■v" V V VVW VV^*^ %ГЧ>т\/ V^ V-V' VV V* V ^1 ^ кпу vv-v v w v v v V V > □□□□□□□aaoaaooi □anoaoaooaot □□□□□□ □ □ a _ □ □ oco □ o o o o o o o □ D O O O □ □ □ a □ o □ □ □ o o a D O D D coo cca □ □□□□□□□^nnaaaocmDonnaaaaaaaaacianciDaanonnooo GLASILO SLOVENSKIH = GOSPODINJ IN DEKLET □ ooo □ □ a □ a o o o a □ a o o o □ o a o o o o o o s a o o o a acjo oao vwA. .Ла^Ч/J Štev. 2. V Ljubljani, dne 29. februarja 1912. Leto HI. Otroci in đelo. Živimo v dobi dela. Vedno bolj prodira naziranje, da človek, ki ne dela, ni človek popolne vrednosti. S tem je postalo tudi vprašanje, kako naj se otrok vzgaja k delu, eno glavnih vprašanj v otroški vzgoji. Otroci se vzgajajo v marsičem, kar pravzaprav še vzgoje ne potrebuje. Tudi delo ne potrebuje vzgoje. I.enih otrok sploh ni. Leni otrok je ali bolan, ali se mu vsiljuje delo, katero ne odgovarja njegovi osebnosti. Ako se sili otrok, čegar duša hrepeni po duševnem delu, k navadnemu domačemu delu, k risanju ali k igranju glasovirja, ali narobe, ako se sili otroka, ki je že po njegovi krepki vnanjosti rojen za delavca, a duševno ne posebno razvit, reševat računske naloge, upre se v obeh slučajih mlada kri in sicer z »lenobo«, ne iz lenobe. Temu pa ni kriv otrok sam, pač pa kratkovidna vzgoja, ki meni, da se da iz vsacega vse narediti. Otrok je izredno priden v vsem, kar mu ugaja. Kakor skače in divja mlada žival, tako tudi mlad človek, toda vsako mlado bitje po svoje, ki se ne strinja vedno s tem, kar je določil rodbinski ponos, očetova služba ali gospodarske razmere starišev. K delu more priti otrok le po delu, on mora videti delati. Otrok se vtakne že sam od sebe, po nekem notranjem nagonu, v vsako delo, katero se prikaže na njegovem obzorju, katero mu sploh le dopušča vmešavati se. Otrok mora sam videti delati. V novejšem času, to povsod ni več mogoče. Iz ceste je rokodelstvo skoraj popolnoma izginilo. Tudi odprta delavnica, v kateri se je marsikateri spreten delavec povzdignil do umetnika, izgineva ž.e celo v malih mestih in vaseh. Delo se skriva za zaprtimi vratami tovarn in velikih podjetij, v katere le redkokedaj in še takrat le hipoma zaide otročji pogled. Tako izgineva delo izpred otročjih oči. Le najpriprostejše delo, katero se izvršuje še z rokami, je ostalo, toda to ni več delo duha, to je le enakomerno mehanično delo, pri katerem se ne da mnogo učiti. Na tisoče in tisoče je otrok v velikih mestih, ki nimajo pojma o delu svojega očeta, o trdih žuljih, s katerimi prisluži njih vzgojitelj potrebne krone za vsakdanje življenje. To je nenadomestljiva izguba v življenju sedanjosti in mislečemu človeku se nehote usiljuje vprašanje, ali bo tudi novemu rodu delo vsebina in uteha življenja. Kar je vzgojitelj, kar otrok na njem vidi, je trajne vzgojne moči, vse drugo kakor poduk, navodila, nasveti, ukazi izginejo premnogokrat brez trajnega vtisa. Rod, kateri bo enkrat moral delati, mora videti delati, privajati se mora z lahkotnim posnemanjem, da doseže prvo stopnjo dela in pozneje z delom, delo samo. Starši, vzgojitelji, učitelji se morajo zavedati, da napredek, ki ga dosežejo ni trajne vrednosti, ako se ga ni udeležila in se v njega vglobila mladina. Zato moramo z istimi, ki ne bodo za nami le to delali, kar mi delamo, kateri bodo zamogli doseči še kaj več in kaj višjega, ne le deliti čas počitka, vpeljati jih moramo v naš delokrog, v naše področje, kjer in kolikor zamoremo. Vsakemu mladeniču se neizbrisljivo vtisne v spomin dan, ko je prvikrat v svojem življenju rešil kako večje delo, ali se vsaj smel udeležiti odgovornosti za večje delo. Naši otroci hočejo delati z nami, ker le to ustvarja veselje k delu. In ravno delo. ki da mladi glavi toliko misli, ki vzpodbuja k posnemanju in premišljevanju, je žplibog premnogokrat zaprto s težkimi vratami tovarn. Vzgoja k delu ni druzega, kakor delati z mladino in ne za mladino. Delo za mladino zamore pomnožiti le naše imetje, a delo z mladino ustvarja novo moč. Le lako izpolnimo veliko nalogo, katero imamo izpolniti našemu najbližnjemu, našim otrokom in s lcm celemu človeštvu. (Dalje.) V kakih osmih dneh — ob zelo ugodnem vremenu preje, ob slabem pozneje — se gnoj v gorki gredi vname in vleže al! posede. Posebno se poniža v sredi jame, ob kra u ga zadržuje obod in zemlja. Sedaj moramo gnoj še enkrat prehoditi in p riti.