I izhaja vsak daa rasen aobot. nedelj	
[ la praznikov.	
Iseued daily ezoept Saturdejs.	
Sunda/s aad HoUdaye.	
-YEAR XXXV.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE narodne podporne jednote
Cena licu j« $6.00
•t chi™	IMI. at th« paat-ottaa
at Chlcaia. tUlnate. und« tha Act ai Coajraaa af March A im
Uradniški ln u pravniški proatorl: IM7 South Lawndale Av«.
Offlca of Puhlica tion: 1687 South Lawndale Av. Talaphona, Ročkwa 11 4004
elika ameriška zmaga v bitki I z japonsko mornarico na Pacifiku
_CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 8. JULIJA <JULY I), »i43
Accrptancc for mailinf at apecial rata of pi>.uge provided for in »octlon 1108, Act ot Oct »17, authoris«! on Jun« 4. lil«
Bubacrtptlon M 00 Yeerly ŠTEV—NUMBER 132
Sest japonskih bojnih ladij potopljenih in štiri poškodovane v zalivu Kulu. Ameriška sila obkrožila otok New Georgia.—Moskva poroča, da so Rusi razbili 1019 nemških tan kov in 314 bojnih letal ter ubili čez 10,000 sovražnikov v bitkah na fronti med Orlom in Kurskom.—Ameriške leteče trdnjave sestre lile 41 osiščnih letal
Zavesniški stan. Avstralija, 7.
ul. — Šest japonskih bojnih la-ij je bilo potopljenih, štiri pa škodovane v bitki z ameriško ijno mornarico v zalivu Kulu noči zadnjega pondeljka, se lasi komunike iz zavezniškega 'glavnega stana. Ta zaliv leži severno od otoka New Georgia.
Komunike bazira na preli-narnih poročilih s pOzorišča pomorske bitke. Ta pravijo, da so enote ameriške bojne mornarice prestregle sovražno brodovje več križark in rušilcev v noči 5. julija. Ena ameriška križarka je bila potopljena v bitki.
Japonci so izgubili nadaljnjih' 20 bojnih letal v spopadih z a meriškimi letalci v pondeljek in torek. V enem tednu ofenzive so ameriški letalci sestrelili 182 japonskih bojnih letal.
Ameriška sila je medtem strnila polkrog okrog otoka New Georgia na jugu in zapadu na nasprotni strani zaliva Kula, po-zorišča pomorske bitke. Oddel |ki pomorščakov zdaj prodirajo proti Mundi, japonski mornarič ni in letalski bazi na omenjenem otoku. Ta je .zdaj tarča silnega bombardiranja iz zraka.
Zavezniška letala "mečejo bombe tudi na japonske pozicije na severnem obrežju otoka Vrgla so že čez 26 ton razstrelilnih in zažigalnih bomb na te pozicije. Tarča bombardiranja iz zraka so tudi japonske postojanke ob zalivu Bairoku, kjer bi lahko sovražnik izkrcal nove čete in zaloge orožja ter streliva 7a vojaško posadko v Mundi, če bi parniki dospeli tja s severa.
Zavezniški bombniki »o bom bardirali japonsko letališče na otoku Ballalu v Shortlandski o-toški grupi, 125 milj severoza padno od otoka New Georgia. Čez dvajset ton bomb je treščilo na to letališče. Japonski le talci so napadli Darwin, avstral sko luko. Napada se je udeležilo 27 bombnikov in 21 bojnih letal. Zavezniški letalci so sestrelili sedem bombnikov, dva pa poškodovali.
Japonska letala so skušala na pasti tudi zavezniški konvoj na morju med Novo Gvinejo in Avstralijo, katera pa ao zavezniški bombniki pognali v beg
Komunike iz glavnega zavezniškega stana ne omenja aktivnosti na Trobriandu, Woodlarku i/v drugih otokih med Novo Gvinejo in Solomoni, katere so ameriške čete zasedle v prvih dneh ofenzive proti japonski sili v južnozapadnem delu Pacifika. ■ London. 7. jul.—Nemci so izgubili 433 tankov in 111 bojnih v ofenzivi proti ruski oboroženi sili na 200 milj dolgi fron-i med Orlom in Kurskom. se [lasi poročilo iz Moskve. Vsi lemški napadi na ruske pozicije » bih odbiti. Posebni komunike, objavljen Moskvi, trdi, da so Nemci iz-ubili 1019 tankov m 314 bojnih ''tal v prvih 3« urah bojevanja l« omenjeni fronti. Ta dalje »rsvi, da je v tem času podlo e* 10,000 nemških vojakov v *'tkah z Ruai.
Samo v enem sektorju fronte ti el-Kursk ao Ruai ubili tri ti-aoč nemških vojakov in častnikov. Ii ruakih poročil je rez-vidno. da )e nemško poveljstvo bralo mogočno oboroženo silo in Jo vrglo v b* jpet. rdeči ar-madi
Borim poibi ^ ruskih prow
napadih na nemške pozicije na južni strani Orla. Obe strani sta vrgli vojaške rezerve v bitke. Zdajle ni jasno, ali so bitke na fronti med Orlom in Kurskom uvod v veliko ofenzivo. Vojaški veščaki so uverjeni, da skušajo Nemci preprečiti priprave za rusko ofenzivo.
Zavezniški stan. Afrika. 7. ju lija.—Trideset ameriških letečih trdnjav je sestrelilo 41 osiščnih bojnih letal v spopadu nad letališčem pri Berdinu, Sicilija, se glasi naznanilo. Spopad je trajal samo petnajst minut.
Naznanilo dostavlja, da so zavezniki razbili 107 osiščnih leta v spopadih v zadnjih dveh dneh, sami pa so izgubili 25 letal. Ameriški Liberatorji so izvršili nove napade na Messino, Sciacco, Li-cato, Comiso, Marsalo in Cata nijo. V teh so zmetali čez 350,-000 funtov bomb na ta italijanska mesta.
London. 7. julija.—Angleški bombniki so ponovno bombardi rali industrijska središča v zapadni Nemčiji in nacijska oporišča v Franciji od Dieppa do Dunkirka. Bombe so padale tu di na nemške parnike in trije so bili poškodovani.
Nemci priznali revolto v Grčiji
Amerika morda pošlje misijo v Jugoslavijo
London, 7. jul.—Nemške voja ške avtoritete so priznale revol to v Grčiji in odredile smrtno kazen za kršilce nacijskih regulacij, poroča gr&ka časnikarska agentura iz Kaira, Egipi,
Proklamacijo o izbruhu revol-te je objavil nemški vojaški governer severne Grške 1. julija po bitkah med grškimi gerilci in okupacijsko silo, stavkah in sa botaži. , Mandatorična smrtna kazen za vse, ki podžigajo nemire in sabotažo in one, ki kršijo nacijske regulacije, je bila odrejena.
Jugoslovanski kralj Peter je na sestanku s časnikarji dejal, da je apeliral na ameriške avtoritete v Londonu, naj pošljejo vojaško misijo v zasedeno Jugoslavijo, ki naj bi pomagala generalu Mihajloviču, poveljniku četniške armade, pri pripravah za kooperacijo med to armado in zavezniško invazijsko silo, ksdsr ae ta Izkrca na Balkanu.
Myer okrcal Diesov odsek
Washington, D. C., 7. julija.— OiiJon S. Myer, direktor vojne relokacijske oblasti, je pri zaslišanju pred kongresnim odsekom dejal, da preiskava Diesovega odaeka japonskih relokacijskih centrov podžiga ras io sovraštvo, ki lahko dobi odmev v brutalnem nastopanju proti ameriškim vojnim ujetnikom na Japonskem'* Myer je udaril po Diesu in ga obdolžil, da se hoče proslaviti v javnosti s senzacionalnimi izjavami in pot varjenjem dejstev.
Prelom med Argentino in osiščem?
Kooperacija z ameriškimi republikami
Buenoe Air a«. Argentine. 7. julija.—Predsednik Pedro Ramirez je v svojem govoru na banketu, katerega se je udeležilo 2500 vojaških in momaričnih častnikov, namignil, da bo Argentina eventualno pretrgala diplomatične odnošaje z Nemčijo, Italijo in Japonsko ter se pridružila Združenim narodom. Argentina je edina ameriška država, ki še vzdržuje odnošaje z osiščem.
Ramirez je dalje rekel, da bo Argentina izpolnila svoje obveznosti v soglasju z mednarodnimi dogovori, ko bodo okolnostl to zahtevale. Njegova deklaracija je sledila izjavi zunanjega ministra Segunda Stornija, da bo Argentina kooperirala z ameriškimi republikami.
To, da je Ramirez podal izjavo pred voditelji armade in mornarice, je dokaz, da on računa na podporo oborožene sile. Njegova politika je, kakor vse kaže, zbližanje z ameriškimi republikami ln prelom odnošajev z osiščem.
Holandska kritizira pomožni program
Nemški general »vari švedsko vlado
London. 7. jul.—General Ni-
kolsus von Falkenhorst. vrhovni prneljnik nemške oborofen* sila na Norveškem« je naslovili
Vlada naslovila noto državnemu j departmentu
London, 7. julija.—Holandska ubežna vlada je poslala noto a-meriškemu državnemu depart-metu, v kateri kritizira pomožni program Združenih narodov in trdi, da ta ni v soglasju z demokratičnimi načeli. Program so sestavili člani komisije za povojno obnovo.
Amerika, Velika Britanija, Rusija in Kitajska so odobrile program in o tem obvestile vlade ostalih zavezniških držav. Noto holandske vlade s kritiko programa je predložil državnemu departmentu poslanik Ale-xander Loudon.
Doznava se, da bo po|j«ka u-bežna vlada poslala stično noto državnemu departmentu. Druge ubežne vlade v l<ondftfiu bodo morda sledile zgledu Ho-landije. Te mi že namignile, da se strinjajo z vsebino holandske note,
Holandska vlada je proti temu^ da bi Rusija in Kitajska imeli glavno beaedo pri obnovi Evrope in Azije. Ona kaže na velike razlike med situacijo v Evropi in ono v Aziji, zaeno pa izraža dvom. da bi komiaija, ka-tor je zdaj aeatavljena, rešila probleme.
Kongresnih zahteva preiskavo aktivnosti španskih fašistov
VVashington, D. C., 7. Julija — Kongresni k Coffee, demokrat 1z VVashingtona, zahteva preiskavo vloge Španije v tej vojni in aktivnosti fslangiatov, španakih fašistov, v drševah zapadne hemi-sfere. "Amerika ne ame^ ignorirati aktivnosti falangietov in fašistične Španije, Hitlerjeve lutke,** je rekel kongreemk.
ostro svarilo švedski vladi, ker nudi zavetje dezerterjem iz nemške armade. Predstavnik švedakega zunanjega urada je
pred časnikarji Izjavit, da bo ta podal izjavo /» tej zadevi % bližnji bridornoeti.
diskozue 0 sta bilizaciji de narstva v teku
Predstavniki Kanade dospeli v Washington
USTANOVITEV MEDNARODtft BANKE
VVaehlngton. D. C.. 7. julija.— Prva konferenca v aeriji, ki pridejo med Ameriko in zavezniškimi državami, da se ir. teh izlušči načrt glede stabilizacije denarstva po vojni, se je pričela v tem mestu med reprezentanti kanadske vlade in uradniki za-kladnega departmenta. Harry White, veščak departmenta v zadevi denarstva, je dejal, da pridejo v VVashington predstavniki angleške, avstralske, novozelandske in holandske vlade prihodnji teden, da se udeleže razprave o predmetu.
Kanadsko delegacijo tvorijo W. A. Macintosh, finančni pod-minister; Louis Rasminsky, pomožni načelnik odbora za de-narstvo; John J. Deutsch, član oddelka za zunanje zadeve,! in F. W. Plumptre, finančni ataše tanadskega poslaništva v VVash-ingtonu. Načelnik delegacije je Macintosh.
Macintosh je v raagovoru z reporterji dejal, "da so delegatje prišli v VVashington kot reprezentance kanadske vlade, da študirajo načrte glede stabilizacije denarstva. Kanada se zanima za načrte, na katerih podlagi, če bodo sprejeti, ae bo vršila trgovina v bodočnosti. Gotovo je, da bo Kanada igrala važno vlogo v svetovni trgovini v povojni dobi."
Skoro vsi načrti, o katerih se vrši razprava, predvidevsjo u-stanovilev mednarodnega denarstva in banke, ki nsj bi Imela glavne urade v New Yorku in Londonu. Države, ki se izrečejo za načrte, se deloma odpovedo suvereniteii v ekonomskih in finančnih zadevah.
