Stev. 158.
V Ljubljani, petek 14. Julija 1939
Leto IV
Anglija odgovarja na nemške in italijanske zahteve ter priprave
Novi angleški preračun za vojsko in obrambo - 185 milijard dinarjev
London, 14. julija, o. Poslanska zbornica je včeraj popoldne z 206 proti 141 glasovom sprejela novi angleški državni preračun. Ta določa za prihodnje preračunsko leto milijardo 400 milijonov funtov Sterlingov izdatkov (850 milijard din).
900 milijonov funtov tega preračuna bo vlada krila z rednimi državnimi dokodki, 500 milijonov funtov pa s posojili, katera bodo razpisali v primernem času.
Novi preračun določa od	te vsote 738 milijonov	funtov (185	milijard din)	za državno	obrambo
in oborožitev.
Te številke predstavljajo doslej največji napor kake države in kakega ljudstva za zagotovitev lastne varnosti in za ohranitev miru na svetu. Anglija hoče s temi ogromnimi Številkami pokazati napadalnim državam, kakina je njena gospodarska sila in kolika je njena splosna pripravljenost.	,
Poleg tega	velikanskega	preračuna	pripravlja	Anglija že	druge korake v dokaz,	da je z
vsemi sredstvi pripravljena braniti ^ sebe in mir v Evropi. Tako bo 12.000 pomorskih rezervistov
Sestanek francoskega in angleškega vojnega ministra ter francoskega in angleškega generalnega štaba
Pariz, 14. jul. o. Po današnjih slovesnostih ob proslavi francoskega narodnega praznika bc pri predsedniku francoske vlade sestanek načelnikov generalnih štabov francoske in angleške vojske, mornarice in letalstva. Anglijo bodo zastopali vojni minister Hore Belisha, lord Gort, admiral Fount in general Newall. Francijo pa predsednik vlade in vojni minister Daladier, generali Gamelin, No-gues. Guillemin ter admiral Darlan. Sestanek bo veljal bodočemu sodelovanju angleške in francoske pomorske vojne sile.
Angleško francosko posojilo za poljsko obrambo
Ijftndond, 14. julija, o. Danes bodo zaključena finančna pogajanja med angleškimi, francoskimi in poljskimi zastopniki glede obrambnega posojila, ki ga bosta Francija in Anglija dali Poljski za izpopolnitev njene obrambe. Poljska bi rada dobila 40 milijonov funtov šterlingov (10 milijard dinarjev), toda za zdaj so se sporazumeli, da bo prvo posojilo znašalo 17 milijonov funtov šterlingov (4 in pol milijarde din). Večino posojila bo Poljska porabila za nakup orožja in vojnega materiala v Angliji.
Genljiva slovesnost pri današnjih proslavah v Parizu:
Francoski imperij odgovarja po radiu predsedniku Lebrunu
Pariz, 14. julija.
francija praznuje danes svoj naj večji narodni praznik s tako slovesnostjo, kakor S6wri «ar' iemu vzrok le 150 letnica republike, marveč še bolj današnji politični položaj sveta. Spričo tega položaja je poseb-no značilno, da je pri dopoldanskih vojaških paradah sodelovala tudi angleška vojska z zastopstvi vseh svojih edinic.
Najzanimivejša točka pri današnjih slovesnostih v Parizu pa bo nedvomno naslednje:
Predsednik republike Lebrun bo pri slovesnosti v gledališču Chailott imel govor v katerem bo vse Francoze klical k slogi* sodelovanju in požrtvovalni pripravljenosti za obrambo Francije in njenega imperija v sedanjih dneh.
Na ta govor mu bo odgovorilo sedem državljanov iz vseh koncev francoskega imperija po radiu. Zbrane množice v Parizu bodo poslušale nele predsednikov govor, marveč tudi odgovore in zagotovila svojih rojakov iz Francije, iz Afrike in iz kolonij.
Prvi bo predsedniku Lebrunu odgovoru Arabec iz Tunisa, za tem domačin iz Indo-kine, nato zamorec iz Senegala. Za temi tremi bo govoril kapetan največjega francoskega parnika Normandie, ki vozi te dni iz Amerike v Evropo. Ta bo govoril sredi Atlantskega morja. Iz evropske Francije bodo predsedniku republike odgovarjali glavni modelir v neki livarni v Strassbourgu, hammerer, delavec iz neke velike lyonske livarne Denis in pa kmet Petit-Siclet iz Rantona.
,Vs.*	®°	£ivši bojevniki, najzanimivejši
med njimi je Kammerer iz Strassbourga, ki je star 60 let. Ob začetku svetovne vojne, ko je Alzacija bila pod Nemčijo, je Kammerer bil mobiliziran za nemško vojsko in bil takoj poslan v strelske jarke. Toda ni mogel streljati na Francoze, saj se je sam čutil Francoza, kakor večina _ Alzačanov. Ni dal miru, dokler ni s petimi rojaki pobegnil v Holandijo in se tam priglasil francoskemu konzulu. Bil je nato poslan v Anglijo ter se čez čas znašel na francoskih tleh. Tam so ga kot specialista zaposlili v neki letalski tovarni in je tako pomagal pri boju za osvoboditev Alzacije.	.
poklicanih na vaje angleškega brodovja r avgustu in septembru. Te vaje bodo po številu sodelujočih ladij najveeje, kar jih pomni človeška zgodovina. Kavno tako bo za avgust in september, ko v Evropi pričakujejo novega vojnega nemira, pokliea-nih v o a na rezervistov kopne vojske na manevre.
Angleško vojno letalstvo bo v juliju in avgustu izvedlo več skupinskih poletov nad Francijo in nad severnim morjem. Pri vsakem poletu bo sodelovalo do 300 najrazličnejših letal.
Hkratn s temi vojaškimi pripravami k! prizadeva Anglija tudi, da bi i diplomatičnim posredovanjem pridobila Nemčijo in njenega voditelja za mirno in pravično ureditev vseh spornih evropskih vprašanj. Ni izključeno, da bi se ji to posrečilo, saj je kancler Hitler zdaj, ko se je vrnil iz Anglije njegov vojaški zaupnik polkovnik von Schwerin, natančno poučen o stanju in pripravljenosti angleške vojske, letalstva in morna-
rice.
Novo angleško stališče ob ruskem obotavljan|u
Uradni vstop Rusije v »fronto miru" ni nujno potreben
London, 14. julija, o. Zaradi zastoja v pogajanjih med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo pravijo v angleških političnih krogih, da na vse zadnje ni potrebno, da bi se Rusija uradno pridružila fronti proti napadalcem, važno je, da sta v uradnih vojaški in obrambni zvezi Poljska in Turčija. Glavno sodelovanje Rusije bi bilo na vse zadnje lahko v tem, da bi pošiljala zvezi pomoč v surovinah in orožju.
Do tega stališča so Angleži prišli zaradi vse hujšega ruskega izsiljevanja in neodjenljivosti. Sovjetska Rusija mora pri pogajanjih popustiti ravno toliko, kakor sta njej popustili Anglija in
Francija. Angleška vlada ne more sprejeti ruskega mišljenja o tem, kaj naj bi bil posreden napad na Rusijo, ker bi boljševiki lahko določila o posrednem napadu izrabili v to, da bi^ se začeli mešati v notranje razmere baltiških držav in Poljske. Za končni sporazum z Rusijo je potrebno dobiti tako besedilo, s katerim bo _ popolnoma obvarovana neodvisnost baltiških držav, ruskih sosed.
Če bo prišlo do načelnega sporazuma med Francijo, Anglijo in Rusijo, bodo potem v stopnjah pripravljali tudi vojaški sporazum. Za političnimi posveti naj bi takoj prišli tehnični in vojaški posveti, katerih bi se predvsem udeleževali ruski, poljski, turški in baltiški zastopniki.
Vesti 14. julija
Namen italijanskega uradnega obiska pri generalu Francu
Italija ieli vojaškega zavezništva s Španijo
Pariz, 14. julija, o. O vsebini sestanka, M sta ga pred dvema dnevoma imela poglavar Španije general Franco in italijanski zunanji minister grof Ciano, poroča francoski tisk naslednje:
Grof Ciano je generalu Francu sporočil zahteve, ki jih stavi Španiji Italija kot povračilo za pomoč v državljanski vojni. Te zahteve bi bile naslednje:
1. Španija naj dovoli Italiji urediti pomorska in letalska oporišča na svojem ozemlju, zlasti na Balearih, vCeuti in v španskem Maroku.
2. Španija naj se obveže, da bo ob morebitni vojni Italiji dobavljala surovine, zlasti petrolej, baker, železo in pa živež.
4
Vesti francoskega tiska:
3. Ob potrebi naj M Španija Italiji pomagala
tudi z vojaštvom.
j V zameno m te usluge bi Italija po svojih sknšnjak izvedla notranjo organizacijo Španije po iftiitovskib načelih: totalitarna vlada l edino dovoljeno stranko, Falango.
Izjave samega generala Franca pred prihodom italijanskega zunanjega ministra in splošno razpoloženje v Španiji pa pričajo, da bi izčrpana in izmučena država, k imora razen tega še Nemčiji pošiljati živež in olje v zameno za orožje, le težko sprejela take zahteve, ki zanjo pomenijo samo izgubo, razen tega pa bi uvedba fantovskega režima takoj izzvala v Španiji notranje boje.
Ozadje izgonov in setttve Iz juine Tirolske
Pariz, 14. julija, o. Nekateri pariški jutranjiki prinašajo zanimive vesti o ozadju izgona tujcev iz južne Tirolske in o nemško italijanskem sporazumu glede preselitve nemškega prebivalstva iz te pokrajine. Angleški in francoski državljani so po teh podatkih morali tako naglo zapustiti Južno Tirolsko, da ne bi bili priča prehoda nemških vojaških oddelkov čez Brenner. Do zdaj sta prišli čez južno Tirolsko nemški diviziji »Wuppertak in >Westfalen«. Prva je šla na obalo proti francoski meji, drugo pa so prepeljali v Libijo.
Selitev nemškega prebivalstva iz južne Tirolske v Nemčijo ali južno Italijo, je bil sklenjen po nedavni vojaški pogodbi med Italijo im Nemčijo. Nemčija se je odločila za tako rešitev tega
vprašanja zaradi tega, 'da bi odstranila zadnjo možnost, ki bi bila lahko Italijo odtrgala od Nemčije, saj je južna Tirolska zaradi vedno hujše narodno socialistične propagande, tudi zadnje čase prdstavljala še vedno sporno točko med Italijo in Nemčijo.
Prvi se bodo morali i* južne Tirolske izseKti pravi nemški državljani, med katerimi je več hudih narodno socialističnih agitatorjev.
Francoski listi vedo povedati, da ho predsednik italijanske vlade Mussolini, sam v kratkem obiskal južno Tirolsko ter v več govorih razjasnil tamošnjemn ljudstvo, zakaj je bila preselitev potrebna.
Prevejana angleška propaganda
^ B	^	m	mm
v Nemem
zasiplje nemško Ifudsfvo z desettlsočl pisem
ftertin, 14. julija. O. V nemških uradnih krogih vlada zadnje čase veliko ogorčenje zaradi posebne vrste angleške propagande.
V	zadnjih tednih je Nem-čija preplavljena s pismi ki se po zunanjem videzu zde privatna pisma. Prihajajo e pošto ia Anglije, da bi hujskala nemški n?rod proti hitlerjevskemu vodstvu. V zadnjih dneh je prispelo veliko število teh pisem. Nemška vlada je po svojih zaupnikih v Londonu ugotovila, da ta pisma pošilja neki Števen King-Hol, ki jie v službi novoustanovljenega propagandnega oddelka v zuna-njem ministrstvu. Angleški zunanji minister lord ,“f* ve osebno za ta pisma. Na ta način pooblaščeni Števen King-Hol se obrača torej na dra-m*kega bralca ter mu sporoča, da je slu-. j . i	pomorski častnik v kr. mornarici
?o 1938. Pred tremi leti je začel z in-
-	.n ,Yn° s|nžbo, v kateri je zaposlenih sedaj P«vi, da je njegova infor-m? *	*?a Javna ustanova, ki jo vodijo za-
sebne osebe m ki želi javnost informirati popolnoma ^odvisno od vpliva dnevnega tiska. V dalj-
r,f7; ii tpr n t-frf*	kavi	S	svojimi	vojnimi
doživljaji ter ugotavlja, da ve kakšna je vojna, ter zeli mir, ako lahko ta mir lahko uživa pod častnimi pogoji, /daj se vprašujem, pravi King-Hol, ali bomo »branih mir V to zelo dvomom. Nato se avtor pisma na ogorčen način izraža o nesramni kršitvi munchenskega sporazuma po nemški vladi, ter pravi, da so nemški voditelji kakor Ribbentrop, Gobbels m Himmler nemogoči ljudje, s katerimi ni moči sklepati sporazume, ki bi jfih držali.
