l.t..* ruk dan »JutraJ
r pjnedeljkih in dnevih p« praa* nitih. — Posamezna itevilk« 1'—, n* 16 straneh Din 2	»
jjesečna naročnin« Din 20 —, *■ tujino Din 30'—» Uredništvo v Ljubljani. GregorčlJev« ulica 23. Telefon uredništva 30*70, 30-69 in 30-7L
Rokopisa« ■« Tniam«,
“ .Oglad po tarifi in dogovoru,
Uprav•
*•tel-
Podružnica v Maribora, Aleksandrova cesta it. 24, telefon 29-60, Podružnica v Celju,
SlomSkov trg Štev. &
• Št. 103
Ljubljana, torek, dne 30. septembra 1930
Leto I.
Vtis Turati jeve ostavke v inozemstvu
Ostavka pomeni zmago manjj ekstremne struje v fažismu - »Francija se more Turatijevega odsiopa le veseliti« - Borba med nacijonalisti in pristnimi fašisti za odločilni vpliv v stranki - Naziranje angleških političnih krogov
Pariz, 29. septembra, n. Povodom ostav-jke generalnega tajnika italijanske faši-stovske stranke Turaitija, na katerega mesto pride bivši naoijonalist Giuriati, so se
v	tukajšnjih listih pojavile nekatere interesantne informacij« o položaju v fašdstov-ski stranki.
Velik političen pomen ostavke »Temps« objavlja poročilo iz Rima, v katerem naglasa, da je izzvala Turatijeva ostavka veliko presenečenje v fašistovskih krogih. Pričakovalo se je sicer, da pride do sprememb v tej smeri, toda nikakega znaka mi bilo, ki bi bil napovedoval, da se bo zgodilo to ravno sedaj.
V	nadaljevanju omenja list, da je Mussolini postopal na enak način s svojimi so-trudniki že v mnogih drugih ^lučajih na podlagi svoje meitode tako imenovane »rotacije«. Glede strank© pa da se Mussolini stalno boji, da bi se mu ne zbirokratizirala in mu postala neaktivna. Ta nevarnost se da odvrniti — misli — s tem, da se v vodstvu izvršijo od časa do časa osebne spremembe.
Toda ta dogodek — nadaljuje »Temps«
  ima vendar velik političen pomen, če
se pomisli, da je bil Turati prvi za Mussolinijem in da ga je javno mnenje smatralo za Mussolinijevega naslednika.
Njegova zasluga s stališča fašizma ob-
Btvjt ▼ -Vc-m, JU ^
četku le prevratno gibanje, podredil državni disciplini. Znano je njegovo sporočilo fašistom: »Vi ste hoteli močno državo, torej sedaj jo sprejmite in jo celo obožujte!« Kljub temu — pripominja dopisnik — ga je papež Pij XI. sprejel v svečami avdijen-ci in mu je šel celo naproti do vrat ter mu prihranil a tem, da bi moral po običaju poklekniti.
Zmaga zmerne struje nad skrajno?
Turratti je bil eden od najbolj ognjevitih fašistovskih govornikov in ni se pozabilo, da je imel v Rimu samem na študente silovite govore, katerim so sledile demonstracije pred francoskim poslaništvom. S tega vidika se more Francija le veseliti, da je Turati zapustil to odgovorno mesto.
Glede vtisa, ki ga je napravil Turatijev odstop med fašisti samimi, pravi »Temps«, da so sprejeli nekateri to vest z obžalovanjem, medtem ko so jo druge struje pozdravile s pravim veseljem. Turati je nam-reč Ml predstavnik ekstremnega elementa v sTranki, bil je napadalnega in radikalnega mišljenja ter je bil nagnjen k revolucionarnemu reševanju vprašanj potom sile.
Njegov naslednik Giuriati spada nasprotno k skupini doktrinarcev, prejšnjih nacionalistov, ki so se priključili pozneje k fašizmu. On velja na splošno kot umerjena oseba, katera si je v raznih vladnih funkcijah pridobila smisel odgovornosti. N~ Podlagi te razlike v temperamentu starega a«) novega tajnika sklepajo nekateri krogi, da je hotel Mussolini s to spremembo očrtavavi svojo željo, naj bi se funkcija glavnega tajnika stranke vršila z večjo zmernostjo nego do sedaj.
Dejstvo, da ohrani Giuriati še nadalje preds2dništvo poslanske zbornice, se tolmači — zaključuj© »Temps« — kot »logična posledica« enotnega lica nove fašistov-sike zbornice, v kateri ni, kot znano, ne večine, ne manjšine rnitl kakršnekoli opo' zicije.
Pred važnimi spremembami v rimski vladi
»Petit Parisien« pravi, da bo v Mussolinijevem kabinetu kmalu prišlo do nekaterih pomembnih sprememb, ki bodo od-ivjilno vplivale na položaj fašistovskega ipjima v Italiji. »Pariš Midi« pravi v svojem poročilu iz Ženeve, da je o fašistovski Italiji le težko izvedeti, kaj se godi v okviru njenih meja, da pa je zaradi tega faši-etovski režim sličen sovjetski vladi, o kateri se nikoli ne more ničesar pravega dognati. List objavlja nekatere informacije ki se uporno širijo v krogih Društva naro
dov in po katerih je italijanski zunanji minister Grandi izgubil zaupanje Mussolinija. Pred kratkim je izšlo v britanskih listih nekaj interesantnih člankov, v katerih se je z ozirom na nejasno italijansko zunanjo politiko reklo, da je Grandi pacifist, Mussolini pa borben. Ni dvoma, da Grandi ni vodil svoje politike, nego da je bilo vse tako prirejeno, da je Mussolini v okviiru itJijanskih mej agresivno nastopal, Grandi pa da je njegove izpade v Evropi ubla-žcval, kolikor se je dalo. Med tem se do-znava, da se je Grandi naveličal te vloge in da je poskušal uklonita Mussolinija, da bi italijanska zunanja politika postala bolj jasna in koncilijantna, da bi tako ne odbila od sebe Velike Britanije. «Paris-Midi« pravi na koncu, da je Mussolini odbil Grandijeve nasvete, da bo moral Grandi zaradi tega odložiti svoj mandat in da bo sam Mussolini prevzel vodstvo italijanske zr ian:	olitike.
Narod ne vidi v fašizmu zastopnika Italije
»Intranaigeant« piše v nekem članku, da Italija ne misli na vojino in da nihče ne jemlje resno Mussolinijevih borbenih govorov. Italijanski delavci, študenti in drugi intelektualci ne vidijo v fašizmu zastopnika Italije in so prepričani, da je fašizem spravil Italijo v sedanjo težko krizo, iz katere
den razvoj italijanskega naroda.
Borba med Mussolinijevim fašizmom in Federzonijevim nacijonalizmom
Organ protifašistovskih emigrantov »Ll-berta« piše, da bo moralo priti v Italiji do velikih sprememb. List meni, da bodo Fe-derzonijevi nacijonalisti dobili premoč v vladi in nad fašizmom. Znano je, nadaljuje »Liberta«, da so bili stari nacijonalisti dobro organizirani in da so leta 1924. kompaktno pod točno določenimi pogoji vstopili v fašistovsko stranko. Oni niso dopustili, da bi jih fašizem absorbiral. Borbo s prostozidarji, katero je započel Mussolini, bo fašizmu vsilili baš ti nacijonalisti, ki so na ta način spravili fašizem v slabo luč pred evropsko javnostjo in onemogočili fa-šistovski vladi vsak kredit v inozemstvu. Mateottijeva afera je še bolj ojačila Fedcr-zonijeve nacijonaliste in zadnji dogodki v Italiji so omogočili, da se docela afirmirajo ti nacijonalisti na škodo fašistovskih eksponentov. Pomembno je, da se je mnogo fašistov solidariziralo z nacijonalisli in da so začeli voditi z njimi skupno kampanjo proti Mussoliniju. Nacijonalistom se je te dni posrečilo, da so se dokopali do najvažnejšega položaja v fašistovski stranki. Njihov zastopnik Giuriati je postal geno ralissimus vseh režimskih sil v državi.
»Liberta« pravi nadalje, da bo bržkone vstopilo v vlado tudi nekaj katolikov, ki se zbirajo okrog novega lista »Corriere« Mussolini s svoje strani z vsemi silami stiemi za tem, da prepreči razpad faši-stovske stranke in da ohrani svrv položaj absolutnega diktatorja. Zaradi tega je, pra-
vi	pariški antifašistovski list, nanovo ojačil službo fašistovskega informacijskega urada v Rimu, zaradi tega se v Mussolinijevi najbližji okolici znova opaža stara nervoznost, zaradi tega bo brez dvoma reorganizirana stara borbena Drgauizacija, ki naj bi s terorističnimi sredstvi v kali zadušila vsak poskus prevrata. Mussolini sam je dal nekaterim fašistovskim pokrajinskim tajnikom konkretna navodila, naj v to borbeno organizacijo sprejmejo vse one elemente, ki so bili nekoč izključeni iz stranke in so v neprimernih momentih hoteli izvajati terorizem, ker je sedaj nastopil čas za uresničenje njihovih stremljenj.
V	te organizacije se sprejemajo celo razril tipi, ki so bili izpuščeni iz zaporov. Ta organizacija je pripravila tudi že črno listo z imeni vseh onih, ki se bodo morali v času najmanjšega revolucijskega poskusa s silo odstraniti in razorožiti.
»Liberta« zaradi vsega tega apelira na svetovno javnost, naj ne prezre novih Mus-
solinijevih načrtov, ki gredo za tem, da potopijo Italijo znova v krvi
Mnenje angleškega lista
London, 29. septembra. Vladno glasilo >Daily Herald« piše povodom ostavke glavnega tajnika fašistovske stranke Tu-ratija, da je ta ostavka nov znak, da osta-
nejo v Rimu ekstremni elementi dalje na konju. Z ozirom na napetost odnošajev med Italijo in Jugoslavijo je treba tudi pomniti, da je Giuriati bivši nacionalist, eden od D’ Annunzijevih namestnikov prd reški avanturi. Pričakuje se, da bo sledilo tej spremembi tudi več drugih v smislu zmage vpliva ekstremnih elementov.
Razvoj avstrijske vladne krize
Namesto Vaugoina bo sestavil novo vlado dr. Seipel? — Kmetska zveza vztraja pri svojem stališču nesodelovanja
Dunaj, 29. septembra, d. Bivši zvezni koncelar dr. Seipel, ki je zadnji čas prirejal informativna predavanja o Avstriji po Norvškem in ki je bil brzojavno pozvan na Dunaj, se je davi vrnil na Dunaj. Takoj dopoldne je stopil v stike z desig-niranim zveznim kancelarjem Vaugoinom in vodilnimi politiki krščanskosocialne stranke. Njegov povratek je v političnih krogih predmet živahnih komentarjev ter je dal povod za vesti, katerih resničnost še ni bilo mogoče prekontrolirati. Govoire tudi, da je postal designirani zvezni kan-celar Vaugoin utrujen in celo bolan. Zato bo baje vrnil predsedniku republike mandat za sestavo vlade.
Bivši zvezni kancelar dr. Seipel bo nato, tako se širijo govorice, sam prevzel vodstvo vlade ter najprej poskusil vzpostaviti staro vladno koalicijo z landbun-dovci in Velenemci. Tudi zastopniki Heim-wehra naj bi bili pozvani v njegovo vlado. Zamišljena vlada dr. Seipla bi opustila idejo novih volitev, toda bi poskusila v stari zbornici spraviti pod streho nov volilni red, kakor so ga zamislile meščanske stranke in heimwehrovci. Tudi različni zakonski načrti, ki so sedaj stavljeni z dnevnega reda, naj bi prišli znova pred parlament, osobito novi zakon o zveznih železnicah. Še le, če bi se pokazalo, da je stari parlament dela nezmožen, bi dir. Seipl ukrenil razpis novih volitev.
Praga, 29. septembra, d. V vlaku Berlin
—	Praga je imel urednik »Prager Abend-zeitung« priliko se z bivšim avstrijskim kancelarjem dr. Seiplom razgovarjati o politični situaciji. Urednik je vprašal g. prelata, če bo nova situacija v Avstriji imela kak znatnejši vpliv na zunanjo politiko. Prelat dr. Seipl je odvrnil:
Upam, da vam lahko dam popolnoma zanesljiv in določen odgovor, to tembolj, ker sem sam dovolj dolgo vodil avstrijsko zunanjo politiko in je na tem polju dr. Schober vestno varoval mojo dedščino, ki jo je prevzel od prejšnje vlade, ter je nesporno dosegel lepe uspehe.
Linz, 29. septembra, d. V soboto in nedeljo »o landbundovcd priredili po deželi ved velikih političnih shodov. Včeraj se je vršilo v Pergu veliko kmečko zborovanje, na katerem je govoril tudi bivši minister inž. Schumy. O sedanji krizi vlade je izjavil:
Zakonito in miroljubno delo dr. Scho-bra je postalo mnogim neprijetno in zalo so izbrali Vaugoina kot orožje, s katerim bi vrgli dr. Schobra. Kmečka zveza sicer še ni definitivno sklepala o vprašanju glede vstopa v Vaugoinovo vlado, toda že sedaj je gotovo, da on ne more vstopiti t novo Vaugoinovo vlado.
Na zborovanju je bilo naposled izvedeno glasovanje o tem, ali naj Kmečka zveza sodiluje v vladi ali ne. Rezultat je bil negativen.
»Hladno kri naaram gotovini provokacijam«
Francoski radikalni socijalisti proti fašizmu — Važnost francosko* belgijskega prijateljstva za mir
Pariz, 29. septembra. AA. Iz Oranga pri Avignonu poročajo, da je imela tamošnja organizacija radikalno socialistične stranke sestanek. Na njem je govorili predsednik stranke Daladier. Posebno zanimiva so bila njegova izvajanja o zunanji politiki. DaladieT je med drugim dejal:
»Znana vam je preroška beseda, da bo stoletjih Evropa postala republikanska ali pa da bo kozaška. Zdi se, da se je ta preroška beseda uresničila v sedanjosti. Fašizem beleži pod raznimi imeni dokajšnje uspehe. Povsod po Evropi se oglašajo kiici mržnje in pozivi k orožju. Ta nacionalistična propaganda ima svojega zaveznika v težki gospodarski krizi. Nacionalizem in protekcionizem sili Evropo h končni propasti, če ne bodo uslišani napori politikov,da se bore za gospodarske in politične sporazume med evropskimi državami, kar je v interesu občega miru. Zato
republikanci ne odklanjajo potrebne pažnje napram nacijonalni obrambi, ker vedo, da bi v sedanjosti neoborožen narod postal lagoden plen evropskega fašizma. Obenem pa se tudi zavedajo ,da ta dolžnost ne nasprotuje težnji k razorožitvi in da pomeni popolna razorožitev obče pomirjenje evropskih narodov.
Lifcge, 29. septembra. AA. Na kongresu francosko - belgijskega prijateljstva je francoski minister pravde Racul Peret naglasil važno vlogo francosko - belgijskega prijateljstva v današnji splošni evropski politiki. Rekel je, da sta obe državi napravili velike koncesije državam, s katerimi sta se bojevali. Treba da je ohraniti Hladno kri napram gotovim provokacijam. Obe državi da sta jasno izrazili na sedanjem zasedanju Društva narodov voljo do miru.
Položaj pogajanj med Francijo in Italijo
Preoptimistična izjava angleškega zunanjega ministra
London, 29. septembra. 1. Zunanji minister Henderson je dal optimistične izjave
o	pogajanjih med Francijo in Italijo glede pomorske razorožitve. Dejal je, da se je na teh pogajanjih dosegel že pomemben napredek. Vse kaže, da se bodo pogajanja nadaljevala. Treba je podčrtati važnost sporazuma, ki ga morata medsebojno skleniti Francija in Italija za pripravo splošne razorožit vene konference.
»Daily Telegraph«, ki prinaša to izjavo, ji dodaja zelo kritičen komentar. List pravi, da izjava ne more nikogar pomiriti in
da je z njo g. Henderson pokazal le lasfu! pesimizem. Po rezultatih volitev v Nemčiji, pravi dalje list, obračata tako Italija kot Francija svojo glavno pažnjo čim večjim \-xnostnim ukrepom v okviru svojih lastnih meja.
Razgovor Beneš — Curtius
Ženeva, 29. septembra, n. Danes dopoldne se je nemški zunanji minister Curtius dalje žas» razgovarjal z dr. Benešem. Govorila sta o proti-nemških demonstracijah v Pragi, Vsebina razgovora v javnosti še ni znana.
Sporočilo Jr. Korošca I Minister Semec je včeraj prevzel svoje ministrstvo
Iz zdravstvenih razlogov, ker ee mu je v zadnjem času bolezen poslabšala, je podal minister dr. Korošec oetavko. Piemo, e katerim je javil svojo demisijo Nj. Vel. kralju, pa je tako pomembno in tako vsebinsko tehtno, da je že naravnost sporočilo ministra Korošca javnosti, kako mora ta postopati, da bo jugoslovanska misel napredovala na vsej črti in da bo s tem naša iepa Jugoslavija na višku svoje sile. To sporočilo ministra Korošca pa je tem pomembnejše, ker ga podaja ob svoji ostavki, v čemur je tern večji dokaz, da izvira iz globoke iskrenosti in tako vsestranske prevdarjenosti, da mora v resnici biti nam vsem kažipot.
Ko odhaja minister Korošec s svojega visokega mesta vsled boleani, zagotavlja Nj. VeJ. kralju, da je vsekdar pripravljen, da se bo vselej odzval Njegovemu visokemu povabilu v službo za kralja in domovino. To je prvo sporočilo, ki ga naorn daje minister dr. Korošec. Vedno in ob vsaki priliki je vsakdo dolžan, da je pripravljen, če ga pokliče naš najvišji voditelj za dobro kralja in domovine. ZdTav ali bolan, vedno mora biti človek pripravljen služiti domovini. Kajti čisto moramo biti prepojeni z domovinsko ljubeznijo, da ne bo v nas niti najmanjšega polovičarstva. In zato je cel mož popolnoma zvest kralju in zato mu je tudi brezmejno privržen, kakor pravi v svojem lepem pismu dr. Korošec.
Nič manj važen pa ni drugi ded opomina ministra Korošca, ko govori o dolžnosti vseh do jugoslovanske misli. Napačno je mnenje, da imajo dolžnost do jugoslovanske misli samo oni, ki so aktivni na odgovornih mestih, temveč vsakdo, kdor je Jugoslovan, Ima trajno dolžnost do naše osnovne nacionalne misli. In sicer kot aktiven delavec, ki je vedno pripravljen, >da t slogi z ostalimi rodoljubi in zvest izraženim načelom Nj. Veličanstva in deklaracijam kraljevske vlade dela za jugoslovansko nacionalno in državno misel, da moreta s tem Nj. Veličanstvo In ves kraljevski dom mirno gledati v bodočnost.«
Menda-še ni bilo tako na kratko in obenem tako prečimo povedano, kaj zahteva jugoslovanska akcija konkretno od jugoslovanskega državljana. V slogi z vsemi rodoljubi treba delati in zato je vsako obnavljanje strankarskih tradicij, ki preprečujejo slogo, napačno. Prav tako pa je na nepravi poti oni, ki preveč misli na svoje osebne interese ali ki misli, da mora vedno njegova obveljati. Vsi tl so dejansko proti složnemu delu, a naj še tako zagotavljajo, da so za složno delo. Resnično složno delo je šele ono, ki naravnost sili v nacionalno disciplino in to je povdarjeno v Koroščevem sporočilu.
