narodov, ki jc omahnila kmalu po neuspehu razorožitvene konference. In ]x> letu 1932 se jo začelo govoriti o »paktu štirih velesili:, ideja, ki jo danes najbrž ]>opolnoma na tleh.
V Bruslju se šele začenja doba politike, ko se bo pokazalo, kako se ho naprej razvijala »rivali-tota< in kdo bo listi, ki bo sodil. V politiki pogosto še obvelja zakon »džungle«, da tisti, ki sodi, jemlje in skoraj nič no daje. Gotovo je, da prideta na tej tihomorski konferenci v poštev za to mesto Anglija in USA. Toda če bi ti dve velesili bili soglasni, kakor to hočeta pokazati na tej konferenci, todaj sploh na konferenco šli nc bi in bi bili dovolj močni, da bi narekovali svojo voljo. Tekma v Tihem morju med obema državama je mnogo večja kot pa se na prvi pogled misli, ln ta tekma se bo gotovo nadaljevala še za zeleno mizo v Bruslju.
Ob prihoda zastopnika hominterne
Bruselj, H nov. b Pri snočnjein prihodu Lttvi-nova je prišlo na postaji do demonstracij. Več oseb jo klicalo: »Topove za republikansko Španijo!* Na te vzklike pa so nacionalisti odgovorili z vzkliki: :>Dol z Moskvok
Angleška roka sega v Podonavje
Budimpešta. 5. novembra. TG. -A Regek javlja, da se je regent Horthy odločil, da svoje potovanje v Berlin za nekaj časa odloži, in sicer zaradi lega, ker pride dne 12. novembra v Budimpešto angleški državni tajnik v zunanjem ministrstvu sir Robert V a n s i f 1 a r d. Ta vest je povzročila po vsej Budimpešti veliko senzacijo. V političnih krogih, kjer doslej o tem
Med Italijo - Nemčijo - Japonsko:
Protikomunistična pogodba
iztrebiti komunizem
z namenom:
Rim, 3. novembra. TG. K vestem, da so pogajanja za sklenitev protikomunistične pogodbe med Italijo in Japonsko uspešno zaključena in da bodo pogodbo v najkrajšem času podpisali predstavniki Italije, Japonske in Nemčije (ki jc tako z Japonsko kakor z Italijo že podpisala ločene pogodbe), prihajajo z merodajne strani šc naslednja pojasnila:
Pogodbo bodo podpisali bržkone že dne 13. novembra grof Ciano v imenu Italije, veleposla-
nega učinka. Širijo se nauki, ki v političnem nasprotniku ne vidijo več človeka z božjo podobo in neumrjočo dušo, ampak zločinski nestvor, ki ga je treba pomandrati v tla in iztrebiti z obličja zemlje. Za zmago >nacije<: ali »razreda«, ki je nekaterim postala najvišja, oboževanja vredna vrednota, je dovoljeno vse storiti, seči tudi po krvi in terorju. Kdor razširja takšne človeškemu sožitju nevarne nauke — in mnogi so, ki dandanes javno izpovedujejo in poveličujejo teror — tak človek se ne sme zgražati, ako njegov nasprotnik seže po istih sredstvih političnega boja.
Ta privatna družbena morala ali bolje nemorala se polagoma vnaša tudi v mednarodne odnošaje. Zato doživljamo, da še nikdar v zgodovini ni bilo toliko pogodb, ki naj bi varovale mednarodni mir, kakor jih imamo zdaj — a še nikdar ni bila vojna psihoza tako očitna, kot je v naši dobi. Države sklenjenim pogodbam nič več ne zaupajo, ker se vsaka zaveda, da jo bo sopodpisnik poteptal tisti trenutek, ko ne bo več. služila njegovim lastnim interesom. Pri taki mednarodni mo-. rali tudi od kakih mednarodnih razsodišč ni I več veliko pričakovati.	Drin
nik I lot ta kot zastopnik Japonske in von Rib-bentrop kot zastopnik Nemčije, ki ga bo Hitler poslal v Rim izrecno v ta namen.
Podpis pogodbe je bil najavljen ravno na dan, ko jc italijanska delegacija odpotovala v Bruselj na mednarodno konferenco o Daljnem vzhodu. To dejstvo jc v diplomatskih krogih vzbudilo veliko pozornost, ker jc. sedaj jasno, v kakem smislu bo italijanska dclcgacija v Bruslju nastopala.
Nova pogodba je plod počasnega razvoja prijateljskih odnošajev med obema državama. Vsebinsko nova pogodba dosedanjih odnosov sicer ne bo spremenila, pač pa jim bo dala mnogo bolj načrten in proti cilju usmerjen znnčnj. Prijateljstvo se je. posebno razvijalo v zadnjih II mesecih. Ko se je Mussolini vrnil s svojega potovanja po Nemčiji, je razvoj že dosegel listo prisrčnost, da je mogel v članku, ki ga je napisal sam za »Popolo d'Ilalia<, Japonsko prišteti med fašistične države, ki ima v sebi veliko življenjsko pogonsko silo«. S tem je potrdil in odobril japonska bojna podjetja na Kitajskem in nakazal, da bo »iztrebljenje komunizma tudi vsebina bodočo pogodbe. Saj jo iztrebljenje ko-mnnizma v svojem govoru dno 29. oktobra imenoval kot enega izmed predpogojev za ohrnnitev miru na svetu.
Nemčijo in Japonsko bo lin konloronci v Bruslju zastopala italijanska delegacija. Toda mnogo bolj kot to dejstvo bo bodočo italijansko politiko na Dajnem vzhodu naglasila protikomunistična zvc/.n mod Japonsko, Nemčijo in Italijo. zveza, ki bo udarila svoj pečat zunanjepolitičnim dogajanjem prihodnjih mesecev.
London, 3. nov b. Rimski dopisnik »Daily Telegrapha-: poroča, da naglo napredujejo italijan-sko-japonska trgovinska pogajanja ter jo v najkrajšem času pričakovati podpis nove trgovinsko pogodbe. Pogajanja so se pospešila zaradi tega, ker bo Japonska v kratkem naročila večjo število tekstilnega blaga, čevljev in drugih MVari za vojn-potrebe v Italiji.
obisku niso bili poučeni, naglašajo, da pomeni prihod angleškega državnega tajnika Vansittar-da odločen poskus Anglije, da v srednji Evropi pomaga, dn pride do pametnega sožitja, ki ga Evropa potrebuje in ki je v smislu angleških prizadevanj. V Budimpešti so prepričani, da obstoja med obiskom knez. n namestnika Pavla in ministrskega predsednika dr. Slo-jad i novica v Ix>ndoiiu, nadalje med povabilom grškega in romunskega kralja, naj obiščeta uradno angleškega kralja, in raznimi drugimi diplomatskimi dogodki, pri katerih je bila Anglija zadnje čase v zvezi s srednjo Evropo udeležena, organična zveza in da smo pred načrtnim nastopom angleške diplomacije za ureditev srednjeevropskih ležav v smislu, da pride čimprej do neobhodno potrebnega sožitja med dosedanjimi nasprotniki. Kajti angleška sredozemska politika je v življenjski zvezi s stanjem v srednji Evropi. Prihod Vansittarda v Budimpešto imenujejo madžarski listi eno največjih političnih senzacij zadnjega časa.
Romanski kralj v Pragi
Prtign, 3. nov c. Romunski kralj Karel jc ob 12.20 prišel s prestolonaslednikom v Užhorod, kjer ga jo na postaji čakal predsednik republike dr. Boneš z najvišjimi zastopniki oblasti. Oba državna poglavarja sta se na j prisrčne je pozdravila, nakar sta so odpeljala v grad Jihlovice.
Popoldne sc je kralj Karel odpeljal v Brno. kjer si jo v spremstvu vojnega ministra Mahnika ogledal tamošnje tovarne orožja. S kratkim nagovorom so je po obisku tovarn kralj zahvalil spremstvu, ki mu jo, razlagalo naprave v tovarni.
Grški kralj
bo šel v London
London, 3. nov. AA. Havas: Prihodnji teden se pripelje v l>ondon grški kralj Jurij. Na angleškem se bo mudil neuradno iu bo gost britanskega vladarskega para v Bur.klnghamski palači.
Romunski letalski in mornariški minister Iri-mescu se jo odpeljal v Rim. V Italiji bo ostal dalj časa in si ogledni italijanske letalske tovarne.
Zagrebška vremenska napoved: Porast temperature.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno in megleno, v višinah jasno, lahni sever-novzhodni vetrovi.
Zcmunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme z dežjem v zahodnih predelih in v južni polovici. Košava v podonavju. Toplota bt> nekoliko padla v severnih in zahodnih predelih, nekoliko bo pa zrasla drugod.
Zakaj ni sporazuma z Avstrijo
Dunaj, 2. novembra.
— 2e večkrat so avstrijski vladni ljudje izrazili željo, da hi prišlo do zbližanja med Avstrijo in Jugoslavijo in da bi se v okviru splošnega prijateljskega sporazuma med obema državama rešilo tudi vprašanje slovenske narodne manjšine na Koroškem. Avstrijska vlada je celo enkrat ali dvakrat poluradno vprašala v Belgradu, če bi bil obisk zveznega kanclerja dr. Sehuschnigga ali vsaj tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta dobrodošel, pa se je moralo odgovoriti, da čas za takšen obisk še ni dozorel. Nn Dunaju se sprašujejo, kje ležijo ovire. Teli ovir ni mnogo, a ena med poglavitnimi je zadržanje avstrijske vlade glede slovenske narodne manjšine na Koroškem.
Avstrijska vlada vodi namreč ua Koroškem načrtno politiko, ki je ni mogoče drugače razlagati, kakor da je naperjena proti jugoslovanskim nacionalnim in državnim interesom. Dokler to traja, na kakšno zbližanje ni mogoče misliti. Imamo-li dokazov za to? Evo dva dokaza!
1. Dunajska vlada je dovolila, da sta bili v bližini jugoslovanske meje na čisto slovenskem ozemlju, letos v mesecu septembru odprti dve popolnoma nemški osnovni šoli. Prva je bila odprta dne 12. septembra v Za vrh u. druga dne 26. septembra na Obir-s k e m. Torej obe na pobočju Karavank. Omenjeni dve šoli je zgradilo nemško šolsko društvo »S ii d ni a r k«, ki ima svoj sedež na Dunaju in katerega edina naloga je, da podpira nemške narodne manjšine po sosednih državah, v mejah avstrijske države pa da ponemčuje tujerodne manjšine. Ponemčevalni načrt je očividca, kajti tako v Zavrbu kakor na Obirskom med osnovnimi šolarji ni niti enega Nemca. Vodstvo »Siidmarke« imajo v rokah avstrijski narodni socialisti (hitler-jevci), ki so politično protivni Schuschniggovemu rriimn. a zaradi svojega protislovenskega delovanja uživajo vzlic temu popolno podporo. Ko so odpirali šolo v Zavihu, so poslali brzojavne čestitke predsednik Miklas, podkancler Hiilgnrth, prosvetni minister Parntner iu vsi ostali člani vlade. Poleg tega pa še vsi predstojniki pokrajinskih vlad posameznih zveznih dežel. Kancler dr. Schuschnigg pa je poslal dolgo prisrčno pismo, v katerem je izrazil svoje veselje, da sta se odprli ti šoli. Avstrijski režim torej s polnimi rokami podpira organizacijo, ki je v osnovah raznarodo-valna in je izključno v rokah najhujših protivni-kov režima — hitlcrjevcev, kar naj bo dokaz zato. da je načrt avstrijske vlade, da manjšine ponemei, čeprav s pomočjo sovražnikov države.
2. Za dobo plebiscita je bila na Koroškem ustanovljena organizacija »H c i m a t b u u dc, ki je imela nalogo, agitirati za nemške glasove v coni A. Plebiscit je že duvno za nami, a ta organizacija še vedno deluje.^ Danes ima skoraj v vsakem kraju svojo podružnico, kjer po načrtu i»-podjeda slovenski iivelj in vodj boj proti slovenski manjšini in sicer v najtesnejšem sodelovanju s krajevnimi oblastmi. Učitelji, orožniki in ostali državni uslužbenci so vsi zaupniki te protislovenske raznurodovalne organizacije, ki ima svoj sedež v Celovcu. Znano je tudi, da osrednje državne oblasti v Celovcu ne storijo ničesar, ne da bi se prej posvetovale s »Heimathuudom« in dobile od njega odobritev. Na čelu organizacije je hrvatski rojak major K a j b i č. Schuschniggov režim je ta sistem ohranil v polni meri. čeprav mu je točno znano, da so člani »Heimalbunda« večidel nasprotniki avstrijskega režima in večidel tudi člani hitlerjevskih združenj, kakor je »Hciinat-hund« sam največja opora hitlerizma na Koroškem.
Značilno je, kako idejno smer je »Heimat-bund dal letošnjim plebiscitnim proslavam, ki bi naj bile živ spomin na boje proti Jugoslaviji, da bi ee s tem okrepilo protijugoslovan-sko razpoloženje na južni avstrijski meji. Tem proslavam so prisostvovali tudi uradni predstavniki oblasti, torej ohsto.ječega režima. Plebiscitne proslavo, kot jih na Koroškem organizirajo, so eden poglavitnih vzrokov, da ne pride do pomirjenja in da ui mogoče pravično rešiti vprašanja jugoslovanske narodne manjšine na Koroškem. Letošnje proslave so imele izrecno namen okrepiti »obrambno delo oa mej k in so bile tudi denarne zbirke v ta namen od oblastev dovoljene.
Naša narodna manjšina nima na Koroškem nobene ljudske šole, nobenega učitelju svoje narodnosti, nobenega uradnika svojega jezika.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da avstrijska vlada s tem, da podpira >Sudmarko< iu »Heimai-bund«, ki sta oba — i>onavljamo — v rokah hitlerjevskih somišljenikov, nadaljuje v vedno bolj obsežni obliki borbo proti našemu narodu in proti interesom Jugoslavije in da je tako rekoč res državni aparat na Koroškem v tej službi.
Jugoslovanski vladi ta dejstva niso neznana. Kako je mogoče, da so na Dunaju še sprašujejo, zakaj Jugoslavija v takih okoliščinah ni navdušena za prijateljsko razčiščenje svojih odnosov z Avstrijo! Naj ustvarijo pogoje za to! Inž. Sch.
Ob Tihem morju pa divjajo boji . . •
Japonci se približujejo Nankingu
Tiencin, 3. novembra. AA. (Havas) Na vprašanje zastopnika llavasa je general Kavade. poveljnik japonskih oddelkov na severnem Kitajskem, izjavil, da japonske čete nimajo namena zavzeti čim večji del Kitajske ali priti do določene črte. Ijernveč porazili kitajske čete tako. da bodo popolnoma nesposobne za nadaljno vojno proti Japoncem. Dodal je. da ni verjetno, da bi se kitajsko stališče po dosedanjih fazah vojaških operacij spremenilo. ker so kitajski oddelki doživeli samo delne poraze, vzlic ogromnim izgubam, ki presegajo 60 tisoč mrtvili. General Kavade je pripomnil, da se je treba sprijazniti z mislijo, da bo vojna dolgo trajala, ker ne verjame, da bi voditelji Kitajske kapitulirali, čeprav bi morda Nanking padel v japonske roke. pa tudi ne po prodiranju japonskih oddelkov v osrčje Kitajske.
Tokio. 3. novembra. A A. (Havas) Agencija Domej poroča iz Peipinga, da so japonske čete. ki so vkorakale v pokrajino Honan. dosegle postojanke štiri kilometre pred Vangtenom na železniški progi Peiping—Hankov. da eo zdaj oddaljene od Peipinga 500km v južnozapadni smeri,
Kitajci na novih položaiih
Šanghaj. 3. novembra, b. Japonci so davi priznali. da je njihovo ofenzivo zaustavil nenaden dež, ki je pričel padati že včeraj. Japonski generalni štab trdi da japonski vojaki komaj zmagujejo blato, tanki pa sploh tte morejo naprej. Trdi se. da so se Japonci zaenkrat odrekli ofenzivnemu načrtu, ki je ime! cilj železniško progo Nanking. ker so naleteli na izredno utrjene kitajske postojanke pet kilometrov severno od Čapeja. Kitajci so svoje postojanke zgradili iz železobetona ter jih pokrili z zemljo, ozadje pa zvezali s številnimi komunikacijami. Prvi japonski poskus, da prebijejo novo bojno črto Kitajcev, se je kljub strašnemu letalskemu bombardiranju končal brez uspeha. Po gibanju japonskih čet sodeč bodo zdaj bržkone napadli Kitajci na jugu čez kanal Sučau. ker nameravajo očistiti Nantav, ki leži ob francoski mednarodni koncesiji. Japonci se pritožujejo, da jih bližina francoske cone zelo ovira, ker ne morejo izkoristiti popolnoma svojih sil in tudi topništva ne morejo uspešno porabiti.
Pred izpraznitvijo Šanghaja
Šanghaj, 3. nov b. Zaradi padca l'apoja ne bo mogoče obdržati kitajskih položajev v bližini mednarodne cone. Govori se, da jr kitajsko vojno vodstvo sklenilo popolnoma izprazniti Sanghaj. Pričel se je umik glavnih kitajskih sil proli severu in jugovzhodu. Kitajci so tam zasedli novo položaje, da preprečijo prodiranje .Japoncev proti Nankingu. Na vesti, da so Japonci z močnimi silami prekoračili reko Sučau na raznih krajih pri Tinktao. so kitajski vojaški krogi odgovorili, da so roko Sučau prekoračili le nekateri manjši japonski oddelki, ki pn so imeli ogromne izgube. Ti oddelki pa so se takoj utrdili na obali reke.
Silne množice na begu
Na zveznih cestah med francosko cono in Nantav vlada nepopisni metež. Premožni Kitajci in ludi ostali prebivalci kitajskega dela šanghaja se hočejo za vsako ceno prebiti v francosko koncesijo. Francoski vojaki imajo polno roko dela ter komaj vzdržujejo naval množice. Francozi nočejo spustiti Kitajcev v svojo koncesijo, ker bi lahko dotok ■ ,oI milijona Kitajcev nevarno ogrožal prehrano prebivalstva. Nekateri Kitajci se v obupu prebijajo skozi žične ovire v francosko cono, da bi si rešili življenje. Vsega skupaj so Francozi spustili v svojo koncesijo 20.000 oseb. pred koncesijo pa se še vedno gnete četrt milijona obupanem. V samem Nantavu se Kitajci zaenkrat odločno branijo in
morajo Japonci z velikimi žrtvami zavzemati hišo za hišo. Največjo vlogo igrajo ročne granate, s katerimi Kitajci uspešno uničujejo sovražnika. Kitajci trdijo, da Fe v pokrajini Šansi še vedno uspešno ustavljajo.
„Pril6žnosini" ukrepi ameriškega štaba
Washington. 3. nov. h. V ameriški javnosti je povzročilo veliko senzacijo dejstvo, da je ameriški generalni štab v zadnjem času storil nekatere vojaške in pomorske ukrepe. Tako so bili vsi rezervni častniki naprošeni, da se izjavijo, če bi bili pripravljeni prevzeti stalna mesta v armadi in koliko časa bi rabili, da se popolnoma izvežbajo. Poveljniki vojnih ladij so dobili navodila za »lučaj, če bi morale vojne ladje nenadoma odpluti iz luke. Ukrepi se uradno priznavajo, poudarja se pa. da je generalni štab vse to napravil na svojo roko brez predhodnega sporazuma z ameriško zvezno vlado in gre torej samo za ukrepe, ki bi jih vsak generalni šlab z ozirom na nastali položaj storil.
