PRAZNIČNO Z OBČINAMA MOZIRJE in TABOR Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 17 / Leto 80 / 24. april 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 18-19 LAŠKO SPORED SAŠA JERKOVIĆ: Ljudje ga pogosteje ne prepoznajo kot obratno Spregovorila o svoji novi ljubezni Nataša Naneva ljubezni ljubezni ljubezni ljubezni ljubezni ŠT. 17 24. APRIL 2025 PET. 25. 4. SOB. 26. 4. NED. 27. 4. PON. 28. 4. TOR. 29. 4. SRE. 30. 4. ČET. 1. 5. Marija Merljak: Vedno dobrovoljna strokovnjakinja za prehrano v studio Aktuala prinesla zdravilni regrat Str. 2 Str. 22-25 CELJE Str. 6 PODČETRTEK Str. 8 Str. 9 Drago Tacol, specialist klinične psihologije, o izzivih staranja LAŠKO Drago Tacol, specialist psihologije, Prenova mestnega jedra prinaša boljšo infrastrukturo in nove vsebine Dom za starejše v Vojniku ostaja Pred dnevi je odjeknila novica, da skupina Senecura prodaja svoje domove za starejše v Sloveniji. Omenjena skupina ima sedem domov, od tega tudi Dom za starejše v Vojniku. Po medijski objavi o prodaji je dodatne informacije od omenjene skupine zah- teval tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Vodstvo Senecure mu je zagotovilo, da do sprememb upravljanja in delovanja domov ne bo prišlo ter da bodo v skupini še naprej izpolnjevali vse svoje obveznosti. Tudi za Novi tednik so v Senecuri dejali, da odločno zavračajo govorice o načrtovanem umiku iz Slovenije oziroma o zapiranju svojih domov v naši državi. Nadaljujejo obnovo tamkajšnjega gradu V bolnišnici posodobili robotski sistem Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 17, 24. april 2025 AKTUALNO »Skupina ostaja zanesljiv in odgovoren partner na podro- čju zagotavljanja storitve so- cialne oskrbe v Sloveniji. Ob tem zagotavlja, da bo tudi v prihodnje v celoti izpolnje- vala vse obveznosti iz konce- sijskih pogodb, sklenjenih z Ministrstvom RS za solidarno prihodnost,« so nam sporočili iz Skupine Senecura. Oskrba je nemotena Dodajajo, da obratovanje posameznih domov v njiho- vem okviru v Sloveniji ostaja nespremenjeno in da odloč- no zavračajo vsakršno javno podajanje dvomov o veljav- nosti njihovih dovoljenj za opravljanje dejavnosti ter da je je kakovostna oskrba upo- rabnikov ves čas nemoteno zagotovljena. »Poudarjamo, da zasebni ponudniki predstavljajo klju- čen steber sistema socialnega varstva v Sloveniji, saj javni sektor v trenutnih razmerah ne zmore sam pokriti vseh tovrstnih potreb. Obenem izpostavljamo, da veljajo v Sloveniji za vse izvajalce Denar za projekte mladih Mestna občina je objavila javni razpis za sofinancira- nje mladinskih programov in projektov za mlade v Ce- lju za letos. Njihovim pro- gramom in projektom obči- na namenja 32 tisoč evrov. »Razpis za mlade je raz- deljen na dva sklopa. Prvi sklop, ki mu namenjamo 14 tisoč evrov, se nanaša na sofinanciranje mladinskih programov, ki so časovno razporejeni večji del leta ter vključujejo več izvajalcev in aktivnih udeležencev. Drugi sklop se nanaša na sofinan- ciranje projektov, ki so na- menjeni mladim in ki so po- samične aktivnosti, torej na sofinanciranje posamičnih enkratnih dogodkov, čemur namenjamo 18 tisoč evrov,« pravijo v Mestni občini Celje. Prijava na razpis je mogoča do 5. maja le v elektronski obliki. V sejni sobi pod dvora- nami Narodnega doma v Ce- lju bodo predstavniki občine s prijavitelji izvedli testno pri- javo v elektronski aplikaciji. SŠol Trideset let nepogrešljiv del sodobne države Na vseslovenskem sreča- nju uslužbencev upravnih enot se je v začetku aprila v Laškem zbralo približno 1.200 zaposlenih in s tem obeležilo 30-letnico delova- nja upravnih enot. Kot je na srečanju poudaril minister za javno upravo mag. Franc Props, uslužbenci s preda- nim delom zagotavljajo, da so upravne enote nepogre- šljiv del sodobne države ter zaupanja vreden partner za državljane, gospodarstvo, lo- kalno skupnost in vse druge uporabnike. »Vsak obdelan upravni akt, in teh je na milijone letno, predstavlja pomemben trenu- tek stika med državo in upo- rabniki,« je na srečanju dejal minister. Spomnil je, kako zelo se je delo v upravnih enotah v treh desetletjih spremenilo. »Vse te spremembe so rezul- tat tehnološkega napredka in skupnega prizadevanja, da sle- dimo spremembam in jih učin- kovito uvajamo v prakso,« je dejal in ob tem poudaril, da se v Laškem niso zbrali zgolj zato, da bi se ozirali v preteklost, am- pak da pogled usmerijo k jasno zastavljenim ciljem in viziji pri- hodnjega razvoja. Med novimi Na srečanju v Laškem se je ob 30-letnici delovanja upravnih enot zbralo približno 1.200 zaposlenih. Z leve: načelnica UE Laško mag. Andreja Stopar, minister za javno upravo mag. Franc Props, župan Občine Laško Marko Šantej, direktorica laške občinske uprave Danijela Bevk Knez in Tadej Marušič iz kabineta ministra (Foto: Ministrstvo za javno upravo) projekti je minister izpostavil uvajanje sistemskih rešitev, na- daljnjo digitalizacijo in optimi- zacijo procesov, pri čemer bo skupno vodilo gradnja upravne enote, ki se ne bo le odzivala, ampak bo tudi prispevala po- bude za izboljšanje delovanja. Ena takšnih je tudi Upravna enota (UE) Laško, kar je med drugim dokazala tudi s prevze- mom organizacije dogodka ob 30-letnici. Vzorno sodelovanje »Brez sodelovanja tako zno- traj upravnih enot kot med njimi naših dosežkov ne bi bilo, vsaj ne v takem obsegu,« je dejala načelnica UE Laško mag. Andreja Stopar. Izpo- stavila je tudi pomen dobrega sodelovanja upravnih enot in občin. S slednjim se je strinjal tudi župan Občine Laško Mar- ko Šantej: »Upravne enote so pomemben člen javne uprave in nepogrešljiv partner tudi za lokalne skupnosti, saj s svojim delom neposredno vplivajo na kakovost življenja ljudi.« Šantej je prepričan, da tovrstna sre- čanja, kakršno je bilo minuli teden v Laškem, krepijo vezi med državno upravo in lokal- nimi skupnostmi, omogočajo izmenjavo dobrih praks ter spodbujajo iskanje rešitev za skupne izzive. V Sloveniji je 58 upravnih enot, kjer približno 2.400 javnih uslužbencev opravlja naloge na področjih, kot so iz- dajanje osebnih dokumentov, matične zadeve, upravni po- stopki, gradbene zadeve, pro- met in podobno. Letno uprav- ne enote izdajo v povprečju 3,5 milijona upravnih aktov, kar kaže na njihovo ključno vlogo v naši družbi. BA V Sloveniji Senecura upravlja sedem domov za starejše občane. V Senecuri pravijo, da svojih domov v Sloveniji ne prodajajo. Niti vojniškega ne. (Foto: Senecura) Ministrstvo bo budno spremljalo dogajanje Senecura: dom za starejše v Vojniku ostaja Pred dnevi je odjeknila novica, da skupina Senecura prodaja svoje domove za starejše v Sloveniji. Omenjena skupina ima sedem domov, od tega tudi Dom za starejše v Vojniku. Po medijski objavi o prodaji je dodatne informaci- je od omenjene skupine zahteval tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Vodstvo Senecure mu je zago- tovilo, da do sprememb upravljanja in delovanja domov ne bo prišlo ter da bodo v skupini še naprej izpolnjevali vse svoje obveznosti. Tudi za Novi tednik so v Senecuri dejali, da odločno zavračajo govorice o načrtovanem umiku iz Slovenije oziroma o zapiranju svojih domov v Sloveniji. SIMONA ŠOLINIČ enaka pravila delovanja tako glede zakonskih obveznosti kot tudi glede rednega sis- temskega nadzora pristojnih javnih organov. Naša oskrba za stanovalce je kakovostna in varna, zaposleni delujejo v stabilnem, varnem in spod- budnem delovnem okolju, skupina vlaga tudi v dodatna izobraževanja, strokovni ra- zvoj in dobro delovno klimo,« poudarjajo v Senecuri. Za Novi tednik so še poja- snili, da so marca odprli nov dom v Pivki, v Vojniku nudijo namestitev in oskrbo do 169 stanovalcem: »Dom v Vojniku je v širšem lokalnem okolju prepoznan kot strokovna, do- bro organizirana in zaupanja vredna ustanova. V sklopu doma deluje tudi dializni center.« Minister se »zavezuje« »Ministrstvo o prodaji ni bilo predhodno obveščeno, zato smo nemudoma pozva- li koncesionarja k pisnim po- jasnilom. Podjetje Senecura smo spomnili, da bi prenos koncesij na drugo pravno osebo pomenil kršitev kon- cesijske pogodbe. Vodstvo Senecure je ministrstvu naknadno zagotovilo, da do sprememb upravljanja in delovanja domov ne bo prišlo,« so po medijski ob- javi dejali na ministrstvu za solidarno prihodnost. »Kot minister se zavezujem, da bomo zelo skrbno spremlja- li, ali bo podjetje držalo besedo in spoštovalo dane zaveze ter koncesijsko po- godbo. Dogovorili smo se tudi za skupni delovni se- stanek, kjer bomo pregle- dali vsa odprta vprašanja – tudi v povezavi z domovi, ki še niso zgrajeni,« je konec preteklega tedna dejal mini- ster za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Lani je ministrstvo za pre- nove in novogradnje domov za starejše namenilo malo več kot 19,3 milijona evrov. Letos naj bi bilo v državnem proračunu zagotovljenih več kot 41 milijonov evrov za na- daljnje naložbe. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 17, 24. april 2025 AKTUALNO ZADETKI 19 11 15 11 18 11 18 8 V zdraviliškem središču je naprodaj več namestitvenih objektov, ki imajo skupaj več kot 300 sob. Izklicna cena za Hotel Donat s štirimi zvezdicami je 26,5 milijona evrov, hotela Slatina in Medical pa sta skupaj naprodaj za 10,9 milijona evrov. Poleg tega za 4,7 milijona evrov prodajajo tudi hotelsko-gostinski objekt GO. ŽF, STA Višina regresa za leto 2025 je odvisna od vsakega posameznega delodajal- ca. Pomembno je poznati ključne datume pri izpla- čilu regresa, saj so določe- ni z zakonodajo. V skladu z Zakonom o de- lovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust de- lavcem, ki imajo pravico do dopusta. Regres za leto 2025 mora biti izplačan najkasne- je do 1. julija 2025. V prime- ru, da delodajalec ni likvi- den, pa se lahko z kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi podaljšan rok za izpla- čilo, vendar najpozneje do 1. novembra 2025. Bodo dobili nove kupce? V Rogaški Slatini naprodaj štirje hoteli Izklicna cena za Hotel Donat s štirimi zvezdicami je 26,5 milijona evrov. (Foto: ghdonat.com) Tudi hotel Atlantida ima novo lastnico iz Ukrajine. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Hotel Donat v slatinskem Zdraviliškem parku je v lasti podjetnika Marjana Krajnca. Leta 1973 zgrajeni objekt ima 171 sob, trgovske loka- le, kazino, notranji bazen in velnes. Naprodaj sta tudi parkirišče in garažna hiša, je razvidno iz prodajnega oglasa. Prodaja ga mariborska ne- premičninska agencija 24.nep, ki kupcem ponuja tudi kom- pleks hotelov Slatina s štirimi zvezdicami in Medical s tremi zvezdicami. Kompleks je v lasti podjetja Timax holding s sedežem na Slovaškem. Hotel Slatina s 34 sobami je bil izgrajen leta 2002, pre- novljen in nadgrajen pa leta 2023. Hotel Medical, ki ga tre- nutno prenavljajo, je bil zgra- jen leta 2002 in ima 29 sob. Nepremičninska agencija Baza medtem prodaja hotel- sko-gostinski objekt GO s 25 sobami, športno dvorano in teniškimi igrišči pod Janino, ki so ga pred nekaj leti obnovili in uredili tudi 11 apartmajev. Ho- tel, zgrajen leta 2008, je sicer v lasti slatinskega podjetja Gobec. Atlantida v rokah Ukrajincev Nedavno je novega lastnika dobil tudi petzvezdični hotel Atlantida. Kupilo ga britansko podjetje Sungarden Residence Estate, lastnica pa je Ukrajin- ka, je poročal portal Necen- zurirano. Za koliko je bil hotel prodan, še ni znano. Župan Rogaške Slati- ne Branko Kidrič je za STA povedal, da se je občini oglasi- la lastnica Atlantide in predsta- vila svoje načrte, ki so skladni z razvojem destinacije. Dejal je še, da je bilo lani v Rogaški Slatini še vedno največ tujih gostov iz Ukrajine in nekaterih azijskih držav, vendar manj kot pred leti. Se je pa zato pove- čalo število domačih gostov in obiskovalcev z drugih tradici- onalnih trgov, kot so Hrvaška, Italija, Nemčija, Avstrija in skandinavske države. Regres 2025: koliko in kdaj ga lahko pričakujemo Letos lahko zaposle- ni v javnem sektorju pričakujejo regres že v maju. V letu 2025 bodo prejeli regres za letni dopust v višini 1341,61 evra. Izpla- čan bo najpozneje ob plači za april, torej v maju. Ministrstvo za jav- no upravo pojasnjuje, da je znesek določen na podlagi kolektivne pogodbe za negospo- darske dejavnosti, ki določa, da mora regres presegati minimalno plačo za 5 %. Minimal- na plača za leto 2025 znaša 1277,72 evra, zato je regres ustrezno višji. To je več kot lani, ko je znašal 1.253,90 evra. Minimalni znesek regresa za leto 2025 Po Zakonu o delovnih raz- merjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan izplačati regres za le- tni dopust v višini, ki ni nižja od minimalne plače. Za leto 2025 minimalna plača znaša 1.277,72 evra, kar pomeni, da je to najnižja dovoljena višina regresa. Ta znesek predstavlja neto vrednost. Regres je oproščen plačila prispevkov in dohodnine do višine povprečne bruto plače v Sloveniji. To pomeni, da je do tega zneska regres neobdavčen. Povprečna plača se mesečno prilagaja, pri čemer so podatki na voljo na spletni strani Stati- stičnega urada Republike Slove- nije (SURS). Za januar 2025 je znašala povprečna bruto plača 2.464,35 evra. Če pa delodaja- lec izplača regres, ki presega to višino, se v dohodnino šteje le del regresa, ki presega 100 % povprečne plače. Višina regresa v zasebnem sektorju V zasebnem sektorju je vi- šina regresa odvisna tudi od delodajalca. ZDR-1 določa le minimalni znesek regresa v tem letu. Ob izplačilu je tre- ba upoštevati tudi kolektiv- ne pogodbe. V primeru, da je znesek za regres v kolektivni pogodbi višji kot v ZDR-1, se upošteva tisti znesek. AS »Strah pred starostjo vsekakor vpliva na to, da razmišljanje o staranju odrivamo na rob in da imamo negativen odnos do starosti, da imamo pred- sodke, starizme.« Drago Tacol, specialist kli- nične psihologije »Ko danes gledam nazaj, jasno vidim, zakaj sem tako hudo zbolela. Moje telo je bilo zadnji glasnik, ki je poskušal pritegniti mojo pozornost. Dolgo sem izpolnjevala pričakovanja drugih in hkrati pozabljala nase.« Lili Knafelc, ki po svoji ob- smrtni izkušnji pomaga dru- gim do zdravja »Prejšnji mesec smo se pridružili občinam, ki so prijazne invalidom. V naslednjih treh, štirih letih bomo zato uredili tudi tiste zadeve, ki invalidom tre- nutno žal niso dostopne.« Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje »Danes ne gradimo le zidov – gradimo zgodbo. Slovenske Konjice bodo kraj, v katerem se industri- je 5.0 ne bomo le učili, am- pak bomo živeli v skladu z njo.« Tadej Slapnik, direktor Ha- shneta in soustanovitelj Inšti- tuta za industrijo 5.0 »V šoli imamo malo več kot dvesto otrok, v vrtcu več kot 150. Toliko Taborčanov ni bilo še nikoli. Prvič v zgodovini nimamo prosto- ra za vse otroke, ki bi želeli hoditi k nam v vrtec.« Marko Semprimožnik, žu- pan Občine Tabor Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 17, 24. april 2025 NAŠIH 80 LET Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. Ali tudi vi kdaj pomislite, kako krasno bi bilo, če bi vam dobra vila uresničila kakšno skrito željo? Da za to niso potrebne dobre vile, smo dokazovali v zanimi- vi akciji Vaše skrite želje uresničujeta Novi tednik in Radio Celje. Samo v prvem letu akcije, od februarja 2006 do februarja 2007, smo brez pomoči čarobne pa- ličice uresničili več kot 50 želja. In o doživetjih naših nagrajencev skrbno poročali na straneh časopisa ter radijskih valovih. TINA STRMČNIK Št. 9 - 30. januar 2007 Glasbenik s hotelom za živali K ortodontu ali k veterinarju za popoln dan … - Dejan Krajnc je lahko sodeloval pri operaciji psa v zavetišču Zonzani Vsak kuža ima v zavetišču svojo kartoteko tako kot pacienti v bolnišnici. Na njej so zapisani potek zdravljenja, če je potrebno, cepljenja ter ostali pomembni podatki, je Dejanu razložil Rok Krajnik. Ni jih veliko, ki bi imeli podob- no skrito željo, kot jo je imel mladi Laščan Dejan Krajnc. Si vi želite čistiti pasje kakce, božati zapuš- čene mrcine in opazovati veteri- narja, ko izvaja »krvavo« opera- cijo? No, saj sem vedela … Trinajstletni Dejan ima dve veliki ljubezni – glasbo in živali. Še natanč- neje ima na področju glasbe tri »po- dljubezni« (klavir, klarinet in petje), pri živalih pa sedemmesečno zlato prinašalko Tiso, skobčevko Kokico, več paličnjakov, pri čemer na spre- hod zelo rad pelje tudi dedijevi lov- ski gonički Ago in Iskro. Toliko zaen- krat, a ko bo velik, tako pravi, bo imel doma pravi pasji hotel! Nič čud- nega torej, da si je mali ljubitelj ži- vali zaželel dan preživeti med tisti- mi kosmatinci, ki nimajo tako skrb- nih lastnikov, kot je sam. Pa smo, sprva sicer pod pretvezo, da gremo na reden pregled k ortodontu, odšli v zavetišče Zonzani. Ker so vedeli, da prihajamo, so prihranili nekaj ju- tranjih opravil (med njimi tudi ne- kaj manj prijetnih), prav tako je na sterilizacijo malo dlje počakala psička Naomi (njej se še prav posebej zah- valjujemo za izkazano razumevanje). »Glej, preden se lotiva operacije, bosta z Uršo skupaj počistila kak- šen boks, hkrati kakšnega psička ali muco tudi pocrkljala,« ni izgubljal časa veterinar Rok Krajnik, ki nas je sprejel v zavetišču. Urša se je še manj mudila z uvodnimi pozdravi, saj je na jutranjo nego čakalo še ve- liko majhnih in velikih kosmatin- cev. Prav nič pa se ni obotavljal tudi naš mladi ljubitelj živali, saj je Urši takoj priskočil na pomoč, pri če- mer mu tudi iztrebki niso povzro- čali nikakršnih želodčnih težav. Le- po po vrsti sta najprej očistila mač- je brloge, nato sta se, ne glede na to, da je vsak kuža z laježem opozar- jal, da želi biti prav on na vrsti, loti- la še pasjih. »Pri nas je vedno, ko hodiš mimo njih, tako glasno, saj si vsak želi pozornost,« je povedala Ur- ša in pobožala malo mrcino, ki se ji je motala ob nogi. Iskanje jajčnikov v tolšči Čas je hitro mineval in Naomi je potrpljenje že minevalo. Vsak ve, da ni lahko celo jutro biti tešč in še do- bre volje. »Si res želiš videti celotno operacijo?« še enkrat pobaram De- jana. Sledil je nedvoumen odgovor. Ali bo Dejan zdržal pogled na kri, je skrbelo tudi veterinarja. »Tudi neka- teri študentje veterine so pri prvih operacijah lezli skupaj, zato naj ti ne bo nerodno takoj povedati, če se boš slabo počutil,« je znova pouda- ril Rok. »Velja,« je zatrdil Dejan in Roka zasipal z vprašanji, kdaj bo zas- pala, kako bomo vedeli, da je zaspa- la, kako se jo sploh uspava, kako po- tekajo še kakšne druge operacije in tako naprej. Roku več kot očitno ni bilo težko odgovarjati na vprašanja, saj se je pri vsakem precej razgovo- ril, tako da smo v tisti dobri uri tudi ostali spremljajoči izvedeli marsikaj zanimivega. Da je narkoza pravza- prav strup, da bi lahko med operaci- jo kužku dodobra očistili zobe in ga na ta način rešili marsikaterih nad- log, da muca med narkozo sploh ne zapre oči, da pri operaciji potrebu- ješ podoben pribor kot kakšna gos- podinja – sesalec, šivalni pribor, re- zilo … Med pogovorom je končno po vseh predpripravah Rok zarezal in …. ne, Dejanu ni postalo slabo, temveč smo skupaj ugotovili, da je Naomi precej rejena psička, kar po- meni, da je imel Rok malce več dela z iskanjem jajčnikov, medtem ko je moral Dejan malce dlje počakati, da se jih je po odstranitvi lahko tudi do- taknil. Več kot pol delavnika smo že pre- živeli v zavetišču, a Dejanu še ved- no ni zmanjkalo volje do dela. »Ali lahko peljem pitbula na sprehod, kje lahko še pomagam?« je spraše- val in v Zonzaniju ostal do konca delavnika. »Kaj je bilo najlepše?« ga ob koncu vprašam. »Operacije so ze- lo zanimive, a tudi čiščenju in negi se ne bi odrekel, ker ob tem lahko pse božaš.« In kaj bo bodoči lastnik hotela za živali naredil, ko bo pri- šel domov? Objel starša in nato še Tiso in jo odpeljal na sprehod. Reportažo boste lahko slišali na Radiu Celje v soboto ob 10.15. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Preden pasja pacientka trdno zaspi, je potrebna vrsta predpriprav (med njimi tudi britje in sesanje dlak). Pri operaciji ne sme iti prav nič narobe. »Takole se odpre koža, zdaj jo ločujem po plasteh, potem moram poiskati jajčnike,« je Dejanu, ki je z zanimanjem spremljal operacijo, razlagal Rok. Včasih prostovoljci šele v zavetišču opazijo, da pasji kakci ravno ne dišijo, zato jih dobre namere zelo hitro zapustijo. Dejanu tudi to delo ni šlo v nos, »saj jih lahko ob tem še božam,« je komentiral. Zonzani že nekaj časa išče rešitve za živa- li, ki več kot mesec dni ne prepričajo novih lastnikov, saj denarja zanje po tem času ni več. Nekaj kosmatincev bo tudi na ra- čun Dejana in njegove mamice lahko dlje čakalo na nove lastnike. »Malo te bom prestavil, da ti bom lahko zamenjal pesek in napolnil posodo s hrano.« Št. 11 - 6. februar 2007 Leto dni akcije Novega tednika in Radia Celje - Še lahko pišete! 7. februarja je minilo leto dni akcije Novega tednika in Radia Celje, v kateri smo izpolnili več kot 50 vaših skritih želja. Brez naše pomoči bi verjetno še dolgo ostale skrite, tako pa smo lahko vsaj za nekaj ur osrečili številne bralce in bralke vseh generacij. In kaj ste si najbolj pogosto želeli? Največ je bilo adrenalinskih želja, ko ste želeli skakati s pa- dalom, z mosta na elastični vrvici ali pa se popeljati z balonom oziroma kakšnim drugim nevsakdanjim prevoznim sredstvom. Sledile so želje, ki so vključevale srečanje s katerim od znanih glasbenikov ter športnikov, kar nekaj pa je bilo takih, ko ste se želeli za en dan preizkusiti v kakšnem drugem poklicu. Vmes smo kuhali, poizkušali razne dobrote, se masirali … Ker je obletnica čas za pogled na narejeno, smo tokrat iz- brali fotografije z nekaj zanimivih akcij in morda vas bomo spodbudili k pisanju. Vaše skrite želje pričakujemo na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Reportaže na Radiu Celje lahko poslušate vsako soboto ob 10.15. Foto: GK, AŠ, GG, NM Prvo željo smo izpolnili Mariji Cmok iz Šentjurja, ki ji je zapela Maja Slatinšek. Našim bralcem so med drugim peli tudi Zoran Predin, Nuša Derenda, Boštjan Konečnik, Werner … Če ti pridejo na dom zaigrat Modrijani, je to gotovo šok. Novakovi na Frankolovem so ga kar dobro prenesli. Podobno kot bralci pri srečanju s Šank rockom, Siddharto in z Gibonnijem. Amadej Brecl se gotovo še spominja svojega srečanja z nogometaši Publikuma, ki so mu pripravili več lepih presenečenj. Podobno je bilo s Sergejem Rutenko, Matevžem Petkom, Juretom Natkom … Vsaj za en dan postati nekaj drugega, to je želja mnogih. Janja Kajtna je bila šoferka avtobusa, bralci pa so bili tudi policisti, maserji, kuharji, vozniki vlačilca, potapljači, fotomodeli, pevci … V začetku julija smo se s Simono Weiss družili v Arboretumu Volčji Potok. Verjetno je tudi lepa narava pomagala, da je bilo srečanje z bralko Anito Rupnik za obe nepozabno doživetje. Ko so Primožu v živalskem vrtu dali kačo okrog vratu, je bil zelo pogumen. Podobno kot Zala v Naši mali kliniki, ki je niti največji zvezdniki serije niso vrgli iz tira. Št. 11 - 6. februar 2007 Leto dni akcije Novega tednika in Radia Celje - Še lahko pišete! 7. februarja je minilo leto dni akcije Novega tednika in Radia Celje, v kateri smo izpolnili več kot 50 vaših skritih želja. Brez naše pomoči bi verjetno še dolgo ostale skrite, tako pa smo lahko vsaj za nekaj ur osrečili številne bralce in bralke vseh generacij. In kaj ste si najbolj pogosto želeli? Največ je bilo adrenalinskih želja, ko ste želeli skakati s pa- dalom, z mosta na elastični vrvici ali pa se popeljati z balonom oziroma kakšnim drugim nevsakdanjim prevoznim sredstvom. Sledile so želje, ki so vključevale srečanje s katerim od znanih glasbenikov ter športnikov, kar nekaj pa je bilo takih, ko ste se želeli za en dan preizkusiti v kakšnem drugem poklicu. Vmes smo kuhali, poizkušali razne dobrote, se masirali … Ker je obletnica čas za pogled na narejeno, smo tokrat iz- brali fotografije z nekaj zanimivih akcij in morda vas bomo spodbudili k pisanju. Vaše skrite želje pričakujemo na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Reportaže na Radiu Celje lahko poslušate vsako soboto ob 10.15. Foto: GK, AŠ, GG, NM Prvo željo smo izpolnili Mariji Cmok iz Šentjurja, ki ji je zapela Maja Slatinšek. Našim bralcem so med drugim peli tudi Zoran Predin, Nuša Derenda, Boštjan Konečnik, Werner … Če ti pridejo na dom zaigrat Modrijani, je to gotovo šok. Novakovi na Frankolovem so ga kar dobro prenesli. Podobno kot bralci pri srečanju s Šank rockom, Siddharto in z Gibonnijem. Amadej Brecl se gotovo še spominja svojega srečanja z nogometaši Publikuma, ki so mu pripravili več lepih presenečenj. Podobno je bilo s Sergejem Rutenko, Matevžem Petkom, Juretom Natkom … Vsaj za en dan postati nekaj drugega, to je želja mnogih. Janja Kajtna je bila šoferka avtobusa, bralci pa so bili tudi policisti, maserji, kuharji, vozniki vlačilca, potapljači, fotomodeli, pevci … V začetku julija smo se s Simono Weiss družili v Arboretumu Volčji Potok. Verjetno je tudi lepa narava pomagala, da je bilo srečanje z bralko Anito Rupnik za obe nepozabno doživetje. Ko so Primožu v živalskem vrtu dali kačo okrog vratu, je bil zelo pogumen. Podobno kot Zala v Naši mali kliniki, ki je niti največji zvezdniki serije niso vrgli iz tira. Št. 11 - 6. februar 2007 V zraku smo bili z balonom, jadralnim in navadnim padalom, vmes smo leteli z vojaškim helikopterjem, kar je bil zaradi ustrežljivosti Slovenske vojske poseben dogodek. Klavdija Simler je bila za en dan kuharica v bolnišnični kuhinji, smo pa tudi pekli kremne rezine, preizkušali pršut, čokolado … Ko smo lačni gledali fotografije, je bilo včasih res hudo … Presežek adrenalina smo lahko izmerili na solkanskem mostu, kjer so tri dekleta skočila v prazno. Vratolomne preizkušnje pa so se vrstile še na raftingu, dirki, potapljanju … Lidija je želela med vojake in v celjski vojašnici niso imeli nič proti, da jo vzamejo medse. Da delo ni prav nič enostavno, je ugotovila na koncu. Zadovoljstva pa to ni zmanjšalo. Otrokom smo kar nekajkrat uresničili skrito željo, posebej pa nas je ganila Žanova, ki je želel leteti z letalom. V velenjskem klubu so s mu pilotom Petrom Vidmarjem z razumevanjem prisluhnili. Cel razred otrok iz vojniške šole je Miklavževo darilo dobil tudi iz naše hiše, saj smo jih v začetku decembra odpeljali v tovarno igrač, od koder niso odšli praznih rok. Jokali ob srečanjih z znanimi, kričali ob adrenalinskih podvigih Uresničili smo tudi najbolj skrite želje Največ je bilo adrenalinskih želja, saj so številni bralci in poslušalci želeli skočiti s pa- dalom, se z mosta spustiti s pomočjo elastične vrvice ali se popeljati z balonom oziroma katerim drugim nevsakdanjih prevoznim sredstvom. Prese- žek adrenalina smo lahko iz- merili na solkanskem mostu, kjer so tri dekleta skočila v globino. Vratolomne preizku- šnje so se med drugim vrstile še na raftingu in dirkanju. Sledile so želje, ki so vklju- čevale srečanje s katerim zna- nim glasbenikom ali športni- kom. Kar nekaj bralcev ali poslušalcev se je za en dan želelo preizkusiti v drugem poklicu. Prvo željo smo izpolnili Šentjurčanki Mariji Cmok, ki ji je zapela Maja Slatinšek. Na- šim bralcem so sicer zapeli še Zoran Predin, Nuša Derenda, Boštjan Konečnik, Werner in številni drugi glasbeniki. Dru- žini Novak s Frankolovega so pri vratih pozvonili Modrijani, medtem ko se se drugi bralci srečali z zasedbama Šank Rock in Siddharta ter z Gibonnijem. Od strojevodje do fotomodela Janja Kajtna se je želela preizkusiti v vlogi voznice av- tobusa. Drugi so želeli stopiti v čevlje policistov, vojakov, maserjev, kuharjev, voznikov vlačilca, potapljačev. Takrat 24-letni Polzeljanki Barbari Hojman smo omogočili, da je za en dan postala fotomodel. Z eno od modnih agencij smo skovali načrt za vse potrebno – obisk trgovine, kjer je naša bralka pomerila oblačila, nato je sledilo profesionalno ličenje in fotografiranje. Bralec Stanko Krajnc se je s pomočjo ekipe Novega tednika prelevil v pomočnika strojevod- je in pravega vodjo vlaka zasul s številnimi vprašanji o tovrstnih vozilih. Na pot so ga pospremili kar Okrogli muzikanti. Petra Tamše, ki je bila takrat absolventka gradbeništva, se je preizkusila v vlogi žerjavistke. Prav nič je ni bilo strah, ko je visoko nad zemljo s pomočjo drobne ročice prenašala tone železa na enem od večjih grad- bišč v Laškem. Glasbenik v vlogi lastnika pasjega hotela Danes vsem znan glasbenik Dejan Krajnc je imel kot tri- najstletnik prav tako zanimivo željo. Povedal je, da bi z vese- ljem čistil pasje kakce, božal zapuščene živali in opazoval krvavo veterinarsko operacijo. Mladenič, ki ima od nekdaj rad glasbo, si je takrat želel, da bi imel pravi pasji hotel. Z našo ekipo je najstnik, ki je doma imel zlato prinašalko, skob- čevko in paličnjake, obiskal zavetišče Zonzani, kjer je z veseljem poprijel za najra- zličnejša opravila. Ne le da je veterinarja temeljito izprašal, živalim je prinesel tudi kopico priboljškov in hrane. Ker se sreča množi Reportaže o uresničenih že- ljah so za Novi tednik skrbno zapisovale različne novinarke, med drugim Mateja Jazbec, Maja Gorjup, Rozmari Petek in Saška T. Ocvirk. Slednja pravi, da je prav ta akcija eden od njenih najlepših spominov na nekdanjo službo. »Bilo je sicer precej zahtevno, ker je bila ob omejenih virih tudi or- ganizacija najpogosteje stvar moje iznajdljivosti, ampak je bilo vredno vsakega nasmeha in vsakega presenečenja.« Po- jasnila je, da so presenečanja uspela, ker so tudi ljudje na drugi strani – znane osebnosti, predstavniki raznih ustanov in tudi podjetniki – čutili toplino tega dogajanja in so z veseljem sodelovali. »Celo Slovenska voj- ska nas je enkrat vzela v heli- kopter. Ko zdaj pomislim nazaj, sem v tej službi skočila tudi s padalom iz letala, plezala v ste- ni in še kaj adrenalinskega bi se našlo. Neprecenljiva doživetja in življenjske izkušnje.« Od želje do profesionalne poti Saškin najlepši spomin iz te akcije je povezan z Nogo- metnim klubom Celje. Mama Amadeja Brecla, ki je bil takrat še deček, je uredništvu Nove- ga tednika sporočila, da bi se njen kratkohlačnik rad srečal s celjskim profesionalci. »No- gometaši – mislim, da je bila to generacija Beršnjaka, Trav- nerja, Gobca, Mujčinovića in drugih – so me takrat s svojo prijaznostjo in predanostjo pustili čisto brez besed. Že po uvodnem pisku tekme, ko je sodnik zaradi tega že rahlo skakal iz kože, so se z ma- lim nadebudnežem slikali na trati, mu podarili podpisano žogo in mu posvetili res izje- mno pozornost. Amadej Brecl je danes profesionalni nogo- metaš in mislim, da mu je tisti trenutek še utrdil življenjsko namero in športno pot, meni pa dal spoznanje, da se tudi na nogometnem igrišču lahko godijo čudovite stvari.« Foto: arhiv Novega tednika Danes znani pevec Dejan Krajnc je z našo pomočjo cel dan užival v družbi živali. Čustva so na dan privrela, ko se je takrat kratkohlačnik Amadej Brecl srečal z nogometaši Publikuma, ki so mu pripravili več lepih presenečenj. Čas za naše bralce in poslušalce so si z veseljem vzeli še rokometaš Sergej Rutenko, deskar Matevž Petek, odbojkar Jure Natek. Eden od nepozabnih adrenalinskih podvi- gov, ki smo jih uresni- čili v naši akciji. Družini Novak s Frankolovega so pri vratih pozvonili Modrijani. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 17, 24. april 2025 NAŠIH 80 LET Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. Ali tudi vi kdaj pomislite, kako krasno bi bilo, če bi vam dobra vila uresničila kakšno skrito željo? Da za to niso potrebne dobre vile, smo dokazovali v zanimi- vi akciji Vaše skrite želje uresničujeta Novi tednik in Radio Celje. Samo v prvem letu akcije, od februarja 2006 do februarja 2007, smo brez pomoči čarobne pa- ličice uresničili več kot 50 želja. In o doživetjih naših nagrajencev skrbno poročali na straneh časopisa ter radijskih valovih. TINA STRMČNIK Št. 9 - 30. januar 2007 Glasbenik s hotelom za živali K ortodontu ali k veterinarju za popoln dan … - Dejan Krajnc je lahko sodeloval pri operaciji psa v zavetišču Zonzani Vsak kuža ima v zavetišču svojo kartoteko tako kot pacienti v bolnišnici. Na njej so zapisani potek zdravljenja, če je potrebno, cepljenja ter ostali pomembni podatki, je Dejanu razložil Rok Krajnik. Ni jih veliko, ki bi imeli podob- no skrito željo, kot jo je imel mladi Laščan Dejan Krajnc. Si vi želite čistiti pasje kakce, božati zapuš- čene mrcine in opazovati veteri- narja, ko izvaja »krvavo« opera- cijo? No, saj sem vedela … Trinajstletni Dejan ima dve veliki ljubezni – glasbo in živali. Še natanč- neje ima na področju glasbe tri »po- dljubezni« (klavir, klarinet in petje), pri živalih pa sedemmesečno zlato prinašalko Tiso, skobčevko Kokico, več paličnjakov, pri čemer na spre- hod zelo rad pelje tudi dedijevi lov- ski gonički Ago in Iskro. Toliko zaen- krat, a ko bo velik, tako pravi, bo imel doma pravi pasji hotel! Nič čud- nega torej, da si je mali ljubitelj ži- vali zaželel dan preživeti med tisti- mi kosmatinci, ki nimajo tako skrb- nih lastnikov, kot je sam. Pa smo, sprva sicer pod pretvezo, da gremo na reden pregled k ortodontu, odšli v zavetišče Zonzani. Ker so vedeli, da prihajamo, so prihranili nekaj ju- tranjih opravil (med njimi tudi ne- kaj manj prijetnih), prav tako je na sterilizacijo malo dlje počakala psička Naomi (njej se še prav posebej zah- valjujemo za izkazano razumevanje). »Glej, preden se lotiva operacije, bosta z Uršo skupaj počistila kak- šen boks, hkrati kakšnega psička ali muco tudi pocrkljala,« ni izgubljal časa veterinar Rok Krajnik, ki nas je sprejel v zavetišču. Urša se je še manj mudila z uvodnimi pozdravi, saj je na jutranjo nego čakalo še ve- liko majhnih in velikih kosmatin- cev. Prav nič pa se ni obotavljal tudi naš mladi ljubitelj živali, saj je Urši takoj priskočil na pomoč, pri če- mer mu tudi iztrebki niso povzro- čali nikakršnih želodčnih težav. Le- po po vrsti sta najprej očistila mač- je brloge, nato sta se, ne glede na to, da je vsak kuža z laježem opozar- jal, da želi biti prav on na vrsti, loti- la še pasjih. »Pri nas je vedno, ko hodiš mimo njih, tako glasno, saj si vsak želi pozornost,« je povedala Ur- ša in pobožala malo mrcino, ki se ji je motala ob nogi. Iskanje jajčnikov v tolšči Čas je hitro mineval in Naomi je potrpljenje že minevalo. Vsak ve, da ni lahko celo jutro biti tešč in še do- bre volje. »Si res želiš videti celotno operacijo?« še enkrat pobaram De- jana. Sledil je nedvoumen odgovor. Ali bo Dejan zdržal pogled na kri, je skrbelo tudi veterinarja. »Tudi neka- teri študentje veterine so pri prvih operacijah lezli skupaj, zato naj ti ne bo nerodno takoj povedati, če se boš slabo počutil,« je znova pouda- ril Rok. »Velja,« je zatrdil Dejan in Roka zasipal z vprašanji, kdaj bo zas- pala, kako bomo vedeli, da je zaspa- la, kako se jo sploh uspava, kako po- tekajo še kakšne druge operacije in tako naprej. Roku več kot očitno ni bilo težko odgovarjati na vprašanja, saj se je pri vsakem precej razgovo- ril, tako da smo v tisti dobri uri tudi ostali spremljajoči izvedeli marsikaj zanimivega. Da je narkoza pravza- prav strup, da bi lahko med operaci- jo kužku dodobra očistili zobe in ga na ta način rešili marsikaterih nad- log, da muca med narkozo sploh ne zapre oči, da pri operaciji potrebu- ješ podoben pribor kot kakšna gos- podinja – sesalec, šivalni pribor, re- zilo … Med pogovorom je končno po vseh predpripravah Rok zarezal in …. ne, Dejanu ni postalo slabo, temveč smo skupaj ugotovili, da je Naomi precej rejena psička, kar po- meni, da je imel Rok malce več dela z iskanjem jajčnikov, medtem ko je moral Dejan malce dlje počakati, da se jih je po odstranitvi lahko tudi do- taknil. Več kot pol delavnika smo že pre- živeli v zavetišču, a Dejanu še ved- no ni zmanjkalo volje do dela. »Ali lahko peljem pitbula na sprehod, kje lahko še pomagam?« je spraše- val in v Zonzaniju ostal do konca delavnika. »Kaj je bilo najlepše?« ga ob koncu vprašam. »Operacije so ze- lo zanimive, a tudi čiščenju in negi se ne bi odrekel, ker ob tem lahko pse božaš.« In kaj bo bodoči lastnik hotela za živali naredil, ko bo pri- šel domov? Objel starša in nato še Tiso in jo odpeljal na sprehod. Reportažo boste lahko slišali na Radiu Celje v soboto ob 10.15. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Preden pasja pacientka trdno zaspi, je potrebna vrsta predpriprav (med njimi tudi britje in sesanje dlak). Pri operaciji ne sme iti prav nič narobe. »Takole se odpre koža, zdaj jo ločujem po plasteh, potem moram poiskati jajčnike,« je Dejanu, ki je z zanimanjem spremljal operacijo, razlagal Rok. Včasih prostovoljci šele v zavetišču opazijo, da pasji kakci ravno ne dišijo, zato jih dobre namere zelo hitro zapustijo. Dejanu tudi to delo ni šlo v nos, »saj jih lahko ob tem še božam,« je komentiral. Zonzani že nekaj časa išče rešitve za živa- li, ki več kot mesec dni ne prepričajo novih lastnikov, saj denarja zanje po tem času ni več. Nekaj kosmatincev bo tudi na ra- čun Dejana in njegove mamice lahko dlje čakalo na nove lastnike. »Malo te bom prestavil, da ti bom lahko zamenjal pesek in napolnil posodo s hrano.« Št. 11 - 6. februar 2007 Leto dni akcije Novega tednika in Radia Celje - Še lahko pišete! 7. februarja je minilo leto dni akcije Novega tednika in Radia Celje, v kateri smo izpolnili več kot 50 vaših skritih želja. Brez naše pomoči bi verjetno še dolgo ostale skrite, tako pa smo lahko vsaj za nekaj ur osrečili številne bralce in bralke vseh generacij. In kaj ste si najbolj pogosto želeli? Največ je bilo adrenalinskih želja, ko ste želeli skakati s pa- dalom, z mosta na elastični vrvici ali pa se popeljati z balonom oziroma kakšnim drugim nevsakdanjim prevoznim sredstvom. Sledile so želje, ki so vključevale srečanje s katerim od znanih glasbenikov ter športnikov, kar nekaj pa je bilo takih, ko ste se želeli za en dan preizkusiti v kakšnem drugem poklicu. Vmes smo kuhali, poizkušali razne dobrote, se masirali … Ker je obletnica čas za pogled na narejeno, smo tokrat iz- brali fotografije z nekaj zanimivih akcij in morda vas bomo spodbudili k pisanju. Vaše skrite želje pričakujemo na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Reportaže na Radiu Celje lahko poslušate vsako soboto ob 10.15. Foto: GK, AŠ, GG, NM Prvo željo smo izpolnili Mariji Cmok iz Šentjurja, ki ji je zapela Maja Slatinšek. Našim bralcem so med drugim peli tudi Zoran Predin, Nuša Derenda, Boštjan Konečnik, Werner … Če ti pridejo na dom zaigrat Modrijani, je to gotovo šok. Novakovi na Frankolovem so ga kar dobro prenesli. Podobno kot bralci pri srečanju s Šank rockom, Siddharto in z Gibonnijem. Amadej Brecl se gotovo še spominja svojega srečanja z nogometaši Publikuma, ki so mu pripravili več lepih presenečenj. Podobno je bilo s Sergejem Rutenko, Matevžem Petkom, Juretom Natkom … Vsaj za en dan postati nekaj drugega, to je želja mnogih. Janja Kajtna je bila šoferka avtobusa, bralci pa so bili tudi policisti, maserji, kuharji, vozniki vlačilca, potapljači, fotomodeli, pevci … V začetku julija smo se s Simono Weiss družili v Arboretumu Volčji Potok. Verjetno je tudi lepa narava pomagala, da je bilo srečanje z bralko Anito Rupnik za obe nepozabno doživetje. Ko so Primožu v živalskem vrtu dali kačo okrog vratu, je bil zelo pogumen. Podobno kot Zala v Naši mali kliniki, ki je niti največji zvezdniki serije niso vrgli iz tira. Št. 11 - 6. februar 2007 Leto dni akcije Novega tednika in Radia Celje - Še lahko pišete! 7. februarja je minilo leto dni akcije Novega tednika in Radia Celje, v kateri smo izpolnili več kot 50 vaših skritih želja. Brez naše pomoči bi verjetno še dolgo ostale skrite, tako pa smo lahko vsaj za nekaj ur osrečili številne bralce in bralke vseh generacij. In kaj ste si najbolj pogosto želeli? Največ je bilo adrenalinskih želja, ko ste želeli skakati s pa- dalom, z mosta na elastični vrvici ali pa se popeljati z balonom oziroma kakšnim drugim nevsakdanjim prevoznim sredstvom. Sledile so želje, ki so vključevale srečanje s katerim od znanih glasbenikov ter športnikov, kar nekaj pa je bilo takih, ko ste se želeli za en dan preizkusiti v kakšnem drugem poklicu. Vmes smo kuhali, poizkušali razne dobrote, se masirali … Ker je obletnica čas za pogled na narejeno, smo tokrat iz- brali fotografije z nekaj zanimivih akcij in morda vas bomo spodbudili k pisanju. Vaše skrite želje pričakujemo na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Reportaže na Radiu Celje lahko poslušate vsako soboto ob 10.15. Foto: GK, AŠ, GG, NM Prvo željo smo izpolnili Mariji Cmok iz Šentjurja, ki ji je zapela Maja Slatinšek. Našim bralcem so med drugim peli tudi Zoran Predin, Nuša Derenda, Boštjan Konečnik, Werner … Če ti pridejo na dom zaigrat Modrijani, je to gotovo šok. Novakovi na Frankolovem so ga kar dobro prenesli. Podobno kot bralci pri srečanju s Šank rockom, Siddharto in z Gibonnijem. Amadej Brecl se gotovo še spominja svojega srečanja z nogometaši Publikuma, ki so mu pripravili več lepih presenečenj. Podobno je bilo s Sergejem Rutenko, Matevžem Petkom, Juretom Natkom … Vsaj za en dan postati nekaj drugega, to je želja mnogih. Janja Kajtna je bila šoferka avtobusa, bralci pa so bili tudi policisti, maserji, kuharji, vozniki vlačilca, potapljači, fotomodeli, pevci … V začetku julija smo se s Simono Weiss družili v Arboretumu Volčji Potok. Verjetno je tudi lepa narava pomagala, da je bilo srečanje z bralko Anito Rupnik za obe nepozabno doživetje. Ko so Primožu v živalskem vrtu dali kačo okrog vratu, je bil zelo pogumen. Podobno kot Zala v Naši mali kliniki, ki je niti največji zvezdniki serije niso vrgli iz tira. Št. 11 - 6. februar 2007 V zraku smo bili z balonom, jadralnim in navadnim padalom, vmes smo leteli z vojaškim helikopterjem, kar je bil zaradi ustrežljivosti Slovenske vojske poseben dogodek. Klavdija Simler je bila za en dan kuharica v bolnišnični kuhinji, smo pa tudi pekli kremne rezine, preizkušali pršut, čokolado … Ko smo lačni gledali fotografije, je bilo včasih res hudo … Presežek adrenalina smo lahko izmerili na solkanskem mostu, kjer so tri dekleta skočila v prazno. Vratolomne preizkušnje pa so se vrstile še na raftingu, dirki, potapljanju … Lidija je želela med vojake in v celjski vojašnici niso imeli nič proti, da jo vzamejo medse. Da delo ni prav nič enostavno, je ugotovila na koncu. Zadovoljstva pa to ni zmanjšalo. Otrokom smo kar nekajkrat uresničili skrito željo, posebej pa nas je ganila Žanova, ki je želel leteti z letalom. V velenjskem klubu so s mu pilotom Petrom Vidmarjem z razumevanjem prisluhnili. Cel razred otrok iz vojniške šole je Miklavževo darilo dobil tudi iz naše hiše, saj smo jih v začetku decembra odpeljali v tovarno igrač, od koder niso odšli praznih rok. Jokali ob srečanjih z znanimi, kričali ob adrenalinskih podvigih Uresničili smo tudi najbolj skrite želje Največ je bilo adrenalinskih želja, saj so številni bralci in poslušalci želeli skočiti s pa- dalom, se z mosta spustiti s pomočjo elastične vrvice ali se popeljati z balonom oziroma katerim drugim nevsakdanjih prevoznim sredstvom. Prese- žek adrenalina smo lahko iz- merili na solkanskem mostu, kjer so tri dekleta skočila v globino. Vratolomne preizku- šnje so se med drugim vrstile še na raftingu in dirkanju. Sledile so želje, ki so vklju- čevale srečanje s katerim zna- nim glasbenikom ali športni- kom. Kar nekaj bralcev ali poslušalcev se je za en dan želelo preizkusiti v drugem poklicu. Prvo željo smo izpolnili Šentjurčanki Mariji Cmok, ki ji je zapela Maja Slatinšek. Na- šim bralcem so sicer zapeli še Zoran Predin, Nuša Derenda, Boštjan Konečnik, Werner in številni drugi glasbeniki. Dru- žini Novak s Frankolovega so pri vratih pozvonili Modrijani, medtem ko se se drugi bralci srečali z zasedbama Šank Rock in Siddharta ter z Gibonnijem. Od strojevodje do fotomodela Janja Kajtna se je želela preizkusiti v vlogi voznice av- tobusa. Drugi so želeli stopiti v čevlje policistov, vojakov, maserjev, kuharjev, voznikov vlačilca, potapljačev. Takrat 24-letni Polzeljanki Barbari Hojman smo omogočili, da je za en dan postala fotomodel. Z eno od modnih agencij smo skovali načrt za vse potrebno – obisk trgovine, kjer je naša bralka pomerila oblačila, nato je sledilo profesionalno ličenje in fotografiranje. Bralec Stanko Krajnc se je s pomočjo ekipe Novega tednika prelevil v pomočnika strojevod- je in pravega vodjo vlaka zasul s številnimi vprašanji o tovrstnih vozilih. Na pot so ga pospremili kar Okrogli muzikanti. Petra Tamše, ki je bila takrat absolventka gradbeništva, se je preizkusila v vlogi žerjavistke. Prav nič je ni bilo strah, ko je visoko nad zemljo s pomočjo drobne ročice prenašala tone železa na enem od večjih grad- bišč v Laškem. Glasbenik v vlogi lastnika pasjega hotela Danes vsem znan glasbenik Dejan Krajnc je imel kot tri- najstletnik prav tako zanimivo željo. Povedal je, da bi z vese- ljem čistil pasje kakce, božal zapuščene živali in opazoval krvavo veterinarsko operacijo. Mladenič, ki ima od nekdaj rad glasbo, si je takrat želel, da bi imel pravi pasji hotel. Z našo ekipo je najstnik, ki je doma imel zlato prinašalko, skob- čevko in paličnjake, obiskal zavetišče Zonzani, kjer je z veseljem poprijel za najra- zličnejša opravila. Ne le da je veterinarja temeljito izprašal, živalim je prinesel tudi kopico priboljškov in hrane. Ker se sreča množi Reportaže o uresničenih že- ljah so za Novi tednik skrbno zapisovale različne novinarke, med drugim Mateja Jazbec, Maja Gorjup, Rozmari Petek in Saška T. Ocvirk. Slednja pravi, da je prav ta akcija eden od njenih najlepših spominov na nekdanjo službo. »Bilo je sicer precej zahtevno, ker je bila ob omejenih virih tudi or- ganizacija najpogosteje stvar moje iznajdljivosti, ampak je bilo vredno vsakega nasmeha in vsakega presenečenja.« Po- jasnila je, da so presenečanja uspela, ker so tudi ljudje na drugi strani – znane osebnosti, predstavniki raznih ustanov in tudi podjetniki – čutili toplino tega dogajanja in so z veseljem sodelovali. »Celo Slovenska voj- ska nas je enkrat vzela v heli- kopter. Ko zdaj pomislim nazaj, sem v tej službi skočila tudi s padalom iz letala, plezala v ste- ni in še kaj adrenalinskega bi se našlo. Neprecenljiva doživetja in življenjske izkušnje.