Čisto zvest pa treba tudi biti načelom januarskega manifesta In deklaracije vlade. Tu ne sme biti nobenega kolebanja, nobenega omahovanja, temveč le brezpogojna zvestoba. Tako popolna mora biti ta, da nas naravnost sila k aktivnemu sodelovanju, da bomo vsi delali in da ne bo nobenih nepotrebnih gledalcev. V kratkih potezah je tako v Koroščevem fwročilu na kratko razloženo jugoslovansko geslo s kategoričnim imperativom, da ni zadosti, če kdo izpoveduje jugoslovansko geslo, temveč se mora tudi odločno ravnati po geslu: Z vero v Boga za kralja in očet n ja vol
Ne čudimo se, da je baš dr. Korošec v svojem pismu tako odlično povdaril jugo slovansko misel in da je na tako učinkovit način opozoril vse na njih dolžnost do Jugoslovanske misli. Kajti od nekdaj je bil dr. Korošec eden njenih najzvestejših pristašev, kateremu se ima zahvaliti Jugoslavija za več ko eno uslugo. Ko so bili fie močni avstrijski bajoneti, je dr. Korošec z majniSko deklaracijo že oznanil prihod jugoslovanske zarje. In ko je prišel jugoslovanski dan, je bil dr. Korošec med prvimi, ki so polagali nove temelje. A tudi v vsej razburkani strankarski dobi je bil dr. Korošec zlasti v enem oziru vzgled, kako treba delati, da mora namreč biti tudi politika čista stvar in da mora tudi politik paziti, da ostane vedno čist in ne-omadeževan. S tem, da je dr. Korošec vne sel v našo politiko ta moralen princip, je storil zlasti veliko uslugo Jugoslaviji. Ni pa tudi še pozabljeno, kako je s svojim odločnim stališčem skoraj rešil Jugoslavijo, ko so padli oni usodni streli v skupščini.
Kot eden prvih Jugoslovanov se je vedno izkazal dr. Korošec in tako tudi v svojem sporočilu. Želimo le eno, da bi se vsi ravnali po tem sporočilu in sreča Jugoslavije bo ustvarjena,
Dosedanji minister za gozdove in rudnike je snoči odpotoval na
zdravljenje
Beograd, 29. septembra. AA. Danes ob 9. dopoldne je novi minister za gozdove in rudnike inž. Sernec, ki je dospel iz Niške Banje, prevzel svoje dolžnosti v ministrstvu za gozdove in rudnike od svojega prednika g. dr. Antona Korošca. V toku današnjega dneva je minister sprejel referente poedinih oddelkov, ki so mu podali referate o tekočih poslih v ministrstvu.
G. minister Sernec odpotuje za par dni v Ljubljano, da izroči dolžnosti zastopniku dr. Pirkmajerju.
Beograd, 29. septembra. AA. Dosedanji minister za gozdove in rudnike dr. Anton Korošec, ki je predal danes dolžnosti svojemu nasledniku inž. Dušanu Sernecu, odpotuje nocoj na zdravljenje.
Sodelovanje Francije in Nemčije pogoj za obnovitev
Poljedelska kriza ni nerešljiva — trebna za procvit
Pariz, 29. septembra. AA. Na banketu, ki se ga je udeležil predsednik francoske vlade Tardieu v Alen^onu, kjer je bila prirejena poljedelska manifestacija, je
Eredsednik francoske vlade dejal, da za-teva procvit poljedelstva predvsem notranji in zunanji mir. Vsa Francija želi miru in dela, oboje pa naj bi veljalo za ves svet in za Evropo še posebej. Danes kakor včeraj je Francija mnenja, da v obrazec nove svetovne in evropske organizacije spadajo varnost, arbitraža in razorožitev, toda danes kakor včeraj je Francija proti temu,
Notranji in zunanji mir po-polejedelstva
da bi se ti pojmi zlorabljali.
Pariz, 29. septembra. AA. V nemškem listu >Berliner TageblatU je izšla izjava francoskega ministra za trgovino Flandina, ki pravi, da se je tekom razgovorov z gospodarskimi zastopniki Nemčije in srednje Evrope prepričal o tem, da je možna rešitev sedanje gospodarske krize. Potrebna je le dobra volja na vseh straneh. Ko bo prodrlo spoznanje, da je sodelovanje med Francijo in Nemčijo pogoj gospodarske ureditve Evrope, bo s tem storjen ogromen korak k miru in napredku.
Britanska imperi jalna konferenca
Konierenca se sestane jutri — Delavska vlada se ob tej priliki prvič
udeleži take konference
London, 29. septembra. AA. Razen zunanjega ministra Hendersona so zbrani sedaj v Londonu vsi delegati imperijalne konference. Delavska vlada se ob tej priliki prvič udeleži imperijalne konference. Pred štirimi leti, ko se je vršila konferenca, je bil na krmilu konservativni voditelj Baldwin.
Danes prispe v London irska finančna delegacija, jutri pa kanadska. Imperijalno konferenco otvorijo v sredo. Otvoritve se udeleži 8 ministrskih predsednikov iz 8 dežel, ki so oddaljene ena od druge do 15.000 milj. Konferenca bo razpravljala- o vprašanjih, ki so skupnega interesa, kakor na primer o medimperijalnih odnošajih, o zunanji politiki in o obrambnih in gospodarskih problemih. Delegati zastopajo Anglijo, Irsko, Avstralijo, Kanado, Novozelandsko,
Indijo, Južno Afriko in Novo Fundlandsko. Otvoritveni govor bo imel ministrski predsednik Macdonald, ki bo predsedoval konferenci. Seje bodo privatnega značaja. Poročilo o konferenci bo izdano pozneje. Največ dela bodo opravile komisije in odbori, ki bodo obravnavali posebne probleme konference.
London, 29. septembra. AA. Reuter poroča: Državni tajnik za domini one Thomas je izjavil danes novinarjem, da bo vlada predlagala na limpenijalni konferenci ustanovitev imperijalnega vzklicnega sodišča za ureditev domačih ustavnih problemov. Odgovarjajoč na različna vprašanja je Thomas dejal, da nihče ne osporava dominio-nom pravice popolne ločitve od britskega imperija, vendar pa vsakdo dvomi, ali bi bil ta akt pameten.
Regijonalna konferenca Rdečega križa
Konferenca se otvori danes v Beogradu v prisotnosti zastopnikov
balkanskih držav
Beograd, 29. septembra. 1. Jutri dopoldne se prične v domu Rdečega križa regijonalna mednarodna konferenca Rdečega križa, katere se udeležijo delegati iz vseh balkanskih držav razen iz Turčije, ki na to konferenco ni poslala svojih zastopnikov. V Beograd, so že včeraj prispeli delegati iz Grčije in Romunije kot tudi dva delegata iz Pariza. Včeraj so v spremstvu generalnega tajnika našega Rdečega križa dr. Popoviča odšli na Oplenac, kjer so se poklonili manom vodje Karadjordja in kralja Petri Velikega Osvoboditelja. Včeraj popoldne so prispeli v Beograd tudi bol-
garsL; delegati, ki jih vodi g. Danev, bivši bolgarski ministrski predsednik. Danes popoldne pa so dospeli odposlanci iz Albanije.
Danes popoldne so imeli delegati pred-konferenoo. Svečana otvoritev prve balkanske regionalne konference Rdečega križa se bo vršila jutri ob 10. uri dopoldne. Konferenco bo otvoril predsednik našega Rdečega križa g. dr. Leko. Njegovemu otvoritvenemu govoru bo sledila volitev predsednika konference. Nato bo konferenca začela svoje delo;
Odmevi bruseljskega procesa
Zakaj je De Rosa postal antifašist — Novi napadi fašistovskega
tiska na belgijsko justico
Dunaj, 29. septembra. »Arbeiter Zeitung« objavlja pod naslovom »Proces proti fašizmu« ob-Simo poročilo svojega dopisnika o obravnavi, ki se je vršila te dni proti italijanskemu emigrantu De Rosi radi poskušenega atentata na italijanskega prestolonaslednika. Med drugimi podrobnostmi je posebno zanimiva izpoved mladega atentatorja, v kateri je navedel razloge za svoj izstop iz fašistovske stranke, kjer je bil vpisan že kot dvanajstleten deček.
Ko mu je bilo šestnajst let — je izjavil obtoženec — je začel razumevati, kakšni zločini se godijo v imenu fašizma. Turinski pokol j mu je bil zopern, ker ni šlo pri tem za državljansko vojno, temveč so oborožene tolpe hladnokrvno in vprek morile nedolžne in neoborožene ljudi. Sam na lastne oči je videl, kako so fašisti pretepali uboge kmete in jim metali poper v oči samo zato, ker so izjavali, da bodo glasovali za ljudsko stranko. Potem je prišel umor Matteotija in nasilna smrt Amendole. On sam je bil izpostavljen poniževanju in nasilju, ker je izstopil iz fašistovske stranke. Videl je na lastne oči, kako so orožniki pretepali vojne pohabljence samo zato, ker so v protest proti fašizmu vzklikali »Živela Italija«.
Tedaj se je rodil v njem sklep, da mora rešiti Italijo iz rok njenega mučitelja. Postal je socijalist in je delal za ilegalne liste. V svobodni deželi bi bil sam proti nasilju, toda v deželi, kjer je odpravljena svaka svoboda, ima prebivalstvo pravico do nasilne vstaje.
Rim, 29. septembra. Vsi fašistovski listi <e naprej napadajo razsodbo belgijskega sodišča, ki je italijanskega dijaka de Rosa za poskušeni atentat na italijanskega prestolonaslednika obsodilo samo na pet let ječe. »Giornale d' Italia« piše, da ta premilo odmerjena kazen za atentatorja de Rosa najbolje dokazuje, s kakšnimi metodami se je vodil ta proces. Vsi tisti, ki so bili moralni zasnovatelji atentata, so bili poklicani pred sodišče in zaslišani kot priče, namesto da bi se tudi njim sodilo. Dovoljeno jim je bilo vse, celo to,
da so opravičevali in branili človeka, ki je Izvršil atentat na italijanskega prestolonaslednika na belgijskem ozemlju, in to prav v trenutku, ko je prišel snubit hčerko belgijskega kralja. Belgijsko sodišče je vodilo proces na nepojmljiv način, ker se njegova koncepcija svobode ne more spraviti v sklad z načeli pravice in najelenien-tarnejše obzirnosti napram človeku, ki pride v Belgijo v goste. Tudi katoliški »Corriere« ljuto napada ves sistem sojenja in naglaša, da je bil atentat eden najzahrbtnejših in najpodlejših po litičnih zločinov. Zločinec je hotel zaviti v črnino italijansko in belgijsko 'dinastijo, ki sta na bojiščih utrdili medsebojna prijateljstvo in simpatije.
Oddelki za slaboumne otroke na osnovnih šolah
Beograd, 29. septembra. AA. Na podlagi odloka ministra prosvete bodo otvorjeni na osnovnih šolah v Zagrebu, Novem Sadu, Subotici, Velikem Bečkereku, Veliki Kikindi in Beogradu novi oddelki za slaboumno deco. Oddelki bodo otvorjeni še letos. Upravitelji osnovnih šol morajo prijaviti šolskemu nadzorniku vso deco, ki eno ali dve leti brez uspeha obiskuje prvi razred osnovne šole. Obenem morajo prijaviti vso deco, ki je že pri vpisu v prvi razred slaboumna. V prijavi je treba poleg imena in priimka navesti, koliko otrok je že hodilo ▼ šolo in v katerih predmetih so najslabši. To deco je treba takoj izročiti novemu oddelku za slaboumne otroke in je osnovne šole ne smejo *Pr(j' jeti nazaj. O tem, ali je dete slaboumno, odloča komisija v prisotnosti roditeljev. Ti oddelki se otvorijo, ako je najmanj 10 učencev. V posameznem oddelku sme biti največ do 15 učencev. Ti oddelki za slaboumno deco se bodo imenovali pomožni oddelki. Učitelji ne smejo dati povoda, da bi deca čutila, da je v oddelkih ca slaboumne.
Povratek ministra Frangeža v Beograd
Beograd, 29. septembra. AA. Minister b-e*; Ustnice dr. Oton Frangeš se je vrnil v Beograd " odmora, ki ga je prebil ▼ inozemstvu.
Okrožnica prosvetnega ministra o dijaških ekskurzijah
n	?*Pteml>ra.	AA. Minister prosvett
Boža Maksimovič je poglai kraijevskim banskim upravam, prosvetnim oddelkom in ravnateljem gimnazij in učiteljišč okrožnico tele vsebine: »Dogaja .e, da so vodje dijaških ekskurzij v inozemstvo pred odhodom p0,vaij pi8nleno n!1 brzojavno naše inozemske predstavnike, naj poskrbe dijakom stanovanje, prehrano, razne šave itd. Kasneje niso priznavali svojih naročil, bodiM' ker sploh niso prišli, ali ke» eo ,e za. kasnili, bodisi, da niso mogli sprejeti pogojev. Zato so mnogi naši predstavniki zašli v neugoden položaj in trpeli gmotno škodo. Da (e to ne bi več ponovilo, naj šolska oblastva pred vsako tako ekskurzijo v inozemstvu opozore voditelje ekskurzije na to, da ne obremenjujejo naših predstavnikov v inozemstvu in da izpolnijo obveze, ki jih prevzamejo s posredovanjem naših predstavnikov.«
Jugoslovansko odlikovanje Poljakov
Beograd, 29. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel, kralja so bili na predlog ministra financ odli* kovani brez plačila takse: z redom sv. Save II. stopnje Antonije Krasil-ski, direktor oddelka v poljskem ministrstvu financ, dr. Alojz Kreis, direktor poljskega tobačnega monopola, Kuzma Bel-Osllovski, direktor poljskega tobačnega monopola v pokoju;
z redom sv. Save III. stopnje: Kuzma An-dakovii, načelnik direkcije poljskega tobačnega monopola, Aleksander Levicki, načelnik direkcije poljskega tobačnega monopola, Jusuf Dud-kovski, generalni inšpektor direkcije poljskega tobačnega monopola;
z redom sv. Save IV. stopnje: Tasil Bogula, ministrski svetnik pri direkciji poljskega tobačnega monopola, Tadeus Gajzetski, direktor tobačne tovarne v Krakovu in Josip Dosel, inšpektor poljskega tobačnega monopola.
Novi gen. direktor državnih monopolov
Beograd, 29. septembra. AA. Z ukazom Njeg. Vel. kralja je postavljen na predlog ministra financ v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta za generalnega direktorja v upravi državnih monopolov v 1-1 Marko Markovič, upravnik v 1-2.
Premestitve
Beograd, 29. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za prosveto in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta pre-
tneSčen po potrebi službe na moško učiteljišče v	v	14 Fran« Forjan, prof. I. gimno*
zi j e v Ljubljani.
Nenaden povratek grofa Bethlena
Budimpešta, 29. septembra, n. V političnih krogih je izzval veliko senzacijo nenaden povratek grofa Bethlena, ki bi bil moral še nekaj dni ostati v Ženevi, potem pa posetiti nekatere evropske prestolnice.
Kardinal Pacelli v Innsbrucku
Innsbruck, 29. septembra, d. Kakor je izvedel »Der Tiroler Anzeiger« sta v petek dospela v Innsbruck v najstrožjem inkognitu kardinal državni tajnik Pacelli in vodja nemškega centra prelat Kaas.
Smrt angleškega pisatelja
London, 29. septembra. Reuter poroča: Znani romanopisec William Pett Ridge je danes umrl.
Smrt bavarskega princa Leopolda
Berlin, 29. septembra. AA. Bavarski princ Leopold je umrl.
Obletnica premirja na vzhodni fronti
Marseille, 29. septembra. AA. Tukajšnje udrti-ženje bojevnikov vzhodne fronte je včeraj proslavilo obletnico premirja na vzhodni froti. Bivši minister za pokojnine Marin, ki se je takisto boril na tej fronti, je predsedoval manifestaciji. Med prisotnimi so bili zastopniki civilnih in vojaških oblastev ter jugoslovenski konsul Guševič.
Nov italijanski podmornik
Taranto, 29. septembra. AA. To /e. ^jl spuščen v morje nov podmornik	bettem-
brioni«. Podmornik je dolg 69CT*	.„,on,
razvija hitrost 19 milj ter j* °Prem*Jen 8 l®2 cra topom in z 8 cevmi za *<’rPe(llranje.
Italijansko letalo padlo v morje
Rim, 29. septem»>ra- n. V morje je padel neki italijanski vojni »vijon, ko se je hotel spustiti na vojno ladjo *Duilio«.
Manjša strogost proti alkoholu v Ameriki
Parii, 29. septembra. AA. Po poročilu i* Wa»hingtona je ameriški komisar, ki mu je poverjena skrb, da se prepreči prodaja in pridelovanje alkoholnih pijač, prenehal preganjati osebe, ki izdelujejo vino ali pivo, vendar pod pogojem, da se ta pridelek ne izroča normalni prodaji. Ta sklep tolmačijo kot pomembno koncesijo pristašem mokrega režima.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 29. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Miiejše, w <* megleno vreme. Menjajoče nagnenje k .de*J •
Cfvorifcv gvemijalne šole
Ljubljana, 29. septembra. Gremijalna trgovska šola, namenjena za strokovno izobrazbo našega trgovskega naraščaja, je danes na priprost in tih način, brez vsakega večjega pompa praznovala svojevrsten praznik. Otvorjena je bila lastna moderna šola v Trgovskem domu ob Simon Gregorčičevi u-lici. Svečani otvoritvi 90 prisostvovali zastopniki banske in mestne uprave, polnoštevilno člani odbora ljubljanskega in okoličanskega gremija, zastopniki raznih trgovskih korporacij in organizacij, vodstvo šole z učenci in u-čenkami. V veliki, a še ne popolnoma dodelani dvorani »Trgovskega doma« se je danes ob 14. izvršila svečana otvoritev gremijalne šole, ki ima 3 letnike, za dečke in deklice posebe g o vzporednicami. Šola letos šteje 106 vajencev in 136 vajenk. Zlasti prva dva letnika sta močna. V I. letnik se je letos vpisalo 40 vajencev in 49 vajenk.
Zanimiva zgodovina šole
Gremijalna šola ima za seboj prav zanimivo nacijonalnohistorično preteklost. 2e pred sto leti so začeli takratni ljubljanski trgovci zbirati poseben fond za ustanovitev trgovskona-daljevalne šole za vajence. Fond je upravljala Trgovska zbornica. Dolgo let je bil v ljubljanskem trgovskem gremiju izključno nemški u-radni jezik. Vsi sejni zapisniki so se pisali v nemščini in tudi debate so se vodile v nemščini. Enkrat je neki član gremija, ko so drugi zahtevali, da se govori slovenski, izustil: »Amtssprache ist bei uns nur deutsch, das versteht ein jeder.«
Trgovska zbornica je 16. maja 1881. izročila na svečan način gremiju fond za šolo v znesku 12.724.42 forintov. Sola je bila nastanjena v Mahrovi trgovski šoli ter je gremij vodstvo šole poveril g. Mahru proti primerni letni nagradi.
Vodila se je dolgo časa borba, da se uvede pri gremiju slovenščina kot uradni jezik. Na občnem zboru 18. julija 1905. so naposled slovenski trgovci vrgli star nemškutarski odbor in izvolili same Slovence v gremij. Takrat je bil izvoljen pokojni Ivan Knez za načelnika gremija z veliko večino glasov. Dobil je 45 glasov, dočim njegov nasprotnik Leopold Burger le 12. Glede uradnega poslovanja je pa ostalo še nekaj let pri starem.
Dolga leta je bil v gremijalni šoli učni jezik nemški. Slovenščini so dovolili le nekaj ur. Slovenščino je podučeval pok. učitelj Jakob Dimnik. V gremijalno šolo so sprva pohajali le dečki. 2e 8. novembra 1908. pa je gremij sklenil, da se naj v šolo sprejemajo tudi de-
ffie%	Wlzra°:
govornik tega sklepa je bil pokojni trgovec I. Bahovec, ki se je tudi leta 1908. odločno zavzemal za to, da bodi v gremijalni šoli slovenski poduk. Faktično se je vajenkam priznala ravnopravnost v šoli po vojni. Na zahtevo g. Bahovca je tudi gremij takrat 1908. sklenil, da bodi uradni jezik izključno slovenski. Ta sklep je bil posledica septemberskih dogodkov v Ljubljani. Vodila pa se je tudi odločna borba za slovensko gremijalno šolo. Veliko zaslug za to šolo so si priborili bivši župan minister g. Ivan Hribar, sedanji generalni tajnik dr. Fran Windischer in trgovec I. Bahovec. Dne 9. maja 1909. na občnem zboru gremija, ki je bil prav živahen in mestoma buren, je bilo po temperamentnem govoru tajnika Trgovske zbornice in predsednika »Merkurja« dr. Windischerja sklenjeno, da se ustanovi slovenska gremijalna šola, da se šola odpove g. Mahru, ker so njegovi učitelji vajence psovali z raznimi nacijolni čut vajencev žalečimi psovkami. In 9. oktobra 1909. je bila na mestni deški osnovni šoli otvorjena slovenska gremijalna šola. Šolske prostore je dal župan g. Ivan Hribar brezplačno na razpolago.
