)b!^ ito ^ ljudi' pri *!
Let#
M
s- ^ tfjes
IC-/
<JE
^tvene in druue
U\ S|0VENSKE VESTI
3 35' j	--------
*"^1 Doy ^v^ev° obdarovanje čla-lp°5! stva n?;adinskega oddelka dni-
;l Kn > 149 JSKJ v Canons'
Ijo gg ^ a-> se bo vršilo v nerla-S v' ?ecembra ob dveh Ropol. |*ka ;.(X 0rani društva Postonj-!'a v naselbini Strabane,
'"i ftil' i*^ bodo deležni vsi ola-flejo * 'ns^ega oddelka, ki prl-
" oh^T' v sPremstvu star-*o. rp (Pečenem času v dvora-
tj U(li morebitni novi člani,
® Pri * *
Mfjin.,. stl Priliki vpišejo v ilarji S * °ddelek, bodo deležni
^v>ico z lepo igro in Mi-Vli].VllTl °bdarovanjem priredi ^dru".f^1Vn' mladinski odde-!Hci,t(1 StJa št. 116 JSKJ v Del-^a- Prireditev se bo ' Ven'if. Vt>čer 25. decembra v ■( p ' i dvorani v White V’.-il-
^ b0.-*.zevo zabavo priredita *t. !tn> dan skupno društvi „# fa p m št. 221 JSKJ v nassl-
f!f? Not^’ Pa' Pri tej’ Prilik Ni c] i°c' °bdarovani s primer-
l!i. za starejše fia bo %v a Prosta zabava. Pri-Naii' '3° "šila v Slovenski jjj l tlfl Centru 25. decembra 0 Pričela ob dveh popoldni i "	~
Nv v Panket priredi na Šte-.ie 26. decembra, ilU i, 8t- 26 JSKJ v Pittsbur-
‘l. D
Ha,.,, banketu bo ples in fjj] nabava. Prireditev se bo
' V
ce<ti Venskem domu na ~------------
^Unje ° z Miklavževim cbda-ir 24 lri °tr°k priredi na \c-^ Sl C ecernbra Gospodinjski \ enskega doma v Sha-' vprj?' Pri tisti priliki bo tu-^f,” 0l'‘iena igra “Stric Ga
W v   ---------
^5 ];.,U^nV veselico za leto 'K.	društvo	št. 149 J.
S> Oo ('an°nsburgu, Pa., v \ k decembra. Veselica Sj^ila v dvorani društva 'l jama v naselbini
i<y "ne,
Vr  -----------
- r	t^icr	Ul"hu, Pa., priredijo
1 ri cir, na večer 24. decembra »<>« skupaj, „amre, 'nlV ^t*T ‘ ^ JSKJ, društvo št #I ISkh’ društvo št. 168 SNPJ f if	1 Drifji	?	št- 59 SSPZ.	Pri ti-
Vij	*	k° najprej	Miklavž
^’ilft r°ke, nato pa se bt 0iiH»;	L51'®. ^	,r°8ta zabava	za od-
,Jj2ijevi1^ditev se bo vršila v
dvorani.
Sit ~~
i'1	sirovo, to je 31. de -
jjr. J S SfGČer’ Priredi veselico i.W 136 JSKJ v Kraynu, l\l t 'l<lh,s/Ca se bo vršila v dvo-S S	’^Vihar.”
1%^'°. z»*>av(, za člane in ,Sv n;’atelje priredi na Sil-' n K‘Ž J v6Cer dri,štvo št. 16 J. »ile ‘	|	' J°hnstownu, Pa,
'>f	|^V ^tu’ IH., je dne 10. de-
'ŽA ItXV^tni bolezni umr-
5t,rŽ ^Ug'd: rojena Zamejc’
$e ^	I'm • cl«nica društva št.
' , tNiJ^^tvašL 2 KSK.I.
\r'le ')‘la rojena v Pod-"% C'Vlhn|ki in je prišla v
;,S Niiai>ired 35 ,eti' v j°-
% :'9 k • eni Sopro«'a. brata in ^st,.Q brata v Canadi, n’V f k	v	starem	kraju.
'S^	iSky	—--
£t- 44 JSKJ v Bar-■Pl^iio ’’ naznanja, da prire-I Sa i!eSeli00 v soboto 25.
I ' ‘^36-
Je na 4. strani)
Naslov—Address
n V A	I) o R	A
(ill7 St. Olair Avc. Cleveland, Ohio (Tel. IiEnderson S889)
Entered
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Leto 19SS je posvečene napredk« mladinskega oddelka J. S.
K. ,1-ednotc Svojo agil-nost l>o pokazala naša mladina!
as Second Class Matter April 15th, 1026. at The Post Office at Cleveland. Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
ŠTEV. 50
CLEVELAND, O., WEDNESDAY, DECEMBER 18TII — SREDA, 18. DECEMBRA, 1935
VOL. XI. — LETNIK XI.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
REDNA LETALSKA zveza
- med Ameriko in Evropo je stvar bližnje bodočnosti. Med Zedi-
!- njenimi državami, Canado, Ir-
- sko in Veliko Britanijo je pri--:šlo te dni do sporazuma za ;, medsebojno sodelovanje v tem
- oziru. S poleti se bo pričelo že -jv letu 1936 in v letu 1957 se
- pričakuje redna letalska služba
- v obeli smereh po štirikrat ni
teden.
/   ...
i AMERIŠKI misijonarji v mestu Dessye, Etiopija, so protestirali pri ameriškem poslaniku
■ v Add's Ababi, ker so italijan-: ski letalci bombardirali misijon-
■ sko postajo in bolnišnico v pr-
- voimenovanem mestu. Ameri-’ ška vlada se po vsej priliki na 1 ta protest ne bo ozirala, ker je ’ pred začetkom sovražnosti med
Italijani in Etiopci pozvala vse ameriške državljane v Etiopiji,
[ da naj zapustijo deželo ali pa ‘ naj sami nosijo posledice.
PREDBOŽIČNO nakupovanje je letos najboljše v zadnjih pe-J tih letih. Povprečno je trgovi-' na po vsej deželi za 30 procen-1 tov boljf,a kakor je bib v letu 1 1934.
NENAVADNA operacija je b la pretekli teden izvršena v bolnišnici v Indio, Cal. Črnec Simmons, star 36 let, je bil tekom nekega pretepa ranjen z ‘ nožem v srce. Dr. K- M. Gray je prša ranjenca odprl in zaš.l ran:; na srcu. Med operacijo je bolniška strežnica držala srce ranjenca v rokah, seveda v steriliziranih gumijastih rokavicah.
: Operacija je bila uspešna in so dani vsi pogoji, da ranjenec o-zdravi.
V FREMONTU, O., je dne 13. decembra umrla črnka Elmira
} Green, stara 109 let. Rojena je bila še kot sužnja v Amherstu,
. Virginia, in je tam preživela , nad sto let. Pred par ltci se je L preselila k svojemu sinu v Ohio.
i
V KOLIZIJI dveh vlakov nad-ulične železnice v New Yorku ,ie bilo dne 12.^decembra ranjenih 15 oseb. Neki petnajstletni deček jdobil tako hude poškodbe, da jim je podlegel.
ZA NOVEGA provizoričnega predsednika republike Cube .je bil po elektoralnem kolegiju izvoljen prejšnji državni tajnik •Jose A. Barnet.
ITALIJANSKO - ETIOPSKA vojna je stopila v nov štadi.j z mirovno ponudbo, katero sta predložili Mussoliniju in etiopskemu cesarju vladi Anglije in Francije. V smislu te ponudbe naj bi Italija dobila v last dva velika komada Etiopije, enega na severu, enega na jugu. Na-daljni kosi Etiopije naj bi prišli v italijansko “interesno sfero,” kjer bi Italija dobila posebne koncesije. Le primeroma ena tretjina sedanje Etiopije bi , ostala neodvisna in bi kot posebno koncesijo dobila dohod
. do morja.
Etiopski cesar Haile Selassie ' je ponudbo zavrnil kot nespre-
- jemljivo. Mussolini še ni na-l njo odgovoril, toda dal je razu-, meti, da jo sprejema kot podlago za nadaljno barantanje.
Javno mnenje v Franciji iti
- Angliji je razdraženo, češ, da
- vladi, omenjenih držav prodajajta Etiopijo Mussoliniju prekc
glave Lige narodov. V Lig I	(Dalje ha 7. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Znano dejstvo je, da je stara Avstrija tekom svetovne vojne pošiljala slovenske polke oziroma polke, v katerih je bil znaten odstotek Slovencev, med prvimi na fronto in na najbolj nevarna mesta. Vladajoči avstrijski kliki se je zdelo slovenske krvi najmanj škoda. Približno tisto taktiko je zavzela Italija na etiopski fronti. Slovenski in hrvatski fantje iz Julijske Krajine so bili med prvimi, ki so prejeli krvavi krst. Napad na Adovo je izvršila divizija “Ga-vinana,” v kateri je velik odstotek naših fantov. Slovenske družine v Julijski Krajini so že pričele od vojaških oblasti dobivati telegrame o padlih sinovih in možeh. Kolikor je dosedaj znanega sta v Etiopiji že padla1 dva Postojnčana, od katerih je eden sin gostilničarja š "fina. Telegrame s smrtnimi naznanili so dobile nekatere slovenske družine v Biljah, v Vipavski dolini in v vaseh blizu Postojne.
Martinova nedelja je prinesle Dolenjemu Logatcu hudo povodenj. Običajno pohleven potoček je hitro narasel v deroč hudournik, ki je napravil Meliki škt do. Mlini ob vodi so čisto razdejani. Vodu je vdirala skozi vrata in okna v stanovanjska poslopja in ljudje so si komaj rešili življenje na kmečkih pečeh in podstrešjih. Pri posestniku Kavčiču' 'je "voda prišla celo v prvo nadstropje stanovanjske zgradbe. Govedo in svinj' !s'o še ob pravem času rešili Človeških žrtev k sreči ni bilo pač pa sta bili dve osebi v zadnjem trenutku rešeni s splavom. Vodu, .ie un'čila mnogo ozimine in odnesla precej lesa.
Na ljubljansko univerzo je bilo letos vpisanih 1773 slušateljev; med njimi je 334 slušateljic. Lani je bilo vsega skupaj 1813 slušateljev in slušateljic.
V Radečah pri Zidanem mostu je umrl za kapjo upokojeni sodni nadofic’al Ignac Klopčič, star 65 let. Pokojnik je služboval polnih 35 let pri radeškem sodišču in je bil znan kot odločen narodnjak.
Wilsonov spomenik na Korčuli. Splitski rojak Anton Vilo-vič, ki se je kot ladjedelniski mojster že pred 40 leti izselil v Severno Ameriko, je v New Yorku ustanovil odbor za postavitev spomenika pokojnemu predsedniku Zedinjenih držav ir velikemu prijatelju našega naroda VVilsonu na Korčuli. Vilo-vič, ki je častni predsednik in blagajnik odbora, je sam vloži!, v njegov sklad 500 dolarjev. Za svojega zastopnika v domovini je odbor imenoval g. Lupisa-Vukiča ter ga pooblastil, da o-snvje odbor na Korčuli. Ta odbor že posluje in je že uvedei nabiralno akcijo v vseh občinah otoka.
Smrt ameriškega dobrotnika srbskih otrok. V Getari.ju v Franciji je umrl dobrotnik srbske dece v dobi svetovne vojne John W. Frotingam. Pokojnik je kot ameriški oficir preživel 1 tri mesece v Bitolju in, ko je ' bilo mesto bombardirano, je pre-■ bivalcem, ki so ostali brez za-> vetja in hrane, pomagal z naj-
- večjo požrtvovalnostjo. Največ-
- jo dobroto pa je napravil s tem, -Ida je mnogo otrok — sirot na
lastne stroške odpremil iz Sr-Dalje na 7. strani
psu
Vsak po svoje
Vesele božične praznike! In veseli bodimo, da nismo tam, kjer bodo krščanski Italijani krščanskim Etiopcem voščili vesele božične praznike z bombami !
Italijansko - etiopska vojna končno še ni tako slaba. Ubitih je bilo primeroma zelo malo ljudi in Italijani so zgradili mnogo cest, ki jih Etiopija krvavo potrebuje.
Neki vojni korespondent piše, da ena italijanska bomba stane več, kot cela iz blata zgrajena etiopska vas. In oni dan so italijanski letalci zmetali o-krog 700 bomb na neko etiopsko vas in ubili deset oseb. To je vsekakor drag špas.
i	*
Nedavno so v Italiji praznovali rojstni dan italijanskega kralja, toda v Iti mu so vojaške parade marširale mimo Mussolinija in mu salutirale, Mussolini je govoril narodu in sprejemal ovacije, Mussolini .je bil e-dini junak dneva. Kje je bil kralj s svojim rojstnim dnem vred, nihče ne ve oziroma ni nihče poročal. Morda so mu bili srajco oprali in je moral sedeti za raufenkom!
V Texasu so nedavno videli nebeško mavrico, postavljeno narobe. Well, če je že vse dru-<o narobe, pa naj bo še mavri-
Cel.
Nekateri znanstveniki menijo, da bo prišla doba, ko bodo svet vladali mrčesi. Nam plebejcem se zdi, da se ta doba že pojavlja. Na primer v Italiji in Nemčiji.
*
V teh težkih dneh, ko nam sonce tu na obrežju Erie jezera kvečjemu enkrat na teden malo pomežikne izza sivih oblakov, ko nas vremenski bogovi obsipajo s prezgodnjim snežnim konfetijem, ko se po naših cestah pretaka umazana snežna kofedra in ko som tako zakopan v dopise cenjenih sobratov in sosester, da se mi še ponoči sanja o njih ((o dopisih namreč), me prijazni in menda nekoliko poredni sobrati bombardirajo z izzivajoče lepimi razglednicami iz sončne Californije. Eden je tara na ženitovanjskem potovanju, drugi pri letalcih strica Sama, nekateri pa se pod palmami in oranžami božanskega juga iz-prehajajo kar tako.
Saj ne rečem, vsaka razglednica me razveseli, toda vsaki porciji tega veselja je primešana mala pelinova kaplja zavisti.
*
Najlepše božično darilo za vašega prijatelja bo, če ga vpišete v J. S. K. Jednoto. Pa tudi Jednoti bo tako darilo najbolj dobrodošlo.
❖
Kako se časi izpreminjajo! Včasih krepostna deklica ni tipala iti v mraku brez spremstva niti do par blokov oddaljene trgovine; zdaj vam pa korajžna punca preleti širni ocean sama.
*
Večkrat sem že ugibal, kak-: sna označba bi bila primerna in točna za parfum dihurja. Zdaj
- vem. Prijatelj Pajk .je konšta-
- tiral, da je tisti duh “vijoličen.”
- človek se vedno kaj novega na-, uči. Vsekakor pa sodim, da pri-i ■ jate!j Pajk ni mislil na pravo, -.ampak na pasje vijolice.
(Dalje na 4. tirani)
ZGODOVINA PURANOV
Purani so pravi ameriški ptiči, dasi jih sedaj v udomače-, nem stanju gojijo v vseh delih sveta. Pred odkritjem Amerike ni stari svet poznal te perutnine.
Perutninarji v Zedinjenih državah gojijo velike množine puranov, posebno po naših južnih državah, kjer je njihova prehrana najbolj enostavna. V državi Texas, na primer, se pasejo velike jate puranov vse le-1 to na prostem oziroma po velikih ograjenih ranchih aifalfe. Mlada alfalfa .je njihov glavni Živež, tu in tam zabeljen s kobilicami in drugim mrčesom. Ko purani v eni pregradi alf alfo močno popasejo, jih poženejo na pašo v drugi zagrajeni oddelek aifalfe. Popašeni del puranjega pašnika s stroji čisto pokosijo, nakar spust'jo vodo nanj, da požene nova rast al-falfe. V tistih krajih imajo namreč irigaci.jo ali umetno namakanje.
Na jesen in zimo se vozijo veliki vlaki puranov proti vzhodu. Kakor znano, je največja zahteva po puranih za Zahvalni dan, za Božič in Novo leto. Običaj puranove pečenke za Zahvalni dan je tipično ameriški in izhaja iz časov prvih belih naselnikov v tej deželi, ki so si za svoje prvotne “zahvalne dneve” privoščili za priboljšek divjih puranov, katerih je bilo tiste čase mnogo po gozdovih.
Puranovo pečenko pa so poznali in cenili že prvotni Američani, Indijanci, mrjogo stoletij pred prihodom belih naseljencev. Indijanci našega ju-gozapada so gojili udomačene purane že v davnih časih. Pitali so .jih in debelili za gostije, katere so prirejali ob svojih posebnih praznikih. Tako so purani res tipično ameriška delikatesa za posebne praznike.
Ko so Španci prišli v sedanjo Mehiko, so tam že našli udomačene purane in so .jih od tam vpeljali v svojo domovino. Iz Španije so se potem purani razširili po ostali Evropi in v druge dele sveta. Odkod prihaja angleški izraz “turkey” za purana, se ne ve natančno. Nekateri sodijo, da so Angleži najprej menili, da purani prihajajo iz Turčije, ali pa so niu dali ime po “cofku” na glavi, ki spominja na “cof” turškega fesa. Drugi pa mislijo, da prihaja o-1 značba “turkey” od hebrejske ' besede “tukki,” s katero so purane označevali židovski trgovci s perutnino na Španskem.
Zanimivo je, da večina domačih puranov v tej deželi izhaja
- od puranov, ki so jih prvi beli 1 naseljenci prinesli v Ameriko
■ iz Anglije. Tako so naši do-1 mači purani napravili dolgo pot
- iz Amerike v Evropo in od tam i nazaj v svojo prvotno domovino 1 Ameriko.
Pred stoletji je bilo najti obi-' lico divjih puranov vse od se-_ dan.je južne Mehike do Canade.
■ Napredujoča “civilizacija” pa ■l jih je močno iztrebila in zdaj 1 jih je najti le v naših bolj juž-
■ nih državah, malokdaj severno ^ od Virginije. Da ta ponosni
ptič ameriških gozdov ni že či-e sto izginil, se ima zahvaliti stro-gim lovskim postavam, ki ga l' ščitijo.
1_ Divji purani se ne ločijo do-i st i od domačih; navadno so bolj temne barve in seveda bol.j-» jši letalci. V krajih, kjer še ži-a vi.jo divji purani, se na samot-l_ nih farmah neredkokrat parijo ;
domačimi. Purančki, ki so si ?'1 izlegli iz jajc pure, katera ,i^ (Dalje na 8. strani)
SEZONSKO ZELENJE
V božični sezoni v naših ta-kozvanih zmerno gorkih krajih navadno ni najti mnogo zelenja na prostem, ako izvzamemo seveda iglaste gozde. Listnata drevesa so po večini gola in zemljo navadno krije bela snežna odeja. Zelenje je simbol življenja, upanja dn veselja, zato ni Čudno, da sq v božični sezoni priljubljene| dekoracije z zelenjem.
Med najbolj zn|ne dekoracije božične sezone sparlajo v tej deželi božična d r e \ e s c a, božje drevce in omela ;|li omel j e.
Za božična drevesa se rabijo smreke ali .jelke,j tuintam pa tudi borovci. Sodi se, da je postavljanje in kinČanje božičnih drevesc germanskega izvora.
Božje drevce, ali'Kakor se v tej deželi imenuje, holly, je vedno zelen grm ali malo drevo, s svetlim, trdim in navadno bodičastim listjem. Evropska vrsta te rastline,&ki nosi hit'lisko označbo' “Ilex aquifolium,” raste divja po gozdih, ponekod pa jo tudi sadijd; za okras po parkih. Za zimo ta rastlina n: občutljiva. Na Slovenskem pride v poštev le z:ji velikonočne butare.
V tej de.’.eli pa; spletajo iz ameriškega “hollyja” znane božične vence, brez katerega je v b žični sezoni malbkaiera hiša. Ameriška vrsta božjega drevca ima nekoliko manjše in manj bodeče listje kot, evropska. Raste divja Po gozdih ali pa posajena po parkih itt vrtovih vsi od države Maine južno. V nekaterih krajih Califdrn .je so peščeni in nerodovitni griči vsi (b rasli s hollyjem. Botanična označba za ameriški holly je ‘ Ilex opata.” V Južni Ameriki je najti še eno vrsto hollyja, ki ga imenujejo “mate" in katerega listje Indijanci puši.jo mesto tobaka.
Zelo znano in upoštevano dekorativno zelenje božične sezone je v tej deželi omela ali o-melje, ki se tu imenuje “mistletoe.” Omela je zajedavka in raste najrajši na jablanah; vča-si pa jo je najti tudi na drugih drevesih. Vedno zeleni grmiček, ki p,e je udomačil na veji drevesa, rodi bele jagodice, ki vsebujejo nekak lep. V starem kraju so ptičarji delali iz jagod omele lim za ptičje limanice Na Slovenskem omela najrajši raste na jablanah, hrastih in mokljah.
V tej deželi je navada, da sme v božični sezoni vsak moški poljubiti damo, ki jo sreča v hiši pod dekoracijo omele. Ta običaj prihaja iz Anglije in iz-, haja iz paganskih časov. Druidi, ki SO bili svečeniki davnih Celtov, so pripisovali omeli čudovite moči in so jo rabili pri svečanostih zimskega praznika, ki je na gotov način sličil božiču. Evropska omela je jako podobna ameriški, toda prva se v jeziku botanikov i m e n u j e “Viscu m album,” druga pa ‘Phoradendron flavescens.” Angleška označba “mistletoe” pa na obeh kontinentih pomeni isto rastlino.
-------o— -----
MASARYK ODSTOPIL
P r e d s e d n i k Češkoslovaške, Tomaž G. Masaryk, je dne 14. decembra z ozirom na svojo visoko starost odstopil. Masaryk je pravi George Washington republike Češkoslovaške in je bil izvoljen za predsednika leta 1918, nato pa ponovno leta 1920 in 1927; po določbah ustave bi zamogel biti predsednik republi-
(Dalje na 7. strani.)
K
GORKOTA V ZEMLJI
-1 Življenje ljudi, živali in rast-1 lin na zemlji je v splošnem od-'
1 visno od sončne gorkote, kljub - temu, da skriva zemlja v svo-1 jem osrčju velikansko vročino.
1 Vsa ta ogromna podzemska vro-
• čina pa je za sedaj še v prak-1 tične svrhe neporabljiva in člo-
• veku nič ne koristi.
Da je v zemskih globinah ve-
■ lika vročina, najbolj dokazujejo ognjeniki, ki stalno ali pa v
’ presledkih iz svojih žrel bru-
• hajo vročo paro, pepel ali pa
' gorečo lavo, te.' je raztopljene i rudnine. V hladni Alaski je ne-‘ kii pokrajina, katero imenujejt 1 “dolino desettisečerih dimov,’
■ kjer iz neštevilnih zemskih raz-
1 pok neprestano uhaja gi.rka pa- M iii na dan. Dokaz za podzemsko vročino so tudi številni gor-' ki vrelci, nekateri teh daleč \
■ mrzlih severnih pokrajinah.
Znanstveniki so bili že pral 1 1 leti mnenja, da je v osrčju zem-' 1 je silna vročina, kjer so vsi rudnine v raztopljenem stanju '
'	Pozneje	se je	začela uveljav	1
’	ljati teorija, (hi	je sredina zem
l.je trdna in da so za pojave og ' njenikov in vročih vrelcev odgovorne lokalne razmere v raz i ličnih krajih pod zemsko po , vršino.	Zadnje	čase pa se znan-	\
stveniki	vedno	bolj nagibajo k	|
mnenju, da je bila prvotna teo- j lija pravilna in da je zemska1, površina le nekaka tanka sktir- : ja na razbeljeni lavi. Najnoyej 'j
■ sit raziskavanja potrjujejo ti , naziranje.	(
Pred par tedni je doslo s Ha i vaja poročilo, da .ie po daljšen. 1 presledku spet začel bruhati og- < njenik Mauna Loa, ki .je visok < 13,675 čevljev'. Po precejšnjem ( potresu se .je na strani ognjeni- \ ka odprla velika, skoro tri mi- i l.je dolga razpoka, iz katere s; \ je začela valiti ognjena lava po ( pobočji. Tok te lave je bil \ začetku precej hiter, postaja pa je vedno počasnejši, čim, bolj \ se je lava ohlajala. Od vročine | so se vneli gozdi na pobočju 1 gore, druge posebne škode pa izbruh ni,,napravil, ker ni dosegel naseljenih krajev.
Štirideset milj od gore stoji > mesto Hilo, ki je na direktni po- < ti žareče lave, toda prebivalci * so prepričani, da lava mesta ne ] bo dosegla, kakor ga ni dosegla • še nikoli prej. Domače prebi- < valstvo -veruje, da boginja Pele, ki ima oblast čez ognjenike, mesta J lilo ne bo uničila. V ; davnih časih, ko je boginja Pele imela neki prepir z bogom ; Kama Puaa, je bila premagana in je prosila zmagovalca za milost, .jo je Kama Puaa uslišal, j pod pogojem, da mu obljubi, da ■ ne bo mesta Hilo nikdar uničila z gorečo lavo iz ognjenika, la legenda še vedno drži pri domačinih.
Vsekakor so prebivalci Havajev navajeni vulkanskih izbruhov. Poleg ognjenika Manna Loa, ki bruha v nerednih presledkih, je ognjenik Kilauea, visok 4090 čevljev, vedno aktiven. Tretji ognjenik, Mauna Kea, ki je 13,825 čevljev visok, je neaktiven.
