Današnja številka obsega 8 strani.
„NOVI ČAS,,
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
Štev. 49.
V Gorici, 3. decembra 1914.
LIST STANE:
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Leto V.
Zmagujemo!
So nekateri ljudje, ki so čudovito boječi in črnogledi. Povdarjamo: nekateri, ki se dobe več ali manj povsod. Toda oni so pa od svoje strani na las podobni ledu, ki daje od sebe, naj pridemo ž njim v stik od te ali one strani, vedno le mraz in mraz. S tem hočemo reči, da taki ljudje širijo povsod le malodušnost. In vendar nimamo prav nobejiega povoda, da bi bili sploh malodušni. Če se ozremo na uspehe, ki jih je naša hrabra armada doslej dosegla in dosega, moramo res vsi tiste črnoglede strahopetce, naj jih že dobimo kjerkoli, zavračati od sebe ter jim pokazali, kako Smešni so.
Naše stvari — tega se moramo povsod zavedati — stoje doslej prav dobro. Poglejmo na sever! Tam se je bila več-miljonska armada vrgla na nas, da bi nas zdrobila. Zasedla je sicer skoro vso Galicijo in del Bukovine; a pri tem žrtvovala že svoje najboljše moči. Koliko pa pravzaprav ruska armada premore, to se je skazalo najlepše pred Przemislom. Dočim so naši in nemški vojaki za Parizom najmočnejšo trdnjavo na svetu Antwerpen v 12 dneh brez posebnih žrtev kar z lahkoto vzeli, so si Rusi pred Przemislom skoro 3 tedne zastonj razbijali glave. 50.000 ruskih vojakov v mladeniških letih so Rusi žrtvovali, da bi dobili to mesto. A niti enega forta niso vzeli. Naša armada se je bila medtem zbrala dogovorno z nemško in Rusi so se umikali na celi črti nazaj. Vdrli so bili na Ogrsko; toda bili so vrženi zopet nazaj. Zopet so vdrli drugič na Ogrske. a naše vojaštvo jih s krvavimi glavami zopet podi na sever čez Karpate.
Ko se je morala naša armada zopet umakniti do Krakova iz važnih vojaških ozirov, in so Rusi radi tega hoteli vdreti na Nemško, bili so zopet tam vrženi na zaj, oziroma polovljeni, ko so jih naši in nemški vojaki skoro 100.000 vjeli. Prze-misl pa, obkoljen od sovražnika, se drži kot skala. Rusi se niti blizu ne upajo, ampak naši delajo velike izpade iz trdnjave in podijo Ruse nazaj. Skratka: Naša stvar stoji na severu prav dobro. Pride čas o tem smo popolnoma prepričani ko bodo Rusi našim vojakom dali nazaj vso Ga-
licijo in vso Bukovino in morda celo še kaj po vrhu.
Na jugu so bili Srbi vdrli že v Ze-rnun, v Srjem, prišli so skoro do Sarajeva in sploh globoko v Bosno. Prav kakor bi jim naši vojaki hoteli privoščiti malo veselja! Sedaj vidimo, kako naša stvar tam doli stoji. Nikjer v Bosni ni več srbskega vojaka, pač pa je naša vojska globoko v Srbiji in prodira vedno dalje. Sinoči pa je došlo celo poročilo, da je tudi Belgrad, kraljevo glavno mesto Srbije v naših rokah! Kaj hočemo več?
Naša stvar tudi tu prav dobro stoji!
Naš drugi sovražnik na jugu, Črnogorci, so nam hoteli vzeti Kotor in celo Boko Kotorskc. Pomagali so jim Francozi s svortni vpjaki in, kanoni Kaj se je zgodilo? Naši so s s> >jimr streli na visoki Lov-čen prepodili Francoze in Črnogorce. Kotor pod Lovčenom pa mirno gleda v svet. Tudi tu torej najboljši uspehi za nas.
Na morju se nas sovražnik, Francoz in Anglež, ki ima brodovje, da se naše ž njim glede števila ladij niti primerjati ne more. niti lotiti ni upal in upamo,, da bo to tudi za naprej še manj^hoitel storiti.
Vidimo torej, da ni prav nobenega razloga za kako malodušnost. Najhujše je, kakor se zdi, že prestano. Kar sledi, bo za nas vedno veselejše, če se tudi tupatam pokažejo kaki mali neuspehi, ki pa na splošno nimajo nobenega posebnega pomena.
Mi zmagujemo! To imejmo vedno pred očmi in brez skrbi zaupajmo našim hrabrim vojakom, ki se bore za prostost naše domovine, pa v Božjo pomoč, ki, ftam gotovo ne izostane. Saj naš boj je -¿dober in pravičen!	• '
Okrožnica papeža Benedikta XV.
Papeževa okrožnica v svojem drugem delu podaja zopet neprecenljive, nauke. V prvem delu govori o vojski in glavnih vzrokih te šibe božje, ki so: pomanjkanje kršč. ljubezni, pomanjkanje spoštovanja oblasti, pomanjkanje krščanske pravičnosti med stanovi in lakomnost. Ko je sv. Oče obdelal prva dva vzroka, pravi dalje:
Krščanska pravičnost med stanovi.
Ko je torej dvojna vez skupnosti oslabljena in odstranjena, zveza torej udov med seboj po medsebojni ljubezni in zveza u-dov s telesom samim po pokorščini do o-blasti. kaj čuda, častiti bratje, da vidimo današnjo družbo razdeljeno v dve vojski, ki se med seboj srdito in neprestano vojskujeta. Nasproti onim, ki jim je sreča ali pa lastna delavnost prinesla blaga v izobilju, stoje reveži in delavci, vžgani od sovraštva in zavisti, ker niso v istem položaju ko oni, akoravno imajo iste bistvene temeljne pravice. Zapeljani, kakor so od slepil zapljivcev, katerih prorokbe navadno zelo poslušajo, kdo bi jih mogel prepričati, ker so ljudje enaki po naravi, da •■?. tega ne sledi, da morajo v človeški družbi vsi zavzemati isto mesto, ampak da ima vsakdo ono mesto, ki si jo je pridobil s svojimi darovi, ki mu jih okolnosti dopuščajo. Če se torej reveži bore proti premožnim, kakor da bi se bili ti polastili e-nega dela premoženja drugih, ne žalijo le pravičnosti in ljubezni do bližnjega, am-i ak tudi razum, posebno, ker bi tudi oni. če bi hoteli, s poštenim delom svoj položaj lahko izboljšali
Odveč je povdarjati, do kakih pogubnih pc-sledie za posameznika in za družbo vodi to sovraštvo med stanovi. Vidimo vse in obžalujemo kako pogosto počiva delo, vsled česar takoj zastane državljansko in narodno življenje v najnujnejših zadevah, ravno tako grožeče upore in nemi re, pri katerih se večkrat zgodi, da primejo za orožje in se preliva kri.
Ne mudimo se pri tem. da bi ponavljali razloge, ki javno dokazuiejo neskladnost socializma in drugih podobnih zmot. Nas prednik Leon XIII. ie razpravljal o tem z veliko spretnostjo v znamenitih okrožnicah; in vi, častiti bratje, skrbite s svoiirr običajnim sodelovanjem, da -oni preisku-šeni nauki r.e bodo pozabljeni nikdar marveč da se bodo v katoliških društvih na zborovanjih, v pridigah in v katoli škem časopisju na razumljiv način obrav-nali m se priporočali potrebam primerno Posebno pa hočemo ponoviti — hoče mo z vnemo skrbeti, da bomo z vsemi do kazi, ki nam jih daje Sv. Pismo in ki nan jih nudi človeška narava sama in javne ter zasebne koristi, ljudi spominjali, naj s«
med seboj po bratsko ljubijo, zvesti božii zapovedi ljubezni. Bratska ljubezen goto vo ne bo mogla odpraviti različnih razmer in torej stanov. To je ravno tako ne mogoče, kakor ni mo<goče, da bi v organskem telesu \-si udje imeli isto opravilo in i si o veljavo. Vsekakor pa bo dosegla, da se bodo najvišji ponižali do najnižjih in ne bodo samo ž njimi pravično ravnali, kakor je potrebno, ampak tudi z dobrohotno. prijazno in potrpežljivo. In ti (nižji) zopet naj se ozirajo na višje, pripo-znajo dobro in zaupajo na njih pomoč na isti način, kakor v isti družini najmanjši [bratje zaupajo na pomoč in hrambo največjih bratov.
Lakomnost.
