T

Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tohakarnah kakor .Edinost1
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vso leto, ako priložijo naročnini za .Edinost' še 1 gld.
noviCar
Cene oglasom v .Novlčarju' so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi,
Frankovana piama in rokopise je pošiljati vredniatva ,Edino*H‘.
tfefrankovana pisma se ne sprejemajo.
s___________________________-Л
Kake lastnosti naj spremljajo mater v življenji?
Spisal Rudolf Dolenc.
(Kouec.)
Varuj ae tako imenovanega obiranja!
Pazi, da ne govoriš v pričo nvojih otrok čez bližnjega svojega. 8 tem mu ne jemlješ samo dobrega imena, marveč naučiš otroke svoje, da začnejo sovražiti otroke bližnjega tvojega. To otroško mrženje se prerado spremeni v poznejših letih v odkrito sovraštvo. Se svojim sosedom živi v najlepšem soglasji, kajti pregovor pravi: „Da dober sosedje več vreden, kakor pol grunta“. Ne govori nikdar nič tacega, kar bi nedolžnim otročjim ušesom moglo biti kedaj v največo kvar. Koliko nezgod je že napravila, koliko sosedov razkrojila ena sama nepremišljena beseda! Zato se drži mati zlatega reku: „Delaj z rokama, a ne z jezikom!“ Ako bodeš tako ravnala, spoštovanje bodeš vživala pri vseh pametnih ljudeh.
Prevažna lastnost za vsako mater je tudi, da ne dajo potuhe svojim otrokom.
S potuho razdereš in uničiš vse, kar je učitelj z velikim trudom toliko let sejal, za kar se je toliko britkih ur trudil.
S potuho si pleteš bič, s katerim te bodo tvoji otroci pretepali v osiveli dobi!
Ne ljubi svojih otrok se slepo ljubeznijo. Kaznuj, kadar veš, da je otrok zaslužil. Ne smeš se pa nikdar prenagliti Vselej pa naj bode kazen primerna pre-grešku. Kaznuj pa previdno in lo z namenom, da bi otroka poboljšala, da spozna, da je kazen zaslužil. Se strastjo ne kaznuj nikdar, kajti s tem pripraviš otroka, da lahko otrpnejo čuti njegovi, da te ne bode več slušal, da ne bode sledil tvojim opominom, da so sploh brigal ne bodo za te. Sploh pa bodi varčna v kaznovanji in hvali.
Tvoja hiša naj ti bode zavetje, vsak količek naj te spominja,da nimaš časa drugje biti kakor doma, da nimaš časa z drugimi svojimi prijateljicami, botrami i. dr., se razgovarjati o rečeh, ki te nič ne brigajo da nimaš časa prepirati so in praskati : drugimi ljudmi,
Bodi prijazna, priljudna z vsemi ljudmi! Spoštuj vsacega bodisi bogatega ali revnega; vadi otroke svoje v vsem kar veš, da jim je potrebno. Ne misli, da šola vse stori, — tam jih je preveč Ti bodi učiteljica doma! Sveti povsod lepim zgledom in odgojiš si deco, ki ohrani v najblažjem spominu.
če bodeš tako ravnala, prepričana smeš biti, da bode izid tvojega zemskega življenja srečen, da bodeš z radostjo veselim upom pričakovati smela dan vstajenja, kajti prevični Sodnik ti poreče „Pridi mati, kajti ime to si ohranila neomadeževano!“ Kako veselje te bode navdajalo, ko bodeš videla svoje pri sobi, od katerih nisi zgubila jednega!
NOVIČAR.
