Št 169.
V Ljubljani, petek dne 19. avgusta 1910.
Leto 1.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob ‘/i6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1-, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9‘—, četrtletno K 4-50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik,
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-iranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Lopovstva.
Na zunaj izdajalstvo, perfidnost in brezdomovinstvo v politiki pri reševanju vprašanja za slovensko univerzo, ki jim je danes le sredstvo v dosego lastnih — ego-istiških gnusnih ciljev, ki jih hočejo doseči s tem, da izrabljajo najsvetejše svetinje naroda ; na znotraj podla in gnusna politika lopovstva in demoralizacije — to je danes na Kranjskem in Slovenskem politika klerikalcev, politika S. L. S., politika V. L. S. Tam upijejo za povzdigo kulture in bijejo navidezni kulturni boj za slovenski narod, tu kulturo na najpodlejši način zatirajo in jo uničujejo! Tam zagovarjajo šolstvo, da izrabijo to v svoje egoistiške namene, prodajajo za par „grošev“ slovenski narod; tu
—	doma zopet na najpodlejši način demo-ralizujejo šolstvo in ubijajo tu podlago za isto, za kar se na Dunaju potezajo. Da, po-tezajo! Frivolna igra, ki jo pri tem uganjajo je jasna, in mi jo moramo imenovati le po-litiško lopovstvo — lumparijo.
Najjasnejo sliko tega, kar počenjajo danes pri nas klerikalci, nam nudi šolsko polje, ker v njem se vidi jasno sliko demoralizacije, ki jo počenjajo klerikalci — s pomočjo demoralizirane deželne vlade. Vlačuga je postala danes na Kranjskem varuhinja šolstva in učiteljstva, in to vlačugo ščitijo pred zasluženo kaznijo c. kr. šolska oblastva in jo ščiti c. kr. deželna vlada sama. To vlačugarstvo se je pa danes razširilo na Kranjskem že v toliki meri, da danes lahko primerjamo našo deželo v tem oziru z deželo javnega politiškega vlaču-garstva — kulturnega prostitutstva.
Še se ni dobro poleglo razburjenje nad nemoralnim početjem dež. šol. sveta v slučaju prestavljenja učitelja g. Grmeka, ki so ga hkrati ločili od žene in otroka, že se je izvršil nov slučaj — učitelja g. Petriča, ki so ga brez krivde in povoda prestavili, le radi hujskarije župnika — »iz službenih ozirov”. Še ni razkrita lumparija in ovadba proti učitelju g. Blagajneju v Vačah, katere ovadbe se ni radi laži, ki so v njej, upal podpisati nihče — razven dr. Lampeta, ki se krije s plaščem imunitete, še se pripravlja nov napad, novo lopovstvo na poštenje učiteljstva — pripravlja se prestavljenje — „iz službenih ozirov" — g. Stupice iz Dražgoš na Gorenjskem.
In kaj je krivda moža? Krivda moža je, da vodi brezplačno tamošnjo posojilnico, ki jo je ustanovil v prid ljudstva in ji je načelnik. Krivda moža je, da je predsednik bralnega društva, ki ga je ustanovil ljudstvu v prid. Krivda moža je, da je predsednik nadzorstva pri »Podpornem društvu gozdnih delavcev", katerega je ustanovil delavcem v korist. Krivda moža je, da vodi tudi pevski zbor in tamburaško društvo. Krivda moža je, da je ustanovil pododsek telovadnega društva »Sokol". Krivda moža je, da ga vsa dolina spoštuje, da mu je vsa do-
lina hvaležna za njegovo požrtvovalnost in človekoljubje, s katerim opravlja svoje delo izven šole — le ljudstvu v korist.
Šestnajst let že mož vodi šolo v Dražgošah in opravlja ekskurendo, ki rie leži ravno v ravnini. V šestnajstih letih mu ni mogel nadzornik napraviti ni enega očitka glede šole in tudi danes, po šestnajstih letih, ko je imel nadzornik voditi disciplinarno preiskavo zoper njega, je izjavil: „Ne, proti g. Supici ne bodem vodil jaz disciplinarne preiskave, ker on je eden najboljših in najuzornejših učiteljev v okraju". In faktično je moral -voditi preiskavo okr. glavar, ki mu ni mogel dokazati ni ene krivde.
In kdo je napravil ovadbo zoper njega? — Par hujskačev in par nahujskanih ljudi. Bili so to: Župnik Rožnik, poslanec Demšar (najbolj značilno). Železniški župan, dva nahujskana fantiča in dražgoški župnik. — Ti ga hočejo spraviti proč!
Ljudstvo pa, ko je izvedelo za zlobno nakano, je zbiralo podpise, da mora g. Stupica ostati v okraju, in da so z njim zadovoljni. Večina posestnikov je dvakrat podpisala tak protest. — Ljudska volja!
In kaj jev bilo v ovadbi? Laži!, radi katerih je g. Štupica tožil župflika in ona dva fanta, katere laži je pa župnik pri obravnavi utajil — da on sploh ni ničesar podal, nobene izjave. O izidu obravnave bomo še poročali!
In na take ovadbe se hoče sedaj g. Stupico premestiti službenim potom — čujte in strmite! — ne radi kakih pregreškov v šoli in ne radi pregreškov glede nravnosti ali morale, v smislu šolskega zakona, temveč radi njegovega političnegadelovanja. Da se ga tako nemoralno spravi iz Dražgoš, ker ima preveč zaupanja pri ljudstvu. Nam je pa znano, da g. Stupica ni politično deloval, da niti hujskal ni zoper nikogar in je bilo njegovo delovanje le kulturno, duševno in telesno — vzgojno in gospodarsko-prosvetno. In če bi tudi deloval v politiških društvih, mu li to odreka šol. zakon in ne dovoljuje to člen 12. državnega osnovnega zakona?
Pazite vi eksekutorji v deželnem šolskem svetu kaj ukrenete, ker če bodete kaj ukrenili, ste storili krivico in nasilje! Krvi učiteljstva — po nedolžnem prelite je že dovolj in enega najnemoralnejših zločinov bomo imeli zaznamovati s slučajem g. Stupice. Vi krvniki, še kute in meča, kakor-šnega so imeli srednjeveški rablji Vam manjka! Pazite, da previsoko ne dvignete meča — rudečega od nedolžne učiteljske krvi, ki ste jo vi prelili, da vam meč ne omahne in ne pade na vas, na S. L. S. in ne bode napravil iz nedolžno prelite učiteljske krvi krvavi pečat na baron Schwar-zovo — modro polo!	§.
!z slovenskih kr<yev.
Iz Novega mesta. Dne 15. t. m. pop. se je po Krki nekoliko vinjena vozila 23-letna natakarica Matilda Kastelic. V čolnu sta sedela tudi dva delavca, ki sta čoln toliko časa zibala, da se je slednjič prevrnil. Delavca sta se rešila, dekle pa je utonilo. Nesrečnico je mrtvo potegnil iz vode jurist Gregorc.