Drugače, častiti bratje, ni upanja, da bi odpravilLono zlo, ki srno je doslej obžalovali in ki ima globlje korenine, če ne sodelujejo napori vseh pravičnih, ter da bi tako dosegli cilj naših želja: zopetni trajni in stalni mir med ljudmi. Katera je ta Korenina, uči apostol: »Lakomnost je korenina vsega zla«. (Tim. 1, 6, 10.). Resnične. če dobro pogledamo: iz te korenine izvira vse zlo, na katerem sedaj boleha človeštvo. Resnično, če so pustili s pomočjo brezbožnih šol. v katerih so obrazuje ko vosek mehko srce najnežnejše starosti, s pomočjo slabega časopisja, ki obrazuje duha ljudskih mas, in s pomočjo drugih sredstev, s katerimi vodijo javno mnenje, ,čc recimo - so pustili, da je v duše zašla temeljna zmota, da človek ne more upati na večno življenje, da more tu na 'zemlji biti srečen le, če vživa bogastvo, časti in veselje tega-življenja, potem se ni čuditi, da taka človeška bitja, od narave ustvarjena na srečo, z isto silo, s katero ¡se jih navaja k pridobivanju bogastva, sa jna rosebi odvržejo vsako oviro, ki jih '¡zadržuje in ovira. In ker bogastvo ni enakomerno razdeljeno in ker je dolžnost družabne oblasti, da prepreči, da bi osebja svoboda prekoračila svoje meje in M jse polastila, kar je last drugih, iz tega nastaja sovraštvo proti javni oblasti, zavist onih, ki jim je sreča tuja, proti onim, ki jih sreča neguje, torej boj raznih startov med državljani; boj enih, da za vsako ceno dosežejo in pridobe, kar jim manjka; boj drugih, da ohranijo in množe, kar imajo.
Naprej vedoč to dejstvo, je naš Gospod Jezus Kristus v veličastni pridigi na gori namenoma razložil, kaj je prava sreča človekova na zemlji, in s tem položil takorekoč temelj krščanski filozofiji. Ta pravila so bila tudi nasprotnikom vere neizmeren zaklad modrosti in najpopolnejša teorija verske nravnosti; in gotovo, vsi so edini v tem, da priznavajo, da pred Kristom, absolutno Resnico, nihče še ni ličil kaj podobnega na tem polju, ničesar e-uake važnosti, enake visokosti in visokega duha.
Vsa skrivnost te življenjske modrosti obstoji v tem, da so vsa takozvana dobra zemeljskega življenja le navidezna dobra in da njihovo vživanje ne more biti : človekova sreča. Po veri božje oblasti je tako daleč, da bi nam bogastvo, slava in veselje mogle napraviti srečo, ampak se
moramo, če hočemo biti res srečni, rajši iz ljubezni do Boga temu odreči. »Blagor ubogim . . . blagor vam, ki sedaj jokate, blagor vam bo, ki vas ljudje sovražijo in če vas izključijo in vaša imena zavržejo . . .« (Luk. VI. 20^23.) To se pravi, da si bomo z bedo tega življenja, če jo, kakor je naša dolžnost, potrpežljivo prenašamo, sami odprli dohod do posestva onih pravih in neminljivih dobrin, »ki jih je Bog pripravil onim ki ga iščejo.« (I. Kor. II. 9.). Zal pa mnogi tako važen nauk vere zanemarjajo in ne malokateri popolnoma pozabljajo. Na Vas, častiti bratje, je, da ta nauk v ljudeh zopet oživite, sicer ne bodo ljudje, ne bo človeška družba imela nikdar miru. Zatorej pravimo vsem. ki so obteženi in žalostni, naj ne obračajo svojega pogleda na zemljo, ki je kraj prekletstva, temveč naj ga dvigajo k nebu, h kateremu hrepenimo. In v sredi žalosti, s katero Bog izkuša njihovo vstrajnost v njegovi službi, naj večkrat mislijo, kako plačilo je za nje pripravljeno, če to izkušnjo zmagovito- prestanejo. Z vso silo in delom delajte na to. da med ljudmi vera v nadnaravne resnice zopet vz-cvete in obenem spoštovanje, hrepenenj? upanje na večne dobrine, to bodi prva vaših nalog, častiti bratje, in poglavitno prizadevanje duhovščine in tudi vseh onih naših sinov, ki so združeni, da pospešujejo čast božjo in pravo blaginjo človeštva. V enaki meri, kakor bo v človeku rastel smisel za to vero, bo ginevala nestrpnost, s katero iščejo ničevih dobro1 zemlje in korakoma bodo izginili upori in socialni boji.«
Nato sv. Oče govori o poživljenjem verskem življenju, ki se je posebno dvignilo pod papežem Pijom X.
V naslednjem pa pravi zopet: Edinost v katoliški Cerkvi.
»V vsaki človeški družbi, naj bo cil njene združitve ta ali oni, je največje važnosti za skupen uspeh, da so njeni udje popolnoma edini in da vsi za enim težijo. Zato polagamo vso važnost na to, da izgine vsak spor in razdor med katoličani, naj bo že katerikoli, da se tudi v bodoče vsak nov spor prepreči in da bodo odse-daj naprej vsi enega mišljenja v enakem smislu delovali. Sovražniki božji in Cerkve dobro vedo, da pomeni vsaka needi-nost med nami v boju eno zmago za nje...
Če je tedaj postavna oblast nekaj jasno določila, ne sme nihče tega predpisa prezirati zato, ker mu ni dovolj jasen. Pač pa naj vsak svoj nazor podredi postavni oblasti in naj io po svoji vesti posluša. Ravno tako pa ne sme nobena privatna oseba niti v knjigah, niti v listih niti v govorih igrati učenika v Cerkvi. Vsi vemo komu v Cerkvi je Bog učeniško službo izročil. On ima popolno pravico po svojem preudarku prijeti za besedo, če se mu to prav zdi. Dolžnost drugih pa je. njegovemu nauku- se versko podvreči in njegove besede poslušati. V vseh drugih vprašanjih pa, ki ne pomenijo nobene nevarnosti za vero in disciplino, se smejo do odločitve apostolske stolice nasprotni si nazori
obravnavati in zagovarjati. Vsakemu je dovoljeno svoje mnenje izreči...
Svoje lastno mnenje sme vsakdo prosto zastopati; vsled tega pa ne sme misliti, da ima pravico druge, ki so drugačnega mnenja, samo iz tega vzroka dolžiti, da niso pravoverni ali pa da jim manjka prava disciplina.
Zahtevam tudi z vso resnobo. da se naši verski tovariši varujejo posluževati se onih zaznamovanj, ki so v najnovejšem času nastala, da se katoličani od katoličanov razlikujejo. Teh novih izrazov naj se izogibajo, ne samo za to, ker ne odgovarjajo ne pravičnosti, ne resničnosti, ampak tudi zato, ker provzročajo med katoličani veliko zmedo in nered.
Vsebina in bistvo katoliške vere je tako, da se ji ne tnore ničesar dostavljati, ničesar jemati. Če imamo katoliško vero imamo celo, ali pa ničesar. Zato ni treba nobenih posebnih dostavkov, če se hoče katoliška veroizpoved označiti. Vsak jo dovolj označi z besedami: Kristjan je moje ime, katoličan moj pridevek! Naj se vsak potrudi, da bo v resnici to, kar se imenu ic.<-
Po teh besedah pa sveti Oče govori o zmedah sedanjega časa in z vso ostrostjo obsodi »modernizem«, ki so se mu u-dali »nekateri, zaupajoč v lastno sodbo in zaničujoč avtoriteto Cerkve.« Obsodbo, ki so jo prejšnji papeži izrekli nad modernizmom. ponavlja tudi Benedikt XV. »To obsodbo, častiti bratje, ponavljamo v cc-lem obsegu in ker to nalezljivo zlo še ni popolnoma odpravljeno, ampak se tupa-tam skrivaj plazi okrog, opominjamo Mi, naj se vsak z vso skrbjo varuje pred nevarnostjo. da se je naleze....«
Rimsko vprašanje.
Nato priporoča toplo katoliške organizacije in društva. Ko govori o nalogah duhovščine, se dotakne tudi vprašanja neodvisnosti papeževe, rimskega vprašanja. »Želji po skorajšnjem miru med narodi pristavljamo tudi željo, da bi prenehal sedanji abnormalni položaj, v katerem se nahaja glavar Cerkve in ki v mnogem o-ziru zelo škoduje miru med narodi. Proti takemu stanju ponavljamo proteste, ki so jih naši predniki ne vsled človeških koristi, ampak vsled svete dolžnosti, več ko enkrat dvigali. In mi jih obnavljamo iz istih razlogov, namreč v varstvo pravic in dostojanstva apostolske Stolice.
Molitev za mir in blagoslov narodom.
Ostane še, častiti bratje, ker je v božjih rokah srce knezov in onih, ki jih tiče, da napravijo konec grozotam in škodam, o katerih smo govorili, da proseč dvignemo glas k Bogu in v imenu vsega človeštva zakličemo: Podeli, o Gospod, mir v naših dneh! Naj bi Gospod potolažil hru-neče valove, radi katerih se človeška in božja družba vznemirja. Naj nam s svojim varstvom stoji na strani preblažena Devica. ona, ki je rodila Kneza miru, in naj vzame v varstvo Našo revno osebo, našo višje duhovsko službo. Cerkev in ž njo duše vseh ljudi, ki so odrešeni s krvjo njenega sina.
Gorico
glavno
vesela mesto
V poroštvo b ožji darov in v znamenje Naše naklonjenosti podelujemo iz vsega srca, častiti bratje, vam, vaši duhovščini in vašemu ljudstvu apostolski blagoslov.«
Svetovna vojska.
Belgrad padei! Naši prodirajo v iloboko Srbijo!
Sinoči je dospela v
vest, da je padlo srbsko Belgrad.
Uradno poročilo se glasi:
Dunaj 2. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
Dne 2. decembra. Ker se sovražnik umika, se včeraj niso vršili nobeni večji boji.