Ustanovni občni zbor dijaškega pod pornega društva „Radogoj“ vršil se je Ljubljani minoli četrtek /.večer. Iz nago
vora začasnega predsednika, gosp. I.v a n a ri barja posnemljemo, da je g. Josip G o r u p na Reki sprožil misel, da se osnuje tako društvo. Misel je bila srečne, kajti društvo šteje že sedaj 61 ustanovnikov ter razpolaga že z 22.900 kron ustanov-nine. Občni zbor je izvolil častnimi člani biskupa Strosmayerja in gg. Go-upain Kalistra. Pri volitvi odbora sta bila per acclamationem izvoljena Ivan 'Iribar predsednikom in Ivan Murnik tujnikem. Mej drugimi so bili izvoljeni v odbor: Ivan Sabec za Trst, Slavoj e n k o za I s t r o in dr. Aleks. R o j i c i Goriško.
Nov odvetnik. Odvetniška zbornica tržaška vpisala je v svojo zbornico novega odvetnika drja. Avgusta Lukasa s sedežem Labinju (Alboni).
Carska obitelj ruska došla je dno 29.
avgusta, kakor vsako leto, v Kodanj na Dansko in je odpotovala od tam v Fredens-borg. Tam bivata tudi, mej drugimi gosti traljeve krvi, kralja Švedski in Grški.
Italijanski prestolonaslednik došel je včeraj (1. t. m.) v Kobleno. Na postaji sprejeli so ga pruski princi kraljevske liše; v generalnem vojnem taborju pa nemški cesar, kancelar Caprivi, general ilumenthal, vojni minister, poveljnik generalnega štaba in zapovedujoči generali, vsi v paradni opravi. V častno službo dodan mu je general pl. Planitz.
Ferdinand Koburški udeležil se je pogreba pokojnega vojvode Ernesta — v fraku. Kakor pripovedujejo časopisi iz Gothe, nasvetoval je nemški cesar Kor-buržanu, da natakne frak. Komaj pa je nemški cesar odpotoval, takoj se je po-tazal Koburžan v aijaju bolgarske oprave. Kljubu nevtralnemu koburškemu fraku за se ruski car, čigar svak je bil pokojni ojvoda, ni dal zastopati pri pogrebu.
Sedež papežev. Na Dunaju jo izišla neka brošura, katera zahteva, naj bi papež preložil svoj sedež v Carigrad. Nekateri trde, da je to brošuro spisal princ Lichten-steiu.
Deželni zbor Bavarski bavil se bode baje v prihodnjem svojem zasedanju z jako važnim vprašanjem. Sedanji kralj Bavarski, Oton, je namreč bolan na umu in ni upanja, da bi ozdravel, zbok česar se bode imenovani zbor bavil z vprašanjem, da bi se veljavna ustava premenila tako, da bi mogli sedanjega princa-regenta Luit-p o 1 d a proglasiti kraljem.
Mestni zastop V Pragi sklenil je nadaljevati izdelovanje samo-čeških uličnih tablic, kajti namestništvo prepovedalo je le zamenjati dvojezične table s samo-češkimi, ni pa prepovedalo staviti poleg
čila neko brošuro, v kateri je pred vsem močnem severju pa ladijam niti ne bode svetom razkrila madjarske grozovitosti na-! mogoče iti v prekop, ampak čakati bodo sproti drugim narodnostim. To je seveda' morale boljšega vremena, vsled česar pa močno zabolelo vitežke Madjare, zbok ! izgubo mnogo časa. Tudi je plovenje po česar so madjarske oblasti naperile tožbo! prekopu nevarno zbok skalovitih sten ; ako proti Rumuncema Popoviciju in Romanu trči ladija ob njo, je zgubljena. To pa se radi širjenja omenjene brošure. Porotniki prav lahko zgodi, kajti ponočna razsvet-so ju pri razpravi dne 30. avgusta spoznali Ijava je jako pomanjkljiva : na vsacih 200 krivima ter je sodišče obsodilo prvega na1 metrov ena električna luč, močna za 20 4 leta zapora in 500 gld. kazni, sveč, in to samo na eni strani. Sploh pa druzega na jedno leto zapora in ozidje in jezovi niso podobni trdni zgradbi ; 200 gld. kazni. Le tako naprej!	južni jez ob zapadnem uhodu je že sedaj
Na Španjolskem ponovili so se nemiri i deloma pokvarjen. Želeti je, da bi Lloy-V San Sebastjanu. Uporniki zajeli so gu- dovi parniki vsaj prihodnjo zimo ne plo-vornerja in napadli več ljudij na javni vili po tem prekopu, ulici. Z orožniki bili so redno bitko, v Prihodnji nemški katoliški shod vršil kateri je ostalo mnogo težko ranjenih na se bodo v Berolinu.