Kaplan Valentin Tomc v Šmihelu je fantom, ki so se kopali pod ka-planijo pobral obleko in jo čisto navadno odnesel domov. Šele, ko se mu je zagrozilo z žandarmerijo je obleko vrnil. Seveda, stariši otrok niso mirovali, ampak so vložili proti kaplanu tožbo. Pred sodiščem se je sklenila poravnava, in sicer pod pogojem, da plača kaplan za C. M. D. 25 kron, za dijaško kuhinjo 25 K in vse stroške.
Dne 15. t. m. so se splašili konji posestnika Kožarja iz Brezja in povozili njegovo ženo.
Iz Postojne. Sistem Schwarz. V nedeljo 14. t. m., ko je bila jamska veselica v postojnski jami, je bilo v jami, pred jamo in po Postojni toliko sovražnikov, da so tujci začudeno izpraševali je li toliko tatov ali razbojnikov v Postojni, da je treba toliko orožnikov. Glavar Pilshofer je pa letal v varstvu bajonetov, kot bi mu pretila bog zna kaka nevarnost od divjih Postojncev. Zakaj in čemu vse to g. glavar? Dolžnost mestnih očetov je, da dobimo jasen odgovor od g. glavarja, kajti to je nesramno žaljenje za gostoljubne in dostikrat celo premirne meščane. Mestni zastop tudi prosimo, da nastopi energično proti samovladi glavarja. Kdo mu daje pravico odganjati tujce, kako si dovoljuje zabraniti vstop v jamo ljudem, kateri so samo radi jame prišli v Postojno ter so celo imeli kupljene vstopnice. Zakaj se zabranjuje vstop v jamo Postojncem? Se nam bodo li res vzele vse pravice radi nervoznega glavarja ? Kaj pa poreče ministrstvo, katero se trudi za obisk postojnske jame, ko zve, da je letos vsled šikane prenapetega glavarja odšlo dosti tujcev že ob polu 5. uri popoldan iz Postojne, ker se jim je zabra-nil vstop v jamo. Mestni očetje storite vendar svojo dolžnost, branite svoje pravice in protestirajte energično proti taki samovladi c. k. višjih uratinikov. To zahteva naš ponos in naša lastninska pravica. Pričakujemo, da se to stori.
Jamska komisija je vse premalo energična. Proti takim oblastnežem, kakor so glavarji v Postojni, je potreba nastopati energično. Zato je pa povsem napačno, da imajo v jamski komisiji meščani same kimavce, ki le pritrjujejo glavarju. Če jim obljubi za njih udanost in trud kak »križec* pa je rešena čast postojnskega prebivalstva in v jami ostanejo nemško-slovenski, ozir. samonemški napisi in meščanom se še nadalje prepoveduje vstop v jamo. Saj po-
znamo vendar v Postojni več mož, ki ne reflektujejo na pohvale in odlikovanja. Ti bi vendar lahko stopili tem možem malo na prste, ker če ne, se bodo pričeli nositi samooblastno in ošabno, kakor petelini na gnoju." Meščani bi pa morali gledati tudi na to, da imajo v zastopih može, ki zastopajo njih in slovenskega naroda čast in koristi. Glavarju je pa potreba povedati, da če meni, da bode s tem, da uvaja tlačanstvo in nasilno pokorščino in pohlevnost, si pridobil kako pohvalo, priznanje, kak križec ali kak naslov „modre krvi", da je pričel orati napačno ledino in so za to postojnska tla preskalnata. Na rovaš in škodo Postojnčanov si ne bodo služili postojnski glavarji „zaslužnih križcev".
Radovedni smo, kdaj bode postojnski občinski svet kaj ukrenil v prid temu, da se pridobi tudi telovadnica v meščanski šoli za „Sokola", kakor se je to govorilo za časa gradnje meščanske šole. Ne dajajmo naši narodni in društveni otrp-nelosti in okostenelosti koncesij. S tem, da ne pospešujejo naši napredni zastopi sami napredno stvar, posredno pomagajo sami klerikalcem in njih prodiranju v meščanske sloje. Le malo manj samoljubja in ozira na „blaženi mir", pa več odločnosti in energije. Ni najbolje, da se kočljivim vprašanjem izogibljemo! Ne dajajmo še čez to oblasti drugim, kar je našega!
Slovanski Jug.
Potovanje Aleksandrovo na Cetinje.
Srbski prestolonaslednik Aleksander je nameraval, da obišče o priliki cetinjskega po-seta tudi Zagreb in Reko in da ostane tod po nekaj ur. V Belemgradu so pričakovali, da odrine prestolonaslednik čez Hrvatsko in vladni krogi so se radi tega že bili obrnili na urad	za	zunajne zadeve	na Dunaju.
Sedaj se pa	govori, da naj	ne	potuje pre-
stolonaslednik čez Hrvatsko radi dobrega sporazumljenja z Avstrijo; če bi pa kljub temu odpotoval, pa se vsaj naj nikjer ne zadržuje. To	je	baje želela	dunajska vlada
in Srbija je	na	to sklenila,	da	odide Alek-
sander inkognito čez Hrvatsko, če bi pa bilo tudi to nemogoče, bode nastopil pot na Cetinje čez turško ozemlje.
Knez Nikita o cesarju Francu Jožefu.
Dunajska „Zeit" prinaša o cesarju Francu Jožefu to-le izjavo kneza Nikite: Vedno sem bil prožet s čuti najglobljega spoštovanja za vzvišeno osebo cesarja in kralja Franca Jožefa I. Občudujem v vladarju sosedne mogočne monarhije sijajen uzor vladarskih čednosti, njegovo priljubljenost in svetovno znano plemenitost. Njegovo cesarsko in kraljevo Veličanstvo zapušča vsakemu, ki ga pozna, neizbrisen vtis. Srečen sem pri vsaki priložnosti, ko lahko izrazim visokočaščeni osebi avstrijskega vladarja spoštovanje, onemu vladarju, na katerega
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.
[70J
»Vi, Svetlost, bi vprašali, zakaj se smejem! To je kar tako — sam od sebe. Ne verjamem, da bi bilo mogoče tirati otročjo naivnost tako daleč, kakor sem jo tiral jaz. Pomislite, da sem vas imel izprva na velikega vojskovodjo: bili ste samo razbojnik ... V vaši roki sem videl plameneč meč: bilo je samo bodalo . . . Toda tudi še takšen, kakršnega sem si vas predstavljal pred kratko uro, ste bili korenjak. Smrt božja! Kakšna lepa slika divje zveri 1 V mojih očeh ste bili vsaj še človek bodala ... In zdaj me mora zadeti krivda, da vam izpodmikam podstavek, ki se vam je tako dobro podajal. Vi stopate z njega, Svetlost, in stopate tako nizko, da ste baš enako visoki z vašim Gar-conijem. Tudi on je prišel gledat, kako bom umiral . . . Pa vi, Svetlost Cezar Borgia? Ali ste prišli gledat, če so mi verige moje ječe dovolj odrle zapestja, in če vam ne bo vendarle malce bledote na mojem licu ... na licu obsojenca . . . nudilo zadoščenja? Povejte, čemu ste prišli semkaj?"
