Ergonon1slri vidiki vzdrževanja gozdnega reda 1 l'kujJI LIPOGLA EK"'" Ergonomsko lahko ocenjujemo delo pti vzdrževa- nju gozdnega reda z dveh vidikov. Po eni strani pomeni povečanje težavnosti dela oziroma njegove fizične zah- tevnosti, po drugi pa pomembno zmanjšanje škodlji- vosti uporabe motorne žage. Ko smo pred leti ugotavljali težavnost dela seka- čev, smo ugotovili, da spada zlaganje vej, zlasti pri debelem drevju iglavcev, predvsem jelke, med zelo velike fizične obremenitve. Ugotovljeni delovni pulz med vzdrževanjem gozdnega reda je med produktivni ru časom znašal 50-56 utr/min. Tako spada gozdni red med najtežavnejše delovne postopke pri sečnji (pre- glednica l ). Samo sproščanje drevesa, obračanje lesa, lupljenje in izdelava prostorninskega lesa so težavnejši delovni postopki. Podobno je tudi Rovan (2000) pred nedavnim ugotovil, daje delovni pulz pri zlagan ju vej zelo visok (66 utr/min), torej mnogo nad trajno dopustnimi 40 utr/min. Zato je razumljivo, da sekači to delo neradi opravljajo, saj je delo pri sečnji že sicer fizično zelo zahtevno. Ker je bil pred časom strogi gozdni red opu- ščen, tudi ni enostavno od delavcev znova zahtevati zlaganja težkih jelovih vej. To delo naj bi opravljali le toliko, kot je to nujno potrebno, le tedaj in tam, ko pomenijo nezložene veje resno nevarnost za zdrav- stveno stanje gozdov ali ovirajo nadaljnje delo v gozdu (spravilo ali pogozdovanje). Raziskav o tem, kolikšno je dejansko tveganje ob različnih stopnjah gozdnega Pr..:gledniea 1 Težavnost elementov dela pri sečnji Delovni pulz Rang Elementi dela (utr/min) reda, pa ni, čeprav bi posledice opuščanja gozdnega reda v jelovem bukovju pred leti lahko ugotovili. Po drugi strani pa pomeni vzdrževanje gozdnega reda pomembno prekinitev dela z motorno žago, in sicer v rednih občasnih premorib. Med temi prekini- tvami se sekačev organizem lahko odpočije od škod- ljivih obremenitev, ki nastanejo zaradi ropota, tresenja, izpušnih plinov in mase motorne žage. Beljenje pan jev z motorno žago - bolje bi bilo to opraviti s sekiro - in razžagovanje težkih vej, da jih sekač sploh lahko dvigne in zloži , pomeni dodatno (včasih morda nepo- trebno) obremenitev z motorno žago. Vloga ročnega dela je pomembna zlasti tedaj, kadar sekač nima drugih ročnih del, npr. pri redčenju drogovnjaka, in ves dan dela z motorno žago. Pri skupinski organizaciji dela je sekaču laže najti delo brez motorne žage, npr. vezanje tovora pri spravi lu lesa. Ročno delo močno zmanjšuje dnevne obremenitve z ropotom, tresenjern in strupenimi snovmi. Iz pregle- dnice 21ahko vidimo, kolikšna so ta zmanjšanja, kadar traja delo z motorno žago le del delovnega dne. Torej tudi zaradi tega drugega ergonomskega vidika ne bi bilo primerno vedno in povsod opustiti vzdrževa- nja gozdnega reda. Ni mogoče izdelati nekega splošno veljavnega pravila, pač pa bi morali prepustiti tistemu, ki z gozdovi gospodari, torej lastniku, da najde kom- promis med tveganjem za varstvo gozdov, zahtevnos- tjo dela in obremenitvami delavcev. V konkretnih raz- Nallažji 13-30 1-5 vožnia na delo in z dela, odmori pripravJjalnozakliučni čas 1 Lahki 33-47 6-10 vzdrževanje motorne žage, hoja med odmori, hoja navzdol, zastoji 1 Težki 45-53 11-15 krojenje, hoja navzgor, prehod, podiranje, prežagovanie, kleščenje Zelo težki 5 b-68 i6-20 zlaganje vej, beljenje panjev, izdelava prostorninskega lesa, lupljenje, obračanje, sproščanje Prqdi.!tlni :.1 ~ · Obremenitev sekačev s škodljivostmi motornih žag Vrsta Izmerjene obremenitve Dopustno Dnevna obremenitev v delovnem času (8 ur), obremenitev med prod. časom dela kadar traja prod. delo z motorno žago: z motorno žago 2 uri 3 ure 4 ure 5 ur Ropot 101 ,5 85 95,5 97,2 98,5 99,5 L,h, (dB(A)) Tresenje 12,5 6,8 6,25 7,7 8,8 9,9 WAS (m/s2) Izpušni plini, 14 30 3,5 5,3 7,0 8,8 konc. CO, (p.Pm) *prof. dr., M. L., un.iv. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta , Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 1 1 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni red, 26. J J. 2000 na Hrušici GozdV 58 (2000) 10 459 J oiTiače in tuje prakse merah naj določi stopnjo zahtevanega gozdnega reda. Vendar brez minimalnih zahtev, prilagojenih različ­ nim razmeram, npr. drevesnim vrstam, najbrž ne gre. Minimalne zahteve naj bi zagotavljale, da neptimemo ravnanje posameznikov ne bi ogrožala sosedovih ali vseh slovenskih gozdov. Viri Lipoglavšek, M., 1992. Težavnost dela sekačev.