227. številka. Trst. v sredo dne 7. oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" i;ha;a enkrat na nt,. — Naročnina zna^a : za. vse leto 24> K. zrn pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino e plačevati naprej. Na narocne brez pr: že::e naročnine se unravni^tvo ne ozira. Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične i.evilke po 6 stot. i3nvč.'i; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč l Oarlasl se računajo po vrstah v petitu. Za, večkratno naroČilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javna zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-van: dopisi se ne sprejemajo. Rokooisi je ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase snrejema uprav-ništvo v ulici tfolin piccolo št. 7. II. nadstr. Naročnino in oglase ;e plačevati loco Trst. -i.t; Uredništvo in tiskarna ; 'ulita Torre Bianca 12. m Postojanka na Ceiinji. V milanskem »Corriere deila Sera«, čitamo dolg zan.miv članek iz peresa Vico Maotegazn. Mantegazza je bil v mesecu septembru v obiskih na Cet n,u. Z oz rom na krvave dogodse na Balkanu se mu je zdel sedanji moment najprimerneji z i tak obisk. Cetinje je — tako povdarja — opszo-valna tička prvega reda. Ozirom Da prija teljske vezi med viadajočim knezom in carjem in na staro in neomajno zvestobo <'rne-gore do ruske politike, se more tu bolje nego kje drugje vgibati po mnogih znakih o tem, kakovi so nameni politike v Petrogradu. Znano je, da car neprestano tkrbi za oboro-ženje in za vse, kar se tiče organizacije črnogorske vojske. Ta vojska je sicer številno mala, ali ima velike slavne tradicije vojaških vrlin. Na vodstvih vnanje politike in v di-plomatičnem svetu smatrajo črnogorsko vojno silo kakor predstražo Rusije, kakor oddelek, od ru?ke vojske, ki je s.cer odtrgan od nje... ali vsikdar pripravljen za vs3 eventuvalnosti. Avstrija se svoje strani se je zavaroval in se še zavaruje proti Crnogori in proti Srbom v okupiranih pokrajinah, ki bi se utegnili — izkcriščuje okolnosti — zopet npret . Vse tiste trdnjave nad cesto, vodečo iz Kotora na Catinje, ki z avstrijskega teri torija ntdviadujejo to cesto, tisti topovi, spravljeni tja gori z Bog ve kakimi napori, katerih (topov) žrela so obrnena proti kneževini, so nnijasneja konstatscja važnrsti, ki se pripisu e mali vojski Crnegore in — pravi Mantegazza — »izvabljajo tmeh, če se mie-li na.... avstro-t grsko-rusko sporazumljenje«. Mtsto kotorsko je obrano od zidovja, katerega vrata se — izvzemši ena edina — zapirajo ob devetih zvečer, in straže, katerih klici se pojavljajo v ncčni tišini — vse vzbuja v njem, ki je prvikrat prišel v Kotor, domnevanje, da so tam v stanu vojne ali malo manje! V ostalem j a je Kotor tudi res smatran kakor vojaška točka... Odnosaji med avstro-ogrsko vlado in kneževino — toli udano Rus ji — so neprestano napete, Četudi je navidezno vse v najlepšem tiru in menjavanje uljudnosti med obema vladarjema š? precej živahno. Tudi neki dogodek od nedavno nam kaže resnično stanje stvari. Tu misli Mantegazza na vprašanje sv. Jeronima, ki je ;melo še pred par meseci svoj epilog na Crnogori, in pripoveduje, kako so priza devanja črn'gorskf ga ministra za pravosodje, Vojnov ca, Isi je bil svoj čas izreden odposlanec kneza pri papežu, slednjič imela ta j vspeh, da je papež priznal pravice srbskih katolikov. Avstrijska diplomacija je doživela popoln poraz v borbi preti Črnogorskemu odposlancu, katerega je podpiralo tudi rusko poslaništvo. Ali av atrijska vlada se je — dostavlja Mantfgazza — maščevala. Vojno vo je avstrijski podanik, zato je trebalo posebnega dovoljenja avstrijske vlade, da jo mogel stopiti v službo vnanje države. Po rjegovi misiji v R mu pa ni hotela več obnoviti dovoljenja. V zl e temu pa, da je Rusija povspeše-vateljica aBpiracij Ćrnegore, je vendar za sedaj Rusija odli čeDa za ohranitev statusa quo — torej za mir in j»otrpljenje. Toda ni izključeno, da bodo dogodki močneji, nego sklepi in nameni Rusije; utegnejo navstati okolnosti, ki jo prisilijo v spremembo vedenja. Da pa je Rusija za sedaj za ruir in po-trp jenje, ss je uveril Mantegazza že v Kotoru, predno je odšel na Cetinje. Videl je, kako se je na isti parnik, na katerem se je on pripeljal v Kotor, ukrcalo kakih Bto črnogorskih izseljencev. Ce se uvažuje, da noben črnegorski podanik ne sme zapuščati Črno-gore brez dovoljenja kneževega, potem nam je jasno, da ne knez in ne Rusija ce misi ta za sedaj posezati po orožju. V malo mesec v je odšlo kakih 2500 izseljencev. A to bi po-merja'o nekaj za tako malo vojsko. Izseljenci so odš 1 večinoma v Alasko, kjer jih kaj radi vsprejemljejo radi njih treznosti, njihovega uzornega p stenja in njihove sičnosti. Črn.gora in Rusija gotovo ne bi dovolile tega odhajanja, ako ne bi imeli prepričanja, da se balkansko vprašanje, tako ali tako, reši mirnim potom in da Rusiji ne bo trebalo rabiti sile za rešenje tega vprašanja. Diije pripoveduje Mantegazza, da so črnogorski patrijotje nekako ozlovo'jeni radi sporazum ljenja med Avstro Ogrsko in Rusijo, ker je smatrajo kakor škodljivo za srbsko stvar. Ooi da vidijo v tem eporazuraljenju tiho pritrjenje okupaciji Bosne in Hercegovine, kateri pokrajini smatrajo oui za Toskaoo srbske domovine. Dosedaj ni Rusija še nikdar dala take sankcije. Njeno vedenje je bilo marveč tako, da bi bilo misliti, da ne privoli nikdar v okupacijo Bosne in Hercegovine od strani Avstro Ogrske. Še leta 189o je knez Nikolaj povodom svojega obiska v Belemgradu v neki zdravijci navdušeno na- PODLISTEK. 'V' Ženska tridesetih let. Francoski spisal : I. Honore de Poslovenil K. Z. Prvi grehi. Balzac. V tem hipu pa je pokazal na gospoda d' Aiglemont, ki se je s hčerko v naročju prikazal z druge strani soteske, držeče proti grajsii ograji. Tja se je bil podal, da bi pu stil poskakovati mlado Heleno. »Julija, ce bom Vam govoril o svoji ljubezni, najini Brci se predobro razumevate. Najsi je bilo moje srčno veselje še tako globoko in tajno, delil sem vse z Vami. To ču tiro, vem in vidim. Sedaj imam izboren dokaz vednega sočutja najinih src, a bežal bom... Več, nego jedenkrat sem na najspretnej^i način pretehtal sredstva, kako naj umorim tega moža, da bi mi bilo mogoče prestajati, če sem bil v Vasi bi žini.« »Tudi jaz sem mislila na to«, je rekla, in na njenem vznemirjenem licu so se joka-zali sledovi bolestne osuplosti. Toda Julijin glas in njena nehote narejena kretnja tta karala toliko čednost, teliko oblast nad seboj, toliko tijnih, nad ljubeznijo pridobljenih zm8g, da je prešinilo lorda 23 čina je bila izginila iz tega naivnega srca. Verski čut, ki je kraljeval na tem lepem čelu je moral vedno odganjati slabe, proti volji vrivajoče se misli, katere poraja naša nedovršena narava, ki pa objednem kažejo velikost in nevarnost naše usode. »Tedaj pa bi se bila izpostavila Vašemu zaničevanju ; in vendar bi bila rešena«, je nadaljevala s povešenimi očmi. »Mari bi se ne reklo zgubiti Vaše spoštovanje umreti?