Učiteljski Tovariš
Stanovsko politiško glasilo UJL — Poverjenistvo Ljubljana. »
UrednUtvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Clanl pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
Pred odhodom pevskega zbora UJU na Češkoslovaško.
Peto leto svojega obstoja praznuje naš pevski zbor. V tej kratki dobi je pokazal, koliko premore trdna volja, vztrajnost in požrtvovalnost. Niti pet let ni minilo, a naš pevski zbor je priredil že lepo število koncertov po vsej Dravski banovini. Ni se ustrašil stopiti niti pred strogo in razvajeno zagrebško publiko. Povsod, kjerkoli je zbor nastopal, je žel priznanje in pohvalo in vsi nepristranski kritiki so poudarjali, da je učiteljski pevski zbor sposoben ponesti našo moderno pesem tudi izven mej naše države.
V proslavo Masary-kove 80 letnice se je odločil pevski zbor UJU, da ponese jugosloven-sko umetno in narodno pesem med brate Čehe in Slovake, ki jim priredi v raznih mestih 7 koncertov in tri matineje za šolsko mladino.
Artistično in orga-nizatorično temeljito pripravljen, odpotuje učiteljski pevski zbor dne 26. marca na Češkoslovaško. Njegova turneja po bratski republiki bo trajala do dne 7. aprila.
„Predpriprave za koncerte po češkoslovaških mestih so že izvršene, pripravljene so dvorane za koncerte, prenočišča za pevce in tudi za reklamo je poskrbljeno." Tako pravijo poročila Češko-Jihoslovenskih lig, ki so prevzela organizacijo koncertov v posameznih mestih.
Največjo pozornost pa vzbujajo matineje, ki jih priredi o priliki svojega prvega poseta Češkoslovaške, ju-goslovensko učiteljstvo češkoslovaški mladini, v počastitev 80 letnice predsednika republike Masaryka. Kako visoko cenijo te prireditve priča dejstvo, da mestna občina v Pragi sama plača vse stroške za gledališče v katerem se vrši matineja za mladino. Ravno tako je prevzel mestni šolski
bo ta turneja uspela povsem, kajti samozavest jim pravi, da so temeljito pripravljeni in da bodo častno rešili svojo nalogo.
Ko stopa naš pevski zbor prvič čez mejo svoje domovine z namenom, da pokaže pred tujim svetom lepo našo pesem, moramo pozdraviti dejstvo, da velja prvi poset pevskega zbora UJU bratski državi Čehoslovaški in se s tem vrne posete pevskih zborov češkega
Pevski zbor UJU sekcija Ljubljana.
svet v Hradec Kralove nase vse stroške za matinejo.
Vsa poročila, ki prihajajo iz Čeho-slovaške so dobra in vzbujajo v naših pevcih pogum in trdno prepričanje, da
in slovaškega učiteljstva, ki sta nam bila vedno vzor. Ni pa namen te turneje samo ta, marveč si želimo, da bi ta obisk našega pevskega zbora poglobil prijateljstvo med čehoslovaškim in
jugoslovenskim učiteljstvom. Z ustanovitvijo Vseslovanskega učiteljskega saveza se je zadostilo delni potrebi po prijateljskih stikih učiteljstva bratskih držav, a pevski zbori naj ga poglabljajo. Vseslovanski učiteljski savez naj skuša doseči čim boljše odnošaje v organizacijskem pogledu a naloga pevskih zborov pa je, da poglablja kulturne stike učiteljstva bratskih držav. Tudi v pogledu organizacije šolstva stoji Češkoslovaška daleč pred nami, a mi se nismo nikoli brigali za ta napredek. Vse drugam je bila in je še obrnjena naša pozornost glede šolske reforme, a s poglobitvijo kulturnih stikov med češkoslovaškim in jugoslovenskim učiteljstvom bi se dalo tudi v tem oziru odpomoči.
Želimo našemu pevskemu zboru, ki bo zastopal na Češkoslovaškem vse jugoslovensko učiteljstvo, da bi dosegel take uspehe, ki bodo vredni velikega truda in požrtvovalnosti naših tovarišev pevcev. Želimo pa tudi, da bi se s tem posetom poglobili tudi vsi kulturni stiki med češkoslovaškim in jugoslovenskim učiteljstvom, ki bi dovedli do iskrenega sodelovanja v organizačnem in tudi v pedagoškem pogledu.
Porok temu je tudi neumorni pevovodja Kumar Srečko, ki se ne straši nobenih žrtev pri vodstvu zbora.
»
Najboljši dohodek za oba „Učiteljska domova" so naročila vsega blaga potom Učit. gospodar, poslovalnice!
LISTEK.
f Tovarišu Klemenčiču v spomin.
Tovariš Ivan! Ni Te več med nami, pov* sod Te pogrešamo! Prenaglo — brez slovesa si nas ostavil ter odšel v kraje nam neznane! Toda vse je prišlo naravnim potem: 24. fe* bruarja kap, njej se je pridružila pljučnica, dne 2. t. m. je nastopila smrt; na pustni torek, ko je pošiljalo uprav pomladno solnce svoj zlati žar z nebes,, in je na cesti vriskalo pre* šerno življenje, pa smo Te na pokopališču v Pobrežju pri Mariboru položili v hladno zem* ljo. Kot težko žrtev smo izročili materi zemlji ta dan Tebe, ki si bil vedno in kljub vsem neprilikam življenja poln zdravega, neprisi* Ijenega humorja! Vsiljevala se nam je misel, da je življenje tragikomedija ... Z obilnim spremstvom na zadnji poti, so Ti mnogi tova* riši in prijatelji, iz vseh slojev, podali dokaz, da si nam bil ljub in da smo Te težko iz* gubili.
Ob Tvojem odprtem grobu so plakali Tvoji nepreskrbljeni otroci z materjo=vdovo in Tvoj brat. Tovariš Hren Te je v markant* nem govoru pokazal prisotnim kot zavedne* ga, odkritosrčnega tovariša, pa tudi kot ne*
ustrašnega, delavnega borca za pravice na* roda, narodne šole in učiteljstva v ptujskem okraju, v dobi Tvojega mnogoletnega službo« vanja na Ptujski gori, ko so v avstrijski dobi še paševali v Ptuju prosluli Velenemci. Bil si takrat mož na svojem mestu, bilo to v okrajnem zastopu ali v okrajnem šolskem svetu, kot zastopnik učiteljstva. Nisi se bal naših narodnih grobokopov, marveč si imel pogum, da si jim lučal bridko resnico o nji* hovi krivičnosti, brez pardona v obraz. Geslo v življenju Ti je bilo: »Od zibeli do groba ne gane moja se zvestoba!« Mislim zvestobo do naroda — tega gesla si se dosledno in značaj* no držal do svoje smrti.