Odhod italijanskega poslanika iz Pariza
V ozadju - priznanje Abesinije
Pariz, 3. okt. TG. Odpoklic italijanskega veleposlanika v Parizu Ceruttija je še vedno predmet zelo živaUnih in nekoliko trpkih razlag po vsem francoskem časopisju. Mussolini je svojega poslanika v Parizu namreč odpoklical zato, da je vzpostavil enako stanje, kajti tudi Francija v Rimu že dalj kot eno leto dni nima poslanika.
Francosko časopisje pa nasprotno dokazuje, da jo odpoklic poslanika Ceruttija neprijateljsko dejanje, s katerim hoče Italija javno naznačiti napetost, ki vlada med obema državama, a tudi podčrtati protifrancosko usmerjenost osišča .Rim— Berlin-1.. Francija je svojega poslanika v Rimu imenovala že dne 25. septembra 1936 in je Italija imenovanje odobrila. Toda dne 4. oktobra 1936 je italijanska vlada sporočila v Pariz, da novi' poslanik lahko pride samo pod pogojem, če bo v svojem nastopnem pismu italijanskega kralja označil za »cesarja Abesinije«. Francoska vlada je od govorila, da tega ne more, ker je v tem pogledu odvisna od sklepov Zveze narodov. Italija Belgiji in Švedski, ki sta preimenovali svoje poslanike mnogo pozneje, ni delala nobenih preglavic, čeprav cesarja niso omenile. Tudi ko je bil imenovan novi ameriški poslanik, ni bilo nobenih težav, čeprav novi poslanik Philipps v svoji nastopni avdienci kralja ni imenoval tudi cesarja. Tudi ko se je moral po nastopu novega angleškega kralja angleški poslanik v Rimu v imenu novega angleškega kralja na novo predstaviti italijanskemu vladarju, ni nikdo zameril, ko je Viktorja Emanuela imenoval samo : kralja« in ne tudi »cesarja«. Francoski tisk, ki v tem pogledu odkriva razpoloženje vladnih krogov, se sprašuje, čemu naj služi izjemni postopek s Francijo. Italija ima očividno namen Francijo ialiti. piše Pertiva.v w >Echo de Parit* in je tedaj samo še vprašanje, kakšnim interesom naj služi povečana napetost med obema narodoma.
Gospodarski sporazum
med vlado generala Franca in angleško vlado
London. 3. nov. V diplomatskih in političnih krogih trdijo, da je bil po včerajšnji konferenci dceežen sporazum med Foreign Officoni in vlado generala Franca. Po tem sporazumu bo Velika Britanija v kratkem priznala de facto generala Franca. Kakor hitro bo v nevtralnem odboru dosežen sporazum o izvedbi britanskega načrta, bo britanska vlada imenovala svoje diplomatske in konzularne predstavnike nacionalistične Španije. Diplomatski predstavnik pri generalu Francu ne bo imel naslova poslanika, temveč generalnega agenta, konzuli pa bodo dobili le naslov agentov. Za generalnega agenta bo bržkone imenovan sir Robert Hodson. Glavni odbor nevtralnega odbora se sestane iufri ob 15.30. da sprejme končni sfclep o priznanju pravice vojskujoče se stranke generalu Francu in da odredi vse potrebno, da bo posebna komisija nevtralnega odbora prišla v zvezo z vlado v Burgosu in z njo sodelovala. Po včerajšnji seji glavnega odbora ni nič več pričakovati večjih težav, ako sovjetski poslanik ne bo priredil kakšnega ižnena-denja.
Parir, 3. nov. AA. (Štefani.) Kardinal Bodriard je v svojem komentarju h knjigi, ki je prod kratkim izšla o preganjanju cerkve na Španskem, napisal med drugim, da je la knjiga najboljši dokaz, da je boj nacionalistične Španije proti sovražnikom Boga in domovine upravičen.
Volitve v Londonu
Ijondon. 3. nov. AA. (Havas.) Davi je izšel končni rezultat volitev v londonski občini. Posamezne stranko so takole pridobile ali izgubile mandate: konservativci pridobili 4, izgubili 55 mandatov; delavska stranka pridobila 57 in izgubila 5; neodvisni izgubili 2, komunisti pridobili 1 mandat. V celoti so konservativci dobili 508 mandatov, delavska stranka 778. komunisti pa I mandat.
Komunizem v Jugoslaviji
Conrier de Genove« z rine tt. oktobra prinaša daljši članek, ki se peča s komunizmom v Jugoslaviji s posebnim o/irom nn Slovenijo in Slovence kot katoliški narod, članek pravi v uvodu: ^Komunistična internacionala je po neuspelem poskusu v Španiji osredotočila vso svojo pozornost na Balkan z namenom, da bi s to nove izhodne točke razvila nov val nasilja nad Evropo. Naš ljubljanski dopisnik nam potrjuje ustanovitev nove komunistične stranke v Sloveniji, istočasno pa nam pošilja zanimiva poročila o namerah Moskve, ki jih pripravlja proti evropskemu mirit.«
Nato članek iz sovjetskih časopisov pona-tiskuje vtise, ki jih soVjeti hočejo razširiti po svoji veliki državi ob priliki »novega člana komunistično družine«: slovenske komunistične stranke, ker to pomeni >eno izmed najbolj značilnih etap v izvedbi nacionalne politike komunistične stranke«. Komunisti hočejo s tem najbrž razglasiti, da so pripravljeni voditi borbo ne samo za socialni preporod slovenskega naroda, ampak tudi za nacionalno svobodo, za svobodo domovine od prevladujočega vpliva Velike Srbije. Morajo pa računati z gotovimi dejstvi, t. j. s stanjem današnjih meja kraljevine Jugoslavije. Zato od sedaj naprej skušajo sporo in razlike interesov med raznimi narodi, ki tvorijo državo, izkoristiti za svoje lastno namene. V ta namen jim ni nič težko dokazovati, da obstoja jugoslovanski narod«, da pn lo ime služi izključno samo zato, d« bi prikrilo politične cilje Velike Srbi je.«
Nato člankar obnavlja v krotkem zgodovino Slovencev in njihovo razdelitev v avstrijski dobi. nakar uucluljiije: sAko se Srbiji posreči, da bi onemu delu Slovenije, ki je v njenih mejah, odvzela njen izvirni narodnostni značaj, oko bi se ji posrečilo, du jo ra/.drobi in raz/ono njeno notranjo moč. jo nje kot celote in naroda konec in nikdar več ne bo oživela. Komunizem pa misli, da je poklican in du je celo njegova dolžnost, onemogočiti to uničenje narodnosti. A^o ne bi vedeli, kakšno jc pruvo lice tega komunizmu. bi bil človek ganjen nad to skrbjo in lom nesebičnim duhom. Toda v Sloveniji kakor povsod drugod je znano, da boljševiški režim ni osrečil niti svoje lasitie domovine saj je /nuno. kako na življenje in smrt vodi borbo z narodnostmi v Ukrajini in hh Kavkazu. Nobeno narodnostno gibanje no more pričakovati pomoči od komunistične intornaeionale iz Moskve. In da bi komunistična internacionala bolj pri-
krila svojo igro, piše: Slovenski narod pripada tistim državam, na katere so krivci fašističnih vojska posebno vrgli svojo oči. Prav mogoče je, du bo po španski državljanski vojni banda fašističnih ubijalcev najprej Jugoslavijo vzela na muho, du bi Sloveniji prisodili usodo buskijske države. Slovenija bi služila za prehodno ozemlje vpadu nemškega nacionnlsocjalizma, prav tako pa tudi prodiranju italijanskega fašizma, ki bi si na ta način odprl dohod na Balkan, po drugi strani pa dohod v Podonavjc. Ta izrecno kritičen polo/aj slovenskega narodu mu neodložljivo narekuje, da : takoj formira skupno fronto vseh protifašističnih demokratskih elementov«. »proti vojni in fašizmu«.
Slovenski komunisti so prepričani, da jo izvedba skupne fronto nemogoča, če ne pristopijo katoliške množice. Razume se, -da njihovi verski nazori niso nobena ovira«.
Spričo tako nesramnega cinizma ni mogoče reči drugega kakor da ponovim pregovor: Kadar lisica govori o krščanskih čustvih, takrat ti. kmet, pazi. na svoje kokoši.« Tisoči, španskih niuecncev morejo dokazati, kako nežno in ljubeznivo komunisti ravnajo s katoličani. Slovenski katoličani imajo pred očmi primer neopisljivega španskega gor ja. — Boljševizem 7e kuje novo načrte, ker so poizkus sovjetsko diktature nn iberijskom polotoku že moro smatrati kol popoln neuspeh. Toda on no mara priznati, da je premagan. I itdi v Sloveniji se ti poizkusi rdečih tiranov; ne.bodo posrečili. Slovenski katoličani imajo pred očmi pravi obraz komunizma, ki je odstranil svojo masko in jo še odstranjuje vsak dan v Španiji. Maska, ki si jo sedaj nadeva, pa slovenskega naroda no bo premotila.
Naj ta »ljubljanski dopisnik« izvira iz kakršnihkoli krogov /o. eno je gotovo: i/, katoliških krogov ni. ker slovenski narod deli na neke ■ katoliške množice« in še nu kake druge množice, da bi mu ne bilo treba povedati, da smo Slovenci kot narod katoliški, kakor so katoliški narod n. pr. Poljaki uli Hrvatje, ne tako kakor pri Nemcih, ki imajo katoliško in protestnnsko množice in — nemški narod. Drugo, kar bo ob tem članku važno, pa jo: zapeljive klico komunizma bomo nadvladali lo. ako bomo borbo proti njemu vodili z vso jasnostjo slovenskih in katoliških načel in — ako se slovenskemu narodu priznajo njegove pravice v celoti in brez pridržka. da bo kritiku komunizmu izgubila svoje osnove. Prvi del bomo ž.o mi izvedli, drugi pti šc ni v naših močeh.
Dr. Schacht ostane, dr. Goring tudi,
vsak z določenim delokrogom
Berlin, "i. novembra. TG. Po dolgih razgovorih, ki jih je imel državni kancler Hitler z dr. Scliachtoin in generalom Giiringoni, se mu je posrečilo, da je izgladil nasprotja in ustvaril možnost, da ostaneta oba na svojem mestu, dr. Schacht kot gospodarski minister Nemčije, general Goring pa kot gospodarski diktator štiri-letke. Dosegli so kompromis, kar je zelo značilno za narodnosocialistični režim, ki vsak kompromis načelno odklanja. Osnova kompromisa je v tem, da generalu Goringu niso dovolili, da bi premeta! vsa gospodarska ministrstva in si jih osebno podredil, marveč so bile določene natančne meje, kako daleč sega oblast generala Gdringa in kako daleč sega neovirana oblast gospodarskega ministra dr. Scliachta. Slednji bo dobil že nove dolžnosti, ki so baje v tesni zvezi 7. gospodarsko štiriletko. Le tako so preprečili dr. Schachtov odstop, ki je v notranjosti Nemčije vzbudil precejšnjo vznemirjenost, v inozemstvu pa sprožil neprijetne razlage in tudi že temu primerne denarne in druge gospodarsko-politične protiukrepe. S tem je kriza končana. Dr. Schacht ostane. Generalu Goringu pa so potegnili meje.
Dopisovanje
med Chamberlainom in Mussolinijem
London, 3. nov. o. Danes se je vršila redna seja vlade, dasi predsednik vlade sir Neville Chamberlain še ni popolnoma okreval. Po seji vlade je Chamberlain odšel v parlament, kjer se je »dak vprašati o stikih, ki jih je imel pred poldrugim mesecem z Mussolinijem.
Chamberlain je kratko povedal, da mu je ita-lijanski veleposlanik Grandi prinesel nekega dne osebno pismo italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Predsednik angleške vlade jc na Mussolinijevo pismo odgovoril z zasebnim pismom, v katerem je spomnil italijanskega predsednika vlade na izredno dobre odnošaje, ki so več let vladali med Italijo in Anglijo. Izrazil je željo, da bi sc začela med obema državama, pogajanja, da bi se zopet vrnil čas tistih lepih odnošajeo, Bil jc nato zelo vesel, ko je italijanska vlada odgovorila, da se hoče naravvost 2 Anglijo pogajati o vseh vprašanjih.
To današnjo npnadno Chamberlainovo izjavo tolmačijo kot dokaz angleške vlade, da hoče nekoliko popraviti prehud vtis, ki ga je napravil v Italiji Edenov govor, ko je razložil angleške poglede na trenutni mednarodni položaj.
Odličen rojak v Ljubljani
Ljubljana, 3. novembra.
V Ljubljano je prišel Tomaž Blazina, narodni poveljnik jugoslovansko-ameriške legije, ki je pred tremi tedni obiskal domovino ter se pri po-vratku v Ameriko ustavil v Ljubljani. Tomaž Blazina je doma iz Slavice, občina Fužine v Gorskem K Morju. Kot delegat .iugoslovaavtto-flnrt-ri-ške legije je položil venec na grob N.j." kralja Aleksandra nn Oplencu in na groh neznanega jugoslovanskega vojaka na Avali. Izročil ijfn idvoje krasnih odlikovanj Nj. Vel. kralju PeSrir: Masin Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pri katerem je bil dalj časa v avdienci ter mu razložil pomen jugoslovansko legije in .jugoslovanskih vojakov v ameriških vrstah med svetovno vo.ino. Obiskal je tudi Stari grad ob morju, kjer je pokopan dr. Anic Bianchini, ki je umrl med vojno, pa so ga ameriški rojaki prepeljali k večnemu počitku v domačo grudo. Tomaž Blažina je ohiskal bana savske banovine dr. Ružiča in bana primorske banovine dr. Jablanoviča. Danes je obiskal mestnega župana dr. Jura AdleŠifia, hotel pa je obiskati tudi slovenskega bana dr. Marka Natlačeua, ki pu je odsoten. Blažina ju. podpoveljnik »Allled North War Counčilc, poveljnik pa je znani polkovnik C. C. Cnninghani. Tomaž Blažina odpotuje že nocoj iz Ljubljane.
Podružnica SPD
oproščena pridobnine
Belgrad, 3. novembra. AA. Finančni minister jc izdal odlok, da se podružnica Slov. planinskega društva v Mariboru oprosti plačevanja pridobnine za hotelske posle, ki jih vrši v svojih planinskih domovih, dokler bo podružnica delovala v duhu svojih današnjih pravil.
Ob zaključku tečaja
za telesno vzgojo
Belgrad. 3. nov. AA. Minister za telesno vzgojo Vjekoslav Miletič je danes obiskal tečaj za učitelje obvezne telesne vzgoje in pri tej priliki razdelil absolventom tečaja dipiome. Tečaj je z uspehom končalo 120 učencev iz raznih krajev naše države. Na koncu je imel minister prigoden govor, v katerem je bodril mlade učitelje k delu za pospeševanje duhovne in telesne vzgoje naše mladine. V imenu svojih tovarišev sc je ministru zahvalil za pozornost eden izmed absolviranib učiteljev in v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev izrekel pripravljenost za bodoče delo za mladino.
Naš les
Belgrad, 3. nov. m. Včeraj je bila v Belgradu
praša .
revizije pravilnika o strokovnem odboru za izvoz gozdnih proizvodov, reforme železniško tarife, Uli -'•luškega in plačilnega prometa ter o težkočah na tržišču bukovega gradbenega lesa.
V zvezi s tem vprašanjem so bili predstavniki stalne delegacije lesnega gospodarstva sprejeti pri trgovinskem in prometnem ministru in viceguver-lierju Narodne banke dr. Belinu. Povsod so naleteli na najboljšo razumevanje za svoje težnje.
Slovensko lesno gospodarstvo je na seji zastopal generalni tajnik zveze industrijcev dr. Adolf Golia iz Ljubljane.
Prof. Piccard v Belgradu in Zagrebu
Belgrad, 3. nov m. Dne 20. nov. bo predaval na tukajšnji Kolurčevi ljudski univerzi slavni belgijski profesor Piccard o rezultatih svojih poletov v stratosfero Kakor je znano, se je prof. Piccard pred tremi loti spustil s stratosferskim balonom v Prekmurju in io nb tej priliki prišel tudi v Ljubljano. Prof. Piccard bo predaval tudi v Zagrebu.
Beseda našim Nemcem
f	Maribor, 3. novembra. 1
Kar v začetku povemo, da ta beseda ni namenjena le Nemcem, marveč tudi vsem onim naivnim Slovencem, bolje rečeno »Jugoslovenom«, ki smatrajo, da je vsaka borba proti Nemcem odveč, ker za naše narodno življenje ne predstavljajo nobene nevarnosti več ali pa ker, tega seveda ne povedo javno, potrebujejo njihove pomoči in zaslombe pri raznih gospodarskih in političnih akcijah.
Članek v našem listu z dne 28. oktobra pod naslovom »Slovenci v Avstriji in Nemci pri nas«, v katerem smo bičali postopanje avstrijskih državnih oblasti s slovensko narodno manjšino, obnašanje naših Nemcev ter pozivali na energično protiakcijo, je med tukajšnjimi Nemci vzbudil hudo nevoljo. Kakor vedno, tudi to pot pravijo, da so naše odločne izpovedi proti Nemcem gola bujskarija in da niso porojene iz resnih razlogov. Zato jim hočemo danes še enkrat povedati, zakaj naša čuječnost in zakaj naša borba proti njim.
Čudno se nam zdi, zakaj naši Nemci nikakor ne morejo razumeti, da zahtevamo za naše koroške Slovence narodnostno zaščito in zakaj vedno zahtevamo, da se tudi našim Nemcem vzamejo tiste ugodnosti, ki jih slovenska manjšina v Avstriji kljub dolgoletni borbi in kljub obvezam, ki jih je z mirovnimi pogodbami Avstrija prevzela, ne more dobiti. Da jim bo to jasno: Vemo. da imata Avstrija in Nemčija interes, da se nemška manjšina v naši državi krepi in razvija. Če bodo naše oblasti proti njim tako energično nastopale kakor avstrijske proti našim, bo Nemce onstran pričela skrbeti usoda tukajšnjih Nemcev in le to bo po vseh dosedanjih izkušnjah merodajne faktorje v Avstriji dovedlo do bolj kulturnega ravnanja z našimi Slovenci. To je torej prvi razlog za našo borbo proti Nemcem.
Drugo, kar nas stalno vzpodbuja k opozarjanju nevarnosti, ki jo predstavljajo naši Nemci, je njihova nelojalnost napram državi. Nam vsem in tudi Nemcem so gotovo še prav dobro v spominu vsi oni članki v raznih rajhovskih listih, ki naše severno obmejno ozemlje, ki je, kakor naši Nemci prav dobro vedo, naseljeno s kompaktnim slovenskim prebivalstvom, proglašajo za nemško ter zahtevajo, da se prej ali slej priključi nemški državi. Tisti naši Nemci, ki so inspiratorji ali vsaj 6impatizerji teh člankov, so torej nevarni državi, ker zahtevajo, da se od nje odcepijo veliki predeli in zato naša borba proti njim.