obeh straneh. Vlada se boji ustaje. — V Mesečni Shod „Občnega delavskega Bilbao pa delajo rudokopi silne izgrede, izobraževalnega in prava varujočega druš-Vlada odposlala je 5000 vojakov nad iz- tvau bode jutri, v nedeljo dne 3. septembra, grednike, toda vsa ta vojska ni mogla na- v Judtmannovi pivarni, via Stadion št. 10 praviti miru in reda. Zahtora se zatorej (zraven gledišča „Fenice“). Začetek ob še več vojakov.	9. in pol uri predp. — Dnevni red : 1.
V Napolu imenovala je vlada mešano P°ročilo odbora in odsekov ; 2. Vpisovanje preiskovalno komisijo vsled dogodivših se novih članov ; 3. Nadomestilna volitev od-izgredov, katera ima dognati, koliko so bornikov ; 4. Posvetovanje o prirejanju krive poleg izgrednikov tudi civilne in vo- društvenih zabav ; 5. Predlogi in vpraša-jaške oblasti. Ta komisija stavila je neko- »ja.	Društveno vodstvo,
liko vprašanj generalnemu lajtenantu Izseljevanje iz Avstro - Ogerske. V Morra-tu, vojnemu poveljniku v Napolu, severno Ameriko (Zjedinjene države) izse-da se more soditi o pravilnem ali nepra- lilo se je iz Avstro-Ogerske v mesecu juniju vilnem postopanju vojakov pri izgredih. Ge- 10.984 oseb, lani pa v istem mesecu 9.745. neral Morra pa jo odklonil odgovor, niti Od letos izselivših se spada 4.687 na Ogrsko, ne mara priti osebno pred komisijo, češ 730 pa je Čehov; vsi drugi izselili so se da je član iste nek njegov podložnik, ka- iz ostalih dežel. Poljaki niso tu všteti. Do
teri ni kompetenten razsojevati o njem. — To se pravi čuvati svojo „vojaško dostojanstvo“, — tudi ako gre za čast in korist vlade !
30. junija, to je v 6 mesecih, izselilo se je ukupno 40.201 oseba.
Strah pred bombami. V Napolu je sedel Francoz Evgen Durand, prodajalec
Primorski „Italianissimi“ nameravali šivalnih strojev, nečega dne o poslednjih so prirediti na Reki veliko slavnost, katere izgredih ob 5. uri zjutraj pri oknu svojega bi se udeležili tudi „bratje“ iz Italije, stanovanja. Nasproti stanojuči krojač pri-sosebno pa rudeče italijansko planinsko žigal si je mirno svojo pipo. Ko ugleda
Durand žar, mislil ai je, da prižiga nekdo bombo, katero nameruje vreči na njega, vsled česar se silno prestraši in skoči — pol gol — skozi okno na ulico. Padel je k sreči na balkon spodnjega nadstropja, ne da bi se bil resno poškodoval. Oblast stavila je strašljivega Francoza pod posebno nadzorstvo načelnika dotičnega okraja, ker
ako ni bil - nekoliko
društvo. Italijani zbirali bi so v Anconi, od koder bi odrinili na Roko. Ogrska vlada pa je ta izlet lepč prepovedala — kakor omenjamo že v „Edinosti“ — „radi pretečo nevarnosti vsled kolere“. To seveda italijanske bratce silno jezi. Napravili so rekurs na ogrsko ministerstvo, v katarem pravijo, da ni kolere ne v Dalmaciji, ne na Reki; ta prepoved terej da se sumniči, da se Durandu, — se mora preklicati. — Ne verjamemo, da dotično jutro še preveč zaspan -
se to zgodi; res škoda pa je, da tako lepa priložnost iredentovskoga pobratinstva splava po vodi!
