PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 253 (9255)
TRST, petek, 31. oktobra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ENOURNO SREČANJE MED_ TAJNIKOMA KM IN PSI
Odnos do Morove vlade v ospredju pogovora Berlinguer - De Martino
Poseg tajnika KPI na zasedanju centralnega komiteja
la pohad proti Zahodni Sahari
RIM, 30. — Tajnika KPI in PSI Berlinguer in De Martino sta imela danes več kot enourni pogovor na sedežu socialistične skupine Poslanske zbornice. Med pogovorom — kot je rečeno v skupnem sporočilu tiskovnih uradov obeh strank — sta obravnavala italijanski Politični položaj ter najbolj aktualna vprašanja, vštevši ona, ki zadevajo vlado. Berlinguer in De Martino sta se zaustavila tudi ob debati, ki je v teku med obema strankama, ter sta izmenjala mnenja ° dejavnosti in pobudah socialističnih in komunističnih strank na evropski ravni. Razgovor — je še rečeno v poročilu — je bil iskren ■n prisrčen ter sta ga oba politična voditelja pozitivno ocenila. Mimo uradnega poročila pa je (
pa
gotovo, da sta Berlinguer in De Martino obravnavala v prvi vrsti zaključke centralnega komiteja KPI m predvsem izjavljeno razpoložljivost komunistov, da se vzdržijo glasovanja o državnem proračunu, èe bo vlada sprožila ustrezne sred-njeročne programe za premagovanje gospodarske krize. O tem vprašanju je včeraj na zasedanju CK govoril tudi sam Berlinguer, besedilo, njegovega govora pa so objavili danes.
Tajnik KPI je v svojem posegu Potrdil, da si partija «prevzema in si bo prevzemala vse odgovornosti, ki ji pritičejo kot stranka, ki iz opozicije deluje in je venomer pripravljena dati svoj konstruktiven
prispevek k reševanju problemov družbe in delavcev».
V uvodnem delu pa je Berlinguer predvsem poudaril nevarnost krize, ki pretresa Italijo v okviru krize vseh kapitalističnih držav. Za zaustavitev procesa krize pa je potrebna enotna pobuda delavskih razredov in njihovih strank, ki naj da vzpodbudo in naj postopno uresniči demokratične spremembe v gospodarskih in družbenih strukturah ter v življenju in političnem vodenju držav, kot tudi v evropskih ustanovah.
Potem ko je poudaril, da se je ]j£no idealno usmeritvijo, politična slika v Evropi v zadnjih dveh letih spremenila v pozitivnem smislu, je Berlinguer nakazal po-
goje za uresničitev ciljev demokratičnega napredka. Prvi pogoj je v napredku pomiritve, se pravi procesa, ki naj privede do zmanjšanja vojaškega potenciala in do razvoja sodelovanja na vseh področjih, ne da bi okrnil strateškega ravnotežja med ZDA in SZ, med atlantskim zavezništvom in varšavskim paktom ter med tema dvema blokoma in I področjem evropskih neuvrščenih držav, kot je Jugoslavija. V tem okviru — je pojasnil tajnik KPI --je treba gledati na bodočo evropsko konferenco komunističnih partij, katere cilj mora biti sprožiti medna-
rodno pobudo, in to ne samo s strani komunističnih partij, ampak tudi vseh delavskih in demokratičnih sil. Drugi pogoj pa je postopno zbliževanje in sodelovanje med strankami, ki imajo svojo bazo v delavskem razredu in v ljudskih slojih in v prvi vrsti med krščansko navdihnjenimi strankami in organizacijami ter drugimi demokratičnimi silami z raz-
|lilllini„,lllI,llltlmllMI|||l||IIIIllII|IIJIll|||IIIIll|llinllllllIlnllIM„llll„l,II,llllllllllllltMt,IIMnmll|||lm||||
z ODLOČILNIM POSREDOVANJEM VODITELJEV FEDERACIJE
Sporazum med sindikati in vlado o železničarjih
Medministrski sestanek o položaju v tovarni «Leyland-Innocenti» Slab začetek pogajanj za obnovitev pogodbe delavcev kemijske stroke
o svoji nedavni poslanici parlamentu. Leone pojasnjuje razloge, zaradi katerih se je odločil za poslanico
Dejal je tudi, da je dosegel cilje, ki si jih je zastavljal s poslanico, namreč spodbuditi reševanje nekaterih problemov ter pritegniti pozornost javnega mnenja. Leone je tudi dejal, da je parlament vzel na znanje njegovo poslanico «z zavestjo in spoštljivostjo», ter pozitivno oce-
vo, ki je sledila njegovemu posegu. Tudi reakcija sindikatov se mu je zdela «korektna» ter izraz tistega čuta odgovornosti, ki ga sindikat kaže. Končno pa je Leone v svojem intervjuju izrazil prepričanje, da bo Italija znala premagovati sedanje težave.
Seja vlad«
RIM, 30. — Pod Morovim predsedstvom se je danes v palači Chigi sestal ministrski svet, ki je odobril celo vrsto ukrepov in zakonskih predlogov, ki se tičejo najrazličnejših aspektov javnega življenja. Nekateri ukrepi zadevajo tudi našo deželo; o njih pa poročamo v tržaški in go-riški kroniki.
RIM, 30. — Vlada in sindikati so «rosegli sporazum o železničarjih v
okviru načelnega dogovora iz 16. ok- ------------- —	--------------------
wbra o problemih' javnih uslužbencev, .ter dejal, da se je obrnil na parla-jlfp321"11 Predvideva, da bodo vsem | ment glede na delikatnost položaja, , .,/00 uslužbencem državnih železnic : ki pa ni prehud, niti ne brezupen, splačali predujem na bodoče poviške T' --1	-1- -- J '
. Višini 20.000 lir mesečno, in to zaduši od 1. septembra letos. Nedeljko doklado so povišali od 500 na 2.700 k-, nočno doklado pa od 200 na 400 na uro.
Minister za reorganizacijo javne u-Pvave Cossiga je ob zaključku poga- ....
s sindikati izrazil zadovoljstvo nil politično in časnikarsko razpra-aradi doseženega sporazuma, h ka- '
50 bistveno prispevali vodici federacije CGIL, CISL in UIL.
Vl°ba' je, da dogovor predstavlja za ado izreden napor glede na finanč-® .razPoložljivosti, za katerega pa Je vlada odločila zaradi specifič-^a značaja sindikalnega spora in aradi nevarnosti za celotno naciol-abapnost, k' bi jih prineslo mommo razbitje pogajanj.
Sindikalna delegacija pa je v svo-Jetn poročilu poudarila, da sicer spo-i5ZUr? be sprejema vseh zahtev že-ezničarjev, da pa kljub temu pred-avlja najboljšo možno rešitev gle-? na težavnost pogajanj inma sploš-1 PMažaj in da ga je treba torej Pozitivno ocenjevati. Vsekakor bo-dlf'?01'8^3 sP°razum odobriti še sin-ikalna zastopstva zainteresiranih stavcev. Kot je bilo pričakovati.
Pa so povsem negativno ocenili spo-azum avtonomni sindikati železni-arjev, ki napovedujejo nove stav-e' tn fašistična CISNAL.
Na ministrstvu za proračun je bil anes medministrski sestanek, na ia 80 Proučili položaj, ki je lana V avt°mobilski tovarni «Ley-fPo - Innocenti». Poleg ministrov Andreottija, Colomba, Bisaglie in nik°S^ -S0 bib navzoči tudi predsed-C^e bpželnega odbora Lombardije n,? ,*> milanski župan Aniasi in ^ eosednik milanske pokrajinske u-ave Vitali. Dogovorili so se, da da pP^nainisirski odbor za gospo-°.. načrtovanje na svoji prihod-ina Si^. Proučil položaj v celotnem ‘UUstrijskem sektorju, istočasno pa n. PPnistrstvo za industrijo poiskalo v ?p° rešitev za delavce, ki jim Itnv- kvarne grozi z odpustom.
Janška vlada bo tudi nastopila f], Pntanski, da bi dosegla vsaj po-Vod S+an 6 rok°v> ki jih je britansko del V0 l°varne postavilo za odpust 0fara'[cev ali za zaprtje italijanskih tr_a .v- Že danes se je minister za Jno s tujino De Mita sestal s s ojim britanskim kolegom Shoreom,
•anfnm je govoril tudi o tem vpra-rendar pogovor ni rodil kon-«letmh rezultatov.
«Jan3 *e<kžu tiohfindustrie pa so se tev začela pogajanja za obnovi-Cp uelot’ne pogodbe 350.000 delav-■«emijske stroke, ki je zapadla kai ^’P.^mbra. Pogajanja so se do-kì a , . . začela, saj so predstavni-Ka , °A?ja'cev, ki so združeni v or-k,rjr<ji «Asschimici», zavzeli od-"niino stališče do
Berlinguer je dejal, da je nesmiselno misliti na strategijo in taktiko ruskih revolucij kot na shemo političnega boja proletariata, ker je nepojmljivo, da bi gradili socializem na zahodu v oblikah in na način, kot je bil uresničen v Sovjetski zvezi in v drugih državah evropskega in azijskega vzhoda. Dodal je, da KPI povsem drugačno ocenjuje obstoječe socialistične družbe kot nekateri demokrščanski, socialdemokratski, pa tudi socialistični predstavniki, po katerih naj bi glavna značilnost teh družb bila v «birokratskih» ali «policijskih» sistemih. Komunisti namreč ne pozabljajo na spremembe, ki so bile uresničene v teh državah, za katere vsak komunist naravno goji občutke prijateljstva in solidarnosti. Ti občutki pa nikakor ne zmanjšujejo popolne avtonomije v ocenjevanju ureditev teh družb, predvsem kar se tiče nekaterih pravnih in političnih aspektov, ki omejujejo svobodo, ali drugih aspektov, ki se 'tičejo odnosov med socialističnimi državami (primer Češkoslovaške), pa tudi politične strategije drugih komunističnih partij, ki delujejo v kapitalističnih državah (kot je primer Portugalske).
Berlinguer je nato prešel k o-bravnavanju notranjega položaja in med drugim dejal, da je prvi pogoj za premagovanje krize popolna zavest o njeni nevarnosti. Potem ko je poudaril potrebo po skupnem prizadevanju brez vsakršnih partikuiari-zmov ali egoizmov, je tajnik KPI naštel predloge, ki jih je tako na političnem kot na gospodarskem področju dala partija po 15. juniju. Volitve 15. junija so po njegovem mnenju ustvarile bolj ugodne pogoje za reševanje problemov države z novo pravično metodo. S porazom antikomunizma je bila dana nova spodbuda odprtim, primerjanjem stališč v javnih upravah, med strankami, v parlamentu, med večino in levičarsko opozicijo, med vlado in sindikati. Konkretni rezultati so sicer še omejeni, saj je proces težaven, vsekakor pa je v teku.
Maročani z nestrpnostjo čakajo začetek velikega miroljubnega pohoda proti Zahodni Sahari,
priključitev tega ozemlja k Maroku. Minister za informacije je sporočil.
pohod začel 4.
bi dosegli novembra.
Predstavnik ZRJ o pripravah na evropsko konferenco
Grličkov za enakopravno izmenjavo mnenj med KP
Berlinski dokument sprejemljiva osnova za nadaljnje delo
iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
OB ODLOČNEM NASPROTOVANJU ŠPANSKE DEMOKRATIČNE OPOZICIJE
Prestolonaslednik Juan Carlos začasno prevzel funkcije državnega poglavarja
Ponovno poslabšanje zdravstvenega stanja 82-Ietnega španskega diktatorja Demokratični odbor ugotavlja, da je Juan Carlos zgolj frank^stična lutka Prvi komentar sovjetskega tiska o razvoju španskega političnega položaja
MADRID, 30. — španski ^Ai stolonaslednik .Juan Carlos }e danes uradno prevzel funkcije državnega poglavarja. Predsednik vlade Carlos Arias Navarro je uradno sporočil predsedniku parlamenta De Valcarcelu, da je general Francisco Franco hudo bolan in da ne more opravljati svojih dolžnosti. S tem je stopil v veljavo člen 11 španske ustave in Juan Carlos je postal novi poglavar države. Doslej še ni jasno, če je prestolonaslednik prevzel oblast le začasno, kot se zdi bolj verjetno, ali pa se je dolgoletni španski diktator dokončno odpovedal oblasti. Juan Carlos bo vse- -----------------
kakor jutri predsedoval seji mini
strskega sveta, ki se bo sestal v paiači Zarzuela, uradni Juan Carlosovi rezidenci.
Vest, da je Juan Carlos prevzel oblast sovpada s ponovnim poslabšanjem zdravstvenega stanja diktatorja Franca, do katere naj bi prišlo v teku popoldneva. «Generalissimo» ima spet močno notranjo krvavitev in tokrat so mnenja zdravnikov o poteku bolezni deljene, tako da sporočila ni podpisalo vseh dvanajst Francovih zdravnikov. Kaže, da so zaradi Francovega poslabšanja preklicali pogovor med maroškim zunanjim ministrom Laraki-jem in predsednikom španske vlade Navarrom, ker je slednji baje že dalj časa v palači Pardo, kjer čaka na zadnje razplete Francove bolezni.
Še vedno niso uradno sporočili vesti o dogovoru med španskim demokratičnim odborom in demokratično
Rafael Caly° Serer. Poleg tega so tu še delavske komisije in nekatera ženska združenja. V španski demokratični platformi pa so španska delavska socialistična stranka, ki jo vodi Felipe Gonzalez, demokristjan-ska levica, ki jo vodi Ruiz Jimenez in baskovska nacionalistična stranka ter nekatere manjše skupine.
Predstavnik demokratične opozicije je sinoči, preden je Juan Carlos prevzel funkcije državnega pogla-platformo, organizacijama, ki zdru- j vàrja izrazil zaskrbljenost zaradi za-žujeta večje število protifrankistič- ! Vlačevanja s postopkom odvzema o-nih strank in skupin. Obe organiza-1 Masti diktatorju Francu. Napovedal ciji naj bi se tudi sporazumeli, da j je tudi, da je demokratična opozici-ne bosta priznah zakonitosti imeno- i ja proti imenovanju Juana Carlosa vanja Juana Carlosa za španskega | za kralja, saj gre zgolj za franki-kralja. V zadnjih dneh je bilo baje j stično lutko, ki bo nadaljevala dose-mnogo srečanj, na katerih so pred- danjo protidemokratično politiko. E-stavniki raznih političnih skupin raz- dina možnost, da demokratična opo-pravljali o besedilu skupnega sporo- ! zicija sprejme Juana Carlosa je ta,
čila ne da bi dosegli formule, ki ; da slednji zapusti Španijo takoj_ po dlkteturrPravda' “odločno"podpira h, k,i„	„„ \r er,or,_ kronanju m da v Španiji okličejo
referendum, s katerim naj bi se ljudstvo izreklo, če je za republiko ali za monarhijo. Demokratična opozicija pa se dobro zadeva, da je ta možnost skrajno nerealna.
Prvič odkar je Franco bolan se
Splošna ugotovitev pa je, da so potrebni novi skupni napori vseh partij, da bj prišli do sklepnega dokumenta.
V zvezi s tem je Aleksander Grličkov opozoril, da se je delovna skupina v dosedanjem delu, ki ni bilo niti lahko niti enostavno, soočila tudi z določenimi težavami, ki so naravna posledica različnih stališč in ocen o posameznih Vprašanjih oziroma različnosti nacionalni razmer, v katerih te partije delujejo.
Konferenco pojmujemo — je poudaril Grličkov — kot svobodno in enakopravno izmenjavo mnenj o skupno določeni temi, kot je boj za mir, sodelovanje, varnost in družbeni napredek v Evropi.
Komunistične in delavske partije Evrope morajo svoje napore usmeriti k izdelavi takšnega dokumenta konference, ki bo vseboval samo tisto, kar jim je v boju skupno, namesto da se prepirajo okrog dokumenta, ki bi skušal pomiriti razlike, ki so se pokazale pri vprašanjih, ki jih zajema dnevni red konference. Inspiracije za izpopolnjevanje lastnega programa boja za mir, varnost, sodelovanje in družbeni napredek lahko vsaka partija udeleženka, pa tudi druga demokratična in napredna gibanja v Evropi, črpajo iz bogastva idej, ki jih bodo na konferenci pojasnile vodilne osebnosti teh partij. To je, kot je dejal Aleksander Grličkov, po našem mnenju osnovni smisel in pomen te konference. Drugačen pristop k njej bi po jugoslovanskem mnenju lahko samo vnaprej zmanjšal koristi, ki jih bo dala komunističnim in delavskim partijam glede njihove strategije in taktike boja za miroljubno sožitje in družbeni napredek ter glede zasnovanosti tega boja na samostojni oceni političnih, gospodarskih in družbenih razmer v lastnih državah v Evropi in svetu sploh.
Konferenca je priložnost zgodovinskega pomena za komunistične in .....	, . . delavske partije, da se osvobodijo
mm razvojem političnega položaja v bjgoteke preteklosti glede mejisfjjfij'
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 30. — Tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije dr. Aleksander Grličkov se je danes pogovarjal s političnim aktivom v Šibeniku in med drugim spregovoril o aktualnih dogajanjih v mednarodnem delavskem gibanju. Kot poroča Tanjug, se je dotaknil tudi rezultatov sestanka delovne skupine za pripravo konference evropskih komunističnih in delavskih partij, ki je bil 9. in 10. oktobra letos v Berlinu, in priprav na konferenco sploh. Poudaril je, da so predosnutek sklepnega dokumenta konference, ki so ga obravnavali v Berhnu, ocenili kot mogočo in sprejemljivo podlago za nadaljnje delo, ki se lahko približa političnemu sporočilu kot sklepnemu aktu konference, v katerem bi bila stališča, sprejemljiva za vse partije udeleženke. To je bil pomemben korak naprej v pripravah na konferenco. Tudi na tem sestanku so skoraj vse partije dale vrsto predlogov in formulacij, ki jih bi bilo treba upoštevati pri nadaljnjem oblikovanju sklepnega dokumenta.
Španiji po smrti 82-letnega diktatorja. Današnja «Pravda», uradno glasilo KP SZ, se ukvarja s tem perečim vprašanjem spričo «hude bolezni diktatorja Franca in možno predajo oblasti njegovemu nasledniku Juanu Carlosu». Po mnenju sovjetskega dnevnika obstajajo tri politične sile, ki se borijo za oblast po Francovi smrti, vsaka z različnimi cilji. Najprej so tu skrajno reakcionarne sile, ki bi hotele ohraniti sedanji režim brez kakršnekoli spremembe. Potem omenja Pravda «nekatere madridske kroge», ki bi hoteli onemogočiti vsako resno reformo s krinko dozdevnega liberalizma. Ob koncu omenja glasilo KP SZ napredne sile, ki si prizadevajo za radikalno demokratizacijo španskega političnega življenja, ki je e-dina možna alternativa dolgoletni
bi bila sprejemljiva za vse. V španski demokratični odbor sodijo španska komunistična partija Santiaga Carrilla, baskovska komunistična partija, KP Galicije, enotna socialistična stranka Katalonije, ljudska socialistična stranka Tiema Galva-
na in liberalna desnica, ki jo vodi | sovjetski tisk danes ukvarja z mož-
............................................................
GOSTA MEGLA NAD ČEŠKOSLOVAŠKIM GLAVNIM MESTOM JE BOTROVALA KATASTROFI
STRAHOTNA LETALSKA NESREČA PRI PRAŠKEM LETALIŠČU JUG0SL0VAHSKI DC-9 STRMOGLAVIL: 68 SMRTNIH ŽRTEV
Na letalu so bili, poleg članov jugoslovanske posadke samo češkoslovaški državljani, ki so se vračali s počitnic v Jugoslaviji - Vzroke hude nesreče bo proučila posebna komisija
vseh delavskih federacija delavcev
zahtev. Enotna ________
^ske stroke FULC je že napo
^utev.
^e^ijsk.
detipif y8edržavno stavko J novembra.
za pone-
Enejev intervju tožniku «Epoca»
~ Predsednik republike tej!® Je dal še en intervju, tokrat uicu «Epoca», v katerem govori
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 30. — Slovensko letalsko podjetje «Inex Adria Aviopro-met» iz Ljubljane je danes doletela huda nesreča. Njegovo letalo DC-9 s 115 potniki (češkoslovaškimi državljani, ki so se vračali s počitnic v Jugoslaviji) in petimi člani posadke, ki je letelo na čarterski progi Tivat - Praga je dopoldne, nekaj po deveti uri, strmoglavilo v neposredni bližini češkoslovaškega glavnega mesta.
Po prvih poročilih agencije Tanjug in tujih agencij iz Prage ter obvestil, ki jih je dobivalo ljubljansko letalsko podjetje, je huda katastrofa zahtevala vsaj 60 človeških življenj. Kasnejša poročila kažejo na večje število žrtev, saj so nekateri hudo ranjeni potniki umrli med prevozom v bolnišnico. Po zadnjih podatkih je nesrečo preživelo 40 od 115 potnikov, med preživelimi pa je tudi stevardesa Inexovega letala Tatjana Rijavec, ki je le lažje ranjena. Po še nepotrjenih podatkih je nesrečo preživela še ena stevardesa. Vendar njeno ime ni znano. Med žrtvami hude letalske nesreče pri Pragi sta po vsej verjetnosti tudi oba pilota, ki sta vodila DC-9 od Tivata proti Pragi. To sta izkušena letalca kapetan Miodrag Maro-
vič in drugi pilot Jovan Popov.
Tanjugov dopisnik iz Prage poroča, da so bili v trenutku katastrofe vremenski pogoji zelo neugodni. Nad praškim letališčem je bila gosta megla, ki se je spustila nizko nad zemljo. Nesreča se je pripetila, ko je Inexovo letalo že priletelo v območje praškega letališča in se verjetno že pripravljalo za pristanek. Kontrolni stolp na letališču je že imel zvezo z letalom in ga upravljal, v zadnjem pogovoru so pristojni u-službenci praškega letališča ukazali posadki jugoslovanskega letala, naj leti na višini 550 metrov. Menijo, da je bilo letalo tedaj že nižje, saj se je v tistem trenutku prekinila sleherna zveza med letalom in kontrolnim stolpom na letališču.
Letalo se je zrušilo na območju graškega predmestja Suhdol, vsega dva kilometra od pristajalne steze. Letalo je najprej zadelo krošnje dreves, nato pa je po zemlji drselo še približno dvesto metrov. Najprej sta odpadli desno kolo in krilo, nato pa še leve krilo in kolo, pri udarcu v majhno vzpetino pa je odpadel tudi motor. Inexovo letalo 'je med drsenjem po zemlji porušilo še nekaj počitniških hišic, v katerih na srečo tedaj ni bilo nikogar. Prizor na kraju katastrofe
je grozljiv. Letalo je popolnoma u-ničeno in pravi čudež je, da je sploh kdo preživel to hudo nesrečo. Katastrofa bi bila še večja, če bi ta orjaški zračni velikan, kakršnih je bilo v floti ljubljanskega «Inex Adria Avioprometa» šest, padel na stanovanjska poslopja. Na srečo se to ni zgodilo. Posamezni deli letala in motorji so se ustavili na travniku samo petnajst metrov od enonadstropne stanovanjske zgradbe in vsega trideset metrov od prve periferne ulice s stanovanjskimi hišami v praškem predmestju Suhdol.
Reševalci z letališča in iz Prage so nemudoma prihiteli na prizorišče grozljive nesreče in delovali zelo učinkovito. Ranjence so hitro prepeljali v praške bolnišnice, od koder pa še ni podrobnejših poročil o ■/ iravstvenem stanju preživelih. Prč pa je uprava bolnišnice pod Pctšinjem sporočila, da je stevardesa Tatjana Rijavec izven nevarnosti in da so ji nudili pomoč. Glede na to, da je nesreča zelo huda, so poškodbe stevardese Tatjane Rijavec pravzaprav lahke. Dobila je lažji pretres možganov in še nekaj poškodb. Prvi reševalci so izjavili,
preiskavo vzrokov te hude nesreče jugoslovanskega letala s češkoslovaškimi potniki je že začela delo, vendar razumljivo doslej še ni sporočila ničesar. Iz Ljubljane so v Prago odpotovali tudi predstavniki podjetja, «Inex Adria Aviopromet», v komisiji za preiskavo vzrokov nesreče pa bo, skladno z mednarodnimi predpisi, sodelovala tudi skupina jugoslovanskih predstavnikov pod vodstvom pomočnika direktorja zvezne uprave za civilno zračno plovbo Tomasa Sa-mardžiča.