Pri nekaterih naših Nemcih bi ee še dalo go-
na ustih zato, ker pač vedo, da ima država na razpolago sredstva, s katerimi more več ali manj »sak poskus nelojalnosti zatreti, ne vemo. — Za mnoge moremo kar upravičeno trditi, da je tako. Skoraj o vseh naših Nemcih pa moremo mirne duše reči, da o kaki lojalnosti do našega naroda, Ki je nekaj drugega kot zgolj lojalnost do države, ne moremo in ne smemo govoriti. To svojo nelojalnost do našega naroda so naši Nemci že neštetokrat izpričali. Koliko naših Slovencev je že okusilo njihov prezir do našega iivlja in našega jezika, ki upravičeno vzbuja gnev v vsakomer, ki ima v sebi še vsaj malo smisla za našo narodno čast in dostojanstvo. Ali ni morda za borbo proti Nemcem zadosten razlog dejstvo, da so se pri nas dogajali primeri, da so si Nemci iz Avstrije in iz Rajha dobili dijake in dijakinje, ki so vodili tajne nemške tečaje, h katerim so znali pritegniti tudi slovenske otroke ter jih tako zavestno odtegovali narodu, njegovemu jeziku, kulturi in tradiciji. — Ropanje mladine je pač izraz najkrutejše nelojalnosti do naroda. Če bi našteli še vse druge pojave, ki jih opažamo v življenju in delovanju naših Nemcev, kakor n. pr. izrivanje slovenskih uradnikov in strokovnjakov iz najboljših služb v nemških podjetjih, ki se brez vsake potrebe dajejo priseljencem iz inozemstva, načrtno nakupovanje slovenskih posestev in z njimi zvezano uničevanje našega kmečkega stanu, organizacijo izletov avstrijskih Nemcev v naše kraje, ki često-krat postajajo zgolj manifestacije za nemštvo, umetno ustvarjanje videza, da so naši kraji, zlasti mesta, impregnirani z nemško kulturo, omalovaževanje naših slovenskih kulturnih ustanov in prireditev s strani Nemcev, smo menda našteli boleče strani nemške nelojalnosti, kar nam upra vičeno daje pobudo, da jih smatramo za toliko nevarne, da se je treba proti njim boriti.
Naši Nemci imajo dovolj svojih listov in časopisov, da bi mogli izpovedati, da ravnanje avstrijskih oblasti z našo narodno manjšino, nelojalnost do države in nelojalnost do našega naroda obsojajo, in dovolj prilik, da tudi v dejanju pokažejo, da hočejo v resnici biti pravični do države, v kateri živijo, in do naroda, katerega gostje so, pa tega dosedaj še niso storili. Dokler pa se to ne bo zgodilo, imamo vso pravico in dolžnost naše razmerje do njih ohraniti takšno, kakršno je bilo doslej, namreč v njih videti nasprotnika, ki samo čaka, da nam ob prvi primerni priliki povzroči škodo.
Mislimo, da je z vsem tem Nemcem zadosti jasno povedano, da je naša borba proti njim upravičena, lahkovernim Slovencem pa, da je ta borba potrebna.
voriti o lojalnosti do naše države. Če je ta resnično iskrena in če jim lojalnost ni mogoče le
V
Smrtna nesreča pri Skofji Loki
burnim aplavzom je bila sprejeta naslednja brzojavka, naslovljena na dr. Antona Korošca v Belgrad: »S slavnostnega zborovanja ob priliki proslave 35 letnice Prosvetnega društva v Sv. Juriju ob juž. žel. pošiljamo njegovemu ustanovitelju vdano pozdrave. Obljubljamo, da bomo ostali zvesti svojim načelom, narodu in svojemu voditelju.« — Sledili so govori. G. prof. K o v a č i č Peter iz Celja je v izbranih in lepih besedah govoril o katoliški slovenski kulturi. Prav globoko so padle v srca navzočih kremenite besede g. prof. Mirka Biten-ea, ki je govoril o nalogah naše prosvete. Kot zadnji govornik je nastopil domačin gosp. Ivan V o š n j a k.
Po govorih je zapel zbor »Hej Slovenci«, državno himno in himno slovenskih fantov, ki so jo prepevali z navdušenjem vsi navzoči. Z vzkliki slovenskim fantom, slovenskemu narodu in njegovemu voditelju je bil praznik šentjurske prosvete zaključen. Popoldne ob 4. je bila ponovljena akademija, ki je napolnila novo povečano dvorano do zadnjega kotička.
Koča pod Kopo
Dočim je vzhodni del Pohorja zadostno preskrbljen s planinskimi postojankami, je bil zapadni del do nedavnega še popolnoma zapuščen in nepreskrbljen. Mislinjska podružnica SPD v Slovenj Gradcu, v katere okoliš spada ta del, je sicer že dolgo nameravala postaviti na Kopi svojo kočo, toda najrazličnejši razlogi eo te načrte preprečevali. Šele, ko je prišel ta del Pohorja tudi zemljeknjižno v slovenske roke, eo ovire padle in osnovala se je zadruga »Koča pod Kopoi, ki je v kratki dobi svojega enoletnega obstoja uresničila ta 6en Mislinjske doline in postavila na sedlu Pungart (1377 m) med Črnim vrhom in Veliko Kopo obširen in lep planinski hotel, ki bo nudil tako turistom kakor tudi smučarjem in letoviščarjem prijetno in zdravo bivališče.

Škof j a Loka, 2. novembra.
V nedeljo popoldne je šla na izlet v Poljansko dolino večja družba iz Stražišča pri Kranju, v kateri je bil tudi 30 letni Janez Porenta, sin uglednega posestnika Franca Porenta iz Stražišča. Vsi so imeli kolesa. Ustavili so se pri Homanu v Podpurlelci. Tam so ostali do pol osmih zvečer, ko so se začeli odpravljati proti domu. Nekaj se jih je odpeljalo naprej, Porenta in Franc Dolenc pa 6ta se nekoliko pomudila. Ko 6ta zasedla kolesi je vozil Dolenc, ki je imel dinamo-luč, naprej, za njim pa Porenta, ki je bil brez luči. Cez nekaj časa je Dolenc zaklical Porenti, naj hitro vozi za
njim, pa ni dobil nobenega odgovora. Mislil je, da 6e ie Porenta vrnil k Homanu, in 6e je peljal naprej. V resnici se pa Porenta ni vrnil k Homanu, temveč je v temi zavozil na kraj ceste in zgrmel čez tri metre visoko škarpo, od tam pa se je zvalil v Brežiški potok, ki teče kakih 15 m nižje, kjer je obležal. Drugo jutro 60 ga našli tam mrtvega. Truplo so odpeljali v ponedeljek dopoldne v mrtvašnico na škofjeloškem pokopališču. O nesreči 60 bili takoj obveščeni 6tarši, ki so truplo 6voiega sina prepeljali na 6Voj dom. Za ponesrečenim Janezom žalujeta oče in mati in mali bratec Franc, katerim izrekamo iskreno 60žalje. Naj 6veti pokojnemu Janezu večna luč.
Na sleda veliki tolpi tatov koles
Ljubljana, 3. novembra.
Kolesa izginjajo po Ljubljani kar neprestano. Ne pomagajo niti tablice, niti evidenčne legitimacije, niti še tako dobre ključavnice. Pripetili so se celo primeri, da je izginilo kolo, ki je bilo za nagrado 1 din izročeno čuvaju. Ljubljanska policija je z drugimi oblastmi vred, zlasti s pomočjo posameznih orožniških postaj, prišla sedaj na sled veliki in skoraj pol Slovenije zavzemajoči organizaciji kolesarskih tatov, ki so imeli stike tudi z Zagrebom.
Prejšnji teden sta se drug za drugim obesila v Ljubljani dva jetnika, prvi v policijskih zaporih, drugi pa v sodnih zaporih. Drugi jetnik je bil zaprt zaradi nekaterih tatvin, med drugimi so mu dokazali tudi nekaj tatvin koles. Mož se je ustrašil nadaljnih odkritij ter je šel prostovoljno v smrt. Policija pa se je pričela po tem samomoru seveda nekoliko bolj zanimati ter je dognala, da je mož eden izmed voditeljev velike tatinske tolpe, ki je kradla po Ljubljani in po vsej deželi, v glavnem seveda kolesa, pa tudi druge reči. Večina ljubljanskih koles je šla v Zagreb. Hkrati z ljubljansko policijo je našla nekaj sledi ukradenih koles tudi zagrebška policija. Uradnik ljubljanskega kriminalnega urada je z nekaj pomočniki odpotoval v Zagreb, kjer bo pač, pregledal kolesa ter bo skušal dognati, katera izvirajo iz Ljubljane. Obenem pa bo pomagal zagrebški policiji zasliševati prijete lopove.
Poročali smo pred nekaj dnevi o velikanskem skladišču ukradenih koles, ki je bilo odkrito v litijskem okraju. Del teh ukradenih koles je dobavljala predelovalcu in prodajalcu ljubljanska tolpa tatov koles. Ta velika organizacija kolesarskih tatov je imela povsod podružnice. Ena najbližnjih podružnic je bila v Št. Vidu nad Ljubljano. Te dni je zmanjkalo v St. Vidu pet koles. Orožniki so se potrudili ter so tatove hitro izsledili in nekaj koles še pravočasno rešili. Med temi tatovi so tudi taki, ki so dobro znani ljubljanski policiji. Zdi se, da je bil duševni oče te tatinske tolpe znani Jože Hlebš iz Spodnje Hru-šice. Policija ima zaznamovanih več Hlebšev iz Hrušice kot tatove koles, toda za Jožeta Hlebša do sedaj ni mislila, da je tako nevaren tat.
V zvezi s temi tatvinami je bil aretiran tudi neki nedoletni fante, ki je tudi že prebrisan tat.
Kakor kaže, so imeli tatovi koles v Sloveniji sedaj široko razvito in spretno sestavljeno mrežo in zato ni čudno, da so se tatvine tako pogosto ponavljale ter da je bilo zelo težko odkriti te tatove.
.!• z.
35 letnica KPD
v St. Jurija ob j■ z.
Katoliško prosvetno društvo v Sv. Juriju ob je v nedeljo proslavilo na slovesen način 35 letnico svojega obstoja. Na predvečer so člani društva priredili Šentjurčanom v povečani dvorani Katoliškega doma izredno lepo uspelo akademijo, na kateri eo nastopili vsi odseki. Po dovršeno izvajanih točkah pevskega odseka, moškega in ženskega, je zaigral tamburaški zbor več pesmi. Posebno živahno je bilo v dvorani, ko so nastopili otroci z ljubko točko »Rajanje Slovenk«, ki so jo morali ponoviti. Lep vtis so naredile proste vaje članov in simbolične vaje, ki so jih izvajale članice. Dramatski odsek ,je uprizoril sliko »Krst pri Savici« in izredno uspelo opereto »Srce in denar«. Za zaključek je pevski zbor zapel še par pesmi in državno himno v slovenskem jeziku.
V nedeljo je bil ob četrt na 8. izpred Katoliškega doma odhod v župno cerkev. Sprevoda se je udeležilo okrog 400 ljudi. Na čelu sprevoda je bil slovenski fant v kroju z orlovsko zastavo. V cerkvi, ki je bila do zadnjega kotička polna, je lepo govoril o nalogah naše prosvete g. kaplan Vraber.
Po sv. maši so se zbrali člani in prijatelji društva v povečani, prenovljeni in lepo preslikani dvorani Katoliškega doma k slavnostnemu zborovanju. Ko se je dvignil zastor, smo videli krasen prizor. V sredini je bila slika dr. Jegliča, na levi in desni strani pa sliki dr. Korošca in dr. Kreka. Spredaj je visel orlovski prapor, po odru pa sta bili spretno razvrščeni skupini narodnih noš in fantov v novih krojih. Predsednik Vošnjak, ki ga Šentjurčani spoštujejo in ljubijo zaradi agilnosti, odločnosti in požrtvovalnosti, je pozdravil navzoče in prečital brzojavko dr. Korošca, ki je ustanovil pred 35 leti lo prosvetno društvo. Vsi navzoči so z iskrenim pozdravljanjem in z navdušenimi vzkliki voditelju dr. Antonu Korošcu jx>kazali veliko veselje, ki ga jim je naredil s poslano brzojavko. Med
Je to enonadetropmi zgradba, suteren je zidan, ostala stavba je lesena in opažena s skodlami. V pritličju so prostori za gostilno, preračunani za 60 sedečih gostov. V prvem nadstropju in velikem podstrešju pa so sobe za goste. Koča ima razen stanovanja za oskrbnika 10 eob z 22 posteljami in dvoje skupnih ležišč, vsako za 10 oseb. 750 m dolg vodovod prav izpod Kope nudi najboljšo vodo. Studenec je tako močan, da bo zadostoval tudi še za napravo bazena, za katerega je na obširnem planinskem travniku pred kočo dovolj prostora.
Koča se nahaja na enem najlepših delov Pohorja v sredi idealnih smuških terenov Kope in Črnega vrha. Razen tega je koča iz doline zelo lahko dosegljiva. Od postaje Dovže je po položni poti po grebenu Razborce do koče saino dobri dve uri hoda! Iz Mislinja pol ure več. Posetniki iz Dravske doline imajo pa najbližji dostop s postaje Vu-hred preko Bolfenka, odkoder se pride v dobrih treh urah po markirani poti do koče.
V nedeljo, dne 7. novembra, bo koča slovesno blagoslovljena in odprta, pa vabimo že sedaj planince, da si ta dan rezervirajo ter poselijo to našo najmlajšo planinsko postojanko.
Koča bo stalno oskrbovana.
Mislinjski podružnici SPD, ki je v kratkem razdobju štirih let postavila kar dve novi planinski koči (leta 1934 kočo na Kremžarjevem vrhu) in tako odprla turistom in smučarjem najlepše predele za-padnega Pohorja z idealnimi smučarskimi tereni, sprehodi in divnimi razgledi na Kamniške planine in ostali planinski svet, pa k temu lepemu uspehu naše čestitke!
naj bo pri Tvojem otroku tudi stgdttjlf SARGOV
KAL0D0NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Obnovljen kontraht s prof. dr. V. Nikitinom
Na ljubljanski univerzi deluje in predava že daljšo vrsto let ugleden znanstvenik univ. proj. inž. V. V. Nikitin, ki si je za razvoj montanistič-nega oddelka tehnične fakultete pridobil veliko zaslug. Pred meseci je priljubljeni in od vseh slušateljev spoštovani profesor praznoval svojo i 70-letnico, ki je bila tudi v javnosti opažena in ! znanstvene zasluge slavljenca primerno povdar-jene, saj je ime Nikitina znano tudi izven našo države.
Prof. Nikitin si je pridobil ugledno ime v i montanistični znanosti že v Rusiji. Ko je izbruhnila v Rusiji revolucija, je prof. Nikitin ostal v Rusiji z upanjem, da se bodo razmere zboljšale. V sovjetski Rusiji je mnogo pretrpel, toda njegovo upanje se ni izpolnilo, ker so razmere postale za njegov znanstveni študij čimdalje bolj neznosne, tako da se je moral 1. 1924 izseliti iz Rusije. P.oljševiki so ga izpustili in prof. Nikitin, ki je bil že redni univ. profesor v prejšnji Rusiji, je postal v Ljubljani kontraktualni redni profesor. Po uradniškem zakonu pa se ti kon-trakti obnavljajo vsaka tri leta in tako je to obdobje bilo zopet zaključeno letos spomladi, ko jo ugledni prof. Nikitin dovršil 70-letnico. Vseučilišče more svojim profesorjem in drugim docentom podaljšali rok za redno službovanje do 70. leta V primeru prof. Nikitina, ki je že dovršil 70. leto, pa se je vseučilišče postavilo na stališče, da je možno in priporočljivo, da se kontrakt s prof. Nikitinom zopet obnovi, ker kontraktualni profesorji ne spadajo pod določbe uradniškega zakona. Rektorat in dekanat sta storila vse korake pri prosvetnem ministrstvu, naj se kontrakt za prof. Nikitina obnovi. Medtem je prišel neki birokratski odlok, ki je tolmačil zakon tako, da kontrakta s prof. Nikitinom zaradi njegovih 70 let ni mogoče več obnoviti ter da so dopustne le honorarne ure. Tega znanstvenik prof. Nikitin ni mogel priznati ter je odstopil. Toda rektorat in dekanat sta se trudila dalje in prejšnjo soboto je že prišel dekret na ljubljansko univerzo, s katerim se obnavlja kontrakt s prof. Nikitinom. Prof. Nikitin je nato umaknil svoj odstop.
Razburjenje akademikov jo bilo nekoliko prenagljeno, enako tudi njihovi napori, da bi alarmirali slovensko javnost zaradi odstopa prof. Nikitina. Naše univerzitetne oblasti, nad katerimi so dijaki baje ogorčeni, wo v primeru prof. Nikitina storile svojo dolžnost! Res pa je, da je uradna procedura precej dolga in da dolgo traja tudi korespondenca med Ljubljano in Belgradom. Zadeva je sedaj ugodno rešena in vsi bomo veseli z montanistično mladino vred, če bomo imeli priliko še dolgo videti na montanističnem oddelku tako odličnega znanstvenika, kakor je prof. Nikitin!
Odlikovanje zaslužnih delavcev
V soboto, dne 30. oktobra je, kakor smo poročali že v nedeljski številki, mestni župan dr. Adlešič Juro izročil na dvorišču tovarne »Indus« v Ljubljani v krogu vsega zbranega delavstva tovarne zlati medalji za državljansko zasluge dvema zaslužnima delavcema tovarne, gosp. Josipu Pečanu in gosp. Ivanu Bajtu. Oba službujeta že 40 let v tej tovarni in imata velike zasluge za njen uspešni razvoj. Gosp. župan jima je čestital s kratkim nagovorom, poudarjajoč, da je to priznanje z najvišjega mesta priznanje delu in napredku delavstva tovarne, ki tako lepo napreduje. Gosp. županu se je zahvalil ravnatelj tov. g. ing. dr. Ivo Ribarič ter čestital odlikovancema. Poudaril je veliko zaslugo ljubljanske občinske uprave, da je tovarni pomagala do napredka. Število delavstva sc je od lanskega leta zelo pomnožilo in je upati, da bo tovarna pod vodstvom sedanje občinsko uprave še bolj napredovala. V imenu delavstva je čestital odlikovancema zastopnik delavstva g. Posega,- Za delavstvo tovarne »Indus : je bil to lep domač praznik.Na sliki so v prvi vrsti: župan g. dr. Adlešič iu odlikovanca gg. Josip Pečan in Ivan Bajt.
n-fUUMi

> i #	. »1.V*
Rotira soettoCa - doOer Zvok

Drobne novice
Koledar
čelrlek, 4. novembra: Karel Boromejski, škof; Vital; Modesta, devica.
Potek, a. novembra: Caharija in Elizabeta: Emerik. sjjoznavalec.