Naprej pomaknjeni poizvedovalni oddelki so zadeli na sovražne zadnje oddelke in vjeli več sto vojakov.
Njegovo Veličanstvo je prejelo od poveljnika 5. armade sledečo udanostno depešo:
»Globoko vzradoščen prosim Vaše c. in kr. apostolsko Veličanstvo, da smem na dan sklepa 66. leta veleslavne vlade Vašega Veličanstva naznaniti najspostlji-vejše čestitke 5. armade, kakor tudi javiti najpodložnejšo vest, da so čete pete armade danes zasedle Belgrad.
Frank, general pehote.«
To je vesel dogodek, ki bo gotovo imel velike posledice za splošni položaj. Pomniti moramo le, da bo padec Belgrada zelo slabo vplival na srbsko armado, ki ie vojske že itak sita do grla.
Medtem ko so naši vojaki v hudih bojih prekoračili reko Kolubaro, so se drugi oddelki pomikali proti jugu proti Kosijercem in zasedli Užice. Odtod so prodirale naše čete proti vzhodu do doline Srbske Moiave. Druge čete pa so na severu prodirale v hudih bojih proti Bel-, gradu. Tako naš obroč vedno bolj objem-Ije srbske pozicije. Srbi so se umaknili nazaj do Arangjelcvca in Milanovca. Prvi del gorenjega brzojava poroča o bojih, ki se vrše med srbskim umikanjem. Toda tudi tu se Srbi očividno ne bodo mogli držati. Ko so naši zavzeli Užice, so vjeli 900 Srbov, med njimi 16letnega vnuka srbskega vojvode Putnika, s katerim jako lepo ravnajo. Od začetka novembra do danes so naše čete v bojih vjele blizu 20 tisoč Srbov. V teh t jih so bile uničene 3 srbske divizije. Vse topništvo teh diviziji so vzeli Avstrijci. V boju, ki se je vršil pri Konatiču pod Belgradom, so naše čete našle 800 srbskih mrličev. Več tisoč Srbov je zbežalo na Bolgarsko.
Boji med Lovčenom in Kotorom.
Cenzurirani listi poročajo :*»Corriere della Sera« prinaša dolgo pismo o avstrijski akciji proti Lovčenu. Med drugim pravi pisec tega pisma: Nekega jutra je priplula v Boko Kotorsko neka velika avstrijska bojna ladja. Ladja se je ustavila pri vhodu v Tivatski zaliv, oddaljena nad deset milj v zračni črti od lovčenskih ba-
terij. Francoski topovi niso streljali nad deset ali enajst kilometrov daleč, tako da je bila ladja v najboljšem položaju, kar si ga more misliti, to je, da more napadati, ne da bi bila sama napadena.
Na temelju podatkov, ki jih je dalo poveljništvo trdnjave z vodstvom svojega »Drachenballona« in na temelju še bolj sigurne sledi, ki ga je pokazoval črni dim francoskih baterij, ki so tako odkrivale svoje pozicije, je pričela ladja streljati. Francosko-črnogorske sile se s sredstvi, ki so jih imele na razpolage, niso mogle uspešno upirati temu ognju. Ladja ni nikoli veliko streljala. V dveh, treh dneh je izstrelila zjutraj 15 strelov, 10 zvečer, a nekoliko ponoči, drugače pa je redno mol čala, ali teh malo strelov je vedno izvrstno zadelo. Bile so granate, ki niso nikoli zastonj eksplodirale.
Prvo jutro ob 1. uri je s šestimi ali sedmimi streli popolnoma"uničila neko po zicijo, na kateri se je delalo več tednov, razklala je na dvoje neki francoski top največjega kalibra in pobila nekaj topni-čarjev. Sledečega večera in ponoči je napravila mnogo škode, drugi dan zjutraj je ponovno streljala z velikim uspehom. Podrla je podstavo nekega topa velikega kalibra. težko poškodovala neki manjši top in pobila še nekaj topničarjev. Sest vojakov je bilo naenkrat ranjenih. Tako je postala ladja naenkrat gospodar položaja. Skoro sama je streljala in iz nižine, na dnu zaliva je dominirala absolutno nad Lovčenom. Položaj je bil kritičen in popolnoma jasen. Premoč topništva na ladji nad francoskim topništvom, ki je bilo postavljeno na Kuku, je bila odločilna. Francozi so odgovarjali in streljali proti Vermaču. To je bila 'lajvceja ofenziva, ki so jo mogli podvzeti, io je bil edini način boja. Ki jim je še vrestai Ali tiiso mogli drugače tekmovati z nedosegljivo ladjo. Zastonj so svetovali poveljniku francoskih topov, naj preneha s streljanjem na sovražnika, ker ie izzival uničujočo reakcijo. Šele tedaj, ko je zapovedal kralj Nikola, naj preneha, je poslušal.
Sedaj je Boka mirna. Morala avstrijskih čet je izvrstna. Prisilile so s svojih nizkih pozicij sovražnika k molku, da je prenehal bombardirati za negotov čas ali morebiti za vedno s svojih visokih pozicij. Dela, ki so bila napravljena z velikim in dolgim trudom, topovi prenešeni na višine z največjo težavo, vsi upi in nade, vse je izgubljeno. Boka je porazila Lovčen.
0Oj 2 HuSi.
Položaj na Ruskem je bil pret. teden ta-le:
Na Rusko Poljskem so nemške čete izbojevale važen strategičen uspeh. Nemški letalci so pravočasno sporočili, da prodirajo nove močne ruske sile iz Varšave in tako je mogel general Hindenburg ukreniti protiodredbe. Svoje čete je držal najprej v defenzivi. Ruski napad je bil ob nemški fronti zlomljen, pri čemur so imeli Rusi težke izgube. Nemci so bili v posesti za nadaljni razvoj operacij zelo važnih postojank ob reki Bzuri do ozemlja
vzhodno od Lodza. Lovič leži ob reki Bzuri 65 kilomet. zahodno od Varšave. Strykow leži jugozahodno od Loviča, Br-zeziny pa vzhodno od Lodza.
Tudi ruski napadi vzhodno od Čen-stohova, kjer so zbrane avstrijsko-nem-ške čete, so bili odbiti z velikimi ruskimi izgubami. Južno krilo bojne črte je tudi 26. nov. napredovalo. Zelo pomembno je tudi veliko število ruskih ujetnikov, ki znaša dosedaj 29.000 mož. Važen je tudi velik plen strojnih pušk, tega izredno u-činkujočega modernega orožja. To je uspeh naših čet.
Uradno poročilo iz 26. nov. pravi, du ( so Nemci pri Lodzu vjeli 40.000 Rusov, , zajeli 30 topov in 156 strojnih pušk. Vsega skupaj so Nemci od 11. nov. do 1. dec. vjeli 80.000 Rusov. Ruski napad je oslabel. Rusi so hoteli velik del Nemcev vjeti. Nemci so prišli Rusom za hrbet in jih hoteli vjeti, a za hrbtom Nemcev se je pojavila močna ruska armada. Francozi so , že pisali, na je nemška armada vjeta. Ruski generalni štab je sam to poročilo ovrgel'. Sedaj prihaja nemško poročilo, ki pravi:
Z ozirotn na poročilo ruskega generalnega štaba 29. novembra se glede na neko epizodo v teh za nemško orožje tako uspešnih bojih pri Lodzu pojasnjuje: Tisti deli nemških sil, ki so se borili v o-kolici vzhodno od Lodza proti desnemu krilu in za hrbtom Rusov, so bili zopet resno ogroženi za hrbtom z močnimi ruskimi silami, ki so prihajale od vzhoda in juga. Nemške čete so so obrnile pred s -vražnikom, ki je stal pred njihovo fronto in so se prebile v tridnevnih ljutili bojih skozi obroč, ki so ga Rusi stvorili. S seboj so še privedli 12.000 ujetih Rusov in 25 zaplenjenih topov, ne da bi bili sami le en top izgubili. Tudi lastne ranjence so skoraj vse prepeljali s seboj. Izgube glede na stvarni položaj res niso bile lahke, a nikakor niso bile strašne in spadajo ti boji k najlepšim uspehom vojske.
Prezmisl se junaško drži in Ruse odbija na vseh straneh. Pač pa so se naše čete umaknile iz Cernovic in južno odtod pričakujejo sovražnika. V Karpatih se bojujejo boji. Rusi se umikajo z Ogerske-ga. —
Na morju.
Velika angleška ladja potopljena!
Angleži imajo na morju veliko smolo. Komaj smo poročali, da so izgubili svoj s 70 milijoni kron pred leti zgrajeni veliki naddreadnought »Audacius«, kar je zmanjšalo moč angleške vojne mornarice za eno desetino, že prihaja nova vest:
London. 26. novembra. (Kor. urad.) V včerajšnji seji v spodnji zbornici je prvi lord admiralitete Churchill naznanil, da je bojna ladja »Bulwak« 25. novembra zjutraj v Sheerness zletela v zrak. 700 do 800 mož je utonilo, le 12 so jih rešili. Admirali, ki so bili priče katastrofe, poročajo, da so prepričani, da je nesrečo povzročila eksplozija v notranjih skladiščih ladje, ker se morje ni nič vzvalovilo. V morje je bila spuščena leta 1899. in je imela


15.250 ton in 18—19 milj hitrosti. Oborožena je bila s štirimi 30.5 cm in z dvanajstimi 15 cm topovi.
