Stev. 151
Posamezna Številka 20 stotink
V Trstu, v torek 28. junija 1921
Posamezna številka 20 stotink
letnik XLV1
fihaja — izvzemfi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FranCiSka Asiškega Stev. 20. 1. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredil i čtvu, — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraCajo. — fz'ajatelj in odgovorni urednik Štefan Godlna. — Lastnik konsorcij lista fedinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo • šfrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 s-ot osmrtnice, zahvale, poslanice in v*bila po L 1.—, oglasi dena.nili zavoiiv mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot besela, najmanj pa L 2. — Oglas naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57
Sceka v rim
Častiti tovariši! Bodi tudi meni dovo* | reči slovenskemu lieno, da v imenu in po naloga sloven* Italiji.8)
narodu, priključenem
skega ljudstva, ki me je izbralo za svo* jega zastopnika v italijanskem parlo* mentu, podam nekatera kratka pojasnila in izrazim iskrena čustva državljana, ki potzna vse dolžnosti sina svoje zemlje m noče nikdar pozabiti naravnih ve^i, ki ga spajajo z njegovim jezikom in nje* govim plemenom.
S tem, dai smo priznali dovršeni čin, ki se je dopolnil z aneksijo Julijske Bes nečije Italiji, smo priznali in priznava* mo vse naše obveznosti napram državi. (Najživahnejše odobravanje.) Toda istočasno dvigamo svoj glas in zahteva mo od vas, gospoda od vlade, in od vas ki ste zastopniki italijanskega naroda da brez prestanka in z vso vnemo dela te za blagodejno pomirjenie in vzajem* nost človeštva. (Zelo dobro!)
V resnic? bi ne bilo potrebno, da po* navijam na tem mestu izraiz tega svoje ga neomajnega čustva. Cital sem danes z Cizrednim zadovoljstvom članek v H stu »II Tempo«, o katerem mi pravijo da predstavlja najbližje mnenje gospo da Giolittija. (Opazke. Ministrski ored* sednik Giolatti se dela, kakor da o tem nič ne ve. — Dolgotrajna veselost.)
Predsednik De Nicola: To so stvari katerih ljudje govorijo. (Veselost.)*
Poslanec Šček: List pravi sledeče: »Č Giolitti je opozarjal, da ne bodo življen iike potrebe države nikdar v nasprot stvu z ljudskimi nsičeli, ki zahtevajo spoštovanje za jezik, sporočili a in pro sveto narodov, ki so bili priklopi j eni Italiji. Kajti Italija ni izvedla in noče vzdržati' svojega ujedmjenja kot osvo iiteljicai in gospodarica, temveč kot ve kovita učiJteljica zakonov bratstva in medsebojne uljudnosti.«
Častiti gospodje! Izpovedati hočem jasno vse svoje namene in sklepe. Po ne tememem sovraštvu, kil ga je zaplodili vojska, se pobratenje narodov gotovo ne bo moglo tako lahko in tako hitro iz« vesti. In kakor pripominja č. Giolitti, da mora vla>da z vsemi sredstvi delati na to da se doseže to pobratenje, tako mo* ram tudi jasz «zjaviti, da se bo s strani našega naroda storilo vse, da se ta tež* nja čim prej uresniči. (Odobravanje vseh predelkih zbornice.)
Toda ra.vno zato mi mora italijanska zbornica dovoliti, da ''zrečem besedo, ki bo siter preprosta, a polna tuge in bole* sti. Nanaša se na razmere v naših po^ krajinah, ki preprečujejo, — vlada nmr; da niti ne ve zanje —slovenskemu^ljud* stvu, dai bi se približalo italijanskem režimu tako, kakor žeMmo mi, da bi se y spoštovanju medsebojnih pravic in dolžnosti to godilo.
Pozivam se pri tem. na tri dokmnen* t«i, ki podkrepljajo bolj kakor moje be^ sede dejanski položaj.
List »L' Emancipaizions«, republikansko glasilo v Trstu je pisal o zelo žalost* nem dogodku, ki se je pripetil v zacU njem času in se nanaša na pretepanje vjetnikov v JuHjskii Benečiji Zahteval je preiskavo ter je pridal žalostnemu dogodku sledeče besede: »Preiskava o zlostavljanju vjetnikov se nadaljuje. Obveščeni smo, da se je lotilo stvar.' orožniško poveljstvo. Pozivajo se v urad roditelji vjetnikov, posebno mate* re, katere skušajo prepričati, da podpis še jo neke izjave.« In ta list, katerega italijanstvo stoji nad vsakim dvomom, opisuje pri tem nekatere dogodke, kate? rih radi> njihove groz ovi tosti, častiti tovariši, jaz ne tem mestu ne morem prečitati ali jih hooem takoj iizročiti mi? nistrskemu predsedniku. Ti dogodki so taki, da so prisili list k sledečim sklep* nim besedam: »Bomo videli, kako se bo stvar končala. Gotovo pa je, da> se mo* ra nekaj ukreniti proti tem kanibalom (ljudožrcem), ki s svojim postopanjem blat*jo italijansko ime.« (Opazke.)")
V roki imam, gospodje, drugi do> kument.
Vladno glasilo Julijske Benečije »Era Nuova« je objavilo dopis, podpisan od italijanskega civilnega komisarja Marti* naccija, ki je bil izbarn za to mesto vsled zaupanja, ki ga- užuva pri vladi radi svo jega vzornega italijanstva. V tem dopi* su je priobčen proglas, v katerem je iiz* rečena največja pohvala, ki se more iz*
Opomba. Ministrski predsednik Giolitti ne mara priznati, da bi bil «11 Tempo* njegov list. Zato je opazka poslanca Ščeka, ki je še «;parlamsntarni neizvedenec» vzbudila splošen smeh, to pa tem bolj, ker je predsednik De Nicola dodal ironično opazko na naslov Giolittija.
2. Opomba: Po končanem govorice pristopil poslanec Šček k ministrski klo* pi ter predal ministrsk CITiil predsedniku izrezek lista, v katerem je pisano, kako je orožnik pljunil v usta jetniku in g;i prisilil, da je pogoltnil pljunek, kako je orožnik zvezal nekemu jetniku spolo* vila itd. itd. Ministrski predsednik fe s tovarišem mniistrom, ki je sedel poleg njega, prečila! stvar in se je silno razsrdil...
Pozivam se namreč na objavo v »Kri Nuovi« od 15. maja t. L obžalujoč neka* tere žalostne dogodke, pri katerih je ostalo nekaj slovenskih žrtev, a niti eden drug državljan, izjavlja komisar Martitiaccl sledeče:
»Pridružujem se splošni žalosti, na* stali radi britkega dogodka, kf ga ni iz* valo tukajšnje prebivalstvo, katerega poznam že več kakor dve leti, da je zmerno, rodoljubnov mirno in pokojno, in se je ravno tako obnašajo tudi v ne* deljo pri volitvah.«
Moram li smatrati, častiti tovariši, da sta ta dva dogodka znames nji sistema? Nočem v tem tre* nutku razburjati s takimi vprašanji raz* položen j a zbornice. Toda zbornica mi bo morala k sklepu dovoliti še en dokaz v tej stvari'. To je beseda italijanskega cerkvenega dostojanstvenika, ki so ga radi njegove nezlomljitve zvestobe do Italije med vojno povzdignili na visoko mesto vojaškega škofa. To je beseda mons. Angela Bartolomasija, katerega je vlada č. Giolittija potrdila kot upra* vitel j a tržaške škofije.
Monsignor Angel Bartolomasi je bil radi grdih dogodkov, ki žalostijo naš narod, prisđljien, da je v službenem ško* fijskem listu priobčil javen poziv na vernike.
»Dolžnost mojega poklica in globoka presunjenost srca me sili, da dvignem ogorčeno svoji glas in da vstanem v sve* čanem protestu proti nasilnim in žalost nim dogodkom, ki so se v najnovejšem času zvršifli iz sovraštva proti posveče nim osebam in stvarem.
Protestiram proti navalom, ki so sc izvršili na cerkve in župne urade.
Protestiram proti razmetavanju knjig matic, pohištva in svetih predmetov.
Protestiram proti grožnjam, izreče nim s strahovanjem in orožjem; proti besnemu mučenju, proti ranjen ju in pre tepanju celo župnikov, ki so bili s silo iz tirani in priseljeni, dai bežijo.
Pripravljen sem sicer vselej primerno kaznovati onega, ki ne izpolnjuje svoji:h dolžnosti, ako je krivda dognana; ven dar se nikakor ne morem strinjalti in ne morem dovoliti, da si gruče drž avl i a* nov, ne oziraje se na cerkveno in držav no avtoriteto, teptajoč državne zakone zakone pravičnosti in človečnosti prila^ ščajo pravico do sumaričnega postopa* rtja in to le rad»i praznega obrekovanja ljudi, ki so prevzeti' strankarskih strasti Taki čini niso le iizrodki krivičnosti, t sm* več so pravcate krutosti in javne nadlo ge, posebno kadar se izvršujejo .proti* neebo rož enim ljudem, oropanim vsake pomooi in samoobrambe.« — Nočim nadaljevati!
Častiti tovariši! Da bi bile to moje besede, to se pravi besede Slovenca, ki :e postal italijanski državljan in katere* ga spremlja pri vsaki njegovi besedi, pri vsakem njegovem dejanju tudi v lej zbornici neko naravno nezaupanje, bi se vi na te besede morda ne ozirali. Ali ka^ kor sem vam prej priobčil objave in po« pravke civilnih oblastev najbolj čistega italijanskega kova^ tako imate seda i pred seboj bolečino Škofa, kateri sluz* ena Italija mora verovati. Torej, častiti Giolitti?! Nočem se ustavljati pri razmotriva* nju drugih razmer. Nočem govoriti o naših šolah, ki so zaprte za naše otroke in dijake, kateri tavajo okoli brez po> uka; ne maram govoriti o naših kultur* nih in gospodarskih organizacijah, ki so ovirane v svojem vzgojnem dehi in pri ščitenju delovnih stanov. (Opazke.)
Častiti tovariši! Uverjen sem, da ne more nihče izmed vas, v katerem je ne* caj duha svobode m izobrazbe, dopusti* ti, da bi bile srednje šole, gimnazije, re* Ike, obrtne, trgovske in poljedelske šole oropane svojih uičencev ter da. so se cblastva, ne zavedajoča se svojih dolžnosti, lotila celo orožja proti tem marljivim mladeničem, ki* so se morali cakor v dobi katakomb zatekati ccio v leti, da nadaljujejo svoje nauke. Oblastva so jih razganjala z orožarn, kakor da bi šlo za kako nebrzdano zlo* činsko tolpo. Nihče ilzmed vas, častiti tovariši1, se ne more strinjati, da se vda* nost in naklonjenost do države vkore* ninjata med narodom s sredstvi, ki ru* šijo avtonomijo naših občin, uničujejo dobrodelne zavode in zadružne denar* ne naprave, ki nosijo na sebi ljudski značaj; to vse le zato, ker smo jih usta* no vili mi s pridnostjo in delom naših ljudi in našega plemena. (Opazke. Odo* bravarije.)
Nihče izmed vas, častiti tovariši, ki ima smisel za pravico, kavor je vedno bilo v veko vitem rimskem pravu, ne mo*
re v luči današnje civilizacije dopustiti, | prebivalstvo po večini poljsko, prisoje da bi obstajali dve pravici, vsaj v prak* ~~	».t ..	, . . j
tičnem izvajanju, kar pa doživljamo mi žalibog v premnogih slučajih našega vsakdanjega življenja v Julijski Be nečiji
Toda jaz hočem, častiti tovariši, vero* vati, da je vaiša smer in so vaši nameni popolnoma drugačni, da boste tu z na* mi' delali za pravično pomirjen je in da boste zato pri vsakem zakonodajnem ukrepu izvajali tista vzvišena načela človečnosti, ki so b la v svetovni vovii
postavljena za čili, po katerem morajo stremeti vsft narodi.
Častiti tovariši! Vladi in zbornici bom radi točne j še in podrobnejše proučitve resnice predložil vse, kar sem vam mo» ral že tukaj omeniti z vso potrebno ra* hločutnostjo. Toda prepričan sem, da sc mi je pri tom že z mojim govorom, ^o* srečilo, vas napotiti k proučevanju na* šega* položaja, da se more tako pripra* viti mirna bodočnost, kđ bo rodila dob -o blagostanje dn bratstvo.
Jugoslovensko ljudstvo, ki je zadobi* lo italijansko državljanstvo, ima veliko zgodovinsko zvanje. (Odobravanle.)
Nobeno, tudi najostrejše oko ne more prodreti v najbolj* oddaljena obzorja bodočnosti. Vendar je obema država* ma, Italiji in Jugoslaviji, potrebno vza jemno življenje. Mazzini, Cavour in drugi italijanski veleumi so sanjali«, da morata ta dva naroda biti brata in ne
sovražnika v Evropi, ki jo naj. obnovi svobodna volja narodov. Jugosloveni, ki so postali italijanski državljani morajo in hočejo bati most zm - -^lno pomirje* nje med Jiagoelavijo in Italijo. Oni bodo lahko tisti duševni element, ki bo v Vh krajiih zopet oživil vzvišena čustva človeške vzajemnosti (Odobravanje na vseh klopeh in od vseh strank. Govor* niku čestitajo.)
3. Opomba: To je bil Ščetopv odgovor na govore »italijanskih zastopnikov, ki so očitali Jugoslovenom, surovost in ce* 16 barbarstvo. Poslanec Šček navaja za* to samo italijanske priče, ker le italijan* ske priče in italijanska' pričanja nekaj veljajo pri1 gospodi v Rimu.
Italijanska zbornica
RIM, 25. Seja se otvori ob 15'5. Pred* seduje De Nicola. Prvi govori fašist Pi* ghetti, ki pravi, da so tudi fašisti za ko* nec nasilij in ugotavlja, da je Giolitti veliko doprinesel k vzbuditvi narodnega čustvovanja. Tridentiinski socialist Flor izraža zadoščenje svojih tovarišev, da so končno združeni z materjo domovi* no. Republikanec Conti ugotavlja, da je ljudska stranka gospodar parlamen* tarnega položaja in svari zbornico pred grozečo nadvlado cerkvene oblasti nad državo. Zadrški poslanec Krekich po zdravlja v navdušenem govoru Italijan skega kralja, zbornico in vojsko ter ugotavlja z žalostjo in med odobrava vanjem zbornice, da manjksijo zastop niki drugih dalmatinskih mest, ki še ča* kaj o »odrešitve«.	^
Nato govori minister vnanjih stvari Sforza.
