NO. 88 Ameriška Domovina AMcmcAM in snmr fORfieN IN LANGUAGE ONlf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 5, 1965 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€ft ŠTEV. LXIII VOL. LXm V iemenu so vojne sili Jemen je dobil novo vlado Alimeda N o m a n a, ki se trudi, da bi končala državljansko vojno. BEJRUT, Lib. — Dosedanji Poskusi končati vojno v Jeme-^U1 s premirjem in s sestavo ftove skupne vlade iz zagovornikov republike in pristašev kralja Badra so propadli. Naser le poskušal po propadu zadnjega takega poskusa lani z voja-sko sii0 doseči odločitev. Zbral te v Jemenu preko 48,000 egip-t°vskih vojakov z vsem težkim °rožjem in letalstvom. Jemen ski predsednik Sallal je imeno-Val za predsednika vlade odloč-^Sga, trdega vojaka Amrija. Dolgo napovedana ofenziva se te začela, pa je bilo očitno ta-k°j, da ne bo dosegla uspeha. ^ete, ki jih je poslal Naser in iifr opremil z vsem potrebnim, s° 'Obtičale že ob vznožju hri-~°v, v katerih se drže pristaši ^ralja Badra. Pripadniki doma-plemen, ki so spremljali e-®Pčanske vojaške odrede kot f°0iožne čete, so ob samem za-tetku ušli ali pa enostavno izgini. Kraljevi pristaši so v času Naserjeve ofenzive v severo-Mioduem Jemenu izvedli proti-napad na jugu in kljub vsem le-alskim. napadom zavzeli in ob-nžali mesto Harib. Koncem preteklega tedna je iIq očividno, da vojna ne bo ^Oesla odločitve. Tako je vla-9 Amrija napravila mesto vla-1 Zmernega Mohameda Noma-^a, ki je bil do lanskega decem-fa predsednik republikanskega 'n’eta, pa je tedaj iz protesta ^°ti Sallalu odstopil, ko ta ni spolnil narodnih želja”, to se avi, da bi končal vojno potom ^govorov. Neman je prevzel . ado in imenoval vanjo prista-6 obeh strani v državljanski °lni. Kraljevo stran je pozval Ti Razgovore za končanje vojne. se doslej pozivu še niso odšteli, pa se nemara le bodo, kaj-vse kaže, da vojne niso siti sa-, ° Jemenci, ampak prav tako c)l Naser, (ki ga stane vojna j ak dan okoli pol milijona do-jjKjev. in kralj Saudske Arabije l^teal, ki nudi pomoč kralju Fejsal upa, da bodo s Tonit vi j o miru Naserjevi vo-aki zapustili Jemen. ^^atni odbor je začel Razpravo o Medicare ^ Washington, d.c. — fi- ^čni odbor Senata je začel v b ?ecJeb'ek razpravo o predlogu ^iškega zavarovanja (Medi-prre)> ki je bil že odobren v ttedstavniškem domu. ?a^Gkom zasliševanj je označil ^ 0Pnik AFL-CIO predlog za v. :.a 1 e k osežen in zgodovinske ^hosti”. Samo zvišanje pdkoj-^ v okviru Social Security je ^Predloženi višini 7% prema j h- Befgarska zarota oikrila slabost rdečega režima SOFIJA, Bolg. — Diplomat skl krogi se še zmeraj pečajo z ugotavljanjem posledic zadnje ponesrečene zarote proti ministrskemu predsedniku Živkovu. Po njihovem mnenju je Živkov ostal na oblasti, toda za seboj ima stranko, ki jo razjedajo notranja trenja in intrige. Najmanj tri struje se pulijo za bodočo oblast: na prvem mestu so pristaši Kremlja z Živkovim na čelu. Imajo v rokah policijski aparat, pa mu popolnoma ne zaupajo. Zato' preganjajo vsakogar, ki se jim zdi sumljiv. Zarota jim je dala priliko, da so posadili v ječe že nad 100 tovarišev. Vlada trdi, da jih je zaprla samo 10, toda tej trditvi nihče ne verjame. Druga Skupina je nevoščljiva Jugoslaviji in Romuniji, ker sta se obe osvobodili ruskega vpliva. Rada bi jih posnemala. Po tej poti je prišla v spor z Živkovim. Številčno je menda najmočnejša, toda ne razvija posebne aktivnosti. Tretja skupina je pribežališče zakrknjenih stalinovcev, ki so se pa zaenkrat prelevili v prijatelje kitajskih komunistov. V tej skupini ni mn-ogo komunistov, toda so zelo delavni in verjetno uživaj O' izdatno podtalno pomoč iz Pei-pinga. Ker ni gospodarsko stanje dežele ravno blesteče, sedanji režim pa kaže vse preveč svojo nesposobnost v upravi in politiki, je vprašanje, ali se bo Živ-kevu posrečilo, da bo lahko ob vsaki priliki krotil upornike in zarotnike v lastnih komunističnih vrstah. Državno tajništvo ima pravico prepovedati obisk kake tuje države WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo s 6:3 glasovom, da ima državno tajništvo pravico prepovedati državljanom obisk posameznih tujih držav na temelju zvezne ustave. Ta določa, da “naj izdaja državni tajnik, potne liste po pravilih, ki jih določi predsednik”. Sodnik W. O. Douglas je glasoval kljub temu proti stališču večine in se pri tern skliceval na okrožnico pokojnega papeža Janeza XXIII., ki je zapisal, da “je svet napolnjen s komunistično mislijo in da so komuni- V Boliviji začenja spe rasli polilična napetosl Režim generala Barrientosa ni storil veliko za izboljša nje gospodarskiih in soci alnih razmer; število nje govih nasprotnikov naglo raste. LA PAZ, Boliv. — Bolivija je tista republika, kjer so revolucije “doma”. Opazovalci pravijo, da jo- bomo zopet kmalu dočakali. Sedanji režim generala Barrientosa se ni obnesel. General je pač poskrbel, da so bili njegovi pristaši plačani za pomoč, ki so mu jo nudili v boju za oblast — postavil jih je namreč na ključna in dobro plačana mesta v javni upravi — toda za ostalo- prebivalstvo pa ni storil tega, kar je obetal. Ne bi mogli reči, da novi voditelji javne u-prave nimajo dobre volje, toda nimajo nobene skušnje, ker so vsi prišli iz kadetnic in vojašnic. V deželi rastejo tri stvari: in- flacija, nezadovoljnost in število političnih strank. Menda jih je že 19, pa se bodo še množile. Vse pa: imajo samo en skupen cilj: prekucniti diktatorja Barrientosa. Opazovalci vidijo priprave za revolucijo v sledečih pojavih: štrajki. so na dnevnem redu. Sedaj štrajkajo na primer vse učne moči in zahtevajo take plače kot jih imajo oficirji — okoli $50 na mesec. Življenjski stroški rastejo od meseca do meseca, povišanje prejemkov jih komaj dosega. V podržavljenih rudnikih za kositer vlada še naprej kaos, rudniki seveda delajo v veliko zgubo, ki jo mora režim kriti s svežimi bankovci. Raste tudi brezposelnost. General Barrientos taktizira, je že parkrat napovedal volitve, pa jih je potem odložil. Sedanja napoved trdi, da bodo 30. oktobra. Ali bo ljudska potrpežljivost čakala tako dolgo, o tem dvomijo naravno- vse politične stranke, pa tudi mnogo nevtralnih političnih opazovalcev. Posebno štetje WASHINGTON, D.C. — Slepe, gluhe in zmešane so leta 1830 prvič šteli posebej. stične vlade na več kot eni zemljini. One so del svetovne podobe. Če jih naj spoznamo in razumemo, moramo med nje”. f Sf da Pod" Predlog za povišanje pokoj-®°cial Security za 7%. SHOWER* Vremenski prerok pravi: v^Wečiriorna }n hladnej- W možnostjo neviht. Naj višja ^Peralura 65. ^ j .; j; CLEVELAND, O. — Prvomajske proslave so