Narodil si se leta 1872. v Godemarcih pri Mali Nedelji. Ko je pokojni nadučitelj Cvahte spoznal Tvojo bistro glavo, Te je spravil v ptujsko gimnazijo. Tam si dovršil štiri nižje razrede, nato si sc izobrazoval na maribor* skem učiteljišču. Brez izdatne podpore od do* ma si se enako drugim, ki tudi niso že v zi* beli prejeli »darov potrebnih Pluta«, moral boriti za svojo dijaško eksistenco. A blagih src ni manjkalo; našel si jih z lepo besedo in s humorjem, ki Ti je bil lasten že takrat v obilni meri. V dijaških letih Ti je srce za* plamtelo za narod, Tvoja narodna zavednost je bila takrat in pozneje dominanta vsemu Tvojemu dejanju in nehanju. Kot izboren prvi tenorist si nastopal v dijaških pevskih zborih v Mariboru, o prireditvah v počitnicah
in o naših vožnjah čez Pragersko in Ptuj, ko smo dajali nemčurjem razumeti, da so tod slovenska tla... In naj so nas gledali še tako grdo, naj so nas psovali ali nam grozili dejan* ski, Ti se jih nikdar nisi ustrašil.
.Na svojem prvem službenem mestu v Selih pri Ptuju, pozneje v Cirkovcah, Žetalah in na Ptujski gori si vežbal pevske zbore ter budil z našo pesmijo narodno zavednost — pripravljajoč instinktivno pot Jugoslaviji. Na Ptujski gori, kjer si učiteljeval skoraj polnih 19 let, si izbral prvo in drugo družico za živ* ljenje, tam si se utrdil gmotno ter kot večji posestnik povspel do veljavne osebnosti, da si mogel s poudarkom in .uspešno delovati za narod in narodno šolstvo. S Ptujske gore si bil po prevratu pozvan za šolskega voditelja na dekliško ljudsko šolo v Ptuj, kjer si ob* enem tudi vodil trgovsko nadaljevalno šolo. Ne smem pozabiti omeniti, da je svetovna vojna zagrabila tudi Tebe in Te pritegnila v neželjeno službovanje od jeseni leta 1914. do leta 1917.
Ko si se jeseni leta 1924. preselil kot uči* telj v Krčevino pri Mariboru, 'so Te zbog Tvoje odkritosrčnosti in dobrodušnosti vzlju* bili kaj kmalu otroci, tovariši in tovarišice. Na tej šoli si služboval do jeseni leta 1926., ko Te je 26. oktobra prvič zadela lahka kap, ki pa si jo srečno prebolel. Po daljšem bole* ženskem dopustu si bil s 1. avgustom 1927. stalno upokojen.
Poslej si s preostalo življenjsko energijo pogumno krmaril skozi vse sovražno valovje trpke usode. Zadel Te je v tem času strašen materialni udarec, ki bi bil marsikoga drugega zlomil, toda Ti si mu odolel. Namesto da bi se bil vdal mirnemu življenju, si sprejel posle tajnika pri društvu hišnih posestnikov v Ma* riboru, samo da olajšaš sebi in svojcem eksi* stenco. V tej lastnosti si storil mnogo do* brega, pridobil si si mnogo prijateljev.
Živeti si želel vsaj tako dolgo, da Ti od* raste drobna deca, a Previdnost je sklenila drugače. Nenadoma je planila nad Te iz za* sede pošast — kap in Te je zlomila. Upali smo sicer, da tudi zdaj premagaš pošast, a smo se prevarili. Tvoje ure so bile štete! Mrtvaški zvon je zapel zadnjo pesem Kle* menčiču*pevcu, zavednemu narodnemu delav* cu, vrlemu slovenskemu učitelju ... Pevski zbor tovarišev in prijateljev Ti je zapel v od* prti grob žalostinko »Blagor mu, ki se spo* čije...« Res si odšel po mnogih trudih in pre* varah počivat in snivat večni san. Nemo smo se poslovili od Tebe, in srca naša so bila raz* tužena.
Dragi tovariš Ivan! Vsi Te ohranimo v blagem spominu, lahka Ti žemljica!
Tvoj ožji rojak.
Zaključite nabiranje naročnikov za Mladinsko Matico s koncem marca!
Kongres internacionalne federacije učiteljskih udruženj.
Okrožnica poslana vsem organizacijam včlanjenim in onim, ki so pozvana, se glasi:
Gospod predsednik in dragi tovariš! Na kongresu internacionalne federacije učitelj* skih udruženj v Belinzoni leta 1929. je bilo sklenjeno, da se bo vršil kongres leta 1930. v Pragi na velikonočni teden.
Praški kongres tvori mednarodni peda* goški teden, dva kongresna dneva za konfe* renče in debate in dva dneva za obiske raz* nim ustanovam v svrho proučavanja, trije dnevi pa so namenjeni konferenci internacio* nalne federacije učiteljskih udruženj.
Provizorično je določen sledeči program:
Torek 22. aprila 1930. Konference in raz* prave:
a)	o tem, kaj je človečanskega v naporih Jana Tlusa, Moravskih bratov in Šelsiskega;
b)	o tem, kaj je internacionalnega v filo* zofskem in pedagoškem delu Amosa Komen« skega in
c)	o lajiški šoli na Čehoslovaškem.
Sreda 23. aprila:
1.	Primer, ki ga daje sodelovanje stanov na Čehoslovaškem v korist edinstva manjšin: a) učitelji, b) uradniki, c) delavci.
2.	Obvezna pošolska vzgoja na Čehoslo* vaškem.
3.	Internacionalna manifestacija za mir.
Četrtek 24. in petek 25. aprila. Obisk usta* novam pedagoškega, socialnega in internacio* nalnega značaja.
Sobota 26., nedelja 27. in ponedeljek 28. aprila. Kongres internacionalne federacije učiteljskih udruženj:
1.	Poročilo o delu odbora in financah.
2.	Pedagoška akcija. Organizacija narod* ne šole.
3.	Pacifistična akcija: Izvršitev resolucij sprejetih na kongresu v Belinzone.
a)	Orientacija pouka v smislu ideje inter* nacionalne solidarnosti.
b)	Internacionalna zamenjava otrok.
c)	Zamenjava učiteljev in uvedba inter* nacionalnega pedagoškega tedna.
č) Sodelovanje v društvih za narodni in mednarodni sporazum.
Prvo vprašanje: Organizacija javnega pouka.	'
Kongres v Belinzoni je izglasoval slede* čo resolucijo:
»Federacija smatra, da bi se moralo vsa* kemu otroku nuditi možnost, da se šola, brez ozira na njegovo materialno stanje.« Zaradi tega je določila, da se stavi na dnevni red prihodnjega kongresa vprašanje: organizacija javnega pouka.
'Pravni princip, da ima vsak otrok pra* vico do izobrazbe je bil sprejet že v Belin* zoni in zaradi tega ni potrebno, da se še en* krat o njem razpravlja. Potrebno je le ugo* toviti, kako je treba reorganizirati javni po* uk, da doseže ta cilj.
Ampak ta problem, ki je, kot izgleda vzet iz zelo ozkega stališča, je v resnici zelo
obsežen. Tu se mora posebej razpravljati o administrativni, materialni in finančni orga* nizaciji, ravno tako tudi o organizaciji per* sonalnega kadra, organizaciji izpitov o inte* lektualni, estetski organizaciji itd.