London, 26. novembra (Kor. urad.; Admiraliteta objavlja, da odkar je izbruhnila vojska, izkazuje seznam izgub med mrtvimi 220 častnikov, 37 ranjencev, 51 jih pogrešajo, oziroma so ujeti. Med moštvom je mrtvih 4607 in ranjenih 435 mornarjev; pogrešajo, oziroma ujetih je 2429 mornarjev.
Na francoskem.
Na Francoskem ni še nič odločitve. Vsi se ojačujejo. Angleži poročajo, da so Nemci dobili 700.000 novih mož, ki bodo ž njimi napadli Calais.
Proslava cesarjeva jubileja
se je vršila v Gorici in na deželi z veliko slovesnostjo. V torek zv. je šla po Gorici godba. Šole so v sredo imele sv. mašo in slavnostne nastope. Z mnogih hiši so visele zastave. Tako nam poročajo: Na nemški gimnaziji so proslavili cesarjev jubilej slično Kot na drugih zavodih. Ob 9. uri je pila na Travniku slovesna sv. maša med katero jt imel preč. g. katehel Fogar kratek, a v srce segajoč nagovor. Pc ma-, ši so ¿e podali učenci ¡n učiteljstvo v veliko d\ciani salezijanskega zavoda, kjer se je vršila mala akademija. Nastopilo je več deklamatorjev, g. prof. dr. Schubert, ki je imel lep govor po katerem je sledil trikratni »živio« na našega cesarja in cesarska pesem, ter močan gimnazijski zbor. Med posameznimi točkami je svira-ia salezijanska godba lepe skladbe. Akademiji je prisostvovalo precej odlične gospode ter mnogo sorodnikov gimnazijskih dijakov.
Na tukajšnjem dekliškem liceju »No-tre Dame« je bila slavnost posebno prisrčna. Poslopje vse v zastavih. Sv. maša ob 8h zjutraj. Udeležile so se je gojenke i liceja in trgovskega tečaja polnoištevalno. i Skoraj vse učenke so prostovoljno pristo-: pile k sv. obhajilu. Po sv. maši je bil slav-: nosti govor v cerkvi, primeren dnevu. Ob i lih slavnostno proizvajanje glasbenih, : povskih in deklamacijskih točk, ki so vse i skupaj izražale misel, da je Avstriji in ce-■ sarju Francu Jožefu, ki sta že toliko pre-i stala, pa vendar vse čudovito prenesla, zmaga proti sedanjim sovražnikom go-: tova.
Učenci slovenske gimnazije so na ; priprost, pa dostojen način proslavili 66. 1 vladarski jubilej Nj. V. našega cesarja. Ob I 9. uri so imeli sv. maša v cerkvi sv. Iva-1 na. Po maši so zbrali v gimnazijski telo-1 vadnici v Trgovskem domu, kjer je imel 1 profesor zgodovine Karol Prijatelj slav-f nostni govor. Nato je deklamoval četrto-šolec Čok slavnostno pesem, katero je za ta dan zložil profesor Lovrenčič. Po kratkem nagovoru prov. gimn. vodje je zado -nel iz mladih grl krepek trikratni »živio«, na kar je intoniral gimn. pevovodja cesarski svetnik Mercina »Bog ohrani«. Prof. Lovrenčičeva pesem se glasi:
Ob 66Ietnici slavne vlade Njegovega Ve-, ličanstva cesarja Franca Jožefa I.
Od vzhoda do zahoda žari ognjena perol in sveti v nov čas na novo, veliko pot, ki;nanjo nas pelješ, presvetli vladar ! Mi gledamo na Te ta dan in k jt nikdar je v srcu spoznanje živocvetoče : Ti si naš oče!
Bili smo mrtvi — Ti si poklical nas v življenje, bi i smo slabi — beseda Tvoja nam je dala moč, dobrota Tvoja - nam odvzela suženjsko trpljenje in vrgla dan prosvete v našo noč.
Let šestinšestdeset I — O kolikrat zapisal
si z zlatimi se črkami nam v srca, ki izbrisal
ne bo jih čas nikoli:
v zvestobi večni, neomajni stali ob Tvojem bodemo
,	prestoli
in naj odmeva, naj razsaja bojni grom, v njem kot očetje naši in kot naši brati pripravljeni navdušeno smo žrtvovati življenje, kri za Te presvetli cesar, in za dom ! —
Pojasnilo.
Podpisano predsedništvo dež. pom. društva »Rdeči križ« za Goriško in Gra-diščansko se je prepričalo, da med občinstvom ne samo v Goriškem mestu, ampak še posebno po deželi ni prave jasnosti o tem, v kak namen se porabijo mnogobroj-ni darovi v denarju in blagu, ki se izroce »Rdečemu križu«. Dalje občinstvo večkrat ne razločuje med poslovanjem »Rdečega križa« in pa med poslovanjem nabi-ralnic vojno oskrb. sklada. Vsled tega nesporazumnevanja se širijo tu pa tam govorice, češ da »Rdeči križ« odklanja vojakom, ki se pri njem zglasijo, podeliti podpore.
Radi tega je podpisano predsedništvo primorano dati občinstvu tale pojasnila:
Društvo »Rdeči križ« sme po svojih pravilih vse darove in dohodke sploh bodisi v denarju, bodisi v blagu vporabiti e-dino le v korist na bojišču ranjenih ali o-bolelib vojakov, ni pa njegov namen dajati podpore sploh vojakom ki so vpoklicani. Tega so se organi »Rdečega križa« tudi vedno držali, izjemoma se je pa zgodilo sedaj, da se je v začetku nabiranja že nabralo pri »Rdečem križu« tudi raznih darov na blagu kakoršnega se ni potrebovalo za ranjence. To se je zgodilo posebno začetkom predno je vojno oskrb. sklad ustanovil posebne nabiralnice za darove, ki so namenjeni vsem vojakom Društvo »Rdeči križ« je take za ranjence neporab-ne darove kakor zimsko spodnjo obleko in drugo, nepristransko, ne oziraje se na kake narodne razlike, porazdelilo, dokler je bilo kaj takega blaga. Danes nima »Rdeči križ« prav nič več takega blaga na razpolago, ker so posel zbiranja takih darov prevzele posebne nabiralnice ustanovljene na vseh večjih krajih sporazumno in pod nadzorstvom vojnega ministerstva.
Tudi v Gorici obstoje (dve) taki nabi-ralnici in sicer ena splošna, druga pa posebna za slovenski del dežele. Danes imata ti dve nabiralnici izključno pravico nabirati darove za vojake in odpošiljati te darove kakor jim naroči njihova nadzo-rovalna oblast.
Vsled tega organi »Rdečega križa« kakor na eni strani ne zbirajo več za
»Rdeči križ« takih darov, tako tudi odklanjajo prošnjo za podporo vsem upokli-canim vojakom brez razlike narodnosti in pošiljajo prosilce naravnost do obeh na-biralnic kateri edini imata s temi posli opraviti.
Gorica, dne- 26. novembra 1914.
Dež. pom. društvo »Rdeči križ«.
„Leonova družba" v Ljubljani.
Zopet obračamo pozornost vseh čila teljev na »Leonovo družbo« v Ljubljani. Tako važna se nam ta družba zdi. da sko raj ne moremo najti besed, da bi to primerno povdarili. »Leonova družba« se je postavila na čelo vsega duševnega dela na Slovenskem. Tu se goji resno znan-stvo, ki daja izobražencem duševno hrano in jih vzgaja ter vodi k novim nagibom in novim idejam. Kakor je znanost, tako je izobraženstvo, tako konečno kultura vsega ljudstva. »Leonova družba« goji znanost na temeljih resnice, ne pa kakor delajo nasprotniki kato-ške vere, na podlagi protislovij in laži ter navideznih vspehov. Zato je dolžnost li a s vseh katerim je bodočnost slovenskega ljudstva kaj mar, da podpiramo »Leonovo družbo« z vsemi močmi. Četudi so sedanji časi malo težki, zadnji denar, ki ga še vtrpimo, naj gre za »Leonovo družbo«. Raje pustimo, in to stokrat raje, naročbe na drugojezične publikacije, a k »Leonovi družbi« pristopimo, to toliko bolj, ker nam ona daja tudi poljudno znanstvene razprave in prvovrstne proizvode svetovnega leposlovja. Poleg tega- izdaja glasilo »Čas«, ki nam vsaka dva meseca, torej šestkrat na leto, redno poroča o vseh važnih duševnih tokih in nastajajočih problemih v življenju slovenskega ljudstva kakor narodov sploh. Zatorej pristopimo vsi in skrbimo, da pristopi kolikor mogoče tudi veliko drugih kot člani k »Leonovi družbi«. —
Za 1. 1915. obljublja »Leonova družba« svojim članiom naslednja dela:
1)	Prvi zvezek zbranih spisov P. Škrabca.
2)	Prvi zvezek poljudnoznanstvene knjižice: Dr. Jos. Gruden, Slovenski župani v preteklosti.
3)	Louis Čolona, Lapalije. Roman.