postale že pred leti družinska zadeva komunističnih in socijalističnih strank. Vsako leto se jih je udeleževalo manj njihovih sopotnikov. Letos je pa zanimanje padlo tako daleč, da so celo levičarski časopisi prinesli o proslavah samo običajne članke z idejami, ki jih ponavljajo od leta do leta. Po podobni poti so jo ubrali tudi vsi slavnostni govorniki. Vzorec za proslavo je seveda dala Moskva. Tudi letos so na Rdečem trgu paradirale rakete in bombe poleg tankov in kanonov, ki so najbrže hotele nazorno dokazati, kaj naj danes še pomeni geslo “Proletarci vseh dežel, zedinite se”. Govora o mednarodni slogi v komunističnem svetu je bilo najmanj v Moskvi in seveda Peipingu, zato pa nekaj več v tistih satelitskih državah, ki trpijo pod prepirom med Rusijo in Kitajsko. Za kar se je na moskovski pa- radi javnost najbolj zanimala, ni bila parada sama, še manj pa uradni vojaški nagovor, pač pa vrstni red novega kolektivnega vodstva, ko se je prvič predstavilo Moskvičanom na Leninovem mavzoleju. Novi vodniki so se res potrudili, da bi napravili vtis konsolidiranega vodstva, toda diplomatje jim niso prav verjeli. So si rekli med seboj, da bodo rajše počakali do prihodnjega leta, da izrečejo svojo sodbo, kdo je končno kaj v novem prezidiju komunistične stranke. Ne samo v Moskvi in Peipingu, povsod sta državljanska vojna v Vietnamu in pa dominikanska revolucija dali dosti prilike za kričanje proti “ameriškemu imperijalizmu”, ki je postal sedaj važnejši od vseh komunističnih idej o zlomu kapitalizma. Pri nekaterih slavnostih v komunističnih državah so obenem odpraznovali tudi 20-let-nico konca druge svetovne vojne. Ob tej priliki so zopet slovesno pokopavali fašizem in na- cizem. V Peipingu so pa proslavili prvi maj še s posebnim žolčnim napadom na Kremlj. Pokazali so, da hočejo ostati dosledni v boju proti Moskvi tudi ob urah narodnih slavnosti. Nekaterim sopotnikom je bila proslava naravnost v nadlego. Sukamo je krepko udrihal po kapitalizmu in imperij alizmu, toda je v svojih napadih hitro omagal. Proslava sama v Džakarti je pa pokazala, kako globoko je Indonezija v komunističnih rokah. Slabo se je počutil na proslavi tudi Naser. Doživel je zadnje čase par hudih porazov v diplomaciji. Spodletelo mu je, da bi pridobil vse arabske države za bojkot proti Zahodni Nemčiji. Takoj zatem je Burgiba prišel s predlogom, da je treba misliti na mir z Izraelom. Naser ga je silovito napadel, arabske države SO' mu na zunaj dale prav, za kulisami so se pa arabski kralji oddaljili od Egipta. To je za, Naserja nerodna ji jpa stvar, kajti kralji imajo denar, arabski republikanci ga pa nimajo. Povrhu ima pa Naser še smolo z Jemenom. Jemenska državljanska vojna mu prinaša dnevno nova razočaranja. Je bil torej junak, ko je govoril s takim optimizmom o mednarodnem položaju svoje dežele. Delovne množice so mu verjele, diplomatski svet pa ne. V Zahodni Nemčiji so še celo socijalisti skrbeli za čim skromnejšo proslavo. V mislih so namreč že pri drugem “jubileju” t. j. koncu druge svetovne vojne pred 20 leti. Ta konec pa pomeni tudi konec nacističnega režima; o takih stvareh je pa za so-cijaliste neroden vsak pogovor, kajti računajo tudi s potrebo, da dobijo na svojo stran volivce, ki niso socijalistični. Volitve so pa že skoraj pred vrati. Kjer pa socijalisti niso ne na vladi ne pri vladi, tam so se proslave zmaličile v protestna zborovanja zvezana z demonstracijami, javnosti v nadlego, polici-v zadrego. . _ j J j borile zlasti delavske unije. Zadnje vesti SANTO DOMINGO, Dom. rep.— Uporniki, ki se še vedno drže v večjem delu novega mesta, so včeraj oklicali svojega poveljnika polk. Francisca Caa-mano Deno za začasnega predsednika republike. Ta je nato pozval tuje države, da priznajo njegovo vlado in izrazil u-panje, da bodo Združene države skoro umaknile svoje čete iz Santa Dominga. Včeraj ni bilo nobenih bojev, le tu in tam je prišlo do malega streljanja. Ameriške čete so imele doslej 7 mrtvih in 44 ranjenih. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Na seji Varnostnega sveta so včeraj znova razpravljali o položaju v Dominikanski republiki. Zastopnik Urugvaja je zahteval takojšen odhod čet ZDA iz Dominikanske republike. Francoski predstavnik je izjavil dvom v upravičenost a-meriške intervencije v takem obsegu, medtem ko je zastopnik Velike Britanije v celoti podpiral ameriški korak. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je zaprosil Kongres za novih 700 milijonov dolarjev za kritje naraslih stroškov vojne v Vietnamu. Pri tej priložnosti je dejal, da je povečan ameriški napor “morda že pripeljal mir bližje.” STRASSBURG, Fr. — Na seji Evropskega sveta, na katero je bilo povabljeno tudi zastopstvo Kongresa ZDA, je senator Fulbright odkrito zavrnil francosko politiko v Evropi, češ da bo ta privedla do ruske nadvlade nad vso Evropo. Opozoril je na ameriške čete, ki pomagajo braniti evropsko svobodo. Kong. Wayne L. Hays, demokrat iz Ohio, ki je tudi v ameriški delegaciji, je posebej opozoril na to, da Francija zahteva od Amerike plačilo kratkoročnih obveznosti v zlatu, medtem ko je sama Združenim državam še vedno dolžna preko 6 bilijonov dolarjev od prve svetovne vojne. Povedal je, da imajo Združene države dovolj sredstev, da varujejo svojo mednarodno plačilno bilanco, da pa ne marajo nobenega uporabiti, dokler ne bo res nujno. _ Iz Clevelanda in okolice Redna seja— < Zveza učiteljstva in staršev pri Mariji Vnebovzeti ima jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer v kleti stare cerkve redno mesečno sejo. Na sporedu je Marijino kronanje volitev novega odbora. Matere drugorazrednikov so ta mesec gostiteljice pod vodstvom Mrs. William Bals in Mrs. Milan Dular. Po seji bodo na razpolago okrepčila. Pogreb— Pogreb Karla Kumarja, o katerega smrti smo poročali včeraj, bo jutri, v četrtek, ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Pogreb v ponedeljek umrlega Josepha Oklessena bo v petek ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo. V bolnišnici— Mrs. Frank Mihelič z 940 E. 239 St. je v St. Luke’s bolnišnici. Zadnje slovo— Članstvo Kluba Ljubljana je vabljeno nocoj ob osmih v Žele-tov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkaže zadnjo čast pok. Dominiku Hribarju. Pozdravi iz Kalifornije— John Komick s 1533 — 5th St., Manhattan Beach, Calif., pošilja svoje pozdrave prijateljem v Clevelandu. Walker svari pred razširjenjem napadov na Severni Vietnam TOKIO, Jap. — Posebni pooblaščenec predsednika britanske vlade P. G. Walker je izjavil tu, da Velika Britanija sicer podpira sedanjo politiko