Praško letališče so popoldne zaprli za promet prav tako pa zaradi slabih vremenskih razmer tudi letališče v Bratislavi. Zaradi tega redno letalo JAT ni moglo pristati na praškem letališču. Z njim bi morali pripotovati člani komisije zvezne uprave za civilno zračno plovbo. Posebno letalo s predstavniki ljubljanskega podjetja Inex Adria je uspelo pristati na bratislavskem letališču tik preden so ga zaprli, tako da jih v Pragi pričakujejo ponoči. Gosta megla, ki že nekaj dni ovira promet na praškem letališču, se je danes popoldne spustila zelo nizko nad območje letališča in češkoslovaškega
da je.bila preživela stevardesa, če- i glavnega mesta, prav v šoku, na nogah.	Jugoslovansko letalstvo je največjo
češkoslovaška državna komisija za I nesrečo doživelo 23. maja 1971, ko je
med pristajanjem na letališče «Krk» pri Reki strmoglavilo letalo beograjskega podjetja «Aviogenex» znamke «tupoljev». Tedaj je izgubilo življenje 72 britanskih turistov (letalo je priletelo iz Londona). in šest Jugoslovanov. Nesrečo sta preživela dva pilota. dva mehanika in en potnik. Naslednja huda nesreča jugoslovanskega letala se je pripetila 26. januarja 1972. Zaradi eksplozije podtaknjene mine je strmoglavil «DC-9» JAT nad češkoslovaškim ozemljem. Mrtvih je bilo 27 potnikov in članov posadke, nesrečo pa je preživela samo stevardesa Vesna Vulovič. Zadnja velika letalska nesreča v zgodovini jugoslovanskega potniškega letalstva pa se je pripetila 11. septembra 1973, ko je «caravella» JAT trčila v črnogorsko planino Maganik. Življenje je izgubilo 41 ljudi.
Zadnja poročila iz Prage govorijo, da je izmed petih članov posadke Inexovega letala «DC-9» preživela samo stevardesa Tatjana Rijavec. V nobeni od petih bolnišnic, v katerih so ranjeni potniki, namreč ni bilo mogoče najti nobenega člana posadke, žrtev katastrofe še niso identificirali, po zadnjih neuradnih podatkih pa je njihovo število doseglo 68.
VLADO BARABAŠ
tretjo skupino, se pravi demokratični odbor, v kateri je tudi KP Španije. Demokratični program te skupine predvideva aktivno udeležbo španskih ljudskih množic pri pomembnih državnih sklepih. Dnevnik nato omenja splošne politične smernice nekaterih delov španske družbe, obravnava pa jih zelo površno. Tako na primer govori o predstavnikih buržoazije, cerkve in vojske, ki so leta in leta podpirali diktaturo in ki naj bi si sedaj prizadevali za nekatere reforme.
V Rimu sestanek zunanjih ministrov EGS
RIM, 30. — Danes se je v italijanskem glavnem mestu sestal svet zunanjih ministrov EGS pod predsedstvom šefa italijanske diplomacije Mariana Rumorja. Obravnavali so vprašanje uskladitve politike devetih držav gospodarske skupnosti, da bi dali bistven prispevek h konkretnemu izvajanju sklepov helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Obravnavali so tudi dosedanji potek generalne skupščine OZN in v tem okviru so preučili sklep tretje komisije skupščine svetovne organizacije, ki je obsodila sionizem kot rasizem. Predstavniki EGS so glasovali proti tej resoluciji, ki pa bi jo utegnili ponovno predstaviti generalni skupščini.
nih odnosov ter odnosov med njimi in drugimi naprednimi in socialistično usmerjenimi silami. Tako ne bi samo odpravili moteni, ki stojijo na poti pozitivnega razvoja njihovih medsebojnih odnosov, zasnovanih na enakopravnosti in samostojnosti, ampak bi to prispevalo tudi k širjenju političnih prostorov za komunistične in delavske partije, da vse balj postajajo nacionalne sile v svojih državah.
Po mnenju dr. Aleksandra Grlič-kova je realno pričakovati, da bodo nadaljnje priprave potekale v smislu pospešenega približevanja sklepnemu dokumentu konference, ki bo sprejemljiv za vse partije in ba vsem omogočil udeležba na konferenci. Potrebno je upoštevati stvarnost in pripraviti predlog sklepnega dokumenta ter ga poslati nacionalnim vodstvom partij v sprejem. Sama konferenca pa ga ne bi mog'a spreminjati. Tako bi bilo mogoče določiti tudi datum konference, je ob koncu nadasil Aleksander Grličkov, ko je danes govoril političnemu aktivu Šibenika.
V. B.
KAIRO, 30. — Jutri bo prva ladja namenjena v Izrael preplula Sueški prekop. Gre za grško ladjo «Olym-pos», ki prevaža tovor cementa. Prihaja iz nekega evropskega pristanišča, pristala pa bo v izraelskem mestu Ejlat v Arabskem zalivu.
Izvoljen v Venetu nov deželni odbor
BENETKE, 30. - Štiri mesece in pol po volitvah 15. junija so končno danes izvolili novi deželni odbor Veneta, v katerem je osem demokristjanov in en republikanec, predseduje pa mu inž. Tomelleri. Za novi odbor so glasovali zastopniki KD in PRI, predstavniki KPI, PSI, PSDI in PLI so se vzdržali, proti pa sta glasovala misovska svetovalca. KPI, PSI in PSDI so objavile skupni dokument, v katerem pojasnjujejo vzroke vzdržanja, ki da pomeni podporo programu odbora, pa tudi izraz želje, da bi korenito spremenili načine vladanja brez vsakršne diskriminacije do KPI.
Odnos socialistov in komunistov do vlade je bil glavni argument včerajšnjega več kot enournega pogovora med tajnikoma KPI in PSI Berlinguerjem in De Martinom. Kot je naravno, je bil govor o morebitnem vzdržanju komunistov med glasovanjem o državnem proračunu, o čemer je govoril Chia-romonte na nedavnem zasedanju centralnega komiteja KPI. To razpoložljivost partije je potrdil tudi sam Berlinguer med svojim posegom na zasedanju CK, ki so ga objavili včeraj.
Istočasno z vestjo o ponovnem poslabšanju zdravstvenega stanja španskega diktatorja Franca so v Madridu sporočili, da je prestolonaslednik Juan Carlos začasno prevzel oblast, kot to določa člen 11 ustave v primeru, da državni poglavar ne more izvajati svojih dolžnosti. Španska demokratična opozicija, ki je te dni dosegla sporazum o skupnem političnem nastopu, je sporočila, da odločno nasprotuje Juanu Carlosu, ki ja samo lutka frankističnega režima.
Sinočnji tržaški občinski svet je z veliko večino odobril statut pokrajinskega zdravstvenega konzorcija, ki bo zagotavljal tudi rabo slovenščine. Na seji pokrajinskega sveta pa so razpravljali o vprašanjih umskega zdravstva. Danea se bo v Vidmu sestal deželni odbor KD, ki bo razpravljal o krizi, ki so jo socialisti sprožili na deželni ravni.
TRŽAŠKI DNEVNIK i
V ČETRTEK ZASEDANJE DEŽELNEM SVETA 0 KRIZI
SINOČI NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Deželno in pokrajinsko vodstvo M\Z veliko večino glasov odobren zavračata možnost sodelovanja s MWsiaint zdmvsivenega konzorcija
Sklicujejo se na ideološke in politične razlike Stališče KD pomeni dejansko zaostritev krize
Deželni svet, ki se bo sestal v četrtek, 6. novembra, bo sprejel na znanje ostavko deželne vlade predsednika Comellija, kot določa statut avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Datum in potek seje so določili načelniki svetovalskih skupin, ki so se včeraj sestali pod predsedstvom Pittonija in ki so se dogovorili, da bo na četrtkovi seji predsednik odbora najprej prebral pismo o ostavki, sledila pa bo politična debata, ki se bo predvidoma nadaljevala v četrtek popoldne in se zaključila v petek dopoldne.
Iz do sedaj znanih stališč strank izhaja, da bo kriza dolga in da je ne bo lahko rešiti, saj gre za ostro nasprotujoče si poglede na osnovno sporno vprašanje sodelovanja komunistov pri upravljanju. V tej zvezi bo odločilno današnje zasedanje deželnega odbora KD, ki se bo ob 16.30 sestal v videmskem hotelu «Cristallo». Vendar pa so demokristjani že včeraj napovedali svoje stališče s komentarjem strankarskega glasila «H Popolo». V komentarju neposredno obravnavajo krizo deželne uprave Furlanije - Julijske krajine in pravijo, da ni nobene zapreke za vzporejanja tudi s komunistično opozicijo, za izpopolnitev sporazumov in programov. Toda za KD nov politični odnos sil ne zanika dolžnosti strank, da so ali v o-poziciji ali v večini, zaradi česar je KD mnenja, da je bistveni odnos sodelovanja s PSI, zaradi političnih in ideoloških globokih razlik pa je s KPI lahko samo odnos večine in opozicije. Glede Furlanije -Julijske krajine je izrecno rečeno, da se lahko spreminjajo večine, da pa je KD priznala važnost KPI in da je sprejela nekatere pobude, da bi se povečala vloga opozicije, njene nadzorne vloge, vloge kritike, funkcije posvetovanj, kar vse kvalificira opozicijo.
Na krajevni ravni pa se kriza tržaške občinske uprave prav tako bliža s hitrimi koraki. Poziv socialistov za sestanek vseh strank u-stavnega loka ni uspel, saj sta ga že zavrnili PSD! in PRI, medtem ko se je Slovenska skupnost izjavila, da je pripravljena iti na razgovor. Poziv je zavrnila tudi KD, ki je zasedala v sredo pozno v noč in ki je po zasedanju pokrajinskega vodstva v daljšem uradnem poročilu podčrtala, da so politično poročilo tajnika Rinaldija odobrili soglasno. V tem dolgem dokumentu se najprej ugotavlja, da 'je dolžnost obstoječih večin jamčiti delovanje krajevnih uprav in da je KD zato pripravljena na čim širše politično in programsko vzporejanje vseh sil, ki se sklicujejo na ustavo. Toda — nadaljuje uradno sporočilo — KD nikakor ne more pristati na kakršne koli oblike zavezništva s KPI, kar ne pomeni aprioristično diskriminacijo, temveč pravilno ocenjevanje demokratične dialektike. Tudi krajevna KD se pri tem sklicuje na globoke ideološke in politične razlike, ki še vedno obstajajo med KD in KPI.
Položaj1 pò 15. juniju in številna odprta gospodarska ter socialna vprašanja zahtevajo tudi v Trstu krepitev sodelovanja katoličanov in socialistov, njihovo skupno upravljanje vlade ter krajevnih uprav. KD je mnenja, da je taka večina edino možna in je odprta za čim bolj širok prispevek ustavnih opozicij. V zaključku je v uradnem sporočilu KD rečeno, da naj se pospeši delo krajevnih . uprav, katerim naj se omogoči delovanje do kongresov.
OD 15. NOVEMBRA DALJE
Dr. Vincenzo Molinari novi tržaški prefekt
Vlada je na včerajšnji seji odobrila vrsto premestitev prefektov. Tržaški prefekt Antonio Di Lorenzo bo 15. novembra prevzel novo službeno mesto državnega komisarja za Sicilijo, novi tržaški prefekt pa bo dr. Vincenzo Molinari.
rajšnji sestanek pozitivno ocenili in naglasili pomen, ki ga je imel oster boj za priznanje pravic občinskim uslužbencem. Napovedano stavko so torej preklicali, kot so tudi preklicali vse stavke občinskih uslužbencev, ki so bile napovedane v prvi polovici novembra.
Preklicana stavka uslužbencev občinskega pogrebnega podjetja
Tržaški občinski odbor je, v zaskrbljenosti zaradi napovedane stavke uslužbencev občinskega pogrebnega podjetja od 1. do 4. novembra, včeraj pristal na razgovore s sindikalnimi predstavniki, na katerih so po daljši razpravi dosegli več kompromisnih rešitev. Sindikati so vče-
Sinoči v Dolini seja občinskega sveta
Na sinočnjem zasedanju dolinskega občinskega sveta so nadaljevali ter po dolgih posegih občinskih svetovalcev in živahni debati tudi zaključili splošno razpravo o upravno-političnem programu občinske uprave za mandatno dobo 1975-80. Nato so soglasno sprejeli osnutek statuta zdravstvenega konzorcija, v katerem bo zastopana tudi dolinska občina. Občinski svet se bo v kratkem
Splošna pozitivna ocena strank ustavnega loka - Statut zagotavlja rabo slovenščine
Po dolgi in izčrpni diskusiji, v katero so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, je sinoči občinski svet z veliko večino glasov (proti so glasovali samo misovci) odobril osnutek pokrajinskega zdravstvenega konzorcija, v katerem bodo včlanjeni tržaška, miljska, dolinska, repentabrska, zgoniška in devinsko - nabrežinska občina, tržaška pokrajina, glavna bolnišnica in deželna pediatrična bolnišn ca ter pokrajinski protituberkulozni konzorcij. Občinski svet je z večino glasov zavrnil nekatere spremembe, ki sta jih predložila predstavnika MSI in PLI, in ki se nanašajo na člen 18 in 19 statuta. Tako je skupina PLI glasovala proti členu 19, za katerega je predložila spremembo.
Predstavniki vseh svetovalskih skupin razen MSI, so med diskusijo pozitivno ocenili ustanovitev zdravstvenega konzorcija in so med drugim poudarili, da je to pomemben korak k zdravstveni reformi in izboljšanju zdravstvenih struktur ter večji skrbi za zdravje občanov.
tovalec KPI Stojan Spetič in odbornik Rafko Dolhar. Predstavnika KPI Spetič in Monfalcon sta med drugim tudi poudarila doprinos KPI in sindikatov, da je zadeva zdravstvenega konzorcija, kljub težavam in za-pletljajem, vendarle iztekla. Statut je sicer sad kompromisov, važno pa je, da začne čimprej in- čimbolj uspešno delovati. Svetovalec PSI prof. Pesante je omenil nekaj pripomb svoje stranke in med drugim poudaril, da bi bili morali nekatere točke .razčistiti prej na politični ravni, zlasti glede na sedanji politični položaj v deželnem in občinskem merilu. Vodja Svetovalske skupine KPI Monfalcon pa je med drugim pripomnil, da je prav izdelava in odobritev statuta za zdravstveni konzorcij primeren zgled konfrontacije in sodelovanja demokratičnih sii in da pri tem prihaja do izraza politična volja. Vodja svetovalske skupine PSI Kervin je izjavil, da bo njegova skupina glasovala za o-dobritev pravilnika za zdravstveni konzorcij, saj se je za to zavzemala tudi pri sestavljanju upravno-poh-
sestal in nadaljeval z razpravo o- — •—j----- ■ - ,	- . T ,
stalih točk dnevnega reda. O pote-1 Statut zdravstvenega konzorcija med Lenega dogovora. Nato je opozoril ku seje bomo podrobneje še poro- drugim tudi zagotavlja rabo sloven- na odklonilno stalisce KD, PSD! in cali.	I ščine, kar sta poudarila zlasti sve-1 PRI glede socialistične pobude za
..................................................
KAKOR VSAKO LETO NA DAN MRTVIH
Jutri svečano polaganje vencev na grobove in spomenike padlim
Spominske svečanosti v številnih vaseh
VENCI KONZULATA SFRJ NA SPOMENIKE PADLIM
Ob dnevu mrtvih predstavniki generalnega konzulata SFR Jugoslavije, kot običajno, polagajo vence na grobove in spomenike padlim v boju za svobodo.
Danes, v petek, 31. oktobra, bodo predstavniki konzulata položili vence na naslednjih pokopališčih in spomenikih::	;
ob 10.00 pokopališče v Bazovici spomenik y Bazovici ob 10.30 spomenik v Gropadi ob 11.00 spominska plošča v Padričah
ob 11.15 spomenik v Trebčah pokopališče v Trebčah ob 11.45 spomenik na Opčinah pokopališče na Opčinah ob 12.30 spomenik padlim v Velikem Repnu
ob 12.45 pokopališče na Repen-tabru
ob 8.30 pokopališče na Konto-velu
ob 8.45 spomenik na Proseku pokopališče na Proseku ob 9.15 spomenik v Gabrovcu ob 9.30 spomenik v Zgoniku ob 10.00 spomenik v Saležu ob 10.30 spomenik v Samatorci ob 11.00 spomenik V šempolaju ob 11.30 spomenik v Praprotu ob 12.00 spomenik v Nabrežini ob 12.3Q,:Spornenik,,iV Križu pokopališče, v Križu
vJUiOiii* ■.1*1,# 1*1»>U
Č	; .GN	il
ob 16.00 pokopališče pri Sv. Ani ob 16.30 - 17.00 spomenik žrtvam krematorija v Rižarni
Jutri, 1. novembra, bodo polagali vence po naslednjem vrstnem redu:
ob 8.30 kostnica in pokopališče v Gonarsu
ob 10.00 spomenik na pokopališču v Gorici
ob 12.00 spomenik in grobnica na vojaškem pokopališču v Trstu
Poročilo s sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta objavljamo na zadnji strani.
NA VČERAJŠNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA
Odobritev izvršilnih norm k posebnemu statutu dežele
Ob prevzemu širših pristojnosti bo Furlaniji-Julijski krajini zagotovljen priliv okrog 15 milijard lir
Ministrski svet je na včerajšnji seji na predlog ministra za deželno ureditev Moriina odobril besedilo izvršilnih norm k posebnemu statutu dežele Furlanije - Julijske krajine. S tem bo deželna uprava praktično prevzela od državne vrsto novih pristojnosti na naslednjih področjih: zdravstvo, javna dela, strokovno izobraževanje, turizem, promet, socialna pomoč, kultumo udej-stvovanje, knjižnice in muzeji deželnega pomena, sejemske prireditve, industrija in trgovina ter deželni demanij.
Hkrati s tem je ministrski svet odobril zakonski načrt, po katerem po država dodelila naši deželi okrog 15 milijard lir za uresničitev posegov v zvezi s prevzemom novih pri-
stojnosti na navedenih področjih, i nadzorstvo nad akti krajevnih usta-Seji ministrskega sveta je prisostvo- j nov, itd. val tudi predsednik deželnega odbo-
POZIV SINDIKATOV
Ne kupujte dragega mesa!
Sindikalna federacija CGIL -CISL-UIL je izdala poročilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi predvidenega poviška cene mesa ter poudarja, da je mogoče le z enotno in koordinirano akcijo vseh zainteresiranih dejavnikov preprečiti to nevarnost. V ta namen poziva vse delavce, družine in potrošnike naj ne kupujejo govejega in telečjega mesa in naj v primeru potrebe raje kupujejo druge vrste me sa. Samo s sodelovanjem vseh potrošnikov bo mogoče doseči pričakovani učinek.
V poročilu sindikalne federacije je nadalje rečeno, da bo posredovala na vseh ravneh za preprečitev podražitve.
ra Furlanije - Julijske krajine Co-melli: po členu 44 deželnega statuta ima namreč predstavnik deželne vlade pravico prisostvovati sejam ministrskega sveta, ko gre za vprašanja posebnega pomena za našo deželo. Predsednik Comelli je ob tej priliki naglasil, da namerava dežela tudi v prihodnje tesno sodelovati z osrednjo vlado pri premagovanju splošnega gospodarskega zastoja, v krajevnem merilu pa hoče še naprej uveljavljati svojo vlogo povezovalca in zagovornika italijanske politike miru in prijateljstva do sosednih narodov.
Minister za deželno ureditev Mor-lino je med drugim poudaril pomen dejstva, da je ministrski svet rešil vprašanje pristojnosti dežele Furlanije - Julijske krajine kmalu po tem, ko sta se Italija in Jugoslavija dogovorili o ureditvi mejnega vprašanja in medsebojnega sodelovanja.
Ob svojem povratku iz Rima je predsednik Comelli naglasil, da predstavlja včerajšnji sklep ministrskega sveta važen korak na poti splošnega razvoja Furlanije - Julijske krajine. Dejstvo je — je dejal Comelli — da dežela ne more razvijati svojih upravnih in zakonodajnih pristojnosti, dokler ne razpolaga z izvršilnimi normami za posamezna področja svojega udejstvovanja. Tako bo na primer sedaj mogoče rešiti vprašanje treh zavodov (Enalc, Inapli in Iniasa), ki se ukvarjajo z vprašanji strokovnega izobraževanja mladine. Vrsto vprašanj bo mogoče rešiti tudi na področju zdravstva. Kar zadeva javna dela, bo deželna uprava odslej imela glavno besedo na primer na področju razlaščevanja. širše pristojnosti bo imela tudi glede razvoja kulturnih dejavnosti, kar zadeva
Izvršilne norme bodo stopile v veljavo kakor hitro bo dokončno sprejet zakon o podelitvi ustreznih finančnih sredstev. Ta zakon priznava deželi 9 (namesto dosedanjih 4) desetin davčnega iztržka od prodaje izdelkov državnega monopola v Furlaniji - Julijski krajini. Poleg tega bo dežela prejemala posebna naka-
Ob dnevu mrtvih se naše ljudstvo poleg svojih pokojnih spominja tudi množice tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo in boljšo bodočnost. Letošnje spominske svečanosti imajo še posebno obeležje, ker se uokvirjajo v pomemben jubilej — 30. obletnice osvoboditve. Pred vse spomenike našim padlim v NOB bodo polagali vence in marsikje bodo tudi krajše spominske svečanosti.
Poleg predstavnikov jugoslovanskega generalnega konzulata (razpored polaganja vencev objavljamo posebej) bodo jutri ,pp]ftgali verjče tudi predstavniki. SKGZ.. .Zbirališče bo ob 10. uri pred poslopjem ZTT. Vence bpdo poldžili v Ul. Massimo D’Azegliò, v Ul: Ghega, V Rižarni,-pri Sv. Justu, pri Sv. Ani na skupnem grobu, na grobu bazoviških junakov, na grobu Pinka Tomažiča ter na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani na grobu jugoslovanskih partizanov.
Repentabrska občinska uprava bo jutri, ob 11.30, položila venec pri spomeniku padlim v NOB v RepnU. Priložnostni govor bosta imela župan dr.. Colja in predstavnik prosvetnega društva «Kraški dom», sodelovali pa bodo otroci osnovne šole «Alojz Gradnik».
Spomin padlih v boju za svobodo bodo počastili tudi miljska občinska uprava, svetovalske skupine KPI, KD, PSI, PSDI in PLI ter odporniški svet. Ob 9. uri bo delegacija ponesla venec v Trst na spominsko obeležje posvečeno Almi Vivodi. Ob 10. uri bodo podelili literarno nagrado «Col. Fonda - Savio», pol ure kasneje pa bo sprevod, s Trga Marconi, ponesel vence na občinski spomenik padlim, kjer bo ob 10.40, ob prisotnosti vojaškega oddelka, slavnosten govor deželnega odbornika Sergia Colonija v slovenščini pa študenta Diega Marege. Ob 11.45 se bodo na pokopališču poklonili padlim borcem in položili venec, nakar bo sprevod, po maši v
MOŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN
bo jutri, 1. nov., ob 14.30 zapel na nabrežinskem pokopališču nekaj žalostink. Sledilo bo polaganje venca pred spomenik padlim na trgu v Nabrežini.
Zbor bo nato počastil spomin padlih tudi pred spomenikom v šempolaju in v Praprotu.
kapeli pokopališča, ponesel ob 12.15 venec na spomenik padlim pri Korošcih.
Kot je že ustaljena navada, se bo spominu padlih borcev poklonilo tudi prebivalstvo zgoniške občine. Ob spomenikih padlim v posameznih vaseh bo zapel mešani mladinski pevski zbor Rdeča zvezda iz Sale-ža, medtem ko bodo prosvetarji istega društva in športniki ŠK Kras položili vence.