Otvoritvena slovesnost
Predsednik društva »Trgovski dom« g. Ivan Jelačin st. je otvoril svečanost s kratkim nagovorom, v katerem je med drugim povdarjal:
Otvarjamo danes delno stavbo doma, ki je namenjen našemu trgovskemu naraščaju kot vzgojevalni zavod na polju strokovne izobrazbe. Z združenimi močmi in stanovsko zavednostjo ter zaupajoč v bodočnost in napredek je ljubljanska trgovstvo z velikimi denarnimi žrtvami pripomoglo, da je danes gremijalna šola dograjena, te. želim, da bi naš naraščaj v novi šoli napredoval do najvišje meje strokovne izobrazbe.
Naj bo današnji dan zapisan v zgodovini ljubljanskega trgovstva * zlatimi črkami v trajen spomin složnega dela in trud«.
Predsednik društva »Trgovski dom« g. Ivan Jelačin st. je nato izročil poslopje gremijalne šole in šolo v varstvo načelniku gremija ljubljanskih trgovcev g. Vinku Qregorcu 8 prošnjo, da šolo upravlja v duhu napredka, medsebojne ljubezni in stanovske zavednosti.
Govor načelnika gremija
G. Vinko Gregorc, načelnik gremija, se Je eahvalil g. Jelačinu ter v imenu gremija pozdravil vso navzoče, ki so počastili današnjo skromno, a prisrčno otvoritev gremijalne Sole. Pozdravil je zlasti: zastopnika banske uprave, načelnika oddelka ministrstva trgovine in industrije dr. Rudolfa Marna, inšpektorja strokovnega Šolstva Dravske banovine dr. Pre9la, zastopnika mestne občine mag. direktorja dr. M. Zarnika, predsednika druStva »Trgovski dom« industrijalca g. Ivana Jelačina st., pred-
sednika trgovskega društva »Merkur« in generalnega tajnika Zbornica TOI dr. Frana Windischorja, predsednika Zveze trgovskih gremijev za Dravsko banovino in načelnika šolskega odbora gremijalne trgovske šole g.
I.	I. Kavčiča, načelnika in podnačelnika gremija trgovcev za ljubljansko okolico g. Sporna in g. Jeločnika, zastopnika obrtništva g. I. Rebeka in Milka Krapeža, starega borca obrtništva g. E. Franchetti-ja, zastopnika pomočniškega zbora g. Kovača in Melicarja in graditelja šole, mestnega stavbenika g. Miroslava Zupana, končno ves učiteljski zbor gremijalne trgovske šole na čelu mu ravnatelja g. Rado Gruma. G. načelnik je nato v izbranih in lepih besedah očrtal pomen današnje skromne svečanosti.
Povdarjal je med drugim:
Današnja otvoritev gremijalne trgovske šole bo zapisana v analih gremija o njega delovanju na polju izobrazbe in napredka našega strokovnega šolstva v trajen spomin vsem sedanjim in bodočim pokoljenjem trgovskega stanu. Izpričuje naj samozavest, stanovsko zavednost in krepko voljo ljubljanskega trgovstva za povzdigo in napredek trgovskega podmladka.
Opisal je nato v glavnih obrisih nacijonalno borbo našega trgovstva za osamosvojitev tudi na polju strokovnega trgovskega šolstva.
Dolgo let je bila šola nemška in v nemških rokah. Največjo zaslugo v borbi za samoosvo-jitev gremijalno šole — je g. načelnik omenjal — v letih nacijonalnih borb ima gotovo v prvi vrsti generalni tajnik Zbornice TOI dr. Windischcr, ki je leta 1909., pozvan na odločilno sejo gremija, izjavil po dolgotrajnih debatah, da naj gremij šolo brezpogojno osamosvoji in jo tudi obdrži v slovenskih rokah ter naraščaj vzgaja v nacijonalnem duhu, ker to odgovarja tradiciji slovenskega trgovstva. Med ostalimi, ki imajo v tej borbi zasluge, mi je omeniti pokojnega ravnatelja gremijalne šole g. Jakoba Dimnika, bivšega ljubljanskega župana in ministra g. Ivana Hribarja in pokojnega g. Bahovca, ki se je odločno zavzemal za trgovski naraščaj.
Vsled odcepitve gremijalne šole od takratne Mahrove šole ni več takratna deželna vlada podpirala gremijalne šole. Vsiljevala je za nadzornika gremijalne šole Nemca, kateri zahtevi so se ljubljanski trgovci odločno uprli. Tako je bil po dolgotrajnih pogajanjih imenovan za nadzornika gremijalne šole ravnatelj srednje tehnične šole pokojni g. Šubic, oče ustvaritelja palače »Trgovskega doma« in naše šole. Usoda je hotela, da je tudi to delo zdru-
ŽAtin V Hfilnvanin A&ato in ai»o
G. načelnik je izrekel nato posebno zahvalo mestni občini ljubljanski, ki je skozi 25 let nudila gremijalnemu šolstvu gostoljubje in vsestransko podporo.
Šolo je nato izročil v nadaljno upravljanje predsedniku Šolskega odseka g. I. I. Kavčiču
Nagovor predsednika šolskega odseka na mladino
Predsednik Zveze trgovskih gremijev in predsednik šolskega odseka g. I. I. Kavčič je nato imel prav lep govor, v katerem je na kratko očrtal postanek gremijalne šole, kakor tudi njen razvoj od 1. 1909. dalje, ko je šola postala slovenska. Prva leta po vojni je bil velik dotok vajencev in jih je bilo treba prebirati. Na navzoče vajence in vajenke je imel g. Kavčič lep nagovor, v katerem jih je pozival, da se naj marljivo uče in izpopolnjujejo v strokovni izobrazbi, kajti nova šola jim bo nudila vse, kar potrebujejo za praktično življenje. Zahvalil se je tudi gremijalnemu učiteljstvu za njega dosedanje požrtvovalno delo ter prosil učiteljstvo, da vzgaja naraščaj v dobre trgovce, da jih vzgaja tudi v dobre jugoslovanske državljane, ki bodo znali braniti svojo domovino. Koncem svojega govora je vzkliknil, da bodi tudi trgovski mladini za geslo napis na zastavah naših polkov: »Z vero v Boga za kralja in domovino!« Vzkliknil je
nato: »Živel naš kralj Aleksander!« Ta vzklik e mladina burno ponovila in vzklikala našemu kralju.
Ravnatelj gremijalne Sole g. Rado Grum se je nato zahvalil v imenu učiteljstva in mladine vsem faktorjem, ki so pripomogli, da se je zgradila tako lepa šola. Izrekel pa je tudi zahvalo in priznanje agilnemu tajniku gremija g. Lojzetu Šmucu.
Mladina je nato zapela državno himno »Bože pravde«.
Načelnik trgovskega oddelka pri banski upravi dr. Rudolf Marn je nato v imenu banske uprave čestital trgovstvu k zgraditvi lepega šolskega poslopja ter želel, da bi bil trgovski naraščaj marljiv, priden in vesten. Zaklical je naraščaju: »Mladina, le vedno naprej! Zdravo!«
Načelnik gremija g. Gregorc je nato zaključil svečanost ter prav tako izrekel priznanje tajniku g. Šmucu za njega požrtvovalnost.
Zborovanje invalidov
Ljubljana, 29. septembra.
Včeraj dopoldne so se sestali pri Rozmanu na Sv. Petra cesti ljubljanski vojni invalidi in se pogovorili pred vsem o predlogih za revizijo invalidskega zakona. Sestanek je otvoril predsednik g. Satler. Sporočil je, da se pripravlja revizija invalidskega zakona, katero podpira sam kralj. Navzoči so to vest sprejeli z navdušenjem na znanje. Pred prehodom na dnevni red so se spomnili tudi narodnih mučenikov ter počastili njih spomin z enominutnim molkom ter z vzklikom: »Slava jim!« Nato so poslali udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravno brzojavko ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču.
Invalid gosp. Preša je nato izvajal, da treba spremeniti sedanje določbe zakona glede invalidov, ki trpe na kakršnikoli bolezni in posledicah vojne. Tem je bila namreč podpora ukinjena. Vse pravice ne smejo izgubiti tudi invalidi, ki so bili pred vojno kaznovani.
Invalid Lozar je predlagal, naj se ukrene, da bodo dobivali temeljno pokojnino vsi vojni invalidi ne glede na premoženje. G. Trebušak je poudarjal, da bi bilo potrebno brezplačno zdravljenje tudi za družine invalidov. G. Hrovat je pa iznesel, naj se zahteva razteg podlage za siromašnost najmanj na 500 Din davka. Treba je tudi ponovno oceniti vse reducirance. Gospod Slabina je kritiziral dejstvo, da invalidi pod 60K nimajo pravice do novega pregleda in brezplačnega zdravljenja za vse bolezni. Gospod Kolar je predlagal, naj se sedanja pokojnina zviša, nakar je debatiralo še nekaj invalidov,
ki so razmotrivali o svojem stanju. Poslali bodo delegata na zborovanje Invalidov vse Dravske banovine, ki bo 5. oktobra v Ljubljani. Glede pred kratkim objavljenega pojasnila o spremembah sedanjih določb za vojne žrtve naj odbor Udruženja stavi predloge, da bo invalidsko vprašanje res temeljito revidirano po pravičnih in utemeljenih težnjah invalidov.
Mas skavtizem v polnem razmahu
Ljubljana, 29. septembra.
V	nedeljo dopoldne je bila v Unionu skupščina naših skavtov. Ob udeležbi zastopnikov vseh stegov v Dravski banovini ter raznih odličnih zastopnikov, društev, korporacij s prijatelji skavtizma. Skupščino je otvoril starej-šina Sivi volk (g. Pavel Kunaver). Na njegov predlog so skavti odposlali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdrav ministrskemu predsedniku, ministru prosvete in vrhovnemu šefu skavtov Jugoslavije g. Popoviču. Sivi volk je pozdravil vse številne zastopnike in delegate ter se spomnil tudi nesrečnežev za mejami z dveminutnim molkom ter pred kratkim umrlega vrlega Vitoja Pavloviča-Tarzana. Izrekel je zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se slovenski skavtizem tako lepo razvija.
Sledila so poročila funkcijonarjev. Crni Mrav
(g. Zor Miroslav) je poročal tudi o zelo lepo uspeli skavtski razstavi, ki jo je organiziral Nemirni plamen (g. Mitja Švigelj). V preteklem letu so imeli skavti 18 lepo organiziranih taborov. Dravska župa je odnesla I. mesto v sa-vezu, ljubljanski skavti so uspešno vodili razne tečaje v drugih banovinah.
Načelnica Ljuba Kozinova je poročala o uvodnem delovanju organizacije Planink. Celjski stegovodja je omenil, da je razvoj skavtizma v Celju težaven. V šoli je uspeh skavtov-srednje-šolcev zelo dober. Statistika kaže, da so skavti dobri študenti. Iz poročila blagajnika Mogočnega Hrasta (g. Metoda Brezigarja) je posneti, da so naši skavti zelo podjetni in varčni.
Po poročilih je bil soglasno izvoljen za sta-rejšino zopet Sivi volk. Izvoljeni so bili tudi vsi drugi funkcionarji. Načelnica Planink je Ljuba Kozinova — Rdeča mravlja.
Drugi župni tabor skavtov se bo vršil v Celju in bo obenem proslava lOletnice celjske skavtske organizacije. Z veseljem je pozdravljati razmah slovenskega skavtizma, a katerim raste tudi slovenska skavtska literatura. Tudi mi jim želimo Še večjega razmaha v bodočnosti.
Nevaren požar v SSovenj-gradcu
Vrli slovenjgraški gasilci so požar omejili ta preprečili katastrofo.
Slovenjgradec, 27. septembra.
Nocoj ob 6-25 uri je turobni gasilski signal zaklical na pomoč in vse mesto je bilo na nogah. »Kje gori? Ali imajo vaje?« tako smo se vsi po mestu spraševali, kajti nikjer ni bilo opaziti ognja.
Sirena tovarne meril g. Mikoliča je žalostno odmevala v mrak. V nekaj minutah sta bili motorni brizgalni z avtom slovenjgraškega gasilnega društva pod vodstvom poveljnika g. Hme-line na mestu požara. V tovarni meril se je už-gala shramba z žaganjem.
Ker teče pred tovarno »Mislinjski prekop«, je bila voda blizu in motorne brizgalne so t močnimi curki omejile nadaljno razširjevanje ognja. Velika sreča je bila, da ni nastal požar ponoči in da ni bilo vetra, kajti v bližini stoji glavni objekt tovarne, ki je iz lesa in v katerem so stroji. Ker je bila shramba za žaganje tik visokega betonskega zida in krita z »Eternitom«, se požar tudi zato ni širil. Tovarnar g. Mikolič je z delavci takoj gasil z »Minimaxom« in ročno brizgalno, ki si jo je nabavil letos pomladi.
Shrambo za žaganje (prah), kamor ga dovajajo široke cevi na pogon iz glavnega objekta, si je postavil g. Mikolič letos. Škoda razmeroma ni velika. Poškodovana je samo streha in stene, kar bodo i malimi stroški popravili.
Pohvaliti moramo tudi gasilno društvo iz sosednjega Starega trga, ki je v 25 minutah prihitelo s svojo motorno brizgalno, a ni stopila v akcijo, ker je bila nevarnost že pni kraju. Po gašenju so postavili stražo radi mogoče nevarnosti, če bi se žaganje zopet vnelo. Požar je povzročila gotovo iskra, ki je upalila lahko gorljivo žaganje.
Sirela je udarila v hlev
Ogenj jo uničil mrvo in 3 poljedelske stroje ter ožgal 61etnega otroka
Javor nad Škofjo Loko, 27. sept.
Zadnji petek je udarila strela v hlev posestnika Karla Ažbeta v Javoru nad Škofjo Loko in ga popolnoma vpepelila. Strela je najprej treščila v hrast, se od njega odbila in treščila v poslopje, katerega podstrešje je bilo napolnjeno s krmo. Hlev je bil v hipu ves v plamenih. Ogenj je uničil vso mrvo in tri poljedelske stroje. K sreči so pravočasno rešili 14 glav živine.
Strela je ožgala tudi 61etnega otroka, ne da bi mu povzročila težjih opeklin. Vaščani so bili zelo požrtvovalni. Gasili so vso noč in preprečili, da ni veter razpihal ognja na vso vas. Posebej je treba omeniti g. župnika Klopčiča, ki je prvi opazil ogenj, poslal kuharico v zvonik, da bije plat zvona, sam pa zbiral ljudi in reSe-val, kar se je rešiti dalo.
ICifliifPCf
Aleksander Borodin
(K sobotni premijeri njegove opere »Knez Igor*).
Ob času, ko je Peter Čajkovski s svojo lirično — romantično glasbo zavojeval že precejšen kos Evrope, se je združilo v Rusiji petero mlajših komponistov v smer, ki je pridigala nekako: proč od zapada. To so bili Cesar Kuj, Balakirev, Borodin, Musorgski in Rimski-Korsakov. Po prerani smrti Musorgskega in Borodina se je pridružil preostalim trem še Glazunov. Predvsem so gojili v glasbi nacijonalizem. V svojih delih so demonstrirali proti zlorabi wagnerskega »Leitmotivn«, nadalje so iz opere izrivali vse, kar diši po sin-foniki, t. j. po prevladovanju instrumentalnih partij nad vokalnimi. Ustvarili so ogromno dragocenih del, gledaliških in koncertnih. Polagali so tudi temelje novega baleta, ki je potem s Stra-vinskim stopil na isto umetniško stopnjo kakor je bila opera že prej. Zanimivo je, da so se vsi ba-vili pretežno s komorno in sinfonično glasbo. Borodin (1834—1887) je bil po poklicu zdravnik. Najmarkantnejša njegova dela so: dva kvarteta, dve 8infoniji (in nedovršena tretja), za orkester sinfonična slika »V stepah centralne Azije«, klavirske skladbe, pesmi in edina opera »Knez Igor«, ki pa je Borodin tudi ni sam končal. Dovršila sta jo Rimski-Korsakov in Glazunov. »Knez Igor« imponira po svoji globini, po širokih zamislekih in sijajni inštrumentaciji. Zbori (zlasti ženski) in baletne vložke (polovski pleni) so pa višek umetniško prikrojenega folklorja. — Vsebino opere objavimo tik pred premijero. Slavko Osterc.
Otvoritvena predstava v naši drami: «Sen kresne noči». Naše gledališko občinstvo bo zanimal predvsem novo angažirani karakterni komik g. Gradiš, ki se je po večletni odsotnosti vrnil v ansambel Narodnega gledališča. Njegov prvi nastop bo nedvomno vzbudil pri publiki vse polno smeha in odobravanja ter utrdil stari sloves Gradiša. Pri predstavi sodeluje ves dramski ansambel, med drugimi ga. Marija Vera, ga. Šaričeva, ga. Mira Danilova, gdč. Vida Juvanova, gdč. Gabrijelčičeva, gdč. Boltarjeva ter gg. Levar, Lipah, Železnik, Jan, Plut, Kralj, Sancin, Smerkolj. Znamenito glasbo Mendelssohnovo izvaja orkester dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. Čerina. Nastopi tudi ves balet Narodnega gledališča. Režijo vodi priznani Shakespea-reski režiser prof. O. Šest. Inscenacijo te bajne komedije je izvršil gospod Uljaniščev, ki bo to pot s svojo umetnostjo prvikrat stopil pred ljubljansko občinstvo. — Premijera bo 1. oktobra ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v operi in pred predstavo v drami. Predstava bo izven abonmaja.
Slovenska premijera v naši drami. V četrtek 2. oktobra bo v naši drami krstna predstava Šnuderlove drame tPravljica o rajski ptici». Drama je vzbudila v naših literarnih krogih veliko zanimanja in priznanja. Režijo vodi g. Skrbinšek, igrajo: gospe Šaričeva in Gabrijelčičeva ter gg. Kralj in Jerman. Predstava bo izven abonmaja.
Poziv abonentom. Opozarjamo vse cenjeno občinstvo, ki se še ni aboniralo, na velike u-godnosti gledališkega abonmana. Sprejemanje abonentov je podaljšano do 6. oktobra. Tega
dne zvečer bo prva predstava za abonma. Abonenti se sprejemajo ob uradnih urah v gle-liškem knjigovodstvu v dramskem gledališču.
Narodno gledališče v Mariboru
Sreda, 1. oktobra ob 20. uri: »Sen kresne noči«. Premijera. Otvoritvena predstava.
Četrtek, 2. oktobra ob 20. uri: »Gospa mini-sirovka« ab. A. Premijera.
Petek, 3. oktobra. Zaprto.
Sobota, 4. oktobra ob 20. uri: »Aleksandra«. Premijera.
Otvoritev sezone v mariborskem gledališču. Kot otvoritvena predstava se bo vprizorila v sredo 1, oktobra Shakespearejeva komedija »Sen kresne noči«. Režiser g. J. Kovič je popolnoma nanovo insceniral in bo pravljično obiležje te komedije kar najkrepkejše podčrtano. Popolnoma nove kulise je naslikal domačin g. Ussar. Sodeluje ves an-snmbl, nadalje zbor in Statisti, ples je naštudirala balerina gdč. Erna Kovačeva, ki bo tudi nastopila v solotočki. Nadalje bo sodeloval orkester, ki bo oskrbel Mendelsohnovo klasično godbo, ki jo je napisal nalašč za to komedijo. Dirigent je g. Herzog. Vsekakor obeta biti »Sen kresne noči« dostojna otvoritev nove sezone. Zaradi velikih stroškov (nove kulise, kostumi, zlasti pa orkester) veljajo povišane dramske cene..
»Gospa ministrovkai. na mariborskem odru. V četrtek 2. oktobra se bo vršila premijera Nuši-čeve sijajne šaloigre »Gospa ministrovka«, ki je postala v Beogradu in Zagrebu pravi pravcati »šlager«.
Dnevne vesfi
— Predavanje lorda Dickinsona v Zagrebu. Danes popoldne bo lord Dickinson predaval v dvorani zagrebške zbornice TOI o potrebi dela za svetovni mir. Predavanje je priredilo zagrebško društvo za pospeševanje ciljev Društva narodov.
