LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAZEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 2. FEBRUARJA 1973 LETO XXIV. ŠTEVILKA 2 BODO PREDLOGI STALILI LED? ,(< Predsedstvo republiškega od-°0ra Sindikata delavcev družbe-dejavnosti Slovenije je na rl' 16. januatja obravnavalo med drugim tudi najnovejše zvezne zakone iz svežnja stabilizacijskih ukrepov, ki zadevajo družbene dejavnosti, posebno pa zakon o začasni zamrznitvi osebnih dohodkov v nekaterih dejavnostih. Člani predsedstva so pouda- ^ontalni in vertikalni problemi — Foto: Mirko Kambič UNIVERZA - DEL IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA praksa — sodnik znanosti Hi Vredno z reformo sred-uJo šolstva nastajajo nuje tudi flff reformi osnovnega in — viso-šolstva. Zahteva, da je jerjej'Ošolski študij neke vrste L ; 0viia doba, stopa vedno bolj )St 0spredje. Razumljivo: tisti, ki :evL0^l°či za študij, se tako od-ižb,.1 tudi za izgubo štirih, petih ■ I^ ^e^ovnrh let- ifi l^Hdar to ni bistveno pri re-šo^i našega visokošolskega eI L,-l3' Na seji komisije za ^Pr - enoP°!itična ‘n idejna ^ii ?Sanja znanosti, prosvete in dir^opolitično usposabljanje lt .rrrristov so se ustavljali L^sem ob vsebini visokošol-. Sa študija ter socialni sestavi |rv entskih vrst. Za izboljšanje |{e ®3 ie potrebno posodablja-, snovi; ni treba, da predava-jA, ^delajo vse najnovejše iz-||a *e> pač pa je pomembno, s" ustavljajo ob najvažnejših , jj3? osvetlijo z vseh vidikov. žpoljšanje socialnega sestava nadarjene delavske in f ecke mladine uditj :ho možnost pa bo vpisa treba uni- , tudi brez poprejšnjih pre-re(l)ča . srednjih šol. Odloču-° Lnaibi bila nadarjenost; do doirfife^Z,n“jaZaVSt°I!bi k I d tej mladtm pnpomogh z J lenimi tečaji. Lli osnutelc tez o idejnopoli-L . vprašanjih razvoja viso-f6,1 Šolstva v samoupravni so- cialistični družbi je zdaj — po večjih dopolnitvah in predelavah — mnogo boljši, kot je bil doslej katerikoli tekst o celotni problematiki visokega šolstva. Vendar bi bilo po mnenju raz-pravljalcev nujno opredeliti osnovno politično strategijo smotrov — in tem prilagoditi konkretne postopke. Statistično določimo, kje je Slovenija v primerjavi z drugimi republikami in svetom. Jasno mora biti, kaj predlagamo in kaj zahtevamo. Vprašanje permanentnega izobraževanja je premalo upoštevano tudi v reformi našega visokega šolstva. To namreč ni ozko prosvetarska zahteva — pač pa zahteva sodobne družbe. Kaj lahko naredi univerza kot del našega celotnega izobraževalnega sistema? V III. osnutku tez je premalo obdelana — že tako in tako prešibka — povezava prosvete (torej tudi univerze) z drugimi področji naše družbe. Postaviti moramo zahtevo po radikalnem skrajšanju študijskega časa. Od triindvajsetega leta starosti dalje je za družbo izguba, če mlad človek ne dela produktivno — temveč še vedno samo reproduktivno. Dalje: naš podiplomski študij je vse preveč formalno zahteven — premalo pa vsebinsko prispeva k razvoju družbe. Iz vsega navedenega je raz- vidno, da reforma univerze ne more biti enkraten akt. Pot do tega cilja je postopna. Na seji so se zedinili, da bi prikaz dosedanjega stanja dali kot prilogo tezam; teze pa bi vsebovale predloge za naprej. V tekstu se ne sme upoštevati samo delež univerze, pač pa tudi delež družbe, ki je včasih destimulativen: študentje so brezskrbnejši in često bolje zaslužijo kot bodo po diplomi. Naša sredstva javnega obveščanja vse premalo uporabljajo umski potencial univerze. (V nekaterih državah so univerze mnogo prispevale k napredku družbe.) Terminov, kot so ,4z-redni študij“ ali pa „študij ob delu“ nimamo razjasnenih — niti teoretično, še manj v praksi. Nove discipline na visokih šolah so v zapostavljenem položaju do že tradicionalnih: tam kjer je več sredstev in učnih moči, se še dodaja. To so mnenja in sugestije, ki jih je dala seja komisije CK ZKS. Tretji osnutek tez bodo prediskutirali še na mariborskih visokošolskih zavodih — nakar bo šel v javno razpravo. Nihče namreč ne dela smo zase ali samo za znanost: vsi delamo za družbo in za prakso. Praksa je sodnik znanosti. In naša praksa terja temeljito reformo visokega šolstva. NEŽA MAURER rili, da je vse sprejete ukrepe, predpise in zakone treba dosledno izvajati. Le tako bo namreč mogoče stabilizirati naše gospodarstvo in položiti temelje za nadaljnji usklajeni razvoj ekonomskih in družbenih tokov. Že kar kmalu bo treba ugotoviti, koliko denarja bo na voljo — upoštevajoč določila zveznega zakona o zmanjševanju splošne porabe in kolikšna je razlika glede na sredstva, potrebna za družbene dejavnosti. Z republiško resolucijo o ekonomski politiki za leto 1973 je treba upoštevati stvarne potrebe in možnosti za razvoj posameznih področij. Predsedstvo meni, da denatja, ki ga primanjkuje za družbene dejavnosti, ni mogoče več zagotavljati na fiskalen način. Tako bi se namreč ohranjalo dosedanje financiranje, ki je v bistvu še vedno proračunsko in nikakor več ne ustreza našim družbenoeknomskim odnosom. V skladu s sprejetimi ustavnimi dopolnili je treba doseči tesnejšo povezavo med posameznimi področji družbenih dejavnosti in neposrednimi interesenti za njihove storitve; zato je tudi potreben denar zanje treba zagotoviti z neposrednim dogovatja-njem med obojimi. Pobudo zanj morajo posamezne samoupravne interesne skupnosti zagotoviti takoj, sicer se lahko zgodi, da ne bodo mogle zagotoviti dovolj denatja za uresničitev svojih letošnjih delovnih programov. Glede zakona o začasni zamrznitvi osebnih dohodkov za nekatere dejavnosti je predsedstvo najprej ugotovilo, da, žal, niso bili sprejeti predlogi sindikata. Po teh predlogih naj bi ob zamrznitvi selektivno obravnavali posamezne dejavnosti in upoštevali uresničitev sklenjenih samoupravnih sporazumov. (Nadaljevanje na 2. strani) V korak z razvojem Pohitreni ritem znanstvenega, tehnološkega in družbenega razvoja spreminja svet, ki v njem živimo, podobo generacij, ki gredo skozi naše učilnice, pa tudi nas same, naše obzorje ter naš odnos do ljudi in stvari. Gremo v korak z razvojem ali zaostajamo? Pri nas, delavcih na področju vzgoje in izobraževanja, to vprašanje pomeni: smo na strani družbenega napredka, sposobni pripravljati naše učence za jutrišnji svet, za nadaljnje razvijanje naše samoupravne družbe - ali tega nismo (več) sposobni, ker naši pogledi niso (več) uprti naprej, naše duhovno obzorje ostaja v starih okvirih, našo vzgojnoizobraževalno dejavnost pa usmerjajo že preživeli pedagoški nazori. Iti v korak z razvojem je imperativ našega poklica, prav tako kot nenehno strokovno izpopolnjevanje. Iti v korak z razvojem pomeni za učitelja nenehno dopolnjevati in posodabljati znanje ter spremljati razvoj svoje stroke, vnašati v pouk najnovejša znanstvena spoznanja in graditi v mladih znanstveni pogled na svet. Slabo bi bili pripravljeni za življenje tisti učenci, ki jih šola ne bi seznanila s sodobnimi znanstvenimi pogledi ali bi njihova poklicna priprava temeljila na zastareli tehnologiji. Ni čudno, da se vse pogosteje slišijo v svetu mnenja, da bi bilo potrebno časovno omejiti veljavnost diplom pri poklicih, kjer ima zastarevanje znanja težke posledice. Iti v korak z razvojem pomeni za nas slediti razvoju napredne pedagoške misli, sprejemati njene dosežke in presegati v vsakdanjem vzgojnem ter izobraževalnem delu staro šolo, njene preživele učne metode in notranje odnose. Stara šola, ki je temeljila na polnjenju spomina z enciklopedičnim gradivom, na vsevedni razlagi nespremenljivih resnic in pasivni pokorščini učencev, se mora hitreje umikati novi šoli, ki razvija iskateljski nemir in miselno ustvarjalnost ter kritičnost in samostojnost pri prodiranju v naravne in družbene zakonitosti. Na tej poti postaja učitelj učencu vodnik in izkušen svetovalec. Biti na strani družbenega napredka pa pomeni ne samo slediti družbenemu razvoju, temveč ga tudi soustvarjati - z generacijami, ki jih uvajamo v življenje in delo, jih učimo spoznavati zakone družbenega razvoja, kritično misliti in razločevati napredno od preživelega, resnico od polresnic in neresnice, stvarnost in dosegljivost od utopije, poti, ki vodijo človeštvo naprej, od tistih, ki peljejo nazaj ali v slepo ulico. Slediti razvoju za nas, ki delamo na vzgojnoizobraževalnem področju pomeni torej mnogo več kot udeležiti se od časa do časa obveznega seminarja in aktualnega predavanja. Gre za celotno osebnostno naravnanost, za stalen iskateljski nemir in nikdar nasičeno vedoželjnost v nas samih. Brez tega in uprtosti v prihodnost bi hitro zaostali za časom in v sebi ostareli. Če pa sam nimaš v sebi mladosti in ognja, ne moreš biti drugim vodnik na poti napredka. Boj za družbeni napredek pa ne poteka le v sejnih dvoranah in kabinetih, temveč še bolj tam, kjer se ustvarjajo materialni temelji ter tam, kjer se vzgajajo nosilci jutrišnjega razvoja. JOŽE VALENTINČIČ PROSVETNO-KULTURNI ZBOR 0 OSNUTKU SKLEPOV IN STALIŠČ 0 IDEJNI USMERJENOSTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA DOKUMENT O SODOBNI ŠOLI IN NJENEM UČITELJU Osnutek sklepov in stališč o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja, ki gaje na pobudo prosvetno-kultumega zbora skupščine SRS pripravil odbor za vzgojo in izobraževanje tega zbora, je bil na zadnji seji prosvetno-kultumega zbora (23. januarja) osrednja tema razprave. Z obravnavo tega osnutka se je tudi slovenska skupščina neposredno vključila v celotno druž-beno-politično aktivnost za uresničevanje socialistične idejnosti vzgoje in izobraževanja in še posebno smotrov socialistično angažirane samoupravne šole. Tako je opredelil pomen osnutka predsednik odbora za vzgojo in izobraževanje PKZ Emil Rojc in pojasnil tudi pomen dokumenta: — Predloženi osnutek sklepov in stališč želi razširiti akcijsko uresničevanje socialističnih idejnih smotrov vzgoje na vse družbene vzgojne dejavnike in tako prispevati h konkretnejšemu uresničevanju sklepov in pobud ZK Slovenije na 19., 25. in 30. seji CK pa tudi k uresničevanju stališč 3. konference ZK Jugoslavije. 3. konferenca pa je izpostavila boj za socialistično idejnost in marksistično usmerjenost v celotni vsebini in sistemu vzgoje in izobraževanja kot razredno vprašanje te družbe, kot stvar najširših interesov, vezanih na socialistično samoupravno perspektivo naše družbe. V stališčih in sklepih tega dokumenta so tudi začrtane nujne konstante v socialistični idejni usmeritvi vzgoje mladine, za njihovo dosledno uveljavljanje pa se bodo morali zavzemati vsi družbeno vzgojni dejavniki, posebno šole in druge vzgojno-izo-braževalne institucije. Katere so te konstante? Spoznanje, daje socialistična vzgoja mladine trajna dolžnost celotne družbe. Prepričanje, da so temeljni dejavniki vzgoje mladine vzgojno-izobraževalni zavodi — socialistično angažirana šola v vsej svoji celovitosti — od male šole do univerze. Temeljni, družbeni vzgojno-izobraževalni smoter socialistično angažirane šole je oblikovati celovito svobodno osebnost, ki bo sposobna na temeljih marksističnih znanj o človeku v družbi in naravi ter poznavanja naše revolucionarne prakse v graditvi socialističnih odnosov odločati o bistvenih vprašanjih in pogo- (Nadaljevanje na 2. strani) Bose noge — Fptokrožek osnovne šole Boris Kidrič — Foto: Marko Cotič Odslej kontinuirano delo Skupna komisija pri republiškem in prosvetno-kultumem zboru skupščine, ki ima nalogo, da pripravi resolucijo o razvoju vzgoje in izobraževanja v SRS, je bila končno sklepčna. Doslej namreč ni bilo tako, ne na sestankih posameznih delovnih skupin ne na sejah skupne komisije. Delo skupne komisije bo do imenovanja novega predsednika vodil Miloš Poljanšek. DOKUMENT O SODOBNI SOLI IN NJENEM UČITELJU Republiški dokument, kije v pripravi, bo zajel družbeno-poli-tične odnose vzgoje in izobraže-vnja smotre in družbenoekonomske odnose na tem področju. Delo pri tem dokumentu še zdaleč ni končano, besedilo še ni dodelano. Delovni osnutek gradiva, ki ga je pripravila skupina za druž-beno-politične odnose, zajema: smotre, politiko, sistem, samoupravljanje ter razvoj družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. Ta del dokumenta je obravnavala skupna skupščinska komisija 19. januaija. Delovni osnutek, kije še vedno v razvojni fazi, ima za izhodišče osnovno šolo. Nakazuje vzpon osnovne šole in družbeno politiko do tega izobraževanja. Za novo kvaliteto lahko — poleg zagotovljene pravice občana do osemletnega obvezenga šolanja — prištejemo tudi obvezo družbe, da sama prevzame stroške obveznega šolanja za vse občane, tudi za tiste odrasle, ki niso imeli možnosti izobraževanja v otroštvu. Razprava, ki je bila zelo živahna in konkretna, je težila k razčiščevanju različnih mnenj in stališč, ki se bodo še izboljševala do končnega izoblikovanja dokumenta. To naj bi bilo ob koncu meseca marca. Razpravljavci so poudarjali pravico mladih za enak start na začetku šolanja. Pri osnovi za uresničenje te pravice je treba upoštevati tri dejavnike: dom, okolje in šolo. „Ob pomanjkanju prispevka prvih dveh dejavnikov, bi morala šola dajati toliko več. Dolžna je skrbeti, da je vsota teh dejavnikov konstantna,“ so dejali v razpravi. Opozorili so, da je družba dolžna zagotoviti boljšo šolo prav v nerazvitih krajih zato, da bodo otroci nadomestili zamujeno. Za temeljno usmeritev razprave so postavili prioriteto kadrov kot osnovno družbeno dobrino, v katero mora družba vlagati. To naj bi bil humani temelj razvoja. ,^Znanje je tudi pogoj za stabilizacijo,1' je bilo rečeno v razpravi. Glede vprašanja politike izobraževanja so se zavzeli za odpravo oziroma zmanjševanje dualizma pri izobraževanju. „Za vso mlado generacijo ni važna le osnovna šola, ki jo družba daje, enako pomembna je poklicna usposobljenost,11 so menili udeleženci. Strinjali so se, daje treba izpeljati demokratizacijo izobraževanja, spremeniti politiko štipendiranja z upoštevanjem socialnih in ekonomskih odnosov. To nam narekuje nujna potreba po kadrih. Iskali so najboljše načine in poti, da bi preprečili nastajanje socialnih razlik pri mladi generaciji. Usmerili so svoje iskanje sistemskih rešitev na področju šolstva v večjo socializacijo. Nadalje so poudarili, da je treba upoštevati mladino kot subjekt pri učnem procesu in spomnili na zahtevo ZK glede položaja mladih. „Samouprava učencev ni resnična, če se uresničuje le praksi zunanjih oblik.11 Spregovorili so o načrtovanju kadrov in dogovoru za dejavnost pri izvajanju kadrovske politike. Poudarili so pomanjkljivo usmerjenost kadrovskih šol in iskali osnovna načela kadrovske politike. V razpravi so postavili vprašanje: ali bomo osnovno šolo v konceptu razvijali prek določenih ekonomskih standardov ali ne? Čeprav je temeljna usmeritev na spremenjenem financiranju — kako zmanjšati razlike? Opozarjali so na položaj pedagoške službe, govorili o lažjem sprehajanju iz ene pedagoške institucije v drugo. Razpravljali so še o samoupravnih poteh združevanja od temeljev do republike, o odnosu temeljna-posebna in republiška izobraževalna skupnost in o funkciji združenega dela v izobraževanju. Veliko je še nedorečenega, veliko bo še treba usklajevanj in dogovorov. Skupna komisija bo nadaljevala delo pri razčiščevanju dilem, pri dopolnitvi odnosov med temeljnimi smotri politike in sistema izobraževanja ter utrdila bistvena načela na posameznih stopnjah izobraževanja. Razpravo o družbenoekonomskih odnosih na področju vzgoje in izobraževanja bodo nadaljevali na prihodnji seji. TEA DOMINKO TELEVIZOR ZA ŠOLO V ŠENTANELU NA KOROŠKEM Zavod RTV Ljubljana ob vsakem novem letu obdari kakšno slovensko šolo s televizorjem. Letos je „televizijski dedek mraz11 prinesel televizor šoli v Šentanelu nad Prevaljami. Pio-niiji so v zahvalo pripravili kratek kulturni program. Šola v Šentanelu je stara že 110 let. Danes je podružnica osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah. Obiskuje jo okoli 40 učencev. Učence, ki hodijo v 5. in 6. razred že drugo leto prevažajo v centralno šolo na Prevalje, ker jim lahko tamkajšnja sodobno opremljena šola več nudi, kakor pa kombinirani pouk v Šentanelu. Tako bodo postopoma vse učence višje stopnje prešolali v dolino, učenci od prvega do četrtega razreda pa se bodo še vedno šolali v Šentanelu. (Nadaljevanje s 1. strani) jih svojega življenja in dela. Osebnost, ki bo pripravljena ustvarjalno kritično spremljati družbena razmerja in razvijati socialistične odnose. Tak družbeno vzgojni smoter pa lahko dosega le v samoupravno socialistično družbo vraščen, marksistično idejno usmerjen in moralno politično neoporečen učitelj. V prihodnje naše mladine ne more več vzgajati človek, ki ne jemlje ciljev naše samoupravne družbe tudi kot svojih osebnih ciljev in ni pripravljen uresničevati družbenih smotrov naše šole tako, kot so opredeljeni v učnih načrtih ter skupščinskih in drugih dokumentih. Usmerjanje mladine v učiteljske kadrovske šole mora postati - ob upoštevanju vseh navedenih meril — sistem odgovornega sodelovanja šolskih in drugih družbenih organov. Nujna bo zavestna idejna socialistična usmerjenost vseh nosilcev vzgojnih vplivov v samoupravni družbi. Ta pa je tudi pogoj uspešnejšega in celostnega uresničevanja temeljnih vzgojnih smotrov ter podpora vzgojnim prizadevanjem vzgojno-izobraževalnih zavodov in prosvetnih delavcev. ENAKOVREDEN PRISPEVEK DRUŽBE — Temeljne zasnove vzgoj-no-izobraževalnega dela pa bo mogoče uresničevati le, če bomo vztrajali, da bodo uresničene nekatere nujne spremembe in premiki v vzgojno-izobra-ževalnem delu — je poudaril Emil Rojc. Med temi je navedel človek ni stroj V svoji razpravi je Miloš Poljanšek poudaril družbeno pomembnost in odgovornost pedagoškega poklica in vedno večjo zahtevnost kriterijev za ta poklic, hkrati pa opozoril na naša stabilizacijska prizadevanja. Ob tem je dejal: „V naši družbi se moramo dobro zavedati, da ima lahko ob tako pomembni dejavnosti, kot sta vzgoja in izobraževanje, nagrajevanje po delu izreden pomen in pomembne posledice. Nismo še dodobra pripravljeni - in to bomo morali stoiriti še letos -da bi prišli v čim nepo-srednejši odnos med interesenti in šolskimi ustanovami, da bi vzpostavili vzgojo in izobraževanje kot trajen, nenehen proces življenja in dela vseh naših delovnih ljudi, da bi odpravili razlike med rednim šolanjem in šolanjem sicer. Pri tem pa si je nemogoče zamisliti, da bi zaradi dejavnosti, ki je tudi za našo slovensko družbo razmeroma draga, iskali stabilizacijske rešitve — predvsem na njen račun in-morda na njeno škodo. Znanje je bilo in bo - in to vedno bolj pomemben — če že ne odločilen dejavnik nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Zato bi bil poenostavljen odnos do vzgoje in izobraževanja v sicer skrajno resnih stabilizacijskih ukrepih poigravanje z dejavnostjo, ki ima lahko ob neustrezni stimulaciji dolgoročne in celo nepopravljive posledice. Stroj, ki se nam pokvari, lahko kaj hitro zamenjamo. Človeka, ki smo ga oblikovali narobe, skorajda ni mogoče popraviti. intenzivnejše in jasnejše koncipiranje nadaljnje preosnove vsebine sistema vzgoje in izobraževanja (pri tem mora priti do izraza razredna zasnovanost in marksistična usmerjenost vzgoje in izobraževanja), razvijanje samoupravnih odnosov v šolali in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih ter hitrejše povezovanje tega področja z drugimi področju združenega dela. Vlogo in izobraževanja je treba vrednotiti zlasti z vidika spremirj?rra strukture družbe in vplivanja na prihodnji razvoj socialističnih odnosov. Dmžba pa mora — v skladu s sprejetimi vsebinskimi opredelitvami vloge socialistične vzgoje — skrbeti za enakovrednejša družbena vlaganja v materialne, organizacijske in kadrovske pogoje vse-stranskega razvoja mladine. S sklepi in stališči želimo le podkrepiti prepričanje, da je značaj te problematike širšega družbenega pomena in da nanjo najširša prosvetna ter ostala javnost ne mora biti neodzivna -je poudaril ob koncu Emil Rojc in izrazil željo, da bi ta dokument ustvarjalno sprejeli vsi prosvetni ter drugi družbeni delavci, ki jim je skrb za socialistično vzgojo mladine elementarno poslanstvo, naloga in odgovornost. POMAGATI ZAOSTALIM Manko Golar je v svoji razpravi opozoril, naj bi v osnutku bolj poudarili domovinsko vzgojo in podprl zahtevo osnutka, da je treba že letos začeti z reformo izobraževanja učiteljev vseh vrst in stopenj. Govoril je o problemih Pomurja, tem od našega kulturnega, gospodarskega in političnega napredka najbolj odmaknjenem območju, ki mu je treba pomagati bolj kot doslej — da bo lahko uspešno izvrševal sklepe in stališča. Ob tem nam je postregel z nekaterimi podatki: iz vsega Pomurja se je lani odločilo le 43 učencev za učiteljski poklic. Od 20 tisoč učencev jih je v podaljšanem bivanju le 829 ali 4,1 %; od šolskega leta 1965/66 pa do danes se je znižalo število učencev v Pomurju za 19 %. Več kot 20 % učencev ima starše v tujini — v lendavski občini je takih kar 30 %. Večina šol je brez telovadnic, lani se je „osulo“ 35 % učencev. Razumljivo je, da vseh težav niso krivi samo učitelji, temveč razmere, v katerih delajo in živijo. Po uveljavitvi tistega člena zakona o osnovni šoli, ki zahteva, da morajo poučevati na predmetni stopnji učitelji z ustrezno izobrazbo, bo na nižji stopnji zmanjkalo delovnih mest, na višji stopnji pa jih bo kar tretjina razpisanih za določen čas. V razpravi o sklepih in sta- • liščih so sodelovali in jih pod-. prli še tile poslanci: Leo Fusili, Marjan Tavčar, Boris