„Prišel sem vam ponujat prostost,* je dejal Cezar.
»Prostost?! . . .“
»Da! Vi ste obsojeni na smrt ... Vi niste umorili Francesca: jaz sem ga zaklal . . . Vse to je točno tako ... Toda vi ste obsojeni na smrt ... Umrli boste ... Če pa
Kaj pravi ona?“
, ali če vas je kdaj
hočete, vam že prihodnjo minuto odklenem ključavnice na sponah, in svobodni ste . . . Ali hočete?"
»Ne razumem vas . . .*
»Torej, pojasniti vam hočem," je povzel Cezar z zastajajočim glasom. »To je zaradi tistega dekleta . . . Bea-trice . . . ali jo ljubite?"
»Ljubim jo! . . .*
Cezarjeva roka je krčevito zagrabila za bodalo; toda premagal se je.
»Pa ona . . . odgovorite mi! .
»Kaj hočete reči?"
»Vedeti hočem, ali vas ljubi ljubila?"
»Oho, Svetlost!" je kriknil Ragastens, ki se mu je nenadoma zasvetilo v očesu, »kaj pa vas to briga? . . .*
Cezar je stopil za korak naprej. Čutil je, kako se nabira v njem eden tistih napadov besnosti, ki so mu jemali vsakateri razum ter ga izpreminjali začasno v divjo zver, ki niti ni mogla premisliti svojega sovraštva.
»Govori!* je zarenčal, pozabljaje vse diplomatstvo, s katerim si je bil že naprej oborožil glavo. »Govori! . . . Vedeti hočem!*
Ragastens Je zbral vse svoje sile za kdovekakšen strašen napor. Že par hipov mu je nenadna misel razsvetljevala glavo z brezumno nado.
»Svetlost,* je dejal mrzlo, »zmotili ste se .. . Ničesar ne boste izvedeli . . . Skrivnost svoje svetle in krasne resnice ponesem s seboj v jamo, kamor me boste dali pahniti!"
»Prokleti!* je zarjul Cezar. »Vem, kaj hočeš reči! Uganil sem . . . bila je tvoja 1 . . . Umri! . . .*
V	istem hipu je z bodalom v roki planil nad Raga-stensa.
Ragastens, ki je videl ta gib in ga je želel ter se ga nadejal, je videl namenjeni mu sunek. Z bliskovito kretnjo, silen kot je bil, se je vzravnal in popadel Cezarja za zapestje.
Zdelo se je, kakor da mu verige, ki so zarožljale druga ob drugo, ne bi več težile rok.
Cezar je srdito potegnil, hoteč se rešiti iz teh živih klešč. Toda Ragastensova druga roka mu je padla na vrat. Začutil je, kako se mu železni prstje polagoma zadirajo v grlo.
»Držim tel* je dejal Ragastens z glasom hripavim od veselja.
Sledila je pol minute dolga borba. Z eno roko je Ragastens zavijal Cezarjevo zapestje in mu mečkal kosti, a z drugo mu je gnetel vratne mišice, da so pokale pod pritiskom. Cesar je najprej izpustil bodalo; nato se je zgrudil na kolena!
Strašni objem se je nadaljeval. Začelo se je hropenje Nato se je Cezar mahoma zvalil po tleh kakor mrtev.
Ragastens ga je prebrskal z vročično naglico.
»Ah,* je zamrmral, »če je lagal! Če ni imel ključa 1“
In znoj je oblival vitezovo čelo.
Nenadoma pa je skočil pokoncu, ves nor od veselja; jedva se je premagal, da ni zavriskal: njegova roka je bila našla za Cezarjevim pasom majhen železen ključek.
Vtaknil ga je v ključavnico, ki mu je oklepala levo zapestje. V par trenotRih je bilo vseh čvetero spon odklenjenih. Nato se je Ragastens sklonil čez Cezarja in mu položil roko na srce.	(Dalje.)
gledajo evropski vladarji z onim spoštovanjem kakor starodavni kralji na svojega Nestorja . . . Lepe besede, le da bi jih hotel NiKita upoštevati. In uvidel bi, da bi žel veliko več bimpatij kakor jih uživa kot absolutist in trinog.
Črna gora — kraljevina. Angleški dnevnik »Daily Telegraph" govori v nekem svojem uvodnem članku o predstoječem imenovanju Črne gore za kraljevino in pravi med drugim, da zasluži Črna gora to v polni meri. Ko se je zrušilo staro carstvo Štefana Dušana, pripoveduje list, se je zateklo krščanstvo v črne gore ob obali jadranskega morja. Po angleških pravilnih nazorih zasluži dežela na vsak način, da se jo poviša. Nikakor se pa ne moremo strinjati z izvajanji, da je knez Nikita povzročitelj črnogorskega junaštva, ki se stavi vsej Evropi za vzor. Res, da Črna gora morda bolj zasluži povišanje ko katera druga država, ali to je zasluga hrabrega ljudstva, ki je sedaj slučajno pod vodstvom odločnega, ali nikakor ne ljudomilega, priljubljenega in modernega kneza.
Splošni pregled.
Vatikan ni aktiven?
Že nekaj časa se je zdelo, da je dobil vatinkanski nuncij v Madridu nalog, da se požuri doseči sporazum s špansko vlado. Ko se je o tem dvomilo, se je splošno govorilo, da bode dobil nekdo drugi nalog, da se omogočijo obravnavanja med obema vladama. Sveta stolica pa sedaj sploh zanika, da bi bila količkaj v zvezi s kakim poizkusom delati politiko proti vladi in po takem bi tudi rada, da se jej varuje, da ni v nikaki zvezi s fantastiško intervencijo »svete stolice", ki bi bila hotela izpreme-niti položaj na Španskem v prid katoličanom.
Sklicanje državnega zbora.
Češka »Union" je izvedela iz baje popolnoma gotovega vira, da bode sklican državni zbor na trodnevno zasedanje v prvi polovici meseca septembra. Zbornica pa ne bode obravnavala mnogobrojnih točk, ki bi bile za rešiti, ampak njena prva naloga bode, da voli delegacijo. Na to pa zbornica baje tudi ne bode odgodena, ampak predsednik ima po tem poročilu pravico in polnomoč državni zbor zopet sklicati. Finančni odbor in odbor za socijalno osigu-ranje bodeta nadaljevala svoje delo, pri čemur jih pa zna zopet ovirati ta ali ona stranka ali formacija v zbornici. Kaj pa da še ta program ni zagotovljen in mi ga samo registriramo kot vest.
Dnevne vesti.