Smo mnenja, da bi bilo treba ta obsežni problem razdeliti in to zaradi tega, da se ne zaide v površnost. Zaradi tega naj bi se vr* šila letos v Pragi debata samo o vprašanju: Organizacije natfodne šole.
Že na kongresu v Belinzone smo izjavili, da mora biti ta šola tako organizirana, da bi mogla sprejeti otroke, ki pripadajo druži* nam raznih veroizpovedi in raznih mišljenj, ne da bi vplivala niti na njihovo zavest, niti na njihovo vero.
Soglasnost je dosežena v korist tolerant* ne šole, ki bi bila odprta vsem.
V odločitev na praškem kongresu pride še vprašanje, kako morajo biti organizirane ustanove za javni pouk, da bi dale ljudstvu maksimum kulture, ki se more trenutno dati.
Dolžnost kongresa je, da pri, tem raz* pravljanju ugotovi, katera organizacija bi bila naj pripravne j ša, da se briga za socialne, fiziološke in psihološke razloge
Da se olajša debata, Vas prosimo, da nam čim prej odgovorite na priložena vpra* šanja in da nam pošljete eventuelne pred* loge in resolucije, ki bi jih vaša organizacija predložila kongresu.
1.	Smatrate li, da je sledeča razdelitev obveznega javnega pouka najboljša? Ako ne, katere predlagate vi?
a)	do 6 let: otroški vrtec, šola za učenje materinega jezika,
b)	od 6 do 10 let osnovni pouk prve stopnje,
c)	od 10 do 14 ali 15 let osnovna šola druge stopnje,
č) od 14 do 18 let obvezna nadaljevalna šola za obrtne začetnike s približno 200 ur letno,
d)	ljudske univerze za kmete in delavce.
2.	Na kakšni podlagi je urejena razdeli* tev osnovne šole po vaši zamisli?
a)	psiho*fiziološka osnova,
b)	specialna osnova.
3.	Kako označujete razne tipe narodnih šol s pedagoškega stališča? (cilj, metoda):
a)	otroški vrtec,
b)	narodno šolo prve stopnje,
c)	narodno šolo druge stopnje,
č) nadaljevalno šolo (14 do 18 let),
d)	ljudske univerze za delavce in kmete.
4.	Kakšen karakter naj dobi po vašem mišljenju profesionalno izobraževanje iširo* kih plasti?
a)	v otroškem vrtcu,
b)	v narodni šoli prve stopnje,
c)	v narodni šoli druge stopnje,
č) v nadaljevalni šoli,
d)	na ljudski univerzi.
Po »Narodni Prlosveti«.
in slovnici, čeprav smo že davno spoznali, da spadata oba predmeta med najtežje pred* mete, ki se poučujejo v narodnih šolah. Tudi tu moramo razmišljati, da najdemo pota k izboljšanju.
j. Poizkus je dokazal, da naj se dopoldan* ski pouk pričenja praviloma s stvarnim po* ukom, to je s petjem ali z vzgojnimi ročnimi deli, torej s predmeti z manjšim indeksom utrudljivosti.
E. Lippert — Albin LajOvic.
Učiteljski pravnik.
—§ Prosim, pojasnite v »Učit. Tovarišu«,
kako je razumeti izplačilo stanarine učit. osebam. Ali morajo občine že 1. aprila 1930. izplačati zakonito stanarino učiteljstvu, kljub temu, da nimajo iste v proračunu za to leto, ker se je proračun že koncem leta 1929. na* pravil, ali so dolžne dati vnaprej na račun l. 1931. — ali kako že. — Tozadevne naloge so dobili sreski načelniki. Podrobneje bo to vpTaJanje uredil pravilnik. Oblast je opozor* jena na gornje slučaje.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učit. Samopomoč. Od 1. januarja do 15. marca 1930. je bilo vpisanih 68 novih čla* nov. Več priglašencev iz zadnjih let sprejem* nih pristojbin še ni nakazale. V februarju 1930. je društvena uprava razposlala vnovič vsem starim priglašencem položnice z vpisa* nim zneskom za pristojbine. Nakažite male zneske takoj, da postanete člani U. S.! — Dru* štvena uprava U. S. sporoča svojim članom in novim priglašencem za U. S., da bo vsled od* borovega sklepa z dne 15. marca 1930. zaraču* navala ob sprejemu v društvo novim članom za tiskovine in poštnino pristojbino 5 Din; dosedanja pristojbina je znašala 3 Din, Pri tem je imelo društvo pri vsakem novem čla* nu po 134 Din primanjkljaja. Sprejemne pri* stojbine bodo v bodoče sledeče: Za starost od 20 do 25 let 27 Din, od 25 do 30 let 31 Din, od 30 do 35 let 46 Din, od 35. do 40 let 56 Din in od 40. do 45 let 76 Din. — Učit. Samopo* moč ima danes 2450 članov, posmrtnina znaša 12.250 Din.	,
Utrudljivost učnih predmetov na narodnih šolah.
Češki nadzornik dr. O. Kriebel je dal .po* budo, da se preišče utrudljivost posameznih učnih predmetov na narodnih šolah s pomoč* jo poizkusov, ki so se izvršili v 14 šolskih okrajih po navodilih, ki jih je napravil avtor sam.
Pouk v določeni učni uri naj bi bil urejen tako, da bi sodelovali vsi učenci. Po 45 mi* nutni uri je sledil vedno poizkus, ki je trajal 15 minut in pri katerem se je ugotovila po Burgersteinovi metodi stopnja utrujenosti. Poizkus se je vršil v obliki tekme, da se vsi učenci v resnici potrudijo izvršiti kar največ računskih nalog. Najmlajši učenci I. šolskega leta so dobili osminke papirja iz razrezanih šolskih čitank in drugih knjig z nalogo, da zaporedoma prečrtajo vse črke »o«. Učenci II. do VIII. šolskega leta so dobili ozke tra* kove papirja z nalogo, da prištevajo k dane* mu številu vedno enako število. V II. šolskem letu so učenci prištevali število 6, v III. 7, v IV. v V. 26, v VI. 68, v VII. 157. in v VIII. 379. Da bi bila računska naloga pri vseh predme* tih enako težka, so učenci prištevali vedno le zgoraj navedena števila seveda k drugi osnovi. Učenci, ki so bili z nalogo preje go* tovi in to seveda v razredih, kjer se šteje le do 100 ali do 1000, so dobili še nadaljnjo na* logo, da dano število zopet odštevajo od naj* višjega danega števila.
Uspeh poizkusa se je izrazil v obliki ulomka, kjer je bil imenovalec število reše* nih računov, števec pa število pravilnih reši* tev. Z došlih izkazov so se ugotovili najpreje premeri za vsak šolski okraj in potem iz teh za vseh 14 okrajev. Če izkazuje indeks utru* jenosti za I. šolsko leto n. pr. 72, pomeni to, da je bilo od 1000 rešenih slučajev 928 pra* vilnih in 72 nepravilnih prečrtov črke »o«.