Združenih držav v Vietnamu vključno z letalskimi napadi na Severni Vietnam, pa dodal, da ne bi mogla podirati “razširjenja” tega boja, ■ Bivši angleški zunanji minister, ki končuje svojo pot ob glavnih mestih držav južne in jugovzhodne Azije s ciljem, da bi pomagal najti mirno rešitev za sedanji spopad v Vietnamu, je dejal, da je prepričan, da Združene države ne bodo šle v teh bojih “preko skrajno nujne meje”. Hruščev premagal tovariša Mao v kubanskih knjigarnah HAVANA, Kuba. — V komunističnih državah igrajo tudi knjigarne svojo vlogo. Kdor je pri režimu dobro zapisan, so njegove knjige v izložbenih oknih na prvem mestu; kdor ni, je lahko srečen, da knjigarne držijo njegova dela vsaj na zalogi. Dela kitajskega komunističnega voditelja Mao so bila v kubanskih izložbenih oknih na prvem mestu. Pretekli teden so pa izginila tako iz oken kot iz zalog. Prodajalke so sramežljivo trdile, da so vsi izvodi razprodani, novi pa še niso prišli. Morda bodo še “prišli”, če bo politično vreme ugodnejše. Na svojih mestih v oknih na zalogah so pa ostala še naprej dela tovariša Hruščeva. V kubanskih knjigarnah še ne vedo, da je avtor že v pokoju. Morda bodo ravno radi tega njegove knjige ostale še nekaj časa na sedanjih mestih. —----o------ — Danski denar se imenuje kr0na’ , LJj !' AlIERiSM OOMOViNA mm®* :~:wz 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Cireulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ida Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 88 Wed., May 5, 1965 Nauk iz dominikanske revolucije Naša dežela je članica Organizacije ameriških držav, znane v našem časopisju pod kratico OAS. S članstvom je dobila ne samo nekaj pravic, ampak tudi nekaj obvez. Glavna med njimi je ta, da ne more več neodvisno odločati o naši zunanji politiki do držav Latinske Amerike. Ustanovna listina našteva celo vrsto nalog, ki jih OAS mora stalno vršiti. Glavna med njimi je obveza, da budno spremlja politično življenje v vsej Latinski Ameriki in takoj skuša posredovati, kadarkoli se pojavi nevarnost vojnega spopada ali pa, kadar nastopijo v posameznih državah politični dogodki, ki ogrožajo življenje in premoženje prebivalstva, domačega in tujega. To nalogo bi lahko vršila, kajti njen izvršilni odbor obstoja iz poslanikov Latinskih držav, ki so stalno v Washingtonu. Izvršilni odbor se torej lahko sestane vsak trenutek, kot se na primer sestaja Varnostni svet Združenih narodov. OAS bi morala še prav posebno paziti na možnosti in verjetnosti revolucijskih pojavov. Vsaka revolucija lahko sproži posledice, ki nanje nihče ne misli. OAS seveda ne more predvideti posledic, lahko pa hitro ugotovi značaj revolucijonarnega gibanja, njegovega izbruha in razmerje političnih sil, ki utegnejo igrati svojo vlogo v revoluciji. To delo ji je olajšano še po dosedanji skušnji, ki predvideva v Latinski Ameriki za vsako leto po 3-5 revolucij. Izvršilnemu odboru OAS je treba samo dognati, kakšne vrste revolucijo naj pričakuje: ali tako, ki se bo odvila tekom noči in bo prebivalstvo zvedelo zanjo že v dopoldanskih urah, ali tako, kjer organizirani upor ne more zlomiti legalne vlade kar v prvih spopadih, ali tako, kjer se vladi posreči, da upor zatre, ali pa končno tako, kjer uporniki sicer preženejo legalno vlado, ne postavijo pa svoje. Vse to lahko dožene samo takrat, ako je od prvega trenutka revolucije stalno na zasedanju. Ravno tega pa izvršilni odbor OAS ob začetku dominikanske revolucije ni napravil. Zadovoljil se je z navadnimi diplomatskimi stiki in razgovori še celo takrat, ko se je dominikanska revolucija začela spreminjati v navaden kaos, ko nihče ni bil več varen svojega življenja. Šele takrat so diplomatic OAS začeli premišljevati o sklepih in šele 9. dan po začetku revolucije so šli prvi delegatje izvršilnega odbora v Santo Domingo, da “ugotovijo”, kaj je treba svetovati, da se dominikanska prestolica pomiri. Ako bi bil izvršilni odbor OAS na svojem mestu, bi moral že drugi dan revolucije poseči vmes, ko se je namreč pokazalo, da prejšnje legalne vlade ni nikjer več in da se uporniki ne morejo sporazumeti za novo. Že drugi dan bi bil lahko dognal, kako se navadni ljudje bojijo zase, za svoje družine, za svoje delo, za svoje premoženje, in kako skušajo pomagati drug drugemu in pri tem ne gledajo na narodnost, vero, zaposlenost, premoženje, še najmanj pa na potni list, ako ga sploh imajo. Tako se je dominikanska revolucija spremenila v socijalno katastrofo, ki lahko močno zavre vse poskuse, da pride dežela čim preje do reda in miru. Del odgovornosti za tak razvoj nosi tudi izvršilni odbor OAS. Se je po svoji stari navadi začepil za stališče, da se ne sme vtikati v “dominikanske notranje zadeve”, ako-ravno so te zadeve spremenile ulice v Santo Domingo v neke vrste splošno mrtvašnico. Nerazumljiva nam je tudi politika našega državnega tajništva, odnosno predsednika. Predsedniku še ne bi toliko zamerili kot diplomatom. Končno predsednik ni obvezan, da v podrobnostih sledi politiki v posameznih državah. Državno tajništvo je pa zadevo zakasnilo, kot je to storil izvršilni odbor OAS. Kakor hitro se je pokazalo, da se dominikanska revolucija spreminja v kaos, bi morala Amerika takoj zahtevani od OAS hitrih in odločnih sklepov in izjaviti, da bo morala nastopiti na lastno roko, ako bo OAS spala. Amerika je pa nastopila svojo pot, ne da bi o tem obvestila države OAS. Moralno je bila to njena dolžnost, ker je bilo treba hitro poskrbeti za varstvo naših državljanov y Dominikanski republiki. Taktično je napravila napako, ker se pri svojem nastopu ni ozirala na članice OAŠ. Napravila je pri tem še drugo napako: svojo akcijo je utemeljila s potrebo, da varuje ameriška življenja in ameriško premoženje. Ali ni vedela, da je v podobnem položaju kot ameriški državljani tudi na tisoče dominikanskih domačinov in ostalih tujcev? Ali ni njena dolžnost, da se briga tudi za njihovo usodo, kolikor se more? Ali naj sortira pomoči in varstva potrebne prebivalce v Santo Domingo kar po potnih listih? Naša administracija se izgovarja, da so bili vsi njeni koraki potrebni, da se tako pripravi na nevarnost, da se v Dominikanski republiki komunisti polastijo vlade. Domi-pikanske republike se ne sme polastiti noben Castro! To trdijo naši diplomatje, pa jim le malokdo verjame. Tam nimajo danes še nobenega revolucijonarnega voditelja z ugledom, kot ga je imel Castro na Kubi pred padcem dik- vsi dovolj, zato ne 'bo pravljica na odru nobenega razočarala, i tatorja tsattiste. Voditelji revolucij ne rastejo kot gobe po dežju. Ko so se pojavili na Ruskem prvi komunisti v februarski revoluciji 1. 