— K delovnemu občestvu, ki se vrši za učitelje kmetsko-nadaljevalnih šol dne 3. in 4. oktobra 1930., za učiteljice gospodinjsko-nadalje-valnih šol pa 6. in 7. oktobra 1930. v Ljubljani, imajo po informacijah, ki smo jih prejeli od kr. banske uprave, dostop vse redne učne moči teh šol, ako dobijo dopust od Breškega šolskega nadzornika. Ugodnosti, ki so določene v okrožnici banske uprave z dne 19. septembra 1930., III. No. 15176, pa imajo samo oni voditelji in voditeljice, ki so v Šolskem letu 1929.-30. vodili navedene Sole.
— Starešinska zveza »Jadran« ima svoj redni mesečni sestanek v sredo, 1. ofctobra ob 20. uri v posebni sobi restavracije »Slon«. Na sestanku bo govoril m. dr. g. ing. Vaclav Paleček, predsednik Zunanjega odbora Zveze češkoslovaških akademikov. Odbor Starešinske zveze vabi kair naj prisrčnejfie vse bi vše člane vseh naprednih akademskih društev, da pridejo na ta sestanek.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da Je s 1. oktobrom t. 1. Aljažev dom v Vratih zaprt.
— Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da članarino za tekoče leto čim preje dopošljejo družbi. Priporoča se razpečevanje razglednic, ki jih je družba ravnokar založila, ter |za prireditev kake veselice, igre ali zbirke v korist družbe.	517
— Esperanto. Tečaj za začetnike se otvori v petek 3. oktobra t. 1. ob 20. uri v St. Jakobski Soli II. nadstr. Poučevalo se bo po »če« metodi, tečaj bo trajal samo 3 mesece. Učnina za ves tečaj Din 45-—, za dijake Din 30-— se plača ob pristopu.	521
— Volna, T ombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— Težko pričakovanje. Železniški vpokojenci in provizijonisti državne in južne železnice, vpo-kojeni po starem zakonu, nestrpno pričakujejo izida novega zakona za pokojnino. Trdno upajo, da jih bo nov zakon rešil bede, v kateri se nahajajo. Tudi železniški vpokojenci in provizijonisti, ki zaradi nezgod niso mogli doslužiti polnih službenih let in s tem doseči polne pokojnine, pričakujejo, da jim novi zakon prinese pravično rešitev. Železniški invalidi še s kronsko rento v svoji veliki bedi imajo trdne nade, da se z novim zakonom uredijo njihove rente ,5asu in življenskim potrebščinam primerno. Železniški miloščinarji bivše južne železnice z družbeno provizijo, katerim ista po rimskem paktu pripada in prejemajo draginjske doklade Din 2 dnevno v svoji visoki starosti in bedi, upapolno gledajo na novi zakon in pričakujejo rešitve. Miloščinarji državne železnice s 30 in 'več leti službe brez vsake pokojnine pričakujejo, da ne bodo pri novem zakonu pozabljeni
— Vsi v sindikalno strokovno organizacijo.
!Obvestilo vsem članom in prijateljem. Od mi nistrstva notranjih del, oddelek za državno za Sčito, smo prejeli z razpisom z dne 7. avgusta it. 1. odobrena nova pravila dosedanje Strok, ‘skupine priv. in trg. nameščencev, ki se z omenjeno spremembo preosnavlja v Strokovno zve *o privatnih in trg. nameščencev Jugoslavije. Organizacija ima po novih pravilih delokrog po vsej Jugoslaviji in ima pravico povsod usta navijati podružnice, kjer se zbere vsaj 10 članov. S tem je dobilo krščansko nameščenstvo svojo svobodno sindikalno strokovno organizacijo, ki jo danes najbolj pogrešajo italijanski tovariši, in njegov interes je, da se je oklene v borbi za pravico, eksistenco in kruh. Le organizacija more dati nameščenskim problemom oni poudarek, ki ga zaslužijo, obenem jih pa hoče le ona rešiti. Zato smo poklicani k sode lovanju vsi: stari, mladi in novi borci in de. lavci. Naj nikdo ne misli, da ni poklican, da je odveč, da ni potreben! Strokovna organizacija je naša najširša nameščenska zadeva. Za vse informacije se Javite pri naslovu organizacije, v prostorih JSZ, Delavska zbornica, 1. nadstr., Ljubljana. — Za odbor: Valant Milan, t. 5. pred sednik.
— Glas iz občinstva. Dne 28. t. m. smo imeli zares imenitno vožnjo z avtobusom na progi Borovnica-Ljubljana. Kaj je bilo temu vzrok? Samo šoferjeva malomarnost. Ravno pri Podpeči mu je zmanjkalo bencina. Zares, to se ne bi smelo zgoditi na redni progi, kakor je Borovnica-Ljubljana. Zamude smo imeli skoro 2 uri, preden je šofer dobil za silo nekaj bencina. Priporočali bi takim šoferjem, da ne vozijo, če nimajo bencina. Tu ne velja noben ' izgovor.
— Tragedija neznanega dekleta. V neki hi' Si v Černomercu je v nedeljo izvršilo samomor neko okoli 251etno dekle, za katerega se ni moglo ugotoviti, kdo je in kako se piše. Odpeljali so Jo nezavestno v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Izpila je večjo količino ocetne kisline.
— Blagoslovitev židovskega spomenika padlim vojakom. Na židovskem delu centralnega pokopališča v Zagrebu so v nedeljo blagoslovili spomenik padlim vojakom židovske veroizpovedi. Blagoslovitev je potekla svečano ob prisotnosti sorodnikov padlih vojakov in oficirjev in Številnih zastopnikov vojaške in civilne oblasti. V imenu židovske občine Je govoril ob sporne niku dr. Lavoslav Sik, ki je končal z besedami:
Če bo Jugoslavija ogrožena od zunanjih nepri-jateljev, če bo rekonstruktivno delo v Palestini otežkočeno, bodo Židje Zagreba in Jugoslavije izpolnili svojo dolžnost.
— Zagoneten samomor starke. V Zagrebu je našla gospodinja obešeno vdovo 601etno I. Kuzmanič. Videla jo je na žeblju ob oknu v sobi, katero je imela v najemu. Gospodinja je takoj poklicala policijo in zdravnika, ki je ugotovil, da je starka že okoli 12 ur mrtva. Samomor starke je zagoneten, ker pri njej niso našli niti pare denarja, ki ga je nedavno dobila od nekega Kar-lovčana, kateremu je prodala svojo hišico. NI izključeno, da jo je neznan zločinec obesil in Ji pobral denar.
Koncert
Ples
Konceri
1. oktobra otvoritev kleti v »Zvezdi
V restavraciji in kleti vsak večer koncert s plesom. V kavarni in restavraciji svira prvovrstni orkester, v kleti pa znana Cvimova muzika. Klet le na novo urejena ter za udobnost preskrbljeno. Dobra gorka In mrzla Jedila, izborna pijača ter prvovrstna postrežba. — Abonenti se sprejemajo na hrano.
Se priporočata Fran in Itozi Krapež
Največjo zalogo
kuhinjske posode kot aluminijasto lahko in posebno močno, emajlirano modro, rujavo in sivo, prvovrstnih znamk, nudi le tvrdka z železnino
Sianko Florjančič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35
Danilo ima še »Spomine« na prodaj. Gosp. Danilo meni, da čakajo še mnogi njegovi prijatelji in oboževatelji na ugodno priliko za nakup njegovih »Spominov«, katere ima Se precej v zalogi. Z jutrišnjim dnem se jim nudi prilika, da dobe »Spomine« ceneje, Danilo jih je namreč reduciral, kar se cene tiče. .
Žene osvajajo nebo. Na beograjskem letališču je v soboto pristala s svojim športnim letalom Angležinja Broos, ki hoče preleteti progo iz Londona v Tokio. Ako se ji to posreči, bo rekorderka, kajti iz Londona na Japonsko še ni letel noben letalec sain.
— Strašni smrti zapisan, ker ni prišel pravočasno v bolnico. 161etni Slavko Kuftinec je imel smolo, da ga je pred 6 tedni ugriznil pes, ki se je priklatil v vas Stupnik. Ugriz je bil komaj viden na roki in se fant zanj ni dosti zmenil. Pred tednom dni je pa težko obolel in kazal vse znake stekline. V nedeljo so ga šele pripeljali v zagrebško bolnico. V strašnih bolečinah ugaša njegovo mlado življenje, ker mu zdravniki ne morejo več pomagati. Prišel je v bolnico mnogo prepozno.
• Tragično ugrabljenje. Milorad Stefanovič iz Ravan ja pri Valjevu je sklenil ugrabiti za svojo hčerko hčer Despota Obrenovida iz iste vasi. Despot mu pa ni hotel dati svoje hčerke. Milorad jo je pa kljub temu odpeljal s pomočjo svojih prijateljev. Tedaj je Despot vzel samokres in odhitel pred Miloradovo hišo ter nameril na Milorada ter ga pri priči usmrtil.
  Vreme. Nestalno vreme traja že nekaj
dni. Pretekli teden so bile po nekaterih krajih hoide neviiute ter je padala oelo toča. Baroine-tersko stanje je precej visoko in vairira med 764 (Maribor) in 768 (Skoplje). Barometer je včeraj ob 7. zjutraj kazal: Ljubljana 764-8, Maribor 764, Zagreb 765‘2, Beograd 766, Skoplje 768, Sarajevo 766‘6, Mostar 766-3, Split 765-4, Rab 764-1, Vis 765-3. Jutranja temperatura se je včeraj gibala v naši državi med 18 (Sarajevo) in 21 (Split). Termometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 144, Maribor 14, Zagreb 15, Beogirad 17, Sarajevo 18, Skoplje 14, Mositar 14, Split 21, Rafb 19, Vis 17. V nedeljo dn včeraj je v Ljubljani deževalo. Najvdšja tem-poratura je bila včeraj v Ljubljani 18-8, a naj-nižjja 14.
Ejuhljana
Torek, dne 30. septembra 1930.,Hieronim. Pravoslavni: 17. septembra, Jekica.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški
*
■ Spored violinskega koncerta, ki ga priredi v petek 8. oktobra vituoz Karel Rupel. 1. Tar tdni: Sonaita v g-moiu, 2. Mozart: Koncert v d-duru. 8. Bach: Ciaoona za violin solo. 4. Mil' haud: Le printempe. Dvofak-Kreisler: Slovanski ples v e-molu, Elgar: La Capricieuee. Al-Ibeniz-Kredsiler: Tango. Nin-Kochanski: Saeta in Granadina. 6. Riies: Per.petuum mobile. Fal-la-Kreisler: Španski ples. 1., 2., 4. in 5. točko sporeda spremlja na klavirju konservator!st g. Marijan Lipovšek. Predprodaja vstopnic se vrši v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
■ Aretacije. Aretiran je bil neki bosanski delavec, ki je osumljen, da je vlomil v neko stanovanje v Gradišču. Aretiran je bil dalje zaradi pijanosti in nevarne grožnje delavec Viktor Puklovec.
■ Iz policijske kronike. Policijski upravi je bilo včeraj prijavljenih 6 manjših tatvin raznih predmetov. Ponoči je bilo zelo nemirno vrvenje po lulioah ter je prijavljenih več ponočnjakov 2anadi kaljenja nožnega miru, a 8 gostilničarji zaradi prekoračenja policijske ure.
■ Tatvine koles na dnevnem redu. V nedeljo po noči od polnoči do približno 1. ure sta ibili v Mostah izvršeni kar dve tatvini koles. Neznan kolesarski tat je * dvorišča neke hiše v Zeleni Jami odpeljal samskemu zidarju Antonu Vavpotiču 1800 Din vredno, dobro ohranjeno kolo znamke »Torpedo« s tovarniško Številko 2720. Z istega dvorišča pa je tat odpeljal delavcu Josipu Penku BOO Din vredno, že obrabljeno kolo enamke »Torpedo«.
■ Rasne tatvine. Neki delavec A. M., zaposlen v salezijanskem zavodu na Rakovniku, je ukradel zavodu moški plašč in ene hlače v vrednosti 800 Din. — V Kolodvorski ulici stanujoči zasebnici Mariji Kmapdč je neki uzmo-vič odnesel žensko ročno torbico z raznimi predmeti v vrednosti 400 Din. — V Streliški ulicd pri Černiču zaposlenemu hlapcu Ftramcetu ČAmžarju je tat vzel 120 Din vredne čevlje. — Delavcu Jakoteu Kailaou, stanujočemu v Rožni dolini, je nekdo ukradel brivski pribor v vrednosti 100 Din.
Maribor
m Spremembe uradnih ur pri sodišču. Za zimski čas, to je od 1. oktobra do 30. aprila, so uvedene ob delavnikih pri sodišču uradne ure od 8. do 12.30. in od 15.30. do 18.; ob sobotah od 8. ure do 14. ure. Vložišče je odprto od 8. do 12. ure in od 15.30. do 16.30., ob sobotah od 8. do 13. ure.
m Cercle franjais. Francoski krožek v Mariboru bo otvorii s 1. oktobrom svoje francoske kurze in sicer: — 1. francoski otroški vrtec za otroke od 4. do 11. leta, ob ponedeljkih, četrtkih dn sobotah od 15. do 15-40 v osnovni šoli v Gamkairjevi ulici 5; začetek v četrtek dne 2. oktobra. — 2. Tri kurze za odrasle, v katerih se predela učna snov nižjih razredov srednje Sole, ob torkih in petkih od 18. do 19. ure na dTŽ. realki; začetek v petek dne 8. oktobra.
8. Posebne kurze za gimnazijce, po dve uri na teden, vpisovanje v ponedeljek dne 29. septembra ob 16. uri, na drž. gimnaziji, pritličje na levo. — 4. Konverzacijske sestanke ob petkih od 18. do 19. ure v društveni čitalnici; začetek 3. oktobra. — Vpisovanje v vse te kurze, dzvzemši gimnazijske, bo v sredo dne 1. oktobra v društveni čitalnica, Grajska ul. 6, potem pa v kurzih samih.
m ijigleiki krožek ▼ Mariboru ottvorl dne
2. oMoibra te&vjo rjt	j«ziilr_ Prijave
sprejema ravnateljstvo državne realne gimnazije.
m Ljudska univerza v Mariboru pripravlja za prihodnjo nedeljo 5. oktobra popoldne izlet v Ptuj, kjer si bodo izletniki ogledali na novo urejen muzej, grad dn druge znamenitosti pod strokovnim vodstvom.
m Železničarska tombola. UJN2B priredi v nedeljo 19. oktobra, ob slabem vremenu pa v nedeljo 26. oktobra na Trgu svobode veliko dobrodelno tombolo. Glavni dobitki bodo: spalnica, Šivalni stroj, 5000 kg premoga, moško, žensko in otroško kolo, 2 dobitka po 2000 kg pre moga ter 100 kg moke. Izven tega so Se bogate desetorke, činkvine, kvaterne, terne in ambe. Ker se čisti dobiček porabi za podporo revnim in bolnim ter vsled nesreče prizadetim članom, naj *i vsakdo nabavi listke še v predprodaji m Kvasne glivice »a vzbujanje kipenja pri moštu. Opozarjajo se Interesenti, da je sedaj skrajni čas, da si nabavijo kvasne glivice za vzbujanje kipenja vinskega nnoštva ali sadjevca. Cevke ee nairočijo za vlogo, kolkov ane e 5 dinarskim kolekom, ki se vlaga pri banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji. Cena za cevko 2 Dan. Razpošiljajo se po poštnem povzetju. Natančnejša tiskana navodila za uporabo glivic stanejo 1 Din.
m Bilanca kopališča na Mariborskem otoku.
V letošnji prvi sezoni od 15. Julija do 15. septembra se je v kopališču na Mariborskem otoku kopalo 50.527 oseb, na otoku pa jih Je bilo še 20.737, skupaj torej 71.264 oseb.
m Zopet oboki. V soboto se Je priselila pod oboke državnega mostu Rusinja Ida Orlova s 61etno hčerko in hlapcem Ivanom Schon-wedrom. Deložirana je bila iz hiše št. 8 v Je-zdarski ulici.
m Aretacija starega grešnika. V nedeljo je tukajšnja policija aretirala Slletnega delomrz-neža in klateža Franca Vebra iz Ješence, ker je pobiral članarino za Ljudsko samopomoč, izposojal si denar, ukradel 1000 Din vrednega psa, pretepel v Vetrinjski ulici neko dekle, ker ni hotelo ž njim itd. Razen tega iščejo Vebra tudi orožniki v Sv. Lovrencu in v Račah zaradi sličnih dejanj, potepuštva in nevarnega obnašanja. Oddan bo sodišču.
m Flobertovka. Sedemnajstletni trgovski vajenec Josip Stefančič si je pri ogledovanju flo-bertovke, ki Jo je našel pri Treh ribnikih, prestrelil dlan leve roke.
m Nesreča otroka. Triletni Viktor, sin železničarja Viktorja Lobnika je v Razvanju priSel z levo roko v slamoreznico, ki mu je popolnoma odrezala 4 prste.
m Težka nesreča. V soboto proti večeru je s strehe St. 19 na Glavnem trgu spodrsnil z lestve 22 letni kroveo Viktor Brus in padel tako nesrečno, da Je priletel na stekleno streho skladišča trgovca Novaka, Jo prebil ln obležal v skladišču t počeno lobanjo in mnogimi drugimi poškodbami. Nezavestnega eo
prepeljali v bolnico, kjer je njegovo življenje še vedno v nevarnosti.
m Pobesnela krava. V Jablanici je pobeimela krava napadla triletnega fitefančka, sina posestnika Lonerja in mu z rogovi silovito razmrcvarila obraz. Težko ranjenega otroka so prepeljali v bolnico.
m Pretep. Stepla sta se pod oboki državnega mostu v nedeljo zvečer Ida O. in Ivan S. in sta bila aretirana. Pretepu je prisostvovalo veliko število radovednežev.
m Poneverba. Generalni zastopnik neke zagrebške firme, Josip Radej, je pred dnevi izročil nekemu Milanu K. 110 oljnatih slik (reprodukcij) v vrednosti 8000 Din, da jih razproda. K. je pa izginil in ni več sledu za njim.
m Tatvina perila na Pobrežju. V noči od petka na soboto je doslej Se neznan tat vdrl v neko hišo v Prešernovi ulici na Pobrežju in odnesel večjo količino raznega perila.
m Tri kolesa. Tatovi koles so bili v soboto izredno agilni. Ivanu Horvatu, trgovskemu pomočniku so ukradli izpred brivnice Krefl na Aleksandrovi cesti 800 Din vredno kolo znamke »Steyer«, Rupertu Pirhu, posestniku iz Košak so izmaknili izpred Emeršičeve gostilne, tudi na Aleksandrovi cesti, 1000 Din vredno kolo, Ivanu Rakerju, trgovskemu pomočniku so pa odpeljali izpred javne kuhinje na Slomškovem trgu kolo »Neger«, vredno tudi 1000 Din. Zanimivo Je, da je največ tatvin koles na najprometnejši Aleksandrovi cesti.
m Trdovraten razgrajač. V nedeljo zvečer je pečarski pomočnik I. F. zmerjal pasante najprej v Slovenski ulici, potem pa še na Slomškovem trgu, kjer Je bil aretiran. Tu se je pa lotil stražnika., ki ga je komaj ugnal in spravil na stražnico. F. je razgrajal in zmerjal tudi tam in naposled še pri »Grafu«, kjer so ga morali privezati k ležišču, da se je končno le umiril.
CeZ/e
* Uradni dan Zbornice TOI za Celje in Celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji dn daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 7. oktobra od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gre-n.iija trgovcev Celje, Razlagova ulica št. 8 pritličje levo.
* Avtobus Celje—Dobrna, ki vozi zvečer iz Dobrne ob 18-25 in prihaja v Celje na Oba večerna vlaka ob 19-15 tar se vrača od istih ob 20-30 dn prihaja v Dobrno Ob 21-20 se z ponedeljkom 29. t. m. vsled pozne sezije ukane tako, da je v nedeljo zvečer vozil zadnjikrat. Ostale tri ture ostanejo še do nadailjnega neizpreme-mjene. Avtobus Celje—Št. Peter pod Sv. Gorami opoldan, kot že javljeno, vozi sedaj naravnost v 6t. Peter pod Sv. Gorami in ne več skozi Rogaško Slatino. Ker bi se pa nekateri potniki vendar radi do Mestinja posluževali tega avtobusa, ako hi imel naprej do Slatine zvezo, je g. gostilničar Smeh na Mestinjah obljubil, da bo imel vedno na razpolago po zmerni ceni ob prihodu avtobusa ali osebni avto ali voz. Da ustrežemo potnikom iz Rogaške smeri proti St. Petru pod Sv. Gorami, bo na Mestinjem avtobus tudi vedno čakal na popoldanski vlak iz Rogatca oz. Rogaške Slatine.