Feldin, dr. Vladimir Bračič, Majda Poljan-škova, Miran Hasl, Dušan Šinigoj in Miloš Poljanšek. UČITELJ NI NAVADEN DELAVEC Aktualnost in pomen vsebine dokumenta je opredelil v svoji razpravi tudi predsednik PKZ Miloš Poljanšek in poudaril, da sta patriotična in socialistična vzgoja ter marksistična izobrazba mladih generacij in delovnih ljudi odločilni za razvoj socialistične in samoupravne družbe. Jn dalje: — Takšna aktivna vloga vzgoje in izobraževanja pa je v mnogočem oziroma predvsem odvisna od uspešnega uveljavljanja načel naše samoupravne socialistične družbe. Od naše družbene prakse, njenih uspehov, težav in slabosti pa je zelo odvisna uspešnost vzgojnih in izobraževalnih prizadevanj staršev, šole in končno vse družbe. Vse to zahteva, da se odločno opredelimo zoper ugotovljene slabosti in da storimo vse, da bodo le-te odpravljene. Naši učitelji bodo delali dobro le tedaj, če bodo delovali z močjo polno angažirane, strokovno žive in nenehno aktualne, prepričljive osebnosti. Nastopil je čas, ko moramo ponovno izreči resnico, da dober, uspešen učitelj ni navaden delavec. Glede na naloge in odgovornosti, ki jih ima, je to delavec na najdelikatnejšem in družbeno najbolj izpostavljenem področju. V nobeni proizvodnji niso pedagoška zavzetost, ustrezna strokovnost in družbena angažiranost toliko pomembni in odločilni za rezultat kot prav pri oblikovanju mladih ljudi in usposabljanju delavcev. Prav zato je treba v tej zvezi odločno poudariti družbeni pomen učiteljevega dela in pomembnost njegovega družbenega položaja in priznanja. V stališčih so še posebno poudarjeni elementi, na katerih naj temelji kadrovanje mladih ljudi za pedagoški poklic. Vedno bolj očitno je namreč, da ne more učiti nekdo, ki se ni povsem točno opredelil glede marksističnega pogleda na svet in družbo; nekdo, ki si še ni na jasnem glede religije in ni prepričan, da ima dvojnost (ki se manifestira v razliki med njegovimi nazori in s tem, kar teijajo vzgojni smotri ter idejna usme- ritev socialistične samoupravi šole) škodljive posledice za obl* n kovanje mladih osebnosti. n Praksa opozarja, da je m°' s« goče doseči v vzgoji in izobi n ževanju dobre uspehe samo te; u daj, če so na voljo učitelji s| kadri, ki suvereno obvladajo pe a dagoško in strokovno plat 4 klica in ki so hkrati aktivni ^ ii zavzeti družbeni delavci. Zajc je razumljivo naše odločno >' nj dolgoročno zastavljeno prizade n, vanje za idejno krepitev kadrolh, ki delajo v šolstvu. V stroko' va nem delu terjamo znanstvenos* pripadnost idejno in human* Sj stično usmerjeni šoli — zaW ker želimo s pomočjo šole da seči med ljudmi tisto stopnje^ družbene zavesti, ki edina mod ^ zagotoviti spremembe človek* in dela ter nadaljuje poglablj3 h nje samoupravne socialistični družbe. te; V dokumentu je jasno povf fu dano, kaj naj kdo stori. Vsak* ?n oklevanje in zamujanje bi ov*'ol] ralo proces vsestranskega poso Up dabljanja in jasne opredelil našega vzgojno-izobraževalneg* pr sistema. Zato bodo v skupščin* večkrat in dosledneje terjali pa vs, datke in informacije o usp^soi nosti izvajanja skupščinskih k drugih določil, o uspešnos^n vzgojnih in izobraževalnih pr* vo zadevanj v naši družbi. do MARJANA KUNElvo JURIJ SRNKO UPRAVA PROSVETNEGA OELAVCA sporoča Letošnji drugi številki smo spet priložili položnice. Prosimo, da nam čimprej nakažete naročnino za tekoče leto. Še posebej prosimo tiste naročnike, ki nam dolgujejo naročnino za pretekli dve leti, da poravnajo svoj dolg. Čeprav smo vsem tem konec lanskega leta poslali na njihove naslove položnice, nam še vedno dolgujejo 5,335.420 SD. S tem nam povzročajo velike težave, mnogo nepotrebnega dela in tudi stroškov. BODO PREDLOGI STALILI LED? Od sar (Nadaljevanje s 1. strani) Sedaj ko je zakon sprejet, pa ga je treba dosledno spoštovati in poklicati na odgovornost vse tiste, ki bi ga tako ali drugače skušali kršiti. VSE PO NAČELIH — Odmrznitev naj bi bila omogočena do višine osebnih dohodkov, ki je bila določena v samoupravnih sporazumih za leto 1972. — Sredstva za osebne dohodke v delovnih organizacijah naj bi bilo mogoče povečati tudi zaradi večjega obsega dela, vendar le tedaj, če je večji obseg dela določen z zakonitimi predpisi ali družbenimi dogovori. — Prioriteto pri odmrzova-nju osebnih dohodkov bo treba določiti glede na vrednotenje dela, družbeno pomembnost in izpostavljenost posameznih poklicev, na primer v organih za notranje zadeve, inšpekcijskih službah, pravosodju ter vzgoji in izobraževanju. Zato da bi lahko zahteve utemeljili, je nujno, da pristojne službe republiške uprave in interesnih skupnosti še pred rokom za predložitev zaključnih računov zberejo potrebne podatke o osebnih dohodkih, izplačanih v dejavnostih, za katere naj bi predlagali odmrznitev. Podatke je treba urediti tako, da bo razvidna primerjava med izplačanimi in s samoupravnimi sporazumi predvidenimi osebnimi dohodki. Potreb- na je usklajena akcija z vsemi interesnimi skupnostmi, izvršnim svetom in Zvezo sindikatov Slovenije. Predsedstvo predlaga, naj skrbi za koordinacijo odbor za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu SR Slovenije. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti bo na plenarni seji v začetku februarja obravnaval konkretne predloge in sprejel ustrezna stališča. Sklenjeno je tudi, da bodo izvršni odbori republiškega odbora sprejeli konkretne predloge za varčevanje in jih posredovali osnovnim organizacijam sindikata. TUDI do: V NOVIH RAZMERAH ^ - BREZ ŠKARIJ J Na tej seji je predsedstvo raz pravljalo tudi o predlogu pol' Predsedstvo meni, naj glede na pooblastila 7. člena omenjenega zakona republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti predlaga odmrznitev osebnih dohodkov za nekatera področja oziroma za nekatere kategorije delavcev. Pri tem naj bi upoštevali naslednja načela: družbenega varstva otrok. Dv1 družuje se prizadevanjem, dal tike na področju družbenef varstva otrok v SR Sloveniji ' letu 1973, ki ga je pripraviliv' republiška skupnost otroškegO varstva. Ugodno je ocenik predlog politike na področj1], 1 ?nr- -E tudi pri varstvu otrok doseg* t11. postavljene družbene cilje, l" temelje zlasti na ustavnih ‘frpjr polnilih in se zrcalijo v pripFjf vah za oblikovanje družbefl*v?v dogovorov o varstvu otrok- ^ !* družbenimi dogovori bo IliajreV goče uveljaviti tako politik družbenega varstva, ki M* * zmanjševala socialne razlike tako povečevala možnosti zdtfjd J vega razvoja otrok ne glede k ru' njihovo regionalno in social**1 pripadnost. tave s«ci; H Izraženo je bilo prepričam* V da sedanji stabilizacijski uklm^ar ne bodo škodili pozitivne**1* ckn razvoju in družbenemu vars^Nc otrok. Tudi v novih razmejita bo treba zagotoviti kontim***; 2l*je no rast sredstev, ki so po načell U solidarnosti namenjena dr*1’ [[ov beni skrbi za otroke in za Wvidu( hov enakopraven vstop v živP°sti nje. , T( Jen t Predsedstvo je povsem P°.;lVa t prlo vsebinsko usmeritev P°;Vest tike na področju družbene|eI)a|’ varstva otrok, pogrešalo PaJjave|j pobudo, naj bi mejo zače^ J 2. navzdol - na šest let. Menilo)1, da je sicer treba pospešuj tako imenovane ,anale šole‘V ci0n. pa le-te vendarle ne morejo **! me|jj domestiti rednega šolanja. o**) hiov s**cia Vj Iz celotnega predloga p* tike družbenega varstva otrO’* . Sloveniji je mogoče ugoto'1 obsežnost akcij, ki bodo trebne za uresničitev predv*1 nih ukrepov. Tudi Sindikat lavcev družbenih dejavnost*^ ogi pripravljen sodelovati, pose**1; pri urejanju samoupra'*11* Sj. 11 odnosov na vseh ravneh ter J L _n< dr« zagotavljanju ugodnejših f Mi- ljenj sk ih razmer družin, v kMM rih odraščajo otroci. V ta P1^"*” devanja bo vključil vse obc ] ske in medobčinske odbore M 3. dikata ter osnovne organiz^T^ni v vzgojno-varstvenih zavod***?TOti osnovnih šolah. MARJANA Kl^ ibli no^ ^asu’ doživljamo globoke spremembe v družbenoeko- 'diskih in političnih odnosih, ki jih pospešujejo in jih bodo še ^ ^dalje spodbujale sprejete in predvidene ustavne spremembe, ko rl Vse ^Ij odprto kažejo družbena protislovja, ki zahtevajo svoje razreševanje, in zaostruje boj za nenehen razvoj socialističnih samo- ■ ^Pravnih razmerij, je vse bolj očitno, da je za zagotavljanje sociali-tl.čnih družbenih čili .................. e -«* družbenih ciljev, kontinuitete revolucije in njenih nosilcev oo j, °čilnega pomena socialistična samoupravna usmerjenost mla-it J?16’ pridobljena z organizirano socialistično vzgojo in marksistič-at( ^izobraževanjem. id . Republiški zbor in prosvetno-kultumi zbor skupščine SR Slove-, niie - - - - - • ;1([e niie želita ob kritičnem obravnavanju vzgojno-izobraževalne dejav-ro' l!08^ posebej oceniti sedanjo socialistično samoupravno, idejno in ,oV ^ttianistično usmerjenost in družbene učinke vzgojno-izobraže- ost T?3 procesa. Pri tem republiški zbor in prosvetno-kultumi zbor skupščine SR 51, ^°venije izhajata iz: jo " stališč 19. in sklepov 30. seje CK ZK Slovenije; n#!- ' hmeljnih družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov, 0lj v zvezni resoluciji o razvoju vzgoje in izobraževanja r 10 "Pravni podlagi; neg avi| keg1 •anji V procesu vzgoje in izobraževanja omogoča marksistična k^tvena metoda kot kritično in hkrati ustvarjalno mišljenje raz- t#toiJ~'a,iJc Pr°rislovij našega družbenega razvoja (različni pojavi irS jU^te^čanstva, birokratizma, tehnokratizma in nacionalizma in 06 rizr*16 Jlrieralistične in druge naši stvarnosti tuje ideologije) in naka-^njegove nadaljnje možnosti. 30 j t Uresničevanje temeljnih družbenih vzgojno-izobraževalnih smo-fli1 vit)V Pa ne Pomen' zanikanja pravice posameznika do njegove indi-3 ij;nl5alnosri in zoževanja prizadevanj za vzgojo vsestranske oseb-11 ■ 0811 mladih ljudi. |eJe°rija in praksa naše samoupravne socialistične družbe sta sta- po%| Ustvarjalen in nepogrešljiv del vzgojno-izobraževalnega peocesa. pol tem temeljita naša nacionalna in jugoslovanska patriotična za- abčj11 stično idejriost, poleg pedagoške usposobljenosti in drugih specifič-nih zahtev glede na posamezno vzgojno-izobraževalno področje jasno poudarjeni družbena usmerjenost in angažiranost v širši družbeni dejavnosti. oprede- na samo- določil republiške zakonodaje o temeljnih nalogah vzgojno- ® 'z°braževalnih organizacij in strokovnih služb. 1 Vsi navedeni dokumenti temeljijo na stališču, da uresničevanje { hmeljnih družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov in družbene ak( ^kcije šole temelji na marksističnih znanstvenih osnovah in spo- lW remeijna naša na V ki sta hkrati pogoj za našo svobodo in neodvisnost ter za pa ]:llv50Pravno povezovanje z vsemi naprednimi silami v svetu in za jetP "'javljanje v sodobnih mednarodnih političnih odnosih, ak^ 2 d iloj* ‘ posvetni in znanstveno pedagoški delavci so odgovorni za ševJ- j, 8n'čevanje temeljnih družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov, ;“ncio p3 *n enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter intema-j° ^""hzma kot bistvenega elementa vzgoje in izobraževanja. Te- .ni družbeni vzgojno-izobraževalni smotri morajo biti vedno p0ts0cva konkretizirani z vsakokratno stopnjo razvoja samoupravne 'r° I Sa5zS°jno-izobraževalnim zavodom vseh vrst in stopenj, ustreznim lt0V 0r^uPraynim interesnim skupnostim, institucijam in upravnim jv# sm”1 ^ uresr,teev™je temeljnih družbenih vzgojno-izobraževal- i pro„resn^evanju socialistično angažirane šole pripravijo akcijske ,s m se in dopolnitve ustreznih zakonskih predpisov o delovnih in povzame družbeno opredeljene kriteriie za opravljanje ega poklica. Med pogdji za opravljanje pedagoškega po-bosfžT poleg ustrezne strokovnosti, ki implicira marksi- 11. Samoupravljanje kot temelj naših socialističnih družbenih razmerij zahteva, da je šola v vseh svojih odnosih samoupravno organizirana. V vzgojno-izobraževalnih zavodih morajo zagotoviti možnosti za samoupravno angažiranje mladih znotraj pedagoškega procesa, tako da mladi na njim primeren in enakopraven način neposredno sodelujejo in so vključeni v samoupravljanje v razredni, šolski in širši skupnosti. Pri uresničevanju temeljnega smotra vzgoje ima samoupravljanje posebno vlogo in pomen. Samoupravni odnosi v šolah morajo postati prva resnična samoupravna praksa mladih ljudi, hkrati pa najbolj učinkovito sredstvo proti vsem pojavom v sodobni družbi, ki mladega človeka odtujujejo in mu zbujajo obču- tek nemoči. Samoupravni odnosi v šolah navajajo mladino na samoupravna socialistična razmerja v družbi in med ljudmi, pri čemer krepijo etična načela, kot so tovarištvo, solidarnost, medsebojno razumevanje in kultura v medčloveških odnosih ter odgovornost in spoštovanje do dela. Ustvarjalni delovni odnos, v katerem sta učitelj in učenec vsak na svoj način m iz svojega interesa, ki se mu hkrati pridružuje tudi širši družbeni interes, zavzeta za čimvečji uspeh, je mogoče doseči s popolno enakopravnostjo obeh na načelih samoupravne socialistične demokracije. V takem odnosu bo učitelj predvsem mentor, usmerjevalec in organizator pouka, s čimer bo razvijal večjo samostojnost in aktivnost učencev, hkrati pa tudi lastno pedagoško ustvarjalnost. 12. Skupščina SR Slovenije bo spodbujala in temeljiteje spremljala procese za hitrejše uresničevanje ustavnih dopolnil, s katerimi bo samoupravljanje postalo temeljni družbenoekonomski odnos tudi na tem področju. S tem bo presežen proračunski način financiranja, zagotovljeno pa enakopravno dogovarjanje na podlagi skupnih interesov delavcev na področju vzgoje in izobraževanja z družbenimi interesenti. Prek tega bodo dosežene možnosti za celovito vplivanje združenega dela na programe razvoja in naloge vzgoje in izobraževanja ter na vire m obseg sredstev v ta namen. 13. Izvršni svet skupščine SR Slovenije naj pripravi predloge takšnih sprememb in dopolnitev ustreznih zakonov, da bodo sveti dobili položaj, kakršnega terjata vzgojno-izobraževalno delo kot dejavnost posebnega družbenega pomena in neposredni interes nosilcev združenega dela. 14. Delovni programi raziskovalnih in strokovnih institucij s področja vzgoje in izobraževanja morajo vsebovati predvsem takšne raziskovalne naloge, ki imajo pri posodabljanju sistema in vzgojno-izobraževalnega procesa nesporno prednost. 15. Slabih vplivov, ki jih doživlja del mladine v svojem prostem času, ni mogoče odpravljati samo s šolskim delom in vzgojnim vplivom staršev. Smiselna in smotrna izraba prostega časa mladih postaja vedno širša odgovornost številnih dejavnikov in s tem vse družbe. Vzgojno-izobraževalni zavodi kot najpomembnejše vzgojne institucije naj z globljim povezovanjem z okoljem in z usklajevanjem naporov družbeno-političnih organizacij, društev, občanov in drugih dejavnikov dajo pobude za čim bolj organizirano in načrtno preživljanje prostega časa mladine. Pri tem naj upoštevajo naraščajoče potrebe vseh mladih, vedno nova spoznanja glede učinkovitosti oblik za njihov psihofizični, socialni, idejni in kulturni razvoj in v skladu s tem njihove različne želje in družbene možnosti. Večjo vlogo in odgovornost pri tem morajo prevzeti kulturne in še posebej telesno-kultume organizacije. Zlasti v krajevnih skupnostih je treba okrepiti materialne možnosti za hitrejši razvoj teh dejavnosti. Že doslej uspešne oblike mentorskega dela z mladino v njihovem prostem času pa tudi nove kaže kar najširše uveljavljati in jih spodbujati na vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih. Mentorsko delo terja kompleksno oceno in ustreznejšo materialno pobudo. Zavod za šolstvo SR Slovenije in republiški sekretariat za prosveto in kulturo naj ugotovita objektivne težave, ki ovirajo ali celo preprečujejo uresničevanje že dogovorjenih oblik in načinov preživljanja prostega čssa mladine (pomanjkljive sistemske rešitve financiranja, neusposobljenost učiteljev za to dejavnost, pomanjkanje ustreznih prostorov in igrišč). 16. Pri oblikovanju socialistične družbene zavesti mladine in pri načrtnem razvijanju in negovanju samoupravne socialistične vsebine slovenskega in jugoslovanskega patriotizma ter intemacionalizma imajo posebne naloge tudi sredstva javnega obveščanja: založništvo, tisk, radio in televizija. Pomembnost šolske televizije in izobraževalnega programa radia pri širjenju in poglabljanju socialističnih vzgojno-izobraževalnih smotrov terja kritično oceno in predloge ukrepov za sodoben koncept, kar naj skupaj z RTV storita zavod za šolstvo SR Slovenije in izobraževalna skupnost SR Slovenije. Škodljiv vpliv in neskladje nekaterih dejavnikov s področja javnega obveščanja terjajo oblikovanje jasnih stališč in ukrepov družbeno-političnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij o tem, kako odpravljati razraščanje in širjenje idejno nesprejemljivih vsebin v tisku, filmu in RTV in zagotoviti, da bodo kvaliteten mladinski tisk in poljudne izdaje marksistične družboslovne literature dostopne najširšemu krogu mladih ljudi. 17. Priprave mladine za splošni ljudski odpor in samozaščito so pomembna oblika idejne vzgoje mladih. Težišče dejavnosti mladine in študentov v organiziranju splošne ljudske obrambe mora biti še naprej na idejnih in političnih vprašanjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem se je potrebno zavzemati za čim popolnejše sodelovanje z JLA in odgovornimi republiškimi organi za narodno obrambo. Skupščina SR Slovenije posreduje svoja stališča in sklepe vsem dejavnikom v vzgojno-izobraževalnih zavodih in drugim, ki si prizadevajo za poglabljanje socialističnih družbenih razmerij in za uresničevanje socialistične idejnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu. Skupščina SR Slovenije nalaga vsem prosvetnim delavcem, organizacijam združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja in pristojnim republiškim organom, da se seznanijo s tem dokumentom, svoje delovne programe takoj prilagodijo tem stališčem in sklepom in začnejo v celoti uresničevati nakazane naloge. Skupščina SR Slovenije bo preverjala uresničevanje posameznih nalog in stalno spremljala uveljavljanje temeljnih vzgojnih smotrov vzgoje m izobraževanja, ki jih je opredelila v tem dokumentu in v drugih svojih aktih. Skupščina SR Slovenije priporoča skupščinam občin in skupščinam izobraževalnih skupnosti, da v skladu s svojo družbeno odgovornostjo in pristojnostmi izoblikujejo konkretne smernice za uveljavljanje stališč, sklepov in nalog, ki jih vsebuje ta dokument. Opomba: V objavljenem besedilu so iz osnutka izpuščene izhodiščne ugotovitve za sestavo dokumenta. Pripombe posameznikov, šolskih kolektivov, družbeno-političnih in drugih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in predstavniških organov na osnutek sklepov in stališč o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja pošljite odboru za vzgojo in izobraževanje prosvetno-kultumega zbora skupščine SR Slovenije do 15. februarja 1973. Najprej za domače potrebe Glede na to, da v Sloveniji že sedaj primanjkuje okoli 2.600 medicinskih sester in da to pomanjkanje zdravstvenih delavcev marsikje rešujejo z „uvo-zom“ te delovne sile iz drugih republik, se v prihodnje ne kaže več zanašati samo na „uvoz‘„‘ Dobiti jih moramo doma. Med mladimi je namreč že sedaj veliko takih, ki se radi odločajo za zdravstvene poklice. Srednjeročni razvoj srednjega šolstva na celjskem območju predvideva tudi gradnjo srednje šole za zdravstvene delavce, ki naj bi jo začeli graditi takoj, ko bosta končani šoli za trgovske dejavnosti in tehniška srednja šola. In kar je pri tem najvažnejše: to zamisel podpira tudi republiška izobraževalna skupnost, poleg celjske seveda, nekatere občine in zdravstveni zavodi. Do sedaj so namreč v celjsko šolo za medicinske sestre vpisovali komaj vsako dmgo leto, z izjemo nekaj zadnjih let, ko so vpisovali vsako leto. Letošnjo jesen bodo — po besedah direktorja šole — glede na velike potrebe in povpraševanje po tem kadru, ustanovili za prvi letnik dva oddelka, v katerih bo prostora za 50 do 60 deklet. Seveda pa nameravajo tudi kasneje, ko bodo dobili novo zgradbo, ostati pri dveh oddelkih enega letnika. Prizadevajo si tudi, da bi poleg šolanja medicinskih sester splošne smeri uvedli še specializirane oddelke za pediatrijo in asistentke v zobozdravstvu. Pomanjkanje medicinskih sester pa ne dela preglavic samo naši zdravstveni službi. S temi problemi se srečujejo tudi v sosednjih državah, od koder so v Celje že poslali ponudbo, da so pripravljeni, seveda s primemo odškodnino ,,odkupiti“ celoten letnik absolventk. Na to pa seveda v Celju niso pristali. Kranj Kaj več o prometu Najbolj množična prometna akcija „Kaj veš o prometu11 bo prav te dni zajela vse šolske otroke, kajti izbirna tekmovanja se bodo začela že v razredih. Menijo, da bodo šolska tekmovanja končana že do konca mama, nakar se bodo najboljši poznavalci prometa pomerili z najboljšimi v občinskem merilu. Republiško prometno tekmovanje bo letos v Celju, zvezno tekmovanje pa v Ljubljani. Za učila pri pouku prometne vzgoje na osemletkah v kranjski občini je že lani svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu namenil 52.000 din. S tem je omogočil vsem šolam v občini in trem vrtcem nakup magnetnih tabel, dve osemletki sta si dobro opremili kabinet prometne vzgoje, dve šoli pa imata celo opremo za prometni poligon. Po opremi in pripravah sodeč se letos v kranjskih šolah učenci bolj kot kdajkoli prej pripravljajo na številna tekmovanja, na katerih so že dosegli lepe uspehe. Takole oblikovan kos debla - delo učenca posebne šole v Laškem, je priča domiselnosti in vztrajnosti Internat za posebno osnovno šolo Posebno osnovno šolo v Laškem, ki ima svoje prostore v nekdanji osnovni šoli, obiskuje 130 učencev in učenk iz celotne občine oziroma iz tistih krajev v neposredni bližini Laškega, od koder prihajajo lahko učenci v šolo peš, s kolesi ali z drugimi prevoznimi sredstvi. V oddaljenih podružničnih šolah, kjer rednega prevoza otrok v posebno šolo v Laško sploh ni mogoče organizirati, ti otroci še naprej ostajajo v podružničnih šolah. Le za pet otrok so našli prostor v celjskem internatu in posebni šoli; zanje prispeva temeljna izobraževalna skupnost v Laškem kar dvanajst starih milijonov dinarjev. Misel o internatu za učence posebne šole v Laškem je stara že nekaj let. Uresničena bo najbrž šele takrat, ko bodo v Laškem zgradili nov vzgojno-var-stveni zavod sedanjega pa preuredili v internat. Marsikje imajo z učenci, ki končajo posebno šolo, veliko nevšečnosti, preden se jim posreči zagotoviti zaposlitev ali uk. „Mi takih težav,“ pravijo na šoli, „nimamo, saj delovne organizacije v naši občini kaj rade sprejemajo učence, ki končajo šolanje v naši šoli. Prepričali so se, da si naši učenci že v šoli pridobijo veliko tistega znanja, ki ga zahtevajo v podjetjih. Poleg privzgojenih delovnih navad imajo še izredno ročno spretnost, čemur dajemo na šoli še poseben poudarek.