Hitlerjeva beseda, pravi King-Hol, ima danes v Angliji zelo nizek tečaj, dasi mogoče za Nemce zveni to zelo prozaično. Zato ni upanja, da bi Anglija dala Nemčiji kakršne koli koncesije, preden ne bo ponovno zaupala nemški besedi. Odstopiti kolonije potem, kar se je dogodilo v Pragi,
res ne bi pomenilo praktično vodenje politike. King-Hol trdi, da je nemška politika v mnogem nerazumljiva. Skuša prepričati nemške bralce, da se je v Angliji zelo resno razpravljalo o vrnitvi kolonij, dokler ni prišlo do ropa Češkoslovaške. Nemška vlada trdi sedaj, da jo Anglija obkoljuje.
Pisec razpravlja nato o vprašanju možnosti uspeha v morebitni vojni ter straši bralce z Ameriko, blokado itd. Svetuje Nemčiji, naj se uči od Angležev v zunanji politiki ter nadaljuje: >Res je, da so Italijani vaši zavezniki. Toda Italijani se sami mučijo s surovinami in nimajo nobene odporne sile. In končno, kaj bi se zgodilo po končani vojni? Sklenjen bo mir, napram kateremu bo versajska pogodba prava otroška igračka. Končna odločitev je v vaših rokah. Vaš ftthrer in ne moj stari ministrski predsednik bo oni, ki bo dal signal za napad, ko bodo porušeni vsi mostovi. Odkrito vam moram priznati ter se to tudi bojim, da sta Gdbbels in Ribbentrop zatajila fiihrerju važne informacije.«
Pismo se konča s pozivom, naj nemški čitalec »samostojno« premisli vsebino pisma ter ga nato pokaže prijateljem ter o njegovi vsebini z njim razpravlja, nato pa pošlje King-Holu osebne pripombe.
Huda avte na Bledu
Sta nesreča
Bled, 14. julija.
Snoči se je pred hotelom >Toplice< na Bledu dogodila huda prometna nesreča. Na Bledu je sedaj sezona na višku in je seveda Bled prepoln tujih in domačih motornih vozil. Znano je, da je pred tem hotelom cesta preozka in da je vožnja tod zmeraj nevarna. Avtomobilisti pa ravno
V	Nemčiji vlada veliko razburjenje zaradi propagandnih pisem, ki prihajajo dan za dnem v veliki množini iz Anglije. Pošilja jih propagandni oddelek zunanjega ministrstva in v njih pojasnjuje nemškemu prebivalstvu pravo današnje 6tanje v Evropi ter ga vabi, naj se upre. pripravam za vojno. Nemški uradni krogi ta pisma označujejo kot nezaslišano izzivanje.
Italijanski listi hudo napadajo Francijo zaradi njenega ravnanja s prebivalstvom v Siriji in zaradi odstopa Aleksandrette.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je španskega državnega poglavarja Franca povabil, naj bi septembra obiskal Rim in se tam sestal z Mussolinijem. Ni znano ali ba general Franco vabilo 6prejel.
Pri današnjih proslavah v Franciji bo prvič defi-lirala pri paradi tudi slovita tujska legija s svojo nič manj slovito godbo.
Švicarska vlada je zapovedala obvezne strelske vaje za vse moške od 40 do 48 leta. Drugi mošiki so dobili zaipoved že prej.
Angleško-japonska pogajanja za ureditev raznih vprašani na Daljnem vzhodu se bodo začela šole v ponedeljek.
6 hudo gonjo proti Slovakom je spet začel madžarski tisk, ki pravi, kako Slovaki zatirajo madžarsko manjšino, ki jc v resnici dobila na Slovaškem vse politične in kulturne pravice. Nekateri razlagajo te napade kot pripravo za morebitno novo delitev Slovaške med Nemčijo in Madžarsko.
Vesti o prihodu 1200 mož nemške legije Coodor v Gdansk, ki se je bojevala v Španiji, potrjujejo današnji londonski listi.
Angleški zunanji minister lord Halifax je dal svoje posestvo in hišo v Doncasterju ra razpolago državi, da tam lahko uredi obširna zavetišča za otroke, ki bi jih ob morebitni vojni moraii poslati iz mest na varno.
Pet ur sta visela ob 76 m visokem stolpu na new-yorški svetovni razstavi dva padalca, ki sta se sipustila s stolpa, a se jima je v višini 40 m rpadalo ujelo. Rešili so ju šele čez 5 ur gasilci
—	vpričo ogromne množice ljudstva, kateri so podjetni izkoriščevalci takoj začeli prodajati sedeže po dva dolarja.
Predsednik Združenih držav Roosevelt hoče za vsako ceno izsiliti od senata odločitev ali naj pride njegov zakonski načrt o spremembi nevtralnosti v razpravo pred parlamentarnimi ipočitnicami ali pa še v jeseni, ko bo že malo pAzno.
Vladna kriza na Holandskem še vedno traja ter dosedanji predsednik Colijin noče sestaviti novo vlade, kakor mu je naročila kraljica.
VeUki jesenski manevri nemške vojske bodo letos ob Labi ter v sudetskih pokrajinah. Vodil jih bo vrhoivni poveljnik general Brauchitsch.
Trdnjavska dela ob zahodni nemški meji, v tako-imenovani Ziegfriedovi črti bodo v kratkem končana, vedo povedati nemški listi, državnem proračunu ter pravi, da so ogromni izdatki za državno obrambo samo odgovor na nemške ukrepe in priprave.
Japonska zahteva kot pogoj za pogajanja z Anglijo, naj Angleži prenehajo z vso pomočjo Kitajcem, priznajo novo stanje na Kitajskem ter začno sodelovati z Japonsko na Dalj. vzhodu.
Italijanska vlada je sporočila francoski vladi, da ne priznava odstopitve Aleksandrette Turčiji, češ da ta odstopitev nasprotuje mirovnim pogodbam ter določilom Zveze narodov glede mandatov. To sporočilo je v Franciji vzbudilo presenečenje, saj Italija sama že davno več ne priznava mirovnih pogodb in je izvedla ali odobrila nekatere politične spremembe v Evropi, ki tudi nasprotujejo pogodbam.
O novih demonstracijah proti Angležem poročajo iz raznih mest, ki so pod oblastjo Japoncev.
Poaebno špansko vojaško odposlanstvo bo na zahtevo Italije in Nemčije odpotovalo v Rim in Berlin.
Poveljstvo angleškega letalstva bo v kratkem poslalo v Gdinjo več bombnikov na ladji nosilki. Bombniki bodo potem izvedli nad poljskim ozemljem nekaj poletov.
Šport v zadnji minuti
V	Deauvilleju se bodo 28., 29. in 30. julija,
prav takrat, ko bodo v Zagrebu igrali naši in nemški teniški igralci finalno tekmo v evropskem pasu tekmovanja za Davisov pokal, pomerili angleški in francoski teniški igralci — parlamentarci. V angleški ekipi bo med drugimi tudi bivši angleški zunanji minister sir Anthony Eden. V angleški ekipi bo tudi ženska, in sicer miss Talnia Cazalet. Igrali bodo še tile diplomatski odličniki: sir Samuel Hoare, lord Illife, Keneth Lindsay, Hamilton Kerr ter Cazalet, brat miss Talme Ca-zaletove. Kapitana moštev sta: za Veliko Britanijo g. Cazalet, za Francijo pa g. Beranger. Sodil bo Jean Foucault, generalni komisar pa bo Raymond Rodel. To tekmovanje nosi naziv >Coupe Rodel«. Letošnjo zimo so bila pravila in določila nekoliko izpremenjena ter izpopolnjena po zaslugi George-sa Thomčja. Za favorita na tem diplomatskem turnirju velja Tixier Vignaneourt, nekateri pa pravijo, da bi utegnil zmagati tudi Pierre Beranger. Končno pa sta med diplomati tudi dva druga zelo dobra teniška igralca, to sta senator du Faettay ter senator de Beaumont. Zelo verjetno je, da bo prihodnje leto prišlo do povračilnega diplomatskega turnirja, ki ga bodo diplomati najbrž ponovili v Brightonu na Angleškem. Takle nekrvavi in ne-zlobni boj med diplomati je vsekakor prav simpatičen!
v tem delu neusmiljeno brze z nedovoljeno hitrostjo.
Težko moderno vozilo je tako snoči pred samim^ hotelom povozilo gosta — Madžara, ki je obležal s polomljenimi udi in zbito glavo. Njegovo stanje je resno.	•
Nesreča je posledica neurejenih prometnih razmer v enem največjih naših tujskoprometnih krajev. Ceste se sicer obnavljajo, toda avtomobilisti se le malo ozirajo na vse številne ovire in. predpise. Še čudno, da je nesreč tako malot
Ljubljana od včeraj do danes
Redko zdaj žo srečaš v Ljubljani človeka z bledim obrazom. Staro in mlado postaja pomalem rjavo, saj se poletno sonce človeka prime zdaj, če se le količkaj pomudi čez dan na prostem. Kdor pa ima časa dovolj, da se dan za dnem lahko podaja kopat, je pa zarjavel že kakor pravi Malajec. Ta, rjava barva, je dandanašnji hudo v časteh, lepa se zdi; kje so že časi, ko so naši predniki in prednice, čim so iz sence stopili na sonce, odprli sončnike, da jih sonce ne bi oparilo in jim vzelo bele barve, ki je takrat veljala za edino spodobno! Časi še menjavajo, pa ljudje in nazori tudi ž njimi. Modernemu človeku je pogosto všeč to, kar starejšemu rodu ni bilo, rad pohvali marsikdaj stvar, ki jo je bil stari grajal. Koliko reči se je na svetu sčasoma spremenilo.
Vroče vreme se kar lepo še drži. Včeraj je bilo prav pošteno gorko in sonce je lepo sijalo do poznega popoldneva. Takrat pa so se na zahodu kar lepo nanagloma začeli kopičiti črni oblaki, ki niso napovedovali ničesar dobrega. Kako majhna in malenkostna je prav za prav zdaj poleti skrb meščana, da se vreme nanaglem ne bi sprevrglo, v primeri s skrbjo, ki guba čelo kmetu, ko se ozira v oblačne grmade. Prav dohro ve, da oblaki poleti nosijo točo in pogubo za žitna polja. Včeraj je bilo skoraj pričakovati, da bo prišlo do nevihte, čelo nekaj kapljic se je vsulo izpod neba. Pa se je že odnekod vzel neki veter, ki je urno razgnal oblake ter ujasnil nebo
Še o tomboli
Zadeva s tombolo v nekem kraju Slovenije, O kateri smo dvakrat pisali, bo kmalu pojasnjena. Motorno kolo, glavni dobitek, bo obdržal prvi kupec srečke, ker ima vse dokaze, da srečke ni nikomur podaril ali odstopil, marveč je služkinji, ki je imela tudi svoje srečke, naročil, naj gleda številke še za njegovo. Kako je stvar tekla naprej, ni važno, glavno je, da se pojasni to. Po vseh postavah gre kolo tistemu, ki ima do njega pravico in to pravico dokaže; s tem bo stvar za vse najlepše zaključena.
Pod avtomobil je prišla
Včeraj so bili reševalci poklicani na Šmartinsko cesto — javno. Pod viaduktom se je peljala s kolesom šestnajstletna Marija Hladnikova iz Domžal. Nasproti pa ji je privozil tovorni avtomobil. Deklica je po nesreči zadela obenj, padla ter se precej občutno poškodovala, tako da so jo reševalci morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico.
Včeraj popoldne so morali odriniti tudi na Drenikov vrh, kjer je padla Marija Javornik ter si zlomila nogo.
S kolesom se je peljala po cesti, ki drži proti Kamniku, dijakinja Ivanka Verglezova. Izgubila pa je trenutno oblast nad svojim vozilom, zaneslo jo je in že se je zaletela s kolesom v voz, ki ji je bil pripeljal nasproti. Pri tem karambolu je dobila precejšnje poškodbe.
Na njivi sta delala mož in žena, posestnika iz Moravč pri Sv. Križu. Mož pa je med delom zamahnil tako nerodno, da je z motiko udaril svojo ženo Marijo Logar po glavi. Logarjeva je dobila težjo poškodbo, tako da se je morala zateči po zdravniško pomoč.
V	bolnišnico je bil pripeljan tudi Peter Ovčak, voznik * Jezerskega. Ovčakd 86 je'pri delu primerila nesreča, zlomil si je nogo.
Opeka je padla s stavbe na glavo delavcu pri drugi sekciji državnih železnic v Ljubljani, Ko-stanjetu Ignaciju.
Konj je brcnil v nogo žrebčarja Kržiča Janeza, ki je uslužben pri državni žrebčami v Ponovičah.