* Streljačka družina v Celju. Ker jc bilo vreme ugodno, se je napovedano predtekmovanje včeraj izvršilo ob obilni udeležbi častništv® in oiviilniih članov. Teh je na novo pristopilo R 2e pri prvem streljanju so se pokazali lep^ uspehi. Tako je dosegel izmed vseh največ tofik g. Klinar Pavel iz Celja 92 od dosegljivih 100. Izmed častništva gg. por. Ristič Zečevič 89. Zanimanje je bilo zelo veliko, *><ko da se je uprava društva odločila izve*13’ nagradno tekmovanje meseca oktobra. CWava Re izvrši potom časopisov.
* Posltušen vlom v trafiko. Včeraj zjutraj so prebivalci v stari gimnaziji opazili, da je zid trafike ge. Antopije Štravs, ki meji na dvorišče omenjene nalomljen ter da leži na tleh pod zidom v«Mk železni drog. Očevidno je nekdo hotei ponoči vlomiti v trafiko na ta način, da bi odzadaj predrl zid in skozi odprtino prišel v lokal. Prebivalci hiše so slišali okoli polnoči ropot in so šil na okna gledat, ikaj Je. To je najbrže vlomilca splašilo. Policija sa njim poizveduje.
* Asfaltiranje Krekovega trga se je končno le pričelo v veliko zadovoljstvo onih, ki s« bali, da bo prej sneg pokril cementno cestišče kakor asfalt.
* Nezgoda a motornim kolesom. Trgov««11 potnik g. Franc Petrič je v nedeljo s svoji® motornim kolesom v Veliki Pirešici tako «£-■rečno padel, da ee je poškodoval po ve^ ' lesu dn eo ga morali prepeljati v javno bo®
Avtomobilska nezgoda
Avtomobil razbit, šofer težje ranjen Rečica, 27. septembra.
Šofer g. Petrič, uslužben pri parni žagi gospoda Podbrežnika v Gornjemgradu, se je vračal z avtom včeraj ob pol deseti uri po noči od postaje. V Sp. Rečici v bližini Matek je radi slabe razsvetljave zavozil na rob ceste. Pod težo avtomobila se je zemlja udrla ter seje avto prevrnil kake 3 metre globoko, treščil ob neko drevo ter ostal tam prevrnjen. Karoserija se je pri padcu popolnoma razbila, pod njo pa Je ostal šofer težko ranjen, šele ljudje ki so prihiteli, so rešili po daljšem trudu šoferja vsega razbitega izpod razvalin avtomobila. Le srečnemu naključju se je zahvaliti, da je ostal šofer pri življenju. G. Matek je sprejel ranjenega šoferja v svojo hišo ter takoj poklical zdravnika iz Mozirja, ki mu je nudil prvo pomoč.
Ponesrečeni šofer je imel že več neprilik pri vožnji, nedavno je pustil težko naložen avto na cesti ter šel po opravkih v neko hišo. Avto pa se je iz neznanega vzroka začel premikati po cesti ter na to zavozil v neki vrt, kjer so ga morali raztovoriti da je lahko zopet iz vrta izpeljal.
TeSka nesreča v rudniku v Hudi jami
Rimske toplice, 27. septembra.
V	noči od petka na soboto se je v Laškem v Hudi jami zgodila težja nesreča. Ponesrečeni Martin Jakopič se bori s smrtjo.
Tukajšnji rojak Martin Jakopič iz Preznega je šel s svojim tovarišem Rupnikom, svojim sodelavcem, ob 22. uri zvečer na nočno delo v laški rudnik. Ob običajni uri sta začela z drugimi delo. Proti jutru pa se je zgodila nesreča. Kako se je pripetila nesreča, se še ne ve, in se tudi ni dalo zvedeti, ker ni nihče o tem hotel dati točnejših podatkov, niti sodelavec in prijatelj Rupnik, ki je danes zjutraj, vrnivši se z dela, sporočil žalostno novico njegovim starišem, trdeč, da ga je pri prevažanju stisnil »hunt« in da danes Martina ne bo domov, češ da so ga morali nemudoma prepeljati v celjsko bolnico.
Ko se je potem njegova mati takoj po tej žalostni novici podala v Laško, da dobi točnejše podatke o stanju ponesrečenega cin , in se ie zglasila pri zdravniku g. dr. Čedetu, ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč, ni tudi tu dobila nikakšnih točnejših izjav o stanju ponesrečenega sina. Danes zjutraj so ga prinesli do Laškega, odkoder so ga takoj z avtomobilm prepeljali v celjsko bolnico, ker je bila potrebna
po zdravnikovi iziavi nuina nneracjia...
Kaj se je zgdtlo s ponesrečenim Martinom
Jakopičem, se ne ve. Dejstva pa govore, če ga je stisnil »hunt«, da mora biti stanje ponesrečenca zelo nevarno, ker je zdravnik prepovedal obiske pri ponesrečencu za prvih osem dni, dokler ne prestane krize po operaciji
Požar pri Norem mesto
Novo mesto, 29. septembra.
Danes okoli 1. ure ponoči je začelo goreti v kozolcu posestnika Antona Štiha v Gotni vasi pri Novem mestu. Ogenj je moral biti podtaknjen, kajti začelo je goreti prav sredi kozolca. Ob 1'30 je zapiskala sirena v Novem mestu ter dala tako znamenje za požar. Novomeški gasilci so bili s svojo motorno brizgalno prvi na mestu požara, za njimi so prišli gasilci iz Šmihela. Gasilcem se je kmalu posrečilo požar lokalizirati. Ubranili so sosednji skedenj, ki je že začel goreti. 0 tem, kdo je zažgal kozolec, so razširjene najrazličnejše govorice. Zanimivo je, da je prav ob obletnici posestniku Štihu lani pogorel hlev s svinjakom. Kdo je požigalec, še ni dognano. Upati je, da se bo novomeškim orožnikom kmalu posrečilo požigalca izslediti. Posestnik Štih je bil proti požaru zavarovan za malenkostno vsoto. Štihu je kozolec s slamo in senom pogorel do tal. škoda je precejšnja.
Nenavaden zagoneten uboj
Težko ranjen je prišel tesar Fink še domov Umrl pa v kandijski bolnici
Novo mesto, 29. septembra.
V	milni, mali vasi Obrhu pri Dolenjskih Toplicah je duna marljiv in drugače varčen tesar, 271etni Anton Fink. Kot tesar si je s tesanjem tramov služil svoj težki kruh v gozdovih okoli Kočevja. Zadnji čan je bil zaposlen v Rogu pri Kočevju. V soboto so tesarji in drugi gozdarji v Soteski prejeli svoj tedenski zaslužek. S svojim prijateljem se je Fink vračal proti domu. Potoma se je ž njim ustavil v Francetovi gostilni v Meniški vasi, kjer j6 foj]0 zbranih več kmečkih fantov, ki so pili in prepevali. Vsi so bili dobre in Židane volje. Nik^0 ni kalil fantovskega veselja. Kmalu pa je gostilno zapustil Finkov prijatelj Janez Muhič ter š6j vasovat k nekemu dekletu. Anton Fink pa Je „stai ge v družbi kmečkih fantov. Ti so po policijski uri postali pred gostilno na cesti ter prepevali razne fantovske pesmi.
Pozneje je Fink odhajal proti domu. Kaj se Je med potjo ž njim zgodilo, je velika zagonetka- Fink je kmalu po 11. ponoči prišel domov, se slekel in legel v posteljo, ne da bi spregovoril besedico z domačimi. Domači pa so kmalu zacull silno hropenje in stokanje. Pristopili so k njepovi postelji ter presenečeni opazili, da mu teče iz uge8 jjrj jn da ima vso glavo raz-
bito. Tudi obleka je bila močno krvava odnosno zelo povaljana in blatna, iz česar se da sklepati, da so ga morali neznani napadalci zahrbtno hapasti ter po cesti premetavati.
Nekdo ga je moral od zadaj močno udariti s topim predmetom po glavi, da mu je prebil lobanjo.
V	nedeljo dopoldne so nezavestnega Antona Finka prepeljali v kandijsko bolnico. Fink se ni več zavedel in je bilo torej nemogoče od njega doznati, kdo ga je potolkel. Danes ob
11.	dopoldne je Fink podlegel težki poškodbi na glavi.
Orožništvo je uvedlo poizvedbe za napadalci in je upati, da bodo kmalu v rokah pravice.
Krvav fantovski pretep
Trije so se spravili na enega in ga težko ranili na glavi
Rimske Toplice, 29. septembra.
Včeraj zvečer je prišlo v Rimskih Toplicah v restavraciji »Nova Pošta« do krvavega pretepa. V veliki dvorani hotela je sedela pri enem omizju družba domačih fantov iz Smarjete in Ogeč, pri drugi pa družba sedmih iz sosednje vasi nad Toplicami iz Senožet. Sedmorica fantov se je do domačinov vedla precej osorno, kakor da bi hotela izzvati prepir. Med domačimi fanti sta bila tudi Helesberger Franc, delavec v Tovarni podpetnikov, in čevljarski pomočnik Zupan Janez.
Prišlo je do spora, ko je naenkrat, tebi nič meni nič pristopil Seničev iz Senožeti k Heles-bergerju in mu prismolil krepko zaušnico. Zupan Janez in drugi njegovi tovariši so se sedaj zavzeli za to. Ogenj je bil s tem že v strehi. Seničev in drugi so jih pozvali tedaj iz gostilne, nakar so se pričeli zunaj na vso moč pretepati.
Najhujše je bil poškodovan Zupan Janez, ki se je moral naenkrat boriti kar proti trem, ki so ga obstopili. Ko so ga valjali po tleh in ga bili je medtem Seničev izdrl z bližnje ograje debelo »lato« in česnil Zupana z vso silo po glavi, da se mu je pocedila kri iz globoko zevajoče rane. Mahoma je bil ves oblit s krvjo.
Ko so na postaji slišali to divje rovarenje, so prihiteli, da bi jih mirili; istočasno pa so po vsem naključju ravno takrat prišli iz Zidanega mosta na nočno patruljo orožniki, ki so vročekrvneže zasačili ravno pri najhujšem spopadu. Ko so Seničevi in drugi njihovi pristaši zagledali orožnike, so naenkrat izginili v noč, dočim so Zupana, Helesbergerja in druge očividce takoj zaslišali.
Močno poškodovanega Zupana, ki je poleg drugega dobil najtežjo rano na glavi, so takoj pripeljali na postajo, kjer so mu rano obvezali in mu tako nudili iz zasilne lekarne prvo pomoč: danes pa sj ie moral nnisknti »HrnvniSlrn
pomoč pri okrožnem zdravniku dr. Cedetu v Laškem. Njegovo stanje ni sicer smrtno nevarno, vendar je rana precejšnja in velika ter je težko, če bo izšel brez kakšnih posledic.
Se nekaj podrobnosti e zagonetoi smrti A. Božiča
Ljubljana, 29. septembra.
V	nedeljo smo že poročali o zagonetni smrti ključavničarskega pomočnika Alojzija Božiča. Njegova tragična smrt je razburila stanovalce Dolenjske ceste in prebivalce Galjevice v barakah.
Alojzij Božič je bil vdovec in oče dveh nepreskrbljenih otrok, llletnega Alojzija in 161et-ne Josipine. Ostala sta oba siroti ter se sedaj nahajata v oskrbi Božičeve svakinje Marije Janež, ki stanuje v skromni baraki v takozvanl Zuljavi vasi št. 132. Ko je oče ležal v bolnici, so mu zadnje dni neprestano iz oči rosile solze, kajti milo je gledal na svoja otroka, ki sta izgubila skrbnega očeta.
Miren in marljiv
Alojzij Božič je bil drugače miren in marljiv mož. Ni se nikdar z nikomur prepiral. Ustregel je vsakomur, če je le mogel. Pijače ni mnogo prenesel. Bil pa je tudi podvržen padavici ter je bil zato med vojno vojaščine oproščen. Dolgo let je bil zaposlen kot ključavničar pri mestni elektrarni. Zadnji čas pa je bil zaposlen pri Strojnih tovarnah in livarnah. Od tu je bil zaradi pomanjkanja dela nekako teden dni pred usodnim dogodkom odpuščen. To je Božiča zelo potrlo. Brez posla je iskal povsod kak zaslužek. Božič je bil drugače majhne in šibke postave ter je skozi nos jecljal, ker se je bil v mladih letih težko poškodoval na nosu.
Usodnega dne, v soboto 13. septembra je odšel z doma okoli 6. zvečer. Imel je vsega skupaj 5 Din gotovine. Kam je z Galjevice krenil, ni še popolnoma dognano. Okoli 8'30 zvečer so ga pasantje našli ležati ob cesti v bližini železniških zatvornic pri Švigljevi vili. Policijski nadzornik Krušič, ki ni imel s seboj pendreka, ga je s pomočjo dveh civilnih oseb spravil do stražnice. Tam je Božič dejal:
—	Bom ostal zunaj, da se malo prezračim. Potem bo dobro.
Nepojasnjena, a važna okolnost
Odšel je kmalu nato proti domu. Pozneje so ga, kakor smo že opisali, našli v jarku. Še vodno je^ nepojasnjeno, kod je hodil in kje je bil Alojzij Božič od 1. ponoči pa do 9'30 v nedeljo 14. septembra dopoldne. Ta čas je zelo važen za ugotovitev pravega dejanskega stanja.
Kakor je sedaj Marija Janež izpovedala, je Boži« y nedeljo prišel sam domov. Bil je molčeč in ni mogel nič govoriti. Videti je bilo, kakor da bi bil izgubil dar govora. Samo tiho je šepetal med seboj. Svoj suknjič je imel poteg-
njen čez glavo. L(fgel je in ležal vse do ponedeljka. Potem je vhtal. Se napravil in odšel zopet z doma. Rekel je, da je namenjen k OUZD, da mu dajo listek za zdravnika. Po daljšem času se je vrnil. Ni mogel več hoditi ter je bil silno slab. Do doma sta Božiča spremila dva njegova znanca. Dne 17. septembra proti večeru je prišel zdravnik dr. Janežič, ki je Božiča preiskal ter odredil, da so ga prepeljali v bolnico.
Dne 23. septembra so ga obiskali njegovi sorodniki, tako brat Peter. Lojze je bil takrat pri zavesti in je milo gledal okrog sebe. Imel je hudo pljučnico. Govoril je sam medseboj. Le s težavo je bilo iz njega spraviti kako besedo. Ce je kaj povedal, pa je bilo zelo nerazumljivo, ker je besede požiral in jecljal. V sredo 24. septembra zvečer je Božič umrl. V četrtek 25. t. m. pa je bila sodna obdukcija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik g. Lederhas.
Ugotovljeno je bilo, da je imel pokojni Alojzij Božič samo eno podplutbo na glavi. Umrl pa je na pljučnici in vnetju možganske mrene.
Alojzij Božič je bil drugače prav trdnega zdravja. O zagotnetni njegovi smrti ljudje še vedno mnogo govore. Upati je, da se bo zagonetka Dolenjske ceste v kratkem popolnoma pojasnila.
Kazenska preiskava se z največjo natančnostjo in vestnostjo nadaljuje. Povabljenih bo k preiskovalnemu sodniku več prič, ki so videle Božiča usodni večer.
Hvasinifo
Za novo rudarsko hišo. Kakor smo že poročali, se je vršil v nedeljo popoldne v delavskem konzumu shod, ki je sklepal o zidanju druge stanovanjske hiše za rudarske upokojence. Ker ni pričakovati, da bi ugodila TPD tej delavski želji, se je sklenilo pozvati delavstvo celega našega revirja, da prispeva štirikrat na leto z enodnevnim zaslužkom tako za stavbo, obenem bo pa stopil stavbni odbor v stik z bratovsko sklad-nico, z delavsko zbornico, s TPD in z drugimi ustanovami, da podpro podjetje s primernimi podporami. Ako bo uvidelo celotno delavstvo pomen pokreta, je pričakovati, da se bo v par letih dvignila nova stanovanjska hiša v Hrastniku, kjer — kakor povsod — tako primanjkuje stanovanj.
flimsha Toplica
Zanimivo predavanje. V nedeljo se je vršilo v tukajšnji šoli predavanje o sadjarstvu. Predaval je gosp. Vardijan, profesor na kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici. Predavanje je bilo zelo zanimivo in se ga je udeležilo 47 poslušalcev iz bližnjega in dalnjega okoliša.
Za Sokolski dom. Brat Kuhar je na nedelski seji orisal težnje in delo domačega Sokola in pri tem tudi podčrtal nujno potrebo za gradnjo So-
kolskevji doma Oluasnil ia /mlouaj, L i go j0 UJ,-vzelo naše društvo, ko je bilo prisiljeno k vedno naraščajočemu številu članov, zgraditi in ustvariti si svojo streho. Pozival je k delu vse brate in Sokolu naklonjene osebe in jih pri tej priliki prosil za pomoč pri bodočem velikem delu. Starosta br. Kuhar je nato podal listo zasnovanega gradbenega odbora, nakar so bili po deset minutnem odmoru izvoljeni v odbor naslednji bratje: Kokalj Franc (predsednik), višji železniški nadzornik v pokoju, ostali odbor pa se je konstituiral iz bratov članov in nečlanov: br. Karol Dvorak, br. Drago Majer, br. Tičar Ferdo, br. Zupanc Jerko, br. Gregor Pušnik in Ljubcj Ignac. Ves odbor je bil soglasno sprejet. Prihodnja seja glede gradnje doma bo jutri v sredo 1. oktobra.
Naše gasilno društvo priredi v nedeljo 5. oktobra t. 1. ob 16. uri popoldne svojo vsakoletno vinsko trgatev, ki se bo vršila v prostorih hotela »Nova Pošta«.
Šhotja £oha
Odhodnica. Kolo jugoslovanskih sester je priredilo v četrtek zvečer svoji odlični sodelavki ge. Veri Plestenjakovi intimen poslovilni večer, ki se ga je udeležilo prav lepo število članic. Gospa Plestenjakova je zavzemala od ustanovitve KJS v Škofji Loki blagajniško mesto. Vršila ga je z vso natančnostjo, vestnostjo in tudi ljubeznijo.
Blagajniško mesto pri KJS je prevzela soproga škofjeloškega učitelja Horvata, ga. Vida, ki je bila doslej članica nadzorstvenega odbora.
Maša zadušnica za narodne heroje. V tihi, globoki in nemi bolesti je škofjeloško meščanstvo z okoličani darovalo svojo molitev v pokoj onim, ki so dali največ — svoje življenje na oltar neupogljivega prepričanja. Tiho službo božjo je daroval župnik g. Podbevšek.
Prvo predavanje v Ratečah se je vršilo v četrtek zvečer v domači osnovni šoli. Škofjeločan br. Horvat Rudolf je objasnil zbranim bratom in sestram reteškega Sokola temelje telesne vzgoje v zvezi s smotri Sokolstva. Jako poučnemu predavanju je prisostvovalo precej domačinov, ki so z zanimanjem sledili govorniku.
Konec analfabetskega tečaja. S početkom meseca julija je bil otvorjen za nepismeno vojaštvo škofjeloške garnizije analfabetski tečaj, ki se z današnjim dnem zaključuje. Vseh »šolarjev« je bilo okoli 300 in se je vršil pouk deljeno po 1 uro na dan, ločeno po cirilici in latinici. Vojaki so naukom čitanja in pisanja sledili z izrednim zanimanjem. Upamo, da bodo današnji izpiti končali v zadovoljstvo gojencev in predavateljev.
Deževje. V petek pod noč je lilo kakor Iz škafa. Naravno, da je temperatura padla in niso površniki kar nič odveč. Vode, ki so sicer umazane, niso dokaj nad normalo in nevarnosti poplav ni. Smo pač v vsem pred durmi pozne jeseni; vrhovi daljnih gorskih velikanov so pa že itak v belem.