Na Tirolskem postavijo koncem septembra junaku iz francoske dobe, Andreju H o f f e r j u, spomenik. Takrat utegno sam cesar obiskati zveste Tirolce.
Velike vaje v Galiciji odpadejo morda. „Kurjer Lvovski“ poroča namreč, da so na
m.
starih še samočeške, ali pa pribiti samo- že pričeli misliti tudi merodajni krogi, češke tam, kjer ni še nobene tablice.
V dunajskem mestnem zboru dogodil se je zopet škandal. Razpravljalo so je namreč o dovolitvi zgradbe bolnice za bolno na prsih. Antisemit Steiner je izjavil, da se ta zadeva samo radi tega povspešuje, ker ima žid Rothschild veliko posestvo tam, kjer se hoče zidati ta bolnica. Anti-semitiški avčtnik Jedlička je takč razgrajal, da ni bilo nikomur mogoče govoriti. —
Vladni komisar prišel je k tej seji prvi-
Lloydova uprava snide se dne 13. t. na Dunaju v izredno sejo. Razpravljalo se bode o premeni voznega reda v Crno morje radi nevarnosti zbok kolere.
Korintski prekop. Ravnokar iz Grške vrnivši so strokovnjak obsoja v „N. IV. Pr.“ korinski prekop tako-le; Prekop je sicer odprt, vendar pa pretečejo še morda trije meseci, predno se izroči prometu. Potem pa ostane vedno še odprto vprašanje, da li bodo mogle velike poštne ladije
krat v meščanski obleki, toda, kakor doslej uporabljati ga tudi v zimskem času. Glavna sploh, tudi v tej seji ni črhnil besedice. I napaka prekopa leži v tem, ker je prlsta-Narodni mučeniki. Svojedobno smo;nišče ob ustju na zapadni strani popol-
mnogj premajhno. O
mučeniki. Svojedobno smo j nišče ob ustju na - poročala, da je rumunska mladež priob- notna pogrešeno in
meša v možganih.
Italijanski delavci v Nancy ju eo se
vsled zadnjih krvavih pretepov takč silovito prestrašili, da zapuščajo mesto, četudi francoska vlada skrbi, da se taki pretopi ne ponavljajo več, vendar nimajo italijanski delavci več zaupanja do svojih francoskih drugov. Izseljujejo se rajše v Alzacijo in v Radensko.
Ogleduha. V Kielu na Nemškem zaprli so dva Francoza, ker sumijo, da sta ogleduha. Pri njih so baje našli načrte tvrdnjav v Wilhelmshafenu, Helgolandu in Kielu.
Kolera. Mej 1. in 2. septembrom je zbolelo na Ogrskem v 22 komitatih 85 oseb, umrlo pa jih je 45. — Na Ruskem jih je zbolelo na tej strašni bolezni od 13. do 26. avgusta 2951 oseb, umrlo pa 970. —
Italijanski ponarejale! avstrijskega denarja. V Vidmu (Udine) začela je razprava proti drugi družbi ponarejalcev avstrijskih petdesetakov. Zatoženi so: Humbert Pe-ressini (ubežal), Just Guarra, Fran Hita,
Marija Gentilini, Angel Calligaro, Josip ^Police in Florenza Tomat. Vsi zatoženi taje in ae izgovarjajo na druge. O izidu te razprave poročali bodemo o svojem času.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol“ in „Slovansko pevsko društvo“ priredita dne 10. t. m. veliko veselico na vrtu „Narodnega Doma“ pri sv. Ivanu, na kar že sedaj opozarjamo slavno občinstvo.