« Od želje do profesionalne poti Saškin najlepši spomin iz te akcije je povezan z Nogo- metnim klubom Celje. Mama Amadeja Brecla, ki je bil takrat še deček, je uredništvu Nove- ga tednika sporočila, da bi se njen kratkohlačnik rad srečal s celjskim profesionalci. »No- gometaši – mislim, da je bila to generacija Beršnjaka, Trav- nerja, Gobca, Mujčinovića in drugih – so me takrat s svojo prijaznostjo in predanostjo pustili čisto brez besed. Že po uvodnem pisku tekme, ko je sodnik zaradi tega že rahlo skakal iz kože, so se z ma- lim nadebudnežem slikali na trati, mu podarili podpisano žogo in mu posvetili res izje- mno pozornost. Amadej Brecl je danes profesionalni nogo- metaš in mislim, da mu je tisti trenutek še utrdil življenjsko namero in športno pot, meni pa dal spoznanje, da se tudi na nogometnem igrišču lahko godijo čudovite stvari.« Foto: arhiv Novega tednika Danes znani pevec Dejan Krajnc je z našo pomočjo cel dan užival v družbi živali. Čustva so na dan privrela, ko se je takrat kratkohlačnik Amadej Brecl srečal z nogometaši Publikuma, ki so mu pripravili več lepih presenečenj. Čas za naše bralce in poslušalce so si z veseljem vzeli še rokometaš Sergej Rutenko, deskar Matevž Petek, odbojkar Jure Natek. Eden od nepozabnih adrenalinskih podvi- gov, ki smo jih uresni- čili v naši akciji. Družini Novak s Frankolovega so pri vratih pozvonili Modrijani. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 17, 24. april 2025 GOSPODARSTVO V Slovenskih Konjicah pišejo novo poglavje o trajnostni industriji prihodnosti Propadajoča stavba bo inštitut za človeku prijazno industrijo Pred približno 35 leti je nekdanje konjiško podjetje Konus začelo graditi inštitut, v katerem bi inženirji razvijali nove produkte, a je načrte preprečil stečaj podjetja. Nedokončana stavba je tako desetletja ka- zila podobo mesta. Urban Pevnik, direktor podjetja Hiproject, sicer Celjan, ki z družino živi v Slovenskih Konjicah, se je odločil, da jo bo dogradil in v njej zago- tovil prostore za Inštitut za industrijo 5.0, ki bo name- njen razvoju človeku prijazni, trajnostni in odporni industriji prihodnosti. Inštitut naj bi vrata odprl čez približno dve leti. V ta projekt bo Pevnikovo podjetje s približno 30 zaposlenimi vložilo 8,4 milijona evrov. Obetajo se tudi nove zaposlitve. BARBARA FURMAN Podjetje Hiproject z usta- novljenim Inštitutom za industrijo 5.0 že povezuje podjetja, strokovnjake in vi- zionarje iz Slovenije in regije. »V Slovenskih Konjicah gradi- mo prostor, v katerem bodo pametni sistemi in človeška ustvarjalnost delovali z roko v roki za trajnostno, vklju- čujočo in boljšo prihodnost. Nova stavba je več kot nalož- ba v infrastrukturo. Je sim- bol razvoja, kjer tehnologija postane zaveznik človeških sposobnosti. V Konjicah se piše zgodba industrije 5.0,« je poudaril direktor Hiprojecta Urban Pevnik. Vizija, ki je prehitela čas Čeprav se sanje o Konu- sovem inštitutu nikoli niso v celoti uresničile, ostaja ta stavba spomenik vizije, ki je prehitela svoj čas. »Vesel sem, da lahko tej stavbi dam novo priložnost in da lahko s Slovenskimi Konjicami napišemo novo poglavje, ki bo spoštljivo do preteklosti, a z jasnim pogledom v pri- hodnost, saj živimo v času izjemno hitrega tehnološke- ga razvoja, v času umetne inteligence in superraču- nalnikov,« je dodal direktor Pevnik. Po uvodnem delu so se udeleženci zbrali v vinski kleti Zlati grič, kjer je bil posvet z naslovom Razvoj- ni in inovacijski potenciali Dravinjske doline. Zbrane so nagovorili mag. Ksenija Klampfer, ministrica za di- gitalno preobrazbo, Tadej Slapnik, predsednik Dra- vinjskega poslovnega kluba, podžupan Občine Slovenske Konjice Primož Poklič in dr- žavni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Ministrica v domačem kraju Po besedah ministrice za digitalno preobrazbo mag. Ksenije Klampfer je industri- ja 5.0 zelo pomembna, saj gre za tehnologijo, ki v delovnem procesu sodeluje s človekom. »Tehnologija ne zamenjuje ljudi, ampak jim pomaga, da postanejo še bolj ustvarjalni in učinkoviti. Na ministrstvu razvijamo nacionalne projek- te, kot je superračunalnik s tovarno umetne inteligence (UI), ki bo srce digitalnega razvoja v Sloveniji. A danes smo se zbrali zaradi tehno- loškega inštituta, ki bo vizijo industrije 5.0 prenesel v pra- kso. In kot Konjičanka sem res ponosna, da se ta priho- dnost gradi v konjiškem oko- lju, ki ima znanje, srce in po- gum, da razmišlja naprej,« je dejala in dodala, da verjame, da bodo Slovenske Konjice znale iz te priložnosti ustva- riti nekaj, kar bo segalo daleč čez meje kraja in bo služilo ljudem. »Ne gradimo zidov, ampak zgodbo« Dogodka se je udeležilo tudi več gospodarstvenikov, predstavnikov izobraževa- nja, lokalne skupnosti in po- stavnik SBC – Klub sloven- skih podjetnikov, in Anton Horvatič iz Inštituta Naprej. Razpravljali so o razvojnih in inovacijskih priložnostih industrije 5.0 in med drugim poudarili, da je primeren od- govor na sodobne podnebne, socialne in ekonomske izzi- ve. Ob koncu je direktor Urban Pevnik predstavnikom podje- tij, ki želijo soustvarjati nove poti industrijskega razvoja, predstavil možnosti najema in nakupa poslovnih prosto- rov v novem inštitutu, ki naj bi vrata odprl leta 2027. litike. Z zanimanjem so pri- sluhnili predstavljeni viziji novega inštituta, ki bo zago- tavljal prostor sodelovanja, raziskovanja in povezovanja pri iskanju konkretnih teh- noloških rešitev, s katerimi bodo gradili mostove med človekom, strojem in naravo. »Danes ne gradimo le zidov – gradimo zgodbo. Slovenske Konjice bodo kraj, v katerem se industrije 5.0 ne bomo le učili, temveč bomo lahko ži- veli v skladu z njo. V ospred- je bodo postavljeni človek, njegove potrebe in njegovo sodelovanje s strojem kot partnerjem, ne kot nado- mestkom. Gre za simbiozo, ki povečuje tudi produktiv- nost in zadovoljstvo zapo- slenih,« je poudaril Tadej Slapnik, direktor Hashnet in soustanovitelj inštituta za Industrijo 5.0. Okrogla miza Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali Roman Robič iz podjetja Acroni, Ro- bert Vuga, predsednik upra- ve zreškega Uniorja, Jasmina Mihelak Zupančič, direktori- ca in ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice-Zre- če, Aleksander Bastl, pred- Takšna bo podoba Inštituta za industrijo 5.0 v Slovenskih Konjicah. (Foto: B. F.) Direktor Hiprojecta Urban Pevnik je Celjan, ki zadnja leta z družino živi v Slovenskih Konjicah. (Foto: L. Škrubej) Tadej Slapnik, direktor Hashneta in soustanovitelj Inštituta za industri- jo 5.0 (Foto: L. Škrubej) »Nova stavba je več kot naložba v infrastrukturo. Je simbol razvoja, kjer tehnologija postane zaveznik človeških sposobnosti. V Konjicah se piše zgodba industrije 5.0,« je poudaril direktor Hiprojecta Urban Pevnik. »Zbrali smo se zaradi tehnološkega inštituta, ki bo vizijo industrije 5.0 prenesel v prakso. Kot Konjičanka sem res ponosna, da se ta prihodnost gradi v konjiškem okolju, ki ima znanje, srce in pogum, da razmišlja naprej,« je dejala ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer. Tadej Slapnik, direktor Hashneta in soustanovitelj Inštituta za industrijo 5.0: »Danes ne gradimo le zidov – gradimo zgodbo. Slovenske Konjice bodo kraj, v katerem se industrije 5.0 ne bomo le učili, ampak bomo živeli v skladu z njo.« Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 17, 24. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV 5.–31. MAJ www.celje.si www.szc.si Prijave in informacije Oglas NT 278x195.indd 1 7. 4. 25 18:51 Do leta 2023 so v celjski bolnišnici opravili tri tisoč robotsko asistiranih operacij prostate. Leta 2010 je kot prvi meni manj bolečin in hitrejše okrevanje v primerjavi s klasič- no operacijo pri odprtem trebu- hu,« pojasnjujejo v bolnišnici. Najpogostejši rak prostate Kot je pojasnil Poteko, s sis- temom največkrat zdravijo naj- pogostejšega raka pri moških, to je raka prostate, zaradi kate- rega v Sloveniji zboli približno 1.600 bolnikov na leto. Več kot polovica je kandidatov za ope- rativno zdravljenje. »Nov apa- rat pomeni lažje delo, z njim so omogočeni boljša slika, boljša gibljivost in boljše vodenje aparata, s tem lahko naredi- mo operativne posege še bolj natančne, predvsem za težje operativne posege na mehurju in ledvici, prednosti ima tudi za abdominalno kirurgijo,« dodajajo v bolnišnici. Ker so instrumenti v telo uvedeni skozi nekaj majhnih vhodnih rezov, je takšen po- seg za bolnika manj invaziven. To zanj pomeni manj bolečin, transfuzij, zapletov in brazgo- tin, krajše bivanje v bolnišni- ci, hitrejšo vrnitev k običajnim dnevnim dejavnostim ter bolj- še ali vsaj enake rezultate zdra- vljenja, kot jih dosegajo z dru- gimi operativnimi metodami. Robotsko asistirana kirurgija je minimalno invazivna, zato je bolniku prijazna. »Ne gre samo za poseg, temveč za celovito obravna- vo. To je medicina, ki si jo v Celju želimo: celovit pristop in skrb za bolnika od odkritja bolezni do pozne in kakovo- stne starosti,« še dodaja di- rektor celjske bolnišnice dr. Dragan Kovačič. Foto: SBC v Sloveniji to začel opravljati specialist urologije in pred- stojnik urološkega oddelka v celjski bolnišnici Sandi Pote- CELJE – V bolnišnici posodobili robotski sistem Še bolj natančen in varnejši poseg za bolnike Splošna bolnišnica Celje je posodobila robotsko ki- rurgijo, s katero je pred petnajstimi leti začela orati ledino na tem področju v Sloveniji. Takrat je uvedla robotsko asistirane urološke operacije. Letos je tako bolnišnica robotsko kirurgijo nadgradila z najsodob- nejšim robotskim sistemom da Vinci Xi. Ta omogoča še bolj natančne in varnejše posege na področju uro- logije, abdominalne kirurgije ter ginekologije. SIMONA ŠOLINIČ ko, dr. med. Nato so tovrstne posege razširili še na področja operativnih posegov na led- vicah, sečevodih, mehurju in nadledvični žlezi. Tudi v ginekologiji »Leta 2015 smo robotsko asistirano kirurgijo začeli opravljati tudi na področju ab- dominalne kirurgije z operaci- jami raka debelega črevesa in danke. Prvo takšno operacijo je opravil specialist splošne kirurgije in predstojnik oddel- ka za splošno in abdominal- no kirurgijo, prim. asist. mag. Igor Černi, dr. med. S tem je celjska bolnišnica postavila te- melje za razvoj in postala pi- onirka robotske kolorektalne kirurgije tako v Sloveniji kot na območju celotnega vzho- dnega Balkana,« pravijo v celj- ski bolnišnici. Lani novembra sta robotsko operacijo izvedla tudi specialist ginekologije in porodništva ter predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka mag. Jakob Koren, dr. med., ter specialist gine- kologije in porodništva Goran Buser, dr. med., na področju ginekologije. Letos posodobljen robotski sistem sestavljajo kirurška konzola, robotski stolp, stolp za prenos slike in instrumenti. »Operater s posebnimi vodili na kirurški konzoli vodi giba- nje in delovanje instrumentov, ki so pritrjeni na robotski stolp. Slika, ki jo operater vidi v kirur- ški konzoli, je tridimenzionalna in desetkrat povečana, instru- menti se lahko obračajo še bolj fl eksibilno kot človeška roka, vgrajen fi lter odpravi tresenje rok in omogoči izredno na- tančno gibanje instrumentov. T e tehnološke rešitve operaterju omogočajo izredno natančno izpeljavo operacije. Dodatne instrumente operater vstavi v trebušno votlino skozi vodila, ki jih vbode vanjo v spodnjem delu trebuha na sredini ter levo in desno v bližini medeničnih kosti. Rezi na koži so običajno dolgi med 1 in 2 cm, kar po- Operacije z novim robotskim sistemom so natančnejše in tudi varnejše. Celjska bolnišnica je pred petnajstimi leti začela orati ledino na področju robotsko asistiranih posegov. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 17, 24. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV 5.–31. MAJ www.celje.si www.szc.si Prijave in informacije Oglas NT 278x195.indd 1 7. 4. 25 18:51 Do leta 2023 so v celjski bolnišnici opravili tri tisoč robotsko asistiranih operacij prostate. Leta 2010 je kot prvi meni manj bolečin in hitrejše okrevanje v primerjavi s klasič- no operacijo pri odprtem trebu- hu,« pojasnjujejo v bolnišnici. Najpogostejši rak prostate Kot je pojasnil Poteko, s sis- temom največkrat zdravijo naj- pogostejšega raka pri moških, to je raka prostate, zaradi kate- rega v Sloveniji zboli približno 1.600 bolnikov na leto. Več kot polovica je kandidatov za ope- rativno zdravljenje. »Nov apa- rat pomeni lažje delo, z njim so omogočeni boljša slika, boljša gibljivost in boljše vodenje aparata, s tem lahko naredi- mo operativne posege še bolj natančne, predvsem za težje operativne posege na mehurju in ledvici, prednosti ima tudi za abdominalno kirurgijo,« dodajajo v bolnišnici. Ker so instrumenti v telo uvedeni skozi nekaj majhnih vhodnih rezov, je takšen po- seg za bolnika manj invaziven. To zanj pomeni manj bolečin, transfuzij, zapletov in brazgo- tin, krajše bivanje v bolnišni- ci, hitrejšo vrnitev k običajnim dnevnim dejavnostim ter bolj- še ali vsaj enake rezultate zdra- vljenja, kot jih dosegajo z dru- gimi operativnimi metodami. Robotsko asistirana kirurgija je minimalno invazivna, zato je bolniku prijazna. »Ne gre samo za poseg, temveč za celovito obravna- vo. To je medicina, ki si jo v Celju želimo: celovit pristop in skrb za bolnika od odkritja bolezni do pozne in kakovo- stne starosti,« še dodaja di- rektor celjske bolnišnice dr. Dragan Kovačič. Foto: SBC v Sloveniji to začel opravljati specialist urologije in pred- stojnik urološkega oddelka v celjski bolnišnici Sandi Pote- CELJE – V bolnišnici posodobili robotski sistem Še bolj natančen in varnejši poseg za bolnike Splošna bolnišnica Celje je posodobila robotsko ki- rurgijo, s katero je pred petnajstimi leti začela orati ledino na tem področju v Sloveniji. Takrat je uvedla robotsko asistirane urološke operacije. Letos je tako bolnišnica robotsko kirurgijo nadgradila z najsodob- nejšim robotskim sistemom da Vinci Xi. Ta omogoča še bolj natančne in varnejše posege na področju uro- logije, abdominalne kirurgije ter ginekologije. SIMONA ŠOLINIČ ko, dr. med. Nato so tovrstne posege razširili še na področja operativnih posegov na led- vicah, sečevodih, mehurju in nadledvični žlezi. Tudi v ginekologiji »Leta 2015 smo robotsko asistirano kirurgijo začeli opravljati tudi na področju ab- dominalne kirurgije z operaci- jami raka debelega črevesa in danke. Prvo takšno operacijo je opravil specialist splošne kirurgije in predstojnik oddel- ka za splošno in abdominal- no kirurgijo, prim. asist. mag. Igor Černi, dr. med. S tem je celjska bolnišnica postavila te- melje za razvoj in postala pi- onirka robotske kolorektalne kirurgije tako v Sloveniji kot na območju celotnega vzho- dnega Balkana,« pravijo v celj- ski bolnišnici. Lani novembra sta robotsko operacijo izvedla tudi specialist ginekologije in porodništva ter predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka mag. Jakob Koren, dr. med., ter specialist gine- kologije in porodništva Goran Buser, dr. med., na področju ginekologije. Letos posodobljen robotski sistem sestavljajo kirurška konzola, robotski stolp, stolp za prenos slike in instrumenti. »Operater s posebnimi vodili na kirurški konzoli vodi giba- nje in delovanje instrumentov, ki so pritrjeni na robotski stolp. Slika, ki jo operater vidi v kirur- ški konzoli, je tridimenzionalna in desetkrat povečana, instru- menti se lahko obračajo še bolj fl eksibilno kot človeška roka, vgrajen fi lter odpravi tresenje rok in omogoči izredno na- tančno gibanje instrumentov. T e tehnološke rešitve operaterju omogočajo izredno natančno izpeljavo operacije. Dodatne instrumente operater vstavi v trebušno votlino skozi vodila, ki jih vbode vanjo v spodnjem delu trebuha na sredini ter levo in desno v bližini medeničnih kosti. Rezi na koži so običajno dolgi med 1 in 2 cm, kar po- Operacije z novim robotskim sistemom so natančnejše in tudi varnejše. Celjska bolnišnica je pred petnajstimi leti začela orati ledino na področju robotsko asistiranih posegov. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 17, 24. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV »Bojimo se, da se bo pono- vilo kaj takšnega, kot je bilo avgusta 2023, in da na tem območju nismo varni,« pou- darjajo krajani Obrtniške ulice in dela Savinjske ceste, ki so združeni v Civilno iniciativo stanovanjsko-obrtne cone Na- zarje. »Vodna ujma, ki nas je dosegla 4. avgusta 2023, nam je v trenutku uničila domove, naš umik na varno je bil nemogoč. Takrat na srečo ni bilo žrtev, a ni nujno, da bo tudi v prihodnje tako,« so jasni krajani, ki, kot poudarjajo, nimajo zagotovil, da se zgodba ne bo ponovila. Razlogov za nevarnost je več V civilni iniciativi ocenju- jejo, da je škoda, ki je nastala Iščejo zemljišča za vrtičke VELENJE – Tudi med Velenjčani je vrtičkarstvo zelo priljubljeno, vendar primanj- kuje prostora za ureditev novih vrtičkov. Zato je občina lastnike kmetijskih zemljišč v bližini mesta pozvala k prodaji ali oddaji zemljišč, na katerih bi zagotovila prostor za dodatne vrtičke. Prvi vrtički v mestni občini Velenje so bili urejeni na območju Krajnca v Bevčah, kjer jih je še danes 81. Vrtičkarji imajo na voljo tudi leseno hiško za shranjevanje orodja in opreme ter sanitarije. Območje je ograjeno in vzdrževano. Letna višina zakupa vrtička znaša 40 evrov. Zadnja leta se povpraševanje po vrtičkih povečuje. Trenutno je na ča- kalni listi 25 vlog občanov. Kot še pravijo v velenjski občinski upravi, je bilo na območju Stare vasi prvotno urejenih 130 vrtičkov, zdaj jih je zaradi gradnje poslovne cone bistveno manj. Vseh 98 vrtičkov na območju ob železnici bo do konca tega leta odstranjenih zaradi načrtovane ureditve parkirišč v sklopu gradnje tretje razvojne osi. »Letos bomo vrtičkarjem na tem območju še zadnjič zagotovili odvoz smeti, sanitarije in dostop do vode ter jim za ome- njene stroške zaračunali 25 evrov. Prav tako je na območju Lipe 60 vrtičkov, ki pa jih ne upravlja občina,« še pojasnjujejo. BF VELENJE – Urejanje večgeneracijskega parka Lipa v krajevni skupnosti Gorica se je začelo lani, končalo naj bi se jeseni naslednje leto. Letos naj bi v parku uredili prostor za namizni tenis in šah, otroško igrišče, zunanji fi tnes ter zasadili približno 70 dreves. Uredili bodo zelenice ter na njih postavili klopi, koše za smeti in pitnike. Večgeneracijski park Lipa, ki se bo razprostiral na skoraj 15 tisoč kvadratnih metrih, bo občanom omogočil zdravo in aktivno preživljanje prostega časa v naravi, spodbujal medge- neracijsko druženje ter krepil medsosedske odnose. Lani je občina uredila 500 metrov pešpoti, večnamenski prostor za kres ter naravne tribune za posedanje ob njem. Zagotovila je napeljavo za javno razsvetljavo, luči bo v parku name- stila letos. Stroški lanskih del so znašali 200 tisoč evrov, vrednost letošnjih pa 240 tisočakov. Polovico denarja je Mestna občina Velenje zagotovila sama, drugo polovico je primaknilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Kot še pravijo v velenjski občinski upravi, bodo urejanje večgeneracijskega parka Lipa končali jeseni naslednje leto, ko so predvideni še gr adn ja igrišč za k ošar k o in odbo jk o t er poligon za k olesarje. BF NAZARJE – Prebivalci stanovanjskega dela obrtne cone se bojijo ponovnih poplav Pripravljeni so se seliti, a to trenutno ni ena od možnosti Stanovalci obrtno-stanovanjskega dela obrtne cone Na- zarje že dlje časa opozarjajo na prepočasno izvajanje ukre- pov za zmanjšanje tveganja pred naravnimi nesrečami na območju, na katerem so njihove zgradbe. Bojijo se, da bi se ponovila zgodba iz avgusta 2023, ko so ob uničujočih po- plavah ostali ujeti med strugami Savinje, Drete in potokov zalednih voda. Ker stroka ne predvideva njihove preselitve, so se prebivalci nedavno sestali tudi z direkcijo za vode, kjer skušajo načrtovanje ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti obravnavati celovito. A krajani ob tem še vedno menijo, da bi bila zanje najbolj varna rešitev selitev. SINTIJA JURIČ »Nepremišljeno poseganje v prostor in spremembe podnebja so pripeljali tako daleč, da so naši domovi v nevarnosti. Samo vprašanje je, koliko takšnih ujm bodo še prenesli,« poudarjajo v civilni iniciativi. Povpraševanje po vrtičkih v mestih se povečuje. (Foto: Vrtički pri kozolcu) Ureditev parka Lipa bo zaključena naslednje leto. (Foto: MOV) Prostor za prijetno rekreacijo Na sestanku z DRSV so stanovalci Obrtniške ulice in dela Savinjske ceste opozorili na svojo življenjsko ogroženost med katastrofalnimi poplavami. (Foto: Andraž Purg) avgusta 2023, posledica več težav, ki so nastajale desetle- tja. Menijo, da so k višji gladini poplavnega vala med drugim pripomogle zasutost struge z gramozom, poraščenost na- brežin ter naravne in umetne prepreke. Pomembno vlogo je po njihovih ocenah odigral tudi poškodovan nasip, ki na najnižji točki trenutno meri 30 centimetrov pod načrtova- no ravnjo. Predstavniki inici- ative ob tem poudarjajo, da je direkcija za vode podjetjem ob strugah Savinje dodelila tudi pravico za izkoriščanje prio- balnega pasu, a tega ne nad- zoruje, zato so na območju priobalnega pasu skladiščeni različni nevarni odpadki in tudi hlodovina, ki lahko v pri- meru poplav povzročijo veliko škodo. »Na območju širšega vodnega pasu stojijo hiše, ki so bile zgra- jene pred več kot 70 leti in do 90. let poplav niso poznale. K po- plavam je nedvomno prispevala pozidava gorvodno, ki je strugo z vsakim posegom ožala. In zdaj smo v situaciji, ko imamo sto- letne vode vsakih nekaj let, in sicer od leta 1990. Soseska je bila tako precej prizadeta že v vsaj štirih poplavah,« poudarjajo v civilni iniciativi. Dodajajo še, da so za veliko količino vode bistve- no premajhni tudi tamkajšnji zadrževalniki, prav tako sta po njihovem mnenju neusklajena odpiranje in zapiranje loput za- lednih voda, ki naj bi preprečile vdor vode v stanovanjsko-obr- tno cono. Idejne rešitve so na mizi V Direkciji RS za vode (DRSV) poudarjajo, da se zavedajo za- pletenosti problematike tamkaj- šnjih stanovalcev, zato morajo ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti obravnavati celovi- to. Predlagane idejne rešitve za to območje, ki jih bodo presojali z različnih vidikov in umeščali v prostor z državnim prostorskim načrtom, vključujejo širitev stru- ge Savinje tam, kjer to dopušča, nadvišanje in obnovo visoko- vodnih nasipov ter zamenjavo poddimenzioniranih premosti- tev s hidravlično ustreznejšimi rešitvami. »Zasnova ukrepov za zmanjšanje poplavne ogro- ženosti na porečju Savinje in Drete vključuje tudi gradnjo su- hih zadrževalnikov, predvsem v dolini Drete. Ti objekti bodo umeščeni v prostor z državnim prostorskim načrtom,« še pou- darjajo v DRSV. Za državni prostorski načrt (DPN) za porečje Savinje od Mozirja do Ljubnega je javni razpis za izbiro izdelovalca že končan, trenutno poteka faza izbire izvajalca. Javna razgrni- tev pobude bi lahko bila jeseni 2025. Za DPN, ki zajema porečje Drete, javni razpis za izdelavo pobude še pripravljajo, zato to- čen datum javne razgrnitve še ni določen. Če bo izdelovalec izbran že v prvem krogu, v di- rekciji predvidevajo, da bi lahko bila razgrnitev konec letošnjega leta. Rešitev je zanje selitev Da so idejne rešitve dobro- namerne in skušajo zmanjšati vpliv povodenj v prihodnje, se strinjajo tudi v nazarski civilni iniciativi. A kljub vsemu meni- jo, da se podobnim dogodkom na tem območju ne morejo izo- gniti. Skrbi jih, da bi se gradnja suhih zadrževalnikov začela prepozno, širitev suhe struge in postavitev zidu na levo stran struge pa po njihovem mnenju ne bi rešili vseh težav. »Načr- tovana je zamenjava mostu, kar civilna iniciativa vsekakor podpira, saj bo nov most pri- pomogel k večji zaščiti. Ostaja tudi težava zalednih vod. Ena od možnih rešitev je dodatna suha struga, ki bo delovala kot obvod v primeru večjih nalivov, a njena uresničitev ni jasna,« poudarjajo. Po mnenju krajanov zato območja obrtno-stanovanj- skega dela ni mogoče zaščititi brez korenitih posegov. »Ti bi morali vključevati dvakratno povečanje struge z odstranitvi- jo skale ob Babinovem tumfu in vodne mere. Seveda ti pose- gi ne zmanjšujejo problematike zalednih vod. T udi če rešimo to težavo, ostaja nevarnost dviga podtalnih vod. Ob tem se pojavi vprašanje, kaj te rešitve pome- nijo za drugo stran porečja in dolvodno,« poudarjajo. Zaradi varnosti se je zato večina kra- janov pripravljena odseliti, a o teh možnostih v direkciji za vode brez izdelave ustreznih strokovnih podlag trenutno ne morejo govoriti. Foto: osebni arhiv TKR Voda je krajanom avgusta 2023 povsem zalila hiše. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 17, 24. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Približno 15 tisoč ljudi mesečno obišče grad Podčetr- tek, potem ko je lani poleti delno obnovljen odprl vrata. Obiskovalci bodo kmalu lahko obiskali še atrij z zani- mivimi arheološkim ostalinami, si ogledali obnovljeno kapelo in se sprehodili po poti v okolici obzidja, kjer naj bi nekoč svoje vrtove imela plemiška družina Attems. TINA STRMČNIK PODČETRTEK – Nadaljujejo obnovo tamkajšnjega gradu Kmalu še kapela, atrij in sprehajalne poti Občina v gradu trenutno ureja atrij. Izvajalec je med izvajanjem izkopov naletel na vodni zbiralnik oz. cisterno in na približno 1,10 metra širok temelj zidu z manjšim stol- pičem. Arheološke raziskave je izvedlo podjetje PJP iz Slo- venske Bistrice pod nadzorom celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z zavoda so sporočili, da je ohranjenega približno deset metrov zidu, ki sega do višine približno 1,30 metra. »Zunanja stena cisterne je bila obložena z glino, da voda ni odtekala v porozne zemeljske plasti. Gradnja je sledila naravni oblikovanosti in poteku strmo padajoče skalne osnove, saj so bile vse izravnave za potre- be gradnje vklesane v skalno osnovo. Predpostavljamo, da je imel zid s stolpičem vlogo zgodnejše obrambne utrdi- tve terena in da je bil v dana- šnjem grajskem atriju odkrit najstarejši del izrabe prostora. Zaradi odsotnosti drobnih ar- heoloških najdb zaenkrat še ne moremo natančneje opre- deliti časovnega obdobja,« so pojasnili. Najstarejše obdobje izrabe prostora in nastanka omenjenega gradu bodo lah- ko opredelili šele po dodatnih arheoloških raziskavah. V kapeli tudi poroke Obnovitvenih del je v skla- du z restavratorskim načrtom deležna tudi grajska kapela. Strokovnjakom je tam, kot je »Občina na gradu ne bo bo urejala nastanitvenih zmogljivosti, tovrstnih zmogljivosti imamo na našem območju že dovolj,« pravi župan Podčetrtka Peter Misja. pojasnil župan Podčetrtka Pe- ter Misja, med drugim uspe- lo ohraniti eno od starejših fresk. Občina je sofinancira- nje za obnovo kapele prejela s pomočjo uspešne prijave na enega od projektov lokalne akcijske skupine. »Čaka nas še ureditev oltarja in tlakov, to je predvideno do konca letošnje- ga leta. Ogled kapele bo za- nimiva dopolnitev vsebin na gradu, kjer želimo urediti tudi Kraševčevo sobo s številnimi prevodi svetih pisem. V kapeli bodo tudi cerkvene poroke in obredi,« je povedal župan. Občina nestrpno pričakuje še rezultate lani objavljenega razpisa ministrstva za kulturo. Na omenjeni razpis je namreč prijavila projekt, s pomočjo katerega bi pri vhodu uredila amfiteater in možnost dostopa za invalide. Predvideni sta še obnova podpornih zidov in ureditev omenjene Kraševče- ve sobe. Po sledeh Attemsov Zanimiva dopolnitev po- nudbe bo krožna pot po oko- lici gradu, kjer naj bi nekoč svoj izvir vode in vrtove imela plemiška družina Attems. Da jo bo občina lahko uredila, mora pridobiti služnostno pravico. Pot, ki bo dolga pri- bližno kilometer, bo vodila mimo grajskega obzidja. Omogočala bo sprehod po gozdičku in lepe razglede. Planinsko društvo Podčetr- tek namerava v bližini gradu urediti še eno bolj zahtevno oz. plezalno pot. Foto: Andraž Purg Peter Misja: »Včasih so si grad ogledovali morebitni tuji vlagatelji, ki niso imeli denarja za povratno avtobusno vozovnico. Odkar je grad v naši lasti in odkar ima vsebino, prihajajo morebitni vlagatelji drugačnega kova.« Obnova grajske kapele V občini Podčetrtek so lani zabeležili več kot 400 tisoč nočitev, povečuje se tudi število dnevnih gostov, včasih jih je več kot 2 tisoč na dan. Župan Podčetrtka Peter Misja meni, da se je število dnevnih obiskoval- cev povečalo tudi zaradi obnove gradu. Pričakovan je še večji obisk, saj Terme Olimia začenjajo gradnjo družinskega hotela. Upravna enota je po besedah žu- pana gradbeno dovoljenje že izdala tudi za ureditev glampinga pri hotelu in restavraciji Amon. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 17, 24. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Pri Zdravstvenem domu Laško so gradbeni stroji za- brneli lansko pomlad. Poleti so dela za nekaj časa zastala, saj je težave povzročila pod- talnica, ki se je nepričakova- no pojavila v gradbeni jami. Po odpravi težave so se dela jeseni nadaljevala, a so bila kmalu spet za nekaj časa zaustavljena, saj so delavci naleteli na arheološke najd- be. Zaradi vseh teh okoliščin prizidek ne bo končan do konca letošnjega leta, kot je bilo predvideno, ampak se bodo dela po besedah župana Marka Šanteja zavlekla v leto 2026. Prav tako se bo nalož- ba, prvotno ocenjena na 3,8 milijona evrov, zaradi doda- tnih del v gradbeni jami in ar- heoloških raziskav nekoliko podražila. Izvajalec gradnjo prizidka trenutno nadaljuje po načrtih. Odstiranje delčkov zgodovine Od lanske jeseni občina prenavlja tudi mestno jedro DOBRNA – Občini je med prvimi v državi uspelo sprejeti celostno prometno strate- gijo za trajnostno mobilnost (OCPS). Občinski svet je dokument, ki bo v naslednjih sedmih letih ključno usmerjal dejavnosti občine na področju mobilnosti in prometa, soglasno potrdil na zadnji seji. Kot pravijo v Občini Dobrna, si s sprejemom OCPS prizadevajo za celovit pristop k trajno- stni mobilnosti, ki bo omogočil sistematično načrtovanje in izvajanje ukrepov za izboljšanje prometne varnosti, kakovosti javnega prostora, dostopnosti in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Strategija hkrati pomeni pomemben korak k boljšemu življenjskemu oko- lju in krepi prizadevanja občine za razvoj zelene mobilnosti ter prijetnega bivalnega okolja. »Občina Dobrna je turistična destinacija, ki temelji na trajnostnem razvoju. Je zeleno, varno in želeno podeželsko okolje vseh generacij za preživljanje prostega časa in življenja s poudarkom na varni in trajnostni mobilnosti,« se glasi vizija strategije. Spremlja jo slogan: »Z zeleno mobilnostjo po butični Dobrni.« Glavni cilji OCPS se nanašajo na izboljšanje kakovosti življenja, večjo prometno varnost in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Ključni poudarki strategije so osredotočeni na pet glavnih stebrov urejanja prometa, in sicer celostno urejanje prometa, ki vključuje siste- matično načrtovanje, večjo prometno varnost in dostopnost, zlasti za ranljivejše skupine prebivalstva, spodbujanje hoje, predvsem z ureditvijo in obnovo pešpoti, razvoj kolesarje- nja s poudarkom na izboljšanju infrastrukture, izboljšanje javnega potniškega prometa z večjo dostopnostjo in pogostejšimi vožnjami avtobusov in optimizacijo sistema Prostofer za starejše občane ter urejanje motoriziranega in mirujočega prometa z uvajanjem ukrepov za umirjanje prometa, optimizacijo parkirnih površin ter večjim spodbujanjem souporabe avtomobilov. BA Z zeleno mobilnostjo po butični Dobrni Med cilji celostne prometne strategije na Dobrni so gradnja ali ureditev varnejših kolesarskih poti v obsegu vsaj dva kilometra do leta 2028, ureditev vsaj kilometer novih površin za pešce do leta 2031. Cilj je še obdržati povprečno hitrost vozil na vpadnici v naselje pod 50 kilometrov na uro. (Foto: BA) LAŠKO – Prenova mestnega jedra ob infrastrukturnih izboljšavah prinaša tudi nove vsebine Med odkrivanjem preteklosti in snovanjem prihodnosti Mestno jedro Laškega zadnje mesece spreminja podobo. Središče mesta je postalo gradbišče, saj občina posodablja infrastrukturo ter obnavlja ulice in trge. Hkrati gradi prizi- dek k zdravstvenemu domu, medtem ko arheologi odkriva- jo preteklost Laškega, turistični ponudniki in predstavniki lokalne skupnosti pa načrtujejo dejavnosti in ponudbo, ki bodo po obnovi oživile staro mestno jedro Laškega. BOJANA AVGUŠTINČIČ Laškega. Tudi tam so gradbi- šče zavzeli arheologi Skupi- ne Stik iz Ljubljane, ki so na Aškerčevem trgu odkrili več najdb, predvsem lončenine, iz obdobja zgodnjega novega veka, srednjega veka, rimske- ga obdobja in prazgodovine ter zgodnjenovoveško tlako- vanje. Arheologi so naleteli tudi na lepo ohranjeno ob- zidje, ki je bilo nekoč okoli cerkve sv. Martina in je bilo označeno tudi v Franciscej- skem katastru iz 19. stoletja. Ob tem so se pokazali tudi obrisi stavbe, ki v omenje- nem katastru ni vrisana. Zno- traj obzidja je bilo med 17 . in 19. stoletjem pokopališče. Ob cerkvi je bila tudi kostnica. Po besedah kustosa v Mu- zeju Laško Tomaža Majcna so grobove v preteklosti oči- tno prekopavali in ostanke shranjevali v kostnico, da so na pokopališču naredi- li prostor za nove pokope. »Zanimivo je, da so na tem mestu ohranjeni celi grobovi in okostja in da niso tako raz- metani, kot so bili nekoliko stran. Presenetljivo je tudi, kako so okostja zložena dru- go zraven drugega in drugo na drugem,« pravi Majcen. To bi lahko nakazovalo tudi na skupne grobove. Med dru- gim so arheologi na tem me- stu naleteli na preluknjane kroglice (jagode), ki so bile verjetno del rožnega venca. Našli so tudi majhne križe, ki so bili verjetno kot okrasek pritrjeni na krstah. Štirje deli obnove Medtem ko arheologi ve- stno raziskujejo in beležijo preteklost mesta, ki vsak dan postreže z novo navdušujočo zgodbo, gradbeni delavci v mestnem jedru posodabljajo vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter drugo infrastruk- turo. Projekt prenove mestne- ga jedra je razdeljen na štiri etape in vključuje celovito ureditev starega mestnega jedra. Dela prve etape v vre- dnosti približno tri milijone evrov zajemajo zamenjavo gospodarske javne infra- strukture, vključno z vodovo- dnim omrežjem, meteorno in s fekalno kanalizacijo v delu Mestne in Trubarjeve ulice, v delu Valvasorjevega trga, severnem delu Aškerčevega trga in ulice Pod gradom. V drugi etapi bodo uredili Sa- vinjsko nabrežje, v tretji etapi Aškerčev in Orožnov trg, četr- ta etapa predvideva ureditev Trubarjevega nabrežja, to je tlakovanja, parkirnih površin, spremembo prometnega reži- ma, ter ureditev protipoplav- nih ukrepov. Oživljanje mestnega jedra Ne le nove in lepše podo- be, mestu želijo v Laškem vdahniti tudi novo življe- nje. Predstavniki lokalne skupnosti ter ponudniki in strokovnjaki s področja turizma so se pred dnevi zbrali na tradicionalnem letnem srečanju turistič- nih ponudnikov My Laško. Pomemben del dogodka je bila kreativna delavnica na temo obnove in vsebinske dopolnitve mestnega jedra Laškega. Cilj delavnice so predstavljali skupno iskanje in oblikovanje idej za oživi- tev starega mestnega jedra in obogatitev turistične po- nudbe Laškega. »Udeleženci so bili zelo ustvarjalni in so pripravili širok nabor inova- tivnih idej, ki jih bomo v ob- čini s Stikom Laško pregleda- li in jih poskušali vključiti v oživitev mestnega jedra,« je dejal župan Marko Šantej. Dogodek My Laško je bil namenjen tudi razpravi o ključnih izzivih in priložno- stih za razvoj destinacije, ki je lani beležila rekordno število nočitev – 276 tisoč, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Arheologi vestno raziskujejo in beležijo preteklost Laškega. Pri cerkvi sv. Martina na Aškerčevem trgu so med drugim naleteli na grobove, saj je bilo tam do prve polovice 19. stoletja pokopališče. (Foto: Skupina Stik) Pogled na gradbišče pri Zdravstve- nem domu Laško. Gradnja prizidka naj bi bila končana v začetku priho- dnjega leta. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 17, 24. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Približno 15 tisoč ljudi mesečno obišče grad Podčetr- tek, potem ko je lani poleti delno obnovljen odprl vrata. Obiskovalci bodo kmalu lahko obiskali še atrij z zani- mivimi arheološkim ostalinami, si ogledali obnovljeno kapelo in se sprehodili po poti v okolici obzidja, kjer naj bi nekoč svoje vrtove imela plemiška družina Attems. TINA STRMČNIK PODČETRTEK – Nadaljujejo obnovo tamkajšnjega gradu Kmalu še kapela, atrij in sprehajalne poti Občina v gradu trenutno ureja atrij. Izvajalec je med izvajanjem izkopov naletel na vodni zbiralnik oz. cisterno in na približno 1,10 metra širok temelj zidu z manjšim stol- pičem. Arheološke raziskave je izvedlo podjetje PJP iz Slo- venske Bistrice pod nadzorom celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z zavoda so sporočili, da je ohranjenega približno deset metrov zidu, ki sega do višine približno 1,30 metra. »Zunanja stena cisterne je bila obložena z glino, da voda ni odtekala v porozne zemeljske plasti. Gradnja je sledila naravni oblikovanosti in poteku strmo padajoče skalne osnove, saj so bile vse izravnave za potre- be gradnje vklesane v skalno osnovo. Predpostavljamo, da je imel zid s stolpičem vlogo zgodnejše obrambne utrdi- tve terena in da je bil v dana- šnjem grajskem atriju odkrit najstarejši del izrabe prostora. Zaradi odsotnosti drobnih ar- heoloških najdb zaenkrat še ne moremo natančneje opre- deliti časovnega obdobja,« so pojasnili. Najstarejše obdobje izrabe prostora in nastanka omenjenega gradu bodo lah- ko opredelili šele po dodatnih arheoloških raziskavah. V kapeli tudi poroke Obnovitvenih del je v skla- du z restavratorskim načrtom deležna tudi grajska kapela. Strokovnjakom je tam, kot je »Občina na gradu ne bo bo urejala nastanitvenih zmogljivosti, tovrstnih zmogljivosti imamo na našem območju že dovolj,« pravi župan Podčetrtka Peter Misja. pojasnil župan Podčetrtka Pe- ter Misja, med drugim uspe- lo ohraniti eno od starejših fresk. Občina je sofinancira- nje za obnovo kapele prejela s pomočjo uspešne prijave na enega od projektov lokalne akcijske skupine. »Čaka nas še ureditev oltarja in tlakov, to je predvideno do konca letošnje- ga leta. Ogled kapele bo za- nimiva dopolnitev vsebin na gradu, kjer želimo urediti tudi Kraševčevo sobo s številnimi prevodi svetih pisem. V kapeli bodo tudi cerkvene poroke in obredi,« je povedal župan. Občina nestrpno pričakuje še rezultate lani objavljenega razpisa ministrstva za kulturo. Na omenjeni razpis je namreč prijavila projekt, s pomočjo katerega bi pri vhodu uredila amfiteater in možnost dostopa za invalide. Predvideni sta še obnova podpornih zidov in ureditev omenjene Kraševče- ve sobe. Po sledeh Attemsov Zanimiva dopolnitev po- nudbe bo krožna pot po oko- lici gradu, kjer naj bi nekoč svoj izvir vode in vrtove imela plemiška družina Attems. Da jo bo občina lahko uredila, mora pridobiti služnostno pravico. Pot, ki bo dolga pri- bližno kilometer, bo vodila mimo grajskega obzidja. Omogočala bo sprehod po gozdičku in lepe razglede. Planinsko društvo Podčetr- tek namerava v bližini gradu urediti še eno bolj zahtevno oz. plezalno pot. Foto: Andraž Purg Peter Misja: »Včasih so si grad ogledovali morebitni tuji vlagatelji, ki niso imeli denarja za povratno avtobusno vozovnico. Odkar je grad v naši lasti in odkar ima vsebino, prihajajo morebitni vlagatelji drugačnega kova.« Obnova grajske kapele V občini Podčetrtek so lani zabeležili več kot 400 tisoč nočitev, povečuje se tudi število dnevnih gostov, včasih jih je več kot 2 tisoč na dan. Župan Podčetrtka Peter Misja meni, da se je število dnevnih obiskoval- cev povečalo tudi zaradi obnove gradu. Pričakovan je še večji obisk, saj Terme Olimia začenjajo gradnjo družinskega hotela. Upravna enota je po besedah žu- pana gradbeno dovoljenje že izdala tudi za ureditev glampinga pri hotelu in restavraciji Amon. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 17, 24. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Pri Zdravstvenem domu Laško so gradbeni stroji za- brneli lansko pomlad. Poleti so dela za nekaj časa zastala, saj je težave povzročila pod- talnica, ki se je nepričakova- no pojavila v gradbeni jami. Po odpravi težave so se dela jeseni nadaljevala, a so bila kmalu spet za nekaj časa zaustavljena, saj so delavci naleteli na arheološke najd- be. Zaradi vseh teh okoliščin prizidek ne bo končan do konca letošnjega leta, kot je bilo predvideno, ampak se bodo dela po besedah župana Marka Šanteja zavlekla v leto 2026. Prav tako se bo nalož- ba, prvotno ocenjena na 3,8 milijona evrov, zaradi doda- tnih del v gradbeni jami in ar- heoloških raziskav nekoliko podražila. Izvajalec gradnjo prizidka trenutno nadaljuje po načrtih. Odstiranje delčkov zgodovine Od lanske jeseni občina prenavlja tudi mestno jedro DOBRNA – Občini je med prvimi v državi uspelo sprejeti celostno prometno strate- gijo za trajnostno mobilnost (OCPS). Občinski svet je dokument, ki bo v naslednjih sedmih letih ključno usmerjal dejavnosti občine na področju mobilnosti in prometa, soglasno potrdil na zadnji seji. Kot pravijo v Občini Dobrna, si s sprejemom OCPS prizadevajo za celovit pristop k trajno- stni mobilnosti, ki bo omogočil sistematično načrtovanje in izvajanje ukrepov za izboljšanje prometne varnosti, kakovosti javnega prostora, dostopnosti in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Strategija hkrati pomeni pomemben korak k boljšemu življenjskemu oko- lju in krepi prizadevanja občine za razvoj zelene mobilnosti ter prijetnega bivalnega okolja. »Občina Dobrna je turistična destinacija, ki temelji na trajnostnem razvoju. Je zeleno, varno in želeno podeželsko okolje vseh generacij za preživljanje prostega časa in življenja s poudarkom na varni in trajnostni mobilnosti,« se glasi vizija strategije. Spremlja jo slogan: »Z zeleno mobilnostjo po butični Dobrni.« Glavni cilji OCPS se nanašajo na izboljšanje kakovosti življenja, večjo prometno varnost in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Ključni poudarki strategije so osredotočeni na pet glavnih stebrov urejanja prometa, in sicer celostno urejanje prometa, ki vključuje siste- matično načrtovanje, večjo prometno varnost in dostopnost, zlasti za ranljivejše skupine prebivalstva, spodbujanje hoje, predvsem z ureditvijo in obnovo pešpoti, razvoj kolesarje- nja s poudarkom na izboljšanju infrastrukture, izboljšanje javnega potniškega prometa z večjo dostopnostjo in pogostejšimi vožnjami avtobusov in optimizacijo sistema Prostofer za starejše občane ter urejanje motoriziranega in mirujočega prometa z uvajanjem ukrepov za umirjanje prometa, optimizacijo parkirnih površin ter večjim spodbujanjem souporabe avtomobilov. BA Z zeleno mobilnostjo po butični Dobrni Med cilji celostne prometne strategije na Dobrni so gradnja ali ureditev varnejših kolesarskih poti v obsegu vsaj dva kilometra do leta 2028, ureditev vsaj kilometer novih površin za pešce do leta 2031. Cilj je še obdržati povprečno hitrost vozil na vpadnici v naselje pod 50 kilometrov na uro. (Foto: BA) LAŠKO – Prenova mestnega jedra ob infrastrukturnih izboljšavah prinaša tudi nove vsebine Med odkrivanjem preteklosti in snovanjem prihodnosti Mestno jedro Laškega zadnje mesece spreminja podobo. Središče mesta je postalo gradbišče, saj občina posodablja infrastrukturo ter obnavlja ulice in trge. Hkrati gradi prizi- dek k zdravstvenemu domu, medtem ko arheologi odkriva- jo preteklost Laškega, turistični ponudniki in predstavniki lokalne skupnosti pa načrtujejo dejavnosti in ponudbo, ki bodo po obnovi oživile staro mestno jedro Laškega. BOJANA AVGUŠTINČIČ Laškega. Tudi tam so gradbi- šče zavzeli arheologi Skupi- ne Stik iz Ljubljane, ki so na Aškerčevem trgu odkrili več najdb, predvsem lončenine, iz obdobja zgodnjega novega veka, srednjega veka, rimske- ga obdobja in prazgodovine ter zgodnjenovoveško tlako- vanje. Arheologi so naleteli tudi na lepo ohranjeno ob- zidje, ki je bilo nekoč okoli cerkve sv. Martina in je bilo označeno tudi v Franciscej- skem katastru iz 19. stoletja. Ob tem so se pokazali tudi obrisi stavbe, ki v omenje- nem katastru ni vrisana. Zno- traj obzidja je bilo med 17 . in 19. stoletjem pokopališče. Ob cerkvi je bila tudi kostnica. Po besedah kustosa v Mu- zeju Laško Tomaža Majcna so grobove v preteklosti oči- tno prekopavali in ostanke shranjevali v kostnico, da so na pokopališču naredi- li prostor za nove pokope. »Zanimivo je, da so na tem mestu ohranjeni celi grobovi in okostja in da niso tako raz- metani, kot so bili nekoliko stran. Presenetljivo je tudi, kako so okostja zložena dru- go zraven drugega in drugo na drugem,« pravi Majcen. To bi lahko nakazovalo tudi na skupne grobove. Med dru- gim so arheologi na tem me- stu naleteli na preluknjane kroglice (jagode), ki so bile verjetno del rožnega venca. Našli so tudi majhne križe, ki so bili verjetno kot okrasek pritrjeni na krstah. Štirje deli obnove Medtem ko arheologi ve- stno raziskujejo in beležijo preteklost mesta, ki vsak dan postreže z novo navdušujočo zgodbo, gradbeni delavci v mestnem jedru posodabljajo vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter drugo infrastruk- turo. Projekt prenove mestne- ga jedra je razdeljen na štiri etape in vključuje celovito ureditev starega mestnega jedra. Dela prve etape v vre- dnosti približno tri milijone evrov zajemajo zamenjavo gospodarske javne infra- strukture, vključno z vodovo- dnim omrežjem, meteorno in s fekalno kanalizacijo v delu Mestne in Trubarjeve ulice, v delu Valvasorjevega trga, severnem delu Aškerčevega trga in ulice Pod gradom. V drugi etapi bodo uredili Sa- vinjsko nabrežje, v tretji etapi Aškerčev in Orožnov trg, četr- ta etapa predvideva ureditev Trubarjevega nabrežja, to je tlakovanja, parkirnih površin, spremembo prometnega reži- ma, ter ureditev protipoplav- nih ukrepov. Oživljanje mestnega jedra Ne le nove in lepše podo- be, mestu želijo v Laškem vdahniti tudi novo življe- nje. Predstavniki lokalne skupnosti ter ponudniki in strokovnjaki s področja turizma so se pred dnevi zbrali na tradicionalnem letnem srečanju turistič- nih ponudnikov My Laško. Pomemben del dogodka je bila kreativna delavnica na temo obnove in vsebinske dopolnitve mestnega jedra Laškega. Cilj delavnice so predstavljali skupno iskanje in oblikovanje idej za oživi- tev starega mestnega jedra in obogatitev turistične po- nudbe Laškega. »Udeleženci so bili zelo ustvarjalni in so pripravili širok nabor inova- tivnih idej, ki jih bomo v ob- čini s Stikom Laško pregleda- li in jih poskušali vključiti v oživitev mestnega jedra,« je dejal župan Marko Šantej. Dogodek My Laško je bil namenjen tudi razpravi o ključnih izzivih in priložno- stih za razvoj destinacije, ki je lani beležila rekordno število nočitev – 276 tisoč, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Arheologi vestno raziskujejo in beležijo preteklost Laškega. Pri cerkvi sv. Martina na Aškerčevem trgu so med drugim naleteli na grobove, saj je bilo tam do prve polovice 19. stoletja pokopališče. (Foto: Skupina Stik) Pogled na gradbišče pri Zdravstve- nem domu Laško. Gradnja prizidka naj bi bila končana v začetku priho- dnjega leta. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 17, 24. april 2025 KULTURA V Kranju je bil 55. Teden slovenske drame zelo uspešen za Slovensko ljudsko gledališče Celje. Stro- kovna žirija je namreč predstavo Pet kraljev: K psi- hopatologiji neke monarhije Tiborja Hrsa Pandurja v režiji Livije Pandur razglasila za najboljšo tekmo- valno uprizoritev. DEAN ŠUSTER Umrla je pesnica Neža Maurer V 95. letu je umrla Neža Maurer, slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, publicistka, urednica in peda- goginja. Rojena je bila v Podvinu pri Polzeli, kjer so pred leti njeno rojstno hišo obnovili in jo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Pisateljica in pesnica je bila tudi častna občanka občine Polze- la. Umrla je v Preddvoru, kjer je zadnja leta živela v domu starejših občanov. Za sabo je pustila izjemen ustvarjalni opus za otroke in odrasle. Na Polzeli je obiskovala slovensko in med drugo sve- tovno vojno nemško osnovno šolo. Po koncu vojne je obiskovala srednjo šolo v Celju in Žalcu ter učiteljišče v Ljubljani. Poučevala je v Črnem Vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici. Študirala je na Pedagoški akademiji v Ljubljani ter po diplomi izredno še na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomirala iz slavistike. Po študiju je najprej delala kot novinarka. Bila je prva urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana, tehnična in kulturna urednica pri revijah Kmečki glas, Otrok in družina ter Rodna gruda, terenska reporterka ter direk- torica, glavna in odgovorna urednica revije Prosvetni delavec, pisala je tudi brošure za Pionirski dom. Zadnja leta službovanja je bila samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje Slovenije. Po upokojitvi je delala kot samostojna umetnica. Napisala je več kot 20 pesniških zbirk Kot poroča STA, največji del avtorskega opusa Neže Maurer zajema poezija, nekaj del je proznih, pisala je tudi radijske igre ter prevajala iz nemščine in slovanskih jezikov. Več kot 80 otroških iger in oddaj je bilo izve- denih na različnih radijskih postajah, veliko pesmi so v prevodih objavljali in predvajali na radiih v nekdanji Jugoslaviji. Najbolj opazna in priljubljena je njena velika pesni- ška zapuščina, ki obsega več kot 20 pesniških zbirk za odrasle in otroke. V obširnem opusu so med poezijo za mladino in otroke naslovi, kot so Velik sončen dan, Ko- stanjev škratek, Beli muc, Bratec Kratekčas in Zajčkova telovadba, med poezijo za odrasle so Ogenj do zadnjega diha, Drevo spoznanja, Od mene k tebi, Metulj na snegu in Igra za življenje. Njena poezija je prevedena v številne tuje jezike. Pesnica, ki je ustvarjala več kot 60 let, je prejela več priznanj, med drugimi nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo in nagrado zla- tnik poezije za življenjsko delo. Za literarni turizem Člani občinskega sveta Občine Polzela so leta 2001 roj- stno hišo Neže Maurer razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika. Občina Polzela se je obnove lotila takoj, ko je zanjo lani na razpisu prejela nepovratni denar. Sofi nanciranje sta pri- spevali kulturno in kmetijsko ministrstvo. Občina je med cilji obnove omenjala gojenje zavesti o kulturni dediščini in umetnosti ter razvoj literarnega turizma. TS, STA Na grad se vrača spektakularna Veronika V zelo dolgi predstavi se je odlično znašla Lucija Harum. (Foto: Aljoša Rebolj) Na 55. Tednu slovenske drame najboljša igralka Lucija Harum V Kranju slavila celjska predstava Pet kraljev Najboljša igralka tedna slo- venske drame je bila Lucija Harum. S perspektivo, ki je sicer ni »Uprizoritev Pet kraljev prinaša na oder mogočno pripoved, osnovano na Sha- kespearjevih kraljevskih kronikah – od Riharda II. do Riharda III. – in jih spretno združuje v zaokroženo dra- maturško celoto, ki odseva sodobne družbene in poli- tične napetosti. V središče postavlja lucidno razdelano psihopatologijo vladanja, dodatno kakovost pa prina- ša premišljena preusmeritev fokusa k ženski perspektivi – tisti, ki je v izvirnem Shake- spearjevem besedilu skoraj ni. Na odru se odločno in z jasno režijsko vizijo odpira nov prostor za ženske like in žensko subjektivnost, za njihov pogled in glas v poli- tični areni. Številen ansam- bel – enakovredno močne igralske naloge, ki jih igralci vrhunsko izkoristijo, hkrati pa delujejo kot odlično ui- grana ekipa – stremi k eno- tnemu cilju: po najboljših močeh prikazati realne in spačene portrete takratnih in današnjih oblastnikov, pokazati patologijo vsake oblasti in pokazati na prave žrtve njihovih postopkov,« je zapisala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Igor Samo- bor, Nika Bezeljak in Mirna Rustemović. »Brez igralcev ne bi bilo predstave« Zmagovalno uprizoritev 55. Tedna slovenske drame si bo na celjskem odru ponov- no možno ogledati 26. apri- la in 16. maja. »Hvala vsem v SLG Celje, ki so tako od- kritosrčno podprli in verjeli v ta projekt. Največja zahvala in zasluga za to nagrado gre seveda igralski zasedbi, brez katere te predstave ne bi bilo – resničnih kraljev in kraljic, ki si ne domišljajo, da vla- dajo svetu, temveč so svet,« je ob sprejemu nagrade po- vedal dramaturg Tibor Hrs Pandur. V središču igralske zasedbe, ki uprizoritev nosi v vsej njeni intenzivnosti, je Lucija Harum, ki prehaja med vlogami Kraljice Izabe- le, Nell, Bolničarke in Lady Anne. Žirija je v utemeljitvi njene nagrade zapisala: »Lu- cija Harum v kompleksni in večplastni upodobitvi žen- skih likov tiho, skoraj nesli- šno gradi transformacijo od začetne naivnosti do končne erupcije v mogočni preobraz- bi. Vsak njen prihod na oder prinaša novo interpretativ- no fi neso in izjemno soigro s fantastičnim ansamblom. Njena igra ne le oživlja kom- pleksne psihološke pokraji- ne, temveč jih preobraža v močne simbole. Transfor- macija ženske skozi menjave oblasti – od mladoletne neve- ste do največje žrtve genoci- da – je izpeljana pretanjeno, njen ›krik‹ je pretresljiv izraz bolečine ponižanih in obu- panih, s katerim se lahko poistovetijo vsi, ki jim je mar za usodo današnjega sveta.« Harumova je dodala: »Pose- bej mi je dragoceno, da smo s predstavo odprli prostor za ženske glasove. Iz Shakespe- arjevih dram, v katerih žen- ske vloge pogosto ostajajo v senci, smo skupaj ustvarili projekt, ki daje glas predol- go preslišanim in utišanim.« Predstave bodo na celjskem gradu pod okriljem Zavoda Celeia Celje na ogled zadnji konec tedna v juniju in prvi konec tedna v juliju. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Muzikal Veronika Deseniška se tudi letos vrača na Celjski grad. Letos mineva na- tanko 600 let od smrti Veronike Deseniške, tragične junakinje ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb slovenskega zgodovinskega izročila. To pomembno obletnico zaznamuje tudi to, da je bila Veronika prva znana ženska na Slovenskem, ki so ji sodili zaradi čarovništva. ti, ki jo v Celju letos v Zavodu Celeia Celje in Pokrajinskem muzeju Celje obeležujemo z nizom dogodkov Veronika Deseniška: 600 let spomi- na,« pravi mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje. Glasbo za muzikal je ustvaril Leon Firšt, scenarij pa Janez Usenik. SŠol Muzikal, ki je bil prvič uprizorjen leta 2016, si je doslej ogledalo že več kot 25 tisoč gledalcev. V štirih letošnjih predstavah bo v vlogi Veronike ponovno nastopila Eva Černe Avbelj. Na odru se ji bodo pridru- žili Klemen Bunderla, Tja- ša Hrovat Steklasa, Željka Predojević Korošec, Srđan Milovanović, Marjan Bunič ter Gregor Ravnik. Del ekipe priznanih solistov bo letos še vsestranska umetnica Maša Tiselj. Muzikal pripoveduje zgod- bo o prepovedani ljubezni med Friderikom II. Celjskim in Veroniko iz Desenic. V ospredje letos še močneje stopata temi čarovništva in preganjanja žensk, ki sta za- znamovali tudi Veronikino življenje. »Njena zgodba je danes simbol boja proti kri- vicam in predsodkom, še po- sebej ob obletnici njene smr- Neža Maurer med obiskom rojstne hiše v Podvinu pri Polzeli leta 2015 (Foto: arhiv NT/An- draž Purg) Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 17, 24. april 2025 KULTURA V Kranju je bil 55. Teden slovenske drame zelo uspešen za Slovensko ljudsko gledališče Celje. Stro- kovna žirija je namreč predstavo Pet kraljev: K psi- hopatologiji neke monarhije Tiborja Hrsa Pandurja v režiji Livije Pandur razglasila za najboljšo tekmo- valno uprizoritev. DEAN ŠUSTER Umrla je pesnica Neža Maurer V 95. letu je umrla Neža Maurer, slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, publicistka, urednica in peda- goginja. Rojena je bila v Podvinu pri Polzeli, kjer so pred leti njeno rojstno hišo obnovili in jo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Pisateljica in pesnica je bila tudi častna občanka občine Polze- la. Umrla je v Preddvoru, kjer je zadnja leta živela v domu starejših občanov. Za sabo je pustila izjemen ustvarjalni opus za otroke in odrasle. Na Polzeli je obiskovala slovensko in med drugo sve- tovno vojno nemško osnovno šolo. Po koncu vojne je obiskovala srednjo šolo v Celju in Žalcu ter učiteljišče v Ljubljani. Poučevala je v Črnem Vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici. Študirala je na Pedagoški akademiji v Ljubljani ter po diplomi izredno še na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomirala iz slavistike. Po študiju je najprej delala kot novinarka. Bila je prva urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana, tehnična in kulturna urednica pri revijah Kmečki glas, Otrok in družina ter Rodna gruda, terenska reporterka ter direk- torica, glavna in odgovorna urednica revije Prosvetni delavec, pisala je tudi brošure za Pionirski dom. Zadnja leta službovanja je bila samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje Slovenije. Po upokojitvi je delala kot samostojna umetnica. Napisala je več kot 20 pesniških zbirk Kot poroča STA, največji del avtorskega opusa Neže Maurer zajema poezija, nekaj del je proznih, pisala je tudi radijske igre ter prevajala iz nemščine in slovanskih jezikov. Več kot 80 otroških iger in oddaj je bilo izve- denih na različnih radijskih postajah, veliko pesmi so v prevodih objavljali in predvajali na radiih v nekdanji Jugoslaviji. Najbolj opazna in priljubljena je njena velika pesni- ška zapuščina, ki obsega več kot 20 pesniških zbirk za odrasle in otroke. V obširnem opusu so med poezijo za mladino in otroke naslovi, kot so Velik sončen dan, Ko- stanjev škratek, Beli muc, Bratec Kratekčas in Zajčkova telovadba, med poezijo za odrasle so Ogenj do zadnjega diha, Drevo spoznanja, Od mene k tebi, Metulj na snegu in Igra za življenje. Njena poezija je prevedena v številne tuje jezike. Pesnica, ki je ustvarjala več kot 60 let, je prejela več priznanj, med drugimi nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo in nagrado zla- tnik poezije za življenjsko delo. Za literarni turizem Člani občinskega sveta Občine Polzela so leta 2001 roj- stno hišo Neže Maurer razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika. Občina Polzela se je obnove lotila takoj, ko je zanjo lani na razpisu prejela nepovratni denar. Sofi nanciranje sta pri- spevali kulturno in kmetijsko ministrstvo. Občina je med cilji obnove omenjala gojenje zavesti o kulturni dediščini in umetnosti ter razvoj literarnega turizma. TS, STA Na grad se vrača spektakularna Veronika V zelo dolgi predstavi se je odlično znašla Lucija Harum. (Foto: Aljoša Rebolj) Na 55. Tednu slovenske drame najboljša igralka Lucija Harum V Kranju slavila celjska predstava Pet kraljev Najboljša igralka tedna slo- venske drame je bila Lucija Harum. S perspektivo, ki je sicer ni »Uprizoritev Pet kraljev prinaša na oder mogočno pripoved, osnovano na Sha- kespearjevih kraljevskih kronikah – od Riharda II. do Riharda III. – in jih spretno združuje v zaokroženo dra- maturško celoto, ki odseva sodobne družbene in poli- tične napetosti. V središče postavlja lucidno razdelano psihopatologijo vladanja, dodatno kakovost pa prina- ša premišljena preusmeritev fokusa k ženski perspektivi – tisti, ki je v izvirnem Shake- spearjevem besedilu skoraj ni. Na odru se odločno in z jasno režijsko vizijo odpira nov prostor za ženske like in žensko subjektivnost, za njihov pogled in glas v poli- tični areni. Številen ansam- bel – enakovredno močne igralske naloge, ki jih igralci vrhunsko izkoristijo, hkrati pa delujejo kot odlično ui- grana ekipa – stremi k eno- tnemu cilju: po najboljših močeh prikazati realne in spačene portrete takratnih in današnjih oblastnikov, pokazati patologijo vsake oblasti in pokazati na prave žrtve njihovih postopkov,« je zapisala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Igor Samo- bor, Nika Bezeljak in Mirna Rustemović. »Brez igralcev ne bi bilo predstave« Zmagovalno uprizoritev 55. Tedna slovenske drame si bo na celjskem odru ponov- no možno ogledati 26. apri- la in 16. maja. »Hvala vsem v SLG Celje, ki so tako od- kritosrčno podprli in verjeli v ta projekt. Največja zahvala in zasluga za to nagrado gre seveda igralski zasedbi, brez katere te predstave ne bi bilo – resničnih kraljev in kraljic, ki si ne domišljajo, da vla- dajo svetu, temveč so svet,« je ob sprejemu nagrade po- vedal dramaturg Tibor Hrs Pandur. V središču igralske zasedbe, ki uprizoritev nosi v vsej njeni intenzivnosti, je Lucija Harum, ki prehaja med vlogami Kraljice Izabe- le, Nell, Bolničarke in Lady Anne. Žirija je v utemeljitvi njene nagrade zapisala: »Lu- cija Harum v kompleksni in večplastni upodobitvi žen- skih likov tiho, skoraj nesli- šno gradi transformacijo od začetne naivnosti do končne erupcije v mogočni preobraz- bi. Vsak njen prihod na oder prinaša novo interpretativ- no fi neso in izjemno soigro s fantastičnim ansamblom. Njena igra ne le oživlja kom- pleksne psihološke pokraji- ne, temveč jih preobraža v močne simbole. Transfor- macija ženske skozi menjave oblasti – od mladoletne neve- ste do največje žrtve genoci- da – je izpeljana pretanjeno, njen ›krik‹ je pretresljiv izraz bolečine ponižanih in obu- panih, s katerim se lahko poistovetijo vsi, ki jim je mar za usodo današnjega sveta.« Harumova je dodala: »Pose- bej mi je dragoceno, da smo s predstavo odprli prostor za ženske glasove. Iz Shakespe- arjevih dram, v katerih žen- ske vloge pogosto ostajajo v senci, smo skupaj ustvarili projekt, ki daje glas predol- go preslišanim in utišanim.« Predstave bodo na celjskem gradu pod okriljem Zavoda Celeia Celje na ogled zadnji konec tedna v juniju in prvi konec tedna v juliju. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Muzikal Veronika Deseniška se tudi letos vrača na Celjski grad. Letos mineva na- tanko 600 let od smrti Veronike Deseniške, tragične junakinje ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb slovenskega zgodovinskega izročila. To pomembno obletnico zaznamuje tudi to, da je bila Veronika prva znana ženska na Slovenskem, ki so ji sodili zaradi čarovništva. ti, ki jo v Celju letos v Zavodu Celeia Celje in Pokrajinskem muzeju Celje obeležujemo z nizom dogodkov Veronika Deseniška: 600 let spomi- na,« pravi mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje. Glasbo za muzikal je ustvaril Leon Firšt, scenarij pa Janez Usenik. SŠol Muzikal, ki je bil prvič uprizorjen leta 2016, si je doslej ogledalo že več kot 25 tisoč gledalcev. V štirih letošnjih predstavah bo v vlogi Veronike ponovno nastopila Eva Černe Avbelj. Na odru se ji bodo pridru- žili Klemen Bunderla, Tja- ša Hrovat Steklasa, Željka Predojević Korošec, Srđan Milovanović, Marjan Bunič ter Gregor Ravnik. Del ekipe priznanih solistov bo letos še vsestranska umetnica Maša Tiselj. Muzikal pripoveduje zgod- bo o prepovedani ljubezni med Friderikom II. Celjskim in Veroniko iz Desenic. V ospredje letos še močneje stopata temi čarovništva in preganjanja žensk, ki sta za- znamovali tudi Veronikino življenje. »Njena zgodba je danes simbol boja proti kri- vicam in predsodkom, še po- sebej ob obletnici njene smr- Neža Maurer med obiskom rojstne hiše v Podvinu pri Polzeli leta 2015 (Foto: arhiv NT/An- draž Purg) Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 17, 24. april 2025 KRONIKA Kokain prodajali doma in v tujini Nevarna združba grozila z eksplozivom Za celjskimi in mariborskimi kriminalisti je ena uspe- šnejših, a zahtevnejših preiskav, v kateri so razkrinkali člane nevarne mednarodne združbe. Ti naj bi preproda- jali kokain, poleg tega naj bi ustrahovali z eksplozivom. Združba je bila organizirana tako, da so člani komunicirali v kriptiranem načinu. SIMONA ŠOLINIČ Poškodoval se je med pokanjem s karbidom V prazničnih dneh so morali celjski policisti več- krat posredovati zaradi pokanja s karbidom. V enem primeru se je 19-letni moški med pokanjem tudi po- škodoval. Na policiji so letos beležili več klicev ljudi, ki jih je tovrstno pokanje motilo, tudi zaradi motenja miru, pre- strašene so bile tudi živali. Storilce so policisti opozo- rili na nevarnost, ki med pokanjem preži nanje, v več primerih, ko so policisti prišli na kraj, storilcev tam ni bilo več. Na območju Rogaške Slatine se je pri poka- nju poškodoval 19-letnik, ki mu je sod, v katerem je bil karbid, vrglo v obraz. Vendar hujših poškodb ni dobil. Policija ves čas opozarja na previdnost pri ravnanju s pirotehničnimi izdelki. Med velikonočnimi prazniki priljubljeni možnarji različnih izvedb so po Zakonu o orožju priprave za pokanje s črnim smodnikom. Upora- bljajo jih na kulturnih in drugih prireditvah. Možnaristi morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Zakon o varstvu javnega reda in miru dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med nekaterimi prazniki, kjer je takšno po- kanje že tradicija. Upoštevati je treba le, da morata biti med 22. in 6. uro zagotovljena nočni mir in počitek ljudi. Že druga aprilska žrtev med motoristi Praznični ponedeljek je na Celjskem zahteval že drugo motoristično žrtev v tem mesecu. V kraju Lo- paca je namreč umrl 55-letni motorist. Kot so sporočili s celjske policije, je 55-letni voznik motornega kolesa vozil po regionalni cesti iz smeri Gorice pri Slivnici proti Prevorju. Voznik avtomobila, ki je pripeljal iz nasprotne smeri in je zavijal levo na stransko dovozno cesto, naj bi mu zaprl pot. Vozili sta trčili, voznik motornega kolesa se je v trčenju tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Umrla zaradi cigaretnega ogorka? Pred dnevi je zagorelo v stanovanju na Kardeljevem trgu v Velenju. V požaru je umrla 95-letna ženska. Do požara v enem od stanovanj stanovanjskega bloka je prišlo v poznih večernih urah. V času nesreče je bila v stanovanju 95-letna lastnica, ki je v požaru umrla. Kot so sporočili iz celjske policijske uprave, naj bi najverjetneje zagorelo zaradi tlečega cigaretnega ogorka. Tujo krivdo za nastanek požara so kriminalisti izključili. V preiskavi zasežena pištola Združbi očitajo tudi tihotap- stvo, preprodajo droge, nedo- voljen promet z orožjem ter kazniva dejanja povzročitve splošne nevarnosti z uporabo eksploziva. »Preiskavo smo iz- vajali na podlagi mednarodne- ga sodelovanja in izmenjave podatkov, pridobljenih od fran- coskih pravosodnih organov, ter v sodelovanju z varnostnimi organi Švedske, Nemčije, Hr- vaške, Bosne in Hercegovine ter Europola v okviru projekta Evropska multidisciplinarna platforma proti kriminalnim grožnjam,« pravi vodja sektor- ja za organizirano kriminali- teto pri upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Damjan Apollonio. Dodeljene vloge in naloge Da so policisti stopili na prste eni »naprednejših« kriminalnih združb, kaže podatek, da je imela združba zelo dobro no- tranje hierarhično organizirane vloge. Vsak član je imel jasno določene naloge – od organizi- ranja, dobave do nalog kurirjev droge, ki so jo dostavljali konč- nim odjemalcem. »Za varno izvrševanje kazni- vih dejanj in komuniciranje so uporabljali tudi kriptirana ko- munikacijska sredstva. Delo- vali so previdno in predvsem pritajeno, brez javnega udej- stvovanja, kar je od preiskoval- cev zahtevalo dodatno angaži- ranost in spremljanje njihovih nelegalnih dejavnosti. Prepo- vedane droge so preprodajali kupcem na območju Slovenije, večje količine so s pomočjo ku- rirjev dostavljali članom orga- niziranih kriminalnih združb v tujino. Kriminalna združba je za dosego svojih ciljev upora- bljala tudi metode zastraševa- nja. Takšna je bila preiskovana kriminalna združba, ki je z na- menom zastraševanja uporabi- Članom združbe po kon- čanem sodnem postopku grozijo visoke zaporne ka- zni. Za povzročitev splošne nevarnosti je predpisan zapor do osmih let, za pre- kupčevanje z mamili do 15 let zapora, za proizvodnjo in promet z orožjem do enega leta. Slovenija ima pri tovrstnih mednarodnih poslih z drogo svoj pomemben geografski položaj, zaradi česar je za or- ganizirane kriminalne združbe zelo zanimiva. Združbe ponavadi denar, pridobljen z izvrševanjem kaznivih dejanj s področja organizirane kriminalitete, »operejo« in ga vlagajo v legalne posle. la tudi eksplozivna sredstva,« dodaja Apollonio. Zaključna akcija, v kateri so prijeli člane, je bila sredi aprila. V njej je sodelovalo 80 kriminalistov in policistov. Hi- šne preiskave so izvajali tako na Celjskem kot na območju Maribora. Kam so tihotapili kokain? Del preiskave, ki se nana- ša na naše območje in ga je usmerjalo celjsko okrožno dr- žavno tožilstvo, je povezan s preprodajo drog. To preiskavo so kriminalisti začeli avgusta lani, v njej so uporabili tako klasične kot prikrite preisko- valne ukrepe in metode dela. Kot pojasnjuje vodja sektorja kriminalistične policije na Po- licijski upravi Celje Aleš Sla- pnik, je v hudodelski združbi sodelovalo najmanj pet drža- vljanov Slovenije in Bosne in Hercegovine, starih od 19 do 47 let, stanujočih na območju policijskih uprav Celje in Ma- ribor. »Slednji so od leta 2020 do dneva odvzema prostosti organizirali nakup, hrambo, prevoz in prodajo večjih količin kokaina. Osumljeni so storitve najmanj 50 kaznivih dejanj.« Združba je marca 2023 organi- zirala prevoz dveh kilogramov kokaina na območje Bosne in Hercegovine. »Pri tem je tamkajšnja polici- ja odvzela prostost eni osebi z območja Policijske uprave Ce- lje, ki je drogo v osebnem av- tomobilu prevažala v posebno prirejenem prostoru za prevoz drog. Osebi so zasegli tudi 18 tisoč evrov gotovine in pištolo. Septembra in oktobra lani so člani združbe najmanj dvakrat z najetim vozilom organizirali prevoz najmanj 3,6 kg kokaina na območje Nemčije oziroma Švedske. Švedski varnostni or- gani so takrat odvzeli prostost dvema osebama z območja Policijske uprave Celje,« doda- ja Slapnik. Oskrbovali 20 odvisnikov Od februarja 2020 do mar- ca naslednje leto je združba na območju Slovenije prodala najmanj 6,5 kg kokaina. Vre- dnost takšne količine droge je na črnem trgu znašala 220 ti- soč evrov. Po podatkih policije so člani združbe oskrbovali pri- bližno 20 uživalcev kokaina, ki so ga vsakodnevno v manjših odmerkih nabavljali za svoje potrebe. Pri hišnih preiskavah so zaradi večje varnosti sode- lovali tudi pripadniki posebne policijske enote. Prostost so odvzeli moškima, starima 43 in 46 let, v hišnih preiskavah so zasegli 9 kg kokaina, strelno orožje in več kot 200 pripadajo- čih nabojev. Kriminalisti so preiskavo razširili še na finančni del, saj so zaznali očitno nesorazmerje med obsegom premoženja in dohodki 43-letnega osumlje- nega. Ta je lastnik in zastopnik dveh družb, ki ne razpolagata z likvidnostnimi sredstvi, potreb- nimi za poslovanje. Slednji je tudi lastnik sedmih nepremič- nin, vrednih približno 300 tisoč evrov, gre za tri stanovanja, dve počitniški hišici in dve parceli, ter lastnik premičnin, vrednih najmanj 60 tisoč evrov. »Zaradi navedenega smo na Okrožno državno tožilstvo v Celju dali pobudo za začasno zavaro- vanje nepremičnin v skladu z Zakonom o odvzemu pre- moženja nezakonitega izvora. Premičnine smo mu zasegli,« pojasnjuje Slapnik. Policisti so oba osumljena privedli k prei- skovalnemu sodniku, ki jima je odredil sodno pridržanje. Odvrgli bombo? Mariborski kriminalisti so v tem času preiskovali sum pov- zročitve splošne nevarnosti in tudi v to preiskavo se je »ujel« 43-letni Celjan. Poleg njega sta istega kaznivega dejanja ovadena še 41-letni moški iz Celja in 38-letni Mariborčan. »Moška, stara 41 in 38 let, sta v noči na 21. februar letos po naročilu in v dogovoru s 43-le- tnim moškim iz Celja pred sta- novanjsko hišo na območju Šentilja v Slovenskih goricah odvrgla ročno bombo in s tem ogrozila življenje ljudi ter pre- moženje velike vrednosti. V eksploziji je bila povzročena škoda v višini približno 20 tisoč evrov. Poškodovani so bili stanovanjska hiša, nepo- sredna okolica in parkirano vozilo. 43-letnik se je namreč z oškodovancem in njegovimi družinski člani pred leti sprl v okviru poslovnega sodelo- vanja. Motiv za storjeno ka- znivo dejanje so predstavljali maščevanje, zastraševanje in osebna uveljavitev. S tem namenom je osumljeni tudi zalezoval, zastraševal ter gro- zil oškodovancu ter njegovim družinskim članom,« je poja- snil vodja sektorja krimina- listične Policije PU Maribor Stanko Vidovič. Vsi trije osumljeni naj bi po- dobno kaznivo dejanje storili že septembra lani na istem kraju. Hišne preiskave so zato kriminalisti opravili tudi pri drugih dveh osumljencih in pri tem zasegli več predme- tov, pomembnih za nadaljnji kazenski postopek. »43-letni osumljenec je bil od začetka omenjenih sporov obravna- van za več kaznivih dejanj groženj in zalezovanja zoper člane družine oškodovan- ca. 41-letni sostorilec je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen za premoženjska ka- zniva dejanja, poleg tega je bil obravnavan še za kazniva de- janja z elementi nasilja in zo- per premoženjsko kriminalite- to. Tudi 38-letni osumljenec je že bil obravnavan za kazniva dejanja z elementi nasilja,« še dodaja Vidovič. Foto: PUC Od leta 2020 do 2021 je združba prodala najmanj 6,5 kg kokaina. Vrednost takšne količine droge je na črnem trgu znašala 220 tisoč evrov. Združba je vozila priredila tako, da je v njih drogo prevažala v posebnem prostoru. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 17, 24. april 2025 ŠPORT Od tedaj je društvo brez vo- dilnega moža, vse oči pa so uprte v morebitne rešitelje, še zlasti v člana upravnega odbora Andreja Bizaja. Kaj je bistvenega zapisal Vid Valenčak? Da odstopa zaradi osebnih razlogov, ker je čas, da klub prevzame nekdo s svežo energijo. Mi njegovega od- stopa nismo sprejeli. Trudili ste se vzpostaviti stik, a niste uspeli. Kaj se bo zgodilo, če ne bodo iz- polnjeni pogoji za primo- predajo poslov? Bo to otežilo položaj? Seveda. Upam, da do tega ne bo prišlo, ker bi sledil ne- ugoden scenarij. Klub bi bil prisiljen v nekatere ukrepe. Kdaj mislite, da je zadnji rok za izvedbo skupščine? Zbrali naj bi se predvidoma v juniju. Do takrat moramo analizirati stanje. Ne bomo skakali v bazen, če ne vemo, ali je voda v njem. To velja predvsem za novega predse- dnika kluba. Razkačile so vas netočne informacije, ki so krožile po družbenih omrežjih. Je bil omenjen precej višji znesek glede klubskega dolga, kot je v resnici? Da, vsaj sodeč po informa- cijah, ki smo jih doslej uspeli zbrati. Andrej Bizaj o trenutnem stanju v HK RST Pellet Celje »Ne bomo skakali v bazen, če ne vemo, ali je voda v njem« Predsednik celjskega hokejskega kluba Vid Valenčak je pred mesecem, natančneje 26. marca, presenetil člane upravnega odbora. Poslal jim je odstopno izjavo. DEAN ŠUSTER »Drame ni, čeprav finančni položaj ni ugoden. Reševali ga bomo po preseku stanja. Hitrih rešitev ne bo. Vsega se bomo lotili odgovorno.« »Ali bomo sodelovali v Alpski ligi ali članskega moštva ne bomo imeli. Igralcev, ki jih privabimo od drugod, druga tekmovanja razen Alpske lige ne zanimajo. Glede mlajših selekcij ni dvomov.« Andrej Bizaj se je pred 15 leti preselil v Savinjsko dolino. Je solastnik podjetja LedX, ki je bilo tudi glavni pokrovitelj kluba in še vedno s precejšnjimi finančnimi sredstvi pomaga hokejskemu društvu. V obdobju, ko je bil predsednik kluba Vid Valenčak in med člani upravnega odbora Andrej Bizaj, se je zvrstilo nekaj odmevnih klubskih dosežkov, zato smo takrat govorili o preporodu celjskega hokeja. Vas je še vedno strah, kaj bo priletelo iz klubskih omar in predalov? Prav zato iz dneva v dan preverjamo različne infor- macije. Gre za veliko odgo- vornost. Prevzameš jo, če poznaš stanje, v katerem je klub. Prijetno ste presenetili ljubitelje športa, zlasti ho- keja, ko ste med pogovorom na Televiziji Celje dejali, da »se bo hokej še vedno igral« v Celju in da še vedno obsta- ja možnost igranja članske ekipe v Alpski ligi. Moram pojasniti. Glede članskega moštva imamo dve izbiri. Ali bomo sodelovali v Alpski ligi ali članskega mo- štva ne bomo imeli. Igralcev, ki jih privabimo od drugod, druga tekmovanja razen Alp- ske lige ne zanimajo. Glede mlajših selekcij ni dvomov. Tu imamo posebne načrte, o katerih še ne bi govoril. Torej čakate, da se pred- sednik oglasi, da sedete za mizo in skušate rešiti, kar se rešiti da? Seveda. Klub bo ob naši precejšnji meri optimizma še naprej deloval. Verjetnost je resnično velika. Imamo več možnih scenarijev. Re- volucija prinese za vse vple- tene posledice. Ponavljam se, toda analiza sedanjega stanja je prednostna naloga. Imamo odgovornost do igral- cev, otrok, staršev, ki otroke podpirajo na njihovi športni poti, dobaviteljev, vse njiho- ve pravice moramo izpolniti. A najprej moramo ugotoviti, kje smo. Največja ugibanja se pora- jajo glede dolgov. Kolikšni so? Ne tajimo, dolgovi seveda obstajajo. Po dosedanjih ana- lizah stanje ni neobvladljivo. Vsi razen Olimpije, ki ima podporo državnih sponzor- jev in tujega pokrovitelja, smo podhranjeni v finanč- nem smislu. Naš klub stoji na plečih hokejskih zanese- njakov iz upravnega odbora. Naš položaj je podoben, kot je kjerkoli drugje v Sloveni- ji. Tragedije ni. Res je, da vsi vidijo, česa nisi storil, a ne vidijo tistega, kar si naredil. Nekaj fantov, ki so prve drsal- ne korake storili v celjskem klubu, igra tudi čez lužo. Nekaj imamo pokazati. De- lujemo v okolju, ki hokeju ni najbolj naklonjeno. Vseeno smo uspeli spisati neko zgod- bo. Upam, da bomo imeli še naprej posluh Mestne občine Celje. Zahvaljujem se obema županoma, tako prejšnjemu kot sedanjemu. Upamo še na večjo podporo. Trkamo na vest domačih lokalnih pokro- viteljev. Dva največja v našem klubu nista iz celjske občine, glavni je iz Avstrije, drugi je iz Ljubljane. Gre za svojevr- stnost. Naš upravni odbor bi lahko bolje opravil svoje delo. Kakšen je trenutno od- nos z dosedanjim glavnim pokroviteljem? Glavni pokrovitelj se ne bo umaknil. Pred časom je pred- stavnik podjetja namignil na zmanjšanje vložka. Pred krat- kim je pricurljalo, da naj bi si zaradi trenutnih težav kluba premislil in vložil isti znesek kot doslej. Upamo na pomoč lokalnih pokroviteljev. Sto otrok smo umaknili z ulice, sto otrok je kandidatov za reprezentančni dres. To ni zanemarljiva številka glede na naše pogoje v dvorani. Se lahko sedanje stanje brez sprememb vleče še dolgo časa? Odstop dolgoletnega pred- sednika kluba zahteva pre- gled stanja. Imel je škarje in platno pri upravljanju kluba, mi smo bili spremljevalci. Zdaj se sprašujemo, kdo so naši upniki in kdo so dol- žniki. Klub je kot podjetje. Če mu odrežete vodstvo, potrebuje nekaj časa, da pri- de k sebi in spozna stanje. Delujemo v hokeju manj naklonjenem okolju. Če je na Jesenicah potreben mig s prstom, je tu treba zamah- niti z roko. Prihajam z Jese- nic, kjer so nekatere stvari samoumevne, za podobne se tu moramo ukvarjati le s približkom. Trije moji sinovi igrajo hokej. Sedanji predse- dnik se je utrudil pri iskanju rešitev. Prenagljeno bi bilo že zdaj govoriti, kdo bo njegov naslednik. Želimo si, da bi bil iz lokalnega okolja. Zaenkrat se v zvezi s tem omenja zgolj vas … Hvala vsem, ki so me skoraj že ustoličili na tako pomemb- no mesto. Nisem doma iz Celja, zato ne morem voditi tukajšnjega društva. Okolja ne poznam v celoti. V tej vlo- gi vidim celjskega športnega zanesenjaka, ki bi imel po- polno podporo upravnega odbora. Klubu sem pomagal na vseh področjih, kjer sem lahko. Toda za predsednika je primeren nekdo iz lokalnega okolja. Hokejska sezona pri nas še traja, toda le zaradi po- znega finala državnega prvenstva pri moških med Olimpijo in Jesenicami. Na Bledu so lani razpusti- li člansko ekipo, kako bo s celjsko? Naš klub se je v decembru prijavil za tekmovanje v Alp- ski ligi. Takrat smo se odloči- li, da bomo še tretjo sezono zapovrstjo igrali v konkuren- ci z avstrijskimi in italijanski- mi klubi. Toda sledil je pre- tres z odstopom predsednika. Drame ni, čeprav finančni položaj ni ugoden. Reševali ga bomo po preseku stanja. Hitrih rešitev ne bo. Vsega se bomo lotili odgovorno. V preteklih letih je celjski ho- kej spadal med podhranjene športe. Celjskih hokejistov ni veliko. Primorani smo bili is- kati igralce drugje. Ponudili smo jim spodobno tekmo- vanje. Nadomestka Alpske lige ni. Liga IHL igralcem ni zanimiva. Državno prvenstvo pri nas obstaja, toda … Tekem je premalo, za večino klubov je tekmovanja v slovenski ligi konec že v decembru. To je edinstven primer. Nasploh je slovenski hokej posebnež v svetu. Ko sem obiskoval velika tekmovanja, so me spraševali, koliko imamo hokejistov. Rekel sem, da od 120 do 150 registriranih čla- nov. Toliko je dvoran v ožji okolici Toronta. Dvakrat je bila naša reprezentanca na olimpijskih igrah. Nekaj držav, ki imajo stokrat več igralcev kot mi, se nanje ni uspelo uvrstiti. Slovenski čudež je državna politika pustila na cedilu. Bojim se, da je čas debelih krav gle- de članske reprezentance minil. Če na državni ravni ne bo sprememb, kot so se zgodile na Madžarskem, ne bo napredka. Zadeve bodo ležale zgolj na plečih star- šev in lokalnih hokejskih zanesenjakov, ki puščajo svoj čas in denar. Še najmanj je govora o strokovnem štabu in eki- pi. Kako je s tem? Želimo zadržati trenerja in večino igralcev. Fantje so v zadnjih dveh sezonah resnič- no dali vse od sebe. Pojavila se je težava v Alpski ligi, ki je bila zastavljena kot razvojna liga za razširjeno avstrijsko prvenstvo, ligo ICEHL. Vse skupaj je razvodenelo, ko so se nekateri avstrijski klubi od- ločili, da so raje prvi na vasi kot zadnji v mestu. V Alpski ligi sodelujejo z vrtoglavi- mi zneski. Zell am See ima desetkrat višji proračun od Celja. Naš klub je imel dva- krat nižji proračun od kluba, ki je imel drugi najnižji letni znesek. Bili smo palček na papirju, v igralskem smislu pa ne. Trener Zell am Seeja Marcel Rodman je dejal, da je proti naši ekipi zelo težko igrati zaradi nepredvidljivega hokeja. Za tem stoji strategija trenerja Gala Korena. V Celju so v rednem delu orožje mo- rali položiti vsi štirje kasnejši polfinalisti. Le za malenkost smo ostali brez končnice. V Vipitenu so fantje pripravili senzacijo in zmagali s 4: 2. Toda pred drugo tekmo je bilo kar pet naših ključnih igralcev poškodovanih, eden težje. Niti eden od usodnih prekrškov v Vipitenu ni bil kaznovan. Moram še spo- mniti, da smo pred začet- kom sezone 2023/24 ostali brez dvorane zaradi poplave. Občina nam je priskočila na pomoč, toda finančna luknja, ki je nismo uspeli pokriti, je ostala. Poplava je za seboj pu- stila razdejanje. Materialno lastnino je odnesla Savinja. Dotlej smo starše najmlajših otrok razvajali z opremo, ta- krat še tega nismo zmogli. Pred dvema letoma smo za- čeli z ničle. Pokrovitelji smo zvišali dogovorjene zneske, a to je pomenilo le nujno, prvo pomoč. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 17, 24. april 2025 ŠPORT Še ena izvrstna predstava žal premalo za polfinale konferenčne lige Nogometaši Celja so obtičali v četrtfinalu konferenčne lige. Najprej so doma s Fiorentino izgubili z 2 : 1, v Firencah pa je bil na povratni tekmi izid neodločen (2 : 2). Ni prav veliko manjkalo, da bi še nadgradili zgodovinski uspeh, potem ko so se uvrstili med najboljšo osmerico. DEAN ŠUSTER NK Celje v Firencah: Silva, Karničnik, Nemanič, Vuklišević, Nieto, Kvesić, Zabukovnik, Delaurier-Chaubet, Svetlin, Sešlar, Matko (od 90. Edmilson). Po vodstvu gostiteljev v 37 . minuti (strelec je bil Rolan- do Mandragora) je izid v 54. minuti izenačil Aljoša Matko po imenitni podaji Marka Za- bukovnika. Zelo poceni prejeli zadetek V 65. minuti je po odličnem udarcu z glavo zadel še Kle- men Nemanič – 1 : 2. Tedaj je vse kazalo na podaljšek. Toda le dve minuti kasneje je celjsko obrambo prese- netil Moise Kean. V zadnjih desetih, petnajstih minutah so varovanci trenerja Alberta Riere oblegali domača vrata in Fiorentino prisilili zgolj k branjenju, toda spremembe izida ni bilo. Morda so bili celo vzhičeni nad tem, kaj zmorejo, in je bilo sle po preobratu premalo. Daleč od tega, da bi iskali dlako v jajcu, toda manjkalo je več predlož- kov, po katerih bi lahko do- tolkli že omamljene tekmece, ki so se jim že pošteno tresle hlače. »To ni tragedija. Hvala celotni ekipi, tu imam v mi- slih trenerje, fizioterapevte, ekonome in soigralce, za ne- pozabno in neverjetno sezo- no v evropskih tekmovanjih. Pokazali smo, da lahko igra- mo z vsakim. To smo naredili tudi v Firencah, odigrali 2 : 2, v nekem trenutku smo imeli celo obetaven izid, nato pa zelo poceni prejeli zadetek,« je povedal Svit Sešlar, ki je spet igral odlično. Večji del tekme igrali izvrstno Trener Albert Riera je navdušil z izjemno strategi- jo: »Žal mi je, da smo slabo začeli prvi polčas. Igralci Fi- orentine so imeli navijače na svoji strani. Mi bi jih morali prisiliti, da bi trpeli, to nam uvodoma ni uspelo. Kasneje smo igrali izvrstno. Dobro smo se počutili na igrišču, fantje so na izjemni tekmi opravili veliko delo, odličnih 180 minut je za njimi. In to proti Fiorentini, ki je precej večji klub od našega. Zdaj razmišljamo o domači ligi, pokalu, sem pa zadovoljen s četrtfinalom. To je velika stvar za Celje, za državo. Če nam je to uspelo enkrat, zakaj tega ne bi ponovili?« Spet se je zapletel v besedni dvoboj, tokrat z domačim trenerjem Raffaelleom Palladinom: »Prvi polčas smo odigrali odlično. Imeli smo priložno- sti, zato sem zadovoljen. V drugem polčasu so tekmeci pokazali svojo kakovost, tudi oni so imeli svoje priložno- sti in dosegli zadetka. Takrat smo morali pokazati svojo zrelost. Na koncu smo izpol- nili cilj, kar nas veseli, tudi zato, ker je še ena italijanska ekipa v polfinalu evropskega tekmovanja.« Danes finale pred finalom? V 31. krogu 1. slovenske lige so najboljša štiri moštva osvojila po tri točke. Edini remi je bil v Ajdovščini (Pri- morje – Nafta 2 : 2). Na Obali (Koper – Bravo 1 : 0) je sodil Celjan Denis Halilović, drugi Celjan Metod Jurhar je ohra- nil nedotaknjeno mrežo, tretji Celjan Denis Popović je na zelenico pritekel v 71. minuti, 20 minut kasneje je zadel Damjan Bohar. V Sto- žicah (Olimpija – Domžale 2 : 0) gostje niso imeli strela v notranji okvir vrat. V Domža- lah (Kalcer Radomlje – Celje 1 : 3) so bili gostje precej boljši, toda prvi del so do- bili domačini. V 3. minuti nadaljevanja je zadel Jegor Prucev, nato je dva gola do- dal Aljoša Matko. V Murski Soboti (Mura – Maribor 1 : 2) je vijoličaste rešil Finec Kai Meriluoto z goloma v 82. in 84. minuti. Do konca je preostalo še pet krogov, za Celje še sedem. Ob dveh tekmah manj je na četrtem mestu. Za Koprom zaostaja za točko, za Mariborom za pet, za Olimpijo 17. Branilec Celja Klemen Nemanić je iz- javil, da njegova ekipa še ima teoretične možnosti za osvo- jitev naslova državnega prva- ka, kar povsem drži. Zaostali tekmi bo igrala v Kopru in Mariboru. Cilj je zagotovitev evropskega tekmovanja. Do tega je možno priti tudi v po- kalu NZS, polfinalni obračun z Olimpijo bo danes. Foto: FB NK Celje Firenčanom so se tresle hlače, zdaj se tudi (v pokalu) Olimpiji Konec tekme v Firencah, ko se je zdelo, da imajo nogometaši Celja dovolj moči še za vsaj pol ure igre. Začetna postava NK Celje v Firencah je bila ista kot na prvi tekmi v Celju. Mark Zabukovnik je odlično zaposlil Aljošo Matka. Albert Riera je skušal potolažiti Žana Karničnika. Oba bosta ostala za vedno zapisana med junaki leto- šnje evropske zgodbe. Aljoša Matko je hladno- krvno matiral vratarja Fiorentine Davida de Geo. LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 31 20 8 3 53:14 68 MARIBOR 30 16 8 6 53:27 56 KOPER 30 15 7 8 44:29 52 CELJE 29 15 6 8 57:41 51 BRAVO 31 12 10 9 44:41 46 PRIMORJE 31 9 9 13 36:52 36 MURA 31 9 6 16 34:42 33 KALCER 31 9 5 17 35:55 32 NAFTA 31 5 10 16 30:55 25 DOMŽALE 31 6 5 20 29:59 23 Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 17, 24. april 2025 ŠPORT Od tedaj je društvo brez vo- dilnega moža, vse oči pa so uprte v morebitne rešitelje, še zlasti v člana upravnega odbora Andreja Bizaja. Kaj je bistvenega zapisal Vid Valenčak? Da odstopa zaradi osebnih razlogov, ker je čas, da klub prevzame nekdo s svežo energijo. Mi njegovega od- stopa nismo sprejeli. Trudili ste se vzpostaviti stik, a niste uspeli. Kaj se bo zgodilo, če ne bodo iz- polnjeni pogoji za primo- predajo poslov? Bo to otežilo položaj? Seveda. Upam, da do tega ne bo prišlo, ker bi sledil ne- ugoden scenarij. Klub bi bil prisiljen v nekatere ukrepe. Kdaj mislite, da je zadnji rok za izvedbo skupščine? Zbrali naj bi se predvidoma v juniju. Do takrat moramo analizirati stanje. Ne bomo skakali v bazen, če ne vemo, ali je voda v njem. To velja predvsem za novega predse- dnika kluba. Razkačile so vas netočne informacije, ki so krožile po družbenih omrežjih. Je bil omenjen precej višji znesek glede klubskega dolga, kot je v resnici? Da, vsaj sodeč po informa- cijah, ki smo jih doslej uspeli zbrati. Andrej Bizaj o trenutnem stanju v HK RST Pellet Celje »Ne bomo skakali v bazen, če ne vemo, ali je voda v njem« Predsednik celjskega hokejskega kluba Vid Valenčak je pred mesecem, natančneje 26. marca, presenetil člane upravnega odbora. Poslal jim je odstopno izjavo. DEAN ŠUSTER »Drame ni, čeprav finančni položaj ni ugoden. Reševali ga bomo po preseku stanja. Hitrih rešitev ne bo. Vsega se bomo lotili odgovorno.« »Ali bomo sodelovali v Alpski ligi ali članskega moštva ne bomo imeli. Igralcev, ki jih privabimo od drugod, druga tekmovanja razen Alpske lige ne zanimajo. Glede mlajših selekcij ni dvomov.