Vprašanje odškodnin.
Sforzaj (ugotavlja predvsem, da je Ion donska konferenca končno rešila vpra sanje odškodnine, ki! jo mora ^lačaiti Nemčija. Ogromne številke so bile skrčene na 132 miljard, ki jih bo Nem čija plačaila potom emisOje treh serij obligacij po 5%, katerih prva bo znaša* a 12 miljard v zlatu, druga 38 miliard, a tretja/ 82 miljard. Nemčija bo plačevala vsako leto 2 miljarda mark v zlatu in k temu še svoto, ki bo znašala približno v njenih izvozninskih prispevkov Zapletene finančne operacije bo nadzi* ral odbor za garancijo, ki bo odvisen od comis.ije za odškodnino. Nova nemška vlada s koncelarjem Wirthom je skle* nila sprejeti sporočeni plačilni načrt. Sklep londonske konference je bil, pra* vi Sforza, najuspešnejša korak na poti k miru, ki se je naredil po podpisu mirov* nih pogodb.
Obljube in grožnje Jugoslovenom in Nemcem v Italiji •
Minister Sforza je v nadaljnam govo* rru ugotovil lojalnost in korektnost se* danj»e nemške vlade. Obenem pa je opo* zori! Nemce v Italiji) in Nemčiji, ki se tipajo meriti s svojimi organizacij a m i tostran a-lpsk-fti grebenov, da naj nikar ne zamenjujejo italijanske strpljfvosti s slabostjo. Kar se tiče posebej Nemcev in Jugcslovenov v Italiji, je dejal mini ster Sforza:
»Naši sodržavljani nemške in italijans ske narodnosti bodo imeli z nami svobo* do, ki se bo kmalu lahko postavila za zgled drugim. (Odobravanje.) Gotovi smo tega, ne samo zaradi zakonov, ki ih bo zbornica glasovala, temveč tudi zaradi nečesa, ki velja več kot zakon: zaradi našega naravnega nagiba k svo* bodi, ki se ni v dvatisočletni italijanski zgodovini nikdar zatajil. (Odobrava* nje.) Toda to ravno še bolj opravičuje našo praivico in dolžnost, da ne dovo* ljujemo intrig.«
Slezijsko vprašanje
Minister Sforza je v kratkih potezah orisal razvoj! šlezijskega vpražanja. Na podlagi mirovnih pogojev od 7. maja 1919. je bila Gornja šiezija, ^cjer je po uradnih nemških statistikah iz L 1910.,
na Poljski. Nemci so zahtevali in do segli ljudsko glasovanje, ki se je izvršilo preteklega majnika. Za Nemčijo ie bilo oddanih 700.000 glasov, za Poljsko 479.000, ali —• ker se mora po mirovni pogodbi itzid glasovanja določiti po ob* činah — v 1522 občinah je dobila Nem* čija večino v 844, v Poljska v 678 obči* naih. Ker pa mirovna pogoba določa, da se mora razen volje prebivalstva upošte* vati tudi geografski in gospodarski po* ložaj, so Poljaki) sklenili izsiliti od za* veznikov ugodino rešitev potom vstf je in nasilja, katerega žrtve so bile v prvi vrtsti italijanski vojaki. Poljska vlada, ki je sicer takoj odklonila odgovornost za vstajo, m bila morala rz odločnimi ukre* pi razpršiti vsak sum, ki je padel na njo Italija, ki je vedno podpirala poljsko neodvilsnost, ima pravico povedati poljski vladi, d!a mora Poljska hoteti mir, če hoče napredovati, ker s pustolovstvi ne bo postala velika. Ljudsko glasovanje se je izvršilo na podlagi versailleske po* godbe in vprašanje se mora rešiti v me* ja«h pogodbe, brez ozira na nasilij a s te ali one strani
Vzhodno vprašanje Glede vzhodnega vprašanja je izja* vil minister Sforza, da bi ne bilo treba eno leto brezuspešnih bojev, če bi se bili sprejeli, kakor je on predlagal, že prej tako ztmernffi in pomirljivi ukrepi, kakor so bili pred kratkim določeni od rimske, londonske in pariške vlade. Sforza je predvideval, da bo nadaljeva nje boja proti prebujenim turškim na* cionalistom razpalilo poEtično in versko čustvovanje islamskih narodov in prisi HIo angorsko vlado na sklenitev nena* ravne zveze z Moskvo ter vzbudilo v turških masaih divji protievropejskr od* por. Dogodki so potrdili njegovo pred vtdevafije. Z ozirom na tako grozeče ozračje je italijanska vojska smatrala za primerno umakniti mali oddelek i ta* lijan&kih čet vz Adalije, nadomesti /ši a a vojno ladjo. Po drugih krajih vplivne zone so še ostali večj'ii italijanski od-'el* ka. Umaknitev italijanske vojske iz Adalije, kjer bi bila mogla njena prisot* nost povzročiti tudi proti volj'ii oblastev kake neljube dogodke, bo odstranila ne* varnost vojne s Turki, s katerimi hoče Italija gospodarski sodelovati.
Minister Sforza je naito omenil škjn* dal z italijansko vojaško misijo na Du* naju, poudarjajoč, da je dunajsko po* slaniStvo izvedelo za« aretacijo generala Segreja, šele ko je bil ta že z:a£>rt, ker je tudi govornik to izvedel še le iz listov. Ugotovil je, da bi nobena driuga drživa ne bila postopala tsko strogo v tej za* devi, kakor je Italija, Idi bi bila za do* voljna, če bi se bil porabil proti ma* clžarskLm in avstrijskim častnikom, k a* teri so pustošili italijanska mesta, vsaj tisoči del te strogosti.
Glede trgovinske pogodbe z Rusijo je izjavil, da upa v njeno skorajšnjo skle* nitev.
Minister Sforza je govoril nato o črnogorskem vprašanju
»Tid^lo se je — je dejal Sforza —, da je bila Črna gora v Rapallu predmet kupčije. Jaz izjavljam na najbolj for* mden nr.čin, da se ni nikdar govorilo o Črni gori' kakor tudi ne o Albaniji. Jaz sem samo omenil Črno goro, predvide* vajoč morebitno povrnitev črnogorskih beguncev v domovino, da zahtevam od Belgraida garancije za osebno in imovin* sko v£/rnost onih naših nesrečnih go* stov, ki bi se hoteli vrniti v domovino. In s tem bO bil povedal vse, kar se mene tiče; za vse drugo so bili potrebni uprav* ni in vojaški! ukrepi, ki nišo bili odvisni od mene.«
Ker pa je MrssoCni vztrajal pri za htevi, nai se pojasni črnogorsko vpra sanje, je Sforzai nadaljeval svoj govor in opisal zgode in nezgode črnogorske le* gije v Italiji Italiianska vlada je bila sprejela 1. 1919. kakih tisoč črnogorskih beguncev, katerih prisotnost v Albaniji odi je motila preskrbovanje tamkajšnjih italijanskih čet. Vsled tega so bili pre* peljani v Gaeto in Fornijo in italijan* sko vnanje ministrstvo je dovolilo voj* nemu ministrstvu, da jim da predujem za troške za prehrano in opremo. Mar* ca meseca t. 1. so se Črnogorci spuntali in njihov zastopnik je prosil za posre* dovanje italijanske vojske. Aprila me* seca je g. Plamenac prosil italijansko vlado, naj bi izgnala iz Italije kakih 190 Črnogorcev, ki da so zelo sumljivi. Ko je uvedlo vojno ministrstvo preiskavo, se je ugotovilo, da sta dve tretjini Črno® gorcev odločno nasprotni despotični vladi zastopnikov črnogorske vlade, ki so bili med drugim ustavili izplačevanje plače vsem tiistim, ki se niso strinjali z njimi. Legija v Gaeti se je pozneje raz* pustila po izrecni želji njenih članov in vojno ministrstvo je uistavilo nodporo tudi maijhnemu številu onih Črnogor* cev, ki so še ostali v Gaeti ter sklenilo olajšati njihovo vrnitev v domovino. »S tem činom — je izjavil minister Sforza
promitirati usodo črnogorskega naroda: delala je samo po izrecni želji nesrečne večine one skupine Črnogorcev, ki smo jih sprejeli in gostili z vedno enako go* stoljfubnostjo.« Sforza je nadalje dejal, da so^ se spori med to črnogorsko sku* pino še povečali po smrti bivšega kralja Nikole. Rarzen tega so se razkrila pone* verjenja in načr ti za atentate na ne ca* tere italijanske politike. Minister je to* tel s tem končati, toda nekateri poslan* cd nai desnici, največ fašisti so odločno zahtevali, da naj govori o Črni gori ali pa odstopi Hrup je trajal precej časa. Končno je predsednik odločno posredo* val in omogočil ministru vnanjih stviri, da je mogel nadaljevati čitanje svojega govora. Govoril je
o vprašanju reške luke
in izjavil, da se je našla Reka, katere promet je tvorilo po večini madžarsko in jugoslovensko blago, po vojni obkoljena saaiio po jugoslovenski državi! in nad 300 km daleč od Madžarske, ki je bila potrosila miljone za njen —ospeh. Vlada, katere veselje zaradi italijanske* ga liudstva na Reki je bilo pokvarjeno vsled skrbi za njegovo gospodarsko bodočnost, je smatrahu, da se je treba pri* jateljski sponaizumeti z Jugosloveni, go* spodarja ne samo okoli stoječega ozemlja polnega naravnih pristanišč, temveč tu* d i vseh železniških prog, ki vodijo na Reko. Pogaijanja so imela ugoden usp^h. Dogovor, katerega podrobnosti bodo določili delegati treh prizadetih držav, reške, 'Italijanske in jugoslovanske, te* melji v splošnem na skupnem upravlja* nju luke s strani' vseh treh držav. Pod to upravo bodo vse pristamiško in želez* niške zgradbe stare reške luke.
Luka Baroš Jugoslaviji
»Toda če se je moral z ene strani ohraniti: vzrok sodelovanja Italijanov pri upravljanju reške luke — je dejal minister Sforza — se na drugi strani ni moglo upati, da bi bilai bog^tta država, kakor je Jugoslavija, v katere po-sesti so ozadje, železnice in i-zvrstna naravna pristamščot, pripravljena podpirati raz* voj k,tke, ne da bi imela pri tem sama korilst. In mi smo smatrali, da moramo narediti v korist Reke, kar bi bili brez premišljanja nairedili tudi sarmi za se, to je priznati Jugoslaviji lastnino nad stranskim delom luke, ki ga je Madžar* ska zgradila ob suš&ški! obali izključno za promet s hrvatskim lesom. Kot last* nica luke BaroŠ, ki jo bo medtem lojal* no vključila v novo ustanovo, bo imela jugoslovenska država ifcravno korist od tega, da obrne svojo trgovino proti Reki in ne bo imela vzroka za gradbo novih pristanišč na svoji obali.«
Po kratkih izjavah o porazdelitvi nem* škega in a vstre ogrskega brodovja, po ' ateri je zagotovljen italijanski trgovski mornarici en milj on tonelat, je govoril minister Sforza o izvVšitvi rapallske po* godbe v Dalmaciji, poudarjajoč, da se tozadevna pogajanja že bližajo ugodne* mu ko-ncu. Ravno tako se vrše tudi po* gajanja glede Zadra in italijanskih manjšin v Dalmaciji. Že dejstvo, da so bili italijanski odvetniki v Splitu, ki niso hotelO priseči novi' državi, zopet sprejeti v odvetniško zbornico, odpira pot končni ureditvi tudi drugih vpra* sanj, predvsem vprašanja rabe italijan* skega jezika v uradih. Italijanska vlada bo naredilai vse mogoče za zaščito dal* matinskih Italijanov, toda nepopustljiva in bojevita politika bi' samo škodila ita* iijs'p.iski stvari v Dalmaciji.
Sforza je končno govoril o novih ita* iranskih državljfjnilh jugoslovenske narodnosti.
Jugoslovenom v Italiji »•Poslanec Wilfan — je zaključil Sior» za — je rekel tukaj, da so bili Slovani Julfjske Benečije anektirani proti niiho* vi volji. Njemu in njegovim nasproti bi se mi lahko sklicevali na pravico zma* ge; zoperstav:>ti bi mu mogli dejstvo, da so Slovani prišli v naše doline; sklice* vati b'J se mogli na pravico do obrambe vrat naše hiše potom alpskega obroča, pravico tem bolj popolno za narod, ki je trpel skozi štiri stoletja zaradi tujih vpadov, čeravno ni on šel nikdar go* spodarit v tujo hišo. Toda priznati mo* ramo, da so to moični dokaizi le za nas in da je razumljivo, če se jim Slovani no vklainjajo. Toda vendar je tukaj argu* ment, pred katerim naši novi sodržavljani slovanskega rodu spoštljivo prifpo« gibajo glave, in ta argruiment je: Svobod* na država, v kateri se je po stoletnem nemškem, madžarskem in turškem su* ženjstvu združil in zedinil narod, s ka* terim se čutijo vezani po krvi in jezi* ku, je pri znala v svečani pogodbi, pod* pisani v Rapallu, da morejo Slovani to* stran Alp pripadati le Italiji, tisti- Italiji, ki je s svojimi 500.000 mrliči ne samo
— n;J Italija nikakor nameravala kom*
naredila dosežene meje za vedno še bolj svete, temveč tudi silno sodelovala pri osvoboditvi sosednega naroda. To tvori, Vi to čutite, dragoceno skupno imetje, ki mora stati nad preteklimi spo* ri in strankarskimi mržnjamif. Vi ste to dobro cbčutdli pred včerajšnjim, ko sto
Stran If.
MLDINtmt
V Trtftf, dne 2S. junija U f ,
vsi odobravali plemenitim besedam ix>-slanca Ščeka, Slovana, ki se je skliceval na Mazzinrjs in prerokoval vedno bolj tesno prijateljstvo med obema naro* doma.« (Medklici posl. Wilfana. Fašisti zapojejo Garib&Jdijevo himno. Predscd* nik zvoni.) Končno more Sforza naaa= jjevati dn zaključiti svoj govor, v kate* rcm je poudarjal, da se formula? miru m pomirjen j a s Slovani ne bo smatrala v bodočncsti kot iznajdba kakega nuni* fttra vnanjili stvari, Gio!itt3ja, Bonoim-j a ali Sforze, temveč kot izraz Italijan* skega. genija, kateri je v celi svou dovini odklanjal nasilje. Vojna genera* cija bo izginila in bodoča Italija bo nva* ležna tistim, ki so ji dali mir, ker dej* sfrvo je, da mora Italija postati prijate* Ijica malih narodov in si tako odpreti odd*h na vzhod ter prevzeti ponosne, navele vlasti drugega nego ime. velevlasti drugega nego mir.