-.ni ti posebno ob robu, da je konečno povsod enakomerno stlačen in da tvori popolnoma v o -doravno ploskev Ob količkaj primernem vremenu je ireba sedaj gorko gredo nekaj dni zračili, da se od-s ranijo škodlj.vi plini, ki se tvorijo pri razkrajanju g no a in pa, da se poleže prehuda vročina. Z raji se tako, da okna pri zgroaji strani malo privzdignemo in podložimo s primernim kosom lesa. Seveda se zrači samo podnevi !n je treba gorko gredo zapreti in odeti vsa ko noč. Čez kakih pet do osem dni je izhla pela prevelika toplo a in sedaj je šele čas, da pokrijemo gnoj s primerno pla stjo zemlje. Povrhu po'resemo najprej tanko plast prav gnojne n e p r e s p jane (debelo k^paste) zemlje ali nekoliko preperelega (starega) gnoja, potem šele presejano zemljo, kakor je bila opisana v prejšnjem članku. Vsa plast naj bo kakih 20 do 25 cm debela. Zemljo z grabljami poravnamo, da tvori popolnoma vodoravno ploskev brez ozira na obod, ki je kolikor toliko nagnjen proti jugu. V kotih in bb robu oboda moramo zemljo močno pritisniti, ker sicer bi pozneje odstopila od okvirja. Pri pravilno napolnjeni gorki gredi naj bo od zemeljske površine do oken 10 do 15 cm razdalje. Napolnjevanje gorke grede z zemljo naj se vrši ob lepem vremenu, ob popoldanskih urah in kolikor moči hitro, da se-preveč ne shladi. Paziti je tudi, da ne pride kaj zamrznjene zemlje vanjo, ker to bi povzročilo popolno ohlajenje gnoja. Jako priporočljivo je, da zemljo na solncu primerno grejemo, predno jo uporabimo za gorko gredo. Takoj, ko je zemlja vrejena, pokrijemo gredo z okni in odejo in šele drugi ali tretji dan se lahko obseje ali ob-sadi. t Setev v gorki gredi. Majhna gorka greda, ki se priredi koncem februarja do srede marca, nam najvspešnejše služi kot sejalnica za vzgojo zgodnjih zelenjadnih in cvetličnih sadik. Izmed zelenjadnih rastlin gojimo v gorkih gredah sadike od karfijol, zgodnjega zelja, ohrovta, kolerab, zelene, raznih solat, paradižnikov itd. še veliko večje je pa število cvetlic, ki se tako zgodaj ne dajo gojiti na stalnem mestu na prostem, ampak zahtevajo ob svojem rojstvu in v mladostni dobi veliko gorkote in oskrbovanja. Naj imenujem le razne klinčke (nageljne), georgine, astre, levkoje, krizante-me, petunije, verbene, primule itd. Od teh in brezštevila drugih, več ali manj občutljivih cvelic lahko brez posebnih težav pridelamo do sredi maja prav krepkih in zdravih sadik, ako sejemo seme sredi marca v gorko gredo. Vsako setev, posebno pa v gorko gredo, izvršujmo ob lepem tihem vremenu ob poldanskih urah, tako, da pred solčnim zahodom že lahko zapremo gorko gredo. Ko okna odstranimo, razdelimo s primernimi remeljci vso ploskev, ki jo nameravamo obsejati, tako, da odločimo za vsako zelenjad ali cvetlico primeren pas ali četverokotnik. O setvi sami je pomniti, da ako je ista prego-sta, je to največja ovira za krepek razvoj vsake rastline in močna, zdrava sadika raste v gorki gredi le tedaj, ako ima dovolj prostora in vsled tega dovolj zraka insvitlobe. Sejati moramo torej kolikor moči redko in enakomerno, da pozneje rastline ne zdivjajo in se med seboj ne zaduše. Debelejše seme (pesa, kumare, paradižniki, pa tudi karfijole itd.) polagamo posamezno v vrstah in primernih razdaljah v zemljo. Finejše seme pa zmešamo v kaki posodi s suho prstjo ali peskom, da ga tako lažje raztrosimo enakomerno po določenem prostoru. Ko je one vrste seme vsejano, takoj 10i pristavimo poleg tistega prostora tab-blico (etiketo) s popolnim imenom. To Je neobhodno potrebno, da se izognemo vsaki zmešnjavi. Vsejano seme je treba pokriti z zemljo. V ta namen vzamemo v kako posodo rahle, fine, sveže prsti in jo z roko enakomerno potresamo po setvi in sicer tembolj na debelo, čim debelejše je seme. Tu velja splošno pravilo, ki pravi, da mora priti seme tako globoko v zemljo, kakor je samo debelo. Pri setvi je zelo važno, da seme leži tesno v zemlji. Zato moramo vsako tako setev nekoliko pritisniti ali potlačiti s kako deščico. Zadnje neobhodno potrebno delo pa je, da setev prav previdno a izdatno popršimo z vodo. Pri tem je posebno paziti, da voda ne raznese zemlje in ne splavi semena na eno mesto. Ko je setev končana, se gorka greda takoj pokrije z okni in odejo in tako zaprto pustimo v miru kake 4 do 5 dni. Četrti, ali najkasneje peti dan po setvi moramo pa pogledati, ktera semena kale, kar spoznamo po privzdignjeni in razpokani zemlji. Nemudoma odstranimo raz okna odejo, da dobijo rastline takoj dovolj svitlobe. Odslej naprej so glavna opravila skrbnega vrtnarja ta, da varuje mlade rastline pred žgočimi solnčnimi žarki (ob jasnih dneh senco!), da jim po potrebi in le ob ugodnem vremenu priliva s post a no pogreto vodo (bolje manj kot preveč!) in da jih počasi navaja na zunanji zrak in hudo solnčno svitlobo (vtrjevanje ob ugodnem vremenu). Vsa ta dela se dado izvršiti prav lahko, posebno ako smo pri setvi gledali na to, da smo združili pod enim oknom rastline z enakimi kulturnimi pogoji, t. j. rastline, ki enako dolgo k a 1 6, primeroma enako močno rastejo in so enako občutljivo za mraz in solnčne žarke. Bradavice na kravjem vimenu odpadejo, ako jih vsak dan enkrat ali dvakrat pokadimo z borovim storžem. Naberl si v gozdu borovih storžev, posuši jih, raztolci in potresi na žerjavico s katero pokadiš kravje vime. Včasih odpadejo bradavice že po enem tednu, včasih pa je potreba vstrajnosti dveh do treh mesecev, a odpadejo