Predviden umik svečanosti v posameznih vaseh: ob 13.45 na pokopališču v Samatorci; ob 14.00 ob vaškem spomeniku, v Saležu; ob 11(15 ob 'vaškem spomeniku v Gabrovcu; ob 14.30 ob vaškem sporne^ niku v Zgoniku; ob-' 14745 ob občin-: skem spomeniku v Zgoniku.
Podobne svečanosti bodo tudi v raznih drugih krajih na pobudo krajevnih organizacij.
V nedeljo bodo na grobove padlih in pred razne spomenike polagali vence tudi predstavniki tržaškega občinskega odbora ter načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu.
politično razčiščenje ter je napovedal, da bodo po glasovanju o pravilniku za zdravstveni konzorcij socialisti prekinili svojo podporo sedanji upravi do prihodnje seje pokrajinskega odbora stranke. Spričo stališča KD, je še pripomnil Kervin, bo nastala težko rešljiva kriza, če se ne bodo ubrale nove poti širšega sodelovanja in sprejemanja odgovornosti. Odbornik Dolhar je ob zaključku razprave odgovoril na nekatere kritike ter pripomnil, da statut ni nekaj statičnega in da se bo lahko po potrebi sproti izpopolnjeval. .
Sporočilo Kmečke zveze o novih tarifah za vodo
V zvezi z novimi povišanimi tarifami za vodo, ki pobliže zadevajo predvsem naše kmetovalce in druge kategorije, ki imajo višjo porabo vode, je tajništvo Kmečke zveze sporočilo, da je vodstvo občinskega podjetja Acegat ponovno podaljšalo za mesec dni rok sklepanja pogodb o vodni porabi. Rok, ki je bil prej določen za zadnjega oktobra, bo zapadel 30. novembra. Vodstvo Acegata pa zaenkrat še ni določilo, kakšne olajšave je pripravljeno priznati omenjenim kategorijam.
Prepoved parkiranja
Danes zjutraj bo v vojašnici Duca d'Aosta vojaška svečanost, zaradi česar bo do konca svečanosti prepovedano parkiranje v Ul. D. Chiesa, vštevši tudi prostor med glavnim vhodom vojašnice in Ul. S. Cilino.
Ob priliki vojaških ceremonij v dneh 2. in 4. novembra bo od 9. do 13. ure prepovedano parkiranje na Trgu della Cattedrale, v Ul. Capitolina, Ul. sv. Justa, Ul. Tommaso Grossi in Drevoredu Giacomo Puccini.
4. novembra pa prepoved od 14. do 18. ure velja za Trg Unità (pred palačo Lloyda, prefekturo in na nabrežju), «Passo di piazza», Ul. dell’Orologio in Ul. Mercato Vecchio.
• Drevi ob 20. uri se bo na Stari istrski cesti 43 sestala rajonska kon-zulta za področje Valmaure in Naselja sv. Sergija. Na dnevnem redu bo razprava o občinskem proračunu za finančno leto 1976.
• Občinska knjižpjpft b.<? s prihodnjim mesecem spremenila svoj umik. Ob torkih, sredah in četrtkih bo od-f.rta od 9. do 13.30 iér" od 17. do I9.'30, ob petkih bo odprta samo od 9. do 13.30, ob sobotah pa le od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih, nedeljah in drugih praznikih pa bo ves dan zaprta.
Padec ženske iz Devinščine
Včeraj zjutraj je na domu v De vinščini štev. 5 padla 96-letna Marija Bukavec vd. Lukša. Z rešilnim avtom Rdečega križa so jo prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma stegnenice sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» SV. IVAN - TRST
prireja
PROSLAVI
30-LETNICO ZMAGE NAD FAŠIZMOM 30-LETNIC0 USTANOVITVE DRUŠTVA
Jutri, 1. novembra 1975, ob 9. uri
Počastitev spomina padlih v Rižarni, pred občinskimi spomeniki v Miljah, Dolini, Bazovici, Repnu, Zgoniku, Nabrežini in pred ploščo padlih Svetoivančanov na Vrdelski cesti 25. Odhod avtomobilske kolone s stadiona «Prvi maj».
Četrtek, 6. novembra 1975, ob 2 0. uri
Otvoritev razstave sli!: in dokumentov o tridesetletni dejavnosti društva.
Sobota, 8. novembra 1975, ob 20.30
Koncert TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA.
Nedelja, 9. novembra 1975, ob 18. uri
DRUŠTVENA AKADEMIJA. Nastopijo mladinska dramska in folklorna skupina in harmonikarski ansambel MIRAMAR.
Vse prireditve bodo v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj».
Urnik trgovin za praznik«
Sobota, 1. november — Vsi sveti. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), stojnic za prodajo cvetja pred pokopališči (po urniku, ko so pokopališča odprta za občinstvo: 7.30—17) slaščičarn, ki bodo poslovale po rednem urniku, in pekarn (7.40—13).
Nedelja, 2. november. ,Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), stojnic s cvetjem pred pokopališči (7.30—17) in slaščičarn izven vrstnega reda za nedeljski počitek.
Ponedeljek, 3. november — Sv. Just. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), stojnic s cvetjem pred pokopališči (7.30—17), slaščičarn (po rednem urniku) in pekarn (7.40—13). Trgovine z živili, mesnice, ribarnice, trgovine s sadjem in povrtnin in tržnice bodo poslovale do 13. ure.
Torek, 4. november — Praznik zmage. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), stojnic s cvetjem pred pokopališči (7.30—17) in slaščičarn, ki bodo poslovale po rednem umiku.
Do sobote, 8. novembra, je vsem trgovinam dana možnost — razen ob omenjenih praznikih — da poslujejo redno tudi mimo medtedenske zapore.
BALETNA ŠOLA SSG
Stalno slovensko gledališče spo-wa, d^,,jb9i,Pr>i° srečanje med / starši, otroki in učitelji v petek, 7. novembra, ob 16. uri v Kul-turnem domu. ,	.	.
Vpisovanje se nadaljuje se do 6. novembra na upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiuuiKUMiiiiiimiuiiiiiiiiuiiiimmmmmmmHmmiiiim
OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA
HRANILNE KNJIŽICE DIJAKOM IN UČENCEM
Pohvale vredna pobuda openske Hranilnice in posojilnice
Ob proslavljanju «svetovnega dneva varčevanja» ima tudi Hranilnica in posojilnica na Opčinah navado in tradicijo, da' se pomudi z nekaj vrsticami o pomenu in važnosti varčevanja za vsakega posameznika in za širšo skupnost: za slehernika v kolikor družbeno skrbstvo, četudi se izboljšuje, ne daje še zadostnih zagotovil in jamstev, da bo družba prevzela nase celotno breme in skrbi, ki so povezane s starostjo posameznika, širša skupnost pa se lahko gospodarsko in finančno opomore le, če ima na voljo odgovarjajoča denarna sred-
zila iz vsedržavnega sklada za strokovno izobraževanje.
.................................llliiiillllllllllllllllllllllllllll.nllimill...i....i..■Ulil
PO USTREZNEM SKLEPU DEŽELNIH ORGANOV
7,5 milijarde za tržaško luko
Tudi v tem primeru bo dežela krila 7 od sto obresti in zagotovila potrebno jam-V načrtu izvedba rcanih izboljševalnih del in nabava nove tehnične opreme
stvo
V razmeroma kratkem času, najbrž še pred koncem letošnjega leta, bo uprava Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče lahko najela drugo posojilo v višini 7,5 milijarde lir za nabavo nove tehnične o-preme in okrepitev obstoječih operativnih zmogljivosti. Prvo posojilo 7,5 milijarde lir je vodstvo pristaniške uprave najelo decembra lanskega leta.
Gre za dve najavljeni posojili v skupni višini 15 milijard lir, za kateri je dežela Furlanija - Julijska krajina z zakonom štev. 34 z . dne 30. julija 1974 prevzela nase del bremena, ki ga predstavljajo ustrezne obresti. Deželna uprava se je namreč obvezala, da bo za dobo 20 let krila 7 odst. obresti na dve posojili po 7,5 milijarde lir za izboljšanje prometnih storitev in tehnične
opreme v tržaškem pristanišču. Letni prispevki deželne uprave znašajo 500 milijonov lir za prvo in prav toliko za drugo posojilo.
Tudi drugo posojilo, kakor že prvo v lanskem decembru, bo vodstvo pristaniške uprave najelo pri zavodu ICIPU (Istituto di Credito per le Imprese di Pubblica Utilità) s sedežem v Rimu. Kakor rečeno, bo znašal tudi v tem primeru letni prispevek iz deželnih razpoložljivosti po 500 milijonov lir. V dvajsetih letih bo deželna uprava po vsem tem izdala v korist tržaške pristaniške ustanove vsoto 20 milijard. K temu je treba dodati še jamstvo nad obema kreditoma ter izreden finančni poseg v korist luški ustanovi, v višini 3 milijarde 262 milijonov lir, po deželnem zakonu št. 17 iz 1967.
V okviru prvega posojila po 7,5
milijarde lir je luška ustanova nabavila vrsto novih tehničnih naprav za novo pristanišče in zlasti za o-premo pomola VII, čez katerega se odvija glavnina kontejnerskega prometa. Z drugim posojilom nameravajo nabaviti še nekatere strukture, podaljšati pomol «O», nakupiti nova vozila, dvigala in podobno, zgraditi novo skladišče na pomolu III, postaviti posebno skladišče za gorljivo , blago, obnoviti železniške tire na pomolu VI in ob pomolih V in VIL
Sklep o podelitvi nove pomoči za nabavo drugega posojila po 7,5 milijarde in o priznanju ustreznega jamstva je sprejel na zadnji seji deželni odbor, in sicer na sporazumen predlog odbornika za industrijo in trgovino Stopperja in finančnega odbornika Colonija.
stva za razvoj sleherne dejavnosti in splošen družbeni razvoj.
Zato torej vse priznanje vsem našim varčevalcem in vlagateljem za njihovo hvalevredno in vsestransko koristno krepost, kot nekateri označujejo varčevanje.
Tudi ob letošnji priliki je odbor Hranilnice in posojilnice sklenil, da pokloni hranilne knjižice najprid-nejšim dijakom in učencem v šolskem letu -974/75. Hranilne knjižice dobijo:
Bracelj Marija Dorotea — Znanstveni licej 70.000 ,lir, Rebula Tanja
—	Klasični licej 70.000 lir, Lenisa David — Trgovski tehnični zavod 70.000 lir, Zerial Nevia — Učiteljišče 70.000, Škabar Pavel — Strokovni zavod za obrt in industrijo 70.000 lir, Filippi Peter — Državna srednja šola Opčine 30.000 lir, Cos-sutta Nives — Državna srednja šola Opčine 30.000 lir, Sossi Monika
—	Osnovna šola na Opčinah 20.000 lir, Gardossi Claudio — It. srednja šola na Opčinah 30.000 lir, Fiani Maria Erina — It. osnovna šola na Opčinah 20.000 lir.
Trgovci, nabavite si nalepke za tkanine
Združenje tržaških trgovcev na drobno ponovno opozarja, da bo 1. januarja prihodnjega leta stopil v veljavo zakon Evropske gospodarske skupnosti, po katerem morajo biti vse tkanine v prodaji na tržiščih deveterice, opremljene s posebnimi nalepkami. Združenje vabi zato vse trgovce s tekstilom, notranjo opremo in podobno, da si pravočasno oskrbe zadostno število nalepk. Podrobnejša pojasnila in same nalepke deljo na uradu združenja, Trst, Ul. S. Nicolò štev. 7, telefon štev. 62431.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 31. oktobra BOLFENK Sonce vzide ob 6.42 in zatone (to 16.55. — Dolžina dneva 10.13. — Luna vzide ob 2.42 in zatone ob 14.56.
Jutri, SOBOTA, 1. novembra VSI SVETI
VREME včeraj: Najvišja temperatura 16,3 stopinje, najnižja 10,3, ob 19. uri 14,3 stopinje, zračni pritisk 1021,8 mb rahlo narašča, brezvetrje, nebo jasno vlaga 90-odstotna, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. oktobra 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 82-letai Pietro Stefani, 69-letni Luciano Altadonna, 76-letna Francesca Rončel vd. Hrovatin, 70-letna Elisabetta Stoini por. Ciani. 64-letna Anna Cherpessich por. Stri cevich, 75-letna Maria Cerlenizza vd Dovolich, 64-letni Salvatore Lavaia 75-letni Carlo Zambiasi, 71-letni Giu Ilo Ingrisch, 73-letna Maria Matiasic por. Kompare, 74-letna Santa Zherven vd. Gaber, 75-letni Sebastiano Carboni. 83-letni Gastone Crusizio, 81-letna Giuseppina Rudez vd. Crecci.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Otvoritvena predstava ANTON LESKOVEC
DVA BREGOVA
Drama iz življenja beračev v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline priredil J. Babič
Besedilo pesmi:	Miroslav Košuta
Scena:	Demetrij Cej
Kostumi:	Marija Vidauova
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Lektor:	Majda Križajeva
Režija:	JOŽE BABIČ
DANES,	31. oktobra, ob 20.30
IZVEN	ABONMAJA
Rezervacija vstopnic in abonmajev vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja 1 uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma tel. 734-265.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - Kulturni dom Danes, 31. oktobra, ob 20.30 izven abonmaja, drama iz življenja beračev v dveh delih A. Leskovca «DVA BREGOVA».
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmett.i, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare. Largo Piave 2; Costalunga. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto. UI. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
- liOiZtsj
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar	681.—
Funt šterling	1408.—
Švicarski frank	257,50
Francoski frank	155,20
Nemška marka	264,—
Avstrijski šiling	37,40
Dinar: debeli	33,—
drobni	33,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Ariston 16.00 «Frankenstein junior».
Grattacielo 16.00 «La divina creatura». Laura Antonelli, Marcello Ma-stroianni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Fenice 16.00 «File story». Alain De-lon in Jean Luis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00 «Di che segno sei?»-P. Villaggio, M. Melato, A. Celen-tano, R. Pozzetto, G. Ralli, A. Sordi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «L'isola sul tetto del mondo». Disneyev film v barvah.
Eden 16.00 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin, Phiiippe Noiret. Barvni film.
Ritz 16.00 «Baby sitter, un maledetto pasticcio» Maria Schneider. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «La pantera rosa colpisce - ancora». Peter Sellers. Barvni film.
Càpitol 16.00 «L'eroe delia strada». Charles	Bronson.	Barvni	film.
Cristallo	16.30 «Terremoto». C.	He-
ston, A. Gardner in G. Kennedy. Barvni film.
Moderno	16.30 «fi	sogno	di /ferro».
Franco	Franchi.	Barvni	fi’m.
Fiiodrammaiico 15.00 «Club del P’a' cere». Barvni film. Prepovedan rriia-dini pod 18. jetom.
Ideale 16.00 «Gangster story». 'Var; ren Bcatty, Faye Dunavay. Barvni film. Prepovedan mladini pod izletom.
Impero 16.00 «Sette spose per sette fratelli».
Viitorio Veneto 17.00 «Porgi l'altra guancia». Bud Spencer in Terence Hill. Barvni film,
Astra 16.30 «L’arrivista». Alain De‘ lon, Sidne Rome. Barvni film-
Abbazia 16.00 «L'uomo di mezzano te». Buri; Lancaster, Susan Clark in Cameron. Barvni film.
Radio 16.00 «Come divertirsi con Fa perino & C.». Barvni film.
Volta-Milje 17.00 «Un cuore doro, due mani d'acciaio». Bruce L®®-Barvni film.
Prispevki
V	spomin Venca Slavca ^aru^e,Jj}» žaška folklorna skupina «Stu
15.000	lir za PD F. Prešeren.
V	isti namen darujejo ^'ranTj prijatelji 14.000 lir za TFS «Stu e ■
Namesto cvetja na grob ^>®p^a«f„rC vata darujeta Anton in Anica (Bazovica 63) 5.000 lir za obnov» spomenika padlim v NOB v Bors •
V	spomin Pavline Škabar P°r' -lič darujeta Valerija in Bruno
3.000	lir za ŠD Polet.
Odbor Dijaške matice tereka odbornici Dani Možinovi najglob J žalje ob težki izgubi drage m»
Komisija za doraščajočo pri SKGZ izreka s™1. čla^lC1 j-gubi Možinovi iskreno sožalje ob drage matere.
GORIŠKI DNEVNIK
31. oktobra 1973
IZREDEN POSVET SVETOVALCEV ZGOMŠKE OBČINE
Proučitev vprašanja prevozništva in zdravstvenega konzorcija
Več avtobusnih voženj dnevno in povezava s proseško postajo
ŽIVAHNA SINDIKALNA PROBLEMATIKA
prebivalstvo, si z ustanovitvijo decentraliziranih centrov obetajo bistveno izboljšanje do sedaj pomanjkljive oskrbe. Prisotni svetovalci so pooblastili občinskega predstavnika, da na ustanovni seji iznese pozitivno stabšče prebivalstva zgo-niške občine.
V zadnji točki se je odbor posvetoval s svetovalci o izbiri začasne namestnice občinske uradnice, ki bo v kratkem odšla na porodniški dopust.
-bs-
Sestand obrtnikov SGZ dev.-nabrežinske občine
Predvčerajšnjim je zapadel rc«. za predložitev pripomb na spremembe regulacijskega načrta v de-vinsko-nabrežinski občini. Gospodarska komisija SKGZ je sicer že predložila predloge za spremembe k regulacijskemu načrtu ob upoštevanju želja in potreb članstva SGZ.
Toda predlagane variacije niso
V	ponedeljek so se v prostorih zgoniškega občinskega sedeža zbrali na izrednem posvetu vsi izvoljeni svetovalci, ki so se soočili z nekaterimi nujnimi in ključnimi občinskimi zadevami.
V	prvi vrsti je prišlo «na rešeto» vprašanje javnih prevozov, ki bo predvidoma s 1. januarjem prihodnjega leta zadobilo novo obliko v sklopu pokrajinskega konzorcija za prevoze. Odbornik za prevoze J. Gruden je poročal, da bo do konca tega leta v poskusni fazi stopil v veljavo nov vozni red avtobusov, ki ga je izdelala sedanja prevozniška ustanova. Vendar dolžnost občine je, da v skladu s potrebami domačega prebivalstva izdela in predlaga morebitne popravke k osnutku umika. Tako so svetovalci, kot nositelji predlogov in zahtev vseh vasi v občini Zgonik, soglasno predlagali še dve vožnji več (skupno štiri vožnje več ob delavnikih v primerjavi s «starim» urnikom). Kriterij povpraševanja posameznih voženj je bil ta, da se omogoči predvsem študentom in vsem kategorijam delavcev, da razpolagajo z ustrezno in praktično javno povezavo z mestom. Med raznimi predlogi naj omenimo sledeče: prvi jutranji avtobus, ki prevaža «rožarce» in razne poljske pridelke, naj bi podaljšal zvezo do tržnice; vse vožnje naj bi zajele vse vasi v občini, se pravi tudi Samatorco in Repnič; pri računanju finančnega bremena občine bodo morali pristojni organi upoštevati različen kriterij za prevožene kilometre v mestu (večja poraba goriva) in na podeželju. Končno so se vsi svetovalci strinjali, da bi tudi proseška postaja, kjer je zaposlenih precej delavcev tako pri železnici kot pri zasebnih podjetjih, bila deležna primernih avtobusnih zvez.
Odbornik za javna dela J. Guštin je seznanil svetdvalce z nujnimi deli, ki jih je občinski odbor vključil v seznam, ki ga mora do konca tega meseca poslati na vladni komisariat. V glavnem gre za tlakovanje in asfaltiranje odsekov cest in trgov v posameznih vaseh, dopolnitev javne razsvetljave, popravilo zvonika, izgradnjo osnovne šole in otroškega vrtca v Briščikih, izgradnjo ambulante v Repniču in podobno. Ko bo znano, kolikšen prispevek bo dodeljen občini za javna dela, bo treba na osnovi zaključkov sestankov po vaseh določiti prednost tega ali onega javnega dela;
Odbornik za zdravstvo B. Simo-neta je na kratko orisal, v kakšni fazi je pokrajinski konzorcij za zdravstvo. Po predolgem čakanju in odlašanju je bilo vendarle, v soglasju s soudeleženimi občinami,
Pokrajino, bolnišnicami, sindikalni-mi organizacijami in političnimi stališči strank ustavnega loka, dokončno izdelan osnutek statuta, v katerem je bilo v primerjavi s Prvim osnutkom vnesenih precej bistvenih popravkov. V prihodnjih dneh bi moral torej pričeti z delovanjem zdravstveni konzorcij, ki b° zajemal vse oblike preventivne m terapevtske zdravstvene oskrbe, m prav okoliške občine, oziroma
aiiniliinmn,m,n,,,!,,„,,„„11,1,n,i,n,n,iintmuiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
SREČANJE RAJONSKEGA ODBORA Z ŽUPANOM
Prebivalstvo Sv. Sobote zahteva ureditev greznic
Še vedno odprto vprašanje gradnje otroških igrišč v Ul. Benussi, šole v UL Zugnano ter napeljave metana
bile sprejete, zato je obrtniška sekcija SGZ sklicala v ponedeljek v dvorani «I. Gruden» v Nabrežini sejo obrtnikov devinsko-nabrežinske občine. Udeležili so se je za SGZ predsednik Bole, tajnik obrtniške sekcije Grgič, zadolženi za obrtništvo Mocor ter Stranj za Slori. Sestanku je načeloval nabrežinski obrtnik Frančeškin. Prisotni obrtniki so v diskusiji povedali svoja mnenja, ki jih je vodstvo vzelo na znanje, in je v tem smislu sestavilo priziv s predlogi arh. M. Raceta in inž. V. Vremca, ki ga je naslovil na devinsko-nabrežinsko občinsko upravo. Nato je vodstvo seznanilo operaterje z vrsto zanimivih pobud na področju obrtništva, kot tudi raznih novosti, kar so prisotni sprejeli z vidnim zadovoljstvom. Še enkrat je prišla tako do izraza potreba, da je treba z obrtniki vzpostaviti stik neposredno v niesovem okolju. Zato vabimo vse obrtnike, da se za vsako potrebo poslužujejo krajevnih posvetovalnic SGZ v Nabrežini, na Opčinah in v Boliuncu.
V. K.
lllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||l||||IIUl||||ll|it!||||i!|||||l||,|,,l||||„||llllll|||,„„11,	|||U||
V TOREK NA NABREŽINSKEM ŽUPANSTVU
Občinski svet odobril vrsto upravnih sklepov
Izvolili so predstavnike občine v razne komisije Jutri polaganje vencev k spomenikom padlim
Tudi v Gorici se v kratkem obeta ponovna podražitev cene kruha?