Govor ministra Sfcrze je bil sprejet hladno in s protesti.
RIM, 26. Na današnji seji zbornice je govori'1 ministrski predsednik Gio-fctti.
Predvsem je poudarjal, da so bile državnozborske volitve potrebne že zagradi no vopriklopl j enih pokrajin. Na drugi strarti je tudi sedanj a zbornica povsem različna od prejšnje. Iz Tur p tijevega in MussoLnijevega govora je bilo razen tega razvidno, da je bilo sklicanje nove zbornice edino sredstvo za vzajemno pomirjen je duhov. Vladna večina je res sestavljena* iz različnih strank, toda to je posledica proporck> nalnega sistema- Bodoče vlade bodo morale biti koalicijske in ne strankarske in govornik upa, da bodo tv orili prej ali slej del te koalic?je tudi socialisti.
Glede vnanje politike se Giolitt? po* polncma pridružuje izjavam ministra vnanjih stvari. Poslanca Mussolinija prosi, naj ne govori več o švicarskem iredentizmu.
Glede pokrajinskih avtonomij smatra. da se lahko dovoli tudi izvolitev pokrajinskih zastopstev, ki bodo imela pGeebne pravice v zmislu primerne de= centralizacije. Smatra tudi, da se mo* rajo ohraniti avtonomije, ki so v veljavi v novih pokrajinah.
Kar se tiče gospodarske krize, ugo* t avl j a, da se je treba zanašati le na last? ne moči, ker gre za svetovno silo. Vse kar more vlada narediti ,je to, da ods strani ovire in najde tržišča italijanski produkciji'. Vsled krize trpe tudi držav? ne finance. Italija ima že sedaj 4 miljar-de deficita in vsaka zahteva po na dalj, nih troških bi vodila državo v pogubo.
Onim, ki bi hoteli omejiti državne funkcije na skrb za pravičnost, policijo in vnanjo varnost, odgovarja, da je mo? derno življenje mnogo bolj zapleteno in da se ne more država omejiti na orož? n ško službo. Treba je vzpostaviti dr? žavni ugled predvsem nad državnima uslužbenci. Ko bo socialistična stranka na vladi bo morala biti še bolj stroga nego je sedanja vlada.
Glede bojev med fašisti in socialisti poudarja, da so se vršila prva nasilja s strani komunistov. Vlada je naredila vse mogoče, da bi naredila konec spopadom in vse, ki zahtevajo bolj energičen na? stan, vpraša, ali bi bila morda morala Taz-pustiti bojevniške zveze. Gre za 187 tisoč članov fašistovskih društev, torej ne za policijsko, temveč za politično vprašanje. Vlada se nahaia nasproti te? mu pojavu v istem položaju, kakor se je nahajala nasproti zasedbi tvornic. Nasilja ni porabila ne tu ne tam, tem? več se je držala v mejah zakona. Upa., da se bodo nasilja končala potom pro? stovoljnega pomirjen j a duhov.
Kar se tiče vladnega življenja, je stvar manjše važnosti. Če smatra zbornica za potrebno izpremenltev vlade, naj le iz? raizi prosto svojo željo.
Po govoru ministrskega predsednika so bile predložene razne resolucije. To? vini je predložil resolucijo: »Zbornica poziva, poudarjajoč, da je parlament najboljši izraz zastopništva narodne su? verenosti, vse stranke, da naj opuste vsako obliko nasilja in postavljanja oseb ali skupnosti nad zakonite organe državnega življenja.«
Turati je predložil to le resolucijo: »Zbornica poudarja svoje nasprotstvo vladnim smernicam in delovanju v vna? nji, notranji in. gospodarsko ? socialni politiki in prehaja na dnevni red.«
Poslanec W£lfan je izjavil pred glaso? van jem, da se daj a jugoslovenska sku? pdna svojemu glasovanju proti vladi zna= čaj obsodbe njene politike v pokrajini, kateri pripada jugoslovenska skupina.
Nato se je vršilo glasovanje.
Prisotnih poslancev: 440, glasovalo jih je 434, vztegnflo se jih je 6.
Prva resolucija je bila sprejeta. Za drugo, Turati j evo resolucijo je bilo od? danih 200 glasov, a proti1 njej 234.
Jugoslovenski poslanci, razen posl. Sčeka, ki je bil odsoten, so glasovali za Tura ti j evo resolucijo.
Včerajšnja seja. — Ostavka Giolittijeve vlade.
RIM, 27. Predsednik De Nicola je otvoril današnjo sejo ob 15. Ko je bil preČitan in odobren zapisnik včerajšnje seje, je prisegel poslanec Scagliotti in nato se je izžrebal odbor, ki bo izročil kralju odgovor zbornice na prestolnl govor. Predsednik je dal potem besedo ministrskemu predsedniku Giolittiju. Ministrski predsednik je naznanil, da je vlada vsled tega ker ji mala večina, ki jo fe dobila pri včerajšnjem glasovanju in katere vrednost je radi ras-nih pridržkov še manjša, ne daja dovolj oblasti, Id ji je potrebna spričo težkih vprašanj, katere je treba rešiti, izročila N. V. kralju svojo ostavko. Kralj si je pridržai pravico premisliti Ministrstvo ostane na svojem mestu radi vršenja tekočih opravil in za vzdrževanje jav-
nega reda. Vlada prosi zbornico, naj odebri l niška komisija. Po tem načrtu bodo Poljaki |
morali izprazniti 28. junija prvi pas ozemlja z mestom Hindenburg in GIeiwitz. Nemškim prostovoljskim četam je dan rok 3 dni, t. j. od 30. junija do 3. julija, da se zberejo pri Le-obschutzu in Kreulzburgu. Dne 2. julija se* bodo Poljaki začeli umikati iz drugega pasa. Dne 5. julija bodo morali biti poljski vstaši že na poljski meji in nemške prostovoljske čete na meji srednje Šlezije.
začasni proračun za dobo enega meseca.
Proračun je bil odobren do 31. julija 1921. Seja je bila zaključena ob 15'45.
GIOUTTI ODSTOPIL RIM, 27. Danes predpoldne je imel ministrski svet sejo. Prisotni so bili vsi ministri. Ministrski svet je skleni na tej seji, da bo podal svojo ostavko. Odstop vlade bo danes naznanjen obema zbornicama. Gioiiiti je šel v Kvi-rinal obvestit N. V. kralja o tem sklepu ministrskega sveta.
Uska
Reški fašisti in arditi zasedli luko Baroš.
REKA, 27. Vsled govora ministra Sforze, ki _____________^ ^___ __________________
je povedal, da bo baroška luka pripadla Jugo-j javlja, da se bavarska meščanska bramba, ob-_!___:::____:___1	(o^cii -irAiti in Hi vši__:__-i__- _ „ ir t___i » o___::: :____.__:___
M&mZMa
Nemška vlada razpustila prostovoljske organizacije.
BERLIN, 26. Ker zapade 30. junija rok, ki ga določa ultimatum zaveznikov za razpustitev nemških prostovoljskih organizacij, je objavila nemška vlada proglas, v katerem formalno iz
slaviji, so priredili reški fašisti, arditi in bivši iegionarji danes predpoludne protestni sliod. Na shodu so razni govorniki hujskali zboro-valce na odpor. Po shodu so se zborovalci napotili proti Barošu in gruča oboroženih fašistov in arditov je zasedla vse nasipe baroške luke. Na Reko sta prišli dve italijanski torpe-dovki.	_
Čehoslovaika
Bratislava sedež donavske komisije.
PRAGA, 26. Slovaško glavno mesto Bratislava je bilo izbrano za sedež mednarodne donavske komisije.
Za sodelovanje Nemcev s Čehi.
PRAGA, 26. Sliši se vedno več nemških glasov proti negativni poliliki Nemcev na teho-slovaškem. Včerajšnji «Aussiger Tagblatt»
mejne straže v Vzhodni Prusiji in organizacije «Escherfch» razpuščajo. Kdor bo odsedaj dalje sodeloval pri omenjeih organizacijah, bo kaznovan po zakonu.
Amerika
Ameriški delavci proti vsaki internacionalf.
DENVER, 26. (Colorado). Ameriška delavska zveza, ki ima sedaj v Coloradu svoj običajni letni shod, je na svoji plenarni seji sprejela z veliko večino resolucijo, s katero odklanja mednarodno zvezo strokovnih organizacij. Nato se je zveza po burni razpravi izrekla proti ruskemu sovjetskemu režimu, katerega je označila kot sovražnika delavstva in kot tiranijo.
Grška
Grški odgovor zaveznikom.
ATENE, 26. Večerni listi objavljajo besedilo odgovora grške vlade na korak zaveznikov od 21. junija. Grška vlada pravi v tem odgovoru, da je radi prijateljske ponudbe posredovanja zelo hvaležna, toda položaj je sedaj takšen, da morajo določati zadržanje grške vlade edino le vojaški oziri. Ta položaj je le' nadaljevanje svetovne vojne, katere posledice; se Čutijo na bližnjem vzhodu radi težav pri iz-vajanju določb mirovne pogodbe. Grška je v^
„ Mali Aziji, ker ji tako velevajo dolžnosti na-siovasicem. vcerajsn,. '/uusrar ^^ je,	gebi in ker mora prisiliti Turke, da se
pisal, da bi Nemci morah'dokaza_U svojo dobro p£dvržcjo odlokom zaveznikov. Vsako odla-
Rnsija objavila Japonski vojno?
LONDON, 26. »Daily Telegraph« poroča iz Berolina, da je ruski ljudski komisar Čičerin obvestil vlade posameznih držav, da s i -_l']a. nahaja v vojnem slanju z Japonsko.
Anglija
Ncva pogajanja med rudarji in gospodarji.
LONDON. 26. Po želji rudarjev se bodo zastopniki vlade in gospodarjev danes zopet sestali z zastopniki rudarjev.
šanje vojaških operacij s strani Grške bi bila velika škoda zanjo in bi dala sovražniku nov
voljo s poziiivno politiko. «Boliemia» je objavila razgovor s poslancem Kostko (Freiheits-
partei). Poslanec Kostka je rekel, da niso, pogum za odpor.'Grška vlada bo vedno pri-! Nemci s svojim odporom m s tem, da se wsoj£ * y	fušati svoje zavcžnike v vsaki;
hoteli pogajati z Masarvkom.prav me zbolel ^^ acij {n da bodo oni mo_ sah svojega položaja. «Sedanja nemška pok-( dobiti od Xurškc stvarne predloge, s kate-tika - je zaključil poslanec Kostka — preziraj ^ se bo<Jo iznavale žrfke pravice, ki izvi-stvarni poiozaj in nadcenjuje svojo moč in i .q mirovnc pogodbef in s katerimi bo Gr-svoja sredstva.*	fika dobiia zasluženo nagrado za svoje žrtve.
Briand in Foch v Pragi.	Venizelos na letovišču,
PRAGA, 27. Pariški dopisnik lista «Lidove AIX L£S BAINSi 26. Venizelos je prišel Noviny» javlja da je izvedel iz diplomatskega | tck, goboto v Aix-lesBains in bo ostal tu vira, da prideta ministrski predsednik Bnand nekoliko teanov. in maršal Foch v kratkem v rrago. V ranzu
se pripisuje temu obisku veliko politično važnost.
Trgovska pogodba med Čehoslovaško ia Nemčijo.
PRAGA, 27. «Prager Tagblatt* Berlina, da je minister Hotovec govsko pogodbo med Čehoslovaško čijo.
M£saryk ozdravel.
PRAGA, 27. Poslanec Habrman se je povrnil iz Caprija, kamor je bil Šel obiskat predsednika Mararyka. Masaryk se izvrstno počuti in je že popolnoma okreval.
Pogajanja med Čehoslovaško ic Ogrsko
PRAGA, 27. Ker so se pogajanja med Čehoslovaško in Ogrsko v Marjanskih Laznah zaključile, je bilo objavljeno sledeče uradno poročilo: Veliko vprašanj, ki so izhajala iz mirovne pogodbe, je bilo rešenih na prijateljski način. Ministra Beneš in Banffy sta se sestala
Grki odbili močan turški capad.
ATENE, 27. Uradno poročilo grškega glavnega stana od 25. t. m. pravi: Med tem ko so' se vršila strateška premikanja naših čet pri Nikomediji, je sovražnik napadel z veliko tt» javlja iz i mo£j0 neki naš zaščitni oddelek. V začetku se podpisal tr- j je ta oddelek nahajal v nepovoljnem položaju.' ško in Nem- j pozneje so mu prišli na pomoč drugi oddelki, i ki so mu pomagali se rešiti. Sovražnik je bii odbit in je imel velike zgube. Mi smo imeli 1C0 mrtvih in ranjenih.
TTšsržlJa
Turški pogoji z« mir z Grško.
LONDON, 27. «Daly Mail* poroča iz Carigrada, da bi se kemaiisti zadovoljili z avtonomijo Smirne, ako bi vzhodno in zahodno Tra-kija dobili iste pravice.
Turki odobravajo posredovanje zaveznikov.
______________________ _____________ANGORA, 26. Angorsko vlado je obvestil
23." in" 24. t. m ,.da si osebno sporočita svoie Bekir beg, da so zavezniki napravili v Atenah stališče glede nekaterih težkoč, ki so nastale; skupen korak radi posredovanja v grško-tur-pri delu komisij izvedencev v Pragi in Budim- j škem sporu. Koinisar za zunanje zadeve je iz-pešti. Ministra sta se sporazumela o ureditvi javil v narodni skupščini, da so nekatera zna-nekaterih teh vprašanj. Druga vprašanja se j menja, ki kažejo, da je Grška voljna iskati bodo rešila v komisijah izvedencev po načrtih1 prijateljsko rešitev spora radi Anatolije. Ako ki se bodo pripravili na prihodnjem sestanku bi grška vlada uradno očitovala takšno razpo-—	•	... loženje, bi Turška tega ne smela zanemariti.