Nocoj bo zadnji večer mednarodnih rokoborb
Mednarodne rokoborbe so se v Ljubljani letos pričele ob zelo zmernem zanimanju občinstva. Marsikdo si je dejal, da so ga prireditelji tokrat temeljito polomili, ker so si za nastope izbrali čas, ki ni prav nič primeren, saj vročina ljudi od obiska odvrača. Prva dva večera je bila dvorana kina Uniona res nekoliko šibko zasedena, zato pa je bila vse naslednje dneve od večera do večera boljše. Vse si je hitelo ogledat te rokoborce. Pokazalo se je, da so rokoborci kalkulirali celo popolnoma pametno: uganili so pravo konstelacijo. Zdaj poleti v Ljubljani prireditev nimamo, gledališči ne delujeta, koncertov ni, plesnih večerov tudi ne. Večeri pa so dolgi, pozno v noč je vroče, da se človeku kar ne .da tako hitro spat. Tudi sicer v mestu vlada precejšnje mrtvilo. Če se le kje zgodi kaj količkaj omembe vrednega, se neverjetno hitro razve okrog po mestu. Tisti, ki so bili na rokoborbah prve večere, so pripovedovali drugim, ti pa spet svojim znancem ii; prijateljem, in drug^ za drugim so se ljudje odločali, da si bodo šli o priliki ogledat ta »špas«. Marsikdo, ki je bil na rokoborbah en večer, je sklenil, da bo šel še na drugega, in zamikalo ga je, pa je prišel še tretjič. Dvorana je bila vsak dan boljše obiskana, rokoborci pa bodo iz Ljubljane prav gotovo odnesli čeden zaslužek.
Zanimiv je pogled na občinstvo v dvorani. Značilno je, da je vsak večer prisotnih mnogo žensk, skoraj bi dejali, da po obisku prav nič ne zaostajajo za moškimi. Ljudje z napeto pozornostjo spremljajo potek posameznih bojev. Ta rokoborec jim je pri srcu, onega spet kaj neradi obsipajo z milostjo. Vsakega, ki poskuša biti surov, ostro zavračajo z žvižganjem in z ogorčenimi vzkliki. Temu zmagovalcu ploskajo, pri drugem pa spet ostanejo popolnoma hladni, dočim živahno ploskajo premagancu. Včasih se slinijo prav originalne domislice, tako da se dovtipu, ki ga kdo izreče malo glasneje, od srca zasmeje vsa dvorana. Prav zabavno je na teh večerih, ker včasih kdo v svoji pravični vnemi in zaverovanosti tako zanese, (ta zine kakšno preveč resno in za plačilo dobi smeh ali pa grajo iz dvorane.
Snoči je bil večer samih odločilnih borb: štiri so bile na programu. V prvi borbi sta se srečala Janeš, amaterski rokoborski prvak Jugoslavije v srednjetežki kategoriji, ter prvak Slovaške Hana. Hana je bil nekoliko težji, sicer rutiniranejši, telesno pa manj okreten. Borba je bila zelo živahna ter sta bila oba borca med bojem večkrat prav blizu poraza. Končno pa je Janeš, na čigar strani so tudi bile simpatije občinstva, v 15. minuti in 17 sekundi položil Hano na hrbet. Kot drugi par sta nastopila Ljubljančan Šotler in Čeh Mrna. Samo po sebi se razume, da je občinstvo pridno podžigalo Šotlerja in neprestano so se slišali vzkliki »Janez, drži se, primi ga, stisni, ne daj se« in podobno. Šoller se je držal še dokaj dobrot seveda pa ni mogel biti kos telesno mnogo močnejšemu, mnogo težjemu ter tudi mnogo ruliniranejšemu Mrni, ki je zmagal v 10. minuti in 44. sekundi.
V	tretji tekmi sta nastopila Italijan Nino Equatore in simpatični, močni Poljak Pirnacki. Dolgo se je zdelo, da utegne zmagati celo Poljak, ki je bil že večkrat, prav blizu zmage, proti koncu pa ga je Italijan sunil v glavo, povrhu se je z glavo še nerodno udaril ob tla, da je za hip izgubil prisotnost duha, in to je zadostovalo: Equatore ga je v hipu dvignil ter položil na hrbet. Zmagal je v 10. minuti in 50 sekundi. Kako močno pa je bil Pirnacki priljubljen pri občinstvu, najbolj dokazuje dejstvo, da je dvorana Equatoreja kot zmagovalca izžvižgala — le redko kje so tlesknile roke v znak priznanja —, medtem ko je burno pozdravila ter dolgo ploskala Pirnackemu. To je menda Equatoreja toliko razsrdilo in spravilo v slepo jezo, da si je dovolil nespodobno gesto. Poljak Pirnacki mu je dvakrat pomolil roko, Equatore pa jo je namenoma prezrl. Seveda je ta res nespodobna gesta vzbudila v dvorani ogorčenje in upravičeno burne proteste. Ne bi bilo napak, če bi Equatoreja vodstvo opozorilo, naj vsaj na odru postopa, kakor se poštenemu in odkritemu borcu spodobi, brez jeze in togote.
Največje zanimanje je seveda na snočnjeni rokoborskem večeru vladalo za srečanje med jugoslovanskim prvakom Perom Kopom ter med znanim črncem Alijem ben Abdujem, ki je bil zadnje dni postal ena najbolj znamenitih in popularnih osebnosti na ljubljanskih ulicah. Zamorec Ali ben Abdu je bil pri občinstvu zlasti na glasu zaradi svojega specialnega, »smrtonosnega« prijema, tako imenovane »amerikanske kravate«. Veljalo je, da kdor pride v to »kravato«, katere izvedbo zamorcu omogočata njegovi izredno dolgi roki, — že lahko boj preda. Spočetka sta se oba borca, Kop in Ali ben Abdu, držala približno enako; Kop je delal s pezo in s premišljenostjo, zamorec pa z gibčnostjo in spontanostjo. Zdelo pa se je kljub vsemu, da ima Kop v boju mnogo več iniciative kakor zamorec, ki je nekajkrat prišel že v prav hude stiske. Dostikrat je Kopu nastavil salabolsko zvite zanke, vsi so že mislili, da ga bo ujel, toda Kop se je znal »amerikanski kravati« vselej spretno izogniti. Nazadnje pa se je le ujel vanjo. Kar videlo se je, kako so Kopu že pohajale pod strašnim prijemom moči. Ljudje so že kar na glas govorili, da je zdaj po njem. Toda ni se dal; z zadnjimi močmi se je dvakrat trikrat z zamorcem vred prevrnil po tleh, in končno mu je uspelo. Privlekel se je do outa — in oba borca sta morala nazaj v sredo. Tod sta se še dolgo časa otepavala. Zamorec je postal zdaj ofenzivnejši, s tem pa je tudi Kopa pripravil do ognjevitosti. Jugoslovanski prvak se ni dal ugnati v kozji rog. Nenadoma, nihče ni pričakoval, je s premetom zamorca pre-kotalil — in že je zamorec, ki je tudi že bil hudo utrujen (sopel je kakor pravi kovaški meh) — obležal na hrbtu. In tedaj je sodnikova piščalka odžvižgala konec in Kopovo zmago. Pero Kop je zmagal po 47 minutah in 4 sekundah borbe. Dvorana je njegovo zmago seveda sprejela s frenetič-nim navdušenjem, tako da sodnik — razglašalec dolgo časa sploh ni mogel priti do besede. Pa tudi zamorca je občinstvo bogato nagradilo s ploskanjem, saj je prav simpatičen dečko.
Zlata maša konzist. svetnika župnika 9. A. Veternika
Celje, 14. julija.
Malokateri duhovnik dočaka tako visok jubilej, kakor ga je dočakal naš jubilant g. konzisto-rialni 6včtnik, župnik Veternik v Žalcu. Saj je 50 let neprestanega napornega dela v vinogradu Gospodovem res tako visoka številka, da io le malokdo doseže. Šestnajst jih je bilo tisto leto posvečenih, na zadnjem mestu v imeniku takratnih or-dinandov pa stoji g. Veternik, ki je vse evoje tovariše preživel.
Upravičeno smo se veselili tega visokega jubileja. pa tudi sam se ga je veselil in je zanj iz srca hvaležen Bogu. saj je napisal na zlatomasne podobice: »S čim naj povrnem Gospodu za vse? Kelih zveličanja bom vzel in hvalil ime Gospodovo.« In končno smo ga dočakali.
Na predvečer je žalska občina priredila g jubilantu bakljado in podoknico. Pevski zbor pod vodstvom organista g. Franja Rizmala je odpel nekaj pesmi. Tudi železničarska godba iz Celja je odigrala nekaj lepih skladb. Sodelovala pa so vsa društva brez ozira na politično naziranje. Tako ganljivo je bilo, ko se je vsa žalska farna družina zbrala okrog svojega očeta, ki bo letos tudi obhajal 25 letnico vzornega župnikovanja v Žalcu. V imenu občine je jubilantu čestital g. župan Ivan Vizovišek (in zastopniki društev). Katoliško prosvetno društvo ga je ob tej priliki imenovalo za svojega častnega predsednika.
V	torek, na jubilejni dan, se je zbralo v Žalcu toliko ljudi kakor še menda nikdar. Nad 50 duhovnih sobratov ga je prišlo počastit im mu čestitat od vseh strani. V sprevodu k oltarju so ga spremljala vsa katoliška in druga društva, župan f'. Vizovišek z občinskim odborom in duhovščina. Pred cerkvijo se deklamirali dečki in deklice v narodnih savinjskih nošah, zastopnica Marijine družbe, zastopnik Kat. prosv. društva in fantovskega odseka. Po vstopu v nabito polno cerkev je stopil med izbranim petjem na koru na prižnico g. stolni prošt in apost. protonotar dr. Maksimiljan Vraber, ki je prebral pohvalno pismo prevzviše-nega lavantinskega nadpastirja in poudaril ^zasluge jubilanta za versko življenje na vseh župnijah. Nato je g. jubilant imel slovesno sv.^ mašo.
Gospod jubilant je kljub visoki starosti 75 let _ kljub 50 letom težavnega duševnopastir-skega dela še duševno in telesno svež ter veselega značaja. Ob jubileju mu želimo, da bi ga Bog se dolgo let ohranil veselega in čilega žalski župniji.
Kongres Kristusa Kralja
ALT STE ŽE VNOVČILI POSLANE BONE
ZA KONGRES KRISTUSA KRALJA
VELIK KONCERT SLOVENSKE
NABOŽNE PESMI!
V	času kongresa bo ▼ četrtek, dne 27. julija ob 20.80 v cerkvi oo. frančiškanov y Ljubljani velik koncert slovenske nabožne pesmi. Spored koncert je:
1.	Premrl: Predigra (orgle). — 2. Premrl: Kristus Kralj. — 3. Dr. Kimovec: Ti Kralj si, Jezus. — 4. Hladnik: Je mrak končan. — 5. Sattner: Pred obhajilom. — 6. Foerster: Knezi rajski. — 7. Rihar: Sveti Križ. — 8. Koporc: Prolog (orgle). — 9. Kastelic-Hubad: Ave, presvitla Marija. — 10. Gallus: Viri sancti. — 11. Dr. Dolinar: Luč življenja. — 12. Kimovec: Sine fine (orgle). 13. Premrl: Oifertorium. — 14. Koporc: In nomine Jesu.
Na koncertu sodeluje mešani 7,bor glasbenega društva >Ljubljane« in prof. Rančigaj.
—	Zbor vodi Srečko Koporc. Programe, ki bodo dovoljevali vstop na koncert, dobite v pisarni Pax et Bonum, Frančiškanska pasaža.
Nocoj bodo mednarodne rokoborbe v dvorani kina Uniona zaključene. Na tem zadnjem večeru so spet na programu same odločilne borbe, ki obetajo prav zanimiva srečanja. Največje zanimanje pa seveda vlada za odločilno borbo, v kateri se bosta pomerila Jugoslovan Kop in italijanski mojstrski rokoborec Nino Equatore. Prav gotovo bo ta zadnji večer mednarodnih rokoborb v dvorano kina Uniona privabil rekordno število ljubljanskega občinstva. To srečanje obeta v resnici biti izredno napeto in zanimivo, saj sta oba borca izredno dobra.