1917, so imeli v Leninu znanega in pri- — — • znanega voditelja. To se je ponavljalo v vseh komunistič- Po prireditvi bomo odšli domov nih revolucijah. Kjer pa veljava voditelja ni bila dosti moč- veselejši in srečnejši, na, jo je podprla pomoč iz Moskve. ^ Tudi v Santo Domingo ni danes na površju še nobe- —j nega komunističnega voditelja, ki bi prevzel vajeti revo- slovensko skromnost, ponižnost lucije v svoje roke. Pa tudi v slučaju, da bi ta ali oni ko- in revščino. Kljub stiski sta po-munist imel take apetite, ali res lahko računa, da ga bodo stena, duhovno močna, samo-podprli pristaši Moskve, Peipinga, Havane in nevtralci, ki stojna brez klečeplazenja. Dvor, niso za nobeno komunistično strujo? Računati moramo še -v-n— — z drugo verjetnostjo: da bi komunisti in ostali levičarji hoteli na čelu republike človeka, ki ne nosi pečata levičarstva, pa je vendarle na tihem “njihov človek”. Tudi taki slučaji so se v Latinski Ameriki že dogodili, toda komunisti niso prišli na oblast. In še to: Vlade ne postavljajo vojaki na ulicah, ampak diplomatje in politiki. Sklicevanje, da bodo naši vojaki v Dominikanski republiki vsaj soodločevali pri izbiri nove vlade, ni vredno ničesar. Ako ne bo naša diplomacija dosti spretna pri končni izbiri nove dominikanske vlade, naše politike v tej deželi ne bodo rešili ne naši marini ne naši padalci, naj jih bo še toliko tisočev. BESEDA IZ NARODA um ZIPET V&&M0? Cleveland, O. — Kakor smo že čitali v Ameriški Domovini, se otroci in učitelji Slovenske šole pri Sv. Vidu zopet pripravljajo na proslavo materinskega dne, ki se bo vršila v nedeljo, 9. maja, ob treh popoldne v dvorani sv. Vida. Marsikateri izmed nas se bo tega vabila prestrašil! Živimo pač v morju tujih vplivov, v svetu, ki predvsem nudi obilico materijalnih dobrin ši novi domovini, je vsa izražena v našem jeziku, običajih, plemenitosti, poštenosti, pridnosti in predvsem v spoštovanju do vseh družinskih duhovnih dobrin, ki smo jih prejeli po krvi, vzgoji in šolah od svojih slovenskih staršev. Par izgovorjenih slovenskih besed na materinski proslavi Slovenske šole pri Sv. Vidu prav gotovo ne bo predstavljalo veliko mero takih dobrin. Bodo .c vso svobodo, da jih moremo JPa besede od sila pomembne uživati do polne mere. Čeprav |mladi duši, ko jih bo izgovorila nekateri morda v srcih čutimo'na odru, mladi duši, ki se raz-še toliko narodne zavesti, dajdvojena bori med materinsko-ravno nasprotovati takim vabi-;slovensko besedo in živim jezi-lom ne moremo, odzvati selkom in okolico resničnega sveta jim...? Zato si hitro poiščemoj 0^°ii sebe. Kako naj se ti otroci odgovor: nimamo- otrok v Slo- kdaj pozneje v življenju okoraj- žijo, da bodo, čeprav v tujem jeziku, upali priznati, iz kakšne narodnostne skupine izhajajo, če jim pa v mladosti niti njihovi lastni ljudje niso bili pripravljeni dati priznanja, ko so- se s trudom in v skromnem materinskem jeziku skušali predstaviti kot del živega naroda. Zakaj vabijo? Vsi, ki se boste odzvali, boste na odru! Vas bodo gledali otroci in precenjevali, koliko Vas bo. Boječe besede materam bodo rodile sad v o-troških srcih le, ako bodo videli, da narod, katerega besedo se venski šoli, ali pa, zakaj bi žrtvovali lepo pomladansko nedeljsko popoldne za tako prireditev? Zakaj vabijo Slovenske šole širšo javnost na take prireditve? Zakaj tolikokrat budijo še kolikor toliko občutljivo narodnostno vest, posebno onih rojakov, katerih zibel je tekla v varnem zavetju slovenskega življa? - Odgovor nam je vsem zelo jasen. Kratek je in obsega samo en problem, na katerega si more odgovoriti vsak sam: Ali se še izplača tukaj v Ameriki ostati Slovenec ali ne? Šole so življenje naroda! Naj si bodo dobre ali slabe, visoke ali nizke, otroške ali za odrasle, državne ali manjšinske; šole so tiste, po katerih ljudje izražajo svojo narodnostno pripadnost. Na dva načina moremo to storiti, bodisi, da pošiljamo svoje o-troke v take šole, ki so izključno posvečene jeziku in kulturi našega naroda, ali pa, da jih moralno in gmotno- podpiramo. Narodnost in šola sta povezana tako močno, da niti prva niti druga dobrina ne moreta obstojati ena brez -druge. Zakaj muči Slovenska šola o-troke s takimi prireditvami? Saj mnogi ne znajo dosti več mate- šljotina staršev in učiteljev. M. S. &!»i$ sir* graščak in njegova okolica so predstavniki nekdanje vladajoče gospode, na zunaj mogočne in nadute, na znotraj majhne in propadajoče. Sredi narejenosti in pokvarjenosti pa klije cvet —• princeska, ki čuti, da raste v slabem svetu in hrepeni po boljšem. V družbi pogumnega pastirčka in s pomočjo dobrega bitja — vile in njenih zaveznikov gozdnih prebivalcev premaga hudobnost in predsodke. Končno tudi tu slavi ljubezen svojo zmago in ob dobroti propade nečimernost. Velika zanimivost pri izvedbi Dr. Hinko Lobe Dragi Hinko! -Ni, si mogoče predstavljati, kako nas je zadela vest, da si se za vedno poslovil. Brez besed smo obstali in ušesa skoro niso mogla verjeti v v-.L.Livc* v woo p .L J. ^ pravljice “Pastirček i-n prince- besedam, ki so govorile: “Hink: -1—” -- -■ 1 • - • ’ • je umrl!” — Kako? Kdaj? Za- kaj? Saj ni mogoče! še pred par dnevi si mi s svojim vedno prijaznim nasmehom stisnil roko, -ko sva se pri sestanku odbora Slovenske pristave poslavljala. “Na svidenje! Z Bogom!” si mi rekel. Zadnje misli, ideje, ki si jih na tem sestanku rekel, so bile še o tem, kako pomagati Slovenski šoli pri 'taborenju otrok na Slovenski pristavi. Ti dve zadevi: šola in Pristava sta ti bili posebno ljubi. Kadarkoli sva prišla skupaj, je pogovor nanesel na ta dva predmeta. Vedno si -bil poln idej, poln načrtov, poln idealov. ska” je ta, da igrajo odrasli in to celo nekaj otroških vlog. O-bilo smeha in razvedrila bodo nudili naši dečki kot stari do-služeni vojaki. Nastopili bodo tudi medvedi, zajčki in zbor žab. Presenečenja lahko pričakujemo na vseh straneh. “Pastriček in princeska” je dar vsem Slovencem in poklon našim materam v mesecu maju. Priprave za izvedbo pravljice so- ogromne. Sodelujoči nosijo o-gromne žrtve v času in denarju in skušajo v naših omejenih razmerah postaviti na oder zahtevno pravljico na -dostojni višini in po vzgledu ljubljanskega gledališča. Uče se, šivajo starodavne obleke, pripravljajo potrebne ‘kulise, ker vsi pripomočki morajo pričarati resničnost. Iščemo razumevanja -pri Slovencih in v priznanju naporov zares napolnimo dvorano. Zapomnimo si soboto, 15. maja, ter točno ob 7.30 zvečer obiščimo veliko dvorano sv. Štefana. Vabimo vas in pričakujemo vas. A. G. la kmmtl “Planine” -CLEVELAND, O. — “Na planine, na