gotovo. — Ealio se peteršlljevo zelenje ohrani dalje časa sveže. Deni peteršiljeve vejice v kozarec, ki ga rabiš za vkuhavanje sadja, narahlo ga pokrij z jabolkom ali limono, ostane ti najmanj 14 dni svež. — Cvetoče črešnje, marelice, jabolka, kostanj in drugo v zimskem času. Na-lomi si črešnjevili vejic, postaviš jih v vodo blizu štedilnika ali peči, vode pa nikar ne menjaj. Črez štiri ali pet tednov boš imela najlepšo cvetečo črešnje-vo vejico. псасјпапппппииапсзп — D D Periifninarstuo □ задпппаппд Kako uporabljamo kosti in zelenja« vo pri reji perutnine. Veliko je gospodinj, ki še ne poznajo prave vrednosti kosti in zelenjave pri reji živali in to tako dragoceno hrano vržejo malomarno proč. Gospodinja, ki vzrejaš kokoši ali drugo živino, zberi vsak dan kosti in jih vrži v ogenj. V ognju postanejo kosti lahko drobljive in ko se shlado bele. Žgane kosti hrani v zaboju na suhem prostoru. Ko pride čas, da jih rabiš, stolči jih v možnarju, ali kar hitreje gre, zdrobi s kladivom ali sekiro, potem jih daj med štirikratni papir in jih atri z valjarjem, posamezni kosci morajo biti tako drobno zdrobljeni, da jih pišče lahko pozoblje. Tako zdrobljene kosti primešaj perutnini med otrobe ali krompir. Ker vsebujejo kosi i mnogo fosfomega apna, ki je za razvijanje kosti neobhodno potreben, postanejo živali izvanredno krepke in zdrave. Tudi kokoši ki nesejo, lahko krmiš z zdrobljenimi kostmi, nesle bodo bolj pridno, jajčje lupine postanejo bolj močne, kokoši ne zneso nikdar počep-ke. — Drugo, kar zelo koristi kokoši, je zelnjava. Razno zelenje, olupki od jabolk, storčki in listi, neporabljivi pri kuhi, od karfijole, zelja, ohrovta, se vse dobro seseklja in potrese kuram surovo. Imam vedno kakih deset kur, katere krmim z omenjenimi odpadki surovimi in tudi kuhanimi, zmešanimi z otrobi, le popoldne dobe nekoliko žita in kure se prav dobro počutijo. Za kokoši, ki jih hočemo opitati, je najboljšo koruza; za kokoši, ki naj dobro neso pa oves. асзсзсзсисзсзсзасзсзсзсзсзсзс D prjaaniLjr згзсшс ;п;,Јциип Vri Ko spomlad cvetoča pride In odklene temna vrata, Z radostjo nas vse obide Doba nam zašije zlata. Nekoliko se še obotavlja preljuba težko zaželjena spomlad. Snežena odeja, gosta megla, mrzli vetrovi se prav počasi in neradi poslavljajo od nas. Al solnce, močni in neustrašni premago-valec mrzlih vetrov, snežene odeje in goste neprodirne megle ne odneha, ker dobro ve, da mu je zmaga gotova. Solnce zlato, odkleni temna vrata, da nam zašije doba zlata! Odprlo se nam bo delo na vrtu. Narava vstaja iz težkega zimskega spanja. Z veseljem in lahkoto vrže s sebe belo mrzlo zimsko odejo. Poskrbeti ji bo treba druge raznobarvne obleke. Da bo obleka njena prav ukrojena, da bo jzbira barv prava, pomoremo obdelovalci in obdelovalke vrtov. Torej na delo! Z delom na vrtu se začne takoj, ko zemlja pripravna za obdelovanje, to i , ko se osuši. Delo v premokri prsti I i bo uspevalo, ker se stlači in poman-I a in to se čuti potem celo leto. Ko je zemlja dovolj osušena, jo pre-] pati, prekoplji, pognoji in prerahljaj. ripravi in odloči gredice za različno lenjavo in za cvetice. Vrt brez cvetja mrzel tudi ob času hude vročine ! Za etje se sedaj še ne mudi, pač pa so ekatere rastline, ki so neobčutljive i 'oti mrazu. Te lahko seješ in sadiš j 'ecej, ko imaš pripravljene prostore. orenje in peteršilj ne zelenita 40 dni, I ito se morata sejati zgodaj. Solata in linača preneseta tudi malo mraza; j asej jih torej zgodaj na urejene gre-j ice. Zgodnji grah je neobčutljiv proti i irazu. Sadi ga na sledeči način: z mo-i iko naredi 6 do 7 cm globoke brazdi-1 e, ki naj bodo 30 cm narazen. Med ka-1 tvijo se vzdigne in lahko pride na po-I ršje, zato ga pritolči z motiko ali po-eptaj z nogami. Ko ti nekoliko vzra-ite, mu daj oporo z vej. Pritlične vrste j le potrebujejo opore. Sadi ga v presledkih štirih tednov, tako da imaš 'edno lep svež grah. Pri setvi pazi po-lebno na to, da ne seješ pregosto. Pre-fosto nasejane rastline se nikoli ne norejo opomoči. Drobna semena pome-laj z žaganjem ali prav drobnim pes-iom, to ti že nekoliko omogoči bolj redko sejanje. Je pa še drug na.oin, ki ti pomaga, da seješ bolj redko. V zavitke, ki služijo trgovcem za zavijanje in pošiljali semen, nasuj pripravljeno seme. Primi zavitek tako, da sta robova skupaj in da so stranice zbočene na zunaj, potem primi s palcem in prvima prstoma, kakor se drži pero ali svinčnik pri pisanju, giblji z roko tako,- da se pregibi je samo zapestje: s tem se premika zavitek s semenom. Premikaj zapestje tako, da seješ vedno v stran, nikoli pa ne od zdolaj navzgor. Poizkusi preje, da se navadiš, s kako drugo stvarjo. Pri nakupovanju semen ne glej na ceno. Boljše je kupiti dražje v manjšini. kot ceno v večini. Pokrivanje zgodnjih sadik zvečer s slamo, smrečjem ali starimi vrečami gotovo ne bo škodovalo. Hortencija s svojim