Zaplemba. C. kr. državno pravdništvo je zaplenilo naš včerajšnji članek, ki smo ga priobčili v čast osemdesetletnice njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa! — Na deželni vladi so že vnaprej sklenili, da morajo na dan 18. avgusta zapleniti naš list, ker drugače si ne moremo razlagati dejstva, da je čakal na »Jutro", predno je šel stavek v stroj vladni detektiv, ki je takoj vzel prve številke in tekel žnjimi na vlado k cenzuri. Torej hoteli so zaplembo »n dosegli so jo, drugače si pač ne moremo razlagati te prijaznosti slavne deželne vlade, ki je našemu slugi prihranila pot na Bleiweisovo cesto. Slavni deželni vladi pa stavimo predlog, da naj porabi svoje detektive, da bodo nosili jutranje liste v cenzuro, ker je to pač koristnejše delo nego stražiti cele noči kazino!
Klerikalno bandltstvo. Včerajšnji,.Slovenec* je dosegel rekord v svojem katoliškem lopovstvu. Neznatne in nepomembne incidente, ki so se dogodile pred kazino,
Mali listek.
ARNOŠT W1NDISCHER:
Moji spomini.
(Dalje.)
Pričakovali smo, da najvišji sodni dvor zniža kazen, ali pa razveljavi obsodbo, no pa povišal je vsem obsojencem ječo! Tretji dan po tem poročilu sem se že vozil s parnikom proti Reki in odtod v Ljubljano.
Z mirnim srcem sem nastopil kazen, mislil sem si, ako sem presedel sedem mesecev, tudi v teh treh mesecih ne poginem! Kazen sem nastopil 25. aprila zvečer; do vrat jetnišnice me je spremljalo več prijateljev in med njimi g. urednik »Jutra* Jelenc. Iskreno smo se pozdravili — in vrata so se zopet škripaje zaprla za menoj; par trenotkov nato sem bil zopet jetniki Ali v ječi, v celici sem ostal samo en dan, ker so me drugi dan premestili v jetniško bolnico! Odkazana mi je bila že precej prijazna sobica, samo družba mi ni ugajala. Moj drug v bolnici je bil nek starček bledega obraza, udrtih sivih oči in rdečega lica. Takoj mi je začel pripovedovati, da je
opisuje ta barabski list kot neke velikanske protiavstrijske demonstracije, ki jih je aranžirala srbska agentura, ki eksistira že dolgo časa v puhlih možganih »Slovenčevih" urednikov in onih, ki inšpirirajo ter diktirajo te klerikalne falotarije. Kdor je videl včerajšnje »demonstrante", ki so bili samo mladoletni otroci, ki jih je razgnal en sam policijski stražnik, ta si lahko predstavlja prozorne namene nesramnih klerikalcev. »Slovenec" se zgraža nad dejstvom, da so ljudje, ki so aklamirali mirozov domobranskega polka kričali Živio in prepevali »Hej Slovani", to je torej za klerikalce že veleizdaja, ako se po ulicah slovenskega mesta prepevajo slovanske pesmi! Za »Slovenca" so tudi klici »Živio Hribar" veleizdajalski!
—	Nesramna laž pa Je, da se je klicalo po ljubljanskih ulicah: Živela Srbija, to dokaže lahko vsa mestna policija! — Ker pa »Slovenec" v svojem barabskem članku nekaj nesramno namiguje, pozivljemo pred vso slovensko javnostjo na odgovor »Slovenčeve" urednike: Odgovorite namjasno in točno z imeni, kdo so plačani srbski agenti v Ljubljani, kdo izmed njih je aranžiral »demonstracije" v sredo, kdo se je umaknil iz mesta! Mi hočemo imen; ako čutijo »Slovenčevi" uredniki še kaj časti, naj odgovore jasno in točno, potem pa imej besedo državno pravdništvo! Dotlej naj bo to zadosti, ko »Slovenec" odgovori na vsa ta naša vprašanja, potem bodemo govorili dalje, ako pa molči tudi vnaprej, kot je to storil doslej, potem vemo s kom imamo posla in postopali bodemo žnjimi tako, kot se s takimi ljudmi postopa.
Ljubljanske »demonstracije". V sredo zvečer se je zbralo par ljudi pred Prešernovim spomenikom, ki so šli potem mimo kazine prepevaje »Hej Slovani". Te »demonstracije" so se vršile okoli desete ure zvečer, a ob poluenajstih se je že splošno govorilo po Dunaju o velikanskih protiavstr. demonstracijah v Ljubljani. V časnikarski sobi na dunajski centralni pošti so imeli zbrani časnikarji par minut po ljubljanskih dogodkih že obširna poročila o napadu na vojaško godbo, o demoliranju nemških hiš. Naš poročevalec na Dunaju nas je vprašal o teh stvareh, ki smo jih mi zanikali! Jasno je torej, da se je že prej na Dunaju vedelo o izmišljenih demonstracijah, predno se je v Ljubljani sploh kaj zgodilo. Zdaj nastane vprašanje: Kdo je forsiral te podle laži nemškim listom, kdo je poslal v svet tako nesramna poročila. Mi mislimo, da so to storili oni, ki so hoteli demonstracij, a so delali račun brez krčmarja.
Strokovnjaška sodba o ljubljanskih demonstracijah. V sredo se je slučajno mudil v Ljubljani šef reške policije dr. De-renčin, ki se je naravnost zgražal radi postopanja varnostnih organov proti peščici otrok! Rekel je, da bi bilo v vsakem večjem mestu tako postopanje nemogoče in izključeno.
Odlikovanja povodom osemdesetletnega jubileja cesarjevega rojstva. Povodom cesarjevega osemdesetnega jubileja so bile na Kranjskem odlikovane sledeče osebe: Zdravnik Vinko Gregorič, podpolkovnik Karol TraunstMdt, častni kanonik Anton Kržič in tovarnar Karol Polak v Ljubljani z viteškim križem Fran-Josipovega reda. Grofica Gabrijela Auersperg z Elizabetnim redom drugega reda. Načelnik »Zveze kranjskih gasilnih društev" gosp. Franc D oberi e t je dobil naslov cesarskega svetnika. Mestni fizik ljubljanski dr. Otmar Krajec in trgovec Fran Omerza v Kranju z zlatim zaslužnim križem s krono. Magistratni pisarniški adjunkt v Ljubljani Fran Barle, župan Ignacij Merhar v Dolenji vasi pri Ribnici in predstojnica usmiljenih sester v tukajšnji otroški bolnišnici z zlatim zaslužnim križem.