Mariborska kolesa izginjajo na Hrvaško
Maribor, 13. julija. Menda se ne dogaja nikjer toliko tatvin koles, kakor v Mariboru. Ne mine dan, da ni na policiji po več prijav z^aradi takšnih tatvin. Kljub temu, da so zadnje čase orožniki na deželi za-
l.z yso vnemo zasledovati tatove, ki prihajajo v Maribor kolesa krast ter so imeli pri tem že zelo lepe uspehe, ker so razkrinkali nekaj dobro organiziranih tatinskih tolp, so se zadnje čase začele tovrstne tatvine še množiti. Pri tem pa so bila vsa poizvedovanja mariborske policije in podeželskih orožniških postaj zaman. Niso in niso mogli priti na sied tatovom, dasi je bilo več kot gotovo, da jih vse vrši ena in ista tolpa. Tatvine so se zadnje čase dogajale namreč tako. da je v enem dnevu izginilo na mah več koles/potem ie bil nekaj dni mir, nato pa se je igra znova ponovila. Iz tega so sklepali, da pride v Maribor vedno več tatov skupaj od nekod z dežele, vsak potem ukrade svoje kolo in se odpeljejo s plenom spet domov. Danes zjutraj pa je naključje razkrinkalo to zagonetko ter se je pokazalo, da so šla zadnje čase skoraj vsa v Mariboru ukradena kolesa na Hrvatsko. Iz okolice Belovara je prihajala večkrat na teden v Maribor tolpa kolesarskih tatov. Pripeljali so se z vlakom, vračali pa so se vsak na svojem kolesu, katere so v mestu pokradli. Doma so potem kolesa prodajali po vsej belovareki okolici. Razkritje te nevarne tatinske tolpe se je izvršilo na sledeč način:
„	,”e.s	zJ’,tra.i je prišel na kolesu v Maribor
železniški delavec Ivan Vornik iz Laznice. Imel je opravek na glavni pošti, pa je za ta čas shranil kolo v vezi postnega poslopja. Ko se je čez nekaj minut vračal po kolo, je presenečen opazil, da ga že drži v rokah tuj moški; prav ko se je tujec spravljal na kolo. je Vornik planil proti njemu ter ga prijel. Mož se je skušal i vsemj silami ubraniti trdega prijema, da bi pobegnil, usoda pa mu ni bila mila, ker je prav tedaj prišel mimo policijski stražnik, ki je tata aretiral. Na policiji se je izkazalo, da so dobili v roke že neštetokrat predkaznovanega Ivana Orbana iz Belovara na Hrvatskem. Orban je organiziral drufc. bo, ki se je specializirala na tatvine koles. Da pa ne bi v domačem kraju vzbujali s tatvinami preveč pozornosti, so se vozili v Maribor, kjer so jih kradli ter spravljali nato v Belovar.
f,Oživljeni" mrtvec v Slovenski Bistrici
Maribor, 12. julija.
V	Slovenski Bistrici se je pripetil dogodek, ki je spravil vse mesto v razburjenje ter o njem še danes govore meščani in okoličani. Bliskovito se je namreč raznesla po mestu novica, da je oživela ženska, ki je mrtva ležala na odru. Ta dogodek se je pripetil v stanovanju delavca Pučnika, kateremu je tistega dne umrla njegova žena Ma-rija. 50-letna žena je že dalje časa bolehala ter je dobivala hude napade. V ponedeljek je bil bolezenski napad tako močan, da so morali poslati po zdravnika, ki je dal bolnici injekcijo, domače pa je pomiril, da se še ni bati najhujšega. Bolnica pa je potem umrla. Čez nekaj ur so prišle sosede, ki so truplo umile ter j^a preoblekle v mrtvaška oblačila. Že pri oblačenju so ženske ugotovile, da je truplo že otrplo, kar je nedvomen dokaz smrti. Pokojnico so položili v krsto ter jo dali na mrtvaški oder, katerega so okrasili s cvetjem in venci'ter okrog njega prižgali sveče. V hišo so prihajali sosedje in znanci kropit mrliča in molit. Nabralo ee je polna hiša ljudi, ko se je naenkrat pripetil pojav, ki je vse močno razburil. Pokojnica je ležala na odru v krsti s sklenjenimi rokami na preiih. Tedajci pa so prsti popustili in roki sta omahnili ob krsti navzdol. Hoteli so ju zopet skleniti, pa so videli, da sta čisto voljni in mehki. Potem so poskusili tudi druge ude, pa tudi ti niso bili več otrpnjeni, temveč gibki, kakor pri živem človeku. Ljudje eo bili prepričani, da žena ni mrtva, tembolj, ker se je nekaterim zazdelo, da se povrača spet toplota v mrzlo telo. Naglo so ženo dvignili iz krste ter jo položili v posteljo, krsto z odrom, svečami in cvetjem vred pa so spravili iz sobe, da se ne bi zgrozila, če se prebudi. Začeli so jo nato drgniti s kisom, ker pa to ni pomagalo, pa so po nasvetu nekega eoseda prinesli ilovice ter z njo obložili ležečo. Vendar vsa ta sredstva niso pomagala ničesar. Telo je naenkrat začelo zopet postajati trdo, odrevenelo in mrtvaško mrzlo in zopet so ga položili nazaj v krsto in na mrlvaški oder. Med ljudmi pa je 6©daj veliko ugibanje, ali je pokojnica res bila samo^ tako globoko nezavestna ter se je za hip telo začelo prebujati iz te trde omedlevice, preden je življenje v njem za vedno zaspalo.
Finalne borbe v mednarodni rokoborski tekmi
Nagradna borba »bandic-ap« za (500 din Mrna proti Sotler in Kirilov. Mrna se je obvezal, premagati oba rokoborca v 15 minutah, sicer mora plačati vsakemu nagrado 300 din. — Odločilna borba Kop: Plrnatski in odločilna borba Ali ben Abdu: Eguatore.
Ob 21. uri v dvorani
kina
Union
16
Skrivnost smrtne megle
Detektiv je to noč spal nemirno. Prav do sanj so in« sledili dogodki preteklega dne. Ko je zjutraj ob Samu stopal skozi rosna polja in travnike proti delavnici, je bil videti bolj zbit in utrujen kakor prejšnji večer. Neskončno dolge so bile danes ure ob stroju. Vročina se je zdela še neznosnejša kot včeraj, a ropot glasnejši in mučnejši.
Bile so že skoro zadnje ure dela, Devorny se je zaradi izčrpanosti še komaj držal pokonci, ko ga je nenadoma kot kak električni sunek spreletelo po utrujenem telesu.
Ob njem je stala molče in ga opazovala neka ženska. Kar mu je na njej najbolj udarjalo v oči, je bil rjav usnjat jopič, toda Devornyjeve oči so obvisele le na svetlih kodrih, ki so ji padali globoko na tilnik.
To je bila torej tista — plavolasa ženska! Nevarnost! De-vorny ni čutil nobene trudnosti več. Korajžno je uprl svoj pogled na njen široki, pa vendar ne lepi obraz. Nekaj sekund so se njune oči srečavale, nato pa se je obrnil Devorny spet k svojemu delu. Da! To je bila nevarnost, prav gotovo nevarnost, če je človek pregloboko gledal v te brezdanje oči, v te oči, ki so na tako zagoneten način obljubljale vse, pa vendar spet ničesar... Kaj je morda »neznani prijatelj« tako zamislil svoj nasvet? Bržkone ne, toda končno — kaj bi bilo potem tako nemogoče? Trije kriminalni' uradniki so bili mrtvi in niso mogli pripovedovati, katere skrivnosti so odkrili in na kateri način so se jih polastili. Toda niso mogli pripovedovati, kako je bilo mogoče, da so zločinci vsakokrat takoj in pravočasno izvedeli za pretečo nevarnost... Kai. če morda res niso mogli vsi trije mimo te ženske?
»Saj vendar samo fantaziram,« je Devorny pretrgal tok svojih misli. Pogledal je navzgor. Mesto, kjer je še ravnokar stala ženska s svojskimi očmi, je bilo prazno. In takoj so se detektivu zazdela njegova ugibanja zelo smešna.
»Kaj naj bi bila?« je sedaj hladno in trezno mislil, kakor misli človek zjutraj, ko se prebudi iz mučnih sanj. »Morda kakšen ženski inžener, ki je vtaknil enkrat svoj nos v oddelek, kjer nima kaj iskati. Sicer pa pri ženski to ni nič čudnega.«
Naslednje dni se je ponovilo isto. Redno se je proti večeru prikazala plavolasa ženska z usnjatim suknjičem, redno je stala deset ali petnajst minut koderkoli v njegovi bližini in ga nepremično gledala. Sprva j© Devornyja mučila bojazen, da je kakorkoli prišla na sled njegovim nameram in načrtom, toda kmalu je spoznal, da je njeno zanimanje veljalo njemu kot moškemu.
Končno se zanjo sploh ni več zmenil. Saj je bilo toliko dragih važnejših reči! Tako je bila na primer v sosednem prostoru velika skupina električnih motorjev. Vsakokrat, kadar je šel mimo teh velikanskih strojev, se je spraševal, kakšnemu cilju bi mogli vendar služiti. Nenehno, ponoči in podnevi so se sukala kolesa, se vrteli jermeni in se zajedali zobci drug v drugega. Cernu? Njegovo tehnično znanje je zadostovalo, da je spoznal, da storjeno delo strojev ni bilo v nobenem razmerju s porabljenimi množinami energije. Tukaj mora nadaljevati s svojimi preiskovanji, to je bilo jasno. Toda kako?
Bilo je popolnoma nemogoče muditi se v onem prostoru dalj časa, ne da bi vzbudil pozornost. Preostala je prav za prav edinole možnost, da bi dele strojev neopazno fotografiral. plošče oa oddal strokovnjakom v presojo. Fotografski
aparat bi moral biti zelo majhen, silno majhen, pa kljub temu bi morale biti slike izredno ostre in sposobne za povečave. Zeljno je Devorny mislil na svoj aparat, ki je dobro zavarovan počival v pisalni mizi v New Yorku. Ta aparat, čigar leča se je točno vtaknila v gumbnico, je bil kot nalašč. Devomy ni imel niti denarja niti možnost, da bi si tukaj nabavil le približno tako pripravnega...
Kaj naj stori?
Ta večer se Devorny ni udeležil urice klepetanja z očetom Samom in Marion, čeprav mu je postala že Iju^a navada.
V svoji sobici je ob svečni razsvetljavi sedel pri železniških in letalskih voznih redih ter tuhtal in računal. Ko je sveča zadnjikrat zaplapolala in ugasnila, je bil njegov sklep gotov: čeprav je še tako nevarno, se mora peljati v New York in prinesti svoj aparat. Rano v nedeljo bo odpotoval — njegov tedenski zaslužek je ravno zadostoval za vozno karto — in proti večeru bo že v New Yorku. V njegovi pisalni mizi se je nahajal večji denarni znesek — in z letalom se bo mogel še pravočasno v ponedeljek tik pred začetkom dela spet znajti tukaj... Nihče v tovarni ne bo opazil njegove odsotnosti. A oče Šam bo moral pač misliti, da je odšel na daljši izlet. To ne bo sumljivo, saj so drugi izostajali dostikrat po vso noč.
Dva dneva sta minula, ne da bi se kaj posebnega zgodilo.
V petek pa se je pojavila nepredvidena težkoča: oče Sam in Marion sta delala načrte za nedeljski izlet in on bi se ga moral samo po sebi razumljivo udeležiti. Dolge minute se je Devorny bojeval s skušnjavo, da bi svoj načrt premaknil za en teden. Težko bo šlo, da bi obema prijateljema odrekel... ne. Na noben način ne sme brezmiselno zabiti tukaj sedem dni: prvič bi bilo to v celoti proti njegovem obvezam, drugifi pa je vendar z vsakim dnem rasla nevarnost, da ga odkrijejo.
Od tu in tam
Sijajna slavnost v proslavo godovnega dne kralja Petra so priredili Bokelji iz Budve in bližnjih krajev pred kraljevim dvorcem v Miločeru. Razne organizacije, skavti in domačini v narodnih nošah so krenili z razsvetljenimi ladjami iz budvanskega pristanišča pred Miločer. Istočasno so pokali topiči, a z bližnjega hriba so metali rakete, na morju pa je bil velik ognjemet. Zbrani manifestantje so navdušeno vzklikali kraljevskemu domu, mlademu kralju ter kraljici Mariji.
Za 206 milijonov dinarjev so bili v aprilu in maju državni dohodki večji kakor pa izdatki. Vseh dohodkov je imela državna blagajna v imenovanih mesecih 1845 milijonov ali 320 milijonov manj, kakor je predvideva! preračun. Izdatkov je bilo 1639 milijonov ali 519 milijonov manj, kakor pa jih je dopuščal preračun. Tako je torej blagajna razpolagala 1. junija z 206 milij. din.
Mešana italijansko-jugoslovanska trgovinska komisija se bo na željo italijanske vlade sestala
20.	julija v Rimu. Posvetovanja bodo trajala vsega skupaj pet dni. Jugoslovansko delegacijo bo vodil pomočnik trgovinskega ministra rlr. Obra-dovič. Posveti bodo posvečeni v prvi vrsti predlogom Italije, ki bi rada nakupila v naši državi večje količine gradbenega lesa. Poleg tega bo govora tudi o izvozu naše živine v Italijo.
S	svojim zetom je pobegnila od doma 35 letna
tašča Kaja Havlek iz Sremskega Ležimira' pri Sremski Mitroviči. Kaja je pred dvemi leti oddala svojo hčerko Urošu Koricu. Toda kmalu se je med taščo in zetom razvilo grešno poznanstvo. Slednjič sta oba sklenila pobegniti. Uroš je zapustil svojo Žano, tašča pa svojega moža. Pobegnila sta v Sremsko Mitrovico, toda tam ju je dobil Kajin brat in ju nagnal nazaj na dom. Ko se je Kaja vrnila, se je je vsa vas začela izogibati, češ da je družabno občevanje e tako nemoralno in nezvesto ženo nezdružljivo z kmetskimi pojmi o morali.
Tri dni je ležal mrtev v svoji sohi neki bolnik, ne da bi ga kdo zapazil.^ To se je namreč zgodilo v neki zagrebški bolnišnici, časopisje, ki je prineslo to vest, se sprašuje, kakšna more biti postrežba v taki bolnišnici, kjer se nihče po cele tri dni ne zmeni za bolnike. Če bi le kdo prinesel nesrečnemu bolniku vode ali zdravila, bi kaj takega ne zgodilo. Svojevrstne razmere rajo vladati v tisti zagrebški bolnišnici.