’ Havajsko otočje, kakor znano, je teritorij Zedinjenih držav, oddaljen od San Francisca nekaj nad 2000 morskih milj jugoza-
■ padno. Teritorij, sestoječ iz 9
■ naseljenih in 11 malih, nenase-
■ 1 jenih otokov, ima nekaj' nad : 6400 kvadratnih milj skupne
- površine. Največji otok skupi-' ne je Hawaii, ki meri nad 4000 1 kvadratnih milj površine, naj-' manjši pa Midway, katerega po-i vršina znaša komaj dve kvad-
- ratni milji.
(Dalje na 7. strani)
p
g
8
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
MLADINSKI DOPISI Contributions From Our Junior Members
When Trixie Had the Surprise of His Life
“If you think that little dog across the street is cunning, Peggy,” said Mamma, as she drew up the chair beside the bed to tell the usual sleepy-time story, “you should have seen one I had when I was a little girl.
“We called him Trixie because he was always up to tricks. He was a perfect ball of white and, oh, so cute and darling and clean! Always in the summer, I remember, we used to have his long, curly, fluffy hair clipped close all over—except a great bang of it which was left hanging down over his shining, little black eyes to protect them from the glare of the sun.
“Nothing seemed to delight him more than, when we were out riding of an evening, to lean far out the side of the carriage and bark just as loudly and fiercely as ever he could at the dogs we passed—even the biggest of them. And when they would come dashing along after the carriage, Trixie would bark all the louder, and most anyone would think him a dreadfully ferocious dog. Of course, he was perfectly safe in the carriage—and we sometimes thought he knew it, for he would never bark while passing another dog when we were walking.
“One summer, sister Edith and I went up to Uncle John’s farm to spend a week or two. We took Trixie with us. And he enjoyed the country and all the strange animals and flowers and birds just as much as we did.
“Uncle John had three dogs of his own, for people who live in the country always have them. One was a great big watch-dog, another a squatty, bow-legged bulldog and the third a beautiful silky-haired collie. Strange to say, Trixie seemed to make friends with all three of them. At first, he was very quiet and well-behaved and scared of them, too, for when he saw one of them coming up on the porch he would jump up on the lap of the nearest person.
“But after a while, when he saw that they had no intention of harming him, he became bolder; and it was not many days before he was playing around the yard with them and dashing across green fields and through the cool, green woods, barking and yelping and scampering along as though he were indeed just as much a real dog as they.
“Now Uncle John also had two little kittens. One was pure white and the
“Indeed, on second thought, 1 am quite certain Trixie didn’t understand me, or, if he did, it went in one of his cunning little perked-up ears and out the other. For the very next day I caught him chasing Whitie all around the front yard, around the trees and right through the flower beds. And the day after that he drove Blackie up a tree and jumped up and down, at the foot of the tree, as high as he could, barking and showing his teeth until even I, his mistress, felt almost afraid of him.
“But the next day—well, the next day something happened to little Trixie that he never forgot. It was the surprise of his life. In the afternoon, about an hour after dinner, I was just making myself comfortable in the hammock on the front porch when I heard him barking in the kitchen.
“I rushed back as fast as ever I could. Susan, the cook, had gone to the barn to hunt eggs, it seemed, and there was naughty Trixie spread out in his usual fashion before Blackie and gleefully barking at him and snapping his little jaws open and shut for all the world as though he meant to chew him up on the spot.
“‘Trixie! You Trixie, come here instantly!’ I called.
“But before I could reach down and pick him up, if happened. He gave a harder lunge than ever before and his little nose came within an inch of poor Blackie’s scared face. Then, quick as lightning, Blackie’s paw shot out and the sharp little claws caught Trixie right on the end of his nose!
“Trixie let one awful howl of pain and surprise, put his little tail between his legs and scooted out through the kitchen doorway so fast that all I could see was a littld streak of white going like the wind!
“It was fully an hour before I could find him. And when I did he was whimpering like a baby. He licked my hand as I picked him up and whined and cried and—oh, I almost felt sorry for him. Right across his little black nose was a long, jagged scratch—and it had been bleeding. Of course, I got some warm water and washed it carefully.
“And that very afternoon when Blackie came out of the house onto the porch, lazily stretching his legs as he
S?
“Oh, what fun in the White snow!” cries YELLOW-haired Susie May as she shoves BROWN-haired Teddy to a good start on his RED sled.
“Whee-ee! Here goes the November Express!” shouts Teddy steering the YELLOW runners of his sled most skillfully. “Jump on! Jump on!” he yells. “The express won’t stop until we reach our journey’s end!”
“Ho! ho! 1 am afraid it will end in a snow bank!” cries Susie May.
(To be colored with paints or crayons. Whenever you come to a word spelled in CAPITAL letters use that color)
Susie May is dressed in a warm RED coat with GRAY (use BLACK lightly) curly fur. Her leggings and cap and mittens match her coat in color.
Teddy wears an ORANGE (use RED and YELLOW mixed) sweater and GREEN cap and scarf and gloves set, and His long snow pants are GREEN with ORANGE color cuffs.
Both children have PINK (use RED lightly) faces and RED cheeks and lips.
The BLUE sky is full of White snowflakes that have almost covered the dark GREEN pines by the side of the slide.
The house in the background has PINK sides and the roof is covered with snow.
“Oh, I love to go sledding!” cries Susie May. “It’s almost like flying!”
The border of this picture can be colored YELLOW and the lettering bright RED.
Hail to the Holly Tree
Their Backs Arched Until It Seemed They Would Surely Break
There is something about a Holly Wreath that brings the most beautiful associations of the week preceding Christmas Day culminate in the hanging of a Holly Wreath in the window or upon the door. But even the delicious emotion that accompanies that rite does not compare with the feelings evoked by a full-grown female Holly Tree seen for the first time; seen, lei us say, by a city dweller who never dreamed that the material for the happiest of Christmas decorations conic from so noble a creation.
The trees are laden with berries from the lowest branches to the tip. It is a sanctuary for'birds. Cardinals more brilliant than its fruit, fly through the branches and perch high among the leaves, to sing a grace befo.re or after partaking of the feast provided. Bluebirds, or brown, making flitting visits and return again and again. Some are so pleased that they nest on the spot.
Of particular interest during December, the American Holly Tree is evergreen, and so is remarkably attractive j he year around. Early spring brings tender green leaves to replace dark foliage of winter. Small cream flowers cover the branches. During summer the tree settles down comfortably into a state of greenness most restful to the eye. The berriel form and iiang there verdant until touched by a warmer color to cheer the heart in winter.
Country Hollies may be desecrated by the vandal, but one’s own tree may easily be protected, used for an outdoor Christmas tree, and pruned carefully to furnish berries to the heart’s content for the holidays. If fertile berries are desired, a male tree must accompany the female, since the species is dioecious. The nursery will take care of that feature; for this is the source, rather than the woods, from whence our home Hollies should come. —Flower Grower.
—  0-------------
MISTLETOE
Ivana Slakan:
TJ ČLOVEK, JAZ ČLOVEK
Manica:
ČUDNI RAČUNI
other as black as night, with a white star right in the middle of his forehead. Uncle John hadn’t had them so very long, but his dogs had become thoroughly accustomed to them, and never chased them or barked at them, much less trying to bite them.
“But not Trixie. Oh, no, Mr. Smarty Trixie had no sooner set eyes on them one day, when he happened to steal into the kitchen unobserved, than he set up a most terrific barking. Why, you would have imagined he was a great, fierce watch-dog and there were burglars attempting to break in and carry off the entire house.
“I rushed into the kitchen to see what in the world was the matter with Trixie. And there I found him, his feet spread out, his cunning little bang hanging down over his eyes and hi,s cute little tail wiggling and wagging for all the world like a limber switch when you’re holding it by one end and shaking it.
“And the poor kittens—Blackie and Whitie—well, he had them crowded into a corner, their little backs arched up until it seemed they would surely break, every hair of them standing right up on end and the most frightened, pitiable look on their tiny little faces you ever saw.
“I grabbed him up and ran out on the porch with him. I didn’t spank him, but I did try to tell him what a bad little doggie he had been and I asked him how he would feel if Unple John’s big dogs drove him into a corner and barked and jumped at him!
“He wagged his little head and stuck out his little tongue, trying to lick my cheek, as much as to say, ‘But they’re only cats, you see—and it’s such fun to make out you’re going to eat them up!’
walked, as cats often do, you know, Trixie apparently did not even see him. He simply cuddled up all the closer in my lap and kept as quiet as a mouse, And from that day on Trixie was more careful with his barking and never bothered the kittens at all.
 0---------------
Danilo Gorinšek:
PRESENEČENJE
To petelin naš baha se, da mu kar grebenček rase: mati koklja spet vali,
—naj kokošji rod živi!
Eninvajset dni premine, evo mlade spet družine, jajec je deset bilo, zdaj bo putk deset zato!
Koklja novi rod zvalila —s petelinom se čudila: račke tri so, putk je pet, goski dve—jih je deset!
“Kaj pomaga se čuditi, ko tako pač mora biti!”— tak petelin govori, kar je mlado, naj živi!
  O T------------
Danilo Gorinšek:
VETRNJAKINJA
Ni se razcvela še roža dodobra, kar pride slana, pa jo pomori, niti še solnce ni k nam zasijalo, pride oblak in že solnca več ni.
Niti še hipec ni droben potekel, ko se je Majdiča drla na glas, niti še hipec ni droben potekel, zdaj se že smeje, norčuje iz nas.
Niti ne bo več, to vem, ne minute, ko bo spet Majda tulila ko zver, ampak ne bo tudi dolgo do časa: morala v šolo bo, tam bo pa — mir!
Zadnje leto svetovne vojne sem bila majhen otrok, takol majhen, da sem komaj videla na mizo. Stanovali smo v pritličju, cb cesti, v bližini vojaške bolnice. Vse življenje mi ostanejo- neizbrisni tisti grozni dnevi. Ves dan in časih tudi vso noč so romale mimo našega okna nepregledne procesije ranjencev v bolnico iskat ozdravljenja ali smrti. Vseh narodnosti so bili in vssh starosti. Težko so se vlekli po cesti in neredko se je zgodilo, da je kateri omahnil in se zgrudil.
Nekoč se je zgrudil mlad Nemec. Frav pred našim oknom. Imel je prestreljeno roko, pa se je onesvestil, ker je izgubil mnogo krvi. Prenesli so ga k nam v vežo in poslali po sanitetni voz.
Vsi smo se trudili okoli onesvešdenca. Močili smo ga z vedo in naša mama mu je hotela odpeti bluzo, da bi lažje dihal. Ko mu jo je odpela, je padla iz desnega žepa fotografija, deček in deklica sta bila na njej, majhna, ljubka kodi-olaščka.
Ko se je ranjenec končno osvestil no mu vrnili fotografijo. Nežno jo je vzel v roke, jo poljubil in zašepetal: ‘‘Moja zlata otroka!”
Potem nam je povedal zgodbo, k!. bo neizbrisna v mojem spominu vse življenje. Povem vam jo. Poslušajte.
Nemec se ja boril v Rusiji. Bila. je zima, strašna ruska zima in vojaki so umirali od mraza. Neko popoldne so jih Rusi napadli. Nemci so se bo-i ili z levjim pogumom, toda Rusov je bilo dvakrat več. Bilo je strahotno ldanje. Drug za drugim so padali Nemci. Kri je rdečila sneg. Mladi Nemec je bil ob ruskem napadu v malem gezdiču. Nabiral je dračje, da bi si zakuril ogenj. Ko je začul streljanje, je hitel tovarišem na pomoč. To-aa pot mu je zastopil ogromen Rus z dolgo brado in divje sršečim pogledom. Nameril je puško nanj. Nemec se je sklonil in izdrl bajonet, kajti puške ni imel pri sebi. Ko se je sklenil pa mu je padla iz žepa fotografija njegovih otrok in obležala na snegu. Divji Rus se je ozrl po sliki in videl dvoje smehljajočih malčkov. In roka v kateri je držal puško, mu je zatrepetala. Divji po?led se mu je ublažil, oči ovlažile. Vrgel je puško od sebe in so sklonil k sliki. “Djetki, malčiki ” je šepetal in ju ogledoval. Petem pa se je okrenil k Nemcu in mu prožil svojo ogromno, medvedji šapi slično roko, in rekel: “Ti čelov-jek, jaz čelovjek!”
Nemec je še vedno držal bajonet v roki, pripravljen, da se brani. Ni razumel Rusa. Toda ta je odločno stopil k njemu, ga zgrabil za roko in mu zakričal prav v obraz: “Ti čelo v jok, jaz čelovjek. Ne streljal.”
Tedaj šele ga je razumel Nemec. Da, Rus je spoznal, da sta oba človeka, ki imata doma družine, ki se ničta še nikoli videla in drug drugima nič žalega storila. Csmu bi se potppi streljala?
In Nemec ,ie odvrgel bajonet tor krepko objel Rusa.
Mistletoe berries are white and trans-, lucent, about the size of small currants. They contain a sticky juice which serves to attach the seed to the branches of trees, where they grow when they germinate. These little berries are the favorite food of Thrushes, and the birds propagate the Mistletoe when they rub their beaks against the branches and deposit the seeds. Some seed is also carried on the birds’ feet and feathers; thus the seed is disseminated from tree to tree.
Portuguese Mistletoe has bright-red berries. Mistletoe was known to the Druids as “all-heal”; they regarded it as an antidote to all disease.
“Koliko je 3x3?” vpraša Primožek Marka.
"Čemu mi neki stav.ljaš taks otročarije,” se razhudi Marko. “Saj že vsak učenec prvega razreda ve ,da je 3x3
0”
“Otročarija gori ali doli, jaz ti dokažem, da 3x3 ni 9, nego mnogo več,” loče Primožek in že nejevernemu Marku dokazuje s svinčnikom v roki:
"Glej, zdaj zapišem, 3. To je enkrat tri. Nato zapišem poleg trojke £3 enkrat tri, takele 33. To je zdaj triintrideset. In končno pristavim saaven še eno tri, poglej je 333. Tako ran ti dokazal, da 3x3 ni 9, nego tristo trideset in tri.”
Marke polglasno nekaj zagodrnjal fo vidi, da ima Primožek — četudi le po svojevrstnem triku — vendar ls prav. A popolnoma potlačiti v keš, E.c pa le ne da kar tako. Malo pomisli in nato se obrne k tovarišu:
"Ti, ki vse veš ,pa mi povej, koliko je deset in nič več?”
“Smešno vprašanje,” sc namrgodi Primožek. “Deset in nič več ostane deset.”
“Nc boš,” ugovarja Marko in zdaj tudi on prične dokazovati s svinčnikom na papir:
“Vidiš, to je 10. Deset in nič več — sem rekel. Torej 10 in zdaj pride-nem on nič več zraven, pa pride število' 100. — No, zdaj si se prepričal na lastne oči, da 10 in nič več ne ostane 10, nego 10 in nič več je 100!”
“Ren tudi ti imaš prav,” mu rad ali nerad mora priznati Primožek.
---------O--------
T/ff 'J'O/Y/O/?
0>OK
HOW TO COOK CARROTS
Cut off tops, wash and put in a cool place.
An hour before meal time, scrapc off rough places on the outside, slice into half-inch pieces. Do not use the end of the root.
Put on to cook in saucepan with boiling water. Use three pints of water to three cupfuls of cut up carrots.
Cook till tender. If carrots are young this will take about 30 minutes.
Drain off water.
Add one teaspoonful salt, two teaspoonfuls butter and cne-half cupful milk.
Bring milk to a boil and serve at once.
Cticci! To zgodbo zapišite v svoja srca. Nosite jo skozi življenji. In ne pozabite nikdar: katerekoli narodnosti je človek, človek je. In človek, ki dvigne roko proti sočloveku, ni vreden svojega človeškega dostojanstva.
Nikoli več vojne!
LAFAYETTE, COLO.
Cenjeni g. urednik: Ze je minilo par mesecev, odkar nisem nič napisal za mladinsko stran Nove Dobe. Sicer je pa bilo dovolj drugih dopisnikov, zato sem pustil prostor istim.
Zdaj, ko gre leto proti koncu, sem se odločil, da napišem malo daljši dopis. Domislil sem se zgodbice iz stare domovine in mojega mladega soseda in prijatelja, s katerim sva bila skoraj vedno skupaj. Tako sva tudi skupaj sedela v tretjem razredu v šoli toda njemu ni šla italijanščina v glavo, zato je moral hoditi dve leti v isti razred.
Bilo je leta 1930, nekaj dni pred božičem, ko nam je začel učitelj razlagati, da se bomo morali vsi učenci in j učenke iz vseh razredov vpisati med “črnosrajčnike,” namreč vsi tisti, ki še nismo vpisani. Pozval je vse tiste, ki še niso vpisani, da to store pred božičem. Razlagal nam je, česa vsega bor mo deležni. Dali da nam bodo obleko, obuvalo, kape itd., in pripomnil kako lepo nas bo videti, ko bo toliko število učencev na božični praztvk korakalo v cerkev pod fašistično zastavo. Dejal je, da ko nas bodo videli naši starejši bratje in prijatelji, se nam bodo rade volje pridružili. Nadalje nam je obljubil, da ko nas pride obiskati fašistični načelnik, nam bo priredil “party” in večkrat bomo deležni raznih zabav. Potem nam je velel iti domov in nam je naročil, da povemo staršem vse, kar smo v šoli slišali, in da nam bodo oni gotovo dovolili, da se vpišemo med fašiste.
Ko smo drugi dan prišli v šolo, nas je učitelj prijazno pozdravil in nas vprašal, kaj so nam starši rekli. Par dečkov in deklic se je oglasilo, da se vpišejo, vsi drugi pa so povedali, da jim starši ne dovolijo. Učitelj je bil jezen, jezno nas je gledal in kričal, da če se ne bomo vpisali zlepa, nas bodo k temu prisilili.
Nekaj dni zatem smo dobili v šoli vsak po eno kartico, na kateri je bil fašistični znak. Učitelj nam je naročil, da moramo tiste kartice izročiti staršem, da jih podpišejo in s tem dovolijo, da se otroci vpišemo med fašiste. Ko je bil drugi dan čas za v šolo iti, sem prosil mamo, naj tisto kartico podpiše, ker drugače se bojim šole. Pa mi je rekla naj kar grem in naj povem, da očeta ni doma in da brez njegovega dovoljenja se ne morem vpisati.
Jokaje sem šel v šolo, ker sem se bal učiteljeve jeze. Tam sem videl vse učence bolj veselih obrazov kakor sem bil jaz. Ko pride učitelj, smo vsi ne
nam bo “Santa Claus” kaj Pr'n^S[]e vsako leto je prišel, za letos P ^.1 mo, kako bo. Vsekakor upam.	^ ^
ne bomo zaman čakali.	-• -nePrat'	Oftlpn
K sklepu voščim vesele *,oZiC[iraic^ tfej, nike in srečno novo leto vsem ^ . fili in sestricam v mladinskem ^ vsem glavnim odbornikom članstvu J. S. K. Jed note. Ist” jatelje?- f,r0(:j]a ■ vsem mojim sorodnikom in P .eti, ^j| , MARY M. SUPANCIC (*’ .5$ a ', a J
članica društva št. 57J	H	l;
---------o '	^	% oc
EL*’51 'Majaj, . fr«® JU ‘
Whoopee, I got a dollar c ® ggii» 0|' ( the Nova Doba. Thanks, tha	'ftlety
very much to the judges who 6	ti^
me. I really didn’t expect	#	flj]^ .
mas is just around the 00 ur|0^
Santa Claus is on his way t0 ^„1^
I, with a dollar in my pock® . little Santa Claus, too, to 1# nieces and dad, who -lost his P1 , $
I bet he will be glad to get a .j| tit11 for Christmas. The dollar me to get him one. 1 wish ® ^ f ^	_
would, be good to everybody j p .1 r j and to you, too, dear Edit01/ ^ he will fill your stocking * ^	, J^Jq.
you like best and I hope the	eku<,i.
myself.	.	„„5	car‘!	jKl
I got quite a few Clir‘s", e cof'vtC, ft), a from juvenile delegates of	Se bo
tion that was held’ in Ely 8 fe i-:	■ VSj
Just about 011 every ca st corner for Little Stan with e-.j,efe * W. ’ and best wishes for him- j!1® - v even kisses. They tell m^ cff ^ Pnj^ those cards to him. A c°r kes card for him—m-m-m —11 s M|)tt ’ kind of suspicious.	I	bet	1	^	•	1
him as best	man for	his	si ^ I ,
and how spie and span ? whole card would be for hi11 9fl	Vj] ^
I brought these wishes W ^ and, oh, boy, was he glad u . i s ’ T still think of him? Also	m j0
Stan is so busy with his s^y, ^ Sgj can’t answer them right <	,	Po.hIqj
says he will as soon as he
The winter sports are hefe ‘ tiflgI: ^ ' 1' we have lots of fun skiing: s ^ 0 p) sliding. We made some	„0#', W
already. We have plenty 0	^	ttji 1 Za
ice. People ride with cars ,s if Vgj • across the	lakes.	The	>c	1
enough to hold them up-	"j	u. Cti
I wish our page in the j^e , Ja je would be filled with ,ll0jun to r;( j^itey articles because it is real	tr	m . ■
them. Come on, Vicky	Ify '*
us some more of your sw?e coJ'' L ‘l i] of your visit in Ely dunnC	j » 1i ^
tion. They’re very interes ^J Last, week was the funera ^iiti % Smolchich, age 52. SurvW" ^ a bi his wife and one daughter- ^y. ^ j 2 Mr. Mayerle also died su ^ op; went to bed in good hea	H(}
found dead the next mornu1 47 years old. He leaves *	i
three children.	vefy	^
I wisli everybody 3 pf05p‘ Christmas and a Happy an	i
New Year.	_
JUSTINE KORENT $5
—0—y
IVlOHL® ’
J
BAR EDITOR:	.	ce	H	*
It has been some time	Fj ,
written to the Nova Doba. ^ v.»c^ 'I back in school, wishing 0 ,
Last Friday we had a sell(Lci the splendor of which I	j
share with others.	ed	lt|!
The carnival was sP°nbjl(, Tfl,,jf ), musical organization of	, /
High School. This is the	%
at such an enterprise and	it	| (y	!|
believed to become an	.|| it	if 3l0v
Proceeds of this carniva*h,ir1d- / be to buy uniforms for our	A.
Ten-cent admission , pr^.J j in all home rooms and	sol ^ lt^
given to three rooms wh1 J j ’ t>0 most. Ballots were used 1 ^{0<f j carnival queen. Two 6‘r Sc(|0S?V ^ b of the four classes were .5, 1 1 their names put on the	1 ^0fi j,	I ^	li
gave your vote to y°ur.	r	W	^
marking an X in front of 1 The carnival was held ^ and then you found yours® < of frolic. Barkers urged ^ ^ ^ their wonders; which ^ aiity if Paradise 011 Earth, a	j^1'’ i U *M
Jessy James, Artists, W3® J others, for only 5 cents	$ y? ji
Refreshments were sc waitresses. A clever Dutch ^5. fi: quaint songs and crackcd I ^
At 9:30 p. m. the Dut'& jH (.-aided the crowd to the nl. the auditorium. This c°nSl|1istl'^lf elty dances, a magiciahi ^ ted ; p a play called “Mud” Pre^js / public speaking class. ‘ ^ tlie p lowed by a jitney dance	0ur
nasium, with the music	I	■
school orchestra.	.,	V 'f
At 12 o’clock the	£
nounced. She was a hea t|.6iii{ ,t-. senior. She was given a	\
applause and cheer an .	'tL
crowned with a beautifu^ jjgMfe I silver crown. She had on ‘	Pij.%
satin gown and both blend^	^	l b
(Continued on Pag	\
dod|
310
rj(
attu
0
‘el s
I
kako boječe oddali naše kartice brez podpisov staršev, kar je pomenilo, da nam ne dovolijo se vpisati med fašiste. Moj prijatelj Joško je pa kar odločno povedal, da on neče biti fašist.
Učitelj je zdivjal, pograbil palico in nas vse pretepel; Joško jih je pa toliko dobil po rokah in hrbtu, da je bil ves višnjev. Poleg tega nas jc učitelj še grdo opsoval. Enake usode so bili isti dan deležni tudi učenci 4. razreda. Eden učencev je povedal, da črne srajce ne bo nosil, nakar ga je učitelj s palico lovil po razredu, da ga pretepe; on pa sc je skrival pod klopmi kot mačka, da ga ni mogel prijeti. Vsi ostali učenci v razredu so pa jokali. Tako se je tisto ieto praz žalostno končalo za nas šo-' larje.
Kadar se spomnim na soseda in prijatelja Joška, pa sc mi zasmili. Slišal sem, da ga še dosedaj niso mogli spraviti v fašistične vrste; raje je pretepen, kakor da bi se vpisal k fašistom. To vam je odločen fant. Jaz sem pa vesel, da sem odnesel pete v svobodno Ameriko.
K sklepu želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom in članicam odraslega in mladinskega oddelka, vsem mojim sorodnikom po Ameriki, vsem glavnim odbornikom JSKJ, posebno pa g. uredniku, ki se mora ukvarjati z napakami naših dopisov. Želim tudi, da bi JSKJ v prihodnjem letu pridobila mnogo novih članov v mladinski oddelek.
JACK SLAVEC, član društva št. 21 JSKJ.  ------------------
EXPORT, PA.
Že dolgo se nisem oglasila v našem glasilu Nova Doba. Vzrok je, ker sem preveč zaposlena z učenjem. Naši bratci in sestrice tudi bolj pomalem pišejo v list, posebno po slovensko.
Zdaj hodim v prvi razred višje šole ali deveti razred. Učenje je precej težko, vendar jaz rada hodim v šolo, ker me učenje veseli. V šoli se učimo tudi več jezikov. Moj materni jezik je najlepši in najlažje se ga bom naučila, ker ga nekoliko že znam in ker ga vsak dan slišim od staršev.