prebil že 23 let svojega življenja po raznih jetnišnicah, bil je že gost na ljubljanskem gradu, v Gradiški, Kopru, Gradcu, zagotavljal me je, da se mu je povsod godilo bolje nego v ljubljanski jetnišnici, pa bodisi glede hrane ali ravnanja z jetniki. Nič kaj dobro se nisem počutil v njegovi družbi, pripovedoval mi je razne dogodke iz svojega življenja, posebno sem se pa smejal, ko mi je pripovedoval, zakaj mora sedaj sedeti šest mesecev. Bilo je nekje na Notranjskem; moj drug je ravno zapustil kaznilnico v Kopru in prišel v neko vas na Notranjskem; manjkalo mu je denarja, a dobiti ni mogel nikakega zaslužka; no pa premetena glavica si izmisli lep načrt. V svojih jetniških letih je zadobil precej vaje in spretnosti v risanju in rezbarstvu. Izbral si je kot svojo žrtev pobožnega in tercijal-skega kmetiča. Na poseben, komičen način je narisal na polo papirja strašno storijo, mrtvaško krsto, okostje in dobro zadet obraz naivnega kmetiča. Slika na papirju je izginila in navihanec je šel k svoji žrtvi, mu govoril vse mogoče in ga počasi pripravil na svojo pot, začel mu je pripovedovati, da zna čarati, prorokovati bodočnost. In kmetič mu je vse verjel; da pa navihanec dokaže svoje »nadnaravne* moči iz-
Nemškutarica — detektiv. Po končani vojaški bakladi v sredo, se je podalo obilo občinstva pred Prešernov spomenik, fjer so pa varnostni organi občinstvo presodili. Večja družba se je nato popolnoma mirno podala proti pošti, hoteč oditi v »Zvezdo*. Toda policija jim je zabranila tudi to pot, nakar so odšli proti tivolskemu drevoredu. Kar priskoči k tamkaj stoječemu stražniku g. Eberle, modistinja v Šelenbur-*ovi ulici in zahteva, da mora aretirati celo družbo. Ko je nekdo gospodov prosil za pojasnilo, je izjavila stražniku, da je slišala, kako je družba ščuvala proti Nemcem. Seveda, ko se je to junakinjo potem vprašalo po imenu, jo je tudi prav junaško hitro odkurila.
Iz dekliškega liceja v Ljubljani.
C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je potrdilo imenovanje Janka Mlakarja za definitivnega veroučitelja na tukajšnjem dekliškem liceju.
Novo društvo. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je vzelo ustanovitev društva »Lovsko društvo v Horjulu" s sedežem v Horjulu, na znanje.
Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani je v korist stavbnemu skladu telovadnega društva »Sokol" v Ljubljani izdalo brošuro »Predavanje izobraževalnega odseka za vaditeljski tečaj Češke obce sokolski"
1.	1908. (Sokolska vzgoja. Nauk o nagovoru.) Brošura ima namen navdušiti slovenske Sokole za izobraževalno, nravstveno-vzgojevalno in organizacijsko delo. Knjiga je jako podučna in jo vsem Sokolom toplo priporočamo.
Profesor Bezenšek je prispel iz Sofije 16. t. m. v svoj rojstni kraj Frankolovo (pri Celju), kjer ostane čez počitnice; nekaj dni se bo mudil tudi v Ljubljani.
Dosedanjim abonentom v slovenskem deželnem gledališču. Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča nas je naprosilo javiti dosedanjim p. n. abonentom lož in sedežev, da jim ostanejo reser-virane lože in sedeži do 1. septembra t. 1. Oglašajo se namreč tudi novi abonentje, ki žele dobiti doslej abonirane lože in sedeže. Da more blagajništvo čim preje dognati, s katerimi ložami in sedeži sme razpolagati, je treba, da se dosedanji p. n. abonentje izjavijo, ali reflektujejo še nadalje na bivše svoje lože ali sedeže ali pa si žele drugih. Po 1. septembru t. 1. bo blagajništvo oddajalo prostore po geslu: »Kdor prej pride ..." Da ne bo zamere, naj blagovolijo p. n. bivši in novi abonentje čim preje naznaniti svoje želje, ki se vedno rade volje upoštevajo.
Ljudsko gibanje na Kranjskem. V političnem okraju Logatec (40.384 prebivalcev) je bilo v drugem četrtletju t. 1. 92 porok. Rodilo se je 375 otrok, umrlo pa 250 oseb, med temi 93 otrok v starosti do 5 let. Starost od 50 do 70 let je doseglo 51, več kot 70 let 63 oseb. Umrlo je za jetiko 41, za pljučnico 28, za davico 3, za oslovskim kašljem 4, za Škrlatico 1 in za nevarnimi poškodbami 5 oseb. Samomor, uboj in umor se ni pripetil. — V političnem okraju Kočevje (42.306 oseb) se je izvršilo v drugem četrtletju 88 porok. Število novorojencev znaša 389, umrlo je 231 oseb, med temi 73 otrok v starosti do 5 let. Starost od 50 do 70 let je doseglo 48, čez 70 let 57 oseb. Za jetiko je umrlo 37, za pljučnico 11, za nevarnimi poškodbami 4 in vsled samomora 5 oseb.
Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 31. julija do 6. avgusta se je porodilo v Ljubljani 28 otrok, med temi 1 mrtvoro-jenec. Umrlo je 19 oseb, med temi 9 domačinov.
Pomlad je spet. Dne 19. julija je pobila toča sadno drevje po nekaterih krajih krog Mirne peči popolnoma. Sedaj pa je začelo drevje znova poganjati in cvesti. V dokaz zato nam je poslal gosp. Franjo Papež nekoliko jablanjih cvetov.
■»—iaaag^s- ' ................«■»■»
vleče iz žepa navidez prazno polo papirja, obrne jo proti solncu in z velikanskimi ceremonijami začne opravljati neke skrivnostne čarobne molitve. In res, na dozdaj praznemu papirju so se naenkrat začeli prikazovati najprej neki obrisi, potem pa je ves prestrašen zagledal kmetič kako se steguje sama smrt proti njem, a spodaj pa je bral napis: samo petnajst svetih maš te more rešiti. Takoj je bil pripravljen, da žrtvuje za svoj blagor te svete maše in vprašal je sleparja :
»Po koliko pa so te maše?"
»Ja, oče, veste, te so pa drage, ker se morajo pri njih opravljati neke posebne molitve; izpod petih kron že ne bo šlo".
In kmetič je odštel navihanemu sleparju petinsedemdeset svetlih kronic, ta pa je odšel in se ni vrnil več. No pa nazadnje so ga le dobili in mu prisodili kazen šestih mesecev.
Ta originalni možakar je bil moj tovariš ; moje jetniško življenje je teklo mirno naprej, poslušal sem zopet izbrano slovenščino paznikov, najbolj sem se pa smejal klasičnemu pozivu pazniku, ki mladoletne jetnike vodi k pospravljanju po sodnih pisarnah. Vsak dan po kosilu je zadonel njegov mogočni glas:
Odšel je po svetu fotograf Maks Dolenc iz Novega mesta, ne ve se kam. Izdaja se za fotografskega pomočnika, mogoče pa tudi za trg. vajenca. Nosi temno-rjavo obleko in tak klobuk, star je 17 let, postave suhe, tenke in slabotne. Govori slovensko in nemško. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli javiti očetu Hinku Dolencu v Novem mestu.
