ifoStnina plačana v gotovini Leto Xm., štev. 3 LJubljana, torek S« januarja 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubliana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3125. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-buraova ul 3. — Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Račun; on pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.S42, Praha čislo 7S ISO \Y'ien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesra 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračaio. — Oglasi po tar:fu Gandhi aretiran Popoln prelom med mdskimi nacljonalisti ln angleškimi oblastmi — Obnova državljanske nepokorščine London, 4. januarja, d. V Indiji ie prišlo zopet do odkritega preloma ned vlado in vseinclskim nacionalnim kongresom. Po navodilih, ki jih re Dreiei podkralj od angleške vlade, ie izdavi vlada v Indiji včeraj povelje za aretacijo Gandhija in še nekaterih nauigled-nejših voditeljev indskih nacionalistov. Vest o teh aretacijah nikakor ni izzvala preseneč-uja. Ce že Macdonal-dova delavska stranka ni mogla doseči sporazuma z indskimi nacionalisti. bilo to še tem mani pričakovati od sedanje Macdo-naldove vlade, v kateri imajo konzervativci ogromno večino. Po brezuspešnem zakliučku konference pri okrogli mizi v Londonu, se je Gandhi vrn;,l v Indijo in ie že takrat, ko ie zapuščal Evropo, napovedal naiodloč-nejšo borbo proti angleški nadvladi v Indiji. Komaj je stopil na indska tia. ie že zonet vzplamtela stara mržnja do Angležev. Pokret ža državljansko nepokorščino se ie oživel in že nedavni izgredi v Bombayu. Kalkuti in drugih večjih mestih niso napovedovali nič dobrega. Aretacija Gandhija in ostalih nacionalističnih voditeljev pa obenem dokazuje. kako s: zamišlja angleška vlada nadaljnji razvoj položaja v Indiji. Ni dvoma. da je smatrati te aretacije za pri-četek politike močne roke, s katero 'noče angleška vlada vplivati na ljudske množice v Indiji, ter da hoče za vsako ceno ohraniti trdno osnovo britskega imperija. Že prihodnji tedni bodo pokazali. aii bo angleška vlada s to politiko dosegla zaželjeni uspeli in cilj. Sazvcj dogodkov Bombav, 4. jan. d. že takoj po neuspehu konference pri okrog1 i mizi se je opažalo v krogih indskih nacijonalistov veliko vznemirjenje. Protiangleška propaganda, ki je nekaj tednov po sklenitvi premirja med Gandhi jem in indijskim podkraljem mirovala, se je znova poživela. Povratek Gan-dhija pa je bil za nacijonaliste nekak signal za obnovo vsenarodnega pokreta državljanske nepokorščine, člani kongresa in drugi vplivni nacijonalistični voditelji so prirejali shode in demonstracije ter huj-skali k odporu. Indijska vlada je upala, da bo Gandhi po svojem povratku vplival pomirjevalno na množico. To pa se ni -'.godilo. Po njegovem povratku je vseindsKi nacijonalni kongres poostril propagando državljanske nepokorščine ter pričel akcijo med širokimi sloji. Kongres je izdal navodila, naj Indei angleškim trgovcem re prodajajo svojega blaga in sploh izdal parolo za bojkot angleške trgovine v Lnjiji. Zadnje dni je sledila še parola za neplačevanje davkov. Odklonjena pogajanja V takem razpoloženju je Gandhi zahteval sprejem pri podkralju, hoteč z njim pričeti pogajanja za ureditev odnošajev v Indiji. Podkralj lord \Vellington pa je sprejem Gandhija odklonil, naglašajoč, da ne more pričeti nikakih pogajanj, če jih spremljajo grožnje. Obenem je sporočil Gandhi-ju, da smatra njega in ves kongres odgovorne za vse posledice napovedane akcije. Odklonitev sprejema Gandhija s strani podkralja je izzvala med indskimi nacionalisti veliko ogorčenje. Pojavili so se veliki nemiri. kar je vlado prisililo k odločnemu nastopu. Aretacija naeijosiaiističnifc voditeljev 2e poprej so bile vse garniziis ojačene in izdana policijskim oblastem stroga navodilu. Cim pa se jo izvedelo, da je kongres izd- tajna navodila za Dričettk splošne bojkotne akcije, ie vlada odredila areta-e ;o glavnih voditeljev. Včeraj poroči je bil v Bombaju aretiran najprej Gandm. Gandhi je bil na aretacijo že pripravljen ter je mimo sledil policijskim uradnikom, ki so prišli v njegovo stanovanje. Takoj za njim ie bil aretiran tudi predsednik kongresa Pa-tel. Gandhi in Patel sta bila še ponoči prepeljana v jetiiišnico v Foonu. Vodja kongresna stranke Subhcrs Bose. ki je bil včeraj na posvetovanju pri Gandhiju ter se je vračal v Kalkuto. je bil aretiran med vožnjo v vlaku. Njega so odvedli začasno v Kalkuto. Poziv na odpor Patel je šo tik pred aretacijo izdal na narod proklamacijo. v kateri poudarja, da pomeni ta ukrep indijske vlade nričetek težke borbe, ki pa mora tokrat dovesti do končne odločitve. Indski narod naj bo pripravljen na skrajne žrtve, vendar pa v tei borbi ne sme seči po nasilju. Za svojega namestnika io imenoval Patel člana izvršnega odbora nacionalnega kongresa Babu Rajendra Prasata. Razpust nacijonalne stranke V teku današnjega dne ie vlada da'a aret'rati še celo vrsto drugih nacionalističnih voditeljev. Zatrjuje se. da bo kongresna stranka proglašena za ilegalno in razou-ščena. Vodstvo stranke je s tem že računalo. ter ie raz"''«t;!o krajevne organizacije in namesto njih irrenovalo zaupnike z diktatorskimi pooblastili, ki naj po navodilih glavnega vodstva vodijo vso nadalj- njo akcijo. Vlada ie sklenila aretirati vse voditelje tega pokreta in .iih brez dolgotrajnih ^rocesov ob^c-diti na deportacijo na otoke, ki so v to svrho že določeni. Delhi, 4. januarja, s. Izvršilni odbor indijskega kongresa je bil proglašen kot nezakonit. Odmev v Indiji Bombay, 4. januarja, d. Vest o aretaciji Gandhija in drugih nacionalističnih voditeljev je izzvala veliko presenečenje, dasi-ravno se je s tem že davno računalo. V Bombavu in drugih večjih centrih <~o proglasili dan žalo vanja, ter so vse in d**"«* trgovine zaprte. V Bctmbavu <>o danes zaprli tudi borzo in tržišča za bombaž, žito in kovine. Tudi številna podjetja hO v znak protesta proti aretaciji Gandhija ustavil a obratovanja. Za dar.es popoldne je bMo v Bombavu napovedano veliko protestno zborovanje. Ker pa je vlada to zborovanje prepovedala, so organizirali nacionalisti žalno procesijo, v kateri so korJva.e samo ženske. Bilo iih je na H 20.000. Policija proti njim ni mogla nastopiti, ker niso kršile reda in miru, marveč so v procesiji mirno in tiho korakale po mestnih ulicah. New Delhi. 4. januarja, s. Zaradi poživlje-neea pokreta za državljansko nepokorščino se je položaj toliko poostril, da je podkralj izdal štiri odredbe, po katerih so vlada m njeni zastopniki dobili zaradi nenavadnih razmer dalekosežna pooblastila za vzdrževanje miru in spoštovanje zakonov. Ostale na-redbe se nanašajo na protizakonita deiania in protizakonite organizacije kakor tudi na omejevanje svobode in bojkota. Londonski komentarji London. 4. januarja, d. Aretacija Gandhija je izzvala v ansleških političnih krogih veliko senzacijo, čeprav jo smatrajo za neizogibno posledico neuspeha konference pri okrogli mizi. AnDai!y Nevvs« p:še med drugim: Kdor čita nekatere Gandhiieve izjave, bi lahko menil, da so le odredbe nialicijozen kr;k, ki naj žali indsko jav;o-f in tepta indl-ske svoboščine. To ni resnično. Vlada je po dolgem obotavljanju in le nerada izdala te odredbe, da zaščiti življenje svojih uradnikov pred neprestanimi terorističnimi napad'. Morda je res, da nekatere organizacije Gandhija nimajo stikov z društvi, ki organizirajo te napade in da kongres ni nikoli formalno odobril politike umorov. Vendar pa I je prav tako resnično, da je kongres nenavadno mlačno obsodil umore in da Gandhi sam ni izrekel po svojem povratku v Indijo brezpogojne obsodbe te gnusne zadeve. Pri tem stališču Gandhija vlada res ni mogla drugače postopati. S terorizmom v tej ali oni obliki se ne more nobena angleška vlada pogajati. London, 4. jan. s. Kakor izjavljajo na pristojnih mestih, bo vlada tudi v bodoče stremela za tem, da doseže sporazum glede vprašanja indijske ustave s pogajanji. Sodelovanje ne pomeni obenem slep pristanek na vsako dejanje ali mišljsnje vlade, toda opozicija bo morala rabiti samo zakonita sredstva, ne pa taka, ki bi utegnila razde-jati vladni mehanizem, na katerem sta zgrajena varnost in mir v Indiji. Vlada bo brez oklevanja prevzela odgovornost za ohranitev miru in reda v Indiji. Macdcnald o položaju London, 4. jan. g. Ministrski predsednik Macdonald je v eni izmed svojih izjav izjavil glede aretacije Gandhija in poostrene situacije v Indiji, ki je nastala zaradi tega, med drugim: Glede Gandhijeve aretacije nimam podati nobene izjave. Vladna akcija se bo nadaljevala in nič je ne bo zadržalo. Odbor, ki je bil sestavljen na konferenci za okroglo mizo, bo potoval v Indijo, kjer se bo pogajal z indskimi nacionalističnimi voditelji, če bodo voljni. Stfiberny oproščen Praga, -4. jan. h. Kazensko sodišče je danes dopoldne i.»reklo sodbo v razpravi proti poslancu Stribernemu in urarju Szihov-skemu zaradi obtožbe krive prisege. Oba obtoženca sta bila oproščena. V utemeljitvi navaja sodišče naziranjc, da dejanski stan krivega pričevanja ni bil podan niiti objektivno, niti subjektivno. Z današnjo sodbo je bila zaključena mučna afera, ki je trajala več kot 20 dni. Dr nja v Nemčiji. List piše med drugim: Doba političnega formalizma je za nami. Oni, ki bo narodu postavil velike, a tudi dosegljive cilje in j.ih bo skušal s pogumom doseči, bo lahko računal na podporo vsega naroda. Kancelar dr. Brun ing lahko pri tem računa tudi na podporo predsednika Hindeaburga. V prvem polletju 1932 se bo videio, ali lahko dr. Brun ing združi politične s.lle nemškega naroda za velike politične cilje. Zadnja zasilna odredba je osnova, na kateri bo dr. Briining gradil svojo stavbo in skušal vrniti Nemčiji del njene zunanje .politične svobode, zlasti pa jo reži i. i neznosnih reparacijskih plačil. Neuspela komunistična akcija v Nemčiji Esren, 4. jan. s. Za danes napovedana ojačena komunistična propaganda za veliko stavko v Pcrurju je vsaj. kolikor kažejo dosedanje vest;, ostala brez nameravanega uspeha. V noči in davi so komunisti izvršili več terorističnih napadov, ki pa pa srečo niso zahtevali človeških žrtev. Davi so med dru3:m obstreljevali in s kamenjem obmetavali vozove cestne železnice. Policija je vsega aretirala 80 oseb Rudarska centrala poroča, da davi samo v treh rudnikih niso prišli delavci v polnem številu na delo. v več rudnikih =o bili nekateri delavci. ki so pozivali tovariše na stavko, na mestu odpuščeni. Diisseldorf. 4. jan. s Komunistične skupine so skuhale da.vi zadnvavati delavce, da bi ne šli delat. Močni policijski oddelki so njihovo namero preprečili in razen tega aretirali 150 oseb. Razstava francoskih umetnin v Londonu I,ondon. 4. januaria AA. Danes ie bila za povabiie^ce otvorjena razstava, francoskih umetnin v kraljevski akademiji v Bar-lmgtonhousen v Londonu. Razstavljenih je nad tisoč umetniških del. ki potekajo iz dobe od 13 stoletja do danes. IV^d niimi se naha/falo umotvori slikarstva, kiparstva, umetniških rezbarij iz slonove kosti, zlatar- ska dela ter stari spisi iz 14. in 15. stoletja. Obiskovalci so dobili najlepši vtis o razstavljenih delih francoske umetnosti. Razstava bo trajala dva meseca. Železniška nesreča na Madžarskem Budimpešta, 4. jan. Dopoldanski brzo-vlak Budimpešta—Debrecin je v bližini postaje Szegyvermenk iz doslej neznanega vzroka skočil s tira. Poštni in prtljažni voz ter en voz III. razreda so se prevrnili, vendar pa ni bil nihče ranjen. Ma-terijelna škoda je velika. Prazna stanovanja v Sarajevu Sarajevo, 3 jan. n. Dopoldne se je vršila letna skupščina društva hišnih posestnikov, na kateri je bila -prejeta resolucija, ki ueotavlja. da so najemnine v Sarajevu mnogo nižje, kakor v drugih mestih in da je precej praznih stanovanj, ki jih ni mogoče oddati. Lesni kontingent za uvoz v Franciio Parfz. 4. ianrar-?a. A A Havas poroča, da je v uradnem dekretu o kontingentiranju uvoza izdelkov lesne industrije v Francijo določan za Jueoslaviio kontingent za uvoz navadnega lesa na 5763 ton. Pri tem niso vračunani praeovi Ta kontingent se lahko uvozi JiurostavHe v Francijo v prvih .treh mesecih 1932. Dalje se lahko uvozi kontingent 280 metrskih stotov dog, Po senatnih volitvah N#deljske senatne volitve so vstavile v* našo novo državno organizacijo zadnji pomembni temeljni kamen, s katerim bo omogočeno brezhibno delo na preustroju države t>o smernicah in v pravcu ja.. arskega kr^'>'evega rrr~;-fes in septembrske ustave. S tem je dogotovljena nova -nova naše država. likvidirali- je prehodno -tanje in narod bo p-* s\ .jjih i/ olienih zs^^mkih zooet soodločal o državnih poslih in o svojih potrebah ter odločilno sodeloval pri gradnji novega notranje-poljtič-ncga življenja. Tak razvoj v pravec prave demokracije so nam zajamčile vse izjave našega kral; i.n v njegove besede narod rucoli ni bil izgubil zauoania. Zdaj. ko sa za nami glavne težave pri zidanju novega drž vtif^n temelja in nam ustavno ogrodje nudi zadostno jamstvo za uspešno sodelovanje naroda v iavuiih poslih, si moramo "riznati, da je izvršeno težko, odgovornosti polno delo. ki bi se kakemu drugemu gospodarsko trdnejšemu, aktivno bolj raz.vi-tetr.u in politično enotneje izšolanemu staremu državnemu narodu morda ne bik» posrečilo tako leno in brez pre-tresljajev. kakor se je to zgodilo pri nas. Ravno ta izid pa je dokaz velikega zaupanja naroda v svojo lastno moč, dokaz silne državljanske zavesti in tesne zveze najširših ljudskih slojev z vladarjem, ki je v časih opasnosti modi o iti odločno vodil državo ter io. pred očmi vedno le "'ivišjo Laeinjo naroda, izvedel iz vseh nevarnosti na varno pot in vsem živini, delavoljnim narodnim silam vrata k pozitivne-ri.M u dejstvo vaniu. Medsebojno zatma-nje- ki sta si ga ves čas ohranila vladar in narod, je omogočilo, da je naša država premagala ^rvnjKno notranje politično krizo in se zdai lahko z mnn-go obetajočo odločnostjo in vztrajnostjo loti boja z radarsko krizo, ki ima svoje globoke korenine v vsem svetovnem položaju. Valovi te silovite, skoro elementarne nesreče že preteče udarjajo tudi čez naše meje. mnogo-kie se opaža njihov učinek tudi pri nas in ni dvoma, da bi nas bili zagrnili, ako bi nas brli našli nesložne, razcepljene in nepripravljene. Kolikor imamo v mednarodnem svetu prijateljev in nepriiateljev. vsi so zrli z napeto pozornostjo na razvoj stvari pri nas in danes so vsi ti prijetno presenečeni ali bridko razočarani, kakršno ie bik) pač njihovo stališče do naše države. Prijatelji naše države se divijo politični zavednosti in velikem« domoljubju našega mladega državnega naroda, občudujejo smotreno mod"ost našega državnega poglavarja in v niih očeh je dobila Jugolavija novega ugleda. Razočaranje naših neprijatelbv. ki so si obetali nemirov in razpad Jugoslavije. pa ni nič manjše. Ni srer misliti, da bi -avno Driznali veliko življenjsko silo jugoslovenske de.3. ki je po 6. januarju prepojila vse naše življenje. vendar bodo morali svoje nade prestaviti za nedogleden čas, naša^rb pa bo, da se jim tudi v bodočnosti ne bodo izpolnile. Z zadovoljstvom 'ahko ugotavljamo, da tako prijeta > presenečenje naših oriiateljev, ka-or grenko razočaranje naših sovražnikov širita v svetu sloves Jugoslavije kot močne, urejene, na demokratičnih temebib zgrajene države, ki bo kljubovala zunanjim težkočam z isto silo in nd.oč-nostjo. s kakršno je v zadnjih letih korakala v smeri danes dovršeje konsolidacije. 2e novembrske volitve so odorie oči ne samo inozemstvu, marveč so izne-nadile tudi domače inalodušneže :n omahljivce ter zadale nepopravljiv udarec oni peščici ljudi, ki v svoji zaslepljenosti ne vidijo širše narodne koristi pred ožjim osebnim ali strankarskim interesom. Včerajšnje senatne volitve, ki so se jih udeležili v tako siiamem številu izbrani predstavniki našega ljudstva, so ta doiem potrdile v še večji meri. Začetkom novembra je naše ljudstvo potrdilo svojo neomajno zvestobo kralju in državi, prošlo nedeljo pa je potom svojih mandatarjev še enkrat poudarilo svojo trdno voljo, da hoče tudi v naprej krepko stokati po začrtani poti. Tudi na nedeljske volitve je pazilo inozemstvo in tudi te so služile v povečanje našega ugleda v mednarodnem svetu. Z mirnim srcem in globokim zadoščenjem lahko gleda na svoje delo vlada narodne sloge, ki je z volitvami v senat izvršila svojo nalogo in zato sinoči podala d^misijo. Vešče in uspešno je izvedla kočljivi prehod iz brezustav-nega stania v parlamentarno demokracijo in doba njenega režima bo. če-orav je bila časovno Je kratka, tvorila važno poglavje v politični zgodovini Jugoslavije. Steklarna v Hrastniku ustavi obrat Odpuščenih bo skupno 1300 delavcev - Nad 4000 ljudi brez kruha Hrastnik, 4. januarja. Hrastniška steklarna bo svoje obratovanje kakor je končno sklenjeno, ustavila na oraznik Treh kraljev. Delalo se bo še samo na eni mali peči, jn siccr se bo produciralo le finejše steklo. Obenem je bila sklenjena tudi odpoved dela vsem steklarjem v tvornicah v Hrastniku. v Rogaški Slatini v Logatcu in Parati nu, ki spadajo pod firmo Zedinjene tvor-niee stekla v Zagrebu. Odpuščenih bo pri vseh tvornicah okoli J.300 delavcev, kolikor jih je po zadnjih redukcijah še zaposlenih. Z družinami vred pa bo brez kruha nad 4.000 ljudi. Kolektivna pogodba ie odpovedana z veljavnostjo s prvim februarjem. Istotako je odpovedano delo tudi rokodelcem, zaposlenim pri firmi. Danes se je v Hrastniku delalo le v omejenem obsegu zaradi delne stavke odnašal-cev, ki so bili zaposleni z odnašanjem stekla od peči. Podjetje je prisiljeno ustaviti obrat zaradi popolnega pomanjkanja odjemalcev in nedostajanja denarja za produkcijo na zalogo. Baje ima tvrdka na zalogi za 8 milijonov dinarjev steklarskih izdelkov. Centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu je sklicalo na 14. t. m. anketo, na kateri se bo oobravnavalo tudi ■vprašanje nezaposlenega steklarskega delavstva. Obupen položaj naših izseljencev v inozemstvu Vlada pripravlja obsežno akcijo, da omogoči našhn brezposelnim Izseljencem povratek v domovino Beograd, 4. januarja, v. V mrnistrt&vu •ja socialno politiko pazljivo zasledujejo poio/aj naših izseljencev v inozemstvu, o katerih sprejemajo vse bolj obupna poročila o njih materi jalnem položaju. Kljub izvedbi najstrožje štednje v proračunu, je ministrstvo vendarle v proračunu znatno povišale posta\fco za podporo naših agilnih in vzjfiednlh delavskih organizacij na \Vest-fakikern. ki bodo ta korak ministrstva za socialno politiko gotovo sprejele z velikim zadovoljstvom. Odločitev ministrstva je pripisati pred m intervenciji poslancev i/, dravske banovine, ki poskušajo no svojih najboljših močeh pomagati našim rojakom v daljni tujini. Glavno skrb pa posveča sedaj cnmbtr-6tvo za sociialno poiitko vprašanju po-vrst>ka onih naših nesrečnih brezopselnih rudarjev v Nemčiji, katerim £roze neirJ;c državne oblasti z izgonom. V minksirstvu izdeujejo že načrt za organiziran povratek teh nesrečnih roiakov ter njih »»prejem in namestitev v naši državi. V ta t .a men je nedavno konferiral z gospodom bano»n ir. Maruši čem tudi šef izseljenskega odse- Pred važnimi odločitvami angleške vlade Prva seja vlade po praznikih - K ostalim problemom se je pridružila ie Indija Londcn, 4. januarja AA. Večina ministrov se vrne v London še ta teden, nakar začno takoj v svojih ministrstvih proučevati važna vprašanja, ki so postala v zadnjem času pereča. zlasti vprašanje o dol govih. o -eparaeijnh. o znižanju oboroževanja. o posledicah novih carin v trgovini ln industriii. o imperijalni politiki i'td Ti Problemi. še bolj pa novo protiangleško gibanje v Indiji, zadajajo vladi precejšnje skrbi M'nfstri bodo ob svojem povratku že do-tiiii redigirana poročila ekspertov o najvažnejši vprašanjih Sodijo, da se bodo ta vr>raSan1a naj.orej nrereše+ala v komisijah in žele nato na seji ministrskega sveta, ki Je sklicana na torek 12. t m. Kakor se Naši poslanci med vclilci Vo}nik, 2. januarja. Narodni poslanec za celjski srez g. Ivan Prekoršek je pcirabrl čas svojega bivanja v Celju, da naveže čim tesnejše stike s svojimi voiilci. Tako se je vršil v torek 29. decembra ob S. zvečer v gostilni g. Vrečer-ja v Vojniku izredno dobro obiskan shod našega narodnega poslanca. Shoda so se udeležili »številni voiilci iz Vojnika. Nove cerkve. Višnje vasi. Škofje vasi in s Fran-kolovega, ki &o napolnili vse gostilniške prostore do zadnjega kotička. Shodu je predsedoval učitelj in posestnik g. Šinigoj. Poslanec Prekoršek je v zanimivem. temeljitem govoru poročal o današnjem gospodarskem in političnem položaju v državi ter o delu in načrtih Narodne skupščine za izboljšanje gospodarskega stanja. Zborovalci so sprejeli govor g. poslanca z iskrenim navdušenjem in hvaležnostjo. Soglasno je bila sprejeta zaupnica narodnemu poslancu g. Prekoršku. istotako tudi predlagane resolucije gg. Ribiča. Lešnika in Okorna, ki vsebujejo v glavnem želje glede rešitve najbolj perečih gospodarskih zadev. Shod je pokazal, da uživa poslanec gospod Prekor5ek v Vojni,k u in okolici slej-koprej popolno zaupanje svojih voliicev. Litija, 31. decembra. Božične ln novoletne parlamentarne počitnice je poslanec g. Milan Mrovjje porabil, da je stopil v ožje stike s svojimi voiilci. Na Polšniku je imel v osnovni šoli sijajno obiskan shod, ki so se ga udeležili tudi fantie i-n mladeniči iz Košcc, št. Jur-ja pod Humom, Dola, Sv. Križa ter od drugod. Številne zborovalce je pozdravil predsednik krajevnega akcijskega odbora gospod šolski upravitelj Joiko Aničič. ki je poudarjal potrebo složnega dela ter je ob ljubil, da bo krajevni akcijski odbor prirejal redne informacijske sestanke. Poslanec g Mrovlje je v nadeournem govoru očrta! politični položaj v Beogradu in in formiral navzoče o delu v poslanskem klubu. Razvila se je nato živahna razprava, v kateri so govorniki omenjaii želje in potrebe svojih krajev. Končno je bil izvoljen pripravljalni odbor za krajevno organizacijo nove vsedržavne stranke. V Litiji je g. poslanec Mrovlje v torek sprejemal na občini stranke. Navzoča sta bila tudi litijski župan g. Lajovic in šmarski župan g. Tomaži«. Nad 40 strank je .prišlo na posvet k svojemu poslancu, ki jim je dal vse potrebne informacije. Popoldne se je vršil sestanek v salonu g Maksa Lajovica. Navzočih je bilo mnogo Litijčanov in okoličanov. Situacijsko 'Poročiio, ki ga je podal g. poslanec, je uverilo vse navzoče, da se naša Narodna skupščina zaveda težavnega stanja v državi in si prizadeva, da položaj ljudstva omili in izboljša. ka pri ministrstvu za socialno politiko. Na sestanku sta temeljito proučila vse pogoje, s katerimi bo mogoče sistematično iLvesiti povratek naših izseljencev iz Nemčije. Stro:'f:e za povratek izseljencev bo krilo ministrstvo za socialno poMt f:o iz izseljenskega fonda, ki pa je danes pkoro brez vsakih dohodkov, ker je s prestan/ocen izseljevanja prenehal pritok izseljenske g'.a-varine. ki je bila glavna vir dohodkev Poleg tega je izšeljenaci fond tudi zelo angažiran za povra>tek naših rojakov iz Francije, kjer se nahaja sedaj najmanj 60.000 naših delavcev. Poleg brezposelnih rojakov v Nemčiji in Franciji pa je tu 'i v Ameriki vse polno naših državljanov, ki prosijo za državno pomoč, da bi se tnogli vrniti v domovino. Samo v Buenos Aires-u je nad 500 naših ljudi, ki čakajo na povra-teh, ki bo stal nnšo državo naiman j 750.000 Din. V tisoče gre pa število naših ro.akov v Severni Ameriki, fci obupno prosijo nase t?»nkajšnje konzularne zastopnike, da bi jim omoiočili z državno podporo povratek v domovino. doznava, se bo ministrski predsednik zelo aktivno udeleževal vseh teh preliminarnih proučevanj Mod problemi, pred katerimi stoji britanska vlada, bo prvo na vrsti vprašanje angleške teze o dolgovih in re-naraciiah Ta teza bo naibrž objavljena v obliki memoranda. ki ga bo Frederik Leit.h Ross izročil svojim francoskim tovarišem koncem tedna, ko odpotuje v Pariz. Amerika gradi novih vojnih ladij \Vashington, 4. januarja č. Kongresu je danes vlada predložila načrt o zgradbi novih voinlh 'adij. V A^e^k' na^e^avajo zgraditi 120 novih vojnih ladij za 615 milijonov dolarjev. Država je vrnila Narodni banki ostanek dolga Beograd, 4. januarja, p. Narodna bar/ca je objavila izkaz o svojem stanju na dan 31. dccetnbm, iz katerega je predvsem razvidno, da je država vroča bank? ostanek začasnega dolga v višini 95 milijonov dinarjev. Kakor znano, ima država po zakonu o NaTodni banki pravico, najeti za začasne potrebe glavne d-žavne blagajne do 600 milijonov Din. ki ^ih pa mora vrniti do konca leta. Država je do septembra izrabila ta kredit do 500 miliiomov Ptvo odplačilo je irvršik eredi oktobra v višini 150 milijonov, drugo v višini 75 milijonov sredi novembra, tretjo v viš:ni 180 milijonov pred božičem in poslednje od 95 malijonoiv pravkar pred pričetkom no\x>ga leta. V izkazu je zabeleženo poveranmi«; z^a-te tn devizne podlage za 11.3 na 2096.8 milijona Din. Skupno z devizami, ki se ne štejejo v (podlago (86.5 milijona Din), je imela Narodna banka ob koncu leta za 2183 milijonov Din zlata in deviz, to je za okrog 350 milijonov več nego ob koncu L 1930. Menična ki lombardria posojila so se ponovno povečaila za 46.6 milijona Din in so dosegla višino 2253 milijonov. V primeri s stanjem toh posojil ob koncu 1. 