Pristojnost OUZD. Vse, ki imajo opravka s Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev, opozarjamo, da je Škofja Loka pristojna v poslovnem oziru na ekspozituro v Kranju in naj se v vseh zadevah obrača občinstvo le v Kranj. Tiskovine za OUZD se dobe tudi v trafiki Petra Jamnika v Škofji Loki.
Napoved zgradarine. Davkoplačevalce, ki so vezani na plačevanje zgradarine, opozarjamo na objavo škofjeloške davčne uprave. Naredba je v
uradu in na občinski deski javno razglašena.
Kanali naj bodo čistil Imajo nekateri ljudje v Škofji Loki kaj nehigijenično navado, da nečisto, umazano vodo, pomije in slično izlivajo v javne kanale, kar povzroča prav neprijeten smrad. Mestna občina je tako postopanje že opetovano prepovedala, pa nič kaj z uspehom. Sedaj razglaša županstvo ponovno omenjeno prepoved in so proti kršilcem javne snage predvidene kazni.
Cirkus v Škofji Loki. No, malo senzacije je pa le! V loškem »Pratru« so se naselili cirkuški popotniki in so priredili več predstav, ki jim je prebivalstvo posvetilo kar precej pozornosti.
Schclstvc
Sokol Maribor II. v Podbrežju
je priredil v nedeljo dne 28. septembra svojo prvo prireditev, propagandni javni nastop mariborskih sokolskih društev na obširnem vrtu Rojkove gostilne. Vkljub nesigurnemu vremenu je posetilo prireditev mnogo domačinov in Mariborčanov. Spored so izpolnila člani in članice Sokola Maribor-matica, Maribor I in Studenci. Z vrsto Sokola Maribor-matica je nastopil na orodju tudi naš prvak br. Primožič. Med javnim nastopom je pozdravil zbrano občinstvo v imenu župne uprave starosta dr. Kovačič, ki je povda-ril pomen novega sokolskega gnezda, ki naj bo trdnjava jugoslovanske in sokolske misli v prej ponemčenem Pobrežju. Za domačine je spregovoril in pozdravil goste br. Klemenčič. Po nastopu se je ob zvokih »Drave« razvila animirana prosta zabava na vrtu in v prostorni Rojkovi dvorani. Z veseljem smo ugotovili, da ima novo društvo v svojih vrstah že sedaj številno mladino in vse pogoje za napredek. Upamo, da bomo videli uspeh prvega sokolskega nastopa v Pobrežju že prihodnje leto in želimo mlademu društvu najlepši razmah.
Sokolsko društvo v Črnomlju
Sokolsko društvo v Črnomlju je dogradilo svoj lastni dom, v katerem se je razvilo'živahno sokolsko življenje. V nedeljo 28. t. m. se je vršila običajna vsakoletna tombola za lepe in dragocene dobitke, ki je jako lepo uspela, akoravno je vreme malo nagajalo. Mnogo jih je odšlo zadovoljno domov z lepim dobitkom v rokah, še več je pa bilo razočaranih, ki se lahko tolažijo na prihodnje leto. Prihodnjo nedeljo bo v sokolskem domu otvoritev kina, k! ai ga je društvo nabavilo. Opremljen bo z najmodernejšim aparatom znamke »Ernemann«. Društvo si je že zagotovilo celo vrsto izvrstnih filmov, zlasti kulturnih, ki bodo za mladino zelo poučni.
Dramatski odsek pod izvrstnim vodstvom sodnika br. dr. Češarka je po počitnicah zopet pričel marljivo delovati. Nedavno so uprizorili »Stare grehe«, zdaj se pa pripravlja narodna igra Manice Kamnnove »Prisega o polnoči«, kii pride v kratkem na oder.
Delo sokolskega društva za tombolo, za otvoritev kinematografa, za prirejanje gledaliških predstav in sploh na polju prosvete zasluži pohvalo, vendar si mora biti društvo v svestš, da je njegov prvi in glavni namen telesna vz-£°ja- Ravno na tem polju pa ne moremo zabeležiti nikakega napredka, akoravno ima društvo vse predpogoje: lepo telovadnico, orodje in letno telovad išče. Društvo že d rugo leto ni priredilo javne telovadbe.
Kaj mi je bilo v Beogradu najbolj
všeč
»Včstnik Sokolsky« je razpisal natečaj na to vprašanje. Odgovorilo je 25 bratov in sester. Prvo ceno je prejela s. Stembergova iz Berou-no, ki pravi, da ji je bilo najbolj všeč to, da so sestre rade s ponosom nosile slavnostni kroj. Drugo nagrado je prejel br. Kašpar, ki je odgovoril, da mu je bila najbolj všeč češko-elovaška-jugoslovanska vzajemnost, tretjo na-grado pa s. ftihova iz Libštata, kateri je bila najbolj všeč. zmaga sokolske misli, kateri j« uspelo vzbuditi spoštovanje do češkoslovaške sokolske žene.
‘Radio
Ljubljana, torek, 80. septembra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 18.00 Cae, borza, plošče. 18.00 Radio-orkester. 19.00 Prof. Franc Pengov: Stroj v hiši In kuhinji. 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Ga. Bartolova: Zena in literatura. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.80 Cas in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda, 1. oktobra: Opoldanski program odpade. 18.00. Radio-orkester. 19.00 Dr. Nik. Preobražeoskij: Ruščina. 19.80 Ura dobre knjige, Silvester Škerlj. 20.00 Koncert češke filharmonije, prenos iz Prage. 22.00 Cas in poročila, napoved programa za nasled. dan.
Zagreb, torek, 80. septembra: 12.30 Plošče. 18.80 Vreme in dnevne vesti. 17.00 Koncert zabavne glasbe. 18.80 Dnevne vesti. 20.15 Kulturna in društvena poročila. 20.80 Klavirski koncert ge. A. Geiger-Eichliorn. 21.30 Večer pesmi dn arij. Poje Ljudmila Slatin. 22.30 Po-ročila in vreme. 22.40 Sprehod po tujih postajah.
Zagreb, sreda, 1. oktobra: 12.80 Plošče. 13.30 Vreme in dnevne vesti. 17.00 Koncert ruskih balalajk. 18.30 Dnevne vesti. 19.45 Kulturna in društvena poročila. 20.00 Simfonični koncert češke filharm. (prenos iz Prage) 22.00 Poročila in vreme 22.10 Prenos zvočnega filma.
Beograd, torek, 80. septembra: 10.80 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert radio-kvarteta. 18.30 Poročila. 17.05 Književna uira. 17.30 Jazz na ploščah. 20.00 Začetek novega šolskega leta. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.80 Cas in poročila. 22.45 Večerni koncert radio-orkestra.
Beograd, sreda, 1. oktobra. 10.80 Plošče. 12.45 Narodne melodije in pesmi. 18.80 Dnevne vesti. 17.05 Mladinska ura. 17.80 Popoid. koncert radio kvarteta. 20.00 Koncert češke filharmonije (i* Prage). 22.00 Cas in poročila. 22.15 Plošče.
Vodne moči na zemlji - Velikanski projeld
Dosedaj izrabljajo Se le 7% vseh vodnih moči, ki 90 na zemlji na razpolago. Profesor Budeau ceni vso vodno moč v kulturnih državah na okirogilo 700 milijonov HP (konjskih moči). Z zgraditvijo raznih jezov in zatvomio ter drugih naprav za izrabo vodne energije bi ee mogla ta moč zvišati na okroglo 1500 HP.
Vodno moč izrabljajo v posameznih delih zemlje tako-Je: Eviropa 09 milj. HP, Azija 236 milj. HP, Afrika 160 milj. HP, Sev. Amerik« 128 HP, Južna Amerika 94 milj. HP in Avstralija 9 milj. HP, eikupno torej 696 milijonov HP.
Dirugi pa navajajo zopet sledeče podatke: Prodiuikoijska kapaciteta vodnih sad v Evropi znaša 300 miiijaird kilovatnih ur (KWS), v Aziji 854, v Afriki 1000, v Severni Ameriki 848, v Južni Ameriki 285 in v Avstraliji 90 milijard kilovatnih ut. Od teh vodnih sil izrabljajo približno 66% t. j. 156 milijajrd kilovatnih ur. Na tem pa rtiči pirajo: Evropa b 677 iniiliijardamii (21-50%, Azija z 10-0 (8%), Afrika z 0-740	(0-07%),	Severna Amerika z 72-2
(20-7%), Južna Amerika s 8-6 (127%) te Avstralija z 1-16 milijarde (1‘79%) bilovanih uir.
Vodno energijo so pravzaprav pričeli še le v zadnjih petih letih sistematično izrabljati In tudi pri nas v Sloveniji se ravrno v zadnjem času pojaviljajo razni načrti, ki so povzročili že mnogo viharja te ki se bodo monla vendarle deloma realizirali.
Ker cenijo vso mehanično svetovno energijo na okroglo 790 milijard kilovatnih ur (od teh 400 milijard KWS premoga, 234 milijard tekočih te plinu podobnih plinastih tvarin, petrolej Itd.) te 156 milijard vodnih sil, tedaj dajo vodne sile velik del zemeljske energije, namreč skoro eno petino. Ker je dosedaj izrabljenih še le šestnajst delov vseh vodnih moči, te-
daj bi zadoščale vse vodne sile, da trikrat za-doste vsej mehanični enegiji na zemlji.
Dr. ing. Oliven je predložil berolinski konferenci za svetovno energijo načrt za zgraditev enotnega podjetja za vodno energijo, ki naj sega po vsej Evropi. Ta načrt je dr. Oliven tako-le izdelal: dr. Oliven im« v svojem načrtu tri seveirno-južne in dve vzhod no-zahodni progi. Vsa ta mreža ‘bi imela 400.000 voltov. Ena proga M vodila iz Varšave skozi nemško-poljsko premogovno ozemlje te skozi Cehoslovaško k dalmatinskim vodnim silam te od tod do Ska-dra te Elbasana (kakih 1500 km). Druga proga bi vodila od vodniih sil Norveške te Švedske čez Hamburg—Berlin te erednjenemška ležišča rujavega premoga k vodnim silam v visokih Alpah te od tam čez Brenner to Genovo (kakih 8000 km). Tretja proga konečno hi vodila iz Calaisa (za angleški tovorni premog) čez Pariz to Lyan k vodnim silam v okolišu reke Rhone do Barcelone ta Madrida ter Lis bon e (2100 km).
V	vzh od no-zahodni smeri sta projektirani dve progi. Prva proga iz Katovic čez Halle te Tri er v Pariz (tokih 1200 km), druga proga pa iz Doneoa (premogovno ozemlje Doneča) čez Odeso skozi romunsko petrolejsiko ozemlje do Bukarešte te od tod čez velike vodne moči pri Železnih vratih v Temešvair—Budimpešto— Dunaj—Solnograd ta Inomost, nadalje ekozi alpsko ozemlje Švice ta Francije do Lyona (kakih 8000 km). Vse omrežje bd merilo torej Okroglo 10.000 km. Gradbeni troškd tega ogromnega projekta so preračunani na okroglo dve milijardi mark. Dr. Oliven predlaga, da se naj države čimprej bavljo z rešitvijo tega problema, ker bi sicer posamezna podeželska omrežja prišla ob najkoristnejšo organsko zvezo s bodočim evropskim omrežjem.
Speri
Gospodarske vesti
X Rekordni davčni prihodi v mesecu avgustu. Na neposrednih davkih se je meseca avgusta in-kasiralo 258 milijonov dinarjev. To je rekordno število v dvanajstih letih za mesec avgust, v katerem običajno prejema država najnižje kvote. Država je za mesec avgust prejela polnih 917 milijonov dinarjev več, kakor je bilo to predvideno v proračunu.
X Zakon o avtomobilskem prometu. Zakon o podjetjih, ki se ukvarjajo z rednim in slučajno-stnim prevozom blaga in potnikov ■ motornimi vozili je definitivno zaključen. Zakon urejuje avtomobilski promet v naši državi, poleg tega pa predvideva gotove mere, da se z razvijanjem avtomobilskega prometa ne ovira železniški promet.
S tem zakonom se nadalje namerava osigurati soliden in dober avtobusni promet v krajih, ki niso v povoljni meri zvezani z železniškim omrežjem. Posebno se zakon ozira na one kraje, ki so vsled prirodnih lepot velikega pomena za razvoj tujskega prometa.
X Nova agrarna konferenca na vidiku. Komunska vlada se je odločila, da skliče novo agrarno konferenco in to na podlagi ženevskih razgovorov, ki bo se vodili med romunskim ministrom trgovine g. Madgearu z gg. dr. Marinkovičem, Zaleskim, Benešom in grofom Bethlenom. Pri teh razgovorih so se izmenjale misli o potrebi ustvarjenja evropskega agrarnega bloka ter se je nadalje določilo, da se skliče ponovno konferenca vseh evropskih agrarnih držav. Nova konferenca bi se Imela vršiti 14. oktobra.
Dobave
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic
V	Ljubljani sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje pleskanja žel. mostov in žel. prehodov. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. in 7. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih).
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave tesarskega orodja.	.
Direkcija državne železarne Varei sprejema uo 8. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 300 m* keramičnih plošč.
Borzna poročila
dne 29. septembra 1980.
Devizna tržišča Ljubljana, 29. septembra. Amsterdam 22-745 do 22-805, Berlin 13-4325-13-4625, Bruselj 7-8752, Budimpešta 98889, Curih 1095-90, Dunaj 7-9610 do 7-9910, London 274-50, Newyork 56-28—56-48, Pariz 221-76, Praga 167-25-168-05, Trst 294-70 do 296-70.
Zagreb, 29. septembra. Amsterdam 22-785 bi., Dunaj 796-10—799-10, Berlin 13-44—13-74, Milan 294-702—296-702, London 274-20—274-90, New-yo'rk kabel 56-285—56-485, Pariz 220-76—222-76, Praga 167-25—167-8025, Zttrich 1094-40—1097-40.
Beograd, 29. septembra. Berlin 13'4350 do 13'4650, Curih 10’9440—10 9770, Dunaj 79610 do 79910, London 274‘10—274‘90, Pariz 220 76 do 222 76, Praga 16728—168‘08.
Dunaj, 29. sept. Amsterdam 285‘66, Beograd 12 5487, Berlin 168 59, Bruselj 98’72, Budimpešta 123 96, Bukarešta 4 2087, Kopenhagen 189 45, London 34‘4276, Madrid 74’50, Milan 37'0775, New-vork 70820, Pariš 27*79, Praga 21’0175, Sofija 5‘1340, Stockholm 190'35, Varšava 79 86, Ziirich 13775.
Curih, 29. septembra. Beograd 912875, Pariz 20-23, London 25 0425, Newyork 515-35, Bruselj 71-86 Milan 2699, Madrid 54-35, Amsterdam 207-85, Berlin 122-70, Dunaj 72-74, Stockholm 138-45, Oslo 137-95, Kopenhagen 137 9750, Sofija 3-7325, Praga 15-2925, Varšava 57'75, Budimpešta 90*2225.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 29. septembra. Drž. papirji: 7'/• Inv. pos. 87-75—88, voj. škoda ar. 436—437-75, kasa 436-50-437 (437), december 436-438, 437, 436-50, 4% agr. obv. 55 bi., 7% Bler. pos. 83 25 do 84-50, 8% Bler. pos. 95-50—96-50, 7% pos. hip. b. 83-25—84 (83-25). — Banke: Hrvatska
50 d., Praštediona 922-50—923-50, Udružena 191 do 193, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 66 d., Narodna 8100—8200. — Industrije: Šečerana Osijek 307—312, Trboveljska 383—385, Slavonija 200 d., Vevče 124-126.
Beograd, 29. septembra. 7% inv. pos. 89*5—90, 4% agr. obv. 55*5—56’5, 7% pos. drž. Hip. b. 87*25, 7% Blaire 87'5, Vojna škoda 450‘5 do 451‘5, uit. nov. 456'5—457'5, uit. dec. 458*5 do 459, Narodna banka 8170—8230.
Dunaj, 29. sept Bankverein 17'65, Kreditni zavod 47'20, Dunnv-Sava-Adria 11‘76, Prioritete 89'90, Trbovlje 47'50.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca nestalna, promet 5 in pol vagona pšenice, 1 vagon koruze.
Novi Sad, 29. septembra. Pšenica 79/80kg: baška 147-152-50, g. baška 152-50-157-50, ban. Begej 147-50—152-50 (promet 46 vagonov), g. ban. 150—155, j. ban. 140—145, sremska, salv. 78kg 135—140. — Koruza: bačka, sremska 102-50-107, ban. Begej 102—107 (promet 14 vagonov), ban. Dunav 100—102-50. — Moka: baška Og, Ogg 277-282-50, 2. 245-255, 5. 217-5 do 222-50, 6. 170—180, 7. 115—120, 8. 85—90.
Fižol: bački, sremski 310—320. — Tendenca: slaba. Vse ostalo brez izpremembe. — Promet: Pšenica 46 vagonov, moka 8 vagonov, ječmen 3 vagone, oves 1 vagon.
Budimpešta, 29. septembra. Tendenca slabša, promet: srednji. Pšenica: okt. 14-95—15-01 (14-98-14-99), marc 16-20-16-21 (16-20-16-21), maj 16-38-16-45 (16-39-16-40). Rž: okt. 7-85-8 (8-8-05), marc 8-85-906 (906-907). Koruza: maj 11-82—11-86 (11-83—11-85). Trs. maj 10-80.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet:
1 vagon hrastovih desk, 4 vagone bukovih drv,
2 vagona bukovih plohov, 1 vagon oglja. Živinska tržišla.
Dunaj, 29. septembra, d. Na današnji živinski trg je bilo prignanih 2561 glav goveje živine, od teh 1532 volov. Cene so bile ncizpremenjene. Na jutrajšnji trg bo prignanih približno 9000 mesnatih in okoli 5000 mastnih prašičev.
611
J. Hlebš
družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Pe*ra cesto 33 pleskarstvo in 155 soboslikarsrfvo
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno, solidno ln po konkurenčnih cenah pod garancijo
II. KOLO PRVENSTVA V LJUBLJANI
Rezultati nedeljskega prvenstva so precej presenetili. Ilirija je z izredno visokim rezultatom odpravila Svobodo, dočim je Hermes komaj proti Grafiki rešil eno točko.
Ilirija • Svoboda 11 :1 (4:1)
Ilirija je svojega nasprotnika naravnost pregazila. Napad je bil izredno plodovit in je enajstkrat potresel mreže Svobode. Med igro Ilirije in Svobode je bila razlika celega razreda. Napadalci Ilirije so bili izvrstno pri strelu in je imel vratar Erman polne roke dela. Rešil je neštevilno ostrih strelov, jo pa Imel tudi izredno slabe trenutke.
Svoboda jo igrala požrtvovalno, bila je pa napram briljantnim kombinacijam prvaka brez moči.
Sodnik je grešil v presoji off-sidov in ni priznal dveh regularnih golov Ilirije.
V predtekmi obeh rezerv je zmagala Ilirija s 3 :1 (1:1).
Hermes - Grafika 3:8 (0:1)
Repriza tekme Ilirija - Sašk, Hermes je napadal in krasno kombiniral, Grafika je parkrat prodrla in dosegla gole. Ponovno je prišla do izraza Impotenca šiškarjev v pogledu streljanja. Zastreljanih je bilo nebroj zrelih šans. Grafiki je bil olajšan posel radi nesigurnosti Hermesove obrambe. Najboljši mož na polju je bil srednji krilec Hermesa — Zalokar. Grafika je do 20 minut pred koncem vodila 8 3 :1. Sodnik g. Pevalek.
V predtekmi rezerv je zmagala Grafika s 6:3 (3:2).
V II. razredu je Natakar nepričakovano podlegel Korotanu s 1 :0.
Prvenstvo v Celju Prvenstvena tekma med Atletiki in Olimpom je bila zaključena 15 minut pred koncem ob stanju 4 :1 za Atletike. Sodnik g. Sto-klas je bil dejansko napaden, policija pa je preprečila najhujše.
PRVENSTVENE TEKME V MARIBORU
Nedeljske nogometne tekme za prvenstvo niso prinesle nikakih presenečenj in so vse končale, kot je bilo pričakovati.