planine, vedno vabi me srce”, poje naša slovenska pesem. Kako- lepo je planine opeval pesnik in župnik Jakob Aljaž. Koliko ljubezni so jim v. . . . posvetili naši pisatelji in pesni- uce res živi, da m samo izmi- ki> (koliko naSi govorniki, ki Q intma QtQVQPW in noifal-irvrr . . osvajali njih vrhove. Zato ni nič čudnega, da ob-.. v s . , stoji v Clevelandu, na prijaznih Pastirček li princeska” plamncah Maple Heightsa slo ¥ venski pevski zbor, ki si je na- Ko je bil pokojni Hinko Lobe leta 1959 odbornik Odbora star šev -Slovenske šole pri -Sv. Vi du, je bil eden izmed prvih, k je bil povabljen, da pride v pododbor, kateremu je -bilo nal-ože no, naj premisli možnost ures ničitve ideje o Pristavi. Z mla deniško energijo se je vrgel n; delo, ki je kmalu začelo rodit sadove. Samo on ve, koliko j« bilo prepričevanja o koristnosti koliko nav-duševanja za zadevo koliko prosjačenja, koliko tud včasih skorajda pravega izsilje vanja. A tak je bil Hinko! Kc je spoznal dobro stvar, ga ni bik mogoče ukrotiti, ga ni bilo mo goče ustaviti. Še prav dobro mi je v sporni del ime PLANINA, še dobro se spominjam, kako je bilo pred Chicago, I • Ali je to mo- petdesetimi leti, ko smo kupovali parcele na tem prijaznem gričku. Družba, ki je svet pro- goče? Da bi videli v Chicagu princesko, to bi -bilo še kar ver- . , fc'*-*^**-*. KA^.KJa.j J\1 JG OVCI/ Ui U- j etn©, — ampak pastirčka. Kje dajala, je postavila dokaj nizke, 1 W1 O vv» 4-1 i 1T- r-i l" I 1 T 7 o /-1 «-> I 4 „ it 11 imamo tukaj livade ali pašnike ali planine, da bi po njih pastirček gonil svojo živinico in žvižgal na svojo piščalko? Ameriško velemesto nam tega ne more prikazati, ker je utrip življenja med cestami, zidanimi bloki in tovarnami hladen in kamenit. Gozdovi, cvetje, planine, lepota rinskega jezika, kakor besede,I narave in v njej preprost člo-ki se jih nauče -na pamet za ta ko prireditev. Kakšen pomen je potem udeleževati se takih prireditev? Iz lastne izkušnje vemo, da nam zadoni zelo prijetno v naših ušesih, če kak Amerikanec lepo in pravilno izgovori naše ime, tako, kakor smo bili vajeni to slišati v Sloveniji. Največje priznanje slovenskim ljudem morejo dati njihovi lastni otroci, ako se z veseljem ali trudom poprimejo dobrih navodil, -ki so jih prejeli iz zakladnice svojih prednikov. Res je, -da postaja slovenska beseda našim otrobom v Ameriki vsak dan’ bolj tuja. Tudi to je del Božjega načrta, po katerem je ustvaril temu svetu naravne zakone. Iz dobrin različnih narodov in kultur vliva in preustvarja že veke in veke številne narode. Naša narodna dobrina, ki smo jo ‘prinesli in smo jo dolžni darovati na- vek z ostalimi živimi bitji, vse to je nekje daleč, daleč za devetimi gorami. In vendar! “Pastirček in princeska” bosta med nami prav v sredi lepega meseca maja, -ko je naše srce najbolj pripravljeno sprejeti vase in se nasrkati čistoče in miline, pristnosti in nepokvarje-nosti, — kar nam dnevno življenje v pehanju za gmotnimi dobrinami počasi in zagotovo u-bija. Te misli so vodile gospoda Jožeta Rusa — režiserja, ko je izbiral in nihal, kaj naj postavi na oder za pomlad čikaškim Slovencem. Odločil se je za igro — pravljico. Prav v pravljici najdemo vge, po čemer hrepenimo in iščemo zaman vsak dan v svoji okolici. Pravljica ni resnična in je resnična. V vsaki je skrito neko Jedro, neka resnica, ki pritegne vsakega človeka, tu- sprejemljive cene, samo po $150 za parcelo. Ker pa so bile parcele samo 25 čevljev široke, je moral kupec kupiti dve za eno stavbo. Na tem zemljišču ni bilo takrat ne cest ne pločnikov ne vode. Kupec si je moral izkopati vodnjak, če je hotel imeti vodo. Ves hrib je bil obraščen z robidovjem, iz katerega je ponosno gledalo nekaj javorjev. Ker je angleško ime za javor “maple”, je tako nastal iz Javorja — Maple Heights. Prvi slovenski pionirji so imeli na Maple Heightsu kaj težko delo, a vztrajali so in danes se upravičeno lahko ponašajo z lepo naselbino, poraščeno s češnjami, hruškami in jabolki, namesto robidovja pa krasi bujno cvetje njihove vrtove. To je kratek opis naselbine Maple Hts. V Sloveniji, kjer sem jaz doma, smo imeli vas Javorje. Bila je ravno na meji. Polovico jo je spadalo v faro Sv. Križ, polovico v faro Dole, ©boje pa pod o-kraj Litija. Rojaki so- bili med seboj zelo složni. Eno nedeljo so šli k sv! maši na Dole, drugo pa k Sv. Križu. Nikoli se ni slišalo, da bi se bili v vasi -prepirali, ali celo tožili. Tudi -naši sosedje v nom Planina. Člani tega zbor so sivi starčki, zreli možje, mb di fantje in dekleta, ki so kom: šolo dokončali. -Složnost se izr: ža tudi v tem zboru, ko vsi tak lepo in ubrano zapojejo, da ji je res veselje poslušati. V nedeljo, 16. maja 1965, s nam bodo pevci Planine zope predstavili in nas s pesmijo ras veselili. Ker smo v mesecu m: ju, ko vse brsti, ko nas tako ve beče pozdravlja prebujena pr: roda, mislim, da je še posebe prijetno peljati se malo ven, p cvetočem mestu. Zato vas, drag čitatelji, prav lepo vabim, da s vsedete v. avto i-n se odpeljet na Javorje — na Maple Height — na koncert “Planine”. Na zadnjem jesenskem kon certu je bilo dvorana kar lep-zasedena in udeležba zadovolji va. Da bi bila tudi tokrat! D; bi prišli vsi rojaki, iz vzhoda ii zahoda, -od severa in juga. Začetek koncerta bo ob šti rib popoldne. Trajal bo do ne kako šeste ure zvečer, nakar b< zapela harmonika, bas bo trobil klarinet vriskal, boben pa tak dajal, da bo plesalec vedel, kda, mora udariti s peto ob tla. Oh to bo veselo, in slišalo se bo če: sedem gora in sedem voda, ko smo včasih rekli. Da bo postrež ba izvrstna, mi ni treba posebe, poudariti, ker se to pri nas Slo vencih že samo po sebi razume Zato bi bilo škoda, da bi vi, k te moje vrstice berete, ne bil navzoči. Že sedaj sklenite: ob: z ženo pojdeva, in še Mary, p: Johna vzameva s seboj. Pa še sosedi poveva, naj tudi ona gr« na koncert Planine, ne bo ji žal Jaz pa vsem skupaj zopet kli- Maple Heights so- si "zelo‘složni.' čem: Na veselo svidenje! odraslega. Trdega in surove- Imajo svoj pevski zbor pod ime-! Jakob Resnik nu, kako sva zgodaj spomladi 1961 skoro do kolen gazila p° blatu in snegu po tedaj Stroji-novi farmi in -ugotavljala ali bo primerna za Pristavo ali ne. Ko sva se končno ustavila pri smrekovem gozdičku vsa blatna m utrujena, sva bila oba odločena: ta in nobena druga. Komaj štiri leta so pretekla in Stroji-nova farma je postala Slovenska pristava — ponos vsakega Ame-rika-nske-ga Slovenca — ponos pokojnega Hinkota. Vse prekmalu ga je vzela smrt. Toliko načrtov je še imel za Pristavo; načrtov, ki bodo verjetno kdaj uresničeni, a on bo na vse