Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uLb/III S£OV Telefoni uredništva: dnevna (lniba 2050 — nočna 2996, 2991 tn 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznikn Ček račun: Ljnb-I lana št. I0h50 m 10.340 rn tnserate; Sarajevo «tv. 7M>\ Zagreb štv. 30.011, IVa.ra-Dunnj Jt.roT U p rn t a : Konitar-levo h, telefon 2V99 Kultura ati trgovski posel? Nepregledna je škoda, ki so jo prošli diktatorski in napoldiktatorski režimi, ki so predstavljali neko karikaturo fašizma, napravili državi na vseh poljih. Ker od fašizma niso imeli nič drugega kakor brezobzirnost svojih nasilnih metod, dočim jim je popolnoma manjkalo tako sposobnosti kakor patriotičnega idealizma, ampak so za nacionalno krinko skrivali le brezmejni pohlep po vodilnih položajih — so zrahljali politične vezi našega državnega organizma tako, da so zapustili nadvse žalostno dedščino hrvatskega vprašanja, ki se je po zaslugi take jalove »jugoslovenske« politike zamotalo bolj ko Gordijev vozel. Kako je naravnost tragična nesposobnost teh režimov pomagala gospodarski stiski, da se je le še bolj razrastla in poglobila, tako da očividno niti svoje najvišje točke še ni dosegla, ampak se poostruje še dalje, medtem ko so jo neprimerno siromašnejše dežele že premagale in se počasi dvigajo — tega pač ni treba še na dolgo in široko vnovič razkladati, saj reže vsakega državljana naravnost v meso in ustvarja v državi vse kaj drugega nego bodro in zaupljivo razpoloženje. Nič manjše pa ni opustošenje, ki so ga ti režimi povzročili na moralnem in kulturnem polju, bodisi posredno po učinkih svojega razrušilnega delovanja sploh, bodisi naravnost po takih ukrepih, kakor je na primer bil razpust naših ljudskih prosvetnih društev. Danes hočemo opozoriti samo na drugo tako bolno točko, ki se tiče naših šolskih knjig, ki je pa le majhen del negativnega udejstvovanja našega fašizma na področju šolske politike in državljanske vzgoje. Dočim bi resnično jugoslovanska politika, ki gre za tem, da se naše naravne medsebojne vezi utrdijo po tem, da se vsakemu da, kar je njegovega, mora'a skrbno gledati na to, da se ne žalijo dobre osobine in tradicije, ki so jugoslovanstvu bistvene in ohranitve potrebne — so jugofašistični režimi ta čustva žalili in te naše narodne vrednote razdirali. Vzemimo samo vprašanje naših šolskih knjig, ki je vprav škandal za kulturno državo. Znano je, da imamo Slovenci prvovrstne strokovnjake na vseh poljih šolske prosvete in v vseh panogah učnih predmetov, ki so nam napisali in bi gotovo še radi napisali vzorne učne knjige za slovenske šole, ki bi ustrezale tako cilju vzgoje v pravem jugoslovanskem duhu — saj so naši profesorji in učitelji gotovi najvzornejši patrioti — kakor vsem zahtevam sodobne znanosti in vzgoje. Toda kakšen sistem so vpeljali lažinacionalistični režimi? Sestavili so učen načrt, ki je po mnenju večino šolnikov mnogo slabši od starega — takratni slovenski zastopniki v tozadevnih korporacijah so igrali samo vlogo statistov — ter so potem la učni načrt izrabili za to, da so zavrgli dobre učne knjige slovenskih avtorjev, katere so nadomestili s slovenskimi prevodi iz-vestnih belgrajskih profesorjev. Tako so zavrgli izvrstno Bučarjevo zgodovino starega, srednjega in novega veka, ki je bila že v rabi, iz čisto nestvarnih razlogov, zakaj novi učni načrt predvideva samo tu ali tam nekoliko drugačno razporedbo iste Ivarine, za kar pač iti treba nove knjige ali pa naj bi se, ako se že namerava j>olagoma uvesti nova, poveri ta naioga istemu ali drugemu našemu avtorju, ne pa na primer gos|>odu profesorju Popoviču v Belgradu. kojega učebniki zgodovine vseh treh vekov, prevedeni v slovenščino, sedaj naravnost preplavljajo našo srednjo šolo. Istotako jc prejšnji prosvetni režim dal prevesti v slovenščino zgodovino Jugoslovanov od profesorja Lazareviča, čeprav imamo prvovrstno zgodovino Jugoslovanov od Me-lik-Orožna, ki se izpodriva, dasi nj bila neodobre-na. Popolnoma so pa kakor Bučarja zavrglj tudi Brinarjevo zgodovino za meščanske šole iz ničevega razloga, ker nekje imenuje protestante krivovercc, kar bi lahko popravil ali dal popraviti profesor sam pri poduku, kakor se je delalo v dobri stari šoli, ki ni izmozgavala iz staršev vsako leto denar za nove učne knjige. Za aritmetiko imamo odobreno in kvalitativno visoko učno knjigo Kunca, toda mestna ženska realna gimnazija je mislila, da mora uvesti nekega Škreblina. Ne vemo nadalje, čemu se je uvedla na isti šoli Radivojevičeva kraljevina Jugoslavije, ko pa imamo nadvse odgovarjajoč zemljepis Orožna, ali pa, čemu se ne rabi istega Orožna zgodovina novega veka ali pa Komatar-Cepudrova zgodovina istega veka, ampak so morali seči po Popovičevi isloriji novog veka? Tudi nam je čisto nerazumljivo, čemu se izpodriva nemška vadnica profesorice Piskernikove, ki je v tem predmetu gotovo prva strokovnjakinja, ter se nadomešča z ono, ki jo je iz srbskega izvirnika Trivunaca in Kangrge prevedel profesor Pavel Brežnik, jn z nemškimi vadiiicaiui nekega Zlatiča, ki je učitelj na meščanski šoli v Zagrebu. Tudi naj se nam pojasni, zakaj se rabi higijena Ivaničeva, ko pa imamo že Pirčevo? Ali ni tako prevajanje učebnikov, ki jih že v originalu od naših profesorjev že imamo, in ki so po veliki večini odobreni in ne zavrženi (vsaj za enkrat ne), naravnost nesmisel, ki je vreden peresa kakšnega Svvifta ali Rabelaisa? Toda to še ni vse! Kakšni so ti prevodi belgrajskih avlorjev v slovenščino? Taki, da nas mora biti sram. Vzemimo v roke že omenjenega belgraj-skega zgodovinarja Vasilja Popoviča pregled kulturne in gospodarske zgodovine za 4. razred meščanskih šol, ki je pravkar izšel in ga je prevedel upravitelj meščanske šole v Št. Vidu Rudolf Pečjak. Vsak stran mrgoli tiskovnih pogrešk. »Od priliki« namesto ob, »ruško bojišče« namesto rusko, »timak-nuti« namesto umakniti, »čekati« namesto čakati, »vlaga« namesto vloga itd. Isto velja za ostale knjige, ki so povrhtega čisto štištnarsko vezane in natisnjene na papirju najslabše vrste, stanejo pa seveda prav toliko ali pa še več, nego bi stala pri nas tiskana in vezana knjiga, kjer sla tisk in vezava pač na višku. Vse te prevedene knjige, ki po vrednosti ne dosegajo naših izvirnih, večinoma pa so daleč pod njimi, pa še niso vse in se nam obela še cel kup drugih, podobnih prevodov. Zanimivo je, da so bile vse »na priporočilo glavnega prosvetnega sveta« od ministrstva odobrene v letih 1932, 1031. 1034 in do junija 1935, to je v letih udejstvovanja Srskič-Uzunovič-Jevtičevik režimov, kar nam pove va°. Stvar je namreč ta, da je šlo tu pod lažnjivo masko jugoslovenstva izključno za to, da so se delale uslujre pristašem režima, čemur so se zapostavljali tako učni smotri kakor razlogi pametnega gospodarstva in prave državljanske vzgoje, ki ie Italijansho-abesinski spor se nevarno širi Italija pošlje 70.000 mož v Libijo Splošen vojni požar v Afriki - Ogromna kocentracija angleškega brodovja odgovornost votli vojne operacije. Obljubil mu jc tudi močne vojaške ojačitve iu obilo artilerijskega in letalskega malerijala kakor tudi transportnih avtomobilov za hiter prevoz čet v primeru vojne. Gornjih 30.000 vojakov, ki odhajajo v Libijo, odgovarja lorej sklepom v Bolzanu. Italija računa z možnostjo izbruha vojne tudi v Libiji iu »tiiornale d' Kaliti« svari preti tem, tla hi nevarnost vojnih zapletljajcv v Libiji podcenjevali. Nad 30.000 mož plemena Scnusijev je svoje dni, ko je Italija zasedla Libijo in Cirtjttajko, pobegnilo v puščavo. Tudi podjarmljeaa plemena šo niso mirna in ni dvoma, da se hudo dvignila, ako v Abesiniji izbruhne vojna, kajti, tako pravi italijanski list, Libija in Tripolitanija sta preplavljeni protifašističnih beguncev, ki širijo ruzruše-vnlno propagando med domačini. Italijanski časopis ilolži tudi Anglijo, da ima med Arabci svoje tajne agenle, ki organizirajo upor po vzorcu polkovnika Lavvrcnca, ki je v svetovni vojni zrevulu-ciouiral Arabijo proti Turčiji. Trditve nekaterih listov, da hoče Italija s pošiljanjem vojaštva v Libijo, nagajati Angliji, ki zbira brodovje v Sredozemskem morju in na egijvtski obali. Angleži ne vzamejo za resno. Italija 1x1 imela v Libiji, ko bo izvedla bozenski program, okrog "It.lKHI belih vojakov ter malo manj kot 400 vojaških letal. Angležem, ki sodelujejo v vsakem pogledu z egiptovsko vlado, la koncentracija čet ne dela velikih skrbi, čeravno seveda nočejo biti malomarni in z železno doslednostjo zbirajo svoje brodovje na vseli točkah, ki hi mogle bili ogrožene. Ako Italija računa s tem, da hi iz Libije vpadla Angliji za hrbet v Egiptu, hi bilo angleško brodovje dovolj močno, da sorazmerno malim pritiskom na tripolitanski ohali takoj vzpostavi ravnotežje in zavre vsako nadaljnje prodiranje Italijanov skozi puščavo v Kg i pot. Proti letalskim napadom pa /hira Anglija obrambna letala — v številu 350 pri Aleksandriji v Egiptu. Abcsinska vojna nevarnost so spreminja v splošen vojni požar v Afriki... Angleške križarke »Rcnovvn., Rodney« »Malaya«. »Vfarspite« Na straži predSuezom 6,° »»tleskih bojnih tadij _!__zbranih na egiptski obali Bojne ladje drve iz Tihega morja v Sredozemlje Rim, 18. sept. TG. Italijanska vlada je že začela izvajati sklepe zadnje ministrske konference in je danes dobil transport 311.(100 vojakov, ki čakajo v Napolju na prevoz v Abesinijo, nalog, tla sc pripravi za odhod v Libijo (italijansko severo-afriško kolonijo). Pri velikih vojaških vajah na avstrijski meji je v Bozenu Mussolini sprejel guvernerja Libije maršala Balho ter mu dal najširša pooblastila, tla v primeru vojne lahko na svojo roko in na svojo London, 18. sept. SE. Kciiter poroča iz Singa-purja, tla so tja prišle največje bojne ladje, ki so sc tam založile samo z nafto iu potem z veliko brzino otlplule proti zapadu. Med ladjami se nahaja največja bojna ladja ua svetu »H.....I« (42.000 ton), »ltcmivvn« (32.1100). nadalje križarko >0riott«, »Neptun« in »Arhilles«. Tudi velika oklopnica »Vervvick«. ki sc jc nahajala v \Veihaiweju, je priplula v Singapore v 02 urah (mesto normalno v (t dneh), sc pridružila ostalemu brodovju in od-plula proti zapadli. V Singnptirjti pričakujejo še 4 velikih rušilccv in dva nositelja letal, ki bodo šli za oilpiiilim bojnim liroiltivjem . »tililed Pressc poroča nadalje, tla se nahaja nn egi|>tski ohali okrog Sueza velikansko brodovje, obstoječe iz (»0 angleških bojnih ladij. V par dneh pričakujejo prihoda največjih angleških nklopnir. ki z veliko brzino prihajajo iz Siiigupurja. Islu agencija ve povedati, da obišče dne 25. septembra grške bojne luke Argostuli, Korfu iu Nnvarin ogromno angleško brodovje, ki ga sestav Ijajo 4 drednavti. 2 nosilca vodnih letal in 45 rit šilcev ter pomožnih križark. Obisk ho trajal ver dni. V vrtincu abesinskega spora Turčija zahteva svobodo Dardanel Senzacionalna ugotovitev Ruždi Arasa na skupščini Zv. narodov (Od našega poročevalca) Nc vem, kako da izjava, ki jo jc na skupščini Zveze narodov dal turški zunanji minister, ni doživela večje pozornosti niti tukaj v Ženevi, niti v svetovni javnosti. In vendar jc turški zunanji minister Ruždi Aras na način, ki jc svojevrsten samo turškim di|)loinutom, potisnil iglo v živčevje ženevske ti e b n t c o Abesiniji, ko se je v soboto popoldne naenkrat dvignil in prosil za besedo »da spregovori k vprašanju o enakopiavnosti vseh držav«. To vprašanje sta načeli avstrijska in madjarska delegacija, ki sta hoteli demonstrirati za enakopravnost v oboroževanju nekako iz protesta proti sklepom Male zveze na Bledu, ki jima niso bili všeč. Turški zunanji minister jc moder mož brez vsakega znaka strusti. Kadar je na tribuni, z galerije ne vidimo drugega kot suho visoko silhueto z velikunskiini črnimi očali in s porogljivim smehom okrog usten, ki navidezno zavzemajo ves spodnji del obraza. »O enakopravnosti hi tudi jaz rad nekaj pripomnil,« je dejal, »ker jo bo treba pripoz.nafi tudi Turčiji. Lnuz.anskn mirovna pogodba, ki je naši državi dala incje, nam je omejila svobodo nn polju naše državne obrambe. Morda ae v toliki meri, kakor versailleska Nemčiji ali snintgermainska Avstriji in trianonska Madjar-ski, toda omejila je vendar našo svobodo, ker nam prepoveduje organizirati vojaško obrambo v gotovih delih naše države. Tako je naša T r a-cija demilitarizirana iu mi ne smemo tam vzdrževati vojaških posadk niti graditi obrambnih utrdb. Toda o tem nočem s poudarkom govoriti,« se je namuznil, »ker imajo enake obveznosti kakor mi tiuli Bolgarija in Grčija. Toda čisto drugačna je zadeva z morskimi ožili a m i v Bos poru i n D a r d a n e I n h. (Pri teh besedah se je angleški delegat Anthony Eden vidno zganil in s: hitro nekoj zabeležil v svojo debelo bcležnieo ...) Slavni skupščini je gotovo znano,« je nadaljeval, tla neodvisna turška država ue sme utrjevati morskih ožin in da nima pravice, da bi jih samostojno nadzirala, odpirala, zapirala, kakor hi zahtevati obrambni interesi države. Če jc tukaj govor o enakopravnosti, potem naj gos|ioda ne pozabi, tla ima Turčija gotove želje, ki jih bo ob pravem času izrazila. Naj nc obstoju nobeden dvom — to povem s poudarkom — da ho Turčija pristala nn spremembe v pogodbah, ki predpisujejo obstoječi red v Evropi, le poti pogojem, da se spre- menijo tudi vojaški predpisi glede iv/imn lios. porskih in dnrdunclskih ožin.« Ruždi Aras se je noto za/ bol nazaj proli svojemu sedežu, kjer ga jc čakal žc debeli Lit-vinov, ki mu je stisnil roko. To jc le tnalu epizoda na tem ogromnem zborovanju državnikov iz vsega sveta, ki pu priču, kako daleč mimo Italije in Abesinije sega spor, ki se v Ženevi ofieielno obravnava in kako vstajajo ob njem poti veščo roko diplomatov-intriguntov drugi evropski problemi, ki b o ti o e k s p I o-d i r a I i i s t o č a s n o. k o l> o |> a t! e I prvi strel n a abesinski meji. Turčija čuti soglasno s sovjeti, da je prišel čas, tla nastavi svoje bodalo na angleška |irso, češ, ako Anglija želi, dn bo Turčija v abesinskem sporu ob strani angleškega imperija, potem nuj ji napravi ti. protiiislugo, tla ji vrne svobodo v Dnrdnnclali. Potem jc sovjetsko brodovje zopet gospodat Črnega morja .. potem je bolgarsko zopet izpostavljena turškemu vpadu... potem se lahko vžge vprašanje italijanskega Dcsctero-otočja .. potem, ktlo ve, kje bo konec le verige? Ženeva čaka na odgovor Mussolinija Ženeva, 18. sept. e, Odbor petorice snoči ni končal svo.ie resolucije. Danes dopoldne se je vršila zelo dolga seja odbora petorice, ki je trajala skoraj tlo pol 2. Francoski zunanji minister Laval je sprejel časnikarje in jim priznal, da je resolucija gotova in da jo bo predsednik odbora De Madariaga takoj izročil baronu Aloisiju i n Tek I e Havariatiju. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj obsega resolucija, je Laval odklonil odgovor iu jim svetoval, da naj so obrnejo na Do Madariago. Kakor včeraj, se je zato treba tudi danes nasloniti na oficiozna ugibanja o vsebini resolucije. Vsi časnikarji sporočajo, da je po- Pogled na Dardanele in Marmarsko morje. pod temi režimi tudi na prosvetnem polju služila le za figovo pero strankarskim ciljem iti interesom. Ako imamo mi sami dovolj svojih strokovnih moči, svoja založništva, ki so že toliko žrtvovala za slovensko kulturo, in svoje tiskarne, 6?tnu se učne knjige za naše šole v večinoma slabih prevodih tako tiskovno pogrešene in manjvredne, kakor tudi vsebinsko po večini tretjerazredne, sestavljajo in naročajo drugod? Odgovor na to vprašanje ni težak, če vemo, da so te knjige po pretežni večini za nižje razrede, so torej dober trgovski »artikel«, ki sc v masah prodaja.,, To je torej poglavitni vzrok šolske politike, ki je imela za posledico, da se je neprestano spreminjal učili načrt in se uvajajo lelo za letom novi učbeniki ter zametajo dobre učne knjige, s čimer sc povzroča milijonska škoda lako našim založnikom kakor' staršem, korist pa so imeli samo prote-žiranci režima. Kakor bo sedanja vlada, ki iina zaupanje ljudstva, likvidirala ostanke jugofašizma na političnem polju in sc lotila ozdravljenja našega go-spodarskega položaja, tako ho morala pospravljali tudi ostanke škodljivega sistema minulih režimov na kulturnem, zlasti na šolskem področju. ložaj silno težak in Sauerivein sporoča »Pariš Soiru«, da gre sedaj za to, dn se v okviru ZN ustvari nek avtomatični postopek glede reševanja vseli kolonialnih problemov. Ita-lijasedaj ni načela samo ahesinskega vprašanja, ampak je sprožila vprašanje nove razdelitve kolonij volite. Poslej hodu prihajali še drugi in bodo zahtevali nekaj zase. Zato je treba poskrbeti, tla si ZN ustvari nov sistem in metodo, kako bo zadovoljevala tiste članice, ki bodo še zahtevale kolonije zase. Baron Aloisi je imel popoldne zelo doljr telefonski razgovor z italijanskim zunanjim ministrstvom. Povabljen je bil, da naj odpotuje jutri dopoldne v Rim. V soboto še bo vršila nova seja italijanske vlade iu šele na tej seji se bo zavzelo stališče do resolucijo odbora petorice. Vendar pa je bila rimska vlada stalno obveščena o tem, kaj se vrši v odboru petorice. Zato jirav nič ne preseneča pisanje rimskega »Piceoja.. ki v svoji opoldanski izdaji žc sporoča, da se tudi z resolucijo odbora petorice ne more nič več spremeniti v politiki Italije. Orožje bo govorilo in izvojevalo Italiji pravico... Italija zbira denar v Rim, 18. sept. c. Seja italijanske vlade se je začela danes dopoldne ob K) v palači Viminnle. Po seji je bil izdan komunike in je bilo sporočeno, da se je pretežno govorilo o finančnih vprašanjih. Vlada ni imela razloga govorili o debati v Ženevi, ker še ni prejela resolucije odbora petorice. Stališče italijanske vlade je bilo dovolj jasno »povedano v komunikeju po zadnji seji italijanske vlade. Vlada jc sklenila uvesti ">",', posojilo, ki se bo porabilo za financiranje vojaških operacij proti Abesiniji. Potrjuje se sklep vinilne seje iz Bo/ena, ko sc je uvedel nov 10% davek nn dividcmlc. Na današnji seji pa je bilo sprejeto, tla se povišujejo takse na uvoz mineralnih olj. prav Ink« no se zvišajo davki na vse zaloge mineralnega olja. ki so v Italiji. Uvaja se nov zvišani davek na poslovni pronipt na ta način, dn se posamezne postavke poslovnega prometu diferencirajo in obdavčijo sorazmerno z donosom. Zvišajo se lokse na avtomobile, tla bi se s tem pobijala konkurenca avtomobilizma italijanskim državnim železnicam. Uredba o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev Relgrud, 18. septembru. AA. Nu podlugi čl. I.. !> (>4. finaiu uegu /ukomi zn 1954-53, podalj-. šauega z določbami čl. 7. zakona o proračunskih dvanajstinuh zu mesece avgust do december 1035 iu januar do marec 1 ('"M), je ministrski svet na predlog fiiiuučncva ministru predpisu! to-le uredbo o /itizunju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev: ( i. I. V uredbi o draginjskih iloklutluli dr-, /milili uslužlienccv št. 10.990-V od 12. marcu« 1932 se izprrmeue U'1! določbe: t. čl. prvi se izpremctii in sr glasi: Osebne dokladc se določijo v teli le mesečnih zneskih: pod I) predsednik ministrskega svetu 4000 Din, pod :!) ministri in liani 3000 Din, pod 3) uradniki civilnega reda (čl 22. uradniškega zakonu) iu uraduiki državnih prometnih ustanov (čl. 22. zakona o državnem prometnem osebju); lil. položnjtta skupina. I. stopnja, t. drn-Vinjski rnzroil 100 Din. 2. druginjski razred "v liruginjski razred . III položajna skupina, 2. stopnja: I. liruginjski razred 220 Din, 2. dravinjski razred —, 3 druginjski razred —. IV. polnžujna skupinn, I. stopnja: I. dragiujski razred ">40 Din, 2. ilraginjski razred I(K) Din, 5. dragiujski razred —. IV. položajnu skupina. 2. stopnja: I. dragiujski razred 400 Din, 2. dravinjski razred 220 Din. v dragiujski razred 12 » Din. V. položajna skupina: t. dragiujski raz-red 520 Din, 2. dragiujski razred 280 Din, 5. ilraginjski razred IN0 Dm. VI. položajna skupi->iu: I. ilraginjski razred 5,so D n, 2. ilraginjski nizred "40 Din. 5. ilraginjski razred 240 Din. \ll. položajna skupina: i. dragiujski razred 640 Din. 2. ilraginjski razred 400 Din, 3, dragiujski rn/,red 290 Din. VIII.. I\.. \ položajna skupina: 1. ilraginjski razred OKO Din, 2. dragiujski razred 440 Din. "i. ilraginjski razred 340 Din. Pod -). časlniki in vojaški uradniki (čl. 274. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice); llrigmlni general, kiuitreudmiral, inženjer-Vcnerul iu ji vojaški uradnik I. razreda: I. periodno povišanje, I. druginjski razred 100 Din. 2. ilraginjski razred —, 3. dragiujski razred —. lirigniliii general, kontreadmirul, inže-lijer-geiieičil iu višji vojaški uradnik I. razreda: 2. periodno povišanje, I. ilraginjski razred 220 Din, 2. druginjski razred —, 3. ilraginjski razred Polkovnik, kapetan bojne Indjr in višji vojaški uradnik II. razreda: t. dragiujski razred ~i4ll Din. 2. ilraginjski razred 100 Din. 5. dragiujski nizred Podpolkovnik, kapetan fregate in višji vojaški uradnik III. razredu: t. ilraginjski razred Kil) Din. 2. ilraginjski razred 220 Din. -v druginjski razred 120 Din. Major, kapetun korvetc in višji vojaški uradnik IV. razredu: I. liruginjski ru z red 520 Din, '2. druginjski tu/led 2Mil Din. 5. dragiujski razred IKO Din. knpetnn I. nizreda. poročnik bojne ladje 1. razreda in nižji vojaški uradnik I. razreda: I. druginjski nizred 580 Din, 2. druginjski razred 34o Din. 5 ilraginjski razred 240 Din kn-petan II. razredu, poročnik bojne ladje II. razredu in nižji vojaški uradnik II. razredu: I. dragiujski razred 041) Din. 2. druginjski razred 4iH) Din. 5. ilraginjski razred 290 Din. Poročnik, porotnik fregate, nižji vojaški uradnik III. razreda. podporočnik poročnik korvetc in nižji vojaški uradnik l\. razredu: I. ilraginjski razred 680 Din. 2. ilraginjski razred 440 Din, 3. dragiujski razred 340 Din. Pod 5. zvaničmki civilnega reda (čl. 240. uradniškega zakonu): Položil j nu skupinn I.. 2., 3.: I. dragiujski razred 680 Din. 2. druginjski razred 490 Din, 3. ilraginjski razred 450 Din. Pod (i. z.vaničniki državnih in prometnih ustanov li l. 21. in 2'. zakonu o državnem prometnem osebju): a) zvuničniki prve kategorije: Položajna skupina I.. 2., 3.: I. ilraginjski razred 680 Din. 2. ilraginjski razred 480 Din. 5. ilraginjski razred 440 Din Položajna skupina 4.: I ilraginjski razred 670 Din, 2 dragiujski raznil 480 Din, 5 druginjski razred 430 Din. hI z.vaničniki druge kategorije: I. položajna skupina: I. druginjski razred 660 Din. 2. ilraginjski razred 490 Din, " druginjski razred 440 Din. II. položajna skupina: I. dravinjski razred 640 Din. 2. ilraginjski razred 4'so Din. 5. li uginjski razred 430 Din. III. položajna skupina: I. dragiujski razred 610 Din, 2. dragiujski razred 450 Din, 3. druginjski razred 410 i )iii. Pod 7 nameščenci civilnega reda (čl. 25. nradniškega zakona)- I in II. položajna skupina: I. dragiujski razvil 320 Din. 2 ilraginjski razred 430 Din, 3. dragiujski razred 410 Din Pod 8. sliržitelji državnih in prometnih ustanov (čl. 26. zakona o državnem prometnem osebju): I. in II. položajna skupina: t ilraginjski razred 520 Din, 2. ilraginjski ruzred 420 Din, 3. druginjski razred 390 Din. Rodbinske dohlade f.leu 2. Cl. 4 se izpremeni iu se glasi: Poročena žena (državna nameščenka, nima pravice do oscbaih doklad iz či. I. To ne velja tedaj, kadar stanujeta mož in žena v raznih krajih, kadar je žena zakonito ločena in kadar žena živi ločeno od moža zaradi zakonskih razprtij. Člen 3. Cl. 5 se izpremeni in se glasi: Pod I) rodbinske doklade pripadajo za vsakega otroka, rojenega v zakonitem roku ali pozakonjenega, in znašajo: a) po 110 Din ua nieh.ee, če ima nameščenec do tri otroke; b) po 120 Din na mesec, če ima nameščenec več ko tri otroke. Pod 2) rodbinske dokladc za pozakonjenega olroka pripadajo od prvega dne naslednjega meseca za mesecem, ko sc je otrok pozakonil. 3) določbe 1. odst. ne veljajo za podčastnike »n godbenike v vojski ter mornarici Glede rodbinskih doklad za ženo in otroke ostanejo za tc nameščence tudi nadalje v veljavi dosedanje določbe. Člen 4. Cl. 6 se ukine. Člen 5. Cl. 7 se izpremeni in se glasi: Pod I) iko sta mož in žena drž. nameščenca ali je eden izmed zakoncev drž. nameščenec, drugi pa bano vinski, občinski ali zasebni nameščenec ali opoko-jcuec, rodb. doklada za otroka ne pripada ne možu. ne ženi. Ce živila ločeno zaradi zakonskih razprtij »li ločitve zakona, pripadajo rodbinske doklade z.a oiroka tistemu zakoncu drž. nameščencu, ki olroka vzdržuje. Pod 2) ako je itutti drž. twwieščenlM, oče |>a z*s. poklica, mati nima pravice do rodbinske doklade za oteAa. izvierošj, ie aus "Mi«! in nesposoben za zasluževanje. To velja ludi v primeru njunega ločenega življenja ali ločitve zakona. Pod 3) ako žena, ki je drž., banov., obč. ali zas. liameščenka, ozir. vpokojenka, živi ločeno od moža drž. nameščenca, ali ie zakon ločen, se ima rodb. doklada za otroka .izplačevati ženi, če ga ona vzdržuje. Doklade za otrobe Cleu 6. Cl. 8 se izpremeni in se glasi: Rodbinske dokladc za otroke ne pripadajo; a) kadar jc otrok izpolnil šestnajsto leto starosti; b) kadar jc otrok v javni ali zasebni službi iu ima več ko 150 Din ua mesec, ali pa mu delodajalec daje brezplačno oskrbo brez plačila; c) kadar je otrok spravljen v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, kjer ima brezplačno oskrbo; d) kadar otrok, bodisi od domačih ali inozemskih ustanov dobiva podpoio ali pokojnino i ali kaj podobnega več ko 15(1 Din na mesec; e) ka- , dar ima otrok od lastnega imetja, premičnega ali ! nepremičnega, dohodke večje od 200 Din na mesec; f) kadar dobiva otrok p« smrti drugega roditelja rodbinsko pokojnino ali invalidno podporo večjo od '250 Din na mesec. Čl. 7, V čl. 9, prvi odstavek, točka b) se na koncu dodajo besede: »,., in to, ako jc nesposobnost nastopila v času, ko je nameščenec imel pravico do rodbinske doklade otroka«. Čl. 8. Čl. 13. se izpremeni in se glasi: Pod dohodki iz čl. 8, točka d), se razumejo dohodkj, ki po zakonu o neposrednih davkih služijo za davčno osnovo. Čl, 9. Čl. 15, prvi odstavek, se izpremeni in se glasi: Pod 1. z« sprejemanje rodbinskih doklad za otroka mora nameščenec predložiti blagajni I prjjavo v obliki navadne vloge in v njej tole iz- j javiti: a) žena ni drž., samoupravna ne zas. uslužbenka ne vpokojenka: b) otrok ni zaposlen nc v javni ne v zas. službi; e) otrok ni spravljen ne v civ., voj., dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; d) otrok ne prejema od nobene domače ne tuje ustanove podpore ne pokojnine ne daril; e) otrok ni- I ma lastnega premičnega ne nepremičnega imetja; 1 f) otrok ne uživa rodbinske doklade ne invalidne podpore. Čl. 10. Prvi odstavek čl. 16 se izpremeni in I se glasi: Pod 1. z vlogo, s katero prosi nameščenec I rodbinske doklade za otroka, mora vložiti samo ; krstni list, če se je otrok rodil v zakonitem roku, in sklep o pozakonitvi, če je otrok pozakonjen. Za izjave v drugih rubrikah ni treba nameščencu predložiti nikakih dokazov, temveč bo za njjhovo toč- 1 tlcsl odgovarjal po čl. 17 te uredbe. Če nameščen- ! čeve navedbe dajejo pov-da za sum, je blagajna ! dolžna prepričati se o njili po pristojnih oblaštviii. Za orožnike čl, U, V čl, 17 pride namesto besed *za eno leto.: >za dva meseca do leta dni«. " čl. 2.: »Osebne doklade iz čl. 76 zakona o orožnikih od 6. novembra 1931 se določijo tile incs«čnj zneski: narednik vodnik 1. r.: 1. drag. r. Din 930, II. dr. r. Din 890, III, dr. r. 830; narednik vodnik 'II. rz.: 1 I. dr. r. Djn 870, II. Din 840, III. Din 790; narednik \ vodnik III. r.: I. dr. r. Din 830, II. Din 800, UI. Din : 770; narednik vodnik IV. r.: I. dr. r. Din 780 II. j Din 770. III. 760; p^dnarednik: I. dr. r. Din 780, II. Din 770, III. Din 750; kaplar; I. 40 Din, v 2. dravinjskem razredu It«) Din, v 3. dravinjskem razredu — e) V 4. skupini t. kategorije: v I. dravinjskem razredu 4<)0 Din, v 2. dravinjskem razredu 220 Din, v 3. druginjskeni razredu 120 Din. f) V 3 skupini 1 kategorije in l.u skupine I kategorije: v I, dravinjskem razredu 520 Din, v 2. druginjskeni razredu 280 Din, v 3 dravinjskem razredu 180 Din. gl V 6, skupini I. kategorije iu v 1. skupini 2. kategorije: v I. dravinjskem razredu 580 Din, v drugem druginjskeni razredu 540 Dni, v 5, dravinjskem razredu 240 Din. b) V 7. skupini I. kategorije in 2. skupini 2. kategorije: v I. dravinjskem razredu 640 Din, v 2 drugem dravinjskem razredu 409 Din, v 5. dravinjskem razredu 220 Din. i) V 8. in 9. skupini I. katevorije, v 3.. 4. in 5. skupini 2. kategorije iu I., 2.. 3. in 4. skupini 5. katevorije: v I. druginjskeni ruz-redu 680 Din, v 2. dravinjskem razredu 440 Din, v 3. dravinjskem razredu 540 Din. j) V činu zvanii nikov: v I. druginjskeni razredu 620 Din, v 2. dravinjskem razredu 4'K) Din, v "v dravinjskem razredu 450 Din. ki V činu služiteljev: v I. dravinjskem razredu 480 Din; v 2. dravinjskem razredu 420 Din, v 3, dravinjskem razredu 380 Din. 2. Zu tiste, ki so upokojeni z več ko 20 let efektivne državne -.lužbe: a) V I., 2,u iu 2. skupini I. kategorije, v I. dravinjskem razredu 870 Din. v -. dravinjskem razredu 700 Din, v 3. dravinjskem razredu 600 Din. b) V 5. in 5.a skupini I. katevorije: v I. dravinjskem razredu 760 Din. 2. dravinjskem razredu 550 Din, v 5. dravinjskem razredu 450 Din. c) V 4,u, 4. in 5. skupini I. kategorije in l.a skupini 2. kategorije: v t. dravinjskem razredu 870 Din, v 2. dravinjskem razredu 650 Din, v 3. druginjskeni razredu 550 Din. d) V 6„ in 8. skupini I. kategorije, v I., 2. in 5. skupini 2. kutegorije in v I. skupini 5. katevorije: v I. dravinjskem razredu 880 Din, v 2. dravinjskem razredu 660 Din, v 3. dravinjskem razredu 550 Din. e) V 9. skupini I. kategorije, 4. in 5. skupini 2. kategorije in v 2„ 3. in 4. skupini 5, katevorije: v I. draginj,skem razredu 840 Din, v 2. dravinjskem razredu 620 Din, v 3. dravinjskem razredu 550 Din. f) V činu zvanič-nikov: v 1. dravinjskem razredu 620 Din, v 2. dravinjskem razredu 500 Din, v 3. druginjskem razredu 420 Din, v) V činu služiteljev: v I. dravinjskem razredu 4*tt> Din, v 2. dravin jskem ruz-redu 420 Din, v 3. dravinjskem razredu 380 Din. Pod 2. Osebnim vpokojencem, ki jim je pokojnina določena po prejemkih po zakonu o urad-ništvu, in drugim drž, nameščencem civ, reda od 31. jul. 1933 in zakonu o drž. prom, osebju od 28. okt. 1923, v osnovo za pokojnino jim je pa vzeta tudi doklada za službo, pripadajo osebne doklade po istem odstotku, po katerem jim je pokojnina odmerjena, pri čemer se vzame za osnovo tale osebna doklada (št. I, II, III pomenijo kraj. dragiujski razred): aj v L, 2a in 2 skupini 2. kat.: —; b) v 3a skup. t kat.: I. Din 100, II. —, III. —; c) v 3. skup. 1, kat.: I. Din 220, II. —, III. —; d) v 4a skup. 1. kat.: I, Din 340, II. Din 120, III. —; e) v 4. skup. 1. kat.: I. Din 460, II. Din 220, III. Din 120; f) v 5. skup. 1. kat.: I, Din 520, II. Din 280, III. Din 180; g] v 6, skup. 1. sat. in la skup. 2. kat.: I. Din 580, II. Din 340, III. Din 240; h) v 7. in 8. skup. 1. kat. in 1. in 2, skup. 2. kat.: I. Din 640, II. Din 400, III. Din 290; i) v 9. skup, 1. kat. in v 3., 4. in 5. skup. 2. kat. in 1. in 2. skup, 3. kat.: I. Din 680, II. 440, III. Din 340. Pod 3. Osebnim vpokojencem, ki jim je pokojnina odmerjena po prejemkih po Zakonu o uradništvu od 31. marca 1931 in zakonu o državnem in prometnem osebju od 29, julija 1931, in sicer ne glede na to, ali jim jc v osnovo za pokojnino vzeta službena doklada alj ne, pripadajo osebne doklade po istem postopku, po katerem jim je pokojnina odmerjena, pri čemer se vzame za osnovo tale mesečna osebna doklada (št. I., II. in III. pomenijo kraj. drag. razred): a) v 1. in 2. pol. skup.: —; b) v 3. pol. skupini 1. stop.: I. Din 100, II. —, III. —; c) v 3. pol. skup. 2. stop.: I. Din 220; II. ■—, III, —; d) v 4. pol. skup. I. stop.: 1. Din 340; II. Din 100, III. —; e) v 4. pol. skup. 2. stop.: I. Din 460, II. Din 220, III. Din 120; f| v 5. pol. skup.: I. Din 520; II. Djn 280, III. Din 180; g) v 6. pol. skup,: I. Din 680, II. . Din 340, III. Din 240; h) v 7. pol. skup.: I. Din 640, II. Din 400, III. Din 290; i) za 8„ 9. in 10. pol, skup.: I, Din 680, II. Din 4-40, III. Din 340; j) za zvanje zvanič-nikov: 1. Din 650, U. Din 480, III. Din 440; k) za zvanje služiteljev: 1. Din 520, II, Din 420, III. Din 400. 4) Osebnim upokojencem, ki jim je pokojnina določena |x> prejemkih po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice od 9. avgusta 1923: a) v činu armij. generala, admirala, diviz. generala in viceadmirala v I. kraj. drag. razr. 750, II. drag. razr. 600, III. drag. razr. 500 Din; b) v činu bng. generala'in kontre-admirala 800, 600, 500 Din; c) v činu polkovnika, kapetana vojne ladje, podpolkovnika in kapetana fregate 730, 560, 430; d) v činu majorja in kapetana korvete z nad 20 leti efektivne drž. službe; 710, 550, 430; do 20 let efekt, drž. službe: 520, 280, 180; e) v činu kapetana 1. ki., poročnika vojne ladje I. ki. z nad 20 leti efekt. drž. službe: 760, 580, 460; do 20 let efekt. drž. službe: 680, 440, 340; f) v činu narednika-vodnika, vodij v letalstvu in vodij v mornarici: 680, 440, 340; g) v činu narednika, podnarednika in višjega in nižjega oficirja: 600, 500, 420 Din. 5) Osebnim upokojencem, ki jim je pokojnina določena po prejemkih zakonov o ustrojstvu vojske in mornarice od 3. sept. 1929 in od 30. sept. 1931 ne glede na to, ali jim je v osnovo za pokojnino vzet tudi dodatek, na čin in zvanje odnosno položajni dodatek, pripada osebna doklada po istem odstotku, po katerem jim je odmerjena pokojnina, pri eomer se vzame za osnovo tale oseb. doklada: a) v čin arm. gen., admirala, diviz. gen. in viceadmirala: v I. kraj. drag. razr Din —, v U. Din —, v 111. Din —; b) v čin brigad, gon., kontreadrairala. inž. admirala in viš. voj. urad. I. klase: v I. kraj. draginj, razredu 220 Din, v II. Din —, v 111. Din —; c) v činu polkovnika, ,kai>etnna voj. ladje in viš. voj. uradnika II. klase: v I. krajevnem draginj, razr.; 341) Din v II. 100 Din; d) v činu podpolkovnika, kapetana fregate in viš. voj. urad. III. klase: I. razred 460 Din. II. razred 220 Din, 111. razr. 12(1 Din; c) v činu majorja, kapetana korvete in viš. voj. urad. IV. klase: I. Tazr. 520 Din, II. razr. 280 Din, ITI. razr. 180 Din; f) v oi ti ti kiipetnna I. klase, poročnika vojne ladje I. klase in nižjega vo.i. uradnika I. kluse: v I. razr. 580 Din, v II. razr. 340 Din, v lil. razr. 240 Din; g) v činu kapetana TT. klnse, poročnika vo.i. ladje TI. klnse, nižjega voj. uradnika TI. klase, poročnik fregate, nižjega voj. uradnika lil, klnse, podporočnika, poročnika korvete iu nižjega voj. uradnika IV. klase: v 1. ! razr. 680 Din, v II. razr. 440 Din, v III. raar. , 340 Din; h) v činu narednika-vodnika, vodje v letalstvu, vodjo v mornarici, viš,j. godbenika; v I. razr. 680 Din, v 11. razr. 440 Din, v III. razr. 340 Din; i) v činu narednika, podnarednika in nižjega godbenika: v I razi'. (100 Din, v II. razr 500 Din, v III. razr. 420 Din. 6. Osebnim upokojencem, ki jim jc pokojnina določena po prejemkih uredbe o iz.pre-mcmhali iu dopolnitvah določb zakona o orož-ništvu iu zakona o orožniškem pokojninskem skladu od 22 marca 1929, po ......... o orožni- štvil od 27. septembra 1930 iu 6. septembra I9"il ler po /ukomi o obmejni četi pripudujo osebne doklade po isten. odstotku, po katerem jim jc pokojnina oocicrjcnu, pri čemer sc vzame za osnovo ta-!« mesečna doklada: al V činu naredniku I. razreda, narednika-vodnika I.. 2. in 5. razreda: v I. dravinjskem I razredu 680 Din, v 2. druginjskeni razredu 440 Din, v 5. dravinjskem razredu 340 Din. b) V činu narednika 2. razreda, narednika in podnarednika: v 1. dravinjskem razredu 600 Din. v 2. druginjskem razredu 500 Din, v 5. dravinjskem razredu 420 Din. c) V činu kuplara in orožniku, stulncva orožnika in redom gruničurjev :v I. dravinjskem razredu 450 Din. v 2. dravinjskem razredu 400 Djn, v 3. druginjskem razredu 380 Din. III. Čl. 7. se izpremeni in se v'"si: »Osebnim upokojencem, ki jim jc v osnovo z.a pokojnino vzeta tudi dokladu za službo in ki niso navedeni v člena 2.. odstavek 6., se i odmeri osebna dokladu po lestvici I., čl. 1„ odsl. 6.« IV. Čl. 8. se izpremeni in se glasi: »Onim upokojencem iz čl, 6.. ki so jim pokojnine vnovič urejeni! po določbi S 141 uradniškega zakona od 31. marca 1931. letu, se zmanjša osebna dokladu zu toliko, kolikor znaša razlika med starimi in novimi pokojninskimi prejemki. Če tu razlika presega znesek osebne dokladc, sc črta in se ue bo izplačevala. V. V čl. 9 je nameslo 5000 postaviti 4000, namesto 3500 postavili 3030, namesto 2000 postaviti 1700. VI. Rodbinska doklada 01. 10 se izpremeni in se glasi: 1. rodbinskim vpokojencem, ki jim je pokojnina določena po prejemkih zakonov, ki'so stopili v veljavo po 31. avgustu 1023 leta, pripada osebna doklada, ki bi jo imele osebe, od katerih izvajajo pravice, če bi jim bila osebna doklada odmerjena p< določbah čl. 6 2. V primeru, da je rodbinska pokojnina določena po petletnem, a pred 10-letnim vlaganjem v uradniški penzijski fond, in pripada osebna doklada, ki bi jo imele osebe, od katerih izvajajo pravice, da so bile vpokojene po dokončanih 10 Icl -službe. VII. V čl. tt„ odstavek 2„ se črtajo bcsede jid "•minimumu« do raznim-, in se mi njihovo mesto postavijo besede polovica osebne dokladc. predvidene v čl. 2., lestvica III.« VIII. Čl. 13. se izpremeni in se gl^si: | »1. Omožene žene — osebne upokojenke — nimajo pravice do osebne dokladc, čr jim je pokojnina odmerjena po prejemkih zakonov, ki so stopili v veljavo po 31. avguste 1923. leta, j imajo pu pravico do polovice esebne dokladc, | če jim jc pokojnina odmerjena po prejemkih j zakonov, ki so dobili obvozno moč nrrd I. septembrom 1923. leta To velja tudi zu osebe, naštete v čl. 11. i 2. Kot omožene po predhodnem odstavku ne j veljajo vdove, žene pristojno ločene iu žene. ki žive ločeno od moža radi zakonskih razprti j. • l\. Čl. 15. se izpremei.i iu se glasi: »Rodbinska doklada pripada za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu uli po-1 zakonjenegu, in znaša. a) 110 Din mesečno, če im-i upokojenci do i tri otroke; j b) 120 Din mesečno če ima upokojenec več ; ko 3 otroke. I i Čl. 16. so izpremeni in se glasi: I Izjemno od čl. 15 pripada poleg rodbinski, doklade z.a otroke in sicer samo upokojencem čl. 2. in 4.. še rodbinska doklada zu ženo. k' znaša 120 Din mesečno (Nadaljevanje v II. izdaji.) f Dr. Voja Marinhovič umrl Belgrad. 18. sepl. m. Nocoj ob pol (i je umrl na svojem stanovanju v palači zavarovalne družbe Jugoslavija na Teriuijnh bivši predsednik vlu-! (le dr. Vojislav Marinkovič. Pogreb pokojnika ho ob 10 dopoldne. Osebne vesli Belgrad, 18. sept. m. Upokojena sla Ivan Gr-čar, višji davčni kontrolor (j. pol. skup. pri davčni upravi v Ljubljani ler Rudolf Hrast, višji davčni kontrolor pri davčni upravi v Splitu. Premeščen je ua poštni in brzojavni urad Suboticu Josip Iva-nuša, kontrolor 7. pol. skup., do sedaj na pošli Subotica 1. — Z odlokom notranjega ministra je napredoval v 8. pol. skup. pri banski upravi v Ljubljani Josip Perma, pisar 9. pol. skup. — Z odlokom ministrstva za gozdove in rudnike je (>o-1 stavljen pri ravnateljstvu državnega rudnika v j Brezi za rudarskega pristava 8. pol. skup. ing. Ladislav Glilia, doslej uradniški pripravnik isto-tam. — Pri ravnateljstvu državnega rudnika v Senjskem rudniku je postavljen za rudarskega prisiliva 8. pol. skup. ing. Filip Filipovič, dosedanji uradniški pripravnik 8. po. skup. istotani. — Za pomožnega knjigovodjo 9. polozujne skupine je postavljen pri istem rudniku Hitgon Ve-hovec. dosedanji uradniški pripravnik v istem rudniku. — Pri ravnateljstvu državnih žcleznrn v V a rešil ie postavljen za tehničnega pomočnika Ru-| ilolf Kolnr, do sedaj uradniški pripravnik. — Pre-; meščen je Marjan Jupelj, pomožni skladiščnik : 10. pol. skup. iz postaje Sušak nu železniško po-I sinjo Belgrad. Trije novi kanoniki ljubljanskega stolnega hapitlja Ljubljanski Škofijski list 7. dne 12. septembra 1935,st. 6/7, je objavil sledeče službeno poročilo: Za kanonika Lumbergovega kanonikata pri ljubljanski stolnici je bil prezentiran dr Alojzij Zupan, profesor-veroučitelj na L drž. klas. gimnaziji v Ljubljani; s pa peško bulo pa sta bila imenovana: dr. Gregorij Žerjav, profesor-veroučitelj na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, za kanonika Codellijevega kanonikata; in Jos. Šimenc, uršul. spi ritual v škofji Loki, za kanonika Čema-žarjevega kanonikata. To je izreden dogodek za ljubljansko škofijo in za ljubljanski stolni kapitelj, da so bili naenkrat imenovani kar trije novi kanoniki. Stolni kapitelj bo zdaj polno zaseden (12 mest). Cemažar-jev kanonika! je bil nezaseden že od 1. 1919, ko je bil tedanji kanonik tega kanonikata, prelat Andrej Kalan, imenovan za stolnega prošta; Latn-bergov kanonikat je bil izpraznjen s smrtjo kanonika dr. Ferdinanda tekala (f 1927) in doslej nezaseden; Codellijev kanonikat pa je bil izpraznjen z imenovanjem kanonika dr. Franca Kimovca za stolnega dekana (1934). I)r. Alojzij Zupan se je rodil dne 8. junija 1891 v Gorjah pri Bledu. Star je torej 44 let in bo po letih najmlajši kanonik v kapitlju. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani leta 1910 z odliko. Kot bogoslovec je bil poslan v Rim na sloviti zavod Germanikum. Filozofske študije je dovršil na gregorijanski univerzi v Rinili, kjer je bil 1. 1913 promoviran za doktorja filozofije. Teološke študije je dokončal na teološki fakulteti v Inomostu I. 1917. Vmes je bil dne 24. junija 1916 v Ljubljani posvečen v duhovnika. Za doktorja teologije je promoviral 1. 