Zavratno ustrelil je bivši delavec v Kozlerjevi pivovarni v Ljubljani, imenom Alojzij Novak, nadsodarja Janeza Stenovca. Stenovee je bil oženjen in oče dveh otrok. Novak se je maščeval nad Stenovcem, ker ga je poslednji odpustil od dela.
Nevarnega ponarejevalca bankovcev, Miha Uraniča zasačili so orožniki v Ihanu pri Domžalah (poleg Ljubljane). Uranič je sedel že 12 let zaradi ponare-jenja denarja. Izdeloval je precej pomanjkljive falziflkate, katere je potem razpečaval mej lehkovernimi kmeti. Nad 20 takih njegovih žrtev sedi že v preiskovalnem zaporu.
Nepoznani lopovi hoteli sov minoli noči ulomiti v novo cerkev v Rocolu. Tatovi so že predrli zid, ko je sreča hotela, da so prišli ljudje blizu ter prepodili lopove. — Policija zasleduje zločince — da bi jih le našla !
Statistika tržaška. Od 20. do 26. pr. m. rodilo se je v Trstu 87 otrok (47 moških in 40 ženskih): mrtvorojena bila sta dva. Umrlo je 80 oseb (45 možkih in 35 ženskih). Oziroma na vse prebivalstvo pride na vsacih 1000 oseb 27,76 mrličev.
Za uređenje zapisnikov stanovanj dovolila je mestna dtdegacija znesek 612 gld., v ime nagrad za izredna pisarniška dela pa 300 gld.
Voda za Sv. M. Magd Gornjo. Dokler ne pade dovoljno dežja, odpelje ta se vsak dan k Sv. M. M. Gornji 2 soda pitne vode na občinske stroške.
Vodnjak na Opčinah, poleg cerkve bodo popravljali. Mestna občina potroši v v to svrho 190 gld.
Požar. Po noči mej 31. m. m. in 1. t. m. nastal je ogenj v skladišču tvrdke Lackenbacher na trgu S. Frančiška št. 4. Škoda je izdatna, toda ni še natanko določena. Blagč in poslopje je zavarovano.
Kočijaža Antona Benesiča pogrešajo že več dni. Sumi se, da se je usmrtil.
Vol je brcnil 72-letnega voznika Josipa Bernetiča, stanujočega v Rocolu hšt. 47. Zadel ga je tako silno v trebuh, da so ga morali prenesti v bolnico. Kolikor so izjavili zdravniki, je njegovo stanje jako nevarno.
Poskušeno samoubojstvo. Težak Franjo Nemec iz Vertojbe, skočil je v noči mej 31. avgustom in 1. t. m. na obali Sanitk v morje. Mornarji so ga rešili. Odpeljali so ga v zapor v ulico Tigor, da tam Ičže v posteljo, kajti niso ga mogli drugam spraviti, ker je nesrečnež izgubil — hlače. Bil je nekoliko vinjen, in izjavil je, da niti sam ne zna, zakaj je skočil v morje. Prevroče mu je menda bilo !
Samoubojstvo. 291otni samec Is a k Lehrer iz Lipskega (Galicija), trgovinski agent, skočil je raz okno četrtega nadstropja h. št. 17 v ulici Belvedere in obležal na mah mrtev. Prejšno noč je pijančeval in se vrnil še-le ob 6. uri na svoje stanovanje. Njegov gospodar, trgovec Krebs, izročil mu je namreč prejšnji dan 30 gld., da plača nek račun za neko tvrdko. Mladenič je bržkone novce potrošil in skočil iz strahu — na drugi svet.