Podlaga za diskuzije o usta novitvi in atabilizaciji medna rodnega denaratva je bila po stavljena, ko se Je angleški zu nanji minister Anthony Eden nahajal v VVashingtonu. Iv>rd Keynes, pravni svetovalec tn direktor angleške državne banke, je sestavil načrt "finančne razo rožltve", ki naj bi se izvajal v prehodni dobi, ki nastane po za-ključenju vojne. Načrt Je bil predložen v odobritev Ameriki, sovjetaki Rusiji in drugim za vezniškim državam.
Giraud še ni dospel v Ameriko
General bo morda obiskal francosko Gvinejo
Waekiafton, D. C.. 7. Julija,-Tu prevladuje mnenje, da ae je general Henri Giraud nekje ustavil na poti v Ameriko. Zadnje poročilo se je glasilo, da je dospel v Natal, Brazilija, zadnjo soboto. Ako bl bil Ukoj od potoval naprej lz Natala, bi moral biti že v VVashingtonu,
francoski krogi v VVaahirigto-nu nočejo razkriti, kje se Giraud, sonačelnik nedavno ustanovljenega odbora za osvoboditev Vranci^, nahaja. Namignili eo le, da se je ualevil v fran-coekl Gvineji.
Edino naznanilo, objavljeno po poročilu lz Al žira, da je Giraud odpotoval v Ameriko, je prišlo včeraj iz Bele hiše. To se je glasilo, da bo admiral Willl-am D l>eshy, šef Rooseveltove-gs štabe, pozdravil generala, ko pride v Washington.
Domače vesti
Poplava sadrŠala arodlno Proevoto
Chicago.—V torek je bil v Chicagu takšen naliv dežja, kakršnega še ne pomni zgodovina tega mesta, kakor poroča vremenski biro. V nekaj urah so bile ulice izpremenjenc v deroče reke, nižine pod viadukti pa v jezera, ulični promet je bil ustavljen na stoterih mestih in voda je zalila vse kleti, Ob dveh popoldne. ko je bila sredina številka Prosvete pripravljena za tisk, je bila tiskarna SNPJ (in vsi spodnji prostori Jednotinega poslopja) poplavljena z vodo in delo v tiskarni je bilo nemogoče tega dne in tudi v sredo pred-poldne. Zaradi te nezgode Je bila sredina številka Prosvete zadržana za pol dneva ali en dan Člani in naročniki, ki bodo to pojasnilo upoštevali, nam bodo oprostili to zamudo.
Nova alovenaka bolničarka
Lincoln, lil.-Milka Brouch, članica društva 116 SNPJ, katera se uči za bolničarko, bo v kratkem premeščena v Chil-dren'a Hospital v Milvvaukeeju, Wis„ kjer oatane nekaj časa. Izpit bo naredila prihodnje leto. Članstvo ji želi veliko uspeha.
Is Clevelanda
Cleveland —Čez praznike Je umrl Jos. Hrovat, star 66 let in rojen v Žužemberku. V Ameriki je živel 42 let in tukaj zapu-šča ženo, štiri sinove in pet hčera. Dalje je umrl John Noše, jitar 62 let in doma u Strug na Dolenjskem. Zadnja tri leta je bival na farmi v Genevi. Zapušča štiri sinove, od katerih eden je v armadi.—*V bolnišnici je umrl Lovrenc Rokavec, star 62 let in rojen nk Kranjem, brdu pri Krašnji na Gorenjskem. Za pušča ženo, sina v armadi in tri hčere,—Dne 4, t. m. je umrl An ton Ravnikar, star 52 let in ro jen v Pokojišču pri Rorovnici, Bil je samski in član društva 53 SNPJ.
Novico la Dolroila
Detroit, Mich,—Pred dnevi je bil tukaj na obisku Matt Junko, predsednik druitva 300 SNPJ v Braddocku, Pa,—Ariton In Ana Pla/ar, člana društva 121 SNPJ, ata se s svojim avtom težko po bila in se nahajata v bolnišnici, —M l Id red Habič, članice mla dinskega oddelka pri društvu j21 SNPJ, je bila povožena po vozu električne železnice in Je že vec tednov v bolnišnici.—Jera Grum, tudi članica omenje nega druAtva, je težko bolna na revmatizmu v obeh nogah, John Potočnik, bivši basist pri Svobodi, se jc na dopustu zaro cil z Albino Mc/gec, ki je tudi pevka in »opianistka pri Svr4f» di.- Mirni Vintelič, roj. Ju res, je odšla v Oregon, kjer ae nahaja njen mož John pri vojakih. Rudolf Grum, tudi bivši pevec pri Svobodi, kl je dovršil letalsko šolo v MatildJII, Celif , Je bil promoviran za poročnika.— Na dopust so pnšli vojaki: l<eo l>ole s Sar /o narednika iz Tesa-aa, F. Stimac, član društva 564 SNPJ (njegovi staiši so pri št. 121) in Stan lev Krauiz, sin Pro-svetrne dopisovalke Katie Kram/ Sejs SANSa, postojanke *l. 1 in JPO-SS št. 34 bo v aobot o, 10. Julija ob pol osmih zvečer v SDD, 437 Livernois ave,
Aretacije zdravnikov v Holandiji
I,ondon, 7. jul,—Nacljl so aretirali več holandakih zdravnikov m jih poelali v koncentracijska taborišča, ker ae jim niao ! hoteli pokoriti, poroča Aneta, fholendaka čaantška agentura Aretacije ao sledile protestu, ki ao ga zdravniki poslali Arthur ju Se>sa-lnquertu, narljskemu ko-rrufarju v jfolandiji Zdravniki ao protestirali proti plenit vl ii-t veta v Holandiji za Nemčijo. ' Aneta trdi, da se je ve/ /dravni« kov prekrilo ln a tem lzs»gnile | aretaciji.	•
Anglija zatrla francoski tednik
Sovražno stališče napram Ameriki je vzrok
London. 7. jul.—Vlada je zatrla francoski tednik La Mar-seillaise, glasilo generala Char-lesa de Gaulla. Pojasnila je, da je to storila, ker je tednik zavzel sovražno stališče napram Ameriki. Tednik je bil tudi glasilo borbenih Francozov.
Akcija je druga te vrste od začetka vojne. V prvi je bil udarjen Dailv VVorker, glasilo komunistične stranke. List je bil suspendiran pred Hitlerjevim napadom na Rusijo v juniju I. 1941 na obtožbo oviranja brit-akih vojnih naporov. Daily VVorker je pričel ponovno izhajati preteklo leto in od takrat je najbolj kričeč od vseh listov v zahtevah za invazijo Evrope in ustanovitev druge fronte.
Tednik La Marseillaise je postal oster kritik ameriške politike v severni Afriki, ko je Amerika sklenila dogovor z admiralom Darlanom, ki je bil pozneje umorjen, Objavil je več napadov na ameriški državni department In ga obdolžil, da Ščiti francoake fašiste, pristaše in zaveznike l.avalove vlade v Vi-chyju.
Francois Quill|ci, urednik tednika In eden izmed bivših urednikov francoske čaaniška agen-ture Havas v Parizu, je dajal, da ni bil v kritiki ameriške politika oatrejši kot sta ameriška časnikarja VValter Lippman in Edgar Mowrer. Oba zagovarjata stališče generala De Gaulla.
KAISEK NAPOVEDAL POPOLN PORAZ OSIŠČA
Šesta obletnica japonskega napada na Kitajsko
CHURCHILL CESTI. TA KITAJCEM
Novo trenje v poljski vladi
Nasprotniki Rusije , zahtevajo oblast
London, 7. Jul,—Prvi korak poljskih voditeljev, ki so znani kot nasprotniki sovjetske Rusije, je bil poskus, da dobe večjo oblant v novi poljski ubežni vladi, Smrt generala Vladlslava Sikorskega, predsednika vlade, ki se je ubil v letalski nesreči zadnjo nedeljo, narekuje reor-ganiziranje vlade.
Korak je storil Tsdej Bieleckl, vodja narodne demokratske stranke. On je realgniral kot član poljske ubeine vlade I. 1041, ku je ta sklenila sporazum z Rusijo. Ako bo Bteiaeki postal član nove vlade, bo ln dokaz, da ae je vpliv naaprotmkov sovjetske Rusije povečal,
Kmečka stranka in aotiallalič-na stranka, najmočnejši grupi v koaliciji, ki je podpirala premi-i rja Sikorskega, sta zavzeli sta-llšče, ds bo vlsds Ishko izhajala brez podpore s strani narodne demokratske stranke, Voditelji obeh strank so za to, da Stanislav Mikolajczyk, liberalec, nasledi Sikorskega kot predsednik vlade
Aretacije nemških de• zsrterjev v Rotterdamu
I.ondon, 7. jul.—Poročila, kl s/ jih prejeli holandaki vladni krogi, pravijo, da je bilo fez sto vojakov, kl so dezertirall Iz nemške armade, aretiranih v Rotterdemu Dererterjl ao ae skrivali v "kitajski'' četrti mesta.
Rim zanika bitke med
Italijani in Nemci
!.ondon, 7, jul Govornik na rimski radiopoalejl j* zanikal poiorila o bitkah med Italijanskimi ln nemškimi vojaki v Be-tiiagllji in okolici, provinca Se lermo Ta leti Jutnovzhodno od Nespla, ki je tarfe zavezniškega bombardiranja ia zraka.
Čungklng. Kitajaka. 7. julija.— General Čiang Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile, je napovedal popoln poraz osišča v dv$h letih, zaeno pa je opozoril Združene narode, da Japonska ne sme dobiti oddjha, ki bi ji omogočil konsolidacijo njenih zmag On Je govoril po radiu na predvečer šeste obletnice japonskega napada na Ki-tajako in naglasil, "da bodo zavezniki v ofenzivi v tem letu zadali strahovite udarce sovražniku na vseh frontah in da ne more biti nobenega dvoma o naši končni zmagi,"
Kaišek je dalje rekel, da iz-vojevanje miru v glavnem zavisi od sporazuma o politiki med štirimi velesilami pred končanjem vojne. Te so Amerika, Velika Britanija, Rusija in Kitajaka. Sporazum mora tvoriti trdno podlago povojni kooperaciji. Kaišek je predložil program zaveznikom glede povojne obnove ln ustanovitve demokratičnih vladnih sistemov po vsem svetu, ki naj bl preprečili agresijo v bodočnosti. Glavne točke programa ao;
Brezpogojna kapitulacija in popolna razorotitev osiščnih držav, da ng bodo te nikdar več ogražale miru. Njihove politične ln ekonomake ustanove morajo biti uničene.
Osvoboditev vaega človeštva. Podjarmljene države morajo do-biti neodvisnost i pomočjo Združenih narodov, kl naj skrbe za osvoboditev tudi drugih ljudstev.
Takojšnja ustanovitev skupnega ustroja za uspešno nadaljevanje vojne in izvojevanje mini
Ustanovitev svetovne organizacije po vojni z mednarodno policijo, ki naj hi ščitila in vedr-zevala mir ln kolektivno var-noat. Taka organiiaclja bi zagotovila uspešno delovanje demokratičnih vlad.
London. 7. julija.—Premier Churchill je poslal poalamrn generalu Kaišeku, kl ae glasi;
"Zdaj, ko Kitajaka atopa v aedrno leto vojne, vam pošiljam pozdrave btilakega ljudatva. Od dneva pred osemnajstimi meseci, ko sla Kitajska in Velika Britanija postali zaveznici po imenu In v duhu, sla šli obe deželi skozi težke preizkušnje Po zmagah v severni Afriki in kl* tajskih UKpehih ob teki Jsngt»e Imamo vidne dokaze na vzhodu ln rapadu o stvareh, kl pridejo. Velika Britanija in Kitajska ne podcenjujeta ogtomnih potežkoč in bilk, ki pridejo. Razvoj dogodkov |»»staja jasen. Iniciativo smo iztrgali iz rok aovratnika, kar nam vliva veto in zaupanje, da raa brezpogojne kapitulacije agresorjev ni vel daleč. Nobenega dvoma ne more biti o sn-gleiko-kitajskl kooperaciji, pre-izkušeni v vojni, ds bo ta Igrala vatno vlogo pri reševanju povojnih problemov."
Kongres proti preiskavi spora med
Wallacejem in Jonesom
VVashington, D. C, 7. julija — Kongresni odaek za pravila je zavrgel predlog za preiskavo . .pora med {»Mjptedaednikom VVallacejem in trgovinakim tajnikom Joneeom. Preiskavo je predlagal kongreenlk VViggleo-worth, član odseka, VVallace je obdolžil Jonesa oviranje ameriških vojnih naporov.
f
PROSVETA
THE ENUGHTENMENT OLASILO IR LABTJfLMA SLOVENSKE NARODNE PODPOSNE
JEDNOTE
la Član
Naročnina aa Zdmim drlan (lavan Ckiooga) m teto. ti 00 sa pol Ui«. 91 Jt m ietrt UUt ee •7.10 m ml« Uie. 11.71 u »rt letaj ae
Subacriptfefn raWi for the Unilod Staiee (< Canada M.00 per year. CMeege nad Cleece 17Jt »ee yee*, ceuntrlea »1.00 per yoor.