velikim lepim cvetjem je povsod znana in udomačena. Kako pa si pomagati, da bo bogato cvetela in da so cveti veliki, je manj znano. Hortencij je več vrst. Najbolj znana je tako imenovana otaksa z velikim cvetom. Razmnožuje se v mesecu maju s potaknjenci. Porežejo se izrastki, ki se začenjajo leseniti in ki nimajo cvetnih popkov. Vrste z bogatim cvetjem se pomnožujejo samo iz izrastkov, ki so pognali iz korenin. Potaknjenci se porežejo na pošev pod listom in se morajo takoj posaditi. Oveneli pritlikovci se veliko počasneje vkoreninijo. Potaknjence nasadi v majhne lonce v dobro pognojeno z drobnim peskom pomešano prst. Lonci se postavijo v toplo gredo ali pa na kak senčen prostor. Ker mlada hortencija ne prenese svetlobe, zato zastri in pokrij lonce s kako temno rečjo. V šestih dneh se ti primejo in potem že lahko nekoliko zračiš. V Štirih tednih se ti razrastejo korenine in se polagoma navadijo prostega zraka, a na solnce nositi se še ne smejo. Za teden dni se presade v večje posode v lahko močvirnato zemljo, pomešano s kompostnico in zemljo iz gnojaka. Slabo vkoreninjene obledele in bolne izrastke odberi, ker taki se nikoli ne opomorejo. Postavi lonce na prosto in jih samo malo zasenči. Da se ohrani enakomerna mokrota, .postavi lonce v pesek ali pepel od premoga. V vsakem loncu goji samo en izrastek in vse poganjke odstrani. Da ti bo hortencija dvakrat cvetela, pusti poganjke, ki ti pribodejo iz korenine, da ti vzrastejo in odreži prvi odeveteli cvet. Hortencija rabi veliko hrane, zato od časa do časa pognoji s kurjevci ali pa z razmočenim kravjekom. Gnoji se navadno do cveta enkrat na teden, ob času cvetja pa vsake štiri dni. Pretiravati z gnojenjem seveda ne smeš. Pazi tudi na to, da se ti ne zarede uši. Na ta način boš imela močne in bogato cvetoče hortencije. Ko se ti korenine zopet razrastejo, presadi cvetice v večje posode in delaj tako naprej z gnojenjem kot pri manjših. рапаапиааааппдсЈДД jj ftutirala g аапапппаспаассзапа Zarfijolna juha z vsukancem. Skuhaj v pol litra vodi majhno na kose zrezano karfijolo. Nato vsukaj iz enega drobnega jajca in četrt litra moke močnik, ki ga stresi v 3 dkg razbeljenega surovega masla ali masti in toliko časa mešaj, da se zarumeni; prilij mu 1 in pol litra juhe (peteršiljevke ali od kosti) in kuhano karfijolo z vodo vred, osoli jo, premešaj ter kuhaj še 10 minut. Karfijolna juha z zdrobom. Skuhaj v pol litra vode majhno, na kosce zrezano karfijolo. Nato razbeli v kozi žlico masti in ji prideni 3 žlice pšenične-ga zdroba, ki ga mešaj, da se lepo zarumeni. Prilij mu 1 in pol litra juhe, osoli jo, premešaj in kuhaj 15 minut. Potem pa stresi vanjo karfijolo z vodo vred ter jo kuhaj še 5 minut. Postna juha iz korenja in krompirja. V kozi raztopi 4 dkg surovega masla in mu prideni debel, osnažen in na liste zrezan rumen koren, par koscev čebulje in dva debela olupljena in na kosce zrezana krompirja. Kozo pokrij ter vsebino duši pol ure, vmes pa polagoma prilivaj eno o šminko litra vode, osoli in večkrat premešaj. Nato prilij 1 in pol litra peteršiljevke ter počasi kuhaj še eno uro, prideni še eno žlico paradižnikovega soka ali mezge in eno žlico kisle smetane. Kuhano korenje in krompir odcedi, ga stlači in odcejeno juho prilij zopet nazaj, vse skupaj dobro zmešaj ter prideni eno celo v trdo kuhano in sesekljano jajce in eno na kocke zrezano v masti pre-cvrto žemljo. Ohroviovo brstje kot salata. Osna-ži in operi ohrovtove glavice in jih skuhaj v slani vodi. Kuhane odcedi, deni jih v skledo in zabeli z oljem, s kisom in potresi s poprom. Kaša za piikuho. Četrt litra zbrane kaše deni v lonec ter jo dvakrat popari s kropom in potem še enkrat spla-kni z mrzlo vodo, da izgubi grenkobo. Posebej v kozi zgrej 3 dkg masti in ji prideni košček čebulje in oprano kašo, ki jo najprej mešaj, da se mokrota posuši, potem pa zalij s tričetrt litra gorke vode, osoli in pol ure počasi kuhaj. Ta kaša se zlasti prilaga kot prikuha k obari, guljažu itd. Rumena koleraba. Olupi debelo rumeno kolerabo, zreži jo na male kocke, prilij vode toliko, da stoji čez kolerabo, prideni malo kimlja, osoli in kuhaj do mehkega. V kozi razbeli 2—3 dkg masti; ko se razgreje, prideni pol žlice moke; ko se zarumeni, prideni kolerabo, ki ji prej polovico vode odcedi; če je pregosto, pa še malo juhe ali krom-pirjevke prilij; ko še par minut vre. je pripravljena. Rumeno korenje za prikuho. Olupi debelo rumeno korenje, zribaj ga na strgalu (ki je za kislo repo), skuhaj ga v osoljeni vreli vodi, napravi v kozi prežgan je iz 2 dkg masti ali surovega masla; ko je mast vroča, prideni pol žlice moke in malo drobno zrezanega zelenega peteršilja; nato 'prideni kuhano in odcejeno korenje, premešaj, zalij z osminko litra juhe ali krompirjevke; ko še par minut vre, je pripravljeno za prikuho. Ali pa zreži olupljeno korenje na rezance in ga skuhaj v