« Andrej Bizaj se je pred 15 leti preselil v Savinjsko dolino. Je solastnik podjetja LedX, ki je bilo tudi glavni pokrovitelj kluba in še vedno s precejšnjimi finančnimi sredstvi pomaga hokejskemu društvu. V obdobju, ko je bil predsednik kluba Vid Valenčak in med člani upravnega odbora Andrej Bizaj, se je zvrstilo nekaj odmevnih klubskih dosežkov, zato smo takrat govorili o preporodu celjskega hokeja. Vas je še vedno strah, kaj bo priletelo iz klubskih omar in predalov? Prav zato iz dneva v dan preverjamo različne infor- macije. Gre za veliko odgo- vornost. Prevzameš jo, če poznaš stanje, v katerem je klub. Prijetno ste presenetili ljubitelje športa, zlasti ho- keja, ko ste med pogovorom na Televiziji Celje dejali, da »se bo hokej še vedno igral« v Celju in da še vedno obsta- ja možnost igranja članske ekipe v Alpski ligi. Moram pojasniti. Glede članskega moštva imamo dve izbiri. Ali bomo sodelovali v Alpski ligi ali članskega mo- štva ne bomo imeli. Igralcev, ki jih privabimo od drugod, druga tekmovanja razen Alp- ske lige ne zanimajo. Glede mlajših selekcij ni dvomov. Tu imamo posebne načrte, o katerih še ne bi govoril. Torej čakate, da se pred- sednik oglasi, da sedete za mizo in skušate rešiti, kar se rešiti da? Seveda. Klub bo ob naši precejšnji meri optimizma še naprej deloval. Verjetnost je resnično velika. Imamo več možnih scenarijev. Re- volucija prinese za vse vple- tene posledice. Ponavljam se, toda analiza sedanjega stanja je prednostna naloga. Imamo odgovornost do igral- cev, otrok, staršev, ki otroke podpirajo na njihovi športni poti, dobaviteljev, vse njiho- ve pravice moramo izpolniti. A najprej moramo ugotoviti, kje smo. Največja ugibanja se pora- jajo glede dolgov. Kolikšni so? Ne tajimo, dolgovi seveda obstajajo. Po dosedanjih ana- lizah stanje ni neobvladljivo. Vsi razen Olimpije, ki ima podporo državnih sponzor- jev in tujega pokrovitelja, smo podhranjeni v finanč- nem smislu. Naš klub stoji na plečih hokejskih zanese- njakov iz upravnega odbora. Naš položaj je podoben, kot je kjerkoli drugje v Sloveni- ji. Tragedije ni. Res je, da vsi vidijo, česa nisi storil, a ne vidijo tistega, kar si naredil. Nekaj fantov, ki so prve drsal- ne korake storili v celjskem klubu, igra tudi čez lužo. Nekaj imamo pokazati. De- lujemo v okolju, ki hokeju ni najbolj naklonjeno. Vseeno smo uspeli spisati neko zgod- bo. Upam, da bomo imeli še naprej posluh Mestne občine Celje. Zahvaljujem se obema županoma, tako prejšnjemu kot sedanjemu. Upamo še na večjo podporo. Trkamo na vest domačih lokalnih pokro- viteljev. Dva največja v našem klubu nista iz celjske občine, glavni je iz Avstrije, drugi je iz Ljubljane. Gre za svojevr- stnost. Naš upravni odbor bi lahko bolje opravil svoje delo. Kakšen je trenutno od- nos z dosedanjim glavnim pokroviteljem? Glavni pokrovitelj se ne bo umaknil. Pred časom je pred- stavnik podjetja namignil na zmanjšanje vložka. Pred krat- kim je pricurljalo, da naj bi si zaradi trenutnih težav kluba premislil in vložil isti znesek kot doslej. Upamo na pomoč lokalnih pokroviteljev. Sto otrok smo umaknili z ulice, sto otrok je kandidatov za reprezentančni dres. To ni zanemarljiva številka glede na naše pogoje v dvorani. Se lahko sedanje stanje brez sprememb vleče še dolgo časa? Odstop dolgoletnega pred- sednika kluba zahteva pre- gled stanja. Imel je škarje in platno pri upravljanju kluba, mi smo bili spremljevalci. Zdaj se sprašujemo, kdo so naši upniki in kdo so dol- žniki. Klub je kot podjetje. Če mu odrežete vodstvo, potrebuje nekaj časa, da pri- de k sebi in spozna stanje. Delujemo v hokeju manj naklonjenem okolju. Če je na Jesenicah potreben mig s prstom, je tu treba zamah- niti z roko. Prihajam z Jese- nic, kjer so nekatere stvari samoumevne, za podobne se tu moramo ukvarjati le s približkom. Trije moji sinovi igrajo hokej. Sedanji predse- dnik se je utrudil pri iskanju rešitev. Prenagljeno bi bilo že zdaj govoriti, kdo bo njegov naslednik. Želimo si, da bi bil iz lokalnega okolja. Zaenkrat se v zvezi s tem omenja zgolj vas … Hvala vsem, ki so me skoraj že ustoličili na tako pomemb- no mesto. Nisem doma iz Celja, zato ne morem voditi tukajšnjega društva. Okolja ne poznam v celoti. V tej vlo- gi vidim celjskega športnega zanesenjaka, ki bi imel po- polno podporo upravnega odbora. Klubu sem pomagal na vseh področjih, kjer sem lahko. Toda za predsednika je primeren nekdo iz lokalnega okolja. Hokejska sezona pri nas še traja, toda le zaradi po- znega finala državnega prvenstva pri moških med Olimpijo in Jesenicami. Na Bledu so lani razpusti- li člansko ekipo, kako bo s celjsko? Naš klub se je v decembru prijavil za tekmovanje v Alp- ski ligi. Takrat smo se odloči- li, da bomo še tretjo sezono zapovrstjo igrali v konkuren- ci z avstrijskimi in italijanski- mi klubi. Toda sledil je pre- tres z odstopom predsednika. Drame ni, čeprav finančni položaj ni ugoden. Reševali ga bomo po preseku stanja. Hitrih rešitev ne bo. Vsega se bomo lotili odgovorno. V preteklih letih je celjski ho- kej spadal med podhranjene športe. Celjskih hokejistov ni veliko. Primorani smo bili is- kati igralce drugje. Ponudili smo jim spodobno tekmo- vanje. Nadomestka Alpske lige ni. Liga IHL igralcem ni zanimiva. Državno prvenstvo pri nas obstaja, toda … Tekem je premalo, za večino klubov je tekmovanja v slovenski ligi konec že v decembru. To je edinstven primer. Nasploh je slovenski hokej posebnež v svetu. Ko sem obiskoval velika tekmovanja, so me spraševali, koliko imamo hokejistov. Rekel sem, da od 120 do 150 registriranih čla- nov. Toliko je dvoran v ožji okolici Toronta. Dvakrat je bila naša reprezentanca na olimpijskih igrah. Nekaj držav, ki imajo stokrat več igralcev kot mi, se nanje ni uspelo uvrstiti. Slovenski čudež je državna politika pustila na cedilu. Bojim se, da je čas debelih krav gle- de članske reprezentance minil. Če na državni ravni ne bo sprememb, kot so se zgodile na Madžarskem, ne bo napredka. Zadeve bodo ležale zgolj na plečih star- šev in lokalnih hokejskih zanesenjakov, ki puščajo svoj čas in denar. Še najmanj je govora o strokovnem štabu in eki- pi. Kako je s tem? Želimo zadržati trenerja in večino igralcev. Fantje so v zadnjih dveh sezonah resnič- no dali vse od sebe. Pojavila se je težava v Alpski ligi, ki je bila zastavljena kot razvojna liga za razširjeno avstrijsko prvenstvo, ligo ICEHL. Vse skupaj je razvodenelo, ko so se nekateri avstrijski klubi od- ločili, da so raje prvi na vasi kot zadnji v mestu. V Alpski ligi sodelujejo z vrtoglavi- mi zneski. Zell am See ima desetkrat višji proračun od Celja. Naš klub je imel dva- krat nižji proračun od kluba, ki je imel drugi najnižji letni znesek. Bili smo palček na papirju, v igralskem smislu pa ne. Trener Zell am Seeja Marcel Rodman je dejal, da je proti naši ekipi zelo težko igrati zaradi nepredvidljivega hokeja. Za tem stoji strategija trenerja Gala Korena. V Celju so v rednem delu orožje mo- rali položiti vsi štirje kasnejši polfinalisti. Le za malenkost smo ostali brez končnice. V Vipitenu so fantje pripravili senzacijo in zmagali s 4: 2. Toda pred drugo tekmo je bilo kar pet naših ključnih igralcev poškodovanih, eden težje. Niti eden od usodnih prekrškov v Vipitenu ni bil kaznovan. Moram še spo- mniti, da smo pred začet- kom sezone 2023/24 ostali brez dvorane zaradi poplave. Občina nam je priskočila na pomoč, toda finančna luknja, ki je nismo uspeli pokriti, je ostala. Poplava je za seboj pu- stila razdejanje. Materialno lastnino je odnesla Savinja. Dotlej smo starše najmlajših otrok razvajali z opremo, ta- krat še tega nismo zmogli. Pred dvema letoma smo za- čeli z ničle. Pokrovitelji smo zvišali dogovorjene zneske, a to je pomenilo le nujno, prvo pomoč. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 17, 24. april 2025 ŠPORT Še ena izvrstna predstava žal premalo za polfinale konferenčne lige Nogometaši Celja so obtičali v četrtfinalu konferenčne lige. Najprej so doma s Fiorentino izgubili z 2 : 1, v Firencah pa je bil na povratni tekmi izid neodločen (2 : 2). Ni prav veliko manjkalo, da bi še nadgradili zgodovinski uspeh, potem ko so se uvrstili med najboljšo osmerico. DEAN ŠUSTER NK Celje v Firencah: Silva, Karničnik, Nemanič, Vuklišević, Nieto, Kvesić, Zabukovnik, Delaurier-Chaubet, Svetlin, Sešlar, Matko (od 90. Edmilson). Po vodstvu gostiteljev v 37 . minuti (strelec je bil Rolan- do Mandragora) je izid v 54. minuti izenačil Aljoša Matko po imenitni podaji Marka Za- bukovnika. Zelo poceni prejeli zadetek V 65. minuti je po odličnem udarcu z glavo zadel še Kle- men Nemanič – 1 : 2. Tedaj je vse kazalo na podaljšek. Toda le dve minuti kasneje je celjsko obrambo prese- netil Moise Kean. V zadnjih desetih, petnajstih minutah so varovanci trenerja Alberta Riere oblegali domača vrata in Fiorentino prisilili zgolj k branjenju, toda spremembe izida ni bilo. Morda so bili celo vzhičeni nad tem, kaj zmorejo, in je bilo sle po preobratu premalo. Daleč od tega, da bi iskali dlako v jajcu, toda manjkalo je več predlož- kov, po katerih bi lahko do- tolkli že omamljene tekmece, ki so se jim že pošteno tresle hlače. »To ni tragedija. Hvala celotni ekipi, tu imam v mi- slih trenerje, fizioterapevte, ekonome in soigralce, za ne- pozabno in neverjetno sezo- no v evropskih tekmovanjih. Pokazali smo, da lahko igra- mo z vsakim. To smo naredili tudi v Firencah, odigrali 2 : 2, v nekem trenutku smo imeli celo obetaven izid, nato pa zelo poceni prejeli zadetek,« je povedal Svit Sešlar, ki je spet igral odlično. Večji del tekme igrali izvrstno Trener Albert Riera je navdušil z izjemno strategi- jo: »Žal mi je, da smo slabo začeli prvi polčas. Igralci Fi- orentine so imeli navijače na svoji strani. Mi bi jih morali prisiliti, da bi trpeli, to nam uvodoma ni uspelo. Kasneje smo igrali izvrstno. Dobro smo se počutili na igrišču, fantje so na izjemni tekmi opravili veliko delo, odličnih 180 minut je za njimi. In to proti Fiorentini, ki je precej večji klub od našega. Zdaj razmišljamo o domači ligi, pokalu, sem pa zadovoljen s četrtfinalom. To je velika stvar za Celje, za državo. Če nam je to uspelo enkrat, zakaj tega ne bi ponovili?« Spet se je zapletel v besedni dvoboj, tokrat z domačim trenerjem Raffaelleom Palladinom: »Prvi polčas smo odigrali odlično. Imeli smo priložno- sti, zato sem zadovoljen. V drugem polčasu so tekmeci pokazali svojo kakovost, tudi oni so imeli svoje priložno- sti in dosegli zadetka. Takrat smo morali pokazati svojo zrelost. Na koncu smo izpol- nili cilj, kar nas veseli, tudi zato, ker je še ena italijanska ekipa v polfinalu evropskega tekmovanja.« Danes finale pred finalom? V 31. krogu 1. slovenske lige so najboljša štiri moštva osvojila po tri točke. Edini remi je bil v Ajdovščini (Pri- morje – Nafta 2 : 2). Na Obali (Koper – Bravo 1 : 0) je sodil Celjan Denis Halilović, drugi Celjan Metod Jurhar je ohra- nil nedotaknjeno mrežo, tretji Celjan Denis Popović je na zelenico pritekel v 71. minuti, 20 minut kasneje je zadel Damjan Bohar. V Sto- žicah (Olimpija – Domžale 2 : 0) gostje niso imeli strela v notranji okvir vrat. V Domža- lah (Kalcer Radomlje – Celje 1 : 3) so bili gostje precej boljši, toda prvi del so do- bili domačini. V 3. minuti nadaljevanja je zadel Jegor Prucev, nato je dva gola do- dal Aljoša Matko. V Murski Soboti (Mura – Maribor 1 : 2) je vijoličaste rešil Finec Kai Meriluoto z goloma v 82. in 84. minuti. Do konca je preostalo še pet krogov, za Celje še sedem. Ob dveh tekmah manj je na četrtem mestu. Za Koprom zaostaja za točko, za Mariborom za pet, za Olimpijo 17. Branilec Celja Klemen Nemanić je iz- javil, da njegova ekipa še ima teoretične možnosti za osvo- jitev naslova državnega prva- ka, kar povsem drži. Zaostali tekmi bo igrala v Kopru in Mariboru. Cilj je zagotovitev evropskega tekmovanja. Do tega je možno priti tudi v po- kalu NZS, polfinalni obračun z Olimpijo bo danes. Foto: FB NK Celje Firenčanom so se tresle hlače, zdaj se tudi (v pokalu) Olimpiji Konec tekme v Firencah, ko se je zdelo, da imajo nogometaši Celja dovolj moči še za vsaj pol ure igre. Začetna postava NK Celje v Firencah je bila ista kot na prvi tekmi v Celju. Mark Zabukovnik je odlično zaposlil Aljošo Matka. Albert Riera je skušal potolažiti Žana Karničnika. Oba bosta ostala za vedno zapisana med junaki leto- šnje evropske zgodbe. Aljoša Matko je hladno- krvno matiral vratarja Fiorentine Davida de Geo. LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 31 20 8 3 53:14 68 MARIBOR 30 16 8 6 53:27 56 KOPER 30 15 7 8 44:29 52 CELJE 29 15 6 8 57:41 51 BRAVO 31 12 10 9 44:41 46 PRIMORJE 31 9 9 13 36:52 36 MURA 31 9 6 16 34:42 33 KALCER 31 9 5 17 35:55 32 NAFTA 31 5 10 16 30:55 25 DOMŽALE 31 6 5 20 29:59 23 Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 17, 24. april 2025 ŠPORT Včeraj je najbrž osvojila še petega v slovenski ligi. Celje globoko v srcu Lani je bila Lea Bartelme najkoristnejša igralka lige Waba. Kot kapetanka je slo- vensko reprezentanco do 18 let popeljala do naslova evropskih prvakinj leta 2023, ko je bila izbrana tudi v naj- boljšo peterko prvenstva: »Ko sem se pred šestimi leti pridružila celjskemu klubu, Veliki Leini želji po igralskem napredku in izobraževanju Najboljša košarkarica zapušča celjsko ekipo Dijakinja 1. gimnazije v Celju Lea Bartelme bo svojo košarkarsko pot nadaljevala v ZDA. Postala bo igralka univerze Maryland. V dresu Celja je osvojila tri naslove v Jadranski ligi, pet lovorik v slovenskem pokalu in štiri naslove v državnem prvenstvu. DEAN ŠUSTER sem sprejela eno svojih naj- boljših življenjskih odločitev. Vesela sem, da sem lahko de- lala v tako uspehov željnem okolju ter s tako izjemnimi ljudmi. Pomagali so mi pri gradnji košarkarske poti in osebnosti. Celje je žarišče razvoja mladih igralk, mno- gim se od tukaj odpre pot v svet. Ob pomoči kluba in ob mojem vsakdanjem trdem delu in odrekanju so se tudi meni odprla naslednja vrata. Menim, da sem pripravljena na naslednji korak, zato sem se odločila, da sprejmem po- nudbo univerze Maryland. Celje bo za vedno ostalo glo- boko v mojem srcu.« Njena soigralka iz mlade in članske reprezentance Ajša Sivka še ne bo zaigrala v ženski razli- čici lige NBA. Na naboru si je njene usluge zagotovil Chica- go Sky, ki pa ga je devetnaj- stletnica iz Slovenskih Konjic že predčasno obvestila, naj v naslednji sezoni še ne raču- na nanjo. Ajša se bo posvetila maturi, želi tudi nastopiti na evropskem prvenstvu. Grgićeva pridiga za prebuditev Najboljši ženski košarkar- ski ekipi pri nas sta včeraj v Celju odigrali tretjo tekmo finala državnega prvenstva. Prvi obračun so varovanke trenerja Damirja Grgića dobile z razliko 21 točk. Še za točko več so zaostajale na drugi tek- mi v Kranju. To je bilo tik pred koncem prvega polčasa. Sledi- lo je glasno predavanje trenerja Damirja Grgića, ki je povsem prebudil svoje varovanke. Te so družno poprijele v igri v obrambi in tretjo četrtino do- bile s 25 : 11. Odločno igro so nadaljevale tudi v zadnji četr- tini in v tretji minuti prvič pre- hitele nasprotnice. Prednost so do konca tekme še povišale in celo zanesljivo zmagale, s 74 : 67. Najboljša strelka tekme je bila s 23 točkami Thayná Sil- va. Po 14 točk sta dodali Lea Bartelme in Blaža Čeh. Foto: Andraž Purg Stoklas podiral tudi v Celju Kegljač Uroš Stoklas, ki je osvojil devet zlatih medalj na članskih svetovnih prvenstvih in svetovnih pokalih, je prvi svetovni rekord za vpis v Guinnessovo knjigo dosegel pred tremi leti. Tedaj je na kegljišču v Radljah kegljal 24 ur. Pred časom se je odločil za še večji podvig. 9. aprila je na kegljišču v Slovenj Gradcu začel lov na nov rekord: 72-urno neprekinjeno kegljanje. Obiskal je 37 kegljišč v 37 slovenskih krajih in mestih. Opravil je 4.440 lučajev, dvignil 12,5 tone, pretekel 80 kilometrov po kegljaških stezah in prevozil 1.080 kilometrov po Sloveniji. V Celju se je ustavil v četrtek, 10. aprila, ob 6. uri. Dogodek je bil dobrodošel za Kegljaški klub Celje, ki ga vodi predsednik Gregor Rozoničnik. Bil je namreč privlačen za mlade, ki se bodo morda odločili za ta šport. Celjski klub je bil ustanovljen leta 1973 in se je z zlatimi črkami vpisal v zgodovino sloven- skega, jugoslovanskega in svetovnega kegljanja. Celjanke so bile enajstkrat zmagovalke sve- tovnega klubskega pokala. Na prvem tovrstnem tekmovanju na Dunaju leta 1989 so zmagale Tanja Gobec, Mira Grobelnik, Marika Kardinar, Metka Lesjak, Sonja Mikac, Biserka Petak, Jožica Šeško in Silva Razlag, ki je ostala zvesta zapisovalka mejnikov in uspehov. Dodala je, da je v celjsko žensko kegljanje leta 2019 usodno zarezala smrt Lada Gobca, ki ni bil zgolj trener, ampak še marsikaj drugega. Mira in Jožica sta še danes aktivni članici kluba, ki je v pravkar končani 2. državni ligi v vzhodni skupini osvojil tretje mesto. Razlagova je povezo- vala tokratno prireditev z upanjem, da se bo celjsko kegljanje vrnilo na stara pota uspehov. DŠ Uroša Stoklasa so v Celju spremljali in spodbujali ljubitelji kegljanja. Med njimi so bile organizatorka Mira Gro- belnik, povezovalka Silva Razlag in najboljša mlada tekmovalka Tia Schatz. Prišel je tudi predsednik KK Celje Gregor Rozoničnik. (Foto: Matjaž Mazzini) Polzelani spet prvoligaši V finalu 2. slovenske lige za košarkarje sta se pome- rili ekipi Hopsov s Polzele in Celja. Prvi obračun na Polzeli so gostitelji dobili tesno, s 76 : 72. Zelo razpoloženi so bili Dino Murić s 25, Miha Vašl z 22 in Daniel Vujasinović s 15 točkami. Tudi pri gostih so izstopali trije košarkarji, in sicer Jan Rizman z 28, Marko Vranjković s 14 in Dejan Čigoja z 12 točkami. V torek sin trenerja Vladimirja Rizmana ni bil razpoložen v dvorani I. Osnovne šole. Kapetan Celja Jan Rizman je pregorel v preveliki želji – zadel je tri od šestnajstih metov iz igre. Marko Vranjković je dosegel 18 točk, Žiga Žepič pa 13. V vrstah zmagovalcev je Dino Murić dose- gel 21 točk ter zbral še 13 skokov. Novi prvoligaši so po zmagi s 77 : 62 še Nik Ivančič, Nace Jošt (5 točk), Tin Nemec, Domen Mohar, Tim Dragan (14), Žiga Fifolt (12), Onyebuchi Peter Udefie, Martin Cizej 1, kapetan Miha Vašl (13), Daniel Vujasinović (8) in Filip Razdevšek (3). Vodil jih je trener Sašo Mateničarski: »Moja prva sezona v Sloveniji je bila obeležena z napovedjo večine, da smo absolutni favoriti za prvo mesto v drugi ligi. Zato je bilo delo zahtevno. Drugo tekmo proti Celju smo odigrali precej manj obremenjeno in zato kakovostnejše. Za prvo ligo potrebujemo tri kakovostne okrepitve.« Trener Celja Vladimir Rizman je storil vse, da bi svojo ekipo, ki je bila šesta v rednem delu, pripeljal v prvo ligo. Boljša je bila od tretje Bistrice in drugega Slovana: »Celje si zasluži košarkarskega prvoligaša. Manjka nam le en dober center in morda še organizator igre.« DŠ Hopsi so imeli številč- no in glasno podporo polzelskih navijačev. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 17, 24. april 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN 22. aprila 2025 je minilo eno leto, kar si nas zapustil, dragi mož in zlati ati FRIDO PLANINŠEK iz Trnovelj Vsem, ki ga obiskujete na grobu in mu prižigate sveče v spomin, iskrena hvala. Žena Anica in vse tri hčerke z družino 196 Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad, narava spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj … V SPOMIN Te dni bo minilo osem let od tvojega slovesa, naš dragi BOŽO ROBIČ (21. 4. 1956–26. 4. 2017) Še vedno si sleherni dan v naših mislih … Hvala vsem, ki ga nosite v svojem spominu. Vsi tvoji 199 STROJI PRODAM GORENJE Muta z motorjem Acme in s priključ- ki: strižna kosa 130 cm, rotacijski plug, snežna freza in deska za sneg, freza – mulčer 80 cm, železna kolesa, prodam v kompletu za 2.000 EUR. Telefon 031 624-437. 198 PNEVMATSKO dvoredno sejalnico Olt, za koruzo, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 031 609-043. 191 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p ŠTIRI burske koze (Zgornje Polule, Celje) prodam. Telefon 040 466-512. 194 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM BUKOVA drva, klana in razrezana na 33 cm oziroma po želji od 25 do 50 cm, prodam. Cena 85 EUR/meter. Možna je ugodna dostava. Več informacij po telefonu 041 800-849. p DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p VOZ lojtrnik ( »gumiradel«), obračalnik Pano- nija za Gorenje Muta Univerzal, kovinsko kletko, 3 x 3 x 1 m, za zunanjo uporabo (za perutnino), in ogrodje za rastlinjak, 3 x 4 m, (plastične cevi), prodam. Telefon 041 571-473. 195 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p NUDIMO urejanje okolice, vzdrževanje objek- tov in izdelavo nadstreškov. Olga Jager s. p., Svetelka 11b, Dramlje, telefon 051 610-398. 175 PAG PAG PAG PAG PAG PAG PAG HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI www .radiocelje.si REZERV ACIJE: 15. - 22. JUNIJ 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA Na Pag z Modrijani, Radiem Celje in Relaxom BREZPLAČNO AVTOBUSNI PREVOZ Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 17, 24. april 2025 RADIJSKA STRAN Jutranji ritem Radia Celje Kvatropirci in Marko Škugor navdušili Nova pesem Obljubim ti je poklon večni ljubezni, na Radiu Celje pa so simpatični glasbeniki razkrili zakulisje snemanja, jezikovne zagate in koncertne načrte. Kvatropirci in eden najbolj prepoznavnih dalmatinskih tenorjev Marko Škugor so združili moči v čustveni baladi Obljubim ti. Nova skladba, ki jo v celoti izvajajo v slovenšči- ni, je nežna in iskrena obljuba o ljubezni, ki traja – brez veli- kih besed, a z veliko srca. Za Škugorja, znanega po brezča- snih dalmatinskih baladah, je to prva skladba v slovenščini, kar je za pevca predstavljalo poseben izziv, a tudi lep po- klon slovenskemu občinstvu. Ob izidu pesmi so bili Kva- tropirci in Marko Škugor tudi gostje na Radiu Celje, kjer so v sproščenem in zabavnem po- govoru razkrili podrobnosti o sodelovanju, zakulisju snema- nja in o tem, kako se je Marko znašel med slovenskimi pevci. Simpatično je priznal, da sta mu največ težav povzročali slo- venski besedi »kostanjeve« in »vse«, a je ob tem poudaril, da so mu fantje pri učenju jezika odlično pomagali. Videospot za pesem so po- sneli v Markovem domačem Šibeniku. Snemalni dan je bil vetroven, zaključil pa se je s simboličnim skokom v hladno morje in dalmatinsko gostijo pod borovci. Posnetek so popestrili tudi s humorjem – Kvatropirci so v intervjuju v šali priznali, da je bil borovec sicer romantična kulisa, a tudi vir težav s smolo. Pesem je na spletu v nekaj dneh dosegla več kot 130.000 ogledov, odzivi poslušalcev pa so izjemno pozitivni – tako med slovenskimi kot tudi hrva- škimi oboževalci. Kvatropirci in Marko Škugor dokazujejo, da sta iskrena glasba in pravo prijateljstvo odlična osnova za močno glasbeno zgodbo – ne glede na jezik. RC Nova pesem, veliko smeha in odlična družba: Marko Škugor, Kvatropirci, Boštjan Oder in Mirza Ribič v Jutranjem ritmu. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 XXXX Št. 12, 20. marec 2025 Št. 17/ Leto 80 / Celje, 24. april 2025 Str. 20-21 Str. 23 Str. 25 Na letošnji pomladni razstavi v Mozirskem gaju ob- čudujoče poglede obiskovalcev že nekaj dni približno 150 tisoč raznovrstnih tulipanov, prav tako narcise, muskariji, hijacinte, mačehe in drugo pomladno cve- tje. Poseben čar dajejo parku tudi cvetoča drevesa in žuborenje številnih potočkov ter Savinje. Potem ko so lansko pomlad v parku zasadili nekoliko manj cvetja, je to pomlad ponovno zablestel v vsem svojem sijaju. T udi letos pričakujejo več tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije. BARBARA FURMAN Pomladna razstava v Mozirskem gaju Ponovno vabi v svoj cvetoč objem Proste dneve med velikonočnimi prazniki so mnogi izkoristili za obisk Mozirskega gaja. »V Mozirskem gaju smo veseli, da obiskovalci razstavo zapuščajo s prijetnimi vtisi. Opažam, da so najbolj navdušeni nad raznobarvnimi tulipani, zelo radi si ogledajo tudi naše tematske vrtove,« pravi Maja Horvat. Na pomladni razstavi največ občudujočih pogledov privabljajo tulipani. Pomladna razstava v Mozir- skem gaju je vsako leto dru- gačna, saj se narava z vsakim dnem, kaj šele z leti, spremi- nja. Čeprav so tulipani letos zacveteli prej kot običajno in jih bo med prvomajskimi pra- zniki manj, obiskovalce čaka kar nekaj novosti. Kakšnih? Zeleni tunel Po besedah Maje Horvat nasproti poročnega paviljona gradijo nov zeleni tunel. »Prav tako prenavljamo zeliščni vrt. V kapelici svetega Valentina smo postavili na ogled razsta- vo ›ljubenskih potic‹ in v parku čebelarsko razstavo. Od 1. do 4. maja bodo obiskovalcem na voljo še dodatne dejavno- sti, med drugim si bodo lahko ogledali manjšo razstavo želv. Če ne bo dežja, bo 3. maja na ogled razstava kultnih avto- mobilov Mustangov,« napo- veduje Horvatova in dodaja, da so priprave na pomladno razstavo dolgotrajne, saj tra- jajo več mesecev. T ulipane sadijo že novembra in od takrat pozorno ter ljube- če skrbijo zanje. Januarja in februarja v Mozirskem gaju začnejo saditi drugo pomla- dno cvetje ter urejati park. Ker je dela veliko, ekipa zaposlenih pridno zaviha rokave tudi ta- krat, ko je park nekaj mesecev zaprt. Obisk pogojuje vreme Mozirski gaj je že vrsto let priljubljena izletniška točka. Tradicionalno pomladno raz- stavo običajno obišče od 15 do 20 tisoč obiskovalcev, če je slabo vreme, seveda mnogo manj. Kot še pravi Horvatova, letos pričakujejo dober obisk, v minulih dneh so namreč gostili že veliko ljubiteljev cvetoče narave in verjamejo, da bodo do 5. maja mnogi še prišli. »V Mozirskem gaju smo veseli, da obiskovalci razstavo zapuščajo s prijetnimi vtisi. Opažam, da so najbolj navdu- šeni nad raznobarvnimi tuli- pani, zelo radi si ogledajo tudi naše tematske vrtove. Otroci obožujejo igrišče in Začarano vas, čeprav ta navdušuje tudi odrasle. Radi se povzpnejo na razgledni stolp, zelo pri- ljubljena sta tudi japonski vrt in mlin. Sicer pa Mozirski gaj skriva toliko čudovitih kotič- kov, da zagotovo vsak najde nekaj zase,« še poudarja so- govornica. Kaj se obeta do konca leta? Medtem v Mozirskem gaju že snujejo načrte, kako obi- skovalce privabiti v poletnih, jesenskih in zimskih mesecih. »Avgusta bomo postavili na ogled veliko razstavo eksotič- nih živali in poletnega cvetja. Že zdaj lahko zatrdim, da bo tudi takrat vredno obiskati naš Mozirski gaj. Razlog za obisk boste imeli tudi septembra. Takrat bomo podobno kot leta prej pripravili razstavo buč in jesenskega cvetja. Ob tem že- lim opozoriti tudi na tekmova- nje za najtežjo bučo Slovenije, ki bo 20. septembra, letos že petnajsto leto zapored,« še na- pove Maja Horvat. Konec leta bodo v Mozirskem gaju pripra- vili Božično bajko Slovenije, si- cer pa se bodo do takrat v tem okolju zvrstili še številni drugi dogodki. Foto: Nik Jarh V Mozirskem gaju ima svojo gredico tudi naša medijska hiša. Od trpljenja do prebujenja Mladostna zvedavost, uprta v preteklost Prispevata k lokalnemu kulturnemu utripu Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 17, 24. april 2025 INTERVJU Zrela leta in staranje prinašajo pomembna vprašanja in preizkušnje. V svoji knjigi Dober dan, starost jih na preprost in dostopen način osvetli mag. Drago Tacol, specialist klinične psihologije in kognitivno-vedenjski terapevt, ki je skoraj vso delovno dobo deloval v Psihiatrični bolnišnici Vojnik in ob delu redno pisal ter predaval o duševnem zdravju. Pravi, da lahko človek veliko naredi glede tega, kako sprejema svojo starost, kako bogati svoje življenje v starosti, kako to svoje življenjsko obdobje izpolnjuje s smislom in kako sprejema tisto, kar je težko spre- jeti. Pri spoprijemanju s starostjo so mladim pomemben zgled prav starejši. »Za mlade je dobro, če starejši računajo na svojo prihodnost. Če mladi tega pri starejših ne vidijo, tudi sami nimajo pozitivnega odnosa do starosti in se bojijo staranja.« TINA STRMČNIK S specialistom klinične psihologije mag. Dragom Tacolom o izzivih staranja »Starost lažje sprejmemo, če nanjo gledamo s hvaležnostjo« bivanjska vprašanja, na vse to, kar mu leta pri- našajo. V tem je človek čisto svoboden in tudi svojstven. Življenje vsakemu posamezniku prinaša zelo različne okoliščine, tudi zato za nikogar ne moremo vnaprej reči, da je dobro pripravljen na svojo starost ali da je njegova starost lepa. Življenje se spreminja – so lepša, a tudi težja obdobja. Treba je biti pripravljen na to in odgovoriti na dane okoliščine. Vsak se torej stara na svoj način. Je naša družba zelo obremenjena s pred- sodki o starejših? Vse sodobne zahodne družbe so precej obremenjene z vprašanjem staranja, s pred- sodki in z negativnim odnosom do staranja. Eden od vzrokov za to so značilnosti sodob- nega življenja, ki poudarjajo vrednost mla- dosti, moči, lepote, uspeha. V današnji druž- bi poveličujemo mladost ali odraslo, zrelo, plodovito dobo človeka. Starosti se večinoma bojimo in jo zaradi tega pogosto odrivamo na obrobje. Bojimo se vsega negativnega, kar večkrat enačimo s starostjo, a ni nujno, da je tako temno, kot je v naših predstavah. Sploh na področju trga dela se verjetno pojavlja splošno prepričanje, da starejši niso kos različnim zahtevam gospodarstva … Eden od predsodkov je, da se starejši ne mo- rejo več učiti, prilagajati novostim, spremem- bam, da niso primerni za napredovanje na de- lovnih mestih, da ne morejo več prispevati k uspehu podjetja. Pričakovano je, da bodo pri neki starosti za vedno odšli v pokoj, čeprav bi lahko še veliko pomagali s svojimi izkušnja- mi, znanji, modrostjo. Vzrok za omenjene predsodke je, da se v gospodarstvu pričakuje velika produktivnost. Prav bi bilo, da bi dali starejšim priložnost, da bi prispevali na po- dročjih, kjer imajo bogate izkušnje. Odhod v pokoj je verjetno pomembna pre- lomnica. Po eni strani se veselimo, da ne bomo imeli več službenih obveznosti, po drugi strani morda pride do izgube občutka koristnosti, kajne? Dobro je, če se človek pripravi na starost in že vnaprej predvideva, čemu vse bo takrat namenil svoje ustvarjalne moči. Dobro je, da razmisli, kje vse bo še iskal smisel in zadovolj- stvo v življenju. Veliko ljudi zna po upokojitvi najti različne dejavnosti. Nekateri se zaposlijo kot prostovoljci, nekateri v manjšem obsegu še delujejo profesionalno. Mnogi se vključujejo v različne procese učenja ali izobraževanja na univerzah za tretje življenjsko obdobje ali v društvih. Veliko ljudi čuti potrebo, da bi bili dejavni, ustvarjalni, koristni, da bi naredili ne- kaj dobrega zase in za druge. Seveda tudi tu- kaj velja, da upokojitev vsak doživlja različno. Nekateri jo doživljajo zelo tragično, ne morejo se sprijazniti s tem, da niso več tako koristni in pomembni. Pravite, da negativna stališča do starosti verjetno izvirajo tudi iz strahu glede tega, kako naj kot družba poskrbimo za stare. Tako je. Mlajše generacije, ki se v zahodnih družbah soočajo z naraščanjem števila starej- ših, se zaradi tega čutijo ogrožene. Nekateri govorijo o sivem cunamiju, torej da tako veli- ko starejših ogroža razvoj in uspešnost družb ter vse tisto lepo, kar pričakujemo od mla- dosti in odrasle dobe. Gre za prepričanja, da starostniki obremenjujejo zdravstveni sistem, pokojninsko blagajno in povečujejo zahteve na področju skrbi za obnemogle. Naša druž- ba sicer na deklarativni ravni starostnikom posveča veliko pozornosti. Odločevalci spre- jemajo zakone o dolgotrajni oskrbi, veliko je govora o tem, kako na materialnem in kadro- vskem področju poskrbeti za starostnike … V praksi pa lahko zaznamo tudi precej bojazni glede naraščanja števila starejših. Starost pri- naša dodatne zdravstvene obremenitve, med drugim se bojimo, kako bo z naraščanjem dementnih oseb v družbi. V preteklosti so starejši jesen življenja preživljali doma, s pomočjo razširjene dru- Sogovornik pojasnjuje, da vse tisto, kar zase naredimo v mlajših in zrelih letih, pre- nesemo tudi v najbolj pozno obdobje svoje- ga življenja. Gre za to, kako oblikujemo svoj značaj, svoj sistem vrednot, pozitiven odnos do življenja – vse to se učimo že v mladosti. V mladosti in zreli dobi se tudi izpopolnjujemo v svojem odnosu do starejših. Ob njih se v medgeneracijskem sožitju učimo tudi, kako sprejemati starost. »Sam sem se o starosti veliko naučil od svojih bližnjih, od staršev, starih staršev, staršev svoje žene. Vsak dan opazujem sosede, ki so starejši od 90 let, kako delajo na vrtu ter kako se veselijo življenja,« je povedal. Številni se starosti bojijo, saj da prinaša številne nevšečnosti. Naslov vaše knjige Dober dan, starost pa je kar nekako opti- mističen. Res je. V knjigi so zbrani prispevki, ki so v letih 2022 in 2023 izhajali v reviji Ognjišče. Knjigo smo poimenovali po enem od teh pri- spevkov, ki sem mu dal naslov Dober dan, starost. Ta prispevek opisuje pozitiven, opti- mističen odnos do starosti, nek svetel pogled naprej, navduševanje nad tem, kar starost pri- naša pozitivnega. A tudi sprejemanje vsega tistega, kar ni zaželeno, a pride v tem obdobju življenja. Kako to, da ste se lotili pisanja kolumn na to temo? Kot psihologa me je k pisanju za rubriko Starost in staranje povabilo uredništvo ome- njene revije. To je bil zame, ki sem prav tako že zakoračil v leta starosti, izziv. Tako sem tudi sam bolj prisotno spremljal svoje spre- minjanje in svoja leta. To je bila zame dobra priprava na poznejše obdobje. Pred mano sta o tej tematiki med drugim pisala psiholog Bogdan Žorž in antropolog Jože Ramovš. Sam sem skušal starost osvetlili z najrazličnejših vidikov. Čim bolj sem želel osvetliti pomemb- na vprašanja, dileme, izzive, težave, a tudi po- zitivne plati in sadove, ki jih prinaša starost. Poglavje za poglavjem sem nizal zgodbe in opise, značilnosti staranja in starosti. Imamo ljudje veliko vpliva na to, kako bomo preživeli jesen življenja? Se tega do- volj zavedamo? Človek je edino živo bitje, ki lahko vpliva na to, kako se bo staral. Seveda se v organizmu dogajajo biološke spremembe, tudi bolezni, na katere morda nimamo vpliva. V številnih pogledih pa lahko človek veliko naredi gle- de tega, kako sprejema svojo starost, kako bogati svoje življenje v starosti, kako starost izpolnjuje s smislom in kako sprejema tisto, kar je težko sprejeti – različne preizkušnje, izgube, bolezni, osamljenost. Pomembno je tudi, kako sprejema soočanje s pričakovanim koncem svojega življenja. »Strah pred starostjo vsekakor vpliva na to, da razmišljanje o staranju odrivamo na rob in da imamo negativen odnos do starosti, da imamo predsodke, starizme.« V knjigi ugotavljate, da se vsak človek stara na svoj način. Drži, ni enega odgovora na to, kaj so glavne značilnosti staranja ali kako človek doživlja starost. V resnici jo le v nekem delu dojema- mo na enak način, gre za to, da se soočamo s procesi nazadovanja in propadanja. Soočamo se z bivanjskimi vprašanji, s katerimi se prej nismo. A vsakdo ima lahko svoj pogled na ta »Nekaterim se je težko posloviti od poklicne vloge, ki je morda s sabo prinašala vplivnost, moč, uspeh … Nekateri pretirano iščejo nadomestila za vse to in se ne morejo posvetiti tistemu, kar je v starosti morda bolj pomembno kot to, da se izkažemo, da smo produktivni, uspešni.« Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 17, 24. april 2025 INTERVJU žine. So imeli tudi večjo veljavo v družbi nasploh? Tradicija je mlajšim včasih narekovala skrb za starostnike. Način življenja je bil tak, da so mladi ostajali doma ali blizu doma in so prevzemali skrb ter odgovornost za starejše. Danes se mladi odselijo, nekateri tudi v druge države. Starejši ostajajo sami in so velikokrat prepuščeni ustanovam. Poleg tega je v naši družbi manj rojstev, manjša se prirastek, za- radi česar je prav tako manj možnosti, da bi družine same poskrbele za starejše. Razpad tradicionalne družine, razseljevanje mladih – vse to vpliva tudi na to, da so starejši že takrat, ko so še pri močeh, bolj osamljeni in manj povezani s svojimi mladimi. Način dru- žinskega življenja se je spremenil tudi tako, da se mladi manj opirajo na vsa znanja, izkušnje, zglede in vrednote, vzgojne vplive, ki jim jih lahko posredujejo starejši. Včasih so starejši mlade učili, kako naj živijo, in so nanje prena- šali svoje znanje in izkušnje. Zaradi dostopno- sti informacij, izobraževanja in učenja imajo starejši v naši družbi danes manjšo vlogo. Tudi zato so pogosto odrinjeni na rob. Tudi zato v družbi poudarjamo pomen medgeneracijskega sodelovanja na vseh ravneh, v družini, šoli, društvih in različnih skupnostih. Omenili ste osamljenost starejših. Je dobra socialna vključenost na starost rezultat na- šega dejavnega življenja v aktivnejših letih? Pri vsakem človeku se pokaže, kako kori- stno je, da vlaga v socialne odnose, ko je še mlajši. Da tke dobre socialne vezi v sorodstvu, soseski, da ohranja stike s svojimi sodelav- ci in z nekdanjimi sodelavci. Mnogi starejši imajo zelo bogate stike – skoraj nimajo dovolj časa, da bi se družili z vsemi. Tisti, ki so bili v aktivnih letih bolj odmaknjeni, na starost bolj obtičijo v osami. A splošnega pravila ni. Posameznik je odgovoren, da se odpira do drugih. Širša družba in vsak od nas pa smo odgovorni, da smo pozorni na bližnje v svo- ji okolici in da se skušamo približati tistim, ki se umikajo v osamo in ne najdejo načina, da bi se vključevali. Pomagamo jim lahko, da se vključijo v kakšno društvo, da najdejo družbo. Odgovor na izzive osamljenosti je tudi spodbujanje medgeneracijskih dejavnosti, kajne? Medgeneracijsko sodelovanje je dobro- došlo na vseh ravneh. Najprej v družini. Vzgoja za življenje v skupnosti, za življe- nje v odrasli dobi in starosti se začenja v družini. Povezovanje različnih generacij v družini je zelo pomembno. Da starši otroke spodbujajo, da se družijo s starimi starši in prastarimi starši, da so skupaj z njimi, da se pogovarjajo, da jim prisluhnejo. Da so do njih prijazni, vljudni, da naredijo kaj dobrega zanje. Pomembno je tudi obratno, da starejši iščejo stik z otroki in vnuki. To negovanje medgeneracijskega druženja se nadaljuje v šoli. Ponekod organizirajo sre- čanja, kjer starejši učencem pripovedujejo zgodbe iz starih časov, mladi pa zanje pri- pravijo nastop. Tudi tu pride do povezovanja s pomočjo prijaznega druženja. Tovrstno povezovanje je pomembno še v društvih, različnih organizacijah, delovnih kolektivih. Starejši lahko prispevajo svoje izkušnje, svo- ja spoznanja in svojo modrost. Starost prinaša tudi zdravstvene izzive. Verjetno so stiske še večje zaradi pomanj- kanju zdravnikov, dolgih čakalnih vrstah in drugih težav našega zdravstvenega sis- tema? Nekateri starejši menijo, da za njihovo zdravje zaradi slabih razmer v zdravstvenem sistemu ni dovolj poskrbljeno. Tudi ugledni zdravniki in zdravstveno osebje včasih opo- zarjajo na to. Problem so tudi razpoložljive moči. Če bo število dementnih oseb narašča- lo, bo težko vsem nuditi kakovostno oskr- bo. Veliko vprašanje je, kako bo pristojnim uspelo uresničiti vse to, kar predvideva Za- kon o dolgotrajni oskrbi. Srečujemo se tudi s pomembnimi vprašanji o oskrbi starejših v njihovem najbolj poznem obdobju – ko se soočajo z najbolj hudimi obolenji, s pripravo na smrt ali z obdobjem umiranja. Takrat je treba zagotoviti veliko pomoči za lajšanje tr- pljenja in stisk, da lahko ohranjamo življenje do njegovega naravnega konca. V družbi imamo predsodke tudi na tem področju, na primer da starejši zaradi svojih potreb na področju zdravstva obremenjujejo družbo. Ali da starejšim po nekem letu neke preiskave ne pripadajo. Mnogi starejši, ki čutijo takšne vplive, zato ne iščejo medi- cinske pomoči, se umaknejo … To seveda ni dobro. Zaželeno bi bilo, da bi bila starejšim nudena pomoč na vseh področjih zdravstva in oskrbe, v vseh obdobjih do konca življe- nja. Vsi vemo, da se bomo postarali. Znamo starost sprejeti kot naravni del življenja? Verjetno nikomur ni lahko sprejeti starosti, posebej ne vsega, kar prinaša. V starosti ve- dno bolj gledamo proti svojemu koncu in to vsi težko sprejmemo. Verjetno smo za spreje- manje tega različno osebnostno, duhovno in vrednostno opremljeni. Najbolj bistveno je, da uspe posameznik najti smisel v sleherni življenjski situaciji. Takrat ko je še pri močeh tako, da ustvarjalno deluje, se loteva česa novega, da goji prijazne ljubeče odnose, da naredi kaj dobrega za druge. Ko se sooči z boleznijo, s hudo izgubo ali z drugo obliko trpljenja ali ko se njegovo življenje izteka, lahko najde smisel tako, da do tega zavzame ustrezno sprejemajoče stališče. Da je to dano vsakemu človeku, nas poučuje logoterapija, ki se posveča zdravljenju s pomočjo smisla. Gre za to, da lahko človek najde smisel v vsa- ki življenjski situaciji, tudi v najtežji, in sicer tako da sprejme ustrezen odnos do tega, kar doživlja hudega. Nekateri ugledni psihologi in znanstveniki pravijo, da je priprava na smrt ena od najpomembnejših bivanjskih nalog v starosti. Posameznik, ki čuti, da se njegovo življenje izteka, lahko vidi smisel v tem, da je glede spoprijemanja z minevanjem zgled svojim naslednikom. Za nekatere je največji uspeh, da se človek dobro pripravi na tisto najtežje, kar ga čaka. V knjigi pišete tudi o tem, kako se lažje spoprijeti s staranjem. Starost vsekakor lažje sprejmemo, če na- njo gledamo s hvaležnostjo. Tudi ko čutimo odtekanje let, nam hvaležnost do vsega tiste- ga, kar smo v življenju že ustvarili, pomaga do tega, da smo bolj zadovoljni, sprijaznjeni in optimistični. Hvaležni smo lahko za vse, kar je že za nami, kar je varno spravljeno v zakladnici življenja. Hvaležni smo lahko, da smo dočakali starost, saj ni dano vsakemu, da bi jo dočakal. Hvaležni smo lahko za vse, kar smo dobrega naredili in kar ostaja zapi- sano v naši osebni preteklosti. Hvaležni smo lahko tudi za vse tisto, kar je še pred nami. V svojem družinskem okolju in širše sem srečal ljudi, ki so bili hvaležni za vsak nov dan vse do konca svojega življenja. Poudarjate, da je starost tudi bogastvo. Ponuja vpogled v to, kaj smo lepega nare- dili in ustvarili. Starost prinaša izpolnitev življenja. Če jo do- čakamo, smo lahko hvaležni, veseli, veselimo se dobrega, kar je za nami. Veselimo se lahko tega, da imamo možnosti za zorenje. Če se po- trudimo, lahko zorimo v modrosti, to namreč ne pride samo po sebi. Še posebej dragoceno je, če imamo vnuke ali celo pravnuke. To je posebna radost, ki nam ne bi bila dana, če ne bi doživeli starosti. Meni se je pred nekaj dnevi rodil peti vnuk in to, kar mi je bilo dano v moji starosti, je res pravo bogastvo doživljanja. V starosti lahko, kot pravi psihologinja Elisabeth Lukas, doživimo končno izpolnitev svojega življenja. Vse življenje se značajsko izpol- njujemo, v starosti pa najbolj izpolnimo svoj značaj, svojo življenjsko podobo, to, kar smo v svojem bistvu. Takrat se lahko izpolni vse, kar se lahko, če si tudi prizadevamo za to. Da na vseh področjih svojega življenja, posebej na vrednotnem in duhovnem področju, dozorimo in se poglobimo. »Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da so starejše generacije preveč popustljive, da se premalo same postavijo za svoje pravice. Poudarjajo, da lahko mladi starejše cenijo le takrat, ko starejši sami kažejo samozavest, prodornost, pričakovanja in pred seboj vidijo svojo prihodnost.« V sodobnem času preveč poudarjamo zu- nanji vidik staranja – kakovostno staranje, uspešno delovanje, dejavnost, vse, kar bi nas lahko ohranjalo takšne, kot smo bili prej. Ve- činoma ne želimo biti stari, a želimo dolgo živeti. V starosti je pričakovan in nujen umik v notranjost. Starost je duhovna pot, zorenje naših vrednost, značaja, globljega pogleda na življenje, tudi transcendentnega. Foto: Nik Jarh Drago Tacol je v pokoju sedem let, dejaven je na različnih področjih. Kot pravi, mu čas prehitro teče, saj ga zanima veliko stvari. Veliko časa posveča pisanju o različnih temah s področja psihologije. Občasno predava o psiholoških vse- binah, ki so v pomoč pri različnih življenjskih vprašanjih in psihičnih težavah. Rad se posveča tsvojemu domu, svoji ženi in svojim vnukom. Zelo rad bere knjige, prepeva v pevskem zboru in preživlja čas v naravi. Knjigo Dober dan, starost je pred dnevi predstavil v Ljubljani in Šentjurju. To delo je opremljeno s slikami njegove pokojne tašče, slikarke Darinke Pavletič Lorenčak, ki je bila častna občanka Mestne občine Celje. »Pomembne naloge v starosti so, da se nenehno izpopolnjujemo, učimo, sploh na tistih področjih, za katera prej morda nismo imeli možnosti ali časa. Mnogi se začnejo učiti tuje jezike ali igranja glasbila. Usvajanje novih znanj ni pomembno le za občutek ustvarjalnosti in živosti, ampak tudi za to, da ohranjamo zdrave možgane.« Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 17, 24. april 2025 INTERVJU Zrela leta in staranje prinašajo pomembna vprašanja in preizkušnje. V svoji knjigi Dober dan, starost jih na preprost in dostopen način osvetli mag. Drago Tacol, specialist klinične psihologije in kognitivno-vedenjski terapevt, ki je skoraj vso delovno dobo deloval v Psihiatrični bolnišnici Vojnik in ob delu redno pisal ter predaval o duševnem zdravju. Pravi, da lahko človek veliko naredi glede tega, kako sprejema svojo starost, kako bogati svoje življenje v starosti, kako to svoje življenjsko obdobje izpolnjuje s smislom in kako sprejema tisto, kar je težko spre- jeti. Pri spoprijemanju s starostjo so mladim pomemben zgled prav starejši. »Za mlade je dobro, če starejši računajo na svojo prihodnost. Če mladi tega pri starejših ne vidijo, tudi sami nimajo pozitivnega odnosa do starosti in se bojijo staranja.« TINA STRMČNIK S specialistom klinične psihologije mag. Dragom Tacolom o izzivih staranja »Starost lažje sprejmemo, če nanjo gledamo s hvaležnostjo« bivanjska vprašanja, na vse to, kar mu leta pri- našajo. V tem je človek čisto svoboden in tudi svojstven. Življenje vsakemu posamezniku prinaša zelo različne okoliščine, tudi zato za nikogar ne moremo vnaprej reči, da je dobro pripravljen na svojo starost ali da je njegova starost lepa. Življenje se spreminja – so lepša, a tudi težja obdobja. Treba je biti pripravljen na to in odgovoriti na dane okoliščine. Vsak se torej stara na svoj način. Je naša družba zelo obremenjena s pred- sodki o starejših? Vse sodobne zahodne družbe so precej obremenjene z vprašanjem staranja, s pred- sodki in z negativnim odnosom do staranja. Eden od vzrokov za to so značilnosti sodob- nega življenja, ki poudarjajo vrednost mla- dosti, moči, lepote, uspeha. V današnji druž- bi poveličujemo mladost ali odraslo, zrelo, plodovito dobo človeka. Starosti se večinoma bojimo in jo zaradi tega pogosto odrivamo na obrobje. Bojimo se vsega negativnega, kar večkrat enačimo s starostjo, a ni nujno, da je tako temno, kot je v naših predstavah. Sploh na področju trga dela se verjetno pojavlja splošno prepričanje, da starejši niso kos različnim zahtevam gospodarstva … Eden od predsodkov je, da se starejši ne mo- rejo več učiti, prilagajati novostim, spremem- bam, da niso primerni za napredovanje na de- lovnih mestih, da ne morejo več prispevati k uspehu podjetja. Pričakovano je, da bodo pri neki starosti za vedno odšli v pokoj, čeprav bi lahko še veliko pomagali s svojimi izkušnja- mi, znanji, modrostjo. Vzrok za omenjene predsodke je, da se v gospodarstvu pričakuje velika produktivnost. Prav bi bilo, da bi dali starejšim priložnost, da bi prispevali na po- dročjih, kjer imajo bogate izkušnje. Odhod v pokoj je verjetno pomembna pre- lomnica. Po eni strani se veselimo, da ne bomo imeli več službenih obveznosti, po drugi strani morda pride do izgube občutka koristnosti, kajne? Dobro je, če se človek pripravi na starost in že vnaprej predvideva, čemu vse bo takrat namenil svoje ustvarjalne moči. Dobro je, da razmisli, kje vse bo še iskal smisel in zadovolj- stvo v življenju. Veliko ljudi zna po upokojitvi najti različne dejavnosti. Nekateri se zaposlijo kot prostovoljci, nekateri v manjšem obsegu še delujejo profesionalno. Mnogi se vključujejo v različne procese učenja ali izobraževanja na univerzah za tretje življenjsko obdobje ali v društvih. Veliko ljudi čuti potrebo, da bi bili dejavni, ustvarjalni, koristni, da bi naredili ne- kaj dobrega zase in za druge. Seveda tudi tu- kaj velja, da upokojitev vsak doživlja različno. Nekateri jo doživljajo zelo tragično, ne morejo se sprijazniti s tem, da niso več tako koristni in pomembni. Pravite, da negativna stališča do starosti verjetno izvirajo tudi iz strahu glede tega, kako naj kot družba poskrbimo za stare. Tako je. Mlajše generacije, ki se v zahodnih družbah soočajo z naraščanjem števila starej- ših, se zaradi tega čutijo ogrožene. Nekateri govorijo o sivem cunamiju, torej da tako veli- ko starejših ogroža razvoj in uspešnost družb ter vse tisto lepo, kar pričakujemo od mla- dosti in odrasle dobe. Gre za prepričanja, da starostniki obremenjujejo zdravstveni sistem, pokojninsko blagajno in povečujejo zahteve na področju skrbi za obnemogle. Naša druž- ba sicer na deklarativni ravni starostnikom posveča veliko pozornosti. Odločevalci spre- jemajo zakone o dolgotrajni oskrbi, veliko je govora o tem, kako na materialnem in kadro- vskem področju poskrbeti za starostnike … V praksi pa lahko zaznamo tudi precej bojazni glede naraščanja števila starejših. Starost pri- naša dodatne zdravstvene obremenitve, med drugim se bojimo, kako bo z naraščanjem dementnih oseb v družbi. V preteklosti so starejši jesen življenja preživljali doma, s pomočjo razširjene dru- Sogovornik pojasnjuje, da vse tisto, kar zase naredimo v mlajših in zrelih letih, pre- nesemo tudi v najbolj pozno obdobje svoje- ga življenja. Gre za to, kako oblikujemo svoj značaj, svoj sistem vrednot, pozitiven odnos do življenja – vse to se učimo že v mladosti. V mladosti in zreli dobi se tudi izpopolnjujemo v svojem odnosu do starejših. Ob njih se v medgeneracijskem sožitju učimo tudi, kako sprejemati starost. »Sam sem se o starosti veliko naučil od svojih bližnjih, od staršev, starih staršev, staršev svoje žene. Vsak dan opazujem sosede, ki so starejši od 90 let, kako delajo na vrtu ter kako se veselijo življenja,« je povedal. Številni se starosti bojijo, saj da prinaša številne nevšečnosti. Naslov vaše knjige Dober dan, starost pa je kar nekako opti- mističen. Res je. V knjigi so zbrani prispevki, ki so v letih 2022 in 2023 izhajali v reviji Ognjišče. Knjigo smo poimenovali po enem od teh pri- spevkov, ki sem mu dal naslov Dober dan, starost. Ta prispevek opisuje pozitiven, opti- mističen odnos do starosti, nek svetel pogled naprej, navduševanje nad tem, kar starost pri- naša pozitivnega. A tudi sprejemanje vsega tistega, kar ni zaželeno, a pride v tem obdobju življenja. Kako to, da ste se lotili pisanja kolumn na to temo? Kot psihologa me je k pisanju za rubriko Starost in staranje povabilo uredništvo ome- njene revije. To je bil zame, ki sem prav tako že zakoračil v leta starosti, izziv. Tako sem tudi sam bolj prisotno spremljal svoje spre- minjanje in svoja leta. To je bila zame dobra priprava na poznejše obdobje. Pred mano sta o tej tematiki med drugim pisala psiholog Bogdan Žorž in antropolog Jože Ramovš. Sam sem skušal starost osvetlili z najrazličnejših vidikov. Čim bolj sem želel osvetliti pomemb- na vprašanja, dileme, izzive, težave, a tudi po- zitivne plati in sadove, ki jih prinaša starost. Poglavje za poglavjem sem nizal zgodbe in opise, značilnosti staranja in starosti. Imamo ljudje veliko vpliva na to, kako bomo preživeli jesen življenja? Se tega do- volj zavedamo? Človek je edino živo bitje, ki lahko vpliva na to, kako se bo staral. Seveda se v organizmu dogajajo biološke spremembe, tudi bolezni, na katere morda nimamo vpliva. V številnih pogledih pa lahko človek veliko naredi gle- de tega, kako sprejema svojo starost, kako bogati svoje življenje v starosti, kako starost izpolnjuje s smislom in kako sprejema tisto, kar je težko sprejeti – različne preizkušnje, izgube, bolezni, osamljenost. Pomembno je tudi, kako sprejema soočanje s pričakovanim koncem svojega življenja. »Strah pred starostjo vsekakor vpliva na to, da razmišljanje o staranju odrivamo na rob in da imamo negativen odnos do starosti, da imamo predsodke, starizme.