Starka zima je prikimala s svojim belim plaščem in nas zapodila za gorke peči. Ravno danes, ko to pišem, je zelo mrzlo; toplomer kaže 10 stopinj nad ničlo. Otroci se prav pridno sankajo in tudi jaz se katerikrat spustim po hribu, da se naužijem svežega zraka.
Dela se tu prav slabo, večinoma po dva dni na teden, zdaj že šesto leto. Iz tega se lahko vidi, kako smo bogati. Bližajo se božični prazniki in vsi mlajši jih težko pričakujemo, ker upamo, da
lij ,vc ’ Je ^ler
'c‘r R.
v K
jj'e. % S:
1 s
'li
»0 '
sl
h
Vs
H<
K
""'(J
nziv
1101
188—35 ich v Sestre Frances Janze-i, ^apice društva Orel, št.
^odki 'i°rk’ N- Y-> ker ji --e ta 0(j CnJena bolniška podpo-
tiija ]Laprila 1935, pa do k!. ttjvjj;e _ ’ d0 katere da je u-^ ^Zvr^valni odsek po-Ik ^ Je bila podpora odklo-ijen ’ er .ie vidno iz poročila om /'d.ravnika, da je bila v (, |e j ^eni dobi njene bolez-onemogla. Porot-N()(iatJ6 S*-Var preiskal, prejel Or^jl na zdravniška in druga •til, l U' na Podlagi istih raz-fkovj(.ij ''e sestra Frances Jan-(JjiDj, uPravičena do bolniške &Prila 1935’ PU d°
*
Val'	John	Schutte,
ti ,entin Orehek, Rose Sve-
^’jSKj Zigman’ porot'
DOPISI
Sr i ,White Valley, I>a-
^,.Je bilo že poročano, bo jjjj.1 °ddelek društva št. ^nsi/ pr‘redd božičnico s % 1 ° *8T° “Ciganček” na ,<lri’ to je 25. decembra.
:f' \V° ?r'^a ob 7. uri zvezat' ^'S^’ kl mislijo PJfiti [< %i ’ 8o. Prošeni, da so v c jj HnineSaj °'3 P°'lu sedmih, j <* 1 sr^ ne bo nobene. Kdor t!% J*’ k° lahko za malen- 1
| % v S?*'° <^°t»il lepo božično ’ 1 Dri§e] “cake.” Po igri ‘ .#^1 , ar>ta Claus, ki bo'ob-:,;\.VSe člane mladinskega '
' Se bo^a	na oc-*ras^e č*a'
'° Sa ni0^°^e kaj spomnil. 1 ?l)osi nta Claus gotov s svo-se bomo pa lahko b0 J Po godbi, katero So ^,lrcskrbel John Fatur s
mim°nik0- Zabava b0
ii {|g . ® in stare.	S
S",1 ‘n članice in sploh i ia je 0 občinstvo tega c- 1 da poseti to j ( mSe, ’M H(ilafi• ‘ ^o bo prva priredi-(1 JtVa nskega oddelka našega < ,	J1. ^reba je, da damo t
2	°	*n vzpodbude. I
,g ni"1 ^,l S 0 na prireditvi, več i t :Se?°, 0 dobili. Torej, na i de^ * 'Vfs,decembra v Sloven- 1 11 v White Valley!
^(J8	Jurij Previc,	i
• (lt‘uštva št. 116 JSKJ. !
'rHŠtv	Center, Pa. :
■1, j6° sv- Barbare, št. 33 i 'Svo-i* novemberski ; l' Ho ' °’ ('a ho skupno z N b, t)0s'L>jočim društvom mblers, št. 221. JSKJ dan popo1' ‘m: H; miklavževanje” v ") \Sv ;VOrani na Centru. %e_ bo pričela ob dveh j t))',*.;' ohri Mlklavž bo pri tej 1 'Hr ‘U'0Val otroke z raz-irs^X^: bolj “ta-žleht” is* A i M, ri anii. Zato so starši ,lU,at)Cr j V bijejo svoj otro-1 'U $ ^ Wjv .° (lv°rano na Cen-5 *'C<1»! rviQiCn' d;i>i popoldne, da
*5*1 SSpov«'IUi-
gotov s svojim ’ frotf y v\Vji Prirejena mala pro-i jj ^ bo U(*' Za starejše, Ka-i i^o Veseii*o> se bo lahko
kNbotSUkaL Razume se, %) Za niiklavževanje Potrebne dobrote c,^j e Zadeve. Vsi člani
C'M Clnjenih društev in
't v ‘n rojakinje na v ^tijo °ko'ici so vabljeni, tu V h 0 Prireditev na bo-"H^ldne. Pozdrav in G Praznike vsem! ainilt i ^ rank Schifrar, l’llštva št. 33 JSKJ.
\ t Indianapolis, Ind.
^.^kajšnih delavskih - HIUk0’ niso absolutno 6 P°bvale. Vedno S' Pa tudi nič ne po-\ ^ Wtore'i napišem par (('j h § ' ni. Danes, ko to 'O' iti . 5cenibra, pa so že strehe pokrite z 0 nam pravi; da se ^ tej sezoni se
:sel-1 i ne( ti.1
iatel)^ i le'1,, ,7
ick'
&
av'e ,
1 cnfli,i
ne(?r % < pe. | ne*
»■ii1 * ; this f 1
,h
5^S
as
e ^
t A«*1
Si
riiefC
er
^kc:
they
,tef
his0
J
see.
)
oot opPer> viit jH' , aga' ot'"6 sno4
SflO*'
azsoclbe g], porotnega ' wa J. S. K. J.
11,1v
he
ng'
1
bo mnogo govorilo o odrešenju revnih in zatiranih, od naše strani pa je prav, da imamo v srcih trdno vero v boljše čase m napredek človeštva. Saj že stari pregovor pravi, da za dežjem še vselej sonce posije.
K sklepu želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom in članicam. JSKJ, vsem prijateljem v tej naselbini in vsem dobromislečim rojakom širom Zedinjenih držav!
Frank Jonta.
S pota
Zima je tu v Minnesoti, prav aprilsko muhasta. Pred par dnevi je bilo mrzlo, da je sapa iz ust zmrzovala, danes, ko to pišem, pa je megleno in deževno vreme. V raznih krajih Minnesote so se nedavno završile občinske volitve. Zmagovalci se počutijo kot spomladi, za poražene kandidate pa je sibirska zima.
Slovenski radio program slišimo tu vsak teden. Zadnji ponedeljek je bil na radiu mladi Frank Smoltz, član JSKJ, ter več drugih talentov.
Matija Pogorelc.
Ely, Minn.
V vsaki slovenski naselbini v Zedinjenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče k J. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej sol-vcntni podporni organizaciji, u-stanovite ga. Za ustanovitev je treba le osem oseb. Za nadalj-na pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika Antona Zbašnika, Ely, Minnesota.
Vsem glavnim odbornikom in vsem članom in članicam J. S. K. Jednote voščim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Frank L. Kotzian,
blagajnik društva št. 1 JSKJ.
Evelelh, Minn.
Člane društva Sv. Imena, št. 25 JSKJ, obveščam, da se bo naša redna mesečna in obenem letna seja vršila v nedeljo 22. decembra. Vršila se bo v cerkveni dvorani in se bo pričela ob 8:15 zjutraj. Na omenjeni seji bo volitev društvenega odbora za leto 1936, poleg tega bo na programu še več drugih važnih zadev. Člani in članice so torej, vabljeni, da se te važne mesečne seje kar mogoče polnoštevilno udeležijo. Tekom leta so bile naše mesečne seje bolj slabo obiskovane, zato upam in želim, da bo decemberska seja obiskana polnoštevilno in da bo sprejela mnogo dobrih zaključkov za poslovanje prihodnjega leta.
Pri tej priliki tudi pozivam člane našega društva, da naj ne pozabijo plačati svojih ases-mentov najkasneje do 25. decembra. Nikar naj ne odlašajo s tem do zadnje minute, kajti asesment mora biti pravočasno poslan na glavnega blagajnika, poleg tega pa je pred zaključkom leta treba urediti društvene knjige. Člani naj plačajo svoje asesmente na seji 22. decembra, ali pa naj mi jih prinesejo na dom, vsaj do 25. decembra. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 25 JSKJ:
Frank Urbiha Jr., tajnik.
r
pfO»P
(a6eri(/ >00-
ti
-i,"
ol
ed
cli°se
lll0>
=r o’U, i„ <> /
ff'*
re fj
. I1
n. n(<
v
»Ki1
' “p
n d Vi
»“V
iis 'l
tfe W
«> f/
tr^’1 >«?/
za društvene in jednotine ‘probleme, tem več koristnega bomo lahko storili za naše društvo in za Jednoto kot celoto. — Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu J. S. K. Jednote !
Frank Novak, tajnik društva št. 164 JSKJ.
Waukegan, 5ii.
Članom in članicam društva sv. Roka, ki niso bili na zadnji seji navzoči, sporočam, da je bil za leto 1936 izvoljen sledeči odbor: Anton Kobal, predsednik; Frank Žnidaršič, podpredsednik; Anton Stanovnik, tajnik; Matt Jereb, zapisnikar; John Zalar, blagajnik; Frank Ilc, Frank Pezdir in Matt Kirn, nadzorniki; Lovrenc Trček, reditelj. Društveni zdravnik je dr. Louis F. Kompare. Športni komisar je Lawrence Petrovčič. Odborniki za organiziranje društvenih športov so: John Jelovšek, Matt Kirn, Paul Bartel, Frank Žnidaršič in Anton Stanovnik.
Članstvoi je prošeno, da se od 1. januarja naprej v vseh tajništva se tikajočih zadevah obrača na novega tajnika Antona Stanovnika, katerega naslov je: 1035 McAlister A ve., North Chicago, 111.
Člani, ki še nimajo poravnanih društvenih prispevkov, so prošeni, da to storijo vsaj’do 25. decembra, da mi bo mogoče ob pravem času zaključiti letne račune. Koncem leta pridejo društveni nadzorniki pregledati račune, nakar bom knjige oddal mojemu nasledniku. Upam, da bodo Vsi člani to upoštevali, zakar jim bom hvaležen.
Naj še omenim, da sem pravkar prejeli jednotine stenske koledarje. Vsak član lahko dobi koledar na mojem domu, ali pa počaka, da ga dobi na seji v januarju.
K sklepu želim vsemu članstvu JSKJ vesele božične praznike in srečno novo leto, J. S. K. Jednoti pa’ ’obilo novih članov v prihodnjem letu.
Joseph Petrovčič, tajnik društva št. 94 JSKJ.
Ely, Mina.
JSKJ in o letni seji istega. Po mojem mnenju je pravilno, da se članstvu da priznanje, če je navdušeno za napredek društva in Jednote in če vodi svoje seje v duhu dostojnosti in bratstva. Sobrat Anton Traven se je izrazil, da je že čez 20 let v društvenem življenju, pa še ni videl, da bi se bila letna seja pri kakšnem društvu zaključila v ni uri in 9 minutah, kakor se je pri našem. Da so naši člani dobri in navdušeni za društvo, se je pokazalo, ko smo bili sklenili, da se naloži društvena naklada v znesku 50 centov na člana, da se pokrije letne 'Stroške. Sobrat je Frank Volk, Andy Ule in še eden, katerega ime sem pozabil, so kar segli v žepe in prispevali vsak po dolarju. Vidi se, da taki člani ne gledajo, kaj bodo zaslužili pri društvu, ampak kako bi društvu pomagali k boljšemu obstoju. Omenim naj še, da je bil ponovno iz voljen ves stari odbor, članstvo je s tem dalo priznanje in zaupnico svojim odbornikom.
Kar se mene tiče, sem iz srca hvaležen članstvu za priznanje in za vso bratsko naklonjenost in bom v bodoče še z večjim veseljem delal za korist društva oziroma vseh članov. Tudi bom od časa, do časa kaj p .ročal v našem glasilu o društvenem poslovanju in napredku. To bo v priznanje članom, ki delujejo v bratski slogi in ljubezni, obenem pa bo tudi v izpodbuclo drugim društvom za tako bratsko poslovanje in delovanje. Vse društvene sobrate pa prosim, da me pri mojem delu podpirajo z dobrimi idejami in s splošnim sodelovanjem. Najlepši bratski pozdrav vsem! — Za društvo “Krasni raj,” št. ICO JSKJ:
Frank Stemberger, predsednik.
Chicago, 111.
Vsem članom in članicam dru-ištva “Zvon,” št. 70 JSKJ, naznanjam, da se naša letna seja vrši v. soboto 21. decembra in sc prične ob 7. uri zvečer. Jaz bom v zborovalnem prostoru že ob 6. uri, da bo vsak član lahko plačal asesment pred sejo, ako bo prišel dovolj zgodaj.
Na omenjeni seji bo voljen društveni odbor za leto 1936 in sprejeta bodo društvena pravila in razni zaključki, ki bodo za društvo veljavni za prihodnje leto. Zato je dolžnost vseh članov in članic, da se te važne seje udeležijo. Izvzeti so pač b )!-niki, oddaljeni člani in tisti, ki morajo istočasno delati. Vsi drugi bi se morali vsaj te letne seje udeležiti, če že druge zanemarjajo.
Na tej seji bo poročano, zakaj plačujemo posebni društveni a-sesment že par let, in kam gre tsti denar. Tajnik najbolje zna, kako nekateri člani kritiziraj o to in ono, seveda ne na seji, ampak izven iste. Taki člani naj pridejo na letno sejo in naj tam povedo, kaj imajo na srcu, in če se bo večina z njimi strinjala, se bo ukrenilo po njihovi volji. Zunaj kritizirati, na sejo, kjer ima vsak priliko govoriti, pa ne priti, ni moško in ni bratsko. Torej, pridite polnoštevilno na sejo 21. decembra !
Na omenjeni seji bodo razdeljeni jednotini stenski koledarji. Ako ima kateri članov kakega novega kandidata za vpis v odrasli ali mladinski oddelek, naj ne odlaša, da dobi društvo kredit zanj še to leto. Vse člane prosim, da plačajo svoje asesmente najkasneje do 27. decembra. Kdor tega ne bo storil, naj posledice sam sebi oripiše. Na svidenje na seji 21. decembra, pa vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! — Za društvo “Zvon,” št. 70 JSKJ:
Andrew Bavetz, tajnik.
prav zadovoljiva in seja jako živahna. Želeti bi bilo, da bi bile vse seje take. Društveni odbor je bil izvoljen stari in ni bilo v tem nikakih izprememb.
Med drugim je bilo na seji sklenjeno, da se za božič priredi nekoliko veselja članom našega mladinskega oddelka. V to svr-ho se je nabralo nekaj prostovoljnih prispevkov, nekaj pa se doda iz društvene blagajne. Darila se bo razdelilo članom in članicam mladinskega oddelka društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, v nedeljo 22. decembra ob dveh popoldne v dvorani društva Postonjska jama. Starši so tem potom pozvani, da pošljejo svoje otroke, ki so člani mladinskega oddelka JSKJ, ob označenem času v dvorano. Ce je otrok majhen, naj pride oče ali mati z njim. Do božičnih daril bodo upravičeni vsi člani in članice mladinskega oddelka našega društva, KATER i BODO NAVZOČI v dvorani dne 22. decembra ob dveh popoldne.
Poročano je bilo že pred časom, da se bo v soboto 28. decembra vršila veselica v kori-t društvene blagajne. Z ozirom na dejstvo, da bo koncem leta precej izdatkov iz društvene blagajne, je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se mora omenjene veselice udeležiti vsak član našega društva. Izvzeti so le člani, ki so na bolniški listi. Vstopnina bo 25 centov za osebo. Člani, ki bi se te veselice ne udeležili, plačajo 50 centov v društveno blagajno. To se ne smatra za kazen ali globo, pač pa kot izredni prispevek v društveno blagajno.
Vsi člani so prošeni, da gornji društveni sklep upoštevajo in se gotovo udeležijo veselice 28. decembra. Na veselico so "rijazno vabljeni tudi drugi rojaki iz te naselbine in okolice.
Člane društva Bratska sloga prosim, da poravnajo svoje a-sesmente pred 25. decembrom, da morem denar pravočasno odposlati na gl blagajnika; tudi morebitne zaostale asesmente naj poravnajo do 31. decembra.
K sklepu želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem glavnim in porotnim odbornikom, vsem društvenim odbornikom in odbornikom zvez in federacij, vsem članom in članicam odraslega in mladinskega oddelka JSKJ in vsem dobro mislečim rojakom in rojakinjam šii t m Amerike.
John Žigman, tajnik društva št. 149 JSKJ
'Sharon-Farrell, Pa.
Delo v tukajšnji okolici je še precej povoljno za tiste, ki delajo. Obratuje edino še naša “pleharna,” kjer so zaposleni po večini naši rojaki. Tovarna Sheet Mill, ki je last U. S. Steel korporacije, je imela tukaj 12 peči, pa se je preselila v Gary, Ind. Seveda je tja premestila tudi stroje, nas pa je kar tukaj pustila. Zdaj pa hodimo od “fOrmana” do “formami” in povprašujemo za delo, pa povsod dobivamo odgovore, da imajo že itak polovico preveč ljudi. Ako si človek pomaga kam drugam, bo pa tudi deležen takih odgovorov. Naš slavni predsednik še kar čaka, kedaj bo prišla prospe-riteta izza vogala. Nekateri bi hoteli bivšega predsednika Hooverja, da pride nazaj in privleče na plan tisto spako, ki že šest let sedi za vogalom. Razni odrešeniki pa bodo še naprej mazali kolesa kapitalistične ma-šine, katera pa bodo kar naprej škripala, ker bisage kapitalistov niso nikdar polne. Geslo njihovo je samo profit. Za po novem letu nam obetajo bolje, pa ne vem, če bodo stroji prišli sami nazaj tja, kjer tovarna rebra kaže.
JV božični sezoni se bo zopet poudarjalo o miru ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Toda menda jih je malo, ki so dobre olje v teh časih. Vsaj med de-avci jih je malo. Tisti, ki so tako srečni, da imajo kako delo, so vedno v strahu, keclaj ga iz-
Virginia, Minn.
Društvo sv. Štefana, št. 161 JSKJ, je na svoji letni seji, ki se je vršila 8. decembra, izvolilo sledeči odbor: Marko Str-benc, predsednik; Matt Verbieh, podpredsednik; Frank Novak, tajnik; Johana Belaj,' blagajničarka; Mary Verbieh, zapisnikarica.
Bratje in sestre, z novim letom pa stopimo z novim veseljem na delo za napredek našega društva. Vsak naj bi si vzel za nalogo, da v letu 1936 pridobi vsaj enega novega člana v odrasli ali mladinski oddelek našega društva. Poleg tega je tudi priporočljivo, da člani in članice v bodočem letu v večjem številu posečajo društvene seje, kakor je bilo to običajno aose-daj. Čim bolj se bomo zanimali
Vse člane društva 'sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, opozarjam, da se bo prihodnja redna seja vršila drugo nedeljo v mesecu, to je 12. januarja, in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Vse seje tekom leta 1936 se bodo pričenjale ob devetih dopoldne.
Na letni seji je bil izvoljen ves stari odbor. Udeležba je bila velika, kar je pohvale vredno. Upajmo na tako dobro udeležbo tekom vseh sej prihodnjega leta. Po seji so se člani po-služili prigrizka in piva.
Seje prihodnjega leta bodo posebno važne zato, ker bo kon-venčno leto. Ako kateremu gotove točke pravil ne ugajajo, naj pride na sejo in tam zadevo razloži ter priporoča, kako naj bi se pravila izboljšala. Ako se bo večina članstva strinjala z njegovimi priporočili, bodo predložena prihodnjemu zborovanju Federacije. Kakor je nas predsednik Charles Merhar večkrat rekel: pravila so taka, kakršna sami napravimo. Ako so pravi možje poslani na konvencijo, se borijo za največje koristi vseh. Torej, kdor ima kakšno idejo, naj pride na sejo in jo tam pove, ker to je edini način, da članstvo seznani s tem, kar misli. Kdor pa ne prihaja na seje in ne skuša pomagati k izboljšanju pravil dokler je čas, nima potem nobene pravice se pritoževati, ako mu novospre-jeta pravila ne bodo ugajala.
Upajoč, da nas bo na prihodnji seji 12. januarja navzočih tolikšno število kakor na letni seji, beležim, z bratskim pozdravom,
Frank Tomsich Jr., tajnik društva št. 1 JSKJ.
Cleveland, O.
Naj napišem nekaj vrstic o društvu “Krasni raj,” št. 160
Canonsburg, Pa.
Na letni seji društva “Bratska sloga,” št. 149 JSKJ, je bilo sprejetih več važnih predlogov in zaključkov. Udeležba je bila
■ gubijo, bodisi, da kapitalisti to- 5 i varno zapro ali jo premestijo .i
kam drugam. Delavcem z dru- 1 žinami, ki imajo reli f no delo, [zaslužek niti zdaleč ne odgovar-!
1 ja potrebam. Marsikje za bo-’
I žič ne bo niti najpotrebnejšega 1 i v hiši. Tukaj so Vsako leto zbi- '
■ rali fond, da so dali za božič j
■ dobro kosilo tudi siromakom. I > oda letos, je revežev toliko, da ; <■
■ se bodo menda morali zadovo- t i Ijiti s skorjo kruha, če jo bodo j' , dobili. Kako bodo s tem za-
i dovolj ni, je drugo vprašanje, j . Kot je videti, bo za letošnji bo-i žič armada brezposelnih večja
• kakor je bila lani. Pri tem pa . čitamo v časopisih, kako ogrom-
■ ne profite delajo velike kompa- | , r.ije. Pa saj lahko, ker je mo- , . derna tehnika potisnila na cesto | 1 20'< delavcev in so njihova me- (
■ sta zavzeli stroji. Lepi časi se j i nam obetajo.	]
Sedaj pa še nekoliko o naših , prireditvah v decembru. Slo- , : venski dom bo imel glavno sejo|( . m volitev odbora v nedeljo 22. L
■ decembra. Seje naj bi se ude- ;
• ložili vsi delničarji. Na božični!
. večer, to je 24. decembra, bo L i Miklavžev večer za naše male, ^ . ki bodo obdarjeni z darovi, ka-Jj tere bodo preskrbele članice Go- 1 i spodinjskega kluba Slov. doma. i Ta večer bo vprizorjena tudi r
• krasna drama iz delavskega živ-
• Ijenja; igra se imenuje “Stric;,
■ Gašpar.” Vstopnina bo zelo niz-1' . ka, otroci, ki so člani mlad'n-:
; Iškega oddelka in pridejo v !( ' spremstvu staršev, pa bodo
1 vstopnine prosti. Na Silvestrov^
• večer, to je 31. decembra pa|. - nam Gospodinjski klub priredi/
večerinko. Na svidenje!
Frank Kramar.
(
Aurora Minn. ‘
’	;	l
Članstvo društva sv. Jožefa, i št. 85 JSKJ, pozivam, da se ude- ’! J leži glavne ali letne seje, ki se i Ibo vršila v nedeljo 22. decem-l: bra. Dolžnost vsakega člana je, j-da se udeleži vsaj letne sije na f j kateri se izvoli društveni odbor 1 [ in se napravijo razni zaključki! za poslovanje prihodnjega le La.. Sklep našega društva je, da član, i Jki se ne udeleži letne seje, plača en dolar v društveno blagajno,: ali pa bo za en mesec suspendi-Jran. — Po seji bomo imeli ne-j koliko zabave in okrepčil. To-i x rej, na svidenje na seji dne 22.
decembra! — Za društvo št. 85 ' JSKJ:
Matt Anzelc, tajnik.
Barberton, O.
Članstvo društva sv. Martina, u št. 44 JSKJ se opozarja, da se bo seja ta mesec začela eno uro e prej kot po navadi, to je, ob eni uri popoldne, v pritličju (base-; a ment) dvorane. Poleg volitve ° društvenih uradnikov za drugo a leto, bo treba rešiti še več dru-gih važnih reči. Zato je po-;
2 trebno, da se seje udeleži koli-T’ kor mogoče veliko število član-a stva. Na dnevni red pride tudi ••i vprašanje, kako pobirati društ-d veno naklado v prihodnje. Zad-
nja seja je razmotrivala, da-li d naj ostane po starem ali pa naj' e se pobira vsak mesec po nekaj ° centov ob enem z jednotinim asesmentom. Nekateri sodijo, da bi lažje plačevali vsak mesec po nekaj, kot pa vsakega pol leta večjo vsoto. Drugi pa trdijo, da je bolje imeti sitnost /. naklado samo dvakrat na leto, kot vsaki mesec.
Zadnja seja je sklenila, da se ta mesec pobira naklada po en dolar od članov(ic), zavarovanih tudi za bolezen, in po 50c od onih, kateri so zavarovani samo za smrtnino. Članstvo se prosi, da plačajo vsi tudi naklado, da bo mogoče plačati šestmesečne društvene stroške, ker blagajna je zelo majhna.
Zadnja seja je sklenila, da naše društvo priredi plesno veselico drugi mesec, to je, 25. januarja, v dvorani “Domovina.” To se je sklenilo, da ugodi zahtevi naših mladih članov in članic.
Da nima naše društvo nobe-lega bolnika že skoro en mesec, je zelo vesela in redka novica
za nas in vredna, da se j > objavi. Želimo in upamo, da se bo bolezen ogibala našega dru-cva vsaj še par mesecev ako ! e ne več.
Ko prinesete plačati asesment tajniku ali blagajniku, zahtevajte stenske koledarje, katere je društvo prejelo od Jednote. Koledarjev smo prejeli nekaj čez sto, torej zadosti, da prida po eden v vsako hišo našega član-j "'.tva.
Anton Okolish, tajnik društva št. 44 JSKJ.