Poizkusa utrudljivosti se je udeležilo 14.557 učencev prvega šolskega leta, 13.167 drugega, 12.268 tretjega, 9972 četrtega, 6673 petega, 6419 šestega, 5726 sedmega in 5750 osmega šolskega leta, tedaj v celoti 74.532 uečneev.
Če razdelimo število poizkusov po učnih predmetih, potem se je udeležilo poizkusa utrudljivosti v verouku 55.577 učencev, držav* ljanskem nauku in vzgoji 72.150, v branju 63.107, v slovnici in pravopisu 57.877, v slogu 27.499, v nazornem nauku 33.690, v domovi* noznanstvu 14.231, v zemljepisu 16.128, v zgo*
dovini 14.443, v prirodopisu 16.025, v prirodo* slovju 12.279, V računstvu in geometriji 72.834, v risanju 52.786, v. pisanju 49.397, v petju 53.939, v telesni vzgoji 55.885, v vzgojnih roč* nih delih 42.363, v ženskih ročnih delih in do* mačih naukih 21.968 učencev in učenk.
Tabela o utrudljivosti učnih predmetov a(e je sestavila takosle:
Indeks utrudljivosti:
UČNI PREDMET		Š	0 L S K O LETO'					
	I.	II.	m.	IV.	V.	VI.	vn.	VIII.
Verouk......	80	132	88	131	128	129	42	109
Državljanski nauk in								
vzgoja .......	110	130	80	50	90	130	60	86
Branje......	106	110	90	80	180	130	220	93
Slovnica......	—	124	24	88	143	162	178	139
Slog.......	—	—	66	63	133	108	144	102
Nazorni nauk . . .	72	121	35	—	—	—	—	—
Domovinoznanstvo	—	—	—	_	71	106	—	—
Zemljepis.....	—	—	—	—	—	131	116	114
Zgodovina ...	—	—	—		—	136	111	112
Prirodopis.....		—	—	—	—	110	104	85
Prirodošlovje ....	—	—	—	—	—	124	112	85
Računstvo .....	134	154	102	68	192	14»	190	121
Risanje......	4fi	73	78	61	163	129	119	79
Pisanje......	164	102	82	63	102	130	118	91
	112	100	85	55	101	111	128	115
Telovadba.....	84	57	37	350	150	189	69	77
Vzgojna ročna dela .	166	122	64	68	117	108	132	113
Ženska ročna dela	—	94	80	64	85	166	116	119
Celoletni povprečni indeks utrudljivosti za posamezne predmete znaša:
Domovinoznanstvo 115, risanje 120, pisa* nje 122, petje 122, telovadba 125, vzgojna roč* na dela 128, nazorni nauk 134, občinski nauk in vzgoja 149, prirodošlovje 149, zgodovina 150, prirodopis 150, branje 152, verouk 152, slog 154, ženska ročna dela 159, zemljepis 167, računstvo 170 in slovnica 186.
Poleg opazk za posamezne predmete na* vaja dr. Kriebel še sledeče rezultate za šolsko prakso:
1.	Jasno je, da se približujejo nekateri predmeti kakor čitanje, verouk, ženska ročna dela in zamljepis najvišji meri utrudljivosti sploh, čeprav jih splošno smatramo za mnogo manj utrudljive. Tukaj se pokaže potreba te* meljite zmene dosedanjih metod.
2.	Prav tako ne moremo biti zadovoljni z visokim indeksom utrudljivosti v računstvu
knpite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Mladinska Matica.
— Od neke šole je dobila uprbva Mla* dinske Matice očitek, da v »Učit. Tovarišu« sicer agitira za nabiranje naročnikov, na šole pa da ni poslala še nobenih tiskovin. Po* trebno se nam torej zdi sporočiti, da so se odposlali bloki in poštne položnice ob lanski ekspediciji knjig vsem šolam. Ker pa je mo* goče, da so se tiskovine izgubile tu pa tam zaradi premeščenja učiteljstva, zato prosimo, da se v takih slučajih takoj zahtevajo, ker se tudi letos nabirajo naročniki samo potom blo* kov. Zahtevajte torej bloke in zaključite čim prej nabiranje, da bo mogla letos uprava raz* poslati knjige nekoliko prej kot lani.
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Vabila:
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ bo zborovalo v četrtek 3. aprila 1930. ob 10. uri dopoldne v osnovni šoli na Gomilskem. Poleg običaj* nosti na dnevnem redu: Obravnava novih pravil UJU. — Ukrepi za izboljšanje našega gmotnega položaja ob reviziji uradniškega zakona. — Analiza Cankarjevih del, izbor za šolsko čtivo. — Prosim polnoštevilne ude* ležbe! — Jarh Josip, t. č. predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKO SOBOTO zboruje dne 5. aprila v osnovni šoli ob 9lA. uri.
Poročila:
+ OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA POLITIČNI SREZ LJUTO* MER, ki se je vrš i dne 8. februarja 1930. v Gor. Radgoni.
Statistika: Vsega učiteljstva v okraju 105, članstva 97, navzočih 42.
Situacijsko poročilo: Tov. predsednik otvori občni zbor s pozdravn m nagovorom na navzoče članstvo, ki se ga je vkljub skraj* no slabi poti udeležilo v častnem številu. V svojem govoru podaja obenem predsedniško poročilo za preteklo poslovno leto, ki je pri* neslo v polit čnem kakor tudi v stanovskem
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA 4 . ...
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/lli
IZVIRNE FRANCOSKE PASTILJE
VALDA
prodajajo vse
LEKARNE !N DROSERUE
zoper grlobol, hripavost, prehlad, nahod, akutno in kronično brohito, katarje, gripo, influenco, naduho, zaaoplost
En gros.
En detail.
*
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
oziru toliko izprememb. — Pred prehodom na dnevni red pozdravi novodošle tovariše in to* varišice: Regoršek Bogomira, Korošak Cirilo, Kuharic Irmo in Golobic. (Obenem se pa po* slovi od tov.: Kramberger, Ramšak in Žerjav. Z odhodom slednjega izgubi naše društvo enega najagilnejšlh članov.
Po čitanju in odobritvi zapisnika zadnje* ga zborovanja se preide na rešitev došlih do* pisov.
Članarina za učiteljski pevski zbor se plačuje redno, in se bo nakazala do določe* nega termina. — Drugi dopisi se vzamejo na znanje.
Nato spopolni tov. predsednik poročilo o seji širjega sosveta. — Sledijo poroč la raz* nih funkcionarjev našega društva.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da je društvo zborovalo v preteklem poslovnem letu petkrat in da so bila zborovanja v sploš* nem dobro obiskana. Stremljenje za lastno izobrazbo tudi ni bilo na zadnjem mestu, o čemer svedočijo razna predavanja in poroči* la, katerih je bilo 16.
Tov. blagajničarka poroča, da je bilo v preteklem letu prejemkov 17.428'58 Din, iz* datkov 16.323-64 Din, torej 1104*94 Din pre* bitka. Pripomni še sledeče:
1.	Članarino plačujmo vedno naprej. Naj* bolje — po možnosti — poravnati članarino že v prvem polletju.
2.	Način plačevanja članarine: učiteljstvo šole se dogovori, koliki naj bodo prispevki. Upravitelj, ki je obenem nabiralec, odtegne ob mesecu dogovorjeni znesek in zabeleži vsoto na nabiralno polo.
3.	Na položnicah vsikdar navesti kdo in koliko je plačal.
4.	Dolžnost vsakega člana UJU je tudi ta, da vestno, redno in točno plačuje čla* narino.
Pregledovalca računov sta pregledala ra* čune ;n jih našla v redu, zato se blagajničarki da absolutorij. — Članarina za leto 1930. zna* ša 170 Din, za poročene učiteljice pa 100 Din letno.
Knjižničar ni imel kaj poročati, ker se je izposojevalo le minimalno število knjig.
Tov. nadzornik se v iskrenih besedah za* hvali odboru za njegovo delovanje, posebno tov. predsedniku za njegov trud in njegovo požrtvovalnost.
Na predlog tov. Žerjava se z vzklikom izvoli stari odbor, samo preselivši člani so se nadomestili z novimi.
Predsednik Mavric Karel, podpredsednik Stopar Slavko, tajnica Stergar Ana, blagajn * čarka Gruden Danica, knjižničar Mislej Jo* sip, odbornik Žel Janko; namestniki: Prelog Cecilija, Tratar Marjan, Klanjšek Miroslav. Pregledovalca računov Miki Ciril in Ivarjšič Ljudevit.
Nato so bili izvoljeni poročevalci:
a) za samoizobrazbo Tratar Marjan, b) za reformo šole Rus Alojzija, c) za Narodno Prosveto Karbaš Fran, č) za Pedagoško cen* tralo Rus Alojzija, d) za Samopomoč Zacherl Minka, e) za izvenšolsko delo se do potrebi voli.
Predlogi in nasveti društvenikov: a) Vsi člani se vabijo k pristopu v društvo, b) Pre* davanja se sproti določijo, c) Ker se udeleži slovesne otvoritve gornjeradgonskega mostu ban g. Dušan Sernec, predlaga tov. predsed* nik, da se mu pokloni deputacija iz učitelj* skih vrst, sestoječa iz: tov. Mavrica, Burja, Pertl, tov.(ice) Kovačečeve in Šetinove. č) Ker ni nihče poslal nasvetov, kakšne knjige se naj nabavijo za okrajno učiteljsko knjižnico, se sklene, da se sestaneta knjižnična odbora v Gor. Radgoni in določita knjige za knjiž* nico. Knjižnični odbor za Gor. Radgono tvo* rijo: tov. Mavric (preds.), tov. Burja (knjiž* ničar), tovarišica Šetinova (blagajničarka). Za Ljutomer: tov. Stopar (preds.), tov. Tratar (knjižničar), tovarišica 'Kjuder (blagajničar* ka). d) Občnega zbora »Učit. doma« v Marl* boru se udeležita tov. Karbaš in Stergerjeva. Na tem zboru se bo stavil predlog, da bi zna* šala članarina 12 Din letno, e) Prihodnje zbo* rovanje bo 3. maja t. 1. pri Kapeli, f) Tov. Tratar predlaga, da bi poverjeništvo poslalo svoje zastopnike k banski upravi, ko bo ta izdelala nov pravilnik o kmetijsko*nadaljeval* nih šolah.
Sledilo je predavanje tov. Žerjava o »Na* ši samoizobrazbi in književnem programu Mladinske Matice«. — Pred tem se je izjavil tov. Tratar glede svojih zadnjih besed, ki so se tikale osebno vodstva Pedagoške centrale in »Popotnika« in zveze teh z znano grupo »čistih deklarašev« na III. samoizobraževal* nem tečaju, da so bile njegove izjave le nje* govo osebno mnenje. O kritiki vsega dela pa ostaja pri podanih izjavah.
Predavatelj Žerjav je pri svojih izvaja* njih o samoizobrazbi poudarjal sledeče:
1.	Kakšno je bilo razmerje med zastop* niki pedagogike in sociologije na prvih dveh tečajih.
2.	Učitelj kot izrazit psiholog in učitelj kot dosleden sociolog.
3.	Kaj zahteva sodobnost od učitelja kot inteligenta in kulturnega delavca. Kakšen je ideal učiteljske izobrazbe?
4.	Kakšne probleme sreča učitelj v šoli in izven nje.
Pripravite naročilnice za 5. številko „NAŠEGA RODA", da bo do 1. aprila v redu.

5.	Kakšen je naš samoizobraževalni pro» gram in kako se bo izvajal .in
6.	meje in možnosti naše samoizobrazbe ter sedanji OIO v Mariboru.
Društveni zbor je soglasno izjavil, da se strinja v celoti z izvajanji predavatelja^ in s samoizobraževalnim programom, kakršnega je razvijal z omenjenim predavanjem.
Pri književnem programu Mladinske Ma« tiče je tov. Žerjav omenjal:
1.	Delo in uspehe sedanjega odbora Mla« dinske Matice.
2.	Redne in izredne publikacije in njihova vloga v književnem in pedagoškem oziru.
3.	Kakšen bi naj bil književni program za bodoče leto in
4.	kakšne knjige namerava izdati letos Mladinska Matica.
Istotako so se društveniki strinjali z mi« slimi predavatelja, ki bo objavil književni pro» gram Mladinske Matice, da bo mogoča širša razprava o njem po društvih in da pridobi na delegaciji definitiven značaj.
Občni zbor se zaključi ob J415. uri. K. Miavrič, t. č. preds. A. Sterger, t. č. tajnica.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SOD« NI OKRAJ LJUTOMER je zborovalo dne 8. marca v Žužemberku.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje ter pozdravil zborovalce. Od 30 članov je bilo navzočih 23. Nato pa se je v lepih besedah spomnil velikega Slovana, predsednika čeho« • slovaške republike Tomaža Masaryka, ki je baš v teh dneh slavil svoj rojstni dan. Zatem so se obravnavale razne stanovske zadeve. Zborovalci so odobrili «tališče, ki ga je za« vzel odbor na svoji seji z dne 20. februarja glede osporjenih člankov v »Popotniku«, glede izpremembe pravil UJU ter dela cen» trale v Beogradu.
Nato se je prečital referat tov. Ljubica: »O mladinskem slovstvu«. Lepo sestavljen, skrbno pripravljen in izčrpno podan referat je žel vseskozi priznanje in pohvalo. V de» bati k temu predavanju se je tudi izreklo mnenje glede urejevanja »Našega roda«. Ta naj bi prinašal več sestavkov primernih za nižjo in srednjo stopnjo ter za podeželske otroke.
Zatem je predaval tov. Ambrožič o »Re« dovanju na osnovni šoli«. IPrav lepo zamiš« ljeno predavanje so zborovalci poslušali z veliko pozornostjo ter se predavatelju lepo zahvalili zanje.
Predlog, da bi postal vsak član društva tudi obvezen član »Učit. doma«, se odloži na prihodnje zborovanje. Soglasno pa se je osvojil predlog pov. UJU, da bi krila stroške za potnino delegatom za skupščino in seje širjega sosveta blagajna poverjeništva. Mervar t. č. preds. R. Hrovatova t. č. tajnita.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KR« ŠKI OKRAJ je zborovalo v Krškem dne 15. februarja 1930. Od 146 članov je bilo navzo» čih 91 ali 62%, poleg teh še trije gostje.
Delovna šola v praksi. Demonstriral je tov. Bitenc, ki je v to svrho pripeljal svoje učence II. a razreda iz Leskovca. Ker je v šoli ravno obdeloval snovno jedro »Kako se obla» čimo in obuvamo«, je tu obravnaval stroje» nje. Prejšnji dan je bil namreč s svojimi učenci v Vaničevi strojarni v Krškem, kjer jim je strokovnjak«strojar pokazal in razlo» žil način in potek strojenja. Ob tej temi je tedaj tov. Bitenc podal način, kako se dado v tem okviru obdelati vsi predmeti nekako igraje, brez vidnega prehoda. Pokazal nam je tedaj nekako sliko vzajemnega pouka na tej stopnji. Otroci so se zelo živahno, a vendar samostojno udejstvovali. Imeli smo vtis, ka» kor da smo prav za prav pri zborovanju ka» kega društva, kjer je učitelj le predsednik. Najbolj nam je ugajalo, da je bila to le čisto enostavna učna slika v njegovem razredu, ne pa kak »paradni« nastop, kakor smo jih bili vajeni še pred kratkim. Po dovršenem nasto» pu se je razvila živahna debata, v katero so Dosegli tov. Požar, Mihelič, Brezovar, Stiplov» šek Bartenjev; posebno obširno je tpvariš nadzornik govoril o potrebi priprave tudi pri takozvani delovni šoli. Končno je povedal tov. Bitenc, da to, kar smo ravnokar videli, ni bila tista prava delovna šola, o kateri se piše; taka je pri nas bolj težko izvedljiva, ampak le nekak kompromis med starim in no« vim. Nato govori o načinu, kako se mora mo» deren učitelj za pouk pripravljati, in tu smo videli, da zahteva ta način pouka še obsež» nejšo pripravo od dosedanjega. Nato se mu je tov. predsednik za njegov trud iskreno zahvalil.
Domoznanska učna snov. O tej temi je govoril tovariš nadzornik Drnovšek iz breži« škega okraja. Povedal je, da namerava breži» ški okraj izdati posebno knjigo o domoznan« stvu Posavja. Vabi tudi učiteljsko društvo našega okraja k sodelovanju, da dobimo tako pregled vsega dolnjega Posavja od Zidanega mosta do porečja Sotle. Zbrano učiteljstvo je to idejo prav toplo pozdravilo in obljubilo svojo pomoč.
S tem je bil dnevni red izčrpan.
Splošne vesti.
_Pošljite naročilnice za 4. številko »Na«
šega roda«. Nekatere šole so poslale denar, niso pa poslale še naročilnic za 4. številko »Našega roda«. Prosimo jih, da store to ta« koj. Nekaj stalnih šol, ki so prejele dosedaj vse številke, še niso poslale naročilnic. Go» tovo je kaka zmota vmes. Rezervirali smo jim 4. številko ter prosimo, da takoj pošljejo naročilnico, drugače pa reklamirajo številko, če se je naročilnica izgubila.
—	Prišel je čas, da ©dpošljete tudi naro« čilnice za Mladinsko Matico. Knjige se pri« pravljajo za tisk in bo treba določiti naklado. Posvetite vso pozornost tudi Mladinski Ma«
tiči.	, T . ,
—	Občni zbor Učiteljskega doma v Ljub« ljani bo 25. marca ob 9. uri v risalnici držav« nega učiteljišča v Ljubljani. Zadružniki, po« setite ga v obilnem številu! — Načelstvo.
_Čitalnica v Dačkem domu UJU. Udru«
ženje jugoslov. učiteljstva je otvorilo 20. t. m. v novi stavbi Dačkega doma (Kralj Mi« lutinova 66), čitalnico za svoje člane. Čital« niča bo v veliki dvorani doma, ki je v ta na« men posebej pripravljena. — Poleg raznih do« mačih in tujih časopisov, ki jih prejemi udruženje, je obiskovalcem na razpolago tudi knjižnica Udruženja s precejšnjim številom pedagoških in drugih poučnih del, časopisov in leposlovnih knjig. — Čitalnica bo odprta od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Niti knjige niti časopise se ne sme odnašati iz čitalnice. Do nadaljnjega vodita knjižnico in čitalnico taj« nika Udruženja gg. Milan Mihailovič in Da« nilo Milanovič.
—	Plače francoskega učiteljstva znašajo letno od 9500 fr. do 17.500 fr. in pa od 10.000 fr. do 18.500 fr. Interesantno je, da se je mlaj« še francosko učiteljstvo na učiteljskem kon« gresu leta 1929. postavilo na stališče, da mo« rajo biti plače vsega učiteljstva enake in to po načelu: enako delo enaka plača. Večina francoskega učiteljstva pa je bila proti temu stališču.
—	Prihodnja številka »Popotnika« izide meseca aprila v širšem obsegu, tako da bo nadomestila vse zaostale številke. Uredništvo se je vedno trudilo, da pride list ob določe« nem roku v roke članstvu ter je pravočasno odposlalo gradivo. Nastala trenja med pover« jeništvom in uredništvom pa so onemogočila redno izhajanje »Popotnika«. — Uredniški odbor. — Pripomba poverjeništva: Poverje« ništvo je bilo le proti objavi člankov »Prvi korak k delovni šoli« in pa »Verouk in vzgoja«.
—	Iz Prekmurja — Šulinci. Dne 20. marca 1930. bo obhajala tovarišica ga. Am. Kavčič lOletnico učiteljevanja v Prekmurju. Službuje neprekinjeno vedno na istem mestu v Šulin» cih, majhni obmejni vasici. S svojim prijaz» nim nastopom si je osvojila tukajšnje Ijud» stvo, da jo res iz srca ceni in ljubi. Gospej že« limo še mnogo let službovanja v Prekmurju, saj se počuti tu zelo zadovoljna. Na mnoga leta! — X.
—	Ustanovitev zasebnega bolniškega pod« pornega društva. V četrtek, dne 13. marca 1930. ob 8. uri zvečer se je vršil v dvorani gostilne »Mrak« ustanovni občni zbor pod« pornega društva »Providentia« v Ljubljani. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili trgovci, obrtniki, državni nameščenci in predstavniki raznih stanovskih organizacij, ki so ustanovitev takega društva z zadoščenjem pozdravili. Namen novo ustanovljenega dru» štva ^Providentia« je nuditi vsem osebam, ki se bavijo s samostojnimi poklici, ter držav« nim uradnikom za naše socialne razmere ta» ko zelo potrebno podporo v slučaju bolezni, nezgode, poroda in smrti, ne da bi to posa» meznika gmotno kaj prizadelo. Napram na» vedenim poklicem so danes zasebni ngjne« ščenci in delavci, ki so za slučaj bolezni in nezgode obvezno zavarovani, marsikaj na boljšem. Kdor je že bil bolan, ta prav dobro ve, kakšne gmotne žrtve so potrebne za zo« petno pridobitev izgubljenega zdravja. Mar« sikdo pa si sedaj niti ne more dovoliti ono zdravljenje, ki bi bilo zanj najuspešnejše in bi mu najhitreje vrnilo zdravje,, naše največje bogastvo. Kolikokrat trpi zaradi bolezni dru« žinskega poglavarja gmotno in duševno nje« gova rodbina, ker ji zaradi stroškov zdrav« ljenja primanjkujejo potrebna sredstva za prehrano. Malo je obrtnikov, trgovcev in drugih samostojnih oseb, ki bi si mogli privo« ščiti drago zdravljenje v zdraviliščih in ob« enem z lastnimi sredstvi skrbeti za preživlja« nje rodbine. Ker je zdravljenje drago, z njim marsikdo odlaša in ne išče takoj zdravniške pomoči. Ko pa pride k zdravniku, je že pre» pozno. Tudi državni nameščenci so ob bolezni zelo prizadeti, ker si s svojimi sredstvi težko dovoljujejo drago zdravljenje v II. razredu bolnice ali v zdravilišču. Temu hoče odpo» moči novoustanovljeno bolniško podporno društvo »Providentia«, ki hoče nuditi svojim članom proti majhni mesečni članarini po» trebno zdravljenje. Ustanovna članska skup» ščina podpornega društva »Providentia« je določila za sedaj tri dajatvene razrede, v ka« terih znaša članarina 40 Din, 50 Din in 70 Din na mesec. Za te majhne prispevke pa nudi društvo povračilo stroškov za zdravljenje pri poljubnem zdravniku (prosta izbira zdrav« nika), oskrbe v bolnici, zdravljenje v topli« cah ali zdraviliščih, pomoč ob porodu itd. Poleg tega daje društvo tudi posmrtnine do 10.000 Din. Novo ustanovljenemu društvu že« limo najboljšega uspeha in razvoja. Veliko število članov naj mu omogoči, da bo s pri« meroma majhnimi prispevki moglo nuditi čim višje dajatve. — V odboru je tudi šolski upra« vitelj z Laverce Mirče Kosin, ki daje pojas« nila učiteljstvu, če kdo želi. Priložite znamke za odgovor.
Mali junaki!
so tisti otroci, ki se veselo igrajo. Samo skrbna mati pozna težo njihovega življenja. Prvi zob, prvi korak, mnoge, mnoge preteče bolezni, vse to so priče velike uporabe telesnih moči, ki jih malo telo rabi za svoje življenje, za rast in posebno še za razvoj. Mati pomagaj mu, da obvlada težkoče rasti, da pride do zdrave krvi in močnega telesa in to z navadno krepilno hrano
, OVOMALTINE, ki jo pri« j poročajo zdravniki. Ovo> maltine je koncentrirana krepilna hrana, ki sestoji iz najvrednejših hranilnih se» stavin. Vzbuja tek uspešno pomaga pri razvoju telesa in živcev. Raztopljena v mleku ali v kaki drugi pija« či, je Ovomaltine, zaradi svojega ugodnega okusa, za otroke prava slaščica
Ovomaltine je najbolj» še jamstvo za zdrav razvoj otrok.
Dobiva se povsod škat» Ija po 18-50 Din.
Zahtevajte brezplačne vzorce, sklicujoč se na ta oglas, od
DR. A. WANDER D. D. ZAGREB.
— Slovenska Matica naznanja: 1. in 3. snopič Cankarjeve Zgodovine likovne umet« nosti v zahodni Evropi sta se morala ponatis« niti, ker sta pošla. Ponatis je gotov, vezava celotnega prvega dela je dovršena. Knjiga, ki obsega slikarstvo, skulpturo in arhitekturo, skupno 316 strani s 141 slikami, velika osmer« ka, stane vezana v najfinejše platno, izvirne platnice 200 Din (tržna cena). Za člane znat« no znižane cene, seveda za vsakega le za en izvod. Dobe se tudi posamezni snopiči 1. do 3. V zalogi je še nekaj izvodov faksimilirane (Blasnikove) izdaje Prešernovih poezij po pesnikovem rokopisu iz 1. 1846. v lični karton« ski kaseti. Cena 260 Din, za člane 220 Din. Nadalje je tudi nekaj izvodov Trubarjevega zbornika (1908., 193 strani). Vezan v izvirne platnice 70 Din (za člane 50 Din). Opozar« jamo na Zemljevid slovenskega ozemlja 1:200.000, v 4 sekcijah z vrisanimi državnimi mejami. Oddajo se tudi posamezne sekcije. Cena za vse 4 sekcije 100 Din, posamezne 30 Din. Na platno, žepni format z etuijem 150 Din, posamezne sekcije 50 Din. Avto« karte v istem merilu, žepni format 80 Din. Za člane znižane cene. Letošnje knjige izidejo o Veliki noči.
—	Letošnje publikacije Ljubljanskega velesejma. Z letošnjo velesejmsko prireditvli« jo praznuje Ljubljanski velesejem svojo de« setletnico. V dostojno proslavo tega jubileja izda uprava velesejma spominski spis »Ljub« ljanski velesejem ob desetletnici«, ki bo v le« pih besedah iin slikah prikazal zgodovinski razvoj in pomen te ustanove. Spominski spis bo obsegal približno 64 strani redakcij« skega dela z zanimivimi članki naših najbolj« ših gospodarskih strokovnjakov. Preko 70 slik bo dičilo to knjigo. Del spisa bo prikazal tudi razvoj lin stanje onih domačih podjetij, ki se za to zanimajo. Tozadevno se je obrniti na upravo velesejma. Knjiga izide v visoki nakladi.
—	Angleški prosvetni proračun. Znano je, da Angleži silno skrbe za napredek svo« jega šolstva, ki so ga v resnici dvignili na zelo visoko stopnjo. To pa ni nič čudnega, če po« gledamo njih letošnji prosvetni proračun, ki znaša 55,138.000 funtov (t. j. 15.162,950.000 Din). Lanski proračun je bil manjši samo za 5 milijonov funtov.
—	Reforma učiteljskih zborovanj na Bol« garskem. Bolgari imajo dvoje vrst učiteljskih zborovanj, in sicer društvena, ki se jih udele« žujejo člani učiteljskih društev ifi uradna, ki se jih mora obvezno udeležiti vse učiteljstvo. Uradna zborovanja še ne obstojajo dolgo in zato pri bolgarskem učiteljstvu, ki je jako svobodoljubno, niso preveč priljubljena. Sicer pa so si bila do sedaj prva, kakor druga, po programu popolnoma enaka. Vršila so se svo« bodna predavanja in posvetovanja, kakor pri nas. Zadnja številka učiteljskega glasila »Se« znanije« pa objavlja reformo uradnih učitelj« skih zborovanj. Odslej ne smejo več preda« vati povabljeni predavatelji ali zmožnejši tO' variši, ampak nadzorniki določijo temo pre« davanja, katero mora izdelati vse učiteljstvo. Pismen referat morajo poslati v oceno in nad« zorniki določijo, kdo bo referiral. Na vsakem zborovanju je nova tema in novi predavatelji, tako da pride na vrsto vse učiteljstvo. Te re» forme se učiteljstvo ni preveč razveselilo. Saj so učiteljska zborovanja izpremenjena v prav suhoparno ponavljalno šolo in obenem je s to reformo uveden nov izpit in povrhu še izpit, ki se konča šele z upokojitvijo. —zič.
—	Šolska poslopja v Pragi. Mestni šolski svet v Pragi je votiral tri in pol milijona kron za postavitev 23 začasnih šolskih paviljonov, od katerih bi imel vsak dva razreda. Ti pa« viljoni, ki so izdelani po modernih predpis h za šolske sobe, so bili dovršeni med počitni« cami in bodo nadomestovali šolska poslopja dokler ta ne bodo postavljena. Za leto 1929. je v proračunu praške občine določenih 104 milijone kron za nova šolska poslopja.
OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameščenci dobe blago tadi na obroke proti predložitvi legitimacij.
—	5 vrst novih umetniških razglednic za
Veliko noč je založila Družba sv. Cirila in Metoda. Razglednice so delo našega doma« čega umetnika in se odlikujejo po domačno» sti in pestrosti. P. n. trgovce, trafikante in cenjene podružnice prosimo, da sežejo po njih. Razpečevalcem je dovoljen popust.
—	Telesna vzgoja v enotni šoli v Žlinu.
Telesna vzgoja na poizkusni šoli v Žlinu je urejena tako, da ima vsak razred samo eno telovadno uro, druga je pa razdeljena na 5 delov po 10 minut, ki so posvečene skupnim telovadnim vajam vseh otrok po drugi dnev« ni učni uri dopoldne. Vadi se na obsežnem igrišču zadaj za šolo, v slučaju slabega vre« mena pa na prostranih šolskih hodnikih, ki se pred telovadbo prezračujejo. Po stopnicah stopajo otroci tiho in počasi, od šolskih vrat dalje pa stečejo naravnost na igrišče, in sicer na odkazana mesta. Vaje so zložene iz eno« stavnih gibov lakti, rok, nog, trupa in glave in z vmesnimi dihalnimi vajami. Nazaj v šolo gredo otroci počasi, na kar šele sledi 15minut» ni odmor, med katerim se v suterenu pro» daja kruh in mleko v zaprtih steklenicah po Vi 1. Mleko nakupujejo, prodajajo in vodijo račune dejclice 4. razreda pod nadzorstvom učiteljice gospodinjstva in domačih del.
—	Lastne koristi je treba podrediti inte« resom skupnosti. Namen organizacijske di« scipline temelji na Fayolu na podrejenosti lastnih interesov s splošnim interesom. Po« temtakem ne smemo interese enega člana ali njegove skupine bolj upoštevati kakor inte« rese skupnosti; interes cele družine je vse« kako več kakor interes enega člana. Interes organizacije mora biti nad interesom enega člana ali njegove skupine. Disciplina omo» goča vsakemu članu ali njegovi skupini, da skupno odloča o interesu organizacije. Kdor ne priznava občanskopravne vrednosti sta« novske organizacije, greši tako, kakor tisti, ki je proti potrebam družine! Kdor je sta« novski pripadnik, pa ni discipliniran član stanovske organizacije, je podoben družin« skemu članu, ki drži križem roke ter živi na stroške ostalih družinskih članov. — »P. Gl.«.
—	Seminar za učiteljice domačih del. Mo«
ravsko deželno društvo učiteljic domačih del priredi na šoli visokih pedagoških ved v Brnu in na pedagoškem seminaru v Olomucu tri tečaje za učiteljice domačih del: I. predavanja iz psihologije, 12 ur, psihološke vaje z navo« dilom za psihološko opazovanje deklic pri ženskih ročnih delih 12. ur, II. tečaj dela v laboratoriju, ki se tičejo tkanja, živil in dišav, 20 ur, III. pedagoški seminar bo posvečen di» daktiki domačih del. Tečaji so se začeli v ja« nuarju 1930., in sicer ob sobotah popoldne od 14. do 18. in v nedeljo dopoldne od 8. do 12. V prva dva tečaja se je sprejelo po 20 go« jenk. Delo se je razdelilo takole: 1. Za uvod kratek referat 2. razdelitev dela med udele« žence tečaja, 3. referati učiteljic domačih del, 4. razgovor o referatih, 5. posnetek uspeha, 6. šolska praksa pri pouku ženskih ročnih in domačih del.
MAU OGLASI
Mali «flui, kl »iaiijo ▼ poaradavalaa ta ■•elaln« aawiai «Mfnatra, vsaka besada M m». Hajmaaji) naaak Din 5'—.
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
Šolski upravitelj v Lavrci pri Ljubljani
proda po prav nizkih cenah najnovejše nizke vrtnice (grmiči), prvovrstne velikocvetne gla« dijole krasnih barv in izvrsten natiški fižol rumenih strokov Ibrez žil z imenom »Mo« slinec«.
Radio«aparat, najmodernejši, štiricevni, zelo pripraven za šole, se poceni proda. Vpra« šanja na upravo »Učit. Tov.«.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde« robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.

SNOJ JOSIP
LJUBLJANA
V PALAČI MESTNE HRANILNICE
♦
priporoča svojo zalogo blaga najnovejših vzorcev za gospode in dame kakor razno drugo manufakturno blago po najnižjih cenah. — Prodaja se tudi na obroke.

IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
„ELITE"
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA9
prodaja damske, moške In deške konfekcije. N« DEBELO!	NA DROBNO!
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI I
SE;
mi t'y i ¡i
fcPrimerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj UR AN I A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.

Pohištvo 3?ostanovanjinpi8arn
HHHHHH Ivan Dogan
Ljubljana, Dunajska cesta štev, 17
* ' : Zabukovšek Maks I
! :
modna krojačnica - CELJE :
Ustanovljeno 1872.
Telefon 32-61

Najnovejši modeli.
Oglejte si igračne in olroške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najno-
•	vejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. : Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA< F. B. L.,
•	tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljnbljana, Karlovska cesta 4.
Kdor oglašuje ta napreduje!
Hotel /TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe
NAJNOVEJŠE ZA POMLAD!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Priporočamo tvrdke. ki inseriralo v našem glasilu!
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO (t. 14
DEŽNIKI
N* malo. Na veliko. U»t*novljeno leta 1839. TjUfon ¡tet. £.282.
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
Mestni trg 26 * Stritarjeva olita 3
PAZITE
na varstveno znamko
, GLOBUS
■
i S
ako kupujete Opalograpli aparat in potrebščine
Na zalogi pri tvrdki
, Ljubljana, Üelenburgova 6 1
LJUBLJANA + STRITARJEVA ULICA 5
V T*.1".--"šE "•¡i*":-"*» - ' - - ?
I Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah
Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist .Učiteljskega doma* v Mariboru in „Učiteljskega domau v Ljubljani