1930. vidimo povečanje za 612 milijonov. Obtok banfcovecv se je povečal za 125 milijonov na 5172 milijonov. Navzlic povečanju pa je sedanji obtok še vedno za pre" ko 200 milijonov manjši nego je bil 1. 1930. ob koncu decembra. Tudi kritje je ta dalje ugodno. V zlatu in devizah znaiša Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 37.5 odst, v samem zlatu pa 31-5 odst. Izplačilo kuponov obveznic za vojno škodo Beograd, 4. januarja, A A. Po zakonu o izplačevanju vojne škode se bo začelo izplačevanje kuponov obveznic loteriji f:e 2 in pol odst. državne rente za vojno škodo 1. februarja, in sicer pri blagajni oddelka državnih dolgov in državnega kredita, dalje na blagajnah davčnih uprav, Pcštn« hranilnice ter njenih podružnic in Obračunskega zavoda zagrebške borze. Davčne uprave dobe potrebni denar za izplačilo teh kuponov v višina svojih Lanskih izplačil tako da se bodo kuponi mogli plačati ob roku v vsej državi. Ker je zaradi izjemnih gospodarskih razmer pričakovati, da bodo imetniki obveznic veoini.tna hoteli kupone čim prej vnovčiti, in ker se po obstoječih predpisih o plačevanju kuponov vseh državnih posojil izplačajo ti kuponi ne glede na število, samo na podlagi predložitve seznama, bo oddelek državnih dolgov in državnega kredita že od 15. t. m. dalje daa na razpo-a«jo tiskane obrazce za sezname, da jih bodi mog'li interesenti ob pravom izpolniti. Izpolnjene sezname 6 kuponi bo likvidatura oddelka državnih dolgov in državnega kredita sprejemala od 26. t. m. dalje, tako da se bodo dio konca tega meseca opravila V6a tehnična dela pri likvidaciji kuponov in bo omogočeno kar iajh;treje in najpravilneje izplačati kupone že v prvih dneh mescca februarja t. 1. Nesreča na lyonski žični železnici Pariz, 4 januarja t Ni 3e preteklo leto. odkar se je v Lyonu zgodila velika železniška nesreča. Danes se je katastrofa ponovila. Pri žični železnici se je pretrgala žica in en vagon je padel z žične proge na železniško zgradbo V vozu je bilo 20 potnikov. 10 jih je ostalo na čudežen način nepoškodovanih, ostali pa so bili lažje ln buje ranjeni. Regulacija Ljubljanice ne bo prekinjena Minister dr. Albert Kramer Je danes odobril načrt za popolno dovršitev regulacije Ljubljanice in izsu-šitve barja — Stroški 20 milijonov dinarjev zagotovljeni — Velik korak v pobijanju brezposelnosti in utrjevanju narodnega zdravja Beograd. 4. ianuaria. v. Minister ta zgradbe gosp. dr. Albert Kramer je danes odobril projekt za dovršite* regulacije Ljubljanice in izsuševanje Ljubljanskega barja. Stroški z3 ta velika zaključna dela so predvideni y končnoveljavno odobreni vsoti po izvršeni reviziji ministrstva za zeradbe v višni 20 milijonov 44.747.50 Din. dela pa bodo trajala najbrž dve in pol leta. Z odobritvijo tega projekta stopa vprašanje regulacije Ljubljanire in izsuševanja Ljubljanskega barja v svojo zaključno fazo Čim bodo dela po tem načrtu dovršena, bo rešen problem, ki ie na dnevnem redu mesta Ljubljane in njene okolice že okoli "50 let. Predmetni projekt ie bil 'zdelan in predložen bivši avstrijski vladi leta 18S4. Po dolgotrajnih intenvh obravnavanjih projekta se ie pričelo vodopravno postopanie 1. 1804.. ki je bilo zaključeno z ra/podbo bivšega c. kr. upravnega sodišča na Dunaju 1. 1900. Zbog nedelavnosti bivšega kranjskega deželnega zbora pa je pršel toradevni zakonski načrt s proračunom 4,184 000 zlatih kron pred deželni rbor šele 1. 1905. Zakon z dne 1. avgusta 190G ureja to podjetje s prispevki, ki fo bili odrejeni nastopno: država 45 %, dežela 12 me=to Ljubljana 10°»'«, neposredni interesenti 33%. Na podlagi zakona ie bil sklenjen šp dogovor glede nosiopanja pri izvrševanju del in glede vplačil prispevkov, tako da so se oddala dela o naredbi ministra dr Kramerja sestala v Ljubljani velika konferenca zastopnikov ministrstva za zgradbe, dravske banovine, ljubiianske občine in glavnega odbora interesentov za osuševanje barja Konferenca ]e razpravljala skoro ves teden ter razčistila celo vrsto še odprtih tehničnih vprašanj. Na podlagi rezultata te konference je bil potem izdelan definitivni projekt, ki ga j-c minister dr. Kramer danes odobril. Finančno vprašanje ie bilo v svoječasnih dogovorih rešeno v toliko, da je bil sprejet princim, da prispevajo k stroškom država in občina ljubljanska po eno tretiino banovina in glavni odbor za osuševanje Barja pa ostalo treMino. Na žalost v državnem proračunu tudi za tekoče nroračvmsko leto n-i državna kvota očuvana v polni višini in tridi 7. o-zirom na predstoiečo redukcijo budžeta ne bo mogla v prihodnjem proračunu v celoti ustrezati. Vendar je v razgovorih med interesiranimi faktorji najden mod-js, ki bo. kakor vse kaže. omogoči', da se vsa dela irvršc v predvidenem roku dveh in pol let. Financiranje pa bo izvedeno na daljšo dobo. Izvršitev regulacijskega proiekta pomc-nja za Ljubljano, za njen gradbeni razvoj, za njeno olenšanje in za sanacijo njen;b higienskih pri!:k ogromen korak naprej. Za Barje in Banane jia st odnira nova doba gosT>od?rskeg.a napredka, ker ss omogoča prehod tisočev juter danes slabe zemlje v kulturno zemljo prvega reda Odobritev projekta ima pa t*xH v socialnem in politčnem ozi.ru nejvočH pomai. ker ustvarja v dobi težke gospodarske krize in nara&čania brezposelnosti možnost -slurka 2» številno delavstvo in naše obrtništvo. Na zapadu poplave, na jugu mraz V Nemčiji hi na Angleškem je povzročfto jh?ž?*o vreme velike poprave, na jugu pa hnajo hudo zimo Berlin, 4. jan. s. Veliki vremenski .pro okret v zadnjih 4*8 urah je povzročil skoraj po vseh delih Nemčije hude poru a ve. Vse reke so močno naraat.le. Ceste so fieloma tudi »od vodo. Največje pon-lave so v južni Nemčiji, posebno pa na barvarski visoki planoti, k.ier je bilo še v soboto 28 stopinj mraza. Tudi na "SVirtemberškem je reka Neckar prestopila bregove. Stuttgart, 4. jan. č. Po vsej južni Nemčiji so v zadnjih dneh natopile velike poplave. Zaradi južnega vremena se an^g naglo topi. Reke so narasle in prestopile bregove. Blizu Kehla je Rena tako narasla, da se Je voda zlila čez železniški most in je žeieznišk-i promet s Stuttsrartom prekinjen. Tud.1 po vsem Schwarzwaldn grori ocvasnost PoiPlav. Leti je reke nn več krajih za-iecdl tako, da se je voda ra«Mla čez obrežje. Berlin, 4. jaauarja A.A. Za^n.le dni je vladalo skoraj v vseh kraiih Nem č je slabo vreme. Ponekod so nastale povodni?, tako n. nr. na FašVem in v severni NemčMi okoli Dres'lena. V več Jcrajih je bil .prekinjen žele«n-'JHri promet. Dunaj. 4. januarta >. Vso noč hi tudi danes zjirtrai je divja! na Dunaiu vihar r. večJo ali maniSo silo. Danes dorhoMne je povsetočU največ na »sra^bah. kier ao mora« v 63 primerih posredovati gasi tei. Dunaj. 4. jannarja Po vsej fiorntl Av-strS'J dežuie od včeraj zjutraj nepretrgoma. Višine okoli Linza in večina kraiev v Gornji Avstriji so «net .popolnoma brefc sneea Dunav je močno narasel. London, 4. januarja «. Zaradi silnih nali- vov, ki trajajo skoraj br*-žen.'h orl vode. Bukarešta. 4. ,jan. s. Močni snežni ti so ,povzročili po vswt«v Pirekinlen na več krajih že.'6^;ni«Tri rrrom«* Med Bnrsos^Tii in Santanirom r severni Španiji so zameti in prometne tež%o<"-e nsš-■večji. ]ie^>še države domala .V)" pod ni-?!o. jc priče! d*-nes na>glo porm-šča.ti. V Bco^radir jc bido danes saino še minus 10" rvod n-č1^, ppo-i-dne T>a sc je pričel sneg celo na.g1--> ta i a ti. Ponoklne so i>ostale beograjske u«'ice podobne huidournikom. po ka+erih skoro ni mortn-če več neš. take rr>no';ne vode so sc prične pretakati navzdol. D^našnii putTs-nii vlaki so prihajali ?c vs; rodno brez za-mn-rl. Edino s nmfie Zagreb-Sn^t so še t*>-ročali o mmiših neTeds!ednie brzojavne vesti pa že tudi s te proge javljalo o docela vznostavlienem ppmietu. Mod Remefami ip Markuševcem v savski ban*>-vinlo ji je izis.!oditi grešnega zločinca, ki je pred tremi meseci v Ghdstonovi ul:ci na periferiji Beograda izvršil strašen umor. V svojem stanovan-iu s*a bila namreč najdena usirvr-oena «ooVf>|enec 11;:a Tipa in njegova go-srp^dinia Marija Nikolič. Takraf ie m^gla nolicija le ugotoviti da gre za razb'>jnvštvo, ker so b'l? vsi predmeti razmetani oo_ stanovanju. Preiskava je b'1a sila otežkočena ker je zločinec zginil domala brez vsake sledi. Ed;mo neke tuie krvave čevlie so našli na kr«.ju zločina. P'ed nekaj dnevi pa »e bil zbog neke mile tatvine areriran ?7Hetvi mehanič".r M;1an Sokulič iz Like. Po veščem postooaniu policije je Sek^lič žo takoj spočetka priznal glavno krivdo na umoru, tekom dana*n'ega dne na je "rima! popolno in izkliučnn svoio krivda. Za nimivo je. da je izvršil Sekulič ta strašni dvojni un*>r samo zato, da si prisvoji bore tri kovače... Stavka prW*»*»s,rth delavcev v Londonu T^mdon 4. iapna^a A A T»ol Tjristan'SVJ>i delavcev je pristal na znižanje mezd, medtem ko se je 4500 članov, ki pripadaio sindikatu. odločno iziavilo proti znižanju m^zd. ki bi moralo zna?ati 10 penijev dnevno Poslednji so sklenili da stonrio v ponodeliek v stavko ^ tem ho nndol rmmet tovorov po Temzi ter pristaniški promet v samem Londonu, Hmeljski trg Žatee, 4. januarja. Zaključno poročilo na d3n SI. decembra: Okvir cen, ki se med bo-ž'čnimi prazniki sploh ni spremenil, se giblje od 150 do 200 Kč. Na deželi je približna še 8 do 10.(K)0 stolov hmelia v zalogi. V skladiščih komisiionariev v Zatcu ie naloz.rf-nih še okrog 10.000 stolov. Do konca leta ie brJo v Zatcu javno žigosanih 141.0iJ0 stolov hmelja po 50 kg lanske Mine. Hmelj v Roudnicah in Ustku je popolnoma prodan. Idealne cene so bile po cenitvah 150 do 220 Kč. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska nar«ve>d r.a danes: Brez spremembe. — Situaciia včerajšnjega dne: Področje visokega pritiska, ki je prevladovalo v jugovzhodni Evropi. «e je razši-r lo preko Alp v centralno Evropo ter ie razdelilo barometrsko depresijo v dva ^ela na severozapadni in iugozanadni Evropi V zadnjih 24 urah se ie visoki pr tisk razširil tudi na iužno Evropo. S tem v zvezi so zaveli topli vetrovi, ki so oovzroč'ii narast temperature. V Primoriu in v 5.apadnih krajih države ie prit:sk narasel za 0.1 do 2. v jugovzhodnih krajih pa padel za 0.6 do 6 stopinj. Temperature so v splošnem narasle za 1 do 6 stopinj v Primorcu, za 1 do 14 stopinj v zaledju DnnaisUa vremenska napoved za torek: Morda bo polarna fronta še boli napredovala s severovzhoda, pri Čemer bi bilo računati s cnegom. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! »JUTRO-; št. 3 3 Torek, 5. L 1932 NAŠI SENATORJI SO IZVOLJENI Pomemfma nedelja v Ljubljani — Ogromna udeležba pri volitvah v senat — Ustanovitev županske zveze Slovenska prestolnica je imela v nedeljo i lumenit dan, kakršni tuii v Ljubljani kot s.-edišču naše ožje domovine niso baš pogosti. Na volitve senatorjev so se razen narodnih poslancev in banskih svetnikov zbrali skoro polnoštevilno tudi predstavniki občin iz vse dravske banovine, da izvolijo slovensko senatskc delegacijo, župani naših mestnih in podeželskih občin so prihajali v mesto z vseh strani že v soboto in se udeležili lepo uspelega sestanka v Kazni, kjer sta jih sprejela in pozdravila v imenu vlade minister g. dr. Kramer, v ime-r.M mestne občine pa ljubljanski mestni načelnik g. dr Dinko Puc. Na tem večeru s > se voli-cem predstavili kandidati za senat ter zastopnikom slovenskih občin ori-sali okvir svojega bodečega dela. Manjši c.d volilcev je prispel v Ljubljano drugi d in. tako da je bila naša banovina nad vse častno zastopana pri zgodovinskem činu p-v:h senatnih volitev. Volitev sama se je vršila v zbornici me-v hiše ter je kljub visokemu številu 1113 volilnih upravičencev potekla vseskozi di-f - plinirano. Zasluga za ta odlični nastop pri tako važnem državnem aktu gre predvsem volilnem, ki so se zavedali resnosti naloge, ki jo vrše ko1 izbrani pooblaščenci ] idstva. Stopnišče ljubljanskega magistrata, k' se je v svoji prenovljeni notranjšči-T " prav simbolično predstavil zastopnikom f '.venskih občin, je bilo okrašeno z želeji jem. VoHni komisiji je predsedoval državni svetnik g. ur Ivan škarja. člani pa so bili predsedrik višjega deželnega sodišča g. dr, Anton Rogina. predsednik deželnega sodišča g. Peter Keršič, sodnik upravnega sodišča g. dr. Steska iz Celja n ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. Predstavnika kandidatne liste sta bila gg. Ivan Bonač iz Ljubljana in župan Zakotnik iz Zgornje Šiške. Zapisnikarji so bili iz vrst masistrat-nega uradništva. V prvih dvi.h urah volitev, ki so se vršile r : 7. dalje, je svojo častno dolžnost izvr-?;'o že 400 volilcev. med njimi oba sloven-ministra gg. dr. Kramer in Pucelj. fr-'avni r.el volilcev pa se je komisiji predstavi! od 10. do 14. ure. ko je bilo oddaji-h nadaljnjih -">30 glasov. S tem je bila ž ena žc zelo častna večina, ki pa se jc v popoldanskih urah še povečala, tako da je bila četvorica slovenskih senatorjev i;-voljena s 1051 glasom kar pomeni, da jim je izrazilo svoje zaupanje več ko 94 od-s otkov volilnih upravičencev. Volitve bi 1 ie izpadle skoraj s soglasno zaupnico senatorjem gg. dr. Vladimirju Ravnikar-i". dr. Franu Novaku dr. Janku Ra-.i i r j u in dr. Miroslavu P 1 o j u, da ni ne-:uvodno vreme s snežnimi zameti onemogo-f .o nekaterim volilcem udeležbo na tej z lameniii narodni manifestaciji. Kot na-r-i>:tr senatorjev so izvoljeni naslednji gospodje: dr Alojzij Goričan, celjski župan. Ciril Pire. župan mesta Kranja, Ivan S a n c i n. bivši kmetijski načelnik, m Jakob Z a d r a v e c. inohistrijec v Središču. Ustanovitev županske zveze » Redko priliko volitev v senat, zaradi ka-t-.-rih so se zbrali v Ljubljani najodiičnejši-t .-edstavniki naših komunalnih delavcev pa j bilo treba, izkoristiti tudi v drug važen j imen. v ustanovitev županske zveze za dravsko banovino. V to svrho so se zbrali predstavniki občin ob 15. uri popoldne v v liki dvorani Kazine. Ustanovni občni zbor županske zveze ie c: voril J ju olj an s ki mestni načelnik g. dr. iPinko Puc. ki je prisrčno pozdravil svoje t- variše, zastopnike slovenskih občin, navzoče narodne poslance in banske svet ni-.'.-.•, zahvaljujoč jih za pripravljenost, s katero so se odzvali povabilu kralja, da pomagajo pri zgradbi novih temeljev države. V večjih obrisih je nato opisal naloge županske zveze, katere najvišji cilj bo čuvati in braniti občinsko samoupravo ter koristi ~ ">ein. V zvezi bodo združene vse mestne, tijke in kmetske občine, da se bodo v tes-.r em spoju lahko učinkovito zavzemale za f oje gospodarske in socialne potrebe. Zveza bo ustanovila stalna pisarno in bo izdajala svoje posebno glasilo, ki bo na stroko v-njaški način obravnavalo vsa pereča vprašanja komunalne politike in gospodarstva. Osnovani bodo po lokalnih potrebah tudi odseki z obširno notranjo avtonomijo, kakor tudi posebni odseki za mastne, trške in kmetske občine. Pravila županske zveze za dravsko banovino, ki jih je nato prečital zboroval-g. dr. Puc in ki jih je banska uprava 5 j potrdila, vsebujejo v glavnem smernice, ki jih je predsednik zborovanja v svojih u vodnih bese lah podrobno obra zložil. Ko je ustanovil občni zbor odobri) in sprejel p odložena pravila, je g. dr. Puc predlagal volitev upravnih funkcionarjev županske zveze. Po njegovem predlogu je občni zbor Izvolil /a predsednika g- Valentina Babnika, župana iz št. Vida nad Ljubljano, čigar iz-■\oPtev so vzeli zborovalei z navdušenjem na znanje. Ko se je izbrani predsednik toplo zahvalil za izrečeno zaupanje, sta bila vi I. in II. podpredsednika izvoljena gg. t',r. Dinko Puc, ljubljanski mestni načelnik, in dr. Milan Gorišek, župan iz St. Lenarta v Slovenskih goricah. Za predsedstvom v bila izvoljena ostala uprava, ki je sestavljena iz zastopnikov posameznih srezov in ki je bila odobrena z isto enodušnostjo kakor predsedstvo. Za o-lbornike so bili iz posameznih srezov izvoljeni naslednji predstavniki občin: Brežice: Pinterič Franc, župan v Rigon-eih; Celje: Omladič Josip, braslovški župan in posestnik v Poljčah; Črnomelj: Miil-ler Karol, posestnik, Črnomelj; Dolnja Lendava: Peterka Martin. Beltinci: Dravograd: Lahovnik Franc. Farna vas: Gomji grad: Kolenc Fran, Ljubno; Kamnik: Novak Karol, posestnik, Zajašovnik pri Motniku; Kočevje: Andolšek Franc, posestnik, Velike Poljane 9; Konjice: Konoc Pavel, posestnik, Preloge pri Konjicah; Kranj: Hafner Jože, posestnik in župan, škofja Loka: Krško: Ratkovič Anton, posestnik. Dolnja Brezovica 1. št. Jernej; Laško: Gustav Vo-du.šek, župan, Trbovlje; Litija: Grčar Albin. posestnik, Zagorje; Ljubljana-okolica: Profenik Fran, št. Jurij ob juž. žel.: Ljuto-ner: Skuhale Franc, .posestnik, Križevci; Logatec: Lenarčič Stanko, posestnik. Nova vas; Maribor - desni breg: Lesjak Davorin, posestnik. Ruše; Maribor - levi breg: Thaler Franc, obč. svet., Št. nj; Metlika: Plut Martin; Murska Sobota: Titan Janez, posestnik, črensovci; Novo mesto: Saje Al., posestnik, žaojek 4 (Vel. Loka); Ptuj: Ko-larič Anton, župan in posestnik. Središče ob Dravi: Radovljica: Ažman Ivan, posestnik, Hraše (Lesce >; Siovenjgrauec: dr. Alojzij Bravkovič, žuoan, Slovenjgradec; Šmarje pri Jelšah: šentjurc Stanko, župan v Rogaški Slatini; Ljubljana: dr. Dinko Puc; Maribor: dr. Lipold Franjo; Celje: dr. Goričan Alojzij; Ptuj: Jerše Lavoslav. Nadalje je v odboin g dr Rutar Ignacij. Namestniki so: Brežice-Krško: dr. Be-nedičič Franjo, zdravnik. Senovo; Celje -Laško: Kukovec Vinko, stavbenik, Celje-okolica; čmomelj-Metlika: Malič Pero, mesar in gostilničar, Vinica; Dolnja Lendava-Murska Sobota: Vratarič Nikolaj, posestnik, P reci ar ovci; Dravograd-S loven jgradec: dr. Majer Fran, odvetnik, šoštanj; Gomji grad-Kamnik: Kratner Fran, župan, Kamnik; Kočevje-Novo mesto: Rus Ivan, indu-strijec. Hrib 26 (Loški potok); Konjiee-Maribor desni breg: Volk, župan, Podbrez-je; Kranj-Radovljica: Dolenc Karol, posestnik in trgovec, Železniki; Ljubljana oko-lica-Litija: šušteršič Josip, posestnik, Se-ničica 1 (Medvode); Maribor levi breg -Ptuj: Lešnik, Sv. Janez na Dravskem polju: Šmarje pri Jelšah-Ljitomer: dr. Boe-zio Lenard. odvetnik, Gornja Radgona. Nadzorstveni odbor: Ciril Pire, posestnik in župan, Kranj; Matija Goričar, župan, Mozirje; Naglič Leopold, posestnik in župan, Žiri; Kirbiš Ivan, posestnik in župan, Sv. Marjeta na Dravskem polju; Mastnak Fran, posestnik in župan, Dramlje. Po volitvi je ustanovni občni zbor odobril članarino, ki bo znašala za vsako občino po 5 par letno na vsakega prebivalca. Nato je zborovalce pozdravil g. minister Ivan Pucelj ter cčrtal pomen deia županov za skupni blagor. Poudaril je značaj posameznih občin, ki so osnova vsega javnega gospodarstva, tako da je upravčena na-da, da bo gospodarstvo v vsej državi urejeno, ako bodo občine poslovale v "om obit svojih občanov. Merodajni krogi gledajo / velikim zaupanjem na župansko zvezo in jo smatrajo kot dragoceno pomoč pri dela za državo. Za tem je g. podban dr. Pirkmajer v zastopstvu zadržanega bana g. dr. Marušiča zagotovil zborovalce, da bodo oblasti z vsemi svojimi silami podpirale stremljenja občin ter jim pomagale premagati težave, s katerimi se bore posamezne občine. Predsednik g. dr. Puc je nato zaključil lepo uspeli ustanovni občni zbor županske sv eže. Manifestacijski zbor Narodne odbrane V nedeljo dopoldne se je vršilo v veliki dvorani Kazine zborovanje, ki sta ga priredila Oblastni odbor in krajevna organizacija Narodne odbrane in ki so se ga udeležili naši najodličnejši narodni delavci ter širitelji nacijonalne misli. Zboru je predsedoval g. dr. .losip Cepuder, ki je po po-I z d ravnem nagovoru pred&ožil zborovale etrt naslednjo vdanostno brzojavko Nj. Veličanstvu kralju: »S prvega manifestacijskega zborovanja pozdravlja Narodna odbrana svojega modrega in viteškega vladarja, kralja Zedini-telja, z zagotovili vdanosti in obljublja zvestobo kralju in domovini.