Cene oglasov pe dofavaru Sekepiel dopise* la tUmkev ae ae vrašaje. Bekeplsl literarne vsebino (trtico, povesti dramo, pesmi Itd.) ae vvaeje poiiljaielju le e slušaju. še Je prilešll
Adrortišina retes on sad iinaellrtted artlciee wtii not he auch ea storiee. pUyi. pooms, ot«.. wUI he whon acoosnpanled by aeli-addreeaed ead
Nealov na vso, kar ima stik S listom«
PROSVETA .
2117-ftt te. LaarndaU Ara.. Chicago 23. Illinoia
MEMBER OP THE PEDERATSD FSESS
Glasovi iz
naselbin
Datum v oklepaju na primer (July 31, 1943). poleg vaicga imrna na naslovu pomeni, da vam je s Um datumom poUkU naročnina. Ponovita jo pravočasno, da te vam list ne usUvL
Ena
sama mera za vse:
f
Najočitnejši znak privilegirsnosti iz starih časov je dvojns mera za ljudi različnega »pola, plemena, slojs, vere, narodnosti itd. Kar je dobro za moškega, ni dobro za žensko, ksr je prsv zs človeka bele kože, ni prsv za človeka črne ali drugačne kože, kar se spodobi bogstinu, se ne sme spodobiti revežu—in Že cela vrsts drugih dvojnih predpisov zs odrasle in normslne ljudi.
V dobah sužnoati in tlačanstvs, v časih strogo odrejenih ks.it, ko je bila blasfemija sama misel, ds bi se mogel človek iz nižje ksste dvigniti v višjo kasto, se je dvojns mera zdela nekaj naivnega, toda, da se to tako močno pojavlja tudi v demokratični družbi, je pač dokaz, kako težko se človek izneblja tisočletnih barbar-skih tradicij in zablod.
Amerika se vsdi v demokraciji ža 167 let, a ie vedno ima dvojno mero (double stsndsrd) glede neštetih stvari. Ta dvojna mera ni v nobenem zakonu, kajti ustava jo odločno izključuje; v nobenih pravilih.ni zapisana in o njeni legalnosti ali postavnosti sploh ne sme biti govors. Kljub temu obstoji in marsikje se izvsja z železno strogostjo.
Ljudje, kl trpe zaradi diskrlminscij na jpodlagi dvojne mere, so pač na to navajeni in krivico nekako prenašajo v mirnem času— sli ko dvojns mera trdovratno vztraja tudi v vojnem času in ubija dobro voljo in razpoloženje milijonov ljudi, mine marsikoga po-trpežijivoat in posledica je dolga vrsta bolečih frikcij in ostrih konfliktov, kskršnih nlkskor ne bi smelo biti med vojno.
Vojns je vsem ljudem krepko stopila na prste, posebno pa se-hičnežem, ki po svoji vzgoji niso in ne bodo kooperirali, vsled čessr so nsjvečjs cokla demokraciji v praksi—zsto pa danes toliko bolj rogovilijo in zahtevajo čim več "pravic" zase. Odmerki potrebščin so demokratična naredba. Za vse ena mera! Kadar je dosti blsgs, nsj gs bo dosti zs vse; ksdsr je mslo blsgs, nsj gs bo zs vse msnj. To je popolnoma pravično—ampak sebičneži, ki so vajeni, da imajo vedno vsega dosti, niso zdsj zsdovoljnl in na vse mogoče nsčine goljufajo one, ki so pošteni in zsdovoljni z msnj-šim odmerkom.
Kontrola delavskih plač je nemogoča brez kontrole cen živeža in drugih vsakdanjih potrebščin. Plača je lahko zamrznjena le tedaj, ako so tudi cene zamrznjene, da ae oboje balancira. Kadar cene nimajo stropa, to se prsvl, da lahko poljubno nsrsščsjo— morsjo biti tudi delavske plače brez stropa, da lahko tečejo za skakajočimi cenami.
To je tako jasno vsakemu treznemu človeku, da bolj ne more biti—samo ameriškim kapitslistom in njihovim slugsm v kongresu noče biti to jssno; oni hočejo le kontrolo plsč za delavce, ne pa kontrole cen. "Formula malega jekla" za delavce je ali right, toda ustaljene cene— nak! Ena mera za trgovce in čisto drugsčns mera za delavce!
Del s vel ao izdsjslcl domovine, če zsstsvksjo. Ksj pa, če za stsvksjo kapitalisti? Nikomu ništa! Vest se glssi, da so klsvnlški msgnstje v Philsdelphiji, Cincinnstiju, Siouz Cityju in Ix>uisvillu kratkomalo zaprli svoje klsvnice in nič več ne koljejo živine za mesni trg—dokler ne vidijo, "where they stsnd" glede cen mesa. Kontrola cen ae Jim ne dopade— zanje ne sme biti kontrole. ..
AU je kongres brž sprejel zakon s strogo ksznljo za klavnlčarj« ln druge mogočne podjetnike, ki stsvksjo—kakor je za stavkujoče delavce? Do danes še ne—In tudi ne bo, ker kspitalistiČnim slugsm v sedsnjem kongresu ne bo nikdsr jasno, da demokracija zahteva ensko mero zs delavce »n kapitaliste.
Danes zelo manjka delavcev mestoma, ampak mnogo delodajalcev Je še—pa tudi delavskih unij—kt, nočejo nsjetl črncev. Za
•norci in ljudje drugih polti ao dobri za armado, niso pa vredni da bi »e vozili z belopoltnimt vojaki vied v istem vlaku, da bl spali v istem hotelu. . .
in
V»e to—in še mnogo drugega—je skrajno nedemokratično sramote zs demokrstično deželo Vse to—in še mnogo drugega—
izvira iz velike ignoranie Ljudje, ki al domišljujejo, da so neks see kot drugi, ao najprvo veliki ignoranti neglede na to, kako učeni so v svojih poklicih.
Ignoranca je pa tudi pri onih, ki ao prizadeti, vsaj pri onih. ki! sr is svoje krivicc znašajo nad-demokracijo tn al žele. da hi oni bili diktatorji "vaaj malo m vsaj nekaj čaaa," da bl se lahko ma-1 tcevali nad svojimi laniče.vslct. *
Ti siromaki pravijo, da je demokracija kriva njihovih krivic, ne vedo pa tega, da demokracija ni noben oče, noben Rog peč pa je I le princip in če se ljudje nočejo držati tega principa, nl to krivda
principa (demokiarije), temveč ljudi. Demokracija ni kriva, če sr> ljudje, ki Ke nalivajo demokrate, velikt ignoranti in reakeio-natji. pat pa jo t« krivda teh ljudi—tn edina odpomor zs reveže' je. da ae teh ljudi tznebe pr i volitvah, ne pa da jih ponovno )n
ponovno volijo, potem *e ps jnr na—demokracijo!
Demokracija vaake deletr ni nič boljša kot so ljudje kl jo irpo- j vedujejo. Ako j* večina *a drmokreetjo, jo lahko ima—cim izvoli na odgovorna mesta ljudi, ki Nerujejo v demokracijo; če pa an Izvoljeni ljudje, ki ne \eiujejo v demokracijo namesto tega pa verujejo v dvojno mero, te<iaj bodo volilci dobili, kar ao iskslt in kar taalužljo—dvojno mero.
Ce vas torej tepe dvojna mera. ne pritožujte ae čez demokracijo Prttožujte ae raje če« ignorsneo ljudi, kt še ne vedo kaj je dobra tanje. V Arheriki imamo te vedno volitve—in kakor at večina postelje, tako leži.
Kako je s plsarjenjem
Monroe, Mich.—Pred tednom sem dobil pismo od urednika ali pissteljskega promoterja revij-skih publikacij. Piše mi, kako to, da mu nisem poslal nobene povesti. Ker je že zadnjič pregledal par mojih spisov, pravi, da je zaznal, da že vnaprej vidi, da bom kmalu popolnoma obdelal povest in jo zadel stvsr-no, kot mora biti.
Vsled tega bi zopet rad čital povest, ako mu jo predložim, da vidi, koliko je razlike med prvo in sedanjo ali najnovejšo. Drugače pa upa, da sem se že popolnoma izuril in da bo moje delo prav mehanično izdelano in dobro zadeto.
In tako ta človek priganja mene kot vrag polhe. Ej, urednice, le počakaj! Saj je tudi oni moral čakati, ko je padel s češnje. Dokler bom stalno delal, ne bo časa za pisanje. Upam pa, da tam v mesecu oktobru ali novembru bomo že lahko šli kam na lov nad zajce proti državi Missouri. In takrat se bo pričelo pisanje. Lahko bom nakresal 30 do 50 krajših spisov — take kot mi uredniče suges-tirs, dolge pet do sedem tisoč besedi vsaka.
Za pisanje v "True Confession Magazine," upam, sem se že popolnoma izuril. Za te vrste revije je maj lažje pisati in spis tudi hitro odobre in sprejmejo za priobčitev, Če ima količkaj vrednosti." Pisanje za to revijo ne zahteva toliko izurjenosti kot zs druge "romantične" revije.
Prav za prav pota so trda in trnjeva predno se odstranijo o-vire, da človek postane izurjen, mehaničen pisec. In to se tiče te ali druge revije. Najtežje je prebiti led. Na splošno za vse e treba stvarno pisati, seveda tudi jedrnsto in Čim mogoče v krajših stavkih pa kratkih, pomembnih besedah.
Vrag te jaše, uredniče, sem mu pisal. Nikar me tako ne priganjaj k pisanju, kajti bo še do volj prostega časa za to "robo-to." Da, že imam splaniranih na koše povestic in se tudi ni bati, da se bodo kje izgubile. Te vrste povesti sem često videl na lastne oči: kako se zaljubljeni par mota in kakšne neprilike so na njih potih in nesreče, da se koncem konca nikdar ne združita ali poročita. Torej spisi sli povestice z neuspešnim koncem.
Eno sem slišal od rudarja. Pravil mi je, kako se je oženi in ksko je vedno dsjal denar svoji boljši polovici, ds plača grocerijo. In rezultat? Namesto, da bl žena plačala račune ali dolgove po trgovinah,, je sama potrošila denar med veselo družbo po salunih. Potem jo je noč vzela, in vložila je tožbo za razporoko.
Taki mučni dogodki ao na dnevnem redu v tej deželi. Te vrste spisi so istotsko dobro do-šli zs omenjeno revijo. Pa naj se taka povest tiče moža ali žene, Seveda je treba povest dobro obdelati in opisati vse glavne vzroke, kaj je zakonski par dovedlo do razporoke: bodisi razmere v okolici, ali pa grdi jeziki klepetulj, katerim žrtev sledi in jim nasede. One so pa vesele, ko jim zarota uspe, da so razdrle zakonski par,
frank Kroll.
Po počitnicah
Cleveland.—Ko smo bili ner koč v preihogorovih v Bostonu, Pa., je rekel France Podbregar; "Jutri bo pa firte žulaj." France je bil rudar v Nemčiji in je vedno mešal svojo nemščino z angleščino. Tudi danes je četrti julij. Prej ko grem na "žerna-do", kot pravi Krašovec, sem se namenil, da vam poročam, da počitnice za "good time" niso dosti prida v današnjem vojnem času. Želel sem si jih v prvem delu avgusta, da bi šel lažje na sejo javnega odbora v Chicago. Imamo pa starostne pravice tudi pri izbiranju počitnic in tako je zmanjkalo le za las, da sem izgubil. No, pa bo že kako, ko pridemo do avgusta.
Herman Grebene iz Clevelanda je mnenja, da me je snedel aligator v zverinjaku v Pittsburghu. Po pravici povedano, Herman, da se je onim, ki bi bili veseli, če bi izginil, veselje prav tako pokvarilo kakor se je danes lastniku Euclid Beach Parka, ker tako pada dež, da mu je snedel ves biznis. Prav tako je pokvarjeno veselje mojim intimnim prijateljem. Pa saj to ni novica. Ravno bo deset let sedmega julija, ko so se nekateri prav tako veselili, da bom šel ;>red božji prestol, ali pa trkal na peklenska vrata. Pa sem jim štreno zmešal in jim jo mešam že deset let. Pa saj veste, da se dogajajo čudeži, kajti že v svetem pismu je rečeno, da je morski son požrl hebrejskega preroka Jona, po treh dneh ga je pa torpediral zopet na svetlo. Torej nekako tako se je zgodilo tudi z menoj in tako sem zopet tukaj.
To pot se mi ni preveč mudilo iz Clevelanda. Verjemite ali ne, da sem potreboval počitka, kakor so ga potrebni tudi moji sodelavci, čeprav se nas naši toliko ne domislijo kot na primer na premogarje. Naši radi kritizirajo vlado, kapitaliste in pra pravijo, da ima Lewis prav. On pač ne pomislijo, da se Lewis požvižga na premogarje, išče pa maščevanje. In to je bilo njegovo maščevanje. Ce so bili premogarji kdaj potrebni povišanja plače, je bilo to že veliko let prej in ne šele sedaj.
Seveda, z nami je drugače. Mi smo pod komsndo domačega človeka in za nas v Clevelandu, to je za mestne delavce je dobra vsaka plača, da se prihrani me stu. In tako so naši narodni de lavci kar tiho, kar se tiče našega povišanja plače. To sicer ne skrbi tega dopisnika, ampak sc mu neumno vidi kritiziranje ka pitalistov, ko se pa ne zvezna, ne državne niti mestne vlade niso dosti pobrigale za svoje uslužbence in njih poviške. Se nsjslabše so državne vlade. In to so pribiti fakti. Čudno jc to, ker se mnogi tako tepejo za politična ali vladna dela ali službe.
Pa stopimo v vlak in se pope-Jjimo v Pittsburgh. Ko sem prišel na postajo železnice Lake Krie na Rast 93 st., je bilo tam že precej potnikov* ki so čakali vlaka. Brez pijancev ne sme biti in tako je bil tudi tukaj nekdo precej okajen ln je kazalo, da si bo izpiral želodec, ne pa obraz, ki jtLbiL tudi zakajen.
Vstopimo, ali vlak je bil že natrpan in bilo nas je kakih dva-
najst, ki nismo dobili sedeža. Pijanec je dejal, ker ni sedeža zanj, se bo kar na tla vsedel. In se je. Cez 15 minut pride zavi-rač in nam pravi bolj potihoma, da pijanec ni slišal: "Fantje, zadaj za jedilnim vozom je dosti sedežev." Sli smo in se usedli. Ni bilo 15 minut, ko pride tudi pijanec, ki je nadlegoval potnike za cigarete. V Youngstownu je izstopil.
Pittsburgh je prav tako mesto kot ste ga pustili v septembru leta 1941. Tudi tam obratujejo s polno paro, kakor povsod. Manjka pa mladih fantov, ki pa niso šli služit cesarja, marveč svojega Strica Sama. Takoj pri postaji Lake Erie vozi podežel-na električna železnica v Char-leroy; gre tudi skozi Library in druge naše naselbine. Tako sem jo zasedel in po uri vožnje dospel do mojega cilja, ko se je
kratičen človek, da prepuščam raznim "človekom" njih veselje. Sem eden tistih, ki se toliko poglobi v stvar prej kot jo poroča, da ve, kako zadeva stoji.
Obiskal sem tudi bolnega Nicka Trillerja. Pri vstopu sem se malo pošalil, da sem prišel pogledat, ako ne simulira. Tudi Nick je dobil hude poškodbe v majni in le hitra pomoč delavcev ga je rešila večnega lovišča. Poslali so ga hitro v Pittsburgh v bolnišnico, kjer je moral ponovno skozi razne muke, da so mu ohranili življenje, Minki Triller moža, društvu 386 pa tajnika—sedsj opravlja to delo Minka. Nick in Minka sta oba Gorenjca in poznata Coffove v Clevelandu—ona je menda iz iste vasi kot Vinko Coff. Poslala je pozdrave in oddal sem jih Evi Coff, ki me je nagradila posnetim mlekom,- kakor tudi
ravno vlila ploha in sem se zelo mojega vnuka Donalda. Upam prestrašil radi mojega novega da bo sedaj Nick hitreje napre-slamnika. Ker nimam preveč doval k zdravju, kakor tudi Ja slame v glavi, bi mi ne zrasel kob Zupančič, drugi slamnati klobuk tako hi-1 Ko sem šel na električno z Jo-tro, da bi lahko odkorakal z ietom Simšičem in njegovo ženo njim v metropolo.	I Anno, ki stanujeta okrog deset
Ko sem izstopil v Libraryju, milj od Libraryja, da si ogle-se je izkazalo, da je bil moj dam njuno stanovanje, sem sre strah zaman, kajti čakal me je čal Frances Likovich. S Fran-moj svak s "kišobranom" in ta- ces se poznava od dneva, ko je ko ni kisa zmočila mojega no- prilla iz Borovnice v Moon Run vega slamnika. Ako bi bil izsto- Pa. Ona je šla ravno v kino in pil malo prej v Coverdalu, bi sem se ji ponudil za spremlje-mi postregel s "kišobranom" pa valca, toda na dva kraja ne men
brat Sepčič. Ker je skoraj neprenehoma deževalo, ko sem bil v Libraryju, sem moral večinoma biti v hiši.
Spomnil sem se na dopisnika in bolnika Jakoba Zupančiča. Nisem mislil biti inkvizitor, da bi ga vprašal, iz katere knjige je črpal zgodovino o carju Nikolaju, ampak da se malo pogovorimo o vsakdanjih rečeh. In ker je bolnikom dolgčas, tudi radi vidijo, da jih kdo obišče.
Jakob in Frances Zupančič imata tudi nečakinjo Mary Zupančič, ki upravlja kot uslužbenka gasolinsko postajo. Mary je nadarjeno dekle tudi v slovenščini. Ko je bila v Oregonu, se je tam seznanila z Nežiko. Jakše, ki se pa sedaj seveda drugače piše po pokojnem možu. Mary bi mi morala poslati Nežikin naslov, a je menda pozabila. Ker pa čita tudi dopise, se bo zdaj spomnila. Neža Jakše je došla v Ameriko iz iste vasi kot ta dopisnik. Lansko leto sem srečal njeno sestro Pepco, ki »je poročena Josephina Senica v La Sal-lu, IU.
Jakob Zupančič sedaj hodi s palico, ker je bil hudo poškodovan v premogorovu. Ko sem prišel v hišo, Je bila doma samo mrs. Zupančič. Ona mi je povedala, da je šel Jakob pogledat bolnika Nicka Trillerja, tajnika društva 386 SNPJ, ki se je ravno prejšnji dan vrnil iz bolnišnice, kjer se je nahajal s hudimi poškodbami na nogi in re-brih. Zupančičevi so doma iz Kolovrata, nekako tri ure hoda od Zagorja ob Savi ali v bližini Vač pri Litiji.
Jakob me je ^pozneje zvečer obiskal in kot navadno je bilo tudi tukaj vprašanje po tem in onem, o metropolskem življenju, oa našem županu in tako dalje. Kar se tiče našega županstva, ne morem reči nič drugače kot je v resnici. Kogar hvali meščansko časopisje, če se z njim strinjs mestna trgovska zbornica in če mu unijsko delavstvo ni preveč naklonjeno, bom prepuščal sodbo rojskom m čitateljem, ki se razumejo na progresivnost. Drugi pa lahko brenkajo na kakršne strune hočejo, udrihajo po kapitalistih in hvalijo junaške zasluge Rusije. Sem pač toliko demo-
Uradnikl nntle United Par« Equlpeaeni ti Metal Workers (CIO) s poantam raakasalele sneta-va, katero so dobili od sakladaega departaaeaia v saak prUaanja sa uspeh v prodajanju vejalh
reš iti. Njen sin Frank igra na boben in je že igral z nami v Claridgu, Coverdalu, Strabanu, Masontovvnu. Joseph Simšič in Frank Likovič imata sestri za ženo.
Obiskal sem tudi Matta in Anno Arhnavar v Coverdalu—ona je moja sestra. Ko sem odhajal, sta me spremili na postajo električne njuni hčerki Ann in Elsie, ki sta študirali, kako bodo šli na piknik federacije SNPJ, ki se je imel vršiti v Syganu. V Penn-sylvaniji so namreč jako strogi ali skopi pri odmerkih gasolina. Ampak oglas v Prosveti je povedal, da piknika ne bo, kar je gotovo pokvarilo veselje Anni in Elsie.
V četrtek sem se bil namenil, da grem v VVashington (Pa.) k sestri Tereziji in Msjku Podboju, ki je moj svak in brat Franka Podboja. Pa je deževalo kot za stavo in zopet sem se bal za moj slamnik (ta salamenski slamnik!) in ostal sem do petka popoldne.
Od moje sestre Mary Simšič sem dobil zanimivo sliko za naš muzej in nekaj druge drobnarije. Ali o tem bom poročal v drugem dopisu, ker ta je že dolgin. Danes bi moral delati, ali ker je tako dež padal, ni biznisa v Euclid Beach Parku in so rekli nam vsem, ki smo bili poklicani na delo kot "ekstra", naj gremo domov. Rekel sem, "thank you", šest ur plače in nič dela. In tako sem dobil plačo za skončanje tega dopisa.
Frank Barbič.
. Kam jadramo?
Cleveland.—Kam jadramo z našo slsvno demokracijo? Z žalostjo in rszočaranjem čitamo o sprejetju protistavkovnega zakona, to je o Connally-Smithovem predlogu, ki je bil pred nekaj dnevi že drugič sprejet v obeh zbornicah kongresa. Ko ga je predsednik vetiral, je bil ponovno sprejet kar z dvotretjinsko večino v obeh zbornicah, in to skorsj brez vsake debate.
Ko človek čita o#tem, si misli, da se mu sanja, a vendar je bridka resnics. To je prava nesreč* za vso deželo, posebno pa je velika nesreča za vse delovno ljudstvo. Za delavstvo je to grozen udarec, večji kot si gs predstavljamo.
Kdo so kongresniki, kdo so se-nstorji, ki so v Wsshmgtonu za-, čeli tako brezobzirno in enostavno sprejemati protidelavske postsve? Kdo je izvolil te ljudske zskonodajce? Izgleda, da so jih izvolili bogstsši. ne pa v pretežni večini delovno ljudstvo. žalostno in pre Žalostno— za zjokati se je. Ampak kot izgleda. ae moramo pripraviti na sprejetje še drugih protidelav-skih zakonskih osnutkov. Morda je to naša šola. ki nas bo kaj izučila. Da bi vsaj bila. ker še pregovor pravi, da človeka le skušnje učijo.
Pred nekaj tedni ao v obeh zbornicah kongresa enostavno zaključili, da za kapitaliate ni dovolj 125.000 ciste letne plače —da ne govorimo o drugih do-
hodkih, dividendah itd. In tako so kongresniki in senatorji 04. pravili "strop" s teh kraljevskih plač, ki ga je bil napravil pred. sednik Roosevelt s posebno odredbo. S tem ovržeojem njegovi odredbe so mu dali veliko kk>. futo. Sedaj so mu dali pa * hujši udarec. In te udarce mu pomagajo zadajati njegovi last. ni pristaši—demokrati.
Iz toga je razvidno, da seda. nji kongres deluje samo za one, ki so jih pri volitvah finančno' j>odpirali, to je za kapitalisti Ti imajo denar, ki so ga nači. pali iz delavcev in farmarjev. Oni kontrolirajo vse. Lepo * sliši o naši demokraciji, ampak | je tudi žalostno. Živimo v upa. nju, da se bo ameriško dehK'. stvo še pravočasno zavedlo. Ako se ne, bomo v nekaj letih v pra-vi sužnosti; če tudi premagamo krute diktatorje, nas bodo za. sužnili pa domači diktatorji—u-dajalci demokracije, kapitalisti in njih hlapci v kongresu in dru-gje. Tudi sedanjo vojno oziroma mirovno konferenco bodo mednarodni kapitalisti zaobrnili v svojo korist. Vse tako izgleda. In narodi bodo še vedno ječali pod krutim izkoriščanjem bogatašev.
S temi izkoriščevalci bi najlažje obračunali naši sinovi-vo-jaki, ko se vrnejo zmagoviti z bojnih poljan, bodisi zdravi ali pohabljeni. Edino oni bodo ime li glavno besedo. Ne bo jim težko jih ustrahovati in sebi kot de lavstvu pomagati do boljšega obstoja. Žalostno pa bo, ako bodo veterani druge svetovne vojne tako organizirani kot so veterani prve svetovne vojne—priv po buržvazno in protidelavsko. In že danes je razvidno, da te sile napeljujejo vodo na svoj mlin in skušajo vplivati na sedanje vojake, da se obrnejo proti socializmu, proti komunizmu, proti zamorcem in inozemcem, proti stavkam (tudi ako so upravičene), sploh proti vsemu, kar je naprednega. Pa naj bo dovolj o tem.
Čitam veliko, med drugim veliko tudi o Rusiji, ki je večinoma njej v prilog. Tako sem čittl tudi članek izpod peresa glavne* ga tajnika SNPJ Freda A. Vidra, ki je bil priobčen v sredni Prosveti dne 30. junija. V tem članku Vider opisuje razvoj Sovjetske Rusije, kako je bilo od začetka preobrata in tudi še pod carizmom in kako je bila dežela sovjetov osovražena in blokirana s strani kapitalističnih držav pa od različnih ver, fašizma in nacizma. Vse je prežalo nanjo in komaj so čakali, da bi jo zadavili. To se jim ni posrečilo in se jim menda tudi ne bo—zgodi se lahko obratno. Sovjetska Rusija stoji še vedno močna. Nihče drugi ni mogel ustaviti krvoločnega nacijskega sovraga kot lt ona.
Brat Vider tudi piše, koliko jt" sedanja vlada že dobrega storili za rusko ljudstvo, kar bo menda tudi resnica. Rusko ljudstvo stoji za svojo vlado, se žrtvuje in umira za svojo domovino. In med ruskim ljudstvom ni izdajalcev. Ali še živi kakšna duia, ki bi trdila, da bi zavezniki vse eno zmagali brez Rusije, ssmo malo kasneje? Nikdsr.
Torej priznanje bratu Vidru za ta in vse druge prejšnje nje gove dopise.
Piše in govori se tudi o ideji, ds bi bilo dobro, če bi ameriika vlsds kot zaveznica Rusije po-slsla tja našega Louisa Adamiča, da bi šel v Rusijo in tam preštudiral razmere. Za vse zaveznike bi bilo to res dobro in koristno, posebno pa še za nas Slovence in Slovane sploh.
Anton Jankovich. zastopnik.
Kdo je "kulturni vsndsl"?
Canton. O.—Dolina Ruhr tli Porurje, na naravnih zakladi* najbogatejša in industrijsko najbolj razvita pokrajina v srednji Evropi, leži dsnes v razvalina* ln v pismenih. Dokler je indur tnjs te doline obratovala mim« ln nemoteno pred ameriško » angleško aviacijo, je produciralt ogromno količino industrijah izdelkov za nemško armad* Krupove tovarne, ki so produ-cirsls topove m projektiie. s p0* močjo ksterih so Nemci p0*** rili štiri in pol milljons Ru** ao danaa vsaj deloma, ako ne p°* polnoma v razvalinah.
Nacijski voditelji, ki so pr^ kušali svoje tanke in zračno rr» rilno orožje nad španskimi v* (Dal* as A strsaLI
t TEK, 8. JULUA
sti z jugoslovanske »nte
'oročila Jugoslovanskega informacijskega intra in drugih virov
!MBE V LJUBLJANSKI POKRAJINI
leto iz Bazovice it. 68 z
maja 1943.-JIC.) jti so zaplenile imovino i pomikom: G rumu Jože->1. Brezovice, Petriču An-Kamnika, Radelju Josi-reserja in zdravniku dr indreju iz Dev. Marije v fevčah.
V...— ije dijakov v Jugoslaviji
»tski list Pravda poroča o ►nju kulturnih vrednot v evropskih deželah. O iviji pravi, da so okupa-)bili približno 4000 dija-več sto profesorjev in rateljev.
^anjanjs slovenskega du-hovnišiva
|e Berne Nachrichten ob-v svoji številki od 29. ma-lemorandum konference tih škofov.
>kupirani Jugoslaviji je po vere ravno tako slab kot jljskem. Skoro vsi duhov Gorenjske se nahajajo ^ntracijskih taboriščih. Vse , ki je pripadalo dne 10 1941 cerkveni oblasti, je scirano.
tanjkanje delovnih aH na Hrvaškem
/a Hrvatska od 23. maja
Uja naslednji poziv delav->orze:
dolgo časa vlada pomanj delovnih moških sil, ki bo ^že trajalo do konca vojne rho olajšanja tega pomanj se priporoča uporaba žen [delovnih sil, kjerkoli žene (jo zamenjati moške v nji poslu.
V...— .EMBA IMOVINE UPOR :A ALOJZA ENCERJA )ki komisar za Ljubljan-)krajino glede svoje nared [dne 6. novembra 1942-XXI jO zaplembi irtfovine upor-odloča:
llenja se vsa premična in miična imovina brez izje-flastnina upornika Encerja ta živ. Franca in pok. Ivane >r, roj. 18. julija 1906 fniku, biv. tamkaj na št. 59 rca, v prid zavoda za uprav likvidacijo in dodeljeva lovine, zaplenjene uporni-[v Ljubljanski pokrajini, ibljana, dne 5. aprila 1943 ti.
taki komisar za Ljubljan pokrajino Emilio Grazioli.—
Streljanje talcev
ivno ravnateljstvo za javni varnost je zaradi napada ik med Rumo in Vrbnikom, bila ubita ustaša Gjuro loš in Franjo Mihalič ter |i smrti strojevodje oklop-vlaka Vlada Kliera odre istrelitev 20 talcev, če na-ti v zakonitem roku ne boli eden i.
V ... — * iVISNA' HRVATSKA JE ^LETELA NA OGROMNE POTEŽKOČE (dneva, ko je bila ustanov poroča "Basler Nachrich-krvavi neodvisna Hrvat-italnih spopadih med usta-►akozvanimi 'možmi iz šu-spopadi z vsakim dnem »jo in predstavljajo sedaj Ivo organizirano vojno /. modernim orožjem. "Do-»ci" in ustaši so primo-iluževati se odgovarjajo-orotja, topov, tankov in >v. da zamorijo vstajo, i/ šume' ali zelenoka^ so neizprosni napram toim in ustaškim ujetni-► *dtem ko so mnogo bolj Ijivi napram hrvatskim toni Skušajo jih prepri-se jim pridružijo.
rebsko policijsko ravna -ro je objavilo Posamezni Iružin ki sami ali r obo-|mi skupinami rušijo jav-in varnost ali ograzajo spokojstvo hrvaškega na-lll store kako naailno kazanje
proti driavi. pou-iom ali imovini, kakor tu-
di člani družin z doma pobeglih oseb, se lahko oddajo v koncentracijska taborišča na prisilno bivanje. Ta taborišča je pooblaščeno ustanoviti ministrstvo za notranje zadeve.
Za člane družin navedenih oseb se smatrajo vsi oni, ki s takimi osebami žive v hišni zadrugi v smislu zakona o zadrugah, odnosno žene, roditelji, otroci ter bratje in sestre navedenih oseb, v kolikor žive z njimi v
skupnem gospodinjstvu. *
Krvavi boji so se tudi vršili v okolici Ivan-Planine med Mo-starjem in Sarajevom, kjer so se zelenokadrovci branili šest mesecev, nato pa po dolgi borbi zapustili Nemcem in ustašem samo razvaline.—JIC.
V ... — O BORBAH V JUGOSLAVIJI London, 29. junija (Associated Press).—Tukajšnji jugoslovanski krogi poročajo danes, da so jugoslovanski gerilski oddelki v Hercegovini in Črni gori po 40-dnevnih bojih ustavili in odbili nemško ofenzivo; zdaj so že sami prešli v protinapad.
Jugoslovanski gerilci so pretrgali železniško progo Sara j e-vo-Užice med Stanbolčičem in mestom preko reke Drine; prisilili so Nemce, da se umaknejo nazaj v Hercegovino in vzhodno Bosno.
Jugoslovani priznavajo, da so izgubili približno 2000 mrtvih in ranjenih, izjavljajo pa, da so nemške trditve, po katerih bi znašale njihove izgube 12,000 mož, napačne in lažnjive^ O nemških izgubah poročajo, da so mnogo večje nego one, katere so pretrpeli gerilci.
Isti krogi poročajo tudi, da so oddelki jugoslovanskih gerilcev pretekli teden v Sloveniji uničili nemški oklopni vlak. Nadalje so vrgli iz tira več vlakov, ki so prevažali nemško vojaštvo.
V premogokopih v Zagorju so uničili nekaj rovov in različne naprave in stroje,—JIC.
Angleško čaaoplaje o bojih v Ju-goelaviji
London, 3. junija.—Evening Standard piše, da morajo kolone nemških tovornih avtomobilov, ki prevažajo rudo za nemško vojno industrijo, voziti čisto
postaji pri Stalaču. Meščani so razpravljal o napredovanju ame-stvar izvohali in jo sporočili riškega brodovja in nazadovanju glavnemu stanu oddelka srb- ladijskih sredstev osišča in ob
tej priliki je izjavil:
Sedanja vojna postaja čeda-za
skih gerilcev. Vlak je imel kreniti iz Stala-
ca zgodaj zjutraj. Toda predno lje bolj bitka za transportna je do tega prišlo so gerilci po- sredltvt. Zmaga zapade oni vo-piu stražo na zelezmški progi, jaiki aiU ki nabert najv^
orož-,	^^^^ -
in nastavili zasedo. Ko je vlak ja in najvea moitva na m naj	se mu še tako dobro godi v
miuati n« m i ■ «	f... ________
TO IN ONO
Piše Zvonko A. Novak
Ali JUt Je vendar pamet ara čalaT—Vezi rojstnega kraja se nerade pretrgajo v človeku, pa
privozil na izbrano mesto, so mu dali znak. da se ustavi. Ko je strojevodja začel ustavljati vlak, so nemški stražarji skočili na ).rogo, da ugotove vzrok.
Razvil se je hud boj. Več Nemcev je bilo ubitih, ostali pa
mestu in o pravem času.
V dvajsetmesečni dobi, ki se je zaključila z 31. majem 1943. so zgradile ameriške ladjedelnic preko 1000 oceanskih ladij prevoz suhih tovorov in skor
za
so zbežali. Gerilci so nato od-'*10!1"0	UdlJ- In .v*
prli vrata tovornih vagonov, v to dodatno k našemu giganticne-,
katerih so se nahajali sovjet- j ™ V™*"™ "	V0J",h
ski ujetniki in jih izpustili. Vlak UdlJ' ,V	™esT;,h 90 do*
so nato pognali v zrak in se vr- 8otovlle n«*e ladjedelnice po
Rusi v so pro-
vrnili z osvobojenimi svoj glavni stan, kjer slavili srečni dogodek.
To ni bilo prvič, da so jugoslovanski gerilci osvobodili voj-
vprečno po 150 ladij na mesec V Sredozemlju, ki je bilo nekoč za osišče eden najvažnejših vi rov za dobavo ladij, je kapaci teta grajenja nove ladijske to
ne ali politične ujetnike na poti naže °8r°mno P«dlo-na največ na nricil«« rUi^	i. • dve ladji na mesec. Ladjedelnice
počasi, ker se imajo neprestano
aati gerilskih napadov. *
Evening Nevvs piše, da so jugoslovanski gerilci v cilju, da pomagajo osmi angleški armadi Egiptu, porušili železnice in uničevali transporte materiala; jx>gnali so v zrak tunele in mostove, tako da bencin iz Rumunije Rommelove armade sploh ni mogel doseči, ali pa vsaj ne pravočasno.
SrbakI gerilci oevobodili sovjei-ske ujetnike
List Soviet Wsr Nevvs, katerega izdaja sovjetska ambasada v I^ondonu, prinaša v svoji številki od 3. junija t. 1. naslednjo vest:
"V začetku letošnjega leta so izbrali Nemci precejšnje število
na prisilno delo. Mnogo je nji hovih rojakov, katere so rešili, ko so se nahajali na potu v Nemčijo.
Slovenski gerilci so prav pred kratkim osvobodili neksj fran-francoskih delavcev, iz-njihovega koncentracijskega taborišča." JIC.
V...— Pridelek tobaka na Hrvaškem
Wiener Tagblatt piše dne 28. maja:
Pridelek tobaka na Hrvaškem je pod streho. Količine so mnogo manjše, nego se je pričakovalo. Proračun za žetev je bil za 280 vagonov, a oddanih je bilo le 220 vagonov."
Američani v vojni
Office of War Information. Waahlngton. D. C.
Washington. — Intenzivnost zračne vojne proti Nemčiji in nacistom na zasedenih ozemljih je dobro razvidna iz dejstva, da je bilo razdeljenih preko tisoč odlikovanj med častnike in moštvo osme zračne armade Zedinjenih držav, ki se udeležuje teh napadov. V seznamih, katere je objavil te dni vojni department, čitamo naslednja imena: Captain Robert J. Salitrnik iz Alham-bre, Calif., ki je bil odlikovan z "Distinguished Flying Cross" in prvim šopkom hrastovih peres za zračno medaljo; štabni sgt. Martin A. Semnick iz Chero keeja, Kans., ki je dobil prvi šopek hrastovih peres za zračno kolajno; sgt. Bernard Jurosek iz Detroita, Mich., ki je dobil prvi šopek hrastovih peres za zračno kolajno; prvi lt. Michael C. Zin J kovic iz Claremonta, N. Y., ki je dobil prvi šopek hrastovih peres za zračno kolajno; štabni sgt. Jack O. Ranta iz Nevvkirka, Okla., ki je dobil "Distinguished Flying Cross" in prvi šopek hra stovih peres za zračno kolajno; tech. sgt. Michael Roskovitch i/. Fayette Ciy, Pa, ki je dobil "Distinguished Klying Cross" m prvi šopek hrastovih peres za zračno kolajno; second lt. Antho-ny Yenalavagc iz Kingstona, Pa., ki je dobil drugi šopek hrastovih peres za zračno kolajno, in sgt. Peter Hnatnick iz Hazleto-na, Pa., ki je dobil zračno kolajno.
Admiral Vickery o mornaricah Amerike ln oelšče
VVashlngton.—R e s r admiral Howard I. Vickery, USN, podpredsednik komisije za morna
sovjetskih vojnih ujetnikov in , ih poslali v Grčijo na delo na rico Zedinjenih držav in pomož utrdbah vzdolž obale. Potovali so z močno stražo skozi Srbijo,
dji na mesec. Ladjedelnic osišča pa trpe povrh tega še od zračnih napadov, katerim so iz postavljene brez prenehanja.
Nacisti so ponovno zatrjevali da bodo zmagali v. bitki na At lantiku, če se jim posreči potopiti vsak mesec milijon ton za vezniške registrirane 'gross' to naže ladijskega prostora. V avo jem pretiranem skupnem komu nikejtf za mesec maj so trdili Nemci, da so potopili 463,000 ton. Toda v mesecu maju so ameriške ladjedelnice same zgradile 1,200,000 'gross' ton,
Grožnjo osišča proti zavezni ški plovbi smo odvrnili in od stranili nevarnost, dočim se je v nasprotju z izboljšanjem za vezniške plovbe splošni položaj osišča v pogledu ladijskega pro štora zelo poslabšal in je izredno omejen v kolikor se tiče razpoložljive tona že. Mnogo ladij, ki, bi normalno služile osišču in krile njegove potrebe, leži ns dnu Sredozemskega morja. Mero-dajni krogi Zedinjenih narodov soglašajo, da Nemcem in njihovim satelitom zdaj zelo pri manjkuje zares razpoložljivega ladijskega prostora.
V severni Evropi ima osišče druge težkve. Tam je mnogo la dij, toda večji del je takih, ki jih kurijo z oljem—a osišče ni ma olja. Del tega severnoevrop-skega brodovja je osišče preuredilo za kurjenje s premogom, toda ta del ne zadostuje za kritje vseh potreb. Nacisti morajo prevažati vojaško opremo na Norveško in bi hoteli dovažati švedski premog v Nemčijo. Te ga pa ne morejo izvesti v večjem obsegu zaradi pomanjkanja olja in mornarjev.
Nemčija namerava Izvršiti manjši ladjedelniškl program katerega cilj je, da izdela več ladij za kurjenje s premogom, Njen poglavitni problem pa je pomanjkanje mornarjev. Preskrbela si jih je sicer nekaj i* Nizozemske in iz Dsnskf, toda njih število je za obširne operacije nezadostno. Poleg tega razpolaga Nemčija z dodatno tonažo, ki pa leži v lukah zapadne francoske obale. Tu bi bila njena naloga, da se poslužuje za svoje ladijake transporte voda, v katerih gospodarijo zavezniki s pomočjo svojih zračnih in pomorskih sil.
Plovba Zedinjenih narodov je na potu navzgor, plovba osišča pa na potu navzdol. Posledica tega razvoja Je, da pomeni izid bitke za transportna sredstva izrazito napredovanje Zedinjenih
ni administrator uprave za po- narodov v smeri njihovega konč-morski vojaški transport (War I nega c ilja—brezpogojne predaje fcjer se je njihov vlak ustavil na Shipping Administration), je oeišča."
Od leve ne deene: Joeepk E. Davies bivši ameriški poelenik e SuelJU De vid O. McGratk eln governerja Rkode lalandai ruski polkovnik Ulje Sarejev in aewyerški i s pen F. H. La Guardia.
tujini. Zato je povsem naravno, ce se slovenski Amerikanci živo zanimamo tudi za dogodke, ki se tičejo Slovenije in Jugoslavije. Malo čudno bi bilo, če bi se ne. Ni nam vseeno, kaj se zgodi z našo staro domovino po vojni, in zastran tega nas zelo briga to, kako se obnaša u bežna jugoslovanska vlada, ki jo imajo Ame«, rika in vse njene zaveznice za predstavnico jugoslovanske dr žave.
Ta jugoslovanska vlada se še do predkratkim prav čudno vedla ter vodila politiko, ki bila jugoslovanski ideji narav nost sovražna. Hotela je biti ve lesrbijanska, čeprav je vedela da to ni všeč niti Hrvatom, niti Slovencem, niti ne treznomiale čim Srbom. Igrala se je i og njem, četudi ji je bilo znano, da si lahko opeče prste v njem ter zaigra podlago jugoslovanske ideje, zaigra—edinstvo, brez ka terega si ni mogoče predstavlja ti združene Jugoslavije. S tisto svojo nesrečno politiko je vedo-ma širila prepad med Srbi in Hrvati pa kopala narodni grob zasužnjeni Sloveniji. V tisti svoji brezglavosti je bila šla že tako daleč, da je morala angleška vla d« poseči vmes, kar pac ni bilo jugoslovanskemu imenu v kdo ve kako velik ponos. Razpalila se je bila narodnostna strast, raz netilo nepotrebno sovraštvo in Srbi pa Hrvatje so se gledali ka kor pes in mačka colo tu v Ameriki. Toda v zadnjih par tednih je moral k sreči tamkaj zapiha ti drugačen veter. Velesrbljsn ski Jovanovič je moralni. Na Ntala je kriza in sestavljena je bila nova vlada, v kateri so zastopane domala vse politiČn stranke.
Tik pred Jovanovičevo oetav ko je podala njegova vlada voj no izjavo, ki je sicer sila vodena in medla, a bi je vseeno nihčo ne mogel pričakovati od Jovano-vičevega kabineta. Pritisk ra takšno izjavo je moral biti tako hud, da je Jovanovič odletel, In upati je, da je z njim šla tudi ve lesrbijanska politika po gobe.
Nova vlada je le malo premešana stvar. V njej je le malo novih osebnosti. Ali s tem, da je v njej celo en liberslen Slovenec poleg dveh Hrvstov, ki sta le rsdi edinosti stopila vanjo, sa je pokazalo vssj mslo dobre volje za zdravo jugoslovansko ide jo.
Celo Petru II. so začeli v zadnjih dneh polagati docela nove busede na jezik. Tako je tedaj ko je na Vidov dan govoril po radiu, dejal: "V mojih očeh so popolnoma enakovredni vsi oni (I stremijo za tem, da se ustanovi prava narodna skupnost Srbov, Hrvatov ln Slovencev."
Seveda bl ae to lahko imelo le za pesek v oči, da ni kralj takoj za tem rekel tegale: "O notranji organizaciji te skupnosti pa bo do odločevali šele resnični pred stsvnikl nsroda v naši osvobojeni domovini. Iz teh razlogov Iz ažam svoje občudovanje vsem nsrodnim borcem brez razlike ln neglede na geslo, za katerega se borijo."
S tem je pn/nano, da nima Jugoslavija sedaj nobenih prs ih predstavnikov in da je treba občudovati in spoštovati brez razlike vae jug<islovanske borce, ki se bojujejo proti Hitlerjevi ln Mussollnl je vi nssilnosti. Hre/ razlike, pa nsj so to psrtlzani ali četniki. ps nsj ao to republikanci sli kraljevaii, To gre tistim, ki zmerjsjo pertizane s najgr* šimi psovkami lz Hitlerjevega besednjaka, in pa fudi onim, ki ne marajo videti .niti ene poštene kocine na Mlhajloviču.
Tudi v poročilih Iz krogov ju-goslovanake vlade v l/mdonu je zadnje dni opatati vae drugačen ton, kakor jih je preveval po pre), kadar se je kaka veet tikala pertizenov in njihnega hrabrega bojevanje proti krutim /s vojevslrem Slovenije, Hrvaška ln Hrbije V njih ver ne naletiš na 'partizanske razbojnik* in t~loveje". Hedsj so dostojne In prejkone tudi verodostojne
Vse to kaže, da je morala londonsko gospodo v jugoslovanskih krogih navsezadnje vendar* le pemet srečati. In prsv je, če
jo je. Ril je Že skrajni čas za to. Le to je škoda, da še ni nekaterih Jugoslovanov tu v Ameriki srečala.
Toda ameriški Jugoslovani nismo sami, ki sc tu brigamo za Jugoslavijo, njene boje sedaj in njeno usodo po vojni. Ne, nismo. Kajti zanjo se zanimajo tudi mnogi ameriški listi, med katerimi je zlasti dnevnik "The Chicago Sun". Ta je zadnji pondeljek pisal o jugoslovanskem edinstvu tole:
"Sestavi nove ubežne jugo slovanske vlade so sledili hudi boji med jugoslovanskimi nerednimi četami in nacijskimi boj-nimi silami. Te slednje so baje štele oaem divizij—število, ki prejkone uključuje tudi rene-gatske hrvaške 'ustaše' m ki je tudi celo tako preveliko, CVde-nemo to oboje skupaj, je lahko upati, da se je storilo nekaj zelo izdatnega za narodno edinstvo. Ali vseeno pa ni popolnoma jasno, katere neredne čete se bojujejo, in v tem tiči razlika.
Ubežna vlada hoče imeti ta boj za protiosišcno ofenzivo jugoslovanskega vojnega ministra gen. Mihajloviča, ki je četniŠki poglavar. Nemška in italijanska radijaka naznanila pravijo, da ss zatirajo 'partizanski uporniki'. Ti so protikraljevaške neredno čete, ki jih Je preti nekaj meseci napadal Mihajlovič sam.
Če sodimo po preteklih dogodkih, bi bil to lahko zopet en primer za to, da ubežna vlada pripisuje partizansko bojevanje Mlhajloviču. Toda to ni več stara vlada. To js vlsda, v kateri je eden najvažnejših ministrov Grol, čigar pristaši v Srbski neodvisni demokratski stranki tvorijo važen del partizanske bojne sile. On bi skoro gotovo ne dovolil vlsdi, da bi pošiljala v svet lažnivo poročilo, ki bi škodilo njegovi lastni stranki, ali pa da bi vlada tako postavljala svoj lastni obstoj v nevarnost. Toda nemški in italijanski propagan-disti bi radi storili vse, da bi razdrli to novo jugoslovansko edinstvo—če se js doseglo—z radijskimi nsznsnili, češ, da se stari razdor še nadaljuje. Vrh tega, da je poklicala na sodelovanje stranke, ki Imajo svoje pristaše v partizanskih vrstah, stremi nova vlada tudi drugače za boljšim razumevanjem med Srbi, Hrvati in Slovenci. Kralj Peter Je prvačll v tej smeri. To je poteza, s katero se naj on pri bliža demokratičnim elementom v Jugoslaviji In oddalji od šovi nlstičnih srbskih rojalistov sli kraljsvašev. Preden pride kdo do zaključka, da to zagotavlja mir in zadovoljstvo v Jugoslaviji po vojni, hi storil pi av, če*bl do gnal, koliko Je te vzajemnosti iakrene in koliko je izvira iz an gleškega pritiska na kraljevaško skupino in sovjetskega na partl zane."
Glasovi iz
naselbin
(Nsdaljavanja a 1 atraat.)
sti za časa špansko civilne vojne, potem pa t istim orožjem uničili VVaršavo in Roterdam, kakor tudi skušali zbiti Anglijo s svetovnega pororiščs—ti "firarji" so sedaj pričeli tarnati in se zgražajo nad angleškimi in ameriškimi letalci, katere imenujejo —"kulturne vandale*. Ampak ko so oni morili španske /ene in otroke, kakftr tudi potem Poljake in Žide m druge—tisto pa nl bil vandalizem. Taka je morala nacijev! Njih barbarstvo ni vandalizem, toda "kulturni vandalizem" je, kadar jim napadeni narodi začnejo dajati po grbi—to, kar so iskali.
Nacifašisticna diktatorja jam-lata zato, ker vidita, da se njuni načrti rušijo. Ko je Hitler pred petimi leti rekel, ako bi Nemčija imela Ukrajino in sploh Rusijo do Uralov, bi živela v izobilju. Vorošilov ga je povabil, naj pride in jo vzame. Hitlerju je uspelo, da Je vzel Ukrajino, katero bo moral v bližnji bodočnosti zapustiti za vselej, ni pa dospel do Uralov, kajti so preod. daljeni tudi za nacijsko vojno mašino, skovano v veliki meri v porurski dolini.
Mussolini pa je grmel na jugu, grozil z vojno, ako ne dobi Savoja, Niče, Korzike, Tunizije, Etiopije in Sueza. Francozom je rekel, da so stupidni, Pošiljal je slike svojih fašističnih legij in bojne mornarice v svet v prepričanju, da bodo njegove zahtevo po razširjenju italijanskega imperija u|M>števane. Ko pa je bil ignoriran, je najprvo zapodil avoje legije nad neoborožene ln neizvežbane Rtlopce, potem pa se pridružil Hitlerju in zsssdil bodalo v hrbet nesrečne Fran-
l IJc.
Njegova kampanja v Abeslmjl je šla gladko Izpod rnk proti neoboroženim zamorcem. Vseeno pa je svet ugibal, ako je Mussolini v resnici /gradil armado, ki bo prvič v zgodovini Italija tepla, nameato da bi bila tepena, Sledila je albanska, grška in Urazlanijeva kampanja v Afriki, v katerih pa so se "hrabre" Mussolinljeve legije poks-zale strahopetne. Prav tako tudi njegova "nepremagljiva" bojna mornarica. In tako so Italijani zopet poka/all, da so boljši pevci kot pa "grsditeJji" rimskega imperija."
Michael Ckok.
Naciji se ponašajo z obrambno steno
"Trdnjava Evropa nepremagljiva"
Ameriška povojna kooperacija
Zadavna resolucija prad senatom
Waahlnglon. D. C.. 7. Julija.-Prvi korak, ds kongtea lzia/1 svoje stsluke in mnenje o vojnih ciljih ln povojni kooperaciji, sta storila dva republikanska se* netorjs- Vandenberg ii Mlchi-gsna in White ls Msina. Pred* ožila ata reaolucijo, ds sedanji kongrea jaano pove, ali je za ali proll povojni kooperaciji, Bese dl 'sedsnjl kongres" sta podčrtani v resoluciji. .
Neksteri senstorjl in kongrea* niki so izjavili, da ae ns atrinjs-o r vaebmo reaolucije. Zavzeli so ateiišče, da aedanjl kongrea ne bi smel storiti nobenega ko-
sks ki bi zavezal roke bodočim	,
kongresom v reso. ko pride v prs- j
lenje potrditve mirovnih pog<»dh rov s priznanjem ameriških Interesov in smeriške odgovor*
iMOii*
Heeolucije je bila urocens ae-nstnemu odaeku /e zunanje za* deve, čigar člene sts Vandenberg in White. Pred tem odsekom je več drugih reeolucij in pi odlogov glede povojne kooperacije. Med temi ji Hali Hui ton-llatch-Hillova teeolucija, ki priporoča ustanovitev mednarodne organizacije, kl naj bi akrbela za mir ln red v povojnem svetu.
Slockholm. Švedaka. 7, jul —
Zdaj, ko Evropi preti Invazija, Hitler in njegovi vojaški svetovalci govore o nepremagljivosti obiarnbrie Atlantske stene, ki se vime o<l severne Norveške do Južne Francije. O tej steni trdijo isto, kar so Kiancozi o Mi-ginotovl trdrijevskl črti, kl pa ni rešila Francije pred padcem.
N ariji a ponosom naglaša jo, da je Atlentaka stena najtrdnejše obrambna stena, kar Jlh Je bilo (daj zglajenih. Ta nadkriljuje zapaduo steno, katero je Hitler zgisdtl ns nasprotni atiani Ma-ginotove črte, Gradnjs Atlantske stene ae je pričele pied tremi leti ln se nsdsljuje. Kekor hitro s«) utldbe zglajene, Jih prevzamejo vojaške čete.
Nemške tevlje in listi pr inašajo slike Atlantske stene, da uve-rijo ljudstvo, da je trdnjava Evropa neptemegljiva. V steni so montirani težki topovi, cone na obeh straneh pa j>osejane s minami. V ozadju glavnega trd-njavskega sistema »o druge obrambne atene v razdalji več milj.
ospredje
Heaolucija urgira kongies, nsj ae izreče za mobilizacijo vseh aredatev v vojni, ds ae čimprej dosete rmsgs Amerike in njenih zaveznic;
ze udeiefilev Amerike v povojni kooperaciji s suverenimi drteveml, de ae prepteri egreel-j In v svrho ustanovitve stalnega miru in svobodnega sveta;
zasledovanje sedenjih vojnih ciljev in ojeeanje vojnih napo-
PROSVETA
(Se nadaljuje.)
PETO POGLAVJE
S neg je zapadel v tretje in obležal.
Otroci so ga spočetka gazili do kolen, dokler ni Jok potegnil z občinskim plugom gazi. Mogočne kmetske hite ob glavni cesti niso ničesar izgubile, revne in s slamo krite koče go-atačev in kočarjev ob stranskih cestah in poteh pa so bile pod debelo snežno odejo videti te manjše in bornejie. Sneg jim je segal skoraj do oken m jim potlačil streho še niže. Šele zdsj se je pokazala vsa njihova revščina in nebogljenost. Njihovi prebivalci so ga sicer hiteli grsbiti s streh, a to nI nič pomagalo, kajti potem ga je bilo toliko na tesnem dvorišču, da je segal prav do strehe. V tem ko so med letom tod hodili kmetje na polja, zdaj na zimo niso imeli tu nobenih opravkov. Koče so bile ossm-' ljene in zapuščene. Če bi se kstera zrušila pod svojim pretežkim bremenom, na vasi tega ne bi niti zvedeli, in če bi po naključju, bi samo zmajali z ramami, stara je bila, ni je škoda. Sredi vasi ps je bilo živahno. Otroci so se podili po zglsjeni cesti, sani so drevele mimo in zvončkljale ves dan, često tudi ponoči.
Kjer se je poleti pred cerkvijo zelenila precej obsežna trata, so bile vsak dan silne bitke. Otroci so porsbili vsak čas, da ao preizkušali svoje moči. Tudi oni so se razdelili: ža delitev in proti njej. Jokec je bil seveda na dedovi strsni in se je junsško bil proti onim, ki so hoteli razdeliti gozdove.
"Kaj boste le vi!" mu je neki dan, ko so se vračali tam mimo iz šole, zaničljivo zaklical Godčev Pranček. "Nas bo več! Mi bomo zmagali!"
"Figo! Ne boste!" ga je zavrnil Jokec in segel v sneg ter se ozrl po tovariših.
Takoj jih je nekaj pristopilo na njegovo strsn, drugi so se pridružili Godčevemu. Začele so psdsti debele kepe, a tudi krepke besede.
"Kaj boste vi! Kje vas je še kaj!"
"Razdelite si rajši svoje gnojišče! Naših gozdov si ne boste!"
"Neti so bolj ko vaši! Mi imamo večje pravice!"
Končno so padale samo še kepe; če kdo ni
bil dovolj uren, so ga nasprotniki ujeli in mu natlačili snegs za vrat. Possmeznih besed ni bilo mogoče več razločiti, slišalo se je le kričanje in vpitje. Kepe so Švigsle sem in tja kot bele strele. Šele ko so jim postale roke rdeče od mraza in so bili beli kakor sneženi možje, so odnehali. Navadno ni zmagala nobena stran. Padlo je te nekaj ostrih besed, končno pa so se odpravili domov kot pravi prijatelji. Nobeden ni mislil več na gozdove in delitev.
Ostsls vas pa ni niti za hip pozabila nanjo. Večina se jih je že bils odločila, druge so skušali pridobiti na svojo strsn oni, ki so se žc odločili. Za pogovore je bilo dovolj časa in prilike. Gozdovi na Smrečniku in pod njimi pa so ležali pokojno pod snegom ln čskali, kako bodo odločili njihovi lastniki.
Koren je vztrajno obiskoval poedine sdsešča-ne in jim dokazoval, kaktna poguba bt bila za vse In vsakogar posebej, če bi si jih res rszde-lili. O »enem je pobiral podpise proti delitvi, da bi na prihodnjem zborovanju vse soseske, kjer se bo odločila usoda gozdov, že vnaprej preprečil vsakrtno glasovanje. Pri Skledarju so imeli njegovi pMstali vssko nedeljo pogovore o tej stvari.
"Ali imamo sploh prsvico do tega?" je vpra-
SOSESKA
AMTON INGOLIČ
šal Koren vea razgret ob neki taki priliki. "Naši predniki so nam jih ohranili sto petdeset let, mi pa jih naj zdaj raztrgamo? Če bi bili že oni spoznali, da bi bila delitev pametnejša, bi jih bili že davno razdelili!. Tako pa so jih obdržali skupno, ker so vedeli, da je bolje tako. Mislite, da bi danes imeli vsi tisti Ravenčani gozd, ki imajo pravico v njem? Nikoli! Mnogi ne bi imeli ničesar!"
Kmetje so prikimali in pritrjevali.
"Prav imaš, Jakob!"
"Se nekaj drugega je!" je nadaljeval Koren. "Če bi se jim res posrečilo, da razdelijo gozdove, vedite, da ne bo dolgo ostala cela tudi gmajna! In kaj bomo brez nje? Ko ljudje začnejo noreti, znore popolnoma."
"Hrastnik, na, tu imaš in podpiši!" je zaklical Pišorn in pomolel polo papirja mlademu gospodsrju, ki je šele pred leti prevzel posestvo in se še ni odločil na nobeno stran.
"Nič ne premišljuj, kar podpiši!" so mu pri-govarjali nekateri.
Hrastnik je vrtel list v roki in se ni mogel odločiti. Tudi on bi rad imel košček gozda, a skrbelo ga je, kje bi dobil pastirja za svoji dve kravi, če bi prišlo tudi do razdelitve gmajne.
"Le podpiši, da nas bo več!" je silil Pišorn. "Tisti, ki so pametni, so že vsi podpisali!"
Hrastnik je končno le podpisal.
"Koliko jih pa prav za prav že imamo?" je vprašal nekdo.
"Hrastnik je tri in petdeseti!" je povedal Pišorn.	~—s
"Se vedno nas je premalo!" je spoznal Curk.
Pogovor je nanesel še na druge, ki se tudi še niso odločili. Za vse tudi niso vedeli, ali se res še niso odločili ali pa so že podpisali Ledinku, a tega niso hoteli priznati. Sploh ni nihče natanko vedel, koliko glasov ima Ledinek. To jih je najbolj skrbelo. Da rešijo gozdove, jim je potrebno vsaj šestdeset glasov.
"Toliko pa jih bomo dobili!" je ponavljal Pišorn, prepričan, da bodo zmagali. Koren je bil opreznejši in nezaupljivejši. Poznal je ljudi in vedel je, da so lačni zemlje kakor volkovi.
Veronika se sprva ni zanimala, kaj se doga- • ja na vasi. Ni imela časa, da bi premišljevala še o tem. Pri igri je bila še tišja in se je izogi-bala vsskršnih pogovorov. Po dnevi je delala, na večer pa z drugimi luščila fižol, koruzo, bučnice ali kar je pač bilo na vrsti. Pela je, se tudi smejala in celo pripovedovala šale, a vse kakor mimogrede. Nič ji ni seglo do srca in nič ni prišlo iz njegovih razbolelih globin.
Koren se je vedel proti njej kakor vedno. Z ničimer ni pokazal, da vidi njeno trpljenje, ni j« spraševal, ni oprezoval za njo. Kakor da ni dvomil niti trenutek, da bi se moglo zgoditi drugače, kakor je hotel. Imel jo je rad. Rajši ko oatale otroke, le od nekdaj. Saj jo je dobil, ko ni več mislil, da je mogoča takšna srečs. Ko jo je Polona, njegova druga žena, porodila, mu je bilo že pet in petdeset let! Mnogo bolj mu je prirastla k srcu kakor vsi štirje sinovi. Zdaj mu je pet in sedemdesetletnemu starčku ostala prap za prav samo ona. Želel ji je le srečo. Srečo, kakršno ai je zamišljal zanjo on sam.
Prav to njegovo zaupanje je bilo močnejše kakor vae drugo. Polagoma je Veronika lc postajala dovzetnejša za to, kar se je dogajalo okoli nje. Še jo je bolelo nekje globoko v srcu, a čedalje manj. Očetova volja jo je vso prevzela. Naposled tudi njegova borba za sosesko, Bila je odločno na njegovi strani.