Nagla smrt. lOletni Jakob Vičič, sin železniškega čuvaja Antona Vičiča na Greti, zgrudil se je dnč 31. pr. m. pred-poludne pred vrtnimi vratmi poleg stražnice mrtev na tla. Zadela ga je baje kap.
Radi poskušene tatvine obsojeni so 20letni mizar Vekoslav Grisostolo iz Trsta in 171etni težak Silvij Sfriso iz Izole vsak na 14 mesečno in 18 letni ogljar Angel Grillo iz Trsta na 6 mesečno ječo. Vsi trije pridejo po končani kazni pod posebno policijsko nadzorstvo.
Neopreznost pri molzenju- 18 letno Marijo Kuret, stanujočo na Rocolu hšt. 396, brcnila jo vsled nje neopreznosti pri molzenju krava tako silno v prsa, da je moralo deklč v tržaško bolnico.
Vsaka biljardna kroglja stane jedno Človeško življenje. Čestiti čitatelji se bodo čudili temu, a vender je tako. Vsaka biljardna kroglja stane tudi jedno človeško življenje. Arabci prevažajo slonove kosti v karavanah iz srednje Afrike do obali. Vsaka taka karavana žrtvuje povprečno do 600 ljudij, ker se navadno dogajajo napadi in umorstva; kakih 30 pa jih pogine na raznih boleznih. Jeden osrednji zob pa daje materijala samo za dve dobri biljardni kroglji, ostala kost zoba se porabi za druge namene.
Visoka starost. V Očeslavcih na Štajerskem je umrl nedavno bivši kolar Josip Freibier v 102. let svoje dobe. Malo po-pred mu je umrla žena v starosti od 80 let.
Ženstvo V Ameriki. Ženstvo v Ameriki napreduje skoro neverojetno: upravnemu svetu nekega industrijalnega zavoda v Michiganu predseduje — ženska; upravno stroko državnih zavarovanj v državi Nord-Dakuta vodi ženska; na kolegijumu zdravnikov in kirurgov v Bostonu poučuje mej drugimi tudi — ženska. V finančnem oddelku ministarstva državnega zaklada zjedinjenih držav je tudi — ženska itd. itd. In potem se čudite, da ženske hrepene po emancipaciji !
Samoubojstva v evropskih vojskah.
Po ravnokar objavljeni statistiki usmrti se med 100.000 vojakov v Avstro-Ogerski 131. v Nemčiji 67, v Italiji 40, v Franciji 29, v Belgiji 24, v Angležki 23, v Rusiji 20 in na Španjolskem 14. — To žalostno prvenstvo Avstro-Ogerske pripisuje se notra-, njim odnošajem države, kajti vojaki raznih narodnosti so mnogokrat poklicani v dejansko službo daleč od svoje domovine, v pokrajine tuje narodnosti, radi česar hre-penč tolikanj po svojem domovju, da se rajši usmrtijo kakor pa da bi služili v tujini.
Vrednost gozda. Iz gozda puhti po noči gorkejši zrak v nezaraščeno zemljo, ker črna prst v gozdu dalje vzdržuje gor-koto. Tako gozd pomaga, da jeseni ni prezgodaj slana. Po dnevu v gozdu izhla-peva mnogo vodne pare in se vsled tega zrak ohlaja. Hladnejši zrak se na vse strani širi iz gozda in mnogo pripomore, da ni prehude vročine. Gozd nase vleče slano in meglo in jo zgošča, ter tako pomore, da gre dež. V gozdnih krajih torej nimajo hude suše. Gozdi so dobro varstvo proti velikim viharjem in branijo, da ob hudih nalivih zemlja ne odnese prsti z gora. Gozdi odvračajo povodnji. V gozdu ostane ob dežji mnogo vode po listju in ne steče naravnost dalje. Zaradi tega pa iz gozda no pridem po plohi hitro vode, ki bi razdirale. Iz gozda se voda volj polagoma odteka. Iz povedanega je vidno, da imamo od gozda poleg neposrednih tudi jako mnogo posrednih koristij. Zato pa, Slovenci, varujte svoje gozde.	„Nov.*
Loterijske številke, izžrebane dne 30. avgusta, t. I. Brno: 76, 31, 59, 75, 50. Inomost :	88, 61, 17, 47, 27. Izžrebane
dne 2. t. m. v Trstu : 35, 10, 79, 40, 31.