1923 na teološki fakulteti v Ljubljani kot prvi na tej fakulteti. Po dovršenih študijah v Inomostu je bil nameščen za kaplana v Sori, kjer je bil po odhodu dotedanjega župnika Franca S. Finžgarja nekaj časa tudi župni upravitelj. Iz Sore je prišel v Ljubljano v škof. duhovsko semenišče, kjer je bil najprej prefekt in nato podvodja in ekonom, za tem pa zopet prefekt, skupaj sedem let, do I. 1925. Od tedaj dalje pa službuje kot profesor verouka na L drž. klas. gimnaziji v Ljubijuni. Dr. Gregorij Žerjav se je rodil 12. marca 1888 v Plavškem Rovtu v župniji Jesenice na Gorenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in v Ljubljani, kjer je z odliko maturiral I. 1907. V Ljubljani je bil gojenec »Alojzijevišča«. Bogoslovne študije je dovršil na ljubljanskem bogoslovnem učilišču I. 1911. Vmes je bil eno leto prefekt v «Alojzijevišču». Za duhovnika je bil posvečen v Ljubljani dne 5. julija 1911. Isto leto je bil imenovan za prefekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je ostal dve leti, dokler ni bil sprejet v zavod Sta. Maria dePAniina v Rimu. Tu je študiral na papeškeni bibličnem institutu in izdelal doktorsko disertacijo. Vsled vojne napovedi Italije Avstriji .je pa moral v maju 1915 Rim zapustiti. Jeseni leta 1915 je bil sprejet kot član višjega duliovskega vzgajal išča Avguštineja na Dunaju, kjer je poleg dušnopastirskega posla študiral na dunajski univerzi in bil tam 29. marca 1917 promoviran zu doktorja teologije. Za tem je bil zopet prefekt v škof. zavodu v Št. Vidu in obenem eno leto veroučitelj na gimnaziji v tem zavodu. Od leta 1919 do 1925 je služboval kot profesor verouka na drž. realki v Ljubljani, od tedaj dalje pa poučuje verouk kot profesor drž. učiteljske šole v Ljubljani. Josip Šimenc se je rodil 26. februarja 1888 v Dolu pri Ljubljani. Gimnazijo je študiral v Ljubljani in 1. 1908 z odliko maturiral. V mašnika je bil posvečen v Ljubljani dne 15. julija 1912. Istega leta je bil nameščen za kaplana v Postojni, kjer je osla! dve leti. Od lam je bil imenovan za prefekta v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, kjer je bil zopet dve leti, ob nntne-ščonju zu kaplana v Predosljih in po štirih letih v Naklem, kjer je zopet ostal štiri leta do imenovanja v sedanji službi v Škofji Loki v lelu 1924. Tam je že 11 let uršitlinski spiritual, rektor nunske cerkve in katehet na meščanski in učiteljski Soli urlulink ter na banovinski mlekarski šoli. Vmes je 1. 1926 napravil izpit za srednješolskega profesorja - veroučitelja in leta 1930 na Albance - ... kt- < Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1985. Glas sestradanih rudarjev Franfaise v Parizu izpit iz francoskega jezika ter prejel od francoskega prosvetnega ministrstva diplomo. K visokemu imenovanju /lovim gg. kanonikom iskreno čestitamo, želeč, da bi svoje dosedanje plodonosno delovanje nadaljevali tudi kot najožji pomočniki 9vojega škofu v dobrobit Cerkvi, škofiji in narodu. Kruielj na iJolenjskem, l(> septembra. V nedeljo dne r> septembra jr lokalni odbor II. rudarske skupine liti splošno zahtevo delavstvu sklical sestanek vseh delavcev premogovnikov, šentjanški premogovnik v Krmo-Ijii na Dolenjskem in »Belokrajina« pri Črnomlju v Belokrajini K reza in iieda pr' teh dveh premogovnikih je morala doseči vrhunec, da se je zganilo delavstvo, ki je vsa dolgu leta hodilo križev pot slovenskega preinogarstva s čudovito potrpežljivostjo. — Sestanek je izzvenel kot huda obtožba premogovne politike zadnjih let. Poročalo sta strokovni tajnik Itozmun i/. Ljubljane in član krajevnega odbora Borštnar, ki je delavstvu predložil naslednjo resolucijo, kutera je po soglasnem sklepu delavstva bila poslana vsem merodajiiim faktorjem: Delavstvo je po svojih zakonitih zastopnikih že ponovno opozorilo morodajne faktorje na usodne posledice, kj jih trne naši rudarji zaradi sistematičnega zapostavljanja slovenskih premogovnikov pri dobavah premoga državnim železnicam. Na današnjem zborovanju delavstvo vnovič daje izraza svojemu nezadovoljstvu in ogorčenju Delavstvo zgoraj označenih premogovnikov, ki sla last družbe: šentjanški premogovnik And. Jukil d. d., jo zaradi zapostavljanja slovenske premogovne industrije posebno težko prizudeto. Ker so se dobave premoga državnim želez-nicum, ki je skoro edini odjemalec debelejših sortacij premogu, znižale skoro zu 60%. je podjetje v istem razmerju reduciralo tudi delavstvo. Delo so izgubili vsi okoliški bajtarji, tako du je danes zaposleno sanio še c.eluvstvo, ki nima drugega kakor pur žuljevih rok in še kvečjemu kopico otrok. Oba rudniku ležita v krajih z i/redno ubožuo okolico, kjer ui nobene druge industrije, ki bi nudila zaposlitev. Zaradi tega je med reduciraiiim delavstvom nustala ogromna beda, ki težko obremenjuje finance že itak ubožnih okoliških občili. Položaj še zaposlenega delavstvu ni skoro nič mati j obupen. Zuradi naglega padanju cen premoga so se znižale mezde daleč pod eksistenčni minimum in ker se zaradi vedno manjših nurocil št praznuje po 2 do 3 dni v tednu, ne zadostuje zuslužek niti za naj-skromnejše preživljanje, to še tem manj, ker mora delavstvo plačati zaslužku neodgovarjajo-če visoke socijulne dajatve. Delavstvo odločno zavrača motivacije, pod katerimi st mu odjeda zaslužek. Zu vzrok znižanih dobav se navaja, da premog kvalitetno ne odgovarja. Ugotavljamo, da oba premogovnika že leta in leta dobavljata premog državnim železnicam kvalitetno brez ugovoru. —• Kot drugi v/iok se navaja, du je premog predrag. Istočasno pa se uvaža v dravsko banovino na tisoče ton kvalitetno nič boljšega srbi janskegu premoga in to na daljavo po več sto kilometrov. — Vsak lajik v gospodarstvu mora uvideti, da pride ta premog neprimerno dražji. Celo življenje PROTI ZOBNEMU KAMNU Delavstvo trdno upu. du bo kraljevska vlada, ki si je postavila zu cilj upostuvitev reda iu pravičnosti, ukrenila, da nam omogoči vsuj najskroinncjšo eksistenco s tem, du upostavi dobave državnim železnicam zn naša premogovniku vsaj nu oui kvuntum kakor letu 1928. Dalje delavstvo nujno opozarja kraljevsko vlado kakor tudi vse nierodujno faktorje nu obupne razmere pri naših bratovskih skfadni-cali. Naše zadnje zatočišče pokojninsko zavaro-vunje je neposredno preti polomom, ker se uredbu o sanaciji bratovskih skladnic ne izvaja. je naročeno glavni bratovsl.i skludnici v Ljubljani, naj seže po svojih rezervah. V pur mesecih bo katastrofa Iu. Nu zvišanje prispevkov pri dunušnjih plačali ni misliti, puč pa bo trebu misliti nn znižanje neznosnih socialnih dajatev, ki presezajo povprečno že čez 25% kosmatega zuslužku, v poedinili slučajih pu tudi čez 50 odstotkov. Zahtevamo, da se takoj uzakoni predlog zastopnikov bratovskih skladnic. ter izda zakon o ustanovitvi sklada za sanacijo pokojninskih blagajn bratovskih skladnic. Zahtevamo, du se izda zukon o minimalnih plačah Upamo, tla bodo merodajni faktorji imeli razumevanje zu nuše upruvkVne zahteve. Kot svobodni državljani kraljevine Jugoslavije hočemo, du sc nuni omogoči vsuj človeku vredno življenje. Letalski promet v Ljubljani Ljubljana, 18. sept. Iz interpelacije podžupanu prof Jarca na župana v današnji občinski seji glede letalskega prometa v Ljubljani posnemamo, da ljubljanska občina žrtvuje vsako leto za letalski promet 192 tisoč dinarjev, torej več, kakor katerokoli drugo nieslo. kateremu je država zgradila letališče. Kljub temu pa se Ljubljana v letalskem prometu zaustavlja in letos je odpadla direktna proga Ljubljana—Zagreb iu prav lako Ljubljana—Celovec. Privozne cene so .v Ljubljani najvišje. Glede na najcenejšo zrakoplovno linijo v naši državi bi smel stali prevoz Ljubljana— Sušak samo 72 Din, glede na najdražjo pa 101 Din odnosno glede na linijo Zagreb—Sušak 124 Din. Še lansko leto je ! stal prevoz Ljubljana—Sušak 180 Din, lolos pa je bil zvišan na 200 Din. dočim so vse druge proge postale cenejše. To bi še mogli razumeti, če bi imelo ljubljansko letališče malo prometa Leta 1934 pa je ljubljanski letalski promet znašal skoraj 50% vsega iugoslovunskega letalskega prometu. Letos je bil proinel skrajšan ludi za en mesec. Odpadla je direktna proga Ljubljana — Zagreb in ni bila uvedena proga Ljubljana — | Celovec, vendar se je ljubljanski letalski promet ' letos povečal za 150 potnikov. Povprečno se ie vozilo na dan 18 imtnikov, 12!) kg prtljage in '2 in i pol kilograma pošte. Upamo, du bodo te lako I ugodne številke podprle prizadevanje Ljubljane, 1 da se letalski proinel v Ljubijuni pravičnejše uredi Za novomeško gimnazijo Novo mesto, 17. septembra. Novo mesto, ki je samo že jako staro, ima tudi zelo staro gimnazijo. Ne moremo si predstavljati Novega mestu, ki je sicer majhno gnezdo, brez te že častitl jive ustanove. Saj imamo gimnazijo žc od lela 1746. Zadnfa letu pu je v nevarnosti, ker ni povoljnega dotoka dijakov zu višje razrede. Statistika od leta 1925-26 pa do danes jasno kaže usodno pada.ije dijaštva višje gimnazije. Največje dosežene število učencev je bilo v letu 1931-32, namreč 138, najnižje pa v letu 1927-28., 96. Tudi letošnja številka (99) ni zadovoljiva. Kaj pomeni za Nove mesto gimnazija, vemo. Zato jc dolžnost vseli meščanov in okoličanov, podpreti to ustanovo na tu ali drugi način. Treba je nu vsak način najti izhod iz. te zagate. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi po skoro dvesto letili naša gimnaziji! žalostno z.umrlu. Držimo, kar imamo! Preteči nevarnosti bomo uši le, če nadarjeni in ukuželjnj mladini omogočimo študirtinjc nu zavodu. Največ- mladih in »udarjenih dijakov je po večini — revnih. Podprimo jih' Preskrbimo jim cenenih stanovanj, prehrani-., instrnkeij. S tem bo dotok dijaštva zn višjo gimnazijo znatno narastel iii nevarnost bo odstranimo. Kako škoda jc, da ui več dijaških mater«, kakor nekoč Pri tukili -materah« so bili .lijaki po ceni z vsem preskrbljeni in .matere' so skrbele zanje kuku za svoje sinove. Te ženske so nevede postale moči,i podporniki gimnazije. Ker teli danes ni več, j, toliko večja dolžnost vsega meščana,va, du se posveti leniu \zvi-šenemu in koristnemu delu: skrbi za gimnazije in dijaštvo! Za enkrut pu podpirajmo novo ustanovljeno dijaško društvo »Dijaško kuhinjo«! Marij Avčin: Nekaj slik iz Poljske (Nadaljevanje) Sestra prednica, ali kakor ji pravijo tukaj »sestra starša« je vedela za vse. Skoraj nikoli je nisem videl, pa sem imel vedno počni, du vidi vse, kaj delam in da ji nič ne oslane skrito. In res, čut me ni varal: s prijateljem sva se pod vsemi strogimi kautelami, ki so za take skrite izpade potrebne v pozni nočni uri ukradla iz sana-torija skori vrt in čez plot. Vse je spalo, nikjer žive duše. Prav temna noč je bila. brez meseca in zvezd. »Dobra sva, bratec!« sva si rekla in veselo zastavila korak. Drugo jutro me vpraša sestra na oddelku: »No, kako je bilo v Kasimi?« Še sam dobro nisem vedel, kje sem bil in takoj sem zaslutil informacijski mehanizem. Sicer je pa sestra starša prijetna dama pet In štiridesetih let, živa in zgovorna, kakor vse Poljakinje. Na vsak način hoče ili na Kitajsko v misijone, pravi le, da se boji, kako bo jeiila riž s paličicami. Neverjetno inteligentna je, dobrega srca in spretna gospodinja. Vsi jo spoštujejo in ljubijo. S koliko ljubeznijo so praznovali njen god in nepotvorjeno iskreno bili pri svečanostih v hišni kapelici, tega mi drvarji po dušah ne doumemo. VISLA, JADRANJE IN OTVOCK STARI. Vsak prosti čas sva s prijateljem izrabila, da sva šla do Visle, ki ni tekla daleč od najinega bivališča. Če gledaš naše bistrice, vse poskakuje, se le-skeče in žubori, odkrite so in brez tajnosti, teko veselo in norčavo kot mladost, Vzbude ti občul radosti in svežosti. Visla je drugačna. Ogromna, poldrugi kilometer široka množina rumenkasto- rjave kalne vode se premika v eni sami težnji pred teboj. In to hitro in brez valov. Ta voda te vleče nase, resna je in mogočna. Saj je že stara, oj, kje ji je izvir! Umirila se je, zresnila in skalila po poti. Skozi kraljevski Krakov teče do stolne Varšave in jo v Gdansku sprejme Baltik. Videl sem njeno mladost, ko ladjam ne dopušča, da bi ji plule po površini, njeno največjo silo, kjer žre bregove in z brodarji živi v večni borbi in njeno starost, kjer letargično dopušča, da z njo počno, kar hočejo. 'ti- JM ; ssr^ Pristan ob Visli Po obrežnem blatu sva s prijateljem prišla do ribičeve koče. Močan zahodnik nama je nesel pesek v oči. Izgovorila sva si malo jadrnico. Vsadili smo jambor, nateknili krmilo in razvezali jadro. Belo platno sc je izbočilo, vrv je zarezala v levico, z desno sem krmaril. Veter kakor nalašč, da sva lahko vozila proti toku. Kdor ni jadral, ne vc, kaj je lepo. Je neka posebna slast občutek prijetnega tega v roki, s Katero držiš jadro. In pljuskanje valov ob bok in spodtekavanje vode pod dnom. In upor v krmilo, nagibanje ladjicc in pogled na breg. Bele in rdeče boje beže mimo naju. Drevje na bregu teži z vetrom in kakor fanlomi brez udov kima v smer, kamor plavava: pojdita tja, prideta do zakletega gradu. Napravila sva vzvrat in usmerila ladjico okoli ovinka. Prehitela sva tovorno jadrnico z velikim štirikotnim jadrom, umeknila sva sc ogromnim i splavom, ki vozijo do morja — na Visli je vedno živo, kaj bi vozili po cestah, ki so slabe, če pa gre ! po reki lepše in prijetnejše. Proti večeru jc bilo, ko sva zapazila na desnem 1 bregu vhod v kanal. Usmerila sva barčico tjakaj, j ->Nekam se mora priti,« sva rekla in s polnim jadrom vozila po malem prekopu. Dolgo sva vozita in že sva se hotela vrniti. Preveč sva strmela v jadro in pazila na smer in plitvine — naenkrat sva bila pred krasnim gradičem, zgrajenim na otoku. To je gradič v Starem Otvvocku. Objadrala sva otoček: mičen »zamek« z belimi okni, rožami in bršljanom. vseh vrst vrtnice in mlade brezice okrog in okrog. Od gradu vodijo stopnji-cc iz brezovega lesa k malemu pristanu, kjer niha jadrnica in nekaj čolnov. Nikjer ni bilo slišati življenja. Na pol jadra sva tiho plula naprej. V gaju mladih lip sva spazila plavolaso gospo v rožasti obleki, ki je stala ob drevesu in nekaj šarila po lubju. Ob njej sta bila dva hrta. Počasi in neopaženo sva se prikradla do brezovega mostu, ki gre iz otočka na suho. Zaslišala sva ropot bližajoče se konjske vprege. Štirje iskri bclci so bili vpreženi v visok voz na štirih kolesih. Mlad, visok mož sam > >? .»V . •«•"♦ ___, ■ .. ■■—* ........s* Tip jadrnice ua Visli Da bi pa zasuka! pogovor na drugo, nama bolj dosegljivo polje, sem rekel: »Brate, kaj neki bo danes 7.a večerjo?« In ko sva morala ribiču šteti težke zlote, sva mrmrala: »Kako je to. kako jc to, pred eno uro ie bilo ..(Se nadaliuie.) Potiski zadružniki V Ljubljani ! Mariborske vesti: Ljubljana, 18. septembra. Danes s popoldanskim vlakom iz Maribora jc prišla v Ljubljano večja skupina poljskih zadružnikov, po številu 74, večinoma iz Varšave ler Poznanjskega. Naproti do državne meje sta jim šla tajnik poljsko-jugoslovenske poljedelske lige iz Belgradu ler ing. I laszlakievvicz, V Ljubljani so izletnike pričakovali zastopniki naših organizacij, v imenu katerih je došle pozdravil ravnatelj Zadružne zveze dr. Basa j. V svojem nagovoru jc g. ravnatelj poudaril krvne ve/i, ki družijo južne in severne Slovane, poleg tega pa še skupno zadružno prepričanje, z željo, da naše zadružne zveze dajo realno podlago in vsebino ideji slovanske vzajemnosti. V ime.au Društva prijateljev poljskega na- roda je izrekel gostom dobrodošlico v poljskem jeziku prof. dr. Mole, z željo da bi se ti oblaki, ki spremljajo danes njihov izlet, jutri razmaknili ter ba mogli videti naše planine in naš Bled v najlepšem solncu. Na pozdrave je odgovoril vodja skupine predsednik poljske Zadružne zveze (Radv-vvsj/oldzielczej) g. Ksavvier Pomial-ski. Po sprejemu, ki je bil zelo prisrčen, so sc gosti napotili v Akademski kolegiij. kjer je zanje pripravljeno stanovanje. Po večerji v že-lezničarski menzi se je na nebotičniku razvil prijateljski sestanek med poljskimi in našimi zadružnimi delavci. Jutri potujejo naši gosti z avtobusi ua Bled, med potoma pa si bodo ogledali razne naše zadruge po Gorenjskem. Katvarija" prenovljena Deputacije pri g. banu Ljubljana, 18. septembra. Gosp. ban dr. Marko Natlačen je med drugimi včeraj tudi sprejel deputacijo dclavcev iz papirnico na Količevem pri Domžalah. V deputaciji so bili zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze, zastopniki delavcev v tovarni, zastopniki občin Domžale, Dob, JarSe, Homec in Radomlje ter poslanec Kersnik. Deputacija jc razložila gosp. banu položaj delavstva v tovarni in mu navedla vse razloge, zakaj je delavstvo stopilo v stavko. Deputacija je izročila gosp. banu tudi obširno spomenico. Gosp. ban je zastopnikom delavstva obljubil, da bo proučil in preiskal to zadevo ter da bo upravičene zahteve delavstva tudi podpiral. Danes dopoldne je sprejel gosp. ban deputacijo reduciranih profesorjev, ki jo je vodil prof. Fr. Grafenauer, predsednik profesorskega društva. Gosp. ban, ki je bil že dobro poučen o težavah mladih reduciranih profesorjev, ki so že leta in leta brez službe, je obljubil svojo pomoč ter jim zagotovil, da sc bo zavzel za to, da bodo čimprej nastavljeni. Deputacija je govorila v imenu 12 reduciranih profesorjev, med katerimi so mnogi v prav obupnem položaju, saj že leta in leta nimajo nobenega zasluzka, čeprav jc vsem znano, da svojih mest niso izgubili radi disciplinskih prestopkov, ampak samo zato, ker so bili neljubi raznim stran-karjem, ki so zadnja leta po mili volji gospodarili Sloveniji. Davi jc bilo tudi sprejeto pri gosp. bamj odposlanstvo društva Jugoslovanskih obrtnikov, ki so prišli skoraj iz vs-eh krajev in mest Slovenije. Primarij dr. Jug zopet redno ordinira 0 Stolna kongregncija Marijinega varstva (za gospe) bo imela jutri, v petek 20, t. m. ob popoldne prvi shod v novem kongregacijskem letu. — I deležimo se polnoštcvilno! 0 šestdesetlctnico svojega rojstva praznuje danes gospa Ana T u r k, roj. 1'omc, ugledna in spoštovana posestnica in gostilničarka v Streli-ški ulici. Vse svoje življenje je bila odločna Slovenka, katera je pred vojsko, dokler je bivala v Dragi na Kočevskem, odločno slovensko nastopala. Doživela je marsikaj hudega, najhujši njen udarec pa je bil, ko ji je umrl njen sin Stanko. Blagi gospe želimo, da bi še dolgo let vztrajala v zdravju, da bi še dolgo lahko izvrševala dela ljubezni do bližnjega. © Salczijauska prosvefa na Kodeljevem priredi danes ob 20. svoj prvi prosvetni večer. Na sporedu je predavanje »Ljubljanski evhari-stični kongres v besedi in sliki«. Predaval bo g. dr. Jerko Gržinčič. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike in zvočni film. Vstopnine ni. prosimo oa prostovoljnih prispevkov. © Nova odmera draginjskih doklad. Društvo orožniških upokojencev v Ljubljani obvešča vse prizadete, da radi iukorporaoije mestne okolice v mestno občino, niso potrebne nikakc prijave ali prošnje na finančno direkcijo. Ko bo finančna direkcija dobila tozadevni odlok od kr. banske uprave, bo zadevo draginjskih doklad sama uredila. Vse tozadevne vloge bi bile Ic nepotrebno nadlegovanje. 0 Dobrodelna tombolo- v korist ravne ljubljanske mladine je pred pragom! Srečke za to prireditev mestne občine sc že z vso vnemo prodajajo, l udi šolska decu se je lotila te naloge ter prav pridno razprodaja srečke svojim staršem in sorodnikom. Ljubljansko občinstvo prosimo, da prav pridno sega po teli srečkah, ki jih je še mnogo v zalogi, čim več bo proda- nih, tem več revnih oirok bo deležno tople obleke in obutve za zimo, za kar vse je namenjen čisti dobiček te tombole. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani. © Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, ho-do danes dopoldne med 0. in 12. ter popoldne med 16. in 18. po ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabiralni avto že prišel in že čaka na svežnje s ponošeno obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami in podobnim, ki so jih dobrosrčni Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da ta porazdeli za zimo med resnično potrebne ljubljanske siromake in brezposelne, kar bo te dni — v Tednu Rdečega križa — zanje nabral. Ker bo nabiralni avto mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, dn gospodinje, odn. njih služkinje nekoliko popazijo. © II. sinfonični koncert Ljubljanske Filharmonije. Drugi simfonični koncert Ljubljanske Filharmonije se vrši 16. oktobra t. 1. v veliki dvorani hotela Union pod taktirko svetovnega dirigenta Vaclava Talicha. Glede informacij o fjodpornetn članstvu naj se blagovoli c. občinstvo zglasiti v pisarni muzičara, Ljubljana — opera vsak dan od \VA do 12J4- Podporni člani imajo pri vstopnini popust. © Pošteni najditelj, ki bi našel na poti od Kopališke ulice do trnovske cerkve malo kartonsko škatlo z napisom D. M. C., v kateri se nahajajo tri igle za entlanje, fine bele volnene niti in razna ročna dola kakor tudi črni entlani gumbi, naj jo odda ali pri [Kilicijski stražnici štev. 6 v Trnovem ali na policijski direkciji na Bleiweisovi cesti ali pa pri g. zobnem zdravniku dr. Mostarju na Novem trgu. Oseba namreč, ki je to izgubila, je zelo revna in se preživlja z deli in mate-rijalom, ki se v tisti škatlji nahaja. © Za dijake se jo izdajala trojica pomočnikov, med katerimi je bil eden čevljarski pomočnik, drugi pa pekovski, tretji natakar. Nastanili nili so se v neki gostilni v Šiški in ponaredili pečat II, drž. realne gimnazije v Ljubljani. Na ta način so si napravili s tem, da so ponaredili še j »odpis ravnatelja, potrdila, da so revni študenti in da potujejo kar iz Gradca. S temi potrdili so beračili po Ljubljani in prav gotovo jim je marsikdo poklonil malenkost. Ko jih je danes policija prijela, je našla pri njih vse jiotrebne priprave za ponarejanje in tudi original žiga, ki so ga ponaredili s hektografskim črnilom. © Nekaj žeparjev je še prijela policija in zdi se, da so to zadnji ostanki velike organizacije, ki je prišla za velesejem v Ljubljani in s katero jo ljubljanska policija tako temeljito jiometla. Vsi so prišli iz južnih krajev in med njimi so nekateri, ki so že po več let presedeli v Sremski Mitrovici in tudi tam dokončali visoko šolo žeparstva. © Gojjerire je prodajpl pri starinarju 15 letni fantič. Ko mu je starinar rekel, naj prinese potrdilo od očeta, da so gojzerice njegove, je fantič šel po potrdilo. Cel teden je zastonj čakal starinar na potrdilo, a fanta ni bilo. Lepe, skoraj nove gojzerice je oddal starinar na policiji, kjer čakajo na lastnika, kateremu so bile prav gotovo ukradene. Novo mesto Za kapelico sv. Urbana na Trški gori, fci naj bi stala na posestvu g. Seidla, je nabral pok. mag. j pharm. g. Josip Bergman nekaj nad Din 1000. Ta > denar je naložen v Mestni hranilnici. Prav bi bilo, i da bi se kdo zavzel in kapelico končno sezidal. ! Tako bi tudi lepi kip sv. Urbana, ki je pred leti | stal v trškogorski cerkvi in ki leži sedaj zaprašen ! in jx>zabljen v neki zidanici, prišel zopet na častno ! mesto, kamor spada! Mrtvašnica na novem pokopališču se že gradi. I Ob enem odstranjujejo mestni delavci zid okoli j starega pokopališča. 