(Dalje prihodnjič I
Pod severnim nebom J^iur
Sinko se je gotovo
Pavel Nlsovo)
Lisjenko m> jc potopil v njegov pogled in ** bedasto ymedel, N»m ni vedel zakaj. Toda takoj se je zbral in šaljivo odgovoril: "Pameten predlog, vredno je razmisliti o njem, ai-rer ni nobenih ljudi tu. Vprašanje je la radi dene '»
Njegov pogled je bežno iflintl Vero Oia jc gledala na morje Ko ao prišli do vode. je Lisjenko krepko stisnil VVilltamo-vo roko, »e potem glnhoko »klonil nad majhno, nekoč tako 1». P<> in fcedaj tako vdelano Verino toku, nato »topil na kenten in skočil malo koketno v min
Na svidenje prih<»dnje leto'" Vera je šla po obrerju navzgor Ropotanje motorja je la i« pretrgano prodiralo do nje Nekdo ji je mahal » kepico, a ni mogla več ločiti kdo Hrr|M»n»n)e. nestrpno koprnenje p., drugatnem življenju, po ljudeh jo je pte-vzelo. Vae bi Vendat lahko postalo drugače Kapitan Liajen-ko . . . Kako škoda ranj, za uga dragega in atjajneg« človeka
VVtlliam je neino zaskrbljen položil roke okrog jem nega pa. au.
Trudno in molče se je Vera obrnila proti hiti.
VVilliamov čoln je izginil za akalnatim rtičem v modri aopa-rici poldneva. Otrok mirno diha v posteljici. Vera aedi sa mizo. Na misl leži zavoj pisem, ki jih je prinesel kapitan. Pisma so od tam, z drugega sveta. Njena sta-rejta aeatra ji piše: "Moja ljuba Verutka! Pravkar amo se vrnili letnega dopusta. Vreme je še čudovito toplo, dreveaa ae pa te »velijo v ilatu In ikrlatu Poaebno lepa ao bila pri naSi hi-tict. Alt ae te spominjaš stare Krese na grteu? Kar gori Rrš-I jan te releni in po giedirah cvate te nekaj geotgin To lato »mo imeli polno, polno ro> Teta in Olga ata »krheli ra nje. Vae poletje sta čakali na tebe. stavili sta s menoj, ds boš prišla Jaz pa aem bila trdno prepričana, da te tvoj mol ne he postil. Na maiam ga, ra«tna heaeda Povej mu, da ga ne ljubim!
V Moakvi »o giedalitta te od prtg. tudi dva koncerta »ta te napovedana . . . Kako tkoda. da ne moret priti aem . .
Vera nI prebrala puma do kraja, od lotila ga je in zaprla oci, V grlu ji gori m jo duat
Naslonila ae je na naslanjač in dolgo časa mirno sedeli. O preteklosti premišljuje. Mestni park in kapitana in samo sebe vidi sedaj popolnoma drugače. Gleda v zrak. ne da bi kaj videla Davno dozivljeno zopet doživlja in z boleMnim hrepenenjem prebira po rarumenelih listih svojega spomins
"17. septembre.
Slika kaše kitajaka vojaka v Jarkih na fronti ob reki Salween v bližini burmake meje.
Morda bi vendar morala tedaj bolezen pomanjkanje dnevne v mestnem parku drugače od- svetlobe. Čez tri dni sta skoro govoriti kapitanu Lisjenku. Po- istočasno poginila. Ne da bi stotem bi bilo vse drugače. Mesto, kala, sta v lahkem krču stegnila ljudje, kultivirano življenje, vse noge in zatisnila oči. Vera in
bi imela. Res je, nobenih čuv-stev ne čutim do njega, toda ali ne bi mogla njegova velika lju bežen, njegova skrbnost napraviti mojega življenja lepega in ga napolniti z bogato vsebino. Saj simpatičen mi je bil zmeraj.
"S počitnic smo se vrnili, gle dališka sezona se pričenja, koncerti. Orkester se že vadi: morje buči zmeraj glasneje. V dveh, treh tednih bodo besneli ledeni viharji, morje bo tulilo in veter bo pihal skozi vlažno ali ledeno temo dvomeaečne noči. Potem zaplešejo zameti. Ali je morda to slabše od simfoničnega koncerta ali kake predstave v veliki operi? Moj dobri, neumni kapitan! Saj si vendar mož! Zakaj si bil tako mehak in dobrosrčen? Zakaj si prosil, ko bi moral zahtevati? Niti zahtevati ne, temveč vzeti bi moral, vzeti brez vprašanja. Tudi sedaj me gledaš z istimi dobrimi in — ne bodi hud — neumnimi očmi. Bojim se, da boš ohranil dobrohotnost in neodločnost. . . Ne!.
5.
Zima se je bližala. Obrežje se je svetilo kakor steklo. t Često so se pripodile posamezne, razpadajoče, napol stajane ledene plošče. Nekaj časa so tičale ob bregu, se krušile in se f>opolno-ma stajale.
Morje je bilo redkokdaj mirno. Od severa in vzhoda so hrumeli vetrovi v zaliv in podili pred seboj visoke valove. Nebo je viselo nizko nad morjem, bilo temno kakor preobr-njen kotel. Za dve uri je postalo malo svetleje in bleščalo je v žalostni, mesečni luči. To je bil dan. Dan brez jutra, brez opoldneva, brez sonca. Na bregu so se dvigali snežni meteži. Grizo-či ledeni kristali so se menjali z vlažnimi snežinkami in dežjem. Morje in pečine in raz-bicana nočna tema so neprestano tulili in stokali.
Somrak v hiši in večni mrak zunaj sta utrujala oči, povzročala glavobol in napravila člo-v«ka apatičnega. Dva psa sta zbolela. Najprej sta postsla nemirna. Brez vidnega povoda sta lajala in cvilila. Jedla sta malo. William ju je moral preseliti iz pasje hišice v hišo. Toda to ni pomagalo. Vedno bolj sta hujšala in nepremično ležala. Njune oči so se solzile, težko sta sopla. Očividno je povzročilo
Sjoma sta jokala, William je gledal obe trupli molče in ravnodušno. Ni smel pokazati svoje bolesti: saj ga čaka še mnogo stiske in nesreč. Zato mora o-hraniti mir in biti vzgled vztrajnosti.
"Kaj naj napravimo? Poginila sta, torej ju je treba pokopati. Pomladi si bom moral priskrbeti druge," je mračno dejal in vlekel trupli k morju. Tam je vsakemu navezal kamen in ju s pečine vrgel v morje.
Ko se je nekega dne vrnil z lova, je našel ženo v joku.
"Kaj je? Zakaj jočeš?"
"Sjomočka je bolan."
Mali je bil slab, imel je zaspane oči in tožil je o bolečinah v nogah. Oče ga je vzdignil in za šalo stresel.
"No, ti pomorščak, kaj se držiš kakor moker vrabec? Slab severnjak si. Nič ne de, bo že bolje." Posadil ga je na kolena. "Kaj naj ti damo? Kaj bi rad?"
Otrok je slabotno zmajal z glavo: "Nič."
"To je slabo, če nič nočeš. Ali naj se poigram s teboj?"
"Ne."
"Da, to je slabo." Otroka je dal materi. "Ne pusti mu, da toliko spi. Treba ga je razvedriti in več čebule in česna mu mo-raS dajati. Škorbut ima."
Sedaj se je vse življenje sukalo okrog malega.
6.
Otrokovo stanje se je zmeraj bolj slabšalo. Že ni mogel več hoditi. Ležal je v postelji ali na materinih rokah, često vzdihoval in počasi obračal glavo proti oknu.
"Mama, ali kmalu pride dan? Ne maram noči! Svetlo naj postane!"
"Da, otročiček moj, samo še nekaj tednov, pa bo sijalo sonce, sneg se bo tajal in trava bo ras la. In tedaj se bomo šli sprehajat."
Materin glas je trepetal, njene oči, pordečele od nespanja, so se zalile s solzami. ^-VVilIlam je vzel sina v naročje! "Eh, moj pomorščak, z nama hi nič dobro. Močan moraš biti! Poglej mene! Ali vidiš, kakšen sem? Če boš lepo priden in boš mnogo jedel, boš tudi ti postal takšen. Pravi mornar!" Okorno je hodil z njim po sobi in se u-stavil pred sliko na steni. "Poglej to lepo ladjo. Ko boš velik.
- ■	»	mmmm^ - M
S»r»«ni Tsd Waraey. bivši rudar, a akuplao tovarišev radarjev v Dickaon Cllyju. Pa.
bomo kupili tako ladjo in se peljali z njo na Belo morje. Lovila bova tjulene in kite. Ali boš šel lovit kite?"
Dolgo je otrok gledal naslikano ladjo z razpetimi jadri, čeprav je že davno poznal vsako posameznost na njej, in je trudno vprašal: "Očka, ali kit hitreje plava od ladje?"
Ne da bi počakal na odgovor, se je ravnodušno obrnil proč in utrujeno zazehal.
Pristopila je mati.
"Sjomočka, ali boš kaj jedel? Jej, otročiček moj! Zdroba sem ti skuhala."
Otrok je nejevoljno zmajal z glavo in pričel zopet stokati in tožiti.
"Noge me bole. Nobene svetilke ne maram, dan hočem."
Njegovo oteklo zobno meso je pričelo krvaveti, vse njegovo telo postalajo preobčutljivo. Kjerkoli so se ga dotaknili, ga je bolelo, posebno v komolcih in kolenih. '
"Daj mu čim več česna in čebule in izpiraj mu usta z gor-
ČETRTKK, 8. Jl^i
čičnim nalivkom," je opor William ženo. "Močan 0r« zem ima. Bo že ozdravel, imamo še dosti kafre""' Niti
za trenutek ni pojt njuna čuječnost. Včasih jej otroku že bolje, postal je vesel in govoril je. Enkrn celo sam zahteval jed. Oku se veselila.
"No, vidiš, bo že bolje. H že naredili, Sjoma, zdravil mo." Oče mu je radostno v oči. "Saj si vendar mo Sram te bodi, da takole gaš!"
(Dalje prihodnjič.)
Razni mali oglati
Delo dobe moški
"UPHOLSTERER"—prve vrste I cirar dobi delo: 7364 North C St. Phone Ambassador 11(59
HIŠNIK—mali hotel na severni i ni mesta. Plača $110 in soba. j čite Central 0930.
KLEPAR —mehanik in pomoJ Delo znotraj in zunaj. Job deli ca. 720 Belden Avenue
Delo sa šenake
SLUŽKINJA—na severni ti opremljen apartment. šest dn ur dnevno. Plača $3.00 ni 612 Patterson Ave.—Lakeview|
SLUŽKINJA—na severni strani sta opremljen apartment. Šest 8 ur na dan. Plača $70.00 (U Scale), 612 Patterson Avenue, view 9869.
TAKOJ V NAJEM—3 sobe »i Parna gorkota. Novo dekorir 2820 West Roosevelt Rd.
POSTNA UPRAVA
šali vtled vojnih razmer smaaj dalo ln aamuda s preuredbo na vov. Vaak naslov v večjih Ima namreč tedaj ša posebno iS ko. kl plsmonošu pove. v kit« kraju sa naslovnik nahaja. Naslovita v bodoča vsa pi»mi
PROSVETA 2657 S. Lavvndale Ave. Chlcago 23. Illinoia
TISKARNA S.JV.P.J.
sprejema vsa
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unijsko delo prve vrsti
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ P R1N T E R Y
2657-59 S. Lavvndale Avenue - - Chicago 23. IUinoii TEL. AOCKWELL 4*04
naročite si dnevnik prosveto
Pe sklepu 12. redna konvencija ae lahko naroči na lisi Prosveta k prišteje eden. dva, trt štiri ali pet članov la ene druiina k eni naroi nlnL LUt Proavata stane sa vse enako, aa člana all nečlana tf .00 e eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aaeamentu ti JO ■
tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni varoka. rad da Ja list predrag aa člana SNPJ. List Proavata Ja vata lastnina a gotovo Ja v vsaki druiini nekdo, kl bi rad čital list vaak dan.
Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti il* SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam tvoj 1* tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, ki je Uko skupM naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lu* in obenem doplačati dotično vtoto listu Proaveta. Ako tegs « stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročnik*
Cena listu Proaveta Jat Za Zdrui. driave la Kanade tS.06 Za Cloaro la Chlcago Ja &
1	tednik ln______________4.M 1 tednik la._______________^
2	tednika ln---3 so t tednika ta.____» I
9 tednika ln-------- 2 44 t tednike ln_______________**
4 tednika ln ............ 1 JO 4 tednike ln.............. l*
i Sodnikov ta------nit t tednikov ta..._____
Za Zvrepe Je..................MM
Ispotalto spodnji kupen, prilošita potrebno vsote denarja Money Order v pleme ta al naročtfte Proaveta. ltot. Id ja vata lastal
PROSVETA. SNPJ, 2447 So. Lewndale Ave.
Chicego ti. IIL
1)
Priloieno potUJaas naročnino sa tlet Proavata vaoto I
ffaelav____
Ustavite todnlk članov naj« drufttaei
t)__
S)___
4)	__
ti__
ta «a prlpltlle k hm)!
.....ČL
... Čl
____ČL
ČL Drla ve
ts.
druitva M-društva ta
Nov naročnik
Star »eročnik
/