Novi grobovi
•J- V Ljubljani je umrl gosp. Anton W o 1 f,
poštni uradni ravnatelj v pokoju. Eden izmed idealnih prijateljev našega športa, ki ga je podpiral tako moralno kakor gmotno. Bil je 6vojčas v načelstvu nogometne sekcije SK Ilirije in predsednik starešinstva tega športnega kluba. Enako funkcijo je imel tudi pri SK Ljubljani. Zapušča soprogo Karolino ter 6inova inž. Boga ter dr. Marjana. Pokojniku naj 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje. Pogreb bo danes ob 15 izpred hiše žalosti Komenskega ulica 16.
Osebne res fl
— Sodniški izpit sta opravila pred komisijo npelacijskega sodišča sodna pripravnika gg. dr. Danilo Dovgan in Fran Frlan. Čestitamo!
= Poroko. Danes se poročita v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Oskar Ličen, prometni uradnik na Rakeku, in gdč. Dragica Mozetič, zasebna uradnica v Ljubljani. — Mlademu paru obilo sreče!
= Postavljena je za sestro pomočnico Doma narodnega zdravja v Mariboru Marica Ilarbič, doslej uradniška pripravnica istega doma.
Mariborske W6gererjeve hrenovke
dnevno s veže dobite v delikatesi
JANC - Židovska
—	Sprejemi pri g. banu. V petek, dne 5. t. m., g. ban dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
—	Nadzorovanje orožuiškega polka. Včeraj je prispel v ljubijano inšpektor poveljnika orožni-šlva orožuiški hrigadni general g. Milutin Šte-fanovič, ki bo nekaj časa nadzoroval dravski orožuiški polk.
—	Most na Fali. Banovina bo začela graditi novo banovinsko cesto Ruše—Fala—Devica Marija v Puščavi. Po načrtu za lo novo cesto jc treba premostiti globoko globel brez vode. Čez lo globe! naj bi se v klancu, po katerem bi se vzpenjala cesta, zgradil železnobetonski most z lokom 18 m razpetine. Pred nedavnim je bila licitacija za zgradbo tega mostu in je zgradbo izlieitiralo gradbeno podjetje inž. Ferluga Ivan iz Maribora. Podjetje je ponudilo 1% popusta in tako prevzelo zgradbo mostu za '210.500 din. G. ban dr. Marko Natlačen je licitacijo le dni potrdil in 1» podjetje v kratkem začelo z izkopom za zgradbo temeljev.
—	Občinsko cesto Poljane—Šmihel—KleSet je g. ban dr. Marko Natlačen glede na njen prometni pomen proglasil za subvencionirano cesto. Zaradi tega lx> okrajni cestni odbor v Novem meslu določil poseben prispevek iz okrajnega cestnega zaklada za vzdrževanje označene ceste, ki jc dolga skoraj 2 km.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Itcg. po min. soc. pol. iti nar. idr. S-br. U.4S5, 25. V. 35.
—	Prepovedan lisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo razpcčavan je lista >Seljačka misao< od 22. oktobra, ki izhaja v Zagrebu.
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 88. kosu z dne 3. novembra uredbo o razporeditvi krajev in šol, na katere se nanašajo pogoji, predpisani v prvem odstavku S ">1 zakona o ljudskih šolah, uredbo o trgovinskih obratih velikega obsega, pravilnik o strokovnem odboru za gozdne proizvode pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine ter pre-osnovo sanitetnega sveta dravske banovine.
—	Na občnem zboru Jugoslovanskega kirurškega društva, sekcija Ljubljana je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik docent dr. J. Chole\va, Ljubljana; podpredsednika: šef-primarij dr. M. černič, Maribor, šef-primarij dr. P. Pehani, Celje; tajnik dr. Baje O., Ljubljana, blagajnik dr. 1'eršič I., Ljubljana; odborniki: šef-primarij dr. Steinfelser, Celje, dr. Arko V., dr. Brecelj B. in dr. Rakovec St., Ljubljana. Nadzorni odbor: šef-primarij v p. dr. Derganc Fr., šef-primarij dr. Ješe L. in dr. Šavnik L., vsi v Ljubljani.
—	Zajtrk Angleža je obilnejši od našega. Trezen, zdrav Anglež ve, da mora s 6vojim zajtrkom zagotoviti potrebno hrano za pol dneva. Mi nimamo niti volje, niti časa za obilen angleški zajtrk. Zato bi morali za zajtrk jemati skodelico koncentrirane hrane Ovomaltine, ki ima izvrsten okus ter jc lahko prebavljiv.
—	Zaprtje vpliva nu organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je DARMOL. — Ogl. reg. S. Br. 15244/13. VII. i930.
—	Hišne posestnike in upravitelje opozarjamo, da je treba v mesecu novembru vložiti Prijavo dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za 1. 1937. Pola stane 1 din. Trgovci iri občinski tajniki pri večjem naročilu popust. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Dcdičo iščejo. Dne 18. avgusta 1937 je umrl v Sao Paulo, Brazilija, čekadačič (ali Če-kada), ki se je menda rodil v bližini Bleda, zapustil pa jc veliko premoženje. Dediči naj se javijo Izseljeniškemu koinisariatu v Zagrebu in predlože dokumente, iz katerih je razvidno sorodstvo s pokojnikom.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne ; Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
dne 4. novembra 1937.
Gledališče
Drama. Četrtek. 4. novembra: »Firma«. Prc-mierski abonma. — Petek, 5. novembra: Zaprlo. (Gostovanje drame v Celju: Dr.). — Sobota, 6. novembra: »Vozel«. Predava 35 letnega pisateljskega udej6tvovanja g06p. Pecije Petroviča.
Opera. Četrtek, 4. novembra: »Amaconke«. Red Četrtek. — Petek, 5. novembra ob 15: »La Bohe me«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Prireditve in zabave
Društro glasbena akademija opozarja vse prijatelje resnične glasbene umetnosti na koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta«, ki bo jutri zvečer v frančiškanski dvorani. Vstopnice so v predprodaji v koncertni poslovalnici v frančiškanski pasaži. Istotam se sprejemajo tudi abonenti in člani za Društvo glasbena akademija.
Dramatski odsek t Mostah otvori tetos sezono s 3-dejansko burko »Čez leto dni« in sicer v -nedeljo, 7. t. m. ob 8 v Ljudskem domu v Mostah. Spretno vodstvo g. I. Kebra in na novo preurejeni oder jamčita, da se bodo vsi obiskovalci počutili kar najbolj razpoloženi. Koncert »Pri belem konjičku« i>a bo skrbel, da Vam med odmori ne bo dolgčas. Pridite zato v čim večjem številu v Moste, da vidite, kako marljivo smo začeli napredovati. Cene eo običajne.
Predavanja
Slovensko zdravniško društvo priredi 54. znanstveni sestanek dne 5. novembra 1937 ob 18 v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani. Predaval bo g. asistent dr. Henrik Heferle o kliničnem pomenu in osnovnih pojmih elektrokardiografije. Vabljeni V6i gg. zdravniki in inedicinci!
Predavanje v društvu »Pravnik«. V soboto, dne 6. novembra , bo predaval g. dr. Fran Ska-berne o temi »Črtice iz kongresa mednarodne zveze odvetnikov v Parizu«. Predavanje bo v salonu restavracije Slamič točno ob 20.
Sestanki
»Ljubljana« ima drevi ob 8. pevsko vajo. Vsi in ločno!
Fantovski odsek sv. Jakoba ima drevi ob 8 svoj redni sestanek, na katerega so vabljeni vsi redni člani. Novinci katoliškega naziranja dobrodošli.
Krajevna organizarija Legije koroških borcev v Ljubljani ima v četrtek, dne 4. novembra t. 1. ob 20 članski sestanek v društvenem prostoru pri »Sokolu«, Ljubljana, Pred škofijo 18'I. Na sporedu je aktualno predavanje o Koroški in važna sporočila.
Šempetrski fantovski odsek ima danes ob 8 zvečer redni sestanek. Na tem sestanku bo predaval gosp. Slana: »Smisel trpljenja«. — Odbor.
Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom in članicam draniatskega odseka in članom in članicam Trnovskega odra, da bo skupni dramatski sestanek drevi ob 8 v društvenem domu. Vabimo tudi vse one gospode in gospodične, ki imajo veselje do odrskega udejstvovanja, da se pridružijo trnovski igrateki družini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Zgubila sem na Šmartinski cesti denarnico z majhno vsoto denarja. Najditelja lepo prosim, naj jo vrne v upravo ^Slovenca«.
Zgubila se jo broša v obliki pentlje s kamenčki. Najditelja prosimo, da jo odda v naši upravi.
Štirje zaradi umora pred
Dva obsojena na deset let, dve ženski oproščeni
Maribor, 3. nov.
Za 30. oktober določena razprava v zadevi zamotane tragedije v Sp. Velovlaku pri Ptuju je bila šele danes. Nu zatožni klopi so se znašli pred velikim senatom 2.S lotili |wscstnik Anton Horvat iz 1'odvincev, 25-letni Simon Bczjak iz. Kicarja, 58 letna vdova, poscstnica in gostilni-i"arka Terezija Kovačee i/ Sp. Velovlaku in njena 20 letna pastorka llozalija Kovačee. Velikemu senatu je predsedoval vss. dr. Turato, pri-sedniki so liili Lenari, dr. Toinbak, Kolšck in Lečnik. obtožbo pa je zastopal državni pravdnik dr. Dcv,
Državni pravdnik je obtožil navedene štiri osumljence, du so sodelovali ali pripravljali umor Josipu llojsa, ki je bil ubit dne 14. marca v gostilni Terezije Kovačee. Omenjena je imo-vita poscstnica in gostilničurku v Sp. Velovlaku. Že nekaj let je vdova, pa se jc stalno smukni okrog nje večji krog častilcev. Prednost je dajala vdova 28 letnemu oženjenemu posetniku Antonu Horvatu iz Podvincev, ki je oče treh otrok, /c pred smrtjo svojega moža se je Kovn-čečeva s llorvalom razumela, liot vdova pa je razmerje nadaljevala. Horvat pa ie dobil resnega tekmeca v osebi pokojnega Josipa Rojsa. ki si je znnl pridobiti naklonjenost vdove ter je začel Horvata spodrivati. Zaradi tegn je kipela v Horvatu joza na Rojsa, nekoč je že bolel navaliti na tekmeen r nožem, na »o prijatelji
spopad preprečili. Dne 14. inarea na vse zgodaj zjutraj je našel Horvat svojega tekmeca v gostilni Terezije Kovačee. kjer je Rojs prenočil. Bila je tam zbrana večja družba, ki je pijance-vala. Pridružil se ji je tudi Horvat, z njegovim prihodom pa je nastala napetost ter se je družba razdelila na dva dela. Prvi del s Horvatom je pil dalje v spalnici, drugi z Rojsom pa je ostal v gostilniški sobi. Horvatu se jc pridružil še Simon Bczjak, ki je na zelo slabem glasu. Horvat je poslal po gnojne vile, Bezjuku pa je dula Boznlijn Kovačee dolg kuhinjski nož. Oba sta nato uprizorila v spalnici trušč in hrušč ter tako privabila llojsa, (la je prišel pogledat, kaj se godi. Horvat pa je pričakal Rojsa z vilami ter ga je ndaril po glavi, dočim mu je Bczjak zasadil nož v srce. Rojs sc je zgrudil na mestu mrtev.
Vsi štirje obtoženci so svojo krivdo fajili. Največ je priznal šc Bczjak, ki jc dejal, da jc zabodel Rojsa v silobranu. Terezija Kovačee in Anton Horvat sta tajila, du bi bila Bc/jaka na-govurjalu, naj R-ojsa umori, Rozn Kovačee pa je priznala, da jc dala Bezjaku nož, mislila pa jc. dn ga bo rabil zu rezanje kruha. Sodišče je obsodilo Horvata in Bezjakn zaradi uboja, in sicer Horvata na tO let, Bczjaka pa na tO let in t mesec robije, dočim sta bili obe ženski oproščeni. Oba branilca obsojenih sta prijavila revizijo in priziv.
Cerkvena slovesnost
Slovesna tridnevnica za 200 letni jubilej, odkar jc bil sv. Vincencij Pavelski prištet svetnikom, bo v dnevih od 4. do 7. novembra t. 1. v krasno prenovljeni cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani v naslednjem sporedu:
V	četrtek, 4. novembra zvečer ob pol 8 bo branje papeževega pi6ma o tem jubileju, nato pele litanije z blagoslovom.
V	petek, 5. novembra in v soboto, 6. novembra bo zjutraj ob 6 sv. maša z blagoslovom, zvečer ob pol 8 pa blagoslov in pete litanije.
V	nedeljo, 7. novembra zjutraj ob po! 8 bo govor, nato pa slovesna pontifikalna sv. maša, ki jo bo daroval stolni prošt gosp. Ign. Nadrah. Popoldne ob 5 bo slavnosten govor, pete litanije Srca Jezusovega, slovesni blagoslov in počastitev relikvij sv. Vincencija. K tem slovesnostim 60 vabljeni verniki in častilci 6v. Vincencija, posebno karitativni delavci, da si dobijo od svetnika še več ognja za svoje delovanje.
Dr. Šavnik
zopet redno ordinira.
I Celonočno češčenjo v stolnici se prične drevi ob devetih po skupni molitveni uri. Opravile^ se bodo molitve 30. ure: Vernim dušam v tolažbo. Vhod v cerkev skozi stransko zakristijo. Molitve-niki so v cerkvi na razpolago.
I Pastoralna konferenca duhovščine mesta Ljubljane bo v sredo, 10. novembra 1937, ob pol štirih popoldne (ob 15.30).
1 Ž univerze. Novoimenovani privatni docent za zgodovino novega veka gospod dr. Franc Zvvitter lx> imel v petek, 5. novembra, ob 12. v univerzitetni zbornici nastopno predavanje o temi s-Socio-logija in zgodovina«.
1 Glasbena razstava, ki nam bo prikazala delo Antona Foe rs terja in njegovo dobo, otvori proslavo 100 letnice rojstva prezaslužnega slovenskega skladatelja Antona Foersterja. Razstava bo otvorjena v nedeljo, dne 7. t. m. dopoldne ob 11 v mali Filharmonični dvorani. Na tej razstavi bo-demo videli polno obrazov fotografij bolj ali manj znanih ljudi, ki so 6e takrat udejstvevali v pevskem in glasbenem življenju, Foersterjeva dela, njegove vrstnike itd. Kako je bil Foerster plodovit na polju cerkvene glasbe, pa se bomo lahko prepričali tudi iz skladb, ki se izvajajo zvečer ob pol 6 prav tako v nedeljo na cerkvenem koncertu v ljubljanski Stolnici. Sjrored tega koncerta je naslednji: najprvo zaigra skladatelj Premrl svoj Preludij in Fugo v es-duru, nato zapojo trije ljubljanski zbori pod vodstvom prof. Tomca tri slavke Foersterjeve Slovenske maše v čast sv. Ceciliji. Nastopi zbor cerkve sv. Jožefa ter zapoje: Zaupno glej prihajamo, Slava nebes kraljici in Prisrčno nam bodi pozdravljena. Vodi Anton Lavrič. Zbor cerkve sv. Cirila in Metoda pod vodstvom gc»p. Puša zapoje Foersterjeva očitanja, Regina coeli in himno sv. Cirilu in Metodu. Znani naš orglavec, skladatelj Tome zaigra Uvo in Fugo na temo Ifa mi6«a es, nato nastopi zbor ljubljanske Stolnice pod vodstvom dr. Kimovca ter zapoje Ofertorij in Gradual, nato pa Čredo iz maše Qui!i6ma. Zopet sede k orglam msgr. Stanko Premrl in zaigra HladnLkove Meditacije. Sklepno točko koncerta izvedejo zopet V6i trije zbori 6kupaj ter zapojo Ave Maria iz Gorenjskega Slavčka, zbor V zakramentu in Hvalnico, skupni zbor vodi prof. Matija Tome. Vstopnice: sedeži po 8 din, stojišča po 4 in 2 din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Hkrati pa opozarjamo tudi na koncert Pevske zveze, ki bo v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. Pod vodstvom prof. Bajuka bo nastopilo 50 članov moškega in 300 članov mešanega zbora. Tudi za ta koncert 60 vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
1 V. prosvetni večer velja svetovni razstavi v Parizu. Že glavno mesto Francije, Pariz, je privlačna točka za vso Evropejce. Krasne stavbe iz gotske dobe in mogočne palače renesanse pričajo o visoki umelniški naobrazbi francoskega naroda. Zgodovina Francije je za časa Napoleona dosegla svoj zmagoslavni pohod po vsej Evropi, kar dokazujejo tudi najlepši pariški spomeniki. Razstava sama pa obsega ogromen prostor nad 100 ha, kjer je izstavilo 40 držav krasne paviljone, napolnjene z umotvori delavnih rok. Izginila je starodavna razstavna palača Trocadero in ee umaknila novi, moderni stavbi, levi in desni breg Seine, labodji otok in Elizejsko polje so zasedli obširni paviljoni. Ne samo dnevni obisk, temveč tudi večerne atrakcije dajo pravo obeležje razstavi. 0 tem bo predaval g. ravn. Vinko Zor v petek, o. novembra, ob 8. zvečer v Beli dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Sedeži
3 din, stojišča 2 din, dijaki 1 din.
1 Občni zbor Krše. ženskega društva. Udeležba jo bila prav častna. Predsednica ga. Sadarjeva je uvodoma iskreno pozdravila navzočne. Imensko je pozdravila g. banico dr. Natlačenovo in soprogo pomočnika bana g. dr. Majcenovo, ki so jima priredile zborovalke prisrčne ovacije. Posebej je pozdravila tudi obe častni predsednici g. dr. Brcjčevo in gdč. Krekovo ter društvenega duhovnega svetovalca univ. prof. dr. Lukmana. Nato je v prepričevalnem nagovoru dokazovala pomen, namen in potrebo Kršč. žen. društva. Sledilo je poročilo tajnice ge. dr. Logarjeve in blagajničarke ge. Sušnikove. Iz obeh je razvidno, da je delovalo društvo prav marljivo in zelo uspešno na raznih popriščih ženskega udejstvovanja. — V odbor so bile izvoljene naslednje gospe in gospodično: Bartolova, Goriča-nova, Logarjeva, Natlačenova, Podgornikova, Rem-čeva, Sadarjeva. Sušnikova, Vencajzova, Vrhovče-va; v nadzorstvo pa ge. Milavčeva, Kodretova in gdč. Tomažičeva ter v razsodišče ge. Hubadova, Golicva in gdč. Lebarjeva. — Nato je prečitala predsednica nova pravila, ki jih jo občni zbor odobril. Končno se je razvil razgovor o delovnem načrtu za prihodnjo poslovno dobo. S posebnim zadovoljstvom so si zborovalke osvojile predlog odbora, da se. prične s krajšimi tečaji in diskusijskimi večeri ter z ekskurzijami iz vseh panog ženskega zanimanja. — Z željo, naj bi se zborovalke razšle z geslom: >Vse katoliško misleče gospe in gospodične v naše društvo ter e prošnjo, naj bi Vsemogočni blagoslovil trud in delo, je zaključila predsednica lepo uspeli občni zbor.