Za tuje ljudi je hranila denar, ki si ga je
, us*. ^upokojenka Mileva Stojanovič jz Nisa. starka je živela že deset , let popolnoma sama, ločena od ostalega sveta. Niso je brigali niti sosedje, še manj pa dogodki po svetu. Pred nekaj dnevi je starka nenadoma umrla. Ko je policija loriAn813 n'Rno stanovanje, je našla v blazinah 1-0.000 din in še mnogo tujega denarja, ki pa je bil danes že hrez veljave. Starka je stradala in sledila, dobrote pa bodo uživali dediči iz vrst daljnih sorodnikov.
Smolo in srečo je imel delavec Mijo Drmač iz Zemuna, ki je naročil srečko državne razredne loterije, pa je ni do žrebanja plačal. Delavec je namreč naročil v prodajalnipi srečk A. Pavloviča v Belgradu več srečk, med katerimi je bila tudi številka 83.716. Ko je (jan po žrebanju pogledal v Je Jidel’ da -*e njegova srečka zadela 505.000 din Ker je imel le četrtinko, hi mu tako pripadlo 126.250 din. Stopil je v trgovino, toda tarn so mu povedali, da z nagrado ne bo nič, ker srečke ni bil plačal. Ves poparjen se je delavec skoraj zjoka! pred trgovcem. Slednjič je uvidevni trgovec spor razrešil tako, da je Drmaču podaril nekaj tisočakov.
Sedemkrat so imeli občinske volitve v enem letu v občini Gajič v Baranji. Pri prvih volitvah sta bili postavljeni dve listi, ena z nosilcem Vinkom Zlataričem in druga z nosilcem Jerkom Zla-taričeni. Zmagal je Vinko, nakar se je Jerko pritožil na upravno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale. Sodišče ,;e iz formalnih razlogov razveljavilo volitve. Pri ponovnih volitvah pa je zmagal Jerko. Tedaj se je pritožil iz enakih razlogov, kakor prvikrat Jerko, na upnavno sodišče tudi Vinko. Tudi tedaj so bile volitve razveljavljene. Zmagal pa je pri novih volitvah Vinko Zla-tarič. Po enakem postopku je prišlo še do nadaljnjih štirih volitev, pri katerih je vselej zmagal Vinko. Jerko pa kljub neuspehu ni odjenjal.
'e P.r'to^'* 'n dosegel, da je začelo okrajno vol iv ® ,zasliševati priče. Zaslišani bodo kar vsi •, se točno dožene. če so bile res izvršene »“or ilh <• " K”?;ki t".‘«	*	!■-
s sss3s»"aarressa*?ev*
Cestnoprometnega parlamenta III. seja
Ljubljana, 14. julija.
se
mo-
v , -xi J j« , ministrstva in general-ne železniške direkcije ie pregledala nedavno novo progo in ugotovila, da so dela skorai nri kraju in da bo proga slovesno odprta 6 septembra, na rojstni dan kralja Petra II. Ta nova železnica je samo drobec velikih javnih del ki iih je za Bosno izdejstvoval pokojni dr. Spaho.
Zaradi srebrne ure. ki jo je imel v telovniku
je udarila strela v trgovca Svetozarja Stevanoviča iz Šabca. Trgovec se je mudil na svojem posestvu v okolici Šabca. Ko se je nenadoma zobla-čilo, je velel svojemu hlapcu zapreči voz, poln žita. Hlapec se je peljal na vozu, trgovec pa je korakal za vozom. Ko pa je hlapec pripeljal domov, trgovca ni več videl. Nekoliko kasneje so ga našli kmetje mrtvega na cesti. Med treska-njem je vanj udarila strela, in sicer na levo stran telovnika, prav v žep, kjer je imel srebrno uro. Trgovec je obležal seveda takoj na mestu mrtev.
Nenavadno žalostno je končala družina kmeta Vladimirja Obradoviča iz Kozjaka pri Ložnici v Srbiji. Oče se zaradi svojega zapravljanja in žen-skarjenja ni razumel s svojima sinovoma Vlasti-mirjem in Velimirjem. Spor pa je privrel do vrhunca, ko je začel oče zalezovati ženo sina Vladimirja. Sin je zato svojo ženo pognal iz hiše. Ponoči pa je srditi oče vdrl v sinovo sobo in ga poskušal ustreliti. Preden pa je svojo namero izvršil, se je v lasti mir zbudil in iz samokresa ubil očeta. Sledila je sodna razprava, pri kateri pa je bil sin oproščen vsake kazni, ker se je sodišče prepričalo, da je očeta ubil v silobranu. Toda čas, ki ga je Vlastinnr prebil v preiskovalnem zaporu, je na njem pustil težke sledove duševnega razkroja. Zmerom je govoril v zmedenosti, da ga je sodišče obsodilo na smrt in da bo obešen. Komaj je prišel domov, je^ šel prižgat na očetov grob svečo, nalo pa skočil v vodnjak. Ko so ga sosedje rešili, pa je porabil prvo priliko in se obesil. Da bi bila žaloigra v družini še večja, je znorel še drugi sin Velimir. Že smrt očeta ga je hudo pretresla, ko pa ie videl brala visečega na vrvi, je zblaznel.
Ad hoc sklicani cestnoprometni parlament — uradno: anketa a ureditvi cestnega prometa v Ljubljani — se je včeraj ob 8.30 sestal, da je nadaljeval debato o raznih, prav perečih in za ureditev cestnega prometa nujno važnih vprašanjih. Bila je to že III. seja. Sestanek je bil na tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Predsednik mag. svet. inž. Mačkovžek je vodil razpravo mirno, stvarno in v okviru na dnevnem redu določenih vprašanj. Navzoči so bili zastopniki mestne občine, policijske uprave, zastapniki tujskega prometa. avtomobilistov, trgovcev, hišnih posestnikov in drugi. K anketi ni bilo vabljeno nobeno kolesarsko društvo.
Včerajšnja, mestoma prav zanimiva in živahna debata je bila osredotočena na 4 glavna in bistvena vprašanja. Prav po nepotrebnem se je zastopnik avtomobilistov med debato obregnil ob članek, ki je bil dan poprej objavljen v »Slovenskem domu« pod naslovom »Anketa o ureditvi cestnega prometa« in ki (e bil pisan mimo in strogo objektivno brez vsakih demagoških primesi.
Cestnoprometni parlament je najprej obravnaval prav tehtno viprašanje tramvajskega postajališča na Marijinem trgu. Gre za postajališče na srednjem mostu tromostovja, ki ga hočejo prenesti v Stritarjevo odnosno v Prešernovo ulico. Mnenja so bila deljena. Anketa ni sprejela o tem vprašanju definitivnega sklepa.
Prometni otok na Marijinem trgu. Predsednik ankete je na podlagi načrtov stvarno pojasnil položaj na Marijinem trgu in naglasil, da bi bilo še potrebno otok nekoliko razširiti, ko so zahtevali . J*’’’.	^ se njega radij zmanjšal. Namen raz-
širjenja radija je ta, da bi se brzina vozil na trgu zmanjšala in da bi se vozniki držali načela »desno!« Nekdo je pripomnil: »Tako naj ostane, kakor je!«
Promet na šempeterski cesti. Živahna je bila
razprava o vprašanju enosmernega prometa na Sv. Petra cesti. Anketi je bilo predlagano, da bi osvojila načrt, da se uvede od Marijinega trga po omenjeni cesti tja do šempeterske cerfcve enosmerni promet; a promet, vodeč v notranjost mesta, naj bi imel smer po Ilirski in Komenskega ulici itd. Pojavili so se razni pomisleki. Nekdo je vzkliknil: »Naše ceste so šc vedno napravljene za pešce in stare fijakerje!« Glavni pomislek je bil izražen proti enosmernemu prometu s stališča ljubljanskih trgovcev in obrtnikov. Zastopnik hišnih posestnikov «e je izjavil v načelu proti uvedbi enosmernega prometa. Povdar)eno pa je bilo, da trgovci in obrtniki ne bi imeli nobene škode, ker glavni kupci so pač le pešci, k! jim je cesta svobodna. Zastopnik avtomobilistov je zavzel stališče, da enosmerni promet ne bi škodoval trgovini. Mest. svet. univ. prof. inž. Hrovat Alojzij je predlagal kompromis, da naj bo uveden enosmerni promet po šempeterski cesti od Resljeve ceste naprej proti cerkvi.
Vprašanje prvenstvenih in glavnih cest. Naposled je anketa razpravljala o proglasitvi glavnih cest v smislu čl. 25 občnega cestnega reda. Namen določitve glavnih cest je. da se omeje nesreče na križiščih glavnih in stranskih prometnih žil. Potrebni pa so za mednarodni promet tudi posebni znaki na glavnih cestah. Zastopnik evtomobilistov je predlagal, da naj bodo proglašene za glavne ceste I. reda: BIeiwcisova cesta in vse ceste, po katerih teče tramvaj, to je Masarykova, Tyrševa, Gosposvetska, dalje Resljeva, Miklošičeva, Aškerčeva in Streliška. BHa je prav zanimiva nazprava, v katero 60 posegali g. Roman Golob. dr. Regally, pol. komisar — šef prometa g. Ramovš. Ivan Ša-bec, univ. prof. inž. Hrovat, dr. ?ižek in drugi. Na glavnih prometnih cestah I. red* nameravajo napraviti posebne, moderne signalne naprave s svetlobnimi priznami. To na 4 cestah. Stroški bi znašali okoli 25.000 din. Prihodnji sestanek ankete bo naslednji četrtek ob 8.30 dopoldne.
Vremensko poročile
»Slovenskega doma
Otroci so imeli skladišče orož*a
Pri enem samem fantku na Rakeku so orožniki našli 6 karabinki celo vrsto samokresov in kup streliva
Rakek, 14. julija.
Naš kraj je zaradi meje in zaradi pisanega obmejnega prometa vajen vseh vrst senzacij. Toda take, kakršne je deležen te dni, še ni doživel. Naši vrli orožniki, katerih služba je ob meji izredno težavna, so včeraj odkrili celo skladišče orožja. Stvar sama na sebi ne bi bila tako zelo presenetljiva, saj je bilo v našem kraju takoj po vojni orožja vseh vrst na vagone in ga je marsikaj ostalo spravljenega do danes. Ravno tako je najbrž marsikot pri nas še dobiti orožno zapuščino Orjune, ki je na Rakeku, terišču slovitega kupca, imela močno središče.
Toda zanimivost je v tem, da so orožniki našli orožje in ga bodo najbrž našli še precej — pri otrocih, katerih večina hodi še v ljudsko ali vsaj meščansko šolo.
Že dalje časa je bilo opažati, da se v večernih urah sklicujejo in zbirajo fantiči dvanajstih, trinajstih, štirinajstih let, da hodijo za vas na vrtove, da se gredo tam skrivnosti, pri katerih tudi poka. Nihče ni na to stvar polagal posebne pozornosti, saj je mladina današnjih časov tako dobro vzgojena in tako omikana, da pozna in zna
kupiti vse vrste strelnih nadomestkov in pokalnih priprav. Zato so vsi ljudje mislili, da fantiči streljajo s strašilnimi pištolami. Predsinočnjim pa so ti romantični sestanki fantičkov bili Se posebno živahni in pokalo je za vasjo	tudi	precej, tako da
so	včeraj orožniki prišli	na	dom	najmlajšega od
romantikov, starega komaj dvanajst ali trinajst let. Prijeli so fantiča malo trše, kaj in kako je z večernimi pohodi po rakovskih vrtovih. Dečko je pa	kar povedal, da se	pri	teh	pohodih gredo
otroci pravo streljanje z nič manj pravim orožjem.
Pri kratki preiskavi na fantičkovem domu so orožniki odkrili čudo: šest dobro ohranjenih karabink, menda celo novejšega porekla, kakih 10 revolverjev-browningov In seveda veliko potrebnih patron ter pribora.
Po Rakeku govore, da imajo tudi drugi otroci po	skednjih in drugod	podobne	in ravno tako
obilne zaklade. Koliki so ti zakladi, bo pokazala preiskava. Se važnejše pa bo ugotoviti, odkod so otroci dobivali orožje, in to v taki množini, in pa kako je mogla biti dve ali tri leta stvar neznana v vasi, kjer ljudje sicer vedo za sleherni pihalnik kakega divjega lovca.
športne vesti
Sestanka t Slavonskem brodu ni bilo. Po sklepu upravne seje Jug. nog. zveze bi moral biti
V	^av- Brodu sestanek predstavnikov JNZ in predstavnikov Zagrebške nog. podzveze oziroma Hrvatske športne sloge, na katerem bi se razpravljalo o sporazumu med Zagrebom in Bel-gradom v nogometnem špotru. Do tega sestanka pa zaradi prekratkega roka ni prišlo; stavljen pa je bil ponoven predlog, naj bi bil ta sestanek v .agrebu, Dosedaj pa še ni znano, ali je upravni odbor Jug. nog. zveze ta predlog sprejel ali ne. Pred evropskim finalom za Davisov pokal.