to gledal iz večnosti. Niso bili pač vsi vedno enakih misli z njim, a taki smo ljudje. Nehali bi biti razumna bitja, ko -bi ne imeli svojih misli in prepričanj. V svetu idej niso -bili vsi edini z njim, a vsak je vedel, da ima v Hinkotu iskrenega in -odkritosrčnega prijatelja ne glede na osebno mišljenje in prepričanje. To, zlasti to, je delalo Hinkota tako priljubljenega pri vseh. Vsakdo- je lahko videl, s kakšno vnemo in zanosom je Hinko delal za zadeve, za katere je bil prepričan, da bodo v korist Slovencem v A' meriki sedaj in še v poznejših rodovih. Zato pa je večkrat nanj padla kaka pikra sodba ia krivična obtožba. Kdor pa ga je imel priliko- malo bolj spoznati; ni mogel dvomiti o iskrenosti njegovih namenov. Zavedal se je pač, da se le ob tistega, ki nič ne dela, nihče ne obregne. -* Dragi Hinko! Vsem nam je težko, ko se sedaj poslavljam0 od tebe. Ko bomo v poletnih dnevih bodili po Pristavi, bom0 zaman iskali tvojega obraza, a tvoj spomin bo dolgo živel med nami. Naj iskrenejše sožalje izražamo ob tej priliki tudi tvoji družini in sočustvujemo z njimi ob tolikšni izgubi. Boga pa prosimo, naj ti bo milostljiv ob- sodih in naj ti bogato povrne ves tvoj trud in požrtvovalnost. * Te poslovilne besede je govoril č. g. Jošt Martelanc ob krsti dr. Hinka Lo-beta v sredo, 29-aprila, ob pol devetih zvečer v Zakrajškovem -pogrebnem zav°' du na St. Clairju. S. Vrbovec, tajnik Slov. pristav0 ------c------ Dr. Jančar na svetovH1 konferenci psihiatrov Cleveland, O. — V Kopenh0' genu na Danskem je bila m0,d' narodna konferenca zdravnik°v in drugih specijalistov za duševne bolezni, zaostalosti in p°' manjklji-vosti. Prisostvovalo je nad 700 delegatov-specijalist0^’ ki so zastopali 42 dežel. Preda' vali so: Dr. Alan Heaton-Ward> slovenski rojak dr. Jože Jančar in Roy Brown, vsi trije zastop' niki angleških zdravstvenih vodov. Na konferenci so s-kleuih ustanoviti posebno mednarodn0 , organizacijo, ki se bo bavila 2 vprašanji zdravljenja omejev'9' | nja in preprečevanja duševnih bolezni. Za predsednika je bi izvoljen dr. Alexander Sha-pir0, j delegat Harperbury Hospital ^ St. Alban’s. A. D- — Lipovka (španski bežeči je uradna cvetlica države Idah0' . iW. . MTa—c*m—»O* IZ NAŠIH VRSf =^r-rr~ - . ---- vani! Pošiljam naročnino za cS lo leto. Zelo sem vesel, da ir09 mo tako požrtvovalne in pUd9® sodelavce, ki tako lepo pišejo ^ list. Zato vsem dopisnikom n£d lepša hvala. Iskrena hvala pa tudi uredi11 štvu; ki poskrbi, da dobimo t9 ko hitro novice od vsepovsod' Obenem po-šljam naročnino z9 Mrs. Mary Somrak. Tudi ona J narcF3 ed^ zadovoljna z listom in pozdrave in pohvalo. Želim Vam obilo napvec tudi za v bodoče in Vas najl0? še pozdravljam! Theresa Luzaf UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah V. V1?,WW.'< 'd? iPf upornika sta se zagnala ^oti psu in eden ga je prebodi z ostnikom. Z groznim tlenjem je žival naznanjala ' zadnjem trenotku, da so tuji lludje tu. Od nekod se je prikazal hlapec in hotel zavpiti, a nekaj mož se je zagnalo I^oti njemu. Hlapec je planil ^ zid in skočil črez zidovje. drugem koncu se je prikazalo nekaj kričečih hlapcev, ki pa so tudi pobegnili. To Obudilo grajščaka. “Kaj pa je?” oglasil se je sWi okno. “Upornike daj ven,” zav-so vsi. “Čakajte, jaz vam pokalni, hudiči!” zavpil je graj-^ak in planil v sobo, kjer se J® začul ženski krik. Eden opornikov je sprožil puško v °kno. šipe so zažvenketale in oporniki so zagnali hrup. “Razbijte vrata,” zapovedi je Marko, “drugi skozi okna.” Sunili so z velikim hlodom ^ vrata, ki so se vdala takoj. so sunili drugič, padla so Vrata v vežo in vsi so planili v grad, drugi pa so lezli pri °knih vanj. V veži so nekateri vedeli za ^Šnikova vrata, razbili so jih 111 privlekli hišnika iz postelje Nravnost pred upornike. “Kje imaš ključe?” kričali s° nad njim. “Notri, notri,” govoril je sdrec ves Hesoč se strahu. “Odprite upornikom, niko-dir se nič ne zgodi,” zapove-j dal in kričali pijani od veselja. “Mi vam pokažemo,” vpili so, ozirali se nazaj na grad in pretili s pestmi. Nekateri so še vedno hujskali, naj bi šli nazaj in pometali gospodo skozi okna. Ko pa so jih mirnejši pogovorili, so rekli: “Naj bo za enkrat. Drugič naj pa še pridejo, če si upajo.” In zapeli so svojo pesem: Kaj nam mar naš gospodar, saj ni gospod saj je slepar . .. In zagnali so velik smeh in krik, ki je odmeval nekako grozno po mirnem Posavju, ki ga je sicer motilo samo daljno šumenje Save. Marko jo šel z Reščakom skupaj. Mož je komaj stopal; obraz mu je bil upadel in oči so se mu svetile kakor človeku pred smrtjo. Videlo se je, da je mnogo trpel in stradal v ječi. Ko je vse izvedel, so ga oblile solze. To je maščevanje,” rekel je, “gorje nam.” Drugi kmetje, ki so bili zaprti za različne pregreške, so bili veseli in hvalili upornike, da so jih oprostili. Kričaje in prepevajo je prišla truma v vas. Vsa vas jih je čakala. Vsak je hitel gledat, če so se vsi živi vrnili. Vsi živi, vsi,” vpili so uporniki. Reščak je ob Markovi strani prišel do svoje hiše. Naproti mu je priletela hči in se vrgla očetu okoli vratu in zajo- Pakisfanske čete drže de! spornega ozemlja NEW DELHI, Ind. — Pakistanska puščavska brigada je zasedla oazo Biar-Bet in pretekli četrtek skušala prodirati dalje od nje proti jugozahodu. Indija priznava svoj poraz v boju za Rann of Kutch. ,Gre za 8,000 kv. milj močvirnega predela, ki je bil nekdaj zaliv Arabskega morja. Meja med Pakistanom in Indijo tam ni bila nikdar dok> čena in se za to do letos ni nih če dosti menil. Do prvih spopadov je prišlo 9. aprila letos. Za njihov začetek dolžita Indija in Pakistan drug drugega. Trdijo, da je pravi vzrok v tem, ker naj bi bili odkrili pod površino spornega ozemlja bogata ležišča petroleja- Angleška vlada se trudi, da bi dosegla premirje in s tem preprečila večji spopad, do katerega bi utegnilo priti, ker se Pakistan in Indija prepirata in oc časa do časa tudi spopadeta v malih mejnih bojih za Kašmir. -------------o------- loči odškodnino, ako se pošta in avtobusna podjetja ne morejo sporazumeti. je Marko in hitel po stop-jkala. Ljudje so mu hiteli bliže ^cah navzgor, kamor so hiteli Vsi nad grajščaka. Razbijali '^0 vrata, ki pa so bila železna. , hotraj se je čul ženski jok 11 kletev grajščaka, ki pa je ^°Polnoma izginil v hrumu esibh upornikov. ‘Odnehajte!” zapovedal je ^arko. “Mi dobimo upornike, 'h'Ugega ni treba.” , A niso se dali ugnati. Mar-s'kdo je nosil s seboj že dolgo Maščevanje, ki ga je hotel iz-^MŠiti danes. Razbili so vse, ar je bilo na hodniku: ka-Menite podobe so ležale na eh in slike po stenah so pre-vMžali z