1 Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna dela v Ljubljani: Delavska zbornica, Miklošičeva cesla, odprlo od torka 2. novembra do vključno petka 5. novembra.
1 Goriški slaveek v. radiu. Drevi od 22.15— 23.15 oddaja Ljubljanski radio --Simon Gregorčičevo uro« v esperantskem jeziku, ki jo bo pripravil klub esperanlislov v Ljubljani skupno s pevskim odsekom godbenega društva »Sloge«. — kdor nima prilike poslušati te oddaje doma, naj se udeleži družabnega seslankn v Klubu csperan-tislov, Cankarjevo nabrežje 7-1, kjer bo na razpolago radio-aparal. Vabljeni vsi oni, ki se zanimajo 7* mednarodni jezik esperanto, posebno pa samouki in drugi esporantisti.


podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziska vanja — srbež, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev ie našla takoj praktično uporabo
pri Trilysinu, KER GRE TR1LYSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin j« zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jača in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las.
1 Pomota v hišni številki. Zadnjič smo objavili, da pride na dražbo hiša št. 47 na Sv. Petra cesti v Ljubljani. S to hišno številko je velik križ. Na dražbo pride hiša št. 43 na Sv. Petra cesti. Ta hiša je v zemljiški knjigi še vedno vpi-sana pod hiš. št. 47 in jxid vi. št. 121 k. o. Peter-sko predmestje I. del. Stara hišna številka 47 jo bila zato tudi vpisana v dražbeni oklic, ki je nabit na deski okrajnega sodišča.
1 Samomor pod vlakom v Mostah. Včeraj okrog dveh popoldne je bila obveščena uprava ljubljanske policije, da je skočil pod vlak, ki je vozil skozi Moste, neki moški. Lokomotiva ga je prerezala na dvoje. Vlak je vozil ob 13.35 iz Ljubljane proti Zidanemu mostu. Strojevodja je izjavil, da se je moški pred strojem pojavil šele zadnji trenutek, tako da strojevodja ni mogel več o pravem času ustaviti stroja. Policijska komisija je ugotovila, da je samomorilec 36 letni mizarski pomočnik Ivan Scnger z Viča 137. Vzrok samomora je neznan. Pokojnik zapušča v bedi svojo družino. Sengerjevo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico pri Svetem Krištofu.
Maribor
m Smrt mladega bogoslovca. K večnemu počitku je odšel po daljšem bolehanju mladi, jed-va 25-letni bogoslovec IJ. letnika Pavle Potočnik. Pokojnik je bil rodom iz Železnikov na Kranjskem, maturiral je v Ljubljani na klasični gimnaziji, potem pa je vstopil v mariborsko bogoslovje. Bil je plemenitega, blagega značaja, priljubljen pri tovariših in predstojnikih ter je veliko obetal. Tragična usoda je zasledovala njegovo rodbino, pomrli so mu starši, bratje in sestre ter je ostal ua svetu popolnoma sam brez svojcev. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 5. na mestnem pokopališču. Svetila mu večnu luč.
m Cerkveni konccrt v frančiškanski baziliki bo v nedeljo ob osmih zvečer. Na orgluh bo igral fr. Kanizij Fricelj, solo-speve pa bo pel basist ljubljanske opere Tono Petrovčič.
m Kratek odgovor :>Jutrovcem«! S svojim vladanjem in upravljanjem v preteklih letih ste temeljito poskrbeli, da Vaše stranke oseb in metod ni mogoče nc zamenjati, ne pozabiti. To jc prvo, drugo pa je o vašem pisanju: Zelo zabaven jc psiček, ki v zrcalu oblaja samega sebe. — Ivan Vesenjak.
m Dve predavanji univ. prof. dr. A. Go-sarja. Danes v četrtek in jutri v petek bo imel v Ljudski univerzi prof. dr. A. Gosar dve,-zanimivi predavanji gospodarskega značaja. Drevi ob 20. bo predaval o temi: »Gospodarstvo — usoda ali načrt?«, naslednjega dne, jutri v petek ob 20. pa bo imel drugo predavanje s tomo: »Vezano gospodarstvo in kolektivizem«.
m Knjigovodski tečaj. Mariborska poslovalnica obrtno-pospešcvalnega urada otvurja knjigovodski tečaj v ponedeljek 8. novembra ob pol 20. v poslopju Trgovske akademije na Zrinj-skem trgu. V tečaj so sprejemajo rokodelski mojstri in pomočniki, predavanja bodo trajala 40 ur ter bodo ob delavnikih zvečer 5 do 4krat na teden. Podrobna ]>ojasnila daje obrtno-po-speševalni urad na okrajnem glavarstvu.
m Ljudski oder. Drevi ob 20. sestanek članov na odru. — Razdelitev vlog za predstavo ^Miklova Zala«. — Vsi!
ni Poročili so se v Mariboru: Kunstler Martin inžidan Zora; Čolnar Alojz in Smole Marija: Štefan Majcen in Antonija Cernčec; Srao-lar Štefan in Pliberšck Klara; Milovančevič Mo-mir in Justina Slavincc; Lavrenčič Anton in Me-lanija Kajta; Henrik Lovša in Urdl Marija; Si-dar Franc in Polovšck Angela; Bczjak Peter in Gerželj Marija: Zavec. Jakob in Jesih Elizabeta; Felič Janez in frgl Antonija; Javornik Franc, in Muhič Jožefa: Petrič Jožef in Palir Romanu; Do-les Ivan in Koren Marija; Mlakar Maks in llas Barbara. Novoporočenim parom obilo sreče!
m Razvanjski požigalcc je požgal svojo lastno domačijo. Orožniki so zaključili preiskavo o požigih_ razvanjskega požigalča ter so Franca Lubajnška izročili okrožnemu sodišču. Vsega je priznal 7 požigov, in siccr pri gostilničarju Grašiču v Bohovi, pri Ivanu Varšiču, Jožefi Haj-din, Miroslavu Kmetiču, Štefanu Drcgariču, Konradu Puklu in celo pri svoji lastni stari materi Ani Lubajnšek, pri kateri je dorasel in živci. Stari materi je zažgal gospodarsko poslopje že leta 1954. Drugih požigov, ki so sc dogajali v Razvanju in Hočah, dosedaj ni hotel priznati. Pripovedoval jc, da jo požigal samo takrat, kadar je bil pijan. Začutil jc tedaj " glavi močne bolečine in nepremagljivo željo zažiganju.
m Denar leži na cesti. Posestnik Alojz Zorn je našel na banovinski cesti Pragersko—Cir-kovce v staroSinskem gozdu omot, v katerem jc bilo 2000 din. 2 kilometra naprej pa je našel staro usnjato listnico, v kateri sta bila 2 din, poleg pa je ležal pas od »huberlusa«. Najdene stvari jc izročil orožnikom.
m Lobanjo si je razbila pri padcu s kolesa 26-letna delavka Ana Umck iz Pobrežja.
Skale pri Vefenju
V nedeljo je zavelo v Skalah novo življenje. Skalčani sami so zaželeli, da sc ustanovi v Skalah Slovensko katoliško prosvetno društvo. G. župnik W e i 6s Matej je razveselil v svojem navdušenem govoru v cerkvi fatane, da ee danes ustanovi v Skalah Prosvetno društvo Slomšek. Po sv. maši so je zbralo v župnišču 120 mož, fantov, deklet in zona, ki so sc vpisali v novo ustanovljeno društvo. Predsednik pripravljalnega odbora g. Mikclj jo v lepih besedah obrazložil jiomen društva za Hkal-čane. Nalo je izpregovoril zastopnik ekspoziture Prosvetnega društva g. Slavko Skobcrno iz Celja. Sledile so volitve novega odbora: predsednik je I lazi Janez, podpredsednik Jan Franc, tajnik Selan Matija, knjižničar Plazi Jože, blagajnik Friškovee Mihael, gospodar Potočnik Slanko. Za posamezne vasi so bili izvoljeni po 1 odbornik. Duhovni vodja društva je. domači župnik g. svetnik NVciss Matej. Po občnem zboru je bila širša debata o novem društvenem domu, za katerega se vnema jo vsi Skalčani.
po
Bkujodaft
VAŠE
PERILO BO
SNElNOBELO IN
DIŠEČE OD-
Vprašanje napitnine
Nove delniške družbe. V prvih 10 mesecih letos je bilo v uaši državi osnovanih 40 novih delniških družb s skupno glavnico 106.3 milij. din. Od tega je 29 novih družb z glavnico 54.5, ostale družbe pa samo pretvorjene posamezno firme v delniško družbe. Nadalje so 4 podružnice inozemskih družb, 3 pa imajo pretežno večino inozemskega kapitala. Od novih delniških družb jih je 24 v Belgradu, 9 v Zagrebu, 3 v Zc-munu, po 1 v Pančevu, Ljubljani, Sušaku in čačku.
Dobave: Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 6. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 190 parov cokelj z lesenimi
E odpluti; gradbeni oddelek pa do dne 9. novem-ra za dobavo kotnega železa, jeklenih pasic in zakovic.
Licitacije: Dne 5. novembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske diviz. oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del za popravilo kubinje v vojašnici »Kralja Petra L« v Mariboru.
Borza
■ Prejeli smo naslednji prispevek k rešitvi lega aktualnega vprašanja:
Pri nas vprašanje napitnin ni sporno, gre le za sistem, po katerem naj se napitnina pobira. To pa ni jedro, marveč le zunanja stran problema. Idealno vzeto, govore etični, moralni in socialno-gospodar-ski razlogi — po mnenju pisca — pro I i vsaki napitnini.
Uredba o pospeševanju turizma z dne 28. februarja 1936 se dotika tudi vprašanja napitnine; v el. 16. določa namreč: 1. da se jX)bira nagrada slu-žabništvu, ki je v neposrednem stiku z gosti, p« odstotnem sistemu; 2. da sc v ta namen nc sme več računati ko 10% zneska računa (konsumacije).
Z uredbo o pomožnem osebju v gostinskih obratih z dne 11. maja f. 1., ki jo je izdalo ministrstvo trgovine in industrije, so jiooblasčeni bani, da določijo — po predhodnem zaslišanju pristojnih gospodarskih korporacij, prisilnih združb in vodilnih turističnih organizacij — turistične kraje in večja mesta 6vojih področij, v katerih naj se napitnina po noverm fiistemu pobira in sicer z obvezno veljavnostjo za hotele, restavracije, večjo gostilne s tujskimi sobami in penzioue. Ta uredba, ki ureja obenem tudi vprašanje strokovne usposobljenosti pomožnega osebja, ne pozna ločene, marveč povezano rešitev obeh vprašanj; lako za turistični kraj X na pr. ni mogoče predpisati samo strokovne usposobljenosti za pogostinsko osebje in ne tudi odstotne, napitnine; za kraj Y ne samo napitnine brez istočasnega predpisa zahtevane strokovne usposobljenosti.
V	času, ko se pričakujejo izvršni predpisi o tem za Slovenijo, razpravlja interesi ran a javnost (lastniki, delojemalci in klientela gostišč) v prvi vrsti o napitnini ali konkretnejše: o sistemih napitnine.
Ne brez razloga.
Dva sistema sta, vsak ima svoje zagovornike in nasprotnike: sistem prostovoljne napitnine in sistem obvezne napitnine po odstotnem merilu.
V	Sloveniji je prevladoval doslej sistem prostovoljne napitnine. Ta sistem nima začrtane višine dajatve; on je individualen, t. j.,dajalec odmerja napitnino poljubno po svobodni oceni izvršene mu storitve (bolj ali manj skrbna, pozorna postrežba, razne druge usluge itd.) in po svoji denarni moči. — Odstotna napitnina — v višini 10%, ponekod do 15% _ ae je pobirala doslej le v nekaterih turističnih središčih, a tudi tam le v večjih obratova-liščib.
Na splošno obvezna napitnina po odstotnem sistemu doslej v Sloveniji tedaj ni mogla prodreti; v manjših krajih je praksa sploh poznala samo prostovoljno napitnino, v malih obratih na deželi ob nizki kupni moči konsumentov največkrat niti te.
Kakorkoli; ureditev napitnine je vsekakor eno on i b vprašanj, na čegar modri in pravični rešitvi je v danih prilikah najbolj interesiran prejemnik: pogostinsko osebje (socialna stran); razumljiv interes na tej rešitvi imata dalje delodajalec in predvsem naša domača konsumentska javnost (gospodarska stran) in ne nazadnje turizem s svojo mednarodno povezanostjo, redom in običaji (praktična stran).
Ni namen članku, osvetliti razloge za eden ah drug sistem napitnine; ti eo dokaj znani in prizadeti javnosti ne bo težko odločiti se tako, kot lo zahtevajo skupili interesi. Sledi naj zgolj bežen pregled o tem, kako je to vprašanje rešilo inozemstvo.
Amerika (Združene države). Imajo sistem prostovoljne ali individualne napitnine. Ameriški hotelirski krogi vidijo v odpravi tega sistema prevaro pomožnega osebja, uverjeni, da bi to — v primeru uvedbe obvezne napitnine — tudi takoj zmanjšalo svojo pozornost nasproti gostom.
Anglija. Sistem prostovoljne, napitnine kakor v Ameriki. Ob svečanostih kronanja se je resno raz-motrivala uvedba odstotne napitnine, ostalo pa je pri starem. Pogostinski krogi odklanjajo obvezno napitnino z utemeljitvijo, da bi vršilo pomožno osebje svojo službo preveč mehanično, v škodo po-gostinstva in turizma. — Pomožno osebje, ki po znanih jiodatkih edino zahteva sistem obvezne napitnine, je v veliki manjšini.
Avstrija. Večina gostišč — vsaj glasom hotelskega vodnika — je že uvedla odstotni sistem napitnine (praviloma 10%). Ta sistem smatrajo tudi po-eostinske organizacije za primeren in priporočljiv v obratih z mednarodnimi gosti, zlasti z onimi z za-pnda, ki so nanj navajeni; postavno obvezne ure ditve tega vprašanja pa ni in se taka ureditev od-svetujc. — Strokovni odbor pomočnikov hotelskega, •'oaUlniškega in točilniškega obrta v Avstriji jo podal nrdaviio izjavo, po kateri naj bi bila ureditev vprašanja napitnine e prilagoditvijo na meunarc.iiic
običaje in potrebo tujskega prometa brezpogojna nujnost. Predlaga se splošni odstotni sistem v izmeri 10% za bivanje nad 3 dni, 15% za bivanje od 1—3 dni. Novo, kar predlagajo Avstrijci, so presežki normalne napitnine (-^Ubertrinkgcld<), ki jih tu iu tam dajejo gosti, bodisi iz posebnih razlogov, ali za izredne storitve osebja; pa tudi napitnino v tej obliki naj ne sprejemajo upravičenci neposredno, marveč naj se porazdeli s jiomočjo posebnega sistema med osebje, tako, da tudi tokrat izostane za gosta neprijetno in zoprno, za strežaja pa poni-žujoče obleganje osebe, ki napitnino daje. Danska, V praksi je odstotni sistem. Francija. Vprašanje napitnine je urejal do letošnjega leta zakon z dne 19. jul. 1933, ki je zaenkrat še v veljavi. Višina napitnine kot običajno: 10%. Letos iu sicer 4. jun. pa je poslanska zbornica z 267 proti 165 glasovi osvojila besedilo novega zakonskega predloga, po katerem se naj>itnina — prostovoljna kakor obvezna — sploh odpravlja in tudi prepoveduje (abolilion ou suppression du pourboire); izjema je določena le za kazine in igralnico. Delodajalec prevzema jx> novem dolžnost skrbeti za stalne plače osebju, zadoščajoče za življenje; posledica (po mnenju nasprotnega tabora): dvig cen v splošnem, v posebnem dvig prodajnih cen. — Z a delojemalca pomeni odprava napitnine teoretično zboljšanje gmotnega položaja. — Klientela teoretično tudi ne bo ua slabšem, ker bo po novi ureditvi namesto dosedanje napitnine plačevala pač 10% povišek v ceni.
Iz napitninske prakse v Franciji povodom mednarodne razstave 1937 je, vredno zabeležiti, da je organizacija pariških hotelirjev počenši z 11. septembrom 1937 odpravila na hotelskih računih beležko odnosno ojx>zorilo >Pour le service, — 10, 12, ou 15%« (za postrežbo 10, 12 ali 15%) in ga zamenjala s tem-le besedilom: »pribitek k ceni 15%; osebje plača v celoti hotel«. To se je zgodilo predvsem z ozirom na angleške in ameriške goste, ki so sc upirali plačevanju obvezne napitnine; z druge strani se je s tem doseglo nujno povišanje cen zaradi porasta draginje.
Grčija. Ima odstotni sistem (10%).
Italija. Obvezna napitnina po odstotnem sistemu (na splošno 10%). Zajamčene so minimalne plače osebja. Sprejemanje prostovoljne napitnine je oblastveno prepovedano.
Japonska ne pozna napitnine, vsaj v evropskem smislu ne in se nje sprejem odklanja.
Madžarska. Obvezna napitnina po odstotnem sistemu, v veljavi izza 20. aprila 1936. Višina: maksimalno 15%; za račune do 50 pengo-jev 10%. Individualne napitnine osebje ne sme sprejemati. Poseben razglas v vseh glavnih jezikih pove hotelskim gostom, da obstoja praksa obvezne napitnine. Po znanih poročilih se je ta praksa v Madžarski obnesla; zaslužek osebja — z izjemo višjih natakarjev odnosno plačilnih — ni padel, konsumacija se ni omejila, situacija za podjetnika še ni poslabšala.
Monaco. Ima tudi odstotni sistem napitnine. Zanimiva je izjava zastopnika hotelirstva te države, ki jo je podal na seji izvršnega komiteja mednarodne hotelske zveze (23. novembra 1936 v Budimpešti): :>Često se zgodi, da gosta, ki ima nizek hotelski račun, ki pa dajo visoko (prostovoljno) napitnino, bolje postrežejo, nego v nasprotnem primeru; zato je nadomestilo pogostinstvo Monaca prostovoljno napitnino z obvezno*.
Nemčija. Obvezna napitnina po odstotnem sistemu (na splošno 10%). Zajamčene so minimalne plače osebju.
Švica. S sklepom Zveznega sveta z dne 12. julija 1936 je bila razglašena splošna veljavnost odstotne napitnine (običajno 10%; za pasante do 1 dne 15%, 2—3 dni 12%). Osnova za ta sklep je bil( sporazum, sklenjen med švicarskim društvom hotelirjev in organizacijo Union-IIelvetia. Po tem se vrši pobiranje obvezne napitnine v obratih, kjer je ta sistem upeljan in se plačila vrše s posredovanjem pisarne hotela; enako se mora vršiti pobiranje napitnine po odstotnem sistemu, ako to želi gost. — S posebnim ključem je določeno, kako se nabrana napitnina porazdeli med upravičence. Za prekrške so predvidene kazenske sankcije.