Sindikat pekovskih delavcev proti tej podražitvi - Komunistični svetovalci proti izjavam predsednika zveze industrijcev o «krivdi za gospodarsko krizo»
Sindikalna vprašanja so vsak dan na dnevnem redu in v raznih strokah imajo sindikalni funkcionarji polne roke dela. Poleg splošnih vprašanj, ki zanimajo delavce, delodajalce in sindikate v vsedržavnem merilu in ki sc v glavnem rešujejo v Rimu, imamo še celo vrsto vprašanj krajevnega značaja, ki nastajajo v posameznih strokah ali v posameznih tovarnah.
poročal o pred kratkim podpisanem pokrajinskem sporazumu za kmečke delavce in o novostih v sporazumu. Podrobno je opisal dopolnilno
Ob koncu naj omenimo še politični poseg na sindikalno področje. V našem listu smo že omenjali nekatere podrobnosti iz poročila, ki
zdravniško blagajno, ki predstavlja ga je imel prejšnji petek na letnem
novost in ki daje možnost bolnim kmečkim delavcem, da dobijo prispevke v času bolezni. Na istem sestanku je o socialnoskrbstvenih vprašanjih govoril zastopnik patronata INAS Luciano Pick. Drugi sindika-
v ospredju sindikalne kronike «	»•*
dni je vprašanje pekovskih delavcev, ki je neposredno povezano z glaso-
V torek se je v Nabrežini sestal občinski svet devinsko - nabrežinske občine, ki je razpravljal o upravnih vprašanjih. Ob začetku seje je svet soglasno odobril večje število od-borovih sklepov. Med drugim je svetovalec Rosini (KD) iznesel več
je nato predlaga’ naj bi občina izobesila oglasne deske v večjih vaseh in tako obveščala občane o delovanju. Župan Škerk je pojasnil, da u-prava to že predvideva in bo v najkrajšem času ukrepala v tem smislu.
vprašanj, ki zadevajo Devin. Govo-	j® vo!‘tev Predstavnikov
ril je o potrebnih popravilih cest in , ,	P.e	Y upravni
kanali/aoiie o zahtevi rinmačinov SVe^ k°nZ01clJa za Kraški vodovod kanalizacije, o zahtevi domačinov, SQ bjli izvoIjeni dosedanji predsed-
tržaške hranilnice Cata ^ Rispà" 1 nik Srečko Čo1^ LudvikVokole in nho Sdf T^-ieste^er o razsvetìjavfno- Mir0 Frančeškin, v komisijo za tr-
gometnega igrišča v Nabrežini. Odbornik Caldi je v odgovoru pojasnil, da so bila pred kratkim oddana na dražbi popravila dveh cest v Devinu. Naglasil je tudi, da je občinska uprava zasilno uredila cesto Slivno - Prečnik in da namerava sedaj urediti cesto Slivno - Šempo-laj. Pred dnevi je bil tudi v Cerov-Ijah sestanek, na katerem so govorili o javnih delih. Občina pa ni pristojna za odprtje podružnice hranilnice in tudi ne za razsvetljavo igrišča, ki jo je namestilo športno društvo. Svetovalec Beltramini (KD)
Pl) Valentin Vodnik iz Doline priredi v Torkli likovno razstavo slikarja JOŽETA CESARJA.
Otvoritev bo jutri, 1. novembra, ob 17. uri. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 2 novembra, od 15. do 18. ure ter v ponedeljek, 3., - in v torek, 4. novembra, od 18. do 20. ure.
Vabljeni.
komisijo
govino, ki ji bo predsedovala odbornica Zorka Mervič, so bili izvoljeni Metlikovec, De Bernardi in Chiatti kot zastopniki operaterjev ter Pugliese, Okretič in Micheli kot zastopniki uslužbencev. Občinsko komisijo za prodajo zemljišč in za kamnolome bodo sestavljali svetovalci Rogelja (KPI), Rosini (KD), Terčon (SS), Colja (PSI) in Zanevra (PS Dl). Na dnevnem redu je bila odobritev novega cenika za usluge, ki jih nudi zasebnikom tehnični urad in odobritev povišanja plač uslužbencem kot predvideva novi vsedržavni sporazum.
Ob koncu seje je župan Škerk povabil svetovalce, naj prisostvujejo polaganju vencev k spomenikom v občini, ki bo jutri, 1. novembra ob 8. uri.
vi o podražitvi cene kruhu. V Vidmu so kruh podražili pred nekaj dnevi za 100 lir pri kilogramu. Nekaj podobnega nameravajo napraviti peki v Gorici in so v ta namen imeli pred dnevi dva ločena sestanka v Gorici in v Tržiču. Tako je namreč rečeno v letaku enotnega sindikata pekovskih delavcev. V tem letaku je tudi rečeno, da ni sedanja podražitev kruha utemeljena, kajti cene surovin in tudi plače so doslej ostale nespremenjene. V letaku je še rečeno, da nočejo delodajalci niti razpravljati o zahtevah, ki jih je sindikat pismeno poslal že letošnjega junija. Nasprotno, je rečeno v letaku, načelnik skupine pekov v goriški zvezi trgovcev Stefano Viatori Je dal razumeti, da ne bo sploh diskutiral z zastopniki sindikata. V letaku je zaradi tega precej polemike na račun omenjenega trgovca in tudi do splošnih vprašanj v tej stroki. Sindikat vabi zato vse pekovske delavce naj pridejo na sestanek, ki bo v sredo, 5. novembra, ob 18. uri na sedež delavske zbornice v Tržič.
Na področju upokojencev so se sestali vodilni člani sindikata upokojencev CISL. Z zadovoljstvom so sprejeli vesti, da so vlada in sindikati podpisali sporazum o avtomatičnem urilagajanju pokojnin državnih in poldržavnih uradnikov draginjski dokladi.
Sestali so se tudi člani odbora sindikata kmečkih delavcev CISL. Sindikalni funkcionar Paolo Deponte je
mi na področju kmetijstva.
Tudi zastopniki sindikatov delavcev, ki so zaposleni v prevoznih
dejavnostih (od pristaniških delavcev iz Tržiča do delavcev avtobus-nis in avtoprevoznih podjetij), ki so včlanjeni v CISL, so imeli sestanek, na katerem so preučili vsa vprašanja, ki so povezana s tem sektorjem. Po poročilih tajnika Angela Rizza se je razvila živahna diskusija, v kateri so v glavnem razpravljali o novem deželnem zakonu o avtoprevozništvu, ki bo kmalu stopil v veljavo.
občnem zboru zveze industrijcev predsednik zveze Nazario Romani. V svojem poročilu je Romani dejaf tudi, da prihaja v tovarnah do prevelike odsotnosti delavstva in da je to krivo za krizo, ki je zajela italijansko in tudi posoško gospodarstvo. Proti tem izjavam so protestirali svetovalci komunistične partije v pokrajinskem svetu in poslali. včeraj predsedniku pokrajine interpelacijo, s katero zahtevajo, da pokrajinski svet ožigosa te izjave predsednika zveze industrijcev Ro-manija, ki je, med drugim, tudi de-mokristjanski pokrajinski svetovalec. Podobno interpelacijo so komunistični svetovalci poslali tudi trži-škemu županu. To tudi v zvezi z dejstvom, da je Romani predsednik konzorcija za tržiško industrijsko cono.
V počastitev spomina padlih v narodnoosvobodilni borbi
Ob dnevu mrtvih, ki bo jutri, 1. novembra, je običaj, da manjšinske organizacije polagajo vence na grobove in spomenike padlih za svobodo. Predstavnika konzulata SFRJ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuin
A l ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Z glasovi večine so v Sovodnjah odobrili proračun za leto 1976
Prihodnje poslovno leto ne bo deficitarno - Več desetin milijonov lir bo občina namenila številnim javnim storitvam
Prebivalstvo raznih mestnih predelov se vedno globlje zaveda vlo-?e' ki jo mora odigrati kot sub-jetk v odnosu z občinsko upravo, ^djzgovornejši dokaz te udeležbe so rajonski odbori, ki aktivno sprem-Jajo celotno dogajanje v svojem Predelu in zvesto prenašajo zahte-Ve javnim upraviteljem.
. ^etI najaktivnejšimi je v zadnjem času rajonski odbor za predel Sv.
e’ k' se ie v ponedeljek, 27. ktobra, sestal z županom Spacci-drjem ter mu prikazal vrsto perečih Problemov. Med temi vzbuja med Prebivalstvom največ nezadovoljstva “®rešeni problem odprtih greznic na Področju Sv. Pantalejmuna. Prebi-alstvo je poleti zasedlo dohod k
Pepe'jevalniku. Prva posledica te
pocestne akcije je bila, da se je edanji podžupan Giuricin obvezal, a bo občinska uprava nakazala enarna sredstva za ureditev pro-,ma greznic. Občina naj bi tedaj akazala 25 milijonov lir, ker pa e septembra dela še niso pričela, rajonski odbor zahteval pojas-ha od podžupana, ki je zatrjeval, a so nastale težave pri dodelitvi ci ih da se bodo ta pričela v naj-. raJsem času. Ker se dela kljub
temu
odbor
zagotovilu niso še pričela, je na ponedeljkovem sestanku z
v -	puucucijKuvtuii »eaicumu i
upanom ostro protestiral ter po-j® način upravljanja trske občine nedemokratičen ter Jen odnos s prizadetim prebival-skrajno nezadovoljiv. To tr-Lev je v prvi vrsti narekovala žulj nova izjava, da najavljena denar-„ sredstva do tistega dne sploh ni-So bila še nakazana.
SnJw®i Problem, ki je izzval pri Sv.
veliko ogorčenja, je gradnja n ,0Skih igrišč v Ul. Benussi, za kn erc! i® bilo po trditvi župana na-zanih 105 milijonov lir, in grad-ja sole v Ul. Zugnano, za katero lii. ^rna nakazala 130 milijonov • Z gradnjami pa še niso pričeli
in župan je to opravičil z izjavo, da so pričetek del onemogočili birokratski zapletljaji. Rajonski odbor ta izjava ni zadovoljila, ker bi po njegovem mnenju moral župan in ves odbor izvesti javni pritisk na birokratski aparat ter zagotoviti pričetek del.
Odbor je nanizal še vrsto drugih problemov. Med temi problem napeljave metana v v^se predele rajona ter problem onesnaženja okolja. Glede tega je župan zagotovil, da občina ne bo gradila na tem področju novega upepeljevalnika za mrhovino ter da bodo to odslej upe-peljevali na Proseku.
Odbor je od župana zahteval takojšnjo rešitev vseh omenjenih in nekaterih drugih manjših problemov ter pozval vse prebivalstvo na mobilizacijo okrog teh vprašanj.
• Večje število dijakov italijanskega učiteljišča «Duca d’Aosta» je zahtevalo ustanovitev dopolnilnega tečaja v večernih urah, da bi si s tem zagotovili prost vstop na univerzo. Ta zahteva izvira iz potrebe številnih dijakov, da bi dopolnjevali delo s študijem. Ob tem pa so rastale težave upravnega in birokratskega značaja, ki se izražajo v sicer neuradnem, a neutemeljenem odklonilnem odgovoru šolskega skrbništva.
IŠČEMO dinamične mladince odprtega duha, navdušene nad življenjem, za dejavnost «brez kvalifikacij»,
brez vsakršnega plačila in nobene možnosti za kariero. PONUJAMO iskreno prijateljstvo in nenavadne iskušnje Telefonirajte na štev. 766666/7
Do 29. novembra obvezna prijava vinskega pridelka
Tržaški župan obvešča vse vinogradnike, vinarje, industrijce in trgovce, ki so v letošnjem letu predelali grozdje (iz lastnega pridelka ali nakupljeno) v vino, da so v smislu člena 21 državnega zakona štev. 162 z dne 12. februarja 1965, dolžni prijaviti vinski pridelek najkasneje do 29. novembra 1975. Prijave sprejema urad za trošarinski davek, Trst, Ul. del Teatro štev. 4. Vinogradniki, vinarji, predstavniki zadružnih kleti in podobnih organizacij morajo izpolniti ustrezni obrazev A1, trgovci in industrijci pa obrazec A 2. župan nadalje obvešča, da pristojni uradi ne bodo izdajali nobenega spremnega dokumenta za odstop vinskega pridelka, če ne bodo zainteresirani vinogradniki, vinarji, trgovci ali industrijci pravočasno vložili prijave. Prav tako ne bo občina izdajala spremnih dokumentov za odstop vina v količini, ki bi presegala količino, navedeno v posamezni prijavi, župan končno opozarja, da je za morebitne prestopke predvidena denarna kazen od 100.000 do 1.000.000 lir in objava ustrezne razsodbe v dveh časopisih.
Podaljšana veljavnost goriške proste cone
Ministrski svet je na včerajšnji seji odobril zakonski osmv tek, ki podaljša veljavnost olajšav, predvidenih po zakonu štev. 1438 z dne 1. decembra 1948 za goriško prosto cono.
Novi zakon vnaša v izvirno besedilo nekaj sprememb. Med temi velja posebej omeniti ustanovitev posebnega prelevmana, katerega iztržek se bo stekal v sklad za razvoj soriškega gospodarstva in za uresničevanje prometnih struktur na Goriškem.
Vest so iz pisarne predsednika vlade Alda Mora telefonično sporočili v Gorico senatorju Martini in predsedniku trgovinske zbornice Lupieriju.
Po stari, že ustaljeni navadi, je občinski svet v Sovodnjah prvi na Goriškem razpravljal in odobril proračun za poslovno leto 1976. Na se: ji, ki je bila v sredo zvečer, so svetovalci večinske občinske liste odobrili proračun, medtem ko so proti njemu glasovali predstavniki Slovenske skupnosti, ki so v občinskem svetu v manjšini. O proračunu moramo zabeležiti, da tudi v prihodnjem letu ne bo deficitaren in to po zaslugi prispevkov, ki jih dobi občina s prosto còno.
Iz poročila župana Jožefa češču-ta je razvidno, da za prihodnje leto predvidevajo 126.300.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. V zvezi z izdatki v prihodnjem letu naj povemo, da bo sovodenjska občinska uprava potrošila kar 18 milijonov 644.512 lir za potrebe, šolstva in kulture. Čeprav so šolske stavbe popolnoma uredili v zadnjih petih letih, so tu pa tam potrebna redna popravila: v ta namen bodo porabili 2 milijona lir. Dodatnih 2 milijona 200.000 lir bodo porabili za popravila v otroških vrtcih. Prevoz otrok z Vrha v otroški vrtec bo občino stal 1.250.000 lir, štiri milijone in pol lir pa bodo porabili za potrebe srednješolske mladine za nakazila za nakup knjig in za prevozne stroške iz sovodenjske občine. v Gorico. Raznim prosvetnim društvom bodo dali podpore v skupnem znesku 800.000.
Ob ponovnem natečaju AFSAI
5. novembra bo potekel rok natečaja AFSAI. Na razpolago je 120 štipendij za študiranje v tujini. Prošnjo lahko vložijo izključno dijaki, ki so rojeni med 1. aprilom 1958 in 31. marcem 1960. leta.
Zmagovalci bodo odpotovali iz I-talije v poletju 1976 in se bodo vrnili domov po enem letu. V tujini bodo živeli pri neki družini in o-biskovali en letnik višje srednje šole, ki jo Italija priznava. Njihovo bivanje bo nadzoroval tamkajšnji sedež organizacije AFSAI. Največ štipendij je na razpolago za Združene države Amerike; druge so namenjene dijakom, ki nameravajo študirati v evropskih državah, ki ne mejijo z Italijo; ostale pa so za v Južno Ameriko, Avstralijo, Novo Zelandijo in nekatere afriške ter a-zijske države.
Organizacija AFSAI je bila ustanovljena leta 1955. V 20 letih je podelila več kot 3.000 štipendij. Nima političnih in verskih nagnjenosti in jo upravljajo neplačani prostovoljci. Ministrstvo za kulturo in za javno izobraževanje je do sedaj v vseh pogledih podprlo organizacijo AFSAI.
Za izčrpnejše informacije telefonirati na štev. 793-798.
.......i......................
ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA V NADIŠKIH DOLINAH
Odslej načrtnejše delovanje deželne ustanove za obrt ESA
Dva izvedenca na razpolago obrtnikom v občinah Podbonesec, Špeter Slovenov, Sovodnje, Gorjani, Praprotno, Grmek, Dreka, Srednje in Čedad
V začetku letošnjega leta je deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA pripravila načrt za vrsto posegov v korist obrtniških dejavnosti v Nadiških dolinah; načrt zavzema dejavnosti v občinah Gorjani, Špeter Slovenov, Podbonesec, Sovodnje, Grmek, Dreka, Srednje Šentlenart, Praprotno in v tistem delu čedad-ske občine, ki je bil svoj čas proglašen za hribovito področje.
Obrtniškim podjetjem iz teh krajev namerava EŠA nuditi posebno tehnično pomoč in podporo pri trgovskih pobudah, omogočiti najemanje obrtniških posojil pod posebno ugodnimi pogoji in podpirati nastajanje novih delavnic, razširjanje že obstoječih obratov in podobno. Dva predstavnika ustanove, E. Fattori in G. Comelli, se mudita že dalj časa v Nadiških dolinah, kjer sta z nasveti in vsakovrstnimi pojasnili na voljo vsem domačim obrtnikom. Da bi olajšala stik med obrtniki in omenjenima dvema izvedencema, navaja ESA njun poslovni umik:
Geom. Enrico Fattori (Videm, Ul. Cividale 19, telefon 23460): ob torkih od 8.30 do 10.00 na županstvu v Podlbonescu in od 10.00 do 12.00 na županstvu v Špetru, ob četrtkih od 9.00 do 12.00 na županstvu v Sovodnjah in ob petkih od 9.00 do
12.00	na županstvu v Gorjanih.
Izv. Gregorio Comelli (Gorica, Ul.
San Gabriele 65, telefon 82580): ob ponedeljkih od 10.00 do 12.00 na županstvu v Praprotnem, ob sredah od 9.30 do 10.30 na županstvu v Grmeku in od 10.30 do 12.00 na županstvu v Dreki, ob četrtkih od
9.00	do 10.30 na županstvu v Šent-lenartu in od 10.30 do 12.00 na županstvu v Srednjem.
Na samem sedežu ESA v Vidmu (Drevored Venezia 100, tel. 54566) pa je na razpolago obrtnikom dr.
Eugenio Rosmann, ki skrbi za celotno področje in usklajuje tudi delovanje obeh «terenskih» izvedencev.
ESA je nadalje sklenila, da bo posredovala obrtnikom vse informacije, ki jih zanimajo, z rednim o-bjavljanjem poroči). Poročila bodo razobešena tudi na oglasnih deskah na sedežu pristojne gorske skupnosti, na županstvih, v javnih lokalih, na sedežih kulturnih društev in v samih obrtniških delavnicah.
Za socialno področje bo občinska uprava porabila skoro dvajset milijonov lir. Za ekonomsko področje bodo porabili nekaj več kot šest milijonov lir. Gd tega bodo šli štirje milijoni za popravila vaških cest, športnim društvom pa bodo dali podporo 300.000 lir. Stroški za splošno upravo znašajo 50 milijonov lir (sem so všteti stroški za osebje, za urejevanje poslopij, za vse drugo redno poslovanje). Za posojila, ki so jih najeli za finansiranje javnih del, bodo porabili 4.722.319 lir.
V debato je poségel tudi podžupan dr. Venceslav Devetak, ki je dejal, da bo verjetno v prihodnjem letu občina nosila dodatno finančno breme, v kolikor ■ *bo skupno z go-riško, doberdobsko in števerjansko in z goriško pokrajino gmotno podprla zasebni tečaj za 4. in 5. razred slovenske trgovske šole. To je namreč edina rešitev, da bi slovenskim dijakom nudili celotno šolanje na tem področju.
Ob tem so predstavniki manjšine nakazali vrsto vprašanj, zaradi katerih so glasovali proti občinskemu proračunu. Med temi so tudi vprašanja občinske telovadnice, popravila šolskega poslopja v Gabrjah, nakupa šolskega avtobusa, razširitve ceste na Vrh, postavitve dvojezičnih 'kažipotov, imenovanja ulic po zaslužnih slovenskih možeh ter zahteva po enotnem urniku na nižji srednji šoli.
Župan češčut je vzel na znanje zahteve predstavnikov manjšine ter dejal, da bo o vsakem vprašanju podrobno razpravljal na prihodnji seji občinskega sveta.
Sledile so volitve treh preglednikov računov za poslovno leto 1976. Ti so: Emil Tomšič, Angel Petejan in Remo Devetak. V nadaljevanju seje je župan prebral dve pismi. V prvem se naproša občinska uprava, da bi poskrbela, da bi se tudi vr-hovski otroci lahko udeležili tečaja nemščine, v drugi pa je izražena prošnja, da bi občinska uprava poskrbela za popravilo osnovne šole v Gabrjah.
ob 10.00 grob padlih na glavnem go-riškem pokopališču.
Občinska uprava v Doberdobu bo položila venec pred domačim spomenikom danes zvečer ob 18.30. Sovodenjska občina bo poskrbela za položitev vencev jutri, in sicer ob 11. uri pred sovodenjskim spomenikom ter pred ploščo, kjer sta bila obešena dva partizana, ob 11.45 pa na Vrhu.
v Trstu sta na Goriškem to opravila že včeraj zjutraj. V jutranjih urah sta generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in konzul Mi-Ijenko Kosor položila vence na starem in novem tržiškem pokopališču, kjer so pokopani številni partizani in talci. Konzula sta nato skupaj z županom Andrejem Jarcem in drugimi občinskimi možmi položila venec pred spomenik padlih v NOB v Doberdobu. Venec sta kasneje položila tudi na Vrhu in v Sovodnjah, kjer so ju sprejeli predstavniki občine. Pred novim partizanskim spomenikom v Podgori je goste sprejela vaška delegacija, v kateri so bili predstavniki vsedržavne zveze borcev ter prosvetnega društva. Konzula sta nato vence položila tudi na pevmsko pokopališče ter pred spomenikoma NOB v Pevmi in Števerjanu. V poznih jutranjih urah sta predstavnika jugoslovanskega konzulata v Trstu odšla v Benečijo.
(Na sliki vidimo predstavnika konzulata, ko polagata venec na starem tržiškem pokopališču).
Polaganje vencev na Goriškem
Pokrajinski odbor vsedržavnega združenja partizanov in manjšinske organizacije bodo vence polagali jutri,	v soboto, po	naslednjem	vrst-
nem redu:
ob	9.00 spomenik	v	Pevmi
ob	9.20 spomenik	v	Podgori
ob	9.40 grob padlih	v Štandrežu
Urnik trgovin za praznike
Združenje goriških trgovcev obvešča, da ob priložnosti bližnjih praznikov bodo trgovine obratovale po naslednjem urniku:
DANES, 31. oktobra: vse trgovine bodo odprte po običajnem umiku; mesnice bodo odprte tudi v popoldanskih urah.
.JUTRI, L novembra: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn, pekam in dežurne cvetličarne, ki bodo odprte v jutranjih urah.
NEDELJA, 2. novembra: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurne cvetličarne.
PONEDELJEK, 3. novembra: trgovine, ki imajo ob ponedeljkih tedensko zaporo, bodo ves dan odprte.
TOREK, 4. novembra: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurne cvetličarne, pekarn in mlekarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah.
Statistični bilten goriške občine
Statistični urad goriške občine je te dni poslal občinskim svetovalcem in ustanovam nekaj številk mesečnega biltena goriške občine. Gre za biltene s. podatki o februarju, marcu, aprilu in maju. 1974. Gre za zamudo enega leta in pol. V občinskem svetu je pred kratkim goriški župan obljubil, da bodo skušali v kratkem nadoknaditi zamujeno in tiskati mesečne biltene le z nekajmesečno običajno zamudo, ki bi bila razumljiva, saj mora statistični urad zbrati podatke iz raznih javnih ustanov. V biltenu so zanimivi podatki o raznih aspektih goriškega življenja.
Prispevki
DR. MOLINARI ODHAJA V TRST
Dr. Antonio Barrasso novi goriški prefekt
Vlada je včeraj odredila premestitev goriškega prefekta, dr. Vincenza Molinarija v Trst, kjer bo 15. novembra prevzel novo službeno mesto. Za novega goriškega prefekta je vlada imenovala dr. Antonia Barrassa, generalnega inšpektorja pri notranjem ministrstvu.
Kino
Gorica
VERDI 15.30, 18.45 , 22.00 «Il padrino - Parte II». Al Pacino in D. Kea-ton. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16.30—22.00 «Due cuori e una cappella». R. Pozzetto in A. Belli. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Il giorno della locusta». D. Sutherland in K. Black. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 16.30—21.30 «Il maggiolino Dudù contro leoni, pantere e zebù». R. Lynn in K. Orginsky. Barvni film.
VITTORIA 15.30. 18.45, 22.00 «B padrino . Parte lì». Al Pacino in D. Keaton. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Yuppi du». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Profezia di un delitto». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Kapitan», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Čarovnica iz vražjega gozda», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Vratolomnosti skozi safari», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
Namesto cvetja na grob g. Edke Budal daruje družina dr. Merrmolje 10.000 lir za Dijaško matico.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 25-76.
Generalni konzol SFRJ Renko in konzul Kosor sta vetra j položila venec pred spomenik v Sovodnjah in tako počastila spomin padlih domačinov v borbi za svobodo.