« Zbor je z navdušenjem sprejel tople predsednikove besede na naslov našega državnega poglavarja. Nato je g. dr. Cepuder v globoko zasnovanem govoru orisal namen Narodne odbrane, ki ima v svoji prošlos+i velik del zaslug za naše os v ob o-jenie. Delo pa še ni zaključeno in organizacija idealistov ima še vedno globoke vzroke za svoj obstoj. Danes, ko je koren vsega zla duhovna kriza, ie N. o. poklicana, da stani na branik naroda in ga vzgaja v zauoanju do lastne moči. zaupanju v državo Združiti jc treba vse sile. zatrefci vso ma-lodušnost in z železno vztrajnostjo delovati za okrepitev Jugoslavije, izven katere za nas ni življenja. Predsednikov govor je izzval vihar navdušen i a. nakar je iz^regovoril g. profesor Djordje Andjelič iz Beograda, ki je podal ideologijo borbenega nacijonalista, čigar moralna dolžnost je. postaviti vse svoje sile v službo narodni državi. Njegov govor je trajal skoro celo um in so ga zborovalei vedno znova prekinjali z odušsvljenim odobravanjem. . Nič manj toplo ni bil sprejet govor narodnega poslanca, župnika g. Janka Barle-ta. ki je v vznesenih besedah opominjal poslušalce, naj ne gre brez odieka mimo nas sedania velika doba, da ne bo na naše glave padla os*ra obsodba zgodovine. Kakor je kralij odločno in iasno izgovoril, da zanj ni več treh črk SHS. marveč le eden narod, tako se moramo vsi zavedati, da je edino v jugoslovenstvu naša rešitev. Ogromna udležba ob volitvah je dokaz, da jc narod pojmi! veliko kraljevo besedo in po z a služenju obsodil ono peščico zaslepljene t,-v. ki so skušali ovirati s hujskanjem na abstinenco edino pravo rešitev naše notranje kr;ize. G. župnik je svečano izjavil: Poslanci in senatorji imajo voljo konsoli-dirati državo, napraviti jo močno na znotraj in na zunaj. Bodočnost naše Jugoslavije bo, kakor sam čutim, srečna, sijajna. Božia previdnost čuva nam nami in kakor je Bog čuval nekdaj malo Srbijo, tako bo čuval tudi veliko in močno Jugoslavijo pod vodstvom kralia Aleksandra! Ob tem zaključku vzornega narodnega svečenika je zaoril po dvorani orkan navdušenja. ki se dolgo ni hotel poleči. Nato je govoril tajnik osrednjega odbora N. o. g. Uroš Bjefič, ki je razgrnil podroben način in podčrtal smerniec narodnega dela. Prekmurski rodoljub g. učitelj Horvat je želel naj društvo no sveti svojo pozornost Prekmuirju. ki je 1000 let vzdihovalo pod tujčevo peto, da se oiači jugo-slovenski duh na starih panonskih tleh. G. dr. Miloš Vauhnik, eden izmed najdejavnejših narodnih borcev ob severni meji je sporočil zboru pozdrave Maribora in generala Maistra ter opozoril na živahno in nevarno namadalno delavnost nemških nacionalističnih društev, katerih delovanje stremi da se razširi na naše ozemlje. Zaključno besedo je izpreg overil g. polkovnik Novakovič. ki je prinesel pozdrave Strel jačkih družin, ki se po Scenskem prav pridno širijo in bodo v primeru po- trebe tudi znale braniti mejo ter žrtvovati celo sto je življenje za kralja in domovino. Okoli poldne jc g. dr. Cepuder zaključil prelepo zborovanje, popoldne pa se je v hotelu Bellevue vršil prijateljski sestanek zborovalcev. Izvoljeni senatorji Za senatne volitve je bila kakor znano v dravski banovini vložena sa= mo ena kandidatna lista. Zato so za senatorje in njihove namestnike izvo* Ijeni vsi gospodje, ki so bili na kan« didatni listi. Dravsko banovino bodo v senatu zastopali: dr. Vladimir Ra\mihar, odvetnik v Ljubljani, dr. Fran Novak, odvetnik r Ljub« Ijani, dr. Janko Raj ar, vpokojeni veteri« i narski delegat Jugoslavije na Dunaju, dr. Miroslav P'oj, bivši veliki župan ! v Mariboru. Kot namestniki so izvoljeni: dr. Alojzij Goričan, odvetnik in žu« pan v Celju, Ciril Pire, posestnik m župan v Kranju, Ivan Sancin, bivši kmetijski načel* nik v Ljubljani, Jakob Zadravec, industrijalec t Sre« dišču. Dr. Vladimir Ravaihar Dr. Vladimir Ravnihar se je rodil 6. marca 1S71 v Ljubljani, kjer jc dovršil tudi gimnazijo. Pravne študije jc absolviral na Dunaju, L 1902. pa je otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani. Zgodaj že se je posvetil javnemu življenju in nacijonalnemu delu. Kot maturant je bil predsednik Zveze abiturijentov slovenskih in hrvatskih srednjih šol ter predsednik abiturijentske- f*a kongresa v Ljubljani. Na Dunaju je bil član »Slovenije« ter bil soustanovitelj in predsednik akad. ierijalnega društva »Sava« v Ljubljani. Po dovršenih pravnih študijah L 1895. je bil dve leti v sodni službi v Ljubljani in Novem mestu, nato pa je prestopil k advokaturi tor bil odvetniški koncipijen.t v Celju. Povsod se j c živahno udejstvoval v narodnem in prosvetnem življenju, zlasti pa v Celju, kjer je v takratnih viharnih časih stal na čelu kulturnega dela. Tudi ko je prišel kot odvetnik v Ljubljano je posvetil stoj e delovanje v prvi vrsti raznim prosvetnim institucijam, zlasti pa »Glasbeni Matici«; koje predsednik je sedaj že 14. leto, m Sokolstvu. Ob ustanovitvi »Slovenske sokolske zveze« 1. 1905. je bil izvoljen za starosto Zveze, 1. 1920. pa ga je Jugoslovanski Sokol sk i Savez izbral za podsta-rosto. Po smrti prvega staroste dr. Ivana Oražna je L 1921. prevzel mesto staroste ter ostal na tem položaju do L 1924. Kot starosta je predsedoval odboru za sijajno uspeli prvi vsesokolski zlet v Ljubljana leta 1922. Bivša narodno-napredna stranka ga je 1. 1911 kandidirala za državnega poeianca v dunajski parlament, kjer je zastopa' evoj volilni cicraj, stolno mesto Ljubljano, vse do prevrata. V dunajskem parlamentu je vstopil v češki parlamentarni klub pod predsedstvom dr. Kramafa, ker so se bili iajailovfta poskusi, da bi v.si slovenski, hrvatski in srbski poslanci stvoriM enoten kluib. Po ustanovitvi ».Jiigoslovem/orii jc imel mnogo važnih referatov. Vedno se je z vso vztrajnostjo udeleževal nacijonalnega življenja tor je zlasti nastopal za Sokal-stv-o, za ustanovitev slovenske univerze, za slovensko gledališče itd. Tik pred uverturo svetovne vejne meseca junija 1914 ga je posial ljubljanski občinski svet skupno s sedanjim narodnim poslancem g. Pusroslemškom v Beograd kot zastopnika mosta xjub!jane na proslavi stoletnice Dositeja Obradoviča. Ekspo-nirana je bila ta pot, ki so jo takratni avstrijski mogotci srepo gledali. Na slavnostni seji v dvorani beograjske univerze je g dr. Novak govoril v imenu Ljubljane ter '»izrekel prorošike besede, da mora postati Beograd več kakor samo kulturno središče Juigoslovenov, besede, ki so mu jih v takratnih časih prav hudo zamerili avstrijski dostojanstveniki. Ob priliki svojega bivanja v Beogradu je bu dr. Novak sprejet v posebni a»vdijenci od siedanjega kralja Aleksandra in skupno z g. Pustoslemškom odlikovan z redom sv. Save. Izročitev odlikovanja pa «e ni mogla izvršiti, ker je prej izbruhnila svetovna vojna. že pred vojno je seda.mji senator v veLi-kih političnih kazenskih procesih branil obtožence, osobJto pa je tekom svetovne vojne v neštetih primerih branil pred okrutnimi avstrijskimi vojnimi sodišči nacijonalne ljudi, k.! so bili oh t oži mi veleiz-daje ali drugih političnih grehov. Pri tem je m.nosgokrat riskiral svojo prostost, ker so mu razni >obersti?;, predsedniki vojnih sodišč in vojaški državni pravilniki mno gokrnt grozili, da bo prišel sam na zatožno klop, ako ne bo izpremenil načina obrambe obtožencev. Marsikomu je dr. Fran Novak s svojim nastopom rešil svotxvio in eelo življenje. Po vojni je bil dr. Novak član Narotl-nega predstavništva, pri inaRad<«soja.<. Naš senat bo ž njim pridobil odličnega poznavalca vsega našega življenja. , Dr. Janko Rajar Dr. Janko Rajar je bil rojen kot sin trdnega kmečkega posestnika v Dečji vasi pri Trebnjem dne 2. februarja 1872. Po končani. gimnaziji se ie posvetil veterinarskemu študiju na Dunaju, kjer je bi! L 1896 promo- viran za živinozdravnika. Do 1920. je kot okrajni živinozdravnik služboval v raznih krajih na Hrvatskem in v Sloveniji, naposled v Krškem. Od tam je bil I. 1920 na listi bivše kmetijske stranke izvoljen za narodnega poslanca. Po dvoletnem delu v narodni skupščini se je vrnil v državno službo, v kateri je več let uspešno vršil funkcije veterinarskega referenta za bivšo mariborsko oblast. Od 1. 1929 dalje je opravljal važno službo veterinarskega delegata pri našem poslaništvu na Dunaju. Dr. Rajar se za časa svojega 35-letnega službovanja ni nikdar omejeval zgolj na posle uradnega veterinarja, temveč je njegovo delo bilo vsestransko. Pisal je strokovne poljudne članke, poučeval, predaval in organiziral; zato je povsod užival simpatijo in ugled. Kot narodni poslanec si je dr. Rajar stekel mnogo zaslug za razširjenje veterinarske visoke šole v Zagrebu, ki mu je v znak priznanja in hvaležnosti podelila častili doktorat. Velike so zasluge sedanjega g. senatorja tudi za organizacijo slovenskih :ti vseh jugoslovenskih živinozdravnikov; ko je bilo 1. 1921 ustanovljeno Jugoslovensko veterinarsko udruženje. ie bil dn Rajar izvoljen za njegovega prvega predsednika. DVA NOVA MODELA sestavljena v en aparat, kamen ln usnje za brušenje. Rezila se brusijo na eno ali na dve ostrini. Omogoča se brezhibno britje Ponikljan Din 210.— črn Din 155.— NEVERJETNO POENOSTAVLJEN Priprava za brušenje se obrača z bliskovito brzino, obvladajoč kamen in tudi jermen za ostrenje. Dotuva se v vseh parfumerijah, drog njah, nožarnah in ostalih prodajalnah te stroke. V g. dr. Rajarju ie dobilo zlasti naše kmetijstvo odličnega zastopnika in zagovornika v jugoslovenskem senatu. Dr. Miroslav Plo| Rojen je bil 24. junija 1862 v Ptuju; gimnazijske študije je absolviral v Ptuju in Mariboru, pravno fakulteto pa v Gradcu in na Dunaju, Po promociji je vstopil 1884 kot odvetniški koncipient v pisarno svojega očeta, že naslednje leto pa je šel v državno službo in je bil imenovan za konci-pienta finančne prokurature na Dunaju, Leta 1889. je bil poklican na službovanje v finančno ministrstvo, kjer je ostal do 1. 1899., ko je bil imenovan za dvornega. svetnika najvišjega upravnega sodišča ra Dunaju. L. 1910. je postal senatni predsednik pri tem sodišču in s tem dosegel najvišji položaj, ki je bil v Avstriji dostopen Slovencu. To priča najbo'j jasno o izrednih strokovnih sposobnostih, sedanjega, g. senatorja. Po prevratu je bil dr. Ploj meseca, novembra 1918 imenovan za šefa likvidacijske komisije nove jugoslovenske države ni Dunaju, meseca julija 1920 pa za delega naše države v dunajski sekciji medzavezr'-ške reparacijske komisije. Ko je bila tr sekcija razpuščena. je meseca oktobra 19? 1 odšel za finančnega eksperta naše delegacije v reparacijski komisiji v Parizu. T • funkcijo je opravljal do decembra 1922, ko je bil imenovan za velikega župana v Mariboru. Leta 1924. je bil upokojen, toda že naslednje leto je bil zopet poklican v Pn-riz k naši delegaciji v reparacijski komisiji. Njen član je ostal do razpusta krtr -sije leta 1930., medtem pa je bo d si Ijot ekspert, bodisi kot delegat zastopal našo državo na raznih inozemskih in mednarodnih konferencah, ki so se bavile z 'pra-šanji reparacij. Od leta 1901. do 1911. j-1 bil g. dr. Ploj poslanec ptujskega, ormoškega, ljutomerskega in gornjeradgonsko-ga okraja v avstrijskem državnem zboru ter je bil okrog pet let načelnik parlamentarnega Jugoslovanskega kluba na Dunaju. Od leta 1904. do 1910. je bil tudi poslanec v štajerskem deželnem zboru, izvoljen v splošni spodnještajerski kuriji. To so glavni podatki iz plodnega in skor to skoz delavnega življenja g. senatorja. Ti suhi podatki sami najbolj nazorno pričajo o velikih in vsestranskih sposobnostih moža, ki so ga slovenski župani in poslanci v nedeljo izvolili v četvorico senatne delegacije iz naše banovine. Bratu Joži Medicu preko ranega groba šoštanj, 3. januarja. Preko bistrih oči sivega Sokola, pnečegn se v višave, sta se vlila dva škrlatno-rdeča curka krvi in oškropila zasneženo poljano, s strto perotjo je omahnilo Tvoje izmučeno telo in padlo mrtvo ob trda tla.,. Zakrvavek) je srce sivolasemu oee- »JUTRO« št 3 ■■ 4 ■■■ Torek' 5' L 1932 tu, v tajni grozi so zadrhtele in klonile v nemi bolesti duše ljubeče soproge, skru-šenega brata in sester, zlate ~ašče in ostalih sorodnikov, z njimi pa so gorko zapla-kala bratska srca šoštanjskih in velenjskih Sokolov in Sokolic. Brata Jože ni več med nami... In njega je prav tako rodbina kakor tudi šoštanjski Sokol smatral za svojega, saj je poleg skrbi za rodbinsko srečo in obsežno gospodarstvo pri pokojniku baš Sokolstvo dopolnjevalo bogato vsebino njegovega piodnosnega, a žal, prekratkega življenja. že iz mladih let nacijonalno vzgojen, se je v solnčnem Pri morju, kjer se .ie živahno videjstvoval v vseh narodnih organizacijah, navzel onega vzvišenega čistega nacijo-malnega duha. ki mu je postal čvrst pra-vec življenjske poti v njegovi zrelejši dobi. Takoj ob prihodu v Topolšieo, kjer je bil upravitelj tamošnjega drž. zdravilišča, se je oklenil Sokolskega društva v Šoštanju z vso ljubeznijo in doslednostjo. Ko si je v Šoštanju iz veleugledne narodne rodbine Cerovškove izbrai življenjsko družico, se je skupno z blagopokojnim tastom začel tudi aktivno udeleževati smotrenega sokol-skega dela, kateremu je večkrat v tehtnih debatah utisni" pečat svoje osebnosti, živega kontakta z društvom ni opustil niti takrat, ko mu je že bolezen glodala naru-šeno zdravje. Po smrti tasta je prevzel znatne obveznosti Sokolskega doma nase in je postal v občudovanja vredni požrtvo-va^osti in stalni brigi za sanacijo doma eden temeljev društvenega finančnega obstoja. V pravilni oceni pomena telovadbe je osnoval in fundiral Cerovškov sklad v podporo telovadcem za zlete in javne nastope in imel za njihove potrebe vedno odprto srce, odprte roke. Kdo izpolni vrzel, katero je Tvoja neza slu žena Usoda začrtala v vrstah šoštanjskih Sokolov?! Bil pa je cel mož tudi na vseh drugih podroČ-j h v kmetijsk;h in drug:h organizacijah, kjer je bilo vse njegovo delo usmerjeno v i.spešno napredovanje v teh težavnih gospodarskih čas:h. če na koga, pot,>m s0 pač na pokoinega Jožo nanaša st;h: »Umreti. bratje, težko ni, — pustiti nade, to boli« ... Zapustil si nas poln lepih upov v bodočnost domovine, v najlepši moški dobi, ko Te je klicalo življenje in srce, poln načrtov za svoje delo na domačem in javnem polju, ko še ni bil dograjen Dom Tvoje in narodove sreče. Zato mora in hoče šoštanj-fki Sokol ostvariti vsaj del Tvojih srčnih rad, z neumornim delom, s tisto veliko ■ljubeznijo, katere je bilo polno Tvoje bla-fo srce. Stvarnik Ti je odmeril prostorček tzek, plitev za Tvojega brezmejnega srca pokop, vanj padajo goste snež;nke in sip-lieio blesteče kristale, ž njimi padajo pokojno v grob in legajo k Tebi vse naše ljubeče in čiste misli nate, ob njih naj Ti to voljno in mehko ... In kakor svetonočni :rvon v božični večer rai se glasi v Tvoj Božji mir naš zadnji: Zbogom in Zdravo! Pogreb blagega pokojnika se je izvršil v fredo (30 decembra) na šmihelsko pokopališče pri Šoštanju ob mnogobrojni udeležbi občinstva iz vseh sloiev naroda, številnih članov gasilnih društev, šoštanjske-sra in velenjskega Sokola, pevski zbor pa je odpel v srce sesajoče žalostfnke. Rodbina je predela veliko število sožalnih brzojavk. med njimi tudi staroste JGZ g. Josipa Turka iz Ljubliane. še dolgo v lepo zimsko noč se je med priiatelii in znanci pletel razgovor o dobrem Joži, ki je bil in rstane našim srcem tako ljub in drag... T. K. I Karel Goričar | Celje, 4. januarja. Zopet je smrt neizprosno poeegla v že i?dke vrste odličnih, v narodnih bojih preizkušenih cel j kih narodnjakov, težko zaceliva rana pa je bila zasekana tudi v slovensko trgovino v Celju. Že včeraj smo kratko poročali, da je nepričakovano umrl v cefjski javni bolnici v nedeljo 3. t. m. tvečer veleugledni celjski velet ngover. s papirjem, šolskimi potrebščinami j« knjigarnar g. Karel Goričar. &tar 64 let. črevesna bolezen ga je že ob koncu lanskega (septembra odtrgala od trgovine, v kateri je 'neumorno kakor čebela dcv,al polnih 22 let, in ga prisiliia, da je poiskal zdrava pri zdravnikih speci je' istih v Ljubljani. Zagire-bii. Gradcu in drugod. Vsa medicinska »nanost mu ni mogla pomagati. Ko te je pretekli mesec ob Miklavžu vrnil po 3-te-denskem zdraviijenju v Gradcu med svojo iskreno ljubljeno družino in drage prijatelje, se je zdelo, da se mu je zdravje izboljšalo. To pa je bilo le navidezno. Močna njegova narava se je 'e z zadnjimi 6 i Lanu upirala neizprosni uničujoči bolezni, ki je dosegla svoj višek v nedeljo dopoldne, ko tso morali bolnika prepeljati z reševalnim avtom v bolnico. Tu so ga nemudoma operirali in je dve in pol ure trajajoča operacija uspela. Za njegovo življenje pa je k>'jub temu obstojala resna nevarnost, ker je trpel tudi na hudi srčni napaki. Žal se je bolezen rzikazafa za upravičeno: ob 19. je za vedno prenehalo biti zlato srce Karla Goričarja. Pokojnik se je rodil 12. decembra 1867 v Mozirju. Po učni dobi je vstopil v znano Giontinijevo knjigotrško trgovino v Ljubijani. od koder se je pozneje podal na daljšo strokovno izpopolnitev v veliko. moderno urejeno Grub auerjevo tovarno učil in drugih šolskih potrebščin v Linzu. Z velikim strokovnim znanjem in praktičnimi izkušnjami se je vrnil v domovino in ustanovil 1. avgusta 1909 v družbi z vodjo Zvezne trgovine v Celju g. Francem Le-skovfkam na današnji Kralja Petra cesti v poslopju hotela »Beli vol« novo trgovino, ki se je ob marljivem, vzorno složnem delovanju obeh družabnikov z leti razvila v lepo uspevajooo veletrgovino. L. 1911 sta družabnika kupila tudi Zvezno trgov.no in vodila obe podjetji do 1. 1921, ko sta opustila Zvezno trgovino, istočasno pa znatno povečava novo podjetje. L. 1917 pa ie pokojnik sam kupil hišo in hotel pri »Belem volu«. Tik pred svetovno vojno jima ;e uspelo pridobiti tudi knjigotrško koncesijo po petletnem brezuspešnem prizadevanju, ker so ju avstri j ka oblastva na vse račine skušala ovirati v njunem napredku zaradi njainega odločnega narodnjaštva. Pozneje sta odiprLa podružnico knjigarne tudi na Glavnem trgu, kjer obstoja še danes. Tako je trajalo družabni št v o tvrdke Goričar & Leskov šek do preraine smrti prvega družabnika polnih 22 let. Kare! Goričar je bil mož visoke izobrazbe in izredno blagega srca. Nešteti so oni, ki jim je njegova darežljiva roka pomagala v st'ski in bedi. ne da bi za to kdo zvedel, V celjskem in predvomem slovenrikem »av-nem življenju je bil izrazita, močna in iz-izredno priljubljena osebnost. Dolga 1-cta je bil mestni občinski svetnik odbornik raznih gosnodanskih organizacij. upravni svetnik Mestne hranilnice in č'an ter vnet podpora'k vseh celjskih narodnih in kulturnih društev. Bodi mu ohranjen med nami trajen časten spomin, bridko prizadeti eorarogi in hčerkama ter ostalld rodbini izrekamo naše iskreno sožalje! Stiske n^sih rojakov v Nemci ii Diisseldorf, 30. decembra Položaj naših rojakov na Westfalokem postaja vedno težji in nevzdržne.jši. Brezposelnost stalno narašča ter uvršča tudi vedno nove čete naših westfalskih roiakov v strašno večmiliionsiko armado gladnih m brezposelnih, ki tavajo danes po nemšk' zemlji ter s strahom in obupom zro proti prihajajoči z;mi Po podatkih na*Hh podpornih društev ie število brezposelnih rojakov na Westfa1skem že preseglo 1500 Ogromna večina teh bednih siromakov so rudarji, doma iz srezov: Litiia, I.aško. Krško in Celje, ki so odšli že pred leti v tujino za skorrco vsakdanjega kruha. Večinoma so to že starejši poročeni možje z ženami in otroki, ki vsi preživliaio najtežje pomanjkanje. Sknnno je prizadetih nad 4 tisoč oseb. med niimi mnogo otrok, ki nimajo često niti enkrat na dan tople hrane. Najtežia ie pri tem zavest teh nesrečnih nezaposlenih roiakov, da ni mogoče uoati v dog^dnem času na kako izboH-ša-nje ooioža^a in da je vsaka nada na skorajšnjo zaooslitev brezimna. T>o nedavna so si pomagali roiaki na Westfa1skem vsaj na ta način, da so se selili v nizozemske in belei-feke rudniške na^bme, kier ie zaposlenih danes okoli 2 500 S^vencev. Posledice svetovne gospodarske krize pa so udarile tudi nizozemske in belgiiske premogovnike tako zelo, da le še z največjimi napori vzdržujejo svoie cbrate na prvotni viš!ni in da ne sprejemajo nič več novih delovnih moči. Brezposelni rojaki na Westfalskem sprejemajo brezposelno podporo, ki znaša 50 odstotkov osnovne mesečne plače. Po ukinitvi brezposelne podpore, ko preteče zakonita doba, imajo brezposelni pravico do tako zvane podpore v krizi (Krisenfiirsorge), toda samo nemški državljani, tujci samo ob pogoju reciprocitete. To podporo prejemajo deloma iz državnih, deloma pa iz občinskih sredstev. Pri podeljevanju podpor pa so naši rojaki kot tujci le p rečeš to prikrajšani, posebno od strani občin, ki zo to podporo že večkrat ukinile, a na intervencijo zopet obnovile. Našim rojakom se »svetuje«, naj se vrnejo v domovino. Grožnje z izgonom postajajo vse bolj pogoste ter bo treba računati s tem, da bodo prisiljeni vrniti se v doglednem času številni naši rojaki z Westfalskega, katerim bo treba v tem primeril preskrbeti delo, ker bodo sicer padli v breme domačih občin, ki so že itak preobremenjene z izdatki za ostarele in onemogle občane. Ker so podpore za brezposelne nad \se male, žive naši rojaki v skrajni bedi. Mnogi med njimi ne morejo s temi podporami plačati niti najemnine za stanovanje ter so prisiljeni posegati tako po poslednjih prihrankih, ki so jih s tolikimi napori pri-štedili po dolgih letih opasnega dela. Kljub težki gospodarski krizi, ki teži tudi domovino, bo morala ta vsekakor najti sredstev za najskromnejšo podporo svojih bednih sinov v Westfaliji ter jim omogočiti, da vsaj ob skromnem kruhu pričakajo bolj- ših dni. To sta storili že tudi češkoslovaška in Poljska, čeprav se morata sami boriti s težkimi finančnimi in gospodarskimi neprilikami. Spričo sedanjih težkih razmer pa bo potreba misliti tudi na novelo konvencij o social. zavarovanju delavstva, sklenjenih leta 1928. med Nemčijo in Jugoslavijo, ker se izplačuje tako zvana »krizna podpora« brezposelnim po duhu teh konvencij samo v primeru reciprocitete in torej nimajo naši rojaki v Nemčiji pravice do te »krizne podpore«, ker taka podpora v naši državi ne obstoja. Vse premalo pozornosti posveča domovina tudi vprašanju kulturno - nacionalnega dela naših vvestfalskih izseljenskih organizacij, ki se morajo neprestano boriti s hudimi finančnimi ovirami. Delu teh organizacij je pripisovati, da so naši rojaki na Westfalskem kljub vsem neprilikam nacionalno še vedno zelo zavedni in agilni. Saj so osnovali v toku zadnjih let niz novih društev s povsem nacionalnim obeležjem, ki prirejajo šolske tečaje za našo deco, ustanavljajo knjižnice sokolske, dramatične, pevske in tamburaške odseke. Nekatera od teh društev so nastopila že tudi pred nemško javnostjo ter ponovno pela narodne pesmi v koinskem radiu. Tekom letošnjega leta bo ustanovljena tudi župa west-faiskih društev ter izdelam načrt za izdajanje samostojnega lista. Agilnost teh društev pa ni omejena samo na westfalsko ozemlje, temveč sega tudi med naše emigrante na Nizozemsko, v Belgiji in ."-.uxem-bugu. Med spanjem je skoro zgorel Mokronog, 4. januarja. 5Sle*ni France Tome, po domače Gor^nc iz Radovljice, se je pred leti naselil v Mokronogu. Bil je kot umen zidarski delavec novsod znan oosebno snre*en je b:l pri bet on i ran ju vodnia.kov. Zapuščeno o-d svojcev je živel skromno živMenje in prenočeval pri nekem tržanu v hlevu, kjer je v noči od sobote na ne^elio s cigareto v u^tih zasnal v sHmi. Drugo jutiro ga je našel gosood.T v dimu stokajočega in strašno opečenega. Prvo pomoč ie nudil ponesrečencu 3. dr. škulj in odredil prevoz v bolnico. Občinski redar g. Pleskovič je mreskrbel siromaku voznika v osebi g. Viktorja Lindiča, ki je navzlic slabemu vremenu in d^lgi poti prepeljal silne muke trne^^a delavca v novomeško bolnico. S^nje Tome i je obupno, ker iima opečeni obe nogi, trebuh in levo roko. Morilec~nW nami Ljubljana, 4. januarja. Ljubljana ima zopet filmsko senzacijo: tehniško m igralsko dovršeno delo s.ove-čaga nemškega filmskega režiserja Frtza Langa »Morivec med nami«. V filma, ki mu je služil za podlago primer strašnega diis-seldorfskega vampirja, % Jimo tajinstvene-ga morilca, ki neprestano išče žriev med šolaricami. Vse prebivalstvo je razbui jeno, ko so se pojavile po mestu posebne izdaje časopisov z vestmi o ponovnem umo*u deklice, čije povra.ka njena mati nestrpno in zaman pričakuje. Vse hoče pomagati pri iskanju strahotnega zločinca. Policija je na noi>ah noč in dan, vrši hišne preiskave, ima zastražene vse ogle in kote. vdira v sumljive lokale im preiskuje sumljive osebe obeh spolov. Tatovi in vlomilci, ka jih neprestano policijske racije motijo v njihovih poslih, sklenejo naposled na predlog svojega poglavarja, da sami poiščejo morilca in ga t a mi obsodijo. Organizirali so berače in razne potepine, naj jim pomagajo pri zasledovanju. Ko ima morilec zopet v pesteh malo šola-neo in ji kupuje igrače, pri tem nervozno požvižguje, kar čuje eden beračev in začne misliti, da je to značilno žvižganje že enkrat 6ul, in sicer takrat, ko je nezna.id vampir kupoval balonček svoji žrtvi deklici ELzi. Poklical je enegp vlomilcev in ga opozoril na možaka, ki je stopal po ulici z deklico in še vedno požvižgavaj. V tistem trenuttku se izza oglov hiš pojavijo zas'edova'ci in sledijo skrivnostnemu neznancu. Eden zasledovalcev ei nariše na dlan z rdečo kredo veliko črko M (Mor-der), potem pa stopi mimo neznanca, trešči nalašč vanj in mu v naglici pritisne na suknjo črko M, da bjga zasledovalci laže sledili. Morilec kmalu spozna, da je v pasti, pa se skrije v neko poslovalnico, v kateri ostane čez noč. Ponoči tatovi vlomijo v to poeopje in primejo trepetajočega vampirja. Izredno napete scene sledijo, ko zbor taitov, vlomislcev, postopače v, propadlih žensk in beračev v nekem zapuščenem poslopju zunaj mesta prav po vseh predp sih kaikor pred sodiščem sodi morilca, ki se zagovarja. da ni kriv in da ga žene v zločin-stva neka bo'estn.a sila. Ko branitelj. ki 6o mu ga tudi postavili, baš dokazuje, da mora bolestni moriilec prav za prav v bolnišnico, ne pa na vislice vdere v prostor policija in aretira morilca. Vsa igra je napeta in prirodno podama, tako da zanmanje gledalcev niti za trenutek ne popusti. £l'tni kino Matica ima pri izbiranju filmov nedvomno prav dobro roko. Kdor hoče videti kos življenja iz dna si bo gotovo ogledal ta senzacij ona Ini film.___ Kulturni pregled Balmontove nove pesmi Večno mladi K. D. Balmont, utemeljitelj novega ruskega pesništva (rojen 1867), je ostal neutrudljiv tudi v pregnanstvu. >Po-larna svetloba- (Severno:e siianiie. Pesmt o Litvi in Rusiji. Pariz. 1931. Založba :>Pod-nik<. 189 str.) ie njegova petnajsta knjiga v desetih letih emigracije! Nova dela ne spreminjajo že znane slike pojočega Ral-montovega lirizma, a za sedanje napete razmere je značilno, da se pesnik ne omeiuj« na prepeve slkovitih litevskih ljudskih sdain-: o svatbi, dekletah, siroti in solnru. Tudi v Balmontovo liriko je sesrla politika. Pesnik »zadujc« ooominia »ljubljeno sestro« Poljsko, domovino Chooina. Mickie-\vicza in Slowackega, da njena sedanja nestrpnost ni v skladu s slavno preteklostjo in prestano muko: »Zakai mučiš Ukrai;no. sestra.' Z«kaj krivico si storila Litvi?« Balmont skuša prepričat' polj. pesnika, da bi morala poliska Litvi povrniti Vil.no, njeno zgodovinsko prestolnico, češ, da je nasilnost omadeževala vzneseno pot poljske samostoi-nosti: »Meni. Rusu. ie moi Puškin naisve-tejle — je najsvetejše Le^rniontov ubrani. — Jaz vem. da bivala oba sta na Kavkazu, — kier bil je Lennontov celo ubit. — Brez Puškina ne mislim na Kavkaz. — Brez Ler-montova ne bo zame Petogorska. — A Gruzija je Rustaveliev dom — in Gruziji ne bom odvzel Tiflisa.c (»Poliskemu pesniku Janu Lechoniu, avtorju ^Srebrnega i Czar-nega<). Ista človeška bVagost odlikuje tudi Balmontove pesmi o Rusiji. Daleč od domovine občuduje polnozvočno severno naravo, obuia slavne snomine in ljubke ljudske vraže ali ponos na mogočne jezikovne zaklade ruščine. Samo na zadnji strani knjige (pesem »Bodoča Rusiia«:) moli avtor Boga, da bi se kmalu razleslo zmagovalno ^Voistimi vos-krese« po padcu Satanove države. A še ta klic izzveni v prenričanie. da »samo ljubezen zna olepšati živlienje. Zato poet prerokuje. da boio Litva. Suomi (Finska) in vse drutre debele«:, ki iih je nekoč stiskalo z'ob-no trinoštvo«, pozneie »samo zveste zaveznice Rusiie v znamenju svetlega svobodnega prijateljstva enakopravnih priiateliev.<; Balmontovo de'ovanie za slovansko vzajemnost ie vredno vse?a priznanja slovanske jasnosti. Obiavil ie v emigraciji med drugim prevode Izbranci pesmi Jaroslava Vrchlickega« (Praga, 1928). »Knjge oor.iž-nib< Jana Kaspro\vicza (Varšava. 1928) »n bolgarskih narodnih pesmi ( Zlati snoor, Sofija, 1931). V po'opisu »Součastiie duš« Hstotam) govori tudi o LiubPani in Bledu, kier ie bil eost sloven«keJu-goslovenske narodne pesmi (Srbija, Hrvatska. Slovenija)«. Kako potrebno je to delovanie za medse-bo;no sro7navan;e. je razvidno n. pr. iz !e-tošnie 2263. številke vodilnega ruskega emi-grant«Vega dnevnika »Vozroždenija« v Parizu. Neki D. S., ki tu poroča o L. Te^nie^ovi monografiji, imennie O. Zupančiča slovaškega pesnika in dostavlja, da je »velik pe-nik svoiega malega naroda poleg romantika Per-šerona«. Spačil ie neznano mu ime ubogega Prešerna. ker se ie smmnil težkih mrzlo-kr\mih konjev iz francoske giviije La Perche! —ski. Literarno delo naših srednješolcev. Prejeli smo 3.—4. številko dijaškega leposlovnega lista »Žar«. V štev lki je priobčenih več pesmi in proznih sestavkov iz peresa mladih literatov, ki se še skrivajo pod raznimi psevdonimi in šiframi. Nekateri kažeio mnogo obetajočo rast v zrelost. Jože Kastel c je prispeval članek ^Vrednost in cena osebnosti«, ki podobno kot nemški filozof Jaspers (glej »Jutro« z dne 3. t. m.) prihaja k spoznanju, da leži bodočnost človeštva »samo v dovršeni osebnostih. Za naš mladi rod je to dragoceno spoznanje in priznanje. »Žari ima ce'o rubriko »Književna poročila:, ki pa je to pot povsem enostranska in pa kotiček za gledališko kritiko, ki jo piše Lado Lenček. Kriza revij. Znani časop's »Slavische Rundschau« sporoča v svoji najnovejši (januarski) številki, da bo moral zaradi splošne kr ze skrčiti svoj letnik od 10 zvezkov na 6. Jugosloven. ki je dobil Nobelovo nagrado. Ker se v slovenskih listih stalno poudarja, da ni bil deležen Nobelove nagrade še nd1-ben Jugos'oven. nas prijatelj lista opozarja, da to ne drži. L. 1915. ie dobil nagrado za fiziko obenem s pokojnim Edisonom naš slavni Nikola Tesla. Edison in Tesla sta si del'la nagrado na polovico. 0 Tesli piše daljšo slovensko studijo naš znani fizik g. pro!. dr. Lev Čermelj. Jugoslovenski motivi t ruski poeziji. »Srpski knj ževni glasnik« je priobčil v januarskem zvezku v izvira ku in prevodu trt pesmi ruskega Doeta fgoria ^everianina iz c:kla njegovih 'adranskib poezij. Te pesmi so najnovejšega datuma n jih je Severjanin nedavno čital tudi v Liubliani V njih ruski poet. po rodti iz dežele »severnih vetrov m megel« in bivaioč zadnja leta ob Baltiku, navdušeno opeva naše južno in solnčno morje. Zagrebški list o ljubljanski modernizaciji »Ormen«. V zagrebškem yJ'>tirajem listu« z dne 31 decembra ie izšel daljši informativni članek o Kreftovi rež i i ooere Car-men«. pisec našteva bstvene režijske izpr.?-membe. o katerih nravi, da so — kakor^ vsaka novost — nasip navdušene pristaše in ogorčene nasprotnike. Gotovčera »Morana« v Beogradu. Včeraj je Narodno pozorište v Beogradu uprizorUo ooero Jakova Golovca Morana , k' ie imela krstno pred=iavo predlanskim v Brnu, lani pa jo je dajala zagrebška onera. Praški »Hlahol« t Jugoslaviji. Znano praško pevsko društvo ",11'ahol pripravlja novo turnejo po Jugoslaviji. vHlahol bo kon-certial v Liubliani kaš ob binkoštih. ko se bodo pri na= vršile velike glasbene sl-^vnn-sli obenem s kongresom Južnoslov. pevske zveze. V načrtu ima tudi koncert v Mariboru. Prof. dr. Vojeslav Mole o starinah Snliia. V Krakovu ie izšla v poljščini nova kniiga našega uglednega rojaka, profesorja umetnostne zgodovine na ondotni JagiePonski un verzi. g. dr. Voieslava Molela: V D;o-kleciianovem tne«tii Pisec opisuje zgodovinske in umetnostne spomenike Splita. Knjiga bo sigurno za nteresirala mnocre poljske intelektualce za vzhodno obuto Jadrana, ki ie na Poliskem no krivici oma'ovaževana, čeorav nudi krasne pokrajinske slike in ima v svojih lepih, starih mestih mnogo umetnostnih spomenikov. Jubilejno izdanje zbranih spisov Avgusta Šenoe. Prejeli smo: • Bib'ioteka novnarske zadruge« v Zagrebu bo izdala ob priliki 50-letnice smrti Avgusta ^enoe jubileino izdanje vseh njegovih spisov. Le-to je tem boli potrebno, ker je v hrvaškem delu našega naroda Še vedno veliko povpraševi-nja po spisih šenoe. ki še n kdar niso bili izdani zelo kritično in so se z nadaljnjini slovenske generacije niti nima;o nrave slike o velič ni Šenoevega de'a. Prišlo ie celo tako daleč, da se nod nie^ovim imenom širijo spisi, ki iih Šenoa sploh n1 spisal. Kar je dosedaj izšlo niegovih soisov. n'so bili izdani dovoli kritično in so se z nadalinim nonatskavaniem vedno beli oddaljevali od izvirnega teksta. Tudi ceni ie bila previsoka. oprema pa neenotna. Šele murliiva Bi-noza: bo =edai omo^oPila izdanie, kakršnega smo s: že dolgo želeli. Poverila je red-ik-cijo Šenoevih zbranih spisov / lanemu literarnemu zgodovinarju in kritiku, docentu zagrebške unverze dr. Antunu Barcu. k' je 1. 1926 obiavil obširno študiio o lem iii-go«1ovenskem pis«'eliu. V informacijo s'kv-ročamo, da bo izi'0 okro" Vniig no °40 strani, natsnienih na najfinejšem brezi osnem papiriu in vezanih v platno. Vs^k prnn obrok" D n 20.— zii vezan izvod. \ sekakor ie šnr.oa vreden, da ga noznaio v vseh nokraiinah Jugo«liviie in nie-T-vi sp;<-j n^i pr nr>rno,-f,;!> k večienm medceho;neniu sp. /navanni. \'se informacije da"e B'hIioteka novnarske zadruge v Zagrebu, Novinarski dom. Angleška slikariea 7. motivi iz naših kr,-» jev. V januarski štev''ki r Mladike« ie izi«-' članek o angleški slikarici gospej Leono-.t Lavrinovi, soprogi našega rojaka, vseur. profesorja v Nottinghamu. Ga. Lavrinova s;"1 je mudila nonovno v naših kraiih. ki so p|f.. ne lepe slikarsko - grafične sposobnosti in-spir rali z mnogimi motivi, izmed katerih so posebno uspele radiranke: Slovenske plevice«, »Kamnik«. Moj fantek', Mož , »Ženska z labolki : in dr. V Jutri' smo že zabeležili, da je ga. Lavrinova 1'is'rirala angleški prevod Levstikovega Gadiega gnezda«. ki je izšel pred tedni pri Rodkerju v Londonu. Finančno reševanje mil;ui-ke Scale«. Najslavnejše italijansko operno gledalšče, milanska iScala je zašlo v finančne težkoče-Po Mussolinijevi otiredbi bodo morali vsi bioskopi v Italiji prispevati zvesten odstotek svojih dohodkov "i podporo >r:di . Praznik na Vardarju Le s težavo ločiš naše selo od njegove okoline: cd lepe ravnine, oziroma od planote, na kateri čepe turške kalu-•pe liki rjave črepinje, in od položnih brd, ki tako kličejo po pridnih in razumnih rokah, da jim izpremene prirod-no lice m izvabijo iz njega jake življenjske sokove. Za njimi se vspenja zmerno hribovje, ki bi mu ne mogli verjeti, da je pribežališče volkov in divjih veprov iT svinj), ki jih glad preganja iz zadaj ležečega orjaškega bukovega pragozda v bližino više ležečih sel. Ej, ti vepri mikajo naše mlade naseljence ! »Za božič jih mora pasti vsaj kolikor je prstov na moji zdravi roki«. Tako računajo naši mladi, vsi navdušeni lovci--- Od južne strani nas stražijo strme grške gore, vse že v snežni kapi, a tam od zahajajočega soinca se kot velika tajna kopi ie jo v večerni zarji vršaci Al-bansko-grškega gorovja. Neobičajen dojem dobiš, če švigneš s pogledom čez to veličastno prirodo. To ie še zaprta knjiga. Ni naša brhka Soča ta počasni in motni Vardar. ki seče našo dolino, a ko zatrepečejo njegovi valovi v jasnini ori- entalske noči, postane vendarle mikaven. Ta orientalska milionskozvezdnata noč, tako tajinstveno preprežena z mesečino! V njej je častitljiva Markova ku-la zanimiva in zgovorna priča o težki povesti, ki se je odigrala na teh tleh. Kdo jo je zgradil, to stasito kulo: turški aga ali beg ali se je v njej branila ponižana slovanska kri, ki je prvotno orala to sedaj sicer zapuščeno, a baš zato toliko bolj deviško in plodno zemljo? Kaj in koliko bi nam lahko pričali »Babin grob«, »Crkva«, »Kopance«, »Starovina« in druga orna tla! Orjaške hruške v »Mlatištu«, ki so gotovo iz rodovnika prvih po slovanskih rokah zasajenih hrušk, so prav gotovo bile pod zaščito kule. Torej slovanska Markova kula. Blizu nje, v sredini sela, nekam pota-jeno kipi v nebo turški minerat, s katerega se dan na dan oglaša otožna molitev hodže, ki opozarja turške vernike na njihovo dolžnost. Turčini že par mesecev »počivalo« in bodo v brezdelju posedali, pušili in kramljali tja do marca ali aprila. Zat.o-nela kultura si oslaia živlienje z lenobo, češ. da »nema što da radi«. In mi? Nas je-usoda odbrala za delo, M baš tukaj zija od vseh strani. Vse naše telesne in duševne kretnje se sučejo le okrog njega. Kruh! Te ogromne plasti življenja polne zemlje bi radi čez noč preobrnili in jih pripravili za plodove, čimprej bi radi preuredili ruševinam podobne koče v prikladna stanovanja, zgradili primerne hleve za govedo in prašiče, vinograd in sadovnjak nam manjka ... Koliko je dela, ki bi vse> moglo pričarati novih sokov! In pridne in življenjaželjne roke vsak dan počno in svrše z enim in istim sklepom: čimprej nadomestiti izgubljeni dom z novim. Nadomestiti izgubljeni dom! Je li to mogoče? Ali se vsi oni, ki niste še bežali izpod rodnega krova, morete predstavljati in doumeti bolest nedolžnega pregnanca, ki v begu od najsvetejšega nosi le en greh v razboljemi duši: globoko ljubezen do svoje dedščine? Rodao mesto je kot neizbrisno znamenje — — Kako razumljiva je duševna odsotnost beguncev-naseliencev. ki se baš v teh dneh izrazito pojavlja! Loteva se jih nestrpnost in razdvoj, tesno jim ie pri srcu in vsi bi radi na dan z veliko in glasno besedo. A molče sami v sebe potopisni. molče, ker najplemenitejšega ne o^Vri-aio. Težke, svinčene misli bežijo tja čez ponosno Šarplanino in tonejo v pasu morja, v solnčnih Brdih in Vipavi, na razoranih in razpaljenih grudih Krasa — tam »kjer smo mi pokopali slovenske fante»--- To je tragedija najglobljega in neute-šenega hrepenenja. »Vsako leto smo na božični večer in na Silvestrovo sedeli vsi ob isti mizi, vsi, in mati je bila tako praznično razpoložena« ... To je glas notranjske grče, zdrave od nog do glave. A danes je njegov glas kakor glas deteta, ki proseče proži roke svoji materi. In za njim drugi: »Na našem ognjišču smo kramljali, se zabavali in gorka in božajoča je bila beseda. — Zakaj ni več fako?!« »Zakaj da ni več tako? Ne cmeri se, saj vendar nosiš kri, ki je preboiela par najtežjih Kalvarij! Naprej »ledaj!« Pa se malo na to ravno tq ilealri mladenič predstavi s tiho prošnjo: »Prazniki so, mati je >araa in živi v pomanjkanju. Ne zasluži, ia r;»i. Vssj sto dinariev bi ji rad ooslal. «'»»; bi ji osladil težke ure. Tudi meni bo lažje *e ji poklonim skromno darilo« Taka .ie beseda mladih 'beguncev, norega upa. ki so v*em in vsemu ne noti V njih je globoka vera v življenje. Ka- ko neki ne, če bi žuljave roke v času ko se Turčin stiska pod krov aii se oslaja z žarki južnega soinca, knr venomer kopale, sejale, sekale, zidale. Vse nam manjka, a delo gre izpod rok. Kmečke roke vršijo tudi delo zidarjev, mizarjev, sodarjev in celo — krojačev. In vedno in povsod naša topla pesem, ki tako bodri in podžiga! Globoko zasidrana volja po ustvarjanju poraja vse potrebne moralne dobrine, ki naj bi pospešile nsš smoter. V teh prazničnih dneh, da'oč proč od svoje rodne grude, kujemo načrte v življenje. Življenje! V tem znamenju stopamo v novo leto, praznujemo praznik svojih upov in globoke vere. ki jo polagamo v zapuščeno makedonsko zemljo. Tanko ^uvlan. \li ste že naročnik • slovenske Unstrovane te« denske revlie življenje In svet" ? 135 let slovenskega lublanske NOV I I? JCL* JANN. FRIDR. EGSRGA ? -in ,r= 1 iiTiiinr V Sredo 4. dan Profenza Nro. i. * * * * * * « Jc Kafha savr?Ias Sc terga kej nit ? iVloj fofed kaj dgla ? §im barat ikg f^. • • Si * Al vur-nofti jniajo Po fvfjti kej ve»h? Al dmjga kej snajo, So hrr.fhke Cm' pezh? Dne 4. lanuarja je potek'o 135 let. kar je izšel v Ljubljani prv; slovenski časnik. »Ljubljan ske Novice«;. Izdajatelj in urednik teua lista je bil pesnik Valentin Vodnik L st je bil majhen in skromen, vendar je pomenil v naših takratnih razmerah skoraj drzno novotarijo, ki -i je le 5 težavo krč la pot. Ka-;or znano, niso »Ljubljanske \"ovicec izhajale dolgo: ustanovljene 1. 1797., so 1. 1800 prenehale, Toda začetek je bil storjen in takratni g:mnazijsk' profesor Valentin Vodnik se je s svojimi »Ljubljanskimi Novica-mi« neizbrisno zapisal v zgodovino našega novinstva. Vodn k pač ni mogel niti slutiti. kako se bo naše časopisje razvijalo. Primera med »Ljubljanskimi Novicami« 1. 1797. m današnjim »Jutrom« kaže ogromen na predek slovenskega žur-nalizma v teh 135 letih. Ne bi bilo napačno, če b: krstni dan našega tiska slovenski novinarji primerno slavili kot »krstno slavo«, spominjajoč se svojh prednikov in napredka našega novinstva. Tako bi njihov stan dobil neko tradicijo, k' si je pri pas še ni mogel ustvariti, ki pa je zlasti med francoskimi časnikarji zelo močna. Za 1401etnico r,Liublianskih Novic«, ki bo čez pel let pa naj bi nam kdo sp-sal prepotrebno zgodovino slovenskega novinstva. ki bi z znanstveno obdelanim gradivom kazala not od prvih začetkov do današnjih dn', podala pregled vseh listov, ki smo iih kdaj imeli, novinarjev itd Na i 140'etniea ne gre tako neopažena nrmo nas. kot so šle prejšnje obletnice! Drug za drugim iščejo ti' upokojenci z žalostnim srcem zavetišča v dobrodelnih zavodih in njih število se od dne do dne veča, ker s svojimi prejemki nikakor ne irorejo kriti vsakdanjih potrebščin Zopet se sklicujemo na rimske konvencije, po katerih imajo tudi staroupokojenci pravico do življenja Na podlagi navedenega se zopet obračamo na kr vlado in gg narodne poslance ter znova opozarjamo na težaven položaj imenovanih. Pričakujemo, da apel ne ostane znova glas upijočega v puščavi, temveč da tudi tem nesrečnikom pred smrtjo zašije svetlejše solnce. Senzacijonalni kriminalni vef~film FRiTZA LANGA Sibirska zima na Kočevje. 4 januarja *,eto 1931. se je poslovilo od nas z darilom. ki nas ni nrav nič razveselilo V sr^do srkftrai je 5el namreč padati sneg v velikih kosmih, ki :e naletavai nepretrgano dva dni in dve noči V mestu samem je zapadlo pribHžno 65 cm snaga doč*m «a je po gortfdh vasicah nad en moter Na S^-oit-T"-.! r, .(. p,ye bo novo 'etn mora1 preživeli drm.g v h:ši ne dn bi r"Orts1 le vi hi-p =Vn"it: v»n na va? al' dn Viž;ni? rine cerkve TiVn se ie tud; z' O "ter veter ie napravil vsepovsod po Kočevskem «fr išne žamete Gorske vas;c po kakor za-f?-emane pod ogromnimi gomilami s-rr*a. Veter ki je b;1 ponekod prav o-fcan ie na po-i? n.a po^mezna mesta po dva in še Več merrov snega Ko ie ustVo prvo jutro v novem letu, so 'e/"lp kočevske va<=i k.°A""r izumrle »redi pro=f<-ine sne/ne odeie Obrnem ie pritisni'! »trunen mraz V mestu varnem je hr'o na novega leta dan ziutrai —24 stop. Celzija ie b'lo v Koorjvmku —26 stop C. v Kočevski reki na celo —2*7 stop. C Mraz d--* seda i še p i dosri popustil Rs/um!'"vo ie da so o^ale nekatere kočevske vasi fWo. ki se je proizva;al.a z drgnienjem. Neznanec je no preteku pol ure brezuspešnih reš^v.aV^h poizkusov umri Kasne;e so ugotovili, da gre za nekega Kopr-vničan^ ki je v usodnem dnevu, ko je »"'»t najho1' odšel iz Konr:vn'ka v P'^n'n.0 z p f'im naročilom. Naroči'o je odd.il jn potem izpil v eai gostiln čašičo žganja, nakar se je n.a-1 riro^i d "'mu. a ie sredi d-^ge poti omagal Sneg ga ie dneria j>o,k-ri.] in so gi le po naključju odikiriM. Zanimivo ie da je nes,re,čn:ku srce še bilo, ko je že petnajst ur ležal v snegu. V mestu samem se je zaradi mraza napravila poledica, ki je ♦oidi že zahtevala svojo žriev v osebi grašč-ka in veleposestnika g. Loserja. Li mu je spnd^nilo. Pri nadcu si je g. Loser v člen-V.-,, vlomil nogo. Prvo pomoč mu ie naidii okrajni zdravnik g .dr. Luzar. Krls^stialJil slučaj, ki je držal v napetosti ves svet! Najnovejši Foxov zvočni tednik Predstave ob 4., in 9% zvečjr. začelo obratovati. T-ikoj v začetku se je p "'kazalo da je za.nimanie za proizvode S.1 ekl ob rušil niče tolikšno, d.a se bo podjetje moralo razširiti, ter si je že zagotovilo ve\ie prostore, kjer bo 1-hko zap-nsilenih do 3!) kvalificiranih moči. Ponovno bo uvedlo tudi p;etenie steklenic ter fako dalo možnost zaslužka deklet m. ki so od vsake krize naj^bču+neje ogrožene. Zagorski steklarji s svojim podjetnim prizadevanjem nud:jo vsemu domačemu delavstvu, ki ga je težko zadela sedanja kriza, živ vzgled, kako je trroba seči 00 sredstvu samopomoči; če ima delavec delo, pa ni ponaagano samo njemu, temveč raemu okraju. —r— m r.nvp. ifra^isk«1 Društvo železiniokiih starourkoiV-n-jencev za dravsko banovino nam je podalo dopis, iz katerega posnemamo: Železniki s+arout>o-ko;jenci. piroviziionisti in miloščin ar j i državne in južne železnice so nestrpno pri-čatovali, da jim nova uredba pri njihovih maVh pokojninah prinese vsaj malo izboljšan 'e. Pri rodbinskih dokl.adah zgubi marsikateri rodbinsko dokiado za hčer, ki vodi očefu vdovcu gospodinjstvo, ker člen 20.. točka a pripominja, da v tem primeru pripada rodbinska draginjska doklada za hčer le do njene polnoletnosti. Marsikateri teh vdovcev je že v visoki starosti, celo čez 80 let, in sedaj se mu je odvzelo za hčer, •ki mu vodi gospodinjstvo. 150 Din mesečno. Po členu 16 točka c izgubi upokojenec rodbinsko dokiado za svojo ženo. ako ima le 1 dinar več ko 200 Din mesečnih dohodkov. Po členu 19. e ne pripada rodbinska doklada po 16. letu za one otroke, ki se uče obrti, akoravno morajo starši za čas učenja skrbeti zanje, jim skrbeti za obleko in drug? potrebšč:ne. Miloščinarji z družbeno provizijo ostanejo nadalie v bedi z malo pokojnino in z osebno draginisko dokiado 2 Din dnevn. Železniškim invalidom se še ni prevedla njihova nezgodna renta in prejemajo za prejšnjih 100 zlatih krom 25 Din mesečno. V tej zadev' se je že na vseh merodijnih mestih predložilo nebroj vlog. v katerih se je natančno označilo, kaj so bile nezgodne rente za železniške invalide in kakšne so danes. Ob grobu zaslužnega I&!nika Ribnica na Pohorju, 4. januarja Včeraj smo položili k večnemu počitku g. Franca W'itzmsnna, učitelja v pokoju, veleposestnika in župana. Pokojnik je bil naš uči elj 33 let in je večino svojega poklicnega delovanja prebil v našem kraju Bil je vzoren vzgojitelj, popolnoma posvečen naši mladini, poleg tega pa tudi vzor gospodarja, kar priča tudi lepo posestvo, katero je vodil z največjo vnemo. Da ne bi zamujal svojih šolskih dolžnosti, je bil po navadi že ob 4. zjutraj na travnikih, njivah in v planinah. Naš pohorski kraj je postal njegova srčno ljubljena domovina in dalekoviden, kakor je bil, se je rrtmogo brigal za razvoj tujskega prometa. Pri tem, da se je naša vas razvila v letno in zmsko letovišče, ima on najiveč zaslug. Posebno se je zanimal za s:n 'jčanstvo im mu je najbrž usoda za-r -di tega naklonila tudi zadnjo pot v istem času ko je smučarska sezona na višku Občin' je več let županoval in vsi občani se m«-li v vseh težavah in skrbeh pri njem n-aiboljšega svetovalca in pomočnika. Bil je pravi sin našega zelenega Pohorja, kanil zibeffika mu ie tekla v Puščavi 1. 18f8. Pohorske gore je ljubil nad vse in vse je storil, da bi med njimi ostal in tudi umrl Dan novega leta je bil njegov zadnji. Včerajšnji pogreb pa je pokazal, kako priljubljen je bil ne samo v kraju, kier je toliko deloval, temveč tudi po vseh še tako skritih in oddaljenih pohorskih vasicah. Njegov gr-b je na pokopališču pri Sv. Lenartu, ki leži v sredini njegovega posestva, ki bo za vedno ostalo vzor v<-vm pohorskem posestnikom. Vrlemu vzigojiteFu in gospodarju bomo ohranili časten spomin. kino Id^' Trio največjih umetnikov Costsrad Veidt Heinrlch Gees°ge Truiie v. Molo v filmu, izdelanem po romanu CIaude Farrere-a Neži na Bospors Pilm velike ljubezni in trpljenja težko preizkušene žene iz diplomatskih krogov DANES! PREMIERA! DANES! Predstave ob 4., % 6., % 8. in 9. uri Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in dela .-no spo^^^t Vodeči kliniki izpričujejo, da je Josefova« voda jllične vred- not za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ŽIVLJENJE IN SVET v novem leta Zaključena je deseta knjiga edinega slovenskega poljudno znanstvenega in zabavnega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Prične se enajsta knjiga, ki bo izhajala, kakor doslej, v tedenskih zvezkih v prenovljeni obliki. Za novo knjigo smo si pridobili med drugimi zanimivostmi ilustrirano Zgodovino v zrcalu poštne znamke, mikavno zbirko zgodb, ki bo zbujala zanimanje vsakemu čitatelju, ne glede na leta in spol. Sestavki vsebujejo občo človeško zanimivost in bodo postali težko pričakovani vsakotedenski dogodek. Nadalje bomo priobčevali prav tako ilustrirano se- Tri minute potovanja po vsem svetu, ki bo nedvomno zanimala vse naročnike. rijo Poleg poljudno znanstvenega štiva, ki bo razpravljalo, kakor doslej, o vseh aktualnih vprašanjih moderne znanosti in človeškega napredka, bo pričel izhajati v novi knjigi izviren slovenski roman EEDAKOVA ©SVETA prikazujoč žalno usodo vojne žrtve. Navzlic vsebinski in ilustrativni izpopolnitvi naše revije ostane naročnina nespremenjena: Celoletno (dve knjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Za inozemstvo: Italija trimesečno 8 lir, celoletno 30 lir. Francija mesečno 4 franke. Češkoslovaška mesečno 6 kron. Avstrija mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo inozemstvo letno IV2 dolarja. _ Naši stari, zvesti naročniki naj širijo revijo med svo» jimi znanci, da jo bomo mogli še bolj izpopolniti, kajti Čim širši bo krog naročnikov, tem bogatejša bo revija. Uredništvo in uprava tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET« Ljubljana, Knafljeva ulica 5. v <-V' ' J?':.. vr.v-. ' «.f is:- *> . ""-,7f> - V ■/rifrj i;'"- '".V ■r^tic * j', .• z- mm Imenitna živalska ambnlanca v Beogradu Beograd, 3. januarja. Beograd je imel do nedavna posebnost, ki je menda ni imelo in je nima nobeno drugo mesto niti v naši kraljevini niti kje drugje. Imel je — »svojo« ulico. Beograjsko. šele lani, menda tam pred sokolskim zletom, je mestni občinski svet odpravil ta res nekam čudni >;-pleon?.zem« Ln prekrstil ulico po velikem prijatelju predvojne Srbije, tedanjem ruskem poslaniku v Beogradu, Hartvvigu. Hartwigova ulica vodi od uličnega križišča p:ed »Slavijo« navkreber do AleKsandrove in odtod zopet navzdol do ulice kraljice Marije, nekdanje Ratarske. V prejšnjih časih sem gotovo vsak dan hodil po t0m drugam delu Hart-wige, da sem na vogalu Aleksandrove ujel tramvajsko »dvojko« toda v zadnjih mesecih preurejujejo ta del ulice in je prehod skoraj nemogoč. Preurejevanje gre silno počasi, ker morajo cestišče znatno znižati. Svet na obeh straneh ulice od Aleksandrove do Bitolj-ske je last mestne občine, ki ima na eni strani skladišče za kanalizacijske cevi, na drugi pa svoje hleve in garaže Okoli vogala, v Bitoljski, se je pred kratkim zrušil ograjni zid in pokopa4 pod seboj neko žensko, nad hlevi pa se je, tudi pred par meseci, vnel velikanski stop slame, kar bi bilo moglo postati zelo nevarno za vso okolico, če bi bilo le količkaj vetra. Mestna občina ie že zdavnaj srpoznala, da te stare barake in zidovje nikakor niso več primerne za središče modernega velemesta, ln je sklenila, da tu zgradi veliko poslopje za mestno požarno brambo, za katero so načrti že izdelani in odobreni, pa menda sedaj, v času gospodarske krize, ni sredstev za izvršitev tega sklepa. Danes, ko sem šel po daljšem času zopet po Hartwigovi, pa ugledam izpremembo. ki je pobudila vso mojo pozornost: na starem zidu občinske garaže, odnosno hleva novo desko z naslikano konjsko glavo in napisom: amlm-'anca za zdravljenje živali. Torej živalska ambulanca. O živalski ambulanci se je govorilo v Beogradu že pred nekaj meseci, ko se je društvo za varstvo živali in rastlin obrnilo na mestno občino s prošnjo, da bi mu pomagala ustanoviti tak zavod. Mestna občina je ustregla tej prošnji, mestni občinski svet je votiral primeren znesek za nabavo potrebnih instrumentov in ostalo opreme, a občina je odstopila ambulanci r že omenjeni stari stavbi prostore, ki so se doslej uporabljali za delavnico občinskega voznega parka. Ambulančni prostori so precej obširni. V največjem oddelku bodo zdravniki vršili pregled živali in operacije. Za privezovanje živali so prav posebne naprave. Za bolne pse so pripravljeni primerni zaboji. Po stenah so pritrjene propagandistične-slike in napisi o človeškem ravnanju z živalmi. Med temi napisi se čita tudi starosloven-ski: »Blaženi iže i skoti milujet.c Poleg te sobe je druga, kjer se hranijo instrumenti in ovojna sredstva, v tretji pa je pisarna, ki jo vodi podpredsednik društva, upokojeni veterinarski podpolkovnik dr. Milan Mv~ trovič, ki je tudi sestavil pravilnik za poslovanje ambulance. V ambulanci. ki se slovesno otvori na Novega leta dan, se bo nudila brezplačna pomoč živini neimovitih lastnikov, imoviti pa bodo plačevali malenkosten honorar. V začetku se bodo ordinacije vršile od 8* do 10. dopoldne in od 2. do 4. popollne, pozneje pa se uvede nepretrgana dnevna in nočna služba. Poleg živini se bo nudila zdravniška pomoč tudi drugim živalim, ki so registrirane v beograjski občini. Vsi živinozdravniški sveti se bodo za časa po-dnevnega poslovanja v ambulanci dajali brezplačno in je društvo za varstvo živali zato že izdalo poziv, ki velja zlasti revnejšim lastnikom delovne živine, da naj se v vsakem primeru potrebe obračajo na ambulanco. Ambulanca si obeta kar najboljše uspehe svojega delovanja vobče, prav posebno pa še v premerih nalezljivih bolezni, kjer bo gotovo pravi blagor zlasti za revnejše prebivalstvo, ki se preživlja z delom In drugimi dajatvami svoje maloštevilne živine. V Hartwigovi ulici je po novem letu zelo živahno in se bo občina menda vendarle odločila, da nekoliko pospeši ureditev ulice, ker drugače bolniki ne bodo mogli do ambulance. Bled v snegu MESBBBBBBšSK Bled, 4. januarja. No. hvala Bogu! Sedaj ga pa imamo zaenkrat dovolj. Ravno za novo leto smo ga dobili. V blejski okolici se je naletelo približno 4 Jnn snega V sredo je ves dan snežilo. Blejski smučarji fd so že obupavali. so se sedaj pomirili. Seveda smuka ni še Bog vc kako dobra, vendar pa bo prstana boljša- ko se ma^ki sneg nekoliko sesede in strdi. Tudi jezerska gladina je že vsa pokrita z ledeno skorjo, katero pokriva snežena plast. Ponekod že poskušajo z drsalkami. Čez nekaj dna. ko se led nekoliko odebeli, bo drsalcev kar mrgo'elo na ledu. Kmetje so enako veseli novega snega ker bodo lahko sprav'j/rti les in drva z gora. — Tud- nekaj zimskih gostov ma Bled in so še novi najavljeni Večinoma so Jugo-siovent. nekaj pa je tudi Avstrijcev. Silvestrov večer je bil zaradi denarne krize precej klavern Silvestroval' so Blej-ci večinoma doma pri peči. le nekateri bolj aituirani so jo mahnili v gostilno na kozarec vina ter tam pričakovali prihod novega leta. — Prijateljri Sokola pa so 6e polnoštevilno zbrali v Sokolskem aonvu. k;er j:m je naš agilni Sfko! priredil lep in zabaven Silvestrov večer Sodeloval je lazz-band Negode iz Ljubljane. Težiko eo prizadet' naši lesni industrijo, ker je trgovina z lesom skoraj popolnoma otrpnila. Vse žage na Rečici in v okolici Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Premiera^ Popolnoma novo! DOLORES DEL RIO v velikem in prekrasnem ljuba vnem filmu EVANGELINA Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Cene 4 in »i Din. Bleda $0 ustavile svoj obrat, zato ie mnogo delavcev sedaj brez dela. Preteklo nedeljo se je vršil na Bledu r Sokolskem domu velik zbor obrtništva radovljiškega sreza. Za skupne zbornico je glasovalo 64 za ločeno pa 12 obrtnikov. — Na VI. mednarodnem sejmu v Solunu ie bila odlikovana z zlato kolajno naša domača vzdelovalnica slovenskih in švicar-kih vezenin na Bledu. S tem priznanjem je tovarna vezenin doprinesla dokaz svoje velike podjetnosti, s kaitero je tovarno dvignila med prve v naši državi. Vodstvu tovarne čestitamo k odOakovanju. Domače vesti ♦ Vojaške vesti. Razen že včeraj omenjenih napredovanj sta v naši vojni mornarici še imenovana za kapetana korvete Vladimir Kos ta nje v ec in Josip A lil in, doslej poročnika bojnega broda 1. razreda. ♦ Devetmesečni tečaj za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli bo letos od 1. marca Ho 30. novembra. V tečaj se sprejme 12 dovolj razvitih in zdravih kmetskih in vlni-čarskili mlaJeniče.v v starosti naj mano 13 Iv t. Pouk bo praktičen in teoretičen. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno poipolno oskrbo 'n mesečno :po 30 Din za nabavo potrebnih učil in drugih malenkosti. Lastnoročno pisane in s kolki za 25 Din kol kovane prošnje, opremljene s krst-irmi listi, zdravniškimi izpričevali, odpustil ;cami ljudske šole. nravstvenimi izpričevali in izjavami starše/, da puste prosilca ■ves čas v tečaju, je osebno predložiti ali poslati do najkasneje 15. februarja upravniku banovinske trsnlee in drevesnice t Kapeli, pošla in železniška postaja Slatina Kadenci. ♦ Naši >Amerikanci< za brezposelne. Ka- \->r javlja »Jugoslovanski Obz-on-. se je 22. decembra v Ernienčevi dvorani v Mil^vau-keaju vršila velika plesna zabava, katere s - je udeležilo lepo število tamkajšnjih rojakov. Kot vstopnina na ples so se sprejemali razni poljski pridelki, tako krompir fižol iitd., k»-r se je prireditev vršila v dobrodelne iiamtae _ v pomoč brezposelnim rojakom. Izseljenci v Nemčiji živijo v zelo neugodnih razmerah in jim .preti repatria . ja. Tako je poročal naš generalni konzul Mar-kovlč iz Diisseldorfa. Ker so tu izseljenci, slovenski rudarji na \Vestfalskem in v Khelnlandu večinoma iz dravske banovine, je ,po naredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Kostrenčiča dne 2. t. m. dospel v Ljubljano šef odseka -za izseljevanje tn doseljevanje g. dr. Arani-<• vi in je zaradi preskrbe repa-trlirancev iz Nemčije konferiral v odsotnosti g. »ana g, pomočnikom g. dr. Pirkmajerjeni. Svoje nasvete so izrekli tudi predsednik družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev g. p. Kaz-nrr Zakrajšek, predsednik narodnega izseljenskega odbora g. tir. Jo-ža Bohinjec, tavi-ik Krav os in seveda tudi izselje is*"' nadzornik g Fink. Generalni konzul v Dus-seldcrfn j" stavil sicer že konkretne predloge, vendar še nI dovolj jasno, ka.m spraviti mnogoštevilne ren.vtrii.ra.ne naše andarje .ki v dravski banovini nikakor ne ]>.>.lo našli dela. Ko bodo dospela naknadna sporočila in ko bodo tudi prizadete obrtne oddale svoje izjave, se bo moglo šele s iilepa-ti o zadevi. + Uredba o cenah kruhu v obrtni maloprodaji. : Službeni list dravske banovine« objavlja uredbo banske uprave, s katero s« z veljavnostjo od 1. januarja letos naprej do .nadaljuj v ga cene kruhu v obrtni maloprodaji na teritoriju dravske banovino 'n rfčuaano za 1 kg določajo tako-ie: ■za bel! kruli (iz pšenične moke >0<;:) 4.40 Din. za po'holi kruh (Iz pšenične moke >4-j s 30 odstotno primesjo moke s 6 .; a-ii ržene moke) 3.80 Din: za črni krtih (iz pšenične tiKtko s 30 odstotno primesjo ržene .Tnoke> 3.20 Din. Ta cenik mora hiti nabit v proiajalnih .prostorih. Mešanje peedinih vršt pšenične moke nižje cene kakor tudi ■mešanje z drugo moko manjše vrednosti (iženo. ajdovo, koruzno, krompirjevo itd.) ;.. dovoljeno samo. če se cene takemu krn-i-.-i ustrezno znižajo. Upravna (.policijska) oblast, v a in ole-hiske urv-a-ve so dolžne stro-p-vnadzirati, da se la uredba ne bo kršila. Kdor bi uredbo kršil, bo najstrožje kaznovan "o zakonu ZitnsKe suKi*1c, obleke in vsa druga nhl&čUa za gesfo-de ln deeo tsudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. It. X »Službeni list dravske banovine* štev. z dne 31. decembra objavlja zakon o. ureditvi agrarni!) odnosa; e v v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne gore, pravilnik o uporabi in izvrševanju ukrepov za /aščito zoper živalske kužne bolezni in za njih zatiranje, uredbo o draginjskh do-k'adali državnih vpokojeticev. zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva, zakon o izpretnenibi in dopolnitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o naseljevanju v južnih krajinah z dne 11. junija 1931. * Novi grobovi. Na Skomarjili pri Konjicah je umrl učitelj g. Dragotin Vouk, jk> rodu '.-z Kopra, star -10 let. Pokopali so ga na starega leta dan ob veliki udeležbi prebi-val-stva. ki ga je spoštovalo in ljubilo zaradi njegove požrtvovalnosti in ljubeznivost.'. Mnogi prijatelji in znanci obžalujejo, da se zaradi velike oddaljenosti in sneženih metež.-v niso mogli udeležiti .pogreba. v ptujski javni bolnici je umrla ga. Terezija L cs n I č a r j e v a. mati ptujskega trgovca s. Ploha, ila je vzorna gospodiivja nn splošno priljubljena. _ V Novem mestu de v nedeljo umrl g. Ignaciš Markič t ne Marti«, kakor smo .pc-aiotno poročali), sodni upokojenec rojen 1S65. v Ihanu pri Dom- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številka za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperatura. 4 relativna vlaga v %, 5. srnor in brz na v"tra. R oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v min. — Temperatura: prve številke pomenijo naj-v sjo, druge najnižjo temperaturo. 4. januarja Ljubljana T. 765.1 —2.4. S6, 'oho, — Maribor 7, 7SI.-4, l.C. 01, WXW1 9, Zagreb 7. 763.2, 7.0. 5S, NN\VS, 10, —; Beograd 7. 762.2. 2.8, 96, WSW4. 10. dež. 6.3 Sarajevo 7, 707.3.__4.7. 94, tiho, 10, sneg, 0.1; Skopi je 7, 705.5, _1.3. 90, tiho, 10, — K um bor 7. 765.5. 6.2, 68. tiho, 1, —, Split 7. 766.4, 4.2, 86. NE2, 8___ — Temperatura: Ljubljana 3.8,___2.4: Maribor _, 0.6; Zagreb __. — 2.S: Beograd 2.S, __0.7: Sarajevo — —6.9, Skonlje — _2.4. Solnce vzhaja ob 7.39, zahaja ob 16.31. Luna vzhaja ob 1.19. zahaja ob 12.48. žalah. oče znanega sokolskega prosvetnega delavca g. Viktorja Markiča, računskega kontrolorja pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani. _ V ljubljanski bolnici je umrla g-1č. Pavla R e m ž-g ar jeva iz Vod-mata. Pogreb lx> danes ob 14. _ V 48. n-tu starosti je preminila v Ljubljani gdč. Anka O k r u p o v a, ki jo bodo pokopali danes ob 1-6. — V Idriji je preminil g. Leopold H 1 a d n .1 k, rudniški strojevodja v pokoju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše s-ožalje! ♦ Umrljivost v Zagrebu. Zagrebška mestna uptava objavlja zanimivo statistiko o umrljivosti prebivalstva v preteklem iotn 1931. V teku leta je umrlo v Zagrebu 3236 oseb, po veroizpovedi 2S75 rim-ckatollkov, iyi) pravoslavnih, 15 evangetičanov, 107 Židov in 40 oseb ostalih veroizpovedi. Največ je umrlo otrok, in sicer 446 otrok moškega in 329 ženskega spola, odraslih moških 1304, odraslih žensk pa 1067 Za t.u-berkurozo je umrlo 629 oseb. Somomor je izvršilo 90 oseb. ♦ >Zbori« revija nove zborovske glasbe, ki jo ureja Zorko Prelovec in izdaja pevsko društvo >Ljubljanski Zvone, zaključuje s pravkar izišlim 6. zvezkom svoj sedmi letnik. V glasbenem delu prinaša krepak moški zbor F. Juvanea -Slovanska:', zanimiv moški zJior M. Tomca -Gremo v goro više?., četverogiasni ženski z-Dor A. Grobni in ga s-Dekle pri oknu«, mešani zbor z orglami dr. A. Dolina,rja 5Presveto Rešnjo kri g in tenorski samospev s klavirjem Z. Prelovea -Bela noče.__Književna priloga se spominja 40 letnice pevskega zbora Glasbene Matice in 40 letnice umetniškega tlela mojstra Mateja Hubada, 60 letnice rojstva skladatelja Emila Hoetareiterja. Slede rubrike »Naši skladatelji«, s Opera?. Iz naših organizacij in društev. Novosti Razno in -Iz uredništva in upravoištva«. Vsem pevskim društvom in zborom, pevkam in pevcem toplo priporočamo, da se za 1. 1932. naroče na Zbore«. Izpolnijo naj 6. zvezku lanskega leta. priloženo položnico ter uprava nakažejo naročnino v znesku 50 Din, nov,i naročniki pa naj vplačajo naročnino na poštnih uradih na čekovni račun -Zborov« št. 12.134. Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER. Dvorni trg 1, Ljubljana. ♦ Podružnica Slovenskega planinskega društva Bohinj priredi na praznik 6. t. m v gostilni M. Hodnika v Boh. Srednji vasi planinsko veselico s plesom, šaljivo pošto, in srečalo vem z bogatimi dobitki. Vstopnina 5 Din. Začetek ob 3. uri. Za voz s postaje B. Bistrica do Srednje vasi preskrbljeno. ♦ Več točnosti! Naš čita.teij nam sporoča: V roke sem dobil lično razglednico Narodnega muzeja z Valvasorjevim spomenikom, spodaj ob robu z napisom, da je •to spomenik >botamica Val vazorja«. Zagrebška tvornica, ki je to razglednico napravila, b.l si pač lahko prihranila to blamažo, če bi prej po izvode! a, da je bil naš Valvasor predvsem zgodovinar, narodopisec in topograf. Tudi bi moral korektor vedeti, da se v našem pravopisu ne stavi črka *c« za : k . Sploh bi se dalo v besedilu na raznih razglednicah zaslediti nebrorj napak, kar priča o nedopustljivi površnosti njih izdajateljev. Tudi v tem pogledu je treba jezik spoštovati, ne pa, da se gleda samo na gmotni dobiček. ♦ Boj vražam in babjeverstvu. Prejeli smo: V roke mi je .prišla okrožnica, katero bi imel poslati drugim 9 osebam in ki vsebuje želje sreče in eventuelne posledice, če ne izpolnim ukaza. V njej se celo žuga. ko ne vzamem resno takih neumnosti. Res je začela ta okrožnica svojo pot v Italiji. ali tudi tam so postali v marsičem pametni in je država nastopila proti širjenju babjevernili okrožnic, celo zagrozila je. da bo strogo kaznovala one. k.I bi nadaljevali s takimi otročarijami. Ali naj mi zaostajamo? Oni, ki si dovoljuje izigravati in zbega vati reveže na umu, si dovoljujejo celo vsiljevati take kolobocije v tujem jeziku že glede na to bi varnostne oblasti morale nastopiti proti takim brezvestnežem, da ne rečem, norcem. ♦ Promet z Dalmaoijo zopet otvorjen. Kakor smo poročali, je bi-ia liška železniška proga v zadnjih dneh decembra tako zasnežena, da je bil železniški promet z Dalmacijo ustavljen. Iz Splita in Knina so bili na zasneženo progo poslani snežni plugi in delavci. Delo je toliko napredovalo, da so je včeraj na liškl progi lahko zopet otvcril promet za potniške in tovorne vlake Tu li brzojavni in telefonski promet je zopet iipbstav»jen. ♦ Zastrupljanje z alkoholom. V Osijoku so pokopali čevljarskega pomočnika Alberta Svetršnika, ki je na Silvestrov večer v družbi svojih tovarišev zavžil toliko opojne pijače, da je nastopilo zastrupljene e z alkoholom. Ko je prispel zdravnik, je Svetršnik že podlegel zastrupl.jenjn. ♦ Velika tatvina v Beogradu. Kakor poročajo vz Beograda, je bil tamkaj pretekio' soboto Izvršen drzen vlom v stanovanje gospe Darinke Zoričeve. Neznani zlikovci so odnesli škatlo s 45.000 Din gotovine in dve vlažni knjižici v skupnem znesku 255 tisoč dinarjev. ♦ Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov sobica, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego -medicinsko učin-ikujočih obra.rn.bnih sredstev, kakor so: Fellerjeva Blsa-pomada za zaščito l'ca in •kaže ter Fellerjetva Elsa-pomada za rast las. Skozi 35 iet preizkušene. Za v naprej poslanih 40 Din se dob.I 2 lončka brez dal-j-njih stroškov v Elsaifluid-tovami Eugen V. Feller. Stubica Donja, Elsatrg 245, savska banovina. Ito — zobna pasta najboljša. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-M1. ♦ Belo blago za moško in žensko perilo kupite najceneje v trgovini Olge šlibar, Ljubljana. Stari trg 21. PUSTNE KRAPE priznano najfinejše priporoča SLAŠČIČARNA KOŠAK. Pri večjem odjemu znaten popust. 1671 Iz Ljubljane u_ Sokolska prireditev v opernem gie- dališču. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije uprizore pod pokroviteljstvom Jugoslovenske sokolske Matice in v prid fonda za zgradbo sokolskega okrevališča Sokoli - diletanti dne S. t. m. v opernem gledališču s sodelovanj, m orkestra Sokola I. novo narodno igro naše obče poznane, priznane in priljubljene sestre Manice K o m a n o v e s-Krst Jugovi-čev.« Ker bo bo dobrodelna pr:re.'Itev v proslavo kraljičinega rojstnega dne in k^r bo predstvava obetieru premiera norega dela naše Manice, ki je igro posvetila -So-Lolstvu, je dolznos* v3oh bratov in sester, da r ;v,;.!oštevi' .) r .stave udeleže u_ Drevi ponovno ob 6. »Tabu« v Matici Veliki film Tabu je tudi včeraj docela nanoi-nil dvorano Elitnega kina Matice in naj dovršenejše deio mojstra Murnaua jo bilo tudi to pot predmet vseebčega navdušenja in občudovanja. Pesem o zabranjeni ljubezni dveh svobodnih duš je triumfrala. Usoda mladega para je občinstvo globoko ganila, prav posebno pa so ljudje občudovali di-vne posnetke pokrajin, ki sličijo bolj raju kakor kaki zemski pokrajini. ZKD bo zaradi lepega uspeha, ki ga je dosegla s tem filmom, predvajala >Tabu« še drevi ob 6. v Elitnem kinu Matici in poslednji-krat jutri (na praznik sv. Treh kraljev) ob 11. uri dopoldne. Priporočamo vsakomur cgie-1 tega čarobnega filmskega dela. u_ Ga. Pavla Lovšetova in njena hčerka Majda bosta nudili na. svojem ponedeljkovem koncertu zelo obilen in zanimiv spored pred ljubljansko koncertno publiko še neiz-vajanih pesmi, opernih arij in dnetov skladateljev svetovnega slovesa. Imena Rimskij-Korzakov, Čajkovski, Moszkowski, Rihard Strauss. Giinka, Debussv, Gounod, Schumann izvajalki in koncertni spremljevalec jamčijo za najpopolnejši umetniški užitek. Posebnost ge. I^ovšetove je izbira programa. Umetnica prinaša vsako leto enkrat, tukajšnji publiki po večini še neznane skladbe slovanskih In drugih narodov. Vstopnice od 30 do 5 Din in besedila so že na razpolago v Matični knjigarni. u_ Prireditev Jadranske straže, ki bo v soboto 9. t. m. v Unionn, bo pravo .prijetno presenečenje za vsakogar. Otvorila se bo s pestro revijo slikovitih narodnih noš. Slovenski vokalni kvintet, ki je poznan tudi onstran mej, bo izvajal pomembno Sohvrabovo iVečer na morju;. Ritmične gibe po tej pesmi pa bo izvajal celokupni biilet naše opere v divni onremi. Na to nam pokažejo naši bratje Čehi odlomke iz najlepših čeških narodnih plesov. Slovenski vokalni kvintet zapoje nekaj izbranih narodnih pesmi. Program pa bo zaključila ruska skupina s svojimi lep;mi narodnimi nlesi. Posebno iz.nenade.nje bo izredno obilen srečolov, za katerega so žrtvovali naši umetniki in razni drugi res lepe in dragocene dobitke. Aranžiran je na. srečolov tako, da bo na vsakih 10 srečk gotovo en dobitek, ki bo najmanj toliko vreden, kolikor stane 10 srečk. Lahko pa se zadene reč. ki je vredna več tisoč dinarjev. Srečke se dobe tudi v nredprodaji. Ako bi kdo ne niosel d v-ign.iti dobitka na dan prireditve, pride lahko po njega drusi dan. Naše marljive dame skrbe za to. da bo .poskrbljeno tudi za najoknsnejše jedi in najboljšo pijačo. Dekoracijo so pa v rokah spretnih araji-žerjev, ki so se že lani izkazali kot nedosegljivi strokovnjaki na tem polju. Takoj no oflciielnem prosrramn se bo 7.ačel ples pod vodstvom mojstra g. Jenka in ob zvokih ko mr> let nega jazz-orkestra Sokola I. Vse narodne noše. ki se udeleže prireditve, naj izvolijo z dopisnico snorečiti svoje naslove s kratko označbo noše na pisarno Jadranske Straže, Gledališka 8. u_ Vs» dame in gospode, ki imalo hrvatske narodne noše in hočejo sodelovati v hrvatski skunini na večeru Jadranske straže naj se priarlasl^o nri gosnej Zunan-ničevi, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje l-II. u_ Soored cerkvenih božičnih slovesnosti v pravoslavni kaoeli sv. Nikolaja. Ba d-nji dan: Carski časi in liturziia sv. Vasilija Velikega v sanatoriju na Golniku. — Prvi dan Božiča: jutranja molitev ob 6. zj utrni, sv. liter ari.i a ob 10. -večerna molitev ob 16. uri. — Drugi d a n B o ž i č a: jutranja molitev cb 7. uri zuitraj, sv. litnr-gija ob 10. uri, večerna molitev z bdenijem za sv. Štefana, ob 18. url. — Na dan s a-. Štefana: sv. liturgiia ob 10. url blago-dareniie ,sl.a pomeni nekaj drugega. In ugibal je dalje: jPri slovenskem a.ii slovanskem Janezu :? :-Ne, tudi to ne!« — Torej pri sledečem Janezu? — -.Neumnosti vSaj ima. Breznik v seznamu kratic za si.-le slavni in sledeči . — >Res, je to. a naši črkopise! poznajo še drugačne okrajšave: ; _ >Menda vendar ne: Pri slokem ali celo pri slabem Janezu?: _ Prijatelj, da si ne b.:š belil glave! To se bere: j-Pri slepem Janezu!< _ Hvala za pouk! Toda opozori dr. Breznika, ki biizu tu stanuje, da naj popolni svoj -Pravopis' tudi s to zagonetno kratico ali pa naj vloži svoj . veto pri pristojni politični instanci, k: odobrava besedilo javnih napisov!" u_ Maturantska plesna vaja bo v četrtek 7 t. m. v Kazini g. Jenko ponovi nun-bo! Zato vsi točno oh poi 20. u_ Jadranova plesna vaja bo v četrtek 7. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. u_ čajanka v salonu hotela Tivoli bo jutri od 4. do S. pop. n_ Zlato, lomljeno, zlatnike '-n srebrne krone kupi Fr. čuden, Prešernova 1. I:i a— Razveseljive številke. Lani je bilo v Mariboru prijavljenih skupno 37.513 naših in tujih državljanov. V zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 1-4.150 naših in 901 tuj državljan. V hotelih in prenočiščih je bilo prijavljenih 15.162 naših in 7300 tujih državljanov. Lansko leto je dopotovalo v Maribor 5440 Avstrijcev. 6*0 Italijanov, 724 Nemcev, 793 Cehov. 2M Madiarov, 16 Ku-muncev,' 20 Bolgarov. 2S Švicarjev, 30 Francozov. 11 Angležev, 13 Skandinavcev, 6 Holandcev, £9 Rusov, 33 Poljakov, 4 Grki, 10 Azijcev. 22 Američanov, 1 Avstralec in 1 Afrikauec. Skupno je ofrskai Maribor 8201 potnik. a— XII. fkademski ples bo danes v dvorani Unicna največja elitna prireditev te sezone v Maribor«. Sviral bo Jonny-«azz akademikov iz Ljubljane. a— Predavanje o davku na poslovni promet; katero bi se moralo vršiti 27. decembra. ie preloženo na petek S. t. m. ob Predavanie bo v dvorani restavracije pri »Gatnbrinusii« v Gregorčičevi ulici. Odbor opozarja članstvo Obrtnega društva na važnost tega predavanja in vabi, da se predavanja udeleži. a— Za brezposelne. Pri tukajšnji borzi de'a dobi takoj zaposlitev več hlapcev, vi-ničariev, čevljarjev, mizarjev, kakor tudi več kmečkih dekel, kuharic, služkinj, sobaric in natakaric. Borza dela sprejme tudi več v9 i en cev in vajenk za razne obrt.. Kdo bi rad tmzt ves letnik »Mladega Jutra" v ©kliki knjige? Pogosto nas vprašujejo, ali ne bi mo-eli oddati tej in tej knjižni« al. zasebniku »vseh letošnjih številk »Mla-desra Jutra«, da si jih da vezati v obliko knjige«. Takim željam doslej nismo mogli nstreči. ker »Mlado Jutro« ne izhaja zase -ampak v okviru redne nedeljske številke, tako tla je največkrat z njo vred razprodano. Vendar smo pa radi pripravljeni ustreči zahtevam po kompletnih letnikih »Mladega Jutra« in prirediti ponatis na boljšem papirju fe se oglasi zanj DOVOLJ NAROČNIKOV. Zato prosimo vse ŠOLSKE in druge KNJIŽNICE ter vse zasebnike, ki bi radi imeli letošnji letnik „flLADEGA JUTRA" v obliki knjige naj nam sporoče najkasneje do 15. JANUARJA in obenem navedejo, koliko izvodov bi potrebovali. Kompletni letniki »Mladega Jutra« bodo mladini zmerom dobro došlo berilo in odrasli bodo o praznikih in godovih tem rajši segali po n'ih, k«r bodo z niimi napravili veliko vese-Ija w a— Občni zbor mariborske podružnice SPD bo z običajnim dnevnim redom 19. L m. ob 19.30 v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Članstvo se poziva, da se udeleži polnoštevilno občnega zbora. a— Uradni dan zbornice TOI bo danes dopoldne od 9.—12. zaradi praznika v sredo a— Tujski promet v decembru. V mesecu decembi!• 1931 je b'!o v Mariboru prijavljenih 1537 tujcev, od teh 350 inozemcev in sicer 154 potnikov z Dunaja, 59 iz Gradca in 137 iz dnigih inozemskih mest. a— Arinand Haiis je ime 3&!etnemu možu, ki ima na vesti že težke z*očine in zadnjih petero vlomov v železne blagajne. Je po poklicu pekovski pomočnik, rodom z Dunaja. toda nikamor prstojen. Pred let- je b i zaposlen kot pekovski pomočnik pri Rcbarsn na Koroški cesti, kjer je vlomi' leta 1927. v blagajno. Bil je obsojen na štiri leta ječe in se ie pojavil po prestani kazni zopet v Mariboru ter se lotil blagajn. Ni pa ime! nosebne sreče, ' er so bile blagajne po večini prazne. Poskušal je vlomiti 5. decembra lanskega leta v Sp. štajersko hranilnico, 16. decembra na v pisarno Ljudske tiskarne. V isti noč: je ^ lomil v p:samo »Kokre-. 19. decembra v p;-sarno odvetnika dr. Kukovca in 21. decembra v pisarno sp'ošne bolnice. Povsod je navrtal blagajne, škoda. k: io je povzročil s svojimi svedri na jeklenih blagajnah je večja od "'ena. Včeraj ga je no'icija izročila sodišču. h Celia e_ Počastitev f Karla Goričarja. Sokol- sko društvo v Celju vabi svoje člane, da se gotovo udeleže pogreba br. Karla Goričarja danes ob nol H;, izpred rartvašnioe celjske lvoluk-e. Obieka civilna z znake n! _ Celjsko pevsko društvo sklicuje moški zbor k nevski vaji za nagrobnico r>ok. g. Goričarju danes točno oh 14. v pevski so-hI. Pogreb bo ob pol 1 (J. Gg. šefi podjet'1 se naprošajo, da dovolijo pevcem-name-ščeneom udeležbo pri vaj' in pogrebu. e— Pomožna akcija. M . srno načelsfcvo razglaša: Huda zima je povečala bedo mnogih naših, že itak veliko pomanjkanje trpečih someščanov, brezo-'sdnost pa je potisnila v vrste siromakov mnoge, ki so se še nedavno preživljali z delom sv-ojih rok. Zato se je mestna občina omočila izveš': skupno s humanitarnimi društvi pomožno podporno akcijo, ki ima namen hitro priskočiti na pomoč na;bednc'5im -s prisoev'-; v denarju, kurivu, živežu in obleki. Izdatn i pomoč pa bo mosoča le tedaj, če bo pri tei nrepotrebni akciji sodelovalo v sv; mesto. Zato se vabijo in pozivajo vsi, ki jim razmere količkaj doDiiščaio. da so udeležijo t° človekoljubne akcije. Darove v denarju, obleki, živežu in kurivu snHcma mestno načelstvo v sobi št. 2 med navadnimi tirad-n'mi urami. Na željo darovalcev bo mestno načelstvo no svojih organih preskrbelo prenos daril. Ne pozabite stare prisiovice: jKdor hitro da. ta dvakrat dal • e_ Občni zbori. Sokolsko društvo v Celju bo imelo občni zbor v četrtek 14. t. m. •v mali dvorani Narodnega doma. na kar s" članstvo opozarja. _ Občni zbor SK Celi-t. bo v četrtek 7. t. m. ob 20. v kavarniški sobi Celjskega doma. e_ Društvo žandarmerij-skih uookojen- cev za Jugoslavijo s sedežem r Ljubliatr sklicuje za svojo krajevno skimino v Celju 10. t. m. redni občni zbor ob 13. uri v prostorih tovariša g. Franoa 'i^eskovška v Gn-ber.ju pri Celju, Mariborska cesta 36. Vsem stanovskim tovarišem se priporoča, da zbora v lastnem intoresu šoto v o udeleže. e_ Otvoritev avtobusnega prometa. Javnost se obvešča, da je zopet vzpostavljen redni avtobusni promet na nas:edr!?h progah celjskega mestnega avtobusnega podjetja: Celjt-Dobrna. CeHe-Moz;rje, Ce-lje-Lnče in Celje-Sv. Jurij ob j. žel. e_ Umrljivost v Celju. V decembru j" umrlo v Celju skupno 40 oseb, od i<=4i v mestu. 33 pa v bohre' — V celjsko bolnico je bilo lani s->rejet'h 47<-4 bolnikov nasproti 4«7(» v letu 1930. Zvišanje znaš^ torej inni 7S bolnikov. Umrlo na je la.n: 273 oseb nasproti 224 v letu 1930, torej 4!» več. e_ Mestni kino bo predvajal drevi oh pol 21. nrenvjero krosneara zvočneea fiima iz dijaškega življenja. Vesela srca . V glavni vlogi llans Heinz Bollmann. e_ Obnovite takoj srečke lil. razreda, ker bo žrebanje že 5. t. m. obnovitveni rok pa traia le do 10. januaria. e_ Tatvina kolesa. PoMctji :Te prijavH praktikant Ivan Grobelnlk iz žak-a. da mu je neznan tat odpelial v nedeljo okrog 18. iz veže gostiln«* Pri angehi - v Prešernovi ulici moško, rdeče pleskano kolo znamka An ker . I* r— Jugoslovenska - češkoslovaška ,il/a v Kraniu bo imela letni občni zbor 14. t. m. / obič-ajnim dnevnim rcJo.ni. Sanioslr-nc nredloae .-prejema odbor do 12. t. m. \ ar>-■i u'ni visi prijatHji J.-č. litje. Z Jesenic s_ Sokolskemu članstvu rc jav'ja, da sc zopet vrše redne vaje društvene2a pevikt-<«a /bora. in sicer vsak ponedeljek mošk-. vsak torek ženski, vsak četrtek v tednu t.. mešani zbor. Za vse one pevce, ki prihajalo fc pev.;k:m vaiam i/ Hrošiee. so ^rtakrb-1 jeni vo/ovi /t novratek domu. s_ življenje in umiranje na JesCnic£h. V jeseni>1l bo ;mel v p^tek S. t. m. ob ?0. v S<-fvni šoli. Ns dnevnem redu so zelo vi/ne -/ideve. nai ne i7octo-r>p pebc- <4r>n T"^? lei še niste n^ši člmi. ste dobrodošli čebelarji! nikdar ni b-ila naša združitev tako potrebna kakor danes. GOSPODARSTVO inozemstvu, je v splošnem interesu, da se temu pozivu vsi brez razlike takoj odzovejo. = Omejitev uvoza t Nizozemsko. S 1. januarjem je v Nizozemski stopil v veljavo zakon, s katerim se že obstoječe uvozne carine povišajo za 25%. Nanovo pa je bila uvedena carina na govejo "živino, in sicer v višini 12.59?o vrednost, kakor tudi carina na svinje v višini .50 holandskesra goldinarja (okrog 170 Din) od 100 kg. Nizozemska vlada je predložila parlamentu načri zakona o kon-tingentiranju uvoza. Po tem načrtu naj bi se uvoz gotovih vrst blaga razdelil na posa-mezne uvozne države v višini povprečnega uvoza v zadnjih treh letih. Ker se je naš izvoz v Nizozemsko začel razvijati šele zadnje leto. ta način ureditve kontingentov za uašo državo ne bi bil povoljen. r= Dohare. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. ni. ponudbe glede dobave 670 komadov prašnic in do 12. t. m. pa glede dobave 400 komadov lepot za premog; gradbeni oddelek pa do 12. t. m. ponudbe glede dobave kabelskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudn ka Banja Luka sprejema do 7. L m. ponudbe glede dobave 6 garnitur nepremočljt-vih rudarskih oblek; do 14. t. m. pa glede dobave samozapornih zaklopk za parne piščalke. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 2500 kg pl nskega olja in 500 kg olja za Die-selove motorie: do 12. t. m. pa glede dobave 100 komadov jeklenih lonat. 100 komadov rudarskih žele/, in 1000 komadov bukovih držajev. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave raznih pisarn ških potrebščin: do 15. t. m. glede dobave 1000 kg sirove kave. 000 kilogramov dodatka za kavo. 3000 kg koruze. 1000 kg koruznega zrl roba: do IS. i. m. pa glede dobave 160 m brezšivnih pocinkanih železn:h cevi. 5 m gumiievega transportnega traku. 10 p'ošč cinkove pločevine in 30 kg čistega angleškega kositra. Direkcija državneea rudnika Kreka sprejema do 14. t. m. jx>nudbe glede dobave 1800 kg sb-oi-necra olja; do 21. t. m. pa glede dobave 2000 k:logramov železne pločevine in 100!) kg pocinkane pločevine. Direkcija državnega rudnika Breza spreiema do 2t. L m. ponudbe glede dobave 2000 m žičnih vrvi. Direkc"'a državnih železnic Subotica spreiema do 15. t. m. ponudbe glede dobave kožuhov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 4. januarja. Na ljubljanski bom so danes popustile devize Amsterdam. Bruselj, I-ondon, New->'ork, Praga in Trst, stare tečaje pa sta obdržali le deviza Curih in deviza Pariz. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zaključena le za kaso po 250. Tudi v dolarsk h papirjih ni bilo večjega prometa in je b'l zabeležen po en zaključek v 7n/o Blairovem posojilu pri tečaju 47 in v 8"/o Blairovem posojilu pri tečaju 56. V ostalem je prišlo do prometa še v 4% agrarnih obveznicah ro 30 in v 6°/o begluških obveznicah po 37.50. Devise. Ljubljana. Amsterdam 2256.40 — 2261.24, Bruselj 781.66 _ 784.02, Curih 1097.85 — 1101.15, London 186.46 — 1?3.96, Newyork 5603.06 — 5620.06, Pariz 220.77 — 221.43, Praga 166.59 _ 167.09, Trst 281.49 __ 287.49. Zagreb. Amsterdam 2254.40 — 2261.24, Bruselj 781.66 — 784.02. London 186.46 do 193.96. MTan 281.49 — 287.49, Nevyork kabel 5625.06 — 5642.06. Newy0rk ček 5003.08 do 5620.06, Pariz 220.77 — 221.43, Praga 166.59 — 167.09. Curih 1097.85 — 1101.15. Curih. Beograd 9.10. Pariz 20.11. London 17.28, Newyork 512.37, Bruselj 71.20, M lan 25.85, Madrid 43.25, Amsterdam 205.25. Berlin 121.30. Stockholm 97, Oslo 95, Koben-havn 96, Sofiia 3.71. Praga 15.175, Varšava 57.50, Bukarešta 3.07. Elekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 248 — 252, 7"/o investicijsko 52 — 60, 4n/o agrarne obveznice 31 bi.. 7'"a Bla r 47 — 48, 8°/o Blair 53 - 58, 7"/n Drž. hipotek, banka 55 bl„ 6"/o begluške obveznice 37 — 39. Beograd. Vojna škoda 255. 253, 250 zakli., 7"'o investicijsko 60.50 zakli., 4n'n agrarne 28 do 29, 6°/o begluške 37, 36.50, 36.25, 36 zaklj., 7n/« Drž. hij>otek. banka 54 bi., Narodna banka 5030 zaklj. Blagovna tržišča 21 TO + Chirago. 4. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 54.75, za maj 56.75, za julij 55.75; koruza: za marc 39 75, za maj 4i.50, za julij 42.75; rž: za maj 46.25; ovc-.; za maj 26.125. -f Winnipeg, 4. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 63.50, za julij 64. če si hočeš prihraniti čas, prostor in denar. Naroči si kartoteko brez predalov in omar. Vseh teh skrbi in brige Te reši s-AGRIPPA« kartoteka v obliki knjige. Vsa pojasnila daje Agrfppa kartoteka LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 1 373 + Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.) Tendenca slabša, promet omejen. Pšenica: za marc 13.38 — 13.40. za maj 14.12 ifo 14.14; rž: za marc 15.55 — 15.57. za maj 16.39; koruza: za maj 14.52 — 14.54. + Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 25 vagonov. Rž: baška 150—155. Oves: baški, sremski, slavonski 127.50—132.50. Koruza: baška s kavostno garancijo 58— 60: baška, sremska za januar 61—63: za marc— piaj 75—77.50; sremska s kakov. garancijo 60—62; okolica Šid 63—65; sremska za marc—maj 77.50—80; baška sušena 72—74; sremska sušena 74—76: okolica Šid 76—7S Ječmen : sremski. 63'64 kg 122.50 do 127.50. Moka : baška in banatska »Ogg« in ?0gt 360—380; »2-t 340—360; $5« 305 do 310. 