86 7agne v Zagrebu turnir naših najboljših štirih teniških igralcev Punčeea, Palla-de, Mmca in Kukuljeviča. Turnir bo trajal štiri dni. I o rezultatih, ki bodo postavljeni na tem turnirju, bo teniska zveza tudi izbrala reprezentante, ki bodo zastopali Jugoslavijo v finalni borbi za Davisov pokal z Nemčijo. Naši teniški igralci so temeljito pripravljajo, da bi po dvanajstih letih sodelovanja pri tekmah za Davisov pokal, končno vendar enkrat osvojili evropsko teniško prvenstvo Jugoslavija sodeluje pri tekmah za svetovno teniško prvenstvo od leta 1927. Jugoslovanska reprezentanca je dosedaj šestkrat izpadla v prvem kolu, lani in predlanskim pa je v evropskem finalu izgubila proti Nemčiji. Zdi se, da ima letos naša reprezentanca toljko šans, da jih ni imela še nobeno leto.
Uspehi Jugoslavije v borbi za Davisov pokal pa so bili dosedaj naslednji:
Leta 1927 poraz v prvem kolu proti Indiji, leta 1928 poraz s Finci, leta 1929 poraz z Grčijo, leta 1930 zmaga nad Švedsko in poraz proti Španiji,
leta 1931 poraz proti Japonski, leta 1932 poraz proti Danski, leta 1933 poraz proti Italiji, leta 1934 zmaga nad Norveško in poraz proti Avstriji,
leta 1935 zmaga nad Madžarsko in poraz proti Cešk oslova šk i,
leta 1936 zmaga nad Češkoslovaško, Francijo n Avstrijo; v finalu poraz z Nemčijo v Zagrebu, leto 1937 zmaga nad Romunijo in Južno Afri-ter poraz proti Češkoslovaški,
6	„ i ,	zmaga	nad	Češkoslovoško, Anglijo,
vedsko in Belgiio; v finalu pa poraz z Nemčijo v Berlinu,
• leta^ 1939 zmaga nad Irci. Madžari, Italijani finale z lite	*n	iu'’ia	pa	bo	v Zagrebu
.	dirke	na	Jezerski vrh, ki bodo v ne-
deljo 1 . ‘•m. ob 10 dopoldne, bodo po prijavah in pripravah sodeč, največje gorske dirke, se udeležijo vsi najboljši domači vozači. 2e do sedaj eo se prijavili vsi najboljši vozači Specialisti za čest-ne gorske vožnje. Baje se bo na startu pojavit tudi odlični Kar Aharth član M K. Ilirije, kateri je v preteklem letu s svojo drzno edinstveno vožnjo zadivil številne gledalce Ljubeljskih dirk. ter postavil novi rekord v kategoriji prikolic. — Zastopnik znanih odličnih čeških motorjev in avtomobilov Lapajne Julij, se je prijavil kar s tremi stroji različnih kategorij, kjer bo prilika, da se »Jawa? ponovno izkaže. Lanskii favorit Janez šiška, ki si je preteklo leto priboril krasen prehodni pokal, bo moral napeti vse sile, da si istega dokončno osvoji, kajti konkurenca bo zelo huda.
Objave VIII. Mariborskega tedna
Mariborska tekstilna industrija je izgubila letos s preselitvijo iz Maribora in naše države eno izmed svojih podjetij, zato se pa ustanovi že v kratkem nova tovarna za svilo, ki bo v celoti nadomestila izgubljeno. Obsežnost te industrije in vse njene izdelke, ki lahko tekmujejo z vsemi izdelki tujine, bo pokazala najbolj velika tekstilna razstava v okviru letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta v unionskih prostorih. Razstava bo lako po obsegu kakor po kvaliteti presegala vse dosedanje. Od 1. do 17. avgusta polovična voznina po vseh državnih železnicah.
Komični gledališki nastopi bodo posebna atrakcija letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Prirejala jih bo posebna skupina na razstavišču. Obenem bo tudi velika razstava karikatur.
Narodne vezenine. Malokatera država se more ponašati s tako množico najokusnejših narodnih vezenin, kakor naša Jugoslavija. Od Slovenije do Južne Srbije izdelu jejo naša dekleta in žene vezenine vseh vrst z uporabo vseh narodnih ornamentov, ki jih upravičeno občuduje ves kulturni svet. Kdor se hoče še posebej seznaniti z bogastvom jugoslovanskih narodnih vezenin, naj obišče letošnjo zadevno razstavo na VIII. Mariborskem tednu od 5. do 13. avgusta.
Najboljša vina v Jugoslaviji prideluje severno, vzhodna Slovenija Znana in čislana so bila že davno pred svetovno vojno po vsej srednji Evropi in tudi drugod. Da so še vedno najodličnejša, bo pokazala tudi letošnja vinska pokušnja na VIII Mariborskem tednu od 5. do 13. avgusta Važna bo zlasti za vinske trgovce, gostilničarje in resta-vraterje, ker jim bo nudila najlepšo priložnost za direktni stik e producenti teh naših znamenitih vin.
Mariborski plavači v Rogaški Slatini
Na povabilo uprave banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, ki je jx>lcg cele vrste najmodernejših naprav izgradila tudi krasno, novo športno kopališče, ki mora zadovoljiti najrazvajenejše goste iz velemest, bo v nedeljo dne 16. julija ob 16 izvršil Mariborski plavalni klub propaganden nastop v Rogaški Slatini. Spored bo obsegal sledeče točke: plavanje 66.66 m crawl — juniorji; 100 m crawl — seniorji; 100 m prsno, 100 m hrbtno; Štafeta 3X33.33 m cravvl; štafeta 3X33.33 m mešano (prsno — hrbtno — cravvl). Propagandni skoki. Waterpolo tekma 2 izbranih moštev. MPK razpolaga s celo vrsto plavačev. ki so v svojih letošnjih nastopih v Murski Soboti in Mariboru dosegli že lepe uspehe. Tem plavačem se bodo predvidoma pridružili nekateri plavači iz Ljubljane in Zagreba, ki se sedaj mudijo na počitnicah v Mariboru Prireditev bo nedvomno privabila in zadovoljila številne gledalce — zdraviliške goste iz Rogaške Slatine in dokazala, da se lepi in zdravi plavalni šport v Mariboru z veliko vnemo goji.
MPK se je z dnevnimi treningi, ki ima na Mariborskem otoku pod vodstvom svojega amaterskega trenerja marljivo pripravil za svoj nastop. Iz velikega kadra plavačev se bo v kinu posrečilo setaviti moštvo, ki bo v predstoječih borbah za pokrajinsko in državno plavalno prvenstvo z lepimi uspehi zastopalo barve mesta Maribor.
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura v C		Relativna s vlaea v •£ |	oo C P *oc «5 rH i-1	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		. °3 Sg	OS •sf a * B				m/m	03 03
Ljubljana	Ib M	26-3	14-0	86	2	0		—
Mariboi	760-8	>4-4	11*1	6 j	0	0	—	—
Zagreb	764-1	27 "U	11-0	81;	0	0	—	—
Belgrad	763-2	28 "U	160	71	6	0	—	—
Sarajevo	764-5	27-0	10*1	80	5	0			—
Vis	762-4	28-0	16-0	70	0	0			—
Split	762-3	29-0	18-C	40	0	NE,			—
Kumboi	760-7	a-L	19‘(	70	5	Ej	—	—
Rab	762-/	26-0	19-t	50	0	0	—	—
OuUCDVRh	760-b	29-0	18-0	60	2	NE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost in zelo toplo vreme. Nagnenje k nevihtam.
Koledar
Danes, petek, 14. julija: Bonaventura.
Sobota, 15. julija: Henrik.
Obvestila
Noeno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Tujskoprometna zveza priredi v nedeljo, dne IG. t. m., izlet k motodirkam na Jezersko. Spored i se dobe in prijave sprejemata obe biljetarni Put-nika v Ljubljani, Tyrševa cesta 11 in Masarykova cesta 14.
V	soboto IS. t. m.
KONCERT vojaške godbe
na vrtu restavracije Craild IlOlela lUllOli
I. banovinska razstava malih živali ▼ Ljubljani. Ob priliki jesenskega velesejma, ki bo v Ljubljani od 2. do 11. septembra t. 1., bo v okviru kmetijske razstave tudi I. banovinska razstava malih živali, t. j. perutnine, domačih kuncev, ovac. koz, golobov itd Razstavili bodo najlepše plemenske živaili priznani rejci iz vse Slovenije, organizirani v raznih društvih in rejskih središčih, pa tudi oni, ki v teh društvih niso včlanjeni. Prihodnje dni bo kr. banska uprava razposlala vabila posameznim društvom in rejskim organizacijam, da prijavijo živali, ki jih nameravajo razstaviti. Neorganizirani rejci pa naj se pismeno prijavijo kmetijskemu oddelku kr. banske uprave, ki jim bo poslal potrebne prijavnice v izpolnitev. Vse živali bodo ocenjene, najlepše tudi nagrajene,
Iriet UJNŽB v Županovo jamo. V nedeljo dne 16. t. m. priredi Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana za člane organizacije in njihove rodbinske člane celodnevni izlet v Grosuplje z ogledom Županove jame. Odhod ob 8.05 z ljubljanskega glavnega kolodvora. Zbirališče na podaljšku perona. Vse po drobno je razvidno iz okrožnice. Prijave do sobo te 15. t. m. do 12. — Prireditveni odsek
Mladinski praznik v Tržiču
Tržiška katoliška mladina bo imela v nedei.c. 16. julija svoj praznik. V prvi vrsti njeni najmlajši — mladci. Lepo število jih je in vsi se bodo v nedeljo strnili okrog svojega prapora, ki bo tedaj slovesno blagoslovljen. Spored bo sledeči: Ol> pol 2 bo pred župniščem slovesen sprejem gospe Hedvike_ Prastove in g. dr. Kozina Ahačiča, ki sta blagovolila prevzeti čast botre in botra novemu mladinskemu praporu. Ob 2 jx>poldne bo v cerkvi slovesen govor kot uvod k proslavi Karmeljske Matere božje. Po govoru bo domači g. duh. svčtaik Anton Vovk blagoslovil novi prapor in bo k slovesnosti imel še kratek nagovor na mladino, nato pa se bo razvila procesija s kipom Karnielske Matere božje, ki se je bo udeležila tudi naša mladina z novim praporom ter tako pokazala vdanosl Cerkvi.
Po cerkveni slovesnosti bo telovadni nastop na prostoru dr. Kozma Ahačiča >Za VirjenK. Sodelovalo bo vso članstvo fantovskega odseka in dekliškega krožka s prostimi vajami, orodno telovadbo In narodnimi plesi.
Prav iskreno vabimo vse. da v nedeljo 16. julija obiščete naš tržiški kot in tako pokažete, da cenite delo naše mladine na tako važni postojanki kot je Tržič in jim daste pobude še za nadaljnje delo.
Strokovni protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice
Za strokovni protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice, ki ga prireja Liga proti alkoholizmu se je prijavilo preko 100 učiteljev in učiteljic iz vinorodnih in industrijskih krajev. Zaradi tehničnih zaprek je bilo mogoče sprejeti samo 64 pri glašencev. Ti so prejeli posebna obvestila. Pro gram tečaja je naslednji:
17. julija (ponedeljek) ob 9.: 1. Otvoritev te čaja. 2. Pomen in naloge učiteljstva pri treznost nem delu. Predava g. dr. S. Gogala. 3; Razširjc nost alkoholizma med slovensko mladino. Predava g. Vojko Jagodič. — Popoldne: prosto.
18. julija (torek) ob 8.: 1. Alkoholizem in živ Ijenjska bilanca Slovenije. Predava g. dr. Pirc
2.	Vpliv alkohola na dedno snov in manjnadar jenost otrok. Predava g. dr. B. Škerlj. 3. Alkoho ližem in duševne bolezni. Predava g. dr. I. Marinčič. 4. Alkoholizem in moralna pokvarjenosl ter zločinstvenost mladine. Predava gosp. Vojke Jagodič. — Popoldne: Ekskurzija v bolnišnico za duševne bolezni na Studencu.
19. julija (sreda) ob 8.: 1. Slovensko alkohol no gospodarstvo. Predava gosp. Vladimir Kuret.
2.	Slovensko sadjarstvo in žganjekuha. Predava g. Andrej Škulj. 3. Potrošnja alkohola v delav skih družinah. Predava g. F. Uratnik. 4. Viničar sko vprašanje. Predava g. Jože Rozman. Popol dne: Avtobusni izlet v Lukovico.
20. julija (četrtek) ob 8.: I.1 Razširjenost alko holizma in šolski uspehi. Predava g. V. Jagodič
2. Učni načrti, protialkoholni poduk in vzgoja Predava g. R. Kobilca. 3. Samoučila in učila za protialkoholni poduk. Predava g. M. Zor. 4. Prak tični nasveti za protialkoholno delo v šoli in družini. Predava g. Janko Grad. Popoldne: Ogled soc. pol. ustanov mestne občine ljubljanske. Zve čer: Konzultativni sestanek.