ZAHVALA
Ob smrti drage
EDKE BLOUDEK vd. BUDAL
se toplo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo predstavnikom goriških Slovencev in prosvetnega društva «Oton Zupančič» v štandrežu, domačemu župniku msgr. Žoržu, predsedniku Slovenske kultumo-gospodarske zveze Borisu Racetu, predsedniku Narodne in študijske knjižnice inž. Stanislavu Renku, ravnatelju Stalnega slovenskega gledališča dr. Filibertu Benedetiču, prav tako pa tudi ravnateljstvu, zavodskemu svetu, profesorskemu zboru, upravnemu in pomožnemu osebju, dijakom in Združenju staršev državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» v Trstu ter uredništvu in upravi Primorskega dnevnika.
Iskrena hvala odborniku prosvetnega društva «Oton Zupančič» v štandrežu Danilu Nanutu za njegovo izredno pozornost, skrb in pomoč.
Žalujoča družina in sorodstvo
Trst, (Sorica, štandrež, 31. oktobre 1975
Seminar profesorjev
višjih srednjih šol v Čedadu zaključen
Kot je bilo že najavljeno, se je seminar nadaljeval po že napovedanem programu; zvrstila so se nekatera res zanimiva predavanja, katerim so sledile izrčpne razprave; posamezne študijske skupine, videmska, čedadska in goriško - tržaška pa so pripravile na osnovi predavanj in razprav svoje poglobljene predloge. Zanimivosti čedad-skega muzeja — langobardske zgodovinske predmete in nekatere stare srednjeveške tekste je prikazala prof. Marta Mauro Stefanini iz Vidma. Seveda ni niti omenila starega slovenskega «černejskega» rokopisa, katerega naj bi vsaj po čuvajevih besedah odposlalo vodstvo muzeja na «restavriranje» v Rim. O folklori in ljudskih običajih «v Furlaniji» je predavala prof. Andreina Ciceri, po predavanju pa je prikazala tudi film o pustnih navadah in šemah v vzhodni Furlaniji, šlo pa je v resnici za običaje v slovenskih beneških vaseh, saj so ošemljeni fantje govorili beneško - slovensko narečje in plesali ob zvoku slovenskih poskočnic. Pripomniti je treba, da niso bila izvajanja nič preveč prepričljiva, še zlasti ne, ko je skrajno tendenciozno in neresno zatrjevala, da v Benečiji ne gre za kako slovensko, temveč kvečjemu le za slovansko narečje.
Nato je sledilo predavanje arhitekta Valentina Simonitija o gospodarstvu Čedada in Benečije. Simoniti je pritegnil pozornost udeležencev in s svojimi zanimivimi izvajanji tudi uspešno pobil trditve predgovornice. Želo nazorno je prikazal, da je bil gospodarski razvoj Čedada in beneških slovenskih dolin vezan v preteklosti, kot je tudi še danes, na trgovske stike z dolinami v Sloveniji, tja do Škofje Loke. Ob zaključku pa je še omenil asimilacijsko raznarodovalno funkcijo Čedada v odnosu do beneških Slovencev, ko so «piemontski osvajalci proglašali Furlane za Italijane, beneške Slovence pa za Furlane», češ lažje bi bilo potujčiti Slovence poslužujoč se furlan-ščine. Za svoja zanimiva izvajanja je žel arh. Simoniti splošno o-dobravanje, mlade arhitekte in urbaniste pa so pritegnili predvsem njegovi zanimivi urbanistični pogledi.
V nedeljo so si udeleženci seminarja ogledali videmski muzej, v ponedeljek pa je predaval v Čedadu o rimski umetnosti v Ogleju prof. Mirabella s tržaške univerze. Z izjavami o miroljubni rimski kolonizaciji ni prepričal skoraj nikogar, še zlasti ne dijakov s če-dadskega liceja, saj je odločno nastopila proti njegovim trditvam prav mlada licejka, za katero so bili Rimljani navadni krvoločni osvajalci tujega ozemlja in požrešni roparji.
Zadnji dan, v torek je prišel dopoldne na vrsto ogled spomenikov v Ogleju, popoldne pa so v Čedadu posamezne študijske skupine sporočile svoje zaključke in predloge za nadaljnjo poglobitev raznih predlogov, saj se bodo udeleženci seminarja ponovno srečali 12. in 13. novembra v Čedadu, da bi skupaj ponovno preverili izvršeno študijsko delo.
Ob zaključku so udeleženci seminarja — profesorji in dijaki — soglasno odobrili in podpisali resolucijo o pouku slovenščine in furlan-ščine na šolah v Furlaniji in v Beneški Sloveniji, Id jo tu objavljamo:
«Ministrstvu za javno vzgojo v Rimu.
Udeleženci seminarja, ki ga je za profesorje srednjih šol organiziralo Ministrstvo za javno vzgojo
v dneh od 22. do 28. oktobra pri klasičnem liceju «Paolo Diacono» v Čedadu pod naslovom «Spoznavanje ozemlja kot tema meddisci-plinarnega pouka na višjih srednjih šolah» so se na osnovi predavanj in razprav srečali z zgodovinsko preteklostjo Čedada in njegovega ozemlja, še zlasti pa z njegovo živo stvarnostjo, saj so od blizu spoznali, da je Čedad z okolico zanimivo stičišče različnih jezikov in kultur — furlanske in slovenske ter italijanske.
Zato pričakujejo, da bo Ministrstvo za javno vzgojo omogočilo o-hranitev in zaščito omenjenega jezikovnega in kulturnega bogastva, in to predvsem s poukom slovenskega oziroma furlanskega jezika na zadevnih krajevnih šolah, po drugi strani pa da bo posredovalo tudi pri drugih osrednjih in krajevnih oblasteh, da bi tudi le-te s svojimi pobudami in primernimi ukrepi zaščitile na najboljši način to dragoceno in nenadomestljivo jezikovno in kulturno bogastvo.
V Čedadu, 28. 10. 1975.»
Sledijo podpisi vseh udeležencev.
frš.
VELIKE SPREMEMBE V ITALIJI V ZADNJIH 25 LETIH
Kakovostno in kalorično boljši prehrambeni režim
V splošnem se je količna hrane močno povečala - Kljub preobilici in nekaterim bogatim predelom imamo tudi «bele lise» slabo hranjenih
Ti •	v•v
rrimozic-Primossi v kavarni Tommaseo
RIM, 30. — Italijanski človek se danes neprimerno bolje hrani, kot se je hranil pred 25 leti, vendar pa ni prehrambeni režim v deželi e-nakomeren in enakovreden in imamo zato področja, kjer človek preveč uživa, ter področja, kjer je človek že skoraj podhranjen. Posebno velja to za prehrano otrok.
Podrobni podatki govorijo naslednje :
V zadnjih 25 letih se je delež testenin, krompirja in drugih hranil te vrste v celotni prehrani italijanskega človeka v poprečju skrčil z 61 na 45 odstotkov, merjenih v njihovi kalorični vrednosti. Nadalje se je zmanjšala tudi količina rastlinskih beljakovin. Pred 25 leti je v prehrani poprečnega italijanskega človeka znašal delež teh beljakovin 9 odst., danes znaša le 6 odst. Samo ob sebi se razume, da če se je zmanjšal delež gornjih hranil, se je moral povečati delež drugih in tako statistika ugotavlja, da se je delež tolšč, in sicer olja in masla, dvignil z 10 na 20 odst., delež žival-
Motiv iz Bazovice
(Foto Mario Magajna)
iiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiniio
Švicarji najbolj varčni
ŽENEVA, 30. — Po študiji, ki jo je izvedel mednarodni inštitut hranilnic ob letošnjem svetovnem dnevu varčevanja, ki se slavi na dan 31. oktobra, so Švicarji najbolj varčen narod na svetu, kajti v Švici pride po 4.830 dolarjev hranilnih vlog na prebivalca. Ni pri tem rečeno, če gre tudi za tuje vloge v švicarskih bankah, kajti v tem primeru bi Švica prav gotovo ne imela prvega mesta na svetu. Na drugem mestu so glede tega ZDA, kjer pride po 3.570 dolarjev hranilnih vlog na državljana. švedska zavzema tretje me-
sto z 2.364 dolarjev, Belgija je na četrtem mestu z 2.952 dolarja, Japonska je na petem mestu, Avstralija na šestem, sledijo nato Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Norveška. Na desetem mestu je Italija, ki ji sledijo Francozi, Kanadčani, Španci itd.
Kot izhaja iz študije mednarodnega inštituta hranilnic se hranilne vloge v bankah iz leta v leto večajo ir. to kljub temu, da pritiska tudi na bogati svet močna inflacija in da vlada v svetu, seveda tudi v bogatem, močna kriza.
skih tolšč ter nevidnih rastlinskih tolšč pa se je povečal od prejšnjih 10 na 12 odst. Z drugimi besedami pomeni, da danes italijanska gospodinja ne varčuje tako z oljem in maslom, vtem ko se je poraba slanine razmeroma malo dvignila.
Prav tako se je močno povečala poraba sladkorja, ki se je v 25 letih tako rekoč podvojila, saj je nekoč znašal delež sladkorja 6, danes pa znaša že 11 odst. kalorične vrednosti prehrane poprečnega Italijana. In tudi delež živalskih beljakovin se je povečal in sicer od bivših 4 na sedanjih 6 odst. Kljub temu je treba u-gotoviti, da je poraba mesa v I-taliji razmeroma nizka, kajti na meso, jajca, mleko, sir in druge beljakovine živalskega izvora odpade še vedno komaj 6 odst. kalorične vrednosti v vsej prehrani poprečnega Italijana.
Te podatke je nanizal na vsedržavni konferenci o prehrambni vzgoji v Rimu predsednik vsedržavnega prehrambnega zavoda prof. Aldo Mariani.
Iz njegovega poročila nadalje povzemamo še naslednje:
Razvoj v izboljšanju prehrambnega režima v Italiji je tipičen razvoj za dežele, ki se jim naglo a neurejeno večajo dohodki. Vrhu tega je to tipičen primer za dežele z zelo različnimi dohodki. Mednarodne statistike namreč ugotavljajo, da sleherno povečanje dohodkov nujno potegne za seboj večjo kvoto energije, ki jo v poprečju dajejo živalske beljakovine ter tako imenovane nevidne tclšče živalskega izvora in sladkor. Vzporedno s povečanjem deleža teh živil se zmanjša delež rastlinskih beljakovin ter delež raznih škrobov, to se nravi delež energije, ki ga dajejo testenine, krompir in podobna živila.
Vzporedno s temi kakovastnimi spremembami pa pride hkrati tudi do velike spremembe v številu kalorij, ki jih uživa državljan. In tako se je na osnovi statističnih podatkov ugotovilo, da je v letih 1950-1954 prišlo na italijanskega državljana poprečno 2300 kalorij na dan, v letih 1970-1974 pa imamo že 3250 kalorij. Ker je znano, da je za naš zemljepisni pas potrebnih v poprečju le 2400 kalorij na dan, pomeni, da je bil italijanski državljan v dobi od 1950-1954 nezadostno hranjen, da ne rečemo podhranjen, sedaj pa je po istem merilu «prehranjen», to se pravi, da užije v poprečju na dan več kalorij, kot jih v resnici potrebuje. V poročilu je glede tega dobesedno rečeno: Zasluži vso pozornost dejstvo, da v zadnjih letih poprečna prehrambna razpoložljivost močno prekaša raven poprečne energije, ki jo priporoča posebna komisija, ki proučuje italijanski prehrambni sistem».
Iz tega lahko sklepamo, da je Italija prešla iz prešibkega prehrambnega režima v preobilico. Ta prehod je še tem izrazitejši, ker vemo, da danes poprečni državljan porabi manj energije kot je je trošil pred 25 leti. To morda zveni čudno, zaradi današnjega tempa, vendar ni tako, kajti če upoštevamo italijanskega poprečnega, to se pravi produktivnega državljana, ima ta danes na razpolago veliko večjo mehanizacijo tako v industriji, kot tudi v kmetijstvu, močnejša mehanizacija pa mu olajša številna naporna dela, ki normalno zahtevajo večjo porabo energije.
Iz tega bi mogli sklepati, da se
			
Pogovori o davkih
Kaj obeta davčna minireforma?
Že pred meseci smo bralce seznanili z glavnimi potezami dopolnilnega osnutka davčnega zakona, ki ga je senat že odobril in je z nekaterimi spreminjeval-nimi predlogi sedaj pred odobritvijo v poslanski zbornici. Kot smo že poročali, so med drugim zvišali mejo združenega obdavčevanja od 5 na 7 milijonov lir letnega dohodka. Določba bi morala veljati že za prijave, ki so jih zakonci predložili letos za lanske dohodke.
Kar pa bo gotovo najbolj zanimalo milijone delojemalcev in upokojencev, so nova določila o davčnih popustih, ki bi morala u-činkovati že glede letošnjih prejemkov in ki bodo prišla v poštev ob izravnavi pri decembrski ždi 13. mesečni plači. Nove odmere popustov, ki smo jih preračunali v mesečnem razmerju, so naslednje:
1.	Neizprerhenjen je ostal splošni popust, ki velja za vse davkoplačevalce, torej tudi za davkoplačevalce upokojence in delojemalce v znesku 3.000 lir za 12 mesečnin na leto.
2.	Prav tako neizpremenjen ostane nadaljnji popust v istem znesku po 3.000 lir mesečno za vse delojemalce in upokojence.
3.	Za delojemalce in upokojence Z dohodki do 5 milijonov lir je predviden še naknadni popust v znesku 3.500 lir (po do sedaj veljavnih predpisih je tovrstni popust znašal 3.500 lir) pod po gojem, da letni prejemki z do
datnimi mesečninami niso presegli vsote 4 milijonov lir.
4.	Vsem delojemalcem in upokojencem se bo pavšalni popust za proizvodne stroške zvišal od
1.000	na 1.500 lir mesečno. Praktično bodo na zadnjem prejemku letošnjega leta povrnili delojemalcu ali upokojencu, ki v letošnjem letu s plačo ali pokoj nino ni presegel 5 milijonov lir dohodka, skupno 12.000 lir.
Vse ostale predvidene nove olajševalne določbe za vse davkoplačevalce bodo učinkovale šele s 1 januarjem 1976. Važnejše novosti so med drugim naslednje tri:
1.	Obdavčevalna lestvica se bo nekoliko spremenila v korist davkoplačevalcev. Prvi pas dohodka z obdavčevalno alikvoto 10 odst. bo namreč zvišan od 2 na 3 milijone lir. Nadaljnji 4. milijon bo obdavčen s 13
’ odst., 5. s 16 odst., 6. z 19 odst., od 6 do 7,5 bo veljala alikvota 22 odst., itd.
2.	Podvojili bomo odtegljaje, ki pripadajo vsem davkoplačevalcem za vsako osebo v breme: tako bodo n.pr. zvišali odte gljaj za enega otroka od sedanjih 7 na 14.000 lir.
3.	Vsak davčni obrezanec bo lahko sam po izsledkih prijave 740 izračunal svoj davek in ga takoj plačal na katerem koli bančnem zavodu. Kdor se ne bo poslužil navedene možnosti, bo obremenjen z občutnimi zamudnimi obrestmi. Jasno, da
delojemalci in upokojenci, ki ne bodo imeli drugih dohodkov razen plače ali pokojnine, ne bodo imeli teh skrbi, saj jim bo že sam dajalec prejemkov — kot doslej — sproti odtegoval vse dolgovane davščine.
ŠE O OLAJŠAVAH ZA NOVE GRADNJE
Zadnjič smo se pogovarjali o olajšavah, ki so trenutno še v veljavi za nove zgradbe, ki nimajo razkošnega značaja pri davščinah ILOR, IVA ter pri registrski taksi. Vtem ko bo pri poslednjih dveh davkih po vsej verjetnosti obstala ugasitev olajšav v rokih, ki smo jih navedli v zadnjem pogovoru, se na področju ILOR, ki leto za letom obremenjuje zgradarinske dohodke, napovedujejo novosti. Pred parlamentom je namreč predlog, da bi ugodnosti' podaljšali za vse nove gradnje, ki so jih pričeli graditi pred letom 1974, in sicer vse do 1978. leta dalje. Doslej je bil zadnji rok predviden za letošnje leto. Vsekakor se bomo k temu povrnili po objavi zakona.
Rahla olajšava — spričo razvrednotenja denarja — je predvidena tudi pri davku na dediščino. Mejo začetne oprostitve za dedovanje navzdol in navzgor bodo zvišali od dosedanjih 20 na 30 milijonov lir. Niso pa vsaj doslej prodrli predlogi, da oi omilili INVIM, vsaj pri premičninskih prenosih, ki se opirajo na dedovanja
Kot smo obljubili, bomo danes na kratko razložili, kakšni so kriteriji za uvrstitev novih gradenj
v tako imenovana razkošna bivališča (case di lusso), za katere ne veljajo olajšave v začetku o-menjenih treh davščin.
Nove gradnje uvršča finančna uprava med luksuzna bivališča, če sta dana naslednja dva pogoja:
1.	Če znaša tržna vrednost priključenega gradbenega zemljišča nad eno četrtino tržne vrednosti nove zgradbe.
2.	če ima novo bivališče nad 130 kv. m koristne površine in če nima poleg tega več kot dve od naslednjih karakteristik: nad 160 kv. m površine, nad 65 kv. m teras in balkonov, več kakor eno dvigalo za vsako stopnišče, služnostno stopnišče, dvigalo, ki služi manj kakor 4 nadstropjem, stopnišče z žlahtnimi o-blogami nad 170 cm višine, višina prostorov nad 3,30 m, posebno žlahtna ali izrezljana lesena vhodna vrata v bivališča, nad polovico notranje površine obložene z materialom, kakor v prejšnji postavki, nad 50 odst. tlaka z žlahtnim materialom, nad 30 odst. sten obloženih z žlahtnim materialom ali s tkaninami, posebno izdelani stropovi, dvojno dvigalo, ki služi manj kakor 15 stanovanjem, plavalni bazen za manj kakor 15 stanovanj.
Pripomniti je, da je n.pr. v tržaški pokrajini komaj 300 bivališč, ki so jih uvrstili med luksuzne objekte. Tovrstna stanovanja niso deležna olajšav in plačujejo povprečno okoli dvakratno davščino ILOR v primerjavi z bivališčem, ki je klasificirano v kategorijo A 1.
danes italijanski državljan hrani preveč. O tem ne bomo dajali svoje sodbe, ker je znano, da se prehrambni režim ravna tudi po zemljepisnih in klimatskih merilih, ki jim v konkretnem primeru ne najdemo primerjave, saj imajo na primer zahodni Nemci, Švicarji in vsa severozahodna in tudi severovzhodna Evropa drugačne klimatske pogoje, način prehrane italijanskega človeka pa je v precejšnji meri različen tudi od prehrambnega način Španca, Grka in Jugoslovana. Če te primerjave torej ne moremo dati, bomo na osnovi danih podatkov prikazali še eno značilnost sprememb do katerih je prišlo v Italiji na tem področju v zadnjih 25 letih.
Res je, da se je prehrambni režim v Italiji močno spremenil in to v precejšnji meri v pozitivnem smislu. In vendar še ne moremo reči, da so se razmere enakomerno dobro izboljšale. Na vsak na-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Krožek «Arte prò arte», ki od časa do časa prireja kulturne večere v prostorih stare tržaške kavarne «Tommaseo», je svoj zadnji večer, v sredo, posvetil tržaškemu slikarju Emilia Primožiču-Primns-siju, ki se je tokrat pokazal tudi kot pesnik. Kakor nam je znano, je Primožič-Prim-ossi začel pesni-kovati že pred davnim časom, kmalu po vojni. Pesnikoval je tedaj v slovenščini, rekli bi raje v tržaškem slovenskem narečju. Nato se je začel preizkušati v italijanščini in predsinočnje srečanje v kavami Tommaseo je bilo posvečeno prvenstveno temu.
Ob napovedanerp. času se je v stari tržaški kavami na nabrežju zbralo nekaj članov kljuba in prijateljev umetnosti, katerim je Primožiča-Primossija predstavil predsednik kluba pesnik Lucio De Veglia, nakar je Ombretta Terdich, ki se prav tako preizkuša v vezani besedi, prebrala karakteristiko. ki jo je o Primožiču-Pri-mossiju kot slikarju dal tržaški kritik Tamaro. Sledilo je prikazovanje slikarjevih del v diapozitivih, nato je o Primožiču-Primossiju kot pesniku spregovoril Cosimo Cosenza, Terdicheva pa je sproti recitirala nekaj pesnikovih starejših in najnovejših pesmi.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiuiiiininiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiini
Praznik kostanja je resnično uspel
Bogat kulturni spored in veliko občinstva
Beneška skupina «Vigion Karlič»
V	nedeljo, 26. t.m. je bil na Ligu veliki tradicionalni «Praznik kostanja», katerega se je udeležilo nad 2.500 ljudi iz bližnjih in oddaljenih vasi Kambreškega pobočja. Za to priložnost sta krajevna skupnost in prosvetno društvo «Lig» priredila tudi bogat kulturni program, ki se je odvijal na lepi prostorni ploščadi pred domačim kulturnim domom sredi vasi.
V	njem so nastopili: Kulturno društvo iz Sovodenj pri Gorici s folklorno skupino in pevskim zborom, domači pevski zbor z Liga in kulturno društvo «Vigion Karlič» iz Čedada s svojimi godci in pevsko skupino Adria Gujon, Franko Kukovac, Anton Birtič - Mečana. Spored je povezoval humorist iz Maribora, ki je večkrat spravil občinstvo v nezadržljiv smeh in ploskanje.
Po kulturnem delu programa je sledil sprevod šestih voz, ki so bili opremljeni in okrašeni v pravem slogu nekdanjih časov, ko je bil v teh krajih v Benečiji kostanj skorajda glavni vir preživljanja naših preteklih pokdlenj.
O društvu beneških godcev «Vigion Karlič» naj omenimo, da je bilo ustanovljeno prav v Ligu, in sicer lansko leto na prazniku kostanja 27. oktobra. Letos se je predstavilo z dokaj bogatejšim programom. Poleg nastopov beneških godcev (bili so: Paolo Kukovac, Renato Karlič, Luciano Laurenčič, Ado Markolin, Anton Birtič - Mečana, Domeniko Trevisan, Enzo Bernardis, Gianpaolo Bernardis), sta društvena pevca Adria Gujon in Franko Kukovac izvajala nove beneške pesmi in požela z njimi velik uspeh.
Na Ligu so beneška glasba in pesmi že kar udomačene, saj je Birtič s svojimi izvajalci nastopil v tem kraju že najmanj 6 ali 7-krat. Domačini so vzljubili beneško glasbeno kulturo in mladi beneški rod.
Zanimivo in pošteno je bilo o-cenjevanje liških «kostanjevih» vozov. Prireditelji so namreč sestavili ocenjevalno komisijo popolnoma z zunanjimi gosti. Prvo mesto je zasedel voz z napisom «LIG», nagrajeni in pohvaljeni so bili tudi drugi, saj so se vsi enako trudili, da bi liška največja prireditev čim bolje uspela.
Občinstvo je kar navalilo na kioske s specialitetami na žaru in pečenega kostanja, škoda le, da je bilo kioskov premalo in da je o-bilna zaloga pošla neverjetno hitro.
Veliki praznik kostanja na Ligu
IIIIIIIIIIUI1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIÌIIIIIIIIII1IIIUIIIIII
se je nadaljeval s plesom v kulturnem domu z znanim primorskim ansamblom LAPOS.
Člani društva beneških godcev «Vigion Karlič» so se vrnili domov zelo zadovoljni in željni, da bi tako lepo prireditev doživeli še mnogokrat.	A. B. M.