Nato je minister izjavil, da bo Turška v gotovi meri spoštovala sporazume, ki so bili podpisani na londonski konferenci. Treba pa je naglasiti, da ni prvo kemalistovsko odposlanstvo sprejelo glede Smirne in Trakije nobene obveze. Vsled tega se ne bo mogla sprejeti nobena rešitev, s katero ne bi bila zajamčena nedotakljivost turškega ozemlja. Ob zaključku je rekel komisar, da bi posredovanje zaveznikov znalo imeti izvrstne uspehe, ako bo napravljeno v duhu miroljubne spravljivosti.
Francija
Velika železniška nesreča v severni FrancijL
LILLE, 26. (Francija). Pri Benoncour-u se je dogodila velika železniška nesreča, pri kateri je 25 oseb izgubilo življenje in jih je 62 bilo ranjenih. Kmalu po tem ko je brzovlak Lille— Pariz zapustil postajo Benoncour, je skočil zadnji vagon vlaka s tira. Tedaj se je čutilo takoj, da so vagoni nenavadno silili narazen. Kmalu nato se je pretrgala spona med 3. in 4. vagonom III. razreda, ki so bili pri zadnjem koncu vlaka. Zadnji vagon s prtljago je padel v reko, ki teče zraven železniškega nasipa, in BERLIN, 26. »Berliner Zeitung am Mittag« za njim so skočili s tira še drugi vagoni. Neki javlja iz Breslave: Poveljnik nemških prosto- drugi vlak, ki je vozil za ponesrečenim, se Je voljskih čet general Hofer je bil obveščen od mogel ustaviti le kakih 400 korakov od mesta generala Hennickerja o načrtu za izpraznitev nesreče. Ta vlak je dal takoj žrtvam prvo Gornje Šlezije, katerega je sprejela medzavez- pomoč.
obeh ministrov. Dan tega sestanka se bo določil pozneje.
Delavske tekme v Pragi.
PRAGA, 27. V soboto in včeraj so se vršile tekme delavskih telovadnih društev. Tekem se je udeleževalo nad 10.000 Čeških, angleških, francoskih, belgijskih in nemških telovadcev. Gledalcev je bilo na tisoče. Predsednik Masa-ryk je poslal odboru poslanico, v kateri izraža svoje veselje nad tem, da se moč gibanja so-cialnodemokratskega delavstva, katero stremi po združitvi telesnih in duševnih sil čehoslo-vaškega naroda, tako lepo razvija.
GornEa ŠSazIfa
Nov spopad med poljskimi vstaši in italijanskimi četami?
BERLIN, 26. Wo!ffov dopisni urad poroča iz Oppelna: Južno od Cosene pri Klein Mensa je prišlo med italijanskimi četami in poljskimi vstaši do novega spopada. Podrobnosti še manjkajo.
Načrt za umik Nemcev in Poljakov iz Gornje Slezije
is Prage
Vztrajno in naporno delo praških dr* žavnikov je ustvarilo tla za novo sv o* hodno- zajednico malih narodov od Baltiloa do Adrije. Češkoslovaška in Jugoslavija sta bili že zvezani, njima se je pridružila v zadnjih dneh tudi Rumu? nija. Osvobojeni narodi srednje in juž> ne Evrope se zavedajo, da morajo sami brez vsalkega višjega pokroviteljstva u* rditi medsebojne spore, tako da se bodo Čehoslovak:\ Jugosloveni, Rumuni mogli v minu razvijati in se tudi naslanjati eden na drugega. Mala ententa prečk stavlja danes združeno moč 40 mijjo* nov državljanov, ki so pripravljeni zdrus ženi braniti svobodo svojih plemen. In že se odlašajo ugledni poljski1 politiki, ki pozivajo poljske državnike, naj razmiš* ljajo, kako silnega pomena bi bilo- zfcu poljsko republiko, če bi se pridružila mali ententL To novo zvezo zavira spor med Čehi in Poljaki. Ugledna v ar šav* ska. »Rzeczpospolita« prinaša članek o češko * poljskem razmerju, v katerem prihaja do zaključka: »Oba naroda mo* rata začeti razgovor in naj bo v njem še toliko očitkov in ostrih momentov. Poljski pogoji so sledeči: 1. Češka o dne* ha od zahteve da dobi predor do Ukra* juncev, ker svobodni prehod črez Polj? sko bo boga;fx> odškodoval Češko. 2. Češka naj zavzame jasno stališče do spornih točk med Poljsko in Nemčijo.
3. Pogodba glede Tešinske se revidira. — Razgovor bo pokazal, da večina spo? rov korenini v nesporazum 1 j en j ih. Tudi bivši ministrski predsednik posl. Ku* charzewski objavljat članek o medna? rodnem položaju Poljske in se zavze? ma za to, da se Poljaki približajo Cehom, Jugoslovanom iti Rumunom. Če upoštevamo še resno Voljo Bolgarov, pridružiti se svojim trem biiartskim ple? menom Jugoslovanov, se nam kaže v velikih obrisih nova mednarodna tvor? ba: Zveza malih narodov, obsegajoča ozemlje od poznanjskih ravnin do Ca* rigrada. Morda se bo oblika maJe en? tente izpremenila, morda se bo zveza Tazrahljala radi socialnih pretresljajev, toda vedno znova bodo mali narodi ču? tili, da morajo nastopati združeni. Le tako bodo preprečili večne medsebojne sjpore, ki bi mogli omajati nove države in le združeni bodo mogli mal'i narodi z vsem poudarkom nastopati za popol? no enakopravnost v zboru narodov. Ne vemo, kdo bo vodil to veliko tvorbo bdočnosti, vemo pa. da je zii»el te zveze tekla v Češkoslovaški.
Mlaxla republika ni izvzeta od bre? men, ki tlačijo po vojn* vse evropske države. Dolgo že je vlada v krizi, prav? zaprav se ministrska kriza vleče nepre? stano že dobro leto. Zadnje mesece je vladal uradniški kabinet, sedaj pat sku? šajo sestaviti novo vlado, v kateri naj bi btfle zastopane vse češke in slovaške stranke razen komunistov. Ta kabinet bi bil že sestavljen, a vlada je zadela na velike ovire posebno pri ljudski stranki, ki je po moči cfniga stranka zbornice; ljudska stranka zahteva od^ pravo cele vrste svobodomiiselnih za* kanov o cerkvi in šoli. —• Te dni bi se imele vršiti volitve štirih legijonarskih zastopnikov v parlament. Ker je bila
predložena samo ena lista, zastopajo bivši vojaki češke armade v Rusiji fn Franciji dva narodni socialistična po? slanca, en socialdemokrat rn eden agra* rec.
Delavci so razbiti v celo vrsto strank in o enotni proletarski fronti v Češko* slovaški ni govora. Najmočnejša prole* tarska skupina so češki socialdemokrati, ki so skupaj z agrarc.ii vladali državo celi dve leti. Druga važna prole*irska struja so narodni socialisti, ki pa mo* čno zgubljajo tla. Potem imamo šj »stranko delavnega ljudstva« in komu? niste. Nemci v Češkoslovaški Srna j o so* cialde mokra te in komuniste. Nemški socialdemokrat je so na strankinem zbo^ ru 4. t. m. v Pragi izdali izjavi, v kateri' cijo in komuniste. »NemškO komunisti ostro napadajo češko socialdemekrž* gredo zavedno in premišljeno preko na? čela samoodločbe narodov, preko nače* la, ki ga. je bila proglasila tretja interna* cionala ... Zgodovinska naloga s^ciali? stičnih strank bi bila, delati na to, da prodre socialistično načelo narodne ena? kopravnosti, narodne avtonomije.« — Naj si te besede zapišejo tudi vaši so* cialdemokrati in komunisti v Italiji za ušesa!	—
Vse češke stranke kljub vsem glo* bokim razlikam druži dvoje misli: Me? omajna ljubezen do češkoslovaške re publike in — slovanska vzajemnost. Misel, da so se Čehi skupno z J u gosi o? vani že od 1. 1848 borili za osvobojen je, živi v širokih plasteh češkega naroda; ta zavest je prodrla na dam, ko so pri? šle v Prago prve vesti o istrskih grezo* tah in o trpljenju Jugoslovenov v Italiji. Vsi večji Klati so z ogorčenjem obsodili fašistovski teror; naj omenim samo »Narodny listy«, »Venkov«, »Lid«. S pazljivostjo in simpatijami siprcrnlja češko ljudstvo težki boj naj zapadne j še* ga debla Slovanov, ker ne more "oza? biti, da je življenski interes ne samo Češke, ampak vseh nssledstvenih dr? žav, da je A dri j a svobodna m da vlada na njenih bregovih mir, zakon in delo.
Svs&riiakantstvo
Ena izmed naj priljubile j ših besed, prav za prav edi'ni argument, s katerim pobijajo primorski velepatriotični Itali? jani svojega nasprotnika, naj si bo la? škega ali slovenskega pokoljenja, je psovka: avstrijakant. To je naziv, ki> gj je deležen v novem političnem ozračju vsakdo brez izjeme. Socialist, ki se v skrbi za delavske koristi oglasi z ra* zumno in ^dravo kritiko državne upra^ ve, je avstrijakant. Italijanski meščan, k« je v trdem življenju zadnjih let spoznal da se s patriotičnimi slavnostmi, z razos bešanjem trikolor in z navdušenimi go> vori ne	icšiti socialna in gospodar*
s*lvena vprašanja tržaškega mesta1, V-avstrijaka/nt. Pedagog, ki zagovarja pred lahkomiselnim demogoštvom avstrijo k3 šolski sistem in hoče, da se pri nas ohra» ni vse, kar je dobregat v njem, je tudi avstrij akant.
Poslanec De Nicola, novo ^voljeni predsednik italijanske zborni te, bi bil postal za en las avstrijakant. To pa zato, ker ni v svojem pozdravnem govoru, o prdliki izvolitve za predsednika zbornice dovolj naglašal italijanstva teh pokrajin.
A dolga vrsta avstrij akantov ni šo končana! Saj so še primorski Jutgoslo* veni tu in ti' sploh ne morejo biti nie drugega nego avstrijakanti. Jugosloveni so vsi po vrsti avstrijak^inti; od najbolj* šega ^politika do zadnjega kmetiča v gorski vasi.
Vsi ti nespametni Jugosloveni trdijo, naj vsak narod združi vse svojg ude v eno telo, v naravno enoto, ki bo živela svoje svobodno človeško življei nje. Tak je bil potek zgodovine i talijem skega naroda in vseh drugih od! Avstrija pocijarmljenih narodov in tak bodi tudi zgodovinski razvoj našega bodočega na* rodnega življenja. Kajti narod ni umeti na tvorba, ampak je nujen pojav narai ve same, ki je v svoji racniolienost) ustvarila in dala čisto določen nameri vsakemu posebnemu organizmu*«. 1 y resnico mora spoznati vsak, ki K J količkaj razmišlja in opazuje življenje okoli sebe. Najbolj pripnoeti kmetič jc
PODLISTEK
V. F. B.
V malem svetu
0)
Žena ga je gledala začudeno. Kaj je temu človeku?
—	Kje so ti misli? Rekla sem ti, đa je Dragan odšel v samobor, Ivanka pa je bila pri Klinanu ter odšla k njegovi materi v Gradec. Ali si pri sebi, ko tako govorii?! Čitaj!
Ponudila mu je pismo in on si je vidno prizadeval, da bi obrnil nanje svoje misli ter razumel njegovo vsebino. Ko je prečital, je izpustil pismo z mrtvo roko na mizo ter zatarnal:
—	Se tega mi je trebalo!
—	Ali, kaj imaš, kaj more biti 5e hujšega od tega? — je vprašala Krivošička, vnovič vznemirjena, ko je videla, da mora 5e nekaj biti, kar ga je bolj pretreslo, nego ta vest. Dali se ni Draganu kaj zgodilo? — je pomislila in se stresla od strahu.
—	Da, je še nekaj drugega — je rekel on in vstal ves razjarjen — tvrdka Constantini, ki ji imam plačati desettisoč goldinarjev, je propadla, a če ne plačam, 6e zrušim tudi jaz. Otrok me je pobegnil od hiše, moje ime, sreča moje rodbine je prišla na rob prepada, in to vse, o, ol . , .
Bilo mu je na jeziku, da bi zalučal 2eni strašno obtožbo v obraz, da bi ji rekel, da je ona zakrivila vse to, ali — ni ji Še rekel tega. Premagal se je in iztisnil samo:
—	In ti nisi nič vedela, kaj se dogaja z Ivanko?
—	Jaz? Od kodi, kdo bi bil slutil kaj teke-
£a? ... O Bog, kolika nesreča hkratu! Kaj sedaj, kaj misliš storiti?
— Kaj morem? Za Ivanko je vse prekasno, ona je izgubljena za nas in ne govori mi več o nji! Nočem ničesar čuti . . . Moje dete da stori kaj takega. O, kaj sem moral doživeti na stare dnil Računam, gledam, kje bi mogel kaj dobiti. Poletim v mesto, prosjačil bom s svojo sivo glavo, da me drugi ljudje izvlečejo iz pogube. Ako se mi ne posreči, smo izgubljeni tudi mi! Zapusti me sedaj — potrebujem miru!
Govoril je razdraženo, pretrgano, vzdihajoč in tresoč se od razburjenosti. Žena si ni upala nič reči, ampak je s solzami v očeh odšla iz pisarne.
Krivošič se je zopet pripognil nad knjige in se popolnoma potopil v pregledavanje številk. Kraj njega, v prodajalnici, se je začelo počasi razvijati poslovanje; ljudje so prihajali in odhajali, romožno osobje je bilo, ozrši se radovedno skozi steklene stene na svojega glavarja, začudeno, kako da on 2e ob tej uri sedi in računa ter vrsti številke v dolgih vrstah pred seboj na papirju; sestavljal je bilanco, da vidi, bl-li mogel kako izvleči nišo iz te krize?