Hvaležnost živali.
Pravljica — Pripoveduje Jadranski.
(Dalje.)
Tedaj zginoti torej belouški iz mojih podzemskih dvoran in odpre se zemlja in požre kralja Lakoto. Dej junače — pristavi paglavec zaničljivo — naredi, da travniki ozelene čez noč, da polja poženejo čez noč zlato klasje in holmci obrode čez noč že zrele jagode. A gorje tebi, če tega nisi v stanu ! Jutri je moj god pa te dam speči na ražnju, in pohrustam te zn kosilo vsega do kosti v enem založaju.
Božidar se je zdrznil, ko je to slišal ter šel povedat belouškama, kaj mu je zagrozil paglavec.
Mati belouška ga tolaži ter mu pove Bog za čudapoln prstan, ki ga je ona skrila v zemljo ! Na ta prstan mora potrkati dvanajstkrat in zagovoriti ga, kakor ga je ona naučila.
Božidar dobi prstan, potrka 12krat ter ga zagovori temi-le besedami:
„Moje želje so moje povelje,
Zlati strežniki, kar vas je,
Pridite ven iz črne zemlje.“
In zdajci vzrastlo je na migi jej iz zemlje 12 zlatih strežnikov, kateri so se odzvali hkrati :
Kaj bi rada Tvoja vlada P
pomore. To rekši izginili so zopet v črno zemljo. Ko bi trenil, pretvorili so se črni žužki v toliko plemenitih vitezov v železnih oklepih, zelene kobilice pa postale so razkošne bele gospe, kojim so moleli debeli gladki lakti izpod kratkih rokavov. A polne lahno razhaljene prsi kipele so jim kvišku kakor snežene gore. Oj ti drobni mrčesi, kako oholi vitezi so to, in to male kobilice, kake ošabno gospe I
Kramljajo, sprehajajo se, za bele roke vodijo se, pa Božidara revčeka nihče niti ne pogleda. Le kači belouški sta mu zvesti prijateljici, ki se z njim razgovarjati. Gospoda pij o sladko rebulo, ližejo vsako -
Da pašniki okrog čez noč ozelene, polja poženejo zlato pšenico in holmci porode vinograde in dozorele jagode — jim dš Božidar.
Gorostasne so tvoje želje — dejo zlati strežniki — ali kar človek ne more, v to Bog pomore. To rekši izginejo v črno zemljo.
Ko se je drugo jutro dan zaznal, vstal je zarano paglavec in se naslonil na zbočno okno ter zrl okrog po svoji raz-sežni deželi. V njegovo veliko začudenje videl je plavuti zlato klasje po polji in zeleno veliko travo po pašnikih ; in zibala so je ravan kakor v valovju vsakovrstnih rastlin, po katerih jo lahno šumljal poživljajoči dih jutranje sape.
V prozorni daljavi zagledal je holme, vse obraščene in pokrite košatimi divnimi vinogradi. Tedaj je slutil, da se bliža konec njegovega kraljestva. Ko mu je vrag ki ga je napajal, ponudil lep grozd debelih belih jagod, začele so se utrinjati solze paglavcu, velike solze, in okrogle kakor mehurčki, ki jih otroci izpuščajo skozi tenke slamice. Kamor so padale, tam so se delale velike luže, da bi bil v njih vaški pastir lahko napojil čedo vse soseske.