- Ljubljana, Bf, IGLG, Strokovna in znaru;tvena dela, 108. Lipoglavšek, M., 1994. Obremenitev sekačev z ropotom.- Ljub- ljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43, s. 167-207. Lipoglavšek, M., 1994. Obremenitev sekačev s tresenjem.- Ljub- ljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43, s. 149-166. Lipoglavšek, M., 1998. Obremenitev sekačev pri delu z motoma žago.- Zbornik referatov, 19. gozdarski študijski dnevi, Gorski gozd, s. 181-190. Lipoglavšek, M., 2000. Obremenitev sekačev z ogljikovim monoksidom.- Ljubljana, GV, 58, s. 127-138. Rebula, E., 1999. Omejevanje obremenitev sekača pri delu z motorno žago.- Ljubljana, Varnost in zdravje pri gozdnem delu, Zbornik posvetovanja, Zveza gozdarskih druš!ev, s. 108-117. Rovan, S., 2000. Učinkovitost in težavnost dela pri sečnji.­ Diplomsko delo, BF, Ljubljana. Posek in struktura po -eka v letih od 1995 do 199 ~ ter povezava z izvajanjen1 gozdnega reda 1 los.t J. \ KŠ.- : Ureditev sečišča, še ožje gozdni red, je le droben sklop opravil, ki jih človek izvaja pri izkoriščanju gozdov. Gozdni red je kljub svojemu relativno maj- hnem deležu v obsegu vseh del že kar nekaj časa pred- met razprav in pomislekov. Vzrok je v navideznem neskladju med stroški, ki nastajajo pri izvajanju goz- dnega reda, in "neotipljivostmi" ter časovno odmak- njenostjo koristi, ki jih imata gozd in človek od tega. Velika večina nestrinjanja in različnih pogledov je str- njena zgolj pri dveh opravilih, to je pri zlaganju vej in vrhačev iglavcev v kupe ter pri beljen ju panjev smreke, bora in bresta. Zato ni vprašanje, ali naj gozdni red izvajamo ali ne, temveč v kolikšni meri naj ga izvajamo oz. kaj smo kot skupnost pripravljeni narediti in priznati kot potreben strošek za gojenje in varstvo gozdov. Zakonske podlage za izvajanje ureditve sečišča Tako kot večino človeških dejavnosti in medseboj- nih obveznosti tudi gozdni red določajo zakonski in podzakonski akti. To je skupek pravil, ki jih družba določi v danem trenutku. Gozdni red ima svojo zakon- sko podlago v Zakonu o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93), ki v 7. točki 17. člena določa, da minister, pristojen za gozdarstvo, izda podrobnejše predpise za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov. Takšen predpis * J. J., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni red, 26. l l. 2000 na Hrušici -t-60 je pristojni minister tudi izdal v oblild Pravilnika o izva- janju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravi lu in zla- ganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur. l. RS, št. 55/94). Ureditev sečišča po tem pravilniku zajema sklop opra~ vil, določenih v lO. členu, in sicer posek pri redni sečnji poškodovanih dreves, spravilo gozdnih lesnih sorti- mentov iz gozda, zlaganje vej in vrhačev iglavcev v kupe, beljenje panjev smreke, bora in bresta, zlaganje ostankov sečnje pri sečnjah v panjevcih, pri pomladi- tvenih sečnjah in končnem poseku. Nadalje je potrebno odpraviti poškodbe, ki so posledica sečnje in spravila na gozdnih tleh, gozdnih prometnicah, odstraniti sečne ostanke iz strug hudournikov in potokov ter odstraniti iz gozda vse nelesne odpadke, ki so nastali pri oprav- ljanju del. PraviJnjkje zelo jasen, ko določa, da mora biti seči­ šče urejeno takoj po poseku in spravilu, najpozneje v dveh mesecih po začetku sečnje. Izjeme so dovoljene le v primeru, če z drugimi predpisi ali odločbo Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ni določen krajši rok. Drugi podzakonski akt, ki posledično določa gozdni red, je Odredba o določitvi nonnativov za dela v gozdu (Ur. L RS, št. 11/99). Ta odredba je bila izdana na pod- lagi Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 34/96). V Odredbi o določitvi normativov za dela v gozdu je v norlnativnem delu pod točko 1.7 omenjen gozdni red. Gozdni red se deli na minimalni in popolni gozdnL red. Popolni gozdni red je po tej odredbi treba izvajati le na povr- šinah, kjer je to predvideno s podrobnim gozdnogoji- tvenim načrtom. GozdV 58 (2000) 1 O