Ali, naj računa kakor hoče: itevilke so neizprosne in se ne daje iz kolone pasiva uvrščati v kolono aktiva. Tu stoji pred njnm velika cifra tvrdke Constantini z desetimi tisoči, pak dospeli račun sisaške tvrdke za žito z osmimi tisoči, druge menice v prometu dvanajst tisočev, računi drugih tvraek in conto-corrente edenintrideset tisoč, vsega enainšest-deset tisoč paziva — poznanih mu doslej. Gleda inventar, računa semintja, sešteva tirjatve; no naračusul je lestnajsttisoč svojega conto-corrente m tirjatev, pet tisoč za opravo in po-
hištvo, šesttisoČ za stavbišča (ki jih pa jemlje samo za polovico, ker je istotolika hipoteka na njih — robo na skladišču računa največ na dvanajsttisoč in okolo šesttisoč vrednostnih papirjev, akcij in gotovega denarja — a vse skupaj ni mogel našteti nad šestinštirideset tisoč aktiv. Ta rezultat ga je prestrašil zato, ker j etekoči račun v tem mesecu znatnejše porastel, a terjatve so se napram prejšnjemu mesecu zmanjšale za več, nego je mogel pričakovati. V tem času torej — ne vzemši v obzir hišne račune — je njegovo imetje upadlo za sedemnajsttisoč goldinarjev.
Kri mu je udarila v glavo, na čelu so se mu prikazale težke kaplje znoja. Ali, ni še obupoval. Varal se je dosedaj giede pravega stanja pasiv, morda se vara tudi v računjanju aktiv, ker je računal po priliki samo v okroglih številkah. Morda je inventar več vreden, moi-da stavbišča poskočijo jutri v ceni, lahko pride vojna — in politični položaj je od dne do dne napetejši — in aktiva poskočijo zopet za polovico. Glavno je za hip, da se najdejo sredstva, da izplača Constantinija, ker od tega je odvisen glas njegove tvrdke in s tem vsa njegova bodočnost.
In po naddveurnem mučnem računjanju je odšel Janko Krivošič zaskrbljenega obraza, povešene glave in oslabljenih nog — iskat po mestu denarja.
Bila je to težka pot zanj. Navajen doslej naslanjati se samo nase, skozi dvajset let izpolnjevati svoje obveze pravočasno, ne biti odvisen od volje in milosti drugih: je bi! sedaj prisiljen na pot prosjačenja! Ali, v tem ni bilo še vse zlo: tudi dolžnost in obzir do sebe in obitelji sta ga gnala, da se je podal na to mučno pot, da pripogne trdni tilnik ter stisne
zobe in pest. A, kar je bi!o še hujše: ves tr. govski svet bo vedel, da je prišel v zadregoj in da ni v mali zadregi, v kakršnjo more prii) vsak trgovec pri plačevanju, ko mu zmanjkuje kak stotak gotovine. On vnora zahtevati takej kar tisoče in za menico, ki kroži že šest mes*, cev, torej časa dovolj, da se urejen trgovej pripravi za plačilo! To je moralo pasfi v oč,' tem bolj, ker so bile v zadnjih mesecih že dva-trikrat težave pri plačevanju, a to nc ostaji tajno trgovskemu svetu. No, naj bo, kar hočej drugega izhoda ni bilo in moral je poskusiti Oglasil se je pri dveh treh prijateljih, ai) tudi ti so bili v zvezi z tvrdko Constantinij njen padec je omajal tudi njih; eden rjih j« rekel, da tudi on sam iSče jenarja, drugi jj govoril o konpurzu, ki j?a je moral napovedati Od teh se je napotil Krivošič k Stcinerjui da-si je že prekoračil kredit pri njegovi banki. No, znan e bil s Sleinerjem že dolgo in se ji mogel, nadejati, da bo veroval v njegovo tr* govsko solidnost in mu poda potrebno pomoči Steiner ga je sprejel ljubeznjivo, obžalovcJ nepriliko, v katero je prišel po Constaniiniju izrekel nado, da se da to poravnati; in za tj slučaj mu je ponudil usluge svojega zavoda ali, v tem hipu — ultimo je pred vratmi, pla* Čila velika, velika podjetja banke, princip i gotovi meji, do katerega se mroe iti ki se j* prekorača — obilica drugih besed in frai.1 samo ne denarja, samo gira ni imel za uboga ga Krivošiča ta finančnik, ki je bolje videl i marsikatero blagajno, nego nje lastnik sani Krivogiču so se izpodmikala tla pod nogami Zmedeno in s prisiljenim nasmehom je me& kal svoj klobuk in odšel. Ni se bi! naučil pra sjačiti in lagati, a niti to bi mu menda ne pU magalo, tudi če bi znal.
V Trsfu, dne 28. junija 1921
»EDINOST*
Stran ITI.
občuti ravno tako kakor izobraženec. | zirala kakor nobeno drugo mesto v dr* [ odpre mednairodirj transit skozi Kara* __ —— „— t*	—1 žavi. Železniški voz iz Prage v Ljublja* vanke, a z Ogrsko preko Pragerskega,
Občuti jo v svojem srcu, ki> vodi po drugi poti do istega spoznanja kakor
rajzum.
Naravnih pcsiedic socialoškcga in dušcslovnega razvoja človeške družbe naši sosedje nikakor ne morejo doumeti in zato nas zovejo avstrij.ak«nte. Pa ne samo v spoznanju resnice se razodeva naše avstrijakanstvo, ampak povsod, v slehernem pojavu našega sedanjega živ* ljenja. Vse naše zahteve na socialnem, gospodarskem in kulturnem polju so na* šini ljubim sosedom avstrijakanstvo. Naj kaka naša vas zahteva svojo šolo, je to že avstrijakantstvo. Če stopi naš kmetič v italijanski urad in zahteva svojo pravico v svojem domačem jeziku, je to tudi avstrijakantstvo. Našteli bi lahko vse podvrste te vsesplošne bo* lezni, pa se nam zdi popolnoma odveč! Sleherni Italijan vidi v zadnjem našem človeku nevarnega avstrijakanta, ki mu je treba zaradi varnosti države v imenu neke višje kulture in civilizacije odre* kati vse, tudi pravico do življenja v teh krajih.
Opazovali smo skozi tri leta razvoj te ckiševnosti v srcih naših sosedov in smo prišli končno do prepričanja, da je ta manija vsesplošnega sumničenjai in bla* tenja prešla iz neke maloštevilne vrste italijanskih inteligentov, ki zamenjujejo ljubezen do Italije s sovraštvom do vse* ga, kar ni italijansko, med široke ljud* ske mase, tako da so tudi te izgubile re* alna tla pod seboj. Ta- njihova duše v* nost, ki je bila morda upravičena v ča* sih, ko je živela Avsrija, živi še sedaj kot odmev v vsakem Italijanu, ker ne more doumeti pravega pomena svojega odrešenja od avstrijskega suženjstva. Da je res tako, nam dokazuje dušev* nost pristnih Italijanov iz kraljestva, v kolikor niso bili tudi oni zastrupljeni po gnilem ozračju tukajšnjega italijan* skega političnega življenja. Politična me* toda in mišljenje tukajšnjih Italijanov sta ostala tudi v povojnem času ista kot sta bila v predvojnih letih. To nam doka* z.uje, da če more biti kje upravičen na* ziv avstrijakanta, je gotovo najprej v taboru naših nasprotnikov. Od sužnjev, kakršni smo bili z njimi tudi mi v bivši Avstriji so postali na teh tleh politični gospodarji. Mišljenje pa jim je ostalo isto, delovanje na polju politike in go* spodarstva se je še bolj navzelo brez* glavega demagoštva, ki jim nikakor ne bo moglo prinesti zaželjenega sadu. O* stali so taki, kot so bili pred leti: pravi avstrijakanti najčistejšega kova!
no je stal na primer več nego iz Prage
v	Trst in nazaj v Ljubljano. Država je torej v raznih oblikah vedno dajala in dajala, vendar pa ni mMiti1, da je Trst igral morebiti vlogo parasita. Nikakor ne. Če je država s tarifami in podpora* mv dvigalal Trst, je imela od tega tudi svoje velike koristi, kar pa ne bomo na* števaM, ker ne spada sem.
Tako je postal Trst znamenito trgov* sko mesto, toda v zadnjem času je tr* govina precej padala; dočim je transit rastel. Zatorej moremo trditi, da je Trst kot transitno mesto poslalo ve* like važnosti za vso državno polovičo testran Litve in da je imelo kot tako si* jajno bodočnost pred seboj.
Po razpadu Avstroogrske se je stališče Trsta kot trgovskega dn transitnega mesta korenito izpremenil. Recimo, da so danes trgovski odnošaji normalno vzpostavljeni z vsem.0 sosednimi drža* vami, tedaj bi prihajale v poštev za Trst Nemška Avstrija in Jugoslavija. Čeho* slovaška, Galicije, Bukovina in Šlezija so po večini za vselej izgubljene za tr* žaško pristanišče. Izključeno je, da bi mogla doseči Italija v interesu Trsta ti* ste tako silno ugodne železniške tarife v raiznih državah, ki so nastale na avstrij* skih ruševinah. Nemška pristanišča, med njimi zlasti Hamburg, bodo pri* vlekla nase skoraj ves tranedt omenjenih dežel. Pomisliti je treba, da se vrši tam premet po rekah, kar je neprimerno ce* neje cd železniškega, če bi se dosegle še take tarifarne ugodnosti.
Glede Nemške Avstrije je treba po* misliti, da je ta dežela silno uboga, to* rej slab kupec. Dalje: Tirolska, del Ko* loške in Salcbu-rške ima ugodne zveze z Benetkami, zato so za Trst brez pome* na; Nižja Avstrija in Gor. Avstrija pa visita med Trstom in Hamburgom. Ta* ko prihaja tudi Nemška Avstrija le de* loma v poštev za Trst. Pač pa je Jutfosli*
vi	j a tista dežela, ki bi utegnila dobi* vati skozi Trst prekmorsko blago. Toda če pomislimo, da je tudi Reka naravno trgovsko izhodišče Jugoslavije, tedaj je jasno, da utegne postati Reka resna tekmovalka. Trstu, tako resna, da grozi tržaškemu pristanišču zares poguba. Vprašanje reškega pristan'čl ni še re* šeno, zato je težko prerokovati bodoč* nost. Življenje Trsta je torej v ozki zve* zi z reškim vprašanjem in dokler se to zadnje ne reši, ni mogoče izreči končne sodbe o Trstu. V interesu Italije bo pač to, da se tudi Tnstu ohrani1 vsaj del nje* govega nekdanjega pomena v svetovni
-a	*ff i trgovini, 'zato je umevno, da se reško
U Pilili iS lat U (vprašanje rešuje tako polagoma in s ta*
ko težavo.
Lavoratore pravi: Razvoj našega pri* stanišča ni zvezan z ozadjem narodne* gaj zaledja:, ampak izključno z zaledjem, ki ga tvorijo države nastale iiz avstro* ogrske monarhije. Zato je izpostavljeno tekmovanju severnih pristanišč. Vsi, ki si žele prospeh Trsta bodisi sloj gospo* darjev bodisi sloj proietarcev zathtevajo enoglasno le to, kar gre Trstu. Oni zahtevajo, naj se upošteva tradicional* no stafitšče Trsta kot naravno pravo. ro pravo se more danes izraziti v zahtevi po svobodnem pristamšiču. Brez tega ni upati na obnovo prevozne trgovine.
Reka s svobodno kko tik Tista bi ubila vsako našo trgovino. Trst in Reka M morale korakati vštric, kakor se je godilo to dosedaj v blagor obeh. Bil bi zločin, če ne bi hotela vlada tega razu* meti. Propad Trsta bi bil neizogiben in ne bi koristil nobenemu italijanskemu pristanišču, pač pa nemškim. Obsoja* nja vredni so tisti činitelji, ki! iz nežna* rtih vzrokov ali pa iz ničevega kampa* nibzma skušajo preprečiti naravno reši* tev vprašanja- Toda nasprotniki in vla* da naj bodo uverjeni, da Tržačani ne misHjo odnehati, ampak bodo svoje de* lovanje še povečali, dokler ne dosežojo svojega smotra.
Zato se zahteva, naj vlada prične z gradnjo predGske želeiznice. Železniško ravnateljstvo naij zboljsa vsestransko že* lezniški promet, ustvarijo naj se dir podpora in pospešba v razvoju tržaške* 1 ne zveze z glavniimi mesti sosednih dr* ga tržišča je obstajala v tarifami in ca*: žav, kd so nastale iz avstrijskega polo* rinarski politiki, ki je Trst tako favori* i ma. Pogoditi se je z Jugoslavijo, da se!
Ugodna tarifama politika, preuredba carinarske službe.
To bi bile v glavnem zahteve, ki naj zboljšajo položaj tržaškega pristanišča po članku, ki ga je objavil v »Lavora* toru« Luigi Cosetti.
Mm !rMM
- D©EtsaJe vesži
Politično društvo «Edinost» je na svoji radnji odborovi seji poslalo poslancu drju Wi!Iann brzojaven pozdrav radi njegovega odločnega in č&3tne£a nastopa v italijanskem parlamentu.
Lepo mnenje ima. tržaški poslanec -Suvich o političnih razmerah na Češkem. V svojem velikem govoru v rimski bzornici je namreč nagibal, da se Jugoslovenom v novoprikloplje-nem ozemlju Italije mnogo bolje godi nego Nencezn v čehoslo vaški državi! Ker sami jako živo Čutimo vse dobrote, s katerimi nas obsip-ljejo laška oblastva, smo skoraj hvaležni gospodu poslancu, da nas je opozoril na uboge nemške trpine na Češkem in da je zbudil tud: naše sočutje z njimi. Ne vemo pa, kaj bodo rekli k temu prav malo laskavemu poklonu Čehi, ki gotovo vedč, koliko pogorišč imamo mi, koliko naših ljudi je izgnanih, koliko jih je preganjanih, koliko naših šol je zaprtih itd. A mi doslej nismo še čuli, da bi se bila Nemcem na Čehoslovaškem kratila volilna svoboda z bombami, požigi, zaporom in grožnjami vseh vrst, da bi se pri njih duhovščina izganjala in zapirala. Ce se ne motimo, posluje še- celo nemška univerza v češki Pragi! Torej je ta primera jako šepava in za Čehe res žaljiva! Gospodu on. Suvichu pa svetujemo, naj si izbere za svoje govore primernejše prispodobe, nego da v svoje opravičenje meče sencc na povsem neprizadete, in da naj nikar ne opravlja naših čeških bratov in zvestih italijanskih zaveznikov na tako lahkomiseln način; če je to morda doslej smel pskušati pred lahkovernimi volilci v Trstu, mu svetujemo, da opušča slične neutemeljene napade na zgrešen naslov pred svetovnim forumom, ker previsoka je kultura češkega naroda, da bi se smela tako omalovaževati.