ostniki. Hoteli so uni-Ai vse in zažgati grad. Takrat pa se je začulo spo-'Mj veselo vpitje. ^Pvostili Reščaka in nekaj i'u8'ih zaprtih kmetov; obje-^di so jih in od veselja bes-^ek. To je zmotilo tiste, ki so ^azgrajali v prvem nadstropju a hiteli so doli po stopnicah, adali so in leteli drug črez cirueega . .. Slišalo se je vkup ^Se mogoče glasove; eni so iskali, naj vse razbijejo, po-S le^e, sežgo in uničijo, drugi ha, ki so bili treznejši, so jih Mirili; eni so zopet objemali eščaka in hoteli planiti v Majske kleti, drugi pa so vPili: “Ne maramo, sam naj spije .. .” nazadnje so zmagali ti-S h hi so bolj trezno mislili in 'es čas vpili: ne morite, saj 6 °dide psu poginiti. .. Marko je miril besno tru--°. češ da so dobili svoje, in a bi pobijanje in požiganje a 'ko irnelo strašne posle-dlCe ... Možje so torej odjenjali, krik in se vzdignili na °dhod. ^ Noč je Zvezde ^fvje je spalo v tihem spanju. iad je stal in gledal s svojih !Sm v mrtvo noč, kot da M bilo Ježal so bila kakor prej, so svetile mirno in Po- se nič zgodilo. Vrata so 'a razbita na tleh in okna , zevala hribu v. temotno noč._ Po pa so odhajali uporniki in mu dajali roko. Marko jo je gledal ,in pred njegovimi očmi je stala tista večerna slika, ko mu je podala šop cvetlic in jokaje prosila: Reši ga ti! Prijel je za polhovko, da bi se prepričal, če je prinesel cvetlice še nazaj. Bile so še na polhovki, a vse ne. Stopil je z Reščakom v sobo. Reščak se je ozrl. ‘‘Kje je?” je vprašal strašnim glasom. Hči se ga je oklenila in ihtela: “Mati so umrli.” Mož se je naslonil na mizo in se zamislil. Marko je stal in gledal. Takoj je videl, kaj da je. Grozno je bilo pogledati Možje so jočeta in hčer. Zunaj pa je vpil narod in se veselil. “Hej, zebe nas,” kričali so,-“pelji nas dalje. Mi gremo naprej.” Reščak se je utolažil. Odrezal si je kruha in ponudil Marku. Tudi Marko je odrezal, da ni prekršil gostoljubja, a jesti se mu ni ljubilo; gledal je na Reščakovo in čutil nesrečo ž njo. “Ni dosti časa,” rekel je Reščak. “Lepo je, kar si storil, a vse delo je lahko v nič, ne hitimo dalje, še danes moramo naprej.” “Oče, kaj pa jaz?” zajokala je hči. “Potrpi, kmalu pridem nazaj.” Reščak je šel po orožje v čumnato, umil se je in se pripravil za pot, ker je bil še slab. “Počakajte,” zavpil je Marko skozi okno upornikom, ki so nestrpno čakali in se napi-jali s slivovko in hruškovcem. ‘‘Pripravite se, kmalu poj demo!” Potem pa je prisedel k dekletu in jo začel tolažiti: “Nič ne jokaj, saj bo kmalu boljše,” rekel je. “Bo, bo. Mati so umrli, očeta pa doma ni bilo, še pri pogrebu ne,” rekla je ona. (Dalje prihodnjič.) PriporošlJIvo fel & precknejše Izražanja CLEVELAND, O. — Pretekli teden smo lahko brali v ameriškem časopisju, da je predsednik Johnson izjavil na tiskovni konferenci, da bo letošnji proračunski primanjkljaj vsaj za bilijon dolarjev manjši kot predvideno. Poročilo je napačno, predsednik Johnson ni govoril o proračunskem primanjkljaju, ker tega niti ne pozna in ga ne more izračunati. Govoril je o navadnem končnem blagajniškem primanjkljaju, ki ga pa lahko ceni za vsak dan. Treba je samo dognati, koliko denarja so federalne blagajne vsak dan prejele in koliko izplačale. Gotovina v blagajni kvečjemu lahko pove, kako* vneto dav k o plačevale! plačujejo svoje davčne obveze, kako so pri volji in koliko premorejo, da plačajo. Proračunski primanjkljaj je čisto nekaj drugega, pove, koliko hoče federacija potrošiti in koliko ji manjka dohodkov za kritje stroškov. To se da dognati šele po zaključku proračunskega leta, kajti federacija lahko vsak dan zmanjša ali poviša svoje izdatke, ako misli, da je to potrebno. Zadeva res ne bi bila vredna teh strokovnih pripomb, ako za njo ne leži tudi precej politike in sicer ne ravno vesele. Joh-son bi se seveda rad postavil, da dobro gospodari, toda tisti davkoplačevalci, ki škilijo z enim očesom na znižanje trošarin in prometnega davka, bodo pa porabili predsednikovo izjavo za agitacijo za čim večje znižanje gornjih indirektnih davkov. Javnost bo seveda bolj verjela njim kot predsedniku, čeprav bistva problema niti noče resno vzeti v pretres. Tako bo predsednik nosil sam delno odgovornost, ako bo znižanje davkov šlo daleč preko njegove volje. --------------o------- Prevoz pošte naj se vendar enkrat začne modernizirati WASHINGTON, D.C. — Mislimo, da nam ne bo nihče zameril, ako se pridružimo tistim kritikom naše poštne uprave, ki trdijo, da je prevoz pošte pravi škandal. V dostavi pošte nas bo kmalu prehitela celo Jugoslavija, ako nas že ni na nekaterih področjih. To so imeli v mislih nekateri senatorji in kongresniki, ki so pretekli teden spravili pred Kongres zakonski predlog, ki naj naroči poštni upravi, naj vključi v prevoz pošte tudi zelo razprostranjeno mrežo avtobus-nega prometa. Dosedanja pogajanja med pošto in avtobusnimi podjetji so se menda razbila na vprašanju stroškov za prevoz. Zakonski načrt zato predvideva pooblastilo naši Federalni komisiji za promet, naj do- Predsednikova priljubljenost pada WASHINGTON, D.C. — Gallupov zavod je pretekli teden dognal, da je predsednikova priljubljenost padla na 67%, najvišja je bila v decembru 1963 3 79 %,j e pa že sredi lanskega leta popustila na 74%, prve letošnje mesece se pa giblje nekaj pod 70%. Samo po sebi ni to noben poseben političen pojav. Predsednik živi v težkih časih in v težkih okoliščinah, njegove dolžnosti mu nalagajo marsikateri sklep, ki ga čisto gotovo vsi ne odobravajo. Je pač v življenju zmeraj tako, da odločna politika sprva odbija, potem šele žanje priznanje. Pa so vkljub temu pri nas ugledni domači dnevniki, ki so gornji naslov okrasili s vprašaji in klicaji, kakor je pač kdo razpoložen napram predsednikovi politiki. Mislimo, da taki okraski samo škodujejo ugledu resnih dnevnikov. Politična priljubljenost je kakor aprilsko vreme, se spreminja, če je treba, po urah. Kambodža pretrgala vezi z ZDA WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kambodže princ Sihanuk je pretrgal diplomatske vezi z Združenimi državami, ker da so južno vietnamska letala bombardirala neko vas v Kambodži. Jezen pa je na našo deželo baje posebno zaradi tega, ker je tednik Newsweek zapisal v zadnji številki, da je bila kraljica zapletena v neke nedovoljene gospodarske posle. Za vsem skupaj je seveda rdeča Kitajska/oziroma Sihanu-kov strah pred njo. Severni Vietnam prehaja na vojno stanje HANOJ, Sev. Viet. — Vlada je odredila, da morajo delavci delati vsak dan po 2 uri več in prihajati po potrebi na delo tudi ob nedeljah in praznikih. U-radna utemeljitev trdi, da je to potrebno radi