Strela je udarila predvčerajšnjim v župnijski hlev v Zasipu. Hlev je popolnoma pogorel.
Nesreča. Ko je sinoči ob pol 8. uri pripeljal Kalanov hlapec voz peči v Rozinovo hišo v Kolodvorskih ulicah, zadel se je prednji del voza tako nesrečno v stranski steber pri dvoriščnih vratih, da se je isti podrl in padel z vso težo na enega konja, ter istega namah podrl na tla. Da se je žival rešilo gotovega pogina, gre v prvi vrsti vsa čast službujočemu stražniku Fran Okički, ki je v potu svojega obraza rešil ubogo žival iz mučnega položaja.
Ura se mu je dopadla. Ko je včeraj neki mizarski vajenec pri neki stranki delal, je izmaknil srebrno uro ter jo spravil v skrit kraj v stranišču, kjer bi jo ne bil mogel nihče zapaziti. Kmalu po njegovem odhodu je stranka zapazila, da ni ure in to naznanila policiji, katera je vajenca prijela, nakar je pokazal, kje je ura. Izgovarja se, da ure ni hotel ukrasti, ampak da jo je vzel le za to, da je nanjo gledal, potem bi jo pa bil položil nazaj na njen prostor. Če mu bode to sodnija verjela, je dvomljivo.
Izgubljeno in najdeno. Delavec Andrej Unteh je izgubil rumeno denarnico, v kateri je imel 16 K denarja in dvoje poštnih potrdil. — Šivilja Marija Vrankarjeva je izgubila denarnico, v kateri je bilo okoli 3 K denarja. — Ga. Marija Splihalova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja.
—	Pleskar Franc Habič je izgubil denarnico, v kateri je imel dva bankovca po 10 kron. — Modistinja ga. Ana Poznikova je našla zlato zapestnico. Izgubitelj jo dobi na Bregu št. 4 v II. nadstropju.
V	Ameriko se je odpeljalo 25 Mace-doncev.
Društvene vesti.
„Sokol" in „Zvon“ v Opčinah priredita dne 21. t. m. na Opčinah veliko slavje, katerega se udeleže različna sokolska in pevska društva. Slavnost obeta biti res velikanska in zanimiva. Cenjeno občinstvo naj blagovoli izbrati ta dan za izlet k tržaškim in okoličanskim bratom, to tembolj, ker so železniške zveze jako ugodne in ker vozi električna železnica iz Trsta do Opčin in obratno po znižani ceni (1 K semintja) celo noč. Slovenci, prihitite na Opčino v največjem številu, kjer vas sprejmejo bratje z odprtimi rokami.
Cirll-Metodova podružnica na Viču
proslavi jubilej naše skrbne matere dne 21. t. m. z veselico na »Vrhovcih". Vrhovci so prijazen grič, od Ljubljane oddaljen pol ure, v bližini Robežnikove gostilne. Slavnost bo veličastna — jubileju primerna. Ob
2.	uri bo sprevod skozi vas, kakor smo ga videli 3. julija v Ljubljani. Kmalu nato prikoraka »Sokol" na veselični prostor. Začetek veselice ob 3. uri popoldne. Posebnost veselice bo »marostarska koča", postavljena v slogu naših koscev in pastirjev. Izborna senca bo zadovoljila vsakega, ki se potrudi v nedeljo na »viške planine". Vstopnina 20 vinarjev.
Poštenost znafouev!
V	znamenju bikov je pričel »Slovenec" običajno s vsakoletno gonjo zoper napredno slov. učiteljstvo ob priliki njih zborovanja. Rad bi prikril blamažo »Slom-škarjev", zato mu hočemo pomagati:
»Dritte Stock, mulce dol!"
Za dan 13. junija 1910. 1. je bila napovedana velika revizija ljubljanske jetnišnice najvišje revizijske komisije pod vodstvom nadravnatelja Markoviča. Zanimivo je bilo gledati one dni pred revizijo nervoznost, ki je vladala po vsi jetnišnici, snažilo, umivalo se je vse po redu, kot na Velikonoč v kmetski hiši ; ne vem pa kako bi bila zadovoljna komisija, ako bi vstopila nekega dne nenadno v jetnišnico in malo natanko pregledala vse poslovanje v vseh prostorih, ako bi kontrolirala postopanje z jetniki, potem bi se člani komisije gotovo ne mogli izraziti: ein Mustergefangenhaus!
Kaj ko bi člani slavne komisije vedeli za par slučajev, kako se postopa z jetniki? Naj jih pa jaz navedem par! Bilo je nekega jutra, ko je strežnik iz bolnice opozoril kuharja, ki je pripravljeval hrano za bolnike, naj si umije roke, ki je imel vse zamazane; a kuhar mu je oblastno odgovoril :
.Bo že bolj fest ričet, ker bo bolj masten!"
No in gorje jetniku, ako bi se pritožil nad takim postopanjem, ne godilo bi se mu posebno dobro. _____________________ (Dalje.)
V	»Sl.“ št. 178. „Dan našega učiteljstva" beremo: »Nobena podlost jim ni bila preslaba, nobeno sredstvo prenizko, da ne bi ga uporabili v boju zoper svoje tovariše in tovarišice . . . (To očita namreč naprednemu učiteljstvu.) Sama očitanja še niso dokazi! — Brez komentarja 1
»Pri pozdravnem večeru se je nadučitelj g. Jeglič spominjal svojih tovarišev, ki so ostali v težkih bojih proti slovenskemu liberalizmu zvesti katoliški
in narodni ideji*-------------Priobčujemo tu
pismo, ki ga je isti Jeglič pisal pred par leti nekemu naprednemu učitelju: „Pre-dragi! Presrčna Ti hvala na prijazni čestitki! Bodi zagotovljen, da sem obdržal jaz svoje staro prepričanje nespremenjeno in da cenim ter bodem vedno cenil naš stan toliko, da mi je čisto nemogoče družiti se z nasprotniki učiteljstva. Živio svobodomiselno učiteljstvo! Iskren pozdrav! Jeglič 1. r. — Brez komentarja!
Dr. Lampe je rekel: „--------------,	kajti
mi hočemo, da bi enkrat cele liberalne (Upamo, da dr. L. razločuje liberalizem od liberalne stranke in naprednost od nar. napr. st.) učiteljske organizacije bilo konec! Mi konštatujemo, da je ,Zaveza" lansko leto napredovala za 194 in letos zopet za 45 članov. Sadovi terorizma! — Brez komentarja !
Učitelj Simon je zaklical: »Bog živi in blagoslovi pošteno rokodeljstvo!* Je li mislil rokodelstvo Smrdela? — Brez komentarja 1
Poslanec Ravnikar govori o Slomšku: „Pisal je, da ubog učitelj več stori, kot pa kak general.* Ravnikar je odbornik »Slom. Zveze*, nje general in je glasoval za šol. zakon, ki jemlje učitelju pravice zastopstva in je glasoval proti zboljšanju učiteljskih plač. Slab general! — Brez komentarja !