1 99 Slovesna otvoritev bo v nedeljo dne 22. t. m. Te dni bo dovršena prenovitev mariborske »Kalvarije«. Prijazna cerkvica sv. Barbare je v svoji zunanjosti dobila novo zunanjostj: prenovljena je od vrha do tal. Dolgo časa je bil ta najlepši kos ožje mariborske okolice zapuščen. Prevzvišeni vladika lavantinski dr. Ivan Tomažič je dal pobudo za preureditev, stolni kanonik in mestni župnik msgr. Mihael Umek pa je organiziral nabiralno akcijo med Mariborčani. Njegov |X>ziv je naletel na lep odmev. Vsi sloj,i mariborskega prebivalstva so se zavzeli za ta načrt in so po svojih močeh rade volje prispevali. Tako se je omogočila potem nc samo prenovitev cerkvene zunanjosti, ampak tudi temeljito popravilo strehe na stolpu, poleg tega pa še nabava prelepe nove skupine Križanega. Delo se je poverilo našemu znanemu mojstru Iv. Sojču, ki ga je dovršil res z umetniškim občutjem. Kal-varijska skupina, izdelana iz umetnega kamna, je vzidana nad vhodnimi vrati cerkvice. Prejšnja skupina, ki je že najx>l razpadla, se je odstranila, in tam, kjer jc prej stala, bo sedaj pred cerkvijo lepa ravna terasa. V nedeljo, dne 22. t. m. bo prenovljena mariborska Kalvarija slovesno blagoslovljena. Obrede bo izvršil sam knezoškof dr. Ivan Tomažič. Sjx>red blagoslovitve bo kar najslovesnejši. Popoldne sc bodo vršile v stolnici večernice že ob 15, po večer-nicah pa se poda procesija, ki jo bo vodil prevzv. vladika po Gledališki in Trubarjevi ulici mimo mestnega parka naravnost na Kalvarijo. Po prihodu lio pred cerkvijo izpregovoril knezoškof slavnostno besedo, nato pa bo blagoslovil kalvarijsko skupino ter na zunaj prenovljeno cerkev. K lepi slovesnosti so vabljeni vsi Mariborčani. Ponarejevactt kovancev sojem Maribor, 18. septembra. Kulturni obzornik Hrvatske dmraske novosti in njih avtorji Kakor povsod, je gledališče odprlo svoja vrata /e tudi v Zagrebu. Vendar ni tako pozno, da bi skromno opominjanje na preteklo leto ne imelo več pomena, ko razmere pri nas niso dale do besede na kraju sezone. Saj je zagrebška drama predstavila šest hrvatskih novitet in eno izmed njih je vzelo ljubljansko gledališče v svoj letošnji repertoar. Avtor sprejete drame je Božena Begovič, hčerka hrvatskega dramatika Milana. Od časa do časa jc videti njeno ime v književnih revijah. prav z.a prav zelo jx> malem. Zaposlena je v gledališki upravi in piše pesmi kot marsiknk današnji človek, ki je ipodnevi uradnik, a ponoči pesnike. V svoji poslednji liriki je zadržala jiogled na svet krog sebe: ugotavlja kaos stvari in ljudi, zmedo in licdo prehodne, dobe, kateri sama brez moči stoji ob strani in si nc more in ne zna do odrešilne besede. Oblikovno lepa in sugestivna podoba njenega nnstrojenja in opažanja je pesem Na mansardi. iz katere je prejšnji citat. Isto osnovo kot lirika ima njen dramski prvenec Med včeraj i n j u t r i. Koliko zadeva prenizko, bo pokazali predstava v naši drami. Človek drugačnega kova je Geno R. Scnečič, Zagrebški časnikar in literat. Ze stan pa je postavil na sredo dnevnih dogodkov, kjer lahko nihaja vsem majhnim in velikim stvarem čisto ilizu. Senečie se zaustavlja pri ljudeh, ki so zmerom med nami in so pozabljeni, opaža ostra nasprotja, s katerimi je Zagreb boga', in z za-smebljivo gesto pribija grehe svoje družabne okolice. Tako jc zamahnil po zagrebških oatrio- £ tih in razbrzdanosti njihovi z romanom Film n a š i h dni. Do sveta jc naravnosten. preprost je in jasen, razdrobljen v zgodbe, kakor naleti nanje. Več povesti in feljtonov so mu tiskali zagrebški in bclgrajski časopisi, pred jietimi leti p« je sam izdal zbirko novel pod naslovom ! Poskušnjc. Z nekaterimi je dosegel nagra- j de pri Novostih, Politiki in Književnih novinah, | nekaj stvari pa so mu prevedli na češki in nem- i ški jezik. Senečič je v prvi vrsti zanimiv feljto-nist v okviru dnevnikov, kjer je s svojim delom začol, a kaže tudi umetniške težnje (cerkovnik Valek). katera strun bo v njem določala, bodo pokazale nove stvari, ki jih je nekaj žc pripravil. V gledališču se je pojavil z. dvomi jmnmcnt-slikami« A. G. M. (Anton Uustav Matoš), da je počastil ž njimi spomin tega hrvatskega pisatelja. Prave podobe Matošove ni zajel in je ostal nekam na površini. Zdaj pripravlja novo dramo, ki ga je zganilo na slovenskih tleh s svojim nasprotjem Bleda in Jesenic. Slavko Batnšič je napisal Ko m o r n i trio, »igro v dveh stavkih«. Pokazal je. da dobro pozna manifestacije človeške duše kakor se začenjajo v nedoločenem svetu podzavesti in potem v stalnosti svojega delovanja polagoma rastejo, dokler se človek ne znajde nenadoma v slepi ulici, odkoder si mora utreti odlioo. Zgodba drame je v tem. da se mož ob svoji mladi /eni, nezaposleni salonski punčki, počasi zbližuje s svakinjo, preizkušeno /eno in materjo. Harmonija teh dveh postuju nevarna /akonu, pa arhitekt na kraju ubeži s svojo /eno drugam. Vsa svar je zamotana še z izredno medsebojno ljubeznijo obeh sester. Batnšič ima lep, |>esiiiški jezik in izrazite pogovore. Drama je po nekoliko počasnem začetku močna v svojem notranjem vsponu, nli s slabim — z nobenim dejanjem. Š svojo lepo literaturo je Batušič poseben ljubljenec tihih meščanskih krogov. Napisal je zbirko novel čuda in čarovnije, dva potopisu (Sko/ zapadne zemlje in mesta, Skoz severne zeml je iu mesta), roman Nn dragem sledu in več pesmi. Neumorno jc delaven in nekako Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je sedela danes skupina ljudi, obtožena jx>-narejania in razpečavanja srebrnih dvajsetakov. Vsi so iz Ptuja in ptujske okolice ter je o njihovi izsleditvi naš list svoječasno že poročal. Glavna krivca sta 56-letni mehanik Marko Divjak in 36-letni hlapec Ignac Valentinčič. Soobtoženi radi razpeča-vanja in dajanja potu lic so jx>sestnik Ivan Roje in njegova žena Frančiška iz Arje vasi, kočar Jožef Kovačič iz Jablane pri Ptuju in tri jx»estnice — sestre Marija, Ana in Antonija Teršelič iz Zg. Sko-pic pri Krški vasi. Načrt za ponarejanje kovancev j se je porodil v Divjakovi glavi. Divjak je izučen mehanik ter je dolgo živel v Nemčiji, kjer si je prisvoji! spretno tehniko vlivanja kovin. Pred petimi leti se je vrnil v domovino in je dobil začasno delo v minoritskem samostanu. Tam se je spoznal s hlapicem Valentinčičem in oba sta zasnovala načrt, kako bi obogatela z izdelovanjem ponarejenih srebrnikov Valentinčič je baš nekaj v Italiji podedoval ter je imel denar za nabavo potrebnih kovin na razpolago. Vlila sta jx>tem nekaj komadov dvaj-setakov, vendar se odlivki niso dobro posrečili. Obema so oblasti kmalu prišle na sled, bila sta aretirana, potem pa kmalu izpuščena na svobodo. Dala sta nekaj let mir, letos v januarju f» sta se zopet se šla in zopet ju je zapeljalo, da sta začela s ponarejanjem denarja. Dobila sta najprej zatočišče pri kočaTju Kovačiču, od katerega sta se preselila k sestram Teršelič, odkoder sta se zopet selila k posestniku Rojcu v Arjo vas pri Celi u. Tu sta izgo-tovila okrog 120 komadov dvajsetdinarskih kovancev, ki so deloma prišli v promet. Falsifikati so bili slabi in kmahi so bile oblasti ponarejevalcem na sJedu. Divjak in Valentinčič in zakonca Roje so priznali, drugi pa trde, da niso nič vedeli. Obsojeni so bil: Divjak Marko na 4 leta robije, 4 leta izgube častnih pravic; Valentinčič Ignac 2 in jx>l leta robije, 3 leta izgube častnih pravic; Kovačič Jožef 5 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Proti Ivanu in Frančiški Roje je bilo jx>stopanje izločeno, ker nista prišla k razpravi, tri sestre Teršeličeve pa so bile oproščene. □ Skoda radi slane. Od raznih strani prihajajo sedaj prijave na kmetijske referente pri mariborskih okr. načelstvih, da so letošnji zgodnji jesenski mrazovi povzročili veliko škodo na cvetoči ajdi. Pozeble so tudi buče, kumare, pozni fižol in deloma koruza, □ Proces Sušteršič — v porotni dvorani. Okrožno sodišče je določilo, da se bo vršil proces proti krojaškemu mojstru šušteršiču, ki so začne jutri zjutraj, v veliki porotni dvorani. Kakor v procesu Markuzzi. bo tudi v tem slučaju izdalo sodišče posebne vstopnice. □ Tudi Ana Markuzzi — oproščena. Senat okrožnega sodišča v Mariboru je včeraj razpravljal o dopustnosti obnove r>ostopanju proti Ani Markuzzi. Sodišče .ie razveljavilo sodbo porotnega sodišča od 19. sept. 1926., s katero je bila Ana Markuzzi zaradi sodelovanja pri umoru v Drvanji obsojena na tri leta robije ter sklenilo, da se obnova sodnega postopanja dojiusti. Obenem je senat izvršil obnovo procesa ter Ano Markuzzijevo rešil vsake krivde. Tako je sedaj tudi nesre- petnaist let sodeluje skoraj pri vseh zagrebških revijah in dnevnikih s svojimi spisi iz literature in umetnosti. Dr. Slavko Batušič je bil doslej urednik zagrebškega gledališkega lista Komedije in tajnik gledaliških igralcev. Poleg teh mladih književnikov so sc oddolžili gledališču tudi starejši, katerih imena so z odra že poznana. To je Miroslav Feldman, čigar noviteto Na vogalu si je bil Hinko Nučič izbral za proslavo svojega jubileja. Feld-mana pri nas že poznamo, ta zagrebški zdravnik živčnih bolezni jc napisal doslej štiri drame: Vožnja, Zajec, Profesor 'Ž.ič in Nu vogalu. Avtor smatra junaka poslednje drame za književno prilogo iz področja psihopatologije. Njegov junak Lcdinov je bil advokat, ki so ga pokopali čeki: prevarala ga je ljubica. Izločen iz družbe in razočaran nad njo odide ua cesto čistit čevlje. Tu jc začel Feldman svojo dramo, ki je v bistvu spletka tistih ljudi, ki so povzročili Ledinov polom Hočejo ga radi sposobnosti pritegniti v svoj krog nazaj, toda Lcdinov jih spregleda in odide ponovno na cesto. Ta lov za Le-dinovim se vleče sko/. štiri dejanja, ki imajo več votlin. Mesaric, režiser v Zagrebu, pa je napisni Poslovne tajne, zgodbo bankirja, ki živi samo špekulacijam in denarju, dokler mu policija nc. zapre poti. Ob tem jo pokazal sliko vse bankirjeve družine. Hčerka je lahkomiselna in razuzdana (šofer jc takšna pridobitev mondenskih ljudi), sin tuberkulozen in duševno iircdramljen od misli na smrt. druga žena pa razočarana nad brutalnostjo in računanjem gospoda bankirja. Mesaric je napisa! že več drum in spretno postavlja na oder in plete s/oja dognanja. Brez dvoma ima to prednost, da je zašel v stvarne in ostre odnošaje. ki jih nosi v ospredju naš čas. To bi bile hrvatske uovitete pretekle sezone. Kakšne bodo letošnje in kako bodo uspele, bomo skušali poročati sproti. —c. ena žena dobila polno zadoščenje, kakor i>red kratkim njen mož. □ Občinski svetnik — v mestni službi? Kakor smo doznali, so mestna podjetja sprejela v službo nekega aktivnega državnega nastavljenea, ki je obenem aktiven član mestnega sveta. Nastavljen .je s 16. sept. kot nadzornik mestnih hiš. Kako se to ujema z dosedanjo prakso in dosedanjimi določili, je res uganka. Aktiven državni uslužbenec in obenem občinski svetnik, pa povrhu še v občinski službi!! _ □ Strela užiga. Nevihte so v sedanjem redkost, še redkejši so pa udari strele. V Dobriskovi vesi so pa imeli te dni nevihto, med kutero je udarila strela v hlev posestnika Flisa ter ga užgala. Zgorela je vsa kr-ina, gospodarski stroji in orodje, k sreči pa je hlev obokan ter ogenj ni mogel do živine. Skoda je zelo velika ter znaša okrog 60.000 Din. □ Avstrijci gradijo avtomobilsko cesto ob meji. Avstrijci dokončujejo sedaj povsem novo avtomobilsko cesto ob naši severni meji pod Kozjakom in sicer vodi cesta od Ivnika na Lovrenca, preko Jerneja na Sv. Ožbalt in nazaj v Ivnik. Tudi na Sopoto so že speljali lepo cesto. Na naši strani pa je ta obmejni pas od Maribora do Košenjaka med najbolj zapostavljenimi. v □ Prodaja hmelja v dravski dolini letos poeasi napreduje. Dosedaj je prodana šele eetrtina letošnjega pridelka za ceno 23 do 25 Din. Ljudje držijo hmelj, ki je, letos zelo dobne kakovosti, v upanju na boljšo ceno. □ Izlet v osrčje Slovenskih goric priredijo v nedeljo, dne 22. t. m. združeni zasebni in trgovski nameščenci v Mariboru. Z avtobusom se popeljejo do St. Lenarta in potom pes do Sv. Trojice v Slov. goricah. Odhod gPPoldne ob 13. uri, povratek zvečer oh 19. dor hoče videti Slovenske gorice v najlepšem času, naj se pridruži. Cena avtobus vožnje v St. Lenart in nazaj samo 12 Din. □ Tihotapci goljufajo občino. Odkar jc potegnjena državno meja blizu Maribora, je postala obdravska prestolnica nekak sedež tihotapcev. švercarjem, ki delajo škodo državi, pa so se pridružili sedaj še taki, ki škodujejo občini. Odkar se jc upeljala uvoznina, se tihotapi blago na vse pretege iz okolice v mesto, čeravno znaša uvoznina malenkost ter si tihotapec skoraj nič ne prihrani, ako blago ne prijavi, vendar jc nekaterim ljudem tihotapska strast tako rekoč v krvi. Občina sedaj študira, kako bi se tihotapstvo zatrlo in bo najbrže morala povečati število kontrolnega osobja. □ Ljudski oder. Danes ob sedmih vaja za »Divjej»a lovca« nu odru. Vsi in točno. □ Danes se prične z zgradbo šole. Včeraj je bila na občini podpisana pogodba med gradbeniki in vodstvom občine za zgradbo novega šolskega poslopja v magdalenskem predmestju. Danes se prične s pripravljalnimi deli. □ Šc danes, v četrtek hrani gledališka blagajna lanskim abonentom dosedanje sedeže. Gledališki abonma sprejemu abonente do nedelje 22. t. m. dopoldne. Nu razpolago so šc lepi sedeži. z.a manjše družbe so pa zlasti pr merni abonmaji v ložah. Celie & Požar v Pečovniku. V torek okrog pol 2 popoldne je žena posestnika Franceta Gajška v Pečovniku št. 57 zakurila v peči za kruh. Vnel se je dimnik, ki je lesen, plameni so pa kmalu zajeli ludi slamnato streho in je zgorela cela hiša. škoda je krita z zavarovalnino. Na kraj požara so prišli tudi gasilci. Ker pa v bližini ni nobene vide, so morali hišo porušiti. ■0" Umrla je v celjski bolnišnici Bovlia Antonija, 35 let, posestnica iz Vcrače pri Podčetrtku. N. v m. p. & Surov napad. V Latkovi vasi pri Sv. Pavlu sfa v nedeljo dva delavca napadla s sesalko za kolo 45 letnega brezposelnega čevljarskega mojstra Mežnarja Valentina in ga hudo poškodovala po glavi in nogah. Mežnar se zdravi v celjski bolnišnici. Ptuj Stavbno gibanje v Ptuju. Ze jiar let sem se v Ptuju gradi le malo. Edino večje delo, ki je bilo izvršeno to leto, je renoviranje stanovanjske hiše last g. Ornika na Florjanskem Irgu, nadalje renoviranje trgovskih lokalov g. Zavernika v Krekovi ulici in jiopravila tukajšnjih proštijskih nadarbin-skili fioslopij, ki so že skozi desetletja naravnost kričala jio popravilih. — Ker je bila že resna nevarnost, da se poslopja podero, je oblast predpisala najnujnejša popravila, s katerimi so že začeli. Stroški so proračunjeiii na 130.000 Din in »e bodo krili po konkurenčnem potu. Delo, ki ga je prevzel mestni stavbenik g. Viljem Dengg, naglo napreduje, vse stavbe bodo temeljito prenovljene in strokovnjaško preurejene, tako da bodo v ponos vsem meščanom. Ker jc obseg mestne župnije Sv. Jurija in davčna moč pripadnikov te župnije razmeroma mala, bi bilo gledati, da se območje mestne župnije Sv. Jurija primerno razširi. O tem vprašanju je cerkvenokonkurenčni odbor te župnije tudi ze razpravljal in je upati, da bode končno prišlo do zadovoljive rešitve. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani obvešča p. n. občinstvo, da so znižane cene v N e m č i j i izdanim knjigam, časopisom in inuzi-kalijem za 25%. Znižanje cen velja somo za publikacije nemškega izvora; izvzete so nemške izdaje drugih držav — kakor Avstrije, Švice itd. Stavka v celjski cinkarni Celje, 18. septembra. Kakor smo že poročali, se je posvetoval upravni svet Cinkarne d. d. v soboto in nedeljo o delavskih zahtevah. Naknadno doznavaino o |>oteku stvari sledeče: Zastopniki delavstva so opravičevali svoje zahteve po povišanju mezd s tem, da so zaslužki minimalni Ier dn ne zadoščajo za kritje potreb. Upruvni svet je na seji od sohole in nedelje v prisolnosli zastopnikov ministrstva za šume in rude gg. ing. Zahradnika in ing. Gojkoviča kon-statiral, da je delavstvo stopilo v štrajk, ne da bi poprej odpovedalo še veljavne kolektivne pogodbe z dne 26. julija 1033, v kateri je predvidena enomesečna odpoved. Ugotovil je dalje na podlagi mezdnega seznama, da je od skupnega zaslužka v avgustu Din 816.578.43 pri 7.413"/« storjenih ših-tov odpadel na 1 delaven povprečni mesečni zaslužek Din 1.167.84, ali Din 42.70 na Silit. Predstavnika državo gg. načelnik ing. Zahradnik in inšpektor ing. Gojkovič ugotavljala, da niti ena industrija v okolici ne plačuje tako visokih mezd. Posebej se je poudarjalo, da ima delavstvo Cinkarne že 10 lel iste plače in vkljub boljši kon- junkturi ni prišlo preje z zahtevo povišanja plač, temveč zahleva to danes, ko obstoji vsled znižanja indeksu življenjskih potrebščin splošna tendenca redukcij mezd in plač. Nn drugi strani se je ugotovilo, da je bilo podjetje vsled padanja cene cinku primorano reducirati obrat na minimum in vsled nerenliihilnosti podjetje ne plačuje že 10 lel nikake divldende. Z ozirom na vsa ta dejstva je upravni svet soglasno sklenil, da pri tej situaciji pri najboljši volji ne more ugoditi zahtevam delavstva, tudi pod presijo eventualne stavke. Slavka bi povzročila veliko škodo ne samo podjetju, temveč predvsem delavstvu, ki bo moralo hiti dalje časa brez zaslužka. Vsekakor bi imelo proglašenje stavke za posledico ukinitev obstoječe kolektivne pogodbe. Ta odločitev upravnega svela je bila sporočena zastopnikom tukajšnjega pododbora rudarske zadruge II. skupine in g. Leskošku, tajniku Saveza metalnih radenika, v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 17. G. Leskošek je prečital izjavo upravnega sveta zbranemu delavstvu, s. g. Vodopivec je pozval delavstvo, naj samo odloča. Delavstvo se je soglasno izjavilo za stavko in stavka je od 16. t. m. v teku. Osebne spremembe duhovnikov ljublj. škofije Zavod sv. Stanislava: Za suplenta risanja na škof. klasični gimnaziji je bil imenovan duhovnik Stanislav Kregar, za suplenta zemljepisa in zgodovine pa prefekt Jožet F 1 o r i j a n č i č. Prezentiran je bil za župnika župnije Spitalič Ignacij Ž u s t. župnik v Ajdovcu (umeščen dne 14. septembra 1935). Podeljene so bile župnije: Trata Andr. Savli ju, kaplanu v Komendi (umeščen 6. avgusta 1.935); Sostro Francu V e r c e t u , župniku na Jančem (umeščen 16. avgusta 1935); Stanga Francu Blažiču. kaplanu v Trebnjem (umeščen 22. avgusta 1935); Krka Jankotu Mevž. 1 j_u, župniku pri Sv. Lenartu n. Sk. Loko (umeščen 10. septembra 1935); Cešnjice Francu Vidmarju, kaplanu na Krki; Leskovica Mateju Kosu, žup. upravitelju istotam Imenovani so bili: Ant. Pogačnik, kaplun v Predosljih, za rektorja uršul. cerkve in uršul. kuteheta v Škofji Loki; dalje za žup. upravitelje: Ivan Drešar. župni uprav, na Sv. Planini, za Junce; Franc II o e n i g m an , kaplan v Črmoš-njicah. zn Bukovščico; Alfonz Jarc, žup. uprav, v Poljanah pri Toplicah, za Sv. Planino; Stanislav Šinkovec, kaplan v Šmihelu pri Novem mestu, za Sv. Lenart nad Škof. Loko; Gregonj Mali. kaplan na Vrhniki, za Ajdovec. Premeščeni so bili kot kaplani: Franc Jeglič s Trate v Predoslje, Karel Papež z Rake v Komendo, Janez B e r g a n t iz Starega trga pri Ložu na Rako, Ignacij Stran car iz Zirov nn Breznico, Valentin Benedik z Bleda v Zagorje ob Savi. Ivan Fink z Mirne na Bled, Franc Stud en iz Kočevja na Vrhniko, Ivan H rova t iz Radovljice v Kočevje, Leopold C a m p a iz Loškega potoka na Jesenice. Nameščeni so bili kot kaplani: sem. duhovniki ozir. novomašniki: Karel Bab ni k ua Mirni, Ludovik C n po n v Boh. Srednji vasi, Rafael Fa-b i a 11 i v Sodražiei. Jožef G e o h e 1 i v Toplicah, Alojzij Jenko na Trebelnem, Milan Kopuiii r v Trebnjem, Jožef Lušin v Starem trgu pri, Ložu, Janez Oraženi v Šmihelu pri Novem mestu, Anton Stopar v Tržišču, Filip Žakelj v Soslrem in Avguštin Žavbi v Zireh. Razstava živalic v Trbovljah V nedeljo 15. septembra ob 10. uri jc bila odprta prva razstava malih živali v Trbovljah. Pri otvoritvi so bili navzoči nar. poslanec g. Pleskovič Rudolf, predsednik občine Trbovlje Klenovšek Jakob. živiuozdravnik Dev Rajko, urednik lista Rejec malih živali, Inkret Alfonz, drugi