21. julija (potek) ob 8.: 1. Šolske kuhinje, njih namen in pomen. Predava g. dr. I. Pirc. 2. Praktično tolmačenje uredb, ki ščitijo mladino pred alkoholizmom. Predava g. Aleksander Maklecov.
3. Praktične smernice za raziskavanje alkoholizma med mladino. Predava g. Vojko Jagodič. 4. Liga proti alkoholizmu in sodelovanje učiteljstva v nje'j. Popoldne: Avtobusni izlet na Rakitno.
22. julija (sobota) ob 8.: 1. Razdelitev potrdil o obisku tečaja. 2. Zaključek tečaja.
Prokrust Lovrenčič v Španiji ustrelfcn
državni tožilec: „Obtožcnčcva smrt se ne bi mogla niti primerjati z mrcvarjenjem tisočev nedolžnih ..
pila proti njihovemu delovanju, čeprav ga je pognala do vseh podrobnostih.
ffDelal sem čisto sam"
Ko ga je sodnik vprašal, če je sodeloval pri dogodkih meseca maja 1987, je odgovoril: »Da in ne. To je odvisno od tega, v kakšni ohliki zastavite svoje vprašanje. Bil sem tedaj na barikadah, nieem pa imel z nikomur nobene zveze, pač pa sem delal čisto eam.< Zatem je povpdal, kakšne dolžnosti je imel v palači »Mieoia«. Svoje sposobnosti je kot arhitekt stavil na razpolago, kjer bi bile potrebne. Spoznal ga je tam neki Santiago Garce, ki ga je imenoval za šefa vojaške obveščevalne službe Sodnik ga je nato vprašal, če je vedel, v kakšen namen gradi one mučilnice. Lovrenčič je to potrdil, pripomnil pa še. da je takšnih mučilnih eelic zgradil nad sto. Zgradil jih je* kakor pravi, na uka® nekega vplivnega člana obveščevalne službe, bivšega uradnika Španske banke v Madridu. Obtoženec je zatem sam raztolmačil sistem dela v Čeki, govoril o pomanjkanju hrane in o bedi. ki so jo morali trpeti jetniki, o pomanjkanju prostora v celicah, kjer so bili kaznjenci kar nagromadeui, ter o tem, kako kruto so postopali z njimi agenti. V teh mučilnicah je bilo vsega skupaj
le devet razdrtih postelj, jetnikov pa sedemsto
Vsi tisti, ki so imeli dostop k Lovrenčičevi sodni razpravi, so se zgražali nad tem, kako obtoženec mimo pripoveduje o vseh teh strahotnih rečeh, prav kakor da bi se vse to razumelo samo po sebi in je moralo tako biti. Obtoženec je skoraj v celoti priznal vse, kar mu je očitala obtožnica. Žalostna dejstva, ki jih je priznal Lovrenčič, pa so potrdile tudi številne priče, ki so bile zaslišane na tej sodni razpravi.
Državni tožilec predlaga smrtno kazen
Državni tožilec je pri razpravi poleg drugega dejal: -»Obtoženec je res gradil te celice za mučenje. Glejte, danes je potrdil ponovno vse izjave, ki jih je dal 6odišcu. Tudi priče to potrjujejo in njegovi lastni spisi vsebujejo avtentično obtožen-čevo priznanje. Edina olajševalna okoliščina za Lovrenčiča je, da je moral opravljati posel, ki so mu ga ukazali, že se je hotel izogniti smrti. Toda ne bi se mogla niti primerjati njegova smrt * mrcvarjenjem tisočev nedolžnih. Ni težko opredeliti zločine, ki jih je obtoženec zagrešil. Tožilec je mnenja, da jih je treba smatrati kot zločin pristanka na oboroženo vstajo, brez olajševalnih okoliščin. Zato zahteva za obtoženca smrtno kazen.«
S tem je bila razprava proti Lovrenčiču v glavnem končana in tudi zapečatena usoda tega nečloveškega mučitelja. Po posvetovanju članov vojnega sodišča je bila razglašena 60dba. Lovrenčič je bil obsojen nasmrt. Pred nekaj dnevi je bila smrtni kazen nad njim izvršen*. Bil je ustreljen. Tako je bilo njemu prihranjeno ono mučenje, ki ga je po njegovi krivdi moralo prestati toliko ljudi, kateri niso niti vedeli, zakaj so jih zaprli. Marsikdo, ki je prišel v te mučilnice, si je gotovo želel, da bi ga vsaj smrt rešila tega pekla na zemlji.
SvojČas smo na tem mestu poročali o grozodejstvih, ki jih je uganjal v bivši republikanski Španiji neki Lovrenčič, o katerem pravijo, da je !>il arhitekt in doma iz Jugoslavije. Postal je »slovit« po svojevrstnih mučilnicah, ki jih je zgradil v jetnišnici v Valmayore v Barceloni in v katerih je umrlo toliko nedolžnih žrtev. Po padcu Barcelone so španski nacionalisti Lovrenčiča prijeli in zaprli. Prišel je pred voja&ko sodišče, kjer se je moral zagovarjati za 6voja grozna dejanja, ki jih je zagrešil. Zadnja poročila o tem pa pravijo, da ga je sodišče obsodilo na smrt in da je bil Lovrenčič pred nekaj dnevi ustreljen. Danes naj navedemo nekaj njegovih življenjskih podatkov ter poročamo, kako se je ta iznajdljivi mož pred sodiščem zagovarjal.
Lovrenčič je bil učen mož
Obtoženi Alfonz Lovrenčič je bil star 37 let. Uil je oženjen. Rodil se je v Franciji, kamor so -e bili svojčas njegovi starši preselili iz bivše Avstrije. Ko pa je razpadla bivša Avstro-Ogrska, je postal Jugoslovan. Prvič je prišel v Španijo 1. 1921, v tuj6ko legijo pa je stopil dve leti nato, in to po nekem potovanju, na katerem je vodil neki orkester. Razumel se je torej tudi na glasbo. Tedaj, ko se je začela španska državljanska vojna, je dobil kot bivši častnik tujske legije mesto v španskem notranjem ministrstvu. Bil je zelo izobražen človek in je znal kar sedem jezikov. Postavili so ga za tolmača, kadar so prišli v Madrid kaki visoki tuji gostje. Zatem je bil agent tuje protišpljonaže in je imel številko 29, ki mu jo je dal poveljnik glavnega štaba. L. 1937 je postal poročnik v rdeli španski vojski. Že prej, 1. 1935, je stopil v Nacionalno delavsko konfederacijo, naslednje leto pa v Splošno delavsko zvezo. Pri svojem zagovoru je priznal, da je zgradil omenjene mučilnice v Valmayore. Tem svojim svojevrstno mojstrsko zgrajenim celicam je dal tudi svojevrstna imena, kot n. pr. »peihotehnična«, »ledena«, >«oba zvoncev«, »soba brez odmora« in podobno. V neki svoji izjavi priznava, da so bile Čeke uradni organi rdeče španske vlade, ki ni naeto-
IPI
Genijalnost-blaznost-zločinstvo:
Modrijan, ki se je vse življenje boril z blaznostjo
Začetnik modroslov-skega nauka o stvarnem spoznanju Avgust Comte je vse svoje življenje prebil v preučevanju svetovnih pojavov in njihovih medsebojnih zvez. — In ravno v dneh, ko je že imel pred seboj novo sliko sveta, 6eveda v luči svojega modroslovskega nazora, ko so mu 9brisi te slike bili že otipljivo blizu, mu je nekaj zmedlo in pomračilo misli.
Sam je govoril, da ga muči »notranji demon«. Nekaj časa se je boril proti njemu, toda nekega dne ga je med premišljevanjem v gozdu pri Mont-morencyju blaznost napadla s tako silo, da so ga po napadu našli vsega zlomljenega in strtega. — Sloviti modroalovec je bil znorel.
Čez čas se je spet začel siliti na delo, toda napadi so se ponavljali. Nekega dne je namesto peresa vzel v roke kuhinjski nož ter planil nad svojo ženo...
Poslati 60 ga morali za nekaj časa v norišnico, potem pa 60 mu delovno sobo doma preuredili v blazniško celico. V njej je svetovno znani mož prebil dvanajst let življenja v divjih napadih in topi brezbrižnosti. Neprenehoma je moral paziti nanj poseben strežnik, da mu je ob prvih znamenjih napada trdo zategnil norsko obleko okoli rok in ga ukrotil, še preden je postal nevaren.
Toda med blaznostjo so 6e mu sredi norih prividov zdaj pa zdaj pokazali obrisi tiste jasne slike, katero je bil zamislil ravno pred začetkom svoje strašne, brezupne bolezni. Kadar ga je norost kaj popustila, je začel spet delati in to e pospešeno naglico ter s silo, kakor tudi si je v urah blaznosti nabiral nove bistrosti in novih sil. V teh svetlih trenutkih je vedel, da bo navzlic norske-mu oblačilu prišel do spoznanj, ki jih je tako željno iekal in končal svoje življenjsko delo. ki naj bi po njegovi zamisli rešilo ljudi krivega mišljenja.
V nadčloveških naporih je temu možu uspelo, da je začas razbil črne megle, ki so mu mračile um in da je napisal šest debelih zvezkov o svojem novem modroslovskem sestavku, pozitivizmu.
Dvanajst let je trajal ta junaški boj, v katerem je Comteov duh za nekaj časa zmagal, ker je njegova volja bila močnejša od bolezni in norosti.
Toda Comte ni bil edini tak nesrečnik, še cela vrsta jih je za njim.
Na hladno sta ga postavila
Kadar kdo postane le preveč siten in po nepotrebnem rine v ljudi, se navadno dobijo usmiljene roke in sitneža postavijo, kakor pravimo, na hladno. To se zlasti rado zgoidi v vinski družbi, kjer je vsak na vso moč pameten in prebrisan, ali pa, kadar se gostilničarju zdi, da si ga je cenjeni gost že dovolj »naložil« in je postal nadležen. Take zgodbe se običajno končajo brez večjih srčnih pretresljajev. V nekem francoskem mestu pa se je zgodilo, da so nekega mesaTja dobesedno postavili na hladno, kar pa bi se zanj kmalu neprijetno končalo in se je stvar končno zaključila pred sodiščem. Mož je zgodaj zjutraj prišel v menico, kjer je imel spravljenega nekaj denarja, da bi ga preštel in spravil. Potem pa je vstopil v hladilnico, da bi vzel nekai kosov mesa, kamor jih je bil spravil prejšnji večer. Medtem ko je bil mesar zatopljen v svoje delo. sta se zmuznila v lokal dva nepridiprava in zaloputnila vrata hladilnice Pobasala sta rejeno listnico in izginila. Zaman je ubogi mesar klical na pomoč. Moral je na sebi okusiti, kako se hladi meso. Šele po dveh urah je prišla neka stranka po meso in mesarja rešila.
V Gdinjo je priplula jugoslovanska šolska ladja »Jadran«. To je prvi obisk kake jugoslovanske vojne ladje v Gdinji. Ladja »Jadran« je s tem vrnila obisk, ki ga je preteklo leto naredila v Dubrovniku poljska šolska ladja »Iskra«. »Jadran« bo ostal v Gdinji 5 dni.