4)	»Čas«, ki izhaja šestkrat na leto.
Letnina znaša z a v s e t o K 6. Usta-
novnina je K 200. Kdor želi pristopiti, naj piše: »Leonova družba« v Ljubljani.
Najvišje cene žita In moke.
Izšla j e naredba ministerstva za trgovino v sporazumljenju z ministerstvom za poljedelstvo in notranje stvari, ki določa:
Politična oblast ima v svojem upravnem območju določiti cene za veletrgovino s pšenico, ržjo in turšico. Te cene pri prodaji ne smejo biti prekoračene in jih potrdi ministerstvo za trgovino v sporazumu z ministerstvom za poljedelstvo. Najvišje cene je določiti:
Za pšenico in rž na podlagi povprečnih cen, ki so se plačevale v zadnjih dveh tednih meseca oktobra 1914 v dotičnem upravnem območju;
za ječmen in turšieo na isti način na podlagi povprečnih cen zadnjih dveh tednov meseca novembra 1914, pri čemer ni jemati ozira na prehodne porastke cen, povzročene po izrednih okolnostih (prehodili čet, zaustavljenju železniškega o-brata i. t. d.).
Pri določanju najvišjih cen je vzeti za podlago pri pšenici težo hektolitra s 76 kilogrami in pri rži s 70 kilogrami. Če pa teža hektolitra iznaša pri pšenici in rži več, oziroma manje, nego 76 ali 7(J kilogramov, potem se viša. oziroma pada po deželni politični oblasti določena najvišja cena za vsak polni kilogram hektolitrove teže pri pšenici za 20, pri rži za 15 vinarjev na meterski stot. Ti dodatki ali odbitki pa se ne računajo preko 3 kilogramov večje, oziroma manje teže.
Veletržci smejo prodajati moko le po cenah, ki ne presegajo po predpisu te na-redbe določenih najvišjih cen. Najvišja cena pšeničnega zdroba (griža) iznaša za 67.5 odstotka na meterski stot več, nego je v dotičnem upravnem območju najvišja cena za meterski stot pšenice. Na isti način izhaja najvišja cena: pšenične moke za kuho za 75.5 odstotka;
pšenične moke za kruh za 17.4 odstotka;
pšenične moke čiste za 22 odstotkov, ržene moke za 35.3 odstotka; ječmenove moke za 57.8 odstotka; turščine moke za 45 odstotkov višja, nego je določena najvišja cena do-tičnega sirovega produkta.
Najvišje cene iz teh vrst mešane moke se izračunavajo po procentuelnem razmerju vrst mok, ki so se zmešale.
Kot veletrgovina velja v smislu te na-redbe promet med pridelovalci, prekupčevalci in izdelovalci.
Najvišje cene veljajo za kraj, kamor je dobavati, brez vreče in proti gotovemu plačilu (netto per cassa). Ako kupec ni dal vreče, je prodajalec obvezan dati blago z vrečo, a jo mora, seveda v porab-nern stanju, v teku šestih tednov zopet sprejeti po ceni. ki jo je poprej zaračunal. Za vreče more politična oblast določiti najvišje cene.
Najvišje cene vsebujejo pri žitu in moki tudi stroške nakladanja in transporta do postaje, kjer se naklada.
Politična oblast je pooblaščena, da more za malo trgovino z gori navedenim blagom določiti najvišje cene, vpošteva-joč najvišje cene, določene za veletrgovino.
Posestnika tega blaga more politična deželna oblast pozvati, da je odda po določenih najvišjih cenah, v kolikor ga ne potrebuje za lastno domačo potrebo. Poljedelcem in produkcijskim obrtnikom je prepuščati tolike množine blaga, kolikor ga potrebujejo za nadaljevanje svojega gospodarstva, oziroma za svoj obrtni obrat.
Ako bi se posestnik ne hotel odzvati pozivu, more politična oblast dotieno blago prodati na račun in troške posestnika. Prodajno ceno ima končno določiti deželna politična oblast, vpoštevajoč najvišjo ceno, dobroto in porabnost blaga in po zaslišanju izvedencev.
Ta naredba se ne nanaša na žito in moko iz carinskega inozemstva.
Za promet z blagom za setve more poljedelski minister na predlog kake poljedelske korporacije ali pa c. kr. kontrolne stacije za semena na Dunaju dovoliti izjemne od določb te naredbe. Prestopki določb v tej naredbe in predpisov, izdanih na nje podlagi, bodo politične oblasti kaznovale na prodajalcih z globami do 5000 kron ali z zaporom do šestih mesecev. Naredba je stopila v veljavo z dnem nje raz-glašenja (28. november).
Kakor čujemo, je cena moke že nekoliko padla.
Novice.
Investiran na dekanijsko župnijo Cer-niče je bil danes vlč. g. Alojzij Nova k, doslej župnik v Breginju.
Deželni odbor za prehrano prebivalstva. Kakor nam poročajo, se je dež. odbor v zadnjem času posvetoval, kako preskrbeti deželo z živili, posebno s pšenico, turšieo, ječmenom in krompirjem. Doslej si je dež. odbor zagotovil 190 vagonov pšenice, 26 vagonov ječmena in 70 vagonov krompirja. Pšenica in ječmen bosta i stala ogromno vsoto nad 1 miljon. Dež. odbor tega ne bo zmogel, zato naj občine pomagajo dež. odboru s predujmi, sicer dež. odbor ne bo mogel držati pogodb in žita ne bo. Glede krompirja je stvar ta: Teh ogromnih množin ni mogoče dež. odboru shraniti v lastnih shrambah. Radi tega naj interesenti podpišejo večje množine, najmanj 1 kvintal, ki je morajo sami s svoje postaje spraviti domov. Najboljše je, če občine na deželi naroče cele vagone, ki se jih dirigira na ondotne postaje. Krompir bo po K 12 kv. Komisija je sklenila, da se moka ne sme oddajati privatnikom, ampak le trgovcem in obrtnikom, da se ne vrše zlorabe. Toda mi smo mnenja, in tudi vemo, da se sedaj lahko vrše še večje zlorabe. Če kdo zasebnikov kupljeno moko proda, bo sam najbolj udarjen; če pa špekulira z moko dež. odbora trgovec, se to godi na stroške tistih, ki jim je bila prazaprav namenjena. To so reveži. Zato oddajte tudi zasebnikom moko. Doma pečen kruh je boljši, bolj zdrav in cenejši. Tudi to naj ima dež. odbor pred očmi.
V proslavo padca Belgrada so se po celi Avstriji vršile sinoči velike slavnosti. Hiše so bile po večini razsvetljene. V Ljubljani so šle po mestu godbe 17. in 97. pešpolka. Zvonovi so zvonili povsod. V Gorici so zvonovi zvonili danes opoldne. Sinoči pa je bil v stolnici »Te deum«.
Dva slovenska junaka. V Gorici v rez. bolnišnici se zdravita rezerni četovodja Ivan Colja — redar na konju v Trstu — rodom iz Sesljana pri Devinu, in Klika Iv.,
železničar v Gorici rodom iz Filipan-a (Istra). Omenjena sta se udeležila štiri- e dnevne bitke pri Grodeku ter pripovedu- -jeta. Dne 11. septembra 1914 ob 9. zjutraj I ko je boj	še divjal ter ni še 1
padla odločitev, je prišel »Werkmeister« L Kury k nadomestni koloni in javil povelj- 11 niku dr.u Feliks-u Schranzel-ju, da se v v daljavi 7 km nahajata dva zapuščena ka-nona s tremi municijskimi vozovi in enim 1 »vagonom za mazanje«. Kdo bi si misli, , da bi naši vojaki kljub grozoviti toči šrap-nelov in granat vzeli one zapuščene to- c pove in vozove? Kot bi trenil so se prija- ' vili k temu povzetju štirje četovodje, in sicer med njimi že omenjena-Slovenca, naš " hrabri kraški sin Colja in Istran Kliba, ter { sedem topničarjev. S privoljenjem bate- r rijskega komandanta dr.a Schrenzel-ja so odpregli štiri naše konje ter odšli proti ci- 'č lju„ kamor jim je pokazal Kury. Pot so V morali izvajati z največjo pazljivostjo, ker !> se je od ruske strani streljalo na njih z r največjo silo. Sedaj so galopirali, potem : so jahali v karijeri ter vporabljali za skri- ' -vališče železniški nasip. Ta nevarna pot 11 je trajala približno eno uro. Dospevši k ;l| cilju, so hitro izkopali kanona izpod mrt- i vecev, vpregli konje in odirjali. — Oblaki cestnega prahu dirjajočih so opozorili ru- 3 sko artileriio, ki je zopet z največjo silo 2 bruhala na nje. Vendar so ušli ter dospeli t v naše postojanke, kjer so jih naši častni- i ki pozdravili z »hura« in »bravo« klici. Ta i hvala je naše junake tako poživila da so i sklenili odpeljati še ostale vozove. Popol- . dne je pričela ruska artilerija živahneje " streljati na naše postojanke. Vendar so odšli ter se vrnili živi po dveurnem mučnem potu, ki so ga miorali prestati. Tri municijske vozove z 250 šrapneli in granatami, en takozvani »Schmierwagen« in dvanajst nabojev je znašal ta vojni plen. Naboje so potopili in se zmagoslavno vrnili brez namanjše poškodbe. Naša slovenska junaka bosta odlikovana.