I.	S. S. K. Maribor - S. K. Svoboda 14 :1 (7:0)
Maribor, ki je nastopil s tremi rezervami, kljub visoki zmagi ni povsem zadovoljil. Najboljša formacija moštva je še bila obramba z vratarjem Korenom na čelu. Edini gol ne
S;re na račun obrambe, temveč na račun so-enja g. Fischerja. Napadalni trio je igral dobro, posebno Bertoncelj, Hreščak igra preveč egoistično. Senica kot vodja napada je za-streljal nebroj zrelih šans. V dobri formi sta bila tudi Domicelj in Konič, Kirbiš pa je vse preveč silil v napad.
Svoboda je igrala zelo raztrgano. Vratar pa
sploh ni držal nobene toge in tako so »deževnic* žogo ona na drugo v tnroio.
Sodnik g. Fischer ni bil baš na višini in je napravil precej pogrešk.
S. K. Železničar - S. K. Rapid 0 ■: 0 Tekma se je končala, kakor je bilo pričakovati, neodločeno. Kljub prizadevanju obeh strani, sta ostali obe svetišči nedotaknjeni. Pri vsej tekmi se je opažala rahla premoč Železničarja, ki pa iste niso znali izrabiti in so mnogo zrelih šans zastreljali. Pri obeh moštvih se je odlikovala obramba, Železničar je imel boljše moči v napadu in krilski vrsti, medtem ko je Rapid igro forsiral po izbornih krilih. Pri Ra-pidu je igral tudi bivši igralec W. A. C. Hof-statter, ki pa se pri tej tekmi ni baš izkazal.
Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane je sodil zelo dobro.
S. K. Rapid rez. - S. K. Železničar rez. 2 :1 (2:1)
V predtekmi je rezerva Rapida zasluženo premagala rezervo Železničarja. Tekmo je sodil g. Bergant odlično.
DRŽAVNO PRVENSTVO Dosedaj neporaženi Hajduk je moral y Beogradu prepustiti BSK obe točki in je podlegel s 2 : 5 (2 : 3).
V Sarajevu je zmogla Concordia ondotno Slavijo po trdem odporu s 3:1 (1:1).
Jugoslavija je dosegla v Osjeku rezultat 3 :0 (1:0). Slavija je bila enakovredna le v prvem polčasu.
V prvenstvu so sedaj štiri klubi s 6 točka mi, na prvem mestu je Jugoslavija s scorem 8 :4, sledi BSK s 13 :7, Hajduk s 13; 8 in Concordia s 10 :8. Obe Slaviji sta brez točk,
I	Sarajevčani imajo score 5:10, Osječani pa 3 :12.
SKT : DSK Svoboda Vič 5:0 (1 :0) SKTrži6. V nedeljo smo imeli kandidata za sprejem v JNS, mlado enajBtorico viške Svobode. Moštvo ima v svoji sredi nekaj dobrih moči, ki obetajo postati ob smotrenem treningu trdna op o ra svojega moštva. Domačini so že pred odmorom izvojevali svoj gol; po odmoru pa so vedno bolj uveljavljali svojo premoč in še štirikrat potresli nasprotnikovo mrežo. Tekmo je dobro sodil gospod Osebek. Prihodnjo nedeljo bo SKTržič nastopil proti SKBorcu z Jesenic.
OSTALE NOGOMETNE TEKME
Rakek: Javornik - Egan (Novo mesto) 4:3 (3:0).
Zagreb: Gradjanski - Hašk 2:1 (1:0).
Dunaj: Austria - VVacker 2:1, Rapid-Vienna
3	: 0, Sportklub - Fac 3 :1.
Dresden: Nemčija - Madjarska 5:3 (0:3). Berlin: MUnchen - Berlin 5:4 (3:0).
Milan:	Ambrosiana : Sparta (Praga) 2 :2
(0:0), srednjeevropski pokal.
Llige: Belgija - Švedska 2:2 (1:1). Helsingfors: Finska - Švedska 4:4 (4 :1).
AHKOATLETSKI MEETING SK. ILIRIJE
V soboto in nedeljo je imela Ilirija ženski in moški meetmg, ki je prinesel nekatere prav dobre rezultate. Nastopilo je skupno okoli 100 tekmovalcev obojega Bpola Ilirije in Primorja.
Najboljši rezultati so bili; skok v višino, kjer e Tratnikova i rezultatom 1.43 m za 2 cm zboljšala svoj lastni jugoslovanski rekord. Korče (P) je zboljšal slovenski rekord v skoku v daljavo na 6.46 m. Omeniti je gQ zmag0 Skoka (P) na 100 m v času 11.4, skok Tratnikove v daljavo 4.81 m, prav lep rezultat ju-niorja Pustiška (I) v metu krogle 5 kg g 12.72 m. Prav lep je tudi uspeh obeh jUntor-ev Ilirije Stareta in Pustiška, ki sta v skoku v višino dosegla 1.50 m. Za naše razmere prav lep čas je dosegla Adler (I) v teku na 800 m s 2 :53.4.
Meeting je bil prav dobro organiziran in sta istočasno delovali dve Juriji.
PLAVALNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL
Letos se je vršilo drugič prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v plavanju, skokih in v vaterpolu za prehodno darilo S. K. Ilirije. Tekmovanja, ki se je vršilo v soboto in nedeljo v bazenu Ilirije, se je udeležilo 6 srednjih šol in sicer klasična gimnazija, II. in III. drž. gimnazija, realka, tehnična sred. šola in ženska realna gimnazija.
Nastopili so samo znani plavači in plavačice ter je nepričakovano zmagala ženska realna gimnazija s 136 točkami, slede klas. gimnazija s 110, III. drž. gimnazija s 77, realka s 67,
II.	drž. gimnazija s 26 in tehn. sred. šola s 4 točkami. Lani je zmagala klasična gimnazija s 131 točkami pred žensko realno gimnazijo, ki je dosegla 104 točke.
Najboljši rezultati: Lampetova (Z. r. g.) na 50 m prosto 37.1, Wilfan (KI. g.) na 100 m hrbtno 1 :18.9, Sever Mara (II. d. g.) na 100 m prsno 1:39.6, Wilfan (KI. g.) na 50 m prosto 28.6, Stegnar (III. d. g.) na 100 m prsno 1:33.8 in Lampretova (Ž. r. g.) na 100 m prosto 1 :27.8.
V watterpolu je zmagala realka, ki je dobila vse igre.
KOLESARSKA DIRKA V MARIBORU
V nedeljo je priredil tukajšnji agilni in krasno napredujoči kolesarski klub »Perun« dve zaključni tekmi za klubovo prvenstvo. Prva dirka za seniorje je bila na 60 km dolgi progi Maribor-Marenberk, druga za juniorje pa na 30 kilometrov dolgi progi Maribor-Fala. Na Vodnikovem trgu je startalo 26 dirkalcev. Zmago med seniorji je zopet odnesel Štefan Rozman, ki je prižel na cilj	v	1 uri in	58	mi-
mitaH, š. Tvnti VoconjnV v	9.	nrah in	12	mi-
nutah, 3. Drago Cotič v 2 urah, 12 minutah in 10 sekundah. Med juniorji	je	prispel	na	cilj
rvi Bruno Faninger v 59	minutah, drugi	St.
truclin v 1 uri, tretji pa le z malo diferenco za drugim in prvim. Po tekmi je bil v restavraciji »Maribor« družabni večer, na katerem so se razdelila darila in nagrade. S to prireditvijo je klub »Perun« zaključil letošnjo športno sezono.
Metli oglasi
CENA. Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanjši znesek Din 10"— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko. Ček. račun Ljubljana št. 15.621.
$3 Trboveljski premog 23
Špeoijalni »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«.
Eunnjska cest« 46. — Telefon 28—20, 25—95.
Ako želite kupit) na
obroke
obrnite so na
bETULHtH TRGBVKV
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Iščem tihega
družabnika
za novo rentami, podjetje brez konkurence. Potreben kapital 100 tisoč Din. Ponudbe na upravo pod »Svetla bodočnost«.
Večje suho skladišče
v bližini kolodvora, za takoj ali pozneje, se išče. Ponudbe do 8. oktobra 1930 pod „Suho skladišče „na upravništvo „Jugoslovana".
Pisalni stroj
znamke »Mignon« prodam. Prodajno ceno in naslov pove uprava.
Bosanske slive
prima, suhe, v 7jboj-čkih po 5 kg ^9 Din, po 10 kg 90 »m, suhe hruške, jabolka zaboj-ček 10 P‘n ceneje, raz-poši)/a franko vsake-ml, naročniku po povzetju ali predplačilu. Eksport O. Drechsler, Tuzla, Bosna. 516
Mlad gospod
išče znanja z gospodično prijetne zunanjosti in čiste preteklosti v starosti od 18—24 let. Prednost gospodične iz boljše družbe. Ponudbe pod polnim imenom in s fotografijo pod »diskretnost in ženitev«.
Jabolka
kupimo v večji množini. — Ponudbe na upravo pod „lzbrana“'
JUGOSLOVAN
Stran 7
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
iVIII. No. 6431.	2-2
Razglas.
Na podlagi § 64, odstavka 2 obrtnega ieda se pozivajo vsi imetniki koncesij za periodično prevaževanje oseb v območju Dravske banovine, da predlože v oblastveno odobritev zimske vozne rede svojih avtobusnih prog, v kolikor niso tega že atorili, oziroma, v kolikor ne ostanejo v veljavi dosedanji oblastveno odobreni vozr ni redi.
Po obvestilu ia direkcije državnih železnic v Ljubljana ne bo bistvenih Sprememb železniških voznih redov.
Vozni red, ki naj se predloži v 8 izvodih ob priključitvi takse Din 20'— v kolikih po tar. post. 5. taks. tarile zakona o taksah za odobritev, mora vsebovati tudi kilometražo in cenik.
Ne glede na to, preko koliko sreaov gre avtobusna proga ali od katerega oblastva te bila koncesija podeljena, je vse vozne rede, in sicer za celotne proge do vključno 4. oktobra 1980. predložiti neposredno kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, ki bo vozne rede, kojih odobritev pritice obrtnim oblastvom I. stopnje, po pregledu dostavila tem v poslovanje.
Podjetja, kojih vozni redi ostanejo nespremenjeni, naj to javijo v zgornjem roku.
Opozarja bo, da se lzpreminjanje odobrenih zimskih voznih redov ne bo pripuščalo brez tehtnega razloga in da ee bo proti podjetjem, ki bi obratovala brez »blastveno odobrenega voznega reda ali preko njega, in proti podjetjem, ki bi rvozne rede samolastno izpreminjala, postopalo po kazenskih določilih Obrtnega reda.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 24. septembra 1930.
Po odredbi hana
-—   načelnik
oddelka za trgovino, obrt im industrijo: dr. Marn, s. r.
*
I. No. 4709/7.
Razglas.
Minister za prosveto je z razpisom od il6. sept. 1930., P. br. 84.971, na tuuradni
Sredlog in po zaslišanju rektorata ljub-anske univerze, postavil sledečo izpra-ievailno komisijo za pravosodni državni izpit na juridični fakulteti univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani za triletno poslovno dobo, od 27. maja 1930 do 27. anaja 1933:
Za predsednika:	Dr. Škerlja Milana,
rednega profesorja pravne fakultete v Ljubljani.
Za prvega podpredsednika: Dr. Dolenca Metoda, rednega profesorja pravne fakultete v Ljubljani.
Za drugega podpredsednika: Dr. Tekavčiča Frana, advokata v Ljubljani.
Za Slane:
Dt. Eberla Erika, sodnika apelacijakega sodišča v Ljubljani,
Dr. Gabra Milka, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani,
Dr. Golio Vladimiira, podpredsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
Dr. Sajovica Rudolfa, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani,
Dr. Stuheoa Antona, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani,
Dr. Šviglja Antona, advokata v Ljubljani,
Dr. Tekavčiča Frana, advokata v Ljubljani,
Dr. Tominška Frana, advokata v Ljubljani.
Kralj, banska uprava Dravske banovine, dne 25. septembra 19390.
No. 209/116.
Razglas
2205-3-1
o drugi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev
regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu drugo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan
13. oktobra ob 11. uri
v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, Turjaški trg 1, II. nadstropje.
Pnnudhfi ifi :nrArllr»5iti v nMil/i onntnogn
popusta v procentih na cene uradno odmerjenega proračuna, ki znaša 490.460 di. narjev.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kole-kom za 100 Din (priloge s kolekom za 2 Din) morajo izročiti ponudniki na dan licitacije z označbo »Ponudba za regulacijska dela na Muri na progi občin Gornja Radgona— Melfe, km 102-90—98-00, ponudnika N. N.< neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldan. Na poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne, posebne in licitacijske pogoje, ter mora položiti kavcijo: domačini 50.000 Din, tuji državljani 100.000 Din, bodisi v gotovini ali drž. vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavo-
du v smislu čl. 86 zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24
Eravilnika za izvrševanje določil iz oddel-a >E« Pogodbe in nabave.
O	položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo trgovske zbornice TOI o sposobnosti, ter potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si pridržuje pravico od-dati razpisano delo, ne oziraje 9e na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. septembra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preda. 388/4/30—1.
8-1
Razpis.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani 6e odda mesto pisarniškega uradnika v 3. skupini III. kategorije; obenem se oddado vsa mesta pisarniških uradnikov, ki bi se ipraznila v teku razpisa ali zaradi njega tudi pri drugih sodiščih.
Svojeročno »pisane, pravilno kolekova-ne in s prilogami opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne 30. oktobra 1930. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo dež. sodišča v Ljubljani,
dne 27. septembra 1930.
*
E 1535/30-10.	2267
Dražbeni okuc m poziv k napovedi.
Na predlog Hranilnice mestne občine v Celju, po dr. V o r š i č u zahtevajoče stranke, bo dne 24. oktobra 193 0. ob devetih pri tem sodišču, v soba št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojv dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga: Sv. Pongrac, vi. št. 206, označba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji Din 265.000-—, zemljišča Din 161.382-60, pritikline Din 36.515-—; cenilna vrednost: Din 462.997-60; naj-najmanjši ponudek: Din 308.598-40.
K nepremičnini zemljiška knjiga Sv.Pongrac, vi. št. 206, spadajo sledeče pritikline:
1	par konj, 2 kravi, 1 telica, 2 voaa, 1 mlatilnica, 10 sodov, 8500 hmeljevk in Taano gospodarsko orodje v cenilni vrednosti
36.515-— Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Vadij Din 46.289 76. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 5. septembra 1930.
E 158/30-7.
2201
Dražbeni oklic.
Dne 80. okobra 1930 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trojane, vi. št. 79 in 171. Cenilna vrednost, po odbitku vknjiženega realnega bremena, ki ga je prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek: 1243-70 Din; najmanjši ponudek: 8000 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. II.,
dne 17. septembra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 18.234/2058/1930.	2269
Razpis.
Gospa A u e r Pavla, katera je na podlagi koncesijske listine z dne 5. agusta 1891. št. 11.357 kot vdova po Francu Auer-ju izvrševala koncesijonirano obrt dimnikarjev s stajališčem v Mariboru, Glavni trg št. 4, je dne 1. avgusta 1930. gorenjo obrt odjavila.
Vsled tega se gorenja obrt v katastru za koncesijonirane obrti pod tek. štev. VII/3 izbriše.
Obenem se v smislu določb členov 2 jn 3 pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta v kraljevini Jugoslaviji (Uradni list št. 108/1926:) razpisuje izpraznjeno mesto dimnikarskega mojstra.
Pravilno kolekovane, s predpisanimi prilogami opremljene prošnje se morajo do 20. oktobra 1930. vložiti pri mestnem načelstvu.
Mestno načelstvo v Mariboru, dne 19. septembra 1930.
Razne objave
2270
Poziv upnikom.
Tvrdka Ivan Korošec, družba z omejeno zavezo v Bohinjski Češnjici, je v likvidaciji.
Podpisani pozivam vse eventualne upnike, da priglasijo svoje terjatve do 1. novembra t. 1.
Radovljica, dne 26. septembra 1930.
Jakob Špicar, likvidator.
Ljubljanski morfinisti
Ljubljančani čitajo v časopisih često o žrtvah belega praška — kokaina in morfija. V velikih mestih je teh žrtev vedno več, že cela armada jih je teh revežev, ki se zavedajo, da ■o v krempljih demona, iz katerih Jih more rešiti samo smrt, največkrat nasilna, tragična •mrt.
Citali smo tudi že, da Zagreb ln Beograd ne zaostajata v tem pogledu za Dunajem, Berlinom ali Londonom. Da je segla strašna epidemija kokainizma in morfinizma tudi v ti dve na$i veliki mesti in to v najširše plaBti prebivalstva. V Beogradu pozna beli prašek delavec ravno tako dobro kakor hčerka ali sinček bankirja <vli ravnatelj.
Novost p* bo za marsikoga, da tudi Ljubljana ni brez kokainistov in morfinistov.
Najbednejše žrtve vojne
Pričnimo z najboli žalostnim poglavjem o morfinistih in kokaini&Uh v Ljubljani. To je poglavje o ljudeh, ki g0 gotovo najstrašnejše irtve svetovne vojne, ki so postali med vojno mortini8ti.
Takih žrtev svetovne vojne }e po vsem svetu dovolj; so žive trpeče žrtve svetovnega klanja; v primeri z onimi, ki so jih granate ali strojnice razmesarile na mestu, in o katerih je samo še časopis poročal, da so padli na polju slave, so to še vse bolj strašne žrtve vojne. Prve so pokopali in komaj da se jih sorodniki •pomnijo, ti pa žive še med nami in so grozne priče let strahote od 1914 do 1917.
Morfij za težko ranjene
Marsikomu ni jasno, kako so mogli postati ljudje med vojno v bolnicah morfinisti. Sledeča izpoved takega mortinista, ki živi aedaj v Ljubljani, in katerega Ljubljančani vidijo tu pa tam
ponoči v kavarnah, pojasnjuje, kakšno vlogo je igral morfij med vojno v bolnicah.
Morfinista sem našel v zakotni ljubljanski kavarni po polnoči. Vzbudil je mojo pozornost s svojim upadlim mrtvaško bledim obrazom, ko je z mrzlično nervozo pisal pri mizi. Or1 časa do časa je pa potegnil iz žepa stekleničico in vbrizgalko in si vbrizgal zdaj v roko zdaj v prsa tekočino. Njegove oči, kretnje in vbrizgal-ka so mi povedale, da Je morlinist. Prisedel sem k mizi in takoj mi je zaupal, da je grafolog in hiromant in še velik revež, ker je — morfi-nist in kokainist. Pisal je grafološko analizo rokopisa, ki ga mu je dal gospod pri sosedni mizi. Za 30 Din mu je napravil, kakor mi je ta gospod pozneje pravil, prav pogodeno sliko o njegovem značaju in je uganil nekatere dogodke iz njegove preteklosti.
Usodna injekcija
Nesrečnež je inteligenten človek in ko vidi, da ima opravka s človekom, ki ga razume, mu odkrije vso svojo jadno dušo. Nisem si mogel kaj, da ga ne bi vprašal najprvo, kako je postal morfinist. In pripovedoval mi je o svoji usodi.
Leta 1914. je moral k vojakom, le prve mesece je bil težko ranjen v Galiciji. Pripeljali so ga v bolnico. Dum-dum krogla mu je prestrelila pljuča in mu izbila ključnico. Zdravniki so obupali nad njim, toda zaradi zdrave konstitucije je premagal krizo. Operirali so ga, mu razrezali ves prsen koš in ga izrflčili v varstvo bolničarjem. (Odpel si je srajco in mi pokazal brazgotine in luknjo v prsih.)
Ponoči se je težko ranjen zbudil in začel tuliti od bolečin. Zbudil je vso bolnico. Rjul je kakor žival in skoro pobesnel od trpljenja. Trgal si je obveze in butal z glavo v zid. Bolničar ga je skušal pomiriti, ker mu pa to ni uspelo, je vzel vbrizgalko z morfijem in mu ga vbrizgnil y roko. Bolnik se je pomiril, toda
ta trenutek je bil zanj usoden, s tem dnem je postal morfinist. Pomirili so ga še poslej večkrat z morfijem in ko je zapustil bolnico kot težek invalid, je mislil samo še, kako in kje bo dobil — morfij. (Ko je končal, si je kar mimogrede vbrizgnil v nogo novo dozo morfija in to tako spretno, da slab opazovalec in gostje v kavarni tega niso opazili.)