tega, ker delavci zgubijo preveč časa v zakloniščih ob urah alarmov. Nekaj vzroka za ta vladni sklep je pa tudi potreba po večji proizvodnji za fronto. Kako nezanesljiva so komunistična poročila, se vidi iz sledeče primerjave: naše zgube v letalih znašajo od lanskega avgusta 35 komadov, komunistično časopisje pa trdi, da je Amerika zgubila že 266 letal! MAU OGLASI V najem Oddamo 4 sobe, kopalnica in pršna kopel, ter furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zv. (91) V najem Oddamo 3 neopremljene, lepe sobe s kopalnico, spodaj, na Hecker Ave. Kličite 881-9894. (89) Best Wishes for a sweet, happy MOTHER’S DAY Mrs BEAUTY SALON 6526 St. Clair Avenue EN 1-7157 Lastnica MINNIE KADER želi vsem, ki obiskujejo naš salon, in njihovim družinam, prav srečen in vesel Materinski dan. Iskrena hvala za naklonjenost, — priporočam se za bodoče. Pohištvo naprodaj Pohištvo za jedilnico, 2 spal-j niči, kuhinjo in dnevno sobo, dobro ohranjeno, je ugodno na-| prodaj na 19784 Rennwood Ave. | Kličite IV 6-3319. (90) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore BIvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15391 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers Naročite se na dnevnik ‘’Ameriška Domovina’ C . ■ - - v ~ ^ - -m •- Latinska in slovenska imena mesecev I. Januar — Prosinec II. Februar — Svečan III. Marec — Sušeč IV. April — Mali traven V. Maj — Veliki traven VI. Junij — Rožnik VII. Julij — Mali srpan VIII. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kimovec X. Oktober — Vinotok XL. November — Listopad XII. December — Gruden Narobe svet ‘Časi tavlja Cutter”, so se spremenili,” ugo-v uvodniku “Tailor and strokovno glasilo britanskih modnih krojačev, in dodaja, da so bogati dandanašnji suhi, revni pa debeli. “Naravnost pregrešno drage shujševalne kure si lahko privoščijo le premožni ljudje.” Moški dobijo delo MEN WANTED Molder and laborer wanted for Aluminum foundry. Call 232-4254. (90) Iščem delavca, ki se zanima in razume mizarsko delo, zunaj in znotraj, dobi takojšnjo zaposlitev. Kličite HE 1-1108 po 5. uri pop. (89) dobijo delo GOSPODINJA Iščemo gospodinjo za starejšega moža, da bi ostala čez noč. Kličite EV 2-6327 ali EV 2-5730. (89) Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo, enkrat na teden, stalno. Kličite 464-0812. (93) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, na 5441 Homer Ave. Prednost ima dvojica. Kličite HE 1-9482. (90) I V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, preproge v dveh sobah. Kličite EX 1-5767. (90) 1891 Naprodaj Enodružinska hiša, 6 sob, 2 garaži, blizu Lake Shore Blvd. Kličite KE 1-9067. (91) V najem Oddamo tri lepe na novo dekorirane sobe s kopalnico. Zglasite se na 1028 E. 70 St. — (90) Naprodaj Zidano poslopje, 4 stanovanja, severno od Superior Ave. Vsako stanovanje ima 5 sob, porč spredaj in zadaj. Dohodek $240 mesečno. Cena $15,500. Kličite lastnika 942-7405. —(3,5, 7,10,12 maj) Naprodaj Zidana 4-družinska hiša, na 1144 E. 63 St. 2V2 garaža. Dober dohodek. Vse v dobrem stanju, nov cementni dovoz, bakrene cevi, plinski furnezi, dobra streha, klet itd., v fari sv. Vida. Lastnik se mora seliti. 3,5,10,12 maj) Stanovanje v najem Oddajamo neopremljeno štirih prostornih sob z vsemi udobnostmi na 6223 Glass Avenue. Za ogled in razgovor kličite: EX 1-0564. 3,5,6 maj) Hiša naprodaj Enodružinska, 6 sob, garaža, klet, na 6704 Bonna Ave. Kličite čez dan EX 1-2240, po 6. uri zvečer RE 1-4779. — (28,30 apr, 5 maj) Sobo išče Moški srednjih let išče opremljeno sobo v šentviški okolici. Pokličite dopoldan 391-3058. RUDY KRISTAVN1K COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore-Delamo nove stavbe. • vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni. NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo v srcu naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da sc je Bogu dopadlo in vzel k Sebi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in brata Rudolf Mismas ki je po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, izročil Bogu svojo dušo dne 25. marca 1965. Truplo smo pa izročili materi zemlji 29. marca na Kalvarija pokopališču. Blagi soprog, oče in brat je bil doma iz vasi Ambrus na Dolenjskem. V Ameriki je živel 54 let. Zahvalimo se Father Baragi in Father Zanutič za obiske in prineseno zadnjo popotnico v bolnišnico in za obiske na domu ter tolažbo žalostnim. Najlepša hvala Father Baragi za darovano sv. mašo in za molitve ob grobu. Hvala Father Zanutic in Father Slapšak za asistenco pri sv. pogrebni maši in za tolažbo. Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrlega očeta. Hvala vsem, ki so ob krsti položili toliko šopkov cvetja in tako krasno ozaljšali njegovo zadnje počivališče na zemlji. To je dokaz kako so ljubili našega očeta. Hvala vsem številnim, ki so pokojnega očeta kropili, molili za njegovo dušo in jo priporočali božji milosti. Najlepša hvala članom društva Najsv. Imena Jezusovega, ki so molili rožni venec v cerkvi in ob krsti. Hvala vsem številnim, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili do groba. Hvala vsem, ki so dali na dan pogreba brezplačno avtomobile na razpolago, in pripomogli, da se je toliko ljudi udeležilo pogrebnega sprevoda. Hvala Ralph Godec za zapete žalostinke. — Hvala nosilcem krste. Hvala Louis Ferfolia pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in naklonjenost. Hvala vsem, ki so nas ob času velike žalosti tolažili in nam bili v pomoč. Vsem naj bo Bog plačnik. Ti, moj ljubljeni soprog, naš oče in stari oče! Kako smo vsi žalostni, ko Te več med nami ni. Kako smo prijetno živeli, dokler si bil zdrav, \edno vesel si se pogovarjal z nami. Nad 46 let sva skupaj živela v pravi zakonski ljubezni. Pa prišel je božji glas, da si zapustil nas in se preselil v nebeško domovino Daši z žalostjo, se uklonimo božji Previdnosti. Kako si skrbel za nas, dokler si živel med nami. Prosimo Te: prosi za nas Boga, da bi vsi živeli tako, da kadar nam umreti bo, se pri Bogu snidemo. Počivaj mirno, dobri oče, in na svidenje pri Bogu v nebesih. Ti, o Jezus, se usmili očeta našega, obilno daj mu Ti plačilo, nebeški raj na vekomaj. Tvoji žalujoči: LOUISA — soproga JOSEPH, RUDOLPH, RALPH, EDWARD, ALOYSIUS, BERNARD in DANIEL — sinovi LUCILLE in MARY ANN ZAITZ — hčeri VNUKI in VNUKINJE V Sloveniji brata JANEZ in JOŽEF ter VEČ SORODNIKOV. Cleveland, Ohio; 5. maja 1965. ooo<=>ooooooooo H. RIDER HAGGARD: Jutranja zvezda o0()0(><=^(Kr^'0 ' : I; #1 NA PREGLEDU? kale na pregled. Žirafe v živalskem vrtu v Rimu so se postavile ob vratih svojih domov, kot bi ča-