povabljenci in članstvo. Točno ob 10 je nagovoril zbrane goste predsednik društva, g. Kamnikar, in povdarjal, da je to prva razstava mladega društva, ki želi strokovno izobraževati članstvo v umni reji malih živali in nuditi revnejšim pomoč s tem, da deli brezplačno živali med interesente. Predsednik občine je česlital k napredku v tem kratkem času ili olv ljubil pomoč občine. Nalo so si gostje ogledali razstavo, na kaferi so bile zastopane vse male živali. domala vseh vrst. Posebno pozornost so vzbujali oriaiki kunci g. Kukenberga in ge. v,vod, dalje prelepi in danes najbolj dobičkanosni augorci g predsednika Kamnikarja Perutnine je bilo veliko lepih ekšemplarjev, zanimanje trboveljskih gospodinj so vzbujali kapur.i plimut iti črni orping-ton. last ge. Palčič Lojzke. Zastopani so bih na razslavi ludi golobje, grlice, pavi, lazmit, purani ild. Da ne pozabimo omenili ludi prijazne veverice. last g. podpredsednika Cahuna Maksa, ki je neutrudno vrlela kolesce in tako zabavala staro in mlado. Tudi sanske koze, izredno lepi primeri so bile zastopane poleg ovac in naših zvestih čuvajev-psov. Ne sinemo pri tem prezreti ludi naših ne-utrndnih gojileljev kanarčkov, ki so poleg ptičkov razstavili tudi krasne ptičnice, izdelke svojih rok, ki jih nudijo za nizko ceno v prodaj. Mlademu društvu, ki je vzbudilo s lo razstavo veliko zanimanje za naše živalce, moremo le — čestitali! Koledar felrlek, 19. septembra: Januarij. škof. In fo-carlši, niučonci. Osebne vesli — Poročila sta se preteklo soboto v mariborski stolnici g. dr Vladislav Kerže iz ugledno tržaške družine, zdravnik v Mariboru, z gospodično Štefko Dol če k, hčerko uglednega posestnika in trgovca v Mariboru. Zn. priči sta bila ženinu ženinov brat g. ing. Pavlin Kerže in nevesti ugledni trgovec g. Marini. Iskreno čestitamo! Oslale vesli — Tabor mož in lantov pri Novi Štifti na Dolenjskem bo nepreklicno v nedeljo 22. septembra po deveti sv. inaši in ne popoldne, kakor je bilo v torek pomotoma poročnim, Tabor bo ob vsakem vremenu. Možje in fantje, pridite v čimvečjem številu! — Obletnica mature. Abiturijenti prve državne gimnazije v Ljubljani, letnika 1908-0") proslavijo dne 21. iu 22. septembra 19?3 v Ljubljani obletnico mature. Vabimo vse sošolce, ki so obiskovali z nami v šolskih letih 1901-09 navedeni zavod, du se tega prvega sestanku in abiturijentske proslave zanesljivo udeleže. — Zbirališče v soboto dne 21. septembra I9V> ob 1 104 dnevnika »Dailv lleralde«, ki izhaja v Londonu. — V Slnzbenem listu kialjevske banske uprave dravske banovine od 18 i. m. je objavljen 'Jkuz o postavitvi banov dunavske in dravske banovine«, dalje »Pravilnih o uvozu in tranzitu živih rastlin in rastlinskih delov sadnih in gozdnih sadik, ključev, grmičja, okrasnih rastlin, potaknjencev, odrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in drugih plodov«, Pravilnik o proizvodnji, uvozu in prometu sredstev za zaščito rastlin«, »Barvanje semena Interne in rdeče detelje«. »Odločba o pobiranju laks za pregled, analizo in plombiranje semenju«, »Izpremembfi pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami«, dzpremembn pravilniku o zdravilih in zdravilnih speciulite-tnh — pojasnilo«, »Izprememba naredbe o finančni kontroli — popravek« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«. NAŠE CENE S U K N A ZA OBLEKE od 80"-do 180'- ■■■■VLADA A I KOMP. | TeoKARoviI INDUSTRIJA VOLNENIH TKAN IN-PARACIN Slovenci na strelskih tekmah v Belgradu Kapital v zimi Lntz Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška —■ V prilogi službenih novin št. 214 je objavljen »Pravilnik, ki določa kdo in kje sme saditi tobak in kako je treba ravnali s tobakom, ki je prijavljen za izvoz. — Nov korak k omiljeuju krize. Postavljamo se na lastne noge! Kakor iran doznali, se je konfekcijsko podjetje »SOK O« oblek, katerega lastnik m predsednik vsrgn koncema je znani industrijalec g. Vlada HiO, odločilo, da je dalo svoje konfekcijske izdelke, kateri se v Sloveniji prodajajo, tudi v Sloveniji izdelovati. — Da je prišlo do tega sklepa, 'e nemala zasluga ljubljanskega trgovca g. Ivana Kosu. ki je kot zastopnik in organizator Soko proda jaln v Sloveniji zastopal stališče, da se mora nuditi našim ljudem možnost zaslužka in to na tn način, dn se obleke, ki se prodajajo v prodajalnah »SOKO« oblek v Sloveniji, tudi v Sloveniji izdelujejo. Pozdravljamo z veseljem lo odločitev, ker vemo da je pomagala mnogim krojačem v Sloveniji do zaslužka in obstoja, ki jim je bil radi konkurence in premalo zaposlitve že resno ogrožen. Z veseljem ugotavljamo, da so nas izdelki naših domačih krojačev prijetno iznenadili, ker njih i/delava ne zaostaja ali celo prekaša marsikatere izdelke, ki pridejo z bombastično reklamo na Irg. — Priporočamo da si vsakdo ogleda ili v slučaju potrebe nabavi oblačila pri tej res domači tvrdki — Perite sami svilene in volnene obleke! Pred nekaj dnevi je ustanovila tvrdka Schicht na Mestnem trgu št. 23, nasproti rotovža Hndi-on posvetovalnico, v kateri se vršijo brezplačno poskusna pranja ter se dajejo navodila, kako se pere posamezne vrste svile, volne in ostalegn perila. Namen te posvetovalnice je, da se gospodinje pouče, kako bodo v bodoče same doma oprale svdjc občutljivo perilo. ?e takoj prvi dan so pokazale naše Ljubljančanke za to posvetovalnico veliko zanimanje. Vsaka gospodinja. ki si ue upa oprati «nmn domu svoje svilene obleke, jnmpcrja ali slično, opere lahko te stvari zastonj pod nadzorstvom ženskega osebja v tej posvetovalnici Tam sloje na razpolago ludi likalniki, tako da si lahke vse tc stvari takoj tudi zlika. Zda.) ko sc lahke poletne obleke hit ro uinazejo, bo ta posvetoval niču zelo koristna. Belgrad, 13. septembra. Od ponedeljka 10. t. m. do četrtka zvečer sc je vršila glavna borba na »zmagovalni tarči« za naslov državnega prvaka v streljanju z vojaško puško. Čeravno zahteva tekmovanje v streljanju veliko fizičnega napora in spretnosti, je zmagovalec dotičnik, ki bolje obvlada svoje živce in pri kakšnem slučajno slabšem strelu ne zgubi poguma. Zato se tudi strelske tekme vrše brez običajnega navijanja, kakor ie lo navada pri drugih športnih i panogah. Vse te dni je vladal na strelišču vzoren | red in tišina. Le tu in tam je bilo slišati katerega dežurnega člana, ki je pozival strelce k nastopu. Po pravilni prognozi v mojem zadnjem poročilu se je vršila glavna borba med bivšimi prvaki, nazadnje le še med štirimi in sicer med Ivo Mar-I kovičem, Dragom Milovanovičcm, Purom Ccstni-; kom in Nemanjo Markovičein, Cestnik in Nemanja I sta v sredo že odstreljala, ostala dva pa sla še I čakala, da bi se vedela ravnati. Vendar sta sc pri tem vračunala. Zmagal je Nemanja. Rezultati so sledeči: 1. Nemanja Markovič, ] Kragujcvac, 886 krogov. 2. Pavle Čeperkovič, Belgrad, 876 krogov, 3. Ivo Markovič, Čuprija, 869 krogov. 4. Cestnik Pero, 867 krogov. 5. Drago Milo-vanovič, Kragujcvac, 855 krogov. 6. Svclozar Sreč-kovič, tajnik Zveze, Belgrad, 852 krogov. 7. Dordc Srečkovič, Belgrad (lanskoletni prvak), 848 krogov, 8. Ing. Laza Jovanovič, Belgrad. 844 krogov. 9. Tone Majer. Maribor, 889 krogov. 12. Milun Mih-čevič, Belgrad, 827 krogov, ing. Blagoic Jocič, Belgrad, 823 krogov, 22. Robert Vukmanič, Maribor, 757 krogov itd. Krasen je uspeh mladega Majcrja, ki se je uvrstil med najboljše strelce v državi in je cclo preskočil Belgrajčana Jociča, ki je veljal za favorita, poleg tega pa še mnogo drugih znanih strelcev. Kljub malemu treningu — vrnil se jc šele prej kratkim od vojakov — se je od lani na letos poboljšal za okroglo 50 krogov. V II. skupini se jc plasiral na prvo mesto I e-trovič Radovan, Kragujcvac, 597 krogov. 2. ilinič Dušan, Maribor. 563 krogov. 3. Polkovnik Stnnišič Bajo, Maribor, 520 krogov. V III. skupini je prvi Todovič Dušan s 360 krogi. Medtem se jc vršilo (udi tekmovanje z malo-kalibersko puško in tu je zmagal že tretjič zaporedoma Cestnik Pero. Rezultati so sledeči: 1. Cestnik Pero, 517 krogov, 2. Ing. Laza Jovanovič, Belgrad, 514 krogov. 3. Ivo Markovič, Čuprija, 505 krogov. 4, Ing. Blagoje Jocič, B. 490 krogov. Jocič in Jovanovič sta tekmovala z uspehom že na mednarodnih tekmah, zato je uspeh Cestnika vse-I kakor lep in presenetljiv. Danes so sc vršile tudi tekme ekip za pokal Nj. Vel. kralja. Zmagal jc Kragujevac, pred Bel-gradom in Mariborom, za njim slcdj Novi Sad. Radi močne konkurenco so ostale ekipe odstopile. Rezultati bodo objavljeni jutri. O ostalih rezultatih bom še poročal. Belgrad. 14. septembra. Danes zvečer ob S je zaključek letošnjih držav-I nih strelskih tekem s svečanim bankelom in raz-! delitvijo nagrad v »Oficirskem domu«. Danes zju-j traj so bili objavljeni definitivni rezultati. Dolatno ! k včerajšnjem poročilu navajam danes sledeče: Streljanje za pokal Nj. Vel. kralja. 1. Ekipa i Kragujevac z 2144 krogi. 2. Ekipa Belgrad z 2127 | krogi, 3. Ekipa Maribor z 1957 krogi. 4. Ekipa Novi ! Sad z 1706 krogi. Prvi dve ekipi sta imeli letos boljši rezultat od lani, mariborska ekrpa ima približno toliko krogov kot lani, novosadska ekipa pa jc napredovala za približno 150 krogov. Za prvo mesto se je vršila borba med Bclgradom in Kragujevccm, I dočim 90 Novosadčani bili prepričani, da sc letos i uvrste pred Mariborčane, kajti pri zadnjem treningu so doma napravili okoli 2000 krogov. Vendar so bili Mariborčani boljši, ker imajo za seboj že večletno rutino in med posamezniki boljše strelce. Ekipo Kragujevca so tvorili: :Nemanja Markovič, študent; Sava Milenkovič, brivski mojster; Vlajič Aleksander, profesor; Života Mitrovič, ka-petan intend. str., in Dragi Milovanovič, fotograf. Mariborsko ekipo pa so sestavljali: Pero Cestnik, profesor; Tone Majer, študent; Diršan Hinič, vojaški puškar; Robert Vukmanič, knjigoveškj mojster, in Bajo Stanišič, polkovnik. V obeh ekipah sem navedel imena strelcev po istem redu, kakor so se plasirali v korist svoej družine. Tu moram šc posebej omeniti Nemanjo Markoviča, ki je tudi letos dosegel najboljši rezultat izmed vseh strelcev, ki so sodelovali v poedinih ekipah On jc v resnici odličen strelec ter je svojo strelsko spretnost takorekoč podedoval po svojem očetu Mato Markoviču, ki je bil pred vojno 16 let nepretrgoma prvak stare Srbije in je odnesel na več mednarodnih tekmah z vojaško puško najboljša mesta. L. 1912 je bil v Biaritzu prvi v stoječem stavu in tretji v skupnem plasmajit Če omenjani posamezne stave, moram navesti šc sledeče. V stoječem stavu nosi prvenstvo žc od 1. 1930 dalje Cestnik, za njim pa vedno Nemanja. Tudi letos je bil Cestnik z 286 krogi za 6 pred njim. V ležečem stavu sta bila s 316 krogi enaka. Cestniku je nagajal le klečeč' stav, dasiravno jc bil v tem stavu vedno dober in že tudi prvak, Imel je to smolo, da je po izvrstnih poskusnih strelih prvega za oceno vedno nekoliko pokvaril in bi mu od 40 strelov zadostovala le 2 dobra, pa bi z lahkoto odnesel prvenstvo tudi z vojaško puško, V poročilu o malokaliberskem streljanju sem pomotoma navedel, da je bil Jovič četrti. Jovič sploh ni streljal, ker ie predolgo odlašal, domnevam, da je bil nekoliko nervozen in si ni upal potolči Cestnikovega rezultata, ki predstavlja za enkrat državni rekord, ki je za 7 krogov boljši od lanskega. 4. ie Krnlohvil Bora. Belgrad, s 483 krogi, 5. general Čeda Stanojlovič <173. 6. Koželj Albin, Zagreb. 451. 7. Bilič Savo. Split 447 itd. Na damski tarči je zmagala ga. Kaja Jocič z 22 krogi, streljala pa je brez prave konkurence, ker Mariborčanki ga. Vukmaničeva. predlanska in lan.ska prvakinja, in ga. Kušarjcva, ki jc bila lani druga, nista nastopili. Na mladinski larči je zmagal Kratohvil Jovo s 191 krogi. Na »brzopaljbi jc zmagal poročnik Vlačkovič Milorad z 78 krogi, drugi je Nomunja Markovič r 76 krogi. Vršile so sc tudi tekme s preciznimi in vojaškimi pištolami. Na teb tarčah jc zelo uspešno tekmoval inž. I aza Jovanovič iz Belgrada. Prej-šnja leta so tudi Mariborčani z uspehom tekmovali na teh tarčah, so pa v zadnjem času popustili, ker jc municija predraga in jo je ludi te*l'o dobiti. Nazadnje omenjam še tarčo »Cetinjes na kateri jc prvi Drago Milovanovič z 251 krogi, 8. Cestnik Pero z 246 krogi. Po prvotnem dobrem startu so Mariborčani popustili, ker ponavljanje stane mnogo denarja. Ker so nagrade v denarju, so manj častne in se tu potegujejo za plasma le listi strelci, ki drugje nimajo posebnih uspehov. Vendar je treba upoštevati, da jc plasma težak, ker tekmujejo navadno vsi »trclei in imajo včasih tudi slabši tekmovalci vsle:! dovoljenega ponavljanja srečo. Na lej tarči jc bilo okoli 150 clo 201) tekmovalcev. Vseh članov, ki so streljali na spominsko tarčo, pa je bilo okoli 1200 Po skoro H dnevnem tekmovanju, ki je bilo lelos od v-eh dosedanjih še najbolj napeto, se jutri vračamo sicer telesno in živčno utrujeni, pa vendar veseli, v našo ljubljeno Slovenijo. Skaljeno veselje Pretekla nedelja je bila krasna in lopla, ua nebu niti oblačka. Vse je drlo ven v božjo naravo, da se naužije jesenskega sonca. V veselem razpoloženju smo se vračali na večer iz Noveua mesta v Ljubljano z izletniškim vlakom. Nn postaji v Mirni peči so prihrumeli v naš voz trije precej okajeni mladeniči. Ker niso dobili več sedežev, so pričeli razsajati in tuliti klanfnrske pesmi, nalo pa še govorili tako umazane stvari vpričo občinstva - bila so tudi mlada dekleta — da se je vselil gabilo. Ko so je prikazal železniški sprevodnik, so jo najstarejši gospod izmed sopotnikov z energičnimi besedami obrnil nanj za odpomoč, da te tri mlade fante odstrani in jim nakaže živinski voz. kar edino zaslužijo zaradi njihovega umazanega govorjenju in nedostojnega vedenja. Sprevodnik jo fante nekoliko posvaril in se nato oddaljil. Mladeniči — bili so, kakor so povedalii, delavci — so se zaradi pritožbe čutili celo užaljene in so pritožileljn ves čas do Ljubljane z raznimi žaljivimi opazkami zbadali, nakar pa on ni hotel reagirali, češ dn so oni vožnjo plačali, da so pošteni delavci, ki se pečajo s krampom in lopato in da lil morda več daleč, ko bodo svojo moč že pokazali onim, ki sukajo sedaj pero. Hrupno petje in skrajno umazano govorjenje sc nadaljevali do izstopu na Dolenjskem kolodvoru. Sprevodnik bi bil moral vsekakor napraviti red, in 6e si sam tega ni upal, bi bil moral poklicati na pomoč službujočega orožnika, ki se jr vozil v vlaku, ne pil kljub pritožbi pustiti so. potnike kol žrtev samopašnosti treh razbrzdanih fantov. Kopanj Prihodnjo nedeljo, 22. t. m. po sv. maši, ki bo ob 9, bomo odkrili in blagoslovili spomenik našim možem iti fantom, ki so padli v svetovni vojni. Slovesnost bo samo cerkvena. Spomenik ima obliko plošče iz črnega švedskega granita z okvirom iz kraškega marmorja in je vzidan pred cerkvenim odhodom pod zvonikom. Delo jc izvršil kamnosek Ivan Irt iz Slepanje vasi zelo lično in do zmerni ceni. Svetovna razstava v Parizu Med Karpati in Balkanom - Coroiu \ Romantične pustolovščine karpatskih in balkanskih roparjev so sicer že izredne, vendar živijo še dandanes. Tako poznamo junaka z imenom Coroiu, ki je bil čeprav šele 25 lel star, vendar večji gospodar moldavskih pokrajin ko romunski kralj sam. Saj je bil Coroiu tudii ves tak, kakršnega si ljudstvo želi v roparskih zgodbah. Mlad, čvrst, tršat, poln vpliva na vse sorodne duše, ki se želijo brezmejne svobode. — Imel je čelo 150 mož in s to četo je ko pravi vojskovodja prodiral zdaj sem zdaj tja. Izredna brihtnost in bister pogled sta mu pomagala, da je zmeraj ušel roki pravice. Ljudstvo je častilo Corojijo, saj je bil ludi on zelo človekoljuben. Njegovi napadi so bili večinoma le zato, da se je vzdrževala njegova čela in da je bilo blagostanje pravično razdeljeno med bogatine in reveže. — Coroiu, strah in groza potnikov in trgovcev, si je prav udobno uredil življenje. Povsod je imel najboljše zveze in po končanem delu je mogel nemoteno počivati. Ce so mu bila kdaj tla prevroča, pa je odšel naravnost k hiši orožniškega poveljnika Biada, kjer je za vsoto 40.000 lejev dobil zmeraj varno zatočišče. Mem tem ko je Blad razposlal svoje orožnike, da iščejo po temnih go- zdovih Coroiuja, je ta mirno spal v njegovi hiši, dokler se ni nevarnost kako ublažila... In bržkone bi bil Coroiu še zdaj neomejni vladar Moldave, ko bi mu nekega dne ne bilo pošlo veselje do ropanja. Sklical je svoje moštvo in jim povedal, da je sit lega življenja in da bo začel pošteno živeti. Seveda so se tovarišem zmračili obrazi, a so se spet zjasnili, ko je Coroiu razdelil med nje veliko vsoto denarja. Sam si je pridržal lepo število lejev, s katerimi bi bil mogel do smrti mirno živeti. In Coroiu je odšel v Bološani, da bi se sam prijavil oblasti. To je storil seveda tako, kakor se spodobi kralju Moldavije: najel si je odvetnika tir. Manastireanuja, si ga je z avtom pripeljal na sodišče. Romunske oblasti so se tega spreobrnjenja bolj razveselili ko v nebesih devetindevetdese-fih pravičnikov. Zato je prišel Coroiu v lepo ječo v Bološani, kjer je bila zaprta tudi njegova prijateljica Adela Jonescu. Ravnatelj jetnišnice, gospod Ustahi, se je malo zmenil za mrlve paragrafe in se je sijajno vedel z obema varovancema. Tako se je kaznilnica v Bološaniju, ki bi morala biti prisilna delavnica za grešnike, spremenila v sanatorij za tiste, ki so potrebni počitka. Slednjiič je bil pa jet-niški ravnatelj navezan na »prostovoljne prispevke« Grenlandija, ki so jo v 16. stoletju imenovali na zemljevidih in opis Labrador. — Po vsem tem še i zdaj ni natančno dognano, ali je bil že kdo iz Ev- ■ rope pred Kolumbom v Ameriki ali ne. Ameriški j tozadevni kongres bo morda našel kaj novega. i N»mčija žvenkela s sabljo. I POŠIjlte narOČNIK)! Fantek svoji gospodični: »Ce ne bom precej dobil bonbonov, pa ti bom rekel stara mama!« svojih jetnikov, saj mu iz Bukarešte že dve in pol lela niso ničesar poslali za vzdrževanje »sanato-rija«. V ravnateljevi pisarni jetnišnice je Coroiu zvedel, da imajo v kaznilnice poleg temnice in tesnih celic tudi lepo opremljene sobe za tiste, ki imajo kaj pod palcem. Malo besed — in že sta z ravnateljem sklenila kupčijo: vsa reč je stala 30.000 lejev, kar ni bilo prav nič preveč. Zakaj — za ta denar je dobil Coroiu lepo opremljeno sobo brez mrežastih oken in še kopalnico in prvovrstno postrežbo: po enkrat na teden je jedel za samo ravnateljevo mizo vpričo vse družine in vsak večer je smel iti v meslo in tudi obiskati krčme, zabavišča in podobno. Cesa mu je bilo še Ireba? še v sanjah mu ni prišlo na mar, da bi si želel kaj boljšega, zlasti še, ker je smel vsako popoldne prebiti v družbi svoje neveste Adele jonescu. Toda —■ ti lepi časi niso trajali dolgo! Ljudje iz Botošanija, ki jih je prisotnost Coroiuja v mestu, jako vznemirila, so z neštetimi prošnjami oblegali notranjega ministra, naj si vendar kdaj ogleda življenje v Botošaniju. Resnično! Cez nekaj dni je že začela pihati drugačna sapica po kaznilnici. Tudi Coroiu se je moral preselili v celico, ki je bila zastonj, in se obleči v sivo uniformo in se z drugimi kaznenci, ki jim niso pazniki nič več rekli »gospod«, sprehajati po hodniku v vrsti — drug za drugim. Take razmere pa so bile nevredne roparskega poglavarja in nekega lepega dne je Coroiu s vojim paznikom brez sledu izginil... Strahovito se je prestrašilo vse romunsko ljudstvo, ko je to zvedelo. Samo v Botosani je prišlo 500 orožnikov, da bi begunca prignali nazaj v ječo. Sam poveljnik je vodil zasledovanje, a Coroiu se je malo zmenil za take odredbe. Svojo prostost je izrabljal tako, da je spel napadal trgovce iin kmete in jim jemal denar. A ko je nekega večera obiskal svojo bodočo taščo, je zvedel, da so na njegovo glavo razpisali Kuhinja na cesti za šoferje taksijev v Pragi. V eni uri 60 porcij. Primerno zlasti za pozimi. Spor za Ameriko Ne glede na lo, da se narodi pričkajo, odkod je Krištof Kolumb prav za prav doma, je tudi polno sjjorov o vprašanju, kdo je Ameriko odkril — in da so jo odkrili, še preden je prišel tja ubogi Krištof. Skoraj je dokazano, da so že krog lela 1CO0 prišli v Ameriko Vikingi (Germani). Torej pravijo, da so bili Norvežani prvi izmed Evrop-cev, ki so odjjravili v Ameriko. Pri vprašanju o odkritju Amerike v Kolumbovi dobi so seveda na površju narodnostni spori. Bretonski (francoski) ribiči n. pr,, so prišli v Novo Fundlandijo, ko so lovili ]X)lenovke, kar trdijo francoski in kanad ki raziskovalci. Nimamo pa nobenih virov, ki bi se inogli nanje naslanjati. Le neko pismo so našli, ki ga je pisala španska kraljica Ivana 1. 1511 m pa poročilo beaufortskih menihov iz lela 1514, kjer je popisano, da bretonski ribiči že 60 let lovijo ribe krog Nove Fundlandije. Neko pismo Katarine Me-dicejske iz 1. 1465 pa omenja, da so Irancoski ribiči 1. 1465 odkrili Kap Breton, a to spravljajo spet v zvezi z Britanci (ne z Bretcnci). Tako se pričkajo dalje in pravijo, da so Baski (Španci) že v 7. stoletju našli ameriško obrežje. — Po najnovejših sporočilih so učenjaki dognali, da so dansko-porlu-galsko-nemški jx>morščaki že lela 1472 ali 1473 odkrili Severno Ameriko. Poglavitno pa je mnenje, da je 1. 