12.30 12.55 13.25
13.30
17.00
17.15
17.45
18.15
18.45
20.00
20.40
21.45
17.00
18.45
19.00 19.40
20.00
20.30
21.00
22.35
PETEK, 31. OKTOBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Prigode z Jullesom Vernom Indijski tiger, dokumentarec Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentu DNEVNIK
Program za najmlajše: Lilla se je izgubila Program za mladino: Kronika nekega poraza Portret avtorja: MARIO LUŽI
Mario Luži se je rodil pred 61 leti v Castellu v okolici Firenc. Danes spada v grupo znanih pesnikov svoje generacije. Začel se je uveljavljati že v stilu hermetične poezije, se nato prelevil in spada med današnja velika imena Poljudna znanost: Motorji
Ital. kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
TEDEN AKTUALNOSTI
Z nocojšnjim večerom se na nacionalnem programu začne običajno petkovo srečanje, ko TV dnevnik obdela kako aktualno vprašanje. Ta oddaja je na sporedu že tri leta in je bila sedaj prekinjena skozi poletje, tako da se oddaja praktično vrača v program in ohranja tudi svojo obliko in vsebino, tako da bo sleherni petek zvečer obdelala tri, štiri probleme, o katerih se govori. Anketa TV je ugotovila, da tem oddajam sledi zelo veliko publike NARODNA PESEM
Nocoj je na sporedu četrto nadaljevanje z naslovom Canto popolare. Nocoj bosta nastopila sloviti jugoslovanski saksofonist Duško Gojkovič ter prav tako znani trobentač Sai Nistico. Z njima bodo nastopili še nekateri drugi solisti in ansambli
DRUGI KANAL
Konjske dirke v Trstu Športni dnevnik
Planet dinozavrov, peto nadaljevanje oddaje Medved Napo, risani film Nomadi severnega tečaja, dokumentarec DNEVNIK
Angleška komedija 18. stoletja:
ELLA SI UMILIA PER VINCERE
Delo je napisal Oliver Goldsmith, v italijanščino ga je prevedel Gabriele Baldini, za TV pa sta ga predelala Mario Landi in Carlo Nistri, ki je prevzel tudi režijo. V delu nastopajo Giusi Raspani Dandolo, Daniele Formica, Lia Tanzi, Umberto D’Orsi, Vittorio Soncini, Enrica Bonacorti itd.
Širše gledališko občinstvo pozna Goldsmitha kot optimistično nastrojenega avtorja romana Wakefieidski vikar. In vendar je Goldsmith napisal tudi veliko drugih stvari, v katerih je dokazal, kako zna biti rafiniran pisec zelo zanimivih tekstov. Sicer pa je napisal veliko del iz angleške stvarnosti, med katerimi je tudi dc-io, ki bo uprizorjeno nocoj in ki govori o plašnem dečku, ki ga strogi oče sili v nič kaj prijeten zakon Kristjani za ponovno spravo
Prejeli smo
FORUM, september 1975. časopis razreda za savremenu književnost Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.
POVIDAJKE za hrvatsku dicu Gradišča. Knjiga XXII. Hrvat-skog štamparskega društva, Željezno 1975.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00, 14,10 TV ŠOLA:
Računstvo, Fotosinteza, Ali ste vedeli, Molekule, Rudjer Boško-vič, TV vrtec, Očetov poklic, Angleščina, Predšolska vzgoja 17.25 NA PRVEM POTEPU, mladinski film 17.55 Obzornik 18.10 SREČANJE OKTETOV
Danes je na vrsti tretja oddaja z naslovom Srečanje oktetov in pride torej na vrsto nekaj izmed tistih 30 oktetov, ki so nastopili v Šentjerneju na Dolenjskem na letošnjem tekmovanju 18.45 STEKLO V ARHITEKTURI
Oddaja slovaške TV z naslovom Steklo v arhitekturi govori o tehničnem, brušenem in pihanem steklu, pa tudi o šolanju za ta poklic, o šolanju oblikovalca stekla. To je sicer nekoliko v kontrastu z naslovom, kjer je govor o steklu v arhitekturi, toda Slovaki so znani mojstri umetniškega stekla in zato bo oddaja zanimiva
Pravzaprav bo ta oddaja bolj informativnega značaja, bo nekakšno okence, skozi katero TV občinstvo lahko pogleda na današnje delo nekoč tako slavnih brusilcev uporabnega stekla in nakita, ki gre v svet pod naslovom češkoslovaški kristal. Dober poznavalec sodobnega kristala bo morda ob oddaji nekoliko razočaran, vendar en prispevek, ki niti ni tako nov, še ni popolna slika te tako pomembne dejavnosti Risanka DNEVNIK
19.10
19.30 20.50
20.45
22.10
19.55
20.15
20.30
22.00
Življenje je lepo, beograjska TV Ko jak, serijski film:
TV DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
Sled za zločincem, celovečerni film Glasba narodov
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 17.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pianistka Jožica Lasič; 18.55 Priljubljeni pevci; 19.10 Slov. povojna lirika; 20.00 Šport;
20.35	Gospodarstvo in delo, 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 22.10 Nocoj zaplešimo.
KOPER
6.30, , 7.30. 12.30, 14.30, 17.30,
najmlajše; 17.05 Radijska priredba; 17.25 Komorna in simf. glasba; 19.30 Sončnica; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Klasična glasba.
II. PROGRAM
7.30. 8.30,	13.30, 15.30, 19.30
Poročila; 7.40 Lahka glasna;. 8.40 Kdo in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Skupen radijski spored; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit parade; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za do- sPored: 77-30 Posebna reportaža;
Začetek kmetijstva v dolini Mekonga
MELBOURN, 30. — človek se je v davni preteklosti lotil kmetijstva in nato razvil svojo bronasto dobo v dolini Mekonga v Indokini in ne v Egiptu, kot je bilo nekoč rečeno in kot je veljalo do sedaj. To zatrjuje avstralski arheolog John Cox, ki je preživel dolgo bt na Tajskem in tu izvedel celo vrsto arheoloških raziskav, predvsem v Ban - Kiangu, v nekem kraju v dolini reke Mekong na meji med Tajsko in Laosom.
V naselju Ban - Kiang so tamkajšnji prebivalci leta 1958 po naključju odkrili ostanke neke stare omike. Po letu 1972 je tajska vlada pospešila dejavnost arheoloških znanstvenih skupin, ki so odkrile sledove stare civilizacije, ki jgsno dokazujejo, da so se prebivalci tega kraja v davni preteklosti ukvarjali s kmetijstvom in že poznali bron. Nahajališče je staro najmanj 7.000 let.
* * *
TEL AVIV, 30. — Med nekimi odkopavanji na področju, ki ga oklepajo stari jeruzalemski mestni zidovi, je izraelski arheolog v preteklih dneh odkril prve dokazne materiale, ki bi jih mogli pripisati prvemu uničenju Salomonovega templja. Gre pravzaprav za prvj napad, ki so ga Babilonci pod vodstvom Nabukdnezarja sprožili proti Jeruzalemu. Bilo' je to leta 586 pred Kristusom.
Kot je rekel sam arheolog, prof. Nahum Avigat na tiskovni konferenci, gre za štiri konice puščic, od katerih je ena železna, tri pa so bronaste, in ki so jih prav gotovo uporabljali Babilonci v svojem napadu na Jeruzalem, nadalje gre za kakih 7 m visok zid, ki je sedaj vključen v obrambni stolp, in ki je pripadal utrdbam tedanje dobe.
bro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.Ó0 Folk glasba; 9.15 Plošče;
10.35	Prisluhnimo jim skupaj;
11.45	Jože Privšek in njegov ansambel; 12.00 Glasba po željah;
17.50 Alto gradimento; 19.55 Plošče; 21.30 Popoff.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila:	6.50 Rekreacija; 8.10
14.00 Tretja Stranj 14.10 Vrstijo Glasbena matineja; 9.05 Radijska
šola; Karel Leskovec:	Vahče;
9.30	Jug. narodna glasba; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.05 Po Talijinih poteh; 12.10 Revija orkestrov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači napevi;
13.30	Priporočajo vam...;	14.10
Mladina poje; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Glasbena medigra; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktual-
se plošče; 15.00 Polke in valčki;
16.45	Ansambel Borisa Franka;
17.00	Kulturna panorama: V Goriških brdih; 17.10 Orkestralne melodije; 18.00 Tops pops; 18.35 Vrstijo se pevski zbori; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Glasba in zvok; 20.45 Lahka glasba; 21.35 Simf. koncert. NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 nòsti; 17.20 P. Šivic: Slov. umet-
Poročila: 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	Drugi zvok; 12.10 Koncert: 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Glasba Divjega zahoda; 14.05 Znanstvena oddaja ; 15 30 Plošče za mladino; 16.30 Program za
na glasba; 18.05 Ogledalo našega časa; 13.05 Zvočni signali: 19.40 Ansambel Mihe l/lovžana; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Stop pops; 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Besede iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nikakor ne upogibajte hrbta. Ugotoviti morate, kdo je kriv, če se je ljubezen ohladila.
BIK (od 20.4. do 22.5.) Ne poznate vrednosti časa, zato vam posli zaostajajo. Ne boste se zlepa rešili vsiljivca.
DVOJČKA (od 22.5. do 21.6.) Posrečilo se vam bo uresničiti neki načrt. Srečanje s starimi tovariši.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne dajajte javnih izjav tjavdan. Če ni potrebno, ne razkazujte svojega
poguma.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Popravljati boste morali napako, ki jo je storil sodelavec. Utrjujte svoje delo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odkrili boste pravo pot. Popolno soglasje in razumevanje z ljubljeno osebo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Samo vztrajnost vas lahko reši pred porazom. Umaknite se v osamljen kraj.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zaostrili boste neko svoje stali-
šče, pa vam ne bo koristilo. Tesnobno razpoloženje.
STRELEC (od'22.11. do 20.12.) Ne gradite svojega dela na im? provizacijah. V družini boste našli več utehe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izvrstno boste izkoristili neko pri* ložnost. Ne dopustite, da bi se vam zavrtelo v glavi.
VODNAR (od 21.1. do 19-2.) Dobro proučite posledice neke V0" bude. Dobre vesti od drage os*" be, ki je na potovanju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) _ Brez strahu izrazite svoje mnenje, Pa čeprav se večina z njim ne b° strinjala.
SPORT SPORT SPORT
KOŠARKA
7. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE
S prepričljivo zmago v gosteh Patriarca v skupini najboljših
Pallacanestro Trieste je spet razočaral - Videmčani zmagali s stolico
Goriška Patriarca je z odličnim Američanom Garrettom v gosteh premagala Ausonio iz Genove in je tako trenutno pri vrhu lestvice.
Ko pomislimo, da so Goričani nerodno izgubili nekaj tekem za eno točko ali po podaljških, potem je jasno, da bi lahko bila danes Sa-lesova četa celo na vrhu lestvice. Važno pa je, da so goriški košarkarji končno dobili svojo pravo i-gro in da se zavedajo svoje moči. Moštvo je še razmeroma mlado in zato bo lahko trener Sales še izboljšal kolektivno in igro posameznikov.
Če so Goričani v Genovi povsem zadovoljili, pa so Tržačani tokrat v Gorici (zaradi neuporabnosti tržaške športne palače) povsem razočarali. Izgubili so proti skromni ekipi Lazio.
IZIDI 8. KOLA
Pali.	Trieste —	Lazio	60:67
Pintinox — Canon	68:64
Duco	— Alco	58:76
PAG	— Brindisi	78:71
Juve	Caserta —	Scavolini 71:79
Ausonia — Patriarca	82:92
LESTVICA
Canon Benetke, Duco Mestre in Alco Bologna 12, Pintinox Brescia in Patriarca Gorica 10, FAG Neapelj 8, Juventus Caserta, Pallacanestro Trieste Trst, Lazio Rim in Scavolini Pesaro 6, Libertas Brindisi in Ausonia Genova 4.
LESTVICA
Forst Cantù 16, Mobilgirgi Varese 14, IBP Rim 10, Jollycolom-bani Porli, Sapori Siena, Cinzano Milan in Mobilquattro 8, Snaidero Videm in Sinudyne Bologna 6, Brina Rieti, Chinamartini Turin in Brili Cagliari 4.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Kičanovic navdušil Partizan izgubil
LESTVICA «GRAN PRIX»
BEOGRAD, ». - Kljub « 'ilaS V VOdStVU igri reprezentanta Kičanoviča, ki je dosegel kar 47 točk, je Partizan vseeno izgubil v mestnem derbiju z Radničkim FOB. Tekma je veljala za 4.' kolo prve jugoslovanske košarkarske lige in Radnički FOB
ničkega je bil najboljši reprezentant Marovič, ki je zbral 30 pik.
Po tem zaostalem srečanju (zaradi TV prenosa) je lestvica naslednja: Jugoplastika 8, Partizan, Radnički FOB in Rabotnički 6, Lokomotiva, Borac, Željezničar, Beko, Industromontaža in Metalac 4, 0-limpija, Crvena zvezda in Bosna 2, Zadar 0.
TEN IS . - V; .
Po turnirju na Filipinih je lestvica za «Gran Prix» naslednja: Vilas (Argentina) 795, Orantes (Španija) 639, Borg (Švedska) 520, Ashe (ZDA) 475, Nastase (Romunija) 415. Italijan Panatta je na 12. mestu z 258 točkami.
TENIS
V NEDELJO NA PADRICAH
TK Gaja prireja mednarodni turnir
Prireditve se bosta poleg Geje udeležila še Slovan iz Ljubljane in Obalni TK iz Portoroža
Ob zaključku letošnje tekmovalne sezone, ki je bila zelo živahna, bo teniški klub Gaja organiziral v nedeljo, 2. novembra, mednarodni teniški turnir za posameznike.
Turnirja se bosta udeležila TK Slovan in Obalni TK iz Potioroža. Z obema omenjenima kluboma ima Gaja že dalj časa dobre odnose. Letos so tenisači Gaje že igrali tako s Slovanom v Ljubljani kakor tudi z OTK v Portorožu, ob priliki nedavnega medklubskega teniškega turnirja, ki sta se ga udeležila poleg omenjenih klubov tudi Teniški klub iz Kranja in TK iz Kamnika. Teniški klub Gaja si že od ustanovitve vztrajno prizadeva, da bi populariziral med našo mladino Teniški šport, v katerega imajo nekateri še vedno neupravičene predsodke.
Živahna dejavnost, ki se postopoma razvija na domačih igriščih na
je zmagal s 106:98. V vrstah Rad-
NOGOMET
TEDENSKI KOMENTAR MLADINSKIH LIG
V SREDO V GORICI
Medla igra Tržačanov
Lazi© — Pali. Trieste 67:60 (26:32)
LAZIO: Antoneìli 3, Simeoni 2, Azzoni 2, Johnson 21, CiaraUi 2, Gilardi io, Zanello 16, Santoroll, Manzotti, Sforza.
PALL. TRIESTE Forza 2, Bub-nich 6. Ceccotti 4, Oeser 10, Bassi
4.	Taylor 4, Pozzccco 2, Millo 6, Meneghel 16, Jacuzzo 6.
SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Pise.
PROSTI METI: Pali. Trieste 6:12, Lazio 17:26.
PET OS. NAPAK: Taylor. Izključen Bubnich.
Po izredno medli igri je v derbiju «revnih sorodnikov» Lazio premagal Paiiacangs^ Trieste. Tekmo so odrigali v Gorici, ker je trenutno tržaška športna palača neuporabna *^adi postavitve teleskopskih tri-
Tržačani so zaigrali pod vsako Kritiko: iz splošne skromnosti bi lahko rešili le Meneghela in požrtvovalnega Milla. Lazio je tri četrt tekme igral še slabše od Tržačanov, v zadnjih minutah pa mu je uspelo Prehiteti slabe nasprotnik?. Torej, zares tekma, ki ne spada v A ligo.
Marko
A -1 liga
V	C. kolu skupine najboljših v bistvu ni bilo presenečenj. Milan-sM Cinzano pa je presenetil v Ri-(fiu, kjer je premagal domači IBP m je tako odkril hibe tega moštva, M je v začetku prvenstva startalo s Pomembnimi in nepričakovanimi 2rna'gami (premagalo je tudi Mobilgirgi).
. Prepričljivo in dragoceno zmago 1® iztržil tudi videmski Snaidero, je s stotico odpravil Brino iz Rietija. čeprav je Američan Flei-scher dosegel le 6 točk, pa sta se razigrala Malagoli in Milani. Brina le tako visoko izgubila in verjetno .is tedi izgubila poslednjo možnost, bi se borila za eno od prvih test mest.
V	ostalih tekmah torej ni bilo
Presenečenj:	zmagal je državni
Prvak Forst, Mobilgirgi je slavil v gosteh, Sinudyne je zmagal doma, Mobilquattro je v Milanu odpravil Jolly.
^	IZIDI 8. KOLA
,srst — Sapori	98:79
Mobilquattro — Jolly	107:92
Rim — Cinzano	79:86
Chinamartini — Mobilgirgi 80:89 Sinudyne — Brili	90:82
Snaidero — Brina	105:79
Tudi v mladinskem prvenstvu trebenski Primorec najboljši
Stojkovič naš najboljši strelec (7 zadetkov) ■ Vesna trenutno druga
MLADINCI
Po sedmem kolu mladinskega prvenstva je trebenski Primorec še vedno sam na vrhu lestvice skupine A. Trebenci so v tem kolu premagali nevarnega tekmeca De Maceri z golom Stojkoviča. Ta je bil sedmi Stojkovičev zadetek in se je tako ustalil na vrh lestvice slovenskih zamejskih strelcev v mladinskih ligah. Zarja se je tokrat spoprijela s San Sergiom: tekma se je zaključila pri belem izidu. Breg pa je v tem kolu okusil grenkobo poraza v tekmi z Edero. Primorje je tokrat počivalo.
V skupini B je Vesna z golom mladega Guština premagala Esperio od Sv. Alojzija. S to zmago so se Križani povzpeli na drugo mesto na lestvici skupino B s točko zaostanka za Libertasom, ki je prejšnjo nedeljo z veliko težavo premagal Opicino Supercaffè s IZIDI
SKUPINA A
Breg — Edera	0:3
San Sergio — Zarja	0:0
Primorec — De Macori	1:0
Domio — CGS	1:3
SKUPINA B	
Rozzol — Costalunga	3:1
Esperia SL — Vesna	0:1
Opicina — Libertas	2:3
Rosandra — Muggesana	1:2
LESTVICI SKUPINA A
Primorec 8, CGS 7, Zarja, Edera in De Macori 6, Breg 5, Primorje 4, San Sergio 3, Domio 1.
SKUPINA B
Libertas 10, Vesna 9, Costalunga 7, Opicina Supercaffè in Roz-zol 6, Muggesana in Rosundra 4, Esperia Sv. Alojzij 0.
NARAŠČAJNIKI
Prejšnjo nedeljo so bile odigrane tekme skupin «C» in «D». V skupini «C» sta vodeči Esperia Pio XII in Giarizzole v neposrednem spopadu zaigrali neodločeno brez golov. Z enakim izidom se je zaključila tudi tekma med Unionom in Edero. V skupini «D» je Esperia Sv. Alojzij po zmagi nad Ponziano z 2:1 prevzela vodstvo lestvice; s točko prednosti prav pred Ponziano.
IZIDI 7. KOLA SKUPINA C
Union — Edera	0:0
Esperia Pio XII — Giarizzole 0:0
Soncini — Inter Sv. Sergij 3:0 SKUPINA D
Ponziana — Esperia	1:2
Campanelle — Esp. Pio XIIB 0:7
Bleu Star — Libertas	4:2
LESTVICE SKUPINA A
Zaule 9, Costalunga 6, Fortitu do 5, Chiarbola 3, Rosandra 2, Mug gesana 1.
SKUPINA B
Triestina 10, Rozzol A 7, San Marco 5, Opicina Supercaffè 4, Kras in Roianese 0.
SKUPINA C
Giarizzole in Esperia Pio XII 7, Soncini in Edera 6, Union in Rozzo) 3, Inter 0
SKUPINA D
Esperia Sv. Alojzij 9, Ponziana 8, Bleu Star 6, CGS a, Esperia Pio XII B 4, Libertas 2, Campanelle 0.
ZAČETNIKI
Prejšnjo nedeljo je bilo odigrano šesto kolo začetniškega prvenstva po dvotedenski prekinitvi zaradi pomanjkanja sodnikov. Najmlajši Brežani so v tpkmi s prvouvrščenim Fortitudom visoko klonili. V skupini B sta vodeča Edera in Ponziana zaigrali neodločeno z 1:1.
V skupini C pa sta se Triestina (z zmago nad S. Vitom) in Sistiana (z zmago nad Portualejem) sami ustalili na vrh lestvice te skupine. Primorje je tokrat počivalo.
IZIDI 7. KOLA SKUPINA A Fortitudo —- Breg Chiarbola — Zaule Domio — Rosandra
SKUPINA B Ponziana — Edera Esperia Pio XII Stock — CGS
SKUPINA C Portuale — Sistiana Triestina — S. Vito Opicina — Rozzol
LESTVICE SKUPINA A
Fortitudo 7, Chiarbola in Zaule 5, Breg 3, Muggesana 1, Domio 0. SKUPINA B
Edera, Ponziana in CGS 5, Esperia Pio XII in Giarizzole 4, Inter San Sergio 1, Stock 0.
SKUPINA C
Sistiana in Triestina 6. Rozzol 5, Portuale 4, San Vito 2, Opicina Supercaffè 1, Primorje 0.
ZANIMIVOSTI
Že z jutrišnjim kolom bo obvezno, da ne bodo imeli vratarji črnega dresa.
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI Stojkovič 7, Biagi 6, Novello 5, Marko Kralj 4, Zucca 4, Grgič, Albi, Zonta 3, D. Kralj, Starec, Rupel, Russignan, Bržan 2, Ražem, D. Grgič, Goiča, E. Kralj, Verša,
3:0
1:1
1:1
Giarizzole 0:2 0:4
0:1
1:0
1:1
Milič, Persi, Guštin, Pipan, Klun, Praše!, Peroša, Luca, Rismondo in Kralj po 1 zadatek.
JOLO
MLADINSKO PRVENSTVO
Esperia SA — Vesna 0:1
VESNA: Eva L, Kovačič, Slatič, Ferluga, Zucca IL, Švab, Guštin, Pipan, Russignan, Košuta, Zucca I.
STRELCI: v 24. min. d.p. Guštin (V).
KOTI: 3:6.
GLEDALCEV: 25.
V	tekmi z Esperio je bil na Pa-dričah glavni protagonist veter. Ta je oviral ves čas igro in zaradi tega smo sledili zelo neorganizirani in medli igri.
V	p.p. je Vesna igrala proti vetru in zaradi tega je imela kriška obramba, mnogo dela. Izkazal se jé prèsti branilec Švab, ki je zdržal z ostalimi branilci ves polčas. Znatno se je čutila odsotnost Biagia, ki je igral v «prvi ekipi». Polčas se je končal z nezanimivo igro in z nezadovoljstvom gledalcev, ki so kljub vetru prisostvovali tekmi.
P. K.
Padričah, dokazuje, da napori vodstva kluba v tej smeri niso bili zaman. Ljubitelji tenisa bodo imeli možnost, da si v nedeljo ogledajo zares zanimiva srečanja. Tako v vrstah Slovana kakor tudi OTK iz Portoroža so odlični in izkušeni tenisači.
Pa tudi domači igralci so že pokazali, da znajo biti enakovredni nasprotniki in nikakor ne bodo igrali podrejene vloge, zlasti še pred domačim občinstvom.
Srečanja se bodo začela ob 8. uri na Padričah.
NOGOMET
V 6. SKUPINI EP
Angleži poraženi
BRATISLAVA, 30. — V 5. kolu 6. skupine evropskega nogometnega pokala je ČSSR poskrbela za veliko presenečenje, saj je doma z golom razlike premagala Anglijo. Končni izid je bil 2:1 za domačine. Prvi so prešli v vodstvo Angleži s Channo-nom, v 45. min. pa so izenačili domačini z Nehodo. Zmagoviti gol za ČSSR je v 2. min. d.p. dal Galis.
LESTVICA 6. SKUPINE Anglija	5	3 1 1	10	2	7
ČSSR	4	3 0 1	11	4	6
Portugalska	3	111	2	5	3
Ciper	4004	0	12	0
PRIHODNJE KOLO Portugalska - ČSSR (12. 11.), Portugalska - Anglija (19. 11.), Ciper ■ ČSSR (23. 11.), Portugalska - Ciper (3. 12.).