slani vodi napol mehko. Razgrej v kozi surovega masla in pridaj kepico sladkorja, ko se malo porumeni, prideni kavino žlico moke in odcejeno korenje. Premešaj, zalij z osminko litra juhe in praži do mehkega. Jajčji vsukanec (močnik.) Napravi lepe in drobne svalke iz enega jajca, ene jajčne lupine vode in četrt litra moke; to z vilicami prav dobro mešaj, da bo vsa moka dobro vmešana; tri dele tega soka zakuhaj v slanem kropu (1 in ena tretjina litra), ko sok deset minut vre, prideni še ostale usukance, katere prej zarumeni v 4 dg masti; pusti še 5 minut počasi vreti in jed je gotova. Podmetena jabolka. Olupi 5 srednje debelih kislih jabolk, zreži jih na koščke, deni jih v lonec ter nalij nanje tri četrt litra vode, pokrij jih in kuhaj, da so mehka, potem jim vodo v drugI lonec odlij, jabolka dobro stlači in jim pridaj dve polni žlici pšenične moke, malo osoli, premešaj in odlito vodo zopet počasi nazaj prilivaj, vse skupaj zmešaj, naj vse še vre par minut; še enkrat premešaj, stresi v skledo, zabeli z žlico masla ali masti in če hočeš, potresi po vrhu žlico stolčenega sladkorja. Žemlje z jabolki. Razpolovi črez sredo stare žemlje (kajzerce) in jim iz-reži sredico, da nastane kotanja, tako izdolbene žemljice pomoči v oslajeno vino, ki mu pridaj skorjico cimeta, potem jih zloži na krožnik, cla so od teko ter končno povaljaj v raztepenem jajcu ter ocvri na maslu ali masti. Posebej pa opraži v surovem maslu izdolbljeno in zdrobljeno sredico. Nato duši s par žlicami vode in vina olupljena jabolka, prideni sladkorja, da so sladka. Dušena dobro stlači in jim primešaj ocvrto sredico. To jabolčno mezgo naloži v žemlje, ki jih končno še potresi s sladkorjem in postavi na mizo. Ocvrle rezine (šnite). Razrcži žemlje na pol prsta debele rezine, ki jih pomoči v mrzlo mleko, nato pa naloži v skledo, da se odteko. Posebej v skledi raztopi jajca, prideni par zrn soli in vanjo pokladaj rezine, da se po obeh straneh dobro namočijo; potem pa jih ocvri v razbeljenem maslu tako, da so po obeh straneh lepo rumena. Potresi jih še s sladkorjem in postavi na mizo. Pomarančna saiala. Pomaranče olupi, nareži jih z ostrim nožem na ploščnate koščke, deni jih v skledo in polij z oslajenim vinom; ko se malo napoje, jih naloži v plitvo skledo ter deni na sredo vsakega koščka žličico ukuhanili brusnic (mokric). Fižolov krompirjev pire. Zvečer namoči 1 četrt litra belega fižola, drugi dan ga pristavi k ognju, tla zavre; ko zavre, ga kuhaj 1 četrt ure. Nato mu odlij vodo pa ga na novo zalij z enim litrom gorke vode, osoli, prideni tudi eno srednje debelo osnaženo in razrezano korenje, štiri olupljene in na kose razrezane krompirje. To kuhaj do mehkega. Ko je kuhano vse dobro, stlači in pretlači skozi sito z 1 četrt litrom juhe. V kozi razgrej 5 dkg ocvirkov; prideni žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja in pretlačeni fižol in pa ščep popra; ko še malo prevre, daj za prikuho na mizo. Priželjc pečen. Priželjc osnaži, operi ga in posoli, deni v kožico, polij z vročo mastjo, prideni košček čebulje in ga peci v pečici, da se zarumeni; (črez slabe pol ure bo pečen). Pečenega zreži na kose in daj s salato na mizo. Jabolčna kaša pečena. Izberi 1 četrt litra kaše, jo parkrat operi z vrelo vodo in še z mrzlo splakni. Deni kašo v primerno kozo in jo polij s tričetrt litrom vrelega mleka; pridaj za oreh surovega masla, malo soli in tri dkg sladkorja, premešaj, da se sladkor in sol raztopita, deni jo v pcčico za četrt ure. Potem jo vzemi iz pečice in položi 4 olupljena in na kosce zrezana jabolka košček poleg koščka, deni potem nazaj v pečico in praži še slabe pol ure. Nato jo premešaj ter naloži na krožnik v kupček, potresi s sladkorjem in cimetom, daj kot močnato jed takoj na mizo. Suhe breskve kot koinpoi. Operi v mlačni vodi 1 četrt kg lepih suhih breskev, deni jih v lonec ter nalij nanje tri četrt litra vode in eno osminko litra vina; ko se pol ure kuhajo, jim dodaj 20 dkg sladkorja ter kuhaj počasi še pol ure. Ohlajene stresi v sklc-12i do in daj na mizo k pečenki ali moč-natim jedem. Grški zrezki. Vzemi 15 dkg starih žemelj, odreži jim skorjo in namoči sredico v mrzlo voclo. Potem sesekljaj 1 četrt kg govejega in 1 četrt kg svežega prašičevega mesa prav na drobno, ožmi namočene žemlje ter jih prideni mesu, osoli, prideni še ščep popra, drobno zrezanega zelenega peteršilja, strok češnja in košček čebulje. Ko si ubila v meso še eno jajce, vse prav dobro zmešaj. Nato stresi zmes na desko, razdeli na 14 enakih delov, lepo jih splošči v okrogle ploščice in potresi na obeh straneh z moko. Tako pripravljene zrezke speci v plitvi ponvi na masti, ki jo naj bo za mezinec na debelo. Naloži na krožnik druzega poleg druze-ga ter daj s salato na mizo. Ponarejena svinjska ribica. Operi in sesekljaj 1 četrt kg govejega, 1 četrt kg telečjega in 1 četrt kg mastnega