OTROCI V VOJNI
Otroci so največje bogastvo na-šega sveta, zato moramo čuvati nji-hovo bodočnost! Večkrat razmiš-Ijam o krutih dejanjih, ki se godijo po svetu. Koliko nedolžnih otrok izgubi življenje v neštetih spopadih, ki bi se lahko razrešili razumno, na miren način. Kako lepo bi bilo živeti v brat-stvu in slogi vseh dežel na svetu...
Mnogim otrokom je vojna vzela, njihove najdražje — matere, očete,' brate, sestre... Vzeia jim je domo-ve, njihovo mladost.
Mnogo otrok še vedno trpi lakoto, mnogi še vedno živijo v bedi in po-manjkanju.
Kadar gledam kakšno televizijsko oddajo, v kateri vlada nasilje, me spreleti po vsem telesu. Ko vidim Ijudi, ki uživajo ob prizorih, v katerih je veliko streljanja te^ ubijanja me ¦ postane sram. Sram me je, da tudi jaz žkirn v času in prostoru, kjer kar naprej vzplamtevajo novi in novi spopadi, padajo nove žrtve. -
Najbolj nedolžni v vsaki vojni so otroci. Vsak otrok bi v vojni rad po-magal svoji domovini. Bojuje se po svojih močeh in zmožnostih. Spo-mnimo se, kako hrabri in pogumni so bili otroci v drugi svetovni vojni. Pomagali so partizanom kot kurirji, zbirali so hrano, oblačila, zdravila itd. Mnogi med njimi so pri tem izgu-bili svoja življenja.
Nikoli ne bodo pozabljene grozote, ki sojih mnogim otrokom prizadejali fašisti. Za vselej nam bodo ostala v spominu številna otroška taborišča, katerih zločini so podobni živalskim.
Pred očmi se mi prikaže slika deklice, njen obraz je objokan, njene velike oči izražajo strah in obup. Na sebi ima str-gana oblačila, v bose noge pa jo reže hud mraz. V roki drži skorjico kruha — to je njen vsakodnevni obrok. Takih otrok je po svetu še mnogo.
Rada bi pojnagala tem otrokom, a žal še ne vem kako. Moja želja pa je, da ne bi bilo na svetu nobene vojne več in da bi vse generaeije živele v medsebojnem miru in prijateljstvu.
KARIN ŠKRLJ, 8. b OŠ ADOLFA JAKHLA