“ HITREJE — VIŠJE: Šolska telovadnica v posebni osnovni šoli ni kdo ve kako velika in udobna, vendar najde v njej prav vseh 130 otrok, kolikor jih je v šoli, po zaslugi profesorja telovadbe vse, kar navdušuje mlade pri uri telesne vzgoje Temeljna izobraževalna skupnost Laško Vrtec, šola, telovadnica in še kaj Na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Laškem imajo poleg dvanajst podružničnih, še tri centralne šole, eno posebno šolo in le dva vrtca. Dolgoročni načrt razvoja šolstva v občini pa predvideva, da bodo do leta 1977 razširih centralni šoli v Laškem in Radečah, medtem ko v Rimskih Toplicah že imajo novo šolo. „Veliko preglavic," pravi tajnik temeljne izobraževalne skupnosti v Laškem JURE JAN, „imamo z učenci vozači. Samo v šolo Rimske Toplice se jih vozi 150. Da bi se ognili številnim težavam pri prevozu otrok, ki so se ponavljale iz leta v leto, smo šoli kupih avtobus. Šolske avtobuse. bi radi imeli tudi za šoli v Laškem in Radečah. Potrebe po šolskem avtobusu za šolo v Laškem pa bodo nedvomno večje, ko bo šola z novim prizidkom dobila še šestnajst učilnic več. Takrat tudi nameravajo prešolati okoli 250 otrok iz Sedanjih podružničnih šol v Rečici in Reki v Laško. Podobno je tudi v Radečah, kjer se učenci še vedno vozijo z avtobusi domačih podjetij, kar nas bo letos, za vse območje temeljne izobraževalne skupnosti, stalo okoli 40 starih milijonov din.“ — Vaše območje je dokaj razvejano, zatorej menim, da bodo tudi v prihodnje ostali nekateri predeli, kljub šolskim avtobusom in prizadevanjem, še vedno nedosegljivi in s tem seveda tudi ne bo pogojev za pre-šolanje otrok s teh območij, mar ne? „Nedvomno! Vemo tudi, da se bomo s temi težavami srečevali verjetno še dolgo, kajti zaradi prevehke oddaljenosti, predvsem pa zaradi nemogočih prometnih zvez imamo na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Laškem še vedno popolne osemletke v Brezah, Vrhu nad Laškim in v Jurklo-štru, ki sodijo med oodružnične šole.“ — Navadno se številnim težavam, s katerimi se redno srečujejo na takih šolah, pridružijo še težave s kadri. Kako rešujete to pri vas? „Kadrovska komisija, ki bdi nad temi težavami, ima zares težko delo. Občinski sklad za štipendiranje ima le deset štipendistov, ki so se odločili za prosvetno stroko, medtem ko naša temeljna izobraževalna skupnost v Laškem štipendira dva študenta na pedagoški akademiji in dve na srednji vzgojiteljski šoli, kar je nedvomno premalo za tako velike potrebe. O tem smo namreč že večkrat razpravljali na sejah skupščine temeljne izobraževalne skupnosti in menih, da se mora sklad, namenjen za štipendiranje v pedagoške poklice, povečati, v pedagoške poklice pa usmerjati učence že v osnovnih šolah." — Še to. Kar zadeva gradnje na vašem območju, česa se boste najprej lotili? ,,V Laškem nujno potrebujemo nov večji vrtec za okoli 200 otrok; vrtec, ki bi imel tri oddelke namenjene najmlajšim, zatem internat za učence posebne šole, ki bi ga preuredili iz sedanjega vrtca, prizidek k šoli v Laškem in telovadnico, saj smo kar zadeva šolskih telovadnic na_ našem območju dokaj revni. Šolsko telovadnico imajo le nova šola v Rimskih Toplicah, v Jurkloštru in posebna osnovna šola v Laškem, kjer so telovadnico preuredili ter iz dveh razredov." TONE URBAS Poljčane Šola v petnajstih mesecih Že v prvem tednu letošnjega leta so v Poljčanah slovesno odprli novo šolo, samo petnajst mesecev zatem, ko so konec septembra leta 1971 položih temeljni kamen. Nova šola v Poljčanah ima poleg petnajstih učilnic še sedem kabinetov, tehnično delavnico, dvorano z odrom, kuhinjo, jedilnico, šolsko zobno ambulanto itd. Žal pa bo okoli 600 otrok v novi poljčanski osnovni šoh pogrešalo telovadnico. Slovenskega odprtja šole se je udeležilo precej domačinov, ki so s samoprispevkom, za katerega so se odločih na referendumu že leta 1968, veliko prispevali za .novo šolo. Kolektiv poljčanske osnovne šole pa je z učenci pripravil bogat kulturni program, v katerem sta sodelovala tudi domači pevski zbor in godba na pihala. MORDA ŠE NISTE VEDELI... ,, — da je bila na predlog izvršnega odbora temeljne izobraževal1! j skupnosti v Laškem imenovana kadrovska komisija; nosti v Laškem imenovana kadrovska komisija; — da to komisijo sestavljajo ravnatelji in njihovi pomočifl|| vseh'vzgojno-izobraževalnih zavodov na območju občine Laško; j — da je imela kadrovska komisija že nekaj sej, na katerih * razpravljali o kadrovanju tehničnega in pedagoškega kadra za ^ zavode na območju občine; — da je prav ta komisija veliko časa posvetila tudi težavam P kadrovanju šolske mladine v nadaljnji študij; , — da kadrovska komisija tesno sodeluje z občinskim sklado , za štipendiranje, kakor tudi s kadrovskimi komisijami v delovH* organizacijah; — da skoraj na vseh sejah skupščine temeljne izobraževal1 skupnosti v Laškem člani skupščine opozaijajo in razpravljajo vedno bolj perečih stanovanjskih težavah učiteljev; m| — da so stanovanjski problemi učiteljev že tolikšni, da nekat” učitelji že resno razmišljajo o odhodu na drugo delovno mesto/ zanje ne bo primernega stanovanja; I da so na posebni šoli v Laškem že lani uredili dežurshj 'k. -- VICI tJVTAA T ------------- učiteljev v jutranjih urah do pričetka pouka; J — daje zato, ker je premalo učiteljev, vsak od njih vsak te«" ' ’ " na vrsti; 1 na seji skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Z morali v podaljšano bivanje vključevati tudi otroke,0(lc vsaj enkrat na vrsti; — da so na seji nili, da bi morali . r----a----------j- —j----------------- ^ socialno šibkih družin; J*;0 — da naj bi imeli otroci socialno šibkih družin podaljšano vanje brezplačno ali pa bi ga starši plačevali le delno; % — da pa bi razliko za otroke prispeval sklad za otroško varsh” o kjer so namenska sredstva za pomoč socialno šibkim družinam; — da so na 21. seji izvršnega odbora temeljne izobraževalo skupnosti v LaScem obravnavali med drugim tudi odstop preds^Zi nika izvršnega odbora Staneta Kužnika; — da so prav na isti seji predlagali in izvolili novega predsec in sicer dosedanjega člana izvršnega odbora Jožeta Petaueija; — da so zaradi izpopolnitve celotnega števila članov izvi . odbora predlagali dosedanjo članico skupščine Vido Krežetovo' — da je osnovna šola v Laškem namesto dosedanjega m** skupščine Staneta Kužnika delegirala novega predstavnika Zde' Geričevo. Na rob Brezplačno izobraževanje prihodnjih učiteljev . li ‘Pov staj Družbenopolitične organizacije pa tudi strokovne službe vedno bolj poudarjajo, da bi morali v učiteljske poklice pritegniti nadarjeno in delovno mladino, hkrati pa se zavzemajo, naj bi prihodnjim učiteljem omogočili brezplačno izobraževanje. To pa pomeni brezplačno bivanje v dijaških domovih in štipendiranje vseh, ki se odločijo za učiteljski poklic. Ni dvoma, da je brezplačno izobraževanje mladine privlačno tudi za nadarjene učence. To potrjujejo nekateri primeri gradbenih podjetij, ki že nekaj let nimajo težav s pridobivanjem novih učencev. Njihov izobraževalni center se je povezal s šolami v gospodarsko manj razvitih občinah in daje vsem, ki se odločijo za gradbeniški poklic, tudi brezplačno šolanje. Veliko je namreč primerov, ko se prav „na račun“ brezplačnega šolanja prijavi veliko odličnih in prav dobrih učencev. Če bi se za podobno pot odločili pri dijakih učiteljskih šol, bi se nedvomno delavska in kmečka mladina v večjem številu odločala za učiteljski poklic. Ko so se ponekod lotili razprav o idejnosti šole in o pomanjkanju učiteljev, katerih posledice so ponekod že dobro občutili, je slišati pripombe, da ukinitev učiteljišč morda le ni bila tako dobro premišljena, kot smo to ugotavljali še pred nekaj leti, ko fe kazalo, da bo učiteljev še preveč. Težave in pomanjkljivosti pri idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja, premajhna odgovornost nekaterih učiteljev do otrok v razredu in to, daje med mladimi učitelji bore malo članov Zveze komunistov, vse te težave so že nekaj časa dobro znane. Ne pozabimo pa, da obstajajo prav toliko časa in morda še več predlogi, ki naj bi prinesli nujne spremembe v izobraževalnem sistemu učiteljev, kakor tudi že na začetku pri izbiri kandidatov, ki se odločijo za učiteljski poklic. Nedvojno pa se pri vsem tem ne bo mogoče koš Pop ogniti gmotni preskrbljeno^ oziroma nepreskrbljenosti d« J kov in študentov, ki so se še bodo odločili za prosve^< poklic. Za uresničitev predlogov ]^ načrtov bo potrebno veliko & narja, precej več kot gaje bilo te namene vloženega do sed1 Odgovornim ljudem na šohW kjer že krepko občutijo manjkanje učiteljev, pa se ljuje vprašanje: kdaj oziroma sploh bodo ti predlogi ure® čeni? ! -0 Kranj Poročilo o gradnji šol vsem družinarf Pred dnevi je podpred: kranjske občinske skupščin6« nez Sušnik na tiskovni ko^j renči poudaril, da koorfnj djski odbor za gradnjo š°IJ. ^ vrtcev v občini že jpripravljefk.21 meseca bosta odprta nova' drobno poročilo. Ze konec Kr-dprta nova Cerkljah in na Klancu, konca prihodnjega meseca vrtec v Bitnjah. Osem šoP™ zgradb bo končanih do ko"1 ® letošnjega leta. Čim bo čilo koordinacijskega odbor-1, dosedanjem uresničevanju & tanega programa o gradnji ” vrtcev nared, ga bodo vsem družinam v občini in seznanili občane, kam in z" gre njihov denar. &v, Jesenice m Dobra zamisel ^ Na pobudo občinske "K Ijati ščine in sindikalnega sveta"' seniški občini so že pred r pn cem lanskega leta s posetK pismom pozvali podjetja, J ^ namesto novoletnih čestitk" ^ prispevajo denar v sklad ^ otroško varstvo. Do sedaj sc7 kiji tem skladu nabralo že 66 din. Takozb^ejf denar bodo namenili pred'^ i^8 za gradnjo novega vrtca na ^ ki j in drugih varstvenih ustan0 i>s/; občini. Pet pedL .. — Foto: France Modic »ODRASLI TAKO - KAKO PA Ml?« ' n Zaradi vse večjega zanimanja, ki ga kažejo šole za naše sobotne ii!b 'e »Odrasli tako - kako pa mi? vam tokrat posredujemo k 0 obve ■ besec obvezno vzgojo ustreza demokratičnemu načelu, da je treba zvišati raven osebne vzgoje in izobrazbe vsega italijanskega ljudstva; s tem naj bi povečali sposobnost sodelovanja in prispevanja h kulturnim in civilizacijskim vrednotam." Zakon dodaja: „Da srednja šola prispeva pri formiranju človeka in državljanja po načelih, ki jih določa ustava." Stara italijanska šola je temeljila na aristokratski koncepciji kulture in vzgoje, prednost nove se kaže v njenem bolj ljudskem, demokratičnem značaju, v njeni odprtosti. Prej je bila zasnovana na izraziti socialni selekciji, sedaj je kompromis, podrejen zahtevam državniškega življenja. PROGRAMSKA STRUKTURA Če primeijamo med seboj predmetnike, dobimo naslednjo sliko: Predmetnik za osnovno šolo pri nas zajema naslednje predmete: slovenski jezik, srbski ali hrvatski jezik, spoznavanje narave in družbe, spoznavanje narave, fiziko, kemijo, biologijo, matematiko, spoznavanje družbe, zemljepis, zgodovino, tuj jezik, družbeno-moralno, telesno, likovno, glasbeno, tehnično, gospodinjsko vzgojo, 25-umi delovni teden. Sledijo še: dopolnilni in dodatni pouk, zborovsko petje, gospodarska praksa, druge prostovoljne dejavnosti in razredne ure. Odnos med družboslovnimi in naravoslovnimi predmeti je veliko bolj uravnotežen pri slovenskem predmetniku, morda bi si želeli boljšo znanstveno povezanost med predmeti oziroma področji. Italijanski predmetnik nove srednje šole je grajen na družboslovnih (slovstvenih) predmetih na škodo naravoslovnih. V 1. razred.: slovstveni predmeti — 15 ur tedensko, naravoslovni 8 ur, 2 uri telovadbe v 2. razr. je ta odnos 19:5, v 3. razredu 15:6 ter 1 ura latinščine za tiste učence, ki gredo v licej. Področje naravoslovja ni diferencirano tako kot pri nas na posamezne predmete (biologija, fizika, kemija); ti predmeti so vključeni v področje „scienze“ (znanosti). Zato področje imajo samo en učbenik. Te prirodoslovne znanosti pa uči en profesor. V italijanski šoli so določeni predmeti obvezni za vse, fakultativni pa na izbiro za izražanje lastnih interesov. Razredni profesorski zbor sestavljajo učitelji enega samega razreda (pri nas več učiteljev, ki usklajeno delajo). Razredni profesorski zbor ima organizacijsko in didaktično nalogo pri rednem pouku in popoldansko dejavnost. Obstaja pošolski pouk za pomožno učenje in komplementarno dejavnost socialno-rekreativnega tipa. Z novo srednjo šolo (od 10. do 14. leta) so uvedeni diferencialni in dopolnjevalni razredi, v 1. razredu — kulturno dopolnjevanje. Drugega dopolnilnega razreda ni več, v tretjem razredu so dijaki, ki niso izdelali zaključnega izpita. Tem mora biti zagotovljen pošolski pouk, njihovo število pa ne sme biti večje od 15. Diferencialni razredi zajemajo ves ciklus srednje šole, so .iv muiejo prilagoditi šolskemu življenju. Izbiro učencev za dopolnjevalne razrede izvedejo razredni profesorski zbori v prvem mesecu pouka, isto velja za neprilagojene učence. Za slednje opravi dokončno selekcijo posebna zdravstvena komisija, ki jih spremlja skozi vso srednjo šolo. V primeru neuspešnosti učenca ponavlja razred:' dobi oceno, ki jo določa učiteljski zbor. METODE DELA Če spregovorimo o metodah oziroma o zunaji obliki organizacije pouka pri nas, ugotovimo načrtno kombinacijo frontalnega, skupinskega ah individualnega načina, s poudarkom na poslednjem. Važno nam je predvsem poznavanje učenca in razmer, v katerih živi. Upoštevamo individualne zmožnosti pri domačem delu in smotrno načrtujemo delo in življenje v šoli. (V učnem načrtu samostojno pogla\je „Življenje in delo v šoli". ) Prostovoljne dejavnosti na naših šolah so zelo razgibane: pevski zbori, kultur-no-umetniške dejavnosti, tehnične, športne. Imamo še pionirsko organizacijo, ki učence razvedri, razvija v njih patriotizem, duh bratstva in enotnosti in razvija širše oblike dejavnosti. Naša šola ni več samo izobraževalna institucija, ampak prerašča v vzgojno-izobraževal-no ustanovo, ki je organsko povezana z družbo. V Italiji sta nerazviti narodna in umetna pesem, razvijata se le v okviru folklore. Zato šolski pevski zbori ne dosegajo visoke ravni. Pri njih usmeijajo in razvijajo pretežno soliste. Pri organizaciji pouka v italijanski šoli obstajajo tri smernice oziroma temelji: uvedba induktivnih postopkov, individualizacija in socializacija pouka. Z drugimi besedami povedano: središče ni več program, ampak učenec. Pri nas individualizacija še ni dosegla stopnje, ki si jo želimo, zaradi pomanjkljive didaktične usposobljenosti učiteljev. Učitelj bolj spremlja kot organizira, šole' so morda p( več administrativno angažira^ k Modernizacija pouka z uv£ o bo modemih učnih pripon# kov je prinesla tako v našo k12i tudi italijansko šolo nov zikj P stveni duh; to velja zlasti za $ d' lijansko šolo, ki je preživj v< dolgo obdobje znanstvene; V( hiranja. Novi učni načrti boe je uvedeni v slovenski šoli v šn skem letu 1973/74 od 1. do', n; razreda (izjema — telesna vzffl pj ja, ki je uvedena za vseh 8 raZn ^ dov v letu 1972/73). Pri nas^ bi gre le za vsebinske korektuj* k ampak za bistveno razliko po®ta goškega pristopa pri izvajali Pi učnih načrtov. Uvajamo sert naije za razredno stopnjo in “p predmetne učitelje. Hkrati te prizadevamo za uvedbo uskM^11 nih učbenikov in priročnik ^ za učitelje. Na šolah uvajaf ,l: sodobne pripomočke: sliip skice, folije, učne listke. P1*P( programirane in programi!3! teste, naloge objektivnega J11 itd. Ll iDj Bistvena prednost razm( naše osnovne šole: učni načm. in predmetnik so bili v šir°' razpravi pri vseh osnovnih lah, pedagoških akademijah vseh visokošolskih zavodih, usposabljajo učitelje ter j vseh strokovnih društvih. ‘ nas se upoštevajo mnenja predlogi od spodaj navzg1 Tako se pri nas gradi šolstv1 nenehnem kroženju od temp do republike. V Italiji je ta čin dela in razvoja šolstva ključen. Naj primeijam0/ vprašanje končnih rezultajf oziroma osipa pri nas in v liji. Pri nas uspešno konča osflc šolo v osmih letih 7*, $F P je no učencev (po devetih oz. dese letih pa prek 85 %). V K«] uspešno konča 5.r. osno' šole samo 80 %,(do 1. r. sredi šole) uspešno konča osemle^a, šolsko obveznost komaj 50 v j TEA DOM 11% Učinek odvisen od metod iHa me čei slo jev: Idejnost pouka na marksističnih osnovah ostane lahko fraza ali pa postane učenčeva reprodukcija vsebinsko ne-oporečne snovi, če ne vključimo kritičnega, ustvaijalneg3 mišljenja učenca, aktivnega samoupravljavca. ,jkončni učinek je odvisen od metode, torej od način3' kako posredujemo marksistično vsebino, od odnosa uče; nec—učitelj in ne nazadnje, od učiteljeve osebne zavzetost' j0 pri njegovem pedagoškem poslanstvu." Na tem temelju je strokovni svet zavoda za šolstvo SRS’ pod predsedstvom Ele Ulrih-Atene razvijal živahno razprav0 26. januarja, ko je obravnaval svoja stališča o krepitvi vzgoje in izobraževanja na marksističnih idejnih osnovah in razprav; jC| Ijal o delovnem programu zavoda za leto 1973. Na osno'1 razprave so sprejeli veliko sklepov. Med drugim bodo izdel3*1 _ konkretni akcijski program zavoda, ki bo usklajen s sklepi jj1 Jj stališči skupščinskega dokumenta. Nadalje bodo oceni0 j, redigirane učne načrte za osnovno šolo v smislu idejnosti pouka pri posameznih predmetih. Strokovni svet zavoda je sprejel še predlog osnov predme'' nika in učnega načrta za naslednje poklice: gumar izdel° ^ valeč pnevmatike, gumar izdelovalec tehničnih izdelkov, p!f tr| delovalec mesa in klavničar ter temeljne zasnove za p okli' globinski vrtalec. ^ Ust v % De ii 'e. til Pač % 1 'g< Kra Pred našo šolo je težka in odgovorna naloga: vzgojiti prihodnje aktivne člane samoupravne družbe. Jasno je, da ni izvedba te celostne naloge odvisna le od zavoda za šolstvo SRS in vseh slovenskih učiteljev na vseh stopnjah, temveč tudi od usklajenega delovanja vseh družbeno-političnih dejavnikov. Ti so dolžni ustvariti ugodno družbeno klimo in ustrezne pogoje v okolju, kjer živi šola. Dolžni so določiti v okolju nosilce odgovornosti do mladine. Družba mora ustrezno vrednotiti učitelja po delu z upoštevanjem ustavnih dopolnil. Vse to so misli, ki smo jih povzeli z razprave. Ugotovili so, da je zavod za šolstvo SRS veliko storil za rast ssocialističmo angažirane šole pri vsebini njenega pouka, ob uvajanju modemih učil in rn^ premalo storila glede nad! ,2 v pedagoških delavcev in šol- /gra( nimiva je nelogičnost, da d^riaj, ba poudaija teoretične zah^Tisi - njih izvedba pa je p rak tj 4 nemogoča. Zavod za šf SRS dela v nemogočih pr°5iJ skih in kadrovskih pogojil1 j do administrativne zasedb3 ilustracijo: lani je organi/a01.1, enota zavoda iz Ljubljane o'J, skoraj na cesti. Letos se slabša tudi v drugo smer: slabsa tudi v drugo smer. f, j; da bodo morali svetoval0'^ voda na specializacijo pisja po hitrem postopk*’! * bodo lahko nadomestili od0^ joče administrativno o$' Stanje je čedalje slabše. Za strokovno, metodo!0 in idejno usposobljenost, zahteva današnja šola, o' osnovnih prostorskih poiffi f /-j /-IM« - ^umjevanja pedagoških delavcev, ki bo kmalu zajelo vsakega učitelja. Na teh osnovah bodo gradili dalje. V razpravi so menili, da je p^jgoška služba le da o finančnih ne govol j Konkretno: če bomo vzti-j j na tej poti, bomo čez Pat let brez razrednih učiteljev! Mg Vprašujemo: Kdaj bo d^U spoznala, da se dinar, nalozJ ^ izobraževanje trikrat 0 j prir ^ TEADOM»f" STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PREPRIČLJIVO O SODOBNIH METODAH P. , Pred začetkom letošnjega iškega leta je bil v Ljubljani v v'e" °Snovni šoli Rihard Jakopič se-w za učitelj6 angleškega je-k' poučujejo ali pa bodo [l0učevali v hospitacijskih od-Pj ^Ikih na osnovnih šolah v Slo-ve, Veniji. Seminarje organiziral za-ie| V0(l za šolstvo SRS, vodila pa ga "' le prof. Vitka Kolarjeva. Predavatelji na tem semi-l°Vaiju so bili priznani strokov-ZMaki iz newyorske in london- ske univerze. Snov za seminarje isi’ ila vsebinsko, strokovno, me-:U!] j^ološko, didaktično, prav pa tudi tehnično, odlično afl; Pripravljena in bogata. eIj i ^avod za šolstvo LRS po-U1, [bel za reden in nemoten po-tij ek dela in študija, prav tako so !Up.' V$1 profesorji — predava-jlPplji na tem seminarju, s svojim ^^tančnim vsebinskim in teh-ilitpčnim delom, prispevali za po-P]P°ln uspeh tega seminarja. m Seminarja so se udeležile tif jadi prof Milena Kosova, prof. kačka Pilgramova in prof. So-^stotnikova, ki že vrsto let avtorice sodelujejo pri se-;jfcPavi učbenikov za angleški je- zik za osnovne in srednje šole. Zame so bile, poleg ostalih stvari, najbolj zanimive demonstracije prof. Garry Gabriela, saj me, kot dolgoletnega učitelja v hospitacijskem oddelku za angleški jezik, prav to meto-dično-didaktičrio delo še posebej privlači in zanima. Z vso vnemo sem sledil demonstracijam prof. Gabriela. Čeprav mi je delo po oralno-slušni metodi znano, saj vrsto let delam kot demonstrator na hospitacijski šoli, sem s seminarja odšel še bolj prepričan v uspešnost te sodobne metode poučevanja tujih jezikov. Prav nazorno je predavatelj pokazal, kako važno je, da učenec dojame in si osvoji strukturo in glasovni sistem jezika. Snov za demonstracije je sestavil tako, da je vsebovala poglavja iz izgovorjave, slovnice in študija besedišča v vezanem zaporedju. Pri vsaki demonstraciji se je osredotočil na po en jezikovni problem in ga obdelal na podlagi analognega nasprotja. Prav enostavno je prikazal, kako je vsak jezikovni problem j* Ali smo tudi prosvetni delavci povzročili nelikvidnost? va1 V zveznem zakonu o začasni TOejitvi osebnih dohodkov, ki n^|b,l objavljen v Uradnem listu Ml ^ čnc 18. decembra 1972, v med.drugim v uvodu zapisa-1 0> „da bi se bremena stabili-* alk ^ enakomerno razdelila na 7ve gospodarske in družbene esePbjekte .. .