1476 Danec Skolvus odkril polotok Labrador, a to ni bil Kanadski polotok, marveč je bila ŠIVILJA ZA — SLONE Te dni je v njujorški državi umrla 931elna Ana \Vhite, ki je svoj čas nastopala po ameriških cirkusih. Slovela pa ni samo kot igralka, marveč zlasli še kot šivilja za slone. Kadar so živali nastopale v oblekah, so imeli tudi sloni prav dragocena oblačila. In ta oblačila je znala najbolje sešiti Ana White. Je res vsak človek za nekaj rojen! Drobtine nagrado 100.000 lejev! Tega se je prestrašil, saj je vedel, da se bodo orožniki tudi njegovi bivši tovariši močno potrudili, da bi si zaslužili to lej>o vsoto denarja. — Ujezil se je in se odpravil nazaj v Botošani. Ce je vse vrag jx>bral, nagrade |>a le ne sme dobiti nihče, najmanj jo ji pa privoščil kakemu orožniku! To vsoto je hotel deliti s svojim odvetnikom. Večer je preživel v neki kavarni, za-rana zjutraj pa se je odpravil k svojemu odvetniku, ki ga je spet z avtom odpeljal v ječo. Ondi je že »železna celica« čakala nanj. Komaj je sedel nekaj dni v njej, ko so našli v neki votlini celo zbirko raznega orodja. Kako je zbirka prišla tja, je še zdaj uganka. Na vsak način ni Coroiu tudi zdaj izgubil dobre volje in vsak dan razlaga svojim paznikom, da vsa Romunija ne premore lake ječe, iz katere ne bi mogel uiti, kadarkoli mu ne bo več všeč v njej. In bržkone govori resnico in nekega dne bo Coroiu spet vladal po moldavskih [»krajinah. Že šest let se Pariz pripravlja na veliko, svetovno razstavo. 2e glede na načrl so bile velike težkoče. Razstavljalno zemljišče so morali vse prenoviti. Videli so, da bo treba razširiti ludi Jenski most in (»polnoma prezidati palačo poljskega pio-slaništva in velikansko stavbo Trocadero 2e Jenski most ni bilo lahko razširiti, saj je dal ta most napraviti sam Napoleon 1. 1907 v spomin na svojo zmago nad Prusi. Laže so rešili vprašanje poljskega fioslaniškega poslaništva, ker so palačo zamenjali z drugo, ki je prav tako zgodovinsko dragocena. Palačo poljskega jx>slaiiištva je dal 1. 1784 sezidati Broignard za monaško kneginjo, a jo je velika revolucija prevzela zase in jo dala 1. 1800 Abčju Sieyesj u. Ta revolucijski junak je lejxi jia-lačo 1. 1808 prodal napoleonskemu generalu Da-voutju, ki je bival v njej do I. 1823 Njegova vdova jo je 1838 dala baronu Hopeju, ki je dal palačo prezidati in jo je zapustil Achillu Seilliereju, k. je leta 1848 |x>stala kneginja Sagan. Odtlej se je v palači Sagan spet zbiralo francosko plemstvo in najod-ličnejše svečanosti cesarstva Najx>leona III. so ob- hajali v tej palači. A zadnja vojvodinja Sagan je 1. 1908 prodala slavno palačo francoskemu stari-narju Seeligmaniiu, ki jo je tik pred vojno dal francoski državi, ki je v njej naselilo poljsko poslaništvo. — Na vse načine so ga hoteli prezidati, slednjič so na željo vseh Parižanov sklenili, da ga poderejo. Trocadero je orjaška trebušasta stavba iz rdeče oj>eke in je videti, ko da stoji na dveh razkrečenih nogah in moli kvišku dva tenka stolpa in že 50 let jemlje Parižanom pogled na griček Chaillot, kamor je hotel Najjoleon postaviti palačo za svojega sina, »rimskega kralja«. Ime Trocadero, je dobila nerodna stavba jx> imenu trdnjave Trocadero, ki so jo bili Francozi zavzeli. Ko so v Parizu že natančno določili, kje in kako bo bodoča svetovna razstava, je angleška vlada vložila priziv, češ, da Francija pred 1. 1041. sploh ne sme otvoriti nobene svetovne razstave. Svetovne razstave so namreč dvojne: take, kakršna je lelos v Bruslju in mednarodne, a ne splošne svetov, razstave. Ker se sme otovoriti svetovna razstava le, ko preteče že 6 let, odkar je bila razstava kje drugje v Evropi, ne bo imela pariška razstava imena svetovne razstave, ampak bo le »mednarodna razstava umetnosti in tehnike modernega sveta« in paviljone sme postaviti samo Francija, ne pa tuje države, čeprav bodo v njih razstavile svoje blago. Sicer bo imela pariška razstava 14 skupin |X) 75 oddelkov in bo vsebovala lepote, kakršne svet doslej še ni videl. Ondi, kjer je bil doslej Trocadero, bo stala velikanska grška dvorana s stebri, kjer bo koncert za 4000 ljudi. 278 milijonov pisem na leto. Leta 1934 so v Avstriji razposlali ljudje po pošti 278 milijonov pisem, 128 milijonov dopisnic in 244 milijonov tiskovin — skupaj 712 milijonov poštnih pošiljk, samo za Avstrijo: 545 milijonov. V inozemstvo jih je šlo 105 milijonov, 62 milijonov pa jih je prišlo iz inozemstva. — Časopisov so Avstrijci razposlali 224 milijonov, z letali pol milijona. — Telefonski pogovori so trajali skupaj 29 milijonov minut; tri četrt teh jx>govorov je bilo v domačih krajih. Avstrija ima 17.451 poštnih nabiralnikov. V Lizboni zgorela radio postaja. Veliko radio postajo v Paredi pni Lizboni je v nedeljo ogenj popolnoma uničil, ker je nastal kratki stik. Le malo tehniških naprav so inogli rešiti. * »Mama, če kak slaven mož umrje, je zmeraj v časopisih. Zakaj pa ni nič v časopisih, če se rodi ?« »Vidiš, Peter, zakaj pa nisi mene poklical, ko je začel Tone kamenje iučati vatel« »Oh, mama, saj ti tudi ne znaš zadeti!« Ženevska palača Društva narodov, — Ki se še zida. Ali bo dovršena? Tour de Roumanie: Jugoslovanska ekipa: Od leve: Faninger, Fikot, Grgar, Davidovič, Ljubic Abulnar. Errata typographica: tiskarski škrat Vendar — kdo bi si mislil — je tiskovna px>-mota tudi zgodovinskega pomena, je celo zmožna sama tvoriti snov za zgodovino. — Tako je bilo |)ravo irne za monsiim (vihar v puščavi) mousum in tiskarski škrat v 16. stoletju je spremenil mousum v monsum — in za vse čase uporabljamo napačni monsum — radi tiskovne pomote. — Arabski zvezdoslovci so dejali najvišji točki na nebesu: senit; Španci so spremenili senit v zeml, dokler so zvezdoznans-ke razprave izdajali v rokopisih. Prva tiskana knjiga o zvezdoslovju pa je imela tiskovna pomoto zenit in ta zenit je sedaj v vseh kul. jezikih: tiskarkj škrat — errata typographica — vodi najvišjo točko na nebu. — Iz najnovejše dobe imamo zgodovinsko tiskovno pomoto v imenu pisatelja Knut Hamsuna, ki si je dal psevdonim Knuf Hamsund (piše se pa pravilno za Pedersena). Tiskarski škrat je d izpustil in zn zmeraj je oslal Knnt tlamsun - brez d. Torej ima ta pisatelj ime iz rok tiskarskega škrata... črnila se je prelilo zaradi tiskovnih napak! Kako so se na tiskovne napake jezili v prejšnjih stoletjih, ko jih niso niti popravljali, ko so jih molče prezrli, ko da jih ni! Pravijo, da je veliki nemški Goethe skoraj solze prelival, ko mu je tiskarski škrat kar po 130 napak napravil v knjigi in prevrgel imena njegovih glavnih junakov in junakinj in vplel besede tega med besede onega — pa se ni dalo nič popraviti 1 Odkar je Gutenberg natisnil prvo knjigo, je bi- J la rojena ludi tovarišica knjige: tiskovna napaka, ki je torej stara že 500 let! Kolikrat je v tej dolgi dobi zakraljevala po knjigah in spisih, kolikrat je razburila pisce in stavce, koliko tinte in tiskarskega Gospodarstvo » Izvoz sadja iz šmarskega okraja Šmarje, 12. septembra 1935. Vsak menda ve za Rogaško Slatino, toda Šmarje pri Jelšah le malo znano, četudi ie prav blizu lega zdravilišča. Saj sc za ves šinarski okraj trdi, da je tam nekje in za kozjanski sodni okraj celo, da je »Urvvald« — pragozd. Pa je res, da smo potisnjeni bolj v kot ob hrvatsko mejo in da nas veže z ostalim delom Slovenije le lokalna železnica Grobelno—Zabok. Politično je do 1. 1924 spadal šinarski sodni okraj pod celjsko, rogaški sodni okraj pod ptujsko in kozjanski sodni okraj pod brežiško okrajno glavarstvo. V' tem letu pa je bilo ustanovljeno šriiarsko okrajno glavarstvo s sede. ženi v Šmarju pri Jelšah. Gospodarska struktura našega okraja je izrazito malokmetska brez industrije in večjih kon-sumnih tržišč. Kmetije so večinoma le majhne in le redko presegajo 4 ha plodne zemlje. Katera je glavna panoga šmarskega krnela, težko reči; živinoreja, vinarstvo in sadjarstvo se kosajo med seboj za ]:>rvenstvo. V splošnem lahko trdimo, da tiadvladuje živinoreja', v posebnih letinah, kot je tudi letošnja, pa sadjarstvo vrže še največ. Vkljub ostri majniški slani (v Kozjem je bilo do 7 stopinj C mraza) je sadni pridelek skoraj povsod prav dober. Obrodile so dobro zlasti jx>zne sorte kakor kanadka, mošanckar, bobovec itd. Precej škode je povzročila tudi jx)lelna suša ter so plodovi zlasti ranili sort močno zaostali v rasti. Poznim sortam pa je deževje v avgustu šc znatno jMinagalo tako, tla bo pozno sadje splošno prav dobro. Se junija in še julija smo cenili pridelek sadja za izvoz na največ 200 vagonov, danes pa je že gotovo, da ga bomo izvozili tudi nad 300 vagonov in to samo jabolk. Sadje je obrodilo pri nas povsod in tudi v kakovosti ni mnogo razlike. Z izvozom smo žc pričeli ter izvažamo naša jabol- Delo Zveze trgovskih združenj Tajniško poročilo. Iz lajniškega poročila g. Kaiserja posnemamo o delu Zveze v letu 1934 nekatere najvažnejše podatke. Zvez i no delo jc bilo v ncmali meri posvečeno novelizaciji obrtnega zakona, ki se je izkazala za potrebno radi neštetih sporov, ki so nastati v izvedb: tega zakona. Zaradi tega, ker se je razpaso trgovanje obrtnikov z mešanim blagom po banovini, ie zveza predlagala, naj sc obrtni zakon izpremeni v toliko, da bo mogel dobiti obrtnik dovoljenje po 5 letih samostojnega obratovanja, a le za sorodno stroko. Akcije za omejitev krošnjarstva so imele ma'o uspehov — razen samopomoči — ter zahteva trgov-stvo, slejkoprej omejitev krošnjarstva na izdeihe domače, lušne industrije. V obče pa naj se uvede na j*xllagi čl. 263 o. z. triletna učna doba. Obširno se poročilo peča s tekmovanjem, ki ga fiovzročajo tr-govstvu konzunine zadruge. Tr^ovstvo je za to, da se prodajalne industrijskih podjetij osamosvoje. da plačujejo davke same, ne pa po bilanci industrijskih podjetij. Zaradi prekomerne oddaje blaga direktno iz tvornic delavstvu je zveza zahtevala, da naj dajejo -tovarne blago delavcem le za njih družino. V prometnih zadevah je omeniti akcijo zveze za znižanje prevoznih tarif, zmanjšanje ležarine, za zgraditev proge Kočevje-Sušak, za otvoritev proge Hodoš-Ko-tormany, za normalizacijo proge Poljčane, Konjice-Žreče in izfiopolnitev postaje v Gornji Radgoni. Med nadaljnlmi akcijami omenjamo akcijo v korist sadnega Irgovstva, za revizijo telefonskega pravilnika, ureditev prodaje soli maloprodajalcev in ustanovitev podzakupov. Sledi obširno poročilo o delovanju posameznih sekcij, katerih šteje 4, med katerimi pa je največja in najdelavnejša Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trg. združenj. Svetovni pridelek vina Mednarodni urad /.a vino v Parizu ceni letošnjo svetovno vinsko letino na manjšo količino kot je bila 1. 1934. s 210 milj. hI. V Franciji in Algeriji računajo letos na pridelek 80 milj. (lani 97). V Italiji računajo na povečanje od 30 na 45 milj., v Španiji in ua Portugalskem bodo pa imeli približno ravto toliko pridelka ko: lani: 20, oz. 10 milj. Nemčija, Avstrija in Madjarska bodo pridelale 3 milj. lil, torej manj kot leta 1934., Švica pričakuje rekordno letino z 1 milj. hektolitrov (lani 0.8 milj.). V Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji letina nc bo slabša, kut je bila leta 1934. Južnoameriško države bodo imele slabši pridelek kot leta 1934., Severna Amerika pu boljši. Avstralija iina deficitno letino. Tunis in Maroko bosta imela približno ravno toliko kot lani: prvi 1.5, drugi 0.6—0.7 milj., Južna Afriku pu I milj. lil. Skupno ceni zavod svetovno letino na 185 milj. lil. Vinska letina v Banatu. Iz Vršca poročajo, da je že začela trgutev zgodnjih vrst. Predvsem sc berejo portugiške vrste. Prvi mošt so gostilničarji že kupovali po ceni 1.20 do 1.30 za liter. Letošnji pridelek cenijo riu 600 do 800 vagonov, kar pomeni, du je zu četrtino slabši kot lani. Kakovost je izvrstna. Portugiške vrste izkazujejo 17 do 18 stopinj po klosterneulmrški tehtnici. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Straha Franja, trgovca v Gornji Radgoni, Podgratl št. 3„ narok za sklepanje poravnave 9. oktobra, oglasiti se je do 4. oktobra, nudi 60%. Nova zadruga: Produktivna čižmarska zadrugo v Zireh, r. z. z o. z. Delež znaša 500(1 Din, načelstvo tvorita: Tavčar Jakob in Naglic Ivan. Carinski dohodki so v dobi od 1. aprila 1935 do 10. septembra lelos znašali. 307.5 milij. Din, kar jo za 18.1 milij. Din več kol je predvideval za to dobo proračun, lani so v istem razdobju znašali carinski dohodki 291.2 milij. ali za 10.3 milij. manj kot letos. Radio Zagreli izkazuje za lansko leto pri glavnici pol milijona Din 42.451 Din čistega dobička. Naš kliring s Francijo. Po podatkih francoskega trgovinskega ministrstva so dne 31. avgustu pri kompenzacijskem uradu pariške trgovske zbornice znašala plačila na francoski račuu jiri naši Narodni banki 159.04 milij. frankov, terjatve francoskih izvoznikov jih ko bile regulirane do višine 133.12 milijonov frankov, lako da znaša francoski saldo šo 20.52 milij. frankov. Izvoz pšenice v Csr. V ponedeljek ,je bila v Pragi sej« Žitne družbe, na kateri jo načelstvo razpravljalo ponovno o odjemu jugoslovansko pšenico. Sklenjeno jc bilo odločitev prepustiti vladi, ki bo pa šc dobila oo-sobno poročilo strokovnjakov. ka največ v Češko, jia tudi v Avstrijo in Nemčijo. Nerazumljivo pa je, da je za pregled sadja določen za vse postaje le kmetijski referent, ki ne zmore izvršili pregleda ua vseli postajah in zato izvoz zastaja. Zakaj pa se tudi pri nas ne postavi za nekatere poslaje poseben komisar za pregled sadja kakor drugod? Sadje je za revnega šmarskega kmeta letos skoro edini jjomeinbnejsi dohodek, pa je zato nujno potrebno, da se pri izvozu sadja odstranijo vse nepotrebne ovire. Zaenkrat sadna kupčija precej dobro obeta. Rano sadje sc je plačevalo po 1.20 do 1.50, zlato parmeno pa že danes plačujejo tudi po 1.70 do 1.90 Din. Povpraševanje je prav živahno in se računa, da se bo za prihodnji teden izvažalo dnevno 4 do 6 vagonov sadja iz našega okraja. Ce računamo, da bomo izvozili okrog 300 vagonov po povprečni ceni 1.50 Din za kg, bodo dobili šinarski sadjarji za letošnji pridelek približno 4 in pol milijona dinarjev, kar je na vsak način že vsega vpoštevanja vreden dohodek za tako reven okraj! Priznati pa tudi moramo, da se sadjarji zavedajo važnosti tc panoge ter so v zadnjih letih posvetili sadnemu drevju vso jx>trebno skrb, v kolikor so jim to seveda dopuščala skromna sredstva. V nedeljo, dne 22. septembra priredijo naši sadjarji, v btuarju v prostorih Katoliškega doma sadni ogled — malo razstavo sadja, da bi se tako seznanili s posameznimi sortami, se odločili, katere bodo naprej gojili in katere opustili, tujcem pa pokazali, kaj lahko nudijo kujicii. Izkoristite torej nedeljsko polovično vožnjo in si oglejte razstavo. Obenem lahko napravite tudi krajši izlet v bližnjo okolico Šmarja in Rogaške Slatine. Grozdje že zori in ga tudi ne bo primanjkovalo. Zato gotovo ne bo nikomur žal, če nas obišče in sj tudi naše kraje nekoliko ogleda. Poblt-ki so tile: Serija 5818 21.13 « «311 < Sirci Din Pomorska razstava 'Naš Jadran., ki jo je fiHredilu v okviru letošnjega jesenskega Ljnb-janskega velesejma Jadranska straža, bo zopet odprta v petek, soboto in nedeljo, t. j. 20., 21. in 22. t. m. Tako bo omogočeno, da si bodo to razstavo ogledali tudi oni, ki to med velesejmom niso mogli. Na to opozarjamo zlasti ravnateljstva naših srednjih in drugih šol. Pri skupnem obisku dijaštva jc vstopnina 1 Din za osebo, za ostulo občinstvo pa je 5 Din zu osebo. K:\ija dr. Koeniga: Praktični napotek za kontrolo živil (Praktično uputstvo za kontrolu namir-nica za život), etr. 102 (v cirilici) je izšla v Belgradu, Napisana je na osnovi zakona o nadziranju živil, pravilnika za izvrševanje tega zakona, na-redbe o javnem nadzoru nad predmeti za splošno u-porabo, pravilnika o nadzoru pitne vode, zakona o vinu, pravilnika za pregled živine in mesa, pravilnika o kontroli rekonvalescentov in klico-noscev ter končno pravilnika o pobijanju kužnih bolezni v zavodih, kjer skupaj živi ali se zbira radi prenočišča, prehrane, zabave itd, večje število oseb. Na podlagi teh zakonov zgrajena knjiga obsega sledeča poglavja: t. važnejše zakonske na-redbe, 2, v čem je kontrola živil, 3, organizacija kontrole živil, 4. dolžnosti nadzornika za živila, 5. splošne metode pri nadziranju živil; 6. pregled živil na licu mesta, 7. kako se jemljejo vzorci ter 8. postopanje z blagom po izvršeni analizi. — | Knjiga je od ministrstva socialne politike in narodnega zdravja priporočena vsem higijenskim zavodom, okrajnim zdravstvenim referentom ter zdravstvenim občinam. Cena 10 Din. Naroča se pri Centrali higijenskega zavoda v Belgradu, če se pošlje denar naprej, Danska plačuje inozemske dolgove. Danska narodna banka je zadnje dni avgusta oddala znat nejše količine zlata, s katerimi je plačala kredit 20 milj. švic. frankov, katerega je najela v Švici pred leti. Dotok zlata v Francijo. V dobi od 23. do 30. avgusta je znašal dotok zlata v Francijo 133 milij., v dobi od 30. avgusta do 6. septembra pa.315 milij., tako da je zlati zaklad narastel na 72.057* milijonov frankov. Notranjo posojilo nu Matljarskem. Na Madjar-skem nameravajo v svrho konsolidacije visečih posojil in za investicije najeti notranje posojilo v znesku 150 milj. pengov, ki bi se obrestovali po 3% in bi bilo združeno s premijami kot nedavno avstrijsko notranje posojilo. Avstrijske stavbne hranilnice Še pred nekaj leti je poslovalo v Avstriji 44 stavbnih hranilnic (ki si v Sloveniji niso ohranile dobrega spomina, pa bi bilo prav, da se njih vprašanje razčisti tudi za nazaj. Op, uredn.), trenutno pa jih posluje samo še okoli 10. Mali zavodi so likvidirali, deloma I>a so se združili z večjimi. Bolgarski fisk jo iznajdljiv. Tudi v Bolgariji majo finančne težave in tudi tam mora fisk pokazati dovolj iznajdljivosti, saj je dobil za obdavčenje celo vrsto predmetov. Zaradi novih davkov na papir je prepovedano porabljati popisan ali natiskan papir za zavijanje. L'toz naše pšenice v CSR. Po uradnih podatkih je uvoz pšenice v CSK narastel od 655 vagonov v juliju na 789 vag. v avgustu. Uvoz je bil izključno iz Jugoslavije, odn. je bilo ocarinjeno vskladi-ščeno jugoslovansko blagu Skupno je bilo od «000 vag. kupljene pšenice v Jugoslaviji doslej dobuv-ljeno 4000 vagonov. Dotok zlat-i v svico. V dobi o l I. do 7. sept. se. je švicarski zlati zaklad povečal za (t milj. nn 1.372 milj. Iiankov. Borza Dne 18. septembra. Denar Neizpreinenjeni so ostali tečaji Berlina in Curiha, narasli so Bruselj, London, Now-york, Pragn in Trst, dočim stu popustila Amsterdam in Pariz. V zasebnem klirtngu se je avstrijski šiling na ljubljanski borzi učvrstil na 8.55— 8.65, nn zagrebški n tt 8.52 -8.62, na lielgrujski pa nn 8.48 -8.58. Grški boni so notirali /. Zagrebu 38.775—84.475, v Belgradu pa 33.65— 34.35. Angleški funt je zopet narastel v Zagrebu ua 233.20—284.80, v Belgradu na 282.82, —234.32. Špunska jpezelu je notirala v Zagrebu 5.65 blago, v Belgradu pa 5.70 blago. Promet na zagrebški borzi 391.171 Din. Ljubljana. Amsterdam 2961.111 2975.61, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 740.60 745.67, Curih 1424.22--1431.29. London 216.12 218.18, Newyork 4354.64— 4390,96, Pariz 289.25--290.69, Praga 181.19-182.80, Trst 357.17—36(1.26. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.315, London 15.2175, Newyork 307.375, Bruselj 52.08, Milan 25.14, Madrid 42.075, Amsterdam 208, Berlin 123.90, Dunaj 57.35. Stockholrn 78.45, Oslo 76.45, Kopetihagcn 67.90, Praga 12.735, Varšava 57.925, Atene 2.90, Carigrad 2,45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.70, Buonos-Aires 0.83. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 78 —80, agrarji 45—46, vojna škoda proniptnn 367—369, begluške obveznico 63—64, 8% Blcrovo posojilo 80—82, 7% Blcrovo posojilo 72 —73, posojilo Drž. hip. banke 75—76, 7"/. stab. pos. 80 bi. Zagreb, državni papirji: investicijsko posojilo 79—80.50, vojitu škoda promptna 368 -369 (368), 9„ 10., 11., 12. 370 bl„ begluške obveznice 63.75—64.50, 8% Blerovo posojilo 80 81.50, 7% Blerovo posojilo 70,25—72, 7% j>o-sojilo Drž. hip. banke 75 -77. — Delnice: Priv. agrarna banka 230.50—233, Trboveljska 100— 110, Isis 40 bi. Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82.25—82.75 (83), vojna škoda prnmjitna 369.50—370.50 ( 370. 369), begluške obveznice 66.75—67 (671. 8% Blerovo posojilo 82, 7% Blerovo posojilo 71—72, 7/2 stab. pos. 81.50 -82 (82. 81.50). — Delnice: Narodna banka 5880—6000, Priv. agrarna banka 232.50— 233.50 (234). Žilni trg Pšenica je nadalje izredno čvrsta in je, skoro ni mogoče več dobiti. Cena je popolnoma nominalna in tnko n. pr. zahtevajo za prekmursko blago že 150. Danes nc more dobiti blaga niti Prizmi, ki še vedno nakupuje blago. Računa se. da bo letos ostalo od našega jiridelka za izvoz samo okoli 5.000 vagonov in bodo v kratkem zaloge Priv. izvozne družbe dosegle to višino. Zato .je pričakovati še nadalje izredno čvrste tendence za pšenico, ker se nahaja velik del blaga v čvrstih rokah. Novi Sad. Koruza bč. in srem. 94—96. ban. 92—94. — Vse ostalo noizprem. Tendenca čvrsta. Promet srednji. --Spett= Primorje: Ilirija Srečhe Rdečega križa Na lit. žrebanju dne 11. septembra so bite izžrebane lote serije /.a amortizacijo. Serija štev. Dobitek Serija Stev. Dobitek 181 50 50,— 653 Sfi 50,— tii.ii s' 2nn,— mi 33 ,m— -'1011 95 2011,— 244» st ,-,n — 2504 .">1 50,— 3910 !H 59,— 2933 88 r.;— 291!) «3 50.