Vojaški dan je v sredo s pomočjo nekaterih požrtvovalnih gospej in gospodi-čen priredila »Nabiralnica darov za slovenski del dežele« v Gorici. Uspeh je bil jako lep. Občinstvo je rado kupovalo znake in razglednice c. in kr. vojn. minister-stva — voj. oskrb. urada v korist vojakom na bojišču. Ker se bo akcija še nadaljevala, dokler bo kaj zaloge, poročamo o uspehu, ko bodo računi zaključeni. — Pri tej priliki omenjamo iznova in opozarjamo občinstvo, da ima Nabiralnica za slovenski del dežele svoje prostore v Gosposki ulici 6. Nabiralnica je poslala tudi okrog 1 vagona daril za božič od svojcev vojakom na bojišče. Vrh tega je šlo več zabojev obleke in tobaka naprej za one vojake naših polkov, ki ne dobe od doma ničesar. Hvala iskrena darovate-I jem!
V »Alcjzijevišču« je prostora še za 4 dijake. Prosilci naj s potrebnimi dokazili opremljene prošnje pošljjejo potoni vodstva na odbor najkasneje do 15 dec. t. I.
Vodstvo.
Poroka. Iz Boljtmca: V soboto, 28. m. m. smo v Boljuncu imeli lepo poroko. Po ročil se jc vrli mladenič Josip Maver, sin tukajšnjega zelo dolgoletnega cerkvenega ključarja, z vrlo in pošteno mladenko Marijo Bandi, hčerjo tukajšnjega uglednega moža in obč. odbornika Matije Bandi. To je gotovo zakon po božji volji. Zbližali sta se dve krščanski družini. Nevesta je bila celih 10 let, t. j. od 1.3. leta dalje zvesta in vrla cerkvena pevka. Zat: 1 so ji pevci pri sv. maši in tudi domači g. duhovnik, ki ju je poročil, jima je govoril primeren govor za poroko. Bilo srečno!
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Zadnji teden so prispeli v Gorico sledeči ranjeni in oboleli vojaki: Dittrich Ludvik, ! c. in kr. poročnik 47. polka. Grojnik Peter, ! 20. lov. bataljon. Stafuzza Gerard, črno-; vojnik. Vedol Alojz, črnovojnik. Knez Kvirin, orožnik. Janež Ferdinand, želez. ; stražnik. Nemec Ivan, 20. lov. bat. Toth Ivan, voznik. Colautti Peter, Clemente | Guido in Kobal Leopold, vsi trije obmejni stražniki. Zerak Josip, narednik 27. plan. polka, Gruden Štefan in Trevisan Kari, ; oba 27. plan. polk. Rašvič Josip, Capello Franc, Sardolič Bruno, Mahnič Milovan, 1 etronio Emil, Ančik Fr., Pregelj Pavel, : Cerne Viktor, Damini Alojz, vsi enolet. ; prost. 17. polka. Gerion Remigij, Dellabo-! na Ferd., Pipan Valentin, Maar Valentin, Žbogar Ferd., Frisch Ivan, Passer Nikolaj, i Gefrerez Matija, Perjatelj Josip, Gorin \ Štefan Cantarutti Anton, Mossut Anton, Colautti Josip, Černigoj Ivan, Červenka :- Josip.
Iz Boljunca pri Trstu. Dne 22. no-
; vembra smo imeli prvikrat »Celodnevne Češčenje Presv. Res. Telesa« od 6. zjutraj • do 6. zvečer. Zjutraj smo imeli skupno sv. ! Obhajilo, k kojemu je pristopilo 274 oseb. | Ves dan je bila cerkev zelo dobro obisko-; vana od častilcev in ves dan se je v cer-i kvi razlegalo deloma petje v Čast sv. Ev-| haristije, deloma molitev sv. Rožnega Venca. Bili smo zelo navdušeni; kajti kaj takega nismo še videli, kaj še imeli. Zlasti je bilo ginljivo skupne sv. Obhajilo, ! česar se pri nas le malo vidi. Žal nam je bilo, da je morala odpasti sklepna proce-: sija s sv. Reš. Telesom ob 5. in pol. zve-| čer. Bili smo pripravljeni, da bomo šli s
I	svečicami spremljat Izveličarja, a nismo i' mogli vun s procesijo zaradi velike burje.
Na to prelepo slavnost smo se pri-i pravili z Tridnevnico. Pridigoval nam jc č. g. svetnik Ivan Kalan iz Ljubljane, ki | smo ga zelo radi poslušali. Komaj 4 dni jc bil med nami, komaj smo se nanj navadili, | pa nam je odšel. Daj Bog, da bi pa njego-j vi lepi nauki ostali vedno pri nas.
Božičnica »Rdečega križa«. Vodij stvo tukajšne bolnišnice »Rdečega križa«
II	namerava prirediti tukaj se nahajajočim 11 ranjenim in bolnim vojakom božično dre-:! vesce in se zato obrača na vsa blagoču-1 teča srci za primerne prispevke. Poseb-ji no dobrodošli so sledeči predmeti: vino, 'l čokolada, tobak, cigare, cigarete, denar-I niče itd. Darovi naj se pošiljajo na upravni odbor bolnišnice »Rdečega križa« Go-
rica, Semeniška ulica. Razun tega sc za mesto sprejehiajo tam. vsak dan darovi od 4. (>. popoldne.
Novi most v Zagraju. Dne 1. dec. se je blagoslovil in prometu izročil novi most čez Sočo v Zagraju. Blagoslovil ga je knez in nadškof dr. Sedej. Most je železen. Država sama je prispevala k zgradbi 700.000 K. Iz Trsta je prišel sam namestnik knez Hohenlohe v družbi višjega stavbenega svetnika Machnitscha. Kneza so pozdravili zastopniki skoro vseh furlanskih občin in množice ljudstva. Govoril je namestnik knez Hohenlohe, dež. glavar dr. Faidutti ter zagrajski župan Visintin. Vsi govori so bili globoko patrijotične vsebine in je cela slavnost zadobila značaj odločno patrijotične slovesnosti. Ti-sočeroglava množica je sprejela govore z velikimi navdušenjem.
Učiteljstvo kobariške in okoliških
šci (Idrsko, Sužid, Smast) priredi dne 6. decembra ob 2. uri popoldne v občinski vojašnici šolsko veselico z obširnim vs-poredom: Petje, deklamacije in igra. Vstopnina k veselici: 40 h s sedežem 1 K. Dohodek se odpošlje za »Božičnico« vojakom na bojišču. Z ozirom na blag namen se preplačila hvaležno sprejmejo in prosi za mnogobrojni obisk. Šol. vodstvo.
Na severnem bojišču je padel ljubljanski zdravnik dr. Frane Primšar. Znan je bil posebno kot strokovnjak za ženske bolezni.
Nesreča na železnici. V torek zvečer je padel s tovornega vlaka neki sprevodnik. Nesrečnež je bil 391etni železničar-zavirač Ivan Beljšak, doma iz Zgornje Šiške pri Ljubljani: vozil je v Trst s tovornim vlakom št. 846, ki vozi z Dunaja v Trst in prihaja na postajo na Opčinah ob 9. uri in 43 minut. Nesrečnež je hotel, še preden se je vlak vstavil na openski postaji, skočiti z vlaka in pri tem je prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala koleno in zlomila nogo. Obenem je imel revež zdrobljeno tudi desno roko. Zdravnik z zdravniške postaje ni mogel drugače, nego, da mu je odrezal desno nogo nad kolenom,-mu za silo obvezal zdrobljeno roko in ga potem odvede! z avtomobilom v mestno bolnišnico.
Štirje bratje v vojski. Jožef Malič iz Peči št. 29. ima v vojski 4 sinove. Najstarejši Janez se bojuje v Srbiji v mejni kom paniji; Franc je v Galiciji, prevaža muni-cijo, Ernest in Leopold sta tudi v Galiciji pri 97. pešpolku.
6 sinov vojakov. Na Vrhu nad Rubi-jami živita 66-letna Jožef in Franiea De-vetak. ki imata 8 sinov. Najstarejši Jožef je vojake že doslužil in je star 43 let; 41-letni Anton. 39.1etni Pavel in 37. letni Franc se bore v Srbiji; 351etni Avgust je bil sedaj potrjen, 331etni Andrej in 27-letni Kari se bojujeta v Galiciji. Le eden ni bil vojak. Vsi so poročeni in imajo številno družino. 5 bratov, ki so v vojski, ima skupno 13 ptrok; vseh 8 bratov pa 26 otrok. Bog jim daj srečen povratek iz boja!
Vsi sinovi pod orožjem. Matija in Filipa Žužek v Vižovljah pri Devinu št. 4, imata vse svoje 4 sinove pod orožjem. Najstarejši je pri kranjskem 17. pešpolku, drugi Štefan je korporal pri 97. pešpolku, Anton .dragonec 5. drag. polka, Peter novinec 3. bataljona saperjev v Ptuju na Štajerskem.