ATLETIKA
JUTRI V TRSTU
Zaključek sezone Borovih deklet
Jutri zjutraj se bo v Trstu za Borove atletinje zaključila letošnja sezona, ki je bila najuspešnejša, odkar obstaja domača atletika. Kakovost in tudi množičnost, ki sta najvažnejša elementa letošnjega delovanja, se na tem zadnjem tekmovanju verjetno ne bosta srečali, ker so zaradi šolskih obveznosti sedaj razpoložljive le številčno skromnejše moči. Delno bo Borova udeležba tokrat o-mejena tudi zaradi tehničnih skrbi vodstva sekcije, ki je pri nekaterih atletinjah že začelo predelovati program treningov za prihodnjo sezono.
Bor vsekakor lahko računa pri na-raščajnicah na met krogle in skok v daljino, pri članicah pa na met krogle.
Atletska tekmovanja bodo nato še v Novi Gorici in Pulju konec novembra, malo verjetno pa je, da se jih bo Bor udeležil, ker nimajo zaradi poznega treninga nobene tehnične važnosti.
k. b.
ATENE, 30. — V mladinskem evropskem pokalnem prvenstvu je Grčija z 2:1 (1:0) odpravila Poljsko.
Naši košarkarji v raznih mladinskih ligah bodo že jutri spet zaposleni. Na sliki: posnetek tekme na Kontovelu med domačim društvom Kon-tovel in močno peterko Pallacanestro Trieste
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiinamiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiivn»
ODBOJKA
V mladinskih prvenstvih
Španija v vodstvu
GLASGOW, 30. — V 4. skupini je v 5. kolu evropskega pokala Škotska doma premagala Dansko s 3:1 (0:1). Za Škote so bili uspešni: Danglish, Rioch in MacDougall, Častni gol za goste je dal Bastrup.
LESTVICA 4. SKUPINE Španija	5	3	2	0 8
Škotska	5	2	2	1
Romunija	4	13	0
Danska	6	0	15
PRIHODNJE KOLO Romunija - Španija (16. 11.), Škotska - Romunija (17. 12.).
4
7	5
8	3 3 14
Druga zaporedna zmaga Borove mladinske vrste
Uspešne so bile tudi Borove deklice
Bubnichu opomin
RIM, 30. — Disciplinska komisija je med drugimi ukrepi proti društvom in igralcem prve italijanske košarkarske lige dala «opomin» članu tržaškega kluba Pali. Trieste Bubnichu, ki je bil na zadnji tekmi v Gorici proti Laziu izključen.
V prvem kolu košarkarskega pokala pokalnih prvakov so med drugim dosegli naslednja izida:
Sutton (VB) - Duffel (Bel.) 73:71 Pirej (Gr.) - Hapoel (Izr.) 89:63
MLADINKE
BOR - CUS 3:0 (15:5,15:3,15:0) BOR:	Batič, Mesesnel, Lozar,
Kus, Jazbec, Mahne, Glavina.
CUS: Milanovich, Tonini, Pasqua, Coslan, Kuriš, Urosich, Rinaldi, Poropat, Cosciani.
Borove mladinke so tudi preteklo soboto zmagale brez prevelikih težav. Razlika med njimi in nasprotnicami jc bila preveč očitna, da bi mogla biti tekma zanimiva in vsaj malo borbena. Kot nam dovolj zgovorno kaže sama razlika v setih, se je tekma odvijala stalno samo v eno smer in Bor je brez težav osvojil drugo zmago v tem prvenstvu.
Po tej zmagi čakata mlade borov-ke še povratni srečanji z ekipama S Giacomo in CUS.
INKA
DEKLICE
BOR «A»-CUS 3:0 (15:3,15:3,15:6) BOR «A»: Batič; Mesesnel, Lozar, Jazbec, Glavina, Kus, Fičur, Mahne.
CUS: Milanovich, Pasqua, Coslan, Kuriš, Urosidff-Rinsldb-Poropat • Tudi Borove deklice so v nedeljo brez težav premagale deklice tržaškega CUS. Zmaga je bila seveda predvidena, saj so dan pred
to tekmo borovke v isti postavi odpravile že mladinke tega društva. Tudi o tej tekmi ni kaj povedati, saj so bile mlade borovke vsaj za razred boljše od svojih nasprotnic. S to zmago pa so se predstavnice Bora tudi približale končni zmagi v svoji skupini.
INKA
Mladinska enajsterica Primorja
BOKS	-M
LE.:».VICE «WBC»
Alì najboljši
CIUDAD MEXICO, 30. — Svetovna boksarska zveza «World Boxing Council» je objavila lestvice najboljših svetovnih boksarjev v raznih kategorijah. Seveda, «kralj boksa» o-staja Muhammad Ali.
LESTVICA PO KATEGORIJAH
TEŽKA: sv. prvak: Muhammad Ali, 1. Norton, 2. Foreman, 3. Fra-zier.
POLTEŽKA: sv. prvak: John Con-teh (VBLL Galindez (Arg.), 2. Ka-tes, 3. Cassidy.
SREDNJA: sv. prvak: Valdes (Kolumbija), 1. Monzon (Arg.), 2. Ton-na (Fr.), 3. Finnegan (VB).
SUPERWELTER: sv. prvak: De Oliveira (Braz.), 1. Bahamas, 2. Da-ge (ZRN), 3. Duran (Šp.).
WELTER: sv. prvak: Napries (Mehika), 1. Kratcey (VB), 2. Arcari (It.), 3. Espada (Portoriko).
LAHKA: sv. prvak: Ishmatsu (Japonska), 1. R. Duran (Panama), 2. Ortiz (Mehika), 3. Yamabe (Jap.).
PERESNA: sv. prvak: Kotey (Gana), 1. Arguello (Nikaragua), 2. Gomez (Mehika), 3. Olivares (Mehika).
PETELINJA: sv. prvak: Martinez, 1. Zarate, 2. Zamora, 3. Herrera (vsi Mehika).
DANES V MEHIKI
Shuiten boljši od E. Merckxa?
CIUDAD MEXICO, 30. - Danes bo skušal Roy Shuiten osvojiti svetovni rekord v enourni vožnji v mehiški prestolnici. Shuiten se te dni temeljito pripravlja, da bi premagal Merckxov rekord, ki je v eni uri prevozil 49,432 km. Belgijski as je ta rekord postavil v mehiški prestolnici, 25. 10. 1972.
Pred Merckxom je bil najboljši Danec Ritter, ki je ta rekord izboljšal celo dvakrat: leta 1968 je prevozil 48,645 km, leta 1970 pa 48,880 kilometrov.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Transport spet boljši od Krasa
Kras — Transport 1:3 (1:1)
KRAS: Škabar (Purič), Verša (Husu L), Trampuž, Husu L (Štoka), žužič (Rebula), K. Černjava, B. Guštin (L. Milič - Castellani), Rebula (Ukmar - Panizutti), M. Černjava (Kobal), Pertot (D. Guštin), Grmek (Valentino).
TRANSPORT: Dougan, Česnik, Ko-nestabo, Francetič, Jovanovič, Hrvatin, Logar (Kranjc), Princ, Vouk, Buletinac, Debeuc.
STRELCI: v 14. min. B. Guštin, v 22. min. Princ, v 50. min. Vouk in v 55. min. Hrvatin.
SODNIK: Fagin (Prosek).
GLEDALCEV: približno 80.
V	sredo zvečer je na proseškem igrišču v povratni prijateljski nogometni tekmi Transport še enkrat premagal moštvo Krasa in s tem dokazal, da je tudi brez svojih štirih najboljših igralcev (Mišiča, Delja, Pantiča in šaradija) zelo dobra ekipa. Kras je pokazal nekoliko boljšo igro kot v nedeljo proti Sampvitu in je že v 14. min. povedel z golom B. Guština. Veselje Krasovih navijačev je trajalo le sedem minut, dokler ni Princ z visokim strelom od daleč presenetil vratarja Škabarja in izenačil.
Prvi polčas se je zaključil pri rezultatu 1:1, čeprav so imeli Krasovi fantje še eno zrelo priložnost z M. Černjavo.
V	drugem delu igre je trener menjal precej igralcev, ki se niso takoj znašli. To je nasprotnik tudi izkoristil ter v prvih 10. min. dvakrat zatresel mrežo vratarja Puriča.
Trenerju Softiču dela še največ preglavic neučinkovit napad, saj sta Grmek in Panizutti zaigrala daleč pod svojimi sposobnostmi Marjan Černjava je tudi v tej tekmi dobro zaigral in v 65. min. z lepim strelom zadel vratnico.. Nekaj minut kasneje je D. Guštin poslal lep pred-ložek pred vrata, toda Panizzuttiju je branilec v zadnjem trenutku snel žogo z glave. Do konca je ostal rezultat nespremenjen.
V	nedeljo čaka igralce Krasa zelo težka tekma proti močni enajsterici Primorca iz Trebč.
R. B.
LODENSCHEID, 30. — V prijateljskem nogometnem mladinskem srečanju je ZRN premagala Severno Irsko z 2:1.
* * *
ERFURT, 30. — V tekmi za evropski predolimpijski turnir je NDR premagala Avstrijo z 1:0.
MANILA, 30.'— Drugo kolo med narodnega teniškega turnirja v Ma nili: Orantes - Warwick 6:2, 4:6 6:4 Lutz - Solomon 6:1, 6:0, Ramirez Gisbert 6:2, 6:3.
V dvojicah sta Orantes in Gisben premagala Higuerasa in Barazzutti ja s 6:4, 6:3.
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA *

li
H
, Nabit dnevni red in prepolne mize. Mnogo govorov ln zdravic. In tako bo vseh teh nekaj dni v Gruziji, sem zaključil in dobrodejni spanec me je v tišino gruzinske noči ljubeznivo sprejel v svoj pomirjujoči in odrešilni °bjem.
TBILISI
"etek, 9. maja
Nikoli si nisem niti v sanjah predstavljal, da bom tridesetletnico zmage nad fašizmom proslavljal tako daleč °d domovine in od rodne Ljubljane, ki je tudi danes siatela še svoj jubilej — tridesetletnico osvoboditve mesta. fn v življenju je že pač tako, da se marsikdaj uresničijo tudi najbolj drzne in neuresničjive želje in hrepenenja, testo pa, kar se ti zdi najbolj logično in tako rekoč na dosegu roke, pa se ti nikoli ne uresniči.
S temi mislimi sem vstal na ta svečani dan, ki je v Vsej Sovjetski zvezi vsako leto državni praznik in po obil-neni zajtrku v naši «rezidenci» (od svoje sobe do jedilnice tem imel samo korak) so nas gostitelji spet posadili v av-lomobile in začel se je nov, naporni dan, dan zmage in teaših službenih obveznosti kot predstavnikov Ljubljane 1,1 Jugoslavije v daljni Gruziji.
Naši gostitelji so bili spočiti in čili in po dnevnem
redu za ta slavnostni dan je bilo predvideno, da se bomo od pol desetih do pol enajstih udeležili svečanosti na novem Kukijskem pokopališču, kjer so pokopani junaki, ki so bili padli v bojih za svobodo in neodvisnost dežele sovjetov med drugo, pri njih imenovano tudi veliko domovinsko vojno.
Peljali smo se po desnem bregu Kure, skozi stari del mesta, odkoder sem zelo dobro videl žolto sivo kamnito gmoto, ki strmo in skoraj navpično pada k reki. To gmoto učinkovito krasi na vrhu Metehski hram, ki so ga bili zgradili že v drugi polovici trinajstega stoletja in je služil kot dvoma cerkev, potem pa je postal cerkev s prenočišči in prebivališčem gruzinskih katolikosov, to je najvišjih cerkvenih poglavarjev, mitropolitov. Tako Me-teha kot cerkev imata za sabo nelahko usodo. Nekoč je
....................................................
Metehski hram nad reko Kuro
poleg cerkve stal velik carski dvorec, vse zgradbe pa so bile obdane z močnimi trdnjavskimi zidovi. V času Mongolov je bil dvorec pomšen, cerkev pa poškodovana. Potem, čez nekaj stoletij, so v metehsko trdnjavo prišli Turki, njih pa so kasneje zamenjali Perzijci. «Car Iraklij je s silo odvzel to trdnjavo sovražnikom...» je vsekan napis na vzhodni steni cerkve. 1819. leta so metehski grad prezidali in ga spremenili v carsko ječo. V letih sovjetske oblasti so jetniške kazmate podrli, ostal je samo Metehski hram. Zdaj je v njem Mladinsko eksperimentalno gledališče. Poleg cerkve je, na majhni skalni poijci, spomenik ustanovitelju Tbilisija Vahtangu Gorgasaliju, ki ga je izdelal kipar F. Amašukeli.
Vzhodno od Metehskega hrama, na robu skale, se kot lastavičja gnezda drenjajo stare hiše, koder je nekoč prebival obrtniško-trgovski stan. Stene hišic so se tako tesno zlile s strmim levim bregom reke, da zares težko razlikuješ, kje se konča skala in kje se začno temelji trhlih in starih poslopij. Danes so znatraj te skale, ki je dolga poldrugi kilometer, prebili dva vzporedna predora, izmed katerih je vsak dolg osemsto metrov. Ko so zgradili o-menjena predora, so tako odprli po levem bregu Kure možnost prometa skoraj po vsej dolžini mesta.
Staro mesto je bilo zelo zanimivo in je pritegnilo vase številne velike ljudi. Postalo je rodni dom azarbajdžanske-ga pesnika Mirze Šafija, katerega pesmi so doživele več kot tristo izdaj in so prevedene skoraj v vse evropske jezike. Zanimiva je pot tega pesnika na evropski Parnas. Mirza šafi (1796-1852) je poleg številnih satiričnih pesmi napisal tudi vrsto lirskih pesmi (Zulejka, Hafiza, Slovo od Tiflisa), ki so zavoljo svoje lepote in čustvenosti tako rekoč ponarodele. Ko je nemški pesnik in popotnik Friedrich Bodenstedt vključil njegove verze v svojo znamenito knjigo «Tisoč in ena noč na Vzhodu» potem pa še objavil knjigo «Pesmi Mirze šafija» (Die Lieder des Mirza-Schaffy)
je postal Mirza Šafi tudi del in last evropske poezije čeprav si je Bodenstedt kasneje malce neupravičeno lastil tudi avtorstvo nad njegovimi pesmimi. Bodenstedt pa je prišel v stik z njegovo poezijo prav v Tbilisiju, kjer je bil profesor na gimnaziji in se je intenzivno ukvarjal z izhodnimi jeziki. Mirzo šafija imamo tudi v slovenskem prevodu Mateja Bora, ki jih je seveda prevedel po Bo-denstedtovi predlogi 1953. leta. In zato mi dovolite da ob tej priložnosti navedem nekaj šafijevih, in ne Boden-stedtovih verzov, ki so nastali v tem mestu.
Življenje posojilo je, ni dar — in ker ne veš za konec svoj nikdar, izrabljaj umno čas: trenutek vsak ravnaj kot modrijan in poštenjak.
Hvaležno sprejmi, kajti smrt te čaka, pijačo, ki življenje jo nataka.
Po vnanjem svetu svojih želj ne kroji, njihova kal naj raste v duši tvoji.
In hlapec tujih sodb nikdar ne bodi, stvari po	videzu	nikdar	ne	sodi.
Ne terjaj, da se morajo vrteti po tvojih	željah	— skušaj	jih	umeti,
da boš ( ker ne ravnajo se po nas ) ti naravnaval po njih svoj svet in čas.
-----0----
Prastari Elborus kipi in vzpenja se v nebo, ob vznožju vesna mu cveti, on snežno ima	glavo.
Jaz stari Elborus sem tam v tišini vzvišeni, cvetoča vesna, ki k nogam mu legla	je, si	ti.
(Nadaljevanje sledi)
51. SVETOVNI DAN VARČEVANJA
Proslavljanje svetovnega dneva varčevanja je tudi pri nas že prišlo v trdno navado. Vsako leto se 31. oktobra obnavljajo razne pobude, s katerimi si veliki in mali bančni zavodi prizadevajo, da bi utrdili v širokem občinstvu smisel za varčevanje, pomen začasne odpovedi, pripravljenost na trenutno žrtvovanje, da bi bila prihodnost manj negotova in da bi bili vsaj za silo preskrbljeni, ko nam bodo začele pešati moči. Glavna skrb prirediteljev svetovnega dneva varčevanja je razumljivo namenjena mladini, zlasti šolski, novemu rodu, iz katerega se bodo razvili nosilci novega družbenega razvoja in napredka.
Pomen varčevanja za splošni družbeni napredek so dojeli in razlagali že stari modrijani, poznejši razvoj pa je ta pomen še utrdil. Obseg varčevanja v razvitem svetu se je ves ta čas večal vzporedno s postopnim dviganjem splošnega življenjskega standarda. V današnjem «kapita-liziranem» svetu si ni mogoče zamišljati nobenega področja človeške dejavnosti, pa naj gre za gospodarstvo, kulturo ali znanost, ki bi moglo kakor koli napredovati, ko bi zmanjkala gmotna podlaga, ki jo predstavljajo privarčevana sredstva. Ta zavest je trdno zakoreninjena v človeštvu, tako da je tudi val konsumizma iz zadnjih let ni mogel zrahljati.
Prav tako je niso mogle zrahljati druge «skušnjave»:	neza-
nesljivo poslovanje nekaterih zavodov, opotekanje borznih vrednotnic, skokovito kolebanje obrestnih mer in splošen gospodarski zastoj. Kljub vsem tem zaviralnim momentom pa obseg varčevanja narašča. Ta ugotovitev, kolikor je lahko pomirljiva, pa nas ne sme odvračati od tega, da bi skušali ugotoviti, kako se bo varčevanje odvijalo v prihodnosti. Pri tem pa se postavlja vprašanje, koliko časa se bomo lahko uspešno upirali omenjenim «skušnjavam»: znano je, da je inflacija najhujši sovražnik drobnega varčevalca, kateremu odjeda leto za letom zajeten del s trudom privarčevanih sredstev. Neurejenost na področju o-brestnih mer prav tako bega malega človeka, ki ni posebno doma v bančnih poslih in ki zahteva le to, da mu denarni zavod, kateremu je zaupal svoje prihranke, ob letu
povrne vsaj tisto, kar je svoj čas spravil.
Na takšne bojazni, dvome in o-klevanja pri drobnih varčevalcih, ki vendarle predstavljajo ogromno večino sotvorcev jutrišnjega napredka, bi morali pristojni forumi predvsem pomisliti ob svetovnem dnevu varčevanja. Sklicevati se samo na človeške vrline, je premalo: brez trdne in zanesljive podlage utegne tudi tem vrlinam prej ali slej zmanjkati zdravega zagona.
Kar zadeva naše, slovenske.
drobne varčevalce, bi pa radi dodali še eno misel. Od vsega tega, kar smo imeli v bančništvu pred prvo svetovno vojno, nam je danes ostalo le šest denarnih zavodov: dva večja in eden manjši na Tržaškem in eden večji ter dva manjša na Goriškem. Pri vseh teh zavodih imamo Slovenci danes privarčevanih okrog 20 milijard lir. Če pogledamo nekoliko nazaj, ne moremo reči, da ne bi napredovali: konec leta 1973 smo imeli na naših zavodih okrog 12,5, konec lanskega leta pa okrog 14,5 milijarde lir prihrankov. Toda to je
še premalo. Res je, da skoraj nimamo industrije, da ne opravljamo javnih sredstev in da nas marsikje zapostavljajo, toda teh borih 20 milijard še zdaleč ni v sorazmerju s tem, kar dejansko premoremo. Slovenci smo znani kot narod, ki od nekdaj rad varčuje. Na to smo lahko ponosni. Ne moremo pa biti ponosni na to, da leži del naših prihrankov v neslovenskih bankah ali pa da se morda prav z njihovo pomočjo uresničujejo gospodarske pobude, ki so nam v škodo, zapostavljanje in pogubo.
Kako velik je vaš problem? Kako važen je? Kje ste? Mi od zavoda Banca Cattolica del Veneto se bomo prilagodili obsegu vašega problema, kjerkoli boste. Dobro se zavedamo, da vi od neke banke zahtevate, naj bo prožna. In mi smo prožni. Razpolagamo s 180 bančnimi okenci v 11 pokrajinah Veneta ter Furlanije - Julijske krajine ... in s svojimi inozemskimi korespondencami pa operiramo po vsem svetu!
^ Banca Cattolica del \feneto
5/. SVETOVNI DAN VARČEVANJA
CASSA
D! RISPARMIO BI GORIZIA
DENARNI ZAVOD, KI NA SVOJEM PODROČJU ODLIČNO PRISPEVA ZA DOSEGO TEGA VAŽNEGA CILJA S TEM, DA DAJE NA RAZPOLAGO JAVNIM IN ZASEBNIM GOSPODARSKIM 0-PERATERJEM VSE NAJMODERNEJŠE BANČNE PRIPOMOČKE
KREDITNI ODDELEK ODSEK ZA JAVNA DELA
ROTACIJSKI SKLAD
(NA VSEM PODROČJU DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE)
KREDITI ZA INDUSTRIJO TRGOVINO
OBRTNIŠTVO
KMETIJSTVO
TURIZEM
VZZANA POSOJILA JA VMM USTANOVAM
BANKA JE POOBLAŠČENA ZA TRGOVINO Z INOZEMSTVOM
31. OKTOBER 1975
SVETOVNI DAN VARČEVANJA
I	'	,
HRANILNICE in ZASTAVLJALNICE
CASSE M RISPARMIO BANCHE DEL MONTE
tebi na uslugo, kjer živiš in delaš
*
HRANILNICE IN POSOJILNICE:
3350 OKENC V VSEJ ITALIJI, 26000 MILIJARD UPRAVLJANIH KAPITALOV,
19 MILIJONOV VLOG, POLOVICA DOBIČKA RAZDELJENA V SOCIALNE NAMENE
KiiHiiiiiiiiiKMiiniKyiiiiiiiiBiiiiiiiiiiliiiiiiiHiiliiiiliiiiiiiilliiSiiiiiiiiiiiiHiiiiiliiiinsHiiiiilHininiiiiiHniiiiiHH
31. OKTOBER 1975
Hranilnica in Posojilnica na Opčinah
OPČINE - TRST Bazoviška 2 ■ Tel. 211120 ■ 212494
liilsiJà
Vse bančne usluge Menjalnica
Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst
Specializirana posojila po znižani obrestni meri:
Obrtniška
Kmečka
Trgovska
Mala industrijska Ljudske gradnje
S pobudo Rie - Risparmio Indicizzato Casa - ovrednoteno varčevanje za dom - ki jo tržaška hranilnica Cassa dl Risparmto dJ TrfOfe» kot črve izvaja v Italiji, se sed®tMl yotCevOipe pravi ključ za nakup stanovanja v dostopnih pogojih. Pravilnik je na voljo zainteresiranim pri vseh okencih zavoda Cassa di Risparmio di Trieste, ki bo rade volje dala v dar majhno srečonosno darilo:.obesek za ključe RIC.
DirafpAFMO DS TRIESTE
KMEČKO -
OBRTNA
HRANILNICA
DOBERDOB
1955
1975
OB 31. OKTOBRU svetovnem dnevu varčevanja in proslavi 20. obletnice obstoja banke
KREDITNA BANKA KOPER
ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VARČEVALCEM ŠE MNOGO USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA V ŠIRJENJU PLEMENITE IDEJE VARČEVANJA! ZAHVALJUJE SE ZA DVAJSETLETNO ZAUPANJE IN SE TUDI V NAPREJ PRIPOROČA S SVOJIM HITRIM, VARNIM IN ZAUPNIM BANČNIM POSLOVANJEM.