Tako so torej postali, kakor ta, tisoči drugih težko ranjenih vojakov med vojno v bolnicah morfinisti. Nekaterim so zdravniki odredili ipor-fij, še številnejšim so ga pa vbrizgali strežajl in bolničarji brez vednosti zdravnikov, da so pomirili od bolečin rjoveče ranjence.
Do 80 injekcij na dan
Pogovarjal sem se z nesrečnežem še o tem in onem. Je westfalski Slovenec. Pristojen je v naše kraje in prebiva zdaj v Ljubljani, kjer dobi najlažje morfij in kokain, brez katerega ne more živeti. Ima kot invalid recept, s katerim Si kupi dnevno za 80 ali 100 Din morfija. Vbrizga si dnevno do 80 injekcij.
Ko zapro kavarne, odide s kovčegom, kjer ima papir in kaj vem še kaj, pred Prešernov spomenik in tam piše svoje grafološke analize. Ljudje ga že poznajo. Radi mu dado miloščino. Zgodi se tudi, da ga kak surov pijan ponočnjak nahruli z lenuhom in sleparjem. S temi srčnimi suroveži obračunajo navadno drugi. Morfinist se samo razburi in v razpoloženju, v katerem je po 50 injekcijah, opominja, da ni odgovoren za dejanja, ki jih stori v takem stanju. Z napol blaznim pogledom in strašno izpačenim obrazom se zahvali za psovke.
Okoli 3. ure zjutraj si vbrizgalko zapiči kar v roko ln jo pokrije z rokavom ter si počasi vsako minuto vbrizgne nekaj tekočine, dokler ni vbrizgalka prazna. Tedaj si jo potegne iz kože in kri se mu vlije po roki. Obriše si jo s cunjo in vbrizgalko znova napolni.
Kdor vidi tega reveža, to žrtev vojne, ve, da je bila usoda onih, ki so jih granate na mestu ubile, v primeri s tem človekom neskončno bolj mila in naklonjena.
Morfij ali samomor
Ko sem se poslavljal od tega nesrečneža vseh nesrečnežev, mi je zaupal še svojo največjo skrb in bol. V kratkem bo izšel nov zakon, po katerem bodo dobivali v lekarnah samo oni morfij, ki bodo imeli za vso dozo nov recept. Zdaj dobivajo predpisano dozo morfija na recept, ki velja za več mesecev.
Zato mi preostane samo dvoje, mi je rekel morfinist, ali se odvadim morfiju ali si končam življenje. Poskusil se bom odvaditi. Legel bom v posteljo in jemal vsak dan manj morfija. Nadomestil ga bom z alkoholom.
Na obrazu sem mu videl, da je prepričan, da se bo odvadil zavživanju tega strašnega mamila.
Tedaj sem se pa tudi spomnil na ubogo Marijo Orsko, slavno igralko, ki je nedavno umrla. Menda dvajsetkrat je začela kuro v sanatorijih, da bi se odvadila zavživati morfij, pa se ji ni posrečilo. Imela je na razpolago denar za drage sanatorije za morfiniste, pa ni nič pomagalo. Kako se bo ta revež sam odvadil morfija, ko je tako beden, tako v oblasti strasti, brez sredstev, da je vesel, če zasluži z grafologijo in prosjačenjem 100 Din dnevno, da teče v lekarno in si kupi mamila ter z vbrizganjem vsaj trenutno pozabi na svojo žalostno usodo in vsaj trenutno zaplava v morfijevo kraljestvo fantazij in izgubi iz zavesti telesno in moralno trpljenje.
Tako je žalostno poglavje o žrtvah svetovne vojne, ki so jih zastrupili In vrgli v kremplje strasti morfinizma. Nič manj žalostno ni drugo poglavje o onih številnih morfinistih in kokaini-stih v Ljubljani, ki so se vdali mamilu iz brez-delnosti in blaziranosti. To je kader onih hiper-civilizirancev in degenerirancev, ki niso žrtve vojne, temveč žrtve propadajoče dobe
Teiuilgkcll, Dcilln.
Novo glavno mesto Avstralije
Kako nastane glavno mesto? - Drag načrt - Novo glavno mesto
ni priljubljeno
V	zemljepisnih knjigah sta označeni dve nesti kot največji in najpomembnejši v Avstraliji: Sydney in Melbourne. Trgovsko jlavno mesto je bilo in utegne še dolgo »stati Sydney, sedež vlade pa je bil v me-Itu Melbourne. Med obema mestoma se je razvila ostra tekma za prvenstvo, zlasti od-^ar se je vseh 6 avstralskih kolonij združilo v eno samo zvezno državo.
Avstralski parlament pa se ni mogel odločiti za eno niti za drugo me-Ito kot za državno prestolioo, ampak je sklenil zgraditi 7 ur železniške vozijo daleč od Sydneya popolnoma novo dr-Javno prestolioo. Če ima Amerika lahko poteg Newyorka še svoj Washmgton, zakaj ae bi bilio tako tudi v Avstraliji.
Tato je nastalo novo glavno mesto Av-rtralije Canberra. Naglas je na prvem zlo-jpu. Mesto seveda še ni gotovo, ampak šele jastoja. Zidajo ga na širni visoki planoti. 5 sklepom parlamenta, naj se sezida novo plavno mesto baš taim, kjer ga zidajo, pa liso vsi avstralski prebivalci in parlamentarci zadovoljni, kajti po zimi prihajajo »reko omenjene visoke planote zelo mrzli tetrovi, poleti je pa vročina neznosna.
Avstralci so sklenili zgraditi novo glavno nesto na omenjeni visoki planoti zato, da Je bi imeli povsod prvo besedo razni totalni politiki, ampak da bi bilo novo me-ito res glavno - mesto za vso državo. Ko so »e odločili za zidavo novega mesta, so pohabiti veliko imenitnih arhitektov in gradbenikov, da napravijo načrte, in prva nagra-la je znašala poldrag milijon dinarjev. Pr-fo nagrado je dobil neki Amerikanec in •d tedaj dalje je avstralska vlada potrošila ja zidavo novega glavnega mesta že nad * milijard dinarjev.
Najprej so začeli delati obširne parke dn rjtove. Pred provizorno zgradbo parlamenta se širijo obsežni nasadi tuilp, za katere e žrtvovala država nad 10 milijonov dinar-lev. Celih 40 milijonov dinarjev bo veljalo lovo kopališče, okrog 30 milijonov dinar-tev pa bodo zazidali za novi muzej. Saimo vzdrževanje javnih nasadov stane državo na teto okoli 15 milijonov dinarjev. Za oeno i40 milijonov dinarjev je dala država sezi-lati 10 velikih hotelov, privatna vila za predsednika vlade pa je veljala 40 milijo-»ov dinarjev. Dobro je poskrbljeno tudi za >b širne športne prostore, za sprehajališča ki za zabavišča, da se gospodom politikom tn parlamentarcem ne bo treba dol$?oža-
Mti.	.	.
Vkljub veliki skrbi vlade za dobrobit in igodno počutje parlamentarcev in uradni-
kov pa niso zadovoljni ne eni ne drugi, feni kot drugi, ki so doslej v Melbourae-u prav lepo in mimo živeli, smatrajo bivanje v novem glavnem mestu za neke vrste pregnanstvo.
Posebno žensike so nezadovoljne. V Canberri namreč mi še nobenih luksuznih trgovin. Mnogi uradniki, ki so bili prestavljeni v Canberro, so se morali zopet točiti od svojih rodbin, ker v novem glavnem mestu še ni dovolj šol. Življenje na dve strani pa požre velik del denarja, ki so ga rodbine porabile prej lahko za rame manj potrebne izdatke. Za zabavo skrbi zaenlkrat v Canberri samo eno kino-gledališče, prepovedan pa je tudi alkohol.
Parlamentarci, ki jih je 114, so se pa razmeroma hitro udali v svojo usodo. Parlament zboruje navadno le 5—6 mesecev na leto, na teden pa le po 3—4 krat. Ker pa imajo gospodje prosto vožnjo po železnici, se torej prav lahko vozijo na oddih v Syd-ney ali pa v Melbourne, kjer uživajo po mili volji vse sladkosti in sitnosti velikomestnega življenja. Nerodno je le to, da zveza z obema mestoma ni direktna, ampak je treba prestopati in sicer vsled »nerodnega« voznega reda zelo zgodaj zjutraj. Takrat so gospodje zelo nevoljni.
Ni pa dvoma, da se bo novo glavno mesto Avstralije kmalu razvilo v pravo središče Avstralije in da bo postalo simbol avstralskega edinstva in solidarnosti.
»Stari« avstrijski kancler dr. Seipel
Bivšega avstrijskega kanclerja dr. Seipela, ki je potoval po Norveškem, je krščansko-socijalna stranka nn Dunaju poklicala ob izbruhu Vladne krize v Avstriji brzojavno domov. Izgleda, da bo pri sestavi nove avstr, vlade bivši kancler dr. Seipel igral važno vlogo.
Razkošne jahrfe ameriških bogatašev
Kaj so jahte? Jahte so ladje, ki si jih dajo »arediti bogati ljudje za svojo privatno rabo, torej ne ladje, s katerimi se prevaža blago m potniki za denar, ampak služijo samo za šport, la veselje in uživanje.
Jahta ni vedno mala ladja, ampak moderne tahte so tudi prav velike, da lahko vozijo ne lamo ob obrežju, ampak tudi preko oceanov. Njihova oprema je običajno zelo razkošna, vsaj flužijo, kakor rečeno, večinoma le zabavi in ve-»elju.
Mladi ameriški bogataš Kornelij Vanderbilt le nedavno napisal v nekem ameriškem listu lledeče: »Ko sem te dni videl jahto svojega »četa ,Atlantic*, ko je ravno odplula na pot v Kapadno Indijo s posadko 55 mož, mi je postalo tar težko. Jezil sem se, ko sem pomislil, kako l>i meni prav prišlo tistih 4000 dolarjev, kolikor »tane vzdrževanje jahte na dan.« Iz te izjave tadiskretnega miljonarskega mladeniča je svet )rvič zvedel, koliko stane jahta oziroma njeno vzdrževanje: Mogoče je mladi miljonar nekoliko pretiraval po amerikanski navadi, ampak tudi te odštejemo 1000 dolarjev, je znesek za vzdrževanje jahte še vedno dovolj visok.
Neki Amerikanec pa je vprašal znanega kralja bankirjev Morgana, ki ima seveda tudi svojo jahto, koliko stane jahta in njeno vzdrževanje. Morgan mu je rekel: »Nikar si je ne omislite! £dor vpraša po stroških, ni vreden, da si jo kupi!« Ta odgovor nam bo razumljiv, če po-nislimo, da stane gospoda Morgana njegova raz-tošna jahta »Corsair« na leto nad pol miljona tolarjev.
Morgan je edini ameriški miljonar, ki da gra-iiti svoje jahte v Ameriki, sicer pa velja za ►moderno«, da si dajo graditi jahte v Kielu v Nemčiji. Sedaj delajo v Kielu največjo in najbolj razkošno jahto za ameriškega finančnega nagnata Harrisona Williamsa. Ta jahta bo 165 metrov dolga in njena posadka bo štela 130 aiož. Stroji jahte bodo imeli 30.000 konjskih sil, tako da bo ta ladja ena najhitrejših na svetu. Va jahti bo prostora za 100 gostov.
V	Ameriki je dosti miljonarjev, ki se vsak ian vozijo s svojimi jahtami iz newyorške oko-tice na borzo. Gospod se poda zjutraj naravnost s svojega telovadišča na krov ladje. Kakor bitro je gospod na krovu, potegnejo kvišku »njegovo« zastavo, kakor je ta običaj pri kronanih glavah. Potem ladja odpluje. Spotoma go-
spoda obrijejo, počešejo, in potem si izbere gospod obleko, ki jo misli nositi ta dan. Nato pregleda gospod prva borzna poročila, ki jih dobi na jahto brezžično. Po zajtrku narekuje tajnikom in stenografinjam svoja prva povelja. Mornarji pa morajo paziti, da jih ne prehiti kakšna jahta gospodovega konkurenta. Ce jih prehiti, je to zanje največja sramota.
Okoli 11. ure pridejo v Newyork. Gospod gre v svojo pisarno, jahta pa čaka ob bregu. Popoldne se gospod zopet vrača domov, kamor pa navadno še povabi s seboj po 20 do 30 svojih ožjih prijateljev. V kabinah so za prijatelje vedno pripravljene večerne črne obleke, da sedejo k večerji lahko v »evening-dress« (v večerni obleki).
Novi sovjetski poslanik y Berlinu?
Za novega sovjetskega poslanika v Berlinu bo imenovan bržkone dosedanji vodja ruske trgovske agencije v Londonu Chintchuk, ki ga kaže naša slika.
Nekaj za brivce
V	»Prager Tagblatt«-u piše znani nemški pisatelj Teodor Lessing, kaj bi rad še doživel na tem svetu, da bi bil zadovoljen in miren. Med drugim pravi:
»Rad bi našel brivca, ki si vselej umije roke, predno me začne briti, in ki med tem, ko me brije ali striže, ne govori in ne diha v mene. To je jako nežna obzirnost, ki je pa ne razume vsak. Današnje šole za brivce menda o tem ničesar ne vedo. Jaz imam navado, da zašepetam človeku, ki me brije, še predno začne z delom, lepo na uho, da ga pred drugimi ljudmi ne spravim v zadrego: »Prosim Vas, umijte si najprej roke!« Navadno me smatra brivec vsled te opazke za bedaka, ampak umije se pa le. Kakor si namreč zobozdravnik umije vselej svoje roke, čim vzame v roke drug predmet, tako bi se moral umiti tudi brivec, predno se dotakne novega gosta. Večina brivcev je tudi zelo zgovorna. Ko me drgne z milom, mi pripoveduje vse mogoče dnevne novice — ne s hudobnim namenom, ampak ker bi me rad zabaval in kratkočasil. Pri tem seveda diha vame. To je ravno tako nedopustno, kakor če bi zobozdravnik govoril in vame dihal, dokler imam jaz usta odprta. Mi smo seveda vsi preveč vljudni in ne rečemo nič. Jaz si vedno in vedno pritiskam robec na usta in nos, ampak večinoma zastonj, vse nič ne pomaga. In zato vprašam: »Kje živi tisti popolni brivec, ki med britjem ne govori in si vedno umiva roke, predno se loti drugega gosta?«
500.000 km za luni medu
Ameriški poljedelski urad je napravil zanimiv poskus o delavnosti čebel. Poskuse so delali v Wyomingu, kjer so imele čebele le en sam pašnik z deteljo-lucerno. čebelnjak so postavili 12 kilometrov daleč od pašnika. Vsaka čebela je morala torej preleteti na dan 24 kilometrov, ko je letela s paše in na pašo. Predno bo pa nabrale lunt medu, so morale poleteti pol miljona kilometrov.
K mednarodni motociklistični dirki na dirkališču Avus
Znani nemški vozači, ki startajo na dirki
Bauhofer, Miinchen.
Patzold, Koln.
•
Velike motociklistične dirke Nemškega moto-saveza, ki so se doslej vršile na kopališki dirkalni progi v SvinemUnde in Kolbergu, se vrše letos prvič v Berlinu na dirkališč Avus. Na dirki, ki se vrši prihodnjo nedeljo sodeluje veliko število nemških in inozemskih dirkačev.
Dobro so se »vlekli«
V	kavarni so sedeli skupaj za mizo trije iz. delovalo! omar za led. Eden je bil Francoz, drugi Anglež, tretji pa Nemec.
Pa je začel pripovedovati Francoz: »Mi smo pravkar izdelali omaro za led, 1 meter visoko in pol metra široko, v omaro smo pa dejali petelina. Potem smo pod omaro napravili ogenj, 500 stopinj prosim. S to vročino smo ogrevali omaro ves dan. Ko smo pa po preteku enega dneva omaro odprli, smo našli petelina v omari še vedno živega.«
Tu se oglasi Anglež: >To ni nič. Mi smo izdelali omaro, 2 metra visoko in 1 meter široko, potem smo dejali vanjo petelina in smo zanetili ogenj pod omaro, 1000 stopinj, prosim. Čez dva dni smo šli pogledat, kaj je s petelinom in glej — še je bil živ!«
Nemec iz Berlina pa je povedal to: »To tudi še ni nič. Tudi mi smo naredili omaro za led, majhno in lično; visokost 50 centimetrov, širo-kost 10 centimetrov. V omaro smo dali petelina, potem smo jo zaprli, pod omaro smo zanetili ogenj od 5000 stopinj. Čez en teden smo šli pogledat, kaj je s petelinom in glej — bil je mrtev!«
Vsi so se spogledali.
»Petelin je zmrznil«, se je odrezal Berlinčan.
Klavnica na morju
Ladja »New-Sevilla«, ki so jo nedavno izdelali *, Kielu na ladjedelnici »Germania«, ima zadaj vec| liko odprtino. Ladja je namenjena za lov nC kite. Če kita vjamejo in ubijejo, ga potegnejo skozi to odprtino v notranjost ladje, kjer g4|
rpopolnoma mirno rautclcoijo.
Ljudje, na katere se jezimo
Vsaka vznemirjenost ali razburjenost mort imeti svoj ventil, da se izpuha, in šele potenji se človek zopet pomiri, da lahko zopet normal«! no dela. Včasih je tisti nesrečnež, na kateregt spuščamo svojo jezo, zakonski drug, včasih p& ta ali oni nameščenec. Ljudje namreč, ki bi znali svojo jezo ali razburjenost prespati inj ljudje, ki imajo dovolj uvidevnosti, da samfi sebe krote, so vedno bolj redki. Dandanes veljaj geslo: Bodi na kratko nasajen, bodt nervozen, in surov!« Kdor hoče dandanes vzdržati tak# napade, mora imeti zelo debelo kožo!
Moderni velemestni svet prav rad otres* svojo jezo na uradnice, zlasti na telefonisti-* nje. Koliko surovih besed morajo te reve dan' za dnem preslišati! Mi mislimo namreč, da uradnica ni človek z vsemi človeškimi slabostmi in napakami, ampak imamo tisto ubogo bitja za precizijski stroj, ki naj dela z brzino brzo-vlaka^ in ki naj nam preskrbi zaželjeno zvezo mogoče še prej, prodno smo povedali, kaj želi-mo, nikdar pa ne pomislimo, da je uradnica pri telefonu tudi le človek, ki ima samo eno glavo in samo dve ušesi in dve roki, ki so neprestano v delu.
Druga običajna žrtev naše razburljivosti zlasti v velikih mestih so sprevodniki cestnth železnic. Kdor se pelje, navadno nikdar »nima časa«, boji se zamude in zato nervozno menca sem in tja in stresa svojo nervoznost na ubogega sprevodnika. Starejši ljudje, zlasti sttrejše ženske, se vedno pritožujejo, da »nekj* vleče« in zahtevajo vedno in vedno od sprevodnika, naj vrata in okna še bolj trdo zaffe kakor so že. Možje pa zopet zahtevajo zre*, zrak in zrak. Komu naj sedaj ustreže ubotr1 sprevodnik? Potem so ljudje, ki pozna/" službeni pravilnik mnogo bolje kakor spre^dnik in ti morijo ubogega uslužbenca s s’'°i° »modrostjo«, da ni čuda, če sprevodnik* 8 svojo sitnobo res vsega zmešajo — in nesreča je kmalu tu.
Mnogo trpe tud/ prodajalci in prodajalke, zlasti v modnih trgovinah. Gospe, ki bi rade kupile le kakšno malenkost, so navadno silno nervozne in kolikor več vzorcev zahtevanega blaga jim prodajalec ali prodajalka pokaže, toliko bol/ sitnarijo, da navsezadnje že same ne vedo, kaj prav za prav hočejo. Prodajalke znašajo blago skupaj od vseh strani, vedno novo in novo, dokler gospa ne reče: Hvala, si bom še premislila — in gre. Zato pa imajo prodajalci in prodajalke moške kupce mnogo rajše kakor Zenske. Mož vsaj v<5, kaj hoče kupiti in ne brska po blagu cele ure, ampak kupi, plača in gre.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar MihAlek. — Urednik Janei Debevce. Za InseraM del odgovarja Avgust Koim&n. — Vsi v Ljubljani.