G. nadučitelj Bregar je proslavljal Jakliča radi zaslug!?! in pobijal liberalno stranko: »Kako je narodno-napredna stranka plačevala naklonjenost slovenskega učiteljstva, je dovolj dokazano z dejstvom, da liberalna stranka ni kandidirala učiteljev v razne ljudske zastope v zanesljivih okrajih, pač pa jih je znala izrabljati samo kot števne kandidate. Toliko od naših nasprotnikov obrekovana S. L. S., ki ni mogla storiti za učiteljstvo to, kar bi rada, pa je dala učiteljstvu v postavodajalnih zastopih dva mandata, kar je jasen dokaz, da ji je veliko ležeče na dobrem in poštenem učiteljstvu. (O logika!) S. L. S. naj cvete, raste in živi!* — Očividno nov kandidat
—	poslanec S. L. S., bo li tudi on se tako odlikoval pri zboljšanju učiteljskih plač, kakor —? Bo li Jakličev ali Ravnikarjev naslednik? »S. L. S. naj cvete, raste in živi* in vendar je preje govoril o »Slomškovi Zvezi*! — Brez komentarja!
Jaklič je izjavil: »Te dni so zborovali naši liberalni tovariši v Novem mestu, pa jih niti toliko ni bilo, kot je nas tukaj -----------— Naprednega učiteljstva
se je peljalo s posebnim vlakom čez 250, delegatov je bilo navzočih 115, in pri glavnem zborovanju je bilo udeležencev čez 400. Slomškarji ne povedo števila. — Brez komentarja!
Tajnik Štrukelj je poročal: »V „Slom. Zv.* je pristopilo toliko članov, da se je moglo organizirati že 7 podružnic —* Zelo natančno število! Skrajna pavšalnost! »Zaveza* šteje 2090 članov. — Brez komentarja.	(Dalje)
Razne vesti.
* Velikanske povodnji na Japonskem. Uradno se poroča, da je vsled povodnji dosedaj utonilo že nad 1100 oseb. 3359 poslopij je voda odnesla s seboj. Na tisoče ljudi je brez stanovanja in krane in je navezano samo na prispevke drugih ljudi.
* Velika nesreča na morju. Iz Gibraltarja se poroča, da je španski parnik »Martos* pri Tarifi trčil v megli z nemškim parnikom »Else* in se takoj potopil. Nekaj potnikov in del posadke je moštvo nemškega parnika rešilo. Sedem mornarjev in 32 potnikov je utonilo.
* Požar v Bocnu. Kakor znano je v Bocnu pogorel slavni alpski hotel »Carersee*. Po najnovejši cenitvi znaša škoda, katero je povzročil požar, približno 3,500.000 K. Hotel se bode v isti velikosti in obliki zopet sezidal.
* Kaplan — morilec. V Sarcedu pri Benetkah je tamošnji kaplan ustrelil svojega župnika pred altarjem. Morilec je nato takoj pobegnil.
* Kanonik vjet od roparjev. V nekem mestu v Sardiniji je pet roparjev vjelo ta-mošnjega kanonika. Vzeli so mu okolu 3000 frankov denarja in ga odvedli v hribe. Za odkupnino zahtevajo od škofa 20.000 lir.
* Ustanova v spomin kralja Edvarda. Znani angleški milijonar Ernest t-assel je ustanovil posebno ustanovo v Proslavo smrti kralja Edvarda in obenem im t St neniškemu cesarju. Ustanova bo zri <? an6leško-nemški značaj. Glavnica
aSa začasno 4 milijone mark. Iz obresti
se bodo podpirali revni angleški podaniki na Nemškem in revni nemški podaniki na Angleškem. Kar je pa najvažnejše, sta angleški kralj in nemški cesar sama prevzela protektorat nad to ustanovo.
* Velika nesreča na morju. Španski parnik »Marto* je trčil skupaj z nemško ladjo »Elsa*. Španska ladja se je pogreznila. Utonilo je 36 oseb.
* Vojaški duhovniki — župniki. Ogrski minister za uk in bogočastje je odredil, da lahko sprejmejo vpokojeni vojaški
' duhovniki vsako faro, ki se jim ponudi, ne da bi radi tega izgubili pokojnino.
* Prof. Doyen proti Ehrlichu. Slavni francoski profesor Doyen očita prof. Ehrlichu, da je vedoma podal napačne podatke o zdravilnih sredstvih o sifilidi. Svoja izvajanja v časopisu »Matin* končuje s sledečimi besedami: »Prof. Erhlich hoče svet samo potegniti. Njegove izjave se čisto lahko primerjajo z baharijo nemških časnikarjev, ki bi najraje videli, da bi se francoski zrakoplovi lahko dali kar s puškami postre-ljati v zraku.*
* Troje anarhistov so zasledili na švicarsko-italijanski meji. Gre se za tri ob-čenevarne individuje, ki so nameravali drzen atentat in so odšli za to v Italijo. Straže na meji vestno vrše svojo dolžnost.
Nitfnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Požar v Rogatcu.
Rogatec, 18. avgusta. Sedaj je znano, kaj je povzročilo, da je v sredo zvečer pogorel tukajšnji hotel »Kurhaus*. Orožništvo je dognalo, da je požar zakrivila domača služkinja, ki je vrgla goreč pepel v pod-peček. Služkinja je svoje dejanje tudi že pripoznala in je pri požaru zadobila tudi sama na telesu močne opekline. Iz pogorišča se še vedno vzdiguje dim. Z novo stavbo se bo pričelo v začetku jeseni. Deželni glavar grof Attems, ki je takoj došel na lice mesta, je izrekel dr. Mullyju, ki je bil 24 ur nepretrgoma na pogorišču, dalje ognjegascem in tudi občinstvu svojo zahvalo.
Bienerthova pogajanja.
Dunaj, 18. avgusta. Ministrski predsednik baron Bienerth se bo najbrže že ta teden pričel pogajati s strankami in sicer najprej s Poljaki. Vlada bo, kakor se pričakuje, privolila v poljske zahteve in jih tako zopet skušala pridobiti zase. Zgradba kanala Donava-Odra se opusti; denar, ki je bil za to namenjen, se bo pa uporabil za vodne ceste v Galiciji, v Šleziji in na Moravskem. Prihodnji teden odidejo potem ministri zopet na dopust.
Osemdesetletnica cesarjevega rojstva.
Dunaj, 18. avgusta. Povodom cesarjevega osemdesetletnega jubileja je bil danes Dunaj slavnostno okrašen. Ob 11. uri zjutraj se je vršila v stolni cerkvi slavnostna maša, katere so se udeležili vsi ministri z ministrskim predsednikom na čelu in nebroj drugih vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Po maši se je vršil pod predsedstvom barona Bienertha izvanreden ministrski svet, v katerem se je sklenilo, odposlati na cesarja povodom osemdeset-nice njegovega rojstva udanostno izjavo in čestitko. Ker je bil ob 5. uri popoldne napovedan banket se je ministrska seja prekinila in odložila na jutri. Danes so tukaj izšle tudi nove jubilejne znamke.