II koncu se beseda, dve k — tudi pri nas že postavljenem — vprašanju: ali napitnina ali 6ploh nobene napitnine? Zdi se mi, da je dal na to posrečen odgovor Louis Perie (po iCourrier du Centre«), rekoč — oči vidno upoštevajoč človeške slabosti in moč navade — da ne oporeka, »da napitnina ne bi bila protidemokratična, ponižujoča, po načinu dajanja miloščina za prejemnika; toda, pravi, njo ne bodo ubile niti stalne plače osebja, niti kazni, niti povišanje cen, ona je nesmrtna; njo sem slišal preklinjati izza mojo mladosti in ji želeti smrt, toda jaz bom umrl, ona pa bo živela dalje.«
f,
Dvig hranilnih vlog v septembru
Po podatkih Narodne banke so hranilne vlo-pri denarnih zavodih (bankah, privilegiranih bankah in samoupravnih hranilnicah) narasle v v teku mcseca avgusta za ti milij. din na 11.701 milij. din. Lani dne t. septembra so znašale vse vloge samo 10.579 milij. din in je povečanje vlog preseglo I milijardo din. Po posameznih skupinah se razdele vloge sledeče (v milijonih dinarjev):
f. sept. 1936 1. avg. 1937 1. sept. 1937 drž. zavodi	2.539 3.161 3.168
hranilnice	1.941 2.153 2.150
banke	6.099 6.376 6.383
skupno	10.579 11.690 11.701
•
Trgovinska pogajanja z Belgijo. Iz Belgrada poročajo, da se bodo še ta mesec začela trgovinska pogajanja z Belgijo in bo tozadevna naša dclegacija odpotavala prihodnji teden v Bruselj.
Dne 3. novembra 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funf na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20-238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil ua 8.64 —8.74. v Zagrebu na 8.60—8.70. v Belgradu ua 8.6296-8.7296.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.15—29.85, v Belgradu 29.25—29 95.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili za konec novembra 13.825—14.025, za sredo decembra 13.72—13.92, za konec decembra 13.65—13.85, za konec januarju 1938 13.60—13.80.
L)nbl)ana — tečaji s p r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold..... 2387.65—2402.25
Berlin 100 mark....., 1734.53—1748.40
Bruselj 100 belg ,,»»,» 730.45— 735.52
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt ..,,».» 213.96— 216.02 Newyork 100 dolarjev .... 4286.01—4322.32
Pariz 100 frankov	145.47— 146.91
Praga 100 kron ....... 151.03— 152.14
Trst 100 lir........ 226.44— 229.52
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.59, London 21.495, Newyork 433.125. Bruselj 7330, Milan 22.80, Amsterdam 239.45, Berlin 174.10, Dunaj 80.20 (81.75), Stockholm 110.85, Oslo 108, Kopenhagen 95.95, Praga 15.16 (13.70), Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. Helsingfors 9.505, Buenos-Aires 128.25,
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. posojilo 94 —95, agrarji 53.50— 55, vojna škoda promptna 418.50—420, begluške obvoznice 78—78.75, 4% severni agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 94 —95, 7% Blerovo posojilo 85.50—86.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 100-100.75, Trboveljska 225-240.
Eksekutivna prodaja: 1140 kom. temeljnih delnic Ljubljanske Kreditne banke po 85 za komad.
Zagreb: Državni papirji: 7% invest. posojilo
94	denar, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda prompl-na 418 denar, begluške, obveznice 78 denar, dalm. agrarji 76 denar, 4% sev. agrarji 53.50 denar, 8% Blerovo posojilo 94 dennr, 7% Blerovo posojilo 85.50—86, 7% posojilo Drž. hip. banke. 100—100.7r>, 7% stab. posojilo 87 denar. — Delnice: Narodna banka 7.500 denar, Priv. agrarna banka 210 denar. Trboveljska 240 blago, Gutman 46—54, Osj. sladk. tov. 160 denar, Dubiovacka 410—435, Jadranska plovba 410—435, Oceania 275 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7% invest. posojilo
95	denar, agrarji (51.50 drobni komadi), vojna škoda promptna 419—420, za konec decembra 418.50—419 (418.50), begluške obveznice 78.50 do 78.75 (78.75), dalm. agrarji 76.25-76.75, 4% severni agrarji 54 denar, 8% Blerovo posojilo 94.50 do 95, 7% Blerovo posojilo 85.75—86.25, 7% posojilo Drž. hip. banko 100.25—101. — Delnico: Priv. agrarna banka 213.50-215 (214).
Dunaj. Borza je potekala danes mirno, v splošnem tendenca ni bila neprijazna. Delnice so pretežno bile čvrstejše. V kulisi je po daljšem jire-sledku zopet notirala Felten po znatno znižanem tečaju. Rima je beležila brez kupona. V zagradi so bile izpremembe v tečajih le za par grošev, znatnejše le, v kovinski in tekstilni stroki. Beležili so: Donavsko - savsko - jadranske obligacije 61.65, delnice: Creditanstalt-Barrfcverein 261, Narodna banka 162, Steg 26.75, Siemens-Schuckert 134.50, Steweag 28.90, Trboveljska 25.90, Alpine 44.30, Berg-Hiitten 529, Rima Murauy 81.75, Steyr-Daim-ler-Puch 227.50.
Sitni trg
Novi Sad, Pšenica bč. 172—173, srem. 170 do 172, slav. 172—174, ban. 167—176, bč. ladja Tisa 177—179, bč. ladja Begej 175—177. — Rž bč. 162—164. — Koruza bč. nova sušena 96—97. — Fižol bč. srem. beli 2% 205—207, srem. beli ladja 210—212.50. — Tendenca mirna. — Promet srednji.
Kulturni obzornik
kp
Arhiv za zgodovino in narodopisje
Mariborsko Društvo za zgodovino in narodo-isje od časa do časa izdaja tudi posebno publikacijo pod naslovom »Arhiv za zgodovino in narodopisje«, kjer je zbrano pomembno gradivo za spoznavanje preteklosti in etnogra-fijo naših obrobnih krajev. Zdaj je izšel drugi zvezek arfciva pod naslovom »Narodno blago iz Roža«, ki ga je zbral dr. Josip Ša6e 1, ga napisal v natančni izgovarjavi, ki jo je pregledal in fonetično transkribiral prof. dr. Ramovš. Tako ima ta publikacija, ki obsega 122 strani (in stane za člane 20 din, za nečlane 30 din), dvojno vrednost: najprej narodopisno in še posebej jezikovno. Narodopisno gradivo je razdeljeno na tri dele: 1. Bajke, pripovedke, povesti, prerokovanja, uganke in pregovori, ki obsegajo 71 številk. 2. Šege in navade (botrina, ženitev, nošnje, smrt, verovanje, bolezni, zdravila itd.). 3. Domačija (to je: opisi kmečke hiše, skednja in hleva, voznine, mlina, domače živine, dela na kmetih, semnja itd.). Dodan pa je še slovarček koroških besedi. Kakor tudi ima narodopisni del veliko vrednost že sam po sebi, bi bilo vendar želeti, da bi zlasti pri hajkah in povestih zbiratelj pripomnil tudi, od koga jo je slišal, da jc mogoča točnejša kontrola itd. Da jo |c slišal v Božu, pove že naslov. Toda še večja pa je vrednost te publikacije z jezikovnega stališča: saj je vse gradivo napisano v
fonetični pisavi, v kolikor jo je mogoče pri danih razmerah in pri naši splošni tiskarski tehniki naj-točneje reproducirati. To pa je zasluga predvsem našega dialektologa prof. Ramovša. Kdorkoli bo študiral naš jezik, ne bo mogel mimo te knjige, kjer živi lepo in blagoglasno rožansko narečje zapisano za vse večne čase. Izdaja tega znanstvenega dela in Arhiva sploh dela mariborskemu agilnemu zgodovinskemu društvu veliko čast ter izpričuje: njegovo izredno življenjsko zmožnost.	fd
Cerkvena umetnost na pariški razstavi
Vsi narodi sveta so se zbrali na pariški svetovni razstavi, da si pokažejo med seboj vso, kar premorejo najlepšega in najvrednejšega na jiod-ročju umetnosti, znanosti in vsakršne tehnike. Prav tako so na pariški razstavi nudi tudi najboljša prilika, da se človek pouči o svetovnem stanju cerkveno umetnosti, o novih poteh in stremljenjih. Neizmerno veliko umetnin — stenskih slik, plastik, gobelinov, svetih podob — je, razstavljenih, ki naj I>okažojo jasno na novo problematiko cerkveno umetnosti, v katero pa se mi na tem mestu ne. moremo globokeje spuščati. Pokazala pa je ta razstava znova, da cerkvena umetnost, ki je nekoč navduševala največje umetnike, tudi šc sedaj In-spirira najnovejšo umetnost. Krščansko katoliška simbolika, polnost svetih podob, zgodb In živost zakramentov, čutna znamenja nevidno nadsmiselne realnosti, vse to dobi izraza v tej umetnosti, ki je dobila novega razmaha prav v času, ko hočejo nekateri nasilno preprečiti krščanski ideji, da bi mogla družiti vse narode. Najboljši in najvrednejši dokumenti cerkvene umetnosti s o v papeževem
paviljonu »v hiši cerkvene države«. Toda tudi v drugih paviljonih, zlasti madžarski, avstrijski, belgijski in nizozemski, so polni zanimivih zgledov cerkvene umetnosti, slikarstva, umetno obrti in pu romantike. Madžarski paviljon preseneča s posebno kaj>elo z veličastno okensko slikari jo ter čudovitimi stenskimi slikami, ki predstavljajo drevo življenja: iz trhlega debla raste veličasten križ kot zelena mladika, obdana od simboličnih podob iu belili golobčkov. Tu so tudi novo cerkvcne posodo i/, brušenega kristala, tako oltarni križ, v katerega so gravirani prizori iz pasljona. Zanimivi so para-menti v holandskeni paviljonu, zlasti prapori iz dragocene snovi, prepleteni z zlatom in srebrom.
Od daleč že se blesti svetla kupola papeškega paviljona. Notranjščina njene svojevrstne veže jo napolnjena s toplo zlato barvo. Od štirih strani vodijo stopnjice k štirim oltarjem, stoječim na visokem mestu. Njim nasproti so slavnostni sedeži za visoke cerkvene dostojanstvenike, obdani od zastav raznih narodov. Mogočna pisana cerkvena okna bodo fioznejo prenešena v pariško katedralo. V vzboklinah so zopet kapelico različnih narodov, okrašene z veličastnimi slikami ali umetno obrtjo vseh panog. Skozi baptisterij, kjer je krstni kamon okrašen z grbi raznih' narodov, v katerih so vrezane letnice njihovega spreobrnjenja na krščanstvo, vodi pot v notranje dvorišče, kjer je cela vrsta celic, ki predstavljajo življenje posameznih redov.
Krščanska umetnost na tej razstavi dokazuje vnovič, da katoliška vera ni samo eden glavnih stebrov svetovnega miru, temveč ludi zaščita narodnih svojevrstnosli. Ime »PAX:, vse v veličastnih lučih, se blesti na monumenlalnem stebru pred vhodom v ta hram svetovne cerkvene umetnosti.
C. P.
Na kitajsko - japonskem bojišču meseca oktobra
Med preobilico vsakdanjih poročil iz obeh taborov si človek težko ustvari pravo sliko o položaju na fronti v kitajskih deželah. Šele čez nekaj dni ie potem mogoče dognati pravo stanje. Zato danes prinašamo pregled vojnih dogodkov med Kitajci in Japonci v teku meseca oktobra.
Japonske glavne sile na severnem Kitajskem so nadaljevale svoj pohod proti jugu ob železnicah Peiping-Vuhan, torej ob tako zvani Hankovski železnici, ter ob železnici Tiencin-Nanking, ki ee imenuje Pukovska železnica. Vzhodni armadni oddelek japonske armade je dne 2. oktobra prekoračil meje kitajske province Šantung ter je dne 4. oktobra /e napadel močno utrjene kitajske postopanje pri Tenhovu. Ko so Japonci te postojanke od juga in vzhoda obšli, so jih šele mogli zavzeti, Kitajci so se nato po kratkem boju umaknili proti mestu Ci-nan. Med večjimi in manjšimi l>oji so se Japonci približali Cinanu ob reki Honagho ter so dne 20. oktobra bili samo še 35 km oddaljeni od te reke. Pri tem pa se je pokazalo, da so Japonci vendarle prenaglo prodirali. Njihovo vzhodno krilo je ostalo odprto proti vzhodu in proti provinci Šantung, kar je bilo za Japonce toliko lx>lj škodljivo, ker je guverner te kitajske province medtem zbral armado 40.000 mož ob Rumenem morju, nekako ob železnici Cinan-Cingtau ter je to armado povedel v boj zoper napredujoče Japonce. Razvili so se hudi boji, v katerih so se morali Japonci umakniti. Kitajski protinapad jih je potisni! daleč nazaj, pri čemer so Japonci zgubili celo mesto Pingiuan, ki leži 80 km severno od Cinana.
Ob Hankovski železnici so imeli Kitajci pri Paotingu pripravljene dobre utrdbe, katerih pa niso mogli držati. Japonske kolone so od zahoda sem prijele Kitajce v boku ter jih vrgle iz njihovih postojank. Vendar je bil kitajski odpor takojvelik, rla so mogli Japonci zasledovati umikajočega se sovražnika šele t. novembra. Tega dne so Japonci zasedli železniško križišče Sikia-huom, odkoder se odcepi železnica proti zahodu v Taijuan. Tukaj je kitajski general Taj Hung Si zbral nove sile ter jih postavil zoper JapOnce. Tako so bili Japonci južno od Paotinga ustavljeni. Japonci pa so v obrambo svojega zahod- i
nega krila čez Sujijan ob železnici Peking-Kal gan poslali motorizirane oddelke, kateri so dosegli že zadnjo postajo te železnice pri Paotovo-henti, s čimer so prerezali kitajski dovoz k reki Ilaongho. Glavna sila tega oddelka se je pri sedlu Jon-men obrnila proti jugu na Taijuan, pri čemer jih podpirajo čete mongolskega princa Teha iz Notranje Mongolije. Vendar so Japonci tudi tukaj doživljali razočaranja, zlasti od strani poprej komunistične 8. armade, katero vodi kitajski »rdeči Napoleon« general Čuh Teh. Japonske čete, ki so bile od železniškega križišča Sikiahuang poslane na zahod proti Taijuanu, doslej niso mogle premagati niti tretjine te poti, torej niso prišle dalje, kakor do mesta Cing-hinga. Če si mislimo, da so Japonci tukaj hoteli v glavnem doseči prečno železnico iz Singane v Hajhov ob morju, tedaj niso zavzeli niti polovico vsega nameravanega ozemlja. Celo niti prve prečne železnice ob reki Iioangho niso mogli zavzeti, ker še doslej niso mogli prekoračiti te reke. Pač pa lahko domnevamo, da bodo Japonci skušali na najbolj severnem delu obmorske fronte pri Cintau izkrcati svoje čete, da bi šan-tugsko kitajsko armado prijeli v klešče.
Drugo bojišče je ob reki Jangce, kjer leži mesto šanghaj. Tukaj je to mesto postalo nekaki mlin za človeške kosti, kakor je bil nekdaj francoski Verdun. Pri tem pa so Japonci na boljšem, ker na tem bojišču vežejo najboljše kitajske čete ter jih zadržujejo, da ne morejo sodelovati na drugih bojiščih. Ker imajo Japonci na razpolago vse morje in vso svojo mornarico, lahko nemoteno pošiljajo na to bojišče svoje čete in vedno nova ojačenja. Z novimi silami so si nazadnje Japonci izsilili predor pri Tatsangu ter sedaj svoj pohod nadaljujejo proti Naciangu. Pri tem so se okrenili nenadno na jug ter se polastili šanghajskega severnega kolodvora ter predmestja Čapej. Tako sedaj kitajske glavne črta teče od potoka Sučau čez Naciang, Kistinp, Taitsing, šangjentseng. Na tej črti hoče maršal Čangkajšek, ki je prevzel vrhovno poveljstvo, zadržati nadaljnje prodiranje Japoncev. Japonci za ta novi napad že zbirajo nove čete. Maršal Čangkajšek pa je postavil svoj vrhovni stan v Soohov, ki je kakih 100 km zahodno od Šang-haja ob železnici v Nanking.
^^■a-jaziAftta^r -m.......m, ■:	.I.. .^^M^^Mmm^LzM
Ko so Japonci zavzeli važno postojanko na kitajskem zidu, so si dali duška svojemu veselju in
navdušenju
Sloveče policijsko poslopje v Londona, tako zvano Scotland Yard, ki je že zelo staro, bodo sedaj podrli ter na njegovem mestu zgradili novo, moderno policijsko poslopje
Letalo ubilo nevesto
pred očmi ženina
Preteklo nedeljo se je na letališču v Zlinu zgodila velika nesreča. Tukaj ima svoje tovarne Bata. Pri njem je bil uslužben fizik dr. Hadrijan Stahl. Ta se je pred štirimi leti seznanil v Pragi z gospodično Greto Fischerjevo, ki je bila takrat stara 28 let. Ona je bila zasebna uradnica v Pragi. V teku teh štirih let sta se oba dodobra seznanila ter sedaj sklenila, da se poročita na letošnji sveti večer, ko bo ravno njen rojstni dan.
Za oba praznika sta se zaročenca hotela sniti. Ker on ni mogel iz Zlina v Prago, je pa ona pohitela v Zlin. Da bi ji ostalo več časa za ženina, je sklenila peljati se z letalom. V soboto popoldne je odletelo letalo iz Prage. Bilo je zadnje v letošnji sezoni. Preden je dekle zapustilo svoje stanovanje, se je malce obotavljalo, ker je bilo megleno. Ker pa se je enkrat že brez nesreče peljala z letalom, se je opogumila tudi tokrat ter je hitela na letalo.
Letalo je nekako ob 5 popoldne v soboto srečno pristalo na letališču v Zlinu. Od tukaj bi moralo letalo nadaljevati svojo pot v Pieštan.
Ker pa je letalo imelo že precejšnjo zamudo, katero je letalec hotel malo zmanjšati, je takoj ob pristajanju obrnil letalo tako, da ga za odlet ni bilo treba več obračati. Tako pa so vrata kabine za potnike prišla na drugo stran izhoda. Tako so morali potniki, ki so izstopili, iz kabine iti okoli letala, da so lahko prišli do izhoda. Med tem ko so bila vrata kabine odprta in so ljudje izstopali, je pa letalec pustil motor v pogonu, zaradi česar se je vrtel tudi propeler. Ker pa je bilo že temačno, ljudje niso vedeli, da se propeler vrti.
Nesrečna nevesta Greta Fischerjeva je videla na oni strani čakati svojega ženina in ie po najkrajši poti pohitela k njemu. Ker ni videla propeler ja, mu je v naglici prišla preblizu. Propeler jo je zagrabil in jo usekal po desni strani obraza, katerega ji je razsekal. Nato ji je nad komolcem odsekal še desno roko. Nesrečno dekle so sicer takoj odpeljali v bolnišnico v Zlinu, kjer pa je kmalu nato umrla.