« Za hip sta junaška ljubimca umolknila ter se trudila potolažiti svojo žalost. Njune misi-, dobre kakor slabe, so bile vedno iste ; vendar sta se razumela, bodi si v največjem veselju, bodisi v najbolj tsjnih bolestih. »Ne smem mrmrati, nesreča mojega življenja je moje delo«, je dostavila dvignivši eolzne oči proti nebu. »Milord«, je klical general 8 svojega prostora kažoč v daljavo, »tamkaj Brno se prvič srečali. Morda se več ne spominjate; vidite, tam v bližini onih topolov«. Anglež je odgovoril z burnim poki-manjem. »Jaz bi morala umreti mlada in nesrečna«, je nadaljevala Julija. »Da, Vi ne verjamete, da živim. Moja toga bo istotako smrtonosna, kakor strašna bolezen, katere ste me ozdravili. Menim, da nisem kažnjiva. Ne, Gr^nvilla začudenje. Celo eenca kacaga zlo-čutstva, katera gojim za Vas, so nepremag- pijal vsem srbskim pokrajinam ter bodeč-nosti srbskega naroda. Izrekal je nado, da bodo Srbi skoro zopet združeni v eno rodbino — vštevši one, ki sedaj niso svobodni. Sedaj pa se dozdeva — pripominja član-kar v milanskem listu —, da se je nekaj spremenilo. Črnogorski patrijotje gledajo ven dar — ne da bi se s tem odpovedovali svo jim velikim idejalom — v Skadar, čegar jezero se je po berolinskem dogovoru le po polovici priznalo Crnogori, kakor na neposredni predmet, in delajo odločno na to, d a bi v njih bližini italijftnski vpliv postal absolutno nadvlado v a 1 e n. Od tiste strani jezera in po reki Bojani — po kateri bi bilo možno kmalu ploviti, č m ne bo več v rokah Turkov, bi dobila Črnogora nov pristop k morju, kar je življenski pogoj za razvoj dežele. (Zvršetek pride.) Politični pregled, T Trsta, 7. oktobra 1903. Kriza na Ogrskem. Poziv bivšega ministra Kolomaoa S.sella na Dunaj k cesarju sa v madjarskih političnih krogih različno tolmači. Nekateri smatrajo to za znak, da se Szellu poveri sestava novega kabineta, drugi pa menijo, da je cesar pozval Szella le v to, da bi mu poročal o položaju. Grof Khuen Hedervarv povrnil se je včeraj z Dunaja v Budimpešto. Zatrjuje se, da je Khuen nasvetoval cesarju tri različne iežr*ve krize in sicer : a) odgoditev iir poznejše razpuščenje zbornice ; b) kompromis z oposicijo in c) priposnanje ustavnosti opozi-cijonalnega stališča. Khuen da je svojim na-sledn kom v prvi vrsti priporočal Szella, v drugi vrsti pa Andrassv ja ali Hodos&vja. Ko Khuen ured; svoje stvari, poda se na fcrime sečno potovanje po Italiji. Včeraj zjutraj so madjarski tretjeletniki v Segedinu položili venec na vznožje tamošnjega Kcšutovega spomenika. Na trakovih bil je sledeči napis: »Vojaki tretjeletniki, pridržani v službi, slavnemu spominu Lajos a Košuta«. Ko je o tej stvari doznala vojaška oblast, došli so na lice mesta en stotnik, en poročnik, dva podčastnika in en vojak, kateri so odstranili venec in ga odnesli na redarstvo. Na to se je vršil na trgu pred Kosutovim spomenikom thod, katerega se je udeležilo kakih 10 000 ljudij. Ta množica se je po frhodu pod vodstvom poslanca Polcznerja Ijiva, večna, toda neprostovoljna, in jaz hočem ostati čednostna. Zvesta bom ostala svoji vesti kot žena, svojim dolžnostim kot mati in srčnim željam. Slušajte«, je rekla z spremenjenim glasom, »nič več ne bom pripadala temu možu, nič več«. In z izrazom, polnim mržnje in resničnosti je pokazala Julija na svojega Bcproga. »Svetni zakoni«, je nadalje vala, »zahtevajo, da osrečim njegovo življenje, ubogala bom; igrala mu bom ulogo dekle; moja udanost do njega b> neomejena ; a od danes počenši sem udova. Prostituirana nočem biti niti v svojih očeb, niti v očeh sveta ; Če ne bom d' Aiglemontova, tudi ne bom nikogar druzega. Prejeli bodete od mene, kar ste mi sedaj iztrgali. Sama sem se obsodila«, je rekla ponosno pogledavši Arturja. »Te je nepreklicao, milord. Vedite torej, da vstopi gospa d ' Aiglemont takoj v kak eamostan v Italiji ali Španiji, čim bi se udala kaki kažnjivi misli. Nesreča je hotela, da sva govorila o najini ljubezni. Morda je bila ta spoved neizogibna. Naj Bi že bo, kakor hoče, naj ni srci ste danes zadnjikrat tako silovito utripali. Naredite sejutri, da ate prejeli pismo, ki Vas kliče na An gležko, in ločila se bodeva, da se nikdar več ne vidiva.« V tem je čutila Julija vsa onemogla vsled tega napora, da se jej šibe kolena, emrten mraz jo je polil in iz prav ženskega podala pred mestno hišo, kjer je zahtevala izročitev zaplenjenega venca. Polczuer je trdil, da se vojaška oblast ne sme dotakniti spomenika, ki je občinska last. Demonstrantom se je na to izročil venee in isti je bil položen ob vznožje Košutovega spomenika. Tam je neki govornik izjavil, da ima vojska pravico utikati ee v politiko, ker je svojeČasao ovenčala tudi spomenik generala Hantzvja, ki se je leta 1848. odlikoval v boju proti Ma-djarom in tter ima tudi zadnje armadno povelje političen značaj in politično tendenco. Popoln dne ste na trg, kjer je Košuto v spomenik dospeli dve stotniji 46. pešpolka, pod poveljništvom stotnika Dominika ter sa je zopet odstranil venec, kljubu up )ru redarjev, ki so vojakom hoteli zabraniti pristop k spomeniku. Došlo je do spopada mod vo-štvom in mnogoštevilnimi demonstranti in bilo je 5 oseb ranjenih. Sinoči je množica priredila demonstracijo pred vojašnico in je metala kumenje v šipe. En eskadron huzarjev je razgnal demonstrante. Tudi v Budimpešti eo se tretjeletniki uprli. Predno eo izšli na važbe, zahtevali so namreč, naj se jih pošlje na dopust. Vsled tega je bil ves dotični polk kaznovan z zaporom v vojašnici. Nobenemu civilistu se ne dovoli vstopa v vojašnico in včeraj so tudi častniki ostali ves dan v vojašnici. V Szatmaru je ravnatelj tamošnje gimnazije odredil, da se ima pri masi za cesarjev god peti cesarska hin'na, a ko so orgije začele svirati cesarsko himno začeli so dijaki žvižgati, vsled česar jo petje prestalo. O ministerskem predsedniku dru. Koerberju je pri nesel madjarski tednik »Jovendo« celo vrsto črtic, ki bi bile zelo zanimive, ako nas ue bi stavljaie pred uganjko, kje se nehuje resnica in kje začenja — poezija ? ! V karakteristiko teh črtic naj služi dejstvo, da avktor predstavlja Koerberja Madjarom kakor nekacega avstrijskega Bismarcka — kar ee destaje pridnosti, samoljubja, nezmernega Častihlepja, neverjetnega spomina in intenzivnega poznavanja ljudij. Ali še nekaj zanimivega kaže avktor teh črtic na gospodu KoerUerju — nekakov tiran da je svojim ministerskim tovarišem. Nikdo njih da ne sme v avdijenco k cesarju, ako ni on, Koerber, dovolil v to. Zato da uradniki aploh sovražijo Koerberjev zistem. Le trije da eo stebri med uradni-štvom, ki drže ta zistem : vitez Bleyleben, nagiba ee je vsedla, da bi se ne zgrudila Arturju v naročje. »Julija!«, je kriknil lord Grenville. Ta presunljiv krik je odmeval v njej nalik gromu. Ta pretresljivi vzklik je izraril v?e, česar do takrat molčeči ljubimec ni mogel povedati. »No, kaj pa je vendar?«, je vprašal general. Zaslišavši krik je marki pospešil korake ter nenadoma stal pred zaljubljencema... »Saj ni nič«, je odgovorila Julija z čudovito hladnokrvnostjo, katero provzroči mnogokrat v odločilnih trenotjih življenja ženskam prirojena finesa. »Hladnost pod temi orehi bi me kmalu spravila T nezavest, in moj zdravnik je vztre-petal zbog prestrašenosti. Nisem li zanj še vedno nedovršen umotvor? Bal se je morda, da Be ne stre...« Meni nič, tebi nič je prijela lorda Gren-villa za roko, sa nasmehnila možu, pogledala še enkrat okolico, predno je zapustila skalnati vrh, prijela sopotnika za roko ter ga potegaila s seboj. »Da, gotovo najlepša okolica, kar smo jih doslej videli«, je rekla, »nikoli je ne bom pozabila. Le poglejte Viktor, kaki razgledi, kako obzorje in kaka razaoliČnost. Ta kraj sa mora priljubiti človeku«. (Pride še.) voditelj prezidijalnega oddelka ministerstva za notranje stvari ; njegov brat Rudolf, ki je voditelj prezidijalnega oddelka v pravosodnem miniaterstvu, in minifcterijalni svetovalec Sieghart, ki posreduje med Koerberjem na eni in parlamentarci :n časnikarji na drugi strani. Druge avtoritete da je ni ni med visokimi uradniki v minsterstvih, ni med namestniki. Izlasti da je Koerberju ta skrb, da se prikuplja novinarjem. Korber je že proalul po a vetjih mnogih gladkih govorih. Sedaj pa nam prihaja oni madjaraki liat z razkritjem, ki mora zrušiti vso to slavo Korberjevn. Trdi namreč, da si Korber daje t-estavljati svoje govore od že rečenega Sieghardta in da jih potem študira kakor kakav igralec svojo ulogo...! Naj ve 60 senzacijo pa si je gotovo ma-djarski liat ol>etai z razkritjem, da je prestolonaslednik Fran Ferdinand kar zaljubljen v Koerberja ! To vse bi bilo res grozno zanimivo, ako i bi le vedeli, kje je meja med resnico in — poezijo ?! Madjarsko svobodoljubje. Madjari so zel<5 svobodoljuben carod, kadar namreč zahtevajo svobodo in pravico za te, a kakor hitro bi ee moralo svobod > in pravico pri-poznat: tuli drugim, takrat pa eo oni naj-biezobzirnejši tizč t=lji in zatira ci avobede in pravice. Niti sedaj, ko so v tako vročem boju za svoje pravice, ne morejo se v toliko premagovati, da bi bili vsaj nekoliko obzirni do druzih narodnosti in da bi si tako pridobili simpatije in podporo istih v boju proti Nemcem. Ne, njim je pred vsem sovražtvo do drugih naroinosti in se le potem vse drugo. To a >vraživo so zopet pokazali ravno te dni, ko so iz vseh srednjih šol na Ogrskem izključili še?t slovaških d jakov iz R ma-Sz?mbata, ker so jih zalotili na velikem — zločinu, na pevanju slovaških narodnih pesmi. In tak narod zahteva — svobodo in simpatije v svojih bojih za svobodo. »Hrv. Pravo c in Slovanstvo. Težko nam je polemizirati s »Hrv. Pravom», ker smo na jasnem, da je iatu pognbnejše za Hrvate, nego madjarstvo samo. Kajti to nastopa cdkrito, da vsakdo vidi namene Mi-djarov, ljudje okolu »Hrv. Prava« pa se delajo ostre opozicjonalce za n a j r a d i -k a 1 n e j so stranko hrvatsko. Prav tako se vedejo ti l udje, kakor da so zadobiii monopol oa patrijotizem n kakor bi bili sam)oni (čieti) rešitelji hrvatskega naroda — — — ! Kakor taki imajo tudi re* a^ojo stranko, ker ljudem imponirajo savospevi in gledajo ti ljudje aatno na to, kar ae piše, a na na to, kar ae dela. Hrvatski časnikarji s mislijo — kakor smo že sporočili — ustanoviti društvo, pa hočejo, kakor pametni ljudje, da bi bili v tem društvu tudi arbaki ia slovenski novinarji. To bi bilo *-eli«ce korsti r>e samo za časnikarje iame, ampak tudi za vsa tri plemena, ker bi se tem pot im odstranjevale za • preke, ki stoje na po:u edinstvenemu delu vseh treh pemen, oz roma zjedinjt-nju istih. Neki vpliven Srb mi ju rekel nekoč : »Prvi korak za spor^ z u m ljenje bo storjen takrat ko bo mogel Hrvat mirno poslušati Srba in obratno - — —« V takem društvu bi se doselio ravni to in s tem b: se naprav.l veli« kor^k naprej. Ali »H rv. Pravu«, zopet ne ugaja namera hrvatskih časnikarjev, ker p »tem ne bi bili Hrvatje — izolirani ! Gospoda okolu »Hrv. Prava« bi hoteli, da Hrvatje niti ne vedo za Slovanatvo, kamo-li da bi »sanjali« o njem, ker to daje nevarno za hr v a t s k o državno misel — — — »Hrv. Pravo« piše doslovno : »Ako Opuste (časnikarji) svoje slovanske utopije, najdejo odziva v hrvatskem narodu, sl-eer ne verujemo t vspeh njihovesra poskusa !! Atio j udje še sedaj ne vidijo vse pogubnosti te »čiste« politike, p jtem so jim v resuiei zavezane oči! SlovatsLva te boje ! Ali ne diši to po židovako-nemško madjarakem strahu pred — panslavizmom ? Ncva srbska vlada. Včeraj se je določilo, da se danes ob 11. uri zjutraj otvori skupščina s prestjlnim govorom. Kralj je odatopivšima ministroma Ava-kumovieu in Kraljeviću podelil Savov red I. razreda; odstopiva m ministrom Protica, Bc-risavljevićd. Ružicu in Jovanoviću Savov red II. razreda ter ministroma Genč ću in Mašinu red belega orla III. razreda. Dogodki na Balkana. Danes je iz- jemoma jako malo vesti o dogodkih na Balkanu. Možno je, da je to pomanjkanje veet! znak, da se na tihem pripravlja še odločnejši nastop ustaaev a tudi ni izključeno, da je začela ustaja sedaj proti začetku zime nekoliko odnehavati, da potem o nastopu prihodnje spomladi še hujše vsplamti. Naj se pa stvari obrnejo tako ali drugače, vendar se lak ko z vfo gotovostjo računi na to, da se v Macedonijo nikoli več ne povrnejo od-nošaji, ki so tamkaj vladali pred začetkom ustaje in da v ustaji prelita slovanska krv ne ostane brez blagodejnega učinka. Mace-donrja ali postane neodvisna, ali se priključi slovanskim državam na Balkanu ali bo pa Turčija res primorana uvesti tamkaj tske rt?f .rme, da macedonskim Slovanom ne bo življenje tako neznosno, kakor je bilo do sedaj. Iz Carigrada poročajo, da je dospel tia-kaj novoimenovani bolgarski diplomatični zastopnik Načov:<5. Dosedanji bolgarski diplomatici zastopnik v Cirigradu. St. Gesov, odpotoval je ni svoje novo mesto na Dunaj. Hrzrjavka \z Rla javlja, da je dne 5. t. m. na tamošnji točki bolgarsko turške meje prešlo v novic kakih dva tiaoč beguncev it Mace do nije v Bolgarijo. V t.erolinskih diplomatičkih krogih menijo, da je vspeh miirzsteških pogajanj napravil ugoden učinek toliko v Carigradu kolikor v Siedcu in se veselijo, da spora-zumljenje med Avstrijo in Rusijo ne le traja dalje, marveč da tudi postaja vedno trdne še. Isti krogi trdijo, da sta se cesar Fran Josip in car Nikolaj sporazumela glede popolnoma konkretnih korakov glede Macado-nije in da se to sporazumljenje tudi v kratkem ob'avi. Tržaške vasU Imenovanji v politični službi. Namestnik v Trstu in Primorju je imenoval c. kr. koncepina praktikanta dr.a V^elma B a 1 t i c a v Pazinu, in Otona H u b e r j a v Pulju namestmŠLveLima koncipistoma. Posrreb Miroslava Pertota, sinu ugledne barkovljans«e rodbine Andrej Pertotove (pri »rumeni h si«), se je vršil včeraj popoludne ob 4. uri. Zopet ob tej žalostni priliki je prišlo do manifiStantaega izraza vae spošto Vanje, ki je uživa ta rodbina med Barkjv-ljani. Da-si je Lil delavnik, bila je udeležba vendar ogromna. Lahko rečemo, da je ni bilo hiše v Barkovljah — izvzemši dvorca židovskih bogatašev —, ki bi ne bila zastopana. Nepregledna je biia vrsta žalovalcev in med njimi so bili vsi tamošnji narodni prvak:. Žalovaicev je bilo toliko, da je komaj polovica »j h našla prc3tora v cerkvi. Na obraz;h vseh teh ljudij si mogel čitati iskreno sočutje z družino Pertotovo na hudem udarcu, ki jo je zadel s smrtjo ljubljenega Miroslava — četrtem sliČnem s'u Saj ti v kakih dveh let h. Le malokdo seje mogel vzdržati solz. Izlaeti na grobu, ko je začela zamolklo padat: gruda na pokojnika, ko smo zemske ostanke vsem milega pokojnika izr .č li materi zemlji v večni sen, je prišlo iskreno sočutje do ganljivega izraza. Pred krsto v sprevodu so nosili 8 velikih vencev s trakovi in napisi. Uprav diven je bil oni, ki ga je pokojtiku poklonil v zadnji dokaz pri?rčnega prijateljstva gosp. Leopold Martelanc. Ventc je b 1 bel in s trakovi v barvah naiodne trobojnice. Kakor vsikdar, bilo ob veselih, bilo ob žaloatnih prilikah, je tudi sedaj društvo »Adrija« dajalo izraza čutstvom naš.h Barkuvljanov. Pe-valo je mile žalo^tinke pred hišo, v cerkvi in na grobu. Kondukt je vodil veleSastiti g. župnik K j u d e r z aziatenca. L ih ko ieČemo torej, «la so Barkovijani na ganljiv nač n izkazali zadnjo ljubav pokojnemu sovaščanu svojemu. S tem so ska-zali tudi največo ljubav rodbini Pertotov:, potrti in strti od velike žalosti. Kaj more biti v večo tjlažlo v takih težkih urah nesreče in žalosti, nego je — ljubezen sočloveka ? ! Ti nepozabai pokojni : počivaj v miru v zemlji slovenski tikom naše mile Adrije ! Še nekoliko odsrovora. Že v izdanju od minoiega ponedeljka smo na tem meiiu zavrnil? sofi starije in absurdne trdiLve »Pic-cola« od miaole nedelje radi prepovedi ustanovitve italijanske šole pri sv. Ivanu. Posebno pa smo pribiii dejBtvo, da je »Pic-colu« Končno — Bog sam vedi, kaj ga je tako zmotilo! — ušlo priznanje, da si občina z italijansko šolo pri sv. Ivanu hoče dovoliti mal — luksu?, v kar da ima pravico, katere mu ne sme kratiti nikdo. Na »Picso-lovo« povdarjanje t« pravice povdarjamo m;, da mi nikakor nismo načelno nasprotni njim, ki si dovoljujejo luksus in mi menimo, da ljudje, ki lukeurijozno žive, so cel<5 na korist človeški družbi. Ali le pod enim pogojem : ako si dovoljujejo luksus na laBtne stroške in ne na stroške druzih! V tem slučaju pa si hočejo naši komunalni mogotci dovoljevati lukaus ne le na stroške, ampak na direktno škodo druzih, ki so — tisoči tržaških Slovencev ! Groteskno pa je vsikdar, kadar je »Pic-colo« siljen, da interpretira — a-vatrijske zakone! Komentira ti sem, komentira ti tja, vlači ti kontekat zakona na to in vlači ga na ; ono stran s težko muko in tako dolgo, da končno prihaja do zaključkov, do katerih je hotel priti, o čemer pa ima vsikdar to smolo, da so isti v nasprotju z zakonom! Tako tudi to pot. Ker že ne more utajiti, da zakon poverja vladi nadzorstvo nad šolskimi stvarmi, pa je »Piccolo« položil zakon na Prokustovo postelj, da ga interpretira — po svoje! Ker ne more potajiti zakona, pa je najprej zvršil heroičen čin svojega hinavstva s tem, da napravlja globok poklon pred zakonom. Pravi namreč, da je liberalizem pozdravil v zakonu, ki daje vladi to prerogativo, kakor slaven tr.umf nad reakcijo, ki je imela popred izključno gospodstvo nad šolo. Ali ni se še prav vzravnal po koncu po tem poklonu pred zakonom, že je začel stiskati pest, da pokaže zakonu — svojo »figo«. Vlada le imej nadzorstvo nad šolstvom, ker to pomenja triumf »liberalizma«, ali ta »prerogativa« je dana vladi le pod tem prgojem, da izvršuje iato tako, da bo triumfiral njegov, »Piccolov«, liberalizem, ali, kakor pripoveduje avojo voljo rečeno glasilo : prerogativa vlade naj se ne »zlorablja v oviranje razvoja šolakih institucij«. Bravo, braviesimo ! Će ae pri sv. Ivanu ne uvede italijanski pouk, ae s tem ovira razvoj šolskih institucij ! Kakcr da si je to laško glasilo vteplo v glavo, da mora vse, kar je pametaega, dovesti ad absurdum ! Ravno zato, ker je vlada dolžna bdeti nad razvojem šolakih inatitucij, j9 bila opravičena nje odredba, ker to le ubija razvoj šolakih institucij, ako se otrokom — in otroci pri sv. Ivanu so gotovo po 90°/0 slovenski otrcci! — usiljuje kakor pcueni jezik — jtzik, ki ni njihov! O tem eojedini vsi pametni pedagogi vseh krajev in vseh dob. In da je temu res tako, za to imamo klasično pričo — istega »Piccola« samega, ki je s« ie pred par dnevi v živih barvah slikal vao krivico, ki je v tem, ako otroci hodijo v eolo s pouČjim jezikom, ki ni materici jezik otrok! »Piccolo« tolmači kakor da je pravico nadzorstva od strani vlade umeti tako, da vlada pazi, da občine dajejo vsaj »minimume tega, kar morajo dati za šolo. Nikakor pa da ne sme vlada braniti občinam, akolučejo storiti več, nego so dolžne. Atentat da je torej to na zakon, ako se viada v utemeljenje svoje prepovedi sklicuje na tist3 — čujte Slovenci, kolikor vas je v Trstu, a so&ebno vi slovenaki ttariši! — »famozne 4 kilometre« ! Dvajset let že ttaja borba za eao slovensko ljudsko šolo v Trstu, a komunalni gospodi, ki se ves čas brezsrčno upira tej skromni zahtevi tržaških Slovencev, je bilo vedno kakor glavni argument — sklicevanje na tiste »famozne 4 kilometre« ! Ali n: to maščevalna Nemezis: skozi 20 let je rabil »Piccolo« tiste »famozne 4 kilometre« kakor berglje, a sedaj se je sam izpodtaknil ob njih in padel tja po tleh z vej svojo argumentacijo. Nad 20 let so bili »Piccoluc tisti »famozni 4 kilometri« prava mana z nebes doli, sedaj pa so kar hkratu postali »famozni«. »Piccolo« pravi torej, da po zakonu vlada ne ame ovirati razvoja šolskih institucij. Mari pa ni ravno poučni jezik med tistimi elementi, ki imajo odloči1en vpiiv na raz-j voj šolskih institucij?! Ravno zato, ravno zato, dragi »Piccolo«, je vlada dolžna po zakonu, da skrbi za tako notranjo uredbo šolstva — in v to spada tudi poučni jezik — ki bo v jamstvo za vspešen razvoj šolstva. Nadzorstvo od 6trani vlade ni le v tem, da šteje šole, ki jih ima ustanoviti občina, ampak tudi v tem, da gleda, kake so te š o I e ? ! Ali ni »Pitcolu« znana institucija c. kr. šolskih nadzornikov ? ! Cemu eo prav za prav ti funkcijonarji ? Mari le za to, da imajo v evidenci število šol ? Za tako delo ne treba šolakih nadzornikov, opravljal bi je lahko sleherni dijurniet na namestniŠtvu ! Pa še nekaj moramo zabeležiti, da bo ša bolj razvidna absurdnost »Piccolovih« trditev. Osnovni državni zakoni menda ae obstoje in so še v veljavi. Treba jih torej respektirati. Sleherni posamični državljan je obvezan v to. In ti zakoni pravijo, da ni smeti nikogar siliti v učenje druzega jezika. A kako bi goapoda polnili svoje italijanske razrede pri sv. Ivanu ? Mari ne s slovenskimi otroci?! In s kakimi sredstvi ?! Mari ne z moralnim nasiljem?! Sleherni državljan mora respektirati te zakone. »Piccolo« pa bi hotel, da si državna oblast tolmači šolski zakon kakor sredstvo za boj proti državnim osnovnim zakonom. Ti z a -koniso ravno temeljni in tem primerno morajo biti prikrojena določila vseh drugih zakonov. To mora biti izključeno, da bi obstajalo nasprotstvo med posamičnimi specijalnimi zakoni in splošnim temeljnim zakonom o pravicah državljanov. I n t a zakon govori proti u v e d e n j u i t a-janskešole pri csv. Ivanu! »Piccolo« je torej s svojim tolmačenjem imenitno pogorel in na pogorišču mu je oBtala v vsej svoji veličini le — blamaža! Italijanstvo Trsta. Će je kedo, je gotovo smrt nepristranska in ona gotovo ne dela nikake razlike med Italijani, Slovenci in drugimi narodnostmi, kadar opravlja svoj posel. Imena umrlih kažejo nam najbolj nepristransko narodnostno razmerje v kakem kraju in danes podajamo v drugič statistiko v jednem dnevu umrlih oseb v našem me3tu. Čitatelj naj blagovoli pregledati ta imena in ustvariti si sam svojo sodbo o — »italijanskem« značaju našega mesta. Dne 6. oktobra bili so v našem me tu priglašeni Bledeči slučaji Bmrti : Šusteršič Fran, Hladnik Vekoslata, Kuret Adelaide, Makič Cesare, Segife Benedetto, Pertofc Henrik, Viezzoli Nikolaj, Slavec E Ivard, Maca-rol Franja, Ceket Fran, Kerkoe Štefan, Fonda Jernej, Cuf'er Marija, Kurat Katarina, V tržaški meatni bolnišnici : Grižon Ivan, Biljesič Irma, Smrln'k Ivana, Apol lonio Tereza, Jež Irma. Russkij kružok naznanja, da otvori tečaje za pouk v elovenšeini. 1. točka pravil ruszega kružka glasi S3 namreč: »Pospeševanje učenja ruskega in drugih slovanskih jez.kov«. In kateri slovanski jezik je nam najbližji in tudi najpotrebnejši ? Pač slovenski. Kako nujna potreba je, da se začbe pouk v s ovenšČini, kažejo nam, žilibog, niša društva na svojih pevskih in plesnih vajah, plesih in izletih, kjer se mnogo, da, preveč vporablja kšSina med udi osobito pa med našim ženstvom. Da se od pomore temu nedostatku, sklenil je torej odbor ruskega kružka, da začne pouk v slovenščini. Plačati bode na meaec le eno krono; z ozirom na tako nezaatno svoto nadeja se podpisani odbor, da se za to priglasi mnogo, prav mnogo učencev in učenk. Koliko je mladine, katere stariši so Slovenci a sama ne zna jezika svojih roditeljev bodisi radi zanikrnosti ali neugodnih razmer! Popravite vsaj sedaj ob tej ugodni priliki, kar so zakrivili vaši stariši ali razmere in pridite učit se! Bil bi že skrajni čas, da se iz naših društev odpravi tržaški laški dijalekt in da na njegovo mesto stopi lepa, čista slovenščina. Javiti in vpisati se je možno vsak dan od 4—6. ure popoludne v pisarni dra. Rvbdra (dr. Ćerne) Via S. Spiridione )Ialee več pazljivosti. Pišejo nam: Minoli teden je vodil g. Z. K. svojega sina na tukajšnjo zdravniško postajo, da mu tam preiščejo sina in ukrenejo potrebno. Zdravnik je pregledal dečka in izjavil, da dečku ni nič. Vae se je vršilo z neko poaebno napetostjo, čemur je b:l menda vzrok ta, da Z. le za silo govori luški. Dečku pa je začela potem roka zatekati. -Sproveli so ga v lekarno Ravasioijevo, kjer ga je pregledal neki slučajno tam nahajajoči se zdravnik. Na prvi pogled je že spoznal ta zdravnik, da ima deček — zlomljeno roko! Po nasvetu tega zdravnika ao morali dečka z vso naglico poslati k drugemu zdravniku, kateri je — kakor specijalist — ukrenil potrebno. Mi. ki nismo zdravniki, menimo, da treba prav malo šol v to, da spoznamo, ako je roka zlomljena! Ne bi-Ii gospoda zdravniki na zdravniški postaji storili boljše, ako bi nekoliko pazljiveje pregledovali bolnike, nego pa da se bavijo s — politiko ? ! To pa ne pojde! V rokah imamo tri dokumente, ki Ee vsi tičejo ene in iste osebe- Eden je bil izdan od cerkvene oblasti, drugi od občine in tretji od c. kr. redaratvenega urada. Prvi je izdan v cerkvi sf. Antona na ime S k e r b e c, drugi je napisan na ime Š k e r b e e, tretji pa na ime Š k e r b e z. Torej eno ime in trije pravopisi. Najverjet neje je, da pravi je drugi, izdan po županstvu občine v Sodražici. Druga dva pa sta pokvarjena ! O n i, i z d a n p o c. k r. r e-darstvenem uradu, je najbolj popačen! Zato protestiramo najodločneje proti temu, da ravno c. kr. oblast najbolj kvari naše priimke. Ta protest pa naperjamo istotako proti nepravilni pisavi imen na cerkvenih oblast h. Ni-li dovolj, da nam magistrat fal-s i f i c i r a — kar lahko dok&žsmo z nešte- vilo slučajev — naše slovanske priimke ?!■ 95, C. Jakolina pa na 6 mesečno ječo poojstreno z jednim postom na mesec. Vrhu tega pride Secadenari po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo. Sodni dvor je bil sestavljen iz predsednika svet. Petronia in sodnikov svet. Cru-siza, Codriga in Rismonda. — Državno pravdništvo je zastopal dr. Chersich, obrambo pa odvetnik dr. Cronnest. Trojeki. Marija Grm, stanujoča v hiši št. 395 pri Sv. Mariji Magd. spodnji, soproga Frana Germa, povila je dne 4. t. m. trojčke; dve deklici in enega dečka. Mati in vsi trije novorojenčki so popolnoma zdravi. Deklici ste visoki vsaka 40 cm., deček pa 45 cm. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.9, ob 2. uri popoludne Kaj se je res vse zarotilo proti nam ? ! Mi menimo, o gospo ia, da to ne pojde tako dalje — ker ne more in ne sme! Ako raj bi ne imeli niti nt c. kr. oblastvih bvo-jih pravic (da niti ne govorimo o kaki zaščiti), bo bolje, da tudi mi uravnamo vso stvar — po svoje! Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764 5 — Danes plima ob 9.35 predp. in ob 9.47 pop.; oseka ob 3.43 predpoludne in ob 3.36 popoludne. Vesti iz ostale Primorska X Nadvojvoda Ludovik Viktor — okraden. Iz Opatije poročajo o drzni tat- Nisi« kremarjem. Kakor smo bili že ymi na škodo nadvojvode Ludovika Viktorja, jr* injič naznanili, si je naš trgovec, gospod L. je Um zdr&v-Vl^a[ g08t^ v tamoŠDji ko. Maitin Krže, na trgu S. Giovanni štv. 2, pe]jl iffia nadvojvoda že let, sem 8Vojo ka_ oskroel meric za vino vsake vrste b sloven- , . ,T , , , -. . , , bino. v soboto ob 11. in pol uri predp. je skim nadt>isom. Ker smo ravno mi — in si- .. , , ,. .. , , ,r • _ 1 prišel v kope'j ee svojim adjutantom. Kakor cer po že ji raznih dopisnikov — opetovano »., j j j * J ' f mu je bila vedno navada, je pustil, pjdavsi poz vali nžše trgovce, naj Bi naroče takih meric — in ker so nam tudi razni krčmarji izjavljali, da bi si radi nakupili slovenskih meric, ko bi jih bilo dobiti : je sedaj naša do'žnost, da pozovemo vseslovenske krčmarje, naj si nakupijo omenjene posode, ter tako vetrežejo tudi gostom. Vabilo. Podpisani vabi vse pevke in pevce, da redno zahajajo k pevskim vajam, se v kopelj, kabino odprto. Kabina je namreč v središču i d ni verjetno, da bi se mogel kdo prikrasiti vanjo, ne da bi ga kdo opazi). Nadvojvoda je položil svojo zlatanino na ploščico pol ogledalom. Povrnivši se iz kopelji pa je zapazil nadvojvoda, da so mu od zla-tanine zmanjkali : 1 težak prstan s safirjem, 1 zlata ura s predrtim pokrovcem in z mo-nogramom »P. L.« na pokrovcu na zadnji petek pa za raožfci zbor. Vaje so ob nikih od 8. do 10. ure zvečer, ob pa od 3. do 5. ure popoludne. ODHOR katere bodo do prihodnjega koncerta, ki bo Btranij 1 Klata dvostroka urna veriga s pe-dne 8. novembra, vsako sredo, petek in ne- gatuim monograinom »V. L.«, 1 cesarska deljo. V sredo in nedeljo za mešani, vsaki krona, polno priveskov — mej temi 1 jeru- delav- zalemski križ; —, 1 zlat svinčnik, 1 zlata nedeljah ovratna verižica z medaljon' m, 1 malo srce, 1 medaljon z lasmi cesarja Frana Josipa in 1 zapestnica z vdetimi dukati Marije Tere-pevskega društva »Kolo«. z;je Zapazivši tatvino je nadvojvoda skočil Iz-pred naših sodišč Ponerjenje. iz kabine z vsklikom : »Moje stvari so ukra-Skedenjski g.Btiinčar Paskval Benič je dne dene!« Nemudoma so zaprli vse izhode in 24. julija t. 1. izročil svojemu kočijažu Jo- kmalu HC> prišli na lice mesta okrajni glavar epu Mavri?u z gor ške okolice 1320 kron, dr Manussi, deželnoaodni svttnik dr. Peričić, da jih nese v Dreherjevo tovarno piva. Man- dr Lucich, orožniki in domače redarstvo. Ali rič pa si je denar prisvojil in se takoj od- n()beDe sledi ni bilo za tatom. Ko se je zgo- peljal na Dunaj, od koder se je pczaeje podal na Reko, kjer b> g* prijeli in zaprli. Včeraj je moral Maurič radi tega ponever-jenja odgovarjati pred tukajšnjim deželnim sod š če m in je bil obsojen na 8 mesei^no je?o, pooj-treno z jednim postom na mesec. Oare- dila tatvina je bilo v kopelji kako *?50 gostov. Vsaki posamični je bil preiskan, Ne treba praviti, kako mučno je bilo to za vseh. Ol-poslane bj bile brzojavke na vse strani, ko lodvori in pomoli eo strogo nadzorovani. Ali vse te odredbe so ostale do pozno v večer tiranju nršli so pri njem še 352.96 K, katere brez vg6cega vspeha. In tudi sedaj še ni no- eo izročili BeniČu. ^ene siedi za zločincem. Nevarna grožnja. V noči med Dodatno javljajo še, da je bila nadvoj- 8. in 9. dnem septembra naha al eo je težak vodi ukradena tudi listnica z neko svoto Blaž Flego v neki koperski kavarn', ko ee denarja. VredneBt zlatanine cenijo aa 12 000 mu je približal 23-letni težak Karo! Požar iz kron. K pra, ki je imel ž njim staro eovražtvo in Pevsko in bralno društvo »Tomajc mu zagmzii, da ga že prej ali s ej dobi in bo imelo dne 18. t. m. svoj redni občni zbor, da bo radi n ega moral v ječo. Flego je to na knterega so uljudno vabljeni vsi členi, stvar naznanil redarstvu in Pcžar moral je X Preskušnje vsposobljenja za ljud- včeraj radi te nevarne grožnje odgovarjati ske in meščanske Šole se začno v Gjr.ci pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Izgovarjal dne 4. novembra ob 8. uri zjutraj na c. kr. se je, da je 1» 1 pijan. Sodni dvor pa ga je izpraševalnem poverenatvu v Gorici. Prošnje spoznal krivim in gi obsodil na štirime ee imajo predložiti komisiji potom predstoj- ee'no težko ječo, poojstreno z jedn m postom na mesec. Tihotapstvo. 16-letni težak Her-mangild Franch ni iz Trsta hotel je dne 27. avgusta t. 1. ulihotap t z nekega, iz Kopra došiega j arnika v mesto dve eteklenici vina. Na tem pa ga je zalotil fioančni stražnik Dragom r Petranov c in ga prijel. Franchini je na to vrgel steklenici na tla io sa hotel iztrgati stražniku iz rok. Temu pa je prišel na pomoč še fiiančni stražnik Ivan R.mbaido in oba eti na to odvela Franchinija v zapor. Včeraj je moral Franch'ai odgovarjati radi javnega nasilstva in sodni dvor ga je — upoštevaje razne olajhSevalne okolnosti — obeoiil na tritedensko ječo z dvema po-■tOM. Ukradena moka. Težaka 30 letni Alojzij Secadenari »Magnarisi« iz Milj in 24-letni Ernest Js bulin iz Materije fet t bila obtožena, da s a dne 1. septembra t. 1. v ul ci Molio a vento ukradli žakelj moke z voza kmeta Antona Hervatins. Na včerajšnji razpravi pa sta obtoženca odlično z mikala to trd t v in celo izjavila, da se mej seboj niti ne poznata. S »dni dvor pa je ni podlagi izpovedih prič Antona Hervatina in redarja Frana Zaccarije spozaal oba obtoženca krivima in je Secadenarija obhodil na 10 mesečno, nih c. kr. okrajnih šolskih svetov vsaj do 15. t. m. Pazi naj se, da bodo prošnjam priložene predpisane priloge: zrelostno spričevalo, dokaz dvaletoega službovanji na javnih ljudskih šolah in životopis. Mili narode slovenski! U vatri se zlato kuša. U vatri naše nedavne proš'osti upoznasmo zlato vaše ljubavi ; u težkim i krvavim danima naše borbe bila je vaša odanost prema hrvatskem narodu kao blagi i spasonosni melem, koji nas je poticao na uztrajnost, cživljujudi nam gotovo več klonule nade. Tu vašu ljubav i pomi č, koju nam toli požrtvovno pružiste, De de izbrisati vrieme iz našeg srdea. Ona ča nam svjedočiti, da imademo iza Sutle isto-krvne brade, koja trpe s naše nevolje, ali Be i vesele s naše srede. Velik vam narodni dug dugujemo, a taj moramo da vam sto prije vratimo. Dosad nije bilo tomu sgode; ne mogosmo pače ni da vam za sve to bratski zahvalimo. Iza krvavih svatova ne mogosmo dospjeti, da pripravljamo narodna veselja, ne mogosmo ntći prilike, da se brati neki sastanemo i porazgovorimo. Riedko nam sinu svietli časovi u našem javnom životu, punu borba i napora, pa baš za to moramo takove časove što izdašnije upotriebiti, da Bi narodnu vojsku i bojne redove što jače učvrstimo. Jedan od tih svjetlih časova u našem narodnom životu bit de dan 11. listopada ove godine. Taj dan odkriva se u Šestinama blizu Zagreba spomenik narodnom nam vodji i učitelju — neumrlom dru. Anti Starčeviću. Što je dr. Ante Starčevid bio hrvatskomu narodu — to znade ne samo svaki Hrvat, ved i svaki Slovenac. On naB je naučio, što smo bili ; pokazao nam je jasno, kakovi smo, i poučio, kako mDŽemo biti sretniji nego li smo danas. Kao svoj hrvatBKi narod ljubio je Ante Starčevid i narod slovenski ; poznajudi ljubav i odanost bratskog nam slovenskog naroda, govor o nam je obojici, da smo jedno i da nam budućnost mora biti jedna. Tako je ljubio narod slovenski, da ga je prozvao častnim imenom »Planinski Hrvati«, da tako proglasi jedinstvo misli i težnja izmedju oba naroda u sadašnjosti i buduća )sti. 11. o. mj. slavit dž cieli hrvatski narod uspomenu toga svojega velikoga sina, no njegovo veselje ne bi bilo podpuno, kad ne bi uza se vidio milu bracu Slovence. Podpi=ani odbor poziva vas s toga, Slovenke in Slovenci, da ga počastite kod te slave; poziva vas, da uzveličate svetčani dan ! Toga dana modi dete vidjeti, kako vas toplo i iskreno ljubi hrvatski narod; uvjerit ćete se, kako je duboka njegova zahvalnost za onu ljubav, koju svakom egodom izkaza-ste hrvatskom narodu. Pohrlite dakle k nama, da počastimo uspomenu velikog Hrvata; pohrlite k nama da se upoznamo, obodrimo i da se potaknemo na još neumorniji rad za slobodu obiju naroda. Odhrvat ćemo se tada lakše zajedničkim dušmanima, pa de se izpuniti prije rieč; hrvatskog pjesnika, što jih pjeva zajedničkoj nam domovini : »U mraku ne ds žalit, Već sunce Ć3 joj sjat; Kad desnicu si daee Slovenac i Hrvat !« Do vidjenja, dakle, braco Slovenci, u Zagrebu 11. listopada o. g. Svečanostni odbor: Dostavek uredništva : Mi priobčujemo ta došli nam poziv, ker nam je v dolžnost, da sledimo vsem pojavom v političnem življenju naroda hrvatskega. Fakt priobČenja pa naj se ne smatra Uakor izraz Eoglašenja tudi za slučaj, da bi «sa o tej priliki hotele dosezati kake po=ebne strankarske koristi na škodo nujneje potrebe — ujedinjenja hrvatskih opo-zicijonaloih življev proti zistemu — in na škodo hratskih odnošajev tega naroda do druzih slovanskih plemen. Clara pacta, boni amici. Alati je zatrjevala hčerki, da ni nič res, ampak le golo opravljanje klepetavih ter da ni nikoli poznala FrevdieriB a drugače, nego prijatelja. Prisegla je hčeri to, ter je obljubila, da bo vplivala na Frevdieris-a, da jo (hčer) poroč:. Delo je precej duhovito, posebno 3. in 4. dejanje. Glavne osebe v tej igri so : Klara, njena hči Magdalena in ljubimec Frevdieris, ki se odlikujejo v svojih ulogah. »Politeama Rossetti«, odmor. »Fenieec, odmor. »Filodrammatico« : Ob 8. uri in četrt: reprisa M. Donnay: »L' altro pericolo« (L' autre danger) komedija v 4 dejanjih. Pisatelj nam predočuje b tem Bvojim delom, kako materina ljubezen vendar nad-vladuje vse. Poročena žena in mati Klara je gojila ljubezensko razmerje s Frevdieres om, kateri je pogostoma zahajal v njeno stanovanje in je bil ob enem »prijatelj« njenega moža. Klarina hčerka Magdalena, koje odrasla ter postala takozvani »Bakfisch«, zaljubila se je goreče v ljubimca svoje matere. Na nekem elegantnem plesu, kateremu je »kraljevala« Magdalena in katerega sta se udeležila tudi njena mati in nje ljubimec, je Magdalena prosila Frejdierisa, naj bi koketiral žnjo ; on pa ni hotel ugoditi njeni prošnji, kar jo je žalostilo. Ko je pa Magdalena na tem plesu slučajno izvedelaj da je Frey dieris ljubimec njene matere, je padla v nezavest, kar je bilo vzrok njeni Brčni bolezni, ki jo je pretila un;$iti. Konečno je prišle mati na sled vzroku hčerine bolezni, kar jej je hči tudi priznala po daljšem nagovarjanju (v 4. dejanju). Ta scena mej materjo io hčerjo je naravnost tragična ter mora privabiti gledalcu solze v oči. Brzojavna poročila. Državni proračun. DUNAJ 7. (B.) »Fremdenbllatt« piše: Pred nekoliko dnevi je bil konečno dogotovljen državni proračun za prihodnje leto. Pač ne treba omenjati tega, da niso imele nikacega vpijiva zahteve državnega zaklada povodom akcije za lajšanje beda provzročene po povodnjih. Možnost tacega vplivanja ni mogla nastopiti tem manje, ko dovoljevanje denarja za lajšanje bede ni preliminirano in se kaže le v upravljanju. Običajno se take potrebščine pokrivajo iz morebitnih prebitkov na upravi dohodkov nad proraČunjenimi stroški. Za 'o pojasnjuje, da akcija v lajšanje bede ni mogla nič vplivati na proračun za leto 1904., ne na sploh, ne na proračune posamičnih resortov. Kriza na Ogrskem. DUNAJ 7. (B) Koloman pl. Szell je dospel danes zjutraj iz Budimpešte na Dunaj. BUDIMPEŠTA 7. (B) Ogrska kore-spondenčna pisarna javlja z Dunaja: Cesar j a vsprejel danes nekdanjega ministerskega predsednika pl. Siella v avdijenci in je ta poslednji podrobno razvijal svoje nazore o položaju. Avdijenca je trajala eno uro in pol. NatanjČnejega ni nič znanega o tej avdijenci. Szell odpotuje v Budimpešto ali s ponočnim vlakom ali jutri zjutraj. Štrajk v Trbovlju. DUNAJ 7. (B.) Listi javljajo, da je upravni svet rudnikov v Trbovlju v svoji včerajšnji seji sklenil, da ne privoli v zahteve delavcev glede minimalnega plačila in da se bo še nadalje vedel opazovalno. Štrajki na Francozkem. LILLE 6. (B.) Štrajk ovci iz Armen-tieresa so udrli v Ijille in so prisilili v za-ustavljenje dela 5 tkalnic in 1 predilnico, v katerih je bilo uslužbenili 3900 delavcev. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista ,.E d i n o a t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta n n x K Svoji k nvojim! ZALOGA pohištva dobro poznane toTarne mizarske zažrnp t Gorici (Sollau) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej Černigoj Trst, Via tii Piazza vecchia (Rosario) 2 št. 1. hiša Marenzi. H Največja tovarna noHištva jrimorste dežele. ^ SolidnoBt zajamčena, kajti lea se osa?i * v "to nalašč pripravljenih prostorih s teni-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, me-derni sestav. Konkurenčne ccne. ^ BT Album pohištev brezplaoun. K2CKKK3tK*ttKSt UMU ** X U U u H X X 35 X X X X * 7* X M X X X X X X X X Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 52. A. ' (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iluirtovan cenik brezplačno ln fruko. Sprejema zavarovanje Človeškega živ-jen a po najrazr.ovrstnejJih kombinacijah pod tako ugodeimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in Mtrt z zmanj^ujočimi se vplačili. Vsak <^lan ima po preteku petih let pravico do dividende. L AVI J A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drusra vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generaini zasiop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim Škodam po najnižjih cenah Žkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokoristne namene. 30 malih stanovani z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici industria in ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliaui si. 20 A, 1 nadstr od 1—2 in 5—7 i op. Urar F. Pertot Trst »lica delle Poste 3, votral ul. Torre b anca Prodaja srebrne ure od 3 gld. Daprej, ? ate ure o«t 8 gl»tne ure |-o iako zmerni ceni. Dve hiši na prodaj 7. nekol ko rem j eea v bliz m mesta več povč upra niš vo »EDINOSTI«. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delflndustria št. 1. - Trst. Cementne plošče u medene od 25 in 33 cm, še>tvogaine plošče od 20 in 25 cm po K 2.- Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne loji Dik&ke konkurence bo t.si glede cene ali kakovosti blaga. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Že ezno p iiiStvo, zrcala iz BeV je. — Podobe v r■ »»ru in tapetarija. — Ure, šivalni suoji za dom ;n obrt po nsjugodue š h cenab. KKKXKttKXKXXXKK*K Prodaja manifakturnega biaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „fi\h citta Di £onara" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiši -- Izgotovljene obleke za mo-ke, mlečke in otroke; Mo-ke obleke od «-50 do 24 fi^ld : za dečke o,l 4 do 12 gld. Jopiči i: snov i j od 3 do 8 gld. Hlače i* Hoovij od -J.—1 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4-5" do 8 gH. Velik izbor tinib površnikov v barvah od 8do 24 gld. Volnene obleke za otroke 01 3—12 iet o i 2-50 do y gld; isti 5b platna od 1 do 5 gld. Haveloki 'Loieu) za mo^ke, dečke in otroke \o zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminui. Močne orajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans. platna, črnega ia barvanega satena za pisarnico usobje. Boi:at izbor snovij za moške obleke toli na meatr koli za naročbe po meri, koje ae izvrše v slučaju dottebe v 24 urah. XXXXXXKXKXXXXXXX Ljubite ji dobre čaše ča a. zahtevajte povsod najfinejša in n-jtol ši v četja INDRA TEA Zme-» najtlinejšega čaja Kine, Id lije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je raz videti iz lepakov. S po gld. 1.—, br^z kože 90 kr, suho mesi 78 k , hlanina >2 kr, prešiČ£\ i ježki 1 gld' gove i 1.20 g Iti. glavina brez kestt 45 kr' duna ske salume *0 kr, prave boljše 1 gld, iz šunka gld. 1.20, ogr-ke z\ mesec julij 1 gld. kr, (v!»t k meste 1"» kr. dražje) veliue kio^as* 2<> kr. pes ja le dobr- , pi šteno blago od 5 klg. naprej proti p po gld- 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Specijaliteta ubuval za deeke. Naročbe po meri. -s CENE NIZKE. = Uzorci zastonj in franko. i sKI. U. Dr. Ani Zahorsky | priporoča svojo pomoč na porodili, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nered-nosti v perijodi. krvavenje, beli tok, neredna lega mat rnice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica di Torre Bianca št. 8. (prej ulica Carintia ) od 9-11 in do 2-4. Telefon štv. 1384. > l > I i v y Pri svetem Antonu Padovanskem. {prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. > < < < < \ < < < < C i < C Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira piauet, dairustik, pluvial, kumeral, roketov, kvadratov, kolarjev Leo, } rsuikov, mibalov, brevirjev, ritualov, ciitir.iov m neštevilno nabožjih raz ično fino \ezan b knjig, svečnikov, križev, svetiinic, kelibov, ciborjev se srebrni) kupo. Jedina zaloga za celo Primorje k'pov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, pri:w»ročljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska k* kor tudi mešane sveče I. in II. \ rstf, |M>dob. vencev, križcev in svetinj v«ak<»vrstnih. Lastna izdelovalnica palm umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih det spadajočih k bogocasiju, izvršijo se vezanja (iicami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Fopravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Karočitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in prazuikili je prodajal niča zaprta. Z odličnim spoštovanjem AlltOU J. VogriC. i Prednaznanilo. Na Corsu štv. 47, v hiši tik nekdanjega „Zelenega hriba" (na lesnem trgu), odpre v soboto delalnico in prodajalnico W zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). res > Is > H >1 Pravi ovčji sir prodaja na drobno in debelo po ugodni ceni Anton Kav bar, Ivomen. Zalogfa glinastih peči v različnih velikostih, načrtih in barvali ter raznovrstne pečnice za oblečen je štedilnik ognjišč iz ene prvih čeških tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo se tudi štedilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se udani Petar VerČon, Trst, ul. Chiozza št. I 4, uliod skozi vežo. Miop taarja! di 1000 br^n na meseL! zamo-re o Oastno zas užiti osebe vsa-kejra dtanu, (tudi kot postranski zas už-ik). Natančneje pod „Reell 107*' na Annonce i - Abthe lung des MERCUR, Stuttgart. lJergstr. > 1 > JAKOB BAmČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. w Posojila. ne manjše od 10.000 kron hiše, zemljišče, dedščine na KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izk^nčeni). Riiione Adriatica di Sicnrta v Trsta zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen.; društva dne 31. derar 1892.: Glavnica društva..........gld. -1.000.000*— Premij na reserva zavarovanja na življenje ..............„ 13,326.316*9 Premijna reserva zavarovanja proti ognju................^ 1,632.248*22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..........„ 49.465*07 Rezerva na razpolaganje . . - 5OO.000*— Reserva zavarovanja proti prenii- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (Ii) rt 243.331*8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . n 500.000*— Občna reserva dobičkov . . t1 1,187.161*86. Urad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiSi.j „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačanl akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ree vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srećk. delnic, valut, novcev in deviz PromeM;Udaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eakompttge izžrebane vrednostne papirje in vnovćuje zapale — — kupone. —- Daje predvgme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ===== izgubi —t Vfnkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bskompt in inkasso menic, -Bor* *ia naročilo. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet I čeki in Tin.ira-'gnir-a.mi.