Budimpešta, 18.avgusta. Povodom osemdesetletnice cesarjevega rojstva so se vršile po vsej ogrski deželi velike slavnosti. Ob 10. uri se je vršila v Budimpešti slavnostna služba božja, katere so se udeležili vsi ministri in konzuli evropskih držav.
t
Ruska eskadra pride v Reko.
Dunaj, 18. avgusta. Ruska eskadra pride koncem tega meseca v Reko. Gostom bodo šle nasproti avstrijske bojne ladije. V Reki se bo nato vršil slavnostni sprejem in pozdrav;
Novi avstrijski vojni zrakoplov.
Dunaj, 18. avgusta. Avstrijski vojni minister je naročil nov zrakoplov Lebaudy št. 2. Zrakoplov baje odgovarja vsem pogojem in so se tudi poskusi imenitno obnesli.
Proti uporabi ruskega jezika v Galiciji.
Lvov, 18. avgusta. Gališko deželno nadsodišče je na vsa podrejena sodišča v Galiciji izdalo ukaz, da se morajo vse tožbe, ki so sestavljene v ruskem jeziku, zavrniti. Svojo odredbo utemeljuje s tem, da je ruski jezik v Avstriji nepoznan in ni tudi nikjer deželni jezik.
Turški listi o sestanku velikega vezirja z grofom Ahrenthalom.
Carigrad, 18. avgusta. Turški listi se obširno pečajo s sestankom velikega vezirja Hakki paše z ministrom grofom Aeh-renthalom v Marij, varih. »Jeni Gazzetta* poroča, da je sestanek obeh državnikov ve-
likega pomena za Turčijo. Prijateljske razmere med Avstrijo in Turčijo so se sedaj še bolj okrepile.
Spor med Bolgarijo in Turčijo.
London, 18. avgusta. Iz Belgrada se poroča tukajšnjim listom, da bo Rusija prevzela inicijativo posredovanja med Turčijo in Bolgarijo radi napetih odnošajev med obema državama.
Lastnik in glavni urednik: Milan Plut. Odgovorni urednik: Vitomil Feodor Jelenc. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zveier.
Gostilna N. D. O. ulica Karadorl št. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra* kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka In mrzla jedila, izborna pristna vina In prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/18—17
Hotelski slugu sc sprejme takoj na Sv. Petra cesti št. ST
Meblorana soba se odda dvema gospodoma, eventuelno tudi s hrano, Križanska ulica 6	196/3-1
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
K 3*80
darilo!
lOSIP <;rHITWnFB tehnična pisarna Dunaj XIII., JVOII' OUIUIML/CK HOtteldorterstrasse 237/V.
Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene.
Lepo darilo!
iz belega hrastovega OUUC lesa, trpežni, močni
U, +-»
C/5
o. O
5S
(V >
C
5= X cd
T3 c/i
O >
O)
TS
O
C/D
Sode
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 600, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
Ir. A. Hartmana lasMnik Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
C/)
O
CL
rt>
ss
CL W
3 a » 2.
N —
p N J?
® n
SIT a n
" ?r
nizke ,n solidne V>C1IC točna postrežba
Najboljše čistilo za čevlje
je neovrgljivo
Poleg kreme izdelujemo čistilo za kovine, vazelino, parketno voščilo in več drugih v to stroko spadajočih predmetov. Vazelino in čistilo za kovine izdelujemo v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Kakovost naših predmetov je priznano izborna in cene konkurenčne.
GOLOB & VOLK, Ljubljana.
? I ? I K O ? O ?
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
I K O
nikelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “.
I K O
Fran Krapeš.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
Človek!
Pomni treli besed:
želodca red.!
Model lOlO.
Edino zastopstvo znamke
[vati
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERN1K, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
- - - - Ceniki na željo brezplačno. - - -
fl-KUN*
VeilKA IZBERR OBLEK
uubuamb:
I7V0RNI TRG 3
Poletna oblačila
“Sa; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
301—46	Stritarjeva ulica štev. St.
==:===== Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. —
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih 4I|2°|0.
Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8
Podružnica Trst, ul. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu
AGRO-MERKUR je zadrugam, trgovcem, gostilničarjem, društvom i. t. d. i. t. d. najboljši vir pri nalnipovanju blaga.
■pn_nr T TTMa.etaa.a gnojila,, ga-lica., žveplo- »T—_______________________  f
- krmila, semena, stroji in orodja,.	-
VTO A zajamčeno pristna štajerska, istrska, QTT? "M" A QT n ! V XXI xx dolenjska, goriška in vipavska. - - Ol-Lli " lVIiiuijU .
AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in izdelke.
Ceno ngrodne ! Postrežb« tofu« ! Zahtevajte pravila lu cenike ! Ponujajte svoje pridelke !
Tpiia up
s hrano in stanovanjem sprejme takoj
OTolsilsz
trgovec z mešanim blagom v Novem mestu.
Vrtalni stroj
(Bohrmaschine), že rabljen, a še v dobrem stanu in
krilnato pumpo
št. 4 do 6 (Fliegelpumpe) oboje po primerni ceni kupi A. Tomšič, Verd pri Vrhniki.
Ceniki zastonj in	POZOR!
poStnine prosti.
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
»UNION"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar In zastopnik Švicarskih tovarn »Union* v Blelu ln Genovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
V gostilni „B0LE“
nasproti Št. Peterskega mostu
se točijo zopet pristna vina, sveže pivo. Gorka in mrzla jedila na razpolago. Vse - -	dobro	in	ceno.	-	-
Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
za gospode in dečke kakor tudi damska konfekcija se prodaja zaradi minule sezije ——
pod vsako ceno
v »Angleškem skladišču oblek“
O. Berna to v ič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Gradišče št 4
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
 .........................."»"um......................n::::::::::::::::::
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov
ULjSLStan.©
InTa,jim.©cleran.ojže črlce.
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
;pxip>oroča
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijaiitete zavratnic in nogavic; steznik „Directoire“ P. D. .
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121-11 upravnega premoženja I< 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
p° 4VI0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim nro-
ii metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad	K 400.000.
Posojuje n« zemljišča po &>/«°/o * l'/2°/o n« amortizacijo «11 p« po 5»/4°/o brez amortizacije:
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga URADNE URE: vsaki dan od 8.-12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185
Poštne hranilnice na račun štev. 828.405
Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
F. P. Vidic &Komp., Ljubljana
= tovarna zarezanih strešnikov =====
ponudi vsako poljubno množino	52_9
patem/tlran.! d-vojn.© zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola\
Brez odprtin navzgor!	Streha	popolnoma	varna	pred	nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis Spretni zastopniki se iščejo