Življenje v Gdansku navzlic neprestanim mobilizacijam, paradam, nastopom in govorom narodno-socialističnih prvakov, navzlic nervoznim pripravam za priključitev k Nemčiji, poteka ponekod, »lasti po kopališčih, še vedno precej civilno, kakor vidimo na gornji sliki
Preureditev slovaške uprave
V prihodnjih dneh bo predložen poslanski zbornici zakonski osnutek o preureditvi slovaške uprave. Načrt zakona določa ukinitev dosedanjega Državnega urada v Bratislavi katerega delokrog bo prešel deloma na notranje ministrstvo, deloma pa na komitate (župe). Ti komitati bodo tvorili upravno enoto, ki bo obsegala več okrajev. Ustanovljenih bo sedem komitatov, ki bodo imeli svoj sedež v Nitri, Bratislavi, Trenčinu, Ružomberoku, Prešovu, Mihajlovcih in v Banski Bistrici. Meje in sedeži komitatov 6e bodo mogli spremeniti 6amo * zakonom. Policijska ravnateljstva in policijske oblasti bodo obdržale svoj delokrog in bodo zanje veljali posebni predpisi. Na podlagi vladnega odloka bodo ministrstva prenesla svojo pristojnost na komitate, ti pa spet na okrajna načelstva. Z a načelnike okrajnih načelstev bodo imenovani državni uradniki, za načelnike komi'atov pa vladni zau.pniki. Komitati bodo predstavljali avtonomne ustanove, naloga avtonomnih komitatskih uprav pa bo, da se bodo brigali za prometno-tehnične, gospodarske, kulturne, socialne in zdravstvene koristi komitatov in ljudstva, v kolikor gre za vprašanja, ki so izven delokroga občin. Za to se bo brigal odbor, ki bo štel 12 članov in 12 namestnikov ter komitatska komisija, ki bo štela 6 članov. Imenovanje članov komitatskega odbora se bo uredilo z zakonom, Predsednik odbora bo načelnik komitata, ki bo moral sklicati odbor najmanj šeetkrat na leto. Komitatsko komisijo imenuje komitat6!ki odbor. Njena naloga je, upravljati posamezne oddelke komitatov. Komitat ima pravico, da za pokritje stroškov odredi pobiranje raznih pristojbin. Preračun za prihodnje leto mora komitatski odbor predložiti najkasneje do konca oktobra. Okrajno načelstvo bo ostalo še naprej najnižja državna upravna enota.
k
* i *„
,/ ■/
Ta pogumni krmar ne spada med slovite morjeplovce, marveč med tisto vrsto ljudi, ki so danes tisočkrat slovitejši od velikih pomorščakov. Je to eden najpriljubijenejših filmskih igralcev James Cagney na krovu svoje jahte. Njegov najnovejši film se imenuje »Angelci z umazanimi lici«
Ostanki razbitega nemškega letala na italijansko-švicarski meji
Zdi se. da se je po nekaj mesecih pojasnila skrivnost nemškega letala, last letalske družbe »Lufthansa«, o katerem ni bilo ne duha ne sluha. Sredi trde zime je odplulo iz Stuttgarta letalo, ki pa ni prispelo v Milan, kamor je bilo namenjeno. Nihče ni vedel, kaj se je z letalom, e potniki in s posadko zgodilo. O usodi letala so ugibali vse mogoče. Tisti, ki z Nemci ni60 posebni prijatelji, so mislili celo to, da se letalo sploh ni ponesrečilo, ampak da so si nemške in italijanske oblasti nesrečo izmislile, samo da bi imele priliko, da bi njihova letala imela priliko pod pretvezo iskanja fotografirati strategično važne točke na Švicarski strani. Te dni pa ro naSli turisti, ki so se hoteli povzpeti na neki vrb na italijansko-švicarski meji, ostanke letala, ki nesrečo potrjujejo. Domnevajo, da se je letalo v višini zaradi snežnega viharja zaletelo v steno in se razbilo. Turisti so nekaj ostankov pobrali in obvestili oblasti, da so ukrenile vse potrebno.
Tudi psov ne bodo vozili zastonj
Komisija za mednarodni zračni promei j« na svoji zadnji seji razpravljala o prevozu psov. Nekatere zračne družbe menijo, da psi spadajo pod tovor in ne pod prtljago, od katere potniku ni treba nič plačati. Kar tiče majhnih psov bi že še Slo, pri velikih pa ni kar tako. Zgodilo se je namreč. da je neka dama nekoč pripeljala majhnega kužka s seboj in na prošnjo večine potnikov «o dovolili, da se je tudi kuža peljal. Nekega dne pa ja pripeljala druga dama s seboj tudi psa, pa ne majhnega, ampak veliko dogo. Družba prevoza ni hotela dovoliti, dama pa se je izgovarjala, češ, če majhne vozite, zakaj pa velikih ne bi, ker končno pes je pes, pa naj hio velik ali pa majhen. Družbo je sedaj začelo skrbeti, kaj bo, če bodo potniki začeli v velikem številu voziti s seboj tako velike mrcine. Dami so dovolili, da je psa vzela v letalo-rekli pa so ji, da ga mora držati na kolenih, kar je seveda prav rada storila. Od tedaj naprej je družba določila, da mora vsak potnik držati psa na kolenih in da ne sme zavzeta drugega prostora kakor prostor svojega gospodarja. Odkar pa so ti četveronožci postali »navadni potniki«, pa velja zanje za zračni prevoz isto kakor za ljudi, da morajo namreč plačati in pasji ljubitelji lahko ve. selo vzkliknejo: Živela enakopravnost!
Programi Radio Ljubljana
Petek, It. julija: 1 ti Naše pesmi (ploiie) — 18.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski kooo«rt Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poro&ila — 10.30 Zanimivosti o Izseljencih (g. Jože Pre-mrov) — 19.40 Nac. ura: Julij v naših porah (Janez Gregorin) Lj. — 30 Paganini: Sonata XI. (plošče); Sonata XII. (gosli igra Tossy Spiwakowsky) — 20.10 Zenska ura: Kaj bi morala vedeti vsaka žena o zavarovanju, II. del (ga. Vida Peršuhova) - 20.30 Večer jugoslovanske glasbe. Sodeluje g. Marijan R11«, Slan dunajske drž. opere, g. prof. M ari jam Lipovšek (spremljava) in Rad. ork.) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške pločfte.
Petek. U- julija: Belgrad: 39 Zagreb — 20.30 Drama — Zagreb: 20 Bizetova opera »Carmen« — Praga: 20 Filh. konc. — Bratislava: 10.40 Mednarodne gl. — 32.15 Komorni konc. — Sofija: 10.35 Puccinijeva opera 'I*a Boheme« — Varšava: 21 Prenos iz Franclje — Budimpešta: 20.10 Igra — 32 Operni ork. — 23 Plesna gl. _ Trst-Milan: 17.1S Pianino — 21 Igra Ritn-Bari: % Koralni konc. — 21.30 Simf. konc. Florenca: 21 Operetna gl. — Dunaj: 16.45 Prenost iz Gradca — 30.16 Operetni konc. — Monakovo: 10 Slavnostni konc. — Bero-miimter: 20 Ork. konc. — 30.30 Ob 150 letnici francoske revolucije — 21.30 Klavir — Strassbourg: 20.30 Koncertni prenos iz Metza.
R. L. Stevenson:
OTOK GLASOV
Tako se je zgodilo, da j« Keola postaj najbolj prestrašeni in najbolj zbegani mož v V6eh štirih svetovnih morjih Slišal je že bil večkrat o ljudožreih na južnih otokih, in ta stvar je bila zanj že od nekdaj nekaj groznega, in zdaj so skoraj že trkali na njegova vrata. Razen tega pa je bil še od potnikov izvedel marsikaj o njihovih šegah in običajih, kako da navadno takrat, kadar nameravajo pojesti kakšnega človeka, tistega, ki je za to določen, rede in mu strežejo kakor mati svojemu najljubšemu otroku. In sprevidel je, da 2 njim ravnajo prav tako, in da je bij prav to vzrok, radi katerega so mu bili dali hišo in ženo in ga osvobodili vsakršnega dela, in prav zato so se tudi stari poglavarji ž njim pogovarjali kakor s kakšno prav posebno važno osebo. Tako je zdaj ležal na svoji postelji in preklinjal svojo usodo in meso mu je primrznilo na kosti.
Naslednji dan so bili vsi Člani plemena spet zelo vljudni do njega. Vsi so bili spretni govorniki, čudovito lepo zaokroženo in v rožicah so govorili in se šalili pri svojih pojedinah. Le malo, prav zares kaj malo, pa je bilo zdaj Keoli do njiho-
vega lepega vedenja; gledal je le, kako so se lesketali beli zobje v njihovih gobcih, in postalo mu ie slabo ob tem prizoru; in ko so pokosili, je šel vstran ter ležal v grmovju kakor mrlič.
Drugi dan je bilo prav tako in njegova žena je prišla tja za njim
»Keola,« je dejala, »če ne boš jedel, te bodo jutri ubili in »pekli, to ti povem brez ovinkov. Nekaj starih poglavarjev že godrnja. Menijo, da si zbolel in aa boš prišel ob meso.«
Pri teh besedah je planil Keola pokonci in jeza ga je pekla v notranjosti.
»Kaj malo vprašam, kako naj se zdaj izteče,« je dejal. »Tod zdaj visim med prepadom na levi in prepadom na desni. Ker že moram umreti, dajte mi vsaj, da bom umrl a najkrajši način; in ker me že morajo v najboljšem slučaju požreti, rajši vidim, da me požro duhovi, kakor da bi me ljudje. Zdrav mi ostani,« je dejal in jo pustil tam', kjer je bila ter se podal na morsko obrežje, ven iz gozda na obalo.
Popolnoma golo je bilo obrežje pod močnim solncem; o ljudeh ni bilo ne duha ne sluha, toda v pesku so se videle stopinje, in kamorkoli je le stopil, so govorili in šepetali glasovi, in plamenčki so se prižigali in spet ugašali. V vseh jezikih sveta »o se tam pogovarjali: francosko,
holandsko, rusko, tamilsko in kitajsko. Katera dežela se jse le količkaj spoznala na čarovnijo — njeni rojaki so bili tu in šepetali pred Keolinimi ušesi. Obrežje je bilo tako močno obiskano kakor šiToko znan semenj, in vendar ni bilo nikjer videti človeka, in ko je hodil, je videl, kako so pred njim izginjale školjke, pa jih ni nihče pobiral.
Mslim. da bi se bil celo hudič, če bi bil sam v takšni druščini, zbal; Keola pa je bil vzvišen nad slednjim strahom, ker je iskal smrti. Kadar so zagoreli ognji, se je zakadil proti njim. Glasovi brez teles so klicali sem in tja, nevidne roke so vsipale pesek na plamene, in izginili so z obrežja, še preden jih je utegnil doseči.
»Jasno je, da Kalamakeja ni tu,« si je mislil, »sicer bi bil jaz že davno mrtev. «
Nato se je usedel ob gozdnem robu na tla, kajti bil je utrujen, in naslonil je svojo brado na roke. Pred njegovimi očmi so se dogodki razvijali naprej: obrežje je vršalo od glasov, ognji so sikali iz tal in se spet ugrezali, školjke so izginjale in 6e spet obnavljale še med tem, ko je gledal v isti kraj.
»Tih dan je bil, ko sem bil prvič tukaj,« si je mislil, »s tem ga ni mogoče primerjati.«
In v glavi se mu je medlo ob misli na milijone in milijone dolarjev in na stotere in stotere ljudi, kateri so jih tod na obrežju pobirali ter se nato dvigali v zračne višave višje in hitrejše kakor orli.
»Če človek pomisli, kako so me imeli za norca s svojim blebetanjem o državnem denarju,« je dejal, »in da denar delajo tam, ko pa je vendar zdaj- povsem jasno, da je bil ves novi, bleščeči denar, ki kroži po svetu, pobran tule na tem obrežiul Toda odslej pa v bodoče si bom znal to stvar drugače razložiti, tako kakor ie prav in res!« je dejal, ko je razmislil.
In končno — sam ni vedel natančno ne kako, ne kdaj — se je spustil na Ke-olo spanec, in pozabil je na otok in na vse svoje bolečine, in na trpljenje, ki ga je moral prenašati.
Zgodaj drugo jutro, še preden je bilo vzšlo 6olnce, pa ga je zbudilo kričanje. Prebudil se je z nepopisnim strahom, ker je mislil, da ga je bilo v spanju presenetilo in zasačilo ljudožrsko pleme, ni pa se v resnici zgodilo ničesar podobnega. Le na obrežju pred njim so se motali ter drug drugega klicali breztelesni glasovi, in zdelo se je. kakor bi vsi skupaj vihrali mimo njega nekam navzdol po obrežju.
»Kaj pa se zdaj dogaja?« se je vprašal Keola. In postalo mu je jasno, da se mo-
ra goditi res nekaj posebnega, kajti bil® je nekaj čudnega: niti ogenjčki se nito več prižigali, niti školjk ni nihče več pobiral, pač pa so se breztelesni glasovi podili gor in dol po obrežju, klicali drug drugega in spet potihovali. In prihajali so drugi, vreli so za njimi, in i* njihovega zvoka se je dalo soditi, da so čarovniki močno jezni.
»Name prav gotovo ni60 jezni,« si je mislil Keola, »6aj hodijo tik ob meni.««
Kakor vihrajo psi ali konji pri dirkah ali pa kakor drve meščani na poti k požaru — vse se jim pridruži, karkoli srečajo — tako se je zdaj godilo 6 Keolo; in ni vedel, kaj prav za prav počne, in zakaj prav za prav sploh tako ravna. Toda glej! Nenadoma ie že tekel vštric z glasovi-Dirjal je mimo enega otroškega rtiča in ie zagledal drugega; in tam so rasla — Kakor se je spominjal — čarobna drevesa; kar na tucate jih je bilo v nekem gozdu. Odondort je prihajalo nepopisno kričanje ljudi, ki so vpili vsevprek; in po šumih 6e je dalo soditi, da so namenjeni ti, s katerimi je tekel, prav na isti kraj. Še malo bližje, in v bučanje in hrum so se vmešali zamolkli udarci mnogih sekir.
Naročajte »Slovenski dom«!
vSloTttnskj d®m« Uhaja vaak delavnik ®b 12. Meaetna naročnina 12 din. n inozemstva 25 din. Uredništvo: Kopitarjev* ulica 8/IIL Telefon 4001 d*	Oprava!	Kopitarjev«	otira	6
Za Jugoslovansko tiskarni. » Lin lil w ni Jote Kramam Izdaialeli ini Jote Sodia Urednik; Mirlie Javornik