svinjskega mesa, stresi vse v skledo in primešaj veliko ostrgano v vodi namočeno in ožeto žcmljo, eno celo jajce, malo popra, nekoliko zrezanega zelenega peteršilja in čebulje ter nekoliko soli. To dobro zmešaj, stresi na desko in vpodobi ribico, ki jo potem položi na razgrnjeno z limonovimi lu-pinicami, z zelenim peteršiljem in prav malimi koščki lovorjevega lista obloženo mrežico (pečico) ter jo lepo vanjo zavij. Ribico polem položi v po-mazano pekačo, polij z mastjo in speci v srednje vroči pečici. Daj jo s salato ali kislo repo na mizo. Svinjske zarefeernice. Najprej raz-reži na prst debele kose, dobro jih potolči in osoli. V kozo pa deni žlico masti. Ko se razgreje, deni v mast zare-bernice in par koščkov čebulje, po obeli straneh jih hitro zarumeni. V drugi kozi (za dve zarebernici) nareži na listke dva olupljena krompirja (surova), nanja položi opraženi zarebernici, prilij osminko litra juhe, s katero si poplaknila kozo. Prideni žlico kisle smetane in zarumenelo čebuljo po vrhu potresi žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja in košček limonine lupine; potem kozo pokrij in postavi na ognjišče, da se vsebina še praži pol ure. Na mizo pa postavi to jed kar v kozi. Ribji brodei s paradižnikom. Deni v kozo dve žlici olja in ko se razbeli, prideni 1 četrt kg osnaženc in na 7 koščkov zrezane ribe (morske so najbolje); ko se riba naglo zarumeni, jo poberi na krožnik; v olje pa deni eno žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja s strokom češnja in čebulje; ko se zarumeni, še prideni dve žlici pretla-čenih paradižnikov, katere zmešaj s 4 žlicami gorke vode, osoli, ko vse to zavre, prideni ribo in jo pusti v tej polivki četrt ure vreti. Stresi jo v skledo ter obloži s koruzno polento, krompirjem, z makaroni ali praženim rižem, ki ga lahko namešaš s kuhano karfi-jolo. Suhe češplje s koruznim zlrobom. Operi 1 četrt litra suhih češpelj, deni jih v lonec in nalij z vodo (1 in tri četrt litra) in jih kuhaj pol ure, nato jii prideni 1 četrt litra koruznega zdrobi in kuhaj počasi še 20 minut, osoli pridaj kepico sladkorja, stresi v skla do in po vrhu zabeli z eno žlico vroče-ga masla ali masti. Daj na mizo ko samostojno jed. Sirovi krofi. Zbrodi 1 četrt liti mleka, pridaj malo soli, en rumenjak eno jajce, eno žlico sladkorja, za oral surovega masla, dve pesti domačogi zdrobljenega sira, 2 dkg v dveh žlicaJ mlačnega mleka vzhajanega kvasa ii tri četrt litra moke, to testo dobro kuhalnico stepaj kakor za krofe; po stavi za pol ure na gorko, da vzide Potem stresi na z moko potreseno <1® sko in zvaljaj za prst na debelo, izrež krofe in pusti vzhajati. Vzšle ocvri tu masti kakor pusine krofe, potresi ( sladkorjem in daj na mizo. Masleni koiački z jabolki ali mez< go. Mešaj četrt ure 14 dkg surove d masla, 8 dkg sladkorja, sok in drobil zrezane lupine pol limone ter eno drob no jajce, v to zamešaj 25 dkg moke. i dkg drobno zmletih lešnikov in 5 gramov (У2 dkg) pecilnega praška. Testo deni na z moko potreseno desko ter po gneti vse še v 2 dkg moke. Nato ga r; miekarsfuo a o □□nnnLJuanciaauLJaEa □ Molzni žehtari sio priprava, katerih ne manjka v gospodarstvu na deželi. Revnejši kočarji ki imajo le po eno samo kravo, molze jo v glinaste latvice. Včasih si vzarn- jo na pomoč tudi kak lonec. No bogvi kakšne nesreče ni, ako se molze v glinasto posodo, samo snažna mora biti, da ne pokvari mleka, kar se le prei-ado zgodi. Tudi leseni molzni žehtari se nai hajajo še v rabi, ki niso tako napačni, ako se pazi nanje. Dekli ali gospodinji, ki ne obrača na skrbno pomivanje lakih žehtarov vse pozornosti, se lahko zgodi, da se na novo molženo mleko v njem poprej skisa, predno je prenešeno iz hleva v mlečno shrambo. Pomite žehtare je potrebno sušiti na solncu radi tega, da solnce, poleg gorkote, ki posoJ do suši, tudi mlečnokisle glivice pomori. Poleti se leseni žehtari prav radi izsuše in puščajo mleko in potrebno jih je vedno nabijati, kar gospodinjam ni vedno všeč, ker se z nabijanjem po-i rabi čas. V novejšem času ne kupujemo več lesenih žehtarov, ker se dobe pločevinasti (plehnati) skoro po vseh trgovinah. Seveda imajo tudi pločevinasti žehtari svoje napake, namreš zelo radi zarujave. Kupujemo tudi žehtare, ki so zunaj in znotraj emajlirani, ti se zopet radi krušijo, ako se zadene ž njim; to postane škodljivo mleku, ker na istih mestih zaostaja nesnaga in pokvari mleko, tudi rja preje luknjo, da žehtar toči (glej sliko 1 [79 b]). Tem neprilikam se je prišlo v okom e tem, da je začela tvrdka Alfa Sepa-rator izdelovati žehtare iz močnejše pločevine, kateri so trikrat pocinjeni, tako da ne rujave in se ne krušijo. Vrhu tega so novoizdelani žehtari prav pripravni, ker so toliko ploščnati, da se lahko stisne med kolena (gl. sliko 2 [78]). Zraven imajo še noč, da se lahko razne neprijetne in škodljive okuse (glej sliko i in 5 [76 in 