— 2919 9« 2110 — 2951 19 50,— •'1754 57 59,— 371,2 78 251)00. 3911 90 5(1.— 4419 95 50.-- 11118 53 50.— 1839 55 50,— 550!! lil 1.(100.— 5013 51 50,— 5780 95 50,— KBR4 38 50,— 7019 II 50,— . 7258 79 aio,— 73«« ,"iS 590,- 8(90 71 50,— 8875 29 50— 0251 87 200.— 911« 99 50,— Tobačne srečke Na 12U. žrebanju dne H. septembra so bile Izžrebane zu amortizacijo tete serije. 2, 27, 311. IU0, 659, 8«9. 905, 1034. Illfit 1133, 1197, 124», 1131, 14«!, 1518. 1971, 21311, 23114, 2.151, '5111. ".595, 2791 «11:5, 2990 , 31115, '1108. 331) t. 3(157, 3811, (I)'«, fl V |»>ll fPft|' 1571! 5157 , 5189, 5190, 5395 , 5(111, 5510. 5587 5043, Ws. 5958. 59811, «07;, 02!)-, 11355, (1305, «5:11, I171IS, 7071, 72311 73117, 74«0. 7493, 7529, 7517, SIKU, 8101, 8213, 8715, 8S38. 9IK12.' 9375 93S«. 9103 , 9555 , 9718, 9772. Živi ■ in a 5.000 2.lit III 51X1 5911 Tn 10H Pili: ser. 814 St. 81; ser. 187.1 št.17, ..pr. 5488 št. III. ser. «118 St. 75, ser. «511 St. lil, ser. 1597,1 it. m)', ser. 724« št. «8, ser. 7319 S t. 7«. »er. 7(114 šl. 14. ser, H137 št. 50. Po 50 Piti: ser. 83« 51. 7(1. ser. 1205 St. 5«, ser. 1(87 št. 15, ser. 1509 št. 50, ser. 3044 št. 11. ser. 4292 št. 52. nor. 4390 št. 23. ser. 4110 St. 8«, ser. 4820 št. 09. ser 558 št. 91. ser. 59(1 št. 11, sor. 5972 St. 1, ser. 011S1 51.'HI ser 0385 31. 53, ser. 7091 St 22. ser. 7028 SI. 79. sir. it. 38. »er. Sir«! št. 11, ser. 9253 »1.81. ser. 9315 It, 71, Ljubljanski živinski sejem 18. septembra. Na ljubljanski sejem jo bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav): 41 (161 volov, 21 (12) krav, 10 (5) telet, 38 (71 prašičkov za rejo in 8 (3) konj. Dogon je bil radi neugodnega, deževnega vremena zelo slab, cene pa so ostale neizpremonjene; volil. 3.5(1— 4, II. 2.75—3.50. ITI. 2—2.75. krave debele 3.50. klobasarice 1.50—2, teleta 4.50—5.50 Din za kg žive teže. dočim jc bila cena 6—8 led-nov starih prašičkov za rejo 85—150 Din za komad. Hmelj X. poročilo Hmeljskegn društva za dravsko banovino — Jugoslavija. Žalec v Savinjski dolini, 17. sept. 1935. Pri rastočih cenah in pri napredovanju kakovosti hmelja se živahno nadaljuje nakupovanje, in sicer po cenult do 27Din za kilogram, če bo ta živahnost trajala dalje, bo koncem septembra prodana vsa letina. Računu se, da je 65% iste že prešla v druge roke in da cenjena množina 40.000 stolov ne bo prekoračena. Velevažno dejstvo, da je poskuševalni zavod švicarskih pivovarn v Curihu 2 po analizi določil, da je tudi naš letošnji hmelj odlično sposoben za pivovarniške svrhe. Zaradi tega se mora reči, da j< navedena cena za naš limelj prenizka, kar je pu deloma povzročevalo tudi kvarljivo in vsega obsojevu-nja vredno jionujcvanje od strani naših hmeljarjev. Kar nas pu zainore tolažiti, je dejstvo, da je skoro v vseli drugih okoliših ravno tako in se nc da odpraviti. Hmeljarji se pečaso sedaj s smukanjem trt in postavljanjem drogov v piramide. Zaradi pobude I Imel jurskega društvu sc je uradnim potom ukazalo, da so mora vsa hineljevina, ko je dozorela, odrezali od korenike in z vsemi in drugimi odpadki uničiti potoni ognja. Ne sme sc nikakor že poprej uporabljati kot krinu ali nn-stelj. Hmel jarji sc pečajo sedaj s smukanjem trt seval! — Društveni odbor. fcalee, 18. sept. Vsled deževnega vremena je bilo danes onemogočeno prevzemanje nakuplje-nega blaga v večjem obsegu. /. nakupovanjem pa se je nadaljevalo pri neizpremon jenom položaju. Cene so ostale v glavnem tudi neizpronienjcne, ter so za prvovrstno in gladko zeleno blago izredno čvrste. Z a neko večjo partijo res izbranega prvovrstnega blaga se je danes plačalo tudi Ze 28 Din za kg. Sicer pa je v neizpremenjenem okvirju cen za ostalo blago cena odvisna od presoje posameznega kupca. Zatec, 18. sepl. 7. nakupovanjem hmelja se polagoma nadaljuje in plačujejo kupci jio 30 do 3(5 Kč, lo jc 54—05 Din /a kg. Razpoloženje jc mirno in presoja kakovosti zelo stroga. Tudi v Roudnici se pri mirni tendenci nadaljuje z nakupovanjem in olačuje 24 —27 Kč, lo je 43 do 49 Din za ka V nedeljo bo ilo zares na igrišču Primorja Te tri mesece se bo odločilo v borbah ua zelenem polju med dosedanjimi ligaii in novimi prvak: podzveze, kdo bo prihodnje lcio sodeloval v državni ligj. Ilirija si jc priborila prvenstvo LNP-a in v nedeljo jo čaka prva težka preizkušnja in sicer tekma z domačim rivaloin Piimunem, Štirje klubi tvorijo našo skupino in siccr tla i k in Gradjanski iz Zagreba ter Primorje in Ilirija iz Ljubljane, od katerih sc bosta le dva sigurno plasirala v državno ligo, ostala dva pa se bosta najbržc povrnila v podzvezno prvenstvo. Igralci obeh ljubljanskih klubov se zavedajo, da je v Zagrebu zelo težko priborili si Itako točko, zalo bodo eni kot drugi dali vse iz sebe, da prihodnjo nedeljo pribore za svoj klub obe točki, Čeprav bo igra prvenstvena in vsled tega ostra, vendar želimo in upamo, iLi bodo oboji zaigrali fair in lepo, ker 1e s tako igro bodo zopet dosegli, da bo ljubljansko občinstvo napolnilo igrišča. Tekma se vrši na igrišču ASK Primorja ter sc prično predtekme žc ob 14. JVon stop vožnja Ljubljana-Zagreb-Belgrad-Soiija Kakor znano, jc priredil dipl. inž. Oskar v. Ilugo non >top vožnjo Ljubljana Zagreb- Belgrad- Sofija. Starta! ie v soboto o polnoči ob 0.P1 izpred ljubljanskega av-tokluba, Kongresni trg, pod ;ontrolo funkcijonarjev ljubljanskega avtokluba, Vozil jc \dler Trumpf Junior Spori I literski (995 ccm). Dospel je v Zagreb oh 2.17 Pot do Pakraca je bila zelo težka in je imel vozač celo dvakrat defekt na pnevmatikah. Od Pakraca dalic se je moral boriti nc samo z zelo slabimi cestami, temveč tudi z meglo. Kljub temu jc pn prevozil pot iz Ljubljane do Belgrada v 99 urah 23 minutah, tn ie s povprečno brzino 66 km na uro. Inž. Hugo je na ta način prekosil svoj lastni rekord na tej progi za 34 minut, rekord belgr.rskega avtomobilista g. Nediča pa za 13 minut, kar znači nuverjeUn uspeh. Pred Jagodino pa ga jc, ne po njegovi krivdi, doletela nesreča. Na odprti cesti je zavo/.il v okrog 80 cm širok prekop, ki ni hil — na žalost — ne označen ne zavarovan. Ker jc na ta prekop pri-vozil inž, Hugo z brzino 90 km, sc jc vozilo dvignilo in prevrnilo. Inž. Huga in njegovega vozača je vrglo na cesto, h sta k sreči ostala nepoškodovana. Avto se je poškodoval, vsled tega ic moral inž, Hugo nadaljevanje vožnje proti Sofiji, ki jc I znašala samo še 252 km, prekiniti. Moramo mu pa čestitati prvjč, da sta jo tako srečno odkurila. drugič pa. ker je prekosil obstoječi rekord Ljubljana Belgrad. nadalje ! velikemu uspehu, saj jc prevozil iz Ljubljane do Jalfndiue 781 km s povprečno brzino 64 km na uro na teh slabih cestah, Naslon bohserjev Najboljši bo'-.sani hudo nastopil1 v nedeljo ob j po! ?1 v Delavski zbornici. Državni prvak loavec pride iz Maribora, naj-! zanimivejša pn ho borba nied starima rivalomn Štrukljem in Hellerjem. prvi prvo It Maribora, star : boksar in tretje plasirani v srednji kategoriji za • drž, prv., drugi prvak Ljubljane in drugo nlasirani I zn dr/, prv. v isti kategoriji. Imela sta žc dve bor-' bi, v katerih ie vsak po enkrat zmagal. Hcller jc . zmagal spomladi v Mariboru, Štrukelj nn nad njim prefJ 14 dnevi tudi v Msrjhom. V nedeljo bo re-vanž za Hellerja pred domačini občinstvom, oba boksarja sta v izvrstni formi Dalj« stopala v ring po daljšem prešle lk" Pavbč in Zupan cd"n proti drugemu. V »eller kategoriji nastopita Dolence. Ici bi imel zastopati pvojo kat"gorčo nn drž, prv., in pa Golob iz Knmnika, kateri je pred kratkim porazil Slovnnovca Sokl čn v Kamniku. Inavcc bo nar,topil 7 tIrastn;čanon knter tre- ; niral z drž. prvakom profesiona'nm P:s........... Najvcčie zanimanje pn jc zn Kida Curncia, ki I bo nazadnje nastopil s Hellerjem in Ipavcem v I ekshrb:ciji. ^'slonnina bo k 'io b velikim stroškom nizka, stojišča Din 6, sedeži od Din 12 navzdol. Lahkestlctski dvoboj GraHcc : Ljubljana sc vrši definitivno 12 in 13. oktobra t. I. v Ljubljani. Podrobneje o tem zanimivem mitingu bomo šc poročati. Opozarjamo na IV. Pohorski in IV. Mladinski gozdni tek dne 6. oktobra na Pohorju. Klubi, ki še niso prejeli razpisov ter se želijo tega leka udeležiti, na* čimprej pošliejo svoj naslov v svrho dostave razpisov na: ,1. Smtrdcl, Maribor, Gosposka 23. Spoitnikom - nogometaš'm. Oh priliki mojega odhoda iz ljuhljane sem bil deležen toliko izrazov simoatii in prijateljstva, da si štejem v dolžnost zahvaliti sc iscni, Nai bodo vsi ljubljanski nogometaši uverjenv da mi bo ostala Slovenija in njeni nogometni klubi, oosebnn ljubljanski, v najtoplejšem spominu. — Frnnjo Katavič. Ollhar :rl i :ri rihn lahli'onih•/*/,'ih tiromnlchti« r Ljubljani. Službeno, štajerska lalikciatb't»ka ... 1,., /. v Gradcu ji 7 milili iloicuvurilH ....................lalikii:>il,.|ski dvoboj Oraz: Ljubljani) \ Ljubljani z" 'I'"' i ', i" lii. oktobra t. I. Proltratn: L dan: 2un m. skok \ vi-, silil ni. met diska, skiik v dalj, und kopja. Iisk 5 km. stnlVta I krat t h) 10(1 m: 2. dun: tok 200 ni, -knli oh pallri, tek 15011 m, met krogli;, tuk lun n.....nt kladivu, tuk Hi lun. troskok iu sluTuta t krat po Suo iu. Pn/.ivain s., vsi 'ub koalleti. <>luni vsrh ljubljanskih klubov, du si- /. rednim Iren i imom resno pripravijo za iiiienn.uni dvolmi: i.rud dvobojem, in .sicer luijimzneje en ledeu, in, r.:\ -in ločitev tjilhljunskejru moštva vršil i/h rui niitliiL- ASK Primorje (lalll.onllctn/ia scl.ciju). V z\cy.i z Se perfektplrnno medmestno prireditvijo rjrndee ■ T.JublJnnn, ki se vrši v l.lublliuit. dne I", iu 13. .d. tuhru t. I. In s i 'ltu.ian.il, ki se vrSii.i za dvoluij . I bili 1 ska Krajina : Pravska banovina, dne 19. i.u 'u. ,>ktnl>ra t. i. v Trstu, pozivamo nasledili,- atlete, naj se ■lun udeležujejo trenltlltov. ki se vršilo dnevno nd pi. uri nnproj: Sodnik. SltnSek, K.ivaeiC, \Velbt. Slanina ('/.urila, K rev«. Zorita V, s.-rw. Slaniie, 1'utinju, Mul narie, Krpan, Srn,kar L. Snšteišie. fluSperSI*. SVpt OirrVu; ntiislrdnje ziuiallle utleie opn/nrluiiHi na r, der treninir: Cerar Priuro. Žuar. Marllnl. Marek 10.. IS.ir Sok, Srnknr K., Pojrn^pik. Siannr Uuleslnv, IMeterš Stok. GraP, Perpar, KortV. Pozivalo se tudi vsi ostal lahko atleti, naj ločno iu redno obiskujejo treuin« SA' Slov Konjice: Sl< Hof HM 11:0). ['u dolgem odmoru, skoro 11 niBseeev se je dane« spel vrSilu n. igrišču SK slov Konjice nogometna tekma med -tu ritna prijateljema, našim klubom in SK" Ilo,oni i-/ Poli '»itn. Ta.ko.i v /aeetiku je SK Moč predvajat lep ndarn tempo, kateri ju imel svoje uspehe. Žoga je krojil;' vodilo okoli vrat SK Slov. Konjice. litru je bila prot tcnnou nezanimiva. Konjič,'ini so poivilnotna pomislili Kad tega le hil 1:11 zn SK 111«1. Prngl polčas le bil . /namenili sploSne prerodttve konjiških igralcev. Vratar Si KimJIe ie bi! mož na .....slu, enako tudi poijčanski. Odlikoval se je |K>seluio Mrnvljak. ki jo zabil dva gola. Sodnik lo »odi! slabo in jo veliko prozrl. kar hi hi,l , obojim v prid. Tudi ui bit popoluoaia novtruioa. Šoštanj Premovanje rodovniške živine, ki ga je v torek dopoldne priredilo Selekcijsko društvo, je dokazalo lep napredek naših živinorejcev. I)ogon živine je bil 6koraj 100% — komisija pa je pri splošni oceni ugotovila zelo dobro kakovost živali. Pri kravah je bila ena ocenjena z odlično oceno, 6 s prav dobro, 19 z dobro, 12 s [»voljno. Nuj-lepši kravi sta bili marijadvorki župnika g. Ilož-mana iz Zavodnje, ki sta dosegli po (>H ločk; ti kravi sta tudi najboljši mlekarici: 330(1 odnosno 3250 litrov mleka donašata lelno. Krava posestnika g. Meniha iz Topolšice je dosegla 02 točk (2666 iit. mleka), Bizjaka iz Gaberk in Berdnika iz Kobovice po 61 točk (2477 lit). Tudi pri mladini (teličke in bikci) so bili doseženi ugodni rezultati. Sploh je opaziti od zadnjega premovanja precejšen korak naprej. Ocenjevalni komisiji je predsedoval banski živinorejski referent ing. Venko. Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, 19. septembra: 12.00 Slavnih mojstrov slavna dela (ploSče) 12.45 Vreme, poročila 13.IH) Čas, obve-stila 13.15 Od Prage do Tatre (ploščo) 14.(M) Vreme, lx>rza 18.00 Za zabavo in 7,a ples (prenos iz nebotičnik«) 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) 10.H« Čas, vreme, poročil«, spored, obvestila 19.30 Nnc. ura (U. soc. pol. Ln nar. 7/tlr.) 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Cas, vreme, i>orx>čila, 6ix>red 22.15 Citraški trip nVesnam. Konec ob 23. Drugi programi t Četrtek, 19. septembra: Belprad: 20.00 Sinfonič.ni koncert ork. kr. gardo 22.30 Plesna glasba — Zaf/reb: 20.00 Belgrad: 22.15 Plesna glasba — Dunaj: 17.30 Staro-francoske pe-smi 19.20 Radijski orkester 21.00 O Jožefu Kalnzu 22.10 Veselo petje 23.05 Plesna glasba — Budimpešta: 20.05 Plošče 21.40 Komorna glasba 23.00 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.0.') Petje 20.40 Godba na pihala 22.15 Plesna glasba — Him-Bari: 17.05 Komorna glasba in petje 20-40 Samson in Polila, opera, Saint-Saens — Prana: 10.25 Vojaška godba 20.35 Mozartov koncert 21.30 Kabaretne slike 2S.35 Plošče — Varšava: 20.00 Salonska glasba 21.35 Poljske pesmi 22.00 Orkestralna glasba 23.05 Plošče — Berlin: 20.10 Plesni večer Vratislava: 20.10 Veliki radijski ork aster — Frankfurt: 20.10 Orkestralni koncert — Monakovo: 20.50 Orkestralni koncert. ISa^ncmilci Ljubljana Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg fl; mr. Kamor, Miklošičev« cesta 20 iu mr. Gartu«, Moste, Zaloška cesta. Drugi hraii IJoblekov dom na Bcrjunjščiei je odprl in dnevno oskrbovan do vštevši nedelje dne 2. t. m. Od 23. t. m. dalje, pa bo koča čez teden zaprt« ter oskrbovana do preklica le od vsake sobote ali dneva proti praznikom po]>oltlan do ponedeljka, odnosuo dneva ]>o prazniku zjutraj. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE OPERA. Začetek ob 20. ftetrtek, 10. septembra ob 20: *Traviata«. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ali ste ze poravnati naročnino? MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-lovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolouska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. C i v g • v v • \luzbeiiccjo Trgovski pomočnik za trgovino mešanega blaga, z 9 letno prakso, vojaščine prost, išče kakršnokoli službo. En mesec brezplačno na poskušnjo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Soliden«. (a) Več izurjenih pletilj sprejme za stalno delo Fran Kos, Židovska ulica št. 5. (b) mm Zopet smo cenejši! la športni suknjič 95 Din, trenchcouth 420 Din Specialna izbira pump-, modnih hlač, perila itd. Pre-sker, Sv. Petra c. 14. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Tvrdka Stanko Florjančič železnina, Sv Petra cesta, pri Zmajskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po nainižlih cenah (vhod skozi dvo-riščel. — V račun se vzamejo tudi hranilne kniižice liublianskih zavodov. Šivalni stroj pogreznjen, z okroglim čolničkom, pripravljen tudi za stikanie, naprodaj prav poceni. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Dve kravi dobri mlekarici, s teleti, naprodai v Mostah 142 pri Liubliani. (i) Kislo zelje, repa novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-klavec, Liubliana, Kode-ljevo 10, telefon 25-91. (1) Otroške vozičke moderne, prodaja po tovarniških cenah »Novel«, Frankopanska 21, Šiška. Ne zamudite ugodne prilike! (1) inrrTTiTrfl Večjo količino kuten kupimo. Eta, Kamnik, (k) Suhe in sveže gobe male kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k) Peč za pisarno dobro ohranjeno, kupimo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11534. (k) Odpadke železa kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič — Maribor, Tattenbachova ulica 14. (k) Smrekovo skorjo v rolah, vsako množino, eventuelno tudi čreslo — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Takojšnje plačilo«. (k) Jabolka namizna, zlata parmena, kanada, kakor tudi mešane, od 5000 kg naprej — kupuje po najvišji ceni: Renier, Podčetrtek. (k) Zchvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob tragični smrti našega iskreno ljubljenega sina, nečaka in bratranca, gospoda Frica Pulelika industrijalca kakor za številne krasne vence in cvetje, se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini. Za ganljive poslovilne besede gg. dekanu Sagaju, županu Kodriču, šolskemu upravitelju Ivanušu in Mirku Kranjcu, načelniku gasilnega društva, ki je obenem požrtvovalno vodil ves pogreb. G. dr. Kralju za vso prijateljsko skrb in pomoč, za prelepo žalno petje v cerkvi in na grobu zboru pekovskih mojstrov v Mariboru in pevskemu društvu v Framu. Nadalje gasilnim društvom za mnogoštevilno udeležbo, gg. lovcem za zadnji pozdrav, šolski mladini, domačim uslužbencem in končno vsem številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Fram, dne 18. septembra 1935. Družine: P u č e 1 i k , J o b s 11, Meschnitz in Šetinc. Vinski sod dobro ohranjen, ca. 1400 do 1600 litrov — kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« Celje pod »Sod«, (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Woliova ulioa št. 3, Kupimo pršilnik (Spritzapparat) za barvanje in lakiranje, srednje velikosti, kompleten, s kompresorjem, ev. elektromotorjem. — Najnižjo ceno ponuditi upravi »Slovenca« pod šitro »Brezhiben«. (k) B Trgovski vajenec za trgovino meš. blaga, v starosti 14 let, zdrav ter dobrih staršev, s primerno šolsko izobrazbo — se takoi spreime. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 11446. (v) Vajenca za kleparstvo ali inštalacijo sprejmem. Pomočnika sem že sprejel, ni več prostora. Franc Šramek, in-štalater in klepar, Tržič. (v) Vajenca za parno pekarno, pridnega in poštenega, iščem. Drugo po dogovoru. — M. Zavodnik, Guštanj. (v) Posestva V Celju prodam novo vilo, štiri sobe, kabinet, kuhinja, s pritiklinami, lep vrt. — Senica Anton, Lava 13, Celje. (p) IHEHHI Pianino klasične oblike, črni hrast, nov, ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11537. (g) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Liubliana. Krekov trg 10 kTrrrrm! ODDAJO; Trgovski lokal s 3 sobami (skladišči) in pritiklinami, na Tyrševi cesti št. 41, nasproti cerkve sv. Krištofa, oddamo s 1. novembrom 1935. — Poizve se pri Ljudski posojilnici v Ljubljani. (n) IC Dražba Na javni dražbi se proda dne 24. sept. 1935 ob 11 v sobi št. 8 okrajnega sodišča v Sevnici — velika trgovska hiša z gospodarskimi poslopji v trgu Sevnici s pripadajočimi zem-liišči. Pojasnila glede plačilnih pogojev itd. daje Hranilnica in posojilnica v SevnicL Imam f zalogi letošnje fino rezano Kislo zelfe po konkurenčni ceni. I. Oražem - Moste pri Ljubljani. Berife \Slovenca- in oglašujte v njem! Razno Najiinejše štajersko čajno maslo ovčji sir, Paški sir ala parmezan, sir v hlebčkih kg 10 Din Černe Oskar, Liubliana, Sv. Petra e. 35 rolorcporlcrfi Iz vseh manjših in večjih krajev se iščejo. Javili se treba takoj z natančnim naslovom na pošlnl predal št. 746, Beograd. Veleiirma išče za prodajo kvalitetnih šivalnih strojev pridne rajonske zastopnike proti fixumu in proviziji. Že v tej stroki vpeljani imajo prednost, lajiki se v delo vpeljejo. Obširne ponudbe pod »Stalno« na Atoma Company, Ljubljana. Inserirajte v Slovencu! Tinčkove in Tončkove prigode 13 2. Primožek rešitelj. Ko se je Tonček skobacal na noge in se ozrl, je na svojo nepopisno radost zagledal pred seboj Primožka, za njim pa Tinčka. »Sem si koj mislil,« je dejal z občudovanjem, »da je tomahavk priletel iz tvojih rok, Primožek, Tako, kakor ga znaš metati ti, ga pač ne zna nihče na svetu.« »Zdaj ni časa za hvalisanje,« ga je skromno zavrnil Primožek. »Pojdimo dalje, da kača znova ne pobesni!« In so šli. Odspredaj je kakopak spet moško koracal kuža Muki in si oblizoval gobček, kakor da je pohrustal tristo krvoločnih kač kar tako za zajtrk, in tik ob njem je lomastila gorila, za njo je korakal Tinček, za Tinčkom Tonček, ki je odsekani kačji rep vzel s seboj za spomin in ga zmagoslavno držal kvišku, na koncu sprevoda pa je šel naš bojeviti in nepremagljivi junak Primožek s svojim toma-havkom v roki. Likovič Joža: 2 Na jezerišča »Janez! Le urno pokladaj. Danes bova pre-orala in požgala tisti grček nad vrtačo, leha kar prosi semen.c Nikdo se mu ni odzval; odprl je hlev, kravi sla bili že oskrbljeni in siti, da sta metali krmo Eod jasli. Vrnil so je v vežo k ognjišču in vprašal eno, kam je odšel sin. Mreta je z neko skrbjo povedala, da je odšel rano proti Notranjim Goricam, pražnje oblečen in nekam udobrovoljen. Anžol se je v nevolji nad sinovo sarnoglavostjo načemeril in poiskal suknjič. »Mislil sem, da bova potegnila nekaj svežih brazd in vrgla ogenj v zemljo. Bom šel pa pogledat malo na Medvedico, morda najdeni nekaj hrastičev, križ v kozolcu je čez zimo popustil, tudi za stog rabim nov kol.« Ogrnil je prekrpani suknjič in naročal Mreti: »Francka naj pripravi semen je, snet mora skrbno izpihati; ko se vrne Janez, naj pripravi otepe za požiganje. Ni mi ljubo, da odhaja z doma tak dan, ko se obeta vreme za uspešno delo in je veter suh za požiganje.« '.»Samo nikar se preveč no trudi, Joželj! Potreben si počitka. Zakaj ne vzameš hlapca?