Drzen vlom so izvršili 12 16 let stari fantiči v torek med 9.—10. uro zvečer pri Mazzolliju v Gosp. ulici. Ko je bila veža še odprta in so ljudje še hodili ven in notri, so vlomili vrata v prodajalno, vlomili ključavnico in pobrali 30 K denarja. Tati če že imajo.
»Svetovne vojske« 3. zvezek je pravkar izšel. Moramo reči, da je ta sešitek res lep in ima zanimivo vsebino. Tudi slike so res čedne in večinoma izvirne. Ba-vi se z začetki vojske med Nemčijo in Rusijo in prinaša mnogo zanimivih črtic. Tretji zvezek priča, da bo prinašalo delo več kakor se je splošno pričakovalo, na podlagi 1. zvezka. 2e sedaj opozarjamo da bo v enem poznejših sešitkov prinesla »Svetovna vojska« velik stenski zemljevid Evrope v slovenskem jeziku kot posebno dragoceno prilogo. Kdor si bo obesil ta zemljevid tia steno, bo imel najboljši pregled čez vsa bojišča. Za nabavo tega zemljevida se je kljub velikanskim stroškom založništvo odločilo, ker se čuti velika potreba takega zemljevida in ker je to najlepši, najpreglednejši in najnatančnejši zemljevid Evrope, kolikor jih je izšlo v knjigotržtvu. Izdeljuje ga neko svetovno kartografično podjetje v Lip-skern. Prodajna cena zemljevida bo znašala K 3, naročniki »Svetovne vojske« pa ga bodo dobili brezplačno*, štel se bo samo za navaden sešitek »Svetovne vojske«, ker bo priložen 7. ali 8. sešitku, ki bo veljal za dva sešitka. Kljub tej prilogi ne bo treba naročnikom nič doplačati. Pripomnimo pa, da bodo te ugodnosti deležni samo naročniki »Svetovne vojske«. Ko b delo popolno, se zemljevid ne bo dodal kot brezplačna priloga, temveč se bo samo posebej prodajal za ceno K 3. Naročila na »Svetovno vojsko« sprejema Knjigarna K. T. D. v Gorici.
»Svetovna vojska« izhaja 1. in 15. vsakega meseca. Četrtletna naročnina (6 zvezkov) K 3, vsak posamezen sešitek velja 60 vin. Se dobi v knjigarni K. T. D. v Gorici. Časopisi se pogube, to delo pa bo ostalo nam in zanamcem za spomin na hude boje, katerih se je udeležilo toliko naših. — Zato naj ne bo slovenske hiše, ki bi te knjige ne hranila. Pa tudi vojakom, ki se bodo vrnili iz bojev bo ta knjiga dragocen spomin kronika slovenskega junaštva. Kakor se nam poroča, zgodovinski del o sedanji vojski, še le pride na vrsto na koncu. Sedaj namreč o teh veli-skih gododkih zgodovinsko delo niti ni še mogoče.
Za Rdeči križ darovala Dekl. Mar. družba v zavodu čč. sester De Notre Dame K 10.
Iz pisem naših junakov.
Pismo slovenskega vojska iz Rusks Poljske
Franc Gomišček iz Deskclj od 5. drag PDJka, ki ima še 3 brate v Galiciji, piše domov svojim starišem v Deskle:
.... 16. nov.
Dragi stariši!
Srečne božične praznike in veslo novo leto Vam voščim, da bi pričakali boljših kakor letos. Prosim Vas, pošiljite mi naslove mojih bratov. Sedaj sem v Nemčiji pri 1. vojnemu zboru, bratje pa so v
.	; jaz pa med Kra-
kovem in Slezijo ob nemški meji Celih 270 km. sem oddaljen od bratov. Cela fronta pa je dolga 400 km.
Bil sem trikrat v Rusiji: prvič pod Lublinom, drugič pod Ivangorodom, tretjič pri Varšavi. Tam so zelo močne ruske trdnjave. Tam je tekla kri, »da bi gnala mlinske kamne tri«. 60.000 Rusov snr> tam vjeli, a ne pozna se nič, jih ie ko listin in trave. Nismo odnehali.
Ruski šrapneli so švigali nad nami, a streljajo slabo. V 4 dneh je bil mrtev' 1 mož in 3 konji. To je bilo za Sandiomirjem. Bombe so padale noč in dan. Padel je šrapnel 25 m. od mene. Stal sem ravno za nekim drevesom. Takih dnevov sem še več užil. Bog pa mi je prizaiiesel s smrtjo'. Vedno prosimo Boga. naj nas obvaruje.
Ze dolgo je, odkar smo vojsko začeli, /e 4. mesec da teče in Bog ve, koliko jih bo še. predno bo konec. Sedaj počivamo nekoliko. Ostanemo morda 8 dni, ker konji so že na pol »krepani«. Morajo se od-počiti, drugače ne gre več naprej.
Z bojnega polja.
Boj z ročnimi granatami. V vojaškem listu »Danzers Armeezeitung« priobčuie neki častnik dogodek z ruskega bojišča iz bojev ob Sanu v mesecu oktobru tako-le: Ob Sanu, vzhodno od Rudnika smo imeli opraviti s kar najtrdosrčnejšim sovražnikom. — Cele tedne smo ležali v tehnično utrjenih pozicijah in naši ponovni poizkusi. da bi vrgli sovražnika, ki je imel v o-zadju plovno reko San, z njegovih pozicij. napravljenih v inundacijskem terenu se nam ni posrečilo. Toda tudi Rusi niso mogli zavzeti gradu Rudnika, ki so ga že šestkrat naskočili ponoči. Poveljnik oddelka med Rudnikom in rudniškim gradom je sklenil, da iz moštva, ki se prostovoljno prijavi, sestavi patruljo, katera bi imela nalogo, približati se v temi onemu oddelku sovražniške pozicije, ki je najbližji naši postojanki in ga napasti z ročnimi bombami. Priglasil se je podčastnik in šti rje možje. Še ob dnevni svetlobi so ugotovili, kod jim je treba iti, pri čemer se je dognalo, da vodi pot sicer po močvirnih tleh, a da je še dosti dobra. Bilo je sklenjeno, da patrulja odide ob polidveh po-
>
noči, a prej naj bi se patrulja odpočila. Možje so se začeli pripravljati za svoj vazm posel. Vseh pet je oddalo prihranjeni denar nekemu tovarišu s prošnjo, naj bi ga izročil njihovim svojcem v slučaju če bi se ne vrnili. Podčastnik je šel nekoliko počivat, ostali, štirje pa so v svoji duševni napetosti odšli v okop. Rusi so sicer streljali, toda poredkoma in to Ie zato, da bi oteževali ponočno dobavo streliva in živil. Streljali so brez cilja, vsled česar so po takem nočnem streljanju bolj ogroženi ljudje za bojno črto,, nego bojna črta sama. Nastal je mir, ko je imela oditi nočna patrulja. Patrulja je odšla brez pušek. brez opreme, oborožena samo z ročnimi granatami. Podčastnik je s pritajenim glasom javil službujočemu častniku, da ie pripravljen. Bilo je dogovorjeno, da smeio samo podčastniki stotnije odgovarjati m rusko streljanje, ne zato. da bi zadevali, temveč da bi sovražnik vsled takojšnje u-stavitve streljanja ne opazil, da se nekaj pripravlja. - »Za menoj!« - je ukazal podčastnik; v trenutku je bila patrulja na okopu, odkoder se je spustila navzdol po pobočju. Tam je bila močvirnata loka. Zadržujoč sapo so vojaki lezli po vseh štirih naprej, pripravivši prej ročne granate v žepu plašča. V jasni mesečni noči je šlo le počasi naprej. Poveljnik je bil spredaj, dva tnoža sta bila na desni in dva na levi. Pet četrt ure so potrebovali, da so prehodili 500 korakov. Tedaj se je mesec skril za oblak. Bilo je slišati pogovor ter odpiranje in zapiranje zavor. Bilo je tudi videti tenak stebrič dima. Patrulja je bila le še 30 korakov oddaljena od sovražne pozicije, ravno pred tremi strojnimi puškami. V hitrici so možje patrulje izgubili stik med seboj, da se niso mogli sporarazume-ti z domenjenim znamenjem. Tu je edsn cd patrulje zagnal granato proti strojnim puškam; takoj za njim pa tudi ostali. Po eksploziji prve granate je nastala grobna tišina v sovražnem taboru. Velikanska množina prsti, ki jo je vrgla eksplozija v zrak, je dokazovala, da so granate učinkovale. Tedaj so Rusi nehali streljati in se začeli umikati. Naša patrulja se je vle-gla na tla in opazovala, kako so se Rusi umikali. Po istem potu, po katerem je prišla, se je patrulja nato vrnila kar najhitreje mogoče ter javila, da je povelje izvršeno.