« V knjigi ugotavljate, da se vsak človek stara na svoj način. Drži, ni enega odgovora na to, kaj so glavne značilnosti staranja ali kako človek doživlja starost. V resnici jo le v nekem delu dojema- mo na enak način, gre za to, da se soočamo s procesi nazadovanja in propadanja. Soočamo se z bivanjskimi vprašanji, s katerimi se prej nismo. A vsakdo ima lahko svoj pogled na ta »Nekaterim se je težko posloviti od poklicne vloge, ki je morda s sabo prinašala vplivnost, moč, uspeh … Nekateri pretirano iščejo nadomestila za vse to in se ne morejo posvetiti tistemu, kar je v starosti morda bolj pomembno kot to, da se izkažemo, da smo produktivni, uspešni.« Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 17, 24. april 2025 INTERVJU žine. So imeli tudi večjo veljavo v družbi nasploh? Tradicija je mlajšim včasih narekovala skrb za starostnike. Način življenja je bil tak, da so mladi ostajali doma ali blizu doma in so prevzemali skrb ter odgovornost za starejše. Danes se mladi odselijo, nekateri tudi v druge države. Starejši ostajajo sami in so velikokrat prepuščeni ustanovam. Poleg tega je v naši družbi manj rojstev, manjša se prirastek, za- radi česar je prav tako manj možnosti, da bi družine same poskrbele za starejše. Razpad tradicionalne družine, razseljevanje mladih – vse to vpliva tudi na to, da so starejši že takrat, ko so še pri močeh, bolj osamljeni in manj povezani s svojimi mladimi. Način dru- žinskega življenja se je spremenil tudi tako, da se mladi manj opirajo na vsa znanja, izkušnje, zglede in vrednote, vzgojne vplive, ki jim jih lahko posredujejo starejši. Včasih so starejši mlade učili, kako naj živijo, in so nanje prena- šali svoje znanje in izkušnje. Zaradi dostopno- sti informacij, izobraževanja in učenja imajo starejši v naši družbi danes manjšo vlogo. Tudi zato so pogosto odrinjeni na rob. Tudi zato v družbi poudarjamo pomen medgeneracijskega sodelovanja na vseh ravneh, v družini, šoli, društvih in različnih skupnostih. Omenili ste osamljenost starejših. Je dobra socialna vključenost na starost rezultat na- šega dejavnega življenja v aktivnejših letih? Pri vsakem človeku se pokaže, kako kori- stno je, da vlaga v socialne odnose, ko je še mlajši. Da tke dobre socialne vezi v sorodstvu, soseski, da ohranja stike s svojimi sodelav- ci in z nekdanjimi sodelavci. Mnogi starejši imajo zelo bogate stike – skoraj nimajo dovolj časa, da bi se družili z vsemi. Tisti, ki so bili v aktivnih letih bolj odmaknjeni, na starost bolj obtičijo v osami. A splošnega pravila ni. Posameznik je odgovoren, da se odpira do drugih. Širša družba in vsak od nas pa smo odgovorni, da smo pozorni na bližnje v svo- ji okolici in da se skušamo približati tistim, ki se umikajo v osamo in ne najdejo načina, da bi se vključevali. Pomagamo jim lahko, da se vključijo v kakšno društvo, da najdejo družbo. Odgovor na izzive osamljenosti je tudi spodbujanje medgeneracijskih dejavnosti, kajne? Medgeneracijsko sodelovanje je dobro- došlo na vseh ravneh. Najprej v družini. Vzgoja za življenje v skupnosti, za življe- nje v odrasli dobi in starosti se začenja v družini. Povezovanje različnih generacij v družini je zelo pomembno. Da starši otroke spodbujajo, da se družijo s starimi starši in prastarimi starši, da so skupaj z njimi, da se pogovarjajo, da jim prisluhnejo. Da so do njih prijazni, vljudni, da naredijo kaj dobrega zanje. Pomembno je tudi obratno, da starejši iščejo stik z otroki in vnuki. To negovanje medgeneracijskega druženja se nadaljuje v šoli. Ponekod organizirajo sre- čanja, kjer starejši učencem pripovedujejo zgodbe iz starih časov, mladi pa zanje pri- pravijo nastop. Tudi tu pride do povezovanja s pomočjo prijaznega druženja. Tovrstno povezovanje je pomembno še v društvih, različnih organizacijah, delovnih kolektivih. Starejši lahko prispevajo svoje izkušnje, svo- ja spoznanja in svojo modrost. Starost prinaša tudi zdravstvene izzive. Verjetno so stiske še večje zaradi pomanj- kanju zdravnikov, dolgih čakalnih vrstah in drugih težav našega zdravstvenega sis- tema? Nekateri starejši menijo, da za njihovo zdravje zaradi slabih razmer v zdravstvenem sistemu ni dovolj poskrbljeno. Tudi ugledni zdravniki in zdravstveno osebje včasih opo- zarjajo na to. Problem so tudi razpoložljive moči. Če bo število dementnih oseb narašča- lo, bo težko vsem nuditi kakovostno oskr- bo. Veliko vprašanje je, kako bo pristojnim uspelo uresničiti vse to, kar predvideva Za- kon o dolgotrajni oskrbi. Srečujemo se tudi s pomembnimi vprašanji o oskrbi starejših v njihovem najbolj poznem obdobju – ko se soočajo z najbolj hudimi obolenji, s pripravo na smrt ali z obdobjem umiranja. Takrat je treba zagotoviti veliko pomoči za lajšanje tr- pljenja in stisk, da lahko ohranjamo življenje do njegovega naravnega konca. V družbi imamo predsodke tudi na tem področju, na primer da starejši zaradi svojih potreb na področju zdravstva obremenjujejo družbo. Ali da starejšim po nekem letu neke preiskave ne pripadajo. Mnogi starejši, ki čutijo takšne vplive, zato ne iščejo medi- cinske pomoči, se umaknejo … To seveda ni dobro. Zaželeno bi bilo, da bi bila starejšim nudena pomoč na vseh področjih zdravstva in oskrbe, v vseh obdobjih do konca življe- nja. Vsi vemo, da se bomo postarali. Znamo starost sprejeti kot naravni del življenja? Verjetno nikomur ni lahko sprejeti starosti, posebej ne vsega, kar prinaša. V starosti ve- dno bolj gledamo proti svojemu koncu in to vsi težko sprejmemo. Verjetno smo za spreje- manje tega različno osebnostno, duhovno in vrednostno opremljeni. Najbolj bistveno je, da uspe posameznik najti smisel v sleherni življenjski situaciji. Takrat ko je še pri močeh tako, da ustvarjalno deluje, se loteva česa novega, da goji prijazne ljubeče odnose, da naredi kaj dobrega za druge. Ko se sooči z boleznijo, s hudo izgubo ali z drugo obliko trpljenja ali ko se njegovo življenje izteka, lahko najde smisel tako, da do tega zavzame ustrezno sprejemajoče stališče. Da je to dano vsakemu človeku, nas poučuje logoterapija, ki se posveča zdravljenju s pomočjo smisla. Gre za to, da lahko človek najde smisel v vsa- ki življenjski situaciji, tudi v najtežji, in sicer tako da sprejme ustrezen odnos do tega, kar doživlja hudega. Nekateri ugledni psihologi in znanstveniki pravijo, da je priprava na smrt ena od najpomembnejših bivanjskih nalog v starosti. Posameznik, ki čuti, da se njegovo življenje izteka, lahko vidi smisel v tem, da je glede spoprijemanja z minevanjem zgled svojim naslednikom. Za nekatere je največji uspeh, da se človek dobro pripravi na tisto najtežje, kar ga čaka. V knjigi pišete tudi o tem, kako se lažje spoprijeti s staranjem. Starost vsekakor lažje sprejmemo, če na- njo gledamo s hvaležnostjo. Tudi ko čutimo odtekanje let, nam hvaležnost do vsega tiste- ga, kar smo v življenju že ustvarili, pomaga do tega, da smo bolj zadovoljni, sprijaznjeni in optimistični. Hvaležni smo lahko za vse, kar je že za nami, kar je varno spravljeno v zakladnici življenja. Hvaležni smo lahko, da smo dočakali starost, saj ni dano vsakemu, da bi jo dočakal. Hvaležni smo lahko za vse, kar smo dobrega naredili in kar ostaja zapi- sano v naši osebni preteklosti. Hvaležni smo lahko tudi za vse tisto, kar je še pred nami. V svojem družinskem okolju in širše sem srečal ljudi, ki so bili hvaležni za vsak nov dan vse do konca svojega življenja. Poudarjate, da je starost tudi bogastvo. Ponuja vpogled v to, kaj smo lepega nare- dili in ustvarili. Starost prinaša izpolnitev življenja. Če jo do- čakamo, smo lahko hvaležni, veseli, veselimo se dobrega, kar je za nami. Veselimo se lahko tega, da imamo možnosti za zorenje. Če se po- trudimo, lahko zorimo v modrosti, to namreč ne pride samo po sebi. Še posebej dragoceno je, če imamo vnuke ali celo pravnuke. To je posebna radost, ki nam ne bi bila dana, če ne bi doživeli starosti. Meni se je pred nekaj dnevi rodil peti vnuk in to, kar mi je bilo dano v moji starosti, je res pravo bogastvo doživljanja. V starosti lahko, kot pravi psihologinja Elisabeth Lukas, doživimo končno izpolnitev svojega življenja. Vse življenje se značajsko izpol- njujemo, v starosti pa najbolj izpolnimo svoj značaj, svojo življenjsko podobo, to, kar smo v svojem bistvu. Takrat se lahko izpolni vse, kar se lahko, če si tudi prizadevamo za to. Da na vseh področjih svojega življenja, posebej na vrednotnem in duhovnem področju, dozorimo in se poglobimo. »Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da so starejše generacije preveč popustljive, da se premalo same postavijo za svoje pravice. Poudarjajo, da lahko mladi starejše cenijo le takrat, ko starejši sami kažejo samozavest, prodornost, pričakovanja in pred seboj vidijo svojo prihodnost.« V sodobnem času preveč poudarjamo zu- nanji vidik staranja – kakovostno staranje, uspešno delovanje, dejavnost, vse, kar bi nas lahko ohranjalo takšne, kot smo bili prej. Ve- činoma ne želimo biti stari, a želimo dolgo živeti. V starosti je pričakovan in nujen umik v notranjost. Starost je duhovna pot, zorenje naših vrednost, značaja, globljega pogleda na življenje, tudi transcendentnega. Foto: Nik Jarh Drago Tacol je v pokoju sedem let, dejaven je na različnih področjih. Kot pravi, mu čas prehitro teče, saj ga zanima veliko stvari. Veliko časa posveča pisanju o različnih temah s področja psihologije. Občasno predava o psiholoških vse- binah, ki so v pomoč pri različnih življenjskih vprašanjih in psihičnih težavah. Rad se posveča tsvojemu domu, svoji ženi in svojim vnukom. Zelo rad bere knjige, prepeva v pevskem zboru in preživlja čas v naravi. Knjigo Dober dan, starost je pred dnevi predstavil v Ljubljani in Šentjurju. To delo je opremljeno s slikami njegove pokojne tašče, slikarke Darinke Pavletič Lorenčak, ki je bila častna občanka Mestne občine Celje. »Pomembne naloge v starosti so, da se nenehno izpopolnjujemo, učimo, sploh na tistih področjih, za katera prej morda nismo imeli možnosti ali časa. Mnogi se začnejo učiti tuje jezike ali igranja glasbila. Usvajanje novih znanj ni pomembno le za občutek ustvarjalnosti in živosti, ampak tudi za to, da ohranjamo zdrave možgane.« Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 17, 24. april 2025 ŽIVLJENJE BREZ STRAHU Srečali sva se v času njenega žalovanja, saj je pred nekaj meseci izgubila mamo. Pravi, da je bila ob njej, ko je preminula. »Mojo mami je smrt njenega brata tako čustveno potrla, da se ji je ustavilo srce. Izguba mame me je nežno povabila, naj še bolj odprem svoje srce – ne le za bolečino, ampak tudi za ljubezen. Bila je moj steber ljubezni, moja učiteljica in resnična prijateljica. Ko je odšla, sem najprej začutila praznino, ki je bila skoraj neznosna. A s pomočjo te praznine sem začela odkrivati, da njena ljubezen ni izginila. Trenutno je v središču moje srčne pozornosti učenje, kako še bolj zaupati življenju,« je povedala na za- četku najinega pogovora. Bolezen kot budilka Odraščala je v krajih na Zreškem, v tradi- cionalnem okolju, v katerem je bilo najbolj Zrečanka mag. Lili Knafelc se je z roba smrti vrnila v novo življenje »Spoznala sem, da v resnici ni bolezen tista, ki nas uničuje, temveč strah. Strah je tisti, ki zapre srce, zamegli zavest in telesu odvzame moč za zdravljenje. Zato se ne smemo bojevati proti bolezni, ampak se moramo osvoboditi strahu pred njo,« poudarja Lili Kna- felc, žena in mama dveh hčera, magistrica pedagoških znanosti z večletnimi izkušnjami na področju psihologije in pedagoškega dela. Zadnja leta se temeljito in poglobljeno posveča nevroznanosti. Ko je pred leti zbolela zaradi raka jajčnikov in je njena bolezen zelo napredovala, so ji zdravniki povedali, da zanjo ni rešitve in da bo umrla. Dvignili so roke, a ona jih ni. Prav nasprotno, saj pravi, da jo je obsmrtna izkušnja prebudila v novo življenje. Razvila je svojo metodo, s katero pomaga ljudem do celostnega zdravja in osebne preobrazbe. Letošnjo pomlad je luč sveta ugledal njen knjižni prvenec Prebujena v novo življenje. »Ko danes gledam nazaj, jasno vidim, zakaj sem tako hudo zbolela. Moje telo je bilo zadnji glasnik, ki je poskušal pritegniti mojo pozornost. Leta in leta sem živela odrezana od sebe, saj sem izpolnjevala pričakovanja drugih in hkrati pozabljala nase.« »Strah je starodavni odziv telesa na nevarnost, obup pride, ko izgubimo stik s svojo notranjo svetlobo. A prav v teh trenutkih imamo največjo priložnost, da se zavestno odločimo za vrnitev k sebi.« Od trpljenja do prebujenja pomembno, da se človek zna prilagajati dru- gim, da si priden in odgovoren. Družina jo je, kot pravi, učila, da mora biti skromna in naj ne govori o svojih občutkih ter naj ne izstopa iz povprečja. Zato je bila vedno pozorna na potrebe in pričakovanja drugih. Verjela je, da je vrednost človeka odvisna od tega, koliko naredi za druge. A globoko v sebi je že takrat občutila, da mora obstajati nekaj več. »Ko danes gledam nazaj, jasno vidim, za- kaj sem tako hudo zbolela. Moje telo je bilo zadnji glasnik, ki je poskušal pritegniti mojo pozornost, saj nisem prisluhnila klicem svo- je duše. Leta in leta sem živela odrezana od sebe. Izpolnjevala sem pričakovanja drugih in bila močna za vse okoli sebe, ob tem pa sem pozabljala nase. Potlačila sem svoje ob- čutke, najbolj svojo ranljivost. Bila sem moj- strica preživetja, a brez resničnega stika s sabo,« se spominja življenja, v katerem se je razdajala za druge in nase povsem pozabila. Dojela je, da bolezen ni prišla, da bi jo uničila. »Huda diagnoza je prišla kot budil- ka. Močno je zazvonila. Kot bi mi govorila: ›Zbudi se, Lili, spomni se, kdo si.‹ Šele bo- lezen me je prisilila, da sem se ustavila. Da sem začela poslušati svoje srce in se prvič v življenju vprašala, kaj čutim, kaj si zares želim in kaj me osrečuje. Naposled sem za- čela postavljati sebe na prvo mesto. Ne iz sebičnosti, ampak iz ljubezni,« poudari. Obsmrtna izkušnja Zdravniki so ji pred leti diagnosticirali raka jajčnikov. Ker je bila bolezen razširjena po celem trebuhu, so ji rekli, da ima zelo majhne možnosti za preživetje. Kljub temu je globoko v sebi občutila mir, pravi: »Ne znam pojasniti, vendar je moje srce vedelo, da ni konec. Bole- zen me je sicer popeljala do roba življenja, saj sem doživela obsmrtno izkušnjo. Ta močna izkušnja je presegla vse, kar sem si kdajko- li lahko predstavljala. Medtem ko se je telo osvobajalo od močne bolečine, sem se osvo- bodila vseh omejitev. Telesa sploh nisem več čutila, a sem bila bolj živa kot kdajkoli prej. Bila sem čista zavest – svobodna, lahkotna, prežeta z neskončno brezpogojno ljubeznijo. Povsem brez strahu, sodbe in trpljenja,« pri- poveduje Lili rahločutno in počasi. Pri obsmrtni izkušnji je, kot še pravi, čuti- la močno povezanost z vsem. »Dojela sem, da sem mnogo več, kot sem si kdaj dovolila verjeti. Da sem svetloba, da sem ljubezen. Da nikoli nisem bila ločena od izvora. In v tem razširjenem stanju zavesti sem začutila, da imam izbiro. Dojela sem, da lahko ostanem ali se vrnem v življenje. Ko sem pomislila na svojo družino, na svoji majhni hčerki, na neuresničeno življenje in svojo resnico, ki še ni bila zares izživeta, sem vedela, da se želim vrniti.« Prebujena v novo življenje Njena pot do ozdravitve je bila naporna in zahtevna, vendar je bila njeno dojemanje življenja po tej izkušnji spremenjeno. Poleg blagodejnega miru je čutila neomajno zau- panje in predvsem ljubezen, ki ni bila več odvisna od zunanjih okoliščin. Kot pravi, je začela živeti od znotraj navzven. Hudo bole- zen ji je uspelo premagati. Od tega je minilo že približno osem let. Pred kratkim se je v njej prebudila za- misel, da bi svojo osebno izkušnjo delila s svetom. Zato je napisala knjigo Prebujena Pravi, da veliko časa preživi v naravi. To svetuje tudi vsem nam. v novo življenje. Njen knjižni prvenec med bralci prestreza ganljive in hvaležne odzive. Priznava, da se je pri odločanju za pisanje knjige obotavljala. »Ni bili preprosto sprejeti odločitve o pisanju knjige, v kateri bi odstrla pogled v najgloblja poglavja svojega življenja. Bala sem se, da se bom kot osebnost preveč razgalila, in se spraševala, ali me bodo ljudje razumeli,« opisuje svoje takratne dvome. A je kmalu začutila nekaj močnejšega od strahu, prisluhnila je glasu srca, ki jo je opogumljal k pisanju. »Če knjige ne bi napisala, bi za- molčala darilo, ki mi je bilo dano skozi bole- zensko preizkušnjo. Če bo moja knjiga vsaj v enem od bralcev prižgala iskrico upanja in mu vlila pogum, da se bo takrat, ko bo obu- poval, odločil za življenje, potem je vredno,« je poudarila. »Tvoje življenje je uspešno, kolikor je razširjena tvoja za- vest,« poudarja Lili. BARBARA FURMAN Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 17, 24. april 2025 ŽIVLJENJE BREZ STRAHU »Obsmrtna izkušnja je presegla vse, kar sem si kdajkoli lahko predstavljala. Medtem ko se je telo osvobajalo od močne bolečine, sem se osvobodila vseh omejitev. Telesa sploh nisem več čutila, a sem bila bolj živa kot kdajkoli prej, prežeta z neskončno brezpogojno ljubeznijo.« »Ni bilo preprosto sprejeti odločitve o pisanju knjige. Bala sem se, da se bom kot osebnost preveč razgalila.« Večina ljudi se svoje notranje moči ne zaveda, saj smo vzgojeni, da si moramo lastno vrednost izboriti. Mislimo, da našo vrednost določajo naši uspehi in mnenja drugih ljudi. Učijo nas, kako ustreči drugim, in ne, kako poslušati sebe.« Iz najgloblje ranljivosti Knjigo je pisala z ljubeznijo in željo, da bi bralci ob branju spoznali, da je v življenju vedno mogoče začeti na novo. »Prav tako že- lim sporočiti, da nikoli nismo sami in da nas življenje vedno podpira. Vesela sem vsakega odziva. Ljudje mi pišejo, da so v moji zgodbi našli del sebe. Da so ob branju začutili upa- nje, da v svojih osebnih bojih niso sami. Da so dobili pogum in prebudili svojo notranjo moč. Nekateri so mi povedali, da so po dolgem času spet jokali in da so ob tem začutili olajšanje. Ob takšnih besedah me preplavita hvaležno- sti in ponižnost. Odzivi ljudi so zame darilo. Knjiga je nastajala iz moje najgloblje ranljivo- sti, pravzaprav iz resnice, ki je dolgo časa tiho čakala, da bo obelodanjena. Nisem si mogla predstavljati, da bo dosegla srca ljudi na tako globok način,« poudari s hvaležnostjo. Kot še pravi, knjiga Prebujena v novo ži- vljenje ni le zgodba o bolezni in ozdravitvi, ampak je zgodba o vrnitvi k samemu sebi. »Ko mi kdo sporoči, da je začel verjeti vase, da si je upal narediti korak k sebi, vem, da sem izbrala pravo poslanstvo. Ko govorimo iz resnice svojega srca, odpremo prostor tudi za resnico v drugih,« je prepričana sogovornica. Temelj novega življenja Ko je njeno življenje viselo na nitki, je odlo- žila vse maske, vsa bremena in v tišini onkraj strahu našla sebe – čisto, ranljivo in svetlo bitje, ki je vredno že zato, ker obstaja. »Zdaj si upam biti čutna in svobodna. Ne živim več iz potrebe, da bi bila sprejeta, ampak iz veselja do življenja. Zdaj vem, da ljubezen ni nekaj, kar najdeš zunaj sebe, ampak v sebi. Vem, da sem ljubezen. Vsak do nas je. To zavedanje je postalo temelj mojega novega življenja. V tem sem prepoznala neusahljivo moč.« Ob tem se spomni, kako je leta moč iskala zunaj sebe. Težila je k popolnosti tako pri delu v službi kot doma v družini. Vedno je imela občutek, da mora delati še več in še bolje. Zato se je vrtela v začaranem krogu psi- hičnega in fizičnega izčrpavanja. Prepričana je, da je zato zbolela. »Moč za spremembo je bila ves čas v meni, vendar je nisem prepo- znala. Večina ljudi se svoje notranje moči ne zaveda. To me ne čudi, saj smo vzgojeni, da si moramo lastno vrednost izboriti. Mislimo, da našo vrednost določajo naši uspehi in mnenja drugih ljudi. Učijo nas, kako ustreči drugim, in ne, kako poslušati sebe. Tako začnemo verjeti, da se moramo nenehno dokazovati, da smo vredni ljubezni in sprejetosti,« še po- udari in doda, da tako izgubimo stik s tistim tihim, a vztrajnim glasom v sebi, ki nam ves čas šepeta, da smo dovolj, da smo ljubezen. Vprašanje je, ali ga slišimo. Kako do notranje moči? Vprašam jo, kako prebuditi svojo notranjo moč. Pove mi, da je najbolj pomembno, da smo iskreni do sebe in da prisluhnemo svo- jim občutkom in potrebam, svoji duši brez obsojanja. »Pomembno je tudi, da preneha- mo iskati potrditve pri drugih ljudeh in da začnemo živeti zvesto svoji resnici. Vsakič, ko izberemo sebe – svoj mir, svoje srce – kre- pimo svojo notranjo moč. Ozavestimo jo, ko se spomnimo, da smo vedno bili celoviti in ljubljeni.« Kot še pravi, je povsem naravno, da nas prevzameta strah in obup, ko bodisi hudo zbolimo bodisi se soočimo z drugimi stre- snimi izzivi. »Strah je naravni odziv telesa na nevarnost, obup se pojavi, ko izgubimo stik s svojo notranjo svetlobo. A prav v teh trenutkih imamo največjo priložnost, da ne podležemo toku obupa in nemoči, ampak se zavestno odločimo za vrnitev k sebi. Do tega dragocenega spoznanja me je pripeljala prav moja bolezen.« Spoznala je tudi, da ni bolezen tista, ki nas uničuje, temveč strah. »Strah je tisti, ki zapre srce, zamegli zavest in telesu odvzame moč za zdravljenje. Zato se ne smemo bojevati proti bolezni, ampak se moramo osvoboditi strahu pred njo.« Brez upora Stresnim življenjskim okoliščinam se je po mnenju sogovornice nesmiselno upirati. Priporoča, da jih najprej nežno sprejmemo kot del trenutne izkušnje in opazujemo kot oblake na nebu, ki prihajajo in odhajajo, a tista veličastna in prostrana modrina neba, ki je naša prava narava, nikoli ne izgine. »Močnejši smo, kot si večina ljudi dovoli priznati. Da bi zaživeli lahkotno in rado- stno, se moramo povezati s svojo dušo in svojim srcem – s to globino v sebi, ki je ne moreta omajati nobena huda bolezen- ska diagnoza in noben še tako pretresljiv dogodek. Živeti v resnici pomeni poslu- šati sebe, slediti občutkom, ki nas peljejo v širitev, ljubezen, poživljajoče življenje. Zato je pomembno, da se vsak dan znova odločamo zase, za svojo resnico ne gle- de na strahove, omejitve ali pričakovanja drugih,« nas opogumlja Lili, mama dveh mladoletnih hčera. Kako vzgaja hčerki? Tisti, ki Lili poznajo, pravijo, da živi v skla- du z vsem, kar govori. Svoja spoznanja med drugim uporablja pri vzgoji obeh hčera. »Z možem si najbolj želiva, da bi čutili, da sta popolni takšni, kot sta. Da jima ni treba niko- mur ničesar dokazovati. Da sta vredni ljubezni že samo zato, ker obstajata. Učiva ju, kako naj poslušata svoje občutke in srce. Ne želiva ju oblikovati po pričakovanjih družbe, temveč ju spodbujava, da ohranita stik s svojo notranjo svetlobo. Da si upata izraziti, kar čutita, in da zmoreta biti iskreni do sebe.« Po njenem mnenju je pri vzgoji najbolj po- membno, da otroku pomagamo graditi zau- panje vase in razpirati krila poguma. Le tako lahko sledi svoji življenjski poti v lahkotnosti, radosti in ljubezni. »Najinima hčerkama zato želiva privzgojiti zavedanje, da imata pravi dom v sebi. To je tisto varno zatočišče, v kate- rega se bosta lahko zatekli v težkih življenjskih preizkušnjah.« Razvila metodo Lili je po izobrazbi magistrica pedagoških znanosti, svoje znanje nadgrajuje na podro- čju nevroznanosti in raziskovanja zavesti. »Vse nakopičeno znanje, ki sem ga povezala z lastno izkušnjo preobrazbe, me je vodilo k temu, da sem razvila svojo Nevro Metodo. Gre za celosten pristop, ki združuje um, telo in zavest ter se osredotoča na preoblikovanje miselnih vzorcev, s katerimi lahko dosežemo širše razumevanje svojih življenjskih izzivov. S pomočjo Schumannove frekvence postopoma spreminjamo podzavestni program, kar vodi v ustvarjanje želenih sprememb na fizični, ču- stveni, duhovni in mentalni ravni. Tako spro- stimo notranje napetosti, strahove, omejujoča prepričanja in medgeneracijske vzorce, ki nas omejujejo na poti k zdravju, notranjemu miru in resničnemu izražanju sebe,« pojasni Lili, ki to inovativno terapevtsko orodje priporoča vsem, ki se spopadajo s strahovi, čustvenimi travmami, s tesnobo, pomanjkanjem energije ali si želijo prebuditi svoj pravi potencial. Nežne spodbude Knjigo Prebujena v novo življenja je v sode- lovanju s Splošno knjižnico Slovenske Konji- ce pred dnevi predstavila v konjiškem domu kulture. Med prebiranjem odlomkov iz knjige in glasbenimi nastopi skupine Eros, v kateri prepeva tudi njen brat Jože, je nizala utrinke iz svojega življenja in tako med obiskovalci, ki so dvorano zapolnili do zadnjega kotička, ustvarila prijetno in na trenutke ganljivo vzduš- je. »Hvaležna sem, da so si ljudje vzeli čas in prišli na dogodek, ki je bil prežet s toplino, med nami se je spletla čutna povezanosti. Prav tako sem hvaležna za vsak iskren objem, vsa- ko srčno besedo in vsak pogled, ki je povedal več kot tisoč besed,« je dodala vidno ganjena. Pravi, da bo knjigo predstavila tudi v drugih krajih, saj je prejela že nekaj povabil. »Pred- stavljala jo bom v različnih knjižnicah po Slo- veniji, saj želim, da sporočilo knjige doseže čim več ljudi, ki morda prav zdaj potrebujejo nežno spodbudo in upanje. Zame predstavitev knjige ni zgolj dogodek, ampak je sveti prostor srčne povezanosti,« še pravi Lili Knafelc, ki se veseli novih srečanj, iskrenih pogovorov z lju- dmi in skupnega prebujanja v novo življenje. Prva priložnost bo 20. maja, ko bo v Zrečah predstavila svojo knjigo. Foto: osebni arhiv »Ko zaupaš, se življenje razcveti,« je prepričana. Utrinek s predstavitve knjige Prebujena v novo življenje v konjiškem domu kulture »Obsmrtna izkušnja je presegla vse, kar sem si kdajkoli lahko pred- stavljala,« poudarja. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 17, 24. april 2025 ŽIVLJENJE BREZ STRAHU Srečali sva se v času njenega žalovanja, saj je pred nekaj meseci izgubila mamo. Pravi, da je bila ob njej, ko je preminula. »Mojo mami je smrt njenega brata tako čustveno potrla, da se ji je ustavilo srce. Izguba mame me je nežno povabila, naj še bolj odprem svoje srce – ne le za bolečino, ampak tudi za ljubezen. Bila je moj steber ljubezni, moja učiteljica in resnična prijateljica. Ko je odšla, sem najprej začutila praznino, ki je bila skoraj neznosna. A s pomočjo te praznine sem začela odkrivati, da njena ljubezen ni izginila. Trenutno je v središču moje srčne pozornosti učenje, kako še bolj zaupati življenju,« je povedala na za- četku najinega pogovora. Bolezen kot budilka Odraščala je v krajih na Zreškem, v tradi- cionalnem okolju, v katerem je bilo najbolj Zrečanka mag. Lili Knafelc se je z roba smrti vrnila v novo življenje »Spoznala sem, da v resnici ni bolezen tista, ki nas uničuje, temveč strah. Strah je tisti, ki zapre srce, zamegli zavest in telesu odvzame moč za zdravljenje. Zato se ne smemo bojevati proti bolezni, ampak se moramo osvoboditi strahu pred njo,« poudarja Lili Kna- felc, žena in mama dveh hčera, magistrica pedagoških znanosti z večletnimi izkušnjami na področju psihologije in pedagoškega dela. Zadnja leta se temeljito in poglobljeno posveča nevroznanosti. Ko je pred leti zbolela zaradi raka jajčnikov in je njena bolezen zelo napredovala, so ji zdravniki povedali, da zanjo ni rešitve in da bo umrla. Dvignili so roke, a ona jih ni. Prav nasprotno, saj pravi, da jo je obsmrtna izkušnja prebudila v novo življenje. Razvila je svojo metodo, s katero pomaga ljudem do celostnega zdravja in osebne preobrazbe. Letošnjo pomlad je luč sveta ugledal njen knjižni prvenec Prebujena v novo življenje. »Ko danes gledam nazaj, jasno vidim, zakaj sem tako hudo zbolela. Moje telo je bilo zadnji glasnik, ki je poskušal pritegniti mojo pozornost. Leta in leta sem živela odrezana od sebe, saj sem izpolnjevala pričakovanja drugih in hkrati pozabljala nase.« »Strah je starodavni odziv telesa na nevarnost, obup pride, ko izgubimo stik s svojo notranjo svetlobo. A prav v teh trenutkih imamo največjo priložnost, da se zavestno odločimo za vrnitev k sebi.« Od trpljenja do prebujenja pomembno, da se človek zna prilagajati dru- gim, da si priden in odgovoren. Družina jo je, kot pravi, učila, da mora biti skromna in naj ne govori o svojih občutkih ter naj ne izstopa iz povprečja. Zato je bila vedno pozorna na potrebe in pričakovanja drugih. Verjela je, da je vrednost človeka odvisna od tega, koliko naredi za druge. A globoko v sebi je že takrat občutila, da mora obstajati nekaj več. »Ko danes gledam nazaj, jasno vidim, za- kaj sem tako hudo zbolela. Moje telo je bilo zadnji glasnik, ki je poskušal pritegniti mojo pozornost, saj nisem prisluhnila klicem svo- je duše. Leta in leta sem živela odrezana od sebe. Izpolnjevala sem pričakovanja drugih in bila močna za vse okoli sebe, ob tem pa sem pozabljala nase. Potlačila sem svoje ob- čutke, najbolj svojo ranljivost. Bila sem moj- strica preživetja, a brez resničnega stika s sabo,« se spominja življenja, v katerem se je razdajala za druge in nase povsem pozabila. Dojela je, da bolezen ni prišla, da bi jo uničila. »Huda diagnoza je prišla kot budil- ka. Močno je zazvonila. Kot bi mi govorila: ›Zbudi se, Lili, spomni se, kdo si.‹ Šele bo- lezen me je prisilila, da sem se ustavila. Da sem začela poslušati svoje srce in se prvič v življenju vprašala, kaj čutim, kaj si zares želim in kaj me osrečuje. Naposled sem za- čela postavljati sebe na prvo mesto. Ne iz sebičnosti, ampak iz ljubezni,« poudari. Obsmrtna izkušnja Zdravniki so ji pred leti diagnosticirali raka jajčnikov. Ker je bila bolezen razširjena po celem trebuhu, so ji rekli, da ima zelo majhne možnosti za preživetje. Kljub temu je globoko v sebi občutila mir, pravi: »Ne znam pojasniti, vendar je moje srce vedelo, da ni konec. Bole- zen me je sicer popeljala do roba življenja, saj sem doživela obsmrtno izkušnjo. Ta močna izkušnja je presegla vse, kar sem si kdajko- li lahko predstavljala. Medtem ko se je telo osvobajalo od močne bolečine, sem se osvo- bodila vseh omejitev. Telesa sploh nisem več čutila, a sem bila bolj živa kot kdajkoli prej. Bila sem čista zavest – svobodna, lahkotna, prežeta z neskončno brezpogojno ljubeznijo. Povsem brez strahu, sodbe in trpljenja,« pri- poveduje Lili rahločutno in počasi. Pri obsmrtni izkušnji je, kot še pravi, čuti- la močno povezanost z vsem. »Dojela sem, da sem mnogo več, kot sem si kdaj dovolila verjeti. Da sem svetloba, da sem ljubezen. Da nikoli nisem bila ločena od izvora. In v tem razširjenem stanju zavesti sem začutila, da imam izbiro. Dojela sem, da lahko ostanem ali se vrnem v življenje. Ko sem pomislila na svojo družino, na svoji majhni hčerki, na neuresničeno življenje in svojo resnico, ki še ni bila zares izživeta, sem vedela, da se želim vrniti.« Prebujena v novo življenje Njena pot do ozdravitve je bila naporna in zahtevna, vendar je bila njeno dojemanje življenja po tej izkušnji spremenjeno. Poleg blagodejnega miru je čutila neomajno zau- panje in predvsem ljubezen, ki ni bila več odvisna od zunanjih okoliščin. Kot pravi, je začela živeti od znotraj navzven. Hudo bole- zen ji je uspelo premagati. Od tega je minilo že približno osem let. Pred kratkim se je v njej prebudila za- misel, da bi svojo osebno izkušnjo delila s svetom. Zato je napisala knjigo Prebujena Pravi, da veliko časa preživi v naravi. To svetuje tudi vsem nam. v novo življenje. Njen knjižni prvenec med bralci prestreza ganljive in hvaležne odzive. Priznava, da se je pri odločanju za pisanje knjige obotavljala. »Ni bili preprosto sprejeti odločitve o pisanju knjige, v kateri bi odstrla pogled v najgloblja poglavja svojega življenja. Bala sem se, da se bom kot osebnost preveč razgalila, in se spraševala, ali me bodo ljudje razumeli,« opisuje svoje takratne dvome. A je kmalu začutila nekaj močnejšega od strahu, prisluhnila je glasu srca, ki jo je opogumljal k pisanju. »Če knjige ne bi napisala, bi za- molčala darilo, ki mi je bilo dano skozi bole- zensko preizkušnjo. Če bo moja knjiga vsaj v enem od bralcev prižgala iskrico upanja in mu vlila pogum, da se bo takrat, ko bo obu- poval, odločil za življenje, potem je vredno,« je poudarila. »Tvoje življenje je uspešno, kolikor je razširjena tvoja za- vest,« poudarja Lili. BARBARA FURMAN Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 17, 24. april 2025 ŽIVLJENJE BREZ STRAHU »Obsmrtna izkušnja je presegla vse, kar sem si kdajkoli lahko predstavljala. Medtem ko se je telo osvobajalo od močne bolečine, sem se osvobodila vseh omejitev. Telesa sploh nisem več čutila, a sem bila bolj živa kot kdajkoli prej, prežeta z neskončno brezpogojno ljubeznijo.« »Ni bilo preprosto sprejeti odločitve o pisanju knjige. Bala sem se, da se bom kot osebnost preveč razgalila.« Večina ljudi se svoje notranje moči ne zaveda, saj smo vzgojeni, da si moramo lastno vrednost izboriti. Mislimo, da našo vrednost določajo naši uspehi in mnenja drugih ljudi. Učijo nas, kako ustreči drugim, in ne, kako poslušati sebe.« Iz najgloblje ranljivosti Knjigo je pisala z ljubeznijo in željo, da bi bralci ob branju spoznali, da je v življenju vedno mogoče začeti na novo. »Prav tako že- lim sporočiti, da nikoli nismo sami in da nas življenje vedno podpira. Vesela sem vsakega odziva. Ljudje mi pišejo, da so v moji zgodbi našli del sebe. Da so ob branju začutili upa- nje, da v svojih osebnih bojih niso sami. Da so dobili pogum in prebudili svojo notranjo moč. Nekateri so mi povedali, da so po dolgem času spet jokali in da so ob tem začutili olajšanje. Ob takšnih besedah me preplavita hvaležno- sti in ponižnost. Odzivi ljudi so zame darilo. Knjiga je nastajala iz moje najgloblje ranljivo- sti, pravzaprav iz resnice, ki je dolgo časa tiho čakala, da bo obelodanjena. Nisem si mogla predstavljati, da bo dosegla srca ljudi na tako globok način,« poudari s hvaležnostjo. Kot še pravi, knjiga Prebujena v novo ži- vljenje ni le zgodba o bolezni in ozdravitvi, ampak je zgodba o vrnitvi k samemu sebi. »Ko mi kdo sporoči, da je začel verjeti vase, da si je upal narediti korak k sebi, vem, da sem izbrala pravo poslanstvo. Ko govorimo iz resnice svojega srca, odpremo prostor tudi za resnico v drugih,« je prepričana sogovornica. Temelj novega življenja Ko je njeno življenje viselo na nitki, je odlo- žila vse maske, vsa bremena in v tišini onkraj strahu našla sebe – čisto, ranljivo in svetlo bitje, ki je vredno že zato, ker obstaja. »Zdaj si upam biti čutna in svobodna. Ne živim več iz potrebe, da bi bila sprejeta, ampak iz veselja do življenja. Zdaj vem, da ljubezen ni nekaj, kar najdeš zunaj sebe, ampak v sebi. Vem, da sem ljubezen. Vsak do nas je. To zavedanje je postalo temelj mojega novega življenja. V tem sem prepoznala neusahljivo moč.« Ob tem se spomni, kako je leta moč iskala zunaj sebe. Težila je k popolnosti tako pri delu v službi kot doma v družini. Vedno je imela občutek, da mora delati še več in še bolje. Zato se je vrtela v začaranem krogu psi- hičnega in fizičnega izčrpavanja. Prepričana je, da je zato zbolela. »Moč za spremembo je bila ves čas v meni, vendar je nisem prepo- znala. Večina ljudi se svoje notranje moči ne zaveda. To me ne čudi, saj smo vzgojeni, da si moramo lastno vrednost izboriti. Mislimo, da našo vrednost določajo naši uspehi in mnenja drugih ljudi. Učijo nas, kako ustreči drugim, in ne, kako poslušati sebe. Tako začnemo verjeti, da se moramo nenehno dokazovati, da smo vredni ljubezni in sprejetosti,« še po- udari in doda, da tako izgubimo stik s tistim tihim, a vztrajnim glasom v sebi, ki nam ves čas šepeta, da smo dovolj, da smo ljubezen. Vprašanje je, ali ga slišimo. Kako do notranje moči? Vprašam jo, kako prebuditi svojo notranjo moč. Pove mi, da je najbolj pomembno, da smo iskreni do sebe in da prisluhnemo svo- jim občutkom in potrebam, svoji duši brez obsojanja. »Pomembno je tudi, da preneha- mo iskati potrditve pri drugih ljudeh in da začnemo živeti zvesto svoji resnici. Vsakič, ko izberemo sebe – svoj mir, svoje srce – kre- pimo svojo notranjo moč. Ozavestimo jo, ko se spomnimo, da smo vedno bili celoviti in ljubljeni.« Kot še pravi, je povsem naravno, da nas prevzameta strah in obup, ko bodisi hudo zbolimo bodisi se soočimo z drugimi stre- snimi izzivi. »Strah je naravni odziv telesa na nevarnost, obup se pojavi, ko izgubimo stik s svojo notranjo svetlobo. A prav v teh trenutkih imamo največjo priložnost, da ne podležemo toku obupa in nemoči, ampak se zavestno odločimo za vrnitev k sebi. Do tega dragocenega spoznanja me je pripeljala prav moja bolezen.« Spoznala je tudi, da ni bolezen tista, ki nas uničuje, temveč strah. »Strah je tisti, ki zapre srce, zamegli zavest in telesu odvzame moč za zdravljenje. Zato se ne smemo bojevati proti bolezni, ampak se moramo osvoboditi strahu pred njo.« Brez upora Stresnim življenjskim okoliščinam se je po mnenju sogovornice nesmiselno upirati. Priporoča, da jih najprej nežno sprejmemo kot del trenutne izkušnje in opazujemo kot oblake na nebu, ki prihajajo in odhajajo, a tista veličastna in prostrana modrina neba, ki je naša prava narava, nikoli ne izgine. »Močnejši smo, kot si večina ljudi dovoli priznati. Da bi zaživeli lahkotno in rado- stno, se moramo povezati s svojo dušo in svojim srcem – s to globino v sebi, ki je ne moreta omajati nobena huda bolezen- ska diagnoza in noben še tako pretresljiv dogodek. Živeti v resnici pomeni poslu- šati sebe, slediti občutkom, ki nas peljejo v širitev, ljubezen, poživljajoče življenje. Zato je pomembno, da se vsak dan znova odločamo zase, za svojo resnico ne gle- de na strahove, omejitve ali pričakovanja drugih,« nas opogumlja Lili, mama dveh mladoletnih hčera. Kako vzgaja hčerki? Tisti, ki Lili poznajo, pravijo, da živi v skla- du z vsem, kar govori. Svoja spoznanja med drugim uporablja pri vzgoji obeh hčera. »Z možem si najbolj želiva, da bi čutili, da sta popolni takšni, kot sta. Da jima ni treba niko- mur ničesar dokazovati. Da sta vredni ljubezni že samo zato, ker obstajata. Učiva ju, kako naj poslušata svoje občutke in srce. Ne želiva ju oblikovati po pričakovanjih družbe, temveč ju spodbujava, da ohranita stik s svojo notranjo svetlobo. Da si upata izraziti, kar čutita, in da zmoreta biti iskreni do sebe.« Po njenem mnenju je pri vzgoji najbolj po- membno, da otroku pomagamo graditi zau- panje vase in razpirati krila poguma. Le tako lahko sledi svoji življenjski poti v lahkotnosti, radosti in ljubezni. »Najinima hčerkama zato želiva privzgojiti zavedanje, da imata pravi dom v sebi. To je tisto varno zatočišče, v kate- rega se bosta lahko zatekli v težkih življenjskih preizkušnjah.« Razvila metodo Lili je po izobrazbi magistrica pedagoških znanosti, svoje znanje nadgrajuje na podro- čju nevroznanosti in raziskovanja zavesti. »Vse nakopičeno znanje, ki sem ga povezala z lastno izkušnjo preobrazbe, me je vodilo k temu, da sem razvila svojo Nevro Metodo. Gre za celosten pristop, ki združuje um, telo in zavest ter se osredotoča na preoblikovanje miselnih vzorcev, s katerimi lahko dosežemo širše razumevanje svojih življenjskih izzivov. S pomočjo Schumannove frekvence postopoma spreminjamo podzavestni program, kar vodi v ustvarjanje želenih sprememb na fizični, ču- stveni, duhovni in mentalni ravni. Tako spro- stimo notranje napetosti, strahove, omejujoča prepričanja in medgeneracijske vzorce, ki nas omejujejo na poti k zdravju, notranjemu miru in resničnemu izražanju sebe,« pojasni Lili, ki to inovativno terapevtsko orodje priporoča vsem, ki se spopadajo s strahovi, čustvenimi travmami, s tesnobo, pomanjkanjem energije ali si želijo prebuditi svoj pravi potencial. Nežne spodbude Knjigo Prebujena v novo življenja je v sode- lovanju s Splošno knjižnico Slovenske Konji- ce pred dnevi predstavila v konjiškem domu kulture. Med prebiranjem odlomkov iz knjige in glasbenimi nastopi skupine Eros, v kateri prepeva tudi njen brat Jože, je nizala utrinke iz svojega življenja in tako med obiskovalci, ki so dvorano zapolnili do zadnjega kotička, ustvarila prijetno in na trenutke ganljivo vzduš- je. »Hvaležna sem, da so si ljudje vzeli čas in prišli na dogodek, ki je bil prežet s toplino, med nami se je spletla čutna povezanosti. Prav tako sem hvaležna za vsak iskren objem, vsa- ko srčno besedo in vsak pogled, ki je povedal več kot tisoč besed,« je dodala vidno ganjena. Pravi, da bo knjigo predstavila tudi v drugih krajih, saj je prejela že nekaj povabil. »Pred- stavljala jo bom v različnih knjižnicah po Slo- veniji, saj želim, da sporočilo knjige doseže čim več ljudi, ki morda prav zdaj potrebujejo nežno spodbudo in upanje. Zame predstavitev knjige ni zgolj dogodek, ampak je sveti prostor srčne povezanosti,« še pravi Lili Knafelc, ki se veseli novih srečanj, iskrenih pogovorov z lju- dmi in skupnega prebujanja v novo življenje. Prva priložnost bo 20. maja, ko bo v Zrečah predstavila svojo knjigo. Foto: osebni arhiv »Ko zaupaš, se življenje razcveti,« je prepričana. Utrinek s predstavitve knjige Prebujena v novo življenje v konjiškem domu kulture »Obsmrtna izkušnja je presegla vse, kar sem si kdajkoli lahko pred- stavljala,« poudarja. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 16, 17. april 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Občina Mozirje praznuje danes, 24. aprila, na jurje- vo. V tem času je še posebej živahno, saj lokalna društva prirejajo vrsto dejavnosti. Osrednji del praznovanja je bil v torek, ko je občina na slavnostni seji najbolj zaslu- žnim občanom podelila pri- znanja. Glavnina družabnih dogodkov se bo zvrstila v teh dneh. »Naša društva pripra- vljajo tradicionalne pohode, plezanje na mlaj na mozir- skem sejmišču, čaka nas tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško, manjkalo ne Ob občinskem prazniku z županom Ivanom Suhoveršnikom V ospredju ostaja popoplavna obnova Lansko leto je bilo za občino Mozirje nadvse uspešno, saj so praznovali več pomembnih pridobitev. Uradno so odprli prizidke k osnovni šoli, vrtcu in h kulturnemu domu. Prav tako so nadaljevali popoplavno obnovo in uredili igrišča v Lokah, obnovili več cest in sanirali kar nekaj plazov. Tudi letos bo največ njihovih projektov vezanih na popoplavno obnovo javne infrastrukture. Kot pravi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, imajo načrtov veliko. Upajo, da jim bo državna tehnična pisarna pri tem dala čim več zelenih luči. SINTIJA JURIČ »Za Mozirje bi bilo najboljše, da bi razširili strugo Savinje. Kjerkoli bi delali nove struge, bi bila namreč vedno težava Soteska, ki ne more ›požirati‹ toliko vode, kot je je bilo avgusta 2023, zato začne poplavljati. Rešitve zato vidimo gorvodno, naj bo to na Savinji ali Dreti in na raznih pritokih.