255 —265; s7« 190—200; '8; 122.50 do 127.50« Ol rob i: ba«ki in sremski 85 do 90; banafski 80 —85. Fižol: baški sremski beli brez vreč. 2« o, 187.50—192.50. Kmetijski vestnik Več gospodarstvenega preudarka Huda gospodarska izkušnja je za nami. Ne obetajo pa se nam še prav nič boljši časi. V preteklem letu je bila gospodarska zmeda povsod, posebno pa pri prodaji kmetijskih pridelkov. Kljub slabim nadam pa nikakor ne smemo vreči puške v koruzo. Ako se ustavimo predvsem pri največjih napakah, ki smo jih zagrešili, bomo našli, da smo imeli dovolj gospodarskega duha in preudarka, da bi ohranili svoje premoženje v ravnotežju. Povsod je treba odpraviti ono negotovost in zmedo, ki se tiče naše kmetijske produkcije v obče. Naša notranjost, naša kmetska bitnost, nas v zadnjem trenutku opominja s svarilnim glasom, da je treba kreniti na pravo pot. To ne velja samo za gospodarja, ki je začel zares obupavati, temveč tudi za ostale člane družine, posebno za našo kmetsko mladino in slednjič za naše kmetske posle. S tem pa ni rečeno, da morajo vsi člani suženjsko hlapčevati gospodarju, ki bi jih morda izkoriščal, sam pa bi z brezdelno-stjo užival delo in uspehe drugih. Povedano naj bo samo to, da gospodar ni neizčrpna molzna krava, a tudi hlapec ni suženj, ki se mora na vse načine izrabljati. Nadalje je vsesplošen poziv k varčevanju, sploh k pametnemu življenju, žal, še mnogo naših ljudi to presliSi in se noče vživeti v nove razmere. Strašna lahkomiselnost in zapravljivost sta najžalostnejša pojava pri današnji krizi. Pot. po kateri je treba iti, nam kažejo v mnogih primerih naši južni bratje in tudi kmetje drugih držav. Zanje ne velja miselnost današnjih časov, da si morajo vsega nabaviti, česar si poželijo. Zadovoljijo se z najmanjšim in se držijo pravila; če nič ne odprodajo, tudi nič ne trosijo. Zadolževanja in kreditiranja se bojijo kakor hudobec križa. Svoja oblačila, obuvala in arodje, v kolikor se le da, izdelujejo sami Le v skrajni sili si poiščejo posojilo, in to s sklepom, da jim bo donašalo toliko, da ne bo obremenilo njihovega gospodarstva. Krona vsega kmetskega udejstvovanja pa je: kmetska samozavest in sloga! Koliko gospodarskih dobrin se dandanes porazgubi s kmetij s tem, da nepravočasno cd prodamo živino vino, sadje, krompir in druge pridelke. Malo kmetskih gospodarjev je, ki se ne dado begati in se držijo trdno svojega gospodarskega duha. Kdor kolje danes tele in mlado živino zato, da krije svoje bolj ali manj nepotrebne izdatke, koplje grob svojemu gospodarstvu. Cene krompirju so se zviSale. Koliko se je v jeseni prodalo krompirja po sramotno' nizki ceni samo zato. da so se ga iznebili. Cena moštu v jeseni je bila naravnost obupno nizka kljub fini kakovosti, kakor že dolgo let ne Sedaj so se cene temu vinu že podvojile. Udarjen je zopet naš mali producent, ki bo ponuadi trpel še večje pomanjkanje kakor sedaj. Sličnih žalostnih primerov je vse polno. Na nekem zborovanju kmetov je bilo rečeno, da ne bo bolje, dokler si kmetovalci sami ne bodo pomagati, in to je resnica. Pričeti je treba od spodaj in zamajalo se bo tudi zgoraj. Fr. K. Belo suženjstvo Policiji v Anversi se je v zadnjih dneh minulega leta posrečilo izslediti dobro organizirano družbo Belgijcev, ki je tihotapila iz Belgije žene in dekleta ter jih pošiljala v Ameriko, kjer so jih trgovci s človeškim blagom prodajali v javne hiSe. Ugotovilo se je, da obstoja družba že deset let. V tem času ie spravila čez morje okoli 400 belih suženj, večinoma nemškega porekla. Bandit — rešitelj življenja V Frankfurtu ob Odn so ujeli zloglasnega roparja in požigalca Kasprika, ki je bil leta in leta strah in trepet ondotnega prebivalstva. Vohuni so izvedeli, da se Kas-prik v noči od 1 na 2. januarja pelje z avtomobilom domov. Zato so orožniki obkolili vozilo in ga začeli obstreljevati. Kas-prik. ki je videl, da je izgubljen, se je vdal. Pri preiskavi pa je prišla na dan zanimiva reč, da je dal avto banditu na razpolago okrožni zdravnik dr. Strehle. in sicer i z prijaznosti, ker mu je Kasprik pred dvema letoma reš^ hčer, ki bi bila brez njegove pomoči utonila v valovih. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek 5. januarja: Cvrček za pečjo. E. Sreda, 6. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Globoko znižane cene. Zadnjič * sezoni. — Ob 20.: Trije vaški svetniki. Globoko znižane cene. Četrtek, 7.: Arsene Lupin. A. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Torek, 5.: Carmen. B. Sreda, 6.: Dežela smehljaja. Znižane cpt\p. * Ljubljanska drama uprizori drevi dramo »Cvrček za pečjo j za red E. Pri predstavi bo sodeloval ludi kvartet opernega orkestra, ki bo izvajal izvirne Goldmarkove glasbeno komade. — >Peterekove poslednje sanje< bodo petdesetič na odru ljubljanske drame na Treh kraljev dan r>opoldne. kar je največji dokaz o priljubljenosti tega Goliev^-ga dela. V ulogi Peterčka nasloni mladi M't-ja Goreč. Ostala zasedba običajna. Zvečer ob 20. pa se uprizori veseloigra »Trije vaški svetn:kk tudi po znižanih dramskih cenah od 20 Din navzdol. Ljubljanska opera uprizori »Carmen« drevi v običajni zasedbi. Režija Kreftova. D:ri-gent ravnatelj Polič. Na Treh kraljev dan bo samo ena predstava, in »5cer zvečer ob 20. Lcharjeva opereta »Dežela smehljaja«-. Znižane operne cene. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Torek, 5.: Zaprto. Sreda 6. januarja: ob 15. »^laba vest<. Znižane cene. — Ob 20. »Ptičar-t. Znižane cene. * Iz gledališča. Na praznik Svetih treh kraljev bosta v mariborskem gledališču dv»-predstavi. Ob 15. se bo ponovila Anzengra-berjeva, v prleško okolje prestavljena kmečka komedija »Slaba vest«, ob 20. pa se bo ponovila melodijozna in zabavna Zellerje»'n onereta »Ptičar«. Obe predstavi po znižanih cenah. Ena izmed najbolj privlačnih operet lanske sezone J-Lutka«, se bo ponovila tudi lotos. Prva predstava bo v najkrajšem času. — Kot naslednja dramska premijera se pripravlja »škorpijone, groteska Josipa Kulun-džiča. Režira II. Tomašič. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 11.: Zemlja smehljaja. Gostovanje mariborskega^gledališča. Leharjeva opereta »Zemlja smehljaja. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek 11. t. m. Uprizorila se bo Leharjeva znamenita opereia j Zemlja smehlja i a". Ta opereta je v Mariboru dosegla velik uspeh. Ker bo zanimanje ptujskega občinstva gotovo veliko, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. Osma amortizacija obveznic za vojno škodo Finančni minister je objavil načrt za amortizacijo obveznic loterijske dve in pol odstotne državne rente za vojno škodo v proračunskem letu 1931-32. Iz tega načrta posnemamo naslednje: Doslej je bilo izdanih teh obveznic za nominalno vsoto 4 milijarde 910 milijonov Din. Oškodovanim osebam je bilo namreč na podlafii izvršilne razsodbe izdano v nominalni vrednosti: v letu 1924. 3983.3 milijona Din, v letu 1923. 272.1. v letu 1926. 44.0, v letu 1027. 134.3. v letu 1928. 310.1, v letu 1929. 44.7. v letu 1930. 17.9 in v preteklem letu 83.7 milijona Din. tako da ie bilo od početka dodeljevanja do 31. decembra preteklega leta izdanih vs^aa za 4 milijarde 910.7 milijona Din obveznic Do konca proračunskega leta 1931. je bilo vsega amortiziran i h za 283.8 milijona Dn obveznic, in sicer potom žrebanja 184.6 v /vezi z žrebanjem za dobitke 1.2 in na podlagi čl. 3. zakona o izplačilu vojne škode (od zapadlih kavcij, za plačilo reparacij-skega blaga itd.) 98. milijonov Din V teku letošnjega proračunskega leta je hita amortiziranih 75.S milijona I)in na ta način, da je država prejela od oškodovancev namesto plačila za nabavke reparacii-skega blaga 73-2 milijona Din in da je pre-iela od zapadlih kavcij in na sličen način za 0.6 milijona Din obveznic. 5 tem se je znevek doslej amortiziranih obveznic povečal na 359 5 milijona Din in je bilo torej nb koncu leta v prometu za 4 milijarde 551.1 milijona Din obveznic. Ker znaša po zakonu anuiteta na podlagi tega ostanka dolga na dan 31. decembra 176.8 milijona Din. od katerih odpade 63 milijonov na amortizacijo, bi bila avtomatična amortizacija na podlagi obveznic, ki so bile v teku leta vzete iz prometa, zadostna. Navzlic temu pa je finančni minister sklenil, da se. z žrebanjem amortizira še 36 serij, kakor ie predvideno v proračunu. Tako bo v celoti v teku proračunskega leta 1931-32 amortiziranih za 111.9 milijona Din obveznic. Žrebanje se bo vršilo 16. t. m. in bo •ob tej priliki amortiziranih 36 serij, t. i 36.000 komadov obveznic po 1000 Din. Po potrebi se bo vršilo naknadno žrebanje š= 21. in 25. januarja. Vrhu tega bo 16. februarja žrebanje za dobitke in bo izžreban 1 dobitek od 1 milijo m a Din. 2 dobitka po 500.000 Din, 5 dobitkov po 200.000 Din. 10 dobitkov no 100.000 Din. 20 dobitkov po 50.000 Din 50 dobitkov po 20.000 Din in 100 dobitkov po 10.000 Din, skupaj torej 188 dobitkov za 7 milijonov Din. Nakup deviz In valut za osebne potrebe Glede na najnovejšo spremembo pravilnika za promet z devizami in valutami smo v naslednjem zbrali veljavne predpise, ki ce nanašajo na nakup deviz in valut za o^bne pogrebe (torej razen za potrebe uvoza). V potniškem prometu. Po viziranih potnih listinah smejo pooblaščene banke odnosno valutne menjalnice prodajati našim državljanom in >zem-csm, ki stalno živijo v naši državi, valute in ostala plačilna sredstva do vrednosti 10.000 Din. Banke morajo prodane zneske vpisati v potne liste in kontrolirati, ali so iprej prodane valute in devize po ilotični potni listini pravilno izkoriščene (izvoženo)- Razen tega smejo naši državljani ne-f ti ir/, države s seboj v našem denar u do 2000 Din (prej 3000). Skupaj sme torej naš državljan iznesti iz države pri potcvanji v inozemstvo 12.000 Din plačilnih .srctistev. Za vsakomesečne potrebe. Na podlagi odloka finančnega ministra od 29. oktobra 1931 strnejo pooblaščene banke in menjalnice prodati našim državljanom in tujim podanikom, ki stalno živijo v naši državi, tuja plačilna sredstva ia njihove Ooebne potrebe do največ 500 Din enkrat mesečno, brez speci jaikiega odobreni*! finančnega ministrstva. Pri nakupu je treba predložiti osebno legitimacijo, v katero se zabeleži prodaja. Za ncfcup večjih zneskov tujih plačilnih sredstev (razen za plačilo uvoženega blaga in v potniškem prometu) je potrebna posebna odobritev finančnega cniniotnstva (oddelka za državno računovodstvo :n proračun — devizno valutni posli). V pomeni vlogi se mora razložiti osnova zahteve in ec morajo predložiti tudi dokazala. Za dijake in bolnike kakor tudi za osebne potrebe do 30-zero. Tam je zašel spet v meglo in neurje, balonski plašč in gondola sta popolnoma zaledenela, tako da bi od prevelike teže kmalu padel v jezero. Po strašni noči je pristal v eni najbolj divjih in pustih pokrajin, kar jih je kdaj videl. Tri dni m tri noči je prebil v tej pustinji in je prenočeval v gondoli, potem pa se je moral zaradi pomanjkanja živil odločiti, da si utre pot skozi močvirje in skalnata tla. Ko je sedmi dan po vzletu dospel do neke ceste, se je zgrudil onemogel na tla. Tam g* je našel neki farmar in ga rešil. Senzacija v ameriškem brodarstvn Kakor poročajo iz New Torka, so sklenili lastniki ogromnega prekomornika >Le-viathana« — prej se je imenoval »Vater-land« in je bil nemška last —, da bodo ta parnik vzeli iz prometa, njegovo moštvo, ki šteje 900 oseb. pa bodo odpustili. V Ameriki je ta vest vzbudila veliko senzacijo. Po novih vesteh bo parnik nehaj voziti že v letošnjem aprihi. Kinematografi na postajali Iz Pariza poročajo, da gradijo na postaji Saint Lazare kinematograf, ki naj bi služil potnikom namesto čakalnic, Podoben kino zgradijo tudi na postaji Montparnas-se. Predvajali bodo v U-h kinematografih, filme z :>novicami iz vsega sveta«. Znamke pripovedujejo Ponosna guvernerjeva žena in boječi bakrorezec Zaradi tiskovne pomote je znamka Maun-tius (angleške kolonije v Afriki) danes vredna en milijon 100.000 dinarjev. Zgodilo se je tako: Žena novega guvernerja angleške kolonije Mauritius je bila prav ponosna, da je bil njen mož prvi. ki je dal tiskati svoje lastne znamke. Zdaj je lahko svoja vabila k nastopnemu ple6u v septembru 1847 franki-rala z novimi znamkami. Bakrorezec, ki je izdelal plošče za nove znamke, je delal vso noč kakor blazen, da bi pravočasno oddal ploščo v tiskarno. Nenadoma pa je z grozo opazil, da se mu je ena beseda na risbi, katero bi moral prenesti na ploščo, zamazala in tako postala nečitljiva. Na eni strani risbe so se videle le še tri črke >P0S«, vse nadaljnje črke ni bilo moči razbrati. Ker se je mož bolj bal jeze razočarane guvernerjeve žene kakor pa guvernerja samega, ee je kljub pozni nočni uri odpravil k svojemu delodajalcu po svet. Spotoma je zagledal na neki deski napis »Post Office« (poštni urad) Živijo! To je bila beseda, ki jo je iskal. Takoj se je vrnil domov in končal svoje delo na plošči, še preden se je zdanilo. Znamke so tiskali in guvernerjeva žena jih je lahko uporabila za frankiranje svojih vabil. ! Toda na načrtu so stale besede Paid< (pošta plačana) in ne >post Office* (poštni urad). Tako so torej naročili aov* znamke in ostanka prve nakkde niso v^S uporabljali. Pred kratkim so plačali 980.000 in en rm-lijon 100.000 dinarjev za nežigosano znamko te vrsto, med tem ko so plačali za znamko, ki je bila uporabljena in žigosana Da plesnih vabilih guvernerjeve žene 700.000 do 840.000 dinarjev. Od te znamke imamo danes samo še enajst uporabljenih in dva neuporabljena izvoda. (Ta sestavek je ponatisnjen iz tedenske revije »življenje in svet«, kjer izhaja ta zanimiva serija o znamkah) Moderni alkimist ANEKDOTA Verlaine je prejel nekoč od nekega francoskega lista nakazilo za honorar petih frankov. Blagajnik mu je dal ponarejen kovanec. Naslednjega dne je planil Verlaine ves zasopljen v uredništvo. »Ali vas ni sram.« je zavpil, »da me honorirate s ponarejenim denarjem?!« »To je bila obžalovanja vredna pomota,« ga je miril blagajnik. »Dam vam drug petak. Prosim, vzemite ga in mi vrnite ponarejenega.« »Kaj?« je zatulil Verlaine. >Ponarejenega hočete tudi nazaj, ko me je stalo toliko truda, da sem ga odrinil?« Vsak dan ena Inženjer Dnnikovvski prikazuje v pariškem laboratoriju svoj na-■*čin sintetičnega pridobivanja zlata »Pokrij se hitro, dokler ne pride pomoč, sicer se lahko prehladiS!« J. O. Curwood: 3 Ma meji sveta Alan Holt se je nekoliko začudil. Dekletov obraz ni brl več krotek in miren. Oči so se ji bliskale in po njenem glasu je uganil, da bi pri belem dnevu videl na njenih licih rdečico. Njegov nasmeh je bil malce ciničen. »In kaj veste o Alaski, gospodična Standisheva?« »Ničesar ne vem,« je odgovorila. »A vendar jo ljubim.« Pokarala je na gore. »Želim si. da bi bila rojena tamle med njimi. Vi ste srečni. Morali bi ljubiti Ameriko.« »Alasko. ste hoteli reči!« »Ne. Ameriko.« Njene oči so se zalesketale. »Pa ne zamerite, da sem vam segla v besedo Ni bilo nalašč!« Odgovora ni počakala. Kratko se jima je nasmehnila in odšla. Godba je bila utihnila, kabine so se praznile. »Čudno dekle,« je menil Alan. Smehljal se je, a njegov obraz se ni izpremenil. Mnogokrat je bilo le po njegovem glasu spoznati, če ga je kai zabavalo in izzivalo njegov posmeh Tedaj jc bilo v njegovem glasu jedko želo, ki ga ni vselej namenoma polagal vanj. V naslednjem trenutku je bila Mary Standisheva pozabljena in vprašal je kapitana: »Proga, po kateri plovemo, je dokai zmedena, jeiite?« »Da — precej,« je potrdil kapitan Rifle. »V bodoče bomo vozili naravnost iz Seattla v Nome. A to pot vozimo v Juneau, Skagway in na Aieute preko Cordove in Sewarda. Taka je muha lastnikov, ki se jim ni zdelo vredno, da bi nam pojasnili, zakaj. Morda je kanadska družba izletnikov, ki jih imamo na ladji, v kaki zvezi s tem. V Skag\vayu j.ih izkrcamo, da pojdejo čez Šarčev prelaz na Yukon. Da, da, to je dandanes izlet za mehkužce in trebušnike, Holt. Spo- mrnjam se se —« »Jaz tudi,« je pokifnal Alan Holt in se ozrl na gore, za katerimi so se vlekla z mrtveci malone obrobljena pota iskalcev zlata iz prejšnjega pokolenja. »Spominjam se. Stari Donald še vedno sanjari o smrtnem peklu tam na oni strani. Danes je spet kar prekipeval od strašnih istorij. Želel bi mu, da bi že pozabil te reči.« »Možje ne morejo pozabiti takih žensk, kakor je bila Hopova Jane,« je tiho rekel kapitan. »AH ste jo poznali?« »Da. Z očetom se je na moji ladji peljala gor. Minulo jesen je bilo tega pet in dvajset let, Alan. To je precej časa, kaj? In če gledam Mary Standishevo in poslušam njen glas —« Pomolčal je, kakor bi se bal, da ne bi izdal skrivnosti, nato Da nadaljeval: »Ne morem si kaj, misliti moram na dekle, ki se je Donald Hardwick boril zanjo — na njo, ki jo je dobil v tisti strašni smrtni jami na Sarčevem prelazu. Kar prehudo je, da je morala umreti.« »Saj ni mrtva,« je odvrnil Alan. Vsa trdota je izginila iz njegovega glasu. »Saj ni mrtva,« je ponovil. »Baš to jc tisto. Zanj živi še danes ta dan, prav tako kakor pred dvajsetimi leti.« Po kratkem molku je rekel kapitan: »Danes je govorila z njim, Alan.« »Domoljubna gospodična Standisheva?« »Da. Zdi se, da je nekaj na njej, kar vas zabava?« Alan je skomignil z rameni. »Nikakor ne. Mislim, da je v vseh rečeh občudovanja vredna gospodična. Ali hočete smotko, kapitan? Jaz se pojdem nekoliko izprehajat. Časih mi kar dobro de, če se pomešam med potnike.« Prižgala sta si smotki, oba z eno užigalico. Alan je odšel, med tem ko je kapitan krenil proti svoji kabini. Tisto noč je bil pamik »Nome« Alanu več kakor samo zgradba iz lesa in jekla. Bil je živo bitje, v katerem je utripalo srce Alaske. Pehan.ie in brnenje mogočnih strojev je bilo človeško, z dušo prežeto bučanje radostne pesmi. Prepolni spisek potnikov je imel zanj malone epski pomen in imena v njem so predstavljala več kakor može in žene. Bila so življenjska vlakna dežele, ki jo je ljubil, bila so njena srčna kri. Vedel je, da neso butajoči stroji tja gor na sever romantiko, prigodo, tragedijo m upanje — a tudi domišljavost in pohlep. Na ladji je bilo sto in sto bitij, ki so živela drugo z drugim v nasprotstvu; nekatera so se borila za Alasko, druga so hotela z žilavim delom pospeševati njen razvoj, in spet druga so jo hotela uničiti. Sam je hodil okoli in vlekel svojo smotko; njegovi rokavi so se dotikali moških in žensk, a nič ni kazalo, da bi jih opažal. Vendar je bil pazljiv gledalec. Razločil novince — komaj da mu jih je bilo treba pogledati. Duh severa se jih še ni bil polastil. Bili so zgovorni spričo te častitljive krasote, ki jih je obdajala, in so nekam glasno izražali svoje občudovanja. Stari Alaščani So e bili t pa tam umaknili v temne kote in so molče opazovali kraj, ali pa so počasi in mirno hodili po palubi, kadili svoje smotke in pipe ter z duhom gledali reči, ki so se godile za gorami. Alan bi bil lahko zaznamoval vsakega posebej, kdo je bil doma onkraj petinosemde-sete širinske stopnje in kdo ni bil. Za kadilnim salonom je obstal in otresel pepel svoje smotke čez ograjo. Trije moški so stali nedaleč od njega; spoznal je tiste tri mlade inženjerje, naravnost s šole, ki jim je bilo pomagati pri gradnji državne železnice iz Sewarda v Tanano. Eden izmed njih je govoril, ves navdušen nad tem svojim prvim velikim doživetjem. »Povem vam,« je dejal. »ljudje veliko premalo vedo o Vlaski. V šoli so nas učili, da je večna ledenica, polna zlata, in glavni stan sv. Nikolaja, ker prihajajo od ondod severni jeleni. In odrasli tudi ne mislijo drugače. Ali« — globoko je zasopel — »pri tem je devetkrat tolikšna kakor država VVashington ali dvanajstkrat tolikšna kakor država Ne\v York. Rusom smo jo pa plačali komai po dva centa oral. Ce bi mogli položiti Alasko na Združene države, bi ležal Juneau v Floridi, Unalaska pa v Los Angelesu. In njeno zemljepisno središče ne bi bilo v Omahi ali v Sioux Cityju, ampak natanko v San Franciscu.« ladio Jzvlečpk i7 wr«»raiaov Torek. 5. jannarja. LJUBLJANA 12.13: Plošče. — 12.43: Dnevne vr->'i. — 13: Napoved časa. plošče, borza, — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 10: Nemščina. — 19.30: Eksperimentalno fonetični Študij dr Vebrn. — 20: Zaključno predavanje prof. Andreeja o radiolehniki. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.03: Koncert radio - ork~- slra — 16: Popoldanska glasba. — 20.30. Trenos r/. Zagreba. — 22.20: Poročila. — 22 50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Pevski in klavirski koncert. — 22.40: Godba r.a ples. — PRAGA 18.25: Pevski koncert. -1 ;>.20: Dueti — 19.40- Prenos iz Brna. — 20.3(1: Zborovsko petje. — 21.30: Vo!in=ki konrert. — 22.15: Koncert moderne glasbe. — BRNO 19.40: Godba na pihala. — 20.30: Prenos iz Prage. — 21.30: Humor in groteska v klavirskih skladbah. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert. — 20.15: Pevski in klavirski koncert. — 21.10: Klavirske skladbe. - 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 13.30: Koncert kvarteta. - 13.10: Plošče — 15.20; Koncert solistov — 17: Plesna glasba na ploščah. — 19.SJ0: Prenos opero iz gledališča. — 22.03: tiodba za ples. ~ BERI>N 19: Zabaven program. — 21.10: Orkestralen koncert. — K3-NIGSBERG 16.40: Popoldanski konrert. — 19: Komorna glasba. — 20.05: Operni večer. — MttllLACKER 17.05: Orkestralen koncert. — 19.30: Koncert na rilre. — 20: Ma-šan program. — 21.10: Filharmon:čni orkester. — 22.40: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert operetne glasbe. — lil: Koncert na orgle. — 20.30: Večer madžarskih pesmi. — Lahka glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20: J iošče. — 21: Komorna glasba in veseloigra. Propn£nndno klubsko smuško tekmo v okolici Tržiča bo priredil na praznik 6. t. m. SK Tržič. Start na travniku g. inž. Po-laka ob 11. dopoldne. Prijave sprejema sporna trgovina Stranskv do 6. t. m. do 10. dopoldne. Prijavnina Din 5. Klub bo 'Priredil tudi dva s-muška tečaja za mladino šn za odrasle. Da sc dvigne zanimanje za drsalni s-purt na novo c-tvorjenem drsali- !olster"-Radio originalni amerikanski radio-aparat za električno mrežo z najmodernejšimi 6+1 cevmi. zajamčeno najnovejši model 1932 Super-traenl-filter v največji popolnosti z vgrajenim elektrodinamičuim zvočnikom, dovršeno dobrim cpleme-niteljem glasu. Enaka najvišja selektivnost ln enaka jakost zvoka skoro Vfieh radio-postaj, divno mehka med durom in molom variirajoča kakovost glasu, solidna notranja konstrukcija. mnanjost popolnih cblik plemenita, postrežba z enim gumbom priklopiji-vo na vse običajne električne napone Najpopolnejši radio-aparat Cena: kompletno pripravljen za pogon 4880 Din KONRATH RADIO Subotica Glavno zastopstvo International »Kol-ster«-Radio Incorporation Newyork •šču, namerava klub prirediti dva tečaja za drsalce. Vsa navodila za oba tečaja bodo obiavljena na oglasni deski SKT — Šahovska sekcija pridno trenira in se pripravlja na boj za prvenstvo Tržiča v drugi polovici januarja v novih klubskrh prostorih. v hiši ge. dr Jagodičeve Ljubitelji šahovske igre vabljeni. — V soboto ob 20 bo priredil klub v predilnici zabavni večer s pestrim sporedom, v nedeljo 10 t. m. pa bo skupni izlet smučarjev na Zelenico in sankačev na znano najlepšo sankaško progo. prelaz Ljubelj Sv. Ana. Smučarji in sankači vljudno vabljeni. Smuški klub Bohinj bo izvedel svoj klubski dan 10. t. m. po naslednjem sporedu: Tekma članov na progi 12 km. S'arf ob 8. pred Becom. Deca v skupinah od 8. do 11. leta in U do 14. leta na progi 2 km Naraščaj v skupinah od 14. do 1(3. leta in 16. do IS. leta na progi 3 km. Za deco bo start ob 13. nrod občinskim domom, za naraščaj ob 13.30 istotam. Za vse tri skupine bo cilj pred občinskim domom. Deca in naraščaj naj se prijavita k tekmam fi. t. m. v občinskem domu od 10. do 12. Priiave 'srvreiero.i tajnik Tomažič. Člani^nai se prijavijo 9 t. m. do 20. pri predsedniku Tomažu Godcu Poznejše prijave se ne bodo vpoštevale. razen v nuii.nih primerih. Razglas rezultatov in razdelitev daril b" ob 15. pred občinskim domom. Prijatelji smuškega športa se vliud.no vabijo, da ori-•sostvujeio tekm-am osobito dere in n»raš*a- ker bodo lahko zasledovali ves potok. Dne 6. t. m. bo izlet celokupnega čians.tva čea Sen^žete v Srednjo vas. Udeležba obvezna. Zbirališče pred občinskim domom ob 13. Tečaj za smuške vadifelie na Knrovcu 0700 m) n<->d vodstvom inž. Kmid^lke b<"> od 13. do 24 t. m. in ne nd 6. do 17 t. m. kot ie bilo pomot^nn iavljeno. Prenočnina za člane v sobah 20 D'n. na skupnem ležišču c perilom 14 Din, za nečlane 30 od^os-^o 20 l>'ri. Celodnevna prehrana 40 Din. Čian: SpD ima5 o ?5 od«t. oomr^a. Smučarski kl'rb Liubl^na. V tor^k 5 t. m. ob 19.30 v damski <*obi kavarne Emona važen sestanek vseh kHbovih tckmovnl-cov. Ob 20 uri istotam seja tehničnega odbora. Prosim*) zanesljive udeležbe. Smučarske sekcije Iliri ie sestanek odbora bo 7. t. m. ob 20. v kavami Evropi. \ si in toono. S K Ilirija. Drevi ob 20.30 redna seja poslovnega odbora v kavarni »Emona«. Dnevni red: ooročilo zabavnega odseka, uprave drsališča in tekoče zadeve. 