Najvišji observatorij v Evropi
Pred kakim letom dni je po Švici krožila govorica, da namerava švicarska svobodna republika na vrhu gore Jungfrau napraviti veliko trdnjavo. Preteklo nedeljo pa je govoril na nekem zborovanju švicarski zvezni svetnik Etter, ki je v svojem govoru omenil tisto govorico in dejal: Na najvišjem vrhu švicarskih gora bo res nastala močna trdnjava, ki pa ne bo namenjena za vojskovanje, marveč bo to trdnjava znanosti. Tisto nedeljo so namreč na vrhuncu gore Jungfrau, Jd ga nazivljejo »Sfinx«, na najvišji postaji železnice, ki vodi na to goro, slovesno odmrli najvišji observatorij Evrope, sai bo stal 3570 m visoko. Te slavnosti so se udeležili tudi zastopniki mednarodne znanosti, ki je v njihovem imenu spregovoril dunajski profesor dr. Durig, rekoč, da bo ta zavod moral služiti znanosti vsega sveta, ker je znanost mednarodna.
Nebesa, vice in pekel so odpravili!
Kdo? Komunisti kaj pa da! Pa ne samo ti! Tudi nemški nacionalni socialisti so šli po rdečih zgledih. Na gradu Vogelsang v Nemčiji je visoka šola za vzgajanje nemških narodnih socialistov. Pred kratkim so se tamkaj šolali tudi nemški medicinci v duhu narodnega socializma. Voditelj Schmidt je pri tej priliki imel predavanje mladim medicincem, katere je takole poučil:
Bolnišnica ni zato tukaj, da bi človeka pripravljala za posmrtno življenje, ampak ga mora napraviti zdravega in sposobnega za delo. Zato moramo tudi odklanjati versko vezane klinike in bolnišnice. Poleg tega pa je naša dolžnost, da človeku odvzamemo neutemeljeni strah pred smrtjo. V ta namen moramo končno že enkrat uničiti pojme o nebesih, peklu in vicah. Vsi naj
bi verovali odslej naprej le v božjo previdnost, katera je naredila življenje in postanek našega voditelja.
V	čem neki se torej komunisti in narodni socialisti še razlikujejo? Zakaj se sploh med seboj koljejo? V glavnem so si edini in naj si podajo roke v boju zoper Kristusov nauki Drugače je vse njihovo kričanje drug zoper dru-< gega le gola hinavščina.
Silne povodnji v Italiji
Iz Genove poročajo, da je v dolini Bormida v zgorn jej tali janski provinci Liguria bila na dan Vseh svetih velikanska nevihta, da se jo oblak utrgal ter je voda poplavila cele naselbine. Po mnogih krajih so se udirali zemeljski plazovi, ki so zasuli tudi železnico ter ceste med Savono in Acqui. Pri Cairo-Montenotte je voda predrla nasipe ter je zalila vse bližnje ozemlje. Velike tovarne družbe Monte Catini stoje en meter globoko v vodi.
V	kraju Cengio stoje v vodi velike tovarne razstreliva. Tri velikanske jezove nasipov pri Spigno je voda razdejala in odnesla. Poslopje fašistične organizacije Dopolavoro v Spingo jo voda izpodjedla, da se je sesedlo. Popolnoma je odneslo pokopališče v kraju Sacileto. Doslej je znano, da sta dva človeka postala žrtev te nesreče. Utonil je policijski nadstražnik, ki je hitel pomagati družini, ki je iz zalite hiše klicala na pomoč.
Zveze med prizadetimi kraji in neprizadeto okolico so pretrgane.
Tudi iz južne Francije poročajo o podobniH nesrečah.
Ameriške čete so se pripeljale v šanghajsko luko branit mednarodno naselbino, ki je ogrožena
zaradi bojev med Kitajci in Japonci
Miliionarji v puščavi
V Združenih državah se je število brezposelnih zopet začelo višati. Gospodarski preroki napovedujejo, da bo konjunktura zopet začela padati. Toda milijonarje menda vse to kaj malo »riga. Za to se ne menijo niti stari milijonarji niti novi, katere ie vojska napravila za bogataše. Kakor poroča neki švicarski list, ti ameriški milijonarji kaj radi potujejo v kalifornijsko puščavo, kjer so skriti ter žive sami med seboj. To bi samo na sebi še ne bilo nobeno zlo. Toda način, kako se ti ljudje umikajo v puščavo, vzbuja ogorčenje. Noben zemljan, če ni ravno dolarski milijonar, bi si ne mogel privoščiti razkošja, da bi samo en dan plačal za hrano in stanovanje v posebni poletni hišici 200 dolarjev, kar se po naše pravi 10.000 din! To je denar, s katerim bi naša razmeroma še precej dobro plačana uradniška družina izhajala tri mesece! To Je denar, s katerim bi naš razmeroma še dobro plačan delavec z družino shajal pet mesecev! To je denar, s katerim bi naš slabše plačani delavec shajal 10 mesecev, naš najslabše plačani delavec s svojo družino pa celo leto! Toliko zapravi tak dolarski milijonar na počitnicah v puščavi en sam dani
Dolarski milijonarji namreč v puščavi ne jedo posušenih kobilic in koreninic! Ne oblačijo se v vclblodjo dlako in ne prebivajo po podzemeljskih duplinah. Niso namreč šii v puščavo, da bi tamkaj posnemali sv. Janeza Krstnika. Oni prebivajo v puščavi zato, da imajo tam nvir med razkošjem, ki so ga vajeni. Oni se ne za-dovolje s tem, da bi tamkaj prebivali v razkošnih hotelih, ki so tudi zgrajeni zanje. Oni hočejo prebivati vsak sam za se v svoji poletni hišicL Pred vsako tako hišico je lepo urejen park z zeleno trato, za katero so morali prst dolge kilometre daleč šele pripeljati na tovornih avtomobilih! Ti dolarski milijonarji imajo sredi te kalifornijske puščave na razpolago plavalne bazene, avtomobilska dirkališča, naiplemenitej-e jezdne konje in velikanska letališča. Ko pa se zvečer ti gostje puščave utrudijo, se zberejo v razkošnih igralnicah, katerih tudi v puščavi ne .sme manjkati.
Ne bilo bi napak, ko bi tudi med te puščav-njke zašel kak misijonar ter jim v puščavi pri-digoval o nesocialnosti njihovega početja. Saj ti ljudje niti ne vedo. kaj je bližnji in kake dolžnosti imajo do svojega bližnjega!
Francoski kolesar Arrhambean je le dni dirkal v Milana, da bi potolkel hitrostni rekord ho-landskega kolesarja Slaatsa, kar pa se mu ni posrečilo
»Take tiče že poznamo! Kdor doma ni nič prida, ga starši nošljejo na ladjo!«
'Ne, gospod kapitan! Dandanes ni več tako.
kakor je bilo takrat, ko ste bili vi mladi!« *
ukradd PrW* sodnikom zarac,i ure, ki jo je
»Verujte mi, gospod sodnik, da sem ukradel uro zoper svojo voljo.«
Sodnik prikima: »Ravno prav. boste pa še
dva meseca sedeli zoper svojo voljo.«
★
Gospodinja: »Neža, to-Ie obleko vam pa danes darujem!«
Neža: »Kako imenitno gospa! V tej-le obleki svojim prijateljicam najboij ugajam.«
p
Poskusen samomor in nesreča
Ljubljana, 3. novembra.
Nocoj okrog pol 7. sc je zgrudila na Zmajskem trgu neka srednje staru ženska, baje bivša natakarica Ženska jc bila nezavestna in jc dišala po lizolu, ki ga je zaužila na mostu. Poklican je bil reševalni avto, ki jo je prepeljal v bolnišnico. Njeno ime zaenkrat sc ni znano.
V Selcuburgovi ul. ie padel s kolesa 12-lctni Prinčič Mitju, sin uradnika drž. žel., Aleksandrova ul. 7. Deček je dobil pretres možganov in so ga prepeljali v bolnišnico.
Celie
c Gostovanje ljubljanske drame v celjskem Mestnem gledališču bo v petek. Uprizorili bodo Nušičevo komedijo »Dr«. Predstava je za abonma. Vstopnice 6e dobe v knjigarni Slomškove zadruge poleg Marijine cerkve.
c Kanalizacija Stritarjeve ulice. Mestna občina celjska razpisuje nabavo 170 komadov betonskih cevi premera 40 cm za podaljšanje kanalizacije v Stritarjevi ulici. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v vložišču mestnega poglavarstva dane6 4. novembra do 11 dopoldne Radi nujnosti dobave jc v ponudbi navesti najkrajši dobavni rok.
c Klub koroških Slovencev v Celju si šteje v prijetno dolžnost izreči zahvalo vsem tistim, ki so ob priliki koroškega družabnega večera z denarjem ali sodelovanjem ali obiskom podprli predstavo. katere čisti dohodek je namenjen slovenskim koroškim akademikom.
c Železniški upokojenci, stanujoči v celjskem okolišu, ee opozarjajo, da 6e bodo pošiljale legitimacije za podaljšanje za leto 1938 po 10. novembru. Natančna navodila so nabita pri postajni blagajni.
c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 9. novembra cd 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje levo.
c Smrt kosi. V torek je zaspala v Gospodu gdč. Fani Lebič, restavralerka hotela »Beli vol«. — Istega dne je umrl, previden s svetimi zakramenti, baletni poštni poduradnik v pokoju iu bivši občinski 6vetnik gosp. Franc Kuret. Naj v miru počivata!
c Nesreča ne počiva. Ko 6e je peljal včeraj 19 letni delavec iz Zavodnc Berg Karel po cesti, ga je zadel neki neznan kolesar in ga prevrnil. Pri adcu si je zlomil levo ključnico. V Ar ji vasi pri 'etrovčah 6ta dva moška v prepiru vrgla po stopnicah 20 letnega dninarja Alojza Kranjca iz Dre-šinje va«' in ga precej hudo poškodovala. Ko jf 34 letni 6luga Krajnc Josip, uslužben pri tvrdki Stermecki, opravljal neko delo, je padel po stopnicah in si poškodoval hrbtenico. Vrti se zdravijo v celjski bolnišnici.
c Našli so v mestnem parku puro. Vj->rašati v uredništvu »Slovenca«.
Kranj
Prosvetno druUvo v Kranju, ki je uprizorilo v Ljudskem domu trikrat z velikim uspehom »MI-klovo Zalo , se pripravlja za uprizoritev komedije >Dva para se ženita*. Igro bodo uprizorili v soboto, 13. novembra ob pol 9 zvečer iu v nedeljo, 14. novembra ob 4 popoldne.
Nočni nemiri v Kranju. V nnšem mestu, kjer 8*« it»k» -povzročajo v nočnih in; etestj zgodnjih'ju-1r6J(t(itfiJurah velik šum in ropot avtomobili, ki vo-«fjr» jib"'Strinem Jelenovem klancu navzgor in budijo zgodaj ljudi iz spanja, se zlasti ljudje, ki stanujejo od Narodnega doma do JeletioVega klanca, še jiosebno pritožujejo čez tiste brezobzirneže, ki delajo ponoči nemire s petjem, vpitjem in prepirom na ulici. Ni ga skoraj večera, da se ne bi kdo drl po ulicah m budil ljudi iz spanja. Obračamo se ua kranjsko policijo, da v bodočo prepreči take nočne nemire, kar je tudi v tujsko-prometnem pogledu neobhodno potrebno.
Mekinje
Mekinjska župnija z radostjo pričakuje prihodnje nedelje, 7. novembra, ko bo praznovala 130 letnico svojega obstoja. Kot glavni del jubileja bo dopoldne ob 9 slovesna služba božja v žup-lii cerkvi, popoldne ob pol štirih pa v »Društvenem domu«-narodna igra -Naša kri :, pri kateri bodo odmore poživljali domači tamburaši. — Vojaško pokopališče v Mekinjah je bilo letos za praznik Vseh svetnikov po naklonjenosti generala Krstiča zopet prav lepo urejeno. Tudi udeležba pri molitvah za tamkaj pokopanih 52 vojakov, je bila častna, in ganljivo je bilo petje dveh nagrobnic, ki jih je zapel moški zbor. Upati je, da dobe grobovi zopet nove križe in napise; dobro bi bilo tudi, če bi vsi grobovi imeli enake betonske okvire. Saj gre pri tem obenem tudi za ugled države.
Cerklje
Verska in prosvetna, manifestacija. Kakor sicer Ze večkrat, tudi na praznik Kristusa Kralja ni hotela župnija zaostatf. Predvsem se je duhovno prenovila s tem, da so verniki v izrednem številu pristopili k sv. obhajilu. Med njimi smo kar ob eudovali lepo množico mož in fantov, ki so polni notranje vere in sv. ponosa pristopali k svetemu obhajilu. Takoj po sv. maši se je vsa množica mož in fantov zgrnila v društveno dvorano, kjer je imel g. inž. Likar, župan iz Kostanjevice, lep in navdušen govor o Kristusu Kralju. — Pred kratkim smo ustanovili fantovski odsek. — Upamo, da se navdušenje, ki je ob ustanovitvi prevzelo fante, ne bo poleglo, pač pa še bolj vzplamtelo. Prihodnjo nedeljo popoldne bomo imeli skioptično predavanje z versko vsebino.
Lesftovec pri Krškem
Na praznik Kristusa Kralja je priredil tukajšnji fantovski odsek versko-prosvelno akademijo
v proslavo praznika Kristusa Kralja. Vse točke so
občinstvo izredno zadovoljile. Tu smo videli, kaj se da s požrtvovalno pripravo doseči tudi z začetniki, kmetskimi fanti. — Ker se od več strani sliši želja, da bi se prireditev pouovila, bomo to tudi storili in sicer v nedeljo, dne 7. t. m.I — Vabimo vse prijatelje katoliške prosvete, zlasti pa svoje sosede iz Krškega, Vidma, Cerkelj, Kostanjevice i. dr.
Običajna žalna slovesnost na praznik Vseh svetih popoldne, se je tudi letos lepo Izvršila. Pri spomeniku ]>adlih junakov sta dovršeno nastopila učenec in učenka meščanske šole z govorom in deklamacijo. Nihče ni ostal ravnodušen ob govoru Mirka Žagarja, a tudi učenka Ida Pevec je z uspehom deklamiraln. Pevci pa so med drugimi pesmimi zapeli tudi nedosegljivo pesem: »Oj Doberdob . Od spomenika padlih vojnih žrtev smo krenili na j>okopaliSče, kjer se je glasila zopet pesem nepozabnim rajnim in pa molitev za njih večni mir. Naše pokopališče je glede krašenja grobov dobilo že skoraj meščanski značaj, želeti pa je, da bi se ohranil med nami tudi kmetski verni duh, ki vedno bolj gineva.
Spon
II. propagandni labte-lenis turnir v Celju
V soboto in nedeljo 30. in 31. oktobra se je vršil v Celju propagandni table-tenis turnir. Udeležili so se ga zagrebški Macabi in Uranija, ljubljanski Hermes in Planina in celjski klubi Olimp, Jugoslavija in Celje. Za slnglo je tekmovalo 30 igralcev pa tudi v ostalih disciplinah so bile zanimive borbe. Izkazala sta se zlasti mlada brata Strojnika (Planina), ki sta z zmago nad celjsko Jugoslavijo dosegla 3. mesto.
Rezultati — moštva: 1. Macabi (Herškovič-Merksamer-Goldstein), 2. Hermes (Kosmina, Kovač), 3. Planina (brata Strojnika).
single: 1. Kosmina (Hermes), 2. Herško-viž (Macabi), 3. Ratkovič (Uranija), .4. Bišič (Macabi);
double: 1. Ratkovič-Blaži (Uranija), 2. Hej-škovič-Merksamer (Macabi), S. Kosmina-Didek (Hermes).
Prehodni pokal si je priboril Kosmina, ki je s svojo mirno in premišljeno igro zelo ugajal, i Turnir, ki ga je priredila celjska Jugoslavija, je i lepo uspel.
Mariborski nogomet
Maribor, 2. novembra.
Nedeljsko prvenstveno tekmovanje je prineslo kar troje presenečenj. Največje je bilo nedvomno visoki 0:1 poraz Rapida v Murski Soboti. Rapid vali velik del krivdo na sodnika, vendar jo rezultat nekoliko previsok ter je vzrok najbrž drugje. Mura je s tem zasedla zaradi boljše goldiference 2. mesto
pred Železničarji, poleg tega pa je igrala tudi še • • " lali ' "
tabele,
eno tekmo manj kot ostali konkureuti na vrhu
Drugo precejšnje presenečenje je bila neodločena 1:1 igry Železničarjev, ki so ua svojem igrišču morali prepustiti važno točko Cakovečkemu SK. Navzlic terenski nadmoči bi proti koncu zaradi nevarnih napadov gostov Železničarji skoraj izgubili igro. Morali bodo napeti vse sile, da si zavarujejo pozicijo za nadaljevanje prvenstvenega finalnega tekmovanja. Zmaga 1SSK Maribora nad C?pa-djanskim v Čakovru je bila sicer pričakovana, vendar ne s tako visokim 6:0 razmerjem. Maribor si mora priboriti le še dve točki, da poslane siguren prvak svojega okrožja.
Stanje tabele je sedaj sledeče:
1.	Maribor
2.	Mura
3.	Železničar
4.	Rapid
5.	Cakovečki SK
6.	Gradjanski
5	6 0 2 29:12 točk 12
7	4 12 21:11 točk 9
8	11 3 23:19 točk 9 8 4 0 4 14:22 točk S
6	2 2 2 17:12 točk 6
7	0 0 7 4:32 točk 0 Boj za prva tri mesta na tabeli bo še izredno
oster, ker je kar pet kandidatov. Zaradi manjšega števila odigranih tekem (6) ima tudi Cakovečki SK še ugodne šanse, posebno z ozirom na formo svo jega moštva, ki jo je pokazal v nedeljo v Mariboru. Največje zanimanje vlada sedaj za tekmo med ISS Mariborom in Železničarji, ki bo obenem zaključek dolgotrajne iu zanimive letošnje prven stvene sezone.
SK Ljubljana; Naprošajo se vsi odborniki, starešine in člani, da se jiolnostevilno udeležijo pogreba ravnatelja g. VVolfa, ki bo danes ob 15
iz hiše žalosti Komenskega ul. 16.
*
>Eiiie Reise im Lande der smuči« je naslov članka, ki ga je priobčil Carl J. Lutber v švedskem smuškem zborniku Pa Skidor za leto 1937 Članek, ki ima tudi prav jx>srečepe slike, opisuje današnje Bloke in njihovo šmuško zgodovino obenem pa smuške zanimivosti naše države. Članek je pisan zelo zanimivo na podlagi opazovani in zbranih podatkov, ki jih ie Lutber napravil luni o priliki svojega obiska Blok. Pa Skidor jc razširjen po vsem smuškem svetu in je izmed vse smuške literature tisti zbornik, ki je zbral doslef največ gradiva o smuški zgodovini. Pred leti je izdalo založništvo Pa Skidorja knjigo: Pa Jugo-slavia skidor, ki opisuje bloško smuško zgodovino in posebnosti naših in bosanskih krpelj. — Avtor tega članka bo predaval v soboto 6. ». m v frančiškanski dvorani v Ljubljani o smučarstvu Vsevprek jx» smučarstvu, s slikami in filmi. Opisal bo tudi najnovejši pojav v smučanju: smučanje s krili, o katerem je predaval pred dnevi univ. prof. Thirring na dunajski Urania. Lutber nam bo pokazal lo smučanje tudi v slikah. — Predprodaja vstopnic pri tt. Goreč poleg nebotičnika.