Strabane, Pa.
Društvo “Bratska sloga,” št. 149 JSKJ, je sklenilo razveseliti s primernimi darili vse člane svojega mladinskega oddelka. V to svrho so prispevali člani lepo vsoto v prostovoljn li prispevkih, nekaj pa se je določilo iz društvene blagajne. Obdarovanje mladinskih članov se bo vršilo v nedeljo 22. de-jcembra popoldne v društveni zborovalni dvorani. Kdor ima še kakega člana za vpis v mladinski oddelek, naj ga pripelje v nedeljo 22. decembra v dvorano j ter ga vpiše, nakar bo novi član j tudi deležen darila. Starši naj torej pošljejo ali pripeljejo svoje otroke v zborovalno dvorano jv nedeljo 22. decembra popoldne. Vesele praznike vsem! — j Za društvo št. 149 JSKJ:
Frank Mikec, predsednik.
;	(I’RIPOMBA UREDNIŠTVA :
Ostali del dopisa je zaradi preobilice gradiva za to izdajo odložen in bo priobčen v prihodnji številki.)
Conemaugh, Pa.
Pozor mladina in starši! Društvo sv. Alojzija, št. 36 JSKJ, društvo Danica, št. 44 SNPJ, društvo Sinovi Slave, št. 188 j SNPJ in društvo Delavec, št. 59 SSPZ, priredijo skupno božičnico na večer 24. decembra [v dvorani društva sv. Alojzija v Conemaughu.
Navedena društva SO' se obranila s prošnjo in primernim rešpektom do ekselence Miklavža, da poseti njihove otroke, ako ! mu dopušča čas. Odgovora smo pričakovali z veliko nestrpnostjo in končno smo ga dobili. M‘-jklavž je prijazno obljubil, da nas obišče na večer 24. decembra točno ob polu osmih (7:30), in sicer v dvorani društva sv. Alojzija.
Torej, starši pripeljite svoje j otroke na to prireditev. Pora-• bite to priliko in privoščite svo-,; jim otrokom nekaj veselja. Ve-. liko let je že preteklo od ča<a, i ko smo bili mi otroci, toda spo-i m’n na otroška pričakovanja in . !na otroško veselje, katerega > smo bili takrat deležni, ne bo /nikdar izginil. Kakšno veselje J je bilo, če nam je Miklavž pri-. ;nesel par suhih hrušk in par . sladkorčkov!
. I Tudi naša mladina ima taka i srca, kakršna smo imeli mi, ko
- smo bili otroci. Veliko je go-. | vorjenja in mnogo nestrpnega j pričakovanja. 4)nevi so tako j' neznansko dolgi in nikakor se j neče približati veseli božič! In, i ko pride, mlada srca prekipeva-i, jo v pričakovanju in radosti, c Torej, starši, obljubite otrokom,
- da se z njimi udeležite te bo-
- žičnice, in osrečili jih boste že v z naprej. In potem seveda pri-i, dite in se z njimi vred veselite
in zabavajte, e Naj omenim, da ko Miklavž n odide, se bomo pa tudi mi stari rejši lahko zabavali. Pri bari 1 nam je zagotovljena točna po-o strežba in na razpolago bo tudi i, godba za ples, če bo katerega a veselilo se malo zasukati. To-e rej, na svidenje v torek 24. de-a cembra zvečer! — Za društvo št. 36 JSKJ: a	Joseph	Turk, tajnik.
• o  —
;	SLABI ČASI
l_ Tožbe o slabih časih so v Zeli dinjenih državah postale že ne-n kaj vsakdanjega, vendar je samo v lanskem letu prebivali tvo te dežele izdalo več ko deset tisoč milijonov dolarjev za razne zabave.
Jr
“JVo&a Doba
9 9
=žf
^====r^=^^==^___________________________^====^====
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAK0 SRED0 Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2.
""	“"“official	ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
“	ISSUED	EVERY	WEDNESDAY
Sumscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
you. 2X	5H|1š»’83	no.	so
Mir ljudem na zemlji
SEZONSKA VOŠČILA
peva, nego klije šele nekaj tednov pozneje, ko zavlada v naravi že veseli pu,st.
Potice prinašajo ljudem razne koristi. Mene vsakikrat boli trebuh in brata Franjeka takisto. Najmlajši brat je pa nesramen : iz potice zbira samo )rozine testo pa sne mamicia. Atek pa poje za vsemi skorje in smo ponosni na svojega ate-ka, kadar daje nam otrokom tako dobre zglede.
Naj bi bil mir med ljudmi na zemlji, je lepa želja, toda to je približno vse, kajti želje ne izpremenijo dejstev. Za milijone ljudi je to trpka ironija.
V Afriki divja vojna, v kateri so že padle in še bodo padle tisočere žrtve, bodisi vsled ran, zastrupljenj, lakote, žeje ali bolezni. Za nas Slovence je še posebno žalostna okoliščina, da tam padajo za tujo slavo in pohlepnost tudi sinovi slovenskih mater iz zasužnjene Julijske Krajine.
Do zob oborožena Evropa se pripravlja na vojno, kakor na nekaj neizogibnega. Tudi v Aziji lahko vsak čas vzplamti vojna in, če pride do tega, bo tekla tudi slovanska kri.
Vojna uničuje življenja in materialno bogastvo vsakega naroda. Blagostanje in pravi napredek naroda more uspevati le v miru.
Zadnja svetovna vojna je pahnila v depresijo ves svet, nove vojne in priprave na vojno pa depresijo podaljšujejo.
Tudi ta dežela, naša nova domovina, bije z depresijo hude in nič kaj uspešne boje. Vse je v stanju negotovosti, nemira in presnavljanja. Zdravnikov in zdravil za odpravo depresije se pojavlja toliko in tako različnih, da bi bilo sme?no, če ne bi bilo tragično.
Dobre volje sicer ne manjka, zato smemo upati, da se bo iz tega vrvenja in brezštevilnih eksperimentov izkristaliziral nov in boljši družabni red, ki bo prinesel primerno blagostanje širokim slojem naroda. Naravno je, da bo treba prej izvršiti nekaj težkih operacij na našem gospodarskem telesu in da bo precej vpitja od strani privilegiranih slojev, toda tudi ti se bodo končno morali prepričati, da je blagor splošnosti nad profiti bogatih posameznikov in korporacij.
Amerika je še mlada dežela in dela včasih vratolomne skoke, tu in tam zabrede tudi v prava močvirja, toda s svojo mlado močjo in tipično ameriško odločnostjo se je znala doslej še vselej izkopati iz vsake zagate.
Naravnih bogastev deželi ne manjka, podjetnosti tudi ne, in ko se bo gospodarski sistem preuredil in prilagodil izpremenjenim razmeram, smemo upati na primerno blagostanje in pomirjenje. Nemir je sicer včasih dober, da kot vihar sčisti ozračje in odnese razne škodljivce, toda pravi napredek v duševnem in materialnem oziru more doseči dežela le v' dobi mirnega razvoja.
Tudi bodoči napredek j. S. K. Jednote je odvisen od mirnega razvoja. Organizacija, katero razjedajo notranji prepiri, nima dobrih izgledov za napredek. Mesto, da bi se energija rabila za podrobno notranje delo, se izživlja v prepirih! Za prepirljivo družbo malokdo mara. Dobri člani začnejo izostajati od društvenih sej in njihovo navdušenje za organizacijo se ohladi.
Seveda, brez vseh sporov nikoli ne bo tudi v najbolj idealnih organizacijah, ker te organizacije tvorimo pač ljudje z raznimi slabostmi, res pa je na drugi strani, da spori in prepiri malokdaj koristijo, škodujejo pa dostikrat. Zato je važno, da se spori, ki kedaj nastanejo, brez odlašanja pošteno likvidirajo v organizaciji sami in kar najmanj obešajo na zvon javnosti.
Še važnejše pa je, da po možnosti odstranimo vse oziroma da se izognemo vsega, kar bi moglo povzročiti spore v organizaciji. Nobena reč se ne pojavi čisto brez vzroka, torej tudi prepiri ne.
V naši J. S. K. Jednoti so člani različnih nazorov in prepričanj, pa se kljub temu počutijo kot pravi bratje in sestre med seboj. Resna nesoglasja so redka pri krajevnih društvih in še bolj v skupni organizaciji. Da je temu tako, se imamo v veliki meri zahvaliti nestrankarski smernici naše Jednote. Številke dokazujejo, da je naša organizacija najbolj napredovala od časa, ko je tp smernico jasno začrtala v svojih pravilih ter jo začela javno poudarjati in dosledno izvajati. S tem je organizacija dobila v naši javnosti dober ugled in to je preprečilo mnogo notranjih prepirov.
Mi spoštujemo prepričanje vsakega posameznika in spoštujemo tudi načela in smernice drugih sličnih organizacij. Z ozirom na prav posebno stališče, ki ga zavzema naša Jednota med drugimi sličnimi organizacijami, pa smo prepričani, da je naša nestrankarska smernica za nas najboljša in da je obenem najbolj bratska in najbolj ameriška.
Vsi si želimo mir v društvih in v skupni organizaciji, ne mir zaspanosti, ampak tisti blagodejni mir, ki je potreben za napredek in pravo bratsko udejstvovanje, mir sončnega pomladanskega dne, ki je potreben za bujno rast v naravi. K dosegi in ohranitvi istega pa bomo največ pripomogli, če obdržimo naša jednotina in društvena pravila v dosedanji smernici nestrankarstva, da se ne bo noben član čutil zapo-stavljanega ali siljenega podpirati nekaj, s čimer se ne strinja. To nam bo ohranilo mir in bratstvo in bo zasiguralo ugled in napredek J. S. K. Jednote tudi za bodočnost.
Vsem članom in članicam Jugoslovanske Katoliške Jednote v Ameriki želim najsrečnejše in najveselejše božične in novoletne praznike ter polno mero tiste sreče, ki naj bi obsula vsakega posameznika v prihodnjem letu.
To odkritosrčno voščilo pošiljam ne le vsled navade v s,ezoni, ampak v mnogo večji meri v zahvalo in priznanja za lojalno kooperacijo v delu, katero smo letos izvršili za J. S. K. Jednoto.
PAUL BARTEL, glavni predsednik.
*	*	*
Osobje v uradu glavnega tajnika želi vsem članom in članicam JSKJ vesele božične praznike in srečno novo leto.
ANTON ZBAŠNIIC, glavni tajnik.
5fc	*	*
Vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto želim vsem glavnim in porotnim odbornikom, vsem društvenim uradnikom in uradnicam ter vsem članom in članicam odraslega in mladinskega oddelka J. S. K. Jednote.
LOUIS CHAMPA, glavni blagajnik.
*	*	*
Najveselejše sezonsko razpoloženje in vso srečo v bodočem letm želi vsem članom in članicam J. S. K. Jednote
DR. F. J. ARCH, vrhovni zdravnik.
*	!It	*
Vesele božične praznike ter zdravo in veselo novo leto želim vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu JSKJ. Obenem želim, da bi se J. S. K. Jednota v letu 1V36 pomnožila za sto odstotkov.
JOHN BALKOVEC, 2. glavni nadzornik.
*	*	*
Vesele božične praznike in prečno novo leto želim vsem članom in članicam J. S. K. Jednote.
JOSEPH MANTEL, h. glavni nadzornik. -------------o--------------
VSAK PO SVOJE
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Aro^1
ELY, MINNESOTA
Letošnja božična gesla v Etiopiji se bodo najbrž glasila nekako sledeče:
Mir ljudem na zemlji! Otroci pa si nataknite plinske maske, če greste na cesto, kajti v višavah letos ni nebeške glorije, ampak sovražni letalci z bombami strupenih plinov. V ostalem pa: mir ljudem na zemlji!
sl«
Naj izrazitejši simbol sezone je žarnordeča božična cvetka po-insettija. Predstavlja lepoto, srečo, veselje in pravo prijateljstvo, česar si vsi želimo. Spodaj priobčena skromna papirnata kopija poinsettije naj omenjene dobrote v imenu urednika vošči vsem dobrim sobratom in so-sestram, ki čitajo to kolono.
A. J. T.
y
a
Božični prazniki se odlikujejo tudi po jaslicah. Letos so jaslice posebno sijajne s pristnim hribom iz papirja in pristnim mahom iz pristnega maha. Letos imamo jaslice z dvema svetima družinama. Lanska sveta družina je že bolj revna, sveti Jožef nima glave, vendar se nam je smilila in je nismo zavrgli. Kupili smo pa k lanski še novo iz boljšega papirja, sedaj imamo dve sveti družini, v hlevčku: je prostora za obe. Svetih treh kraljev pa imamo šest.
Posebno se odlikujejo božični prazniki po božičnem drevescu. Božično drevesce je jako dragocena in koristna rastlina. Božično drevesce rodi enkrat na leto in sicer na božični večer obilo sadu:	pozlačene orehe,
sladkorčke in okraske. Vsi otroci se zelo veselimo božičnega večera in drevjesca in smo zato tepeni. Kadar se kake stvari veselimo, smo razburjeni ne moremo biti mirni in se boksamo. Kadar se boksamo, se Franj ek joka in potem smo tepeni. Pa se nam vseeno božično drevesce izplača.
Na božični večer ne sme nikdo v veliko sobo, dokler ne pozvonč-ka. Vsi trepetamo in se boksamo, petem pozvončka. Vrata se odpro, sredi sobe stoji drevesce, tisoč in tisoč svečk gori na drevescu, gotovo jih je dvajset ali še več. Pod drevescem pa so razprostrta bogata darila za nas otroke: čevlji, zimske nogavice, srajce, ribje olje, milo in krtačke za zobe. Ta darila jako vesele atka in nam atek prigovarja, da bodimo veseli in smo tudi veseli zato, ker je atek vesel. Nas pa bolj vesele druga darila: igračke in sladkorčki. Toda morajo biti igračke take, da se dajo potreti in da se lahko pogleda, kaj je notri. Take igračke so najlepše. Ko Je bil stric Tone majhen, je vse igračke ko j prvi večer potrl. Rekel je: da bo vsaj mir! Tako nam je pravila mamica. Naše igračke atek takoj spravi, da jih ne bi potrli in nimamo nobenega užitka.
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalni odsek:	..
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, u*- ■ Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clair Ave" land, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	„	f»
Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., PittsburPy Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. 01»“ Cleveland, Ohio.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. ,
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave , Cleve18
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joil
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	^
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik:	ANTON	OKOLISH,	1078	Liberty	Ave.,	Barberton,
1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct„ Denver, C0» ?
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn. >
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pa.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ^
v ZDRUŽEVALNI ODBOR Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland. 0»,
1. odbornik:	FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center	St..
2. odbornik:	MATT ANZELC, Box	12, Aurora. Minil.
Pravni svetovalec: WM. B LAURICH, 1900 W 22nd Pl.
....................      — —-...n	.....
Vse 3tvari, tikajoče se uradnih zadev, naj »e poftiljajo na	*e,f<
denarne pošiljatve pa na Klavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive pir<% slovi na predsednika porotnega odbora. P**oSnje za sprejem novih Čl»n za zvišanje zavarovalnine in bolni&ka spričevala naj ae pošiljajo na zdravnika.	^
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in elovov naj se	pošiljajo na naslov: Nova	Doba, 6117 St. Clair	Ave.,	^
Jugoslovanska Katoliška Jednota v	Ameriki je najboljša	iu^08^0^
varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejšo podpore fiV °.i.j in ^ Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amer« j. p« hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva p piše na glavni urad. Novi društvo se lahko ustanovi z 8 Člani *3e*ef. sPr $ neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jedn®* ^ ^]* tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko s kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.	^ ^
Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Odrasli oddelek je nad ' ten, mladinski pa 478%.
o.
NAGRADE V GOTOVINI
ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA V GOTOVINI.
&
Fran Milčinski:
BOŽIČNI PRAZNIKI
(Domača naloga)
Božič je najlepši praznik, kar jih ima sveta cerkev, posebno če se v hiši goje otroci.
Kajti se odlikuje ta praznik po dolgih počitnicah. Počitnice so naj večjega pomena za dobre šolske uspehe učeče se mladine. V počitnicah nikdar noben učenec ne dobi čveka, če bi bik: vse leto počitnice, ne bi bilo cve-kov in bi bil učni uspeh jako krasen. Cveki kvarijo krasoto učnega uspeha- Kdor dobi več cvekov frči. Atek pravi, da je frčanje na podlagi cvekov najmodernejši letalni sistem. Mogoče, da je moderen. Toda priporočljiv ni, ker vsak pade, kdor frči na tej podlagi.
Nadalje se odlikujejo božitč-ni prazniki po poticah. Nekatere potice spadajo v rastlinstvo, te so: rozinova,- orehova, mandelj e va potica. Nekatere pa spadajo v živalstvo na primer medena in ovcirkova potica. Toda ocvirkova o božiču ne us-
I ’
Atku prinese božiček vsako leto cekin in mamici tudi in potem spravi atek oba cekina. A-tek bi moral im ati že mnogo cekinov, pa pravi, da ima samo dva.
Sestra dobi vsako leto za božič tudi ozebline na nogah. Toda jih ne dobi kot darilo, ampak od lepote, ker nosi flornogavi-ce.
Nobeni drugi prazniki se ne morejo meriti z božičnimi. Še listi so jih veseli in imajo posebno prilogo in inserate. Zato si je tud; ljubi Jezušček izbral prav te praznike, da je prišel na svet. Otrcci jako ljubimo Je-zuščka.
Pravoslavnim se je rodil Jezušček trinajst dni kasneje in mu pravijo badnjak. Je pa njih ljubi Jezušček ravno isti Jezušček, kakor je naš, toda prihaja za nas posebe na svet, za pravoslavne pa posebe, da ne bi bili kateri razžaljeni. O, kako dober .je preljubi Jezušček!
Mi bi jako radi praznovali tudi pravoslavni božič. Pa nam ne puste in je dejal gospod profesor, da bomo vse pozabili in da bo v šoli po praznikih velik cvetlični dan za cveke. A-tek tudi pravi, da je en božič dovolj in kje bo jemal!
Gospod katehek je rekel, da \era peša. O, kako resnične so te besede!
Žolna Fridolin, tretješolec.
Za vsakega novoprido b Ijenega članu mladinskega ° predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
iijfl
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa s0 e tel ji deležni sledečih nagrad:
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine,	$1$ ^ ^
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$1-^
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$1000.00	smrtnine,	$8.00
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$1500.00	smrtnine,	$3-5°
za	člana,	lei	se	zavaruje	za	$2000.00	smrtnine,
KATERA ZAVAROVALNICA JE ]}0UšA
----------------------------- 'c	t	S
Božična sezona je prav primeren čas za pridobivanji lojj članstva J. S. K. Jednoti. V tem času se sestajamo S iiig ^ si medsebojno voščimo Vesele božične praznike i'1 leto ter se pomenimo še o raznih življenjskih vsakdan j0^	|
tem pride večkrat pogovor tudi na naše podnorne orl takrat je najboljša prilika izreči dobro besedo za	q
Jednoto in povabiti za pristop znanca ali znanko.	^
Kes je, da pri agitaciji za nove člane dobimo raz’10 kot: sem že pri enem društvu; ne morem za enkra’_^ iri(j kratek z denarjem; saj sem zdrav in imam še čas za f fr pozneje, itd. To pa so izgovori, ki v največ slučajih °e ., ^r
Poznam rojaka, ki je bil zavarovan pri eni slovenj ^ organizaciji in pri par tujih. Nagovarjal sem tudi v našo organizacijo, kjer bo v slučaju bolezni ^ podporo. Odgovoril mi je, da tudi pri tujih društvi*1	J
podporo.	^	^
Usoda je hotela, da je ta rojak moral v bolniš'1^'^ prestal nevarno operacijo. Obiskal sem ga kot prijat2'-^!, tako tekom njegove bolezni, kakor pozneje, ko jc J/	^
neki taki priliki sem ga vprašal, če je dobil izplačane P^jf ^ 5; tujih društev, v katera je, kakor se je izrazil, plačeval ^ y , ‘ri$ Možu so skoro stopile solze v oči, ko je priznal, da jc	t(.tli
podporne organizacije dobil točno izplačano bolniško •’..jifi	^
odškodnino za operacijo, od tujih zavarovalnic pa ne.	•	. Iti
organizacijah dosti obljubujejo,”' je dejal opeharjeni ^ ^ ko res potrebuješ in pričakuješ podpore, se izmažejo z ^ da za tiike bolezni ne plačujejo, da nimajo denarja	^	(
itd.” To je resnična zgodba in bi ime dotičnega	^ &
navedel.	yj	^
Zato, Slovenci in drugi Slovani, pristopajte k naši" ,|i podpornim organizacijam, kjer vam jc bolniška podP" ^l racijska odškodnina zagotovljena, ter je istotako ded tovljena smrtnina. V prvi. vrsti pa upoštevajte J. A
K sklepu želim vsem članom in članicam JSKJ ^cl jateljem vesel božič ter srečno in zdravo novo leto.
JOHN
predsednik gl. nadzornega °' -------------o--------------
(
ji
°day.
S
se, "»tor
. M
%$, ear sl ‘e don
H,
etn f rue Sr
Ch H; Kristi
!£ '•Ort
j Tc
associa
S
cular
v>sit
atlSta
Hort] eir f.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Carlos Mendieta, predsednik republike Cube je resigniral. Na Gubi ne poznajo zime in cvetlice cveto tam vse leto na prostem, toda tudi tam ni predsednikom z rožicami postlano.
•1»
V Galiforniji je bil nedavno neki bogati družini ukraden perzijski maček, za katerega zahtevajo' ugrabljevalci visoko odkupnino. Omenjena družina baje namierava odkupnino plač a t i, ker se razvajeni domači psiček, ki je bil velik prijatelj ugrabljenega mačka, neprestano joče za njim. Well, če pes joče, pa res niso mačje solze!
*
“Red tape” je v tej deželi originalna označba za rdeči trak, s katerim so zvezani uradni dokumenti. V prenesenem pomenu pa je izraz “red tape” pretirana skrb uradnikov, da vse iz-vrše do pike po. paragrafih, ne glede nato, če vsled tega postane vse skupaj škodljivo, nesmiselno in smešno.
V stari Avstriji so tako postopanje imenovali “uradni ši-melj.” Da pa uradni šimelj ni umrl s staro Avstrijo, ampak se je udomačil tudi v Jugoslaviji, kjer včasih prav prešerno rezgeta, kaže sledeča dogodbica, ki sem jo čital v ljubljanskih listih :
“Na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani, so imeli tudi razstavo ogromnih lesenih kadi z morskim rastlinstvom in živalstvom. Za to razstavo so potrebovali 40,000 litrov morske vode. Uprava velesejma je pa imela veliko truda in sitnosti, da je smela to vodo pripeljati s Sušaka v Ljubljano. Temu se je namreč upirala — mono-polska uprava! Nazadnje pa je le izdala tozadevno dovoljenje, toda pod pogojem, da se mora voda po uporabi — vrniti na Su-šak in zliti v morje. To vračanje vode je bilo seveda drago . in tako je uprava velesejma ]'rosila, naj bi se prodala že javljenim prosilcem za akvarije in v zdravilne namene. S tem bi se upravi veliki izdatki, ki jih je imela, celo nekoliko znižali.
. Dovoljenja za to pa spet ni dobila, pač pa ji je bilo nazadnje . ustreženo, da se sme ta morska voda zliti v kanal. K temu izlivanju je prišla posebna uradna : komisija monopolske uprave in je napravila o tem tudi obseždi i zapisnik. S tem so se stroški .	še povečali.	In čemu vse	to,	bo
:	kdo vprašal. Zato, ker	se	je
i	monopolska	uprava bala,	da	bi
•	utegnil kdo	pridobivati iz	te vo-
- de — sol, ki je monopolsko bla-) go. Vse te soli pa bi bilo komaj par kilogramov. . .”
Vil
lo
DRUŠTVENE IN DRUCIi SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
V avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., Cleveland, O., se bo 25. decembra popoldne in zvečer vršila božičnica Slovenske mladinske šole S. N. Doma. Na programu bodo deklamacije, petje in lepa mladinska igra “Pastirček Petelin kralj Briljantin.”
i •	,)
Večerinko priredi ^ trov ' večer GospodlWgt/ Slovenskega doma Penna.
_____
Slovenski Narodni |J >
Clevelandu, O., ki 1. ^ prostore v S. N. ^^1 Clair Ave.t so poslal' , narino: Slovenski S® društvo Ilirska Vil*1'
S. K. J. (zbralo s prispevki), $5.50; ce Prešeren, št. 17 k gpr društvo Lipa, št. 12^
"H
A
K
%
V
JU;
s
i
IK*
A*
’S.
t«1
%
Iv."
£
S
B ENGLISH SECTION OF H
v Ojf'cial 0r9*o ▼
o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHT
On Christmas
J
/#
■0
toda mas ^ay wi^ with us exactly one week from ^ Christmas—with its decorated evergreens, Santa Claus with his gifts, all combine to inspire us with the Yuletide spirit.
Christmas day is a tradition universaly accepted as a day of rejoicement. It is observed by many nations in the spirit that good feeling exists between fellowmen.
An indigent family may suffer from many wants during the year, but on Christmas day some benevolent club or association just ee to it that the needy are furnished with better than .binary food, clothes, and toys for the children.
^es k'nd> although lacking in wisdom and foresight at year’if intelligent enough to realize that one day in the ^do	se): aside to look around and see what can
i,eecknV0r the unfortunates. He is made conscious of the f ^is te'l°wmen >n dire circumstances. And to make true eej happy and contented for one day at least is the j,Plrit enveloping Christmas day.
Ve y°L1 noticed how the child reacts to the word toa„ ,as? How the eyes of the boy and girl brighten up still Zation that gifts will be had? And to the tots who ^elcn eve in Santa Claus, no man of mystery is ever so med as he with his white whiskers and a bag of toys.
T
the high school and college students Christmas is t^nlatec^ with respite from the classroom. To the out-of-l>olirloStuclents 't may mean a trip back home to spend the with his folks.
[W° ^.e working cltfss it is the realization of one day’s pUlaT1 *?rom /c*le ^aily 8r>nd. Unlike other holidays, parley ^ur>ng the summer months when plans are made »ijjj relatives and acquaintances residing in a neighbor-Christmas is unique in that folks prefer to stay eir f’ V/here they enjoy the comforts of their home and jamily.
ijfiUb ?r*laPs the Christmas tree is looked upon as just a f>ack for Yuletide cheer by some, but to many it brings M uTliemories of years ago: When they, too, were children Relieved in dear old'Sant&; how their folks surprised lear ,with unexpected gifts. It also brings memories of the ai i^riieparted ones who were with them perhaps on last i trtlas day.
% %
^veral lodges of our SSCU have made arrangem« Christmas parties. Some already held theirs follow-#II1‘oselevDecember annual meeting, while others, especially Ve o have the interest of juveniles at heart, prepare oi an elaborate affair with a Christmas tree and pCJaus to distribute the gifts.
''strnas parties for our juveniles should be encour-SSociating a appropriate program of entertainment *iJrl'inrt i^'s ^me of the year with the lodge work will leave e‘‘>ble impression on many of the young minds, who lffatereiTleniber the SSCU as an organization which is a and paternal institution. l\th an interest in the development of the young mind, N&ief 't be entertainment or an outright gilt, and the boy C^ill respond with some real enthusiasm in an undei in which both you, as the senior, and he and she, ao AV^n'le, are jointly interested, heir V tmas party for the juveniles fits perfectly in l»ftLScheme of good times appropriate during this season 'N&year- ^ also is an appropriate time to implant in the Set the idea of becoming SSCU conscious. rj?llin8 the SSCU through indirect means such as parties, may reap far better results than pro-held with the expressed purpose of increasing en-Kn^ts 'n the junior branch. This does not detract in no Re,, 1 the spirit of the Christmas parties, which, after all, !SiJ‘Ven by the seniors because they wish to make the
bs happy	on the occasion.	j	u u
er>	the fact remains that	a SSCU lodge	held	a
J'fimi.111 °f entertainment for the benefit or its juveniie W t£S’ anc^	although given	in the	true	Christmas	spirit,
ttle local to grow during	the coming	year.
'''ill if hen this issue of Nova Doba reaches the readers it In a case of only four or five days before Christmas, i ®sif the many downtown shopping centers which cairy V ns: 1 I^o your Christmas shopping early, the editoi lal H?^ent likewise feels that it should extend its best * tor a happy Yuletide day early.	■
" our members and friends of thfc SSCU, wc say.
i0
fit!
fit!
M*
Pf,J
OS1
,oi;
J.
III!
■ pfr
la
,i»'
P1
i"
•l
d
h
r
if»
Cl
ji
iif.
V
all vjui y Christmas.
Lodge No. 85
t. j 01 H> Minn.—Members of ^ SePh’s Lodge, No. 85, 0 Ure Urgently requested [ Hi^h tl^. tlie annual meeting I	be held Sunday,
Si;To	be present at the
I t'ieryHkSernbly is the duty of I i^fce	i	s	who ^re t0 elect a
I	(jar^	anct ^0 dispose of
s affecting the lodge.
jt
^ n ct'rCJ
m
Our lodge decided to fine each absent member from the annual meeting $1.00, the money to go into the lodge treasury. Failure to pay this fine will suspend the effected member for one month. Entertainment will follow the meeting.
Matt Anzelc, Sec’y-  o -----------
The North Star is brighter than the sun.
Young American Boosters
Walsenburg, Colo.—One year has passed since our present officers were elected. All of them have faithfully tried to meet the responsibility placed on their shoulders by the members. They believe they have executed their work efficiently.
At the time this is read officers for 1936 will have been elected. We sincerely hope they will find their positions just as satisfactory as their predecessors. However, we must keep in mind that the lodge task is not entirely up to the officers; the members must co-operate with them whole-heartedly.
The Young American Boosters are happy to announce that they have received a telegram from Santa Claus, who states he will arrive in Walsenburg on Christmas Eve to be a guest of the Boosters at their Christmas Eve dance. Now, all of you boys and girls, from far and near, who have been good for the past year, be at the Pavilion, for good old Nick has something for each and everyone present.
The Christmas Eve dance will be another grand affair for not only the Boosters, but for all who attend. Our guests who have attended past Y. A. Boosters’ dances recall that they leave the floor with a tired but happy feeling after an evening of dancing and fun. Tired because they could not refrain from dancing to the music rendered by Tony Just and his orchestra ; and happy in the thought tha they had such a good time.
It is with great pleasure that we extend a cordial invitation to all SSCU members and their friends, from far and near, to spend Christmas Eve with us and good old Santa.
Sometime in the early spring of 1935 the sandman must have given the Colorado Sunshine and Mt. Shavano members too much sleeping powder. We have tried time and again to awaken the sleeping beauties, but all in vain. Now that the winter and Santa are here maybe they will awake. We hope so. If your dreams are too personal, then let us know something about the weather. What ay, Colorado Sunshine and Mt. Shavano?
In behalf of the Young American Boosters, I wish to extend everyone a Merry Christmas and a Happy New Y ear.
Farewell until Christmas Eve when all roads lead to Walsenburg Pavilion, where Tony Just and his orchestra together with the Y. A. Boosters and Santa Claus will welcome each guest.
Mary R. Dolenc, Sec’y, No. 216, SSCU.
  o-----------
Lodge No. 25
Eveleth, Minn.—Members of Lodge No. 25, SSCU, are hereby notified of our next regular monthly meeting which will be held Dec. 22, starting at 8:15 a. m. The meeting will take place in the church hall and all members should attend and choose whatever officers they want for the lodge during 1936. The past meetings have been very poorly attended, and the present officers would like to see a 100 per cent attendance at the annual assembly, where members can offer suggestions for the benefit of our local. Hence, let us all be in attend-
Lodges Nos. 221 and 33, SSCU, of Center, Pa., will hold a joint Christmas party on Dec. 25, starting at 2 p. m. Gifts will be distributed to the children and a program of entertainment will be arranged for the adults.
Juvenile members of Lodge No. 116, SSCU, of Delmont, Pa., will present a play on the evening of Dec. 25 in the Slovene Hall of White Valley. Appropriate gifts of the season will also be given to the juveniles in attendance. The junior division of this lodge is very active, having held other programs of its own during 1935.
Christmas gifts for juvenile members of Lodge No. 149, SSCU, Canonsburg, Pa., will be distributed Sunday, Dec. 22, during a program of entertain-mefit prepared especially for the juveniles. The party will start at 2 :30 p. m. and will take place at the “Postonjska jama” lodge hall of Strabane, Pa. Each juvenile member will receive a gift whether or not in the company of parents if present at the designated time. Also prospective candidates for membership in the junior division will be rewarded with gifts.
The first rcund of the Cleveland Interlodge Basketball League comes to a close W-ednesday, Dec. 18. At the time Nova Doba goes to press George Washington Lodge, No. 180, SSCU, enjoys the fourth position in the league’s standings. Although the Cherry Tree Choppers have amassed a total of 104 points against the opponents’ 94, they have won but three games and lost three. The first tilt lost by the GW, SSCU-Bukovnik Studios was by a score of 15 to 11 ; the second, 20 to 18, and the third, 20 to 19.
St. Martin, No. 44
Barberton, O.—Members of St. Martin’s Lodge, No. 44, SSCU, are hereby notified that our meeting this month will commence one hour earlier than usually; that is at 1 p. m., and will be held in the basement of Domovina Hall. We would like to see our young brothers and sisters show more interest in their lodge, with larger attendances at our meetings than in the past.
At our last meeting we decided to arrange a dance next month, on Jan. 25, at Domovina Hall. High Hats Orchestra was secured for that occasion. Now and then I hear complaints from our young brothers and sisters that not enough entertainment is provided in our lodge. My answer to such complaints is usually an invitation to attend the next meeting as the proper place to discuss such matters. This lodge, and for that matter any other lodge, is what you make it. When there is co-operation and interest among the members for the betterment of the lodge, then we find all kinds of activities and progress. More life and more pep. Let us never say: “Let George do it,” because “George” may bo expecting the same of you.
A special assessment of $1.00 for this month is levied by our lodge to all members insured for sick benefit and 50 cents to members insured for death benefit only. This money will be used to defray lodge’s expenses for the last six months.
Anton Okolish, Sec’y.
SEASON’S GREETINGS
Waukegan, III.—To every member of the South Slavonic Catholic Union of America, I wish to extend at this time of the year, not merely as a prevailing custom, but as a matter of appreciation for your loyal co-operation during the past year, my very best and sincere wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year. I want all the members to realize that this wish comes from the bottom of my heart.
, PAUL BARTEL, Supreme President.
*	*	*
Ely, Minn.—The Supreme Secretary and his staff extend to the members of the SSCU their best wishes for a Merry Christmas and a healthy and prosperous New Year.
ANTON ZBASNIK, Supreme Secretary.
*	*	*
Pittsburgh, Pa.—I am taking this opportunity to express my best wishes, to all SSCU members for a very Merry Christmas and a Happy New Year.
DR. F. J. ARCH, Supreme Medical Examiner. ----------------o------------—
GW-Bukovniks Display Best Form in Downing Brooklyn Slovenes
Cleveland, O.—Trailing behind the Brooklyn Slovenes by an 8 to 5 score at the end of the first half, the GW, SSCU-Bukovnik Studio basketball team splurged into a scoring spree in the second half and wound up on top of a 23 to 17 score in the Interlodge League tilt Wednesday, Dec. 11.
Frankie Cimperman again led the onslaught with 10 points to his credit; Al Golobic turned in two beautifully executed pivot shots which aroused a nice round of applause from the audience. A1 Flaisman gave a good account of himself, particularly in the first quarter, when his field goal, made from near the midfloor, cleared the net in one of
those gratifying “swish” shots. Eddie Zgonc and Sammy Richter also contributed to the score.
The team as a whole clicked smoothly in their offensive, and as predicted, the GW players showed a decided improvement in the scoring maneuvers. Their defensive has been excellent throughout the season.
In the second quarter Tony Zakrajšek, Louis Skoda and Eddie Zaletel replaced three of the starting lineup.
The Brooklyn Slovenes, a fast moving quintet, somehow could not break through the GW-Bukovnik Studio defense with any appreciable consistency.
Santa Claus Treat
Conemaugh, Pa.—This year, as in the past, St. Aloysius’ Lodge, No. 36, SSCU, will hold a Christmas treat for juvenile members on Dec. 24, starting at 7:30 p. m. We will have a big Christmas tree on display. Also the newly organized Slovene band will render a few selections appropriate for the occasion.
Frances Turk.  —o—----------
Juveniles of Lodge 11.6
Export, Pa.—Santa Claus will visit juvenile members of our lodge on Dec. 25 in White Valley Hall. Preceding Santa’s visit will be a Slovene play, “Little Gypsy” (Ciganček), singing of Slovene songs and also some violin music. All of this will be executed by the juvenile members, starting at 7 p. m. Accordion music will entertain the adults in the evening.
Tillie Jenko, Pres.
’ .	i
ance.
Members are urgently requested to meet their assessments by the 25th of the month so that the auditing committee may look over the books for the year 1935 and not wait until the last minute. I will collect dues both at my house and at the meeting. Please keep the
George Washingtons
Cleveland. O.—Assessments of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, will be collected on Dec. 26 instead of the 25th at my home, 6011 Bonna Ave. The reason for this change is that Christmas falls on the 25th.
One word in reference to our good resolutions. Members, don’t forget that your due books must be in by the 26th of this month, on which night dues also will be collected, and any member w7ho is delinquent in his payments should try and make this a clean-up month and start the new year right.
Agnes Kardell, Sec’y.
Lodge No. 70
Chicago, HI.—All members of Lodge Zvon, No. /0, SSCL, are invited to attend the annual meeting to be held Saturday, Dec. 21. Officers for the year 1936 will be elected. I hope to see every member present to cast his vote for the candidates he believes are best suited for offices. Meeting will start at i p. m.
All members who failed to pay their assessments last month must meet their obligation by Dec. 27, otherwise they will be dealt with according to
our by-laws.
Andrew Bavetz, Sec’y.
 :  -----------
Editor’s Note
Due to lack of space seveial juvenile articles will appear in next week’s issue; also a Sew submitted by adult members. Several individual articles had to be curtailed in this issue for the .same reason.
25th of the month deadline ir mind.
Frank Urbiha Jr., Sec’y.
Newsy Notes
By Slan Prcgar, No. 228, SSCU SOS
Springdale, Pa.—Ahoy! Where are.you? Why don’t you answer? Man, oh, man, wake ,, up. You’ve been sleeping long n enough. 1 know, but, gosh, ^ even a bear sleeps only six j( months. Get up and write to j, the folks and let them know ^ that you can be just as active , as they are. Bosh. It only takes half an hour if you really want-to. Come on, let’s hear from ^ you; if not in the last edition ^ this year, make it one of your ^ New Year’s resolutions.
This Means You	^
Yes, we mean you, and you, ( and you—Shadow, Weazel, F. Smole, Martin Oblock, etc. You, Shadow, get started and see if , we can’t get Mary Dolence going strong. Come on, Jennie Glavic, you have no reason to stop. Sti)ut out with the Struth-ers’ activities. Make it known that the Cardinals are “in” on the show.
Oh, you scribes, how .are you? All these months slipping by and nothing said concerning Conemaugh, Claridge and Canonsburg. Let’s go, Frances Turk, John Regina and Louis Polaski. Burn the wires leading to the Nova Doba to broadcast the three C’s. Put up a fight for the space that is rightfully j yours and crowd out some of us space hogs. O. K ?
Santa’s Log Gee, I’ll have to get busy, for 11 I only have five days to work, i Five days in which I must cor-/ \ ner the globe. Let’s see, 1 must . i take a writing companion out \! to Gowanda, N. Y, to help Er-r! nie Palcic. Oh, yes, i promised | to lake a book to Little Stan in - I Minnesota, entitled “How to n j Cover Up.” Back in Colorado ! I must leave pens, paper and a jbook (topics for discussion) for
Smole, Peterlin, Godec, Oblock and Ambrozick. To Mary Dolence goes another book, “Helpful Hints for Trappers.” Oh, yes, I promised Editor1 Kolar a book to better his hobby, “Helpful Hints to Bowlers.” I must not disappoint him. To help diminish my library, I can leave a book at the home of Frank Progar. The title will interest many an ardent suitor, “Secrets of Married Life.” Another book is to be left in Ches-wick, “Things Prospective Husbands Should Know.” This goes to the Electrons’ new treasurer, Charles Matus. To the Electrons I promise at least fifteen new members this spring.
To the rest not mentioned: . You will have to wait until Christmas Eve. So until Dec. 24, at 11:59 p. m., I leave you with the best wishes for your merriest, Christmas. Bueno.
Prompt Payment
Again we have a new name appearing in this class: Joseph Progar, who along with ^Joe Yohman and Andy Kovac is paid up for one month next year. Who will be next?
Greetings
To all members of the Supreme Board, our capable editors and all SSCU members, the Pitt Panther and myself extend season’s greetings and best wishes. May you be happy!
--------o-------
Santa Comes to Town
Center, Pa.—All children are invited to attend the Christmas party to be given by SSCU lodges Nos. 33 and 221 on Dec. 25 at the Center Slovene Hall. Santa Claus will be on hand in the afternoon. At 5 p. m. the orchestra will start the dance for the adults. Admission is 25 cents for men and 15 cents for the ladies.
Isabell Erzen.
MLADINSKI DOPISI
Contributions From Our Junior Members
(Continued from page 2)
Last she was presented with two huge white flowers and the ceremony ended.
After a little more dancing the crowd dispersed happy and contented. Being a queen will be also looked forward to, if this enterprise becomes annual. I will write again if we have another interesting activity.
ANNA KOS, No. 140, SSCI.J.
 0------------------
ADAH, PA.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. 1 am 11 years old and I am in the sixth grade. It is getting colder and 1 wonder if we will have snow for Christmas. I am wishing a Merry Christmas to all the juvenile members of the SSCU and to you, Mr. Editor,
I am sending a story for which I hope to get a prize.
HOW I BROUGHT CHRISTMAS CHEER One Christmas Eve as I was hurrying along the street, 1 met a litlte girl selling brooms. “A Merry Christmas, little girl,” said 1.
She politely answered, “The same to you. You see, I am selling these brooms so that I can get enough money to buy that little white kitten in the store across the street. But no one will buy any of my brooms today. If I could get that little kitten I'would surely have a happy Christmas.”
“Well,” says I, “I must hurry home, and goodby, little, girl.”
Yes, Christmas Eve was my birthday and as I came home my mother told me that my uncle had sent me a present for my birthday. She told me to hunt for it until I could find it. I hunted and hunted, but I could not find it, when suddenly I glanced under the stove and saw a box. 1 happily cried, “Here it is.” I took the box from under the stove and saw that there were holes in the cover. “There must be some:hing peculiar in here,” says I to myself. Then I opened the box and found in it a little white kitten. When I saw it I thought of the little girl who wanted a kitten.
“Oh, mother, isn’t this a cute little kitten,” were the words that came from my mouth when I saw it. “But, mother,
1 do love this little kitten, and it does make me happy, but I wish that I could make someone else happy this Christmas. Do let me give this kitten to a poor little girl 1 met today. I know she’ll be very happy, for she told me she would be happy if she had a white kitten.”
“You may do what you want with it,” responded my mother.
Immediately I put on my coat and hat, took the kitten and ran down the street to the little girl, who was still selling brooms.
When I came there she said, ‘‘Are you back here again?”
“Yes, I am, and I have a surprise for you,” was my happy answer. “It is a little white kitten for which you longed so much. You may have it with my best wishes for a happy Christmas.”
“Oh, thanks!” cried the poor little girl. “I don’t know how I can repay you for this gift.”
“That’s all right,” I told her. “I have plenty of things for a happy Christmas. I am going now. My mother will be waiting for me again.
I wish you a Merry Christmas.”
When I reached home my mother was waiting for me by the door. I threw myself into her arms and cried, “Oh, mother, how happy I am. 1 am happier than I have been in years and one reason for my happiness is that 1 have made someone happy this Christmas.”
CAROLINE LOVRICH (age 11),
No. 13, SSCU.
---------o----------
HELPER, UTAH.
DEAR MEMBERS:
This is my first letter to the Nova Doba. I am the other sister to Claire (not my older sister Anne) which Stan referred to in his article a few weeks back. It will be easier for me to write after a while. I have here a joke which may keep one’s face sober.
“You know what? I heard that Little Stan’s neck reminded them of a typewriter. Do you know why? Because it is ‘under wood.’ ”
Don’t feel offended, dear members and Stan, as this is only in fun.
ALICE O’GREENE (age 11),
No. 168, SSCU.
 0----------------
JOHNSTOWN, PA. How do you do, folks! This is Station SSCU broadcasting its usual monthly program. This entertaining feature was made possible by the suggestion from the headquarters of this nationally known Union. Lodge No. 36 is undertaking today’s entertainment, which will consist of a talk containing several interesting items.
My first number will describe my school and its activities. Garfield Junior High School is located in the west end of our town. It is the largest of the three junior high schools in Johnstown, because it had the advantage of being the latest school built. Garfield has an enrollment of approximately 1,500 pupils.
Sports play an important part in the history of the school. Some of its ac-tivi'ies are football, basketball and track. It competes with other schools
and the winner is awarded the Anderson Walter's Trophy. Garfield has won eveiy one last year and hopes to repeat its success this year. It has started out with a good record. It has in its possession the football trophy.
Our husky Orange and black gridders won three games and tied one. This is the third consecutive year that Garfield has kept the football trophy.
We will now get our minds off sports and think of something different. I have it. We’ll change and talk about the weather. Old King Weather is treating us very cruel. With his great power, and magic breath, he brought us a great deal of snow and let Old North Wind make us shiver with his cold wintry winds.
Besides all this torture, he pulled down the temperature to almost zero. This is very cold weather for us Johns-towners because Mother Nature protects us	from	the North	Wind.	She
gave us	the lovely hills	which	com-
pletely surround us and keep the cold winds out. If you juveniles know your geography, you will know what Johnstown is. It is nothing but a plain val-ley-
Christmas, one of our biggest holidays, is approaching rapidly. To make this day	more	joyous, Johnstown has
placed a	large	Christmas	tree in	Cen-
tral Park. The tree is enormous, having a height of 80 feet. It is decorated with 2,000 colored lights and makes a wonderful scene at night. A platform is also built in this park where Christmas programs are given each Friday. One of the greatest enjoyments for the kiddies is the mail box. On the days of these programs Santa comes and collects all of these letters and answers everyone he receives. I wish Santa would not only answer but bring the gifts that the juveniles desire as their Christmas presents.
To all of the members, both young and old, editor and Supreme Board members, I wish the Merriest Christmas and the Happiest New Year.
ANNA RITA GALL (age 14),
No. 36, SSCU
---------o--------
EXPORT, PA DEAR EDITOR AND READERS:
It has been quite a while since 1 have last written to the Nova Doba Today I thought that I would pick up my pen and paper and begin to write We, juvenile members of No. 116 SSCU, held a picnic last September and everyone had a good time. We made a profit of about $30. At thf September meeting we decided that the juvenile dues would be paid out of the treasury for the month of November which amounted to over $16.
At the last meeting, which was ir November, a motion was made to have Santa Claus come at Christmas. A this meeting we also decided that thf juveniles would present a Slovene play “Ciganček” (Little Gypsy). After the play, Santa Claus will come and brinf gifts for all the members. He migh also bring some for the older members We wish that you all would come young and old folks, fathers, mothers sisters and brothers. I would like tc see you all at the Christmas party.
After Santa is through there will be free dancing for everyone whether they are members or not. Be sure to come and see the play.
This is the first time that the juveniles of White Valley, Lodge No. 116 SSCU, will stage a play.
At the last meeting we appointee' five juvenile members and five olde: members to help prepare for this party and play.
The juveniles will make it the bigges and best party ever held in White Valley. Everybody is welcome to come tc the Slovene Hall at White Valley, Dec 25. I sure would like to see Mr. Anton Terbovec come to White Valley on this day. If he does, he will be sure to ge‘ a gift from Santa. (Pa ne od rajne ko ze—veliko meseno klobaso od praveg; ščetinca.)
Members please be at our next meet ing, which is in January. New officers will then be elected.
HELEN PREVIC (age 15),
No. 116, SSCU
 0-
HIBBING, MINN.
DEAR EDITOR:
This is my second letter to the Nova Doba. Well, Christmas is here and we are all getting ready for the Christmas program at the school. We are going to have a very nice program. I am writing a Christmas story.
In 1933, on Christmas Eve, we were all sitting quietly, waiting for Santa. My Grandmother, Uncle Frank,-Aunt Mother and Dad. All of a sudden we heard j i n glebel Is. In comes a big, fa' Santa Claus, carrying toys, candy and nuts.
While Santa Claus was giving the toys to the children my Uncle Frank was behind him taking nuts and candy out of Santa’s basket. Santa said this was only for the children, but Uncle Frank would not listen and kept on taking nuts and candy and filling his pockets. When Santa turned around he said that that was enough. So he took a rope and tied Uncle Frank up and as he was pulling him outside the rope broke. He then had to take a chain, and pulled him right outside. He was going to put him on the sleigh, but he jumped right off and ran right back into the house. Santa didn’t see him anymore.
That’s what happens when you are naughty to Santa. But good old Santa brought everybody a present, even Uncle Frank. We had a real joyous Christmas Eve. Especially us children, who
got many toys, and I think we wil1 never forget that Christmas Eve. This happened at our own home.
That is all for now and I will try tc write in January. A Merry Christmas to all.
CAROLINE MAY KERN (age 11),
No. 54, SSCU.
 0---------------
CHISHOLM, MINN
DEAR EDITOR:
Well here I am with another lettei to the Nova Doba. 1 am very sorry that I'did not write sooner. It is the ante old story. 1 kept putting it ofl day after day until here 1 am. But le us not think about it anymore. 1 wan)
0 thank you for the) dollar prize tha had received for my previous letter.
Anybody would be pleased to think his letter worth a dollar.
I am a sophomore now in the Chisholm Senior High School. It won’t be ong before I will be on my own. The ?oal that 1 am heading for is the avia or’s. It will take a lot of plugging tnd stirring to reach this goal. Only men and women strong of mind and body are accepted for this rapidly growing industry.
Aviation is no place for weaklings md what is more, quite a little capita1 s needed for a fair start. I think it is ■vise to slow down now because once
1 get going there is no telling when 1 will stop. But before I close I wan! o say something else to all of you uvenile members through the Nova Doba.
Not any of you members seem to be <een about aviation. I seldom ever ;ee a paragraph mentioning anything tbout aviation in this paper. But 1 lave probably got you all wrong. LUDWIG J. LAURICH (age 15),
No. 30, SSCU
 0---------------
ELY, MINN.
)EAR EDITOR:
I am sending in a poem and a story:
SPINNING SONG
’lose and close the shadows steal, The night wilt soon be coming;
Turn my little spinning wheel, fumnting, humming and humming.
.Vinter weather will not stay,
\nd at spring’s beginning shall put away my spinning; shall wear a crown of red,
Voven of woolen thread,
That my wheel is spinning.
SANTA’S VISIT
It was Christmas Eve and Santa wa iut riding. Soon he .came to Janet’: louse and he climbed up on the	roof
md down the chimney he went.	He
■rept into Janet’s room where she wa leeping. He saw a very small stock-ng pinned on the bed. Laughingly ie said, “I’ll surprise her by putting he toys on the bed and the candy in he stocking.” Then he left the house vith a smile on his face.
When Janet awoke she saw all the oys and dressed quickly to look at her Christmas presents. She saw a large nama doll, piano, doll bed, a wrist-vatch, a box of chocolates and differ-:nt kinds of candies.
Her mother was calling to her to breakfast, but she didn’t come. She vent to see what was the matter. Bu o her surprise she saw Janet with the nama doll in her arms. Janet said. ‘Oh, mother, Santa didn’t forget me.” ROSE KOZAR (age 11),
No. 2, SSCU.
 0.---------------
SHEBOYGAN, WIS.
>FAR EDITOR:
I am hoping that my contribution to he juvenile section will bring some heer among all the members. For sev ■ral months I haven’t written and I vant to say my sister urged me to vrite and so I did.
It is very cold in Sheboygan, and we aven’t had much snow at all.
Here’s wishing that Santa jumps on lis sleigh and comes to our house this ’hristmas. What dq you suppose he ■hould bring? (Are you listening, Santa?) A guitar, a piano and an accordion so large that you can’t see my head when I play it.
I am sending in a Christmas poem
CHRISTMAS MORN
The sky, like a heaven is bright With stars, twinkling like a ball, And angels, in robes starry white, Glimmer radiantly for one and all.
For on an early, snow-white day A king had entered the world,
And to him a homage we do pay,
On this silent, Christmas morn.
I’m wishing you, Editor, and all the ither members of our SSCU a Merry Christmas and a prosperous New Year FLORENCE PODRŽAJ, No. 82, SSCU
 0-----------
MORRISVILLE, N. Y
DEAR EDITOR:
With a melancholy feeling in my heart, I am now contributing my last letter to the juvenile column in the Nova Doba, which the juveniles have all to themselves to express their feelings and opinions, their experiences and life ambitions. In fact, a section all of their own, where they can contribute articles and really feel that they are members of the great SSCU.
Next month 1 will have attained the age of 16—the blooming age of girlhood where life’s memories linger the longest—sweet sixteen. But even so I feel a sharp pang when I realize that I can no longer be among the juveniles, but must join the adult class. But still I am only a young girl and not an old
woman, but only advancing nearer to the age of maturity. Although I can no longer contribute articles, 1 still can enjoy reading the letters the other members write and 1 can exult over their success.
With the best of luck and wishes to the Nova Doba and all of our SSCU members I must now say Adieu! I also wish all a very Merry Christmas.
ANNIE WALLACE (age 15),
No. 53, SSCU,
 0----------------
CANON CITY, COLO. DEAR EDITOR:
Here I am writing again. 1 was very lazy so I didn’t write much. I hope you are all feeling well. I am in the ninth grade and 14 years old. I will tell you about school first.
I take five subjects. They are Algebra, English, Spanish, civics, and manual training. I like everything quite well. Spanish and algebra are kind of hard, but that’s all right. Well, this is enough about school.
We have a dramatic club which gives plays. I was in one and we made lots of fun. It was a good play and had olenty of laughs in it. Besides the big play there were three others in between the acts. They were also good.
The boys in our school have baseball ournaments. I was substitute last year and this year, too. I get to play sometimes. We lost one game and are tied for first place with another school. I hope we win.
Well, I guess I’ll be closing now. I wish a Merry Christmas and a Happy New Year to all members, especially the juvenile members and Supreme Board members. 1 hope Santa does not forget us all.
FRANK YEKOVICH (age 14),
No. 147, SSCU.
 0---------------
HOOVERVIIXE, PA.
DEAR EDITOR:
I thank you very much for the dollar check; that I received. It will help to buy me a beautiful Rift for Christmas. We had snow about two weeks and it is very cold. We can go sleigh riding 1 took a ride on Sunday night and it was very slippery. I fell off the sled. This is my last letter for this year md 1 will write again in January.
I hope everyone has a happy vacation from school. We are having a week off. I wish everyone a Merry Christmas and a Happy New Year. Goodby until the next time.
FRANCES MALNAR (age 11), No. 36, SSCU.  0--------------------
family happy, but for—” Just then the boys were called in for supper. Johnny’s mother noticed that he was always late for supper, but said nothing.
The day of Thanksgiving Tommy went in from his play. He was very sad. He washed and went to table for supper. To him the day seemed different because everyone in the house was happy. Mother had a big smile. Mother said she was glad that Johnny was early instead of late. Just then Tommy’s eyes grew as big as saucers, for there coming from the kitchen came Mrs. Gray with a nice, big turkey.
Then Johnny said, “I’ve certainly made my family happy this Thanksgiving.”
BERNICE STAMPOHAR,
No. 164, SSCU.
--------O---------
PUEBLO, COLO.
DEAR EDITOR:
This is a war song that I have composed while a sophomore in high school. Tune to America.
A mother bracely cried,
Go hence, my son, and fight For your fair land,
Give all you have, dear one,
Your life, your all, my son,
’Til every battle’s won By your true band.
The war. raged fiercely on,
From set of sun ’til dawn,
Days without cease;
Then when it all was o’er,
That mother’s heart was sore,
Who sent her son to war,
To fight for peace.
Unnumbered homes have been, Broken and seered with pain,
For freedom’s sake;
Throughout an endless age These bitter wars must rage,
And be retold by sage,
To history make.
Ages on age have seen Such wars as these have been,
And prayed for color;
And after each conquest,
Goes on that endless quest For consolation rest,
A soothing balm.
PAULINE ERJAVIC.
,  0---------------
ELY, MINN
DEAR EDITOR:
Christmas Day will soon be here and so will Santa with his graceful reindeer and jinglebells on h.s sleigh prancing and ringing to the music of his jolly laughter and bringing gifts to the good children. Remember, you must be good children to receive package from Santa. I wish that you will all find many nice presents under the Christmas tree when you get up in the morning.
Christmas is the day when we should be happy and rejoice. I wish a Merry Christmas and a Happy New Year to all the juvenile delegates and members and also the Supreme Board members also great success .and happiness during the year of '1936.
MOLLY KOROŠEC, No.'120, SSCU
 0----------------
CLEVELAND, O
DEAR EDITOR:
This is my second letter to the Nova Doba. I like to read the stories and letters written by the other juveniles 1 wish everyone a Merry Christmas, am enclosing a story:
JANE AND MAY
Jane was just about to start scrub bing, when May came in and asked her to go swimming and to do the work later. Jane, being a good girl, told her that she would finish the work first.
May was very angry and said tha she would go herself. When'Jane was nearly finished, her mother came and asked if she knew what happened to May. Jane said she didn’t. She was very surprised to hear that May had drowned. She was very glad that she had stayed home, for it could have been her instead of May.
MARY E. KOTNIK (age 12), No. 37, SSCU. -------------O--------
His windows were locked from the inside and outside except one, which had a storm window. He had taken it off for the summer because he wanted more fresh air.
He was so glad that I came by that he gave me 25 cents. I was glad, too, and 1 thanked him and told him that what I had done was nothing.
PAULINE LAURICH (age 14), No. 54, SSCU.
 0----------------
CLEVELAND, O.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. I belong to Lodge No. 173, SSCU. I always enjoy the leters, poems and stories. I go to Oliver Hazard Perry School and I am in the fifth grade. My teacher’s name is Mrs. Israel. I am now sending in a poem:
MERRY LITTLE ALICE
Dancing on the hilltops,
Singing in the valleys,
Laughing with the echoes,
Merry little Alice.
Playing games with lambkins,
In the flowering valleys, Gathering pretty posies,
Helpful little Alice.
so you may picture the surprise0 BK j XER] P WINTER IN THE VAL|fpA2l
An icy wind whistled an^..|()L through the trees in the in°01’11 J Zahval snugly located between two nl°U, .1 i . Overhead black clouds scUttle 1, Si riedly across the sky. But	tav
pierced the black mass	_§	QObt’o
lighted, silent world. A fe" (»Stavpac glowed for a short time—*^en, darkness, except for the dim I < ight.	, ..f’toda
Suddenly the sky became 0 j Pdcve' black clouds disappeared, moon ceased to glow. When . I ilso died down an almost unf>el W change had come about. JKr' ' Unnoticed by the sleeping in.^|J*® Hi j any soft, white particles ago111 Jje pa to the ground. This ccntin***' t ‘ dawn. As the people awoke r ta world of dazzling white they to say: “Madame Winter, wi**1' I'^ne glory, has arrived.”	..file	up-a,
JOHN CHAC*JW«N
 o — j I )e(l in
(JUANI) JUNCTION,	^
DEAR EDITOR:	.J?	'e
First of all I must thank dollar check I received. I cerla',,ilo (A glad to get it, for it sure handy.	,	u'
We had quite a blanket of	'
and we sure enjoyed it.	1
isn’t very far off and we niuS lj ting ready for Santa Claus. hope everybody had a happy |fi giving. M-m-m-m, didn’t tl,e I and pastry taste good?	■
My sister works away fr0 |<£| and she only comes home everLy(I afternoon for a while, and, be I we sure are glad to see her. J The boys and girls had a A vacation on account of it bel ers’ convention and Arniist ■
We are having an air s^o"t0 ifl writing and there is going J parachute jump. Happy 'am’fel boy, and lots of luck. We s J there isn’t much water in j j,l Well, he is down now and 1 I telling where he landed.	A
I must say hello to	all the	jJ
of our SSCU. 1 will	end no*>	1
fore I do I must tell you we	-•
to have the biggest and best s' the western slope. The f'e‘ rein ^ to the city now and we sure 8 .-I of it. Again I thank	you, de	dtl;,	tr
for the dollar check	and 8°°	I	bf
S“d ANGBLAP*fSp
DEAR EDITOR:	th«i
This is my fourth letter to V j uoba. I a'm sorry that I did ^lo obj for such a long time. Now lkoga] you a story.	^ I *
SPOOKY TAVERNI*
About the middle of	^
went to see the play, “Spooky 1 (lex which was presented by (
P. C. This play was 'ncleeeVe!|iit 8 There were ghosts and w'ient][5 would appear all the 1*8 jCtfj 1 turned off. In one of thejjl^Si ghosts appeard from a f>reP jjjT a hatchet and was trying to ibfjj,.
one.	.	nU®toi,
You should have seen this J1 many too far away from the s r j so you could not come.
MARY LAMBERT (« i L No. 4“ k /
 O - K
INDIANAI’0,J T*J s
DEAR EDITOR:	,	jiff	’
I wrote quite a few ‘‘I*16. oil ^ and am writing again. ^ir,-s|ii*l *>blj want to thank you for pub*15 (Itm^j' name on the honorable listi I . a story:	^5
THE HAUGHVILLE	1'^
Long ago, about 1893, th^JUl . place called the Haughvil^^jjK hall. This was a place wher^ 1 many meetings. The	fj
School 52 now stands was n°as4 ^ an old house which served a,Sitilj i I. but later on the teachcr said	^
needed some books, for need reading matter. So j||<lw ,l the manager of the HaughsV . j »a ing hall, Mr. Ketcham, if have a part of the place and Mr. Ketcham agreed to ^ »jgj had a half of this place and it was called the IL111® L ^ brary.	rfl
This was continued even 1 but in the year 1935 they re,' now twice as large as it was 1 k
1893.	_ Visi 1
I hope that in the bcgi'11’1 ,(¥'^ New Year, 1936, we will ^ st more to join our Union. to' all for a happy and cheer ■ mas Day.	,t\I, 1,1
MARY MEDLE f ’ ( No. 4‘’ rtr
   ---------------
nagrade Kb
/n dopise, priobčene n J ^/f1 (< straneh Nove Dobe mesec® ,,fl ^ 1935, so bile nakazane na^j dolar ($1.00) vsakemu sH'“c' fc. dinskim dopisnikom:	/l ^
Justine Koreni, društvo ® b Mino.; Joseph Zugell, drust^j . Pittsburgh, Pa.; Gilbert /bf’ C L štvo št. 1, Ely, Minn.; J»n j; j društvo št. 71, Cleveland* f i' 0’Green, društvo št. l^V' Utah; Frances Malnar, dri'P ti^ Conemaugh, Pa.	^	•
častno priznanje (honor11 jf |. i tion) zaslužijo: Albert StipcC^t N št. 55; Pauline Klobas, drust' ^ l|j,j in Mary Oshaben, društvo
.
LEBANON, PA DEAR EDITOR:
Hello, juvenile readers, Little Stan and delegates. How are you all? Stan.
am expecting the specially printed novelty Christmas card, so don’t be disappointing. I got an idea from your writeup that you would purposely miss sending someone a card so that they would kick about it. Clever Stan.
Well, I haven’t seen many delegates writing recently and I suppose it is he same in every high school, especially with football and other school activities. See, juveniles, a good excuse, don’t you think so? I doubt it.
Lebanon has one of the best football teams in the central Pennsylvania loop, wonder what the Reading Red Knights hink and the Steelton Steam Rollers?
I think there were two or three Slovene boys on the Reading team who are members of our SSCU.
We, Lebanon Cedars, have not beaten Reading since 1931, and until this year had not been able to score a single point. Now we have actually beaten them in playing and sportsmanship.
Steelton is one of the biggest teams Lebanon played, but the fighting spirit shown by the Lebanon Cedars was too great to allow them much of a score, as the game ended with a tie, 7 to 7.
That’s that about our sports, but the Lebanon victory over the Red Knights sure had the Reading fans talking.
With all the filibustering at a close,
I wish you all a Merry Christmas and a Happy New Year.
JOSEPHINE MEZE, No. 159, SSCU.
--------o---------
VIRGINIA, MINN.
DEAR EDITOR:
This is the second time I am writing to the Nova Doba. I want to thank you for the one-dollar prize I received the last time I wrote. I am writing a story about “Tommy’s Thanksgiving.” I am 12 years old.
TOMMY’S THANKSGIVING
The Gray family lived in a tenement house. It was very small. Tommy’s father had taken ill and had died two years ago. They had a few possessions because Mr. Gray was always ill and unable to work.
Mrs. Gray and her family were then put into this small house. There were four boys in the family. Jerry was 7 years old, Teddy 10, Tommy 12 and Johnny 15. Jerry, Tommy and Teddy were still going to grade school, but Johnny was going to a high school.
Every day after school Johnny worked in an office. He made very little money that was hardly enough to keep up the family. One week before Thanksgiving Tommy was out playing with one of the neighboring boys, Bobby Lindsay. Bobby was telling Tommy what a nice big fat turkey they were going to have for Thanksgiving. Tommy felt very sad because he knew they could not afford to get a turkey. Tommy said to Bobby, “Oh, I do like turkey, but we can’t afford one.”
Johnny overheard this conversation and said, “Gee, I never can make my
If her father’s cottage,
Turned into a palace,
And he owned the hilltops,
And the flowering valleys,
She’d be none the happier,
Happy little Alice.
ELSIE DESMOND (age II),
No. 173, SSCU.
---------o---------
LISBON, O.
This is my second letter to the Nova Doma. I am 13 years old and in the sixth grade. My teacher’s name is Mr. Robert E. Reimund. He is good to all the pupils. We have only one room in our school. There are 53 chil dren and it is quite a number for one teacher to instruct.
I will now tell you about my pet goat. It is all white, and can it climb and also chew things? I call my goat Nancy Lee.
I wish all the members would write o the Nova Doba. Come on, boys, don’t be bashful and write. This means for the girls also. I will look forward for our paper to come and see how nany boys and girls write. Best wishes to you, Editor, and members of our SSCU.
AGNES LESJAK, No. 75, SSCU.  0-----------------
ajsi
ni
^0 i
s''a
bre:
:°vore
i \
HIBBING, MINN.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. I am 14 years old and in the eighth grate. I go to McGolrick School My teacher is very good to the children.
I belong to St. Francis Lodge, No. 54, SSCU. There are 10 children in our family, and counting my mother and father there are 12. We all belong to Lodge No. 54.
I am sending in a story:
A MAN LOCKED IN HIS OWN HOUSE
One day as I was walking down the street I happened to look around and saw a man looking out of his window. He pointed his hand to me and was staring at me while I was going by. I was so frightened I didn’t know what to do. I started to walk over there and asked him why he wanted me. He asked me if I had a skeleton key, and I told him we did.
I went home and asked my mother for our skeleton key. She asked me why I wanted it and I told her the story about the man. I ran back to the man’s house and he told me what to do with it through a little air hole in the window. He said to open the front door door and I did it.
I asked him how he got locked in. He told me that he was trying to lock the door from the inside and his key broke. He didn’t have another one.
PITTSBURGH, PA.
DEAR EDITOR:
I am sending this letter to express my thanks for the one-dollar check 'hat I received for my contribution fa* the juvenile department. It sure will come in handy with Christmas coming around soon.
Well, howdy, Little Stan, I betcha you’re hustling up for Christmas, too.
The following is a Christmas poem that I am sending in:
SO YOU BETTER WATCH OUT
Christmas is around the corner, Imitating little Jack Horner,
He is ready to jump out,
So, you better watch out.
When the Christmas tree shines, And Santa’s reindeer whine,
That’s when he’ll jump out,
So, you better watch out.
By the way, I am sending my best regards and Merry Christmas to all the juvenile member? and also to our editor.
JOSEPH ZUGELL (age 9), No. 26, SSCU.
---------O-------
ELY, MINN. UNLUCKY MARY
This happened on a Saturday noon in the summer time. The characters are Mary, age 10; brother, 3 years old. and Grandmother, a very old lady.
Mary: Grandmother, may I go to the circus today?
Grandmother: You may go if you take your little brother.
Mary: 1 won’t take him because he walks so slowly.
Grandmother: Now, now, Mary, be a good girl and take your brother to the circus.
Marv: I won’t take him, I won’t. Brother: You have to take me because Grandmother says so.
Grandmother: After all your foolishness neither of you may -go.
WINTER
When the children slide at the hollow. When the wind does roar,
When all the cold air they swallow, Then, that means winter is at .our door.
Snowy days are here,
We go a-sporting merrily,
And snow days are everywhere,
While we are playing cheerfully.
I
Gone are the summer days,
And winter days are here,
Then on Christmas they begin the Christmas plays,
So the winter days we no longer fear DORA PETERNEL (age 10), No. 2, SSCU
 0--------------
ENUMCLAW, WASH DEAR EDITOR:
I am sending in the following story because winter arrived here before schedule. On the 28th of October a blanket of snow covered the earth Winter is expected around Christmas
^ Vrbovec :
and #1	NO VRSTNA BOŽIČNA DARILA
loonii1'* Zahval •	"
o i”oU l ,	1 dan sem se bil
;CUtle« lih n V Cno bolj 0d‘
ut t"6	““ tavpi-n >> ei •
and l dobra	SaJ SGm Ua'
fe*' “ sta, °. Postrežen v bližati^ to,racij>, kamor se zate-
dinl at tofl k enkrat ne clears	* n* Paznik je več
d- ii ^mbe * zaželi nekollko
l'en ,< io ' av er n a, kakor l'"bell’l 1°v°dobna označba za mladih letih te re-1 Manjkalo “tavern,” f a 80 Jih izpodrinili sa--- —, ®tavracije. Po odpra-'vvltli ^ ^ e prohibicije so pri-e 2°Pet v modo. Me-^ ^,lJa in tudi taverne jed Uga3’aj°> če servirajo “* Pijačo po primerke], e^akor obiskujem
k y°" ikkako za priboljšek-
, 1 omenjene taverne ^ mojem prihodu že •j ,v> v'ečinoma neznan-ftilZici V	pa sem
Nta^ neko'iiko znanega riti i isi '0^na *n tja sem se ‘PO? I*®« Prostora.
.fri tukaj,” me po-bar v me zagleda, “bo s-81 in boljši tek.”
’''sem pustil dvakrat 0 sem strežajki oddal
1 ^V» yrv i	.V
<» *>e § tovarišem za-
ezPoTnembne vsakdane.
,ji Vain tovariša Johna
I ’res ne vem. Ne mo-
^ a Je moj prijatelj, in
reči, da ni. Poznam
ez že par let in celo
u je John ime dosti Vv	’
aki ,, asih Hem ga VJ-
in , enski veselici ali • u in tam je naneslo, h ullenjala par brezpo-)„ ,esed ali dovtipov, to e\tudi vse.
ce/^6 nevsiljive vrste,
^ Jad v dobri družbi, v dr tte sili v ospredje.
K)Hči in govorjenju,
*** do vsakega, nine r lle ?Pravlja in ni-jlg^^aga svojih oseb-i ov. Mnogo rojakov me p0zna, toda le malo-n , a vpraša, kdo je in ^8 čim, se bavi. Vsaj asi° nikogar izpra-fireP^fftetj nii je videl mož "bfj' do bi se v velikem ‘oj . Za razmere mirnih r 8°državljanov, ki c ne prizadenejo1!
W ov°lj svojih oprav-skrbi. Vsaj za.
oDfiJi1*1
>i, ]{() "U dobro gotov s times , Se je £e itak kislo
FSV Oblako Zameglil° in i;;
pu. i*	Usti •	Je	začel curljati
llS i HarSenski ki ne ve ?jb$,	,!->dar prične. Na-
- ,her/ fr f80 P*va> Prižgal si
iville.h(! Sd° nagnil v stolu na-
%‘C; i!f."ikamor m!
IS not*11^	Je bl1 sličnih mi-
S.?^CV- Tam v il™si
sa c*1	h >,	so	bili nekateri
S.'’C'“j SlaSI,i; M ie ighs^i ® dan- Midva pa if tllC'p Pušii. miJ'nem kotu pri 5 f°r,#	^arf’,pila	PO malem, in
! m i	v.	?	V5cm’ kar je
uniiel’'"	Jezik.	Od neizogib:
j	kSVa	Polagoma pri-
en *V ^>'i| y Praznike in na bo-
;y tfj ^ vas k »ern ”
/ like,.’ pravi John, da
gl"- .(	y^r> kateremu bi bil
'’'ilesC	dolžan kupo-
• 36'<> |lC,darila. Saj se ne I ^ denar, ampak to .E (f*: °' o<j /ani nekako rake-
- 4“’ %Jr*ge pa nesmisel.
^ebijoUle se ravno v tem a1 bla,r Za°stalega in pre-
J " ne ki ob drugih nl i1"'!	spraviti '
:.fetiranim cenam sled?1	e-	da je le v iep
4 C|^i * ^^vito jn povezano
IH w Liudic ku-
• ef katerem nimajo Jan^; 1(1 ek ^ obesijo sorodni
t Sv2m žrtvam-ki »■
.U* ' It) , 4 tndii z darili od-NbojjH dariia po na s ^ tin. Ilesrniselne, nepo tipec'")	"^željene reči. Ani
111 niu in sam dodal
ini'11
aga"1 i ie Da
■JS*-"
:hac*!
i«2-
|()N.
ceri^l ure
cr
of sno< Ch(|f
IllUSt
aus
t the
’ fr0["J
„r5»
eveO
j, bel'el er. „
id a
being1 ■mistik show ! iing ,c
landi
the i”1 I no«• we *re. irf1
field ure flr' i. deaf
J go°'
A RCHeC vr<>i >IS
nekaj o krvoločnih božičnih cigarah in znorelih kravatah.
Pogovor nama je pretrgala dobrodušna rojakinja, ki se rada žrtvuje za kako narodno ali ta-kozvano plemenito stvar. V jedilnici, kamor je vstopila, sva bila sama z Johnom, in vzelo ji je precej časa, da naju je po-študirala iz tobačnega dima, v katerem sva sedela kakor Jehova v ognjenem grmu. Ko naji izpozna, se zasmeje: “Aha, tukaj imam pa kar dva prava!” “Seveda,” pravim jaz, “dva sva, če sva prava, pa ne vem; pa kaj boste kar z dvema?”
“I, kaj, obrala vaju bom, če se bosta dala,” odvrne z žensko zgovornostjo, nakar prisede, vzame iz torbice malo knjižico in nama razloži, da nabira pri dobrih ljudeh prispevke za nabavo “Christmas baskets” za revne družine. Dobrodelna ženska organizacija, h kateri spada, da se je zavzela, da spravi skupaj nekaj denarja in z istim nabavi družinam nekaterih najpotrebnejših rojakov nekaj božičnega priboljška, košaro dobrih jestvin za vsako.
Ugovarjati se skoraj ni dalo, torej sem se odkupil s skromnim zneskom. John pa izvleče listnico in položi pred žensko cel petak. Mene je kar pogrelo in nisem vedel kaj bi mislil. Ženska pa se je izgovarjala, da nima drobiža in da pojde petak menjat k bari v drugo sobo.
“Kaj ga boste menjavali, ali ga ne marate vzeti takega, kakršen je?” se na videz razhudi John.
“O stokratna hvala!” se vzra-dosti nabiralka. “Zdaj pa prosim vaše ime, da zapišem.”
‘ Oh, saj ni treba nikakega imena pisati,” meni John, “vzemite denar, pa je!”
Ko je kolektorica le vztrajala, da mora zapisati ime, da se bodo imena darovalcev v javnosti priobčila, ker neče, da bi kdo sumil, da si je ona kaj pridržala, je mož pristal v kompromis, da se lahko zapiše “Neimenovan iz Alabame.” In tako se je zgodilo.
Ko je ženska odšla, sem Johna tako začudeno pogledal, da je -dejal s smehom: “Nekaj ti ne gre v glavo, kaj ne!”
‘ You bet, da mi ne gre,” pritrdim. “Kolikor te poznam nisi kak stiskač, denarja pa tudi ne razmetuješ. In malo prej si dejal, da ne veruješ v božična darila, tu pa greš in vržeš nabi-ralki kar pet dolarjev za Christmas baskets!”
“Prav za prav ti ne zamerim,” se zasmeje mož in izpraz-ne pivsko čašo. “Saj res tudi v taka božična obdarovanja revnih ljudi ne verujem. Kaj jim bo pomagano, če se enkrat v letu najedo, potem bodo pa spet 364 dni lačni! Žalibog pa mi sistema ne moremo izpreme-niti, vsaj na hitro ne. Sicer pa veš, kako smoi se kmečki otroci v starem kraju veselili božičnih, velikonočnih, pustnih in drugih praznikov, ko smo dobili kaj boljšega za pod zobe. Saj tudi druge dni nismo stradali, dovolj je bilo zelja, repe, krompirja, fižola, močnika, črnega kruha in drugih jestvin domačega pridelka, toda božične potice, velikonočni kolači in pustni krofi so bili boljši. In ljudje ostanemo neke vrste otroci tudi ko odrastemo. Kdo ve, morda bo kakšna revna družina res vesela božičnega priboljška in gotovo ga bodo veseli nedorasli otroci v družini. ludi majhen žarek veselja je boljši, ko nič.
“Sicer pa to ni glavni vzroK moje radodarnosti za božične “baskete.” Za tem jo lep spomin in odsev mlade srečo. Ce ’nočeš poslušati, ti pa povem malo romantično zgodbo, ki je v ozadju tega.”
“Seveda, seveda, sem res radoveden,” hitim zatrjevati. “Poleg tega pa zunaj kar naprej dežuje in v tem kotičku je čisto prijetno. — Natakar, še dve
ure “Vil,
1,1 !J'kF- da j
nd 11
■t t«
the
did "°’, low I
'o (
/ER*
Novel
ooky ^fidez
‘y 'deS-ndeed
whene'
lif!,lti.
the
to
this P1
the s1
;cr
No.
45,
,\I*
tl'|!
ni’1
in«
heer!
fill
No.
)£
V’0
pivi!”
“Saj prav za prav ta zgodba ni kaj posebnega,” meni John; “do gotove meje ali vsaj v deloma slični obliki jo je doživel vsak izmed nas priseljencev.
“Navadno je prišel vsak naseljenec za kakim znancem, prijateljem ali sorodnikom, ki je bil že prej tu in ki mu je za prvi čas preskrbel delo. Priseljenci nismo znali jezika te dežele in nismo poznali razmer, zato smo moral} pač v začetku računati na pomoč tistih, za katerimi smo prišli. Jaz sem prišel za mojim stricem, ki je dr-varil v Alabami, torej je bilo lcg:čno, da sem tudi jaz postal drvar. Dela se nisem bal, saj sem bil močan in od doma utr-jan, dasi sem bil komaj dobrih 18 let star.
“V naši drvarski kempi je bilo zaposlenih večje število Slovencev in nekaj drugorodcev. Boss, kuhar in še nekateri drugi so bili Američani, katerih nisem od začetka nič razumel; toda kmalu sem začel pobirati angleščino. Skušal sem citati tudi angleške časopise, ki so prihajali v kempo, in tako sem v enem letu bolj obvladal angleščino, kot marsikateri rojak, ki je bil tam že leta in leta.
“Ko se je kmalu potem nekaj pri delu poškodoval preddelavec, ki je bil nekak pomočnik in zaupnik bossa, sem bil jaz pozvan na njegovo mesto. Meril sem les, prešteval lesne izdelke in vsakih par dni sem se z vozom peljal v mesto po pošto, živila in razne druge potrebščine za kempo. Mesto je bilo oddaljeno 8 milj in je štelo kakih pet tisoč prebivalcev. Kmalu sem postal nekak posredovalec med kempo in mestom za vso našo drvarsko kolonijo in dobro se mi je godilo.
“Delo ni bilo težko, plača dobra in z vsemi ljudmi sem lahko izhajal. Včasih, kadar nisem imel posebnega dela, sem šel s puško v gozd in ustrelil kakšno divjačino za našo kuhinjo. Ne-redkokrat sem prinesel mladega divjega prešiča, katerih je bilo tiste čase v hrastovih gozdovih Alabame mnogo. Te divje svinje so bile pač potomke podivjanih domačih svinj, ki so imele v gozdovih dovolj hrane', posebno želoda. Klima je tam tudi gorka in ni nikake prave zime, torej so se lahko množile. Mnogi tamkajšni črnci so se največ preživljali s svinjino, ki se jim je takorekoč zastonj ponujala. Vpričo sedanjih visokih cen svinjine se dandanes to kar smešno sliši.
“V malem mestu, kamor sem pogosto zahajal po opravkih, sem poznal precej ljudi, tako na pošti, na ekspresnem uradu in v raznih trgovinah. Tudi lahko rečem, da sem imel med njimi več dobrih prijateljev.
“Meseca oktobra so me ti prijatelji začeli opozarjati, da naj ne pozabim priti na veliki “basket picnic,” ki da bo v dobrodelne svrhe prirejen enkrat v začetku novembra. Vreme je tam v novembru navadno še prijetno gorko in pripravno za piknik:. Takrat še nisem vedel, kakšen je prav za prav “basket picnic,” toda pričakoval sem, da bo vsekakor zabaven, in česa ne bi mlad fant žrtvoval za zabavo !
“Pa sem si tisto nedeljo po kosilu osedlal konja in se podal na piknik v mesto. Moji tovariši v kempi so raje ostali doma in premetavali karte.
“Piknik se je vršil v malem parku poleg mesta, kjer je bilo nepokrito plesišče, večje število miz pod drevesi in druge pritikline, ki spadajo na pikniški prostor. Nekateri mladi ljudje so premetavali žogo, drugi so plesali, nekateri pa so se krepčali s tekočinami, ki so bile na razpolago. Sploh se prvi del piknika ni dosti razločil od običajnih piknikov, ki jih vsi poznamo.
“Potem Pa so prišli basketi ali košarice na vrsto. Na dolgo mizo so naložili kakih 50 pokritih košaric, naznanili, da se
začne licitacija in da se bo izkupiček porabil za nakup Christmas baskets. Povedali so mi, da bodo Christmas baskets vsebovali božična darila za najrevnejše prebivalce mesta in okolice.
“Meni je bilo vse to novo in me je zanimalo, zato sem vprašal enega mojih mladih znancev, kaj bo s košarami, katere bodo prodajali na dražbi. Fant mi je povedal, da je v vsaki košarici obilica dobrih jestvin, pod prtom na listku pa ime tiste dame, ki je košarico napolnila in v to svrho darovala. Kdor bo izlicitiral košarico, bo potem ju-žinal z dotično damo, katere ime bo našel v košarici. V naprej pa ne more nihče vedeti, kakšna partnerica za privaten piknik ga čaka. Šele, ko bodo vse košarice prodane, bod0 se prtiči odstranili, da se bo videlo, kako se bodo pari razvrstili.
“Meni se je zdela to imenitna in zabavna loterija, pa sem se z drugimi vred udeležil dražbe. Košarice so šle po dolarju, po dva in po tri dolarje, kakor so se pač kupci zagnali. Končno : sem tudi jaz vzel na piko neko i košarico z namenom, da jo iz-dražim. Prignali smo jo na tri in štiri dolarje, za $4.50 je bila : še samo ena ponudba, za pet : dolarjev pa je košarica ostala meni. Čakali smo pri pokritih košaricah toliko časa, da so bile vse oddane, nakar je bilo naznanjeno, da zdaj se začne veliko odkritje.
“Znan mi poštni uradnik je stopal od košarice do košarice, vzel izpod prtiča vsake listek in na glas prečital ime prvotne j lastnice delikates, ki so bile tam skrite. Pri vsakem imenu se je iz gruče žensk izluščila poklicana c!ama in se pridružila pristojnemu lastniku košarice. Dame so bile vseh vrst, lepe, srednje lepe in tudi ne preveč lepe.
‘ Ko je oficijelni klicar prišel do moje košarice, mi je srce precej glasno utripalo. Mož dostojanstveno odgrne prtič, potegne izpod istega košček papirja, mi poredno pomežikne in či-ta na glas: Miss Margaret Nelson. Iz ženske skupine se v istem hipu izmota drobna blon- i dinka in s prijaznim “how-do-you-do” prime z eno roko košarico, z drugo pa mene pod ra-mo. Jaz sem od presenečenja menda kar malo zazijal, češ, odkod se je pa ta vzela, ker take očarljive božje stvarice še nisem bi! srečal v tistem mestu. Deklica pa se je poredno smehljala, a njene oči so me zrle tako mehko in sladko kot najlepše alabamske vijolice.
“Ko je bilo klicanje imen končano ,so se po tej loteriji združeni pari podali k mizam in začel se je piknik po odsekih. Mene je moja očarljiva nova znanka vodila k najbolj oddaljeni mizi, ki je bila napol skrita pod košato magnolijo. Ko je lahkotno in z neko neprisiljeno eleganco stopala dober korak pred menoj, s košarico polno dobrot,
1 sem se nehote domislil, da približno taka bj bila morala biti • grška boginja Demeter, ki je bivala na Olimpu in skrbela, da ; so polja in vrtovi prostrane sta-■ re Grčije prinašali dobro žetev s in obilico lepih sadežev.
“Pri mizi sem se deklici najprej spoštljivo predstavil: kdo, >|kaj in odkod, nakar sem izrazi! "svoje začudenje, da je še no-benkrat prej nisem srečal ali videl v tem mestu, ki je dovolj majhno, in sem ga mnogokrat prehodil ali prevozil v vseh smereh.
“To ni nič čudnega,” mi odvrne, “sem namreč farmerica in živim z materjo in bratom kakšni dve milji od tu na farmi, i Zdaj pa je tu kosilo ali malica ali večerja, ali kar hočete, in jaz želim, da se je poslužite; j plačali ste jo dovolj drago, kakor sem videla.”
“Ubogal sem, saj sem bil že v resnici malo laičen, jedila so bila okusna, moja gostiteljica pa iljubeznjiva kot sama boginja dobre letine. Po malici sem pripomnil, da je bila košarica vred-
na ne le pet dolarjev, ampak pet milijonov dolarjev, ter da bi rad videl farmo, kjer rastejo taki angelčki in zorijo take delikatese.
“Deklici so se zaiskrile oči in s smehom je nagajivo dejala, da jo bom kot gentleman menda pač spremil do doma, kjer bom lahko videl farmo, kakšna je v mesečini, in se spoznal z njeno materjo, brata njenega pa dahom itak srečal na pikniku.
“V tem se je približalo nekaj družbe, nakar smo se še nekoliko šalili in potem seveda tudi malo plesali.
“Cas je hitro tekel, godba je zaigrala “Down in. Dixieland,” nato pa “Home Sweet Home,” in bil je konec najlepšega piknika v mojem življenju.
“Margareto sem seveda spremljal domov in njen brat je bil dovolj pameten in obziren, da je z nekimi tovariši korakal v primerni daljavi pred nama.
“Ko sem tisti večer po gozdni poti jezdil proti kempi, sem vriskal tako razposajeno, da je konjiček začudeno strigel z ušesi in da so se na vseh straneh hudovale sove, češ, kdo jim dela konkurenco!
“Kako so bila razdeljena božična darila revnim družinam, mi ni znano. Vem le, da sem se na božični večer počutil v hiši Margarete neizmerno bogatega. Razume se, da sem prinesel daril za vso prijazno družino in da sem bil daril tudi jaz deležen. Vsekakor pa je bilo najlepše božično darilo poljub od Margarete. In naj lepše božično dete mi je bila Margareta: Lelo čelo kot cvet magnolije, na licih dve žarnordeči božičrji poinsettiji in oči sladke kot alabamske vijolice; njen srebrni smeh pa je zvenel kot sama ho-zana in aleluja.
“Da ne bom predolg, naj kratko omenim, da sva čez dobre tri mesece že živela v mali hišici cb gozdu in da boljše ženice ni imel nihče v vseh državah, ki tvorijo naš Dixieland.
“Mojega dela sem se seveda še naprej držal, saj je bilo primeroma lahko in dobro plačano. Na delo in od dela sem jez-Idil konjiča, ki sem ga dobil za mal denar in katerega vzdrže-Ivanje je malo' stalo, j “Nekako leto po tistem sem bil klican v urad lesne družbe in superintendent me je vprašal, če ne bi hotel prevzeti vodstva nove drvarske kempe v Texasu. Več odgovornosti, pa tudi več samostojnosti in več plače. [Vprašal sem .Margareto kako bi jo veselilo' iti v Texas. Bila je zadovoljna. Nekoliko se ji je ’sicer tožilo zapustiti rojstno mesto, toda tudi nove kraje jo je 'veselilo videti in poleg tega so se obetali boljši življenjski pogoji. V par tednih sva odpato: vala. Lesna družba je seveda ^ plačala prevoz za naji in za po- ( hištvo. Delo se je pHčelo prav blizu malega mesteca, tako da sva lahko stanovala v mestu.
“Delo je lepo napredovalo, j družba je bila zadovoljna z menoj, jaz pa z delavci in oni z, menoj. Dasi nisem skoparil, so ^ se moji prihranki vsak mesec, l zadovoljivo pomnožili. Margareta je bila pridna in varčna gospodinja in najboljša kuhari-5 ca pod texaškim soncem, poštena kot biser in dcbra ko duša. Štiri leta, ki sem jih tam preživel, so se mi zdela kot en gani velik piknik. Košarica, katero sem bil izlicitiral na nepozabnem basket pikniku, in ki mi je prinesla tako srečo, je stala na častnem mestu na moji pisalni mizi in Margaret jo je vsak dan napolnila s svežimi cvetlicami. Včasih se mi je vse prelepo in predobro zdelo, da bi moglo dolgo trajati.
“Včasih sem rekel Margareti, da ni treba tako varčevati, kupi naj si lepih oblek, če jo veselijo, ali karkoli. Pa se je nasmejala: “Zakaj? Vsega imava, kar potrebujeva, nobene udobnosti si po razmerah ne odrečeva, najina hišna oprema in obleka je taka, da se nama ni treba pred nikomur sramovati, kaj bi de-
nar brez potrebe proč' metala! Denar res ni vse, ali če bi nama sreča naklonila otroka ali celo več otrok, bodo stroški; istota-ko je dobro imeti nekaj na strani, če bi se priklastila bolezen.”
“Prvega, žal, ljubeznjiva dušica ni dočakala, drugo pa je prišlo vse prekmalu. Spomladi leta 1918 se je v mestu pojavila influenca in mene se je lotila med prvimi. Par dni nato je epidemija podožila v posteljo še ženo in zdravnik je odredil, da se oba odpelje v bolnišnico'. Ležala sva v isti sobi, vsak na svoji postelji in Margaret, sama tolažbe potrebna, je tolažila mene, da bo v kratkem vse dobro.
Pa ni bilo. Moja bolezen se je sprevrgla v pljučnico in več dni sem ležal v deliriju. Ko sem prišel k zavesti in vprašal po ženi, so mi rekli, da leži v drugi sobi. Pa je bila revica že pod grudo, kar so mi povedali šele pozneje, ko so sodili, da mi ne bo bolezni poslabšalo. Iz Alabame mi je pisal svak, da je tudi Margaretino mater pobrala flu. Kako sem prestal vse to, še danes ne vem.
“Bil sem zelo slab še več mesecev potem, ko sem zapustil bolniško posteljo, in vedel sem, da si moram vzeti dolg odpoči-tek. Prodal sem pohištvo, le “košarico sreče” sem si obdržal, in odpotoval sem v Calif orni j o. Tam sem v lepem mestu ob morskem obrežju lenaril toliko časa, da se mi je vrnila nekdanja moč in da sem si zaželel dela.
“Brez težkoč sem dobil mesto trgovskega potnika pri neki firmi, kar mi je nekaj časa prav ugajalo, ker me je veselilo potovanje z večnimi izprememba-mi. Pozneje sem šel k lesni industriji, c kateri sem imel precej znanja, in delal sem v raznih pozicijah za lesne družbe v Oregonu, Washingtonu in Idahi. Potovanje pa me je bilo razvadilo in nisem imel zelo dolgo obstanka na istem mestu. Podal sem se na srednji zapad, kjer sem se lotil kupčij z zemljišči. Zaslužek je bil v splošnem dober in posebno lep denar mi je prineslo neko na slepo srečo kupljeno zemljišče blizu Chicaga. Prostor je hotela imeti za tovarno neka velika korporacija in ga je sijajno plačala. Skoro bi bil včasi verjel, da mi je Margaretina košarica, katero sem imel varno spravljeno v kovčegu, prinašala srečo povsod.
“Prišel sem v Cleveland in, P ko sem se nekoliko razgledal, d sem poskusil s prodajo nepre- s mičnin. Ne da bi mi bilo tako P zelo treba, toda čisto brez posla v nisem mogel biti. Sreči, previdnosti ali pa obema se imam zahvaliti, da sem moj denar deloma investiral, deloma pa shranil tako, da nisem ničesar izgu-bil v bančnih polomih in zmrzli- ' nah. Zadnja leta seveda ni nič s kupčijami in, če bi bilo, privo- r ščim zaslužek drugim, ki so ga ^ bolj potrebni kakor .jaz. Kaj bi se gnal za dolarji, ko je do- ^ sti mlajših in potrebnejših brez dela in zaslužka! Sam sem in, če mi bo sreča ostala naklon jo-
I	1
na, bom lahko izhajal. Seveda Sprave mere se je treba držati • pri vsem.
“V tem kraju sem se nekako ( privadil in v splošnem mi uga- ^ jajo tudi ljudje. Pa delam tudi avtomobilske izlete v druge kraje. V poletni vročini Se poteg-
i
nem kam na sever, zimi pa se , 'umaknem na jug. S snegom j 'si nisva bila nikoli prijatelja. V j prihodnjih dneh nameravam od-i potovati proti jugu, v Georgijo j in Alabamo; tu postaja že pre-; hladno. Božično sezono najraj-1 ši preživim v krajih, kjer je iz j skrbi dobrih ljudi za božična t darila vzcvetela moja sreča in i kjer mi je bil prvi poljub Mar-1 garete najlepše božično darilo. Ob času trganja oranž bom morda v Californiji in, ko bo v po-mladnih vetričih plesalo jabolčno cvetje, bom morda spet tu v “Beautiful Ohio.” i “Sreča, ki se mi je bila na-i smejala iz Margaretine košari-■ ce, je bila sicer kratkotrajna, to-
da sladka in bogata, da je bila v polni meri vredna življenja. In zdi se mi, da me njen odsev še vedno spremlja in osrečuje. Tako, zdaj veš, zakaj se mi ni zdelo škoda prispevati petak za fond božičnih daril!”
Glasno poslavljanje gostov od bare v pivski sobi naji je opomnilo, da se je približala polnočna ura, torej je bilo tudi nama čas oditi po najinih potih. Ko sem se poslovil od Johna in mu želel srečno pot v Dixieland, sem mu natihoma kar malo zavidal, da se, bo o božiču lahko izprehajal ped vedno zelenimi magnolijami ter trgal na prostem duhteče vijolice in žarne poinsettije. Jaz se bom pa tiščal gorke peči ali radiatorja in morda razmišljal* o številnih košaricah, katerih sem bil deležen v življenju, ki pa so bile vse prazne. Ce pa je slučajno bilo v kateri kaj, bilo je vse prej ko sreča.
-------o------
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
narodov sami, posebno med zastopniki manjših narodov, vlada velika nevolja vsled tega "izdajstva” od francoske in angleške strani, in bo nedvomno prišlo do ostrih debat in kritik. Ako bodo vodilne članice Lige na tak način odobrile roparski pohed Italije v Etiopijo, bo Liga narodov priznala z dejstvi, da nima moči in namena braniti malih držav pred agresivnostjo močnejših.
-------o-------
MASARYK ODSTOPIL
(Nadaljevanje s 1. strani) ke do smrti. Masaryk je bil rojen leta 1850, torej je že 85 let star.
Češkoslovaška je ena tistih maloštevilnih evropskih držav, ki ,'ma še pravo demokracijo, poleg tega pa je izmed vseh nasledstvenih držav na najboljšem gospodarskem stališču. Za to se ima v veliki meri zahvaliti svojemu voditelju Masary-ku; ki brezpogojno veruje v demokracijo in ki je poleg tega priznan državnik, učenjak in človekoljub.
Naj bi usoda temu velikemu sinu bratskega češkoslovaškega naroda naklonila še mnogo let zasluženega počitka, obenem z zadoščenjem, da vidi srečno in prospevajočo svojo deželo, da dočaka razmah bratstva med slovanskimi narodi in zmago pravega človečanskega bratstva med vsemi narodi sveta! -----------------o-------
GORKOTA V ZEMLJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Prebivalstvo otočja šteje nekaj nad 368,000. Prvotnega havajskega prebivalstva s prištetimi mešanci je okrog 42,000. Japoncev je 109,000, Kitajcev 23,-000, Portugalcev 23,000, Špancev 2000 itd. Prebivalstvo je torej zelo mešano.
Havajsko otočje leži v takem srečnem kraju, da ne pozna zime, niti hude vročine in viharjev. Naj višja gorkota se računa na 89 stopinj, najnižja 54, povprečna pa 71. V tak prijeten kraj bi se pač marsikdo Izmed nas rad umaknil, posebno pozimi.
Na otočju uspevajo banane, oranže, grozdje, sladkorni trs, riž, pineapples, kava, tobak in razni južni sadeži. Romantično (gorovje, ki je vulkanskega iz-jvora, sekajo globoke soteske, po J katerih se pode gorski potoki, t Ni čudno, da so tudi havajsko !domače popevke in melodije, ki 'so v teh krajih (lema, tako lopo, da so priljubljene po v som svetu. In ni čudno, da je naša republika ponosna na ta biser v sinjem Pacifiku.
 o--------------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nudallfv^nlp '* '
bije v Grčijo in skrbel zanjo oo ■ konca vojne. Cenijo, da jo iz-[dal za srbske sirote nad ’to :ni-[lijonov dinarjev.
NAZNANILO IN ZAHVALA
o tl*' •
Potrtega srca sporočam sorodnikom, prijateljem in ,Z1 ‘ rnoJ Sireni Amerike žalostno vest, da je odšel k večnemu poč“ ljubljeni soprog
"
^3	■	1.	&*	■'	%
Rudolph Pleteršek ,
Po devetdnevni mučni bolezni pljučnici je za vedno cči dne 19. novembra 1935. Vse, kar je bilo v naši	. 'fr*
moči, smo storili da bi ga obdržali še med nami, pa Je 1 uspeha.	jgn >’
Nepozabni pokojnik je bil rojen 17. aprila 1882 v ° Spodnjem Štajerskem, V Ameriko je prišel leta 1907. • ^ f je ves čas v Bridgevillu, Pa., z izjemo enega Ista, kat ^ ^ preživel v Wittu, Ul. Bil je član treh podpornih društe . ^ g;-reč druStva št. 4 JSKJ v Pre-to, Pa., društva št. 6 SN?J ^J gami, Pa., in S. M. B Aid Society v Bridgevillu, Fa- v tudi o 'bornik Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylva'1 gy|j:i je velik ljubitelj petja in narave ter dober soprog ln gospodar.	H	f
Po	reb pokojnika	se je vršil	dne 22. novembra CD	. ,j i#.
poldne	iz hiše žalosti	n p, Melrose	pokopališče ob zelo ve	pjilK
ležbi društvenih članov, prijateljev in znancev. Kako 1 ljen je bil med Slovenci in drugimi narodnostmi se Je j videlo za časa njegove bolezni in na dan pogreba.
, Iskrena zahvala i;aj bo izražena pevskemu društvu y ren" v Pittsburghu, ki je na večer 21. novembra pris*0 žalosti	in pokojnemu	pevskemu	tovarišu zapelo nekaj	»
pesmi	v zadnje slovo. Istotako	najlepša hvala psv..k3>	bji r
r.’vu "Ilirija" iz Canonsburga, Pa., katerega pevovodja .ie .jprt?l■ k oj ni Ruc’y, ki mu je na dan pogreba na domu in ob ‘ 3cijf" grobu zapelo ginljivo žalostinko "Blagcr mu, ki se ^ ■ v Vsem nam je pesem segla globoko v srce, posebno. Se 21 J smo vedeli, kako je pokojnik ljubil našo pesem.	^	l*
Lepa hvala sobratu Johnu Kvartiču, ki se je z 8lnlJl u verem poslovil od pokojnika ob odprtem giobu v	go'
treh podpornih društev. Istotako iepa, hvala za P0S'cVi,1?aV ^.j v angleščini Mr. Scurichu, ter tudi Mr. Witkovichu. jijert crčna	hvala vsem, ki so	pokojnika obiskovali tekom	[.j ’
bolezni, vsent ki so ga obiskali na mrtvaškem odru, vsCJ-!jt> ft ga spremili na pokopališče, in vsem, ki so dali za p^1	^
trebns avtomobile brezplačne na razpolago. Lepa hv: ,,t vsem za vse tolažilne besed s in vso pomoč in naklonjen0-’ I Z	venci in cvetlicami	v zadnji pozdrav so ce P’’	St.,
spomnili sledeči: društvo št. 6 SNPJ, Sygan, Pa.; društ pty JSKJ,	Presto, Pa.; SMB.	Aid Society, Brirtgeville,
JSKJ	društev v zapadni Pennsylvania;; pevsko društvo	f*..
v Cancnsburgu. Pa ; pevsko društvo "Prešeren," Pittsburg jp Mrs. A. Horvat, sestra pokojnika in njena družina; ,jjo(’j J. 2urme,-i; Mrs, F. Pleteršek in družina; Mr. in Mrs. J- !
Mr. in Mrs. L. Barone; Miss Mary Ro alia; Mr. in	. >j,
tinčič iz Meadow Lands; Mr. in Mrs J. Kvartič in drutf1 p." in Mrs. T. Barilar; Mr. P. Kvartič; Mr. A. J. Terbovc*«^, ■ J N. Rogelj in Mr. L. M. Kolar iz Clevelanda, O.; Mr. in C kom; Mr. in Mrs. J. Lesjak in družina; Mr. in Mrs. j^r«; Mr. in Mrs. Demshar in družina; Mrs. Drobne in družin®.1 . t . Mrs. Bonosky; Oswald & Hess Co ; Mr. Koluosy in dru*1 Za'ro in družina. — Vsem omenjenim naj bo izrečena hvala za s cvetlicami izražene dokaze prijateljstva do ®	>!.
ne a pokojnika. Ako je ime katerega pomotoma izpuš6 oprosti; ni S3 zgodilo namenoma. Vsi ti in drugi iz»‘®" spl^ teljstva, sočutja in naklonjenosti bodo ostali neizbrisno v mojem srcu.	.	Ai
Ti pa, dragi Rudy, ki si nas zapustil tako nenado1'1 poči j se od truda in skrbi in bodi Ti ohranjen lep in^o J spomin. Saj v duhu boš ostal med nami vsemi, W l’ ljubili v življenju in se Te bomo ljubeče spominjali, d° ,;| nas ne privabi klic narave za Teboj k počitku!
Zaiujoča soproga: Mary Pleteršek.
lior^
Za pokojnikom žaluje tukaj tudi sestra Amalija, * sj[) Horvat, ^in več ^ soiodmkov, v starem kraju pa brata
NOVA BOHA. BECHMr.FR JSTTT, 1035
 ^
L’.ST NK 'A i::r;PN'ri’''
i:«5iHn;i'.om: Za ^"aSf tiH.io se ic nabralo tolik® J iva, da je bile treba neW •
, .	.	•	.rapbll11!
st.v, ki niso nujne vj I . ločiti za pozneje. Pi^jj j vse na vrsto, ko bo P103 , [puščal.	,	/ja
| Članrcn, Belroil, Mi®"* 1 j note slovenskih komadi !ano-harmoniko se c.torn* fj slov: John Potokar, ^ | St., Conemaugh, Pa. J sobrat ima včas.h toza ... glas v Novi Bobi.
-— ------o——
MNOGO DIMA j
V 'Zedinjenih držanj puši letno okrog deset 1 jonov cigar.	.JI
(Nadaljevanje)
Zanimivo je, da v vsaki hiši. kjer se oglasiš, je pred vsem drugim na mizi pred teboj hleb kruha in steklenica pristnega žganja. Pa moraš piti, če hočeš, da se do hladnega groba ne zamer š. Vsi izgovori, da ti žganje ne ugaja, da ga nisi navajen itd., so bob v steno, če bi človek delj časa tam ostal, bi se menda kar po siji navadil žganjarit,! Ko je temu običaju zadoščeno, se pa začne povpraševanje po svojcih onstran luže. Med poglavitna vprašanja spada, da-li “naši” še govore skvensko. Povsod sem povedala., da glede tega so lahko brez skrbi. Dokler bodo Poljanci in fikofjeločani v Ameriki, slovenščina ne bo pozabljena.
Poljane se za časa moje odsotnosti niso dosti izboljšale, če izvzamem nekaj novih domov in par trgovin. Zadnja leta se je tam začelo precej razvijati 1< toviščarstvo. Tudi letos je bilo opaziti, da je Poljanska dolina precej privlačna za letoviščarje.
Razume se, da sem obiskala tudi mojo rodno Žabjo vas, ki je oddaljena četrt ure hoda od Pcljan. To vasico, ki šteje samo 12 številk, je huda povodenj leta 1926 tako razmrcvarila, da si kar nisem mogla predstavljati, da je tista vasica, po kateri smo st- podili v naših otroških letih. Kar tesno mi je bilo pri srcu pri pogledu na toliko izpremembo. Posebno kraji ob obrežju vode, kjer je moj rojstni dom, so bili hudo prizadeti. Ljudi tudi nisem skoro nič poznala. Le nekdanjo hišno sosedo, Ano Dolinar, mater Antona Dolinarja v Clevelandu, in pa mojega bivšega sošolca Johna Batiča sem še spoznala. Zadnje imenovani je tudi med ameriškimi rojaki precej poznan po zanimivih dopisih, katere pošilja v newyorski dnevnik “Glas Naroda.” John Bati-ča in njegovo prijazno soprogo sem večkrat obiskala. Z nj m sva se mogla marsikaj pogovoriti,‘ker je svoječasno živel v našem mestu, namreč v Rock Springsu, Wyoming.
V nekaj dneh sem razdelila najbolj nujne pozdrave in da-m rila ter se tako otresla kolikor 1 toliko mučne odgovornosti. 1 Ljudje na kmetih so bili tiste i čase zelo zakopani v delo ozi- < roma v košnjo, pa se mi ni zdelo prav, da bi jih preveč zadrževala. Vrnila sem se torej vr Ljubljano, ki je bila na moč j ■ praznično okrašena. Bile so to, priprave za evharistični kon-j gres, ki se je tam vršil zadnje dni meseca junija. Te slavnosti ne bom opisovala, ker je že b la od boljših ekspertov opisana. Udeležile so se je velike množice ljudstva iz Vseh delov dežele. Pri tej priliki sem se imela priliko sestati z rojaki iz raznih krajev. Od nekaterih sem bila povabljena, da jih za gotovo posetim, predno se vrnem nazaj.
Srečala sem se tudi z mojim bratom, kateri je pred tridese-, timi leti kot šestletni deček odšel iz Amerike v staro domovino z očetom. Očeta je tri mesece potem pobrala smrt in šestletni brat je ostal sirota v starem kraju. Skušala sem vse, da ga dobim nazaj, toda usoda mu ni dala, da bi se bil vrnil v deželo svojega rojstva. Priklenila ga je nase domovina njegovega in mojega očeta. Razume se, da je bilo moje srečanje z bratom po tridesetih letih ganljivo in prisrčno. Bila sva si osebno nepoznana, dasi sva si .redno dopisovala. Po par dnevih je moral oditi, ker ga je čakalo delo v Mariboru, kjer je vpo-slen pri neki stavbinski družbi. Seveda sem obljubila in sklenila, da v kratkem obiščem Maribor.	i
Imela sem še nekaj pozdravov in denarnih daril v rezervi in z njimi sem se nekega dne’, odpeljala v domovino slovenske slamnikarije, v Domžale in 1 Mengeš. Gospa Kompare v Mengšu, ki je starejša sestra pevca šubl.ja, je zelo prijazna in gostoljubna. Razkazala mi je vse zanimivosti, ki jih premore prijazni trg Mengeš. Ko sem omenila, da imam opravek še v Tržiču, mi je prijazno ponudila za vožnjo svojo konjsko vprego, sina Francel j na pa za spremljevalca. Takih ponudb ni vsak dan, torej sem jo z veseljem in hvaležnostjo sprejela.
Nedolgo po tem sem se ze zjutraj ob šestih prav kislo držala na ljubljanskem kolodvoru ter čakala na “Kamničana,” kakor nazivljajo kamniški vlak. “Kamničan” je prava “kareta.” Komaj sem se skobacala na vrh stopnic, ki se pričnejo najmanj štiri čevlje od tal. Sprevodniki pa so nevljudni in brezobzirni'; ne vem kaj bi se ti lahko zgodilo, pa ti ne bo priskočil na pomoč. Vožnja v lepem sončnem jutru med duhtečimi polji in travniki pa je bila nekaj krasnega. Visoko, zlatorumeno žito je valovilo v lahnem vetriču. in zdelo se mi je, da ljudje kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel lepše polje. Vsaka ped zemlje je tako skrbno obdelana, da jo je veselje pogledati. Po dobrih dveh urah vožnje >em zagledala znano mesto Kranj.
Prepeljali smo se preko reke Kokre, ki bobni v globoki skalni strugi, nakar smo s “konjsko nobleao” zavili na dvorišče neke gostlne, da se malo okrepčamo. Mesto Kranj se je v zadnjih letih zelo razvilo. Velike tekstilne tovarne, last neke češke družbe, obratujejo s polno paro. Mesto se ponaša z lepimi domovi ter z modernim trgovinami in uradnimi poslopji.
Iz Kranja vodi pot proti Tržiču, ki se razcepi v dve pot pri vasici Naklo. Odločila sem se za pot, katera napravi velik ovinek ter pelje mimo Pavlinovega posestva v Podbrezju, kako uro hoda od Brezij. Na Pavlinovo hišo, ki mi je bila pred leti začasni dom, me veže veliko lepih spominov. Zato sem porabila to priliko, da sem obiskala to dobrosrčno družino. Zakonca, ki sta že oba v letih, pa pri dobrem zdravju, sta me vsa presenečena z radostjo sprejela. Komaj sta se spomnila male služkinje, ki je pred več kot tremi desetletji iz njune hiše odšla za svojim očetom v Ameriko. Seveda smo si imeli veliko povedati in v veselem logovoru so ure potekale kot minute. Ko smo se poslovili, .ie bilo vsem težko.
Proti večeru smo dospeli v Tržič, ki je lepo mesto, stisnjeno v prijazni gorski kotlini. V mesto drži nova železniška proga, ki se od glavne proge odcepi par kilometrov nad Kranjem. Mesto obdajajo visoke, iz zelenimi gozdi obrasle gore. in zrak je čist, da človeku kar prsi širi. Povsod jo opaziti veselo razpoloženje, kar pač izhaja iz dobre zaposlenosti ljudstva. V Tržiču obratuje velika predilnica, kjer je zaposlenih nad tisoč delavcev. Tam je tudi velika tovarna za čevlje, ki slove po vsej Jugoslaviji. Tovarne so postavljene ob vznožju gora, koder šumi bistra gorska voda.
V tem gorskem mestu sem se seznanila z novo prijateljico, Anico Urbanja. Preskrbela je avto, da me za razvedrilo potegne na Ljubelj, 1,500 metrov visoko. Avto se je spretno sukal po strmih serpentinah, da mi je včasih kar sapo jemalo. Ko me je prijateljica vprašala, da-li taka vožnja ni pravi uži-
tek, sem komaj sl'šno odgovorila “mhrn!” Moj pogum pa mi .je silil nekam v grlo pri misli, kaj bi bilo, če bi odpovedalo zavore. Končno se je avto ustavil na vrhu gore, kjer jo jugo-slovansko-avstrijska meja. Z vrha gore je bil čudovito krasen razgled na pokrajine, mesta in vasi v nižinah, čez mejo nisva skušali iti, ker nisva imeli potnih listov.
Nazaj grede sem obiskala še mesto Krmnik. čez dva dni me je sloveči “Kamničan” srečno pricizal nazaj v Ljubljano. Na stanovanju me je čakala brzojavka, da naj pridem takoj na Bled, kjer me pričakuje nečak Stanko Cuznar. Na Bledu sem se ustavila v hotelu “Svoboda,” katero ime se mi je pa zdelo bridka ironija. Iz Ljubljane sem se bila odpravila v taki naglici, boječa se, da ne zamudim vlaka, da sem pozabila vzeti s seboj svoj potni list. Brez potnega lista pa je v hotelih nepostav-no sprejemati gosti1. Zatijevala sem pri vseh bogovih, da nisem tiste vrste, da bi hotela komu storiti kaj žalega. Končno se je prijazna hotelirka le dala preprositi in je obljubila, da me obdrži, če bo le mogoče. “Saj veste,” je dejala, “presvetla kraljica s sinovi se mudi tukaj, zato so še bolj pozorni na tujce.” Končno sem le ostala tam štiri dni brez potnega lista Bled pa ni več tisti, kakor sem ga videla pred leti. Jezero, stopnice do cerkvice na otoku, kjer cd jutra do večera binglja “zvonec želja,” to je še kot nekdaj. Drugo pa je vse modernizirano. Naravne lepote se se morale umakniti' zahtevam modernega časa. Velike, raz košne vile, moderni hoteli, restavracije, kavarne in vse mogoče moderne naprave obkrožajo cd tujcev “prebrlozgano” jezero, človeku se kar nekako gabi, ko vidi ostarele, debelušne gospode v kopalnih haljah na vseh straneh ; večinoma so češki in madžarski Židje. Njih spremljevalke pa so brhke mlado ‘punčke,” v izrezanih in prirezanih kopalnih oblekah, zarjavelih obrazov in močno nama zanih usten.
Slovenskega jezika se na Bledu malo sliši. Kvečjemu slišiš slovensko govoriti kakega romarja s kmetov. Drugače vse preplavlja srbščina in deloma drugi še bolj tuji jeziki. Bled z vso okolico je bil tisti čas skrbno zastražen. Kamorkoli se je človek obrnil, se je zaletel v orožnika ali vojaškega stražnika. Vzrok za to je bil," ker je tisti čas tam bivala kraljica s sinovi. Bivala je v kraljevem dvorcu, ki je bil ob prevratu zaplenjen prejšnjemu lastniku it podarjen kralju Aleksandru. Če sem prav poučena, pripada gradič zopet staremu lastniku Windischgraetzu, za kraljevo družino pa bodo v kratkem zgradili novega. Draginja na iledu je neznosna, tako v hotelih kot po restavracijah. Revni plebejci si tam torej ne morejo privoščiti daljših počitnic.
Vrlo zanimiv in romantičen pa je Vintgar, kjer pada slap peneče vode 120 metrov globoko. Le težko je do njega priti, posebno za ljudi, ki niso vajeni hoditi v hiibe. Je dobro nro hoda severno od Bleda. Plačati je treba nekaj dinarjev vstopnine, kar se porabi za vzdrže vanje in popravo brvi in stezic, ki vodijo ob navpičnih skalah in divjih soteskah. Voda je na nekaterih krajih čisto plitva, ponekod pa po več metrov globoka. Vsekakor je Vintgar tako krasen in romantičen krai, da ga je res vredno pogledati.
Ogledala sem si tudi stari blejski grad, vrh “skale blede,” odkoder je čudovito lep razgled po jezeru. Na gradu sicer ni nič posebnega, razen restavracije in prostorov za razne zabave, katere si zamorejo privoščiti pa le tisti, ki imajo dobro napolnjene denarnice. Prijetna
pa je pot do gradil, v senci duh teč h smrek in mdcesnov.
Po teh kratkih počitni: ah na Bledu sem se vrnila nazaj v Ljubljano. Kmalu nato sem dobila vabilo od gospe Saje i/. Novega mesta, da naj jo obiščem. Gospa Saje je prejšnja Jaku-cova Micka iz Srednje vasi pri Poljanah, katero so premnogi poznali in se je mnogi še danes spominjajo. “Do smrti ti ne bo odpuščeno, če me ne prideš pogledat,” se je glas'lo vabilo. No, akih smrtnih sovražnikov si pa ne bom nakopavala, če se da pomagati, sem si mislila.
Pa sem naprosila dve moji svakinji, da me spremljata v Novo mesto, in nekega jutra smo se naložile na črnega “Dolenjca.” Vlak je zložno pihal mimo lepih polj in zelenih gozdičev, ki segajo ponekod prav do proge. Svet, je gričast in po teh gričih so razpoložene raznobarvne njive, da .je pokrajina •ia gotov načiu nekaj sličnega kot “patch quilt” v Ameriki Vozili smo se mimo različnih postaj, katerih imen pa se ne spominjam. Nekako sredi poti je postaja Višnja gora, kjer imajo baje polža privezanega. Gledat nisem šla, če .je res tako, mpak sem kar na slepo ver.ie-'a. Zadnja postaja pred Novim mestom je Mirna peč. Če je res mirna, ne vem, vem pa, da je bila tisti čas hudo razbeljena, da je vročina kar puhtela od nje.
Ko sem prišla v Novo mesto, sem izvedela, da ni tako poseb-
ZA BOŽIČ
Rojakom, ki bodo potovali v star kraj za Božič, se nudijo sledeči dobri parniki:
30. nov.—CHAMPLAIN na Havre C. dec,—-MAJESTIC na Cherbourg 7. dec.-—UE DE FRANCE na Havre
14. dec— BERENGARIA na Cherbourg
15. dec- EUROPA na Bremen Pišite nam po vozni red in cenik
parnikov.
Mi zastopamo vse linije in parnike ter vam v vsakem slučaju lahko postrežemo.
CENE ZA POSII.IAN.IE DENAR-JA Zn	$ 2.75	lun	PinlZu $	11.25	too	!.ir
5.15	2 00	DiniZa	IS. 20	200	I.ir
y.H	!). «5	<00	DinZa	27.00	300	Lir
' 'An	1 1.75	500	Oiii'Zii	44.00	500	Lir
Za 23.50 1.000 DinI Za	87.50 1.000 Lir
Za 4 7.00 2.000 I)in!Zn 174.00 2,000 Lir ker »e cent CeBl«. menjajo, so navedene .•ene r>rnlvrfceni* spremembi irori tili doli. Poftiljtuno tudi v dolar k'!h
NOTARSKI POSLI	|
Ako rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo ali , <ako drutro notarsko listino nam piSite za j nadaljna pojnjvniln. Naslovite?:
L E O ZAKRAJ ŠE K
GENERAL TRAVEL SERVICE 502 East 72 St.	New	York,	N.t.
no novo, pač pa staro že okrog G00 let. iJa kaj se ve, za mesvo je morda to še prava mlečna mladost! Gospa Saje se je potrudila, da nas je pogostila z vsemi mogočimi dobrotami. Seveda smo se marsikaj pogovorile o naših mladih letih. Razkazala mi je tudi nekatere zanimivosti Novega mesta. Tako sem videla velika šolska poslopja, gimnazijo, jetnišnico in tudi dvorišče, kjer včasi kakšnemu nepridipravu sapo zaprejo oziroma ga, kakor pravijo, potegnejo po vrvi v nebesa. Na starem pokopališču, katero nameravajo spremeniti v mestni park, sem videla spomenik pisatelja Trdine; postaviti pa mu nameravajo nov spomenik v omenjenem parku. Novo mesto leži ob potuhnjeni reki Krki, ki se kot temno zelen žameten trak vije skozi mesto in ob mestu. Višje na hribu pri cerkvi sv. Miklavža je še nekaj starega obzidja, s kakršnim je bilo v starih časih vse mesto zavarovano pred napadi sovražnikov. Šle smo tudi v Šmihel, ki ni daleč od mesta. Tam-smo obiskale samostan in nekaj prijateljev
ŽELITE POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN?
©
Teclaj naročite nemudoma najnovejšo knjižico, ki vam temeljito razloži vsa vprašanja in odgovore, katere morate znati, kadar greste na sodnijo za ameriško državljanstvo.
O
Knjigo dobite samo pri
“Ameriška Domovina”
0117 St. Clair A ve.
Cleveland, Ohio
Pošljite 20c v znamkah i ali money ordru.
-	,	I
'■M--'- .<	j
rjsspe Saje. V okolici Novega r.esta je več starih grad :v i i [>o gričih so raztresene bele cerkvice,, ki se svetlikajo iz daljav. V splošnem lahko rečem, da je bil obisk Novega mesta zame prav zadovoljiv in zanimiv.
(Dalje prihodnjič.)
---------o--------
ZGODOVINA PURANOV
(Nadaljevanje 6 1, str s ni i * bila cplemenjena z divjim puranom, so farmerjem zaželjivi, ker so mnogo bolj odporni proti raznim vremenskim neprilikam, kakor purančki čiste domače pasme.
VAŽNO ZA VSAKOGA
KADAIl pošiljate denar v stari kraj;
KADAR ste narnen.ieni v stari kraj;
KADAR želite koga iz starega kraja;
KADAR rabi<e kajjco pooblastilo ali kako iz-j javo za stari kraj se obrnite na nas. I KARTE prodajamo za vBe boljše parnik« .pol hajniŽji ceni in seveda tudi za vs* izlete.
Potniki so z našim posredovanjem vedno 1 zadovoljni.
Denarne pošiljke Izvršujemo točno In zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	v	ITALIJO
Za $ 2.75	100	DinlZa *	9.2r>	1O0	Lir
Za	5.1 F.	200	DinZa	IS.20	200	Li
Za	7.25	:;no	DinZa	44.00	500	Lir
Za	1 1.76	600	Din Za	.H7.50	1,000	Lir
Za	23.50	1,00,1	DinZa	1 74.00	2,000	Lir
Za	4 7.00	2,000	Dinj Za	2«0.00	3.000	Lir
;Nuvedene cene so podvržene premumbi, kaKoi ie kurz. Pošiljamo tudi denar brzoiavno i« izvršujemo izplačila v dolarjih.
V Vašem lastnem interesu je, da pišit« nam. predno se drugje poslužite, za cen« in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau)
21fi West 1« St Mew Vnrk N V
GLAS NAROD1
V# Hom ’
NAJSTAREJSI	N ^
SLOVENSKI DNfN !' r P' V AMERIK*	'ap0fit
glov<(I
.te najbolj razširjen
Ust v Ameriki; dona.	riVil
nje svetovne novosti* ^ i^i. izvirna poročila iz s pr L vine; mnogo šale .ga# ‘Jll> &| romanov najboljših P
Pošljite ^
ln pričeli ga bomo P ^
Vsa pisma naslovih f!«(,,' ^
GLAS NAR<$
^216 W. 18th St., New^^; 'r^j (j
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt iztrgala iz naše .sreda ljubljenega sina oziroma brata
Edward-a J. Murgel
Pokojnik je bil rojen 12. junija 1922 v East H leni, Mont, umil pa je 26. oktobroi 1935 ob 1. uri zjutraj, kot žrtev potresa. Pogreb se je vi šil dne 29. oktobra iz hiše žalosti po peti maši zadušnici na tukajšno katoliško pokopališie. Pokojnik je bil član mladinskega oddelka društva sv. Alojzija, št. 43 JSKJ, in društva Slovenski lovec, št. 143 SNPJ.
Dolžno t nas veže, da se na tem mestu zahvalimo vsem, ki so nas tolažili in nam stali na strani v tej težki preizkušnji. Posebno se zahvalimo staremu očetu in materi Mr. in Mrs. George Eienich, in tetama Mis's Margareth in Miss Catherine Elenich iz Butte, Mont,
Dalje hvala darovalcem vencev in cvetlic katerih imena tu slede: Društvo št. 43 JSKJ; društvo št. 143 SNPJ; Mr. in Mrs. George Elenich, Flews	Family,	Mrs. B. Logan & Family,	Mr.	:.n
Mrs. E. Smith, Mr. in	Mrs. E.	B. Richard'.on & Family,	Mr.	:.n
Mrs. J. Smith Sr.. Mr.	in Mrs.	H. Raedell; Mr. in Mrs. J.	Sasek,
Mr. in Mrs. H. Jones,	Mr. in Mrs. A. Strainer &> Family,	Mr.	in
Mrs. F. Hrella, Mr. in Mrs. J. Hrella, Mr. ill Mrs. La’.v enfus Family Mr. in Mrs. J. Z. Po-lich & Family, Mr in Mrs. Frank Flood, Mrs. Frances Ambro, East Helena Junior Football Players, Mrs. J. Boy Mrs. L. Nukcols, Mis:; Helen Kane, Miss Doris Cutler, Miss Ashburner, Miss Alma Johnson, Mrs. Agnes Gracii-Sar, Miss Marj» Gradisa.* Mr. in Mrs. Jos. Maierle, Mr. in Mrs. W. H, Holshue, Mr. in Mrs. J. Hoslip Jr.. Mr. in Mrs. N Pav-liiiick Jr., Mr in Mrs. Auman & Family, Butte, Mr. in Mrs. V. Weggenman, Mr. in Mrs. F. Rupert, Mr. in Mrs. P. W. Richard--.on, Mr. in Mrs. C. Fabatz & Family, Mr. in Mrs. G. Higgins & Family, Mr. in Mrs. J. Andolsek. Mr. in Mrs. E. Carlson, Mr. !n Mrs. A. J- MeaJe, Mr. in Mrs. Totten & Family, Mrs. Mary Ball, Mr. Rudolph Cvar, Mr. in Mrs. F. Strcjon, Mr. in Mrs. P. Hrella, Mr. in Mrs L. Smith & Family, Mrs. Newlnu:e :'n Yolandc. Mr. in Mrs. F. Percich, Mrs. Mary Cvar & Family, Mr. in Mrs. Nick & Family, Butte; Mrs. M. Vinsky and Family, Eutte; Mr. in Mrs. F. Russ and Family, Mr. in Mrs Brisbane, Mr. iii Mrs. S. Stiptich, Mr. in Mrs. G. Bell, Misses; Helen, Mary in Katherine Maierle Mr. in Mrs. D. Ilolshue..
Hvala sledečim darovalcem za maše zadušnice: Mr i;i Mrs. J. Smith Jr., Misses Margaret in Katherine Elineek, Maronick Family, Rogan Family, Golik Family, Mr. in Mrs. J. Yuricic, Mr. in Mrs. J. Kovacieh.
Lepa hvala vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago, vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru, posebno onim iz Butte in Great Fallsa; hvala pevcem in pevkam za ganljivo petje, hvala lepa pogrebcem in hvala vsem ki so nam na en t ’i drugi način izkazali sožalje in pomoč. Ako je ime katerega pomotoma izpuščeno, naj oprosti; ni se zgodilo namenoma.
Ti pa ljubljeni sin in brat, ki si zaprl svoje oči nebeškemu soncu tako nenadoma in ki si se poslovil od nas v nežni mladosti 13. let, počivaj sladko v rodni ameriški zemlji. Ohranili Te bomo v ljubečem spominu do konca naših dni.
Žalujoči ostali: Anton in Mary Murgel, starši; Mar.v Murgel, sestra; Anton in Frank, brata. Vsi v East Heleni, Mont.
Po 34. letih odsotnosti na obisku v stari domovini
Piše Mary Kershlsnik, Rock Springs, Wyo.