77]). Oblika že-htara je skoro ista kakor pri številki 1, samo da ima lijak in cedilo, kar je pač najbolj priporočljivo, posebno v poletnem Času, ko je povsod dosti muh ki Slika 4 (76). Шка 1 (79 b). Slika 2 (78). prenaša mleka. Tam, kjer je roc pritrjen, je ob robu na vsaki strani žehtar tako urejen, da je pločevina čez rob toliko potegnjena, da med molžo na kolenih sedi in ne more zdrkniti. Okrogle žehtare se bolj težko drži pri molži, ker vedno lezejo izpod kolen, kar vznemirja osebo, ki molze. Sicer imajo okrogli žehtari navadno lijake, ki so pa malo vredni, večkrat opazimo, da še ravno iz lijakov polije največ mleka. Priporočati so tudi žehtari, ki so stisnjeni in imajo ob strani roč z odprtino, skozi katero se vtaknejo prsti, da se mleko prav nosi (gl pujski, ne pa plemenske svinje. Ako vprašaš, zakaj se tako zgodaj sili mlada, še komaj poi leta stara svinjica k mrjascu, dobiš navadno odgovor, ako je kmalu ne pripustim, sc mi pozneje ne bo hotela oplemeniti, ker ji popokajo jajca v maternici, ali da se predolgo ne spravi k pitanju. Nekatere gospodinje res mislijo, da svinja ni dobra za pitanje, ako prvih pujskov ne skoti. Res je, da se starejše svinje bolj s pridom dajo opitati. Za domačo potrebo se to razume, ker so za doba so masti sploh boljši starejši prešiči. Da bi pa s takim razlogom silili mlado svinjo k prezgodnji oplemenitvi, je pač velika ne-, smisel. Gospodinja, ki je tega mnenja, naj mladih svinj sploh nikdar ne pripusti in jih raje opita brez prve ople-i menitve in skolonja. Bolj pametno je, izbrati si za pleme svinjo iz zanesljivo zdravega in čvrstega zaroda in jo potem za pleme ohraniti do 6 ali 8krat-> ne skotitve. Tako je mogoče več doseči pri iz:-< reji prašičev, ker se lahko pazi, da se svinja ne pripusti premlada prvič k mrjascu in počaka vsaj do starosti 9 mesecev, še boljše je počakati s prvo oplemenitvijo do 11 ali 12 mesecev, potem je mlada svinja res popolnoma do-raščena. So seveda tudi izjemo, na primer pri hitro rastočih plemenih, ali ako je svinjica izvanredno dobro razvita, tedaj se izjemno lahko dovoli oplemenitev mlade svinje pred 9. me-secom. Prezgodnja oplemenitev svinj ima premnogokrat slabe posledico, večkrat toži gospodinja, da so prvi pujski slabotni in bolehni, ali da je bil porod dolgotrajen in mučen, ali da jc skotila svinja malo pujskov, včasih le enega ali dva. Druga zopet toži, da so pujski podvrženi driski ali da jih je prišlo polovica ali vsi mrtvi na svet in še dosti drugih grenkih tožba imaš priliko slišati. Vse te neprilike lahko izostanejo, ako se krepke doraščene in dosti stare svinje prvič pripusti k oplemenitvi. Taka svinja ima zmožnost, ako se jo oplemenila, povreči čvrste in zdrave pujske, kor sama ne potrebuje več snovi za razvoj svojega trupla, to je za rast kosti, mesa in maščobe. Vse redilne snovi, ki jih dobi breja svinja v krmi, se porabijo potem za razvoj rastočih pujskov. Pujski se krepko razvijejo v maternem truplu, se tudi močni skotijo, so zdravi, niso tako podvrženi driski, porod je navadno hiter in pujski mnogoštevilni. Tako vidiš, gospodinja, kako si lahko skuješ sama srečo v prešrjčjereji, ako si pametna. Nikar ne misli, da so to prazne čenčo, so posnemanja vredne besedo, katere naj vpošteva vsaka gospodinja, ki se peča z izrejo mladih pujskov. Kar velja za mlade svinje, velja tudi za mrjas-čke. Nikakor jih ne spuščajte pred 9. mesecem. Le izjemoma ali v najnujnejši potrebi se lahko dovoli prej, morila par skokov, vendar ne prehitro drug za drugim. Vmes naj bode vsaj par dni presledka. Kakor hitro pa je mrjasec 9 mesecev star in doraščen, ga brez skrbi lahko pametno uporabljamo za plemenitev. Tudi takega je še kolikor mogoče varovati, dokler ni popolnoma utrjen. Ko je mrjasec star eno leto in ga dobro oskrbujemo, to se pravi, da ga ki-mimo s krmo, ki vpliva na njegovo živahnost, to je z ovsem, potem ga lahko tudi izjemno porabljamo za dva-kratko plemenenje na dan. Ako pa mrjasec ni močno krm I jen, se mora opustiti dvakratno plomenenje. Med skokoma na dan mora biti vsaj pre- 122 sledka 6 ur. Drugače je plemenitev negotova in brezuspešna. Popolnoma nedopustno je mrjas-ca porabljati za večkratno plemenitev na dan, kakor se to zgodi mnogokrat. Nemogoče se mora pametnemu človeku zdeti, da se pripušča mrjasce celo po 6 do 8krat na dan. Taka plemenitev ni ničvredna, tudi se mrjasec popolnoma pokvari, da postane za pleme popolnoma nesposoben. Nadalje je nespametno svinjo pripustiti po vrsti k dvema mrjascema. Ako je žival oplemenjena, ne vemo, od katerega mrjasca se je izvršila ople-menitev. Slednjič je še omeniti, naj se svinje po skotenju pujskov prej ne oplemeni, dokler ne odstavi pujskov, ker je doječa svinja silno zdelana od mnogih pujskov, ki jih mora preživljati s svojim mlekom. Še boljše je, ako se še po odstavljenju malo počaka, da si doječa svinja