Vrag, ki ga je dan za dnevom pital kruhom kakor purana, spekel mu je poslednji dan njegovega kraljestva velik hleb kakor mlinski kamen ter ga potlačil paglavcu v želodec. Težak jo bil, grozno težak ta hleb, spečen za popotnico. Kajti zemlja začela seje udirati pod težko pezo, odprla je svoje žrelo, šinil je ogenj iz nje in pogreznil se je paglavec, kralj Lakota, z vsem njegovim spremstvom. Gromelo je okrog po podzemskih votlinah, stebri so se majali, gora so je tresla, in zunaj pod milim nebom zašumel je vihar, kar se pripeti vsikdar, ko so kak Satan obesi. —
Ko se je pogreznil paglavec, kralj Lakote, prilezlo je iz zemlje mnogobrojno število črnih žužkov, zelenih kobilic in druge ostudne golazni. Kaj je to P vprašal je Božidar mater belouško. To so črni žužki, nekdanji velikaši, plemenitaši, vitezi, in mogotci, ki so stiskali človeški rod in po nepotrebnem prelivali človeško krv. A zelene kobilice, to so nekdanje gospe in krasotice, ki so se šopirile po plesiščih in vsakovrstnih veselicah, med tem ko jih je na milijone stradalo mrvice črnega kruha, in umiralo od glada in žuje. Varuj se, da ne pohodiš kacega iz med teh uirčesov, kajti pokore se radi njihovih pregreh, dokler se ne najde usmiljena duša, da jih reši. Božidar je bil usmiljenega srca in je zelo pazil, da bi ne pohodil kacega žužka ali pa kake kobilice, kor se je bal pomendrati v teh plemenitega viteza ali pa kako krasno gospo. Ker so mu pa bili mrčesi zelo nadležni in so mu lezli okoli nog, usmilil se jih je, potrkal 12krat na prstan, in ga zagovoril z besedami :
„Moje želje so moje povelje.
Vsi strežniki, kar vas je,
Pridite ven iz črne zemlje.“
In zdajci je vzrastlo iz zemlje 12 zlatih strežnikov, ki so ga vprašali:
Kaj bi rada Tvoja vlada P
Da me izbavite te ostudne golazni, dč
vrstne sladčice in se oblizujem okoli ust, a njemu ne dado nič. Celo stražniki poberejo kako sladko mrvico, ki pade sem ter tja od velike pogrnjene mize, a Božidar ne dobi.^niti trohico ki bi mogla stati v drobnem očesu. In kako tenka je gospoda! Pazi na vsako stopinjo, na gibanje kretanje, mrdanje z ustmi. Bog vari da bi komu med jedjo padla žlica iz rok ali pa srebrne vilice, da bi se komu zaletelo, da bi se prevrnil kozarec vina na snežnobeli prt, pogrnjen po mizi itd.
(Dalje prih.)
Kavarni ,Commercio‘ in ,Te-
HllCniV v ulici „C a e e r m n11, glavni shaja-UvOvU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
E. Švevljuga, S»,Z
dion st. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
B. Modic in Grebenc,
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašonje grobnih spomenikov. Cl.
Rnctiltia	staroznana pod ime-
UUOUIIitt „UlVIUl , „om „iielladoima*, poleg kavarne „Fabris“, priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alfa Vittoria“
Petra Muspheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Josip КосјапбШЛ^П^
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo do Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Mlekarna Frana Gržine pZ
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulici Belvedere št. 3)
pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo)
10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna
domača vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
Novi člani -^|!
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	101—18
Gostili iia citta iti Gm" pvä
poleg kavarne „Universo“ priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KOMAR
Antnn ßflfttrai na vugiu ulice Ghega MII luli Г U VlXdJ . in Cecilia,toči izvrstno
domače žganje ; v tabaka mi svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
j Bnži'lar. —
Težko je izpolniti tvoje želje — dejo s strežniki — ali kar človek ne more, v to
! Martin Krže,
J lesenim,
Piazza 8. Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim železnim in lončmiim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd.	Cl.