Ob svetovnem dnevu varčevanja se
POSLOVNE
BANKE
IZ
SLOVENIJE
zahvaljujejo vsem svojim varčevalcem za sodelovanje In izkazano zaupanje in izražajo željo po še kvalitetnejšem poslovnem sodelovanju
KMEČKA BANKA	
USTANOVLJENA LETA 1909	
	
	GORICA
§§§	Ulica Morelli št. 14
	Tel. 2206 - 2207
	VSE BANČNE USLUGE
	— MENJALNICA
[MICP
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
Trst - Ulica Fabio Filzi 10 - Telefon 61-446 - Telex: 46264
Teiegr.: BANKRED
Glavnica L. 600.000.000 Vplačana glavnica L. 300.000.000 Upravljana sredstva preko 7 milijard
Razvoj porasta vlog:
1965	846.717.397
1970	1.814 501.201
1975 (15. oktobra) 6.331.126.537
NUDIMO VAM:
VSE BANČNE OPERACIJE IN USLUGE
KREDITE
IN HIPOTEKARNA POSOJILA
MENJALNICA
POSLOVANJE S TUJINO
Tržaška kreditna banka je tvoj ZAVOD, posluži se ga!
Oktober je mesec izcbilja. Prihranim lakral, ko imam največ.
ljubljanska banka
PODRUŽNICA NOVA GORICA
PODRUŽNICA KOPER S POSLOVNIMI ENOTAMI
Ob 37. oktobru, svetovnem dnevu varčevanje.
51. SVETOVNI DAN VARČEVANJA
KMEČKO ■ DELA VSKA POSOJILNICA V S0V0DNJAH
ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM Telefon 200-186
Vii'tcvviiiiiv
Za svoje prihranke se obrnite na naše Supercoop in prodajalne ali pa neposredno na odsek za varčevanje
—	COOPERATIVE OPERAIE
v Nlužb; malega uničevalca Uli(ll>IIE 0IIIIESTWE MEIIE	Ilsr.	"“tel „.„5
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38‘08	79 46 38 79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesedno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna narodnina za inozemstvo 23.500 lir. za narednike brezpladno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesedno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesedno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
31. oktobra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja fn tiska
H
ZTT - Trst
PO PODLEM UMORU V RIMSKI ČETRTI PRENESTING
Se nobene sledi za morilcema mladega misovca Zicchierija
Predstavniki vseh političnih strank so v parlamentu ostro obsodili zločin
predsednik poslanske zbornice Per-tini, ki je med drugim poudaril : «Včerajšnji je podel zločin, ki mu ni opravičila. Krivec je navaden zločinec, ki je streljal s puško s prirezalo cevjo kot mafijci. Streljal je protv mladima fantoma, ki se nista mogla braniti. To ni politični boj v imenu nekega ideala, pač pa le brutalna nasilje, ki ga je treba streti. Krivci naj bodo odkriti in obsojeni, izločeni iz človeške družbe, v katero ne sodijo.»
O včerajšnjem zločinu so izdali kratko sporočilo tudi branilci Fabrizia Panzierija, mladega levičarja, ki je obtožen umora grškega študenta Mantakasa. Le-ti so poudarili, da je vsakršno povezovanje včerajšnjega zločina s postopkom proti Pan-zieriju le groba provokacija, katere cilj je rešiti politično desnico iz osamljenosti ter dati novega zagona strategiji napetosti in terorja.
AMERIŠKE VEDEŽEVALKE
Senator Hubert Humprey bo izvoljen za ameriškega predsednika, New York se bo za las rešil bankrota, zdravniki pa bodo končno dognali, da je poljub skrajno nevaren zdravju Američanov. Tako so napovedale ameriške vedeževalke raziskovalcem newyorskega Centra za raziskovanje nevsakdanjega, posebne organizacije, ki se ubada z najbolj nenavadnimi pojavi v ameriški družbi. Lani je ta zavod objavil podobno anketo, v -kateri je okrog 40 odst. vedeževalk točno predvidelo ameriški poraz v Južnem Vietnamu in škandal obveščevalne službe CIA.
Med ostalimi pomembnejšimi napovedmi ameriških vedeževalk gre omeniti sledeče: 1. eden od najvidnejših ameriških politikov bo prosil Sovjetsko zvezo za politično zatočišče; 2. neka ameriška televizijska družba bo predvajala pornografski film, ki bo bil povod za oster sodni spopad; 3. gospodarstvo si bo opomoglo, brezposelnost se bo zmanjšala, a inflacija nas bo kljub vsemu pestila še v bodoče.
PREKOMERNA REAKCIJA
Razbijanje z bobni in kitarami, ki ga je neki amaterski ansambel pompozno imenoval za pop glasbo, je tako motilo nekega pariškega delavca, da je poskusil kar z radikalno rešitvijo problema: da bi lahko spal, je hotel zadušiti razgrajače s plinom.
Jean - Paul Grolleau je deset dni zaman skušal prepričati skupino mladih fantov, naj ne razbijajo pozno v noč, vendar ves njegov napor, da bi v svojem poskusu uspel, je bil zaman. Ker je bil zaradi nespečnosti že na robu živčnega zloma, se je možakar odločil za najradikalnejšo rešitev: po gumijasti cevi je spustil plin v garažo, kjer se je ansambel zabaval z razbijanjem. Na srečo so se fantje pravočasno zavedli, kaj se dogajt in so odnesli celo kožo, doživljaj pa jim je bil huda šola: dvomimo, da bodo v prihodnje še kdaj razbijali pozno v noč. Razjarjeni delavec pa se bo vsekakor moral zagovarjati pred sodiščem zaradi svoje odločno prekomerne reakcije.
Tiskarji in uredniki
zasedli «0 Seculo»
BONN, 30. —General Fabiao, načelnik portugalskega glavnega štaba vojske, je v Zahodni Nemčiji,
RIM, 30. — Čeprav je preisko-1'izrekli družini Zicchieri globoko sevalni stroj rimske policije in proti-^ žalje. V razpravo ^ je posegel tudi terorističnega oddelka za Lacij ste- '	’	~
kel s polno paro, so indici, ki so jih agenti doslej zbrali o umoru misovskega aktivista Marca Zicchierija, zelo skopi. «Preiskava gre v vse smeri — sta poudarila vodja političnega oddelka dr. Improta in šef protiterorističnega oddelka dr.
Noce — in ne preziramo niti najmanjšega izsledka.» To pa, kot uči izkušnja, v bistvu pomeni, da policija doslej ni odkrila ničesar. Edini sad dosedanjega dela sta iden-tikita morilcev, ki so ju izvedenci policije pripravili na osnovi pričevanj očividcev zločina in ki so ju poslali vsem italijanskim kvesturam.
V pričakovanju tehtnejših in stvar-nejših indicov so preiskovalci usmerili svojo pozornost predvsem na kriminalne izpade, ki so jih v zadnjih mesecih zabeležili v četrti Prene-stino. Pred časom so neznanci, ki so bili kot včerajšnja zločinca oboroženi s puškami s prirezano cevjo, vlomili v misovski sedež v Ul. Gattamelata. Z istim orožjem so 17. marca streljali p., tajnika omenjene sekcije D’Addia, samo mesec dni pozneje pa je bil v četrti ranjen član iste sekcije Raul Tebaldi.
Po mnenju preiskovalcev je včerajšnji atentat podoben napadu na padovsko sekcijo MSI, v katerem sta bila ubita misovska aktivista. Odgovornost za ta izpad so si prevzele samozvane «rdeče brigade», ki so v svojem letaku priznale, da je šlo za neke vrste nesrečo na delu in da ni bil njihov namen ubiti politična nasprotnika. Zaradi tega je rimska policija sklenila, da stopi čimprej v stik s padovskimi kolegi, da skupno preučijo vse morebitne analogije med zločinoma.
O podlem kriminalnem izpadu je podtajnik za notranje zadeve Zam-berletti danes popoldne poročal v poslanski zbornici in v senatu. Po kratkem opisu dogodkov je Zamber-letti v imenu vlade in svojem osebnem zelo ostro obsodil zločin ter zajamčil, da bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da zajezi naraščanje kriminala. Kot notranji minister Gui je tudi Zamberletti v svojem izvajanju večkrat napadel sodstvo, češ da je okostenelo in prepočasno, včasih pa celo preveč popustljivo do kriminalcev. Hkrati je podtajnik tudi omenil, da gre vzrok podlega izpada zelo verjetno iskati v preiskavi za umor grškega študenta Mantakasa. Kot smo poročali je včeraj javni tožilec zahteval od preiskovalnega sodnika, naj preda akte o tej preiskavi sodišču v nadaljnji postopek ter naj formalno obtoži umora izvenparlamentama levičarska aktivista Lojacona in Panzierija.
Podtajnikovi obsodbi kriminalnega izpada so se pridružili predstavniki vseh političnih skupin, ki so v svojem imenu in v imenu svojih strank
kjer se mudi na uradnem obisku, izjavil med tiskovno konferenco, da mu ni znano, da bi «skupina devetih». ki jo vodi zmerni zunanji minister major Antunes, zahtevala njegovo odstranitev. Temu je Fabiao dodal politično pomembno i-zjavo, s katero dejansko pogojuje svojo prisotnost na čelu portugalske vojske. Dejal je namreč, da se čuti «v službi socializma» in sicer, da «dokler se revolucija ne bo zadušila z lastnimi rokami in se odpovedala socializmu, ji bom jaz služil. V tej perspektivi pa je enotnost revolucionarnega gibanja nujno potrebna».
Iz Lizbone medtem poročajo, da se «primer A Republica» ponavlja, čeprav v obratnih političnih terminih. Večina tiskarjev in urednikov lista «O Seculo», Id se je zbrala v prostorih uredništva in ga zasedla, je namreč zahtevala izgon direktorja, komunista Tavaresa Da Silve.
SANTIAGO DE CHILE, 30. -Čilska vojaška hunta je sklenila znova devalvirati peso. To je že tretja devalvačija v tem mesecu in dvajseta od začetka leta, kar še enkrat dokazuje, kako porazno nazaduje čilsko gospodarstvo pod vodstvom fašistične hunte.
POMEMBNO SREČANJE V OPATIJI
POROČILO PREDSEDNIKA ZANETTIJA POKRAJINSKEMU SVETU
Položaj italijanske Tržaška psihiatrična bolnišnica
skupnosti na Hrvaškem
Posveta o manjšini so se udeležili vidni predstavniki republiških in krajevnih družbeno-političnih organizacij
(Od našega dopisnika)
REKA, 30. — V Opatiji je bilo danes pomembno srečanje na krajevni ravni, ki je bilo posvečeno izvajanju ustavnih določil o enakem ravnanju z manjšino v statutih vseh občin, v katerih živi. Specifična tema srečanja je bila funkcija in pristojnost komisij za narodne skupnosti v občinah in v krajevni skupnosti. Posvet je vodil predsednik komisije, ki deluje v sklopu skupščine skupnosti občin reške pokrajine Edo Šagando, ki je v svojem uvodnem posegu^ orisal pomen in namen srečanja : ' podati sliko o ravnanju z italijansko manjšino v dvojezičnih občinah ter tako prispevati k popolnemu izvajanju ustavnih določil, ki obravnavajo to problematiko.
Posveta so se udeležili predstavniki republiških in krajevnih družbeno - političnih organizacij, zastopniki zainteresiranih občin, ustanov in družbenih teles, ki so stvarno prispevali k razpravi. Med prisotnimi so bili član predsedstva zveze komunistov Hrvaške in predsednik komisije za mednacionalna vprašanja pri republiški konferenci Milan Miškovič, predsednik odbora za nacionalna vprašanja pri hrvaškem saboru Mate Ujevič in predsednik
HIMIIIIIlllllllliMIIIlllllllllllllllllllllllMlllllllliHiUinMinillllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIllllllMIHIIllllillllMIIIIIIIIIIIIIlllHllllllllllllllllllllllM'MIIIIIIIIMUIIIIIIIIIIIIllllllM
MED NAPADOM NA MESTNO HRANILNICO
Roparji v Milanu hladnokrvno ubili agenta javne varnosti
Žrtev spopada s skupino mladih roparjev je 40-letni Aliano Dracci, ki zapušča ženo in 7-letnega sina - Zločincem je uspelo izginiti brez sledu
MILAN, 30. — Nov krvav dogodek v lombardijskem glavnem mestu. Skupina roparjev, ki je ravnokar vdrla v podružnico milanske hranilnice, iz katere je odnesla 30 milijonov lir, je hladnokrvno ubila agenta javne varnosti, nato pa zbežala.
Ubitemu agentu javne varnosti je ime Aliano Bracci, star je bil 40 let in zapušča ženo s sedemletnim sinčkom. Bracci je skupaj s kolegom bil v patruljnem avtomobilu, ko je preko radia slišal, da je v podružnici milanske hranilnice nastal preplah. Skupina petih roparjev, ki se je v ulico zraven sedeža banke pripeljala z ukradeno «alfet-to» sive kovinske barve, je namreč vstopila v banko in s strelnim orožjem prisilila 22 uradnikov in 15 klientov, da se niso ganili. Okradli so železno blagajno in nato zbežali. Tedaj je ravnatelj podružnice vključil alarm. Ko sta Bracci in njegov kolega prispela pred banko so roparji komaj zbežali. Tekli so proti avtu. Bracci se je pognal za njimi in mu je tudi uspelo enega zagrabiti za suknjič. Ta se je sunkovito obrnil in Braccija treščil s puškinim kopitom v glavo, da se je nezavesten zgrudil na tla. Brac-cijev kolega je bil nekaj metrov za njim. Z grozo v očeh je bil priča hladnokrvnemu umoru. Mladi ropar, ki mu očitno ni bilo več kot 25 let, je puško (ali brzostrelko) naperil v nezavestnega Braccija in sprožil vanj usodni strel. Tedaj je drugi agent, skrit za nekim parkiranim avtomobilom začel streljati. Z bližnjega okna pa mu je nepričakovano priskočil na pomoč 22-letni mladenič, ki je v stanovanju imel lovsko puško. Zdi se, da je prav ta mladenič ranil dva izmed roparjev, ki jim je vseeno u-spelo priti do «alfette» in so z vozilom odbrzeli neznano kam. Avto so sicer našli nekaj sto metrov vstran, toda o roparjih ni bilo več ne duha ne sluha. Očividci, ki so jih zaslišali v kvesturi so roparje opisali zelo površno. V glavnem so bili vsi mnenja, da gre za mlade južnjake.
Pozneje so se razširile protislovne vesti, češ da so roparje izsledili in obkolili v neki zapuščeni cerkvici, vendar se je — kljub posegom močnih policijskih oddelkov, celo s helikopterji — dokazalo, da je šlo za lažne alarme in da je roparjem uspelo zabrisati za seboj vsako sled.
V Neaplju se je medtem poslabšale zdravstveno stanje agenta Pomponia, ki so ga roparji hudo ranili prejšnjega dne med napadom na blagajno železniške uprave. Strel v tilnik je Pomponiu poškodoval žilo dovodnico in povzročil delno paralizo možganskih dejavnosti. Zdravniki so si strogo pridržali prognozo.
dotacijo ter je zahtevala od Teherana, naj za nedoločen čas ne izroči letal Grčiji. Tako je bila Grčija ob oborožitev, na katero je računala, medtem ko je Turčija pravkar dobila 12 lovskih letal.
Po mnenji!' političnih komentatorjev naj bi ZDA . izvajale pritisk na Grčijo, da bi zavzela popustljivejše stališče v zvezi s ciprskim vprašanjem, ko bo 10. novembra varnostni svet OZN začel razpravo o položaju na tem otoku. Lani je svet že odobril resolucijo, v kateri je zahteval, naj vse tuje čete zapustijo otok, grškim beguncem pa naj bo vrnjena njihova zakonita lastnina. Obenem se je OZN zavzela za neposredna pogajanja med grško in turško skupnostjo na otoku.
le Duan v Moskvi
MOSKVA, 30. — Generalni tajnik sovjetske komunistične partije Brež-njev se je danes srečal s tajnikom sevemovietnamske delavske stranke Le Duanom. Državnika sta med drugim poudarila nujnost tesnejših stikov med državama, dober del razgovorov pa sta posvetila analizi mednarodnega položaja.
Kakovostno
(Nadaljevanje s 4. strani)
.čin se današnji način prehrane ne more primerjati z načinom prehra-
ne v prvih letih po vojni, ko je marsikje vladala prava lakota. Toda že v omenjenem sporočilu znanega italijanskega strokovnjaka med drugim beremo, da «rimski otroci, ki pripadajo družinam višje družbeno - ekonomske plasti imajo prehrano, ki je kakovostno in količinsko nad splošno prehrano, kot jo priporočajo strokovnjaki. Ta režim je mnogo višji kot je raVen prehrambnega režima ostalih predelov Italije, še posebej južnih predelov dežele. Ta raven se lahko primerja britanskemu standardu, ki še vedno velja kot nekakšna primerjalna raven razvite Evrope. Pa tudi otroci, ki pripadajo rimskim srednje ali celo nižje stoječim družbenim in ekonomskim plastem, dosezajo v razvoju zadovoljivo raven. Vse drugače pa je z otroki v Calta-nissetti, oziroma v pokrajini Cal-tanissetta, torej z otroki kmečkih družin in siromašnih mestnih področij, kjer je prehrana otrok odločno pod poprečjem. In to kaže ustrezne posledice, da se ti otroci ne razvijajo, kot se razvijajo otroci bogatih in tudi manj bogatih rimskih družin».
Skratka, statistika dokazuje, da se je prehrambni režim v Italiji krepko izboljšal, da je na neki način prehrana celo preobilna, da pa so hkrati v Italiji še vedno «bele lise», kjer prehrana šepa, z u-streznimi zelo konkretnimi in logično negativnim-' posledicami.
NOVO !
Med z dodatkom matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa
Zaostritev v odnosih med Grčijo in ZDA
ATENE, 30. — Odnosi med ZDA in Grčijo so se v zadnjih dneh skrajno zaostrili, ker ni Washington izročil grški vojski 12 obljubljenih lovskih letal. Glasnik grške vlade je ocenil sklep ZDA kot grobo diskriminacijo in kot poskus pritiska na Grčijo v zvezi s ciprskim vprašanjem.
Po vesteh iz grških virov bi mo rale ZDA izročiti letala še ta me- j sec. Kaže pa, da je ameriška' voj- j ska zaupala lovce Iranu v začasno!
Več tisoč dragocenih nasvetov in zdravil iz ljudskega zdravilstva v knjigi
Dr. ALFRED VOGEL
LJUDSKI ZDRAVNIK
tisoč let izkušenj za sto zdravih let
Tržaška knjigarna. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487
skupščine krajevnih občinskih skupnosti Tomiča Kovač, predsednika krajevnih organizacij zveze komunistov in socialistične zveze Drago Vlahinič in Ante Ferlin ter predsednik Unije Italijanov Istre in Reke Luigi Ferri.
V svojih posegih so diskutanti dali predloge in napotila, ki so sad njihovih izkušenj in katerih cilj je spodbuditi pristojne organe k izvajanju ustavnih določil o paritetič-nem ravnanju z nacionalnimi skupnostmi s prilagajanjem ali izpopolnjevanjem statutov občin, delovnih organizacij in naselij. Vse predloge bo v kratkem preučila pristojna komisija pri skupščini krajevnih skupnosti, katere naloga bo povzeti zaključke iz današnjega posveta ter začeti z delom za pravičnejše ravnanje z italijansko skupnostjo v tej deželi.
E. KLARICH
sestavni del krajevne stvarnosti
0 vprašanjih umskega zdravstva in zdravstvenega konzorcija bo svet razpravljal na prihodnji seji
Osrednji del sinočnje seje pokrajinskega sveta je bil namenjen poročilu predsednika Zanettija o tržaški psihiatrični bolnišnici.
Zanetti je najprej orisal razvoj psihiatrije v Trstu v zadnjih petih letih. Naglasil je, da predstavlja ključni trenutek namestitev prof. Basaglie za ravnatelja bolnišnice. S tem se je začelo izvajanje novega zdravstvenega sistema, katerega namen je bila predvsem vključitev psihiatrične bolnišnice v krajevno stvarnost. To je terjalo izredne napore in žrtve zdravstvenega osebja; iz zdravljenja je bilo treba odpraviti predvsem vse aspekte nasilja, ki so se dotlej žal prepogosto pojavljali v škodo bolnikov. Poleg tega pa je bilo treba odstraniti predsodke do psihiatrične bolnišnice, ki se je morala iz kazensko - izolacijske strukture spremeniti v zdravstveno središče.
Druga faza razvoja tržaške psihiatrije se je začela z ustanavlja-
njem centrov za mentalno zdravje v okoliških krajih. Vsak bolnik, še posebno pa umski, se najbolje počuti v domačem okolju in zato so bili ti centri nujno potrebni. Poleg tega pa so pomembni tudi zato, ker soočajo prebivalstvo z vprašanji mentalnega zdravja in odstranjujejo predsodke, ki bi ga lahko imelo do vsakega vprašanja v zvezi s psihiatrijo.
Tretje razvojno obdobje tržaške psihiatrije pa je projekcija v prihodnost, saj predvideva vključitev mentalnega zdravja v sklop družbenih uslug, tako z birokratskega kot tudi iz praktičnega vidika. Gre torej za širšo reformo socialnih u-slug, ki bo odpravila vsakršno razredno delitev državljanov na zdravstvenem področju.
Zanetti je nato govoril o bodočnosti struktur, v katerih je sedaj psihiatrična bolnišnica. Naglasil je, da bodo morali biti tisti prostori na-
menjeni družbenim dejavnostim, kar bo pripomoglo k še večji vključitvi bolnišnice v tržaško družbeno stvarnost. Ob koncu svojega poročila je Zanetti obravnaval vprašanja v zvezi z zdravstveno reformo in s pokrajinskim konzorcijem za zdravstvo. Pokrajinski svet bo o tem poročilu razpravljal na svoji prihodnji seji 10. novembra, ko bo tudi razprava o statutu zdravstvenega konzorcija.
V začetku sinočnje seje so odobrili več sklepov pokrajinskega odbora in sprejeli nekaj sklepov upravnega značaja. Med temi naj omenimo konvencijo s tržaško bolnišnico za odprtje psihiatričnega oddelka v glavni bolnišnici, kajti doslej so bolnike, za katere so zdravniki ali le strežno osebje mislili, da so neprisebni, vedno pošiljali v psihiatrično bolnišnico. Pokrajinski svet je tudi odobril plačevanje sejnin članom komisij in odprtje otroških jasli v zavodu IPAMI.
Dober nakup - najboljše varčevanje
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
C REMCA FFÈ praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
CR EMC AFFÉ Vam daje vedno vse najboljše
‘ffumcajlž
PRIMO ROVIS
I"- <3
PRAŽARN A : UL. PIGAFETTA 6/1 • Tel. 820.747 • Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 - 750.575
MAGAZZINI
ULICA ROSSETTI, 6 - TEL 69-53-09
TELEVIZORJI
ULICA GIOTTO, 8 - TEL 79-53-13
REGISTRATORJI
GRUNDIG (barvni)
GRONDIG
15”	Mod.	1510		L. 300.000	C	231 .		L.	36 000
16”	i»	1610		” 330.000	C	235 .	ii	37.000
22”	if	2210		” 390.000	C	402	ii	32.400
22”	it	2222 		” 440.000	C	410 .	ii	42.000
26”	ii	5012		” 430.000	C	420	n	49.000
26”	ii	6022 		” 510.000	- C	440	n	49.000
26”	ii	8052 		” 509.000	AR 200		ii	44.500
26”	ii	8062 		” 540.000	CN 710		ii	95 000
				CN 730		ii	150.000
TELEFUNKEN (barvni)
14”	Mod.	614	.... .
20”	”	624	Normale
20”	”	825	Teldo
26”	”	745	Normale
26”	”	885	Legna s.
26”	”	885	Biarco
26”	”	985	Super
L.
310.000
384.000
419.000
428.000
475.000
485.000
552.000
RADIO REGISTRATORJI
(Cene brez IVA)
GRUNDIG WK 2003 . . . .			L.	34.700
WK 2502 . . . .	ii	45.360
WK 4002 . . . .	ii	42.400
Wl< 4502 . . . .	ii	53.200
WK 4800 . . . .	ii	84.560
WK 1002 . . . .	ii	85.000
WK 1001 . . . .	ii	72.000
C 2001 . . . .	ii	57.000
C 2500 . . . .	»»	56.800
C 4100 		ii	96.000
C 4500 . . . ,	ii	96.000
C 6000 . . . .	ii	128.000
SIGNAL 2000 .	ii	60.000
Naše cene: presodite sami