opomore, ker je še tako zmiraj lahko mogoče dvakratno skote-nje pujskov na leto. Svinja navadno nosi 116 dni ali po domače računano, tri mesece, tri tedne in tri dni. Po razsodbi več sto zdravnikov je T h y m o n i e 1 S c i 11 a e iz lekarne B. F r a g n e r, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi izvrstno in nepričakovano delujoče sredstvo za lajšanje in odstranitev oslovskega kašlja. Steklenica po 2 K 20 vin. &e dobi skoro v vseh lekarnah, vendar pazite strogo na ime preparata in izdelovatelja. Le pri vporabl od leta 1886 sijajno pohvaljenega, z znamko zakonito zajamčene V •• nepremočni, zelo trpežni, mehki in sposobni za leščenje. Izborna tudi za preproge za vozove, konjsko opravo, gonilna jermena itd. - Dobi se povsod v škatljah po 30 vin. in večjih posodah kjer ne, pri samoznstopstvu J. Lorenz S Co., Heb na Češkem in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodba se glasi: Ppoiljite ml 24skg „gumitran"-masti, ker jo hočem tukaj vpeljati. Chalottentund (Dansko), 28. junija 1909. J. Pajowek, dirkališče. Izgubilo I je mnogo tisoč ljudi mučen kašelj z zdravniško priporočenim in prijetno dišečim, kašelj lajšajočim sredstvom 10 3"hymomel Scillae. Izdelovanje in glavna zaloga ▼ B. FHflGNER-ja lekarni! c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. Prosimo, vprašajte svojega zdiavnikal 1 steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej pošiljatvi K 2*90. 3 steklenice proti naprej poši-Ijatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej pošiljatvi 20 K. Pozor na ime sredstva, izdelovatelja in varstveno znamko. 3118 Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rihard Sušnlk, dr. G. Plccoll, Jos. Čižmaf. Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 4C00 komadov takozvanih teliillb kicn m kon i za ceno le K 4-40 komad in K 8'60 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lasir.ike kon . Ti debeli, trajno trpe ni Koči so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 era velik , torej lahko pokrijejo cele a konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršuje o le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljem na STEINER-ievo komisijsko razpošiijalmco združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — ć-а neuga:a- joče se zavežem vrniti naprej poslani deir i. Mnogoštevilna priznanja in naro. ila so dos. od kobilarne v Radavcu, Komornu in Brodij-ju župnija Kolarja Tutz-u dr. Vračuna, odvetnika v Vara^uu, posestnika Weichbergerja Uosva, Griiinvalda,, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zcj. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mi i na, Fohringerja in dr. 2855 Ma prodaj je posestvo na lepem kraju v Hotiču zraven farne 'cerkve. Lej.;e njive, zaraščen gozd. — Več se izve pri lastniKU Francu Juvan, Hotič, p. Litija. 518 (3) ''i \m\ n da ie v preteklem letu Kolinski kavni primesi v korist obmejnim Slovencem priraslo mnogo novih prijateljic med našimi gospodinjami. Težko je danes res najti slovensko gospodinjo, ki bi še ne kupovala Kolinske kavne pnmesi v korist obmejnim Slovencem. Tiste gospodinje pa, ki še ne kupujejo te primesi, so zelo redke izjeme in še te — to z veseljem lahko rečemo, ginevajo bolj in bolj in lahko vpravičeno upamo, da bodo v doglednem čn^u docela izginele. Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem je brezdvoma najboljši kavni pridodatek. O kavi, ki ii nismo pridejali Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem, ne moremo reči, da je dobra. Kava pa, ki smo ji pridejali te kavne primesi, je najizbornejša pijača, ki jo vsak rad pije, kajti odlikuje se z izvrstnim okusom prijetnim vonjem in lepo barvo, torej z lastnostmi, ki jih vsaka kava mora imeti, če hoče opravičeno nositi priimek „dobra". Da je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem res najboljši kavni pridodatek, nam ni treba več dokazovati, ker to naše gospodinje same najbolje vedo in znajo vpoštevati, kar se vidi ravno iz tega, da je ta kavna primes pri njih tako priljubljena. Drugi ravno tako važni vzrok priljubljenosti Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem pri naših gospodinjah, je pa dejstvo, da je to pristno domače blago, in sicer edino pristno domače blago te vrste. Kolinska tovarna je podjetje združenega trgovstva in kaže svoj slovenski značaj tudi s tem, da z lepimi vsakoletnimi zneski podpira vsa važna narodna in kulturna slovenska društva, v prvi vrsti našo prekoristno „Slovensko Stražo". Naše gospodinje se toraj dobro zavedajo svoje dolžnosti podpirati domača podjetja. Zalo krog prijateljic Kolinske kavne primesi v korist obmejnih Slovencev tako hitro narašča. Naj bi še naraščal v prihodnjem letu, dokler ne bodo prav vse naše gospodinje odjemalke Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem! riOlS®!]®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®