Kdo fe kriv draginje na trgu zelenjave in
ljenih src za podporo. Stanuje v ulici Gelsi št. ! Že takrat je bil predsednik nadzorstva 12, v V. nadstropju.	_	f »Nemško * luksemburške premogovnd
Mladinski krožek «Frosveta» ▼ Trstu vabi vse svoje člane in članice, da se udeleže nocojšnjega sestanka, ki se bo vršil ob 20ih v navadnih prostorih. Ker se tiče zelo važne zadeve, so vsi naprošeni, da se udeleže sestanka v čim večjem, številu. — Odbor.
Šentjakobski pevski zbor naznanja vsem gg. pevcem in pevkam, da se vrši v torek 23. t. m. točno ob 8. uri zvečer pevska vaja. Ker se bliža nastop, prosimo naj nihče ne manjka.
Odbor.
i Sri


V zadnjem času se tržaško časopisje z vso resnobo bavi z vprašanja, ki se til* če j o bodočnosti Trsta. To nam dokazu* je, da se je končno tudi tista italijanska javnost, ki si prisvaja monopol p a trio* tizma, vendar začela zavedati nevarno* stii, ki preti Trstu kot trgovskemu me* s tu. Obstaja namreč nevarnost, da ute* gne pasti sčasoma naše mesto na nivo navadnega, ribiškega mesta, kakršnih je več ob istrski obali.
Tudi včerajšnji »Lavoratore« ima zo* pet članek, v katerem se razmotriva j o n&pake odgovornih činfteljev za to, da se Trst ne more dvigniti. Predno pa po* snamemo najvažnejše točke omenjene* ga članka hočemo pogledati nekoliko globlje. Promatrali bomo sledeče: prvič kaj je bil Trst pod prejšnjim režimom in'zdkaj se je povzpel do tako važnega tržišča l"n drugič kaj in v koliko se da ohraniti mestu prejšnje stališče.
Pred razpadom avstroogrske monar* hijie je bil Trst trgovsko izhodišče na morje avstrijske polovice, zakaj Ogr* skčt, ki je stremela za popolno pro* stostjo, torej tudi na gospodarskem po* lj«, sl je prisvojila Reko. Dunajska vla* da je polagala veliko važnost na razvoj svojega edinega trgovskega pristanišča in zato je država silno žrtvovala za zi* danje pristaniških naprav, dalje je pod* pirala pairopluvne družbe, med. katerimii je omeniti zlasti Llovd. Toda največja

kmetje prodajajo agras po 1.— po 3.— lire; kmetje prodajajo zgodnje hruške po 1.20 liro, branjevke po 4.20 lire; grah prodajajo kmetje po 30 cent., branjevke po 1.— liro. Mestni magistrat naj da kmetom priložnost in tehnice, da bodo lahko prodajali brez posredovanja branjevk in cene sadju in zelenjavi bodo padle čez noč za 100% do 200%.
Konilikt med fašisti in nekimi mladeniči-V nedeljo zvečer okoli polnoči se je pomikala po predoru «Montuzza» večja gruča mladeni-čev, ki je prepevala s potjo razne internacionalne pesmi. To petje ni bilo seveda nič po volji nekaterim fašistom, ki so srečali prepevajoče mladeniče. Toliko, da so dospeli mladeniči ven iz predora, že so jih ustavili fašisti, ki so zasledovali skupino po predoru, s sovražtvom v srcu ter jim prepovedali petje. Posledica tega je bila, da se je ta ali oni mladenič upiral prepovedi in tako je nastalo med obema strankama hudo sporekanje, ki sc je končalo s tem, da so iztrelili fašisti nad 50 strelov v zrak in s tem razgnali mladeniče. Pri tem so bili tudi ranjene tri osebe, ki so se zatekle na rešilno postajo, kjer so dobile prvo pomoč. Prvi, Alojzij Gorian, stanujoč v ulici Pallini št. 4, je bil ranjen v levo bedro. Sprejet je bil v IV. oddelek mestne bolnišnice. Druga dva, ki sta bila ranjena v noge, toda ne nevarno, sta smela iti v domačo oskrbo.
Na mesto, kjer se je odigral konflikt, je prišlo več stražnikov, ki so preiskali vsakega mi-moidočega^li ne nosi pri sebi samokresa. Toda preiskava je bila brez uspeha in tudi aretiran ni bil nihče.
Stavka natakarjev se nadaljuje. Stavka natakarjev se še vedno nadaljuje. V nedeljo sc soi>ili po večini vsi javni lokali zaprti razen onih, kjer so pomagali pri izvrševanju natakar-skega posla lastnikovi sorodniki. Po raznih lokalih so si morali gostje sami streči.
Pred včerajšnjim zjutraj ob lOih je bil v gle dališču «Eden» shod natakarjev, kjer se pa ni nič sklenilo. Pogajanja z delodajalci se še ved no nadaljujejo, toda do včeraj brez uspeha.
Pismen! zrelostni izpiti na realki in na gimnaziji v Idriji so preloženi na dan 4. julija t. 1., in to vsled brzojavke gener. civ. komis. v Trstu od 23. t. m., št 3418/7501,. — I d r i j a, dne 24. junija 1921. — Ravnateljstvo kr. državne višje realke in kr. državne nižje gimnazije "
Idriji.	_ _ . 1
Prošnja. Delavec Fran Steinberger, doma iz Kovač je' vasi pri Slov. Bistrici, je že štiri mesece težko bolan. Sest tednov je bil v bolnišnici in je okrajna bolniška blagajna plačevala zanj. Po preteku tega roka ga ]e uprava bolnišnice odslovila. Družina, ki Šteje pet glav, je sedaj brez vsakih sredstev in v največji bedi. Ni sredstev za preživljanje in za stanovanje, ne za zdravljenje bolnika. Obrača se do usmi-
Iz petega nadstropja se je vrgel v nedeljo dopoldne 40 letni Jakob roleis, stanujoč v ulici della Guardia št. 35 ter ostal na licu mesta mrtev. Niso nam znani vzroki, ki so dc-vedli moža v smrt.
Pretep v gostilni. Pred snočnjim sta sedela v gostilni «Karaman»v ulici Campo Marzio dva moža, ki sta se zelo grdo gledala. Tu pa tam je zinil eden izmed njiju kako žaljivo besedico in drugi, katerega se je to tikalo, je molčal ter si mislil: «Molči fante, kadar bo vreča polna se bova že spogledala!» Ko je videl mož, da se ne prime svojega nasprotnika najmanjša besedica, je spravil na svetlo še hujše zbadljivke. Toda drugemu je bilo to preveč: zagrabil je za stolico ter vdaril z njo zbadljivca po glavi, da si je moral iti zdravit rano na rešilno postajo. Na rešilni postaji je izjavil, da se piše Martin Besivič, stanujoč v ulici Lazzaretto vecchio št. 14. Njegov ranilec, Ivan Pacovich, stanujoč v zagati Sv. Tecle št. 14, je bil kmalu potem aretiran.	_
II
M
fOOOi
Na to nervozno poročilo so z Dunaja zelo pomirjevalno odgovorili: »Težko se dobi za taka mesta, kakor je Idrija, :>prc* ten in zanesljiv zdravnik. Za> take ljudi kakor je Scopoli je že treba malo več storiti kakor za navadnega rudniškega uradnika, kajti zdravnik ima večje štu» dije in mora- se še vedno učiti in brati, kako je njegova veda napredovala. To je tudi ljudem na korist, ker jim bo z večjim uspehom lahko pomagal v bo* leznih. Zato naj se le plača 60 gl. za sta= novanje v Steinbergovi hiši, in sicer kar iz rudniške blagajne, da ne bo nihče kritikov al«. Odlok konča z opombo, naj Sartori in rudniški uradniki) žive v lepi harmoniji s Scopolijem.
Razmerje se pa ni ublažilo, temveč še poslabšalo. Leta 1757. je prišlo do sle* deče afere:
Scopoli se je pritožil na najvišjem mestu, da je rudniški čuvaj jestvine, ka* tere je on od trgovca kupil in ukazal nesti na svoj dom, na ukaz Sartorijev kar v grad nesti veleval. To se ni zgodi* lo enkrat. Pod tako kontrolo diplomiran doktor ne .more ostati. Prosi torej, raj se iz višjega mesta zaukaže, da se, kar zdravnik zase kupi in pošteno plača, tudi njemu brez vsake kontrole izroči. Saj vendar ni zdravnik kak otrok aH ru*
dar, da bi celo njegove stvari nadzo* rovali. Na Dumaju so bili! vsled tega do* pisa zelo nevoljni ter zahtevali natan* čno poročido.
A tudi Sartori je bil hud. Ocfgovoril je, da je z začudenjem zopet spoznal, da se drznejo nekateri nesramni1 in lah* komiselni uradniki N. V. z brezvestnimi malenkostmi nadlegovati. Trdil je, da ni nikomu prepovedal živila kupiti, tudi ni čuvaju naročil, naj komu kaj odvza* me in v grad pošlje. Resnica je, da dobi on največkrat to, kar drugi kupiiti no* čejo. V Idriji obstaja že več časa grda navada, da gredo ljudje prodajalcem Kar pol ure daleč nasprot? in tam vsa lepša in boljša živila pokupijo; zato pride na trg blago slabše vrste in se pro* daj a veliko dražje, kakor je vredno; ker pa stoji grad bolj na koncu mesta in ne vodu cesta mimo njega, po kateri bi ho* dih prodajalci z živežem, in ker javnih semnjev ni, je pač on v stiski naročil čuvaju, naj kakega prodajalca v grad povabi, da bo tu lahko prodal. Da bi pa bil ukazal jemati kupljene stvari, to mu še na misel ni prišlo, tudi' bi ne bilo dostojno tako postopanje za načelnika
tu dobi več ljudi, ki imajo posebno ve* selje svojemu predstojniku nagajati in mu polena pod noge metati.
Z Dunaja odgovore, da bi se vsa za* deva morata nri' seii obravnavati. Iz raz*
nih poročil se pa jasno vidi, da pride v Idriji večkrat do spoflov, ki nfeo na ko* ris t službi in ugledu uradnikov. Naj se taki ljudje izsle>de iki potem poroča.
Domneva se, da; je bilo takrat v našem mestu res nekaj ljudi, ki so imeli po* sebno veselje dražiti ednega protil dru* g emu. Ali so imeli namen Šcopolijla od* praviti iz Idrije, se ne da dognati; tudi se ne more dokazati, da je imel kalk pa* dar, roke vmes, kateremu je bil pi*vi klrijski zdravnik na potna. Pa take in* trige so bile še v poiznejših letiih.
5. 12. 1757. se je nova nevihta usula na. Scopolija. Anonimno pismo je do* spelo na Dunaj iz Idrije, v katerem se naznanja, da idrijski predstojnik nepo? šteno ravna, ko njegovi čuvaji preveč poprašujejo v Idrijo došle ljudi, jih spremljajo ter zJ^dacano blago kakor tobak skrivaj pokupujtejo. To je vzbu-dilo veliko ogorčenje. Sartori, uradniki in rudarji zahtevajo pri cesarici zado* ščenje m vsi kažejo na Scopolija, čjš dla jih je on ovadil Pri seji je eđflno pit s ar Loepold Cuk navedel, da jte sani vi* del, kako so trafikantje pri »grablj.ah« na tihem spraševali tuje ljudi tn potem z
prvih rudnikov v Avstriji. Zalibog se pa njimi prijateljsko šli v mesto. Kain? Ne
i«« H /-> U « «T/\ A 1 «« ■ iJ! K " •_____•	«	«	_ . _ »m«	ŠMfc. - ^ _ 5£__•	t
ve, a vendar su mu jo to obnašanje zde* lo sumljivo. Uradnik Peter Schdpf pa trdi, da je tu Scopolijevai roka vmes, saj je že prej najvišji urad s taikimi ne* slanostmi nadlegoval.
Vesti iz Gorllka
Društvo «Naprcj» v Dornbergu priredi 14. avgusta t. 1. (v slučaju slabega vremena nedeljo pozneje) veliko veselico z zelo bogatim vzporedom na Trstelju. Petje, igra, telovadba, prosta zabava s plesnim venčkom itd. Preskrbljeno bo z vsem. Prireditev bo v prvi vrsti v korist istrskim preganjancem. Vabimo vsa bratska društva, katera so voljna nastopiti s kako pevsko točko ali s čim drugim, da nam to javijo najkasneje do 20. julija t. 1. Natančnejše priobčimo pravočasno.	Odbor.
Na Bukovem so zgradili novo cesto «pod robom*, ki pelje proti Zakojci. Cesta, zelo potrebna, je bila začeta že med vojno, a so raz-rnere ustavile delo popolnoma. Zdaj bo končno izročena prometu v veliko olajšavo in korist občanov.
Iz Sela pri Pliskovici smo prejeli vest, da so tudi tja pridrveli avtomobili vojakov, da udušijo nevaren punt, in so nastavili strojnice na vasi, a sovražnika ni bilo od nikoder, bil je skrit po hišah. Šli so ponj, vse razmetali, ^oklenili nekaj moških in jih odpeljali proč. Kam? V ječo. — Kaj pa so naredili vašcani7 Ubožni so — to je bil prvi zločin, ki ga niso sami zakrivili. Dru^i zločin je ta, da so bih vzeli par traverz, ki leže že leta okrog, lretji zločin pa je, da se niso pustili strahovati od civilnih gospodičev in so jih, misleč, da so fašisti, nagnali z ročnimi granatami.Oblasptva bi si morala znati pomagati brez strojnih puš.c na tri načine: Prvič, naj kaj stori proti bedi. Hrugič naj sama odstrani tiste predmete, ki so ljudem na potu in je nevarnost, da jih kdo vzame. Tretjič, naj pošilja med naše ljudi miformiranc orožnike in ne civilno oblečenih ljudi, ki jih imajo potem za fašiste in jih na-*enejo kot se spodobi. Oblastvu se naše Iju-jtvo nikoli ni upiralo, le pametno je treba ž njim ravnati.	___
HU€0 $?!NHES
To ime evropskim narodom ni več neznano. Cesar Viljem je pfsldel,. a na obzorju se je dvignila silna postava kra* Tja premogovnikov Huga Stinnesa. \ r>raški »Tribuni« je glavni ravnatelj inž. F. Heller opisal razvoj tega nenavadne* moža in narisal njegovo lice.