CHICAGO
žila odvodnica
svetovne trgovine I
Sodobni pridobitnik
posluša najnovejša
borzna poročila in vesti
na kratkih valovih z
RADIO
Radio r. z. o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 Radioval, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13 Josip Wippll tiger, Maribor, Jurčičeva ulica 6.
Presenetljivo odkritje zdravnikov
vrača mladost
uveli suhasti koži
Neki dunajski medicinski strokovni list objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivllo svet. Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih pa celo tudi šestdesetih let lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo.
Gube izhajajo od tega, ker koža * staranjem izgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo iz skrbno odbranih mladih živali. Čim dobi človeška koža spet te elemente, jo osvežijo in pomladijo. To so presenetbivi rezultati raziskovanj, izvršenih na dunajskem vseučilišču po«l vodstvom profesorja dr. Stejskala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega
profesorja si ja z ogromnimi stroški pridobili tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenuje >.Bioce!», sa lahko najde samo v kremi Tokalon (rožnata barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v šestih tadnih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku).
Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med tem ko VI spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta in leta mlajši. Čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maSčobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice in napravlja najtemnejšo in najodpomej-šo kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rezultati so zajamčeni ali pa ie Vam vrne denar.
Programi Radio Ljubljana t
Četrtek, I. novembra: 12 V modernem ritmu (pl" Me) — 12.45 Vreme, pornčiln — 13 Ca*-, apored. obvestilu
—	lS.lj Vladimir Golol) igra na harmoniko — 14 Vreiue, borra — 18'Pestcr spored (koncert Radiistega orkestra)
—	18.411 Slovenščina za Slovence (s. dr. Rudolf Kolsrlč)
—	19 Ca«, vremo, poročil«. spored, obvestila — 10.30 Nae. ura — 19.30 Zabavni kotičok — 3) Oh 70 letnici Petra Jereba: 1. Uvodno predavanju g. Z. Prolovca: i koncert povskega seksteta »Mladost. — 21 Koncert Radijskega
Brez posebnega obvestila.
orkestra — Cas. vremo, poročila- spored — 33.13 Espc rantska oddaja: Gregorčičeva tira.
Petek. 5. novembra: 11 Šolska ura: Denar - sveta vladar — bistvo In vloga denarja (g. Bori* ftihtarSic)
—	12 Iz domačih gredic (plošče) — I2.4.'i Vreme, poro čila — 13. Cas, spored, obvestilo — 13.15 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Vreme, horzu — IS Ženska nra: Mati v družini (gdč. Iva Sia.par.tevn) — IS.-Jn Bnlala.lke igrajo (ploSSe) — 1S.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 1!) Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — )H.:tu Nac. ura — 19..">t> Zanimivosti — 2i> Sinfonična glasba iz XVIII. stol. (prenos Iz Zagreba)
—	22 čas. vreme, poročila, spored — 22.31) Angl. plošče.
Vdani v voljo božjo naznanjamo, da jc v torek, dne 2. novembra 1937 ob 7 zvečer v javni bolnišnici v Celju v Gospodu zaspal v starosti 66 let, previden s sv. zakramneti, naš iskreno ljubljeni soprog, oče, last in stari očka, sospod
Franc Kuret
poštni poduradnik v pokoju
K njegovemu poslednjemu domovanju ga pospremimo od mrtvašnice mestnega pokopališča celjskega v petek, dne 5. novembra 1937 ob 3 popoldne.
Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 6. novembra 1937 ob 7 zjutraj v opatijski cerkvi v Celju.
Celje, Ljubljana, dne 3. novembra 1937.
Ana. soproga; Niko, profesor, sin; Jelica, snaha; Primožek, vnuček
in ostalo sorodstvo.
laz Vam varujem kolo!
UNION
Pramlera v Benetkah odlikovanega filma
Mladost
Film obravnava M»uen|e miadega oa'rUkera dekieta, ki ga piedstavija Lisette banvin
H

Rdeča, hrapava in razpokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ienl-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega tnačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Dio 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
	Udobnost
	Trpežnost
Eleganca	
„JARA",	Ljubljana, Sv. Petra 20
ene
li
Vajenca
poštenega, za boljšo krojaško obrt, sprejmem takoj. Naslov v upr. »SI.a pod št. 17635.	(v)
\luzbodobe
Več čevljar, šteparic
sprejme Potočnik, Kranj, Blejska cesta 17. (b)
Kleparskega pomočnika
»prejme galanterij, kle-parstvo Josip Otorepoc, Za Gradom S.	(b)
Korespondentinja
Ssmožna vseh pisarniških dol, sc takoj sprejme v privatno pisarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.612.	(U)
Mizarskega pomočnika
vestnega in pridnega, ki .ie vešč v Izdelavi modernega pohištva, sprejmem. Nastop takoj. Plača po dogovoru. - Fr. Polovšak, splošno mizarstvo, Skor-no, Šoštanj.	(b)
Izurjene prešivalke
z zelo dobro plačo in za stalno mesto, sprejmem takoj. - Soss, Mestni trg št. IS.	(b)
Sprejmem
sekače za podiranje smrek in hlapca za vožnjo lesa iz gozdov. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dober zaslužek« št. 17636. (b)
Kovinolivarja
samostojnega — sprejme takoj Industrijsko podjetje. Samo pismene ponudbe z navedbo prakse in zahtevkov na upravo »Slovenca« pod »Stalno mesto« 17.601.	(b)
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
z uporabo vrta oddam za 600 din na Opekarski cesti 17/1., levo. Ogled po 10. uri.	(č)
ODEJE
(kovtre)
klotaste, polnjene s fino vato od Din 125-—, brokat od Din 180'—, svilene v vseh barvah od Din 270"— flanel deke od Din 48'— do 95"—, volnene (Kamelhaar) deke od Din 130'— do 350-—, flanel rjuhe od Din 24"— do 45"— nudi v največji izbiri nova trgovina
F. 1. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta BO.
Samo Se daneil Nepreklicno sadnjlkrat Veličasten zgodovinski veleiilm
Lord Nelson
flem&ki dialog
TEl.
21-24
MATICA
VeUkt pustolovski film po romana jack Londona
Upor na ladji Elslnore
Jean M ura t	Vlnna Wlnfrled
Danes predstave samo ob 16 url, obe večerni predstavi odpadeta vsled Koncerta.
21."AJAi -
Prilika ugodnega nakupa
trenehkotov. hubertusov, oblek Itd. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
Jajca
štajerska, vedno v ealogl po najnižji cent. • Baloh, Kolodvorska 18.	(1)
la. štajerska jabolka
lepa, obrana, dobite po zelo ugodni ceni v špe-cerljl Martine, Tyrševa cesta 17.	(1)

Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10. Tel. 37-62
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljani. Wol!ova ulica št. 3
Enosobno stanovanje
čisto, sončno, oddam za 200 din. - Glince, Cesta VI. št. 11.	' (č)
I
ČEVLJARJI!
Izšla je
»Obučarska revija«
modni žurnal za Oevlje št. 4.
Obsega preko 80 modelov za zimsko sezono — in kroje! - Cena izvodu je 30 din. - Celoletna naročnina 110 din. Tekst v slovenskem jeziku. - Naročnina se pošlje na ček. račun poštne hranilnice št. 57791 ali na naše uredništvo : Beograd, Vis. Stevana ul. št. 36.
I2ZEE35H
Pohištvo in slike
naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17579. (1)
Med
nudi ugodno Dolenc, Ljubljana, Wolfova 10.
Jabolka ^
štajerska, v večji is^iri, dobite zopet v Kopitarjo-vl ulici 1.	(1)
Kislo zelje, repo, sarmo
prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino Iloman, Sv. Petra cesta 81, Ljubljana. -Telefon 35-30.	(1)
Fige
nove, grške, rinfuza, odlično blago — dobite v Ljubljani, Tyrševa c. 48 (Zaloga južnega sadja).
Sode, steklenice,
kotel za žganjekuho prodam. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »660 litrov« št. 17.606.	(1)
Pouk
Citre pravilno igrati
se naučite samo prt E. Mesgolits, Jurčičev trg 2, II. nadstropje.	(u)
Akademik instruira
vso predmete gimnazije, najraje dopoldne. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vesten« št. 17633. u
Železne postelje
po naročilu posteljne mreže iz pocinkane tn pobakrene žice, ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje pri: STRGULEC PAVEL, Gosposvetska cesta £t 13, Ljubljana.	(1)
I
Automofor
i
Puch motor 500 ccm
s sport-prtkollco, ugodno naprodaj. Tel. 21-25. (f)
Avto »Saurer«
tovorni za 3 tone, z generatorjem na plin, dobro ohranjen, naprodaj. Ogled pri Ed. Suppanz, Pristava.	(f)
Vnajem
Gostilno
dobrotdočo, v centru Celja — oddam v najem s 1. decembrom. Naslov v upr. »Slov.« v Celju, (n)
SOBE iščejo:
Gospodična
Išče skromno sobico Ba december. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Poštena«.
SOBE oddajo:
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17632. (s)
2-3 prazne sobe
v centru, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17640.	(s)
Vzajemna posojilnica
v Ljubljani, r. z. z o. z. MikloSifeva cesta 7
1
nudi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4 % do 5 % po dogovoru. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Daje tudi kratkorolna posojila po nizki obrestni meri.
Cclodncfno porabo drv
lahko spravite v tak zaboj ako kurite s
ZIPHIR PlCfll
Zahtevajte brezplačne prospekte od
tvornice ..ZEPHIR" d.d., Subotica
Samoprodaja za:
Ljubljano: Venceslav Breznik, Celje: D. Rakusch, Maribor: Pinter & Lenard Ptuj: Anton Brenčič Brežice: Ldschnigg & Schmidt
Samo kratek {as je še do
Božiča
Ali ste že mislili, kaj želite nabaviti za Vaše stanovanje, da napravite Vašim ljubim božično veselje?
WEKA, Maribor
speci jalna trgovina za stanovanjske potrebščine
(Modelltischler)	4
popolnoma samostojnega in veščega v izdelavi modelov po načrtih in vzorcih, feče
Vojvodjanska Livnica d. d., Novi Sad Veliki Liman.
Zahvala.
Podpisanemu ANDRENŠEK FRANCU iz Šmarja pri Jelšah štev. 64 je pogorela hiša. Zava-rovan sem bil pri zavarovalni družbi
JUGOSLAVIJA"
v Ljubljani, ki mi je odškodnino kulantno in v moje popolno zadovoljstvo izplačala.
Imenovani zavarovalnici se najlepše zahvaljujem in jo vsakomur toplo priporočam.
Šmarje pri Jelšah, dne 26. oktobra 1937.
Franc in M arija. Andrenšek
Dušica - Rožamarija
Toda bledi Alfred, na čigar obrazu 6e je še odbijala brezmejna jeza, jo je ošinil z divjim pogledom.
»Pustite me, meni ni več zdržati pod to streho!«
»Ua, zakaj pa ne?«
»Ako bi to vedeli, bi mi 6ami prinesli ono stvarco, ki ste jo pravkar vrgli skozi okno ter mi jo stisnili v roko.«
»Tako,« je odgovorila teta UIrika. »Izpovejte se. kaj ste zagrešili!«
»Ne morem. Jaz sem proklet. Proklet sem!« In začel je tekati v krogu po sobi, se je metal na stole ter se zope' dvigal.
Oči tete Ulrike so se zasvetile kot dvojna jeklena csl. Zopet mu je trdno položila rdko na ramo in rekla:
»Povejte rajši! S tem, kar vam teži srce, sami itak ne opravite! Hoče vas vendar raznesti. Ne smem vas pustiti samega. Rožamarija je poslala po vas in bo zahtevala pojasnila. Ustrelite se še vedno lahko.«
».Mar mislite, da rad umrjem, grofica? Jaz. s svojimi sedmerimi življenji? Toda ne preostaja mi nič drugega!«
»Bratranec Alfred! Smatrala sem vas z a lahkomiselnega petelinčka. Toda v poslednjem času sem Imela domnevo, kot bi se hoteli spametovati. Bog ima okoli 6voje mize raznotere goste! Vzoren dečko 6e seveda ne izcitni več iz vas. pa če bi bila Vaša mati, jaz bi vas še ne zavrgla, ha, še doleo ne! In ne mogla bi si misliti, da bi bili v zadnjih dneh zakrivili kakšno hudobijo. Otrok vam zaupa, ima neizmerno nežno srce.«
Zdajci se je vrgel mladi grof Brandenstein pred staro damo na kolena ter se je je oklenil s svojimi šibkimi mladeniSkimi rokami.
»O grofica, grofica! Kako ljubeznive so vaše besede! Jaz nosim pekel 6 6eboj, pravcati pekel. Ne morem več zdržati na 6vetu.«
»Alfred, zdaj se pa izpovejte! V petih minutah ste vendar pri kraju! Jaz ne smem pustiti otroka predolgo čakati, sicer se prične bali.«
»Grofica, vi morate molčati. Obljubite mi to!«
»Kam pa mislite! Mi niti na um ne pride! Cesar ne vem, tudi ne obljubim!«
»Jaz sem proklet! Na oni travnik me hočejo imeti, na travnik, kjer stoji beli drog. Jutri hočejo zopet priti pome. kakor 60 to storili danes!
Jaz. jaz sem vendar kriv, jaz..., da trpi grofica, ta ljuba gospa, Roža ... jaz!«
»Alfred, vi 6te znoreli!«
»Ah. da bi bilo to res! Saj ni več daleč do tega... Raztrgati me hoče!« Alfred je skril svojo glavo v njeno krilo 'eta UIrika pa ga je objela, mu pobožala plave kodre, ki so se mehko prilegali njegovi ozki glavi ter rekla:
»Alfred, zavedajte se vendar!«
Alfred je dvignil svoj obraz, po katerem so tekle obilne solze in dejal:
»Prelil bi zadnjo kapljp krvi za Thorsteince. Zadovoljen bi bil. ako bi smel biti Martov pod-hlapec. Grofica! Moja sestra nas je videla skupaj ... Držala je puško v roki. Jaz ji nisem bil jiovedal. kam sem namenjen. Ko me je zazrla... en sam hip ... in .. •«
V očeh tete Ulrike se je grozno stemnilo! »Kneginja!« Dušilo jo je.
Alfred je vstal, se opotekel ter zastokal.
»Tako. sedaj me pa izpustite!«
Teta UIrika jc naredila z roko kretnjo, kot bi se hotela nečesa oprijeti, potem pa je obsedela, kakor bi bila okamenela.
Nekdo je potrkal. Bil je Harro.
»Teta UIrika. kaj je z Alfredom? Roža se skrbi brez vzroka Že zopet ima nad sto in dvajset utripov!«
Teta UIrika se je stresla, zbrala vso svojo železno voljo ter odgovorila:
»Harro, znova je zagrešil neko budalost in ima vročino. Pravkar ga spravljam v posteljo.«
Harro pa je zunaj nekaj zamrmral ter odšel navzdol.
»Alfred, mislim, da ste razumeli, kaj vam je storiti. Ležite nemudoma v posteljo! Ne recite: jaz ne morem, nočem. Ni treba, da ta nesreča postane še hujša Mar naj Roža radi vas trpi. lagati pa slabo znam. Pridem še enkrat pogledat. In če znate moliti, molite!«
»Boste molčali, grofica?«
»Mar menite, da si bom or>ekla jezik? Oh, moj ubogi Harro!«
Teta UIrika je odšla. Bil je že skrajni čas, da so spravili Rožo v posteljo, kajti imela je hudo vročino.
Harro pa je le mukoma skrival 6vojo jezo.
»Jutri mora Alfred oditi, če ne more opustiti svojih budalosti! - Ne, Roža, saj ne mislim resno. V vato ga hočemo zaviti m ga negovati. Ne zri tako otožno, Roža!«
Ni bilo na Rožamariji zlahka opaziti kakšne izpremembe, le na globokozačrtanem čelu so se prikazovali potni biseri. Teta UIrika je sedela ob njeni postelji. Harro pa se ie bil že poslovil ter odšel spat Velike, sive oči Rožamarije pa so obstale na obrazu tete Ulrike ter so ga motrile resno, vprašujoče m otožno, da je teti Uli postalo tesno pri 6rcu.
»Kako se mi smili ta Alfred! Reci mu, naj ostane tu, da ga prosim za to. Razen nas nima človeka, ki bi mu jx>magal. Naj ne zapusti 6voje sestre v njeni bedi. Saj je vendar njegova 6estra in ga ima rada.«
Zdajci je vzela UIrika glavo Rožamariie med svoje roke ter jo je molče poljubila. Za hip sta si zrl i v oči. Potem pa je šepetala Rožamarija: »Harro. moj ubogi Harro! Ne smeš mu še jvedati, on bi še tega ne prenesel! In moj oče! ikdar ne sme izvedeti, nikdar! To bi bil zanj zadnji udarec Ah ali ne morete prizamesti mojemu očetu, mojemu očetu, ki ima toli mehko in
po Ni
nežno srce? Tega bi ne preživel, teta UIrika! On ee mora osvoboditi te ženske, UIrika! Ta misel me trpinči in vendar nisem mogla z nikomer o tem govoriti. Z gospodom samostanskim pridigarjem bi se bila rada razgovarjala. Saj mora zase obdržati, česar se mu ljudje izpovejo. Morda bi mi 5)'.6ve,ova,i- Toda vi niste marali!«
leti Ulriki so se tresla kolena, ko je 6edla.
»|i Roža, ti si za to vedela, ti?«
»Ah, ze v prvem hipu! Saj sem jo videla v trenutku ko je streljala. Zapazila sem, kako se je zabliskal njen prstan. Jaz pa sem mislila, da me ni zadela, ker sem samo slišala pok. Toda na mah so mi odpovedale noge in nisem 6e več zavedala .. Hudo me je bilo strah. Ta strašni človek, ta orožnik, je res izpraševal. Bala sem se za očeta za mojega ubogega očeta! Saj me doumeš, teta UIrika. t a ne smeli bi dopustiti, da hodi sama okoli in se voz'z, avtom. Gospod profesor je bil vse to prepovedal, toda neki drug gospod ji je to dovoliL /.nova se me oprijema groza.«
»Potem pa mora Harro to izvedeti. Roža-marija in mora se ji onemogočiti, da še v naprej plaši ljudi Ubogi Alfred tudi ve za to in maloda mu ni strlo 6rca.«
»Pojdi k njemu in tolaži ga, teta UIrika!«
»Rožamarija, ako hočeš prizanašati svojemu očetu, mora Harro to izvedeti. Eden od moških mora biti na jasnem. Alfred je preslaboten, da bi mogel ugnati svojo sestro. Ali Harro ali pa tvoj oce, Rožamarija! Strašno ie, da moraš v tem odločevati. ko bi te naj vendar zaščitili pred vsakim nemirom.«
»Alt teta UIrika. če to prestojim. potem me pa ze lahko izpustite iz <e ječe. laz moram umreti, cemu mi branite imeti vas okoli sebe, dokler sem se pri vas? Teta Uli. nikar ne iokaj, sicer bi morala tudi jaz plakati! Nimamo dovolj solz. da bi to hudobijo oprali. Kako žalostno ie to! In vendar ne smemo izgubiti glave. Kaj pa je imel Alfred danes z mamo?«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čež
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenžiž