Iteviika 27
TRST. v sredo 27, januvarja IS03
Tečaj XXXIV
IEBjlJA VSAKI DAS •» iMaetjah in prur.iki^ »b 5-, »t &©n»deljkih #b 8. z}»tr»j_
itrf. se prodajajo po 3 nv6. (6 svofc.) t omogik >b«.k.trn&h t Trsta in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petra, ".~>«tojai, Sežani. Nabreiini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov--^si, Dornbergu itd. Zastarele St«v. po 5 avt. (10 utot.).
8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ fcrokosti 1 Wiooe. CENE : Trgovinske in obrtne oglaee po 8 st. mm. vinrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po R© trt mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, T8»k* »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S sto t. beseda, naj-- aaj p t 40 sto t. Oglase sprejema Inseratsi oddelek uprava Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
---- 1 II —»Bb—■■——ig—ma	■
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti j« moć I m-----—■—i----rarm r—■———«—n—i----1	m m i
^r &AKOĆNINA ZNA&A
aa vs« leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 na c«,-
ročbe brez doposlane naročnine, se op*""** ne ozirt ■momIu u ■•iatjdic ts4*aj* „ESIX	aua« :
■ ■	l»tuo K §-S«, pol leta S «0	■
▼ai dopisi naj aa pošiljajo n* uredništvo lista. Ne franko vana pisma se as aprsjsmajs la »-okotjisl s» a« vra&sj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 'Vit
UREDNIŠTVO: sHoa 6iorgio Ga!atti iS {Ks. čem) Izdajatelj in odgovorni urednik &T .FA X GODIŠ A. Lastni* konsorcij listi „Edineet". - Natisnila tiskarn* koosort^jn
lista „Edinost* v Trstu, nI. Giorgio Gala'ti 5t IS. P«Stno-kranllel6il ratun Si 841 652. TCLEFOfl II 15-5/

Brzojavne vesti.
Predssdnik Juath pri cesarju.
DUNAJ 26. Cesar 3e danes ob 11. «ri predpoiudoe vsprejel p-edse'»rika cgrsk^a poslanske zbornice Justha v posebni adijnci, ki fe t'a ula tri čitrt ure. Nato V- predsednik Justh v f.aribmentarnein p jfclopju o> it»knl Weis3 hrehnerja in minist* rskega predsednika barona Bienertha ter skupne ministre barona Aebren-thala, Schonaicha in Buriana.
DUNAJ 26. Predsednik Justh se ie po-poludne povrcil v Buiimpeštc. Konstituiranje slovanskega centruma.
DUNAJ 36 Dane* se je konstatiral slovanski Centru m, kateremu pripaf3aio Slovenci, Hratje, češki kler ka ci m S.aro Maiorusi. Kttčelniko je bil rsool)en p;si. Ivčevič, namestnikom pa dr. Saiteršič. Drugo mesto namestnika se ;e prepustilo češkim klerikalcem. —
Eksplozija v palači ministra Andrassy-a.
BUDIMPEŠTA 26. Danes prodpoludne dogodila se jo v paiači icinistra notranjih stvari grofa Audias^v-u eksplozija. Služabniki e< iiottrli «rta iti ied v LeVem kanalu. Vlili so nekoliko petroleja v kanul in ga zažgali. Pri tem so ee pa vnoli plini, ki «0 bili tamkaj nabrani in so eksplodirali s .silnim pokom. — Ys9 šipe prvega nadstropja so se zdrobile. Ban;en ni bil n kdo. Požarna fcrsmba, ki ie biia kmalu na lica mesta je poga3?la nastali požar.
Obsojen poslanec.
BUDIilrESTA 26. Sodiš'e v R.szehe-gjr-u je obhodilo poslanca narodnostne etranke Skicsaka na dva meseca državno ječ?, ker ie na nekem ljudskem sLoou v Jablorki skuhal ščuvati proti ob astim.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je nadaljevala geoeralno debato o predlogi davčne reforme. Govorilo je 7eč govornikov, nato ie biia razprava prekinjena. — Prihodnja seja jutri.
Novi odvetniški red za Bosno in Hercegovino.
SARAJEVO 26. Cesar je potrdil nevi odvetniški red za Bosno in Hercegovino, s katerim se istočasno osnuje edveiniška zoor* nlca. —
tfotres na Siciliji in v Ka-labriji.
RIM 26. Neka brzojavka generala Miz*a poroča iz M-sine : Ea del voješt^a se odpravlja iz Mcsiiie. Pri posvetoraniu tukajšnjih •blastaij ee je pregledalo načrt civilnega inženirja Simosetti-ja /.a t .dat je trajnih kolib in se je istega v glasih potezah GdobrfJo. — Z izkopavanjem mrličev iz,jcd raz-olin in pokopavanjem isth kakor tudi z iskanjem drn-gocčn &ti st vrio napreduje, — Vsrk dan se množi število prtda;aiu za živele. K- l<kor je le možno se d*je brezpo»elaim flelavc m delo. ▼reme je krasuo in pospešuje napredovanje v delu.
V Nemčiji se je nabralo 5 mil. lir.
BEROIjIN 26. V nemškem ©č?aist?u se je nab aio za prizadete po potresu oa Sicil j» m v Ki iabiiji 5 milijonov lir. V tem pa niso »štete svoto, ki še pritfcjajo in s katerimi pomožni odb>r še ne razpoi^ga, h neg v Rimu.
RIM 26. Po nočt je padlo mnogo soega. Po ulicah v u.estu in v okolici je snega 5 •m na vi 3-ko. Promet električne cestne že-
lcznica je bi! nek; liko oviran. Po mestu vozi le r.ek li'^0 vozov. Sceži se veino, Pruska zbornica.
BER0L1N 26. Zbornica je v navzočne-niir.islra za vnanje stvari obra-nsvalii pre-d <ve tičoče te vo'ultie ref.»rme. Grof Mensdorf pri kralju Edvardu.
LONDON 26. Avstroo^rski naaianik grof Mensdoiff je priSel v Windsor. jtjer je gost kralja E ivarda.
Guilotina na delu.
GARPENTRAS 26. Danes predooludne ie bil obglavljen na smrt obsojeni Daurers, ki je umoril s o:e delodajalce.
Štrajk črkostavcev v Parizu.
PARIZ 26. V nekaterih tiskarnah so štrajkujoči črkostavci ra metali že napravljen stavek. Lipti, ki so bili na Štrajk pripravljeni, eo skoraj vsi brez izjeme izšli v svoji navadni obliki, ker so strojne stavca brzo nadomestili z dčla^k-imi. S cer se znaten del črkostavcev ni pridružil Štrajku. Več izdajateljev listov je ugodilo zahtevam črkostavcev.
Pariz 26. V Havru je včeraj v elektrarni nastal požar, ki je ucičil električne naprave. Mesto ostane dlje časa brez električne luči. —
Sarajevo 26. — V tukajšnji čistilnici sladkorja se je razletela mrbica, v&led čeaar sta bila dva delavca ubita ii eden težko ranjen.
Petrograđ 26. Brzojavke iz Odese poročajo, da so turške tvrdke radi prenehanja bojkota avstrijskega blaga razveljavile naročila dana ruskim tvrdkam.
Avstrijski državni zbor.
DUNAJ 26. — Zbornica je nadaljevala razpravo nujnih predlogov. — Posl. Seliger je iitemeljevaje svoj predlog rekel, da bi b;lo treba izvoliti komisijo za ureditev narodcih prepor-nih vprašani. Omenil je vaiik h gospodarskih in poHtičaih nalog, ki čakaio rešitve, ki be jih pa ne more rsdi narodnih prepirov rešiti. Kocečno je naglašal, da ima njegov predlog namen omogočiti parlamentu piodonoBno delovanje.
Posl. Soukup in Rc-nner sta naglašala
p'itr^.bo narodnega mru, najmarie premirje v svrho, di ae izvedejo nuiue gospodarske in socij inopolitično refjrzne. Vii nsrodi in vse stranke eo dolžne objektivno sodelovati na narodnem miru, ne na tajnih shodih, ampak odkrito tukaj v zbornici pod sjdelovanjem vseh strank. — Razprava sa bo v petek nadaljevala.
Med došlimi vlogami se nahajajo nadsljoi nujni predlogi, medtemi nujni predlog čeških radi talcev g ede nsjno vejega poštnega odloka in nujni predlog dr. Benkoviča glede r forme občin in policije.
V vprašanju na predsedstvo je uosl. d-. Ry bar označil avoječasni opi* predsednika o postopanju policije nasproti ^loveu^kim dijakom pred pariamentom kakor popc-inoma neresnična, očital je, da se ie zaslišalo le policiste in ne tudi poslance, ki so bili pri dogodku navzoči.
Podpredsednik Po^ačn k je izjavi!, da pred'oži vprašan e predsedniku.
Proračunski odsek.
DUNAJ 26. Proračunski odsek poslanske zbornice je pričel danes speci;elao debato proračuna ter ie vsprejel naslove: najviši dvor, kabinetno pi-arno in državno sodišče. Prihodnja tej a v četrtek.
PODLISTEK.
18
Poljub.
Povest iz goibkega življenja češkega ljudstva Spisala Karolina Svšila. - Iz čeičine prevei F. P.
— Nisem je izgubila, takoj uvidite, da jo imam še, dasi res ne bi bilo čudno, ko ki bila prišla ob njo. Lukaš je hotel z soano ljubimkovati, kakor da bi bi! še svoboden; tega nisem hotela storiti pokojnici na ljubo, da bi je ne razž tlila; na to je jel razsajati, zmerjati in me prega-»jati, da me je bilo kar groza, a danes zvečer se je privlekel s celo trumo mud-kantov pred hišo, privedel se sabo tri dekline in plesal ž njimi meni v sramoto i* v kljubovanje, da se je vse treslo. Nato sem se pobrala in ušla k vam. K ečetu ne morem, to veste. Rrkel mi je, da jaz in Lukaš ne spadava skupaj ; umoril bi me tudi s pridigami in očitanji, jakaj ga nisem ubogala,! Iti v mesto in služiti pri tujih ljudeh, mi tudi ne kaže. Bila bi to za-me prava muka, ako ne bi
videla svojih gora in ne slišala domače govorice. V tej stiski sem se spomnila, da rabite vi pomočnico. Bolj zveste, nego sem jaz, gotovo ne dobite. Sicer pa se hitro priučim ; saj morda vestev da nisem bojazljiva, tudi ne razvajena in nekaj soli imam tudi še v glavi; a za-me ne bo nikjer tako dobro, kakor pri vas. Sosedje vedo, da ne prihaja nihče k vam v obiske, bodi, da spite, bodi, da hodite po svojih potili. Ne dozna se torej, da se skrivam pri vas ; in ako porečete tihotapcem naj molčijo, gotovo store tako. Tudi oče in Lukaš bosta mislila, da sem pobegnila nekam v mesto in bosta torej imela mir. V ostalem nimam vzroka, da bi se ju bala; niti eden niti drugi ne bo povpraševal po meni ; vesela bosta oba, da me le več ne čujeta.
Vendulka ni mogla več dalje od plakanja, a Martinka si je pljunila v roko.
—	Ti znaš človeka ustrašiti, ti presneta deklina! je zagrozil svoji nečakinji. — Res sem že mislila, da se je bogvekaj pripetilo med tabo in Lukašem !
—	Nič ni to, pravite! Niste-li slišala, kako me je Lukaš ponižal pred vsem svetom in radi česa?!
Martinka je zaporedoma nezadovoljno
Anehsllsko debato v del zboru Kranjskem.
Govor poslanca dr. I. E. Kreka.
(Dalje.) Meje dežel niso nepremične.
Deželne meie niso nič tako narejenega, da bi se o njihovi prenareditvi govoriti ne dalo. Deželne meje je zgedovina delala in jih bo delaia. Jaz vem, da jih je veliko, ki t^ga stališča danes še ne odobravajo, ki so za-ostili za tokom ča?a. In če se ti ljndje dado voditi zastarelim, četudi na pergamentu pisanim zahtevam, nasproti zahtevam svežega življenja, potem je jasno, da propadejo oni, ker življenje ostane.
In kcnštatiram, da se je tako godilo tudi z našo kranjsko deželo. Mi vemo, da je v desetem veku Karantanija segala od Dunava do Pada — Karantanija z vsemi markami — in vemo, da je slovenski živelj imel v njej glavno besedo, namreč slovenski koroški vojvoda, čegar slovensko ustoličenje ie ostalo kakor dokaz temu tudi pozneje, ko so Neroci počeli vladati Slovence. Potem, ko so prišli Habsburžani in se je maja znova spre menila, vidimo Kran.sko, katere meja sega doli do Pazina ter obsega Tr*t in tržaško ozemlje do Reke.
Svoj čas, — in želel bi, da bi zastopniki ve'eposestva pokazali isto oč, isto energijo, kakor eo jo njihovi predaiki čutili v boju za pravice kranjske dežele — se je kranjska dežela imela deliti in je hotel cesar Karoi V. ohraniti zase Kras, Istro, Metliko in Trat, drugo pa je hotei dati svojemu bratu Ferdinandu I. Takrat so se kranjski stanovi t^ko uprli, da se nno hoteli pokorili, dokler se cesar ni udai in zagotovi!, da ostane vsa dežela samo cesarju Ka*o!u V. (Gtavotcik citira listino iz leta 1520.) Teh dolgih besedi smisel je t p, da je volja vladarjeva, naj bi kranjska dežela ostala vedno v ligtem obsega, kakor je takrat bila.
Ia če s-j oboli Madiar, ker se je kralj Bela imenoval tudi rtx Rama, upa zahteva'i
Bosno in Hercegovino, *napo"a moja, cd-primo mi zgodovinski arhi /in i a tej podlagi zahterajme, da je TrBtnaš, daje Reka naša, da je vsa primorska deže1 a naša i n ni ko g ar drugega!
Ali imamo pravico, gospoda veleposetniki, govoriti o tržaški univerzi?
Celjski orofje hočejo združiti Jugoslovane.
Kasneie, gospoda moja, vidimo, da so celjski grofje zvezo Jugoslovanov — ker so se nekai časa trgali — hoteli zop^t doseči : Herman, Urh III. Od leta 1406 so šla ta prizadevanja. Oni so gospodarili na Kranjskom, so imeli posestva na spodnjem Koroškem, so imeli s?ojo popolno državico na Štajerskem in so bili z zadnjim kraljem Bosne in Hercegovine v tva&tvu In na te) podlagi so zahtevali, da *e zveže ve? ta veliki kompleks ped njihovim žeziom. Mi niimo imeli sreče : to se ni izvršilo. Tega ne vem, ali bi nam takrat združenje bilo v srečo. Toda ta zgodovinska remeni^cesca, d a s o gospodarji Kranjske bili sorodniki kraljev Bosne in Hercegovino, nam bodi dovođena v tom trenotku. ko govori; o v tem deželnem zboru o aneksiji Bosne ;n Hercegovine.
Bosanci v Beli Krajini.
Gtaspod* moja, še v< č ! Doli v ntši zapuščeni Belokrajini — Žimberk, Kostel in
kimala z glavo, ker jo je bila Vendulka brez potrebe prestrašila.
— Kar ti je storil Lukaš, to bi ti bil storil vsakdo drugi, je poučila ihtečo nečakinjo. — Kateremu ženinu naj bo po volji, ako ima pri njegovi nevesti človek, ki je že umrl, naj si bo to tudi njegova lastna žena, več veljave, nego-li on sam ?! Da se nisi spomnila na to, predno si pobegnila od njega? Je-li on prvi, ki tako nori radi takih stvari ? Ali si že pozabila, kaj se je pripetilo, ko je Mračkova pred svatbo šla gospodinjit svojemu možu? Bil je tudi vdovec in je imel po ranjki tudi dva otroka. Prav kakor ti, ni mogla tudi ona trpeti, da ji je govoril o posvetnih rečeh, ker se je bala, da jo bo hodila pokojnica strašit! in kaj je storil ? Zagrabil je nož, razparal vse pernice, kar jih je bilo in jih stresel skozi okno — imeli smo o svetem Petru in Pavlu pravi pravcati sneg. Kaj pa Kavka, ali se ji je godilo kaj bolje ? Ko je nevesta opominjala ženina, naj bi je ne ščipal venomer v obraz, češ, kaj si bo sicer pokojnica mislila v večnosti — ni-li tekel on naravnost h krčmarju in, pokupil mu vse pivo, kar ga je imel. Na to je izbil iz vseh sodov vehe in navlašč spustil vse pivo po vaškem
dalje ob Kr>lpi še mnogo vasi spričuie, da so naši Bosanci in Hercegovci, ko bo btžnli pred Turki, našli pri nas varno zavetje. Mi emo jih vsprejeli jim dati drugi dom. Ia ko je danes njihova prvotna domovina združena pod istim vladarjem kakor mi, ee radujemo tega dejstva, in brez dvoma no samo v imenu tistih svojih sodeželanov — bosanskih in helcegovskih rojakov, marveč v imenu vsega prebivalstva od Triglava do Kolpe.
interesi monarhije in dinastije.
Gospoda moja ! Ne bom d*lje go»o.ii o tej stvari; dovolj sem pojasnil, d* imamo pravico želeti, da bi se ta edinost med nami, ki jo imamo po zemlii in po jeziku, da bi se ta edino-t pokarala tudi v državnopravni obliki. Dovolj sem tuli povedal, da to ni utopično, da se pri tem opiramo, k&kor vsi drugi, ki stavijo tako zahtevo, na zgodovi:.-sko svojo pravico, da pri tem govori za na , kar ne govori za vso zahteve, ki &e v imenu zgodovine stavijo do našo dežele, da govori za nas tudi zdrava pamet, da govori za nas intres monarhije, interes dinastije.
Kaj je s Srbi ?
Gospoda moja! Pri tej priliki nai ae tudi dotaknem vprašanja, kaj je s Srbi ? To nam je vsem znano, da jih je Leopold I povabil v svojo državo iu jih naselil v južoi Ogrski. Imamo pa jako veliko dokumentov, kako so 83 Bosanci in Hercegovci obračali v novejšem času s prošnjami l& zastopnike naše vlada in našega voja&tra, naj bi se jih usmilil vladar in rešil ispod turškega jarma. Kbj je torej s Srbi ?
Kdor sodi Srbe po tem, kakor jih sodi ii-iti tip neoaškega žurnalista, ki se norčuje iz „svinjskih pastirjev*, ta Srbov ne p:-zna. Tisti tip žurnalista piše o Srbih tak% da mora Slovanu rudečica sramu politi obraz, ko čita, kar piše. Tako pisanje je kriučuo.
(Zvršetek pride )
Češki socijalisti iu aneksija Bosne.
Znano je, da so si češki in nemški socijalni demokratje vedno v laseh, poiebnr, kar se tiče narodnih vprašanj. To se je p -kazalo tudi sedaj o priliki anekiije B jane is Hercegovine. Te dni je priobčila „Arbe^ter Zei ungM čltiiik. v katerem p;sec smeši opravičeno cg>rčecije Srbije ia Čruogore, če*, t*ki dve diž .vici se hočeta postavljati prsti velevlasti, kakor je Avstrija !
Češko socijaino-dem. glasilo „Pravo L:du" odločno zavrača tako smešenje in pravi, da tako pisati more samo khk „Fremdeublatt" ali sploh vladen list. Nobenemu narodu na more biti ljubo, da se ga hoč-3 razdeliti ia raztrgati na več delov. Zato ja ogorčenje Srbo? popolnoma urnevno.
Tako piše približno „Pravo Li lu*. Mi naj piipomnimo samo to, d* se nam t>.ka pi*a a nemškega ^oc.-lem. lina ne zdi prav mČ čudua v d »bi, ko so socialistični poslanec in podpredsednk pod. zbornico udeležuj*« avdijeuce pri cesarju, vzlic temu, da je prid leti v nekemu govoru Lulo napad.i — dinastijo !	__ _
Ogrska.
Ali smo res na predvečeru velikih političnih sprememb na Ogrskem.
Že vse ti dni so prihajale Budimpešta vesti, da ie predsednik ibcrnice Ju th iz-ja?l;a, naj bi Madjari spremenili svoje p> t -panje z narodnostmi ii uatvtrlli prija
trgu, da bi jo razjezil in bi se ji ljudje pošteno smejali? Moški, draga moja, ne morejo biti drugačni, kakor so; je že pri njih taka navada, da si hočejo ohraniti svojo oblast za vsako ceno ; ti jih ne poboljs:ts in jaz tudi ne. Nevesta, ki gopodinji ženinu in hoče ob enem častiti spomin njegove pokojne žene, mora mnogo prestati, a zato je tudi ženinova dolžnost, da jo čisla in ceni do smrti. Ničesar se ne dobi na svetu zastonj, kako hoče sicer človek kartako priti do ugleda? Edino, kar me jezi, pri tej stvari, je to, da je imel tvoj oče prav. Tega nista smela storiti njemu na ljubo. Mari nisi mogla dovoliti Lukašu, naj bi malo porentačil in si ohladil svojo jezo, ali si morala tudi ti pridejati svoj del? Sicer vama ne bo škodilo, da sta tako kmalu, že ob neznatnem povodu spoznala, kam bi vaju mogla dovesti ta vajina togotljivost, ako ne bosta v bodoče bolj pozorna! Prav nič ne dajem na to vajino jezo, podobna bo pomladni nevihti: izbruhne s vso silo, a traja le malo časa , vsa narava ozeleni po nji še bujnejse« Komu hočeš to natvezniti, da bi ti mogia biti brez njega in on brez tebe . ! Le Doidi, da se ti ne bom smejala v obraz. *	(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« Štev. 27
Y Trsta, dne 21. januvarja 1905
razmere do teh poslednjih. Direktno apelirao iadi tega, je odkrito izjavil, da ie to res njegova želja. Slično izjavo je podal predat dnik Justh t kuloar jih zbornica Na nje-g\o sporočilo, da je radi gori omenjenih izav dobil več pozdravnih brzojavk od Slovakov iz severno Ogrske. je pripomnil jeden poslancev, da g* (Ju3tha) ti pozdravi pač niso posebno rsz"03elili! Predsednik Justh nn to: „Motite se. Jaz vspre emam rad p zdrava od Slovakov in se jih veselim. Rnvno tako bi se veselil, če bi tudi od drugih nerodnosti prejel take izjave. Moja poiitikagraza tem, da Madjari e k l e n e j o mir z narodnostmi. J sli nočem kratiti jezikovnih pravic in samostojnega kultureinega razvoja narodnosti in afchtevam le, da vsakdo, ki živi na Ogrskem, zna tudi madjar&ki jezik. Danes je madjar-stvo v boju s Slovaki Hrvati in Romuni in je vrhu tega še v sebi razcepljeno. Ta politika ne more biti prava. Onim narodnostnim politikom, ki gravitirajo na iuaaj, treba z zakonitimi odredbami vstaviti okodelstvo, od drugih pa treba zahtevati le toli i-o, da znajo madjarski, ako hočejo živeti tad' na Ogrskem".
Ako te uvažuje ca eni strani, da je ailt vsa dosedanja tradicionalna politika tfp.riiarov v kričečem protislovju z gori izra-tec! ui Justhonmi nazori, na drogi pa, da e predsednik Juith jedaa najmarkantoejih n ob enem najvplimejih oseb v ogrski zbor-lici. potem se ne bomo čudili, da so že iv-doma omenjene vesti vzbudite veliko po-iL -iosti ne le na O^rakem, ampak tudi v
državi. To pa tem boli, ker se te enun-ri ?cije za zboljšanje razmerja Madjarov do loiodiiosti smatrajo kakor posledico dejstva, ia je začel Justh frondirati proti sedanji Vekerlovi vladi in ograki koaliciji (po-ebno baje radi baačnega vprašanja).
Če pa so ie izjave Justha za spremembo losedanje politike Madjarov nasproti narod-io tim pomenjale veliko presenečenje z pili-ični svet, pa prihaja sedaj is Budimpešte est, ki jo smemo označiti kakor veliko enzacijo. Dva vpivna madjarska lista — Neues Pester Journal" in „Ujsng^ — sta, ;i hočeta vedeti, da je vsa stranka neod-isoo-ti pripravna vaprejeti stališče v smislu »omirjenja z narodnostni'.
Rečena lista javljata namreč : » Predsednik uvh namerava predložiti kralju predloge za »ornvnavo ko j S kta v zbornici. Stranka ne-•dvi-in iti je. pripravljena prevzeti vlado na »odlagi samostojne, ali karteine banka v »bi:ki, ki naj jo potrdi kraij. Ob enem pa je tra-jk-i pripravljena spremeniti svoj irogram v nastopnem smislu : left invno hoče izključiti kakor sroj zadnji ilj personalno unijo, v vojaških stvareh s e »dpove zahtevi glede madjar-kega poveljstvenega jezika.
Stranka se obveže tudi predložiti parla-q( ntu in izvesti splošno tajno in direktno 'oi lno pravico, ki sa ima vršiti po občinah, slednjič se obvezuje stranka vspostaviti nir s Hrvati in drugimi narodnostmi*4.
Sedaj treba seveda najprej-vedeti, da-li ;ora e vesti o namerah Juitha nasproti na-odnostim in o ve^ti o dispoziciji stranke te >dvimo3ti za spremembo prograrua nasproti crom tudi odgovarjajo resnici ?! ča odgovar-ajo, potem stojimo m->rda na predvečeru n?acijonalnih sprememb v po itičnem življe-Jiu nit Ogrskem: na predvečeru pjloina političnega gospodstva korumpirane in perverzne aristokracije.
Hrvatska.
Ali »e sramotni režim v Hrvatski res
bliža koncu ?
Te dni smo čitali v novinah. da je mana pijana družba na Markovem trgu v & grebu k jnsternirana, ker sluti, da se nje-oernu sramotnemu režimu bliža konec. In res oi se moglo scdi;i po raznih znakih, da so načeli uvidjati v Peiti in na Dunaju, da jih njihov eksponent Rauch se svojo tiransko, casilno, maščevalno in nemoralno politiko gažen a vsakega prava in zakona le kompro-
Posebno dva dogedka sta, ki sta zadela pijano družbo v Zagrebu kakor strela iz jasnega. Bestijalnim instinktom teh krro* iočuežev ni bilo d j volj, da so nad 53 o«eb po aedolžnem in brez vsacega konkretnega dokaza navaiili torturo obtožbe radi takega zl čina kakor je veleizdaja in da so materijalno upropastili celo vrsto nedolžnih družin. Ne, ni jim bilo fte dovolj. Hjteli so se krvavo mašče?ati tudi nad 2 poslanci, členi hrvatsko srbske koalicije in jih pritegniti pod obtežbo radi veleizdaje. Na povelje Raucha so oblasti 3&hfceval« od ogrsko hrv&tske zborniee, naj dovoli sodno preganianje one trojico poslancev radi veleizdaje. Kakor karakteristična dejstvo bodi zabeleženo tu. da je gnusna, tujinetvu u>užnjena banda Frankova celo na javnih sboJih apelirala na madjarske poslance, naj ugodijo zahtevi oblasti in naj izroča one trojico srbskih samostalnih poslancev Rau«ho-vemu trinožtvu!! Fej vas bodi — izdajice Slovanstva ! Nu, madjareki členi imunitetnega odseka so bili poiteneji nego Rauch in nje-d jvi frankovski hlapci: niso ugodili zahtevi sodišča z motuvacijo, da predloženi materijal nikakor ne zadostuje za sodno preganjanje!!
Takega cd ovora Rsnchova Jružiaa go-tovo ni pričakovala. Sklep imunitetnega od-
reka pomenja za-njo veliko blamažo, hudo moralno pljusko.
Ali pnila je še hujša. Nadvojvoda Joiip jo ravnokar povabil na svojo soarejo tudi predsednika hrvatskega sabora in vodjo hrvatsko • srbske koalicije, gospoda Meda-koviča ! Pomislite vendar : voditelj opozicije, ki jo Rauch sovraži iz dna svoje pokvarjene duše, ki jo hoča zatreti; voditelj njih, ki jih Rauch obtožuje zločina veleizdaje : povabljen v goste k istim dvornim krogom, proti katerim je baje konspirira!!
To so sumljivi znaki z i pijano družbo na Markovem trgu v Zagrebu. Ali ni povabilo Medakoviča demonstrativna napoved, da se sramotni režim v Hrvatski bliža svojemu koncu?!
Rusija.
Rusija je sklicala reserve črnom irskega brod o vja.
Iz Petrograd* poroča;o: Kakor poročajo listi, je vojni minister brzojavno sklical pod orožje vse reservne letnike črnomorske flote. Namen tej odredbi ni znan-
Potovanje carjevo v Rim.
Iz Petrograda javljajo, da ni tamkaj ničesar znano o kakem potovanja carjevem v Rim.	____
DOGODKI NA BALKANU.
TURČIJA.
CARIGRAD 26. — Kakor se je včeraj poročalo, je drugi zbor, ki je bezdvomno najbolji izmed vseh turških zborov, pripravljen. Mobilizacija bolgarske divizije ni tako nevarna, da bi treba ukreniti protiodredbo. Diplomatični krogi, ki so bili v prvem tre-notku nekoliko vznemirjeni, so se že vidno pomirili.
Spopadi med Bolgari 2n Turki.
V nekem dri&opeljskem predmestju je prišlo radi nekega zemljišča do krvavih spopadov med Turki in Bolgari. — Pri tem ]e bilo deset oseb ubitih, več pa ranjenih.
Neutemeljeno poročilo „Timesa".
CARIGRAD 26. Popolnoma neosnovano ie poročilo „Timesa", di je veliki vezir obiskal avstro-ograkega poslanika markira Pallaviclni-ja ter mu svetoval, da bi bilo umestno dati Srbiji in Črnogori kake koncesije.
SOLUN 26. — V okolici Poligirosa na poluotoku Kasandra se je pojavila grška ustaška četa, ki razširja po okolici velik strah. Tukaj se pričakujejo čete z albanskega primorja.
SRBIJA.
CARIGRAD 26. Srbski odposlanec Ne-| nadović je na nekem pogovoru izjav.], da ; zahteva Srbija pa i bosanskega ozemlja, ki ntj Srbijo zveže s Črnogoro do Jadranskega mor.a. Srbija se za sedaj zadovoljuje s tem, da pokaže velevlastim dobre namere, toda Srbija so ne odpoveduje avtonomiji B^sne in Hercegoviae in ne vsprejme gospodarskih koncesii.
BE LIG RAD 25. Vojni minister predloži skupščini zakoniki načrt, v katerem se zahteva nov kredit za oboroževanje. V poganskih krogih se govori, da bo znašal ta kredit tri milijone dinarjev. Kredit se porabi za mobilizacijska priprave. Doslej je vojni minister zahteval za izredno oboroževanje od skupščine 33 in pol nrluonov dinarjev.
BOLGARIJA.
SOFIJA 26. Bolgarska vlada je nocoj poslala zastopnikom velesil noto, ▼ kateri se jih obvešča o voiaških odre bah*
SOFIJA 26. Bolgarska ni ukrenila ai-kakih nadal nih odredb, ker so iste odvisne od stališča, ki je zavzema Turčija. Razmere so vzlic temu napete, ker ni*o še došle nikake vesti, kak utis da so odredbe napravile na turške kroge. Različne ve iti, kakor vest o sestavi bolgarske dijaške legije ter o spopadi na meji, so neosnovane. Vojni minister je izlal ukaz, da se je na meji izogniti vsaki provokaciji, da je pa energično zavrniti even-tuelne napade od turške strani, ČRNAGORA.
DUNAJ 26. „N. Wiener Tagblatt* poroča iz Kotora, da je črnogorski knez Nikola dal zastopnikom velevlasti dostaviti noto, v kateri naglaša potrebo, da se skliče mednarodno konferenco, ki bo razpravljala o željah Črnogore. Knez izjavlja v noti, Ja se je položaj poslabšal.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Proglaleoje blaženima Kls-meata Hofbauerja in Ivane D' Are. V nedeljo predpoladne sta bila ▼ konsistorijalni dvorani Vatikana slovesno pročitana dekreta o Čudežih Klementa Hofoauer iz reda Liguori ancev in I rane D' Are. Navzoči «o bili kardinali, mnogo IkofoT, diplomatski zbor in fraceoska kolonija. Po do-vrienem čitanja je imel papež na navzoče nagovor.
Dnevne vesti.
Zagrizenost na Rajem magistratu. Posestnik Ivan Varlani iz Voger*kega na Go-riftkem bi bolel odpreti pri sv. Mariji Magdaleni takozvano „osmico*, kier bi točil svoj pridelek. V ta namen »e je obrnil osebco na tnkaiinji magistrat in je prinesel seboj tozadevna potrebna potrdila od županstva in okrajnega glavarstva v Gorici.
Ker pa mož ne zna italijanski in ker so. tudi omeniena urad ia potrdila, d* ima res; svoj pridelek, bila napisana v slovenskem jeziku, so mu na magistratu delali vse inožae težave in šikane. Prvikrat so zahtevali, naj prinese italijanska uradna spričevala. Ker pa je bila slačaino navzoča neka oseba, ki je znala slovenski in je gosp->d-?m raztomačila, so se sicer nekako zadovoljili ali ob jed nem izjavili, da njegovo prošajo vsprejmeio še le potem, ko prinese posestno polo! To so zahtevali vzlic dejstva, da so imeti vred seboj uradni potrdili županstva in okrainega glavarstva, da ima mož res lasten pridelek.
Siromaka ni preostajalo drugega, nego da se je vrnil domov v Vogersko po posestno polo.
Prišel je torej v drugič na magistrat z zahtevano posestno polo. In sedaj so zopet izjavili, da posestne pola nerazumejo, nsj torej dobi človeka, ki jim raztolmači. M ž je moral, kakor prvič, zaprositi nekega navzočega človeka io ga plačati, da je tolmačil pocestno polo. Sednj še le so pozvali Furla-nija, naj položi 8 K za komiaijonelni ogled prostora za osmico, ter mu zagotovili, da se bo ogled vršil v treh dneh.
To je bilo dne 21. ianuvarja — ali ko misije Ša do včeraj ni bilo. Zato je šel Fut-lani včeraj v tretjič na magistrat povprašit, zakaj se tako zavlačuje?! Odgovorili so mu kakor v zasmeb, d i s točenjem ne sme začeti vse dotlej, dokler — ne pride inženir na lice mesta. Niti besedice pa niso rekli, keaaj se to zgodi !
Tako postopanje je res nečuveno ! Najprej mu provzročajo poti in izgubo časa in denai^a, potem pa, ko je po njihovem pozivu položil takso za ogled ia je zanašajo se na to dejstvo, tudi že vino pripeljal semkaj, mu iziavljajo činično — na] čaka! Revež ne ve sedij, kaj bi storil ? I Ali naj gre domov, k er ima svoja nuina opravila, ali pa naj čaka, kdaj se gospodu inženirju izljubi izvršiti uradci čin, za katerega je ubogi kmet že položil takso!
Take šikane, tako bamilo proti našemu ljudstvu more izvirati re3 le iz skrajne narodne zagriženosti.
Mestni svet tržaški ima danes ob 7. uri zvečer 3vojo tret:o redno sojo. Na dnevnem redu so med drugim: Predlog resolucije tičoč se resolucije k zakonskemu načrtu o ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu, predlog ponudbe g. Ru'teiforda in Savor-gnaoa o odstopu zemljišča občini za pokrito tržnico in predlog za dodatni kredit za dovajanje vode ▼ predmestja in okolico v letu 1908.
Redar, ki noče govoriti slovenski. Prejeli smo :
V nedeljo zvečar mi je bila v gostilni „Balkan" v ulici Tivarnela vkradeca zimska Buknja. Šal aem to naznanit na centralni redarstveni ursd. Po dilišem čakanju so mi veleli, naj grem na redarstveno postajo na južni železnici, ▼ katere območje spada ona go<tilua. S-l sem v redarstveni urad ca južni železnici še isti večer okolu enajste ure. Ker ni bilo več inšpektorja, «i je eden reJarjev zabeležil mojo prijavo ter mi rekel, v slovenskem jeziku, naj se zonet 7glasim ▼ torek zjutraj. Storil sem tako. Ker ni bilo inšpektorja, je zopet govoril z mano iati redar, kakor v nedelj \ Ali o čuda: v torek ni znal več slovenski! Menil je: no kapi so slavo, 1 a p ar1 i i t a 1 i an o tedesco!
Ker mož že po svoji vnanjosti na-pravlja vti«, da je slovenskega rodu, ker je tudi v nedeljo govoril slovenski, je jasno, da to pot ni hotel govoriti v našem jeziku !! Tako postopanje je graje vredno, ker je žaljivo nasproti slovenski javnost, ob enem pa tudi ni v interesu policijske službe.
— K. —
Osrednje društvo c. kr. poštarjev in odpravnikov uljudao prosi vse svoje člene, da se mnogoštevilno vdeleže pogreba promi-oulegs člana in večletnega blagajnika gospoda c. kr. poštarja Antona Vodopivec, ki se bo vriil dno 27. t. m. ob 4. uri popoludne v Postojni.
Rihenberškim občinarjem, bivajoči« v Trstu. Podpi3ano županstvo vabi vje rihen berike občinarje, ki sedftj bivajo v Trstu, doe 1. februarja t. 1. ▼ gostilno gosp. Franca Kodriča ulica Statute št. 2. in dne 2. febr. t. 1« ▼ gostilno gosp. Frana Biree, vsakokrat popoludne, na pos^stovania o domovinstvu.
Županatro v Rihenberku.
Umetniška noč. „Dramatično društvo" ▼ Trstu in umetniški klub „Skala" vabita na svojo veliko pred pustno priredite«-, ki bo v soboto, dne 6. februarija t, 1. ▼ tri. „Narodnem domu". Začetek ob 9. uri zvečer. Toaleta: Promenadna. ali s&loDska obleka; kostumi, ftportoa oprava ali fantazija. Maake izključen*. — C«na za osebo K 2'— Loža po K 20"— Lože so v predprodaji t „Trg. obrtni zadrasji". Eventu -lue podrobneje informacije je dobiti od danes naprej od 11.—IS. ure predp., eventmelno od 4.—g. pop. v gledališki dvorani „Narodnega doma*. Natančneji vspored pride.
Gastl Danilova — mrtva! Kako je to ■ing Če se bode marsikdo vprašal, ki je srečal še včeraj naio priljubi eno umetnico na ulici. Ia vendar! Vie pred par dn^vi je prinesel hrvaški list „I Uitrovani objor" nje vrlo uspelo Siiko s širokim žalnim okvirom in tako razne*el turobno vest v svet — Pa potolažite se vi vsi, ki vas ta aoiica razburja. Gusti Danilova je fie živa, da fte zelo živa in
— kftkor nam samo zatrjuje — še dolgo s« mi>Ii umreti, ampak nas š« nadalje raz.ese-ljevati in pov^digati s svojo umetnostjo. Ila-strovaqemu obzoru je samo malo ponaga'al ti kar s ki škrat, ter zamenjal kliše umrle Vels Nigrinove z klišejem naše Dinilove. In tako Čitamo pod njeno sliko: f Vela Nig-inova, znamenita srbska glumica, umrla dne 31. prosinca 1908. — Pregovor pravi, da, kogar m živega za umrlega proglase, is dolgo živi! Dobro upajmo, da se to tudi tu rgodi 1 Bornim omen, accipio omen!
Pekovski pomočniki, členi „N. d. o.u, prirede pekovski ples dne 30. januvarja, čisti dobiček ja namenjen po polcv:ci brezposelnim težakom, ki so osta'i brez dela radi vero-lomstva družbe „Dalmatin", po polovici pa za krjižuico gori imenovanega društva. Kakor ss vidi, bo se tidi začeli pekovski pomočniki zavedati svoja narodnosti in hočejo biti vstra-jeni v boju proti svojim „mednarodnimu tovarišem.
Prosijo in vabijo na čim večo udeležbo. Več je razvidno ia oglasov m plakatov,
Najmrzlejši dan v letošnji zimi smo imeli včeraj. Toplomer je k&zhl včersj ob 7. »ri zjutraj — 4*1° C. mraza.
Tržaška rnaia kronika.
Sinoči so redarji našli odprto trgoviao z zeltnjavanai v nI. Valdirivo ftt. 15. — V komtearju se nahaja blagajna. Kaka ere*-*, da niso tega z^pa^ili k tatvinam disponirani ljudje.
Mlad tatič. Včeraj je bil aretiran petnajstletni Rudojf Contus, ki je že na slabem glasu radi večkrat izvršenih tatvin. Vkradcl je kar 12 dežuikov »vojih tovarišev ia jo urne pobrisal.
Samomor bolnice. Sinoči malo pred polnočjo je bil pol, korjoepist Hrusch ob ešČ-^n, da se je neka žen?ka vrgala z drugega nadstropja hiše Št. 7 v ul. Monte in obležala mrtva v semi srajci na ulici. Piišid5i na lica mesta je uradnik dal poklicati zdravnika, ki ie konstatiral smrt nesrečnice. Ime ji je bilo Emu Cusin, stara 62 let. Mučila jo je težka bolezen in vsled capornega trpljenja se js vrgla z glavo navzdol na ulico. — Truplo s« prinesli v bližajo židovsko mrtvašnico.
Voziček, ki je zginil. Trgovec Mihael Borghi, v ul. Torre bianca Št. 9. ja naznanil policiii, da mu ja brez sle Ju zginil voziček z dvorišč*.
Zginila je. Šivilja M^rra Samblič, sUra 18 let, ie uazuanila policiji, da se je njena sestra E vira, 24 let stara, trafiliantinja, oddaljila ža cd predvčerajšnjem zjutraj od doma. Rekla je pri tem, da se g--e vtopit, Iskar^ po njei ie bilo dosedai brez vspeha.
Kočjaž padel s kozla. Radar Kari Pieoe ja predsmočnjem v ul. Fontana zapazil kuiije, napreženega v kučij", ki je dirjal v besneni galopu gor po ulici Coroneo; kozel je bil praz-n. R-dar je tek*l za konjem, ga ustavil, stop i na kozla in peiiul kočijo oa inspektorat v uitci Chio^za. Izvedelo se je, da sta keai in kočiia la*t e. Circiotti, stanujočega v Comtnerciale. K'č a ž, ki ie rozil kočijo ia je mo-al iti po gospodarja ob koncu predstave v Politeami Rossetti, ja Štefan Pavlović, star 51 let. Piš burja ga je vrgal s kozla, na h*r je konj zdirjai v divji beg.
Burja vrgia se enega kočijaia s koale,
Andreja Ciinoliui, kočjaža v službi pri g. Ha^enerju, je burja v znani kritični točki prt L'.ojdovi paiači, vrgla s kozla. Dob 1 je teifcc« bunka na hrbtu.
Velika nevarnost. Včeraj je bila aliav niŠka postaja poklicana urno na pomoč v tiskarno Levi, češ da ]a nrk i deklica dobila jako težke opeklina. Ista sa je preveč približala plamenu, ki je vnel nieno obleko. Njeni tovariši so zadušili og^ni. Zlravnik ni našel na deklici nikake opekline.
Tatinski podnaiemnik. Z*?*bnio* Alojzija Gorup, stanujoča v ul. Media š". 40, je policiji ovadila svojega p^.d lajemnika, Josipa 8., »tarega 17 let, ki jo je pcbrisal cd nj« z dolgom in &e povrh vzel... na spomin njeae srebrao uro, pozlačen prstan, par rokavic, jopič in še drugih njenih stvari.
Koledar in vreme. Danci: Ivam Zlatoust škcf. — Jutri : Jalijan muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne -j- l't Cels. Vreme včeraj : Jasno, sila a burja.
Vremenika napoved za Primorsko : OoiaČao spremenljivo. Mjčai vetrovi. Mraz. V začatkn la:>o. potem motno.
Naše gledališče.
V Bsdeljo dne 31. t. m. se uprizori na naš.m od-u in sicer spl.h prvič v slovnu-skem jeziku velecfektna delavska drama, ki jo je češki spisal Fr. Ad. Šubert, bivši ravnatelj praškega „Nar. divadla14, in s« je nalašč za tržaški oder poslovenila. „Dram štiri! revnih sten" bo tržaškemu občinstva gotovo vgajala. ker je v njej narodne ia soloioo socijalno vprašanje tako srečno spleteno v živo dramatično ćdioto, kakor moremo to pričakovati le cd umetnika, ki ob en^i* do«jla pozna tudi tehnično stran gledališta.
Tržaška gledališča:
VERDI. Danes odmor.
Društvene vesti.
Pivsk« draštvo „Kolo" vabi gg. pevee,
podporne člene in njik dietne ter prijatelja
V Tistu, dne 21. januvarja 1509
^EDLN'OST* štev. 27
8*rae HI
druitfa na zubavni večer s plesom, ki se bo vršil v soboto dne 30. t. m. v prostorih „Trg, izobraževalnega društva" nI. S. Francosko št. 2. I. nadstropje. Začetek ob š. u i, zvršetek ob 3. uri popolnoči. Med počitkom se bo vršila šaljiva licitacija. — Vstopnine se ne bo plačalo ni kake.
V	društvu vaje sedaj nov, svež duh — p ep-roda in vstajenja. Med členi in prijatelii društva vlada aveobče zadoščenje na tem. V zoamenju tega razpoloženja se bo vršila ta zibava „Kola" po dolgem prestanku. Vsi prijatelji društva so uljudno vabljeni v goste k i.a>žm „Kolačem".
Opereto „Čevljar baronu vprizori, kakor
a3' objavljeno, „Čitalnica" pri sv. Jukobu v n-deljo 31. t. m. v dvorani »Narod, doma" pri sv. I?anu ob 4. uri pop. Opozariamo el. občinstvo, da se bo to pot vpri morila pcpolos opereta. Vloge so vse v dobrih rokah. Naj omenim le glasne. Naceljna igra g. Aogelaky, znani tenorist. Marinko i^ra gca. Anica Muller, ai je že v cirtmh vlogah ponaza'a svoio zmožnost. G. Čelskj bo prav originalen Pod* plat, njegova dobra igra je poznnna iz raznih nastopov. Kio se ne spominja „Ježa" v „L?-gijonarih" z njegovim mogočnim glasom? Po pred»tavi bo ples ob shiran u popolnega društvenega orkestra.
Danes zvečer
OB 9. URI SE BO VRŠILA PRVA SEJA - NOVOIZVOLJENEGA -ODBORI TRŽAŠ. KOL. DRUŠTVA „BALKAN", V DRUŠTVENEM SEDEŽU.
Plesna vaja se bo vršila danes, sreda tb d. in pol uri zvečer v „Čitalnici" pri sv.
T^kobu.
D a r o v j.
Darovi ?a veliki Ciril-Metodov ples. G.a fknka Orei 9 komadov krasn h galanteri skih predmetov; g.ci Milka 4 steklenice fiuega starega r«.fuška.
Nadnline darove sprejema gospa	dr,
Grregorin o<a (Narodni dem. Via Giorgio Ga-Ibtti 18, II. desno).
Moški podružnici sv. Cirila in Metoda
j« po-lal g >$p. J. Parič iz Velikega Repria svoto K 5"46 nabrano na občnem zboru pev.
d r l i * vr „Dom". Srčna hvala!
Za podružnico sv. Cir. in Mat. na Greti
so nabrali Ć hi in Slovenci pri Starcu v Birkovljtih K 14*10. — Denar hrani uprava
„Edinosti".
Dramatičnemu društvu je podarila tukaišna podružnica Osrtdn e banke čeških hranilnic K 25. Srčua hvala!
Vesti iz Goriške.
Nesrera na železnici pri postaji Dutov-lje-Skor o. V ned Jjo zvečer ]e sprem jal Vik or Šcoka iz Kra nevasi svojo s stro in svaka na p? sta;i k viaku proti Gorici ob 8 in pol. Pr šli so na križ šče ceste z železnico, k i so biie zapornice že zaprte. Mudilo se je in ušli so pri strani zatrorn c čez tir. Prišli so srečno skoro že čez, le devetnaj^tlotni V.ktor se je nesrečno zamud i, da ga je stroj nedelj^k ga zabavnega vlaka, ki je v tem trenirku pndrvil od Staniela proti Trstu, prijel ter ga povozil.
Vleklo ga ie kakih petnajst metrov dalje po tim. Kjlesa so mu šla čez prai in mu jih zdrobila.
Oicrgalo mu je tuli desne roko in n^go. Sjkn o ponesrečenca j ^ pripeljal vlak celo na p »sta.o in tudi uro s > dob:li š^ dobroohran-ieno 'j a ti u. M adi Viktor j a bil pridan in d laven mladen č. Dovri 1 je kmetijiko šolo v Gorici in bil glavna opora svojemu očetu. Ra no pred par dnevi je dobil nagrado od goriškega kmetijskega d.ušt-a v priznanje za •adiaratva. Opravičeval je upe in nad*, ki eo roditelji ia sovaščani stavili v vanj kakor \z rnega sinu in naprednega kmetovalca, a neizprosna nesreća mu je vzela prezgodaj i »Ije je na tako žalosten n^čin.
Ravno leto i so obhajali Viktorievt s'aii 3tariši »?ojo dijamantno poroko. Pač žalosten i iti ob tem redkem dogodku. Na mestu, kjer 1« pokojni Viktor ponesrečil, ie ie to drmga nesreča. Umestno bi b lo, da bi it« enkrat na-prarili tnos! ntd cesto in s tem preprečili nesreče ter bi se n-3 oviralo prometa na cesti. TJ^'edoi dužini izraža vsak, kdor je poznal vzir ga pokornika. iskreno sožalje.
01 druge otrani amo prejeli iz Datovelj o tej g'osni nesreči sledeče poročiio :
V	nedeljo dne 94. t. ob 6. in pel uri zvečer pri It l j« v blilini tukajšne po»taje pod vlak Viktor Slaka iz Kranje^asi p. d. I?a-ootov. Revež je kot; I rešiti svojega svaka, a we§to njega ponesrečil se je tam. — h ka je namreč spremljal svaka in seatro n - postajo. Ker pa so bili za goriški vlak m do prekasni, hoteli so to nadomestiti s tem, da si prikrajšajo pot po železniškem tiru, od zatroroie aa skopeljski ce.ti aa postajo.
Nearevoež je branil svojemu svaku hoditi po tiru, oziroma ob strani istega ia to še p« sebno z ozira, ker je bil svak pri „veliki iiie." na eerkvenemu »kodi doma v Kranjivasi. Ves opomin je svak preslišal. — M.nj je različnih, če tudi prav podobnih,
med katerimi se mi dozdeva najbolj verjetno
sledeče :
Ob istej uri se križata dva vlaka na tukajšnji postaji. Nesrečni Viktor je baje računal le na tržaški vlak in ne na zabavni goriški vlak. Idoč vendar-le na željo svaka ob strani železniškega tira, je i.temu vsaj branil na tir ; vaied tega je bil svak na stezi ob tiru, a oni med stezo in tirom s prevr-šeno, neoblečeno suknjo. Oba ota računala jedino-le na vlak, ki ima priti iz Trsta, toraj njima nasproti. Na enkrat pa jim pridrvi za hrbtom zabavni vlak iz Gorice. Ljubeznivi Viktor je v tej nsglici prijel baje svaka Ur ga potisnil na stran.
Tega je s tem rešil gotove pogube a mesto njega pogubil sebe. V tem trenotku je veter popihal ter potisuil suknjo k stroju. Stroj je potegnil seboj suknjo a istočasno svojo žrtev. Suknja je došla na tsroju do postaje cela, ali ubogi Viktor je bil raztrgan na več kosov. K'lesa so mu prsa ic obe roki popolnoma premestila in objednem tudi obe stopali. Glava je sicer razmeroma le malo pobita a drži se telesa le s kožo na tilniku. Cel je ostal le del telesa med stopali in ledji.
Nesrečneža žo takoj istega večera prenesli v mrtvašnico v Skopo.
Ponesrečeni pokojnik je bil najstarejši sin premožnega kmeta v Kraj ni vasi. Bil je napram svoji 20-letni starosti zelo inteligenco. Študiral je na kmetijski šoli na Grmu. Bilje spich vsestransko priljubljen mladenič, na katerega smo sploh vsi mnogo zidali. A!i Ee-daj se je vlegel v cvetu svojega življenja v prezgodni gtvb. kajti tako velevala mu je kruta, le redko komu prijazna osods.
B >di mu zemljica lahka !
Ostrelil 8i Je v Krajni-asi neki Bsrič Anton. Streljal je namreč z možar i na cerkvenem shodu sv. Neže, ki je bil v nedeljo. Iz neprevidnosti na<?ul je smodnik v še gnrak možna?. Smodnik se je vnel ter mu vdani skozi možnarjevo prašuico v gornji del obraza, ki mu ga je precej poškodovalo, a brez znatn h posledic.
Praaam, čemu je pač streljanje bodisi ob kakršnih že koli slavnosiih ? Bi ne bilo morda bolje, da se obrne ta denar v dobrodelne namene za družbo sv. Orila in Metoda, za sirotišča itd. 0 priliki cesarjevega jubileja se ;e v Skopem tudi pri streljanju z mož-nurji obstrelil neki mož.
Menim, da bi bilo pač umestno, da se takove slavnostne oblike od obla.ti prepove enkrat za vselej. Saj se vsako leto sliši o nezgodah v deželi.
Za I. planinski ples v Gorici je vse%tran-sko popraševanje. Priprave pa tudi kažejo, da se priredi dne 1. svečana res nekaj novega in imenitnega. Mnogo udehžnikov v narodni in planinski noši se naznanja zlasti iz Toimina: Bohirja in B'eda.
Žito nai noben planinec in noben prijatelj planinske zabave ne zamudi prihiteti v „Trg. dom6. Ker se prsebna vabila na ime niso razposlala, naj se nikdo ne izgovarja, da ni bil osebno vabljen. Začetek je ob pol devetih, k.nec pa kakor nanese.
Dugi d.-tn (2. svečana) je skupen izlet v Bohinsko Bistrico iu sestanek na sankališču. Za udeležbo izleta se je pravočasno javiti do nedelje 31. prosinca pri odseku I. plan. pleaa v Gorici (Trg. dom). —
Soška podružnica S. P. D. Nova društva. C. kr. n&meatništvo je vzelo na znanje nravila nov h diuštev : „Društvo slovenskih odvetniških in notnnf-ih uradnikov za Primorsko", s sedežem v Gorici; „Telovadno društvo Sokol" s sed^ž-m v Aj-dovščiai in „Pogozdovalno in olepševalno društvo" s sedežem v S<\ Luciji (pol. okr. Tolmin).
Vesti iz Istre,
Iz Boljunca, 35. I. 1909. Včerajšnji shod zadruga voznikov je bil vrlo dobro obiskhn. Vdeletilo se ga je nad 120 voznikov iz Bolj unca in bližnjih vasi.
Sbod je otvoril predsednik dolinske podružnice N. D. O. deželni poslanec in župan g. Pafgerc, ki je tudi prvi na thodu govoril.
Za njim je gorovil občinski tajnik gosp. Sancin.
Oba sta pozivala voznike, za vstrajanje in sporazumno skupno nastopanje, ker le na ta način se da doseči zboljšanje položaja voznikov.
Slednjič se je enoglasno sklenilo vztrajati pri itrajku. Shod je bil zaključen opo-ludne.
Mnogo udeležeacev tega shoda se je podalo potem na škod v Padriče.
Voznik.
TlljcI V Opatiji. O i I. do 20 januvarija 1909 je obisk' lo Opatijo 667 oseb. Od 14. do 20. jao. 1909 je na no?o djšto 289 o?eb. — Dne 20. januarija je bilo navzočih 138 5 oseb. —
Ptvsko-bralnt društva „Venec" v Kozini
priredi dne 7. febr. t. 1. veselico s petjem,
Movo pogrebno podjeij^
pisarna in prodajalna tiia Uincenzo Belimi št. 13.
Telefon št 1402 (poieg cerkve sv. Antona Novega) Telefon at, 1402 Zaloga opravo ulica Masaimc D' Azeglio it. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vBeh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okr&čene lesene
rakve; čevlje, vence iz naftnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cena nizke, da »e ni bati konki-r/noe.
Za slučaj potrebe se uliuduo priporočajo ETKKRIK STIFtEJ.J iu d'UMi
AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17

od 9—1, 3—6	od 9—1, 3 — 9
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah.
UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan, zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine.	Reguliranje slabo zraslih zobov.
12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku.
3E
■_3 Zaloga pristnega
Vipavskega vina :
Istrskega terana
fDornberg) ——_ in
JOSIP PEROZZI, TRST
Prodaja po nizkih cenah na debelo kakor tudi na dom v sodčkih .*. steklenicah in buteljkah. .'.
B-i Via Bachi št. 9. d
(9
TVRDiA
Adolf Kostoris
skladi šče oblek za moške in dedke
Trst, Via S. Giovanni 16, I. n,
(zr&Ten Restavracije Cooperativa ex Haeker)
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t. d.
J^ajdogovornejšc eene.
Nove pro dajel i. lca
Ce 7(ehiayan
TRST — Corso 5tev. 23
Ni potrebno naročati na Dunaja URE
nikelnate od K 4 naprej »rebrne „ „ 9 „ zlate	„ „ 26
PRSTANI
14 karatni od K 6 naprej 14 „ z dijam. „ 10 „
BUDILKE
garantirane od K 3 60 naprej
Vrhu tega bogata Izbera zlatih In ■rebrnih verliit. uhanov. Broohe« itC
■ Kašlja m %reč!
Pastiljke za pr^i so edino sredstvo proti ka^lj« p-ehlajenju. hripavosti in vsakemu vnetju v sapa h crganih. Škatlja z navodilom stane 70 stot, ter sd dobiva samo v lekarni	.
PRAXMARER (Ai due mori)
Trst, Plazza Graide - Mestna palača. - Tel. 377
Rjuhe brez ševa
150 cm šiio&s in 2 metra dolge garam, ikaaina po l 2.30 to a«
1=0 „ „ „ 2 „ 25 cm ............270 „
150 „ „ „ 2 mpfa dolge ii močnega platna	I,— „
140 „ „ „ 2 metra cm „ „	,. 1 ko s f:ns tkanine 23 m dolge za vsa\o
peri o pripravne.........11 50 „
1 ducat belega piatna (Damast) za prte
50X110 cm...........8.—
45 metrov ostankov ka'<or Ka^afae (za
posteljno opravo) 0xford, šport flan. „	17*—
Pošiljke po post. poTistjn. xa iar ne ogala u me duiar. JertholD J{0chbcrg, ttaimea. Rothtostaletz 25
F. Pertot
urar vrste
Trst, Dl. fltlie Poste 9
ia

Nova prodajainica ur tn dragocenosti
O. BUCHEH
(ex drug Drag Vekjeta)
CORSO štev. 36 — TBST
lasproti irsišale predajaj. DRA8 teijlt.
Bogati izbor zlatanine, srebrntne, dragocenosti In žepnih ur. Kupuje tn zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naroibe In popravlja vsakovrstno, srebrnlne In lepne ure.	Cene smerne.
----------W
patentiran divan-postelja iviACHNICH
Okraji raJi avuje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu a aamim premakljajem v jako kom >dno posteljo z ia^tnmi žimnicatni in blazinicami.
Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke.
Lastna delavnica xa vsakovrstno tapecirarsko in e!ep^ev«lno delo.
Trst, ul. S. Giovanni 10.
G. IVIACHNICH
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarna: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni	.
KarbollneJ, Naftalina „GKOSSOL44 itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolj« In aa*-trajneje mazi;o, ki obranja novo in start plasti na a^faltlčnih kartonih, skrha K ploščah in vsakovrstnem lamarliKi/.v.'.'.
Asfaltirani kartoni, izol&torni kartoni, looni cement, karbolinaj, karboint kislina, asfalti in dragi pfoiivodi is asfalta in ka trama, opolala olja, mast aa s troj o, mašila ca voteve. prii&ane in najbolj« mnamko (registrirane) mast aa vagona, mast-vasolina za koao, mast sa oroijo, vošdilo aa	itd.
Tovarna in pisarna v TRŽIĆU (Monfalcone) pri Trstu.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
POBIV,\. SE Tr V9EH LEKAKNAli
r evmatizmu
t« Tekočina GODINA ^• ^JTJT^'JZ^ttfZL'?
=_=__==—_===_	od lekarnarjev: sv. Jakob« Ia Josipa fotiu, Ukanu	finito h
steklenica stane K 1'40. U Trat« s« ne odpo&lja m&nje od 4 zidanic proti podt. poraetjn ali proti antieip»tni poftliar.v: »n^km 7 K frariko po*«. in
Btr-aii IV
»EDINOST* rt ?7
V Trstu, dne 27. jamivarja 1909
fc rg i
U "
i ^ fc^iMfta - JiSI
jL 5*.3s. -A. ~	r?	i?
r=S


i
V*«*
Prodaja na v !!:< . i: na drob? a
1ELEFON S65. = mi i'n 1 lini nriiriiiii issssaK^s^sis.s^i^^. i-iv:^:.• as?:';
se računajo po 3 siot. besedo; mašino tiskane besede se računajo er.krst uc?, Najmanjša pristojbin* slan« 4-0 stoi-nk. — — — Placa se tukoj. — —— —
tembtranj m, igro, plesoir, Šaljivo pošlo ▼ prostorih, „Hotela Kozine."
Pcdr bneji spored -*e v IratL-m objavi, -i — Za „ L ud ako ktji2n;coH v Kozini sojjf« d; Ijs darovali :	v
Gg, I. Deklcva Frcn Š u-m, Martin kobil.- po 5 K ; gg. Anton So%ič H. i& De-j kle>& po 2 K; A. ValeLtič 3 K; g, I. Po m j	.
Irar 1 K; I. DekTev?i rabral v?kru krokar-1 KfBSKI terER jtv 8 72 K.	i La?.«'ro štev. 22. po
(J. J. Oibec ie c&retal „Ljub! j. zvon" i stotin k. — Zj gosti
1883 in d uge 4 kc.iige : g- Fr. 'D /f-r.^ 20; cene._
rtzjih zvezkov; g. Frsnira R^potec 9 km. ;! f)Hr( r; cp meblirana soba, ulica Comcnerciale jr. Ana Jgnst'i 4 kr j. ; V * m h'di »zrečo««? UUU" ^ -^S, vrata 17. naproti 32. 142
preti mesični plači j*e sprejmejo j ri _	Glavnin, za^topu Vzajemne zavaroval-
nice na Proaeku.	120
- i Val le št. i.
be!o rino po 32 kraje. Filip V'dirar iz 5 m arij pri Ajdovščini, Trg del'a
97
■M Prs da se
b?lo Tipavako, prodaja ' Je, pripravna za vsako
z vrtom in lepim raigtedom na mesto, z igro na kroclje ; hi§a ot rt ali trgovino, ter služi
KLOBUČARNA
ar
Trst
3<a
9 fen?.
izrečena
najlepša hv&la ! JSada? n< wii,c •» tn rt jema Fr. Raprttt. iai-;k-. Ktrlna. Razpisana službs. Pii c. k todičeu v Ločin u je izpraznjeno mesto kan-j Tolffon 2i-i> •dtjskrga po m čnika.
» Vmcerc	Twt. ul. San t ,fthko tudi vsakemu gospodu za dvorec. Naslov pove	r i •	a, „ M
i rr T't...... - t r -182; K i o a ii K i pruiti tousrn.
2C03; Josip Stosfa ™ — """
mizarski mojste: Belvedcre štev. vsakovrstna mizarska dela.
Trst, ulica | 8, izvršuje j 38
Zapsjn nite ss dofero.
elt-ktrofotograf J EP. KIČ, v i a delle
sjikai
Od 1. jamivtria j M 6S!G 1909 naprej bo j
r.krainrmi.i f"""j ""-"""""V" •'l'urIilv> Foa e 10 j Nag Jov po\e rEdinost t KTBjiicrau I i. nad., do 9. ure zvečer, r.uo se mi: prej jhvi. j____
p»etrnirke«ii r-raktibanta išče mladenič, dober rfovenaki k( respondent-, v kakorSni-• eč}i pirajni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta.
19i8
INjtne i n športne kape po
: : : Zllieriilll COlIftM. : : :
Vesti iz Kranjske.
Poštnemu ravnateljstvu na uvaževanje.
Z Uccft : Svoj Čsb -ie pisec trh ' r^tic itno.ao cpi*a*fcl ntše pošfcr.e razmere in je dckžz;?!. . d J*- tr jazmere nikak-ji* niso bife prinei ne pc-t eb. in sedrcii moderni dobi vseebčega na p:'^ dk>;. Si. pcšlno in fcrzojavro ravnateljstvo v Trstu je sleenjič u^aževL;o licšc- pritožbe £ ttm. da je na Uncu ustanovilo poČtni urad, ca čeme? au ludi na ttm mestu izrekamo 2&bvaii. Ob ecem pa ptiLajamo z novo opia-vičeco prednjo, da bi pismonoSa dcnafial p;i.me tudi v tžis Ivanjetdp, cddtljer.o 15-20 minut od postnega urada, in v vf=s Slsvice, ki je cdd&heua le 5 minut cd pcštnfga uraca »a Uncu.
Ako se to te zgodi čim pici, l i h li pri h.ortni nekoliko podrubutie omeđiti » ačin č: stavljanja pisem v imenovanih dnh ia eh, kar gotovo re bo v čet t poStni i četi t u e ; j i .
Da urno pisali le resnico, ko smo se pc-te/;afi za ustanovitev poštnega urada na Uncu. priča ravno dejstvo, da je poštna uoravs ig d la m si zabte\i. IstotLko je resnična pc-irtba, se uvede raznaš^nje pistm tudi v
n navedenih dveh va&eb.
Hraz. V Jjobljsnski okolici (na i ubl au-fkem polji in ca Posavju) «e kazal toplomer ▼ ."-r»j zjutraj ob 7. uri — 16° R, vLjt.bljsri
p<-. — 18° R. Dozdhj je bilo največ po 6—7° Braza.
Vesti iz Štajerske.
Hud mraz imajo tudi na Š:ajer«kem. V C ju »o imtii v ponedeljek zjutraj 16 stopinj mra.-a, izven mesta ponekod celo 20 fe.opinj.
Vesti iz Koroške.
v Gšritu na Koroškem je neki fcmet prodal vili za 400 K in je skril kupniiio v »t iieza zaboju. Tam f.o mu jih zgrizle miši
drobce kof.ee.
Razne vesti.
17. shod nemških geografov se bo vršil t Din k, stih t. ). v LiiOeku.
C. in kr. vojna mornarica. Vojna ladija! ^. Leopoid-* je v soboto pnsp-ln v Kanton j .N i iadiji vse zdravo. D,ie 6. februvarja cd-' i uje ladija v Hongkorg.
Mestna knjižnica v Spljdtu. V Splietu so! < snovaii mestno kn ižnico, ki poseduje do se-i ^ai 6892 zve2kav, več noma darov. Std>*i mi-i Hi o kcjižnico pop. inoma urediti ter 30 od-!
preiti javnosti.	{
Agonija na smrt obsojenega. V ječi!
v VaroU.ri ne r. ha a na smrt obsoieoi misdi (,Mmgo:e ki fce je, ko ;e dozual, dn ie gdje-i na začela zopet deio ati, t.ko pre,trtt&ii, da ; edinj sodišču nove krivce o svojem zlo-; tu*. Ob! st se je b:zo prepričale, da e Ca-; * * or6 omislil ta irr.era. samo da odstrani arn . t gjijotine. N e g ^h o^.da je zapečatena in zaman se je o;egov odvetnik prizadi-v«"i v P.irizu, da ga predsednik republ ke po-m loiU. sedaj ž.vi mtadi cb^ojeLec v veliki «■ »ki jn str« h n, ki je ger & nego katerakoli; fci-ka ua uiGrifiču. Po coči ne more zaspati 1 . HHUio z;otraj# ko ve, ca mu preostaja še
»ljenja, zaspi za kratek čas. Shui&al le 1Q ckoraj n č ne je. Y kraikem pride v Hur iajo kronik in prikrajša dni nj^goveca' ir lerja.	& e i
Reško cerkveno vprašanje.
Z Reke poročada j« ogriki naučn: I
>:er?n iiu 7hflr.ii t
7.a p prav Ijanje - -
141!
Crevljarskega delavca
črevljev se išče. Naslov pri „Edinosti".
vipavskega in i tr-kega vina ou 24 do _ S.-8 kron od 50 lit. naprej. Anten Kette, Orčine Stev. ';G9	UO
Za&ga
za sorodnieo, 23 letDO zdravo. ljubeznivo gespedični', izurjeno v ženskih rcČuii dtlib, tudi njilo v kuhinji, znjr>žr?o slovenskega in nemškega jezika, pri aznega vedenja, službo v verni, boljši slovenski družini v Trstu ali v okolici. Ker je dopolnila meščansko šolo, bi dobro v z g o j e v a 1 a v ob -h jezikih ftrečeno ji deco ijudskih «ol, iii bila drugače gospodinji v pomoč. Pojasnila daie A v g. Križa;, Župnik v (iuStajnu (Guten steia) na KoroSkem.	~	131
OO? n ^ ravnih hrastov, posebno ugodnih za ** pilote, iz lesov pii Dolenji vasi na Krasu je La predaj. Poizvedbe in ponudbe Otonu P 1 o i c kr. Dotariu v Ćrnc-mlju ra Krt-njekem.	136
flfiCnnrl inteligenten, bivSi c. kr. orožniški po-stajevodja. let atar, ki ima 30v,0 K denarja, pozneje kot dedič Se par ti.soČ, te želi sezua-niti x gospodično z nekaj premoženja, ali s kako udovo do let (Ako otroci ni izkljudano)— ki ima gostilno, ali prodajahio. — Ponudbe, 6e je inogcča s uliko. r.« lnseratni oddelek Edinosti pod ,,"-'7-leuu * {stev. iia$	i2'j
Zaone, Ki naročajo csiase
Oglase (Inserato) treba naslovljati ne nn Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom na ,Hotel Balkan" v Trstu
in ne ampak edino
m „Inseratni oddelek" našega lista
===== aH na Upravo. =
Uredništvo, Tiskarni«, Narodni dero in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni. ki na ročajo oglase v našem listu in da bodo isti točno uvrščeni. — — — _
: Poskusite- F:- Catitl^M^ ki je na]-G0V0 KAVO	fjnejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. -
^rnHsm zfimliišče, oddaljeno eno uro od Tr • ? I MUdlll vta, katero obseea 2 orala. ZraveiS j tega §e malo posiopje. Cena K -vOO. Več se poizve ! pri Leopoidu D<»k!eva, Vremski Britof pri Divači, j
106 I
vi& <leUe Ombrel^e
TELEFON St. 18-49
				
'//////l	rsss;s4	r s s s s		»■//////////.
<30100
100.000 Mileljl
COEH
Mirodilnica
za
e
Arturo Cast&lreggio
- nasledniki G. MIZZAN ——-
Trat, Campo S. Oiacomo 2. - Tel. 12-23 _
drog. - bar t in sip

od sHiiipaujea
refošk. .__
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za rofošk. > ^rnpanjc, bordeaux, rensko vino, konjak itd. Velika zalega buteljk od po! litra in 1'„ litra. l);imjane iz stekla opletf ne.
Prevzamejo se aopošiijalve n$ deželo.
Kupuj« razbito stekl* vsak« vrst«.
■p
Fetroiej in špirit. Mrožice za Auerjevo luć. i (znamka zvezda) po 30 stotink.
CfrlOV. PELLIS, Trst
ulica San Ant^ nio 9, nasproti kavarni = „STELLA P0LARE ' =====
Protajalnica porcelana limmz in Kristalov,
Popoln« servii-p za umiTalnike. - Namizne nervlce z» o tu v bogati lr-beri. - Raanovrstul iraaoi pre<lai -ti le porcelaoa in onćfvine, jako primerr.i u <aro»e. - CENE JAKO ZMERNE
ANTON SKERL
mehanik, saprUatenl tzvodenoc
TRST, Cario Goldonijev trg štev I i
Zastopnik tovarne koles in mototoles MK
Kape]j«\-» tn »loga električnih tTouftov, la6t la |Ti>!.;.'i j, a tnofonoT, Eonofonor, In fonogrmfo*. Zmiogi pri«»rmv u to.*irS pl*-j LMtiui delavnica u popravljanje Siv. otrojev, koles, motoko ei S
Velika zaloga pripadkov po tovar, cen&h TELEFON štev. 1734.
Novo klobučara
Trst, ulica Belvedere štev. 34
(vis-a-vis kavarne Trieste) —
IZBERA KLOBUKOV
vsakovrstnih kap, za moške in denke
Cene zmerne. PLIGA BKLVIDžBE ŠT. 34 U M £ T M 1 ZOBJE
Piornbiranje lobov
Izdirariie zobov brei'

%
v- ;vi;o*ar«vtilŠkem ktbinetu
r. ]. Čermik m S. Tuscher
TKSf'
iiiica della nas^rm^ siev. 13,

t -^'- t?-*
!l. ftaasi.
^ i • v-.>• m . «w .
„iUla Flotta ilmerioana1
Trst, Piazza della Borsa štev. i
Popust
od 25°io do 50%
Da se po;kinoma n zpeča vse blngo za ženske, kakor bluze, krila, ve-stalje svilnate jupons, alpaca in pan, perilo za gospe, nogovice, pajčoiani. pasovi, rokovice iz kože, volne in tkanine, potne plaids. Šarpe za gledališče, ovratniki za gospć itd. Itd.
Vse blago se more kupiti t» 25°/D dO 50°|o popustom v prodajalnic i
t iLMa Flotta Američana"
Trst, Piazža della Borsa štev. i
X^va Izdelovaliilca «la^ovirjev ::
C. Olivo, Trst
ul. F&iice Venezian 13. in nI. Madonaa del Mare (pritličje)
Glasovirj! ia Piauinl - OrtesM ni M
Prodaja — Menjava — Po3ojuje
UgiftSfinjft in popravljanja. — CENE Z1IEU.NK.
Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so nzi. no,-i
Piano Orchestrionil
z godbo na lok zvoniiom, mandolino in Xylophonom
s teio, ki zanjo-

r
Frvi urafl za revizijo prizive in infor
zadevah
davčnih __________
bister gref Appo^'^U ^^a^i! c . TrSt» UU°a d©U'IstitlltO IO, III,, 5.
fc^eLu račrt glede ločitve Reke od senike'	sestavljanje pol /.a hišni, rentni, obrtni in osebni davek- preskrbuj, --- ! pnzive proti pretiranim odredb n-m in poyrešenim klasifikacijam
Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto od 9. ure pre5p. do 1. pop.
Čitajte In Sirite „Edinost".
H 01I lit «S I Si 21 IS 70 sob' 8lftktr' razsvct,iava'
-----^^	zmerne.	^ Kogl
rfjr, pf-htavitipovsod i. Krasna godba i- hitrolcovuju-šlcc izTriba jam-rita ita gotov dobiček. Eltl Ir'emi - p?if uma* tlč. i (li c t--trio i | oćlnliom. - Ei.k tiii-nl KiMf-ovli ji| / isaadvJlno Xj Inp!ioij{»m 1 n fccc-1 bo bi> iok. Govi). r la z zvoki ir. con tvom za go-1 stilni'arjf in »a-j ^cbn:kf-. Znamk:: Tion-Tion.
Ceniki treipi»ČB> in peitn proils.
T. odlikovanja Tovarna intcrnacijonalnih Piano-0rke3trov
F. MACHINEK & SOHNE
Dunaj XVII. E Ortliebgasse 5
iZaloga v Trata: Ferdinand Katimir. ul C-»n,-j pnercinJe Vi; v Ljubljani : j0aip DroH. Sod-' nijske alice 3.
h
llalkasi
Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih l/delkov v SOLKANU pri
Laatca ieUrnlikl tir :
Gorica, drž. kofod P Solkan
Mizarska zadruga v Solkanu
Osrednje ravnateljstvo
ZALOČE: SOLKAN,
TRST, via Caserraa 4
ZALOGE: REKA Via Pile 2 SPLiT. narrovoj obali
Srz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurDan Žage v Soteski (Bohinj)
Letna produkcija == K 1,000.000 =