“. To besedilo je Itajppisano popolnoma razumljivo no'*11 ne potrebuje nobene razlage. ilef" P°vsem drugačno pa je vpra-50ali smo za sedanje stanje prf1' nestabilnosti, nelikvidnosti in r^Tnekoračitvi investicij, ki nihajo kritja, tudi vsi „enako-a^rno11 odgovorni. Le to bi bila /v1j|amreč utemeljena posledica za A da bo vsakdo nosil ustrezen delež. Nič novega ne povem, če rc- ,m, da imamo že skoraj v vseh . °venskih občinah uveden kra-' vni samoprispevek za šolstvo; Arezne zneske prispevajo dc-.'.vni ljudje in delovne organiza-N- Isto velja tudi za zdravstve-domove, za bolnišnice in še a nekatere druge javne objek-e' Gradimo jih torej z denar-A ki se sproti zbira in le ^ ’ IV1 5C Z-Ulid lil IC .lali ,,anjši delež gre iz drugačnih dj0V' ^orcIa je to tudi vzrok, j na tem področju ne napre-nsti tako hitro, kot bi želeli, 'L? v skladu z našimi finančni in drugimi zmogljivostmi. el0' l |;a poglejmo na drugi strani, -w" (j gradimo razne bančne, Lovske in podobne zgradbe! S kli£ i ajevnim samoprispevkom ^^av g0t0v0 ne jucji g]ecje adzl'? tCtTlc Pr* njih niso zadovoljni 0jJgr^ako stvarjo. Tako zvrst za dr*?. nje in opreme označimo ^čkrat z besedo „luksus“. IcOT Stl’ ^i kjerkoli sodelujemo v šoK tb« takšni ali drugačni obliki pri gradnjah šol, pa dobro vemo, kakšne težave nastanejo tedaj, ko je stavba dograjena in jc treba kupiti najbolj nujno in tudi najbolj ceneno opremo. Kdo je kriv za vse to, kdo je o vsem tem odločal in sklepal? Upam si trditi, da prosvetni delavci zelo zelo malo, saj so gospodarske zadeve pač naloga gospodarstvenikov. Ti pa menijo, naj oni na šoli skrbc zgolj za učenje in se ne vmešavajo v njihov posel. Take in podobne odgovore ter očitke namreč večkrat slišimo, zlasti takrat, ko se govori o investicijskih naložbah. Ali smo torej delavci v prosveti krivi, če so bile te prekoračene in če nimajo kritja? Ali smo mi krivi, če nekatera podjetja poslujejo z izgubo, čeprav so morda njihovi vodilni imeli dosti večje osebne dohodke j kot so bili naši v preteklih letih? Za vse to naj torej sedaj dobimo v prvem polletju letošnjega leta take osebne dohodke kot v letu 1972 in to ob vseh mogočih in nemogočih podražitvah? Sem za to, da prispevamo svoj delež za stabilizacijo, pa tudi za to, da vsi tisti, ki so s svojim ravnanjem, odločitvami in sklepi prispevali k sedanjemu težkemu stanju, dobijo ustrezne kazni, da jih pokličemo na odgovornost. Če tega ne bomo storili, pomeni, da jim dajemo moralno podporo in potuho. Kako smemo potemtakem zahtevati, naj drugi nosijo bremena njihove krivde,- da ne uporabim besede „ne-sposobnosti“? VINKO LANGERHOLC Prizadevna dramska skupina ict^a jeseniški gimnaziji že več terem so prikazali življenje in , ^ ZeI° prizadevno dela dram- delo jeseniškega pisatelja — re-jt# . skupina, ki jo vodi mento- volucionaija Toneta Čufarja, iložjj šoja Prof. Čili Kodričeva. V tem Sedaj se pripravljajo že na pro- 0 Pri *etu so Pr'Pravih več slavo dneva mladosti in na j fevn itev za dan republike, za sklepno prireditev ob koncu tliy °st pa literarni večer, v ka- šolskega leta. povezan s celotnim sistemom jezika — glasov v okviru besed in njihove oblike v stavkih. Glede izgovorjave in intonacije — vsako poglavje je obravnaval na temelju ustnega ponavljanja nasprotnih zgledov. Branje je uporabU kot izhodišče za razgovor, glavni poudarek je dal živemu govoru in ustnim vajam, dokler učenci dodobra niso dojeli glasovnega sistema, strukture in potrebnega besedišča. Kar zadeva učna pomagala in didaktične pripomočke, je z odličnim posluhom in iznajdljivostjo uporabil vse, kar je bilo pri roki, od krede, papirja, slik (realij) ipd. in jih čudovito smiselno uporabil. Glede na to, da se danes toliko govori o sodobnem pouku, o AV sredstvih, o učnih strojih itd. sem želel videti tudi kako demonstracijo, kjer bi prof. Gabriel uporabil vsaj eno izmed naštetih sredstev. Kot praktik sem uporabil pri svojem delu prav vsa razpoložljiva AV sredstva, ker jih ima tudi šola. V končni fazi je tudi montaža fonolaboratorija na naši šoli. UČENCEM PRECEJ SVOBODE Če se vrnem k demonstracijam in analiziram področje fonetike, ugotavljam, da je prof. Gabriel pustil učencem precejšnjo svobodo glede izgovorjave in marsikdaj ni korigiral povsem napačno izgovorjene besede. Mi se striktno držimo pravila in zahtevamo, da se učenec čimbolj približa fonetični sliki jezika, zato ga opozarjamo na napačno izgovoijavo, ponavljamo glas, besedo in nismo tako demokratični kot prof. Gabriel, ki je poudaril, kako važno je, da se otroci sproste, da jih ne prekinjamo pri govoru. Končni smoter demonstracije je vedno dosegel, tj. hitro slušno dojemanje in dokaj jasno izgovorjavo angleških glasov ob pravilnem poudarku, ritmu in intonaciji. Vaje so temeljile na pravilni rabi jezika in so ustrezale potrebam v 6. razredu. Pri izbiri zgledov je upošteval, kaj je važno za aktivno znanje oziroma govor in kaj za pasivno znanje na tej stopnji. Kar pa zadeva besedišče, je vedno iskal edini pravilni pomen besede iz situacije, v kateri jo je uporabljal. Stavki so bili prilagojeni tako imenovani „real situa-tion.“ Nove izraze je poučeval po opisu značilnosti situacije, ki je temeljila na nasprotju in to vedno v stavku, ki je točno prikazoval situacijo, v kateri je besedo uporabil. Gradivo, ki gaje izbral za demonstracije, je ustrezalo starostni stopnji in predznanju otrok. Otroci so iz denva v dan (imel je 6 demonstracij) bili bolj sproščeni in dovzetni, čeprav se je težavnost snovi stopnjevala. Njegova pedagoška osebnost, njegov pedagoški takt in ton pa so dajali demonstracijam še prav posebno privlačnost. Te so bile višek seminarja, ker smo pri njih nazorno videli, kako naj poučujemo, tuj jezik na osnovni šoli. Sam sem kljub mnogim seminarjem, na katerih sem bil, tudi tokrat zasledil mnogo novega, koristnega in za svoje delo potrebnega. Delo v skupinah (delali smo v skupinah do 8 učiteljev) je zelo uspešna oblika strokovnega izpopolnjevanja. V malih skupinah smo lahko mnogo intenzivneje sodelovali, se poglabljali v probleme in vsakdo je moral biti stalno prisoten in pozoren. Intenzivna konverzacija je vsakogar aktivirala, ker je zahtevala popolno koncentracijo, bodisi v razgovoru po demonstraciji ali pa pri drugih razpravah. Na skupnih plenarnih sestankih so vodje skupin poročali o delu svoje skupine na isto temo (nastop), nakar so postavljali vprašanja zakaj tako itd. Prof. Gabriel je odgovarjal vsakemu posebej in ves avditorij seznanil s problematiko in ugotovitvami, oziroma zakaj tako, kako je bolje, in na kaj je v tisti učni enoti osredotočil svojo pozornost, kaj je od hospitacije pričakoval itd. Zelo kritično je analiziral svoj nastop, utemeljil posamezne učne korake, kako je motiviral učence in kaj je bil njegov cilj v tej učni uri. Vsem predavateljem iz Amerike in Anglije je treba izreči vse priznanje, ker so si resnično prizadevali, da bi mi kar največ pridobili in pridobljeno znanje tudi uspešno uporabljali pri svojem delu v šoli. Žal, da seminarju ni pri-sotvovalo večje število učiteljev — korist bi bila še. večja. Takih seminarjev si še želimo. MIROSLAV LEŠNIK, osnovna šola Poh. odred Slov. Bistrica O OSNOVNA ŠOLA TREBNJE razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas: - učitelja angleškega jezika - učitelja telesne vzgoje - učitelja matematike in fizike Pogoj: predmetni učitelj ali profesor ustrezne stroke. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Na voljo je enosobno stanovanje. OSNOVNA ŠOLA MARJAN NEMEC RADEČE razpisuje prosto delovno mesto učitelja v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas od 1. februarja 1973 do 30. junija 1973. GIMNAZIJA JOSIP JURČIČ STIČNA, Ivančna gorica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: profesorja matematike in fizike profesorja fizike in matematike profesorja slovenščine in nemščine Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI NADA CILENŠEK GRIŽE PRI ŽALCU razpisuje prosto delovno mesto predmetnega učitelja za zemljepis in zgodovino za nedoločen čas, PRU ali P. Nastop službe v II. polletju 1973. Osebni dohodek po pravilniku o osebnem dohodku. Na voljo je samska soba. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. MONTAŽNI VRTEC V LJUTOMERU Konec februarja se bo vzgoj-no-varstveni zavod v Ljutomeru preselil iz svojih dosedanjih deloma neprimernih in premajhnih prostorov v nov montažni marlesov objekt, kjer sedaj končujejo delo. Po programu otroškega varstva v ljutomerski občini od leta 1971 do 1975 so pričeli s pripravami za gradnjo že leta 1971, graditi pa so začeli maja lanskega leta. Načrt montažne gradnje jc izdelal centralni zavod za napredek gospodinjstva SRS. Novi objekt obsega 900 kv. m zazidalne površine in ima 9 igralnic; od tega je 7 prostorov za otroke od 2 do 7 let in 2 prostora za otroke do 2 let. Ima samostojno kuhinjo, ki bo oskrbovala 160 otrok. Gradnja bo stala do 4 milijone din, ki sta jih prispevala republiška skupnost otroškega varstva — 20.496 din, Ostalo pa sklad odbora za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti občine Ljutomer. Novi objekt bo za sedaj rabil, potrebam mesta. S pridobitvijo nove sodobne zgradbe za predšolske otroke v Ljutomeru lahko rečemo, se jc začel čas, ko mašimo vrzeli preteklosti. Nerazvita območja so v tem vedno zaostajala, dokler niso bili leta 1968 ustanovljeni odbori za otroško varstvo pri temeljnih izobraževalnih skupnostih in republiška skupnost otroškega varstva, ki so začeli zbirati sredstva za vzgojno-var-stvene zavode. Ljutomer bo imel torej prvi tak objekt, ki bo ustrezal današnjim zahtevam, sledil mu bo drugi v Križevcih pri Ljutomeru, za katerega so že odobrena sredstva in se bo letos začelo z gradnjo. J.B. ODSLEJ DRUGAČE? Svet za vzgojo in izobraževanje pri skupščini mesta Ljubljane je 24. januarja posveti svojo pozornost dvem perečim problemom: stanju izobraže- vanja odraslih in vlogi predstavnikov javnosti v svetih srednjih šol in domov. Gostje iz delavskih univerz in zavoda za tehnično izobraževanje so nazorno prikazali neurejeno stanje na področju izobraževanja odraslih, ki se je dolgo razvijalo brez sistematične skrbi družbe. To izobraževanje se je, iz nujne potrebe po kadrih, razraslo v najrazličnejše oblike, ki velikokrat dobijo stihijsko obeležje. Razpravljavci so opozorili na različno motiviranost delavcev pri tem izobraževanju, ki je ozko povezana z načinom dela, delovnim mestom, nagrajevanjem ipd. Podprli so zahtevo, da mora biti zagotovljen denar za družbeno izobraževanje odraslih in da mora družba opredeliti svoj odnos do delavskih univerz. Zagotoviti jim mora potrebna sredstva, da bodo živele. Sedaj le hirajo zaradi nenehnega odtoka kadrov na boljša delovna mesta. Poudarili so potrebo po organiziranem pristopu k programu in sistemski rešitvi za izobraževanje odraslih. Zvedeli smo, da obstaja težnja po združevanju delavskih univerz, doslej le kot predlog. Zmenili so se, da bo komisija pri svetu ljubljanske skupščine dopolnila sedanje poročilo o izobraževanju odraslih, ki je trenutno zaradi obsežnosti nepopolno, s smotrom, da bi dobili celoten pregled vseh oblik izobraževanja odraslih. Svet je nadalje razpravljal o vlogi in nalogi predstavnikov javnosti v svetih srednjih šol in domov. Ta vloga je mišljena kot ožje povezovanje zavodov z družbeno-poliličnimi dejavniki in kot možnost sodelovanja, vpliva na celotno aktivnost in delo šole. Doslej je bila ta vloga v pretežni večini le formalistična. Razpravljavci so poudarili, naj bi bili predstavniki javnosti tisti občani, ki imajo poleg znanja še posluh za šolsko problematiko. Dobro bi bilo, so dejali, da bi bila v svetu šole vsaj polovica zunanjih članov zaradi boljše povezave šole z okoljem in za njeno vraščanje v družbo. Svet za vzgojo in izobraževanje pri ljubljanski skupščini je sprejel sklep, da bo poslal na šole pismo s priporočilom, naj sveti šol vabijo predstavnike javnosti na vse svoje sestanke. Odslej bo tudi svet za vzgojo in izobraževanje pri ljubljanski skupščini vabil na svoje seje predstavnike javnosti iz svetov srednjih šol in domov zaradi boljše obveščenosti in medsebojnega sodelovanja. Ob praznovanju 100-letnice v Bučkovcih V dveh prispevkih smo brali o proslavi stoletnice osnovne šole v Bučkovcih, tako v Delu dne 9. 10. 1972 (štev. 276) in Prosvetnem delavcu dne 27. 10. 1972. Iz obeh sestavkov je razvidno, kakor da so v Bučkovcih pričeli s poukom šele pred 100 leti. To leto je bila zgrajena šolska stavba, s poukom pa so pričeli že v sredini 17. stoletja. Prvi aeditus Janez Reisperger — cerkovnik, organist in učitelj je omenjen že leta 1650. Prvi je pričel učiti otroke branja in pisanja. Pouk pa ni bil reden, temveč občasen in odvisen od znanja, ki gaje imel cerkovnik. Drugi znani šolnik iz leta 1695 je Štefan Tivardcr, sledijo Jurij ErličH 17 14-1723, Marko Trei-ber 1724—1737. Redni pouk v Bučkovcih (Mala Nedelja, šola seje do 1. 1954 imenovala Mala Nedelja) sega v leto 1737, ko je nastopil učiteljsko službo Kolo-man Tabor. V izvlečku šolske kronike v slovenskem šolskem muzeju navaja kronist tudi število šoloobiskujočih otrok za nekatera obdobja. Statistični podatki kažejo, da je bilo leta 1805 na šoli le 5 dečkov. Število otrok pa je raslo, tako da jih je bilo leta 1867 že 179. Prav je, če povemo, da je sedanja šola v Bučkovcih po svoji starosti druga v ljutomerskem območju. Zgodovinske podatke o malonedeljski šoli je poleg izvlečka v šolski kroniki, ki jo je napisal šolski upravitelj Simon Cvahte, z zbranimi podatki po župnijski kroniki mogoče dobiti še v Popotniku 1887, stran 38, v sestavku zgodovinarja Mateja Slekovica Drobtinice za zgodovino slovenskega šolstva in v delu zgodovinarja dr. Frana Kovačiča, Ljutomer — zgodovina trga in sreza 1926, str. 323. SLAVICA PAVLIC MOJI NADZORNIKI Danes že vsi pišejo spomine, politiki in igralci in kaznjenci, pismeni in napol pismeni, taki, ki se sami pote s peresom, in taki, ki jih dajo napisati kar drugim. Pesmi in romani se umikajo, na pohodu so spomini. Spomine ljudje berejo, spomini prinašajo slavo in denar. Je kaj čudnega, da je tudi mene obšla skušnjava. Šolniki smo zamudniki, kakor zmeraj. Morebiti je kateri, morebiti jih je celo več, ki sramežljivo skrivajo popisane zvezke na dnu predalov. Tako povešanje oči ne prinese ne slave ne denarja. Jaz bi rada poskusila zares... če bodo natisnili. Najprej naslov! TRPLJENJE IN RADOSTI UČITELJICE OSMEGA PLAČILNEGA RAZREDA Z DRUGO PERIODSKO POVIŠICO ALI KAKO JE RASLA SLOVENSKA ŠOLA. Precej dolg naslov, toda taki so spet v modi. Za mlajše tovarišice in tovariše žal nekoliko zapleten. Koliko pa jih danes še ve, kaj je osmi plačilni razred in kaj je periodska povišica? O, blaženi časi miru in varnosti! Če bi se učiteljske plače ne bile tako zapletle, če bi ne bilo treba prehoditi Golgote s pravilniki in točkovanji na hrbtu, če bi mi bile prihranjene razprtije, ki jih je prinesel družbeni dogovor, bi bila danes zares učiteljica osmega plačilnega razreda z drugo periodsko povišico ali VIII j2, kakor smo takrat pisali. Včasih smo imeli plačilne razrede. Včasih smo se imeli radi in smo se pogovarjali o vzgoji. Ko sem jeseni leta devetnajsto petinštiridesetega prigrizki v hrib k svetemu Andreju, me je tam že čakala nakaznica s plačo 2.430 dinarjev, starih seveda, ali prastarih, če hočete, čakala me je učilnica z razbitimi klopmi in postelja z otepom slame, a brez odeje in rjuh, čakal me je kup otrok, ki jih ni bilo težko razumeti, in kopica uradnih knjig, ki so me z nepopisanimi listi in z neštetimi razpredelnicami spravljale v obup. In nikjer nikogar, ki bi kaj vedel o vseh teh razpredelnicah in vprašalnikih. O, pač! Gospod Engelbert, moj prvi nadzornik. Prišel je, ko se še dobro razgledala nisem po novem kraju, prišel je nenapovedan in nepričakovan, kakor so prihajali vsi nadzorniki. Zato sem se zmedla kot gospodinja, ki ima v hiši vse narobe, pa misli, da mora zaradi gosta na hitro pospraviti. Gospod Engelbert je bil zbeganih učiteljic nemara vajen, ker mi je mimo naročil: „Kar nadaljujte, gospodična!" In si je z velikim rdečim robcem obrisal potno čelo in sedel na klop pod orehom, da bi se ohladil in spočil. Imeli sno telovadbo na dvorišču pred šolo, otroci so bili razigrani, kar je sedel pod orehom gospod Engelbert, so pa kar umolknili. POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO SREČA Nekaj dni pred prvim polletjem sem srečala pred zbornico šole za vajence v gospodarstvu starejšo ženo. Vsa objokana je slonela ob steni in neprestano pogledovala na stensko uro. Kazalec ni hotel pohiteti. Slednjič je le zazvonilo in žena je vsa prestrašena stekla pred vrata 2. razreda. Iz razreda je stopila profesorica in se posmejala objokani mami „Je znala? “je planilo iz žene. Profesoričin nasmejani obraz je povedal dovolj. Kot da bi padla maska z materinega obraza. Iz dna srca je privrelo: „Kako sem srečna!" Po poti domov sem razmišljala. Kako malo je bilo treba za srečo tej materi. Ali je res za vsako srečo zadosti samo toliko? Vse to me je spremljalo še v šolo. Ogledovala sem svoje otroke in jih brez besed vprašala: Ali ste tudi vi tako kmalu srečni? Kaj pa je vaša sreča? In hipoma sem pomislila: „In če jih vprašam glasno? “ Rada bi videla, da bi mi otroci iskreno zaupali občutja o svoji sreči. Morala sem ustvariti v njih razpoloženje, da se bodo hoteli za trenutek ustaviti v svoji otroškosti in mi zaupati. Prav počasi in mnogo tiše kot ponavadi sem jim začela pripovedovati o svojem srečanju z objahano mamo. Oddahnili so se, ko se je vse srečno končalo in za hip počakali. Nato pa so hiteli pripovedovati o sreči svojih mam in očetov, dedkov in starih mam. Naštevali bi brez konca, pa sem ta že skoro preživ razgovor presekala z vprašanjem: „Otroci, kdaj ste pa vi srečni? Kdaj si srečen, Janko, in ti Polonca, Irenka, Stanka? “ „Srečni, srečni, srečni," je valovalo po razredu. „Bi mi mogli povedati, kdaj ste bili najbolj srečni? “ Otroci so se spogledali. In ko sem vprašala tudi to, kdaj bi bili najbolj srečni, so v en glas zavpili: „Lahko povemo, vse to Nemara so bili v podobni stiski kot jaz. Igrali smo se gnilo jajce, pa na lepem nisem vedela, če igra ni preveč zastarela, če bi ne bila dolžna poiskati kake bolj sodobne. Pri računstvu bi se počutila bolj varno. Množice so bile v tistih letih samo političen pojem, računski še zdaleč ne, še zmeraj je veljalo, da je pet krat štiri nespremenjlivo dvajset in to za vse čase in za vsako oblast. Zato se je pred nadzornikom marsikdo zatekal v računstvo in tudi jaz bi se bila lahko, saj sem gospoda Engelberta že od daleč videla, kako se peha v hrib. Pa sem bila v svoji naivnosti, tepka neumna, prepričana, da gre kak župnik iz sosednje fare k našemu na obisk. Gospod Engelbert je bil zares bolj podoben župniku kakor šolskemu nadzorniku. Majhen in debel, ampak zares debel, v črni obleki in s črnim slamnikom se je potil kakor Sizif. Opiral se je na palico, pogosto je postal in si v vročini privoščil samo toliko udobja, da je slekel suknjič in ga stisnil pod pazduho. Nosil je naramnice in nad komolcem elastike, ker so mu bili rokavi pri srajci predolgi. Tak je bil gospod Engelbert. Dobrodušni možiček na prekratkih nogah ... prav nič nevaren, dokler se mi ni predstavil. ,,Prišelj sem pogledat, kako delate, gospodična. “ V senci je položil slamnik na klop, da mu je gladka, pordela pleša kar zasijala med zelenjem, potil se je in pahljal in mahal z velikim rdečim robcem kakor z zastavico. Bil je vajen učiteljic in otrok in nas najbrž še slišal ni, jaz pa sem bila vsa trda od strahu. In otroci tudi. Hodili smo po prstih, govorili smo šepetaje in ko se mi je zdelo, da bi bilo ure lahko konec, sem samo pomignila, pa so se učenci kakor duhovi porazgubili v razred in tiho posedli po klopeh. Tako spoštovanje so zbujali nekoč nadzorniki. Nisem se ga upala vprašati, če pojde z nami. Šel je kar sam. Palico je obesil na tablo, slamnik na kljuko pri oknu, suknjič pa si je spet oblekel, brez suknjiča vendar ne moreš v razred. Potem je sedel za kateder in naročil: ,,Prinesite mi vaše zvezke!" In ko je imel zvezke: „Še rdečilo!" Ves čas je popravljal moje zapiske, za otroke se še zmenil ni, in kmalu so bile priprave vse rdeče, kakor šolska naloga, ki jo dvomeče oceniš z dobro. „Tule ste izpustili vejico, gospodična, in tule klicaj...“ Gospod Engelbert se je oklepal že zdavnaj opuščenih pravil, pisal je ŠKATLJA in všeč mu je bila beseda OPETOVANO, ker mi jo je večkrat vstavil v besedilo. Gospod Engelbert je bil možak stare vere in jaz sem bila kljub mladosti zadosti pametna, da mu nisem ugovarjala. Še nasmehnila se nisem, ko je tako vneto elkal, kakor vsa slovenska gospoda, dokler Župančič ni pregnal spakovanja iz gledališča. Saj je bil Župančič? Ali pa je bil kdo drug? Kdor je že bil, njegova graja gospoda Engelberta ni dosegla. Gospod Engelbert mi je še v petinštiridesetem dobrohotno požugal s prstom in dejal: „Jaz vam bom jahalj, gospodična, jaz vas bom jahalj. “ Nobenih nespodobnih asociacij, prosim! Gospod Engelbert je govoril v lepi prispodobi. Za tisto, kar mislite vi, mlada tovarišica, pa je bil preveč okoren in odlpčno prestar. Pa je bil tudi gospod Engelbert nekoč mlad in razposajen. O njem mi je kasneje, na nekem zborovanju, pripovedovala kolegica, ki je okušala že učiteljski kruh pokojne kraljevine in banske upra- To so bili časi! je bila prepričana kolegica. Kdo pa ne hvali rad starih časov? Takrat so bili nadzorniki, kot je gospod Engelbert, je pravila kolegica, na poti po mesec dni in še več. Peš. Od šole do šole. S hriba na hrib. In so spali... ... po šolah, je rekla kolegica, pri učiteljicah, če so jim bile všeč. Po hribovskih šolah je bilo toliko osamljenih učiteljic. Da ni bila tudi moja kolegica ena izmed njih, da ni tudi k njej hodil gospod Engelbert? Ali pa je govorila iz nje nevoščljivost in neizpolnjeno hrepenenje. Ko me je obiskal pri Svetem Andreju, gospod Engelbert že zdavnaj ni več mislil na greh. Obujal je drugačne spomine. „Pred vojno sem bilj opetovano na tej šoli, “ mi je rekel. ,Jles? “ „Takrat je doljga leta upraviteljevalj neki gospod Uršič. “ „Slišala sem zanj. “ „Spominjam se neke kmetije, pri Mohoriču se je rekalo ...“ ,Nad šolo je. “ „.. . in tam so imeli dober jaboljčnik. “ lahko povemo, saj vemo, kdaj smo srečni, saj smo srečni!" Dala sem jim lističe in na tablo napisala vprašanji. Hitro so se sklonili nad listič, toda pisati ni začel nihče. Druga za drugo so se dvigale glavice iznad klopi in velike vprašujoče oči so se zazrle vame. Sreča? sem brala v njih. Tiho je bilo v razredu, tako tiho kot takrat, ko pripovedujem o novem in lepem, ko odgovarjam na vsa mogoča pisana vprašanja. Samo tokrat so morali sebi odgovoriti sami. Mogoče pa sem jim naložila pretežko nalogo ? Gledali smo se, skoro ogledovali. Čez nekaj časa so se spet sklonili k mizicam in začeli. Še so nekateri vrteli svinčnik med prsti in čečkali ob robu listka, pa so se le opogumili. Še vedno pa je bilo v razredu čisto tiho. Brez besed in brez podpisov so oddali napisano skrivnost o svoji sreči. Kako pisani in različni so bili ti odgovori. Nekaj bi jih dala na isti kup. Odgovore vseh tistih, ki so bili srečni in bi bili srečni le tedaj, če bi imeli, kar si želijo in še več in preveč. Pa teh ni bilo dosti in o njih ne bom govorila. Raje bom povedala o onih, ki pripovedujejo iskreno, nežno, prisrčno in polno ljubezni o vseh tistih, ki so njihov svet. Poglejte, kdaj so bili moji otroci najbolj srečni! . . . sem bil junija lansko leto, ko sem izdelal z odličnim uspehom. , ... ko sem pred tremi meseci v bolnišnici dobil od svojih sošolcev toliko pisem. ... ko sta se mama in očka srečno vrnila iz tujine, ker sem ju strašno pogrešala. ... ko sem dobil sestrico. ... ko sva šla z mamo v Kranj, Jesenice, Kranjsko goro, prek Trente in Idrije nazaj domov. ... ko sem se naučil voziti s kolesom. ... ko sem imela 9. rojstni dan in je bilo v hiši toliko ljudi. ... ko sem bil s stricem v hosti na lovu. ... kadar se vrne očka s potovanja živ in zdrav. ... ko nimamo naloge... ... nikdar! Brž sem napisala listek, naj mi za božjo voljo pošljejo stekle^ L jabolčnika, ker je nadzornik tu, in poslala otroka k Mohoriču." so pri Mohoriču sami vedeli, kaj je treba, ker so poslali zrtm ^ jabolčnika še klobaso iz zaseke in pol hleba domačega kruha. ni Gospod Engelbert je bil zadovoljen. Ko je odhajal, mi je dejal ne| ,M bilo tako slabo za začetek. Kakšne strahote berete danes f časnikih. Ne zgledujte se po njih, ker vas bom jahalj! Ko pridi! ,e, drugekrati.. .“ ^ Toda gospoda Engelberta ni bilo več. V petinštiridesetem /etui bi/ nekakšen ostanek preteklosti, nekaj podobnega kakor so nji razpela po razredih in še kup drugih reči, ki jih ne moreš kar vrti na smetišče. Še pred novim letom so gospoda Engelberta le upokojili. A učiteljskem zborovanju se je poslovil od njega tovariš z okraja, lep je govoril o njegovem delu in o trpljenju v pregnanstvu in gosp«'' v* Engelbert je imel solze v očeh. MIHAELA SRŠENOVA Ve! _____________________________________________________________J »o po GLASBA NE POZNA ELEKTRIKE ^ Zdaj ko spi Beethoven v elektriki, je vsak drugi brenkač geni ^ Vsak pop se mora spoznati na top-pops. Vsak elektro inženir pi: j, lahko kriv za smrt kvalitetne glasbe. Če je kriv elektro inžeA potem so krivi gradbeniki, ki so naredili jez, ki se podira; tov at cementa, ker cement ni bil dovolj močan, kemiki, ki niso nared* obrih analiz, potoki, ki so nenapovedani preplavili deželico .. • n j. smo na cilju: za smrt kvalitetne glasbe je krivo vse človešb-Narava pa se smehlja! ^ Srečam inženirja Protončka. Glavo vleče med ramena, plaho n1 Vaj švigajo oči. Boji se srečati poklicnega glasbenika iz Beat plemen Povabim ga v kavarnico, ob sveči ni imel nobenih temačnih id1 „Uničili nasbodo! Delam v podjetju Elektrosveča in edino telep nam delujejo z uvoženo energijo. Pred mesecem dni je pridrvela tehničnemu klapa grivatih. Posadili so ga na stol in ga zaslišeVi* Bili so člani ansambla Novi mamuti. Same gorile! Zaradi nas, J , pravi zaradi elektrike, so morali odpovedati turnejo po slovensb^ £ mestih. Dirigent mi je hotel razbiti bas kitaro na glavi, pa ga I kolega spomnil, da bi bila škoda dinarska, kitara pa je dolarsp. Vprašal sem jih, če poznajo Mozartov življenjepis, in če je W takrat elektrika že na svetu, pa mi je dirigent odsekal besedo \. bobnarsko palico. "Ali se vam sploh sanja, za koliko denarja ste ^ oropali? Deset nastopov .. . krat... za dva avtomobila! „ti vc?r. . tožil vas bom, kva j‘l’| ^ kronan, krnaš ksiht kukr en akumulator. mislu!" Drugidan je prišel dirigent komornega zbora. „Ali bi lahko gof ril z direktorjem? ! Da ga ni?! Ja kakšno norišnico pa imaU Elektrika crkne, vaj ne moremo imeti, Amerika nas čaka, gost1 vanje je pred vrati, sveč je zmanjkalo... ja kako naj si pošti človek služi kruh?!,Muzicirajte od devetih dalje. Takrat je tok „Ste znoreli, kaj pa naša privatna življenja? Obiski gledališč, foMjo lov, koncertov! Kje ste videli osla, ki bi dandanes živel samo za štf ia, poklic!? Tožili vas bomo pri sekretariatu za pot v svetlo bodo! ^ nost. Mi lahko pojemo brez not, ljudje pa nas brez not ne bo^ iet hoteli poslušati!" j tu( Tretji dan je prišla delegacija: ansambel Krohot kamnov, kvari1' pr{ Tulitek, trio Los Primitivos, narodni ansambel Polkapek, vokalu1} pr< instrumentalni ansambel Paleozoik in šest menažerjev, ki so f živeli kratek stik. Izvolili so protestni odbor. Posedli so okrog stavbe in sklenili, da se ne ganejo prej, preden jim ni neneh niso pustili iz stavbe. Zagotovili smo jim dve dvorani v četrti, ¥\ še nismo nikoli izključili toka. V napeljavo smo spustili tok tak!1] iakosti. da ea žarnice IPR Croatia TEŽ niso vzdržale. In sveti svetloba zajamčena. Ljubice in žene so jim nosile malice. NikO'?-i ^ j ča: ik0 prispeta delegacija. Zahtevali so nadomestilo za električne kiti? ^ jakosti, da ga žarnice IPR Croatia TEŽ niso vzdržale. In spet ojačevalce in osmojeno kožo. Vložili so tožbe. Minilo je deset dni in na sodišču so nam povedali, da so ^ lni tožbe umaknili Iz Češke sem dobil čudovito kartico od ansarriP j POLKAPEK. Da so nam večno hvaležni, nam pišejo. Če bi bil ^ ,1 bi zaslužili polovico manj. Nato je prišla zame kučma iz Kijet1 Poslal jo je ans. Paleozoik. V zahvalo za mrk. Živel mrk, pišejo. ^ t(1 Primitivos so se oglasili s Kanarskih otokov. Kanarčki zdaj tf \ ^ molčijo, pišejo. J en Skoraj so nas obtožili, da smo krivi za smrt visokofrekvenČ ^ umetnosti. Zdaj je v deželi mir. A kaj - turneje so kratke. Tft ^ drugim deželam bo lepega dne zmanjkalo elektrike. Zato gradil pr( novo tovarno sveč: Elektrosveča II. IVAN CIMERMAŠ j pu na In isti deček, ki je zapisal z velikimi črkami .. . nikdar... ie} vprašanje, kdaj bi bil najbolj srečen odgovoril: če me očka M pretepal. . . Ta dva odgovora povesta mnogo. Čeprav poznam otrokovo ^ žino in vem, da ni vse tako kot trdi otrok, sem bila žalostna. AljJ pr. otrok res ne bo ljubosumen na svojo malo sestrico, ki ji rid posvečajo preveč pozornosti? In drugi? Kdaj bi bili najbolj srečni? Spet je mnogo takih vidijo vso srečo v kolesu, televiziji, električni lokomotivi, v p°{ vanju v tujo deželo, v avtomobilu in mnogih podobnih rečeh vendar je sreča tudi kaj drugega! Najbolj srečen bi bil, če bi lahko z mamo milijon let živela nikoli ne bi bilo vojne... ... če bi bil na koncu leta odličen. .. .če bi bil lovec ali ribič, ker bi bil vedno v naravi in dani nikoli več bilo vojne. ., ... ko bom lahko s prstom migal (op. prestal je težko operami' na roki). ed (| sai ne; Pn dei | ve; Žir .ko bi dobila za punčko mnogo oblekic in kot, v katerem^ vei Pa no te; jav uredila stanovanje za punčke. ... če bi bil vedno prost. .. .če bi veliko znala in bi bila vedno vsaj prav dobra. ... če bi spet imeli v Savudriji šolo v naravi. .. .če bi bil odličen in bi bila mama srečna. .. .če bi mama ozdravela in še dolgo živela. Tonček pa je svojo srečo kar mami in očku pridal, saj b‘l najbolj srečen, ko bi bila očka in mama srečna, če bi bil on 0“ čen. .. .če bi znala mnogo jezikov, da bi se lahko pogovarjalo1 dopisovala s prijateljicami po vsem svetu. Na Vojkinem lističu so bile pripisane še besede: sploh ne N kdaj sem srečna, ker sem vedno vesela... Te prelepe besede' pesem brezskrbnega otroštva in naročilo vsem, ki imajo ottO* radi- macakai# uč ob šol Za ■al 5; žal eii ka 2al Osi ču Stv Vse po dogovoru . Ugotovitve za izdelavo dokumenta o idejni usmerjenosti vzgoje 11 Robraževanja so bile IS. januarja osrednja tema razprave odbora ^ Za prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine SRS. . Sklepi in stališča, ki jih navaja, pojasni in opredeli predloženo ,nic\ Jp^divo, so sinteza razprav in zasedanj naših družbeno političnih u n fJniov o idejni usmerjenosti a,in angažiranosti naše šole. ^Slišali smo. da so nekateri posamezniki na šolah očitali, češ da ^ to stališča le političnih, ne pa tudi zakonodajnih organov in jih treba izvajati. Čeprav vemo, kakšna naj bo naša šola, kaže, da ?sV ,'e^ater'rn to še ni jasno. idtf J>rav v zvozi z politično nevtralno šolo, v kateri je popustil obču-ett za marksistično usmerjenost, je skupščina posebej opozorila na (uf nuJnost. da se ta republiški dokument čimprej sprejme. S tem je 0 Pj^prla tudi hotenje vseh naprednih prosvetnih delavcev v boju za vrei "Jihovo poslanstvo. Dokument o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja bo upo-jll ^jval problematiko ožje idejne usmeritve in angažiranosti šole. V Pripravi pa je še drug dokument — resolucija o vzgoji in izobraže- 0 anju v SRS. Le-ta bo zajel vso ostalo problematiko razvoja na ^ ^Sojno-izobraževalnem področju. Njegov osnutek bo pripravljen 4 Ve,jetno že ob koncu marca. Namen dokumenta o idejni usmerje-n°sti je: nadomestiti zanemarjeno v sedanjem stanju v šolstvu, kije P°siedica prevelike strpnosti ali nespoštovanja temeljnih načel Vz8°je in izobraževanja. »To stanje v naši šoli,“ so menili razpravljavci, ,je posledica red snega stanja, v katerem je delovala naša družba že nekaj let.1 pat V razpravi je bilo jasno poudarjeno: „Želimo učitelja, kije opremil aeljen, prepričan v naš socializem.11 Ker je šola tudi družbena kate-j0r*ja’ ne more učitelj učiti v šoli po drugačnem programu od -gji Ogovorjenega. . J . Preprosto povedano: če so se v podjetju dogovorili, da se mora 0 'klavec držati skupnega dogovora, nima torej neomejene svobode. Y tej številki našega lista objavljamo osnutek sklepov in stališč J a izdelavo dokumenta o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraže- 0"l Vanja- lefl' uk TLA DOMINKO ^dovolj prostega časa? Ali so imeli učenci bi do\ .Vprašanje prostega časa se e A a.351* s pedagoških in sociolo-V^Sj .h vidikov vedno močneje od-; s‘t\ ^lra kot sodoben problem, ko poznavamo, kako naraščajo °')remenitve v šoli, ki prevzema Vedno več funkcij družinske j^Zgoje. Doživljanje prostega asa je močno subjektivno “barvano, pa je težko presoditi, i„m r^to je s kratkosti o ali doleost-Jo , laij n,'b šol loV> ■'‘uvo je s kratkostjo ali dolgost-1 s^jari-2 jo! j' 50 v višjih razredih osnov- takega časa. Mariborski šo- d°t nil' Mlet; predlanskega šolskega odgovarjali med drugim f udi na vprašanje, ali so imeli i^vee, dovolj, premalo ali nič ji Prostega časa. nd . ,§tiri petine vseh šolarjev je ehf' lzjavilo, da so imeli kljub uče-:Ogr 7U in sodelovanju s starši pri kn aomačem delu dovolj prostega IcH fasa. Podatke so dajali pozimi, zunaj nj m0g]0 biti p0. taft ^bnega dela, saj so celo na vasi Pomagali predvsem samo v hle-, p* Vu- Preveč prostega časa je Jjtielo 6% šolarjev. Zanimivo, m /.a 50 tudi na Bavarskem ugoto- 'Jbi. kako se je 6 % otrok dolgo-„ asi|o. Sicer ne grej da bi oboje m j^oili, kajti odgovor, da sem | preveč prostega časa ni ^nak odgovoru, da sem se fm a°‘gočasil, lahko pa je med do-ijtf- ^'janjem prevelike količine ^ i Prostega časa in vsebinsko Podobnostjo vendarle nekakšni a bližina. V mestu je bilo so-azmerno več otrok z občut-0lT1, da imajo preveč obsež-ega prostega časa kakor na j as*. čeprav bi dejali, da je več dl' °žnosti za organizirane dejav-|//j °sti, obiskovanje knjižnic itd. •m v mestu. Na vasi je namreč j ^o pozimi več možnosti za b, I ^Oranje in smučanje. Dečki so i0<1 ^koliko močneje doživljali Zbilje prostega časa kakor Okli tce, kar je najverjetneje po- ItH !“Zano s tradicionalnostjo dru- Okt^6 vz®°je’ *c°je sodelovanje I vph C P1' gospodinjskih delih še tl j nYn° večje kakor pri dečkih. I Pa tudi z večjo naravno umirjeni tf>0,S!j0 zgodnjih najstnic, ki ne j ZIJ° toliko po razgibalnih de- bit JYn°stih kakor dečki. Nekako tazuml u.čedci'v od manjših intelektualnih zmožnosti, ki lahko povzročijo, da se otrok ne znajde pri izbiranju vsebin, ko gre za dejavnosti v prostem času. Tako zvezo kaže tudi podatek, da je preobilico prostega časa občutilo tudi nekaj več otrok iz družin, kjer starši nimajo popolne osnovne izobrazbe. Na vsak način je prav, da pedagog posveti ustrezno pozornost tako otrokom, ki imajo preveč prostega časa, kakor tudi tistim, ki ga imajo premalo. Podatki so pokazali, da je v mariborski občini takrat bila kar desetina otrok (11,0 %), ki je imela premalo prostega časa — največ iz podeželja. V mestu se je čutila utesnjeno predvsem tista skupina otrok, ki se je poleg dela za redno šolo in pomoči doma ukvarjala še z dodatnim učenjem tujega jezika, glasbe, redno obiskovala telovadbo zunaj šole in podobno, pa tisti, ki so zaradi odsotnosti staršev morali skrbeti za kuho. Samo izjemni so podatki o otrocih, ki sploh ne bi imeli prostega časa. Podatki ne dopuščajo razlage, da bi bilo pomanjkanje prostega časa odvisno od večje ali manjše izobrazbene ravni ali ekonomske moči staršev. Slutimo pa lahko, da so šolarji iz kultur-nejših in bogatejših družin bili bolj zaposleni z osebnostno razvojno koristnejšimi dejavnostmi, iz revnejših pa bolj z delom za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb. Sklepamo lahko, daje večina šolarjev v višjih razredih osnovnih šol v mariborski občini imela dovolj prostega časa, vsak osmi šolar pa je čutil večje pomanjkanje prostega časa ali pa ga sploh ni imel. Ne more nam biti vseeno, kajti vzgoja je dobrina vseh, vsak šolar ima pravico na vrednostno poln prosti čas, zlasti še ob spoznanju, da je nujno potreben za zdrav otrokov razvoj. Poznejši poletni podatki so pokazali, da se je sicer le rahlo povečalo število šolarjev, ki so imeli premalo r f; Yumljivo je tudi, da so mlajši prostega časa, kar bi lahko po- Cpn": ■ .............. - vezali z intenzivnejšim učenjem proti koncu šolskega leta in s povečanjem kmetijskega dela Q, — ■ večji meri občutili premico prostega časa kakor sta- ki jih je delo doma in 2an' ®0t0v0 Ze b°lj zaposlilo. na vasi. Drugo je seveda vsebinsko vprašanje prostega časa, ko , - . ......J ULM.UIU1 Jjuiiioiijica- ne gre sarn0 za doživljanje pre- # Je prostega časa kakor slabši. obilice ali pomanjkanja proste- 3 bi 1^0 pomislili na to, da ea časa- temveč se ie notrehnn cih^i učenje Pr' slabših učen- . ---, da so boljši učenci “a*0 manj občutili pomanjka- j,, Veb časa, če hočejo uspeti, žan°r Pri boljših, kolikor druga - P°slitev ne botruje slabšemu J# ž,Pehu- Deloma pa bi tako po-J m le lahko pripisovali tudi dej-0\ ui da je slabši uspeh odvisen ga časa, temveč se je potrebno ozreti tudi po tem, ob kakšnih vsebinah otroci doživljajo najkrajši in ob kakšnih najpustejši prosti čas, kolikor je početje ustrezno otrokovim resničnim razvojnim potrebam. RUDI LEŠNIK OBVESTILO DIPLOMIRANCEM PEDAGOŠKIH AKADEMIJ Kakor vsako leto bodo tudi letos dopolnilni izpiti za vpis v peti semester enopredmetne pedagogike na filozofski fakulteti za prav dobre in odlične diplomirance predmetnega pouka na pedagoških akademijah. (Diplomiranci razrednega pouka z ustreznim uspehom se lahko vpišejo brez tega izpita.) Izpiti bodo 28. februarja ob 9. uri na filozofski fakulteti, Aškerčeva 12, soba 12. Prijave pošljite tajništvu fakultete do 10. februarja 1973. TAJNIŠTVO FILOZOFSKE FAKULTETE PEDAGOŠKI INŠTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI Groblje 3,61230 Domžale išče zunanje sodelavce pri opredelitvi in operacionalizaciji hipotetičnih minimalnih učnih norm od 5. do 8. razreda osnovne šole. K sodelovanju vabimo razrednike 5. razredov in učitelje s predpisano izobrazbo, ki poučujejo posamezne učne predmete na višji stopnji osnovne šole. Prosimo, da se priglasite za sodelovanje najpozneje do 15. februarja 1973 na naslov inštituta. DAN PROSVETNIH DELAVCEV OBČIN DRAVOGRAD IN RAVNE NA KOROŠKEM Različne razmere in enaki smotri Sredi decembra preteklega leta so se prosvetni delavci občin Dravograd in Ravne že drugič zbrali ob dnevu koroških prosvetnih delavcev. Številnemu zboru učiteljstva so se v domu kulture na Ravnah pridružili tudi nekateri gostje, med njimi član sekretariata CK ZKS Milan Kučan, predstojnik zavoda za šolstvo SRS, organizacijske enote Dravograd, Miroslav Faletov, predsednika obeh občin Drago Jurhar in Ivan Strmčnik ter drugi. Žal se kljub vabilu niso udeležili zbora predstavniki republiškega sekretariata za prosveto in kulturo ter drugih republiških prosvetnih institucij. Ob tej priložnosti so učiteljem, upokojencem in drugim delavcem v vzgojno-izobraževal-nih zavodih podelili priznanja in nagrade za 15 in večletno delo. Prejeli sojih: Ljuba Mave, Ljudmila Pušnik, Vida Zmagaj, Janez Trdina in Ignac Jernej iz Črne; Lenka Sušnik, Mira Stres in Marija Smodiš iz Prevalj; Jožefa Pungartnik iz Mežice; Majda Pučl in Kornelija Miler iz Raven; Marija Zalesnik in Milena Močnik iz Libelič. V govoru o pomenu srečanja koroških učiteljev je bilo izraženih nekaj spodbudnih misli. Prednjačila je ideja, da bi ta dan postal tradicionalen. Sploh pa je prav, da se vsaj enkrat letno srečajo učitelji izpod Pece in Uršlje gore z učitelji s Šentanela, Strojne, Dravograda, Ojstrice ... Prav je, da se srečajo tisti, ki živijo v starih fuži-narskih središčih, in imajo lepe nove šole, s tistimi, ki v hribih poučujejo tudi v stoletnih šolskih zgradbah. Kljub različnim razmeram, v katerih delajo, imajo veliko skupnih ciljev in nalog. V zadnjem času nas vedno bolj druži ideja, da je treba prav na tem koncu slovenske zemlje vzgojiti odločen in klen rod, ki bo trdno stal na meji z nestrpno Avstrijo. V drugem delu programa so polno dvorano navdušili s petjem in plesi Koroški akademski oktet. Akademski pevski zbor Tone Tomšič in folklorna skupina France Marolt. Učitelji iz Mežiške doline so imeli obenem tudi občni zbor sindikalne podružnice. Še bolj kot problemi, ki zadevajo učiteljstvo, so prišli v ospredje problemi vzgoje in izobraževanja. Sindikat si je zadal nalogo, da se uredi kategorizacija za učence, ki so je potrebni. Ugotoviti je treba, kakšne so možnosti za ustanovitev oddelka posebne osnovne šole v Mežici ali v Črni. Veliko je tudi problemov na podružničnih šolah. Dokler bodo razmere take, kot so sedaj, socialno razlikovanje ne bo odpravljeno. Zaradi izenačevanja možnosti za šolanje vseh otrok, predlaga organizacijska enota zavoda za šolstvo v Dravogradu več ukrepov. Tako naj bi ob centralnih šolah uredili internate za učence s podružničnih šol. Ker tudi na koroškem koncu manjka učiteljev (na nekaterih podružničnih šolah učiteljev sploh ni!), predlagajo, da se pri gimnaziji na Ravnali odpre oddelek pedagoške gimnazije. Novi odbor sindikata bo v svojem mandatnem obdobju moral pridno nadaljevati delo razrešenega odbora. JURIJ SRNKO DIPLOMIRANCEM PEDAGOŠKIH AKADEMIJ Kakor vsako leto bodo tudi letos dopolnilni izpiti za vpis v peti semester enopredmetne pedagogike na filozofski fakulteti za prav dobre in odlične diplomirance predmetnega pouka na pedagoških akademijah. (Diplomiranci razrednega pouka z ustreznim uspehom se lahko vpišejo brez tega izpita.) Izpiti bodo 28. februarja ob 9. uri na filozofski fakulteti, Aškerčeva 12, v sobi št. 12. Prijave pošljite na tajništvo fakultete do 10. februarja. Tajništvo filozofske fakultete Kljub mrazu in ledu za nič prikrajšan — Foto: Mirko Kambič V skladu z določili pravilnika o potrjevanju učbenikov za osnovne in srednje šole (Ur. L SR Slovenije (št. 20/70) razpisuje zavod za šolstvo SR Slovenije NATEČAJ za avtorje naslednjih učbenikov: 1. Varstvo rastlin za kmetijske šole 2. Kemija za poklicne kmetijske šole 3. Učbenik za strokovno teoretične predmete v vrtnarski poklicni šoli (splošno vrtnarstvo, cvetličarstvo, parkovna tehnika in dendrologija) 4. Praktični pouk s poklicno tehnologijo za monterje vodovodnih naprav, monterje ogrevalnih naprav in monterje klimatizacijskih naprav 5. Praktični pouk s poklicno tehnologijo za monterje hladilnih naprav 6. Praktični pouk s tehnologijo za galvanizeije 7. Praktični pouk s poklicno tehnologijo za urarje 8. Praktični pouk s poklicno tehnologijo za graverje 9. Praktični pouk s poklicno tehnologijo za tehničnega strojnega risarja 10. Tehnologija reprofotografije za poklicne grafične šole 11. Tehnologija za ročne stavce za poklicne grafične šole 12. Osnove elektrotehnike za poklicne elektro šole 13. Tehniško risanje in strojni elementi za poklicne elektro šole 14. Električne instalacije za poklicne elektro šole 15. Električna omrežja in naprave za poklicne elektro šole 16. Električni stroji za poklicne elektro šole 17. Varstvo pri delu za poklicne elektro šole 18. Tehnologija materiala za poklicne elektro šole (jaki tok) 19. Osnove industrijske elektronike za poklicne elektro šole (jaki tok) 20. Učbenik za strokovno teoretične predmete za poklic RTV mehanik 21. Učbenik za strokovno teoretične predmete za poklic TK mehanik 22. Priročnik za učitelje fizike na tehniških šolah 23. Fizikalne vaje za učence tehniških šol 24. Splošna in čeljustna kirurgija za šole za zobozdravstvene asistentke 25. Ustne bolezni za šole za zobozdravstvene asistentke 26. Instrumenti in materiali s sterilizacijo in dezinfekcijo za zobozdravstvene asistentke 27. Socialna medicina in statistika za zdravstvene šole 28. Farmakologija za zdravstvene šole 29. Organizacija in zakonodaja za zdravstvene šole 30. Ambulantna administracija za zdravstvene šole 31. Snemna protetika za zobotehniške šole 32. Anatomija in ortopedija za čevljarske tehniške šole 33. Čevljarski, usnjarsko-galanterijški in usnjarski pomožni materiali za tehniške šole 34. Kemija in mikrobiologija za usnjarske tehnike 35. Tehnologija usnja in barvanje usnja za usnjarske tehniške šole 36. Obratovna tehnika v usnjarstvu za usnjarske tehniške šole 37. Tehnologija usnjarske galanterije za usnjarske galanterijske tehniške šole 38. Industrijsko oblikovanje in modelarstvo z vajami za čevljarske in galanterijske šole 39. Tehnologija obutve in preizkušnje materiala za čevljarske tehniške šole 40. Organizacija proizvodnje v čevljarski industriji za čev Ijarske tehniške šole 41. Študij dela in psihologija dela za čevljarske tehniške šole 42. Splošno izobraževalni predmeti za šole za specializirane delavce 43. Poklicna znanja za dimnikarje 44. Poklicna znanja za specializirane čevljarske poklice (zbirka računskih nalog, osnove strojeslovja, varstvo pri delu, tehnologija materiala) 45. Poklicna tehnologija s praktičnim delom za prikro-jevalca in šivalca zgornjih delov obutve 46. Pokhcna znanja za specializirane metalurške poklice (zbirka računskih nalog, strojni elementi z risanjem, tehnologija gradiv, varstvo pri delu) 47. Poklicna tehnologija s praktičnim delom za talilce (pri plavžu, pri Siemens-Martinovi peči, pri elektro-peči) 48. Poklicna tehnologija s praktičnim delom za valjavce (profilov, pločevine, strojnega kovača, hladno-valjavca, žičarja in žarilca) 49. Poklicna tehnologija s praktičnim delom za strojnega kalupaija in jedraija. Avtoiji naj se prijavijo najkasneje do 20. februarja 1973 sektorju za učbenike in dokumentacijo zavoda za šolstvo SR Slovenije, Ljubljana, Poljanska c. 28, kjer se bodo dogovorili o roku za oddajo rokopisa ter prejeli vsa potrebna navodila in dodatne informacije. Namesto rokopisa lahko avtorji predložijo že obstoječa skripta. Hkrati z rokopisom naj avtor predloži tudi preglednico učil, ki bi bila potrebna za uspešnejšo realizacijo pouka v obravnavanem predmetu. Za rokopise, ki bodo potrjeni, prejmejo avtoiji običajen avtorski honorar, poleg tega pa zavod za šolstvo podeljuje še posebno avtorsko nagrado do 7.000 din. ZAVOD ZA ŠOLSTVO SR SLOVENIJE NESREČA NE POČIVA NITI POZIMI V zimskem času je priložnost, da izkoristimo vse, kar sodi v zimski šport. Do drsalne steze, smučarskega terena pa tudi do položnega grebena, kjer je sankaški spust najbolj prijeten, nas vodijo različne poti; tiste, kijih že poznamo in smo nanje kolikor toliko navajeni. Toda sedaj v zimsko beli opojnosti si privoščimo morda še več, kot bi si lahko. Na ceste, prometne znake, prehode, križišča in druge poti smo manj pozorni. Znano je, da moramo prometne predpise in pravila spoštovati tudi tedaj, ko smo prosti, ko gremo na sprehod, izlet ali kamorkoli. Zimski meseci, to so januar, februar in marec, povzročijo vsako leto povprečno toliko prometnih nesreč, da zaradi njih umre okoli 5 otrok, nad 100 pa jih je hudo poškodovanih. MARJAN METLJAK Prešernov dan Prešernov dan - vseh živih dan, praznik slovenskega človeka. Tisti, ki ga nosi v srcu, ga ne pozna kot obledel šolski spomin, marveč kot živo besedo. Tisto živo besedo, ki se je Prešernu utrnila iz trpljenja, bolečine in spoznanja. Prerasla je pesnika, prerasla čas in zdaj je tu kot dragoceno seme, ki v nas poganja v cvetnik žlahtnih hotenj in spoznanj. In žlahtna beseda Poezij se je živo ohranjala iz roda v rod in bila tolažnica ter vodnica v časih osebnih in skupnih preizkušenj. Tudi v najtežjih trenutkih dvoma in obupa je pela beseda Poezij, pela v tistem, ki se je znal dvigniti nad smrtjo. Kajti gluha črka bi pomenila nemo smrt. Živo seme pesnikove besede išče polja naših src, išče brez ukaza, z zvenom in pomenom svoje besede. Kakor da je v besedah strnjena domača beseda, zemlja in človek, ki ne pozna ne prej, ne zdaj, ne potlej, kakor da se je Življenje pretočilo vanje. In kdor ni suha veja živega debla, ve za utrip besede, ve za zven življenja, zato mu je poetovo izročilo dragoceno in povezujoče, ki se pretoči iz roda v rod in ohranja življenjske sokove prek nas, saj je Življenje samo zaznamovano v pesnikovi besedi. Ne zgodovinska bledica, pesnik sam naj s svojo pesmijo poje v nas. Tu se kažejo znamenja zrelosti, v tem veje zimzeleni dah narodovega zdravja in človeške osebnosti. IGOR GEDRIH ---------------------------------- . Tone Pavček ZAPISKI Z ROBA III. Uiti iz tega kroga nebesed, nedejanj, kjer je prostora vse manj in manj. za rože in trnje, za tišino in krik, za zemljo in zrnje, za časten izid, kjer ujeta svoboda postaja absurd, kjer stoječa voda, kakor ugasla luč, kjer se ruši dočista nestalna hiša iz kart, kjer strupenost nesmisla stiska za vrat, stiska počasi kot mora, ko da je rabelj nor, da je vse manj prostora za beg ali upor. Uiti iz tega kroga. Uiti - kam? Kdo je, ki se mi roga? Rabelj ali jaz sam? \__________________________________y Jože Udovič ŠEPETANJE V RISU Ne posekajte jim drevesa v njihovem upanju, ne zazidajte vrat na tisti strani, kjer je razgled na rjave njive, na katerih seje tiha skrb med lakoto prihranjeno žito. Vrnite jim igrivo lastovko, da bo letala v njihovih letnih časih in jim s kazalci svojih perutnic odkrivala pravo uro njihovih dni, ne potopite zadnjega čolna na reki: do njega drži sled zbeganih stopinj. \______________________________________/ /--------------------------------------N Jože Šmit KAČJA KRALJICA V. Treba je vedeti, kdaj se zvezde ustavljajo in kdaj se praprot osipa v kresnih nočeh, takrat se tudi ljubimci v miru razpravljajo, takrat se ljubezen dotipa nad brezni do njih, takrat se besede ujemajo, takrat se telesa objemajo, takrat se lahko dogodi, da mrtev sen oživi. č' \ \___________________________________________________________________________________s Andrej Kokot V BISTVU JE VSEENO V bistvu je vseeno, kaj misliš zasaditi: kol z dvojezičnim napisom ali drevo: samo v semenu je velika razlika. Eno izraste iz tal, drugo mora vzkliti v ljudeh. \___________________________:___________/ ^----------------------------- Branko Hofman OTROCI Otroci med stena,ni prenapolnjene kuhinje ali v raju kovinskih inštalacij živijo od gozdov in barvastega sonca na počečkanem papirju, živijo od neba in potočkov v slikanicah, s krili fantazije jezdijo na oblakih in kadar potočijo solzo za svojim medvedkom, jo brž spremenijo v vetrnico, nikoli ne stopijo v nobeno notranjost razen v svojo in tako rastejo, samo zase, v čudnem svetu, braneč se na vse pretege, da bi kdorkoli stopil vanj, kot da bi slutili: s prvo tujo stopinjo bodo začeli zoreti v starce. J MATI Nemogoče bi bilo razumeti Alberta, ko ne bi vsaj malo prosl^ posvetili njegovi materi Marjeti. Marjeta je imela nekaj potez po očetu, po Tihem Bonifaciju, \ so ga klicali prijatelji. Tudi v njej je bilo nekaj tihega. TežkOl danes reči, ali je bila ta pristna ali navidezna mirnost ali r0>m dušnost dar narave ali spoznanje razuma, ki se je spopadal okoljem in se potlej ravnal po bridkih izkušnjah. Albert se v k pogledu ni vrgel po njej. Ko ga je še kot otroka včasih opazoval mu je zdelo, tako vsaj si je to doživetje pozneje zapisal, da gd opazovala, kot opazujemo sosedovega otroka. Morebiti je v nj iskala sebe, ne da bi se mogla najti? Morebiti je iskala v 56 neznanega očeta, o katerem je tako zvesto molčala? Albertu # zdela, ko je bil še otrok in deček, hudo čedna - in res je J visoka, vitka, gibčna. Po postavi - ogledal sem si nekaj fotografij - ne bi sodil, dj bila hči svojega lastnega očeta, zakaj Tihi Bonifacij je bil hlafi drač, bolj podoben medvedu kot človeku. Obraz je imela odW\ zmeraj osvetljen kdove od česa, človeku je zmeraj gledala v in v oči, in kadar je kaj ukazala, je bil ta ukaz dan takrat in tlH da sta bili vsakršno upiranje ali prepiranje popolnoma odA Deček je dostikrat pomislil, od kod neki ima ta dar ukazovanh ukazovanja brez vpitja ali pretenj, in vendar je bilo tako izrdA ukazovanje, da ga je vsakokrat začutil kot posebne vrste rm Albert se je spominjal, da je malo po očetovi smrti nastalo v '1 šepetajoče razpoloženje, ki ga ni znal popisati - zdelo se je, r se bo mati omožila. S strahom je čakal, kaj vse se utegne Nič. Morebiti je bila to samo želja strica Ferdinanda, ki je vsak “j™ prihajal na obisk in ki je imel Marjeto silno rad. 1 ^ Pozneje spet dolgo sploh ni pomislil na to, kako njegova rtjon pravzaprav živi — ali zares živi, kakor to vidi on — sama samcih pi Po Ferdinandovi smrti, takrat je mati že delala v tovarni, se mWe nekajkrat zazdelo, da ima tamkaj prijatelja, vendar ni mogel ugOf viti nič natančnega. L ^ Pri materi je opazil nekaj, kar njemu ni bilo dano: zanjo skotmoc ni bilo preteklosti. Nikoli ni omenjala mrtvih - matere, oUfah strica. Nikoli ni pripovedovala zgodb iz svojih otroških ali deklvvor let. Preteklosti ni bilo več, kakor hitro se je potopila in izginikrlt sedanjosti. Ko je to prvikrat opazil, jo je mimogrede vprašal, k%ij je bilo, ko je umrla mati. ,Ne vem,“je odgovorila. Spet drugič j°J pobaral, ali se spominja, kako je bilo v Ljubljani, ko se je kortč^sa prva svetovna vojna. ,JVe, “ je odgovorila, „ne spominjam se.“ ® t Očeta Tihega Bonifacija je imela zelo rada, vendar ni o nl‘ 0St nikoli govorila, dokler je bil še živ, a tudi pozneje ne. SporazUt ’ Sc vala sta se z očetom tako rekoč brez besed. % Ko je Albert obiskoval gimnazijo, je med njima začela nastiij ^ čustvena razpoka. Očitno je mati, ki je sicer želela, da se sin iz* g s strahom opazovala njegovo oddaljevanje v svet, ki ga ni PoZy, izn ki ji je bil tuj in ki se ga je gotovo celo bala. Albert je že d0‘ 0])t poprej vedel, da mati ne mara uradnikov, pisarjev, učiteljev, izoj. ^ žencev. Ni je motilo to, da se nosijo gosposko, ampak to, da & ^ duhu tuji, da niso domači. Preveč so govorili in preveč dišali h preveč po tuje. Nikoli ni hotela v šolo, da bi se pogovorila s F ^ fesorji ali z razrednikom. ,Ne maram spovednikov. Boš že * ^ poskrbel zase,“ je ponavadi rekla. „Če se ne boš, se bo tebiK^ ' Pozneje se mu je zdelo, da je bila ta njena vzgojna strattlf^ palo. ‘ kar dobra - moral je odgovarjati zase, na nikogar ni mogel pret<1 bremen, ki bi se jih bil pubertetnik tako rad znebil. To so ^ g „strašna leta doraščanja", kot je pozneje zapisal Ne zavoljo rtiO ali zavoljo šole ali česa drugega. Zaradi doraščanja in težav, ki F ^ imel s tem v zvezi sam s seboj. Takrat se mu je zdelo, da stoj: ^ materjo vsak na svojem vrhu sredi neizmernega, gorovja, od ^ |3 n se lahko kvečjemu pokličeta. Nič drugega. Ko je vse to minilof mine slabo vreme, se je pomiril in opazil, da se mati kar dobrO b^. še zmeraj je bila videti mlada, vitka, pokončna, še zmeraj nad nikomer in nad ničimer pritoževala. Še zmerom ga je A pogledati v oči z očmi neke notranje radovednosti, ob kuto' ^ začutil odgovornost zase in za svet. Jz nje je vanj prodirala P0^ ^ vrste resnost, občutek, da človek mora prebiti, kar mu jt r ^ usojeno. \ > 'lUJiurunt rictuuvtiuc Wt\iL,e.nam wtor poroča o izkušnjah nekaterih slavistov, ki so se lločili da vse šolsko leto ne bodo dali nezadostne ocene oziroma lo, h biti vsi učenci pozitivno ocenjeni, čeprav jih bodo med 1 L/m voi ueciiei f/uzinvriu ueefijefiij eefjfuv jifi u(jliu iTieu t J., m letom ocenjevali tudi z negativnimi ocenami. Pri tem ugo- ju/. • Elviri (jvcrijcvuu iuui z ricguiivriirru ULcriurrii. iri tern ugu- jja' da se učenci in učitelji, ki so preizkusili metodo ocenjevanja > J. ^zadostnih ocen, ne bi več radi vrnili na staro pot ocenje-\te{ q ^CPedagoški analitiki dela kot osnovi praktičnega pouka piše je f qf,.niir Lorenčič, Leopold Suhodolčan pa o iskanju oblik, ki bi tiale učence na kontinuirano učenje. L, rubriki Aktualnosti najdemo prispevek Rudija Lešnika, ki nas sUtl' ^®/ovom Prosti čas - potreba in skrb seznanja s tem po-etrl.hjJ°n'rn faktorjem v človekovem življenju. Obravnava številne -to raz'skovalcev tega področja. Zavzema se, da je potrebno mla-ve,%b ■^?veka usposobiti za kritičen odnos do vseh potrošniških ^ b* bilo koristno, če bi o tem več razmišljali in učinko- tokrat so v reviji objavljene izredno bogate in zanimive ko^^rtnaoije, seznam potrjenih učbenikov in učil, recenzije in zani-..°sti p0 tujem revialnem tisku, ki bodo dobrodošle vsakemu '°gu. MH DRAGO NOVAK Uspešen mladinski pevski zbor »Blaž Arnič« Ifclo5 ^esen’cah že vrsto let WaHUSPešno deluje in nastopa pevski zbor „Blaž ' Sestavljajo ga pevke in - if tjm’’ večina dijaki jeseniške v ^Or^6' m^adi pevski tnSn.’ pterega pevci se v celoti !stcT^0 vsake štiri leta, z vsem j11 vodi zborovodja in kom- ibQ' profesor glasbe Janko Omenjeni zbor pa ni Z^0r mladine, pač pa vse NavaJ^—u Sk°raj na VSfh avan, ki jih prirejajo mla- dina in šole, poleg tega pa tudi ob drugih kulturnih prireditvah in manifestacijah. Zbor je že kar reden gost cb otvoritvah številnih likovnih razstav na Jesenicah ter spominskih prireditvah, ki jih pripravljajo organizacije Zveze borcev. Vsako leto nastopi tudi na reviji pevskih zborov jeseniške občine, pa tudi na prireditvah republiškega pomena. BRANKO BLENKUŠ Ob izidu ponatisa Pionir-Vietnam Šolske knjižnice in osebne zbirke knjig bomo lahko obogatili z drobnim, vendar premišljenim in uporabnim zvežčkom. Poseben odbor, ki so ga sestavljali znani ustvarjalci za otroke: Janez Bitenc, dr. Kristina Brenkova, ing. Nadja Furlanova, Branka Jurčeva, France Kosmač, Ivan Minatti, Mara Rupena-Osolnik, Jože Šmit in Draga Tarmanova, je pripravil posebno Vietnamsko številko. Vsak učitelj bo vesel, ko bo ugotovil, da mu to priljubljeno glasilo prinaša zbrano gradivo o Vietnamu in Vietnamcih, vsa dejstva, resnico, oplemeniteno tudi z literarno močjo vietnamskih umetnikov — od topline in zaverovanosti v bodočnost, ki izžareva iz besed strička Ho-Ši-Minha, do doživete bolečine drugih, ki so nam še anonimni, pa vendar blizu kot prijatelji, ki podoživljajo osvobodilni boj s podobnimi bolečinami in prepričanjem, kot smo ga nedavno mi sami. Neustrašni boj za svobodo in neodvisnost je tista prvina, ki nam je v medčloveških odnosih približala ta košček zemlje in ljudi ter jih povezala v pojem, ki ga je tako kot NOB treba vgraditi v osnove naše etike, iz katere bogatimo osebnost našega učenca. Gradivo te številke, ki obsega potrebna znanja in spoznanja o Vietnamu in Vietnamcih, bo dragoceno učivo ne samo v programih zemljepisnih, zgodovinskih in književnosti namenjenih učnih ur, ampak tudi osnova za idejno vzgojo - osnova za mnoge pogovore učitelja z učenci v okvirih temeljev socialistične morale. Slovenski otroci so s to številko Pionirja dobili ne samo urejeno sporočilo o Vietnamu - o zemlji, življenju in trpljenju tega sicer daljnega, a vztrajnega in pogumnega ljudstva, ki se je v najtežjih razmerah desetletja borilo za zmago svobode, življenja in človečnosti in junaško zmagalo, ampak tudi čitanko, ki jih bo tudi čustveno pripravila za razumevanje pravic človeka. Vsebina »vietnamskega pionirja" bo vgradila v zavest naših učencev mnoga dejstva o kulturi tega ljudstva, ki so jo uničevali na najbolj nekulturen način in ustvarila Divje jezero - prvi muzej v naravi Pred nedavnim je Prirodoslovno društvo Slovenije organiziralo nagradno ekskurzijo za mlade naravoslovce osnovnih šol. Tokrat smo obiskali Idrijo in njeno okolico. Najprej smo se ustavili ob Divjem ježem, kjer so prav ta dan odprli prvi muzej v naravi. Divje jezero pri Idriji je kot naravoslovna posebnost znano že več kot dvesto let. Zamisel „muzeja v naravi11 je zelo preprosta: eksponati so vsi deli žive in nežive narave — vodni pojavi, kamnine, oblike površja, rastline, živali in celo naravni procesi, ki jih vidimo na tem kraju. Obiskovalec bo ob stezi okrog jezera srečaval pisana in slikana pojasnila, ki mu bodo dala kratko, vendar zaokroženo predstavo o naravoslovnih značilnostih Divjega jezera. Po velikosti, obliki in drugih lastnostih spada Divje jezero med najzanimivejše kraške pojave v Sloveniji. Jezero je ovalno, dolgo 65, široko pa 30 metrov. Višina vodne gladine niha za največ 2 do 3 metre. Pretežni del jezerske kotanje ni globlji od 3 m, edino v južnem delu jezera je bila zmerjena globina nekaj nad 15 m. Divje jezero ima vse leto enakomerno temperaturo (med 7,6 do 10,5 stopinj Celzija). Mnogi obiskovalci Idrije in njene okolice so občudovali bogastvo in lepoto gozdov. Tudi današnji obiskovalec kaj hitro opazi veliko pestrost v sestavi gozdov. Pestrost podnebnih in talnih razmer je povzročila, da so se tu izoblikovale zelo različne rastlinske združbe. Na idrijskem območju je najbolj razširjen mešani gozd bukve in jelke. Poleg teh dveh dreves srečamo v neposredni okolici Divjega jezera še tale drevesa in grme: javor, črni gaber, mah jesen, mo-kovec, lipak, kranjska krhlika, trdoleska, dobrovita, dren, navadni srobot in druge. V skalnih razpokah nas presenečajo rasthne, ki jih vidimo navadno le v gorah: kranjski jeglič, trpežna srebrenka, „rde-či ribez“, alpska mastnica, dlakavi sleč, kranjski zali klobuček in skalna špajka. Živalstvo Divjega jezera je v bistvu prav tako kot živalstvo v njegovi širši okolici. Zelo veliko je polžev, večina so majhni (1 do 5 mm), zato pa zanimivih oblik. Pogosti so členonožci, posebno hrošči. Med vreten-čarii pa srečamo Živah kot drugod v osrednji Sloveniji. Zanimivo je le, da tu včasih srečamo gamse, poleg tega pa tu še vedno živi kuna zlatica. Kljub oblačnemu vremenu so bili mladi naravoslovci navdušeni nad lepotami Divjega jezera. Prav gotovo bodo navdušili svoje razrednike, da bodo tja odpeljah — morda celo na majski izlet — še marsikatero skupino osnovnošolcev pa tudi dijake srednjih šol. Basen Je osel se klavir učil, s kopiti tipke je razbil, jo brž nazaj na gmajno ucvrl, se tam kot jesihar zadrl: „Kaj bi s klavirjem se pehal, bom rigal, kot doslej sem znal!" NAUK: Iz lesa, ki je pripravljen za izdelavo korita za prašiče, niti Stradivari ne more izdelati koncertne violine! -iks. NOVE STROKOVNE KNJIGE 1. Uredjenje školske sredine. Beograd, Zavod za osnovno obrazo-vanje nastavnika SR Srbije 1972. 2. Dobrivoje Jovanovič: Savremena pedagogija i teorija i praksa naučne informacije. Beograd, Privrednofinansijski zavod 1972. 3. Olga Stojanovič: Primena propisa o osnovnem i srednjem obra-zovanju. Beograd, Prosvetni pregled 1972. NAŠI RAZGLEDI Iz 2. številke NAŠIH RAZGLEDOV priporočamo bralcem: - Svetozar Ilešič: Široko in aktivno „varstvo“ življenjskega okolja (str. 25) - Jugoslovansko posvetovanje: Znanstveno o ,4nteresih“ (str. 26) - Intervju za RTV: Razširjeni sporazum z EGS (str. 31) - Iz ankete: Vloga Društva slovenskih pisateljev danes (str. 37) - Intervju s slovensko učiteljico: Škoda je sleherne zamujene ure (str. 43) pri pouku in v zunajšolskih dejavnostih mnogo ugodnih situacij za vrednotenje odnosov med ljudmi, narodi in svetovi. Četudi so Amerikanci le podpisali že sklenjen sporazum, bo izgubilo v Vietnamu življenja še mnogo otrok in staršev, mnogo učiteljev, ki v najtežjih razmerah opravljajo svoje vzgojno poslanstvo. Zato bo moralo vse človeštvo pomagati temu pogumnemu ljudstvu, da čim-prej zaceli svoje rane v dobesednem in prenesenem smislu. Zato bodo pionirji s pridobivanjem znanj in spoznanj o Vietnamu opravili še drugo dejavnost, zbirali bodo prispevke za svoje oddaljene vrstnike in prijatelje, da jim bomo lahko pomagali pri obnovi porušene domovine. Učitelji bomo svojim učencem pomagali pri obeh dejanjih - pri spoznavanju resnice in osebnostnemu oblikovanju ter osveščanju ob primeru Vietnama in pri akciji, ki je njena praktična uresničitev, uporaba spoznanj za odpravo posledic nasilja. To bo zopet prilika, da se najdemo učitelji in učenci pri skupnem delu in dozorevanju. VIDA RUDOLFOVA Pripomba uredništva Pionirja: Najmanjši prispevek za posebno številko Pionirja - VIETNAM je 3 din, lahko pa prispevate tudi več. Prispevek pošljite na Glavni odbor RK Slovenije, št. žiro računa 50103-746-183-51579. Uresničenje Človeški rod poveličuje življenje že od prvih začetkov predjamske umetnosti. Pojmovanje o tem, kdo je nosilec življenja, za biologa ni problematično. Za ljudstvo pa je že od nekdaj veljalo nepisano pravilo, da je mati tista, ki daje življenje. Od tod torej spoštovanje do žensk v pradavnini, ki naj bi ostalo večno, dokler bo živel človek. Naj se menjajo stopnje civilizacije, spreminjajo medljudski odnosi, kakorkoli: moški in ženska ostajata dva pola, ■potrebna drug drugemu. Različno se dopolnjuje, enako se prišteva, kljub temu pa ostaja eno, torej nedopolnjeno. Pogled na grško statuarično plastiko nam v trenutku pričara vso tisto doživljajsko sfero, v kateri si umetnik, prevzet od ženske lepote, ob tej neposredni navzočnosti ogleduje to, kar si je želel pred časom: žensko kot umetniški model. Sedaj ima priložnost za oblikovanje. Grški umetnik tistega časa se je zavedal svojega poslanstva: izoblikoval je bogove, ki so jih molili in jim darovali ljudje množice. Procesije ljudi so se zgrinjale pred podobo božanstva, ki ga je ustvaril človek s svojimi rokami. Nič ni v umetniškem ustvarjanju bolj ganljivega kot priznanje oblikovalcu, ki ustvarja za ljudstvo — iz življenja za življenje in iz ljubezni za ljubezen. Kora je predstavljala poleg kourosa drugi temeljni motiv stare grške plastike. Praviloma je bila oblečena. Hition, njena obleka, se spušča po telesu v slapovih, dela gube in s tem ustvarja za kiparja pomembno igro svetlobe in sence. Padajoči material oblikuje vzporednost. Kot ornament je okvir za oblike, ki vabijo in so polne življenja. Nasprotje med revnim in krivim je bilo od nekdaj prav tako potrebno kot nasprotje med črnim in belim. Nasprotje, ki omogoča gibanje k doživljanju in umiritvi. Grki so bili veseli življenja. Koliko čudovitega doživljanja lepote je na tej plastiki. To je poezija oblik, padanja, nalaganja, sprostitve, naključja in strogega reda hkrati. Enakost in neenakost, nujnost in naključje skorajda ne zmorejo drug brez drugega. Vse, kar je , se kaže v enakosti in različnosti. Med tema je razvoj, nasprotje življenje. To pa mika, veže, zbuja zanimanje, poživlja in kaže možnost izbire, odločitve. V možnosti izbire pa je osnovno gibalo človeka -svobodnost. Vsako pravo umetniško delo kaže na svojski način sprostitve različnih napetosti v človeku. Te pa človek potencialno eksponira, harmonično poveže ali pa umiri v trajno ravnovesje. Tudi ustvarjanje pozna svoj začetek, stopnjevanje in vrh. To pa je zanesljiva pot, ki vodi k vrednotam. IGOR PLEŠKO KORA (marmor iz Chiosa) 510 pr. n. št. Izberite med novimi knjigami .• Izberite med novimi knjigami Vinko Ošlak PESNIŠKI LIST 10 Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska sta izdala deseto mapo pesmi; tokrat imamo pred seboj pesmi Vinka Ošlaka ter reprodukcije Jožeta Tisnikarja. Nobena od dosedanjih map ni pokazala toliko povezanosti med grafiko in pesmimi kot prav ta. Videti pa je, da je samouk Jože Tisnikar zbudil s svojimi značilnimi slikami odziven pesniški impulz v Ošlaku, tako da se upravičeno da govoriti o povezujoči celoti obojega, čeprav so pesniku slike včasih le spodbude, na katere se samosvoje odziva. O naravi Ošlakove poezije bi kazalo obširneje spregovoriti; značilni so redko nadrealni vzgibi, tu in tam ironične primesi, povečini pa gre za minevanje in ginevanje človeka v svoji negotovi eksistencialiji. Odtod tudi trpek in siv prizvok v Ošlakovih kratkih pesmih. Tisnikarjeve slike, čeprav podane v zeleno-beli tehniki, učinkujejo polnokrvno in ohranjajo svoje ustaljeno ozračje. Kajetan Kovič MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB V Kurirčkovi knjižnici je izšla prikupna mladinska povest Kajetana Koviča „Moj prijatelj Piki Jakob", ki jo je s posluhom za . otroški svet ilustrirala Jelka Reichman. Niz krajših zgodb je strnjenih v povezano celoto, vsebina pa je ubrana v drobne vsakdanjosti otroškega doživljanja na zanimiv, tu in tam humoren način, s jabu-liranjem. Primož Kozak PETER KLEPEC V AMERIKI V zbirki Znamenja je pri založbi Obzorja izšla knjiga Primoža Kozaka „Peter Klepec v Ameriki". Naslov bi dal slutiti potopisno branje, saj je P. Kozakovo potovanje po ZDA ozadje tega, kar daje vsebina. Ameriško popotovanje je izzvalo pri pisatelju mozaik misli, ki nima nobene potopisne osnove, saj se P. Kozak bolj po-vrača na slovensko območje. Ob mozaični, simultani angažiranosti skuša razpoznati sedanji trenutek v luči evropskega in svetovnega dogajanja. Knjiga je izrazito esejistična, polna odzivnosti današnjemu času in prostoru, s posebnim zornim kotom za Slovenijo in z individualno domišljenim profilom opazovalca, ki je soudeležen v krožnem obtoku življenjske pojavnosti v globalnem smislu. To so lahko značilne poteze P. Kozakovega pisanja, kjer mu najbolj ustreza miselno-esejistični mozaik, s paleto raznotene problematike, ki ji daje pisatelj svoj miselni obraz. Ta ni za nikogar zavezujoč, želi in hoče pa biti odziven na pojave, ki jih v luči osebnih opazovanj ima za pomembna. Brez zadržanosti razmišlja o vprašanju malega naroda, misel vodi k pojmovanju narodnosti v zgodovinski preteklosti pa do vrtinčastih zapletov današnjega časa in gospodarskega utripa gospodarnosti doma in po svetu. Vmes najdemo zgodovinske prebliske, avtobiografska reminiscence, spoznanja o prenehanju nekdanjih idealitet itd. - Amerika, ki jo je pisatelj doživljal v odbijajoči luči rnastodont-ske civilizacije, je na svojstven način sprožila vrsto tudi nepovezanih ali celo nedomišljenih vprašanj, ki izvirajo iz slovenskega ob- METALURŠKI PRIROČNIK svojo domovino ter si kmalu poiskali kndi v deželi, ki se ponaš1 k grj Erich Fromm, ki ga nekateri uvrščajo med najvidnejše sodob1 socialne psihologe, je doslej napisal že vrsto knjig: Zdrava družbah) slovenskem prevodu je delo izdala Državna založba Slovenije 1970), Psihoanaliza in religija. Pozabljeni jezik, Umetnost ljube-%c Človek po lastni predstavi itd. V vseh teh delih se kaže Fromm izredno široko razgledan um in trden humanist, ki odločno ho m svoja pota in ima izostren kritični odnos do sodobne meščansko fej totalitarno avtoritativne družbe ter nasploh do razvoja c dokup ^ današnje človeške družbe, ki ji znanstveno tehnična revolucija f ?/e svojevrsten pečat. Občutljiv za vsa izročila, ki obravnavajo člo] rot kov notranji svet ter vprašanje človekovega odnosa do sočlovekšfp družbene skupnosti, katere član je, je Fromm proučeval vse fl%, zofske tokove od židovskega Talmuda do budističnega nauki’\ glavnem pa je svoje neutrudno in globoko miselno snovanje oprh'oj Freudovo psihoanalizo in Marxovo filozofijo, pri čemer je iz sv[ fei ožje psihoanalitične orientacije vse bolj prehaja! na širša socialo proučevanja problemov sodobne kulture in modernega človeka. humanistih. Ker je Frommova vloga kot utemeljitelja t. i. numumoi-if. psihoanalize v sodobnih filozofskih in družboslovnih marksistih ()s snovanjih zelo velika, nas tembolj razveseljuje dejstvo, da inidf Slovenci v prevodu zdaj že njegovo drugo knjigo KRIZA PSw J ANALIZE. Knjigo je izdala Cankarjeva založba. V tej knjigi je ^ izbranih razprav, ki jih je izredno delovni in ustvarjalni avtor ^ ^ pisal i' razdobju od letu 1932 do leta 1970. Naslovi posamet\e razprav so: O metodi in nalogi analitične socialne psihologije ^ Pripombe o psihoanalizi in historičnem materijalizmu; Pš\ ^ analitična karakterologija in njen pomen za socialno psiholog1^ Pomen teorije materinskega prava za sedanjost; Teorija o mateb ^ skem pravu in njen pomen za socialno psihologijo: O psihoM zločinca in kaznujoče družbe; Marxov prispevek k spoznavat človeka; Humanistično načrtovanje; Freudov model človeka in gove družbene determinante; Ojdipov kompleks - Pripombe o f meni malega Hansa ter Kriza psihoanalize. Pogled skozi okno učilnice, linorez, Branka Smolkovič, 7. r. o. š. Stane Žagar, Kranj h Gre torej predvsem za razprave s področja sociologije, soc id | psihologije in psihoanalize. Knjiga utegne koristiti zlasti tis tim f se poklicno ukvarjajo z ljudmi, njihovo vzgojo, izobraževanjem '"j razreševanjem njihovih problemov. To pa so predvsem pedagog1 specialni pedagogi, psihologi, zdravniki, pravniki, socilani dem ter drugi. Knjiga, ki je temeljit strokovni uvod o življenju, delu nazoru Ericha Fromma, je napisal Vlado Sruk. stane 59 din. TIHOM To obsežno strokovno delo je izdala pred nedavnim Tehniška založba Slovenije, že pred osmimi leti pa ga je zasnoval nestor slovenskih metalurgov prof. ing. Ciril Rekar; pri tem je sodelovalo še 40 sodelavcev-strokovnjakov. Knjiga obravnava lastnosti kovin, rabila pa bo kovinarskemu tehnologu, študentu metalurgije ter predavateljem kemije. Vzrokov za tako dolgotrajne priprave je bilo več. Že sam enciklopedičen značaj knjige na visoki strokovni ravni zahteva usklajenost kriterijev glede obsega in vsebine posameznih poglavij. Že v prvem povojnem času se je znanost tako naglo razvijala, da je pogosto narekovala korekture že med prirejanjem gradiva. Med sestavljanjem je bilo treba upoštevati tudi uvajanje novega mednarodnega sistema merskih enot, nemajhne pa so bile še tiskarske zahtevnosti pri matematičnih simbolih, kemijskih formulah, tabelah in grafikonih. Tako smo vendarle dobili temeljito strokovno delo; ponatis ne ho mogoč tako kmalu, pač pa so zagotovljena občasna dopolnila. SMUČANJE ZA OTROKE Smučanje sodi med najbolj priljubljene in zdrave zimske špon Zaradi vsestranskega vpliva na človekov organizem, zlasti pa še razvijajoči se organizem otrok in mladine, ima izredno velik vzgO. in praktični pomen. Zategadelj je prav, da se začno otroci uč elementov smučanja že v nižjih razredih osnovne šole. Te vešči1 pa se otroci lahko nauče od svojih staršev, če so tudi ti smučal ali pa i’ ustreznih smučarskih tečajih, izključno namenjenih stb Carskemu pouku otrok in mladine. Dokaj zmotno pa je mnenje, da je lahko vsak dober snm1}, hkrati tudi že dober smučarski učitelj malih začetnikov. Pri ^ lepem, toda vse prej kot lahkem opravilu, je namreč lahko zaf0l uspešen samo človek, ki je obdarjen z dragocenim posluhom ’■ j delo z otroki, saj le-tc na snegu mnogo manj ..poučuje" pač mnOl ^ več vodi in usmerja. !f( močja in življenja, s težnjo po preseganju preteklosti in po evropeizaciji, vendar spet ne v neki ekshibicionistični potezi. Ta pisani kaleidoskop dokaj različnih področij je v pisateljevem esejističnem meditiranju ubran z utripom P. Kozakove angažiranosti - čeprav pisatelju ne gre za neko dorečenost, še manj za neka zveličavna spoznanja. Tako bralca kar primora k razmišljanju, h kritični presoji, kjer se ne more pasivno prepustiti vsebini. Ugotoviti bi se dalo, da Peter Klepec zaide v protislovja, da sproži v bralcu mrakobne občutke, nikakor pa ni knjiga taka, da bi bralca pustila mlačnega. Knjigi ne bi mogli odvzeti mnogih aktualno apostrofiranih misli, pa čeprav bi bilo mišljenje bralca nasprotno. Gotovo kritika ne bo mogla vselej pristati na P. Kozakovih spoznanjih, gotovo so navajanja, ki omogočajo ugovore in terjajo kritični dialog, prav gotovo pa je v knjigi nakopičeno obilo snovi, ki v odprti, sveži esejistični podobi terja od bralca, da si izostri svoj odnos do ponujene problematike na ta ali oni način. Informacija o P. Kozakovem Petru Klepcu seveda ne odpira bistvenih problemov te vsebine. Za to bi bila več kot potrebna široko zastavljena kritika ali esej. Tudi tisti, ki bi morda v celoti zavračal P. Kozakove postavitve, ne bo mogel mimo priznanja spretno pisani vsebini, osebno barviti odprtosti problematike. Erich Fromm KRIZA PSIHOANALIZE Po poreklu Nemec židovskega rodu - rojen leta 1900 v Frankfurtu ob Maini - zdaj ameriški državljan, sodi Erich Fromm med najpomembnejše živeče mislece zahodne poloble. Potem ko je na univerzah v Heidelbergu, Frankfurtu in Muenchnu študiral psihologijo, sociologijo in filozofijo ter dvaindvajsetleten dosegel čast doktorja znanosti, je opravil še dopolnilne študije na področju psihiatrije in psihologije in se na berlinskem inštitutu za psihoanalizo izpopolnjeval tudi v psihoanalizi. Dosedanja življenjska pot ga je vodila po najvidnejših nemških, švicarskih, ameriških in mehiških znanstvenih institucijah bodisi kot ordinariusa bodisi kot člana in predstojnika uglednih institutov. Kot profesor psihoanalize na univerzi v mehiški prestolnici, kjer je ustanovil mehiški psihoanalitični institut, je bil leta 1958 tudi upokojen. Je eden izmed tistih uglednih intelektualcev, ki so zaradi grozečega nacističnega terorja že pred nastopom Hitlerjeve diktature zapustili iVc 7. Žal nekaterim staršem, kakor tudi nekaterim poklicnim ^ teljem telesne vzgoje, kljub iskrenemu prizadevanju njihov smiF31 ski pouk ne rodi tistih sadov, kot jih pričakujejo in kakrštk, želijo. Zato jim je potrebna pomoč. Prav to pa je napotilo založ Mladinsko knjigo, da je izdala praktičen smučarski učbenik, P priročnik za vse tiste, ki učijo in ki bodo učili smučanja otroke1'^ mladino od 4. do 16. leta starosti. Učbenik SMUČANJE 'ZA OTROKE ni originalno delo. Nap°% lagi knjige nemškega avtorja Manfreda Wocheslanderja .,Kit,a''Q; laufen leichter Ski", ki je izšla leta 1969 v Muenchnu, je odlkfi, slovensko priredbo pripravil naš smučarski strokovnjak Prifl Marjan Jeločnik. tej Manfred Wocheslander je izkušen pedagog in praktik, ki s‘ praktične osnove za uspešno učno metodo poučevanja smučtf j mladih izoblikoval ob poskusih in opazovanjih v številnih smU1 skih tečajih za otroke, zlasti pa še v smučarski šoli v Muendj skozi katero gre letno okoli 10.000 otrok in mladine, zaradi če' sodi med največje tovrstne institucije na svetu. Bogato ilustrirana knjiga SMUČANJE ZA OTROKE podre f obravnava metodo pouka smučanja za otroke od 4. do 8- ‘, (stopnja igranja), od 8. do 12. leta (stopnja učenja) ter za tisR); ' 12. do 16. leta (stopnja treniranja), pri čemer da temeljite napčfi u; obravnava na določeni staro51 A glede snovi, ki naj jo ,,učitelj --------------------------------------- oziroma učni stopnji. Dani so tudi izčrpni napotki, kakšna smučarska oprema, kako naj smučarski pouk poteka v družinsl11 krogu ter še mnogo drugih koristnih nasvetov. Največja odlika te knjige pa je, da izhaja iz temeljnih ugotovil ^ da je za otroke in mladino potrebna posebna učna metoda terA naj uči le-te smučati samo tisti, kdor zna tudi sam biti otrok. F m iz teh nagioov sta v knjigi zlasti v ospredju nazoren opis Pose^t k( učne metode smučanja za otroke in mladino ter zahteva, ka^'. ^ osebnostne kvalitete mora imeti človek, ki v tej veščini PouCfff mladi rod. Ne smemo pozabiti, da se avtor zavzema za P°se,t ;0l terne'!1, i šolanje takšnih učiteljev, kajti le strokovno in pedagoško terne usposobljeni se bodo upravičeno lahko ponašali z naslovom čfi <.jj carski učitelj - specialist" in zares odlično opravljali svoje fi^ turno in vzgojno poslanstvo. le Knjiga SMUČANJE ZA OTROKE stane 39 din. , % Opozarjamo še na naslednje knjige s področja športa, ki Puhu zadnjih letih izdala založba Mladinska knjiga: Pediček, F.: na telesno vzgojo, šport in rekreacijo (1970); Sluga, S.: Te‘ejPj vzgoja za nižje razrede osnovne šole (1971); Leksikon špo,! ) panog (1972). FRANJO GUMILAR prvih dneh letošnjega leta so na Pobrežju pokopali Franja pilarja, nestorja prekmurskih učiteljev, vidnega prosvetnega in ^rnega delavca. aft Rodil se je leta 1890 v Soboti, dokončal najprej meščansko šolo ^endavi, leta 1910 pa učiteljišče v Čakovcu. Še med avstro-foho monarhijo je služboval v Podravski Slatini, od leta 1912 pa 'la -ini S0™ v Slavoniji. V začetku prve svetovne vojne je odšel na m kjer je prišel v rusko ujetništvo, od tam pa se vrnil prek ^divostoka, Hongkonga, Singapura, Colomba, Djiboutija in Port ej. ya domov. Od leta 1921 je bil šolski upravitelj v Turnišču, od M (0svetni delavec je bil na voljo od zore do mraka, zato bo ostal .i -Pozaben vsem, ki jih je učil, jim pomagal ali pa so ga sicer J ](Jznali. Kot šolski praktik je vzorno upravljal šolo; svoja spo-l^nja, ki si jih je nabiral v šoli in ob proučevanju preteklosti ^ga okolja, je objavljal v Murski krajini, v Novinah, v Mladem s. čfkmurcu, Slovenskem učitelju, Vodnikovi pratiki 1939, Ptuj- 0 tedniku in v Svetu ob Muri. 1 l Veliko se je ukvarjal z ljudsko prosveto na vasi in predaval v ti(rdavskem učiteljskem društvu. Med prvimi v Prekmurju je zbiral ičvpdivo in si prizadeval za ustanovitev pokrajinskega muzeja, nato njegov vodja, leta 1935 pa predsednik Prekmurskega muzej-;lflefa društva. Bil je med ustanovitelji in najstarejši član napredne je vinarsko usmerjene skupine Mladi Prekmurec. Na njegovem domu lipovcih je bilo zbirališče napredne prekmurske mladine in številen f1 obiskovalcev, ki so se zanimali za prosvetni in kulturni utrip •ije 'ektnurja, med okupacijo pa ilegalno zatočišče Miška Kranjca in "šilingih aktivistov OF. Po osvoboditvi je odgovorno vodil ptujski gij >Uzei in skrbel za obogatitev zbirk, po upokojitvi pa do zadnjega >0Učeval in tolmačil madžarske arhivalije v Pokrajinskem muzeju Mariboru ter ostal zgled nesebičnega prosvetnega delavca. M. KOKOLJ 01 •tefl M '170/1 /i Op Na vseh delovnih mestih je bil tov. Lenardič požrtvovalen delavec in nesebičen tovariš. Kljub rahlemu zdravju in življenjskim težavam mu nista manjkala ne vedrina ne optimizem. Trdno je veroval v človeka, napredek in ideale, za katere se je boril. Na zavodu za šolstvo SRS je bil pedagoški svetovalec za ekonomske, administrativne ter upravno administrativne šole, zadolžen pa je bil tudi za pouk predmetov družbeno-politična ureditev SFRJ in organizacija dela ter ekonomika podjetij v strokovnih šolah. Za republiške družbenopolitične organe (mestno konferenco SZDL, republiško konferenco SZDL, CK ZKS) je izdelal Vlado 3 obsežnejše študije: o delovanju krajevnih skupnosti v Ljubljani, o delovanju temeljnih izobraževalnih skupnosti in o organizaciji dela ter samoupravljanja v delovnih organizacijah. Poleg tega je objavil nekaj razpravic o samoupravljanju in izdal 2 knjižici o samoupravljanju v občinah. Zadnji čas je bil član komisije za samoupravljanje pri CK ZKS in član komisije za komunalni sistem pri ustavni komisiji republiške skupščine. Ker je bil močno navezan na Cerkno, je bil glavni pobudnik za zidavo osnovne šole v Cerknem - spomenik NOB, ki bo hkrati tudi spomenik njegovemu delu. Za delo je prejel več odlikovanj. Ker je Brda izredno ljubil, naj ga rešijo prehitre pozabe s tem, da bi eno tamkajšnjih šol imenovali po njem. IVAN ANDOL JŠEK TONE LAPAJNE Pred kratkim so se na Žalah poslovili od dolgoletnega učitelja in šolskega upravitelja na Otočcu Toneta Lapajneta. Pokojni je pribežal pred prvo svetovno vojno iz Gorice v Novo mesto, kjer je obiskoval gimnazijo, a je maturiral v Ljubljani na učiteljišču l. 1924. — Skoraj vso dobo, 42 let, je služboval na Otočcu, ter postal zares ljudski učitelj, ki je vzgojil kar 3 rodove. Bil je sadjar, vrtnar, igralec in režiser ter pomagal občanom z nasveti, kjer je mogel in znal. Zglednega učitelja bodo stanovski tovariši in znanci ohranili v lepem spominu. STANKO SKOČIR uic\ -4/ m nol Ut M bft JI 'kri' in* '0 proh istega januarskega dne se je poslovila na ljubljanskih Žalah od 'Ma Lenardiča množica ljudi, ki so ga poznali, spoštovali in Iju-• Vlado se je rodil l. 1921 v revni kmečki hiši na Kojskem v riških Brdih. Kot dijak klasične gimnazije je živo občutil social-krivičnost in zatiralnost italijanskih fašistov, zato se je že l. ^2 vključil v OF, bil sprejet v ZKS in po kapitulaciji Italije '!°Pil v NOV. Januarja 1944 je bil kot četni komisar poslan v jnjo politično šolo ZKS v Cerknem. Ob nemškem napadu nanjo ' l. 1944 je bil Vlado teže ranjen; rešila ga je neznana Cerkljan-• ozdravitvi je delal v igralski skupini IX. korpusa. ; prvih letih po osvoboditvi je diplomiral na ekonomski fakul-' p Ljubljani, nato absolviral 3. st. na beograjskem inštitutu za Jbene vede, opravil profesorski izpit, magisterij pa mu je predla smrt. južboval je kot profesor in ravnatelj na italijanski klasični gim-ks rij in na ekonomski srednji šoli v Kopru, kot vodja na zavodu za ,j. jbeno samoupravljanje v Ljubljani, kot predavatelj na visoki šoli ti J°clologijo, politične vede in novinarstvo in kot pedagoški sveto-mec na zavodu za šolstvo SRS v Ljubljani, zadnje 4 mesece pa je H ^vnatelj šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov v Ljub- OSNOVNA ŠOLA PODVELKA razpisuje prosti delovni mesti — učitelja za slovenščino. Pogoji: PRU ali absolvent (študent) PA (fakultete). — Ugodne zveze, možnost primernega zaslužka. Nastop službe takoj oziroma vsaj 5. februarja. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. — učitelja za zgodovino in zemljepis za določen čas (april — junij); PRU ali absolvent PA (nadomeščanje). OSNOVNA ŠOLA ANICA CERNEJ - MAKOLE razpisuje za nedoločen čas delovno mesto / učitelja za razredni pouk — U ali PRU za razredni pouk. Nastop dela 1. februarja 1973. Na voljo bo stanovanje in možnost prehrane v šolski menzi. Prijave sprejemamo do SO.januaija 1973. POPRAVEK V zadnji številki Prosvetnega delavca je bilo napak zapisano, da išče osnovna šola Prežihov Voranc Bistrica za delovno mesto učitelja za slovenščino profesorja (P) za nedoločen čas ali predmetnega učitelja (PRU) za določen čas. Razpis se pravilno glasi: Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOV VORANC BISTRICA V PREKMURJU razpisuje prosto delovno mesto učitelja za slovenščino, PRU za nedoločen čas ali U za določen čas. Ravnateljstvu in bralcem se opravičujemo za to neljubo pomoto, hkrati pa prosimo, da nam razpise pošiljajo — če je le mogoče — pismeno. NAŠ PRAVNIK SVETUJE Nadomestilo ^RAŠANJE: V naši delovni jMnizaciji smo imeli primer, t>iKjfi ,e tovarišica svoj redni letni s4oUSf R°ristila v času, ko bi še Vffju biti na delu s 4-urno za-L Ji j o kot mati majhnega ^ Za ta čas je dobila d V ,!e dohodke delno od Zavo-je,Za socialno zavarovanje in !4tr° °ri naše delovne organi-1$, čjj Zanima nas, ali pripada uji l, vRi razlika med osebnim Jfjfpdkom, ki ji ga izplača za-elr f • ‘n osebnim dohodkom, ki ,sA /e izplačala šola za 4-urno ^oslitev. hal ,ik t^AŠANJE: V Prosvetna Vcu je že bil delni odgo) fj h^Mnje, kdaj pripada 1 « nadomestilo za ^ejpJeflie- žanima nas, ali it™(,■ 7 nadomestilo tudi delat j ’e, Primerne avtobusne : 7^1 a vsakodnevno prihajanji delovno mesto, ki je 40 km oddaljeno od kraja stalnega prebivališča in ali je kje določeno število tedenskih in mesečnih povratkov na dom v primeru, da navedeni delavec nadomestilo prejema? OSNOVNA ŠOLA C. ODGOVOR: Za čas porabe letnega rednega dopusta pripada tovarišici nadomestilo osebnega dohodka po 74. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da nadomestilo določi vsaka delovna organizacija v svojem splošnem aktu. To nadomestilo ne sme biti manjše od povprečne akontacije osebnega dohodka za dobo, ki je določena v splošnem aktu. Lahko se vzame kakršnokoli razdobje pred koriščenjem letnega dopusta, kot 'e: zadnje 3-mesečno obdobje, preteklo leto in podobno. Samostojnost pri določanju raz- dobja glede na katero se oblikuje nadomestilo osebnega dohodka v času porabe letnega dopusta, omogoča delovni organizaciji, da sprejme take odločitve, ki so v skladu z njenim poslovanjem in željami članov delovne skupnosti. Osebni dohodek delavke, pri katerem je upoštevana ugodnost skrajšane delovne obveznosti zaradi majhnega otroka do 8 mesecev starosti, se oblikuje po drugih kriterijih. V tem primeru ima tovarišica za 4-ure dnevno pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po osnovah glede na delovne uspehe in za delovni čas nad 4 ure na dan, do nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Ker predpisi zdravstvenega zavarovanja niso skladni z določilom samoupravnih aktov v delovni organizaciji in ker je šlo v vašem primeru za dopust in ne za 4-urno delo, je omenjena tovarišica opravičena do nadomestila osebnega dohodka, ki ji pripada za dopust. Naše pojasnilo glede nadomestila osebnega dohodka za ločeno življenje je bilo povzeto po samoupravnem sporazumu, ki so ga podpisale osnovne šole. Menimo, da je dovolj jasno povedano, da to nadomestilo pripada delavcu, ki zaradi službene potrebe stanuje v drugem kraju kot družina in v kraju službovanja nima družinskega stanovanja. Seveda pa to ni ovira^da, ne bi šole to pravico v svojih samoupravnih aktih natančneje opredelile. Vsekakor pa ne spada v pristojnost delovne organizacije, da bi se spuščala v zasebno življenje delavca in mu predpisovala število mesečnih ali tedenskih obiskov svoje družine. T. Š. Vzgoja in varstvo Strokovna sporočila o velikih možnostih intenzivnega telesnega in duševnega razvoja otroka v prvih letih življenja ter o odvisnosti uspešnega šolanja in vzgojnega oblikovanja od premišljene načrtne predšolske vzgoje, so bila v zadnjem obdobju tako pogosta, da so močno utrdila prepričanje o potrebnosti in nujnosti družbeno organizirane vzgoje predšolskih otrok. V zvezi z obraviiavanjem socialnega položaja otroka danes in izpopolnjevanjem našega sistema vzgoje in izobraževanja večkrat in odločneje naglaša-mo, da vzgoja predšolskega otroka ne more biti samo skrb družine, ker je tudi dolžnost skupnosti. To pa teija ustrezno organizirano družbeno predšolsko vzgojo. V prizadevanjih za odpravljanje socialnih razlik in za boljše uspehe obveznega šolanja smo sklenili, da bomo tudi s pomočjo teh dejavnosti zagotovili otrokom brez razlike enak start v osnovno šolo oziroma ustvarjali ugodne razmere za optimalen razvoj, ki ga omogočajo posebnosti predšolskega razvojnega obdobja. Glede na ta in še druga zadevna strokovna in družbena stališča ter sklepe razmišljam o današnjem obsegu in vsebini organizirane vzgojne dejavnosti za predšolske otroke. Vidni so pozitivni rezultati dolgoletnega sistemskega urejanja in zagotavljanja pogojev za družbeno varstvo in vzgojo otrok. 4000 novih mest v vzgoj-novarstvenih zavodih, ki smo jih pridobili v letu 1972, dokazuje, da že imamo pogoje za skorajšnjo občutno ublažitev perečih problemov nerazvitega otroškega varstva. Ker pa je delež v to varstvo vključenih vendarle še zelo nizek; saj ne dosega niti celih 14 odstotkov otrok, starih do 7 let, se spontano zastavlja vprašanje o družbeni vzgoji otrok zunaj varstva, ki predstavljajo danes večino in bodo, bržkone, v večini tudi v daljnji prihodnosti. Ali so ti otroci deležni družbene vzgoje? Najstarejši letnik se skupno pripravlja na šolo, nekaj tisoč otrok pa se priložnostno vključuje v razne prireditve, krožke, izlete, telovadbo in drugo, kijih organizirajo vzgojnovarstveni zavodi, društva ter organizacije oziroma prizadevni in požrtvovalni pedagoški poklicni in družbeni delavci. Čeprav visoko vrednotimo tudi otroške slikanice in nekatere RTV otroške vzgojne programe, kot vplivne vzgojne dejavnike vidim v družbenih dejavnostih, ki naj bi jih uživalo več deset tisoč otrok, še velike vrzeli. Govorimo lahko le o peščici otrok, ki uživa dmž-’ beno organizirano vzgojo. Če upoštevamo še, kako počasi se razvija program celoletne male šole, je na dlani ugotovitev, da so sedanja samoupravna prizadevanja usmeijana predvsem k varstvu in vzgoji otrok zaposlenih staršev, manj pa k vzgoji vseh drugih. Usmeritvi k potrebam varstva seveda ni mogoče ugovarjati, ni pa se mogoče sprijazniti z zanemarjanjem otrok, ki imajo sicer varstvo zagotovljeno v družini, pa so potrebni in željni družbene vzgoje. Uresničevanje strokovnih in družbenih stališč o predšolski vzgoji terja načrtno, širšo akcijo v korist vseh otrok! Kakšne možnosti imamo? Dejavnikov, ki lahko vzgojno zapodijo predšolske otroke, zlasti starejše, že toliko samostojne, da se radi vključujejo med otroke, je več. Tu so najprej vzgojnovarstveni zavodi kot družbene, predšolskim otrokom namenjene institucije, nato osnovne šole, zlasti tam, kjer predšolskih zavodov ni, pa glasbene šole, centri za estetsko vzgojo, telesnovzgojna društva Partizan, organizacija taborni- kov in druge, ki delajo s pionirji. Vsi ti bi lahko pritegnili in vzgojno zaposlili tudi predšolske otroke. Opustiti je treba miselnost, da je otrok zrel za društveno uveljavljanje šele z vstopom v osnovno šolo. Takrat je že zamujena doba enkratne za predšolskega otroka značilne dojemljivosti za vplive okolja, za pobude, k aktivnostim, ki pospešujejo proces razvoja in oblikovanja telesnih in duševnih sposobnosti ter lastnosti. Otroke je treba vključiti čimprej, saj tudi enostranske dejavnosti, npr. telesnovzgojne, glasbene, likovno izrazne in druge, delujejo vsestransko, če vsebinsko in metodično izhajajo iz otrokovih interesov in psihofizičnih zmogljivosti. Vzgojna vrednost telovadbe, izletov, sprehodov, doživljanja pravljic, slikanja, oblikovanja materiala itd., se v organizirani smotrno vodeni skupini povečuje. Ob skupnih igrah in zaposlitvah spoznavajo otroci navade in pravila skupnega življenja in se nanj privajajo, zbujajo se novi interesi, sprejemajo nove pobude, proces razvoja pa hitreje in pravilneje poteka. Idealno bi bilo, če bi lahko vsem otrokom organizirali redne ustrezne vzgojne programe pod vodstvom strokovno usposobljenega osebja. Glede na to, da bomo morali še veliko vložiti v varstvo in malo šolo, pa menim, da so nakazane občasne dejavnosti še najbolj realna možnost za družbeno vzgojo predšolskih otrok. Seveda pa ne bi smele biti odvisne zgolj od razumevanja in delovne vneme nekaterih kolektivov oziroma posameznikov. Postati morajo programska dejavnost vzgojno-varstvenih in vzgojnoizobraže-valnih zavodov ter društev in organizacij. Treba jih je razvijati načrtno tako po obsegu, kakor tudi po vsebini in temu primerno zagotavljati tudi pogoje. Da bo postala sedaj izjemna dejavnost zavodov in društev ter organizacij pravilo in program, bo potrebna velika pomoč samoupravnih organov v področju vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva in ne nazadnje tudi staršev. Nedavno je RK SZDL sprejela akcijski program za „ustvaijanje boljših družbenih razmer za razvoj otrok ...“, ki obvezuje krajevne skupnosti in številne dejavnike, da se zavzamejo za družbeno vzgojo otrok, predšolskih in šoloobveznih. Menim, da so vzgojnovarstveni zavodi predvsem poklicani, da se zavzamejo za najmlajše, saj jih v tem smislu zadolžuje tudi zakon o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke, ki v čl. 5. in 6. pravi, da „... prispevajo tudi k vzgoji in izobraževanju drugih otrok svojega okoliša s tem, da jih vključujejo v kulturno razvedrilo, igro,, in druge oblike skupnega življenja" ter „da sodelujejo s strokovnimi in drugimi organi, ki se ukvarjajo z vzgojo in varstvom otrok . . .“ Upoštevam sedanjo obremenitev vzgojnovarstvenih zavodov z rednimi varovanci in vem, da ne more biti široke dejavnosti tam, kjer ni kadrov, niti prostora, npr. telovadnic in igrišč. Želim pa naglasiti, da se z obstoječim stanjem ne bi smeli sprijazniti. Povsod so možnosti vsaj za skromne začetke, iz katerih naj bi postopno, načrtno napredovali do zaželenega cilja. Najmanj, kar lahko vsak, še tako obremenjen zavod stori brez odlašanja, je, da prevzame pobudo in svetovanje v krajevni skupnosti, da bo zbrala in organizirala vse dejavnike na svojem območju ter se z njimi dogovorila, kaj bodo nudili predšolskim otrokom in kako si bodo zagotovili za to potrebne pogoje. ANICA DOLANC 5 NOVIH,NAJSODOBNEJŠIH PRIROČNIKOV ZA TEHNIČNI IN LIKOVNI POUK PAPIRNATA DETELJICA Izvirno zasnovana zbirka petih knjig s praktičnimi nasveti za poučna in koristna ročna dela. Ob navodilih za izdelavo različnih predmetov so nazorno narisane skice in barvne fotografije končanih izdelkov. Mogoče so tudi različne priredbe. Načrti so namenjeni otrokom vseh starosti, materiali pa taki, da jih je mogoče dobiti tudi doma. Na začetku vsake knjige so predstavljeni bolj enostavni izdelki za preizkus spretnosti otrok od 4. do 6. leta. Polagoma pa se zahtevnost del stopnjuje, tako da so na koncu knjig zbrani izdelki, primerni za šolarje, stare od 12 do 14 let. Zbirka PAPIRNATA DETELJICA je sklenjena celota petih knjig, ki se med seboj dopolnjujejo: IZDELKI IZ PAPIRJA - KARTON IN LEPENKA - BLAGO, VRV, RAFIJA, LES, PLUTA, ŽICA - RISBA, MOZAIK, VREZ Knjige so vezane v trde, trpežne kartonske platnice in štejejo od 174 do 192 strani. Cena celotne zbirke: 390 din — ob naročilu 90 din in 3 obroki po 100 din. PAPIRNATO DETELJICO lahko kupite v vseh knjigarnah ali pa naročite pri zastopnikih in poverjenikih na šolah. Za vrtce, male šole in nižje razrede osnovnih šol: nov, nadvse koristen priročnik za glasbene pedagoge Albin Weingerl: RINGARAJA RINGARAJA je priročnik za glasbeno vzgojo otrok, ki pa bo otrokom pomagal privzgojiti tudi osnovne prvine pravilnega govora. Nekaj preprostih verzov jih bo popeljalo v izrazito, jasno izgovorjavo — v oblikovanje samoglasnikov. Poleg tega pa naj bi ta priročnik razvijal otrokom tudi ritmični čut. Ritem jih namreč navaja k pravilnemu dihanju pri govorjenju in petju. Temu pa rabijo predvsem izštevanke in ostali ritmični elementi, ki so v knjižici RINGARAJA kolikor mogoče nazorno predstavljeni. Gradivo za priročnik je bilo objavljeno že v listu „Ciciban“ v letniku 1968/69, od koder so vzete tudi žive in nazorne ilustracije mojstra Boža Kosa, ki je v kartonske platnice vezano knjižico tudi opremil. Priročnik RINGARAJA, ki stane 24.00 din, lahko kupite v vseh knjigarnah ali pa naročite pri poverjenikih in zastopnikih na šolah. DVE 150-LETNI OSNOVNI ŠOLI V Šentrupertu nad Laškim (danes Breze) so leta 1822 pričeli graditi šolsko stavbo z eno učilnico. Naslednje leto je bila šola dograjena in so pričeli s poukom ob nedeljah. Ta zasilni nedeljski pouk je trajal do leta 1854. V njej so poučevali duhovniki verouk, branje, pisanje in računanje. Leta 1854 so odprli redno vsakdanjo šolo in nameščen je bil učitelj Josip Turk. Število otrok je iz leta v leto naraščalo, čeprav so nekateri vaščani imeli šolo za nepotrebno, še bolj pa učitelja, ker so mu morali plačevati šolnino in dajati bero. Leta 1897 je kraj dobil novo šolsko stavbo z dvema učilnicama in so šolo razširili v dvorazrednico. V letu 1927 je bila šola razširjena v tri-razrednico in nato 1935 v štiri-razrednico. Ob pričetku druge svetovne vojne je obiskovalo šolo okoli 200 otrok. Sedaj je v Brezah popolna osnovna šola, ki je podružnica osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem. Šola v Moravčah (občina Domžale) je bila ustanovljena leta 1823 kot enorazrednica. Poučeval je učitelj Anton Praunsseis. Pouk so imeli v privatnih hišah vse do leta 1865, ko so pričeli z gradnjo šole. Ta je bila dograjena jeseni še isto leto in so jo razširili v dvorazrednico, vendar je ostala do leta 1867 enorazrednica. Leta 1904 je postala šola trirazredna, v letu 1912 štirirazredna in 1919 že šestrazrednica. Kakor so odpirali nove oddelke tako so tudi širili šolsko stavbo s prizidki. V šolskem letu 1940/41 je imela šola že osem razredov. Med vojno je bila šolska stavba požgana, po vojni so imeli pouk v zasebni stavbi in nato v stari obnovljeni šoli. Leta 1967 je bilo zgrajeno novo sodobno šolsko poslopje s 13 učilnicami in 4 kabineti za kabinetni pouk. Šola nosi ime po moravškem rojaku, slavnemu matematiku Juriju Vegi. SLAVICA PAVLIC CELOVEC: S 1. januarjem so na Koroškem znižali število občin od 204 na 121. Nova mestna občina Celovec, ki je dvakrat večja, šteje 85.000 prebivalcev. Na visoki šoli v Celovcu za izobraževalne vede, je trenutno 12 stolic, še v začetni fazi, od katerih jih je 5 že dalj časa zasedenih. Trenutno je vpisanih 58 študentov. V načrtu je uvedba še 5 stolic. V prihodnjih letih menijo uvesti še naslednje študijske smeri: prosvetno vedo kot študijski poizkus, splošno in uporabno jezikoslovje in pa izobraževalno ekonomijo, prav tako kot študijski poizkus. Glede znanstvenega osebja na šoli ni težav, saj imajo 12 profesorjev in še 30 asistentov, poleg tega je šoli dodeljenih še 19 učiteljev. Finančni problemi so urejeni. VI. 1971 in 1972 je visoka šola prejela nad 6 milijonov šilingov, v 1. 1972 pa je tudi knjižnica dobila dodatno še 400.000 šilingov. STANKO SKOČIR VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD IZOLA razpisuje za nedoločen čas delovna mesta za: — dve vzgojiteljici za delo pri predšolskih otrocih — enega učitelja ali učiteljico za pošolsko varstvo Pogoji: — končana ustrezna šola — rok prijave 15 dni po objavi — nastop službe takoj oziroma po dogovoru — samsko stanovanje po dogovoru. List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer — Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII — Rokopisov in fotografij ne vračamo - Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093 — Tiska ČZP Ljudska pravica. DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE BELOKRANJSKI ODRED SEMIČ razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto učitelja matematike in fizike, PRU ah P Nastop službe takoj! Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA razpisuje na osnovi 3. odstavka 89. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, štev. 9/68 in 14/69) delovno mesto RAVNATELJA osnovne šole Velika Polana Razpisni pogoji: učitelj osnovne šole z dokončano srednjo, višjo ali visoko šolo, vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit. Poleg formalnih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralne politične kvalitete. Vloge z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Lendava. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Z VSEH VETROV GALERIJA NA VASI Ob 90. obletnici rojstva Ivana Meštroviča so v vasi Vrpolju odprli spominsko galerijo z deli slavnega umetnika. Čeprav je Ivan Meštrovič v omenjeni slavinski vasi po rojstvu živel samo leto dni, so se njeni današnji prebivalci odločili za pravcati podvig. Z lastnimi sredstvi so na najvidnejšem delu v vasi postavili spominsko galerijo. Danes je ta galerija najlepši objekt v tej veliki slavonski vasi s 3500 prebivalci. Galerija se lahko pohvali z dvajsetimi izbranimi kiparskimi deli, med najbolj znanimi je kip Kraljevič Marko na .svojem Šarcu. človek, ki učencem pomaga njihovem delu in reševanju® hovih vsakdanjih problem* 1’ Ob prihodu v razred naj bi; nasmejan, odgovarja naj na & kova vprašanja in šele kasij* preide na svojo snov. Nikal *-io! *-»/} iiAJ r>r\ 11cfn 1 iPtTl ^ naj ne uči po ustaljenem lupu. Idealen profesor mora11 predvsem prijatelj. LETOS JUGOSLOVAN^ TEDEN V COVENTRIJU L KOMPJUTERJI PRI POUKU MATEMATIKE IN PR1RO-DOSLOVJA Prvi razred v Evropi, ki posluša predavanje s pomočjo komp juteijev, je v gimnaziji sv. Ane v Augsburgu DBR. Trenutno uporabljajo ta pripomoček pri pouku matematike in priro-doslovja. Televizijski zasloni, povezani s kompjuterji, dajejo vse podatke, predvidene po šolskem programu, težja oziroma nerazumljiva mesta pa na željo učencev tudi ponovijo. IDEALEN PROFESOR Težko si je predstavljati idealnega profesorja. Da bi vsaj približno dobili predstavo o takem človeku, kakršnega si žele vsi dijaki, so na zagrebških gimnazijah anketirali učence. Odgovorili so, da je idealen profesor Reševanje vprašanj kul*1 nega sodelovanja s tujino pravzaprav glavni predmet javnosti mednarodnega kod_____ nacijskega odbora za kultu1 in prosvetno sodelovanje s jino. Prav na zadnji seji tega( bora v Ljubljani so razpravi o vsebinskem programu te1 javnosti v letošnjem letu te( razširitvi kulturnih stikov zf vimi deželami. Kulturno sod® K vanje s tujino naj bi razširil’1 e v rej še na Dansko, Egipt, Cif itvij Maroko, Indijo, Senegal, Tu Stvj ter Meksiko. Odbor je reŠflltei finančna in organizacijska vp ^je šanja kulturnih stikov, p[i%) vsem s področja glavnih lik 5v ; nih prireditev v tujini, ki trz predvidene za letos, razprav! M o sklepih štipendiranja d f'av študentov ter postdiplomai’1 .°v£ na jugoslovanskih univerzah' ra; jugoslovanskih štipendistov Ve2i tujini. Pri odločanju izbora' jih študentov je treba bolj 1 sluhniti stališčem posam«2 republik. Velik del razprav«! je obsegalo določanje vsef skega in finančnega načrta* vilnih prireditev v okviru jul slovanskega tedna v Coventfl OSNOVNA ŠOLA IVAN SKVARČA ZAGORJE OB SAVI razpisuje naslednja prosta delovna mesta za določen j čas učitelja za angleščino, PRU ah P (od 10. II. do 20. IV.) učitelja za zgodovino in zemljepis PRU ah P na oddelčt šoli Podkum za čas od 1. 2. do 20. 6. OSNOVNA ŠOLA HEROJA JANEZA HRIBARJA STARlj TRG PRI LOŽU razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja matematike, PRU — učitelja glasbenega pouka, PRU — učitelja za telesno vzgojo, PRU VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD MEŽICA razpisuje prosti delovni mesti dveh vzgojiteljic s srednjo vzgojiteljsko šolo. Službo lahko nastopite takoj. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA razpisuje prosto mesto RAVNATEUA OSNOVNE ŠOLE PODGRAD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati p®! sebne pogoje, določene v 89. členu zakona o osnovni šo'1 (Uradni list SRS, št. 9/68 in 14/69). Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o h' polnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh P° objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščin eu občine Ilirska Bistrica. £e] k '°k< "čji ‘VOr ■ivt S\ 'Ol le fco 'tlO] "a OSNOVNA ŠOLA PIRAN razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. pomočnika ravnatelja Pogoji: a) učitelj, predmetni učitelj ali profesor s stroko''-nim izpitom; b) najmanj 5 let delovnih izkušenj Nastop dela po dogovoru. - 2. učitelja matematike in fizike. Delo je za določen čas, <1° 30. junija 1973. N 3. učitelja tehničnega pouka. Delo je za določen čas, do 3b- ^ junija 1973. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti i*1 kratek življenjepis v roku 15 dni po objavi razpisa. h »s.