Hugo Stinnes izhaja iz majhnih raz* mer Tvrdko Stinnes je ustanovil nje* gov ded Matija, ki- je v Muhlheim*Ruhru ustanovil neznatno komanditno družbo. Njegov oče Hugo se je naziva! kot da* nfšnji Stinnes s skromnim naslovom »trgovec«. Hugo Stinnes starejši nima velikih zaslug za razvoj podjetja. Hugo Stinnes mlajši je obiskoval realno girn^ nazijo; ko jo je dovršil, je pnšel v Ko* blenc, da se uči trgovine. Za trgovino svojega gospodarja, se je malo zanimal več čara je zani imelo rudarstvo. Začel ie z lopato in delal kot priprost rudar nekaj mesecev v rudniku \Vdethe, in si* cer na prostem in pod zemljo. L. 1889 je študiml rudarsko visoko šolo v Ber* Enu, potem je vstopil v tvrdko Matija Stinnes, pri kateri je bila njegova mati soudeležena. Ta delokrog mu ni brl po volji; zato se je odcepil od dedovega podjetja in ustanovili je, triindvaisetle* ten mož, lastno tvrdko: Hugo Stinnes, družba z o. z.; temeljna glavnica jc zna*
šala 50.000 mark.
Kmalu je začela pot navzgor. Stinnes se ni zteidovoljil s tem, dia bi! ostal trgo* vec s premogom, ampak je zelo spretno znal obrnit? nase pozornost vodilnSh in* dustrijskih in bamčnih krogov, tako da ni pogrešal kredita, ki ga je rabil za to, da je postal lastnik nekoliko rovov. Kot lastnik premogovnikov se ni pečal sa* mo z izkopavanjem, ampak tudi s Pre* delavo premoga in se je brzo začel ba* viti tudi s produkcijo železa in jekla, Sedaj kupuje ladje za rečni in pomorski promet in organizira orjaško mednarod* no trgovino s premogom. Že dolgo pred vojno je imel okrog 40 takih podjetij v raiznih deželah sveta. Stinnesovfai morna* rica prevaža na 18 lastnih paxn:kih pre* mog, rude in živila po Sredozemskem, Črnem, Severnem in Baltiškem morju.
Z drzno daleko vidnost j o odphlai malo« azijske premogovne krajine v Mali Aziji in vzdržuje promet po anatolski želez* niči in med pristani Črnega in Egejske* ;ga morja z lastnimi parobrodi, ki nosijo vsi- ime Stinnes: »Stinnes I.«, »Stinnes IX.«, »Stinnes XV.« itd
Že od leta* 1903 zavzema vodilno me* sto v rensko*westfalskem. premogovnem sindikatu, tako da sta se pred njim glo* x>ko priklanjala pruski miinster trgovi* ne in državni tajnik za notranje zadeve, ko ie stonil na nra£ ministrove sobane.
in p lav ž ne diužbc«, član zastopn&tval petih največjih premogovnih dirjtžb iri upravni svetnik skoraj vseh uglednejšili podjetij v rensko * \vcstfalstkcm ozeniy Iju. Njegovi iniciativi se je zahvaliti, tfcaj so se odprla tržišča rujavega premoga v Porenju. Tega njegovega dejanja — saj je bil pač silno zainteresiran pri podje* tjih s prvovrstnim črnim premogom, —: nj bilo mogoče razumeti, dokler ni v nerazumljivo naglem tempu vzrasteJ pod njegovimi rokami »Rcddero*/ pre* mogovnik«, še danes v Nemčiji najmoč* nejše podjetje z rujavim premogoim, re* zervGPr za premog, ki mu jc priklopIjc* na velikanska, centrala Rensko * \vest* falskih električnih podjetij*.
Potem je Stinnes deloval na polju e* lektrike; črez noč je postal lastnik več i* ne akcij rensko * westfidskih električnih podjetij s kapitalom 80 miljonov murk, Imel je pri roki cenen ravjav premog in brezkonkuTCČno ceneno električno silo; ni se zadovoljil z elektriVacijo industriji* skih podjetij in mest v okrožju do sto kilometrov, ni se zadovoljil z ustanovit* vijo prvih velikih plinovih ccntral na evropski celini, centru!, cd katerih jo speljal generatorsov plin po ceveh dio 70 km daleč, —- ampak prii svojem strem* ljenju, iz vsakega podjetja, iz vsake mi*-sli in vsake marke izibiti nov dobiček, j a ustanavljal vedno nova industrijska podjetja, katerih temelj jc cenen elek* trični tok. Tako so nastala \ViJderman* nova podtjetja (Liillsdorf ob Renu), ki po \Vi 1 dermannovih patentih, katere je kupil Stinnes, producirajo elekrolitič/ nim potom silno poceni brez vsake konkurence jedki natron, kali, kloratu in mnogo drugih kemični Ji produktov.
Tako je Stinnes prodrl v kemično in* dustrijo m njegovo imetje moremo na pragu svetovne vojne ceniti najmanj ma 200 miljonov mark v z tatu.
Razmah njegovih podjet ij itn njegove* ga duha v vojni je brez primere. V voj* ni, ko so nemške čete zasedle Belgi jo in severno Francijo, ko so Nemci prevzeli upravo rudnikov in premogovnikov, ko je po Hindenburgovem načrtu rasttai vojna prodikci|j»a. do neskončnosti!, —• takrat je bil Stinnes čeeto gost v nem* škem glavnem stanu, kjer so hoteli sli* šati njegove strokovnjaške nasvete, in ta* krat je zadelo njegovo delovanje ml ku< lisami velike politike.
Leta 1916, ko je bila plovba: celega sveta ogrožena po neomejenem pod* morskem boju, gre Stimncs v Hamburg kupi1 p ar ob redno črto Ed\1:trd Woer mann, si pridobi njen delež pri vzhodno* afriški črti, udeleži se transakcije črte Hamburg*Amerika in Sevcrc-nemškega Llovda. Leta 1918 zapišejo v hamburski trgovinski' register tvrdko »Delniška družba Hugo Stinnes za pomorsko plov* bo in prekomorsko trgovino.« v FIcns* burgu kupi vzhodnccnoisko ladjedelni* co, v Gornji Lužici kupi nenadoma 7 junkerskih veleposestev. Razen tega ku* puje Stinnes celo vrsto posestev z ob* sežnimi gozdovi!, da bi' si zajamčil drva za rudnike. Medtem se jo z ogmmno naglico polastil raznih družb, trguj očih s premogom, <in pridobil veono delnic dveh velikih družb za rujavi! premog »Neurath« in »Prmzes&itn«.
Pride 9. listopad, dan revokicije in po* loma. Vse se maja ped pri*Vikom revolu* cije. Ballin, oče nemške plovbe, obupan odhaja.
Nekoliko tednov pozneje sem videl Stinne»2i prvič po ^revratu v dvorani hotela »Adlon«. Preložil je sem svoj: se* dež iz skromnega hotela »Continental« ind hladno opazuje s kritičnim cLesom francoske, angleške in ameriške vojne in civilne odposlanec, kii sc pravkar seli i o v hotel. Brzo je bi1; t cc!sa» palača zase* dena po odposlanstvih entonte, najsta* rejši stalni gostje so se morali' umakniti, Hugo Stinnes pa se je namestil v kne* ževskih sobanah prvega mtdstro^a, ki gledajo z brušenimi ogromnimi' okni' na Brandenburški nasip. Vprašal sem: »Kaj bo sedaj?« — Rekel je: »Naše delo, nj^ša organizacija, brizo obnovljena de* lavnost in varčnost bedo, kot upam, dovršili vse. Ne smemo prekrižati rok in čakati.. Sedaj velja geslo: Vsi možje na krov, rabimo krepkega kiapiteaa!«
Stinnes je za svojo osebo to napravil. Iz vojnih dobičkov so se razvili neizmerni r evolucijski dobilčki1: Odškodnina za likvidirana podjetjiai v inozemstvu, za ladje, novi ogromni dobički pri vzvodu kemičnih proizvodov v Anglijo in nev/ tralne države. Četudi je kemična inđu* strija le kaplja v morju Stinnesoviih pod. jetij, cenijo samo njegov povojni dobi* ček iz kemičnih podjetij nai Črez sto miljonov mark.
Po vojni je začel stopati v svetovno politiko. V malo tednih je pokupil naj" večje tovarne za celulozo v Nemčiji. Od celuloze je samo korak do papirja, — torej kupuje papirnice, — a ker čusopisi potrebujejo papir in imajo razen te^a lastnost, da morejo ojačiti moč in uphv, — poseže Stinnes po časopisju. Najprej je kupil takozvatni »Biichsensteinkon* cern« z vrsto manj štih konservativnih li* stov, potem pa veliko »Deutsche Allge* meine Zeitung«, poluradno vladno gla* silo »Berliner Lokalanzei^r« itd. itd. Posegel je tudi po mažarskih listih Tin nemški listi trdovratno vztiujajo pr? tr* ditvi, da je segla Sinnesova roka tudi že črez Alpe in da drži nekaj italijanskih listov, na vajetih. Mimogrede Je postal gospodar avtomobilske družbo j»Locfb« v Charlottenburgu. hotela ^F^^kunade« v Berlinu, alpinske montansko družbe na Štajerskem itd. (Po poročilih j^gosto* vamskega tiska sega Stirmesova- roka le v Jugoslavijo. Op. ur ^
Stran IV.
*EDINOST«
V Trstu, dne 28. Junija 1921.
Ni čudno, če se upirajo vanj oči vos iiinih državnikov. On stoji v središču Politike, je izvoljen v državni gospo? iarski svet in v parlament, poslali so ga £ot strokovnjaka v Spaiai, rozgavarja in pogaja se z Millenandom in predlaga, jiaj se v vprašanju premogovnikov pri Oo^ajanjih združfjo interesi francoske kicmatrije z njim In njegovimi podjetij Neprestano pa množi bogastvo, upliv m fnoč. V par dneh prouči zlaldeve, za ka* ^ere rabijo sposobni, v svoji stroki zra^ ^tli finančniki celo loto. Seže v srednje* nemško premogovno ozemlje, po&tane gospodar najvažnejših družb kot «>Braunschweigische Kohleii A. G.« in Ri*becksche Montanwerke«.
Se včeraj je bila ta. zadnja postajanka ^edotakjena, radi trdnih zvez m družin? skih tradicij se je nahajala v trdnih ro* k ah in zdelo se je nemogoče, pridobiti 3i le manjšino delnic. Dčnes je Stinnes gospodar R'ebccka, predsednik nadzor* *>tva; on spaja to družbo z ono iz Brann* 5 vaj ga, obe z električnim podjetjem feiemens in od njegove roke je bila ob* [ikovaaffl ogromna tvorba Rensko4abske iUnie. —
Nad črnimi množicami, boreč:!mi se rca skorjo kruha, se dviga ogromna po* £tava moža, vladarja rudnikov itn to* varil, časopisja in poliltike. V njem je utelešena misel večnega prof lita, v njem Je pa upo dob ljenji tudi energija nem* |kega plemena. __
Gospodarstvo
Kongres jtgoslovcnskih trgovinskih _viso-feošolcev ob priliki ljubljanskega sejma. Kakor
fenano, študira v tujini veliko število trgovinskih visokošolcev. Študirajo v Parizu, Svi-fcl, Belgiji, Nemčiji in Italiji, največ pa na Dunaju. Združeni so deloma v strokovna društva. Najmočnejše tako društvo je na Dunaju, Is i je tudi drugače zelo agilno. Društvo skrbi ^a izobrazbo svojih članov s predavanji, iz-Seti Itd. Ima na razpolago tudi bogato knjiž-hico strokovne literature. Povečini so to di-rjaki, ki so študirali na Dunaju že pred ali med vojno in sedaj svoje študije tudi tam končujejo. Vsled ogromnih nalog, ki čakajo ravno Jugoslovenskega trgovca in industrijalca je povzelo dunajsko društvo korake za ustanovitev centralnega udruženja vseh društev trgovinskih visokošolcev, ki bo začrtalo enotne •smernice za delo trgovskega naraščaja z visokošolsko naobrazbo. V to svrho se priredi Sporazumno z ostalimi organizacijami trgovskih visokošolcev ob času ljubljanskega velikega semnja prvi kengres vseh trgovinskih visokošolcev .Jugoslavije.
— Ukrepi proti Nemčiji v Jugoslaviji. Jugoslovansko ministrstvo za finance je izdalo odlok, ki vsebuje natančne določbe, na kak način se mora doprinesti dokaz, da se je blago kupilo v Nemčiji, preden je stopila v vel)5^o odredba o postopanju z nemškim blagom. Odlok razloča, katero blago je bilo takoj plačano v gotovini, katero pa na ta na Vn, da so se za nj«govo plačilo nabavile devize. V poslednjem primeru se mora doprinesti potrdilo banke, -ri kateri so se kupile devize. V tem potrdilu ,e morata navesti dan in številka seznama, s katerim je bila prodaja deviz naznanjena ge-leralnemu inscekloratu finančnega ministrstva v Belgradu.	>
pomagat, kakor komiu čas dovoljuje, ne da bi zahtevali niti stotinke za svoj trud. To skladno sodelovanje med de* lavstvom in iteligenco daj a celi stvari globok moraličen značaj.
Ko je bila vsa gradbena akcija finan-cielno zasigurana, je bilo naročenih ki* kih 100 vagonov lesa, kakih 140.000 opek itd. Z gradbo prve barake se je začelo že jaiDuairja 1921. Cela kolonija bo raz« deljena na 10 povnljonov, od teh 6 za po 56 dijakov, a 4 za po 92 dijakov. V vsera bi našlo tukaj stanovanje nad 700 dija* kov. Barake so enonadstropne in izgra» jene po patentiranem načrtu ^n>f. Zd* horskega. Kolonija je že skoraj izgraie* na. Manjka samo še srednje poslopje z jedilnico, kuhinjo, čitalnico, kopalnico itd. V kolonijo bodo sprejeti v prvi vr« sti dijaki, ki so se udeležili dela pri gradbi. — Praški dijaki so^se res ~otka* zali vredna! svojega vztrp»-"»ta naroda!
Ali je mogoče obhoditi zemljo v petih letih? Francoz Maksimiljan Leuret je sklenil 1. 1. v Bernu (Švica) stavo za 200.000 švicarskih frankov, da bo prehodil v 5 letih 40.000 km. Iz Berna je odpotoval 1. januarja t. 1. in dospel v naše mesto 20. t. m., kjer so mu napravili na jugoslovenskem konzulatu potni list za potovanje po celi Jugoslaviji. Iz našega mesta se je odpravil proti Ljubljani, Belgradu itd. Ko bo prehodil Leuret celo Europo se bo odpravil v Afriko. Če bo prehodil v 5 letih vse te dele sveta na svoje stroške in se vrnil dne 1. januarja 1926. v Bern, dobi obljubljeno nagrado!