2SK Hermes. Danes ob 20. pri Zveedi seja upravnega odbora. Zaradi izredne važnosti potaroSteviilno! — Kolesarska sekcija ima jutri istotam ustanovni sestanek, vabljeni vsi kolesarji. Iz življenla na dežel? BLED. Na pra'zn:fc 6. t. m. bo Ob 20. v Sokoiskem domu koroSki večer 6 predava-niem o Koroški nekdaij in .sedaj, pevskimi točkami ter dramatično tf-Uo »V Koro-tan!«. ki jo je napisal J. Šnioar. Po sporedu prosta zabava. Prijatelji sVrvetvke Ko--o5ke pesetite prireditev v obilnem številu! RliMiSKE TOPLICE. Gasilski Silvestrov večer je lepo uspel Program ie bil pestro "ibrao in je povsem zadovoljil posotn;ke. Otvoritveno točko je tvori !a komedija »Naoole^no-v samovar«, ki jc v režiji go-sooda Viljema Seibi^a nrav ugaiala. Poleg številnih komičnih slik in alegorije pa so program feoonolnjevale pevske točke domačega pe^kega okteta pod ta,kfirko g. Leonolda l "lage. Poset je bil glede na hude čase zadovoljiv. — S tem zadnjem odrskim nastooom se ie poslovil od nas že-le^iiš,ki uradnik g. ViPem Seioitr. ki ie na odrskih deskah v zadnjem času pokaral mmogo spretnosti kot igralec in režiser. Želimo mu na njegovem novem službenem meshi v Podm.airtu na Gorenjskem še več usoehm-l — Sokol ho imol občnii zibor na orazin:ik Treh kraljev v gostilni br Pusnl-ka v šmarjeti s pričetkom ob 15 Vabljeni! HUDA JAMA PRF LAŠKEM. Na novo leto je bilo precejšnje število rudarjev (večjih posestnikov m sinov) reduciranih v prid onim ki niso posestniki. K temu ukreipu rudniškega vodstva je dala povod intervencija nekaterih delavskih zguroroikov. — Pripravlja se odbor za ustanovitev Narodne strokovne zveze rudarjev v Hudi jami in se priporoča vsem rudarjem, da se ji pridružijo do zadniega. POLJCANE. Poročali smo že. da je naš Vvkol najel za svoje lokale skladišče Hart-nerievih dedičev v Poličanah Po novem 'etu so se že začela potrefona adaotacijska dela. Srednia stena je že odstranjena in imo tako dobili dvorano, okrog 20 m dol-go m 8 m široko, kar bo za naše razmea-e ^dost^valo. V ka-Vjh 14 dneh bodo zid«r-«Va dela gotova. V dvoran' bo tv>s-tavlj^ ►udi prostoren oder za gl^-.lišVe p^-dsta ve, koncerte k druge prireditve. Dvora- na bo imela tudi stranske prostore, kot garderobi za igralce in občinstvo in okrepčevalnico Vsi prostori bodo električno razsvetljeni. Slovesna otvoritev bo bržčas že v februarju. — Kdor bo prišel 10. t m. na sokolski občni zbor v Ilartnerjevo gostilno ob 16.. se bo lahko prepričal, kako delo napreduje. MUTA. Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda na Mu>ti je priredila na Silvestrov večer v prostorih gostilne Deučmanove Terezije na Miufci koncert s šaloigro. Koncert pod vodstvom kapelnika g. M.ravljaka Jožka iz Vmzenice je nad\"se dobro uspel. Goste je zabaval tudi lOletni harmonikar Milj ev z Mote; igral jc na harmoniko, ki mu ie bila poklonjcna ob priliki tekmovanja harmonikarjev na ljubljanskem velesejmu. Čisti dobiček je namenjen za uboge otroke na Muiti. SV. JEDERT nad LAŠKIM. V ncdeijo 10. t. »m. takoj po maši bo redni letni občni zbor Sadiarske in vrtnarske podružnice v šoli pri Sv. Jeder t i. Sadjarji, pridite vsi. Ob 16. pa bo občni zbor SokoLskcga društva istotam. SV. KRIŠTOF pri LAŠKEM. Vsem posestnikom v delokrogu Kmetijske podružnice Sv. Krištof t>e sporoča, da t>e bo pobirala članarina za 1932 samo še do 13. t. m, članarina znaša kot 'anj 20 Din. ostalih 10 Din prispeva podružnica za vsilccga člana. Člani prejmejo po eno jablanovo drevesce brezplačno, dobivajo umetna gnojila po znatno znižani ceni in znatne podpore k cepljenju svinj itd. Kdor se šc ni prijavil, naj se zglasi čim prej pri najbližjem zaupniku podružnice, ki so prejeli tozadevne nabiralne pole. Lani je šteisa podružnica 267 članov-pose9'pikov in dolžnost vseh zaupnikov ter članov je, da se notrudijo in to število še zvišajo. Res je kriza za dena-r, vendar sc ta članarina z raznimi ugodnostmi lin nasveti 6 shrani podružnice dvakrat povrne. Naj ne b-r hiše hre;z strokovnega glasila »Kmetovalca«. — Zadnje dneve je tudi pri nas zapadel precej velik sneg, zameti so zasuli na nekaterih delih ccsto Sevce - Sv. Jedent, tako da jc vozovriii pnomet nemogoč. Občinska uprava naj po zgledu drugih občin preskrbi p-nežni plug. s čimer bi bile ovire z malimi t. 1, v U rek ob 4. popoldne. 1» ?0 Ljubljana, 4. jan. 1932. ŽALUJOČI OSTALf. t Zapustil nas je in se preselil v večnost naš dobri oče, stari očs in tast Leopold Hladnik rudniški strojevodja v pokoju Pokoj njegovi duši! Idrija — Ljubljana - dne 4. januarja 1932, CerknU«, 11:69 čevlje znamke iovarna TRŽIČ Prodajalna Ljubljana Sv. Petra cesta 20 r n Nenadoma nas je zapustila, previdena s tolažili M sv. vere, naša ljuba, nepozabna sestra in teta, go-H spodična ■ nu Pavla Remžgar Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 5. januarja ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. 1672 TTdmat — Moste, dne 5. januarja 1932. Žalujoči ostali. H>|asn*> mumiM |m letna ieleznm »elo praktična •lollitv« poitclja • (apeciranim madracoa — CaCtiina s« v»aka bil«. .Ul«, ta putpfač« o»o» b* In «orivatr.ia strank ta Ljub-i afto io okolico ter vso dravsko banovino ta n-.ann f.»ktnrno bljgj. Ponudbe n* ogias-nl oddelek »Jutra« p vi oifro »1'lksum in pro vizija«. 5866S-5 mitrUJi Planireri in brajteri se iščejo za izdelavo kovanih lopat in no-tik. Samo prvovrstni delavci naj pošljejo ponudbe z navedbo zali se v k na naslov: Jugo-mosse d. d., Zagreb, Je-lačičev trs; 5 pocl »Kovač za motik«. 303-1 Služkinjo .-teno. pridno. /. dolgoletnimi spričevali, ta vsa • b-la sprejmem takoj. — K"aflj«va ulica 17, pr;-i "."je (med 10.—17. uro). ;ria7.tvn, flo- Postrežnico de jO lot staro, pridno in p.~te«o. z brimi spr!čevai:. s-prejmiem r.i čas od 1. do 7". popoU ii:i«, proti mesečni plači 15ii Din. Saalar v oglas, oddelka »Jutra«. 402-1 Pošteno žensko trebil jem enkrat -tedensko za pranje Bi čiščenje. Naslov v oglasnem oddelku ».bi tra«. 897-1 Šcier k a ve? je zmožen, dobi takoj mesto. Ponudbo pod š:(ro >S kavcijo-. na ogl. oddelek »Jutra«. 385-1 Risarja ri cmajiirane nanisnc ploščo sprejnu-mo. ponudbe z n:,vcdi»j plačilnih zahtev »ti dosedanjega delovanja pod šifro »Eiuail 400-7« oa Interrekla-m. Zagreb, Ma-»arvkova 28. " 374-1 Kuharica •kromna, čez 30 let sta-a. ki se razume na gostilniške posle, dobi s 15. j.-mnur-'•-••n mesto v gostilni v industrijskem kraju na llr- •atskem. — Takejšnie po. nudbe na naslov: Sijepaa Zajfe. Gohtbovec pri Va-r.-iždliiii. 373-1 Mlajšega brivskega pomočnika in vajenca si.r '-'iiie tak v Vi eu-les na Zaloški vesli 17. 41S-'! Šoferja-mehanika t. večletno prakso, spr-'-j-a-".ra takoj. Naslov v ogl. .' de.Ikn »Jtiha«. Služkinjo >r:dno in pošteno, vajeno vseh hSmh del. 7, večletnimi spričevali sprejmem z M. januarjem. Nasio-v v oglasnem oddelka »Jutra« 447-1 Prodajalce ?.-<. dravsko banovino, s ie-Lensko nlačo sprejmi: Rekord«-. Kolodvorska 5t. 26. Pnrebea kapital cd «1 Din naprej. 445-1 Za potujočo kapelo tamburaško —• potrebujem lepe in Jidad« gojenk-e z dobrim glasom, ponudbe s /itografijio tia k.-ioeln.ico I- iible-j. hc«T» 1 Srosk! Kralj. I.ezrii.M. Srbija. 431-1 Plačil, natakarja i d o b rim: referencami sprejme prvovr-'na lcavsr-"e, v Ljubi';':'. Ponudbe 'le, oglasni oddelek »Jutra« P"d »Plačilni--. 451-1 Postrežnico 5-M.ž.no. srednje starosti, »prejmem 7,1 dopoldanske »•*». — .Wiw v t glat>n«m oddelku ; Jutra«. ).V>-' Natakarja v. var:;\-ko-Teft.nvr.ne.ijs'kcga 'šfcem. Oferto pod rLet.no f imeščenjf« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 4-55-10 Entlarico dob'0 izurjeno moč. vestno v delu, in v ženskem perilu izučeno sprejmem takoi. Pismene ;>- t>. i i>e na ogla«, oddelek »Jutra« p—1 »Ent.la.riea«. 470-1 Izurjena šivilja z dobrim okusom. se pri-pi-pi. c-enj. damnm na doin. Sv. petra nasip 4!' I-442-3 CAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 j-Jugo Aut.0) ielcfi>0 2236. Prva oblastveno koncesijo-. oira.na. f.-ospeki 15 zastonj — piši t« ponj I 2-51 Kupim avto najraje šestsed.-žn:, pripraven i a avtot-akso na deželi..— Ponudbe s točnim opisom, številom prevoženih km. lt-uiico modela, plačilnimi pogoji i.n ceno na oglasna oddelek >Jutra? pod šifro »Avto«. 3S2-10 Fiat Torino 512 šest sedežen »Landa uletie« iig.nlaio prode m ali zamenjani proti lesu ali za ža!. Ponudbe na oglašati oddelek »Jutra« ped šifro »E. K.' 485,10 'lit Puhasto perje č?s'o. čohaao. k? w> 48 Din, dniga rrsta tg po 38 I>'s. čisto belo .gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razp>šilj:< po poštnem povzetju L. Brozovič, Zasrrb. llica 82. Enovprežne sani elegantne, preda Mat.hi.in. Dunajska cesta 14. 350-6 Par lepih mladih konj srednjo težkih. z.i v-riko vožnjo, prodam. Enako ca 20i*| * kg ' d:>mačega ovsa ter stroj na vaijke (prej za mletje solil, s tran®mi-sijo. vse takoj rablji-vo. V.-kslirv v oglasnem oddelku »Jutru«. 4—0 Gorenjsko avlj>o ler>o, prodam. NasJe-v pove Ogiasni o-itleiek »Jutra r. 410-6 Točilno pravico j-.e.-.mojeno. o'Mam. Naslov v j'b.-Tieni odddku Jutra 420-0 Radi odpotovanja frotiain gosposko s-t-bo, t.ri-delno omaro, mizice, slike, rvtoscano. fotelje in razne druge stvari, posaniezm-kese. Naslov pove oglasni tvddelek »Jutra«. 445-ti Lovci! Pasti za jerebice — pravi češki sistem Vam nudi najceneje Bogda.n Žili«'-. Ljub-lj-.nw. Dunajska cesta '11. Otroško posteljico želerno, ipo<-en.i prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 4S9-6 Tovorne sani (Jlite) malo rabljene r-rivli .posestvo »livada«, (lalterje Celje. 471-6 Varilni aparat vodne sesalke prem. lf!0 mm, ca U»0 m vodnih (litih i ccri prem. 150 mm. ■vodne a parne ventile prem. 8s"i—Ifti mm proda Franjo Ge.rkm.-ui. Laško. 4->2-r. Vse na obroke! ?.o z« 50 Di.n m-večno kupite namitne prte, posteljne garniture, jedilne pribore. srajce, ve.vlje, gospo-dinj-ske predmet-.:, galanterijo, gra.mofone itd. šam-isi Dunajska cesta 36. 405-6 £dgar Rice BurroughS; Tarzan, kralf džunglr 82. Gorila je s svojimi mogočnimi kočnjaki trgal dečku meso na grlu in prsih. Razmesarjena in krvaveča roka je čedalje šibkeje udarjala z dolgim, ostrim rezilom. Krč je stresel Tarzanovo postavico in mladi lord Greystoke se je kakor mrtev zgrudil na tla. mm iteiSaaatea mm Službo sluge portina, skladiščnika ali kaj sličnega išče mlad sposoben mož, govori slovensko, nemško, češko in :uadžar-sko. Izvrsten je tudi za hotelskega uslužbenca. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vsestransko sposoben«. 306-2 Hotelska kuharica išče mesto za takoj. Ponudbe na ogi.asni oddelek »Jatia« pod iVarčna 20-. 204-2 Mlajša prodajalka ir.učena v maniifakturi, železnim' ;n špuvriji, išče nam-eščenje. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 3Š1-2 K otrokom Starejša gospa ,velika prijateljica otrok, izobražena otroška vrtnarica. vešča pravilnega slov. ir, nemškega. iez'ka. želi priti k boljši obitelji kot vzgojiteljica in v pomoč, gospodinji. Plača postranska zadeva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ^Prijateljica otre-kt. 41S-2 Kuharica k" opravlja druga h=?n,a tlela, -s-č-o mostni r'r: dobri družini. Službo lahko nastopi takoi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 437-2 Vdcva-šivilja priljubljena, skrbna in čedna, stara 45 let, z ljubkim !:'lletn.iin otrokom, išee mesto gospodinie. Ponudbe na ogiasni odelok »Jut.ra« {.od "Zvesta »3«. 430-2 Kuharica stara 32 let. z večletnimi spričevali, iščo mesto za takoj, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva in poštena 5690«. ' 457-2 Trgovski pomočnik ki je prišel ravnokar od vojakov, dobro verziran v vseli strokah in vešč vseh pisarniških del. dober pro-lajale-e. že3« nanKŠčeujo v t.rgoviui aii v kaki tovarni v ekspeditu, za takoi ali s 1-". j.anu.i-rjeni — v Ljubljani al; na dež"-li. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober prodajalec--. 452-2 Gospodična ■brez staršev, s triletno ■rvrnkso. iruino pr,>si mesto v kaki pisarni. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro-ta«. 477-2 Starejša gospa •Se* proti steneivinju in hrani mesto pri sfciroiSem zakonskem iparu. aH k več:im otpokcun. k; bi jih j: litčevala. Nas1 .»v v oglas, oddelku ^Jutras. -17-3-2 Gramofon, plošče še dobre, kupim. Ponudbe na naslov: »Posl. organi-zacj'.•>«, po«tni predal 246. Ljubljana. 4S6-7 Tihega družabnika s kapitalom Din 100.000,— sprejmem za večjo trgovino mešanega blaga in gradbenega materijala na ltin>t\m kraju Gorenjske, evcnt- vzamem tudi kot pesojilo pod primornimi obrestoii. T>«>pise na oglasili oddelek »Jutra« pod š:fro »Sigurnost«. 5-16 Ptisest Tovarniški obiekt obstoječ iz 8 zidanih piv si opij. kompletno urejenih s stroji za izd lova nje upognjenega pohištva, okrog 220 joliov gozda, večina za i-/.sekati, žaga. industrijski tir. ležeč v središču slovenskega dela bukovih goizdov Jugoslavije, zaradi razmer j>od zflo ngodnimi pogoji takoj naprodaj. Tozadevno dopise =e naj pošilja na dr. AloVij Juvan. Maribor, Aleksandrova c. IS. 59075-20 i pttp «;t^vb. rarce'e pod Kožn:kom ugodni ceni napredni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra s-95-20 Hišo 7 dobrem c*anju, s prostlin stanovaniem, v ceni 150 do 180.000 Din kupim v bližin.) Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoi denar«. 59713-20 Stavbno parcelo prodam pri kolodvoru v Kamniku. Ponudbe na ogl. od lel«k »Jutra« ped šifro »19«. 4S3-C0 Stavbno carcelo do 800 m' veliko, ob Dunajski cesti kupim. Ponudbe s ce.no na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Severno«. 426-20 Enonadstropno hišo s trg. lokalom, gospodarskimi poslopji. 19 orali zeml iišča. 4 km od Tlaj-dinsko železniške postaje po nizki ceni prodam. Naslov povo oglasni oddelek »Jut.ra«. 375-20 Trgovsko hišo celo, z dobro vpeljano trgovino ia vsom inventarjem, stara firma, v manjšem mestu oddani za daljšo dnbo v najem takoj ali pozneje. Dopise na egl.-usni oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital '100.GG3 Din«. 58633 Majhno posestvo z gospodarskim po^le-pje.m. sadovnjakom, 2 vrtoma in njivo, vse v rajleipši legi, v bližini Sv. Petra v Savinjski dolini predam za 55.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 391-20 Štiristanovani. hišo na periferiji ti g od no prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. w 4«7-2«t Dragocenosti x'sakovrslfova ulica 3 Oblatila Plašče za zdravnike laborante, brivce itd., jo piče za natakarje, peke. mesarje, kuharje in sorodne obrti, izdeluje po meri najboljše C. I. Rainana » Ljubljani. Mestni trg št. 8 58667-13 Črno suknjo dobro ohranjeno, za srednjo postavo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 323-13 Avto plašče (Drahtreifen) rabljene, 13 X 45, kupim. Potnudbe pod jrfPlašč« ra oglasni oddelek »Jutra«. " 251-13 Lvkali Lokal ki obrtnika, v sredini me-s'.a takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 386-19 Pisarniške prostore v Dalmatinovi ulici cddam s 1. februarjem ltt32. Poizve se v stavbni pisarni Snilclo-ivski, Rimska c. JS9H0 Trgovino z mešani m b^igom, v Ljubljani prodam, zaradi pravzema drugega podjetja Kvent. sprejmem tudi poslovodjo s kavcijo. Ponudb" na oglasni cddelok »JiKra« pod »Vpeljana trgovina«. Podjetje ki dokazano d-unaša mesečno 6000 Din čistega, vsled odpotovanja prodam Dnevno 1 nrn-o delo, za katero ni potrebno predznanja. Za prevzem treba 12.000 Din gotovine. Samo resni kupci na! se oglasijo na oglasni oddelek Jutra pod »Prilika, ki se ne povrne«. 420-19 Garažo oddam v Knafljevi 13 288-19 Prvovrsten les gorenjski, zelo ugoden za eksportiTanje, večje množine p-odam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 59667-15 Bukova drva suha in zdrava stalno kupuje vagons^e množine Ilirija, d. z o. z., Liubljana. Dunajska cesta št. 46. 330-15 Ia bukove cepanice popolnoma suhe iri zdrave kupujem stalno v vsaki količini po -!S5ep.m na stano-vanjo Ramor, Križev.niška ulica 6. Istofam naprodaj otroški voziček 433-23 Stanovanje Petsob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam takoj ali s 1. februarjem t. 1. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 321-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj oddam v Mali vasi štev. 31, pošta Jt-žica. 396-2.1 Krasno stanovanje solnčno, sobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam v Stožieab, Dunajska c. 130 372-31 Šlirisob. stanovanje komfortno, suho, s pritiklinami. oddam za 1. tebruar. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 305-21 Dvosob. stanovanje takoj oddam, kakor tudi sobo s po«ebnim vhi»lom. Poizve se na Celovški ct-.sti '.»6 226-21 Trisob. stanovanje komfortni« io solnčno, 7. vsirmi pritiklin a-mi, v I. nadstropju, z vrtom odda s februarjem I. \Vaggt-r. za Bežigradom, II rani! niš k a cesta 12. 368-2.1 Stanovanje 3 sob. kopalnico i:i vseli pritiklin oddam s 1. februarjem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 401-21 Stanovanje 3 s-»b, .kopalnic« itd., v vili na Opekarski cesti oddam s 1. februarjem 1932. Poizve se v stavbni pisarni Smick)wsk:, Rimska c. št. 2. 390-21 Stanovanje sobe, kuhinje in vseh pritiklin oddam v Zeleni jami. Vprašati v trgovini Drmškovič. 406-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin takoj oddani v sredini mesta. — Naslov v oglasnem otbbdku »Jutra«. " 422-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje, z vrtom oddam s 1. februarjem v Močnikovi ulici 4. 439-21 Stanovanje sob", kuhinje in pritiklin takoj oddam v Zg. Šiški št. 168, 5 minut od rnm:ze 458-21 Stanovanja Tričlanska rodbina boljša, išče stanovanje 2 d-o 3 sob in pritiklin na Reslje-vi ali Poljanski cesti za 1. februar, ozir. marec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tričlanska«. 370-21 a Trisob. stanovanje išče za ta.koi štiričlanska družina odraslih oseb. Ponudbe ina oglasni oddelek »Jutra« pod »1000—1-200«. 371-21/a Stanovan*e enosobno, -ali veliko prazno sobo iše-e uradnica. — Ponudbe na vgia?. oddelek »Jutra« pod »15. jamnar«. 424-21/a Stanovanje d"0- ali tr:-- .bno. v sredi ■n.i mesta išt" - m s .1. februarjem. Ponud''oe z Oiznačho cem- na oglasni oddelek »Jutra« pod »3 osebo," 476-2.1/a 1 ali 2 sobi separirane, lepe, •/a ceno 250 Din, oddam takoj. Naslov v ogl odd. »Jutra«. '304-23 Opremljeno sobo z elr-k triko m posebnim vlKuii.mit otldam stalnemu gospodu v vili na Miriu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 002-23 Separirano sobo s hotlnika, poleg kina Matice takoj oddam solidni gospodični. Vprašata v trgovini Jager, Dvorni t.rg 1 205-23 Gospoda sprejmem na stanovanie. Poizve se: Stari trg 91. 133-23 Opremljeno sobo sol:,.eno. svetlo, za eno ali dve osebi. oddam takoj. Reber št. 7. 157-23 Sobo z 2 posteljama solnčna, parket, elektrika. v centru mesta, ugodno oddam. Kopalnica na razpolago Naslov v ogl. odd. »Jutra« 137-23 Opremljeno sobo separirano — s. predsobo straniščem in drvarnico oddam s 1. februarjem na Zrinjskega cesti štev. 15. 395-23 Kabinet s hrano ali brez iste oddam. Tavčarjeva ul. 4/2 desno. 155-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice in na željo z vso oskrbo, v strogem centru mesta oddam s 15. januarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. . 367-23 Lepo, zračno sobo v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 404-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma na Večni poti 4, Podrožnik. 405-23 Sostanovalca z vso oskrbo sprejmem takoj ali s 15. januarjem v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 414-23 Veliko prazno sobo ? posebnim vhoduni odlam v Zeleni jami, Prešernova ulica 2. 415-23 Lepo sobo s centralno kurjavo oddam stalnemu gospodu na Miklošičevi cest: štev. 20 — vhod skorji dvorišče, le.vo II. nadstr. 423-23 Veliko prazno sobo solnčno, s separiranim vhodom, v visokem pritlič;u nove hiše oddam za »50 Din. Lahko se postavi tudi štedilnik. Močnikova -1. 416-23 Boljšega gospoda ali akademika sprejme na stanovanje z vso oskrbo T. 11 riba r, Gallusovo nabrežje Št. 711. 214-23 Sobo 3 posebnim vliodom oddam lvoijišonvu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutri 450-23 Kabinet 7. električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam gospodu v Knafljevi ulici 1311. 280-23 Preprosto sobo zakurjeno, separirano, blizu Tabora oddam za 2-dilnikom. iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p>d šifro »S štedilnikom«. 206-23/a Prazno sobo lepo in čisto, iščem s 1. februarjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nemeblirana«. 428-23/a Prepričajte se tudi Vi. da je pri Mertincn v Zg. šiški res prava domača ia najcenejša postrežba! Jedila p-> izredno nizkih cenah. Izborita domača svinjettina, razna ;it-rutnina in pristna dolenjska vina po 12 Din liter. 4