Na bojišču se moli rožni venec. Anton Goljat, doma v Mihovcih, župnija Cir-kovce, ki služi pri 87. pešpolku. piše iz Galicije: Dragi starši in sestre! Srčno vas pozdravim in vam želim vse dobro. Tukaj nas pa Rusi vedno pozdravljajo z granatami in šrapneli, mi pa nje. Cele noči ni miru. Na god Vseh svetnikov smo v strelskih okopih skupno molili rožni venec, pa smo morali nehati, ker je začelo tako gro-meti, da nismo več vsak svoje besede slišali in začeli smo tudi mi pokati. Tako ie zmiraj. Kdor ni zraven, si tudi"ne more misliti, pa tudi ne verjeti, kako je tukaj. Med bojem vedno molimo. Marsikateri doma ni poznal Boga, a tukaj ga kliče vse na pomoč in pa Marijo. Molite tudi vi za nas doma skupno. Jaz še vedno na Boga
zaupam, zato prehudo ne trpim in vse i voljno prenašam. Ako mogoče mene ne bo vec nazaj, pomagajte vi po svoiih močeh t takim revežem, ki bodo prišli domov brez ! roke ali pa brez noge. Veliko vam ne j smem pisati, kako je tu. Preslabo še ne i stojimo in mislim, da se bo kmalu odločilo.
Poplačana usiniljencst. Naslednje se ' je zgodilo med vojaki, ki stoje v bojih proti Srbom: En mož je padel. Zapustil je 1 vdovo in več otrok brez premoženja. Nje- ft govi tovariši pri kompaniji, sami resni, ' dobri Hrvatje, so začeli med seboj nabirati za zapuščene sirote. Neki njih podčast- L nik bi dal rad eno krono, toda ni imel dro- , biža; samo cn papirnat bankovec za dvai- |n set kron. Drug tovariš mu je hotel posoditi eno krono, kar je pa podčastnik od- i klonil, češ da hoče darovati za sirote iz svojega. S trudom je našel tovariša, ki mu je izmenjal dvajsetkronski bankovec. .¡, Eno krono-je daroval za sirote, ostalih 19 ; kron pa je ta podčastnik shranil v vrečico in jo obesil pod obleko krog vratu. Ko ie podčastnik malo minut pozneje odšel na svoje mesto, ga je zadela prva krogla, ki je priletela od sovražne strani. Toda glej: krogla je zadela v vrečico, v kateri je imel drobiž z 19 kronami. Vse krone, med njimi en petkronski tolar, so bile skrivlje-ne. podčastniku pa se ni nič zgodilo. Kako je bil sedaj ta vrli mož vesel, da je iz u-smiljenja zmenjal dvajsetkronski bankovec. Vseh 19 kron hoče nesti domov kot spomin svojim otrokom. — Tako je Bog , čudovito poplačal usmiljeno srce.
O, ti »kozaki«! »Gazeta Opolska« poroča zanimiv dogodek: V Gnezdnu se jc onidan raznesla vznemirljiva govorica, da so v Želaskem gozduv oddaljenem nekaj kilometrov — kozaki. Čisto naravno bi od tam vsak hip lahko pridrvili v mesto. A ura je minula za uro, pa kozakov le še ni bilo videti, in tako se je vračal pogum in zaupanje. S tistimi »kozaki« pa je bilo ta-kole: Revna deklica je nabirala v gozdu jurčke. Zasačil jo je logar, in ker ni imela dovoljenja, jo je hotel iz gozda izgnati v jeziku, deklici nerazumljivem. Deklica je prosila poljsko: »O, gospod, ko je tukaj toliko kozakov!« Nemški uradnik, ki ni znal imen gob v poljskem jeziku, se je u-straši besede »kozak« in izginil nemudoma. Deklica pa je dalje v božjem miru nabirala »kozake« in polnila košaro. Uradno " poizvedovanje po kozakih je pa bilo popolnoma brezuspešno.
Vinko Vodopivec: Missa in hon. Na-tivitatis B. M. V Ponatis iz »Cerkv. Glasbenika«. izdalo »Cecilijansko društvo« tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani 1911. Melodijozna in lahka maša za mešan zbor, ki bo gotovo vsem pevcem in pevovod-jem ugajala, spremljevanje je prosto in samostojno, odlikuje se na raznih mestih po lepih modernih harmonijah. D. Doktoric.
Darovi.
Za naše vojake.
V blagu:
Pevma: gdč. Leop. Kersnik 4 p. pol-rokavic, 3. zapest, 1 šal, 1 čepica, 1 ovoj cufanja.
Gabrov i ca: Marija Verč 1 rjuho, eufanje, pisemski papir, 6 robcev, 3 knjige. --
Črniče Vrtovin: Kat. Stabilj, 1 sp. hlač, i p. rokavic 15 knjig.
.Telšane: Knez Matilda, 1 zavoj cufanja.
Vojščica Marijina družba: 5 parov zapest. 3 p. nogavic, 2 čepice: za Bo žično darilo daroval č. g. Karol Čigon 1 srebrno pošado v vrednosti K "o.
R o č i n j županstvo, 11 rjuh. nI. krpe, 2 srajce. 1 maja, 1 p. nog., 1 brisača
D r e ž n i c a: Izpletle žene :'n dekle ta. Volno podaril oreč. g. knrat Kalin Marijina družba nabrala rjuhe obveze, 33 p. nogovic, kolenic. 1 žakelj orehov, nekaj suhih hrušk. 5 škat. cigarilos, 4 pakete žveplenic, razglednice in papir, 25 svinčnikov, 1 paket tobaka.
Ga. svetnika F o n a še 5 p. nogavic.
O t a 1 e ž .Tos. Kos, kurat zbrala Marijina družba, 13 klopcev volne, 1 zajčjo kožo. 1 odeja, 1 rjuha.
Vrtojba: Vodstvo ljudske šole, 22 čepic. 22 p. zapest. 10 treb. obevez, eufanje, 6 p. vol. cunj za črevlje.
§ e b r e 1 j e: Županstvo 7 srajce. 2 kosa nov. pl. cunj, 1 suh. sadja, eufanje.
Vrtojba: Ant. Batistič, 2 stekl. vina. 2 stekl. domačega žganja.
?it. F e r j a n izdelale dekleta 12 treb. obvez, darovale 4 p. zapest, 10 p. nogavic.
Ga. prof. C i zel j tu, 3 p. zapest, 2 p. zim. sp. hlač.
Log po preč. g. vikarju Klobučarju 2 p. rokavic, 76 par. nogavic, rjuhe, obve ze, 37 parov cunj za čevlje.
Jož. Jug. Salfeld 1 p. sp. hlač, 1 p. nogavic, 1 p. golenic, V čepico, 1 p. zapest, I paket zveplenic, 1 škatlo cigaret.
Č. M. u r š u 1 i n k e tu zdelale 4 p. gamaš, 4 čepic, 3 šale, 4 p. rokavic.
Edviga T u š a r sopr. dvor. svetnike, 12 p. cunj za noge, 60 obvez, ter 24 zaponk.
Bukovo preč. g. Jo. Pišot, 6 brisač, 10 p. nogovic, 1 p. rokovic, 2 robca, 2 p. zapestnic, 30 rjuh 1 vol. ruta, 1 odeja, 6 kož.
(Dalje sledi.)
V denarju:
Gdč. Leop. Krstnik Rot, učiteljica K 5; Marija Bensa, Gorica K 3; preč. g. Eduard Mežnaršič, vikar Vrtojba K 10;
Tomšič, trgovec tu K 10; preč. Kranjec, župnik Šmarje K 20; Neimenovan K 5; Mohorjanei St. Peter K 5.50 v; Terezija Srebernič, Solkan K 5; Vodstvo ljudske šole, Plave K 15.18 v; nabrale ga. Etna in Celestina F r a n k o v i č Nabrežina K 197; Izaj Božič, vikar Kamno K mar Gorica K 1; Faganel Jož., Črniče 10 vin.; Iv. Debenjak Št.»Ferjan 40 vin.; ga. Alice dr. Breceljeva, primarjeva K 25; ga. Premrou ravnateljeva tu K 10.
(Dalje sledi.)
Srčna hvala vsem darovateljem! Naznanjamo obenem, da se sestavlja natančen izkaz došlih darov in izkaz kako so se ti darovi razdelili. V tem izkazu se bo jasno videlo, koliko ste, blagi darovatelji žrtvovali za naše vojake. Bog Vam povrni stotero!
ŠIRITE „NOVI ČAS!"
š®?
ZAHVALA.
Za vse izraze srčnega sočutja, ki so nam došli ob bridki izgubi našega preljubljenega dobrega soproga, očeta, tasta, oziroma starega očeta, gospoda
IVANA V0LARIC,
rjuh, 2 zabojček
e. k. poštarja in posestnika za mnogoštevilno spremstvo sorodnikov, prijateljev in znancev rajnika na njegovi zadnji poti izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno iskreno se zahvaljujemo gospodom c. k. finančnemu nadkomisarju Logarju, c. k. davkarju Frandoliču, c. k. eolninarju Gabrijelu, c. k. finančnemu oddelku pri Robiču, c. k. orožniški postaji v Staremselu ter pevcem za ginljivo žalostinko.
ROB1Č, dne 30. listopada 1914.
Žalujoči ostali.
Za
svojo velansfto zalogo novosti. M vsled kritičnih časov zelo ugodne
Modne knjige priloživa k naročilom zastonj.
Pregrad & Cernetič
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici.
Centrala Ljubljana, p družnice . Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.
Delniška glavnica K	8,000.900
Rezervni zakladi „	1,000-000
i
Vloge na knjižice po 4V!o v tekočem računu po dogovora.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev
Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni ne papirje. Srečkena obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes.
Nakazila v inozemstvo. Kreditna piuma.