DAROVI
Za pogorelce v Jelšanah so darovali g. Mijo Gulin Materija L 50.—, g. Franc Stemberger Trnovo L 10.— ,g. Rudolf Jurčič, Podgrad L 5.—. Iskrenia hvala darovalcem, prosimo blagodušna srca nadaljne pomoči za uboge in nesrečne pogorelce. Denar hrani in sprejema Josip Frol, gostilničar v Jelšanah.
GLASOVIR, znamka «Schnabel» močen glas, pripraven ca šolo ali dvorano se p«« da po ugodni ceni S. Franceseo 40, L desno.
1109
UBIRALEC in popravlfalec glasovirjev monijev. Pečar Andrei. Trst, via Coz V. nad.
in har-oroneo 1, 853
večletno prakso, Izvežbana blaga, m sprejme
PRODAJALKA
▼ vseh strokah mešanega takoj. Pri ponudbah naj s« navede svoje zadnje mesto službovanja, ter se reflektira samo na boljšo moč. Podlogar & Petelin, Sv. Peter na Krasu.
ORKESTRON za gostilno, dobro ohranjen, kupim. Cena po dogovoru. Naslov pove upravni* tvo.	1089
ŽABICE, angleške ključavnice, ključe, mizarske klopi, pile, vijake, klešče, žreblje in žico ima na prodaj Zaloga železnine, Via Fabio Lilzi 17.	1097
ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot. via S. Francesco 15, II. 824
PRODAJO se prešiči in nov voz. Rojan, Ver-niellis št. 451.	1094
PRVOVRSTNA TOVARNA z žitom in moko išče zmožnega potnika, ki pozna deželne jezike. Ponudbe pod Šifro «Granium» na upravništvo.	_	1091
limMMSHBBE
TVRDKA —
tis ■■
Borzfta pareiHa*
Tečafb
Trst, dne 27. junija 1921.
Jadranska banka..............300
Cosulich.......•..........321
Dalmatia..................272
»••••»••••■•• 131-
••••••••••••• 470
1630
*••••••••••.. 810
.............182
• •••••••■•••a 30
370
••••••••••»a, 330
590
ZGUBIL se je lovski pes, kavine barve, z belimi pegami, kateri čuje na ime «Sep». Kdor bi ga našel, je naprošen, da ga pripelje proti dobri nagradi, v ulico Carlo Stuparich 18 (prej uL Boschetto) Ferfolja.	1112
HIŠI ste na prodaj. Prva (vila) je na Opčinah in druga v Rocolu in monts. Via Miramar 24, pritličje od 9—11 in 2—5.	1113
PRODAM kočijo, malo rabljeno lahko, po ceni. Gulič, Settefontane 23, zaloga vina.
1114
31 laško mesto v Pragi. Dijaško živi j e= nje, ki ni bilo tudi pred vojno sijajno, je po vojnS ponekod naravnost obupno. Kolikor ni k temu doprinesla draginja, e doprineslo pomanjkanje stanovanj. ,Qf*«novanja primanjkujejo po vseh več;ih "> v vseh državah vkljoib temu, da *. ir iko ljudi padlo po bojiščih, in bi se t( .j ne smela pričakovati stanovanjska kriza po vojni. Toda dejstvo je, da obs staja in da so pri njej prizadeti med dru= gCmi družabnimi sloji v zelo hudi meri dijaki. Kakor drugod, tako je tudi v Prus gi. Posebno 1. 1920—21. je grozila ne* varnost, da bo moralo zapustiti veliko število dijakov Prago. Začele so se raz« ae akcije za pomoč dijakom, toda vse ni zaleglo, dokler si niso dijaki sami po« magali.
Dne 3. oktobra 1920. so prinesli listi proglas, podpisan od vseh organiziranih dijaških organizacij v čehoslovaški re? publiki. V proglasu je dijaštvo pojasnilo javnosti svoje razmere in naznanilo svoj namen: zgradbo dijaškega mesta s stra? ni dijakov samih na Belvederu. Načrt ie bil sprejet od javnosti z navdušenjem In razumevanjem. Začela se je akcija za
materialno pomoč dijakom pri izvedbi; POROČNA in jedilna soba, iz pred vojne,
Gerolimich ...............
Llbera Triestlna ............ .
LIoyd .
Lussino ■ . . ........... • * .
Martlnolich ...............
Oceania . >«•■,•,,«.•••••
Prernuda	......
Trlpcovlch...............
Arapelea . . ........... • •
Cement Dalmatia..............342
Cement Spalato ..............309
Tafa valuta na tržaikem frgm
Trst, dne 27. junija 1921.
avstrijsko-nemške krone....... 3.--3.25
češkoslovaške krone........ 27.-- 28.
dinarji.............. 56.-- 57.
le j i ...............31--31.75
marke................- . 27.- 28 —
dolarji.............. 19.65— 19 85
Iranco&ki franki .......... 160.-161.
švicarski franki........ . . 338.— 340.-
angleški funti papirnati....... 74 50 75.—
angleški funti, zlati........86.--88 —
napoleoni .........-.73-- 74 —
11 dUL^Si
MEBLIRANA soba, se odda s prvim julijem, v bližini glavnega kolodvora. Naslov pri upravništvu.	1104
HIŠA (za eno družino) je na Gretta 258.
prodaj.
Zgornja 1105
—-
IDEBUMO & MKEflB g
I Trst, uli Coroneo 13, tel. 12-34
P	priporoča svojo zalogo
I ČEŠKE STEKLENIHEI
g	rrodaja na debelo.	f^
| Porcelan, lončevina, raznovrstna steklenina. — m Najrazličnejše vrste korazarcev za pivo, vino, likerje itd., steklenice, svetlljke, cilindri, šipe :•—2 mm debele za stavbo v zabojih, željo tudi po natančnih merah.
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, možklh nogavic Itd.
i nam. m on 111 itn. u
POSESTVA
kupite najlažje potom realitetne pisarne KAROL BREZNIK, Celje, ul. Dolgopclje i te v. 3.
Krasno posestvo : 300 oralov, /2 gozd V2 ekonomija, hiša z 10 sobami, pohištvo, 20 glav živine, 7 konj, svinje, velik inventar, cena okoli 510.000 Lir.
Parni mlin in parna žaga, gozd in 1250 m3 drv, pri žagi 2 hiši, velik inventar, Vollgatter 50o.f 00 Lir. Veliko ključavničarstvo na stroje, v mestu za 100.0> 0 L.
Krasno posestva, 64 oralov, pri Celju, lepa hiša, 6 sob, gospodarsko poslopje, 14 glav živine, inven- j _ tar L 200 000.	®
Kmetijska posestvo vsake vrste, trgovine, gostilne, I trgovine, z gostilno, tovarne, mlini, hiše in vile. (459 i
ŽUPANSTVO OBČINE PRVAČINA
vabi vse one v tukajšnjo občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da dopošljejo tukajšnjemu občinskemu uradu do 5. julija t 1. svoje natančno izpolnjene družinske liste (ime, priimek, očetovstvo, materinstvo dan in kraj rojstva ter sedanje opravilo ln bivališče).
Te liste rabi županstvo za sestavo izknza oseb, ki so giasom st. germanske pogodbe zadobile italijansko državljanstvo po polnem pravu (di pieno diritto). 501	Izredni komisar: Fr. Zorn I. r.
Ii¥©i Mvil iz Jog^sSa^ija
kakor koruze, fižola, moke, sliv, krompirja in drugih deželnih pridelkov dobavlja le vagonske pošiljatve najceneje tvrdka	(463
Petornosf ^Remir, Uubliona. iogo^ovila
Naslov za brzojavke PAREM Ljubljana.
1
LIV*—2 mm žel
■II lEi
jih, na H
..J
Naznanilo.
Čast mi je naznani?! cenj. občinstvu, da sem preselil s> o o trgovino kol in Čevljev v ViflO Nacfa, blizu Jadranske banke ¥ Opatiji. — Istočasno javljam, da sem oskrbel skladišče z najfinejšim! in najboljšimi švicarskimi, pariškimi in tuzemskimi čevlji.
Specialiteta: če Iji „BALBY". — V skla dišću imam tudi veliko zalogo kož grapon, wache, bo*, chevreau in vseh drugih čevljarskih potrebščin.
Priporočam se za mnogobrojen obisk 509	VukeSli Pav®«
elegantna vila
v Ljubljani, opremljena z vsem kom ortom, 2 stanovanji, velik park, v najlepši legi mesta, je na prodaj. Posredovalci izključeni. Več se po-izve pri dr. Fr Poje, odvetniku
v Ljubljani.	510
——
I! ZNIŽANA Clf^A I!
po Lir 7.50 liter.
Pri nsročiliii nad 50 litrov dom sod BREZPLAČNO.
C. Vecchiet - Alcolea
Trst - Via Sanlzettl it. 3 - Trst
454
V MARIBORU ob glavni cesti se proda eno-nadstropna hiša, oddaljena 2 minuti od kolodvora, z devetimi stanovanje, s trgovskim, za vsako obrt pripravnim lokalom, in velikim vrtom. Pojasnila daje Marija Novak, Maribor, Ruska cesta 49.	1106
DOBRO izurjeni čevljarski pomočnik se sprejme. Molino a vento 11, V. Jelen.	1107
KOVAŠKI pomočnik, vešč tudi strojnega in mehaničnega ključavničarstva, išče primern« službe. Ponudbe pod «Zmožen» na upravništvo.	1108
se
njihovega načrta. Praško mesto je dalo dijakom v ta namen v najem velik kos zemlje na Belvederu, in že 15. oktobra 1920. so se začela prva dela. Tudi vo= jaška uprava je šla dijakom zelo na roko in jim dala na razpolago veliko gradbenega materiala, ki so ga vojaški avtomobili zvonili na gradilišče. Tudi profesorji — med drugimi inž. Zahors sky in arhitekt VaničeJc — so šli dija* kom zelo na roko z nasveti in lastno pomočjo pri izdelovanju gradbenrih na? črto v. To je dalo dijakom vzpodbudo, da so se s še večjim veseljem lotili dela. Do božičnih praznikov je delalo na gradbenem prostoru poprečno po 180 dijakov na dan, in na dan 28. oktobra, narodnega praznika v republiki, celo 53^ dijakov. Tudi delavci so pridno poma« gsli in pomagajo še pri delu. Prihajajo
lii^uasigg^ii
prodata v via Đoccaccio 7, pritličje,
desno. 1110
DUNAJA je dospela večja množina poročnih in jedilnih sob, po tovarniški ceni, določene za semenj. Obrniti se na Zastopnika v via Gaspare Stampa 7. Kupec odpelje blago kadar mu drago.	1111
POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via
Madonnina 10, I.
740
ZLATO in srebrne krone plaCam več kot drugi kupcL Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drv enega trga).	25
GOLDINARJE, krone in srebro plačam veC kot vsakdo drugi. Solonicchio, via del Olmo št. 3, III.	1045
KROJAČNICA Avgust Stular. ul. S. Francesco D'Assisi št. 34. III. nad. ju edina dobroznana
krojačnica v Trstu.	23
je večja množina govejih, telečjih, prešičjih in drugih kož.
ffnslDii grl upravniitua E^lnosži
NAZNANILO.
Podpisani uljudno naznanjam si. občinstvu, da cem prevzel Zastopstvo Sln^crjevlh aElva!ti!h Strojev, karere bom prodajal proti jamstvu tudi na obroke I
Obenem priporočam svojo bogato zalogo žepnih in stenskih ur, b'idl k, uhnnov, prstanov, verižic itd, po najnižjih k kur-nčnh cenah
krasna d^riSa za hirai®!
Za obilen obisk se priporoča	51 j
H. Peirlč
urar in zlatar v Postojni,
Glavni trg, poleg žole, prej poštna hiša
Gospodarsko društvo o Mooražu : štev. 76 pri Buzetu n
Vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 3. julija ob 10. uri predpoldne
s sledečim dnevnim redom:
1.	Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1920.
3.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bode vrŠi| osem dni pozneje ob isti uri, z Istim dnevnim redom In pri vsakem števJu članov drug občni zbor.	512
ODBOR.
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Gartbaldi 3 (prsi Baniara)
Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Oarlbaldi št. 3, (prej Barriera)
IflMfiiia ilif
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
Ulica Pier Luigi da Pnlestrina SI. h, I.
sprej« hranilne ulego
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
11 o 2 0
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hr nilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Duje posojila
po najugodn jših pogc.jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
vedno le to ZNAMKO
HkvajI spli pali m
sledim istim. Čeprav v lastno zgubo, nudeč Clsl. starini in novim odjemalcem priliko, nabaviti s! po novih, bre/.konkurenčr.Ih cenah
Brtstna M a, Ema namizna in izDrana vm.
Obenem javljam, da se mi je posrečilo dobiti glavno zastopstvo in za'ogo za Notranjsko ene najstarejših in največjih tržaških tvrdk S. H. MegarI : Žganja, konjak rum, špir t. Ve mouth, Varsala i.t.d. Brtz-plačni vzorci s cenikom, samo trgovcem ozir. gostilničarjem, vedno na razpolago Prid Ite pokušat 1 Priporoča se domača tvrdka	499
mmm - mm ŽMIDEHSIČ - PrestroneR
po zelo ugodnih cenah se dobijo pri
UALTER HINDSPACH — Gorica
Corso Vitt. Em. št. 21


LjuMsKa Kreditna Mo
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
Celle. Boravljg. uoiia Jaiaj., Spllijnt, laittor Ptuj.
Delnica Glavnica K 50.003.003. Rešena K 45.030.020
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3',.°/ nkrottnVaf1f„ na žiro-račune proti 37. M™«^ Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13
in širite
iDost" vlrsto
izvršule vsa tisKarsKa dela točno in solidno
PioM lite se eatalajo v uliti Sv. Frančiška Affip 120
iKMIljMli^Hglil^j^ll^lliMIMIIMIMll
al Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uuft-MRk M o j liana, Mor, Metković, Opatija, Sarajevo,
sprejema vloge na Urnnilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. S Mit, JlSenlk, Zadar, Zagreb, Trst, ©len.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji	f Poslovne zvazezMeml »eEjiml Kruli«tu- In Inozemstvo
ill^KKH^SSI^Sli