« »Prejšnji mesec smo se pridružili občinam, ki so prijazne invalidom. V naslednjih treh, štirih letih bomo zato uredili tudi tiste zadeve, ki invalidom trenutno žal niso dostopne. Že v preteklosti smo jim krožišča in tudi nove prostore skušali čim bolj prilagoditi. Pomembno je, da pri tem nimamo pred očmi le invalidov na vozičkih, temveč tudi slepe in gluhe,« je poudaril mozirski župan Ivan Suhoveršnik Kdo so občinski nagrajenci? Na torkovi slovesnosti ob prazniku Občine Mozirje so v večnamenskem prostoru v osnovni šoli podelili občinska priznanja. Denarno nagrado Občine Mozirje v neto znesku 1.500 evrov je prejelo Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje za 20 let uspešnega dela na področju sadjarstva v občini. Zlato plaketo s priznanjem Občine Mozirje so prejeli Jelka in Jure Repenšek za več kot 30-letno aktivno, ustvarjalno in vzgojno delo na področju kulture, Matej Kranjc za izjemen prispevek k razvoju glasbene kulture, Čebelarska družina Janeza Goličnika Mozirje za izjemno delo na področju čebelarstva in Milan Kojc za dolgoletno udejstvovanje in velik prispevek k razvoju in napredku ribištva. bo niti tradicionalno ljudsko petje. V nedeljo nam bo po slovesni sveti maši zaigrala tudi Godba Zgornje Savinjske doline,« je napovedal mozir- ski župan Ivan Suhoveršnik. Vašo občino so lani zazna- movala slavnostna odprtja milijonskih naložb. Kako so pripomogla k razvoju kraja? Lani smo imeli veliko odpr- tij in pridobitev. S prizidkom h kulturnemu domu je nove prostore dobila knjižnica, ki je bila pred tem zelo utesnje- na, prav tako ima v prizidku imeniten prostor zdaj tudi Godba Zgornje Savinjske doline. Nov prizidek smo uradno odprli tudi ob šoli. Z njim smo pridobili dodatne učilnice, garderobe, obnovili smo tudi prostor za admini- stracijo. S tem je nove enote in kuhinjo dobil tudi vrtec, ki je ob šoli. Med poletjem smo nato šolo tudi energetsko ure- dili in pred njo postavili nova igrišča. Obnovili smo tudi zdravstveno postajo v Mozir- ju in sofinancirali nov zdra- vstveni dom v Nazarjah. Dru- gi projekti so se nanašali na popoplavno obnovo. Škoda po poplavah leta 2023 je bila v naši občini ocenjena na 10 milijonov evrov, od tega smo 40 odstotkov sredstev dobili iz t. i. predhodnega progra- ma. Vsa ta finančna sredstva smo počrpali in z njimi obno- vili kar nekaj infrastrukture. Približno milijon evrov smo namenili tudi za obnovo či- stilne naprave, ki je bila po poplavah zelo poškodovana. Zelo velik projekt je bila tudi obnova igrišč v Lokah. Ali popoplavno obnovo v občini nadaljujete tudi le- tos? Da, pravzaprav se bo na to letos nanašala večina na- ših projektov. Trenutno ob- navljamo cesto od gostilne Weiss do Golt, ki jo želimo obnoviti do 7 . junija, ko bo na Golteh cilj kolesarske dirke Po Sloveniji. Prav tako ure- jamo parkirišče pred gajem. Upam, da bomo od državne tehnične pisarne dobili čim več zelenih luči za popoplav- no obnovo, saj se zadeve pri črpanju sredstev iz rednega programa zaradi obsežnih zahtevanih dokumentacij nekoliko zapletajo. Črpanje denarja iz t. i. predhodnega programa je bilo bistveno laž- je. Upam, da bomo s svojimi projekti čim bolj uspešni, a se bo popoplavna obnova najverjetneje nadaljevala še naslednji dve leti. Čemu ob tem letos še na- menjate največ časa in de- narja? Poleti nameravamo v šoli urediti prezračevanje, za katero smo že pridobili sred- stva. Sredstva imamo odobre- na tudi za selitev muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani iz kaplanije v nove prostore na osrednjem trgu, pri čemer nam bo pomagal Muzej no- vejše zgodovine Celje. Zdi se mi primerno, da je na trgu več ponudnikov in da je tam tudi naš muzej. Hkrati pripravlja- mo projekt za obnovo vodo- vodnega sistema Letošč. Zanj že imamo odobrena kohezij- ska sredstva, delno bomo ta projekt izvedli tudi v okviru popoplavnih ukrepov. Nasle- dnje leto načrtujemo veliko projektov tudi v okviru zele- ne infrastrukture – naredili bomo novo igrišče pri vrtcu, pri šoli je predvidena učilni- ca na prostem, uredili bomo pešpoti … V občini še vedno priča- kujete poplavni študiji za reki Savinjo in Dreto s prito- ki in sprejetje DPN. Menite, da bo to pomembno vplivalo na zmanjšanje tveganja po- novnih poplav? Glede zagotavljanja po- plavne varnosti smo v občini vezani na poplavne študije in DPN, za katerega država pravi, da ima denar že rezer- viran. Poplavne študije naj bi bile končane letos, predlogi v državnem prostorskem na- črtu so štirje – širitev struge, širitev na levo ali desno ali nova suha struga skozi Loke, kjer so ustanovili tudi civilno iniciativo. Za Mozirje bi bilo najboljše, da bi razširili strugo Savinje. Kjerkoli bi delali nove struge, bi bila namreč vedno težava Soteska, ki ne more »požirati« toliko vode, kot je je bilo avgusta 2023, zato začne poplavljati. Rešitve zato vidimo gorvodno, naj bo to na Savinji ali Dreti in na raznih pritokih. Če bi to uredili, prav tako, če bi uredili razlivna območja in morda naredili še kakšen zadrževalnik, bi bila v Mozirju poplavna varnost zagotovo veliko boljša. Da bi se popolnoma izognili popla- vam v prihodnosti, bo verje- tno malo težje. Kako je z gospodinjstvi, ki so morala zapustiti svoje domove? V naši občini se je moralo preseliti šest gospodinjstev. Vsa so se odločila, da bodo vzela odškodnino, zato je tukaj naša naloga končana. V občini trenutno izvajamo lokacijske preveritve, kje bi bilo mogoče graditi, nekateri pa so stanovanje oz. hišo že kupili. V občini smo sprejeli tudi občinski podrobni pro- storski načrt za naselje Brd- ce, kjer je možnih do devet novogradenj. Za to območje se predvsem zanimajo po- plavljenci iz zgornjega dela Savinjske doline, iz Braslovč in Šoštanja. Tudi ti so vzeli odškodnino in iščejo nove nepremičnine. Kdaj bodo ta zemljišča na voljo? V Brdcah bo odkup ze- mljišč možen, potem ko jih bomo komunalno opremili. O tem se moramo dogovo- riti tudi z zainteresiranimi kupci, saj bodo morali del- no sofinancirati komunalno opremljenost. To bo precej drago in tudi zemljišča ne bodo poceni. V občini mora- mo namreč najprej zemljišča odkupiti od nadškofije in šele nato jih bomo urejali. Je pa lega nad šolo zelo lepa, zato je zanje že zdaj veliko zani- manja. Eurospina zdaj v Mozirju torej ne bo? Ne, Eurospina ne bo. Ideja je bila, da bi bil tudi pri nas, a imamo trgovin že dovolj. V Mozirju smo s prostorom omejeni, nekaj je tudi po- plavnega območja, zato mo- ramo zemljišča, ki jih imamo, skrbno načrtovati. Vlagatelji se pri nas zanimajo tudi za gradnjo blokov, a menimo, da jih trenutno ne potrebujemo. Komaj smo namreč razširili šolske in vrtčevske prostore in če bi zgradili nove bloke, bi morali že kmalu spet iska- ti nove rešitve. Tako občinski svet kot prebivalci menijo, naj v Mozirju ostane pridih trga in podeželja. Res je, da je zanimanja za bivanje v Mo- zirju veliko, saj imamo tukaj vse, od upravnega centra do trgovin, hkrati se dobro raz- vija turizem, a je okolje vse- eno zelo mirno, saj v naselju nimamo večjih industrijskih obratov. Vesel sem, da je za- živela tudi gozdna šola v Lo- kah, ki na srečo ne stoji na poplavnem območju. Bi lahko v prihodnosti prostor v Mozirju vendarle morda našel kakšen hotel? Da, v prihodnje bi bilo nuj- no, da bi zgradili še kakšen hotel. V občini trenutno ure- jamo OPPN, kjer bi bil pro- stor tudi za hotel, mogoče tudi za varovana stanovanja in delno tudi za zdravstvo. Foto: Andraž Purg Največ projektov v Mozirju bo letos vezanih na popo- plavno obnovo. Zanimanja za življenje v Mozirju je veliko, poudarja mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 24 Št. 16, 18. april 2024 »Mineva že devet mesecev, a ti ljudje še vedno nimajo infor- macij o tem. Prihajajo k nam v občino in nas sprašujejo, a žal tudi mi ne vemo nič več od njih. Nekateri v hišah ne živijo več, nekaj jih v njih še vztraja. Vsi pričakujejo, da bi vendarle prišli cenilci in oce- nili njihove nepremičnine. Od tega so odvisni tudi nadaljnji koraki občinske uprave. Obči- na pripravlja podroben občin- ski prostorski načrt na Brcah, kjer bi lahko zraslo približno devet domov. A zaenkrat smo v negotovosti, saj ne vemo, ali naj občina odkupi od nadško- fije vse to zemljišče ali ne, ker niti ne vemo, ali se bomo lju- dje preselili ali ne. Zamujamo. Naj bo to tudi poziv vladi, naj stori tisto, kar je obljubila, in ne da zavlačuje. Žal jih zara- di tega največ slišimo župani, ki nimamo nič več informacij kot občani,« pravi župan Ivah Suhoveršnik. V kakšnem stanju je sicer območje občine Mozirje de- vet mesecev po poplavah? Vodotoki so več ali manj očiščeni. Tudi sanacija občin- ske infrastrukture, kot so ce- ste, delno vodovod in čistilna naprava, ter plazov je več ali manj končana. Povsem kon- čana bo, ko bo občina dobi- la potrjene projekte, ki jih je poslala v državno tehnično pisarno. Za podatke o škodi, ki smo jih vnesli v državni program Ajda, smo namreč morali pripraviti projektno dokumentacijo. Gre za več kot dvajset naših projektov. Pristojne službe so nam jih Novi TEDNIK št. 16 20. 4. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 16, 20. april 2023 »V zadnjih dveh letih smo pridobili ogromno nepovra- tnih sredstev. Tako smo se lahko lotili vseh teh velikih projektov. Ob tem smo lani najeli dolgoročno posojilo v višini 1,7 milijona evrov. Me- nimo, da gre za naložbe, ki so dolgoročnega pomena, zato smo dobili tako dovoljenje ministrstva kot soglasje ob- činskega sveta,« pravi župan Ivan Suhoveršnik. Še ne dolgo nazaj ste v zgradbi osnovne šole v Mo- zirju uredili večnamenski prostor in knjižnico. Lani sredi leta sta zaradi po- manjkanja prostora prišla na vrsto še prizidka k šoli in vrtcu. Za učence se vam torej ni treba bati … V zadnjih petnajstih letih je bilo v Mozirju zgrajenih približno sto novih stanovanj in družinskih hiš. Število ob- čanov je naraslo, zato je bilo nujno, da smo se lotili razširi- tve šole in vrtca. V šoli bomo s tem dobili dva dodatna razre- da in prostor za zbornico. Že prej smo uredili večnamenski prostor in knjižnico. Širimo tudi vrtec. Pridobili bomo prostor za dve dodatni enoti in kuhinjo. Obenem bomo obnovili prostore. Naložbi, ki sta ocenjeni na približno 3,5 milijona evrov in ju izvaja Esotech iz Velenja, naj bi bili končani do septembra. V ceno Občina Mozirje pra- znuje 24. aprila na jur- jevo. V tem času je v tem delu Zgornje Savinjske doline še posebej živah- no, saj društva pripravijo vrsto dogodkov. Osrednji je slavnostna seja, na ka- teri občina podeli prizna- nja najbolj zaslužnim občanom, medtem ko župan Ivan Suhovešnik predstavi aktualno doga- janje v lokalni skupnosti. »Po dveh covidnih letih sem vesel, da bo vendarle prišlo do izraza praznova- nje, ki ga sestavljajo različ- ne prireditve v organizaciji domačih društev, za kar smo bili prej prikrajšani. Pripravljajo pohode, ple- zanje na mlaj, rez trte, kul- turne vsebine …« našteva župan Ivan Suhoveršnik. Osrednje praznovanje bo v nedeljo, 23. aprila, ko bo sveta maša z Godbo Zgornje Savinjske doline. V ponedeljek, 24. aprila, bo sledila slavnostna seja v večnamenskem prostoru v šoli, na kateri bo osre- dnja pozornost pripadla občinskim nagrajencem. Priznanja bodo prejeli dolgoletni zborovodja Franc Goltnik za izjemen prispevek pri zborovskem petju, Urh Černivšek za uspehe na področju športa in dela z mladimi, Lilijana Rakun za prizadevanja na področju pomoči osebam z motnjo v duševnem ra- zvoju in za vodenje dru- štva Sožitje Zgornje Sa- vinjske doline ter nedavno preminuli Ivan Čopar za delo na področju čebelar- jenja. Denarno nagrado bo prejelo Društvo podežel- ske mladine Šmihel nad Mozirjem. ŠO »V zadnjih petnajstih letih je bilo v Mozirju zgrajenih približno sto novih stanovanj in družinskih hiš. Število občanov je naraslo, zato je bilo nujno, da smo se lotili razširitve šole in vrtca.« »Odprtje nove planinske koče na Golteh naj bi bilo konec maja ali v začetku junija, ko domačini iz Šmihela odženejo živino v planine.« »Lahko se pohvalim, da v naši dolini ne čutimo pomanjkanja družinskih zdravnikov in tudi sam zdravstveni dom odlično deluje.« Ob prazniku z županom Ivanom Suhoveršnikom Milijonske naložbe si sledijo druga za drugo Da toliko milijonskih naložb, kot jih je trenutno v Mo- zirju, ne pomnijo, bi znal povedati marsikateri domačin. Občina gradi prizidek k osnovni šoli, vrtcu in h kulturne- mu domu. Obnovila je Aškerčevo ulico, Praprotnikovo bo kmalu. Z drugimi zgornjesavinjskimi občinami bo še letos končala prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Kot pravi župan Ivan Suhoveršnik, bodo vse zmogli s pomočjo nepovratnega denarja. Lani so prejeli skoraj štiri milijone evrov. A tudi brez zadolževanja ne gre. ŠPELA OŽIR ni zajeta notranja oprema, pri kateri nas presenečajo visoke cene. Še zlasti prezračevalne- ga sistema. Sredi lanskega leta ste začeli širiti zgradbo kultur- nega doma v trškem jedru. Kako daleč je naložba? V dodatnih prostorih bomo razširili knjižnico. Svoje me- sto bo v njih dobila tudi God- ba Zgornje Savinjske doline. Njeni člani so zelo prodorni in dejavni, zato si zaslužijo dostojne prostore. Gradnja prizidka bo stala približno 1,5 milijona evrov. Izvajalec del je podjetje Halomojstri s Polzele. Naložba bo najverjetneje kon- čana letošnjo jesen, ko se bo knjižnica preselila v nove pro- store. Takrat bo prišla na vrsto obnova starih prostorov, ki jih bomo tudi na novo opremili. Računam, da bo uradno od- prtje prihodnje leto takle čas. Končno obliko dobiva planinska koča na Golteh, ki jo je pred približno dve- ma letoma uničil požar. Kot napovedujejo člani planin- skega društva, bo odprta še letošnjo pomlad. Odprtje naj bi bilo konec maja ali v začetku junija, ko domačini iz Šmihela odženejo živino v planine. Ponosen sem na Planinsko društvo Mozirje, ki je ob pomoči, tudi občine, uspelo novogradnjo končati v dveh letih po velikem požaru. Trenutno se posveča fi nomon- taži opreme. T udi pri vas čutite pomanj- kanje družinskih zdravni- kov? Lani smo končali obnovo zdravstvene postaje. Zdi se mi pomembno, da smo ure- dili dostojne prostore za reše- valce. Pripravili smo prostore za dve družinski ambulanti, v katerih delujeta dve dodatni zdravnici. Lahko se pohvalim, da v naši dolini ne čutimo po- manjkanja družinskih zdrav- nikov in tudi sam zdravstveni dom odlično deluje. Pred začetkom gradnje prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah je bilo med občinami Zgornje Savinjske doline kar nekaj dogovarja- nja, tudi nestrinjanja. A ko ste se uspeli dogovoriti, je gradnja kar hitro »stekla«. Tako je. Priprava in usklaje- vanje projekta sta se kar dolgo vlekla. Vsaka občina je imela svoje ideje, kako reševati pro- blematiko prostorske stiske v zdravstven domu. Ko smo se v vseh občinah uskladili glede fi nanciranja, je bilo vse lažje. Podpisali smo pogodbo, na podlagi katere smo določili, koliko prispeva vsaka. Ne- kaj smo pridobili državnih oziroma evropskih sredstev. Prizidek smo nato začeli gra- diti lani. Če bo vse posreči, bo dokončan še letos. V začetku prihodnjega leta naj bi dobili uporabno dovoljene. Gre za veliko pridobitev za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. A to ni edini projekt, pri katerem sodelujete z drugi- mi občinami v Zgornji Sa- vinjski dolini. Eden takšnih je tudi obnova vodovodnega sistema Letošč. Drži. Pripravljamo se tudi na velik projekt petih zgor- nje savinjskih občin – obnovo vodovodnega sistema Letošč. Tudi na tem področju smo se morale občine povezati. Vča- sih že rečemo kakšno krepko, a na koncu se vse lepo dogo- vorimo. Lani smo zaključili tudi veliko naložbo širitve či- stilne naprave v Lokah, ki ne služi le naši občini, temveč tudi Nazarjam in Rečici ob Savinji. Uredili smo usedal- nik in dehidrator ter okolico. Gre za vzorno urejeno čistil- no napravo ne le v Zgornji Savinjski dolini, temveč tudi Kdo so občinski nagrajenci? Župan Ivan Suhoveršnik Pogled na osrednji trg v Mozirju Vodnjak v središču PRAZNIČNO Z OBČINO MOZIRJE širše. Občina Mozirje je sama širila še kanalizacijski sistem. Tako da imamo zdaj bolj ali manj razpredenega v celoti na območju, kjer je smiselna njegova gradnja. Foto: SHERPA, Andraž Purg Župan Ivan Suhoveršnik: »Ljudje prihajajo k nam v občino in nas sprašujejo, a žal tudi mi ne vemo nič več od njih« Leto, ki so ga krojile poplave Ko sva se lani pogovarjala ob takšnem času, si zagotovo nisva niti v najhujših sanjah predstavljala, kaj vse se bo na območju občine Mozirje in seveda tudi širše po Zgornji Savinjski dolini dogajalo v nadaljevanju leta. Avgustovske poplave, ena najhujših naravnih katastrof te generacije, so spremenile vsakdan marsikaterega občana. A kot pravi žu- pan Ivan Suhoveršnik, se je v tem času njihovo življenje že bolj ali manj vrnilo v ustaljene tirnice. Izjema je le sedem družin, ki še vedno ne vedo, kakšna bo usoda njihovih domov. Bodo ostali ali bodo porušeni? ŠPELA OŽIR »Pravim, da so poplave poglavje zase, a ne smemo pozabiti, da smo kljub temu končali naložbe, kakršnih v naši občini v zgodovini zagotovo še ni bilo.« Kdo so občinski nagrajenci? Slavnostna seja ob občinskem prazniku bo v torek, 23. aprila, zvečer v večnamenski dvorani v šoli, medtem ko občinski praznik obeležujejo na jurjevo, 24. aprila. Denarne nagrade v višini 1.500 evrov se bo razveselilo Kulturno društvo Mozirje. Priznanje Občine Mozirje z zlato plaketo bodo prejeli režiser Aleš Podrižnik iz Lepe Njive, Elica Bele iz Mozirskega gaja, pustni župan z do- smrtnim mandatom Drago Poličnik, Marija Ježovnik, ki je življenje posvetila Rdečemu križu, vrtnar Jernej Mazej in Sadjarsko društvo Praprotnik. nekaj že odobrile, na primer večji plaz v Lepi Njivi in ce- sto v Lokah. Pričakujemo, da bomo v kratkem prejeli potr- jene tudi druge. Glede na v njih navedeno projektantsko oceno odprave škode ugota- vljamo, da so se cene v tem času precej podražile. Takrat smo ocenili škodo občinske infrastrukture na približno 10 milijonov evrov. A bo za nje- no odpravo glede na trenutne cene treba bistveno več denar- ja. Do zdaj smo prejeli 40 od- stotkov obljubljenih sredstev. V Savinjski dolini je leto- šnjo pomlad kar precej govo- ra tudi o odvozu gramoza iz rečnih strug. Kam ga konce- sionarji odvažajo z območja vaše občine? Zaradi čiščenja Savinje in drugih vodotokov je tega materiala ogromno. V naši občini je zgolj eno takšno mesto, kjer s tem materia- lom zasipajo jamo. Kolikor sem slišal, a ne vem točno, naj bi koncesionarji material odvažali za potrebe gradnje tretje razvojne osi. Kam toč- no, ne vem. Višje od Mozir- ja so velika odlagališča tega gramoza, ki naj bi ga porabili za gradnjo nasipov, kamnitih zložb in vodnih zadrževalni- kov. Inšpektorji so že hodili naokrog in preverjali odlaga- Dobili so prizidek k zgradbi osnovne šole, v katerem so tri nove učilnice, zbornica in novi prostori za vodstvo. Obenem so šolsko zgradbo energetsko obnovili, delno tudi športno dvorano. V Mozirju imajo povsem nov prizidek pri kulturnem domu. Gre za širitev knjižnice, arhiva in domoznan- ske zbirke. Nove prostore je dobila Godba Zgornje Savinjske doline. V prizidku so knjižnica, arhiv in domoznanska zbirka. nje. Trenutno je bistveno, da so vodotoki očiščeni. Naslednja stopnja je dol- goročno zagotavljanje po- plavne varnosti. Kako bi se je morali lotiti? Vladne službe so obljubile, da bodo načrte predstavile fe- bruarja, zdaj je že april in še niso. Pričakujem, da bomo s tem lokalne skupnosti sezna- njene in da bo sledila javna razgrnitev. Kot vem, naj bi šlo za velike posege v naše okolje. Za našo občino je nujno tre- ba urediti zadrževalnike ozi- roma razlivna območja gorvo- dno tako na Dreti kot Savinji. Ob visokih vodah nastane težava pri Soteski, ki je zago- tovo ne bodo širili, ker bi sicer prehitro dobili poplavno vodo dolvodno v Žalcu in Celju. Ve- dno je tako, da voda pridrvi do Soteske in začne po drugi stra- ni teči nazaj. Kaj to pomeni? Da se voda razlije po Lokah. Zato je nujno, da se naredijo razlivna območja gorvodno, da voda ne bi tako hitro prišla do tega ozkega grla. Greva zdaj še k drugim te- mam. Letošnjo pomlad vas čakata kar dve večji odprtji. Občinski praznik je vedno priložnost za pogled nazaj. Pravim, da so poplave poglav- je zase, a ne smemo pozabiti, da smo kljub temu končali naložbe, kakršnih v naši ob- čini v zgodovini zagotovo še ni bilo. Dobili smo prizidek k zgradbi osnovne šole, v katerem so tri nove učilnice, zbornica in novi prostori za vodstvo. Obenem smo šolsko zgradbo energetsko obnovili, delno tudi športno dvorano. Tudi k vrtcu smo zgradili nov prizidek, v katerem so tri nove enote in kuhinja. Hkrati smo gradili prizidek pri kulturnem domu. Gre za širitev knjižni- ce, arhiva in domoznanske zbirke. Nove prostore je do- bila Godba Zgornje Savinjske doline. Odprtje prizidka k šoli in vrtcu bo 21. maja in odprtje prizidka h kulturnemu domu 24. maja. Hkrati smo sofinancirali gradnjo zdravstvenega doma v Nazarjah in zdravstveno postajo na Ljubnem. Obnovi- li smo prvi del Praprotnikove ulice. Ob poplavah pa je bilo lan- sko leto v vaši občini bogato tudi na področju naložb, pri katerih je bila Občina Mozir- je tako ali drugače soudele- žena. Tako je. Razveselili smo se nove planinske koče na Mozirski planini. V prvi vrsti gre vsa pohvala planinskemu društvu, ki mu je občina pri tem finančno krepko poma- gala. Veseli smo, da je pod- jetje Golte pridobilo precej evropskih sredstev, s kateri- mi je zagotovilo novi žičnici in adrenalinski park. Obenem je zaključena izgradnja kolesar- ske poti med Šaleško dolino in Mozirjem. Upamo, da bodo gradnjo čim prej nadaljevali, naj bo to proti Logarski dolini ali Črnivcu. Vaše misli so usmerjene še k eni veliki skupni na- ložbi … Letošnje leto bo zagotovo zaznamovala obnova po po- plavah. Hkrati s preostalimi občinami Zgornje Savinjske doline pripravljamo enega večjih projektov – obnovo vodovodnega sistema Letošč. Računamo na nepovratna sredstva. Gre namreč za vre- dnost od 15 do 20 milijonov evrov. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 17, 24. april 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Zakonca Jelko in Jureta Repenška prebivalci mozir- ske občine povezujejo z lokalnim kulturnim utripom. Že več kot tri desetletja ga predano soustvarjata in si tako prizadevata široko paleto kulture približati vsem generacijam Mozirjanov in tudi tistim, ki na prireditve prihajajo iz drugih koncev Zgornje Savinjske doline. Približno 400 sta jih organizirala doslej. Likovni peda- gog Jure Repenšek vsako leto vabi v Mozirje slikarje na likovni Extempore ter prepeva v vokalnih skupinah, ki jih vodi Jelka, po poklicu glasbena pedagoginja. Spodbudila sta delovanje številnih vokalnih sestavov, med drugim že vrsto let organizirata prireditev Dru- žina poje. Na oder radi stopijo tudi njuni štirje otroci. BARBARA FURMAN Jelka in Jure Repenšek, prejemnika zlate plakete Občine Mozirje Veliko dogodkov, malo obiskovalcev Poslanstvo Jelke in Jureta, vsestranskih ustvarjalcev in organizatorjev prireditev, je usmerjeno v ohranjanje sta- rih običajev in tradicije ter v krepitev zavedanja o pomenu kulture. Ob tem vsak zase in skupaj raziskujeta različne poti ter sloge umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja. Lokalna skupnost je prepo- znala vrednost njunih večle- tnih prizadevanj, zato bosta na slovesnosti ob občinskem prazniku prejela zlato plaketo Občine Mozirje. Počaščena Pravita, da ju je novica o občinskem priznanju prijetno presenetila. »Počaščena sva in zadovoljna,« poudarjata zakonca, ki sta svojo poklic- no pot posvetila učiteljeva- nju. Kot prosvetna delavca mlade v šoli spodbujata k ustvarjalnosti. Jure priznava, da je bilo pe- dagoško delo pred približno štiridesetimi leti, ko je začel poučevati likovni pouk, dru- gačno kot danes. »Na začetku učiteljevanja sem pri mladih zaznal več domišljije in iz- virnosti. V naravi človeka je, da se izraža tako ali dru- gače – tudi likovno. V vsaki generaciji otrok je nekaj ta- lentiranih. A zgolj talent ne zadostuje, treba je razvijati veščino,« poudarja likovni pedagog Jure, ki je tudi sam veselje do risanja pokazal že v osnovnošolskih letih. Učiteljica je poleg njegovega talenta zaznala tudi njegovo samosvojost. »Spodbujala me je in mi obenem pustila, da sem ustvarjal po svoje, za kar sem ji hvaležen,« doda. Društvo? Zakaj pa ne? Jure je Mozirjan, žena Jelka se je v Mozirje preselila iz Lo- kovice pri Šoštanju. Ustvarila sta si družino, sta ponosna starša štirih otrok. Sredi 90. let prejšnjega stoletja sta za- čela razmišljati o ustanovitvi društva, ki bi skrbelo za kul- turni utrip v kraju. In tako sta bila pobudnika ustanovitve Kulturno-prosvetnega društva Jurij, ki je v mozirski kultur- ni prostor vneslo sveže ideje in dogodke. »Ob tem je prav, da omeniva Iva Glušiča, ki je prav tako sodeloval pri ustano- vitvi društva. Naš namen je bil spodbuditi ljudi, da sodelujejo bodisi kot gledalci bodisi kot soustvarjalci gledaliških iger, pevskih, glasbenih in drugih nastopov. Spomniva se, da so nama nekateri rekli, kaj se ven- dar greva. Ali je to res potreb- no,« se spominjata začetkov kulturno-prosvetnega društva. »Počaščena sva, ker sva med letošnjimi prejemniki občinskih priznanj,« poudarjata zakonca Repenšek, gonilni sili kulturnega utripa v mozirski občini. Na odrskih deskah »Amaterski gledališčniki na lokalni ravni ustvarjamo, ker v tem delu uživamo. In smo hvaležni za vsakega gledalca, ki pride na ogled naše gledali- Jelka in Jure Repenšek, gonilni sili kulturnega utripa v Mozirju. ške predstave,« poudari Jure, ki predstave režira. Ob tem pojasni, da so v prvih letih pripravljali predvsem spevo- igre, v katerih je sodelovalo veliko nastopajočih. Ker je to predstavljalo velik organiza- cijski zalogaj pri usklajevanju terminov za vaje, so sčasoma prešli na pripravo gledaliških predstav z manj nastopajoči- mi. »Lotevamo se predvsem klasičnih dramskih del, ki so tudi zabavna. Nazadnje smo uprizorili Molierovo satirič- no komedijo v treh dejanjih Zdravnik po sili. Priprave na uprizoritev trajajo nekaj me- secev. Pozimi se igralci učijo besedilo, potem sledijo vaje na odru. Spomladi pripravi- mo nastop. Nastopamo le v Mozirju, v drugih krajih ne gostujemo,« še pove Jure. Le peščica gledalcev Lokalni gledališčniki so po- čaščeni, ko med obiskovalci predstav prestrezajo dobre odzive. »Vesel sem, ko mi kdo reče, da je užival v predstavi, in ga zanima, kdaj se obeta nova predstava. Žal so takšni odzivi zelo redki. V dvorani pogrešam domačine. Pogosto se sprašujem, zakaj ne priha- jajo. Zanima me, ali v poplavi vedno večje odrske ponudbe, ki nemalokrat temelji na pri- tlehnem humorju, občinstvo lahko nasmejimo še kako drugače. Sem pa počaščen, da prihajajo gledalci iz Poljan- ske doline in Ljubljane, tudi iz Bele krajine. To so naši prija- telji, ki spoštujejo naše delo,« poudari Jure, ki ob tem z gren- kim priokusom doda, da ima- jo ljudje najbolj mačehovski odnos do likovnih razstav, saj si jih ogleda le peščica ljudi, najpogosteje le družinski čla- ni in prijatelji avtorja razstave. »Kje so učitelji? Kje so upoko- jenci, ki imajo časa na pretek? Zakaj ne prihajajo dijaki ume- tniških gimnazij? Veste, to me boli,« prizna Jure. Družinsko petje Jelka in Jure prav tako opo- zarjata na pomen ohranjanja ljudskega izročila, med drugim družinskega petja. »Pred leti naju je navdušila odmevna pri- reditev Družina poje v Andra- žu, zato smo v našem društvu začeli razmišljati, kako lepo bi bilo, če bi družinsko petje odmevalo tudi v Mozirju,« se spominjata. Od besed so prišli k deja- njem in tako so pred 27 leti pripravili prireditev Družine pojejo, ki živi še danes. Včasih je sodelovalo tudi 20 družin, z leti se je udeležba nekoliko zmanjšala. Prihajajo družine s Kozjanskega, Koroške in iz Prekmurja. »Družinsko petje dandanes postaja vedno bolj zapostavlje- no, ker večina ljudi žal v tem ne prepozna nobene vredno- sti. Tudi muzikologi na tem področju ne naredijo veliko. Premalo je, da nek muzikolog pride k neki družini v Logarsko dolino in posname njihovo pe- tje za potrebe svoje doktorske naloge, nato to gradivo obtiči nekje v predalu,« pove Jure, ki meni, da bi morali spodbujati petje v družinskem krogu, saj gre za dragoceno etnološko dediščino. »Včasih so družine prepevale ob vseh večjih pra- znikih, tudi osebnih prazno- vanjih goda ali rojstnega dne, ljudje so prav tako prepevali ob najrazličnejših običajih,« doda Jelka. V njihovem domu, poudarja- ta, pogosto pojejo. »Najini štir- je otroci so odraščali ob petju, zato jim prepevanje ni tuje. Gojimo štiriglasno petje in se z veseljem odzovemo povabilu na pevski nastop. Čeprav naji- na najstarejša otroka ne živita več z nama, saj imata že svoji družini, se nam še vedno rada pridružita pri prepevanju, če jima le čas dopušča,« dodata ponosno. »Vesel sem, ko mi kdo reče, da je užival v predstavi. in ga zanima, kdaj se obeta nova predstava. Žal so takšni odzivi zelo redki. V dvorani pogrešam domačine. Pogosto se sprašujem, zakaj ne prihajajo,« se sprašuje Jure. Mozirje na slikarskih platnih V Mozirju bo letos že tri- deseti likovni Extempore. Pobudnik likovne kolonije je bil prav tako Jure. »Likovnik sem po duši, zato se je želja po organizaciji tega dogodka porodila spontano. V naš kraj tako že vrsto let prihajajo bolj ali manj prepoznavna imena iz slikarskega sveta. Nekateri se zelo radi vračajo,« pojasni. In kakšne motive lovijo na platna? »Pozornost slikarjev privablja mozirski trg, ki je po mojem mnenju eden najlepših na Štajerskem. Motive za slika- nje najdejo tudi v Mozirskem gaju. Naša likovna kolonija ima tudi izobraževalno noto, saj sodelujoči likovni umetniki ob druženju izmenjujejo izku- šnje in znanja.« Prav tako po Juretovi zaslu- gi imajo Mozirjani v domačem kraju na voljo lutkovne presta- ve. »Veseli me, da je lutkovni abonma zelo dobro obiskan. Otroci in njihovi starši priha- jajo iz širše Zgornje Savinjske doline. Vsako sezono si lahko ogledajo pet predstav polpro- fesionalnih ali profesionalnih lutkarjev,« z zadovoljstvom pove Jure, ki z drugimi člani društva skrbi tudi za ohranja- nje koledovanja in kresovanja v mozirski lokalni skupnosti. Foto: Nik Jarh Med drugim gojita tradicijo družinskega petja. (Foto: osebni arhiv) Utrinek z amaterske gledališke predstave Prijateljici. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 17, 24. april 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Zakonca Jelko in Jureta Repenška prebivalci mozir- ske občine povezujejo z lokalnim kulturnim utripom. Že več kot tri desetletja ga predano soustvarjata in si tako prizadevata široko paleto kulture približati vsem generacijam Mozirjanov in tudi tistim, ki na prireditve prihajajo iz drugih koncev Zgornje Savinjske doline. Približno 400 sta jih organizirala doslej. Likovni peda- gog Jure Repenšek vsako leto vabi v Mozirje slikarje na likovni Extempore ter prepeva v vokalnih skupinah, ki jih vodi Jelka, po poklicu glasbena pedagoginja. Spodbudila sta delovanje številnih vokalnih sestavov, med drugim že vrsto let organizirata prireditev Dru- žina poje. Na oder radi stopijo tudi njuni štirje otroci. BARBARA FURMAN Jelka in Jure Repenšek, prejemnika zlate plakete Občine Mozirje Veliko dogodkov, malo obiskovalcev Poslanstvo Jelke in Jureta, vsestranskih ustvarjalcev in organizatorjev prireditev, je usmerjeno v ohranjanje sta- rih običajev in tradicije ter v krepitev zavedanja o pomenu kulture. Ob tem vsak zase in skupaj raziskujeta različne poti ter sloge umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja. Lokalna skupnost je prepo- znala vrednost njunih večle- tnih prizadevanj, zato bosta na slovesnosti ob občinskem prazniku prejela zlato plaketo Občine Mozirje. Počaščena Pravita, da ju je novica o občinskem priznanju prijetno presenetila. »Počaščena sva in zadovoljna,« poudarjata zakonca, ki sta svojo poklic- no pot posvetila učiteljeva- nju. Kot prosvetna delavca mlade v šoli spodbujata k ustvarjalnosti. Jure priznava, da je bilo pe- dagoško delo pred približno štiridesetimi leti, ko je začel poučevati likovni pouk, dru- gačno kot danes. »Na začetku učiteljevanja sem pri mladih zaznal več domišljije in iz- virnosti. V naravi človeka je, da se izraža tako ali dru- gače – tudi likovno. V vsaki generaciji otrok je nekaj ta- lentiranih. A zgolj talent ne zadostuje, treba je razvijati veščino,« poudarja likovni pedagog Jure, ki je tudi sam veselje do risanja pokazal že v osnovnošolskih letih. Učiteljica je poleg njegovega talenta zaznala tudi njegovo samosvojost. »Spodbujala me je in mi obenem pustila, da sem ustvarjal po svoje, za kar sem ji hvaležen,« doda. Društvo? Zakaj pa ne? Jure je Mozirjan, žena Jelka se je v Mozirje preselila iz Lo- kovice pri Šoštanju. Ustvarila sta si družino, sta ponosna starša štirih otrok. Sredi 90. let prejšnjega stoletja sta za- čela razmišljati o ustanovitvi društva, ki bi skrbelo za kul- turni utrip v kraju. In tako sta bila pobudnika ustanovitve Kulturno-prosvetnega društva Jurij, ki je v mozirski kultur- ni prostor vneslo sveže ideje in dogodke. »Ob tem je prav, da omeniva Iva Glušiča, ki je prav tako sodeloval pri ustano- vitvi društva. Naš namen je bil spodbuditi ljudi, da sodelujejo bodisi kot gledalci bodisi kot soustvarjalci gledaliških iger, pevskih, glasbenih in drugih nastopov. Spomniva se, da so nama nekateri rekli, kaj se ven- dar greva. Ali je to res potreb- no,« se spominjata začetkov kulturno-prosvetnega društva. »Počaščena sva, ker sva med letošnjimi prejemniki občinskih priznanj,« poudarjata zakonca Repenšek, gonilni sili kulturnega utripa v mozirski občini. Na odrskih deskah »Amaterski gledališčniki na lokalni ravni ustvarjamo, ker v tem delu uživamo. In smo hvaležni za vsakega gledalca, ki pride na ogled naše gledali- Jelka in Jure Repenšek, gonilni sili kulturnega utripa v Mozirju. ške predstave,« poudari Jure, ki predstave režira. Ob tem pojasni, da so v prvih letih pripravljali predvsem spevo- igre, v katerih je sodelovalo veliko nastopajočih. Ker je to predstavljalo velik organiza- cijski zalogaj pri usklajevanju terminov za vaje, so sčasoma prešli na pripravo gledaliških predstav z manj nastopajoči- mi. »Lotevamo se predvsem klasičnih dramskih del, ki so tudi zabavna. Nazadnje smo uprizorili Molierovo satirič- no komedijo v treh dejanjih Zdravnik po sili. Priprave na uprizoritev trajajo nekaj me- secev. Pozimi se igralci učijo besedilo, potem sledijo vaje na odru. Spomladi pripravi- mo nastop. Nastopamo le v Mozirju, v drugih krajih ne gostujemo,« še pove Jure. Le peščica gledalcev Lokalni gledališčniki so po- čaščeni, ko med obiskovalci predstav prestrezajo dobre odzive. »Vesel sem, ko mi kdo reče, da je užival v predstavi, in ga zanima, kdaj se obeta nova predstava. Žal so takšni odzivi zelo redki. V dvorani pogrešam domačine. Pogosto se sprašujem, zakaj ne priha- jajo. Zanima me, ali v poplavi vedno večje odrske ponudbe, ki nemalokrat temelji na pri- tlehnem humorju, občinstvo lahko nasmejimo še kako drugače. Sem pa počaščen, da prihajajo gledalci iz Poljan- ske doline in Ljubljane, tudi iz Bele krajine. To so naši prija- telji, ki spoštujejo naše delo,« poudari Jure, ki ob tem z gren- kim priokusom doda, da ima- jo ljudje najbolj mačehovski odnos do likovnih razstav, saj si jih ogleda le peščica ljudi, najpogosteje le družinski čla- ni in prijatelji avtorja razstave. »Kje so učitelji? Kje so upoko- jenci, ki imajo časa na pretek? Zakaj ne prihajajo dijaki ume- tniških gimnazij? Veste, to me boli,« prizna Jure. Družinsko petje Jelka in Jure prav tako opo- zarjata na pomen ohranjanja ljudskega izročila, med drugim družinskega petja. »Pred leti naju je navdušila odmevna pri- reditev Družina poje v Andra- žu, zato smo v našem društvu začeli razmišljati, kako lepo bi bilo, če bi družinsko petje odmevalo tudi v Mozirju,« se spominjata. Od besed so prišli k deja- njem in tako so pred 27 leti pripravili prireditev Družine pojejo, ki živi še danes. Včasih je sodelovalo tudi 20 družin, z leti se je udeležba nekoliko zmanjšala. Prihajajo družine s Kozjanskega, Koroške in iz Prekmurja. »Družinsko petje dandanes postaja vedno bolj zapostavlje- no, ker večina ljudi žal v tem ne prepozna nobene vredno- sti. Tudi muzikologi na tem področju ne naredijo veliko. Premalo je, da nek muzikolog pride k neki družini v Logarsko dolino in posname njihovo pe- tje za potrebe svoje doktorske naloge, nato to gradivo obtiči nekje v predalu,« pove Jure, ki meni, da bi morali spodbujati petje v družinskem krogu, saj gre za dragoceno etnološko dediščino. »Včasih so družine prepevale ob vseh večjih pra- znikih, tudi osebnih prazno- vanjih goda ali rojstnega dne, ljudje so prav tako prepevali ob najrazličnejših običajih,« doda Jelka. V njihovem domu, poudarja- ta, pogosto pojejo. »Najini štir- je otroci so odraščali ob petju, zato jim prepevanje ni tuje. Gojimo štiriglasno petje in se z veseljem odzovemo povabilu na pevski nastop. Čeprav naji- na najstarejša otroka ne živita več z nama, saj imata že svoji družini, se nam še vedno rada pridružita pri prepevanju, če jima le čas dopušča,« dodata ponosno. »Vesel sem, ko mi kdo reče, da je užival v predstavi. in ga zanima, kdaj se obeta nova predstava. Žal so takšni odzivi zelo redki. V dvorani pogrešam domačine. Pogosto se sprašujem, zakaj ne prihajajo,« se sprašuje Jure. Mozirje na slikarskih platnih V Mozirju bo letos že tri- deseti likovni Extempore. Pobudnik likovne kolonije je bil prav tako Jure. »Likovnik sem po duši, zato se je želja po organizaciji tega dogodka porodila spontano. V naš kraj tako že vrsto let prihajajo bolj ali manj prepoznavna imena iz slikarskega sveta. Nekateri se zelo radi vračajo,« pojasni. In kakšne motive lovijo na platna? »Pozornost slikarjev privablja mozirski trg, ki je po mojem mnenju eden najlepših na Štajerskem. Motive za slika- nje najdejo tudi v Mozirskem gaju. Naša likovna kolonija ima tudi izobraževalno noto, saj sodelujoči likovni umetniki ob druženju izmenjujejo izku- šnje in znanja.« Prav tako po Juretovi zaslu- gi imajo Mozirjani v domačem kraju na voljo lutkovne presta- ve. »Veseli me, da je lutkovni abonma zelo dobro obiskan. Otroci in njihovi starši priha- jajo iz širše Zgornje Savinjske doline. Vsako sezono si lahko ogledajo pet predstav polpro- fesionalnih ali profesionalnih lutkarjev,« z zadovoljstvom pove Jure, ki z drugimi člani društva skrbi tudi za ohranja- nje koledovanja in kresovanja v mozirski lokalni skupnosti. Foto: Nik Jarh Med drugim gojita tradicijo družinskega petja. (Foto: osebni arhiv) Utrinek z amaterske gledališke predstave Prijateljici. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 17, 24. april 2025 Kdo so letošnji občinski nagrajenci? Na slavnostni seji občinskega sveta Občine Tabor, ki je bila včeraj, 23. aprila, v Domu krajanov Tabor, so prizna- nje Občine Tabor prejeli mentorji gasilske mladine PGD Ojstriška vas – Tabor za predano delo na področju vzgoje gasilske mladine, Gasilska zveza Žalec za 70 let dela na področju požarne varnosti ter zaščite in reševanja v Spo- dnji Savinjski dolini in Janko Drča za požrtvovalno delo na področju gasilstva in razvoja lokalne skupnosti. Sre- brno plaketo občine sta prejela Saša Sirše za doseganje vrhunskih športnih rezultatov in razvoj taekwondoja in Miha Drolc za doprinos k raziskovanju zgodovine kraja in vsestransko vključenost v delovanje lokalne skupnosti. Priznanje župana je prejel Darko Naraglav za dolgoletno medijsko delovanje v občini in promocijo občine. Novi TEDNIK št. 16 20. 4. 2023  COLOR CMYK stran 26 V Taboru vse pripravljeno za Jurijev sejem Nobenega dvoma ni, da bo letošnji občinski praznik v Taboru v znamenju prenovljenega Jurijevega trga, s ka- terim je občina dobila prepoznavno središče. Teden v času praznika bo sicer postregel še s slavnostno sejo in z Jurijevim sejmom. Zagotovo bo v Taboru praznično tudi takrat, ko se bo država lotila obnove ceste proti Pondorju. Občinska cesta proti Zajčevi koči bo mimogrede prišla na vrsto že to jesen. ŠPELA OŽIR Dobili prenovljeno občinsko središče PRAZNIČNO Z OBČINO TABOR In ga le imate, bi lahko re- kli za Jurijev trg, ki je postal prepoznavno občinsko sre- dišče in obenem prizorišče dogodkov … Ko je kdo prišel v Tabor, ni vedel, kje je njegovo središče. S tem trgom je to zdaj jasno razvidno. Obenem prostor služi za vrsto drugih dejavno- sti, za katere do zdaj nismo imeli urejenega mesta. Na njem so že bili Miklavževanje in koncerti pevskih zborov. Vesel sem, da si na njem od- dahnejo kolesarji, ko kolesa- rijo po Spodnji Savinjski doli- ni, in da se po pouku na njem razlega vrvež učencev, ki si privoščijo kakšen priboljšek iz bližnje trgovine. Cesta in trg sta jasno razmejena, tako smo storili velik korak naprej tudi pri varnosti v prometu. Trg ste prenavljali v času najhujše infl acije. Se je pro- jekt zaradi tega podražil? Obnova se je malenkost podražila, a mislim, da smo jo še kar dobro odnesli. Zanj smo morali odšteti malo več kot 300 tisoč evrov. Nekaj nepovratnega denarja smo prejeli tudi na razpisu. Pri obnovi ste naleteli na ostanke zidu iz časa tur- ških vpadov, ki niso vidni neposredno, temveč nanje nakazuje črta na ploščadi. V času obnove smo ves čas sodelovali z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Arheologi so ostanke pregle- dali in proučili ter zaščitili. Po njihovih navodilih smo dokončali gradnjo ploščadi, pod katero je zaščiten osta- »Mogoče bi si na sejmu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov.« »Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje.« nek nekdanjega zidu iz časa turških vpadov. Obenem je ustrezno pripravljen, če bi morda kdo čez petdeset let želel raziskovati ali se kako drugače ukvarjati s tem. Del praznovanja občin- skega praznika bo seveda tudi na Jurijevem trgu. Kako bo sicer videti letošnji praznični teden? V vrsti manjših dogodkov, ki jih pripravljajo društva, so letos tri osrednje priredi- tve. 26. aprila bo slavnostna seja, na kateri bomo podelili občinski priznanji. Prejeli ju bosta članska ženska gasilska ekipa PGD Kapla-Pondor in dolgoletna aktivna članica domačega pevskega zbora Magda Semprimožnik. 28. aprila bo slavnostno odprtje Jurijeva trga. Prire- dili bomo velik koncert na prostem. Nastopili bodo člani džezovske zasedbe The mo- onlighting orchestra. Upam, da nam bo vreme naklonjeno. Rezervno mesto je pod šoto- rom na igrišču, čemur bi se radi izognili, saj vendar gre za odprtje trga in je prav, da smo zato na njem. Najbolj znana prireditev je veselica z Juri- jevim sejmom. Letos bosta v nedeljo, 30. aprila. Vrnila se bosta prvič po epidemiji. Morda načrtujete kakšne spremembe? Ker sta bila tako Jurijev se- jem kot veselica do zdaj zelo dobro utečena, ju bomo tudi letos pripravili po ustaljenih tirnicah. Mogoče bi si na sej- mu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov. Letos bo veselični del organiziralo ga- silsko društvo Ojstriška vas- -Tabor. Njegovi člani so pri organizaciji preskočili eno leto, ker zbirajo denar za novo gasilsko vozilo. Veselica v Taboru je prva po zimskem zatišju, zato je vedno znova zelo dobro obiskana. Ljudje so namreč na začetku pomla- di željni vonja po čevapčičih in druženja. Zdi se, da je bila šola ko- maj zgrajena, a zaradi pro- storske stiske že kliče po razširitvi. Kdaj se bo začela? Prostorska stiska v šoli in vrtcu je še vedno prisotna. Tabor je strateško zelo za- nimiva točka za priseljence. Na njihov račun je veliko novogradenj, v katerih živijo mlade družine. Prostorsko stisko v šoli in vrtcu rešuje- mo na improvizirane načine. Vzporedno občinska uprava pospešeno pripravlja projekt za povečanje šole. Če bo vse po sreči, se bomo lahko nad- zidave lotili prihodnje leto. Srednji del šole bomo za eno nadstropje nadzidali, s čimer bomo pridobili štiri učilnice. Spremljamo tudi državne raz- pise za pridobitev denarja. Hkrati se bo občina dolgoroč- no zadolžila. Premajhna sta tudi vrtec in kuhinja, a tudi njuni razširitvi nista mogoči z danes na jutri. Kako daleč je obnova ce- ste proti Zajčji koči? Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje. Občina mora zato vsako leto za popravilo name- niti kar nekaj denarja. Odloči- li smo se, da temu naredimo konec in 2,5 kilometra dolg odsek do meje z občino Trbo- vlje asfaltiramo. Trenutno iz- biramo izvajalca del, ki naj bi začel graditi cesto septembra. Gre za cestni odsek, ki je za nas zelo pomemben, saj po Podoba Jurijevega trga, središča Tabora Župan Marko Semprimožnik vodi občino drugi mandat. Občina Tabor sodi med manjše slovenske občine. Zaradi svoje lege ob avtocesti in ne preveč daleč od Ljubljane je priljubljeno mesto za priseljevanje. njem še vedno vozi šolski av- tobus. V grobem bomo zanj porabili od 350 do 400 tisoč evrov, kar za takšno majhno občino, kot je naša, predsta- vlja velik fi nančni vložek. Lani smo že asfaltirali odsek ceste do tromeje z občinama Prebold in Trbovlje. V občini Tabor ni državna le regionalna cesta, temveč tudi tista od središča do Pondorja, ki je vedno bolj obremenjena. Že nekaj časa se govori, da bi bila potreb- na razširitve. Jo boste doča- kali? S tem se ukvarjamo že sko- raj tri leta. Zadeve so kazale odlično, dokler ni na oblast prišla nova vlada, ki je pro- jekt nekoliko upočasnila. Dogovarjamo se, da bi cesto nekoliko razširili in uredili, kar je nuja, saj se po njej dnevno vozi vedno več prise- ljencev, ki delajo v Ljubljani. Pred časom sem se sestal s poslancem Gibanja Svoboda Deanom Premikom. Skupaj iščemo rešitve, da bi projekt nadaljevali tam, kjer so ga ustavili. Foto: Andraž Purg Občina Tabor svoj praznik obeležuje danes, 24. aprila. Praznovanje je z vrsto družabnih dejavno- sti domačih društev začela že pred dvema tednoma, včeraj zvečer je na slavnostni seji občinskega sveta letošnjim nagrajencem podelila tudi občinska prizna- nja. Za osrednji del praznovanja v občini bo tudi letos poskrbel Šentjurski sejem, ki bo to nedeljo doživel že 31. izvedbo. Na njem ne bodo manjkali tradicional- na parada, sejemske stojnice, sekaško tekmovanje, iskanje mladih talentov, kmečka tržnica in zabava pod velikim šotorom, ki jo letos pripravlja PGD Loke. SINTIJA JURIČ Včerajšnja slavnostna seja Občinskega sveta Občine Ta- bor je bila posvečena 600-le- tnici smrti Veronike Deseni- ške, ki je bila z občino močno povezana. V spomin na njeno smrt so v Taboru že konec januarja s celjskim pokrajin- skim muzejem v sodelovanju s Pošto Slovenije predstavili priložnostno poštno znamko. »To je bil zelo velik dogodek, dvorana je bila povsem polna. Znamko je v naš kulturni dom prinesel pravi jezdec na konju, kar se je zgodilo prvič v zgodo- vini. Nanjo je čakalo ogromno fi latelistov, naši osnovnošolci so ob tem pripravili tudi čudo- vit kulturni program. Tudi na pošti še nikoli nismo doživeli takšne gneče, saj je bil tam na voljo tudi žig prvega dne,« je nasmejano poudaril taborski župan Marko Semprimožnik. Ob občinskem prazniku je priložnost, da se ozremo tudi malce nazaj. Po čem si boste najbolj zapomnili mi- nulo leto? Lansko leto po vidnih rezul- tatih ni bilo najpomembnejše do zdaj. Asfaltirali smo nekaj cest in naredili nekaj vodo- vodov, vse moči smo napeli v pridobivanje dovoljenj in priprave projektov. Pred nekaj tedni smo dobili gradbeno do- voljenje za dozidavo šole, prav tako tri gradbena dovoljenja za ureditev treh lokalnih vodovo- dov, kjer imajo ljudje še svojo vodo. Gradnjo enega vodovo- da smo začeli že konec marca. Prav tako smo dobili dovolje- nje za ureditev medgenera- cijskega centra v Mandelčevi hiši, ki smo jo v občini kupili pred leti. Letos se bodo zato te stvari začele spreminjati tudi v praksi. Gradbeno dovoljenje za do- zidavo šole ste torej dobili, a nekaj nevšečnosti pri njeni razširitvi imate zdaj zaradi sončne elektrarne sosednje- ga podjetja … Res je. Z dozidavo bomo nadgradili srednji del šole, na severnem delu je sončna elektrarna podjetja. Obstaja možnost, da mu bo naša nova streha delno osenčila elek- trarno, zato bo morala občina njegov izpad dohodka pokriti. S pogodbo bomo zadevo reši- li na način, ki bo vzdržljiv in primeren. Šolo lahko namreč povečamo le v višino, saj obči- na nima svojega zemljišča, da bi jo lahko razširili kam dru- gam. Osrednji del šole bomo zato dvignili za eno nadstro- pje, s čimer bomo pridobili pet učilnic, kar bi zadostovalo našim potrebam. Naša šola je sicer podružnična devetletka, a je v njej precej otrok. V šoli imamo malo več kot dvesto otrok, v vrtcu več kot 150. T oli- ko Taborčanov ni bilo še nikoli. Ta številka je zrasla predvsem zaradi priseljencev, saj ima Tabor zaradi bližine avtoceste in lepega okolja strateško zelo zanimivo lego. Boste z dozidavo šole začeli že letos? Občina sama takšne naložbe ne zmore, zato potrebujemo tudi državna sredstva. Vse po- trebno imamo pripravljeno, da se lahko prijavimo na razpis, potem bomo videli, s kakšno hitrostjo se bodo zadeve začele odvijati. Se bodo s tem povečali tudi vrtčevski prostori? Da, v spodnjem delu šole se bo povečal tudi vrtec, saj smo zanj trenutno izkoristi- li vse razpoložljive prostore. Da smo pridobili prostore za vrtec, smo namreč na drugo mesto preselili tudi nekatera lokalna društva. Prvič v zgo- dovini Občine Tabor nimamo prostora za vse otroke, ki bi želeli hoditi k nam v vrtec. Tudi na Vranskem je vse pol- no. Pravzaprav imamo tukaj težavo, ki je še nismo rešili. Če sva do zdaj govorila o najmlajših, spregovoriva še o starejših. Kakšno je zanima- nje za Prostofer v vaši občini, ga ljudje radi uporabljajo? Ko so nas pred leti prvič vprašali, ali bi imeli v občini prevoz Prostofer, nismo bili navdušeni, saj se nam je zde- lo, da zanj ni kandidatov. Na drugo povabilo smo se odzvali pozitivno in v ta namen z Ob- čino Vransko zakupili vozilo. Na začetku ni bilo veliko kan- didatov, zdaj pa ne mine dan, da ne bi kdo koga kam peljal. Seveda nekateri to tudi malo izkoriščajo, ampak če imamo v najemu avto, je prav, da služi svojemu namenu. Avto imamo namreč v poslovnem najemu in za občino zato ni nič ceneje, tudi če bi ga »šparali.« V Mandelčevi hiši, ki je neposredno ob Jurijevem trgu, nameravate v občini kmalu urediti tudi večna- menski prostor za druženje in povezovanje. Se vam to zdi pomembno za utrip v občini? Ko je bila Mandelčeva hiša naprodaj, smo jo v občini kupi- li, čeprav je takrat nismo nujno rabili. To je bila naša strateška naložba. Na hiši smo zame- njali streho, okna, prav tako smo v njej zamenjali stavbno pohištvo. Ko smo razmišlja- li, kaj bi naredili v njej, smo se odločili, da bodo spodnji kletni prostori namenjeni na- šemu režijskemu obratu, saj ima veliko opreme, materiala in orodja, ki ga je treba nekam shraniti. V srednjem delu bo medgeneracijski center. Prav- zaprav bo šlo za skupne pro- store, ki bodo namenjeni vsem društvom v občini. Zgornje nadstropje nameravamo pre- urediti v poslovne prostore. S tem projektom smo se prijavili tudi na razpis Las, kjer so nam odobrili sredstva, saj bomo za prvo nadstropje potrebovali tudi dvigalo. Urejanje srednje- ga nadstropja bomo začeli že v tem letu, urejanje zgornjega pa v prihodnjem. V občini ste se izognili po- plavam avgusta 2023, a so vas prizadele tri mesece prej. Ste že odpravili vso škodo, ki ste jo utrpeli takrat? Res je, avgusta nam je mati narava prizanesla, a so naša civilna zaščita in gasilci po- magali v drugih občinah. Hude poplave so nas pred tem priza- dele maja. Največ težav smo imeli s plazovi, dva izredno velika sta se sprožila na cesti v Črni Vrh. Ta plazova smo že sanirali, prav tako smo zanju že dobili sredstva z ministr- stva. Promet na cesti zdaj pote- ka že normalno, a je bila cesta dolgo zaprta, saj je bilo najprej treba narediti hidravlična štu- dije in projekt, sledila sta izbor izvajalca in gradnja. Zdaj je to urejeno. Nekaj cestišč imamo še za urediti, ampak glavnino smo že uspeli. Kako velik je vaš letošnji proračun in kam bo šlo naj- več denarja? Letošnji proračun je malo večji kot lani, in sicer znaša približno 2,7 milijona evrov. Pretežno je namenjen gradnji šole. Z občinami Vransko, Pre- bold, Braslovče in Polzela smo se s projektom obnove vodo- vodnega sistema prijavili tudi na razpis DRR 3. Taborčani se sicer lahko pohvalimo, da imamo na voljo zadovoljive količine vode, a zaradi slabe in stare infrastrukture nam je kar nekaj uide iz sistema. S projektom zato želimo zame- njati vse primarne cevi v ome- njenih občinah – od zajetij do rezervoarja. V naši občini je bil namreč vodovod zgrajen leta 1967 in ker imamo salonitne cevi, se okvare kar naprej vr- stijo. A čaka nas še veliko dela, morali bomo pridobiti služno- sti, tudi strošek lastne udelež- be ni majhen. Je pa ta nalož- ba pomembna tudi za naše zanamce. Kot sem že omenil, smo lani pridobili tudi tri grad- bena dovoljenja za vodovode. Dva sta zaradi prijave na razpis DRR 3 obstala, gradnjo enega smo začeli z lastnimi sredstvi. Bo v Pondorju letos tudi novo križišče? Da, letos pričakujemo, da bo direkcija za infrastrukturo v Pondorju zgradila križišče. Glede na to, da imamo v ob- čini veliko priseljencev, ki ho- dijo v službo v druge kraje, je tamkajšnje križišče ozko grlo in je tudi nekoliko nevarno za vključevanje na cesto. Z novim križiščem bi to težavo rešili. Smo pa pred približno mese- cem v občini namenu predali tudi nov most v Pondorju in asfaltni odsek, ki je bil ozka točka poplav. Foto: Andraž Purg Po besedah župana, je letošnji ob- činski proračun pretežno namenjen dozidavi njihove podružnične šole. »Lansko leto po vidnih rezultatih ni bilo najpomembnejše do zdaj. Asfaltirali smo nekaj cest in naredili nekaj vodovodov, vse moči pa smo napeli v pridobivanje dovoljenj in priprave projektov. Letos se bodo zato te stvari začele spreminjati tudi v praksi,« je poudaril župan Občine Tabor Marko Semprimožnik. »V šoli imamo malo več kot dvesto otrok, v vrtcu več kot 150. Toliko Taborčanov ni bilo še nikoli. Prvič v zgodovini Občine Tabor nimamo prostora za vse otroke, ki bi želeli hoditi k nam v vrtec.« Ob občinskem prazniku z županom Markom Semprimožnikom Vrtčevskih otrok še nikoli ni bilo toliko kot zdaj FB:Hiša Lisjak/IG:hisalisjak/Tiktok:@hisa_lisjak OD 1 8 .0 0 DO 22.0 0 UR E Z GOSTI P REDH O DN E REZ ERVACI JE N A 05 1 3 6 5 04 0 FB:Hiša Lisjak/IG:hisalisjak/Tiktok:@hisa_lisjak O D 1 8. 00 DO 22 . 0 0 U RE Z Z G GO OS ST TI I PREDHODNE REZERVACIJE NA 051 365 040 Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 17, 24. april 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Miha živi v Ojstriški vasi na manjši kmetiji, kjer sta z bra- tom preživela lepo otroštvo. Kot bi bilo včeraj, se spomi- nja pohajkovanja po naravi in iger ob potoku, znala sta poprijeti tudi za delo. Bil je radoveden otrok. Ker živijo skupaj s staro mamo, jo je pogosto spraševal, kako je bilo v času njene mladosti, in z zanimanjem poslušal njene pripovedi. Živ drevesni panj Ker so že v otroštvu z dru- žino pogosto zahajali v hri- be, je vzljubil naravo. Zato je srednješolska leta preživljal v srednji šoli za hortikultu- ro in vizualne umetnosti v Celju, kjer je pridobil naziv hortikulturni tehnik. Bil je odličen dijak, učiteljica slo- venščine ga je spodbujala, naj nadaljuje šolanje. Izbral je študij gozdarstva. »Med študijem sem zelo užival, saj smo pouk pogosto izvajali na terenu, študijsko delo je bilo razgibano in zanimivo, imel sem čudovite profesor- je in sošolce,« pravi Miha, ki se je v svoji diplomski nalogi posvetil tkivni zgradbi živih panjev. V gozdu v domačem kraju je naletel na drevesni štor oziroma drevesni panj, ki je bil še živ. »To pomeni, da je štor podrtega drevesa še tvoril kambij za zapiranje drevesne rane. To je redek pojav, zato so mi profesorji predlagali, naj temu posve- tim diplomsko nalogo. Pri pripravi vsebine sem se po- vezal z Gozdarskim inštitu- Miha Drolc, prejemnik srebne plakete Občine Tabor Mladostna zvedavost, uprta v preteklost »Domači kraj nosim v svojem srcu,« je med pogovorom večkrat poudaril zgovoren Miha Drolc iz Tabora v eni od najmanjših slovenskih občin, ki se ponaša s pestro zgodo- vino. Skozi kraj je bila po starodavni prometnici speljana rimska cesta, Tabor je, kot še pravi, povezan s kmečkimi upori in z utopitvijo Veronike Deseniške ter drugimi zna- menitimi osebnostmi, kot so fi lozof in teolog dr. Ksaver Lukman, arhitekt Jože Plečnik in pisatelj Vladimir Lev- stik. Med pogovorom mi je pokazal obsežno zbirko starih razglednic in fotografi j kot vir zanimivih zgodb, ki jih je napisala zgodovina. Ob tem Miha, ki končuje študij gozdar- stva, najde čas tudi za gasilstvo in čebelarstvo ter pomoč v domači župniji. In za hribe prav tako. »Bližnja Krvavica mi je še posebej prirasla k srcu, lepa je v vseh letnih časih. Je moj vir navdih,« še pravi simpatičen 26-letnik. BARBARA FURMAN pripravi vsebine sem se po- vezal z Gozdarskim inštitu- tom Slovenije. Ta pojav je bil sicer že opažen na jelki, v moji diplomski nalogi je prvič opisan na smreki,« je pojasnil in dodal, da so iz njegove di- plomske naloge spisali članek o omenjeni tematiki, ki je bil objavljen v znanstveni reviji IAWA Journal. Tako je njegov domači kraj omenjen tudi v znanstveni reviji. Zdaj Miha piše že magistrsko nalogo. V njej ugotavlja, kako z gozdovi gospodarijo občine. Kar 137 občin ima v lasti gozdove. Med študijem je vsako leto delal v celjskem območnem zavodu za gozdove, kjer je nabral dragocene izkušnje. Maja se bo zaposlil na mini- strstvu za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano. Zakaj zre v preteklost? Že v odraščajočih letih je Miha ob šolskih obveznostih vedno našel čas tudi za ko- njičke, ki plemenitijo njegovo življenje. Vprašam ga, kam segajo začetki zbirateljstva starih razglednic in fotogra- fi j. »Star sem bil trinajst let, ko mi je starejša, več kot 90 let stara gospa iz Tabora po- darila nekaj starih fotografi j in me prosila, naj jih shranim za prihajajoče generacije. Za- nimalo me je, kdo so ljudje na teh fotografi jah, zato sem začel obiskovati starejše pre- bivalce Tabora in se z njimi pogovarjati o njihovem ži- vljenju v tem okolju pred več desetletji. Veliko zanimivega so mi povedali, nekateri so mi podarili stare fotografi je in razglednice. Tako se je v meni začelo prebujati zani- manje za zgodovino domače- ga kraja. Navezal sem stike tudi s tistimi Taborčani, ki so že pred mnogimi leti zapustili domači kraj. Razkropljeni so po različnih koncih Slovenije, tudi v domovih za ostarele. Vsi so mi povedali, da še ve- dno čutijo ljubezen do doma- čega kraja,« je pojasnil Miha, ki je med preučevanjem svojih družinskih prednikov ugotovil, da je bil ljubitelj lokalne zgodovine tudi Va- lentin Goličnik, brat njegove prababice. Bil je izobražen in pogumen domoljub, ki je bil med drugo svetovno vojno ustreljen v celjskih zaporih. Da bi napisal knjigo o zgodo- vini Tabora, danes razmišlja tudi Miha. Velika imena majhnega kraja Medtem ko se je večala nje- gova zbirka starih razglednic in fotografi j Tabora, se je širil in poglabljal tudi nabor infor- macij o življenjskem utripu in zanimivih osebnostih, ki so v tem okolju živele in ustvarja- le. Občina Tabor s približno 1.800 prebivalci sodi med najmanjše slovenske občine, a njena zgodovina je pestra in zanimiva. Miha je spomnil, da bo letos 17. oktobra mini- lo 600 let od smrti Veronike Deseniške na gradu Ojstrica v Lokah pri Taboru. Herman II. je nesrečno dekle nameraval pokončati z lakoto in žejo. Ker se to ni posrečilo, je na grad poslal viteza, ki sta jo pod gradom utopila v čebru. Veronika naj bi umrla 17. ok- tobra 1425. »V kraju Tabor je odraščal dr. Franc Ksaver Lukman, fi lozof, urednik, teolog, pre- vajalec, duhovnik in rektor Univerze v Ljubljani. Ne- kateri pravijo, da je prav on največja osebnost, ki izhaja iz Savinjske doline. Prijatelje- val je z dr. Leonidom Pitami- cem, pravnikom, politikom, diplomatom in prevajalcem, ki je pogosto prihajal Tabor v znamenito Borštnerjevo- -Plavšakovo gostilno. V njej je obedoval tudi znamenit arhitekt Jože Plečnik, saj je leta 1956 za taborsko cerkev naredil krstni kamen. Tako je v cerkvi v Taboru edina nje- gova krstilnica izven ljubljan- ske nadškofi je,« je poudaril in dodal, da je pisatelj Vladimir Levstik prav v Taboru napisal roman Gadje gnezdo. Nekaj časa je namreč živel pri se- stri, ki je poučevala v taborski šoli. V celjski knjižnici hrani- jo nekaj strani Levstikovega rokopisa tega romana. Pripravil štiri razstave Zbrano arhivsko oziroma zgodovinsko gradivo z ve- seljem predstavi širši javno- sti, zato je pripravil že štiri razstave, na katerih je med drugim predstavil 120-letno zgodovino gasilskega dru- štva Ojstriška vas-Tabor ter vse dosedanje duhovnike, ki so službovali v Taboru ali pa so izšli iz tega kraja. Lansko razstavo je posvetil rodbini Cukala. »Premožna družina Cukala se je ukvarjala s pri- delavo in prodaja hmelja, med drugim ga je prodajala v Ameriko, zato so ameriški trgovci pogosto obiskovali Ta- bor. Med krajani so bili člani družine Cukala spoštovani tudi zato, ker so fi nancirali vse večje pridobitve v kraju. Med drugim so bili založniki razglednic kraja.« Letošnjo razstavo je Miha posvetil stavbi, v kateri je bila vrsto let Borštnerjeva gostilna. Najprej, leta 1830, je bila v njej nedeljska šola, kasneje so v njenih prostorih ustanovili društvo kmečkih fantov in deklet, svojo prvo prireditev je v njej imelo pev- sko društvo. Vrsto let je bila v tej stavbi pošta, dlje časa tudi gostilna. Miho veseli, da domačine zanima zgodovina kraja, saj radi obiščejo njegove razsta- ve. Mnogi mu povedo, da v občinskem časopisu Novice izpod Krvavice prav tako radi berejo njegovo zgodovinsko rubriko Po poteh in spomi- nih. Tudi čebelar in gasilec Ne le o zgodovini in študi- ju, s prav posebnim žarom pripoveduje tudi o gasilstvu in čebelarstvu. Za čebelar- stvo ga je navdušil stari oče, zato se je v srednješolskih letih izobraževal za delo s čebelami. V čebelarskem društvu je praporščak. Že v osnovni šoli se je vključil v gasilske vrste in pred kratkim pridobil naziv višji gasilec. Dejaven je tudi v Gasilski zvezi Žalec, v mla- dinski komisiji in komisiji za zgodovino požarnega varstva in gasilstva ter kulturne de- javnosti. Trenutno je zapo- slen z igranjem igrice Gasilca v akciji ter s pripravo knjige ob 70-letnici žalske gasil- ske zveze. Veliko časa mu vzameta tudi organizacija gasilskih tekmovanj in pro- mocija gasilstva med otro- ki. Preizkusil se je v vlogi maskote Gasilske zveze Slovenije. Priložnosti za sprostitev najde v naravi. »Rad se pov- zpnem na 909 metrov visok hrib Krvavica, še raje ga opazujem iz doline. Čas za opazovanje čudovite narave imam tudi med pešačenjem na Brezje, ki je od mojega doma oddaljeno približno 90 kilometrov. Letos se bom na to romarsko pot odpra- vil že šestič. Želim si, da bi se nekoč peš odpravil tudi na Svete Višarje v sosednji Italiji,« še doda. Foto: Andraž Purg Razmišlja, da bi zbrano zgodovinsko pisno in fotografsko gradivo predstavil tudi v knjigi. Ena najstarejših razglednic Tabora iz leta 1898 Na barvni razglednici izpred druge svetovne vojne je dvorec Ojstrica. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 17, 24. april 2025 Kdo so letošnji občinski nagrajenci? Na slavnostni seji občinskega sveta Občine Tabor, ki je bila včeraj, 23. aprila, v Domu krajanov Tabor, so prizna- nje Občine Tabor prejeli mentorji gasilske mladine PGD Ojstriška vas – Tabor za predano delo na področju vzgoje gasilske mladine, Gasilska zveza Žalec za 70 let dela na področju požarne varnosti ter zaščite in reševanja v Spo- dnji Savinjski dolini in Janko Drča za požrtvovalno delo na področju gasilstva in razvoja lokalne skupnosti. Sre- brno plaketo občine sta prejela Saša Sirše za doseganje vrhunskih športnih rezultatov in razvoj taekwondoja in Miha Drolc za doprinos k raziskovanju zgodovine kraja in vsestransko vključenost v delovanje lokalne skupnosti. Priznanje župana je prejel Darko Naraglav za dolgoletno medijsko delovanje v občini in promocijo občine. Novi TEDNIK št. 16 20. 4. 2023  COLOR CMYK stran 26 V Taboru vse pripravljeno za Jurijev sejem Nobenega dvoma ni, da bo letošnji občinski praznik v Taboru v znamenju prenovljenega Jurijevega trga, s ka- terim je občina dobila prepoznavno središče. Teden v času praznika bo sicer postregel še s slavnostno sejo in z Jurijevim sejmom. Zagotovo bo v Taboru praznično tudi takrat, ko se bo država lotila obnove ceste proti Pondorju. Občinska cesta proti Zajčevi koči bo mimogrede prišla na vrsto že to jesen. ŠPELA OŽIR Dobili prenovljeno občinsko središče PRAZNIČNO Z OBČINO TABOR In ga le imate, bi lahko re- kli za Jurijev trg, ki je postal prepoznavno občinsko sre- dišče in obenem prizorišče dogodkov … Ko je kdo prišel v Tabor, ni vedel, kje je njegovo središče. S tem trgom je to zdaj jasno razvidno. Obenem prostor služi za vrsto drugih dejavno- sti, za katere do zdaj nismo imeli urejenega mesta. Na njem so že bili Miklavževanje in koncerti pevskih zborov. Vesel sem, da si na njem od- dahnejo kolesarji, ko kolesa- rijo po Spodnji Savinjski doli- ni, in da se po pouku na njem razlega vrvež učencev, ki si privoščijo kakšen priboljšek iz bližnje trgovine. Cesta in trg sta jasno razmejena, tako smo storili velik korak naprej tudi pri varnosti v prometu. Trg ste prenavljali v času najhujše infl acije. Se je pro- jekt zaradi tega podražil? Obnova se je malenkost podražila, a mislim, da smo jo še kar dobro odnesli. Zanj smo morali odšteti malo več kot 300 tisoč evrov. Nekaj nepovratnega denarja smo prejeli tudi na razpisu. Pri obnovi ste naleteli na ostanke zidu iz časa tur- ških vpadov, ki niso vidni neposredno, temveč nanje nakazuje črta na ploščadi. V času obnove smo ves čas sodelovali z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Arheologi so ostanke pregle- dali in proučili ter zaščitili. Po njihovih navodilih smo dokončali gradnjo ploščadi, pod katero je zaščiten osta- »Mogoče bi si na sejmu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov.« »Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje.« nek nekdanjega zidu iz časa turških vpadov. Obenem je ustrezno pripravljen, če bi morda kdo čez petdeset let želel raziskovati ali se kako drugače ukvarjati s tem. Del praznovanja občin- skega praznika bo seveda tudi na Jurijevem trgu. Kako bo sicer videti letošnji praznični teden? V vrsti manjših dogodkov, ki jih pripravljajo društva, so letos tri osrednje priredi- tve. 26. aprila bo slavnostna seja, na kateri bomo podelili občinski priznanji. Prejeli ju bosta članska ženska gasilska ekipa PGD Kapla-Pondor in dolgoletna aktivna članica domačega pevskega zbora Magda Semprimožnik. 28. aprila bo slavnostno odprtje Jurijeva trga. Prire- dili bomo velik koncert na prostem. Nastopili bodo člani džezovske zasedbe The mo- onlighting orchestra. Upam, da nam bo vreme naklonjeno. Rezervno mesto je pod šoto- rom na igrišču, čemur bi se radi izognili, saj vendar gre za odprtje trga in je prav, da smo zato na njem. Najbolj znana prireditev je veselica z Juri- jevim sejmom. Letos bosta v nedeljo, 30. aprila. Vrnila se bosta prvič po epidemiji. Morda načrtujete kakšne spremembe? Ker sta bila tako Jurijev se- jem kot veselica do zdaj zelo dobro utečena, ju bomo tudi letos pripravili po ustaljenih tirnicah. Mogoče bi si na sej- mu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov. Letos bo veselični del organiziralo ga- silsko društvo Ojstriška vas- -Tabor. Njegovi člani so pri organizaciji preskočili eno leto, ker zbirajo denar za novo gasilsko vozilo. Veselica v Taboru je prva po zimskem zatišju, zato je vedno znova zelo dobro obiskana. Ljudje so namreč na začetku pomla- di željni vonja po čevapčičih in druženja. Zdi se, da je bila šola ko- maj zgrajena, a zaradi pro- storske stiske že kliče po razširitvi. Kdaj se bo začela? Prostorska stiska v šoli in vrtcu je še vedno prisotna. Tabor je strateško zelo za- nimiva točka za priseljence. Na njihov račun je veliko novogradenj, v katerih živijo mlade družine. Prostorsko stisko v šoli in vrtcu rešuje- mo na improvizirane načine. Vzporedno občinska uprava pospešeno pripravlja projekt za povečanje šole. Če bo vse po sreči, se bomo lahko nad- zidave lotili prihodnje leto. Srednji del šole bomo za eno nadstropje nadzidali, s čimer bomo pridobili štiri učilnice. Spremljamo tudi državne raz- pise za pridobitev denarja. Hkrati se bo občina dolgoroč- no zadolžila. Premajhna sta tudi vrtec in kuhinja, a tudi njuni razširitvi nista mogoči z danes na jutri. Kako daleč je obnova ce- ste proti Zajčji koči? Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje. Občina mora zato vsako leto za popravilo name- niti kar nekaj denarja. Odloči- li smo se, da temu naredimo konec in 2,5 kilometra dolg odsek do meje z občino Trbo- vlje asfaltiramo. Trenutno iz- biramo izvajalca del, ki naj bi začel graditi cesto septembra. Gre za cestni odsek, ki je za nas zelo pomemben, saj po Podoba Jurijevega trga, središča Tabora Župan Marko Semprimožnik vodi občino drugi mandat. Občina Tabor sodi med manjše slovenske občine. Zaradi svoje lege ob avtocesti in ne preveč daleč od Ljubljane je priljubljeno mesto za priseljevanje. njem še vedno vozi šolski av- tobus. V grobem bomo zanj porabili od 350 do 400 tisoč evrov, kar za takšno majhno občino, kot je naša, predsta- vlja velik fi nančni vložek. Lani smo že asfaltirali odsek ceste do tromeje z občinama Prebold in Trbovlje. V občini Tabor ni državna le regionalna cesta, temveč tudi tista od središča do Pondorja, ki je vedno bolj obremenjena. Že nekaj časa se govori, da bi bila potreb- na razširitve. Jo boste doča- kali? S tem se ukvarjamo že sko- raj tri leta. Zadeve so kazale odlično, dokler ni na oblast prišla nova vlada, ki je pro- jekt nekoliko upočasnila. Dogovarjamo se, da bi cesto nekoliko razširili in uredili, kar je nuja, saj se po njej dnevno vozi vedno več prise- ljencev, ki delajo v Ljubljani. Pred časom sem se sestal s poslancem Gibanja Svoboda Deanom Premikom. Skupaj iščemo rešitve, da bi projekt nadaljevali tam, kjer so ga ustavili. Foto: Andraž Purg Občina Tabor svoj praznik obeležuje danes, 24. aprila. Praznovanje je z vrsto družabnih dejavno- sti domačih društev začela že pred dvema tednoma, včeraj zvečer je na slavnostni seji občinskega sveta letošnjim nagrajencem podelila tudi občinska prizna- nja. Za osrednji del praznovanja v občini bo tudi letos poskrbel Šentjurski sejem, ki bo to nedeljo doživel že 31. izvedbo. Na njem ne bodo manjkali tradicional- na parada, sejemske stojnice, sekaško tekmovanje, iskanje mladih talentov, kmečka tržnica in zabava pod velikim šotorom, ki jo letos pripravlja PGD Loke. SINTIJA JURIČ Včerajšnja slavnostna seja Občinskega sveta Občine Ta- bor je bila posvečena 600-le- tnici smrti Veronike Deseni- ške, ki je bila z občino močno povezana. V spomin na njeno smrt so v Taboru že konec januarja s celjskim pokrajin- skim muzejem v sodelovanju s Pošto Slovenije predstavili priložnostno poštno znamko. »To je bil zelo velik dogodek, dvorana je bila povsem polna. Znamko je v naš kulturni dom prinesel pravi jezdec na konju, kar se je zgodilo prvič v zgodo- vini. Nanjo je čakalo ogromno fi latelistov, naši osnovnošolci so ob tem pripravili tudi čudo- vit kulturni program. Tudi na pošti še nikoli nismo doživeli takšne gneče, saj je bil tam na voljo tudi žig prvega dne,« je nasmejano poudaril taborski župan Marko Semprimožnik. Ob občinskem prazniku je priložnost, da se ozremo tudi malce nazaj. Po čem si boste najbolj zapomnili mi- nulo leto? Lansko leto po vidnih rezul- tatih ni bilo najpomembnejše do zdaj. Asfaltirali smo nekaj cest in naredili nekaj vodo- vodov, vse moči smo napeli v pridobivanje dovoljenj in priprave projektov. Pred nekaj tedni smo dobili gradbeno do- voljenje za dozidavo šole, prav tako tri gradbena dovoljenja za ureditev treh lokalnih vodovo- dov, kjer imajo ljudje še svojo vodo. Gradnjo enega vodovo- da smo začeli že konec marca. Prav tako smo dobili dovolje- nje za ureditev medgenera- cijskega centra v Mandelčevi hiši, ki smo jo v občini kupili pred leti. Letos se bodo zato te stvari začele spreminjati tudi v praksi. Gradbeno dovoljenje za do- zidavo šole ste torej dobili, a nekaj nevšečnosti pri njeni razširitvi imate zdaj zaradi sončne elektrarne sosednje- ga podjetja … Res je. Z dozidavo bomo nadgradili srednji del šole, na severnem delu je sončna elektrarna podjetja. Obstaja možnost, da mu bo naša nova streha delno osenčila elek- trarno, zato bo morala občina njegov izpad dohodka pokriti. S pogodbo bomo zadevo reši- li na način, ki bo vzdržljiv in primeren. Šolo lahko namreč povečamo le v višino, saj obči- na nima svojega zemljišča, da bi jo lahko razširili kam dru- gam. Osrednji del šole bomo zato dvignili za eno nadstro- pje, s čimer bomo pridobili pet učilnic, kar bi zadostovalo našim potrebam. Naša šola je sicer podružnična devetletka, a je v njej precej otrok. V šoli imamo malo več kot dvesto otrok, v vrtcu več kot 150. T oli- ko Taborčanov ni bilo še nikoli. Ta številka je zrasla predvsem zaradi priseljencev, saj ima Tabor zaradi bližine avtoceste in lepega okolja strateško zelo zanimivo lego. Boste z dozidavo šole začeli že letos? Občina sama takšne naložbe ne zmore, zato potrebujemo tudi državna sredstva. Vse po- trebno imamo pripravljeno, da se lahko prijavimo na razpis, potem bomo videli, s kakšno hitrostjo se bodo zadeve začele odvijati. Se bodo s tem povečali tudi vrtčevski prostori? Da, v spodnjem delu šole se bo povečal tudi vrtec, saj smo zanj trenutno izkoristi- li vse razpoložljive prostore. Da smo pridobili prostore za vrtec, smo namreč na drugo mesto preselili tudi nekatera lokalna društva. Prvič v zgo- dovini Občine Tabor nimamo prostora za vse otroke, ki bi želeli hoditi k nam v vrtec. Tudi na Vranskem je vse pol- no. Pravzaprav imamo tukaj težavo, ki je še nismo rešili. Če sva do zdaj govorila o najmlajših, spregovoriva še o starejših. Kakšno je zanima- nje za Prostofer v vaši občini, ga ljudje radi uporabljajo? Ko so nas pred leti prvič vprašali, ali bi imeli v občini prevoz Prostofer, nismo bili navdušeni, saj se nam je zde- lo, da zanj ni kandidatov. Na drugo povabilo smo se odzvali pozitivno in v ta namen z Ob- čino Vransko zakupili vozilo. Na začetku ni bilo veliko kan- didatov, zdaj pa ne mine dan, da ne bi kdo koga kam peljal. Seveda nekateri to tudi malo izkoriščajo, ampak če imamo v najemu avto, je prav, da služi svojemu namenu. Avto imamo namreč v poslovnem najemu in za občino zato ni nič ceneje, tudi če bi ga »šparali.« V Mandelčevi hiši, ki je neposredno ob Jurijevem trgu, nameravate v občini kmalu urediti tudi večna- menski prostor za druženje in povezovanje. Se vam to zdi pomembno za utrip v občini? Ko je bila Mandelčeva hiša naprodaj, smo jo v občini kupi- li, čeprav je takrat nismo nujno rabili. To je bila naša strateška naložba. Na hiši smo zame- njali streho, okna, prav tako smo v njej zamenjali stavbno pohištvo. Ko smo razmišlja- li, kaj bi naredili v njej, smo se odločili, da bodo spodnji kletni prostori namenjeni na- šemu režijskemu obratu, saj ima veliko opreme, materiala in orodja, ki ga je treba nekam shraniti. V srednjem delu bo medgeneracijski center. Prav- zaprav bo šlo za skupne pro- store, ki bodo namenjeni vsem društvom v občini. Zgornje nadstropje nameravamo pre- urediti v poslovne prostore. S tem projektom smo se prijavili tudi na razpis Las, kjer so nam odobrili sredstva, saj bomo za prvo nadstropje potrebovali tudi dvigalo. Urejanje srednje- ga nadstropja bomo začeli že v tem letu, urejanje zgornjega pa v prihodnjem. V občini ste se izognili po- plavam avgusta 2023, a so vas prizadele tri mesece prej. Ste že odpravili vso škodo, ki ste jo utrpeli takrat? Res je, avgusta nam je mati narava prizanesla, a so naša civilna zaščita in gasilci po- magali v drugih občinah. Hude poplave so nas pred tem priza- dele maja. Največ težav smo imeli s plazovi, dva izredno velika sta se sprožila na cesti v Črni Vrh. Ta plazova smo že sanirali, prav tako smo zanju že dobili sredstva z ministr- stva. Promet na cesti zdaj pote- ka že normalno, a je bila cesta dolgo zaprta, saj je bilo najprej treba narediti hidravlična štu- dije in projekt, sledila sta izbor izvajalca in gradnja. Zdaj je to urejeno. Nekaj cestišč imamo še za urediti, ampak glavnino smo že uspeli. Kako velik je vaš letošnji proračun in kam bo šlo naj- več denarja? Letošnji proračun je malo večji kot lani, in sicer znaša približno 2,7 milijona evrov. Pretežno je namenjen gradnji šole. Z občinami Vransko, Pre- bold, Braslovče in Polzela smo se s projektom obnove vodo- vodnega sistema prijavili tudi na razpis DRR 3. Taborčani se sicer lahko pohvalimo, da imamo na voljo zadovoljive količine vode, a zaradi slabe in stare infrastrukture nam je kar nekaj uide iz sistema. S projektom zato želimo zame- njati vse primarne cevi v ome- njenih občinah – od zajetij do rezervoarja. V naši občini je bil namreč vodovod zgrajen leta 1967 in ker imamo salonitne cevi, se okvare kar naprej vr- stijo. A čaka nas še veliko dela, morali bomo pridobiti služno- sti, tudi strošek lastne udelež- be ni majhen. Je pa ta nalož- ba pomembna tudi za naše zanamce. Kot sem že omenil, smo lani pridobili tudi tri grad- bena dovoljenja za vodovode. Dva sta zaradi prijave na razpis DRR 3 obstala, gradnjo enega smo začeli z lastnimi sredstvi. Bo v Pondorju letos tudi novo križišče? Da, letos pričakujemo, da bo direkcija za infrastrukturo v Pondorju zgradila križišče. Glede na to, da imamo v ob- čini veliko priseljencev, ki ho- dijo v službo v druge kraje, je tamkajšnje križišče ozko grlo in je tudi nekoliko nevarno za vključevanje na cesto. Z novim križiščem bi to težavo rešili. Smo pa pred približno mese- cem v občini namenu predali tudi nov most v Pondorju in asfaltni odsek, ki je bil ozka točka poplav. Foto: Andraž Purg Po besedah župana, je letošnji ob- činski proračun pretežno namenjen dozidavi njihove podružnične šole. »Lansko leto po vidnih rezultatih ni bilo najpomembnejše do zdaj. Asfaltirali smo nekaj cest in naredili nekaj vodovodov, vse moči pa smo napeli v pridobivanje dovoljenj in priprave projektov. Letos se bodo zato te stvari začele spreminjati tudi v praksi,« je poudaril župan Občine Tabor Marko Semprimožnik. »V šoli imamo malo več kot dvesto otrok, v vrtcu več kot 150. Toliko Taborčanov ni bilo še nikoli. Prvič v zgodovini Občine Tabor nimamo prostora za vse otroke, ki bi želeli hoditi k nam v vrtec.« Ob občinskem prazniku z županom Markom Semprimožnikom Vrtčevskih otrok še nikoli ni bilo toliko kot zdaj FB:Hiša Lisjak/IG:hisalisjak/Tiktok:@hisa_lisjak OD 1 8.00 DO 22.00 URE Z GOSTI PREDHODNE REZERVACI J E N A 051 365 040 FB:Hiša Lisjak/IG:hisalisjak/Tiktok:@hisa_lisjak O D 1 8 . 0 0 DO 22 .0 0 U RE Z Z G GO OS ST TI I PREDHODNE REZERVACIJE NA 051 365 040 26 Št. 17, 24. april 2025 Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 26 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. To priznanje potrjuje vrhunsko kakovost storitev, tehnično znanje in predanost ekipe, ki si prizadeva za najvišje standarde v avtomobilski industriji. Ocenjevanje traja že štiri leta, v tem obdobju je AC Krbavac že dvakrat osvojil prvo mesto (2021, 2024) in dvakrat drugo mesto. Direktor servisa Matevž Urleb je povedal, da je nagrada rezultat predanosti, zaupanja strank, poveza- nosti ekipe, trdega dela in dolgoletne družinske tradicije podjetja. Leta 1993 je tast Ferdinand Krbavac pridobil pooblaščeni servis za vozila Ford in postavil trdne temelje družinskega podjetja. Danes na teh temeljih deluje že tretja generacija. V njihovi panogi je ključnega pomena, da sledijo novostim in strankam zagotavljajo najboljše stori- tve. To priznanje je potrditev, da so na pravi poti, in to jim daje dodatno spodbudo za prihodnje izzive. Vedno v koraku s časom Sodobna avtomobilska industrija zahteva nenehno učenje in prilagajanje novim tehnologijam. Njihova ekipa je vedno v koraku s časom, saj vlagajo v izobraževanje, nadgradnjo storitev in razvoj kompetenc. Tako kot skrbijo za Fordova vozila, poskrbijo tudi za vozila drugih znamk. Nudijo širok nabor storitev – mehanična popravila, 3D-optiko podvozja, vzdrževanje in polnjenje klimatskih naprav… AC Krbavac je družinsko podjetje, ki ga povezuje že več generacij. So majhen, a izjemno predan tim in ravno ta majhnost je njihova največja predanost. Vsak član družine prispeva svoj del – z znanjem, izkušnjami in s srcem. Prav ta povezanost in medsebojna podpora jim dajeta moč, da rastejo, delujejo usklajeno, hitro in z veliko mero odgovornosti. Kjer stranke niso številka V času, ko svet postaja vedno bolj hiter in so odnosi vedno bolj površinski, ostajajo družinska podjetja eden zadnjih otokov pristnega odnosa do dela in ljudi. AC Krbavac ima majhen, a izjemno predan tim in ravno ta majhnost je njegova največja predanost. V primerjavi z velikimi servisi se lahko v omenjenem avtocentru pohvalijo z večjo mero prilagodljivosti in neposredno komunikacijo. Prednost družinskega podjetja vidijo tudi v tem, da k vsakemu opravljenemu delu pristopijo osebno. Za njih stranka ni le šte- vilka – je znan obraz in del njihove zgodbe. Ker niso del okornega sistema, se lahko hitro in učinkovito prilagodijo posamezniku – tako časovno kot vsebinsko. Razumejo, kako pomembna je zanesljivost avtomobila, zato poskrbijo, da je vsaka storitev opravljena natančno, strokovno in s posluhom za človeka. Sodobna oprema, usposobljeni strokovnjaki Direktor servisa Matevž Urleb pravi, da v avtomobilski industriji ni prostora za mirovanje – razvoj gre naprej. Vizija AC Krbavac je jasna: stalno vlaganje v znanje, opremo in zanesljivost. Tehnologija se hitro spreminja, elektri kacija in digitalizacija vozil postajata realnost, zato bodo v podjetju še naprej sledili novejšim smernicam ter vlagali v usposabljanje sodobnih strokovnjakov in sodobne opreme. Ponosni so, da lahko s strankami soustvarjajo zgodbo uspeha. S podporo strank bodo še naprej stre- meli k vrhunskim storitvam, varnosti in skrbi za vozila na najvišji ravni. Za družino Krbavac ni večjega priznanja kot zadovoljna stranka, ki se z veseljem vrača. V vseh teh letih so zgradili ne le servis, ampak skupnost ljudi, ki jim zaupa. Vsem partnerjem in vsem, ki jim zaupajo svoje vozilo, so iskreno hvaležni. To zaupanje ne jemljejo le kot priznanje, temveč tudi kot odgovornost, ki jo z največjo mero nosijo naprej. Z več kot tridesetimi leti izkušenj Ford serviser leta in jasno vizijo ostajajo zanesljiv partner tudi za nove generacije voznikov. Vsi, ki so vam blizu takšen način dela in takšne vrednote, ste več kot dobrodošli v AC Krbavac v Šmar- tnem ob Paki – tam, kjer štejeta vsak človek in vsaka pot. Družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo Avtocenter Krbavac je ponovno Fordov serviser leta Podjetje AC Krbavac iz Šmartnega ob Paki, ki je specializirano za servis vozil Ford, je na nedav- ni prireditvi v Ljubljani prejelo prestižno priznanje Fordov serviser leta 2024. Naziv je podelila družba Summit Motors Ljubljana, uradni uvoznik vozil Ford za Slovenijo. Strokovni delavci AC Krbavac Od leve: direktor nadomestnih delov podjetja Summit Motors Ljubljana Robert Novak, direktor AC Krbavac Matevž Urleb, vodja marketinga AC Krbavac Bernarda Urleb in generalni direktor podjetja Summit Motors Ljubljana David Jurič Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 17, 24. april 2025 BRALCI POROČEVALCI V soboto, 5. aprila, so se mladi pevci Otroškega pevskega zbora Sončki iz Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice prvikrat podali na nastop zunaj meja Slovenije. Pot jih je vodila v Požego na Hrvaškem, kjer so se udeležili 10. mednarodnega pevskega tek- movanja Vallis aurea cantat, in se domov vrnili z več kot lepimi spomini. Pod vodstvom zborovodkinje Alenke Štigl so otroci dosegli zlato priznanje, osvojili 1. mesto in prejeli pokal za veliko nagrado Grand prix. Zborovodkinja Alenka Štigl je prejela posebno diri- gentsko nagrado za izjemno umetniško postavitev, pianistka Nina Mole je bila nagrajena s posebno nagrado za izjemno umetniško spremljavo. Ponosno in z velikim veseljem sporočamo, da je Mladinski pevski zbor OŠ Šempeter v Savinjski dolini uspešno nastopil na 36. Mednarodnem mladin- skem pevskem festivalu (MPF) v Celju, ki je trajal od 3. do 6. aprila 2025. Gre za enega najstarejših festi- valov mladinskih pevskih zborov v Evropi, ki vsako leto v knežje mesto pripelje pevske zbore z vsega sveta. Naši pevci so odlično opravili nastop in v družbi zborov z izjemnim glasbe- nim znanjem za svoje delo prejeli srebrno priznanje. Poleg zahtevnega tekmo- valnega programa so izvedli tudi priredbe skladb sloven- ske pevke Maje Keuc, ki jih je posebej za zbor priredil skladatelj in aranžer Peter Tovornik, za kar smo mu hvaležni. Posebno zahvalo smo namenili tudi Fii Selič, ki že vrsto let z izjemno pre- danostjo naš zbor spremlja na klavirju, violinistkama Neži Zagoričnik in Zarji Kri- žnik, ki sta z igranjem na vi- olino še obogatili nastop, ter Lovru Frelihu, Mitji Vaupoti- ču in Suzani Čopi Stanišić za strokovno podporo. Letos je vrhunec dogajanja v Celju predstavljal veličastni Zborovski bum 2025 – nepo- zaben glasbeni spektakel, kjer je več kot pet tisoč otrok z združenimi glasovi dokaza- lo, da glasba ni le umetnost, temveč sila, ki povezuje, navdihuje in gradi skupnost. Slovenija je spet pokazala, da zna prisluhniti mladim in nas spodbujati k ustvarjalnosti. Ob tem čudovitem uspehu je umetniška vodja našega zbora, učiteljica Katja Flor- jančič, ganjeno povedala, da srebrno priznanje na tako Izjemen uspeh zlatih junakov je čustven krščanski spev Gloria in excelsis Deo ame- riškega skladatelja Jerryja Estesa, ki je zazvenel z ob- čutkom svetosti in notranje- ga miru. Za konec so poslu- šalce navdušili z močno in ritmično skladbo Junak, ki je delo Tineta Beca, besedilo je napisal Tone Pavček. Pesem, ki govori o pogumu, srčnosti in vztrajnosti, je močno za- zvenela – skoraj kot simbol nastopa Sončkov. Pot do uspeha je bila dol- ga in polna truda. Priprave na tekmovanje so se začele že mesece prej s pogostimi vajami, z usklajevanjem glasov, učenjem besedil in s piljenjem vsakega tona do popolnosti. Poleg rednih vaj so imeli tudi intenzivne skupinske priprave, kjer so otroci razvijali ne le svoje pevske sposobnosti, ampak tudi povezanost, sodelova- nje in občutek odgovorno- sti. Zborovodkinja Alenka je ves ta čas skrbno vodila vsa- kega posameznika kot tudi celoten zbor, jih spodbujala in motivirala ter opogumlja- la, da so na odru v Požegi zasijali v vsem svojem sija- ju. Veliko veselje za vse Ko so razglasili rezultate in so Sončki slišali svoje ime pri veliki nagradi, so sledili trenutki, ki jih ne bodo nikoli pozabili. V očeh otrok so se zaiskrile solze sreče, veselja in ponosa. Velik zlat pokal je potoval iz rok v roke – vsak je želel za trenutek začutiti težo uspeha. Otroci so doživeli ne- kaj več kot le zmago – dožive- li so nepozabno izkušnjo, ki jim bo grela srce še dolga leta. Ob prihodu domov so jih pričakali navdušeni starši, predstavniki Krajevne sku- pnosti Rimske Toplice in člani PGD Rimske Toplice. Avtobus, ki je pripeljal male pevce, je počasi zapeljal proti šoli v spremstvu gasil- skega vozila. Dogajanje je spremljal veličasten vodni slavolok, plapolale so bakle, zazvenela je harmonika, nebo je razsvetlil ognjemet in za sladek zaključek je vse pričakala tudi velika torta. Prisotni so z bučnim aplav- zom in s toplimi objemi izka- zali ponos in veselje ob tem veličastnem dosežku. To ni bil le uspeh enega zbora, temveč praznik celotne sku- pnosti, ki je pokazala, kako pomembna je podpora mla- dim talentom. Ob tej prilo- žnosti se iskreno zahvaljuje- mo vsem, ki so nas podprli pri tem projektu. ALENKA ŠTIGL V svojem tekmovalnem nastopu so Sončki zapeli tri vsebinsko in glasbeno razno- like skladbe. Začeli so s pri- ljubljeno slovensko ljudsko pesmijo Čuk se je oženil v priredbi Walterja Loja Ni- gra. Ob klavirski spremljavi Nine Mole in violinistki Ivi Razboršek so pričarali pravo poročno slavje in nasmehe na obrazih občinstva. Sledil Do srebra na mladinskem pevskem festivalu prestižnem tekmovanju po- sveča vsem pevcem mladin- skega zbora, ki so s profesio- nalnim odnosom, predanostjo in srčnostjo v svet zborovske glasbe ponosno tako ponesli tudi ime šole, kraja Šempeter in občine Žalec. Iskreno za- hvalo je namenila še staršem pevcev, vodstvu šole, kraja- nom in vsem, ki so jih podpr- li ter omogočili, da je bila ta izkušnja zanje res nepozabna. Iskrene čestitke pevcem, zborovodkinji in korepetitorki je v imenu vseh zaposlenih in učencev šole izrekla tudi ravnateljica naše šole Lučka Drnovšek. NEJA ČETINA in BRINA EVA PEPELNJAK, šolski novinarki Pred tremi tedni smo se s hokejsko ekipo Celja U15 in tremi okrepitvami odpravili na turnir Lions cup, ki je bil na Finskem, natančneje v glavnem mestu Helsinki. Pot smo začeli v zgodnjih jutra- njih urah, kar ni bila težava, saj smo bili vsi polni pričako- vanj. Zbrali smo se ob 4.00 na letališču v Zagrebu, od koder smo poleteli novim dogodi- vščinam nasproti. V hladno in rahlo zasneže- no Finsko smo prispeli po- poldne, se namestili v lepem hotelu ob jezeru in se kmalu odpravili na prvo prijateljsko tekmo. Kot ekipa, ki ni bila med favoriti za zmago, smo z igro na tej tekmi vsem ude- ležencem turnirja vlili nekaj strahu. Z drugim dnem se je turnir uradno začel. Čakali sta nas dve tekmi. Že na prvi smo s 6 : 0 ugnali finsko zasedbo PISMA BRALCEV Prišli, videli, zmagali smo prvi dan turnirja končali na vrhu lestvice. Preostanek dneva smo izkoristili za dru- ženje v hotelu. S Škoti smo noreli po bazenih in toboga- nih, greli smo se v savnah, igrali namizni nogomet in počeli razne neumnosti, ki naj ostanejo naša skrivnost. Potem smo utrujeni popadali v postelje. Tretji dan smo odprli z odliko, saj smo pometli s še enim domačim nasprotni- kom, s finsko ekipo KKP. Na tem mestu nam je bil polfi- nale že zagotovljen. Zadnjo tekmo skupinskega dela smo odigrali proti švedski ekipi Vasteras IK, ki se je končala z izidom 8 : 0 v našo korist. Zadnji dan so bile tekme za HPK. Sledila je težja preizku- šnja, in sicer proti ekipi Jaa- -Kotkat. Kljub napeti tekmi smo uspeli zabeležiti novo zmago, tokrat s 3 : 1. Tako končno razvrstitev. S prvim mestom v skupini smo si pri- igrali vstopnico za polfinale, v katerem smo se pomerili z domačini, igralci ekipe Jaa- -Ahmat. Pustili smo jih brez možnosti za napredovanje v veliki finale. Tako smo se s polfinalno zmago 8 : 2 že spo- gledovali s pokalom, a na poti do tja nas je čakala še zadnja, rdeče-bela ovira. V finalu nas je nestrpno pričakovala švi- carska ekipa East-West Ligh- tning. Želja in bojevitost sta bili obojestranski, a na koncu smo dokazali, da nam nobe- na ekipa ni kos. Postregli smo s tremi zadetki in ostali brez prejetega. Po zadnjem zvo- ku sirene so letele rokavice, palice in čelade, naše veselje je bilo nepopisno. Pokal je romal v naše roke in domov smo se odpravili s kosom pr- tljage več. Ledeno ploskev smo za- menjali s cestnim obrežjem in si na skirojih ogledali pre- senetljivo čisto prestolnico, obdano s severnim ledenim morjem. Vse do noči smo raziskovali mesto, opazovali ljudi, jedli najboljši burger in krompirček. Lep zaključek čudovitega dneva. Naslednje jutro smo po obilnem zajtrku zapustili hotel in se napotili proti leta- lišču. Naša zadnja postojan- ka je bil prečudovit pomla- dni Amsterdam, ki smo si ga ogledali tudi z ladjico. Tam je bilo drugačno vzdušje, ulice so bile polne turistov, barvitih hiš, majhnih trgovin, koles, rož. Sledil je let domov. To je bila res izjemna in ne- pozabna izkušnja, za katero se vsi igralci zahvaljujemo staršem, pokroviteljem in trenerjem. Na turnirju smo igrali vratarja Nik Alagič in Luka Komušanac, branilci Aljaž Bukovec, Liam Gru- belnik Martič, Ažbe Cvelbar, Bine Kuhar, Lev Glavan Čan- der, Jaka Vinčec ter napadal- ci Gašper Čakš, Tomi Šuster, Miha Kranjc, Aleksander Andersson Glumac, Petar Kačunković, Anej Kač, Matic Kroflič, Jan Šimpovič in Le- nart Gorišek. Anej Kač, član ekipe HK RST Pellet Celje 26 Št. 17, 24. april 2025 Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 26 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. To priznanje potrjuje vrhunsko kakovost storitev, tehnično znanje in predanost ekipe, ki si prizadeva za najvišje standarde v avtomobilski industriji. Ocenjevanje traja že štiri leta, v tem obdobju je AC Krbavac že dvakrat osvojil prvo mesto (2021, 2024) in dvakrat drugo mesto. Direktor servisa Matevž Urleb je povedal, da je nagrada rezultat predanosti, zaupanja strank, poveza- nosti ekipe, trdega dela in dolgoletne družinske tradicije podjetja. Leta 1993 je tast Ferdinand Krbavac pridobil pooblaščeni servis za vozila Ford in postavil trdne temelje družinskega podjetja. Danes na teh temeljih deluje že tretja generacija. V njihovi panogi je ključnega pomena, da sledijo novostim in strankam zagotavljajo najboljše stori- tve. To priznanje je potrditev, da so na pravi poti, in to jim daje dodatno spodbudo za prihodnje izzive. Vedno v koraku s časom Sodobna avtomobilska industrija zahteva nenehno učenje in prilagajanje novim tehnologijam. Njihova ekipa je vedno v koraku s časom, saj vlagajo v izobraževanje, nadgradnjo storitev in razvoj kompetenc. Tako kot skrbijo za Fordova vozila, poskrbijo tudi za vozila drugih znamk. Nudijo širok nabor storitev – mehanična popravila, 3D-optiko podvozja, vzdrževanje in polnjenje klimatskih naprav… AC Krbavac je družinsko podjetje, ki ga povezuje že več generacij. So majhen, a izjemno predan tim in ravno ta majhnost je njihova največja predanost. Vsak član družine prispeva svoj del – z znanjem, izkušnjami in s srcem. Prav ta povezanost in medsebojna podpora jim dajeta moč, da rastejo, delujejo usklajeno, hitro in z veliko mero odgovornosti. Kjer stranke niso številka V času, ko svet postaja vedno bolj hiter in so odnosi vedno bolj površinski, ostajajo družinska podjetja eden zadnjih otokov pristnega odnosa do dela in ljudi. AC Krbavac ima majhen, a izjemno predan tim in ravno ta majhnost je njegova največja predanost. V primerjavi z velikimi servisi se lahko v omenjenem avtocentru pohvalijo z večjo mero prilagodljivosti in neposredno komunikacijo. Prednost družinskega podjetja vidijo tudi v tem, da k vsakemu opravljenemu delu pristopijo osebno. Za njih stranka ni le šte- vilka – je znan obraz in del njihove zgodbe. Ker niso del okornega sistema, se lahko hitro in učinkovito prilagodijo posamezniku – tako časovno kot vsebinsko. Razumejo, kako pomembna je zanesljivost avtomobila, zato poskrbijo, da je vsaka storitev opravljena natančno, strokovno in s posluhom za človeka. Sodobna oprema, usposobljeni strokovnjaki Direktor servisa Matevž Urleb pravi, da v avtomobilski industriji ni prostora za mirovanje – razvoj gre naprej. Vizija AC Krbavac je jasna: stalno vlaganje v znanje, opremo in zanesljivost. Tehnologija se hitro spreminja, elektri kacija in digitalizacija vozil postajata realnost, zato bodo v podjetju še naprej sledili novejšim smernicam ter vlagali v usposabljanje sodobnih strokovnjakov in sodobne opreme. Ponosni so, da lahko s strankami soustvarjajo zgodbo uspeha. S podporo strank bodo še naprej stre- meli k vrhunskim storitvam, varnosti in skrbi za vozila na najvišji ravni. Za družino Krbavac ni večjega priznanja kot zadovoljna stranka, ki se z veseljem vrača. V vseh teh letih so zgradili ne le servis, ampak skupnost ljudi, ki jim zaupa. Vsem partnerjem in vsem, ki jim zaupajo svoje vozilo, so iskreno hvaležni. To zaupanje ne jemljejo le kot priznanje, temveč tudi kot odgovornost, ki jo z največjo mero nosijo naprej. Z več kot tridesetimi leti izkušenj Ford serviser leta in jasno vizijo ostajajo zanesljiv partner tudi za nove generacije voznikov. Vsi, ki so vam blizu takšen način dela in takšne vrednote, ste več kot dobrodošli v AC Krbavac v Šmar- tnem ob Paki – tam, kjer štejeta vsak človek in vsaka pot. Družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo Avtocenter Krbavac je ponovno Fordov serviser leta Podjetje AC Krbavac iz Šmartnega ob Paki, ki je specializirano za servis vozil Ford, je na nedav- ni prireditvi v Ljubljani prejelo prestižno priznanje Fordov serviser leta 2024. Naziv je podelila družba Summit Motors Ljubljana, uradni uvoznik vozil Ford za Slovenijo. Strokovni delavci AC Krbavac Od leve: direktor nadomestnih delov podjetja Summit Motors Ljubljana Robert Novak, direktor AC Krbavac Matevž Urleb, vodja marketinga AC Krbavac Bernarda Urleb in generalni direktor podjetja Summit Motors Ljubljana David Jurič Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 17, 24. april 2025 BRALCI POROČEVALCI V soboto, 5. aprila, so se mladi pevci Otroškega pevskega zbora Sončki iz Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice prvikrat podali na nastop zunaj meja Slovenije. Pot jih je vodila v Požego na Hrvaškem, kjer so se udeležili 10. mednarodnega pevskega tek- movanja Vallis aurea cantat, in se domov vrnili z več kot lepimi spomini. Pod vodstvom zborovodkinje Alenke Štigl so otroci dosegli zlato priznanje, osvojili 1. mesto in prejeli pokal za veliko nagrado Grand prix. Zborovodkinja Alenka Štigl je prejela posebno diri- gentsko nagrado za izjemno umetniško postavitev, pianistka Nina Mole je bila nagrajena s posebno nagrado za izjemno umetniško spremljavo. Ponosno in z velikim veseljem sporočamo, da je Mladinski pevski zbor OŠ Šempeter v Savinjski dolini uspešno nastopil na 36. Mednarodnem mladin- skem pevskem festivalu (MPF) v Celju, ki je trajal od 3. do 6. aprila 2025. Gre za enega najstarejših festi- valov mladinskih pevskih zborov v Evropi, ki vsako leto v knežje mesto pripelje pevske zbore z vsega sveta. Naši pevci so odlično opravili nastop in v družbi zborov z izjemnim glasbe- nim znanjem za svoje delo prejeli srebrno priznanje. Poleg zahtevnega tekmo- valnega programa so izvedli tudi priredbe skladb sloven- ske pevke Maje Keuc, ki jih je posebej za zbor priredil skladatelj in aranžer Peter Tovornik, za kar smo mu hvaležni. Posebno zahvalo smo namenili tudi Fii Selič, ki že vrsto let z izjemno pre- danostjo naš zbor spremlja na klavirju, violinistkama Neži Zagoričnik in Zarji Kri- žnik, ki sta z igranjem na vi- olino še obogatili nastop, ter Lovru Frelihu, Mitji Vaupoti- ču in Suzani Čopi Stanišić za strokovno podporo. Letos je vrhunec dogajanja v Celju predstavljal veličastni Zborovski bum 2025 – nepo- zaben glasbeni spektakel, kjer je več kot pet tisoč otrok z združenimi glasovi dokaza- lo, da glasba ni le umetnost, temveč sila, ki povezuje, navdihuje in gradi skupnost. Slovenija je spet pokazala, da zna prisluhniti mladim in nas spodbujati k ustvarjalnosti. Ob tem čudovitem uspehu je umetniška vodja našega zbora, učiteljica Katja Flor- jančič, ganjeno povedala, da srebrno priznanje na tako Izjemen uspeh zlatih junakov je čustven krščanski spev Gloria in excelsis Deo ame- riškega skladatelja Jerryja Estesa, ki je zazvenel z ob- čutkom svetosti in notranje- ga miru. Za konec so poslu- šalce navdušili z močno in ritmično skladbo Junak, ki je delo Tineta Beca, besedilo je napisal Tone Pavček. Pesem, ki govori o pogumu, srčnosti in vztrajnosti, je močno za- zvenela – skoraj kot simbol nastopa Sončkov. Pot do uspeha je bila dol- ga in polna truda. Priprave na tekmovanje so se začele že mesece prej s pogostimi vajami, z usklajevanjem glasov, učenjem besedil in s piljenjem vsakega tona do popolnosti. Poleg rednih vaj so imeli tudi intenzivne skupinske priprave, kjer so otroci razvijali ne le svoje pevske sposobnosti, ampak tudi povezanost, sodelova- nje in občutek odgovorno- sti. Zborovodkinja Alenka je ves ta čas skrbno vodila vsa- kega posameznika kot tudi celoten zbor, jih spodbujala in motivirala ter opogumlja- la, da so na odru v Požegi zasijali v vsem svojem sija- ju. Veliko veselje za vse Ko so razglasili rezultate in so Sončki slišali svoje ime pri veliki nagradi, so sledili trenutki, ki jih ne bodo nikoli pozabili. V očeh otrok so se zaiskrile solze sreče, veselja in ponosa. Velik zlat pokal je potoval iz rok v roke – vsak je želel za trenutek začutiti težo uspeha. Otroci so doživeli ne- kaj več kot le zmago – dožive- li so nepozabno izkušnjo, ki jim bo grela srce še dolga leta. Ob prihodu domov so jih pričakali navdušeni starši, predstavniki Krajevne sku- pnosti Rimske Toplice in člani PGD Rimske Toplice. Avtobus, ki je pripeljal male pevce, je počasi zapeljal proti šoli v spremstvu gasil- skega vozila. Dogajanje je spremljal veličasten vodni slavolok, plapolale so bakle, zazvenela je harmonika, nebo je razsvetlil ognjemet in za sladek zaključek je vse pričakala tudi velika torta. Prisotni so z bučnim aplav- zom in s toplimi objemi izka- zali ponos in veselje ob tem veličastnem dosežku. To ni bil le uspeh enega zbora, temveč praznik celotne sku- pnosti, ki je pokazala, kako pomembna je podpora mla- dim talentom. Ob tej prilo- žnosti se iskreno zahvaljuje- mo vsem, ki so nas podprli pri tem projektu. ALENKA ŠTIGL V svojem tekmovalnem nastopu so Sončki zapeli tri vsebinsko in glasbeno razno- like skladbe. Začeli so s pri- ljubljeno slovensko ljudsko pesmijo Čuk se je oženil v priredbi Walterja Loja Ni- gra. Ob klavirski spremljavi Nine Mole in violinistki Ivi Razboršek so pričarali pravo poročno slavje in nasmehe na obrazih občinstva. Sledil Do srebra na mladinskem pevskem festivalu prestižnem tekmovanju po- sveča vsem pevcem mladin- skega zbora, ki so s profesio- nalnim odnosom, predanostjo in srčnostjo v svet zborovske glasbe ponosno tako ponesli tudi ime šole, kraja Šempeter in občine Žalec. Iskreno za- hvalo je namenila še staršem pevcev, vodstvu šole, kraja- nom in vsem, ki so jih podpr- li ter omogočili, da je bila ta izkušnja zanje res nepozabna. Iskrene čestitke pevcem, zborovodkinji in korepetitorki je v imenu vseh zaposlenih in učencev šole izrekla tudi ravnateljica naše šole Lučka Drnovšek. NEJA ČETINA in BRINA EVA PEPELNJAK, šolski novinarki Pred tremi tedni smo se s hokejsko ekipo Celja U15 in tremi okrepitvami odpravili na turnir Lions cup, ki je bil na Finskem, natančneje v glavnem mestu Helsinki. Pot smo začeli v zgodnjih jutra- njih urah, kar ni bila težava, saj smo bili vsi polni pričako- vanj. Zbrali smo se ob 4.00 na letališču v Zagrebu, od koder smo poleteli novim dogodi- vščinam nasproti. V hladno in rahlo zasneže- no Finsko smo prispeli po- poldne, se namestili v lepem hotelu ob jezeru in se kmalu odpravili na prvo prijateljsko tekmo. Kot ekipa, ki ni bila med favoriti za zmago, smo z igro na tej tekmi vsem ude- ležencem turnirja vlili nekaj strahu. Z drugim dnem se je turnir uradno začel. Čakali sta nas dve tekmi. Že na prvi smo s 6 : 0 ugnali finsko zasedbo PISMA BRALCEV Prišli, videli, zmagali smo prvi dan turnirja končali na vrhu lestvice. Preostanek dneva smo izkoristili za dru- ženje v hotelu. S Škoti smo noreli po bazenih in toboga- nih, greli smo se v savnah, igrali namizni nogomet in počeli razne neumnosti, ki naj ostanejo naša skrivnost. Potem smo utrujeni popadali v postelje. Tretji dan smo odprli z odliko, saj smo pometli s še enim domačim nasprotni- kom, s finsko ekipo KKP. Na tem mestu nam je bil polfi- nale že zagotovljen. Zadnjo tekmo skupinskega dela smo odigrali proti švedski ekipi Vasteras IK, ki se je končala z izidom 8 : 0 v našo korist. Zadnji dan so bile tekme za HPK. Sledila je težja preizku- šnja, in sicer proti ekipi Jaa- -Kotkat. Kljub napeti tekmi smo uspeli zabeležiti novo zmago, tokrat s 3 : 1. Tako končno razvrstitev. S prvim mestom v skupini smo si pri- igrali vstopnico za polfinale, v katerem smo se pomerili z domačini, igralci ekipe Jaa- -Ahmat. Pustili smo jih brez možnosti za napredovanje v veliki finale. Tako smo se s polfinalno zmago 8 : 2 že spo- gledovali s pokalom, a na poti do tja nas je čakala še zadnja, rdeče-bela ovira. V finalu nas je nestrpno pričakovala švi- carska ekipa East-West Ligh- tning. Želja in bojevitost sta bili obojestranski, a na koncu smo dokazali, da nam nobe- na ekipa ni kos. Postregli smo s tremi zadetki in ostali brez prejetega. Po zadnjem zvo- ku sirene so letele rokavice, palice in čelade, naše veselje je bilo nepopisno. Pokal je romal v naše roke in domov smo se odpravili s kosom pr- tljage več. Ledeno ploskev smo za- menjali s cestnim obrežjem in si na skirojih ogledali pre- senetljivo čisto prestolnico, obdano s severnim ledenim morjem. Vse do noči smo raziskovali mesto, opazovali ljudi, jedli najboljši burger in krompirček. Lep zaključek čudovitega dneva. Naslednje jutro smo po obilnem zajtrku zapustili hotel in se napotili proti leta- lišču. Naša zadnja postojan- ka je bil prečudovit pomla- dni Amsterdam, ki smo si ga ogledali tudi z ladjico. Tam je bilo drugačno vzdušje, ulice so bile polne turistov, barvitih hiš, majhnih trgovin, koles, rož. Sledil je let domov. To je bila res izjemna in ne- pozabna izkušnja, za katero se vsi igralci zahvaljujemo staršem, pokroviteljem in trenerjem. Na turnirju smo igrali vratarja Nik Alagič in Luka Komušanac, branilci Aljaž Bukovec, Liam Gru- belnik Martič, Ažbe Cvelbar, Bine Kuhar, Lev Glavan Čan- der, Jaka Vinčec ter napadal- ci Gašper Čakš, Tomi Šuster, Miha Kranjc, Aleksander Andersson Glumac, Petar Kačunković, Anej Kač, Matic Kroflič, Jan Šimpovič in Le- nart Gorišek. Anej Kač, član ekipe HK RST Pellet Celje Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 17, 24. april 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Kulturne prireditve ČETRTEK, 24. 4. 13.30 Likovni salon Celje Govori zase Odprtje razstave ustvarjalnih izdelkov dijakinj in dijakov umetniške gimnazije likovne smeri GCC 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Karolina Lukmar, violina in Maruša Gortnar, viola Zaključni recital dijakov 4. letnika umetniške gimnazije 17.00 Park svobode Celje Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Dan upora proti okupatorju Prireditev ob državnem prazniku; vstop prost 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Dve za grafi ko Odprtje razstave grafi k Vesne Drnovšek in Nataše Mirtič 19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Lucija Novak, sopran in Urh Feldin, bariton Zaključni recital dijakov 4. letnika umetniške gimnazije 19.00 Knjižnica Laško Literarni večer s pisateljem Janijem Virkom 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Kako diši svoboda, kakšne barve je mir? Proslava Občine Žalec ob dnevu upora proti okupatorju 19.30 Glasbena šola Velenje (Ne)resni akordi Pomladni koncert mešanega pevskega zbora Šolskega centra Velenje PETEK, 25. 4. 17.00 Trg svobode Šoštanj 100 let Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj Odprtje razstave 18.00 Anin dvor Rogaška Slatina Tanja Ribič in Karla Miklaužić Glasbeno-pogovorni večer; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur 33. Šentjurjeva revija pevskih zborov v občini Šentjur 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Sen kresne noči Abonma Dialog in izven 19.30 Kulturni center Laško La' Klasik 4. koncertni abonma 21.00 Celjski mladinski center Delta Riff & Cherry Flavoured Koncert ob zaključku 20. Festivala prostovoljstva; vstop prost SOBOTA, 26. 4. 17.00 Celjski grad Veronika Deseniška: Na odru Ko lutke spregovorijo, oživi zgodovina; predstava za otroke v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Izbirna predstava za abonente in izven 19.00 Velenjski grad Preljuba ti pomlad Koncert Vokalnega ansambla Elinor 20.00 Celjski mladinski center Sanpark Koncert 20.00 Akademija Sofi ja, Cmerška Gorca Pristava pri Mestinju Aleksander Madžar, klavir 7. koncert Sofi jinega koncertnega abonmaja TOREK, 29. 4. 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Portreti duše Javno vodenje po razstavi z avtorjem Tadejem Žugmanom Druge prireditve ČETRTEK, 24. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi Življenje v Celju nekoč in danes, terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 do 19.00 Parkirišče pred gasilskim domom Rimske Toplice Domači kotiček 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Druženje s pisateljico Darjo Arh Centrih Primerno za otroke in odrasle 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralni klub s Filipom 19.00 Celjski mladinski center Kavarniški Open Mic večer Večer preigravanja svetovno znanih uspešnic ali pesmi, napisanih noč pred tem; vabljeni mladi pevci in pevke, ki bi želeli nastopiti 19.00 Sejna soba občine Tabor Cvetje za poletje Predavanje PETEK, 25. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Svet Hermanovih prijateljev Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00 Krekov trg Celje Festival prostovoljstva Festivalsko dogajanje z razglasitvijo NAJ prostovoljca in NAJ prostovoljske organizacije v MOC v letu 2024 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki »O Šmartno moje« Predstavitev videa za istoimensko skladbo SOBOTA, 26. 4. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Oblikovanje stekla nad odprtim plamenom Steklarska delavnica z Zinko Kobula Kamenšek 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Festival robotike in umetne inteligence, Prvomajske počitnice v Tehnoparku, Znanstveni šov, Šov z robotkom Teom, Trajnostna kREativnica in delavnici Uvod v programiranje brez zaslona ter Mini izumitelj 11.00 Pod šotorom pri Domu krajanov Tabor Tovariško srečanje ob dnevu upora proti okupatorju 12.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Proslava ob obeležitvi treh praznikov 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Kovanje žebljev Rokodelski prikaz z mentorjem Avguštinom Fricem 15.00 Pri spominski plošči ob pokopališču v Andražu nad Polzelo Dan slovensko – ameriškega prijateljstva in zavezništva Spominska slovesnost ob 81. obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 v Andražu nad Polzelo 20.00 Celjski mladinski center Swing plesni večer NEDELJA, 27. 4. 8.00 do 22.00 Okolica občinske zgradbe Doma krajanov Tabor 31. tradicionalni šentjurski sejem Parada, Tabor ima talent, sekaško tekmovanje, sejemske stojnice, kmečka tržnica, obisk čebele velikanke, razstave, male živali, zabava pod šotorom z ansambloma Potepini in Namig 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Nedelja v Tehnoparku Festival robotike in umetne inteligence, Prvomajske počitnice, Znanstveni šov, Šov z robotkom Teom, Trajnostna kREativnica in ustvarjanje s 3D pisalom ter delavnica z robotom Photon 10.30 Tehnopark Celje Celjska rolca Kulinarična delavnica PONEDELJEK, 28. 4. 7.00 do 16.00 Društvo Novus Velenje Aktivne prvomajske počitnice Brezplačne počitniške aktivnosti za otroke od 1. do 5. razreda; vsak dan do 30. 4. 10.00 Center Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 10.00 Galerija Velenje Počitniško ustvarjanje v galeriji Delavnica: »Camera obscura« (temna soba) 10.00 Vila Rožle Velenje Počitniški živ-žav Tudi v torek ob istem času 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem TOREK, 29. 4. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00 Galerija Velenje Počitniško ustvarjanje v Galeriji Velenje Delavnica: Oživljanje sličic – animacija 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Celjski grad Veronika Deseniška v fi lmu: Ljubezen ali usoda? Filmska projekcija 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši Pravljična ura Dobrodelne prireditve PETEK, 25. 4. 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Dobrodelna peka keksov Izkupiček od prodaje keksov bo namenjen žalskemu območnemu združenju Rdečega križa Slovenije 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Dobrodelni koncert Dueta Dimek & Davor Klarič Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen žalski območni enoti Rdečega križa Slovenije, in sicer za mlade družine, dijake in študente iz Spodnje Savinjske doline Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvater- nijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega; Belokranj- ske pisanice, gostujoča razstava Belokranjskega muzeja iz Metli- ke; do 22. 4. Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografi je na steklo; do nadaljnjega Hiša generacij Laško: Klekljar- ska razstava »Kitice«; do nadalj- njega Knjižnica Šentjur: fotografska razstava Arneja Hodaliča; do 28. 4. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava četrt stoletja Šentjurskih muzikantov; do 9. 5. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Ču- teča bitja avtorice Rosvite Jager; do 10. 5. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 4. Muzej na Velenjskem gradu: Poslednjič »Srečno!«?: Rudar- ska dediščina: osebno; do 30. 4.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pra- vil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: fotografska raz- stava Valterja Kolenca; do junija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 4. Podhod Pošta: 1. svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, razsta- va ob 110. obletnici konca 1. sve- tovne vojne, do 30. 4. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 4. Knjižnica Velenje: Promenada: Prometni znaki na moji šolski poti, likovna razstava Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; do 30. 4.; Sončna stena: Pomladno prebujanje, razstava vezenin članic krožka Slovenske ljudske vezenine – Spominčice; do 30. 4.; Mladinska soba: Sku- paj zmoremo, razstava izdelkov učencev CVIU Velenje; do 30. 4.; Steklena dvojčka: Bralec meseca: Jaro Slatinšek; do 30. 4.; Otroški oddelek: Zlate hruške 2024 do 30. 4.; Domoznansko razstavi- šče: Markantne ženske iz Šale- škega biografskega leksikona; do 30. 4. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31.12.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31.12.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31.12.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do 31. 12. 2025 Avla Mestne občine Velenje: Vi- denja, slikarska razstava Antona Ajnika; do 28. 4. Galerija Mozirje: likovna razsta- va Visoke vode Jurija in Florijana Repenška; do 14. 5. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 17, 24. april 2025 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Regulacija Savinje na Polulah, 1936–1940 Fotografija prikazuje regulacijo rečnega ovinka Savinje pri Polulah. Izkop in odvoz gramoza. Dela so se začela konec leta 1936 pri Tremerjah. V več fazah do leta 1940 so prišli do Grenadirjeve brvi (odnesla jo je povodenj leta 1954, stala je nekaj deset metrov gorvodno od današnjega bencinskega servisa). Fotografija torej kaže razmere približno v času od leta 1938 do 1939. Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografijo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini, 1930-40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,4 x 15,0 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 34. Pripravili: mag. Damir Žerič in Nataša Žmaher (Pokrajinski muzej Celje), Dr. Bojan Himmelreich (Zgodovinski arhiv Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Laški pasijon skozi čas (1645–2015) (3) Marija na skali Marija Gradec pri Laškem, 2021 (Foto: Damjan Kolšek) Reka Savinja na poti iz Laškega proti Rimskim Toplicam naredi velik ovinek v desno. Nasproti tega ovinka, levo na skali, stoji cerkvica z obzidjem še iz časov obrambe pred Turki, posvečena Karmelski Materi Božji. S svojo slikovito podobo me spominja na Bled. Pod cerkvijo so leta 2021 zgradili most čez Savinjo, ki zdaj še posebej vabi k Mariji na skali. Tudi naju z možem Martinom je vabila leta 1985, saj sva se v njej poročila. To je bila takrat velika redkost, saj so se zakra- menti izključno podeljevali v nadžupnijski cerkvi sv. Martina v Laškem. Midva sva imela lepe spomine iz otroških let, ko sva s starši rada zahajala v to cerkvico k sv. mašam in procesijam, on ministrirat, jaz pa »rož'ce trosit«. Marija Gradec je cerkvica procesij. Te so se tam izvajale že v času, ko režim prete- klosti tega ni dovolil. Do nje je nekoč vodila pot mimo kapelic – od župnijske cerkve po zgornji glavni cesti, mimo pivovarne, pod železnico do podnožja skale, na kateri stoji cerkev. Moji stari starši so se še spominjali, kje so bila vsa ta znamenja in da je bila to pot pasijonske procesije s križanjem na obzidju (moralo je biti veličastno), kasneje je bila zaradi množice gledalcev zadaj na Bartolo- vem travniku. Obsodba je bila verjetno na glavnem trgu, bičanje na Orožnovem trgu (kip Ecce homo so žal odstranili), nato so sledile postaje. Kapelice so bile vzidane v zidove hiš (železnina, Konfekcija – danes papirnica), kjer so danes izložbena okna. Ohranjena je le Hrasteljeva kapelica. Kjer je bila nekoč znamenita »Ana kapela«, stoji zdaj nekaj pivovarniških palet. Zob časa je kmalu zasul kapelo pri Zidanskem, ko so zgradili železnico. Na travniku pod Marijino cerkvijo je stal kamnit kip Marije, kot bi ho- teli reči, da je Jezus zadnje postaje križevega pota lažje zdržal, saj je šla za njim njegova mati Marija. Na pobočju so tri kapelice že obnovljene, ena še čaka na obnovo. To neverjetno bogato pot pasijonske pro- cesije bi bilo zelo lepo obnoviti. Ko smo se leta 1985 odločali za prizorišče pasijona, je bila naša režiserka Ljudmila Turnšek, por. Treven, zelo navdušena, da bi obnovili to pot. Zaradi varnosti in ljubega miru smo se potem odločili za atrij župnišča. Ljudje te- danjega časa tega zagotovo ne bi razumeli. Enim bi bilo v spotiko, drugim v posmeh. Kot Brezje na hišnem pragu Slovenski človek se je vedno rad zatekal k Marijinemu varstvu. V težkih časih je prav Marija ljudi obvarovala pred Turki, ki so pustošili po naših krajih. Ljudje so se znali zahvaliti za rešitev in v znak hvaležnosti še danes zelo radi poromamo v Marija Gradec. Zame je to Medžugorje v malem ali Brezje, ki ga imamo skoraj na hišnem pragu. Tudi danes so težki časi. Mogoče težji, kot se zavedamo. Vse gre nekako mimo nas, brez pravega zavedanja. Če kdo huje zboli ali celo umre, mislimo, da je trpljenje nekje daleč, na drugem planetu. Kot bi imeli zakr- knjeno srce, ki je pozabilo, da v njem prebi- va naša duša, katere hrana je molitev in ki je živa samo takrat, ko se razdaja drugim. Zdramimo svoja srca, da bodo naše duše zaživele in živele za večnost. Pripravila: Magdalena Hrastnik, scenarij in režija (1996, 2000, 2014 in 2015) Se nadaljuje. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 17, 24. april 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. »Je prišel sosed naokoli?« »Ni ga bilo, prisežem!« Kreativne besede bodo prine- sle plodovitost in ustvarjalnost. V ospredju bo tudi diplomacija, ki prinaša zaupanje in razcvet. Odkriti morate svoje danosti in se odločiti, kam boste vlagali svojo energijo. Glede denarja se konec tedna zgodi pozitiven preobrat, kar vam bo okrepilo samoza- vest. Teden bo v znamenju raz- iskovanja in sodelovanja. V pre- nesenem pomenu boste zgradili most med fizičnim in duhovnim aspektom življenja. Mars vam bo podaril plodno energijo, Venera pa možnost pogovora in sodelovanja, in če boste znali to združiti, vas čaka prijeten teden. Prihajate v obdobje učenja, ko boste na veliko stvari pogledali drugače in tako odkrili veličino odnosa. Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v pričakova- no smer in ponosni boste nase. Rdeča nit tedna bodo nekoliko pestrejša sodelovanja. Merkur vam bo prinesel paleto novosti in idej. Iz vsake zgodbe boste iz- luščili modrost in okrepili svojo intuicijo, tako boste znali reči bobu bob. Odkrili boste povezanost v lju- bezni in tako bodo vaši koraki modri in uporabni. Venera vam bo naklonjena tako pri pogovorih kot v sodelovanju, slediti morate glasu srca. Dinamika odnosa bo prinesla dobre iztočnice za rast in uvid, katere spremembe so ključne. Pogovor s sodelavci bo zaveza, da ste na pravi poti, in čas bo, da stopite v ospredje. Gle- de denarja se bodo zadeve raz- pletle v pričakovani smeri. Čas bo namenjen tudi izobraževanju, raziskovanju in plodnim idejam, ki vam bodo v ponos. Napredek prihaja skozi pogo- vor in Venera bo pot do brezpo- gojne ljubezni. Če boste ravnali po občutku, boste pridobili notra- njo moč in sledili bodo preobrati. Po zvezdnih namigih morate več narediti v smislu sodelovanja in dogovorov. Toda vseeno nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč, v osebno pomoč vam bodo izku- šnje in bogat vir znanja. Koristita vam lahko hoja ali tek, med giba- njem v naravi lahko kujete nove načrte. Iz vsake zgodbe boste lah- ko izluščili modrost in spoznali, kam je dobro vlagati energijo. Čeprav ne bo vse po vaše, bosta v ospredju veselje in za- bava. Uran vam bo pomagal do modrosti in tako boste sledi- li sebi ter vnesli srečo v odnos. Odkriti morate svojo moč in jo vložiti v brezpogojno ljubezen, ki vam bo v pomoč in oporo. Poglobiti se boste morali v od- nose na delovnem mestu in iskren pogovor konec tedna bo prinesel napredek. Venera vam bo prinesla dobra sodelovanja, a si določite tudi osebne meje. Če boste dovolj drzni, se bo razpletlo v vašo korist. V tem tednu boste plesali po taktu srčnega izvoljenca, kar bo precej zanimivo in zabav- no. Četrtek prinaša moč in duhovna znanja, ki vam bodo v spodbudo. Skozi brezpogoj- no ljubezen boste spoznali, kam morate vlagati energijo. Odprle se vam bodo nove poti in v tem tednu boste magnet za ljudi pod pogojem, da boste svoje misli usmerili v nekaj pozitivne- ga. Glede denarja vas čaka sreča, kar bo prineslo zaupanje in do- bre iztočnice za osebno rast. Štele bodo vendarle tudi malenkosti. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Modro bo, da poveste svoje mnenje, in še bolje bo, ko boste znali prisluhniti srčnemu izvo- ljencu in mu podali zanimive ideje. Brezpogojna ljubezen vam bo podarila notranjo moč. V tem obdobju boste imeli mnogo prilo- žnosti, da sledite svojim idejam. Vendar bodite tudi nekoliko pre- vidni in preudarni. Merkur vam bo pomagal do drznosti in učin- kovitih preobratov. Pomembno bo, da boste nudili podporo tudi svojim sodelavcem. Vajin odnos bo plod tistega, kar boste občutili, in korak za korakom se bodo stvari uredile. Vzeli si boste čas in sledili svojim notranjim smerokazom. Srčni iz- voljenec bo vir bogatih spoznanj. Venera vam bo v pomoč pri razi- skovanju in v tem obdobju boste stopili korak ali dva naprej. Ob določenih omejitvah boste spo- znali, kaj morate spremeniti. Glede denarja si zastavite jasne cilje, kaj si želite in do katere mere. Odnos bo dinamičen in poln nekega prilagajanja, toda v tem boste blesteli. Srčni izvoljenec bo imel zelo zanimive ideje, kar bo prineslo ugodnosti in pozitiv- ne premike. Merkur in Venera vam bosta namenila srečo in zadovoljstvo. V ospredju bosta skupinska dinamika in moč po- vezovanja. Skozi pogovore boste pridobili zanimive in poučne uvide. Zanimivo je, da boste veliko uspešnejši, če boste znali slediti tudi glasu srca. Roko na srce, v osebno pomoč vam bo tudi preteklost, iz katere boste znali izluščiti zrno modrosti in napredovanja. Odlično se boste počutili doma in sledili kreativnim spremem- bam. Iskreni pogovori in notranja moč bodo plod do ravnovesja in romantičnih preobratov. Sreda, petek in nedelja bodo energetske prelomnice, ki v sebi skrivajo za- vezo do osebnega napredovanja. Resnica je, da boste v poplavi in- formacij potrebovali čas, da pre- sodite, kaj sodi v ospredje. V tem tednu bo čas za uspehe in plodna sodelovanja, kar vam bo okrepi- lo notranjo moč in zaupanje. Ve- nera vam bo podarila varnost in tako pride tudi uspeh. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in skupaj bosta ustvarila harmonijo. Kreativna energi- ja bo prinesla mnogo prijetnih spoznanj in drznih preobratov na bolje. Res pa je, da se bo- sta morala konec tedna pogo- voriti, da uskladita mnenje. Denarno se bodo zadeve odvijale v pričakovano smer, sledita na- grada in spodbuda. Po temelji- tem načrtu boste jasno povedali svoje mnenje in hoteli boste imeti glavno besedo. Izgubljeno energi- jo si lahko povrnete v naravi in ob aktivnostih na prostem. V ospredju bo drznost in tako boste morali najti prave besede ob pravem času. Odnos bo v osnovi nekoliko bolj dinamičen. Srčni izvoljenec vam bo dal jasne namige, odločitve bodo modre in pravilne. Čeprav boste v varčeval- nem obdobju, se boste odprti za paleto izzivov. Venera in Merkur v osmi hiši pomenita, da boste precej temeljiti in resnicoljubni. Pozitivno bo, da se boste nekoli- ko sprostili, kajti stara modrost pravi, da več glav več ve. Kako se bo imenovala nova pokojninska reforma, po kateri bodo morali moški delati do 67. leta starosti? UMRI POKONČNO! Ena »divjakinja« me že nekaj dni kliče, mi pošilja SMS-sporočila, češ da sem oče njenega otroka. Hotel sem jo že blokirati, ko mi je poslala fotografijo. Kakšen cukrček. Očka te ima rad! Kumarice zmanjšujejo stres! Jaz: POZOR! V zadnjem mesecu se dogajajo prevare preko Facebooka! Če mi vplačate 100 evrov vam lahko povem obširneje. Srečala sta se Jaka in Marjan, pa Jaka vpraša: »Ej, Marjan, sem slišal, da si se poročil!« »Ja, res je.« »Zakaj?« »Ni mi bila všeč gostilniška hrana.« »In kako je sedaj?« »Sedaj mi je všeč!« V službi dajte od sebe vedno 100 % PON – 14 % TOR – 26 % SRE – 42 % ČET – 15 % PET – 3 % Ženska, ki pije, ni videti lepo. Ne pijem, da bi bila videti lepo, ampak, da bi mi bil ti všeč. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 17, 24. april 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 670 SUDOKU 671 SUDOKU 362 REŠITEV SUDOKU 361 Dober glas potuje prek vas Dober glas potuje prek vas www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 FIGA ZNAMKA NEMŠKIH TV SESTRA VENDELINA (MARIJA) ZLOG V MAKEDONIJI AXL ROSE IMA RAZPON GLASU PET … PERNATA ŽIVAL ILIRSKO GIBANJE JAPONSKA ALKOHOLNA PIJAČA SLIKOVNA PISAVA NAJMANJŠI DELEC SPOJINE EKONOMIST UKANA, ZVIJAČA KILOVAT EGIPČANSKI FARAON PORTUGAL- SKA LETALSKA DRUŽBA PRITOK RENA V ŠVICI NE ODITI IZRAELSKO PRISTANIŠČE AMERIŠKI IGRALEC (ED) IGRA OBOO O KOM ALI O … PREDHOD- NIK EVRA AM. AGENC. ZA BOJ PROTI DROGAM NASILEN VSTOP NAJMOČ- NEJŠA IGRALNA KARTA PREDMET SLEPEGA OBOŽEVANJA ... ALI PROTI ŠOPI LAS KRAJ PRI MARIBORU DDV (ANG.) NAJMANJŠE NARAVNO ŠTEVILO VELIKI VRH NAD MATKO- VIM … MAJHEN PTIČ KATEKIZEM IN … STA TRUBARJEVI DELI TAMAR, VRATA IN KRMA POVSOD JE LEPO, … JE NAJLEPŠE VSAKA ŠOLA NEKAJ … MADŽARI SO SOSEDI … ODPOVED OPRAVLJAN- JU POMEMB- NE FUNKCIJE ZBOROVANJE ŠKOFOV IN DUHOVNI- KOV MALI … JE APRIL RAFKO IRGOLIČ NATANČNI NAPLAČILA PLEMENIT, TEŽKO DO- SEGLJIV CILJ MARIBORSKI ČASOPIS … DOBREGA UPANJA Z NJIM STA NA … VALOV- NI DOLŽINI EVROPSKA SKUPNOST TROLEJBUS (POG.) AM. IGRALKA BULLOCK DOBER (KREDIT) VPLIVA NA POMEN BESEDE INFRARDEČ NRAVO- SLOVJE 109 ADRESIRAŠ … NE ŽELIŠ SEBI, NE ŽELI DRUGEMU IZBOJUJEMO KRIŽNA UTRJUJE KOLENSKI SKLEP VPRAŠLJIV ONA (ANG.) SLOVENSKA IGRALKA IVANIČ … ZLATO, KAR SE SVETI OBHODI, IZOGNE SE POLITIČNO PRIBEŽA- LIŠČE J. VERNE: V 80 … OKO- LI SVETA REFERENCA ZA MERO HAVAJSKI OTOK PRED- STOJNIK FAKULTETE SVETOVNA BANKA STOPALKA PRI KOLESU VITEZ PRED- JAMSKI ANTIČNA GRŠKA POKRAJINA EVR. VESOLJ. AGENCIJA SODOBNIKI ILIROV PREBIVALCI GORIŠKIH BRD MESTO NA HRVAŠKEM JELEN Z VELIKIM ROGOVJEM OVOJ, OVITEK NADLOGA MLADIH ZA MENE BROOKE SHIELDS SEČ STREMO JU S KLEŠČAMI MOJZESOV NASLEDNIK VRATA (STAR.) AMERIŠKI PISATELJ (GORE) E-POŠTA KAR SE … SLAB POMENI ČIM SLABŠI PERUNIKA RAZISKAVE IN RAZVOJ DVOMIJO ZELO SUH ČLOVEK IZOBRAŽENA SRAM … BODI POSMEH- LJIVEC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 16: Velika noč je pred vrati Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Matej Klemenčič iz Celja, Verena Ribič iz Laškega in Peter Ajdič iz Prebolda. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 29. aprila. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 17, 24. april 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. »Je prišel sosed naokoli?« »Ni ga bilo, prisežem!« Kreativne besede bodo prine- sle plodovitost in ustvarjalnost. V ospredju bo tudi diplomacija, ki prinaša zaupanje in razcvet. Odkriti morate svoje danosti in se odločiti, kam boste vlagali svojo energijo. Glede denarja se konec tedna zgodi pozitiven preobrat, kar vam bo okrepilo samoza- vest. Teden bo v znamenju raz- iskovanja in sodelovanja. V pre- nesenem pomenu boste zgradili most med fizičnim in duhovnim aspektom življenja. Mars vam bo podaril plodno energijo, Venera pa možnost pogovora in sodelovanja, in če boste znali to združiti, vas čaka prijeten teden. Prihajate v obdobje učenja, ko boste na veliko stvari pogledali drugače in tako odkrili veličino odnosa. Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v pričakova- no smer in ponosni boste nase. Rdeča nit tedna bodo nekoliko pestrejša sodelovanja. Merkur vam bo prinesel paleto novosti in idej. Iz vsake zgodbe boste iz- luščili modrost in okrepili svojo intuicijo, tako boste znali reči bobu bob. Odkrili boste povezanost v lju- bezni in tako bodo vaši koraki modri in uporabni. Venera vam bo naklonjena tako pri pogovorih kot v sodelovanju, slediti morate glasu srca. Dinamika odnosa bo prinesla dobre iztočnice za rast in uvid, katere spremembe so ključne. Pogovor s sodelavci bo zaveza, da ste na pravi poti, in čas bo, da stopite v ospredje. Gle- de denarja se bodo zadeve raz- pletle v pričakovani smeri. Čas bo namenjen tudi izobraževanju, raziskovanju in plodnim idejam, ki vam bodo v ponos. Napredek prihaja skozi pogo- vor in Venera bo pot do brezpo- gojne ljubezni. Če boste ravnali po občutku, boste pridobili notra- njo moč in sledili bodo preobrati. Po zvezdnih namigih morate več narediti v smislu sodelovanja in dogovorov. Toda vseeno nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč, v osebno pomoč vam bodo izku- šnje in bogat vir znanja. Koristita vam lahko hoja ali tek, med giba- njem v naravi lahko kujete nove načrte. Iz vsake zgodbe boste lah- ko izluščili modrost in spoznali, kam je dobro vlagati energijo. Čeprav ne bo vse po vaše, bosta v ospredju veselje in za- bava. Uran vam bo pomagal do modrosti in tako boste sledi- li sebi ter vnesli srečo v odnos. Odkriti morate svojo moč in jo vložiti v brezpogojno ljubezen, ki vam bo v pomoč in oporo. Poglobiti se boste morali v od- nose na delovnem mestu in iskren pogovor konec tedna bo prinesel napredek. Venera vam bo prinesla dobra sodelovanja, a si določite tudi osebne meje. Če boste dovolj drzni, se bo razpletlo v vašo korist. V tem tednu boste plesali po taktu srčnega izvoljenca, kar bo precej zanimivo in zabav- no. Četrtek prinaša moč in duhovna znanja, ki vam bodo v spodbudo. Skozi brezpogoj- no ljubezen boste spoznali, kam morate vlagati energijo. Odprle se vam bodo nove poti in v tem tednu boste magnet za ljudi pod pogojem, da boste svoje misli usmerili v nekaj pozitivne- ga. Glede denarja vas čaka sreča, kar bo prineslo zaupanje in do- bre iztočnice za osebno rast. Štele bodo vendarle tudi malenkosti. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Modro bo, da poveste svoje mnenje, in še bolje bo, ko boste znali prisluhniti srčnemu izvo- ljencu in mu podali zanimive ideje. Brezpogojna ljubezen vam bo podarila notranjo moč. V tem obdobju boste imeli mnogo prilo- žnosti, da sledite svojim idejam. Vendar bodite tudi nekoliko pre- vidni in preudarni. Merkur vam bo pomagal do drznosti in učin- kovitih preobratov. Pomembno bo, da boste nudili podporo tudi svojim sodelavcem. Vajin odnos bo plod tistega, kar boste občutili, in korak za korakom se bodo stvari uredile. Vzeli si boste čas in sledili svojim notranjim smerokazom. Srčni iz- voljenec bo vir bogatih spoznanj. Venera vam bo v pomoč pri razi- skovanju in v tem obdobju boste stopili korak ali dva naprej. Ob določenih omejitvah boste spo- znali, kaj morate spremeniti. Glede denarja si zastavite jasne cilje, kaj si želite in do katere mere. Odnos bo dinamičen in poln nekega prilagajanja, toda v tem boste blesteli. Srčni izvoljenec bo imel zelo zanimive ideje, kar bo prineslo ugodnosti in pozitiv- ne premike. Merkur in Venera vam bosta namenila srečo in zadovoljstvo. V ospredju bosta skupinska dinamika in moč po- vezovanja. Skozi pogovore boste pridobili zanimive in poučne uvide. Zanimivo je, da boste veliko uspešnejši, če boste znali slediti tudi glasu srca. Roko na srce, v osebno pomoč vam bo tudi preteklost, iz katere boste znali izluščiti zrno modrosti in napredovanja. Odlično se boste počutili doma in sledili kreativnim spremem- bam. Iskreni pogovori in notranja moč bodo plod do ravnovesja in romantičnih preobratov. Sreda, petek in nedelja bodo energetske prelomnice, ki v sebi skrivajo za- vezo do osebnega napredovanja. Resnica je, da boste v poplavi in- formacij potrebovali čas, da pre- sodite, kaj sodi v ospredje. V tem tednu bo čas za uspehe in plodna sodelovanja, kar vam bo okrepi- lo notranjo moč in zaupanje. Ve- nera vam bo podarila varnost in tako pride tudi uspeh. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in skupaj bosta ustvarila harmonijo. Kreativna energi- ja bo prinesla mnogo prijetnih spoznanj in drznih preobratov na bolje. Res pa je, da se bo- sta morala konec tedna pogo- voriti, da uskladita mnenje. Denarno se bodo zadeve odvijale v pričakovano smer, sledita na- grada in spodbuda. Po temelji- tem načrtu boste jasno povedali svoje mnenje in hoteli boste imeti glavno besedo. Izgubljeno energi- jo si lahko povrnete v naravi in ob aktivnostih na prostem. V ospredju bo drznost in tako boste morali najti prave besede ob pravem času. Odnos bo v osnovi nekoliko bolj dinamičen. Srčni izvoljenec vam bo dal jasne namige, odločitve bodo modre in pravilne. Čeprav boste v varčeval- nem obdobju, se boste odprti za paleto izzivov. Venera in Merkur v osmi hiši pomenita, da boste precej temeljiti in resnicoljubni. Pozitivno bo, da se boste nekoli- ko sprostili, kajti stara modrost pravi, da več glav več ve. Kako se bo imenovala nova pokojninska reforma, po kateri bodo morali moški delati do 67. leta starosti? UMRI POKONČNO! Ena »divjakinja« me že nekaj dni kliče, mi pošilja SMS-sporočila, češ da sem oče njenega otroka. Hotel sem jo že blokirati, ko mi je poslala fotografijo. Kakšen cukrček. Očka te ima rad! Kumarice zmanjšujejo stres! Jaz: POZOR! V zadnjem mesecu se dogajajo prevare preko Facebooka! Če mi vplačate 100 evrov vam lahko povem obširneje. Srečala sta se Jaka in Marjan, pa Jaka vpraša: »Ej, Marjan, sem slišal, da si se poročil!« »Ja, res je.« »Zakaj?« »Ni mi bila všeč gostilniška hrana.« »In kako je sedaj?« »Sedaj mi je všeč!« V službi dajte od sebe vedno 100 % PON – 14 % TOR – 26 % SRE – 42 % ČET – 15 % PET – 3 % Ženska, ki pije, ni videti lepo. Ne pijem, da bi bila videti lepo, ampak, da bi mi bil ti všeč. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 17, 24. april 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 670 SUDOKU 671 SUDOKU 362 REŠITEV SUDOKU 361 Dober glas potuje prek vas Dober glas potuje prek vas www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 FIGA ZNAMKA NEMŠKIH TV SESTRA VENDELINA (MARIJA) ZLOG V MAKEDONIJI AXL ROSE IMA RAZPON GLASU PET … PERNATA ŽIVAL ILIRSKO GIBANJE JAPONSKA ALKOHOLNA PIJAČA SLIKOVNA PISAVA NAJMANJŠI DELEC SPOJINE EKONOMIST UKANA, ZVIJAČA KILOVAT EGIPČANSKI FARAON PORTUGAL- SKA LETALSKA DRUŽBA PRITOK RENA V ŠVICI NE ODITI IZRAELSKO PRISTANIŠČE AMERIŠKI IGRALEC (ED) IGRA OBOO O KOM ALI O … PREDHOD- NIK EVRA AM. AGENC. ZA BOJ PROTI DROGAM NASILEN VSTOP NAJMOČ- NEJŠA IGRALNA KARTA PREDMET SLEPEGA OBOŽEVANJA ... ALI PROTI ŠOPI LAS KRAJ PRI MARIBORU DDV (ANG.) NAJMANJŠE NARAVNO ŠTEVILO VELIKI VRH NAD MATKO- VIM … MAJHEN PTIČ KATEKIZEM IN … STA TRUBARJEVI DELI TAMAR, VRATA IN KRMA POVSOD JE LEPO, … JE NAJLEPŠE VSAKA ŠOLA NEKAJ … MADŽARI SO SOSEDI … ODPOVED OPRAVLJAN- JU POMEMB- NE FUNKCIJE ZBOROVANJE ŠKOFOV IN DUHOVNI- KOV MALI … JE APRIL RAFKO IRGOLIČ NATANČNI NAPLAČILA PLEMENIT, TEŽKO DO- SEGLJIV CILJ MARIBORSKI ČASOPIS … DOBREGA UPANJA Z NJIM STA NA … VALOV- NI DOLŽINI EVROPSKA SKUPNOST TROLEJBUS (POG.) AM. IGRALKA BULLOCK DOBER (KREDIT) VPLIVA NA POMEN BESEDE INFRARDEČ NRAVO- SLOVJE 109 ADRESIRAŠ … NE ŽELIŠ SEBI, NE ŽELI DRUGEMU IZBOJUJEMO KRIŽNA UTRJUJE KOLENSKI SKLEP VPRAŠLJIV ONA (ANG.) SLOVENSKA IGRALKA IVANIČ … ZLATO, KAR SE SVETI OBHODI, IZOGNE SE POLITIČNO PRIBEŽA- LIŠČE J. VERNE: V 80 … OKO- LI SVETA REFERENCA ZA MERO HAVAJSKI OTOK PRED- STOJNIK FAKULTETE SVETOVNA BANKA STOPALKA PRI KOLESU VITEZ PRED- JAMSKI ANTIČNA GRŠKA POKRAJINA EVR. VESOLJ. AGENCIJA SODOBNIKI ILIROV PREBIVALCI GORIŠKIH BRD MESTO NA HRVAŠKEM JELEN Z VELIKIM ROGOVJEM OVOJ, OVITEK NADLOGA MLADIH ZA MENE BROOKE SHIELDS SEČ STREMO JU S KLEŠČAMI MOJZESOV NASLEDNIK VRATA (STAR.) AMERIŠKI PISATELJ (GORE) E-POŠTA KAR SE … SLAB POMENI ČIM SLABŠI PERUNIKA RAZISKAVE IN RAZVOJ DVOMIJO ZELO SUH ČLOVEK IZOBRAŽENA SRAM … BODI POSMEH- LJIVEC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 16: Velika noč je pred vrati Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Matej Klemenčič iz Celja, Verena Ribič iz Laškega in Peter Ajdič iz Prebolda. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 29. aprila. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 17 24. 4. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 17, 24. april 2025 PISANI SVET Pisane priprave na praznike Osnovna šola Lava iz Celja je sredi aprila v mestnem središču z učenci pripravila tradicionalno velikonočno poslikavo pirhov. Učenci in učitelji so mestno središče okrasili z inštalaci- jo pirhov ter z zapisi o tradiciji in navadah ob velikonočnih praznikih. Meščanom so s poslikavo pirhov na stojnicah po- lepšali predpraznične dneve. Z velikim veseljem so učenci k poslikavi vabili tudi mimoidoče in nekaj jih je z veseljem vzelo v roke čopič ter pustilo barvito sled na pirhih. »Tudi tako želimo vsako leto meščanom pričarati čar praznikov, ki slavijo življenje. Velikonočni prazniki v svojem sporočilu nosijo veselje in upanje, ki ga vsi potrebujemo, še posebej v zdajšnjih sivih časih. Veseli smo, da naša ideja, da nekaj lepega prispevamo utripu mesta, živi iz leta v leto,« je dejala ravnateljica šole Marijana Kolenko. TS Učenci v družbi ravnateljice Marijane Kolenko ter mentorjev Sare Plahuta Urbanija in Tilna Požgana (Foto: arhiv OŠ Lava) Zacvetela rumena lepotica V Žičah pri Slovenskih Konjicah je zacvetel žički grobeljnik. Je redka in ogrožena rastlina, ki cveti aprila in maja le v tem kotičku Slovenije. Žičani in tudi drugi prebivalci konjiške občine so nanjo zelo ponosni. Žički grobeljnik je rastlina z rumenimi cvetovi, ki zraste v višino približno 15 centimetrov. Je endemit, saj v Sloveniji raste le v bližini kamnoloma v Žičah. Prebivalci Žič pravijo, da žički grobeljnik daje njihovemu okolju posebno dragocenost. Zato njegovo rastišče pozorno negujejo kot edinstveno naravno dedi- ščino. Občina Slovenske Konjice je rastišče žičkega grobeljnika leta 2001 s posebnim aktom zavarovala kot botanični naravni spomenik. Ta rumena lepotica ne le razveseljuje, ampak tudi povezuje krajane, saj T uristično društvo Žička gorca vsako leto ob rastišču žičkega grobeljnika pripravi prireditev. Otroci iz žiške podružnič- ne osnovne šole so zapeli in zaplesali, učenki konjiške Osnovne šole Pod goro sta predstavili zanimivosti o tej edinstveni rastlinici. Zbrane so nagovorili konjiški župan Darko Ratajc, predsednica T urističnega društva Žička gorca Žiče Rosana Šuc Ravničan, pred- sednik Krajevne skupnosti Žiče Jože Satler in upokojena učiteljica biologije in botaničarka Darinka Gilčvert Berdnik. BF Dijaška skupnost Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠ KER) ŠC Celje je na dobrodelnem koncer- tu tretji četrtek aprila zbrala tri tisoč evrov za družino Knez iz Laškega. Mladi so si za rdečo nit že tretjega tovrstnega dogodka izbrali refren skladbe Adija Smolarja »glej ta naš svet«. Kanček upanja so želeli prižgati za sošolca Andre- ja Kneza, saj je njegova družina jeseni v požaru izgubila gospodarsko poslopje in z njim pomemben vir preživetja. Kantavtor Smolar, Ansam- bel Naveza, šolska zasedba in pevski zbor so v četrtek navdušili zbrane v Narodnem domu Celje. »Z dobrodelnimi koncerti nadaljujemo tradi- cijo soustvarjanja skupnosti. Da to ni le beseda, ampak so predvsem dejanja. Tako udejanjamo slogan šole KER ustvarjamo prihodnost in di- jake spodbujamo k združeva- nju, ki okolju prinaša upanje in slišanost posameznikov,« je povedal organizator koncerta, mentor Dijaške skupnosti SŠ KER Andraž Pušnik. »Pogosto slišimo, da smo mladi prihodnost. A mi verja- memo, da smo več kot to – mla- di smo tudi sedanjost. Imamo ideje, energijo in predvsem vo- ljo, da nekaj spremenimo. Ni treba, da čakamo na priložnost – lahko jo ustvarimo sami. Lah- ko začnemo z majhnimi deja- nji, kot je ta koncert. Hvaležen sem, da smo dokazali, da soli- darnost in skrb za druge še ve- dno živita med nami,« je dodal predsednik Dijaške skupnosti SŠ KER Žiga Hrup. Družina, ki se med drugim ukvarja z mletjem moke, se je nastopajočim simbolno zahva- lila z vrečico domače moke, ob koncu koncerta je Andrej stopil na oder in z Ansamblom Naveza zaigral na harmoniko. TS, foto: Matic Holobar Učenci so prireditev popestrili s petjem in plesom. (Foto: Rosana Š. Ravničan) Žički grobeljnik raste le v bližini kamnoloma v Žičah. (Foto: Rosana Š. Ravničan) Vsi nastopajoči Mentor Dijaške skupnosti SŠ KER Andraž Pušnik in dijak Andrej Knez, ki je zaigral z An- samblom Naveza. Adi Smolar se je z vese- ljem odzval povabilu na koncert. Dijaki stopili skupaj za družino Knez iz Laškega Dijaki stopili skupaj za družino Knez iz Laškega Dijaki stopili skupaj za družino Knez iz Laškega