« je jiotrpežljivo pogovarjala Mrela moža. Vedela je za njegove bridkosti in razočaranja, ki so rastla iz rineva v dan, ker se je odtujeval sin domačiji. »Hlapca... A?« je neverno zategnil Anžol. »Morda celo velikega in malega, da bosta poje-dalu ves božji dan in lažje lenuharila okoli bajte. Te lehe bomo vendar sami razorali in požgali, kokoši in šički so pa skrb ženskih rok.« Brez volje se je odpravil na Medvedico. Spotoma se je ustavljal pri lehoh in jih blugroval. Tu mu je odleglo. Ce se Janez ali celo vsa družina izneveri rodni grudi, on bo ostal zvest in neomajan. Sonce je ostrmelo nad starčevo ljubeznijo, s kalero se je približeval leham. Popoldne se je vrnil Janez, veder in zgovoren. Beračeva novica ga je nagnila, da je zjutraj odšel na železnico. Ni ga zdržalo doma, četudi se je vdinjal Razorčevim, da jim bo 'o jutro pomagal požigali sirovi mah; toda izneveril se je celo njihovi Micanki, kateri ni prikrival ljubezni in prijetnih obetov. Zaman ga je pričakovala za ledin-cami. Neizprosno ga je vleklo med Goričevce, odkoder se je širilo nepričakovano beganje, ki je vznemirilo prastari pokoj barskih jezerišč in sel, kamor 60 doslej prihajali kvečjemu posavski pre-kupci; ti so nakujiovali ajdo in rž, ki je na po-žganih šotiščih bogato rodila. Ko je prišel v Notranje Gorice, bi kmalu ne našel znanega obraza. Tihotna, pozabljena vasica v rebri barskega otoka se je spremenila tekom nekaj mesecev v važno, nepogrešljivo torišče sredi Barju. Mešanica narodov se je gnetla po vasi, ki je docela zgubila skromno zunanjost. Lesene stavbe in lojje za delavstvo, j»i-sarne, shrambe z zamreženimi okni, stroji, pivnice, kupi železja, vpitje priganjajoči!) voznikov, nerazumljiva povelja, zavist in prehitevanje! Laški poli rji v širokih hlačah in žametastih suknjičih »o vodili celotni obrat, sleparili pri gradivu in živežu. Pod Sv. Ano so postavili apnence, odprli zasilne kuhinje, delavske kavarne s polomljenimi igralnimi mizicami in pivnice, ki so jih prepustili domačinkam v podnajem. Iz teh se je v sobotah in nedeljah razlegala luja govorica, ulrinjalo pridu-šanje in nerodne pesmi. Tam je zapijalo delavstvo težko prislužen denar, ki se je stekalo v žepe teh polirjev. Cigani so sklepali z nevajenimi domačini goljufive konjske kupčije; vse je hitelo kupovat konje in služit s pripregami. Hlevi so [»ostali pretesni, krma je pohajala, bistriške senožeti so zadobile izredno vrednost. Pojavili so se zviti pre-kupci, zapeljive ženske, prišli so čiči z. vinskimi mehovi, tirolski potepuhi s praznimi malhami in vreščečimi brundami; slednji so vsak večer ob-redli vse pivnice od Goričevcev do Podpeči in liibjeka. Janez je hodil od delavcev do strojev. Tiso- 1 čere roke so neprestano vihtele lopate in pikone, dovažale skale, nalomljene pod Krimom, zasipavale jezerišča, mašile nevarne razpoke z butarami in hlodi, zadelavale brezdna s hrastovimi branami, zagrebale zijavke, ki so se zdele nena sitljive. Nasip je rastel, njegova pobočja so utrjevali s podpeškini kamnom, ki so ga dovažali domačini s čolni in priprego. Vse lo vrvenje pa je bilo zastrto z nekim nedopovedljivim mikom, ki je vabil mlade ljudi; ti so se lahkoverno zanašali le na zaslužek, niso pa videli polnih srag, bolezni in izžemalcev. »Oče se huduje, ker si zopet odšel z doma,< je ljubeče karala mati vrnivšega se sina in postavila predenj opoldansko jed, ki jo je zamudil. »Ne veste mati, kaj se godi jx> svetu. Železnico gradijo, Goričevci bodo obogateli, samo mi smo vedno odrinjeni. Odločil sem se, da si poiščem tudi jaz tamkaj zaslužek. Ne bom vas pozabil, ob nedeljah se bom vračal domov.< »Ne ravnaš prav, Janez! Oče ne bo zadovoljen, da zapustiš domačijo. Brez najinega blagoslova no hodi od hiše.« »Saj ne bom šel čez morje,« se je smehljal sin, odložil žlico in slekel pražnjo obleko. Namenil se je za očetom, toda ga je zgrešil. Vrnil se je za Kušljanovim jezeriščem na Razor-čevo pogorelco; tam je opazil Micanko, ki je stegovala šoto. Nikogar ni bilo na mahu, samo kožice so se dvigale z vrhniškega ila. Prikradel se ji je za hrbel in ji pokril oči; dekle se je prestrašilo nenadnega objema in se skušalo oprostiti. »Kdo je?« se je nagnil Janez preko toplih ramen. »France t< »Tli!« »Janez!« »Goril« je poskočil fant in se vihravo zavrtel z Micanko, da ji je zdrknila naglavna ruta na vrat. »Porednež,« se je našobilo dekle in uprlo roki v bok. »Kje si pa hodil zjutraj, mar si se zopet kujal?« »Ugani!« se je razvnel Janez in dopadljivo motril svojo miljenko. Sveža, zagorela polt, ko-drčki las na čelu, težka kostanjeva kita, polna orehovega leska, velike oči, slok život, dekle vredno sonca in fanta I Taka je bila Razorčeva Micanka, hči srednjega čolnarja, čegar oče je bil nekoč veliki čolnar, ki je vozil z ladjami z Vrhnike , v Ljubljano. Poznali so ga Ciči in Posavci, romarji in tihotapci; svojim sinovom je izplačal bogate deleže; tako si je nakupil Micankin oče večji . konec mahu in obdržal nekaj čolnov. Lotil se je I udelavanja sirovine, olrebil je šotišča in spravljal | posušeno šolo v ljubljansko sladkorno čistilnico, j Micanka se je rodila v megli in tišini, kraj reke, ki je šepetala otroku prve pravljice o povodnem možu in zlaticah. Ko je odrasla otroški dobi, je I pomagala spletati stremenice, krpat; mreže in oil-j dajati po Ljubljani šoto. Z dvajsetimi leti ji je i umrla mati; ob povodnji se je prehladila, zdra-i vilne rože ji niso mogle pomagati. S starim Anžolom se sicer niso razumeli; bjt. I jim je nekoliko nasproten zaradi njihovega blago-| Stanja. Nesrečen slučaj pa je poglobil odtujenost I in razdrl vsako sožitje. Pri nekem požiganju je ! rnzpihala Razorčevim nenadna sapa tlečo rušilo j in obrnila luč na Anžolovo lelio, kjer je ravno cvetela ajda. Plameni so posmodili nežno bilje. 1 Anžol je zakrkni! v trdni veri, da so oni nalašč j zavrnili ogenj nn njegovo leho. Poslej je ljubosumno pazil, da se nista sestajala Janez in Micanka .., »Ugani tedaj,« se je približal Janez fleklelu. ki je še vedno nepremično motrilo fanta, kakor da hoče prodreti do dna njegove lajne. Končno je kljubovalno spustila roki in mu požugala: »Ne vem I Upam, da me ne varaš.« »Na železnici sem bil. Tam si bom preskrbel . stalen zaslužek. Potem se poročiva, nič več ne bodo nama kljubovali starši, tudi ti ne bo potreba prenašati šote in izplakovati čolnov.« I (Dalje prihodnjič.) Trije novi kanoniki ljubljanskega stolnega htipitlja Glas sestradanih rudarjev Krinelj na Dolenjskem. 16 septembra. V nedeljo dne 15 septembra ie lokalni odbor II. rudarske skupine na splošno zahtevo delavstva sklieal sestanek vseli delavcev premogovnikov, šentjanški premogovnik v Krinelj" "a Dolenjskem in »Belokrajina« pri Črnomlju v Belokraiini. K reza iu beda pri teh dveh premogovnikih je morala doseči vrhunec, da se je zganilo delavstvo, ki je vsa dolgu leta hodilo križev pot slovenskega premogarstva s čudovito potrpežljivostjo. — Sestanek je izzvenel kot huda obtožba premogovne politike zadnjih let. Poročala sta strokovni tajnik Kozinan iz Ljubljane in član krajevnega odbora liorštnar, ki je delavstvu predložil naslednjo resolucijo, katera je po soglasnem sklepu delavstva bila poslana vsem merodajnim faktorjem: Delavstvo je po svojih zakonitih zastopnikih že ponovno opozorilo merodajne faktorje na usodne posledice, ki jih trne naši rudarji zaradi sistematičnega zapostavljanja slovenskih premogovnikov pri dobavah premoga državnim železnicam. Na današnjem zborovanju delavstvo vnovič daje izraza svojemu nezadovoljstvu in ogorčenju. Delavstvo zgoruj označenih premogovnikov, ki sta last družbe: šentjanški premogovnik And. Jakil d. d„ je zaradi zapostavljanja slovenske premogovne industrije posebno težko prizadeto. Ker so se dobave premoga državnim železnicam. ki je skoro edini odjemalec debelejših sortaeij premoga, znižale skoro zn 60%, je podjetje v istem razmerju reduciralo tudi delavstvo. Delo so izgubili vsi okoliški bajtarji, tako da je danes zaposleno samo še c.elavstvo, ki nima drugega kakor par žuljevih rok in še kvečjemu kopico otrok. Oba rudnika ležita v krajih z izredno ubožno okolico, kjer ni nobene druge industrije, ki bi nudila zaposlitev. Zaradi tega je med redueiranini delavstvom nastala ogromna beda, ki težko obremenjuje finance že itak ubožnih okoliških občin. Položaj še zaposlenega delavstvu ai skoro nič manj obupen. Zaradi naglega padanju cen premoga so se znižale mezde daleč pod eksistenčni minimum in ker sc zaradi vedno manjših naročil šc praznuje po 2 do 3 dni v tednu, ne zadostuje zaslužek niti za naj-skromnejše preživljanje, to še tem manj, ker mora delavstvo plačati zaslužku neodgovarjajo-če visoke socijalne dajatve. Delavstvo odločno zavrača motivacije, pod katerimi se mu odjeda zaslužek. Zn vzrok znižanih dobav se navaja, da premog kvalitetno ne odgovarja. Ugotavljamo, dn oba premogovniku že leta in leta dobavljata premog državnim železnicam kvalitetno brez ugovora. — Kot drugi vziok se navaja, da je premog predrag. Istočasno pa se uvaža v dravsko banovino na tisoče ton kvalitetno nič boljšega srbijanskega premoga in to na daljavo po več slo kilometrov. — Vsak la.jik v gospodarstvu mora uvideti, da pride ta jiremog neprimerno dražji. Celo življenje PROTI ZOBNEMU KAMNU Delavstvo trdno upu, da bo kraljevska vda-du, ki si je postavila za cilj upostavitev reda in pravičnosti, ukrenila, da nuni omogoči vsaj najskromnejšo eksistenco s tem, da upostavi dobave državnim železnicam za naša premogovnika vsaj na oni kvantum kakor leta I92S. Dalje delavstvo nujno opozarja kraljevsko vlado kakor tudi vse merodajne faktorje na obupne razmere pri naših bratovskib skladni-cah. Naše zadnje zatočišče pokojninsko zavarovanje je neposredno pred polomom. Ker se uredba o sanaciji brntovskih skladnic ne izvaja, je naročeno plavoi brutovski skladnici v Ljubljani, naj seže po svojih rezervah. V par mesecih bo katastrofa tu. Na zvišanje prispevkov pri današnjih plačah ni misliti, pač pa bo treliu misliti nn znižanje neznosnih socialnih dajatev, ki presezajo povprečno že čez 25% kosmatega zaslužka, v poedinih slučajih pa tudi čez 50 odstotkov. Zahtevamo, da sc takoj uzakoni predlog zastopnikov brntovskih skladnic, ter izda zakon o ustanovitvi sklada /n sanacijo pokojninskih blagajn bratovskib skladnic. Zahtevamo, da se izda zakon o minimalnih plačah. Upamo, da bodo merodajni faktorji imeli razumevanje /a naše upravičene zahteve. Koj svobodni državljani kraljevine Jugoslavije hočemo, da se nuni omogoči vsuj človeku vredno življenje. Letalski promet v Ljubljani Ljubljana, 18. sept. Iz interpelacije podžupana prof Jarca na župana v današnji občinski seji glede letalskega prometa v Ljubljani posnemamo, da ljubljanska občina žrtvuje vsako leto za letalski promet 192 tisoč dinarjev, torej več, kakor katerokoli drugo mesto, kateremu je država zgradila letališče. Kljub temu pa se Ljubljana v letalskem prometu zapostavlja in letos je odpadla direktna proga Ljubljana—Zagreb in prav tako Ljubljana—Celovec. Privozne cene so v Ljubljani najvišje. Glede na najcenejšo zrakoplovno linijo v naši državi bi smel stati prevoz Ljubljana—Sušak samo 72 Din, glede na najdražjo pa 10-1 Din odnosno glede na linijo Zagreb—Sušak 134 Din. Še lansko leto je I stal prevoz Ljubljana—Sušak 184) Din. letos pa je ! bil zvišan na 200 Din, dočim so vse druge proge postale cenejše. To bi še mogli razumeti, če bi imelo ljubljansko letališče malo prometa. Leta 11434 pn jc ljubljanski letalski promet znašal skoraj 50% vsega jugoslovanskega letalskega prometa. Letos je bil promet skrajšan tudi za en mesec. Odpadla je direktna proga Ljubljana i —Zagreb in ni bila uvedena proga Ljubljana — Celovec, vendar se je ljubljanski letalski promet letos povečal za 1.50 potnikov. Povprečno se je vozilo na dan 18 potnikov, 120 kg prtljage in 2 in I [Kil kilograma [»šle. Upamo, da bodo te lako ugodne številke podprle prizadevanje Ljubljane, i da se letalski promet v Ljubljani pravičnejše uredi Ljubljanski Škofijski list z dne 12. septembra 19S5,št. 6/7, je objavil sledeče službeno poročilo: Za kanonika Lambergovega kanonikala pri ljubljanski stolnici je bil prezentiran dr Alojzij Zupan, profesor-veroučitelj na I. drž. klas. gimnaziji v Ljubljani; s papeško bulo pa sta bila imenovana: dr. Gregorij Žerjav, profesor-veroučitelj na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, za kanonika Codellijevega kanonikala; in Jos. Šimenc, uršul. spi ritual v Škofji Loki, za kanonika Čema-iarjevega kanonikala. To je izreden dogodek zn ljubljansko škofijo in za ljubljanski stolni kapitelj, da so bili naenkrat imenovani kar trije novi kanoniki. Stolni kapitelj bo zdaj polno zaseden (12 mest). Cemažar-jev kanonikat je bil nezaseden že od l. 1919. ko je bil tedanji kanonik tega kanonikala, prelat Andrej Kalan, imenovan za stolnega prosta; Lam-bergov kanonikat je bil izpraznjen s smrtjo kanonika dr. Ferdinanda tekala (t 1927) in doslej nezaseden; Codellijev kanonikat pa je bil izpraznjen z imenovanjem kanonika dr. Franca Kimovca za stolnega dekana (1934). Dr. Alojzij Zupan se je rodil dne 8. junija 1891 v Gorjah pri Bledu. Star je torej 44 let in bo po letih najmlajši kanonik v kapitlju. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani leta 1910 z odliko. Kot bogoslovec je bil poslan v Rim na sloviti zavod Germanikum. Filozofske študije je dovršil na gregorijanski univerzi v Rimu, kjer je bil 1. 1913 proinoviran za doktorja filozofije. Teološke študije je dokončal na teološki fakulteti v Inomostu L 1917. Vmes je bil dne 24. junija 1916 v Ljubljani posvečen v duhovnika. Za doktorja teologije je promoviral L 1923 na teološki fakulteti v Ljubljani kot prvi na tej fakulteti. Po dovršenih študijah v Inomostu je bil nameščen za kaplana v Sori, kjer je bil po odhodu dotedanjega župnika Franca S. Finžgarja nekaj časa ludi župni upravitelj. Iz Sore je prišel v Ljubljano v škof. duhovsko semenišče, kjer je bil najprej prefekt in nalo podvodja in ekonom, za tem pa zopet prefekt, skupaj sedem let, do I. 1925. Od tedaj dalje pa službuje kot profesor verouka na L drž. klas. gimnaziji v Ljubljani. Dr. Gregorij Žerjav se je rodil 12. marca 1888 v 1'lavškem Rovtu v župniji Jesenice na Gorenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in v Ljubljani, kjer je i odliko maturiral 1. 1907. V Ljubljani je bil gojenec »Alojzijevišča«. Bogoslovne študije je dovršil na ljubljanskem bogoslovnem učilišču 1. 1911. Vmes je bil eno leto prefekt v «Alojzijevišču». Za duhovnika je bil posvečen v Ljubljani dne 5. julija 1911. Isto leto je bil imenovan za prefekta v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, kjer je ostal dve leti, dokler ni bil sprejet v zavod Sta. Maria del'Anima v Rimu. Tu je študiral na papeškeni bibličnem institutu in izdelal doktorsko disertacijo. Vsled vojne napovedi Italije Avstriji je pa moral v maju 1915 Rim zapustiti. Jeeeni leta 1915 je bil sprejet kot član višjega duhovskega vzgajališča Avguštineja na Dunaju, kjer je poleg dušnopastirskega posla študiral na dunajski univerzi in bil tam 29. marca 1917 proinoviran za doktorja teologije. Za tem je bil zopet prefekt v škof. zavodu v št. Vidu in obenem eno leto veroučitelj na gimnaziji v tem zavodu. Od leta 1919 do 1925 je služboval kot profesor verouka na drž. realki v Ljubljani, od tedaj dalje pa poučuje verouk kot profesor drž. učiteljske šole v Ljubljani. Josip Šimenc se je rodil 26. februarja 1888 v Dolu pri Ljubljani. Gimnazijo je študiral v Ljubljani in 1.1908 z odliko maturiral. V mašnika je bil posvečen v Ljubljani dne 15. julija 1912. Istega leta je bil nameščen za kaplana v Postojni, kjer je ostal dve leti. Od lam je bil imenovan za prefekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je bil zopel dve leti, ob name-ščenju za kaplana v Predosljih in po štirih letih v Naklem, kjer je zopet ostai štiri leta do imenovanja v sedanji službi v Škofji Loki v letu 1924. Tam je že 11 let uršulinski spiritual, rektor nunske cerkve in katehet na meščanski in učiteljski šoli uršulink ter na banovinski mlekarski šoli. Vmes je 1. 1920 napravil izpit za srednješolskega profesorja - veroučitelja in leta 1930 na Albance Fran^aise v Parizu izpit iz francoskega jezika ter prejel od francoskega prosvetnega ministrstva diplomo. K visokemu imenovanju novim gg. kanonikom iskreno čestitamo, želeč, da bi svoje dosedanje plodonosno delovanje nadaljevali tudi kot najožji pomočniki svojega škofa v dobrobit Cerkvi, škofiji in narodu. Za novomeško gimnazijo Novo mesto. 17. septembra. Novo mesto, ki je samo že jako staro, ima tudi zelo staro gimnazijo. Ne moremo si predstavljati Novega mesia. ki jc sicer majhno gnezdo, brez te že častitljive ustanove. Saj imu-mo gimnazijo že od leta 1744). Zadnja leta pa je v nevarnosti, ker ni povoljnega dotoka dijakov za višje razrede. Statistika od leta 1925-26 pa do danes jasno kaže usodno padanje dijaštva višje gimnazije. Največje dosežene število učencev je bilo v letu 1931-32, namreč 138, najnižje pa v letu 1927-28., 96. Tudi letošnja številka (99) ni zadovoljiva. Kaj pomeni za Nove mesto gimnazija, vemo. Zato je dolžnost vseh meščanov in okoličanov, podpreti to ustanovo na ta ali drugi način. Treba je na vsak način najti izhod iz te zagate. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi po skoro dvesto letih naša gimnazija /alosino zamrla. Držimo, kar imumol Preteči nevarnosti bomo ušli le. če nadarjeni in ukaželjni mladini omogočimo študiranje na zavodu. Največ mladih iu nadarjenih dijakov je po večini — revnih. Podprimo jih! Preskrbimo jim cenenih stanovanj, prehrane, instrukcij. S tem bo dotok dijaštva za višjo gimnazijo znatno narastel in nevarnost bo odstranienn. Kako škoda je, da ni več »dijaških mater<, kakor nekoč. Pri takih »materah« so bili dijaki po ceni z vsem preskrbljeni in »matere«- so skrbele zanje, kakoi zu svoje sinove To ženske so nevede postale močni podporniki gimnazije. Ker teh danes ni več, je toliko večja dolžnost vsega meščansiva, da se posveti temu vzvišenemu in koristnemu delu: skrbi za gimnazijo in dijaštvo! Za enkrat pa podpirujmo novo ustanovljeno dijaško društvo »Dijaško kuhinjo«! Pri saprffu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne franz grenčice. R*Ci«trir*no od Min. hoc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od j5. V. 1985. Marij Avčin: Nekaj slik iz Poljske (Nadaljevanje) Sestra prednica, ali kakor ji pravijo tukaj »sestra starša« je vedela za vse. Skoraj nikoli je nisem videl, pa sem imel vedno počut, da vidi vse, kaj delam in da ji nič ne ostane skrito. In res, čut me ni varal: s prijateljem sva se pod vsemi strogimi kautelanii, ki so za take skrite izpade potrebne v pozni nočni uri ukradla iz sana- | torija skori vrt in čez plot. Vse je spalo, nikjer i žive duše. Prav temna noč je bila, brez meseca i in zvezd. »Dobra sva, bratec!« sva si rekla in ve- j silo zastavila korak. Drugo jutro me vpraša sestra na oddelku: »No, kako je bilo v Kasinu?« Še sam dobro nisem vedel, kje sem bil in takoj sem zaslutil informacijski mehanizem, Sicer je pa sestra starša prijetna dama pet in štiridesetih let, živa in zgovorna, kakor vse Poljakinje. Na vsak način lioce iti na Kitajsko v misijone, pravi le, da se boji, kako bo jedla riž s paličicami. Neverjetno inteligentna je, dobrega srca in spretna gospodinja. Vsi jo spoštujejo in ljubijo. S koliko ljubeznijo so praznovali njen god in nepotvorjeno iskreno bili pri svečanostih v hišni kapelici, tega mi drvarji po dušah ne doumemo. VISLA, JADRANJE IN OTVOCK STARI. Vsak prosti čas sva s prijateljem izrabila, da sva šla do Visle, ki ni tekla daleč od najinega bivališča. Ce gledaš naše bislrice, vse poskakuje, se le-skeče in žubori, odkrite so in brez tajnosti, teko veselo in norčavo kot mladost, Vzbude ti občut radosti in svežosti. Visla je drugačna. Ogromna, poldrugi kilometer široka množina rumenkasto- rjave kalne vode se premika v eni sami težnji pred teboj. In to hitro in brez valov. Ta voda te vleče nase, resna je in mogočna. Saj je že stara, oj, kje ji je izvir! Umirila se je, zresnila in skalila po poti. Skozi kraljevski Krakov teče do stolne Varšave in jo v Gdansku sprejme Baltik, Videl sem njeno mladost, ko ladjam ne dopušča, da bi ji plule po površini, njeno največjo silo, kjer žre bregove in z brodarji živi v večni borbi in njeno starost, kjer letargično dopušča, da z njo počno, kar hočejo. i Pristan ob Visli Po obrežnem blatu sva s prijateljem prišla do ribičeve koče. Močan zahodnik nama je nesel pesek v oči. Izgovorila sva si malo jadrnico. Vsadili smo jambor, nateknili krmilo in razvezah jadro. Belo platno sc je izbočilo, vrv je zarezala v levico, z desno sem krmaril. Veter kakor nalašč, da sva lahke vozda oroti toku. Kdor ni jadral, ne ve, kaj je lepo. Je neka posebna slast občutek prijetnega tega v roki, s katero držiš jadro. In pliuskanje valov ob bok in spodtekavanje vode pod dnom. In upor v krmilo, nagibanje ladjice in pogled na breg. Bele in rdeče boje beže mimo naju. Drevje na bregu teži z vetrom in kakor fantomi brez udov kima v smer, kamor plavava: pojdita tja, prideta do zakletega gradu. Napravila sva vzvrat in usmerila ladjico okoli ovinka. Prehitela sva tovorno jadrnico z velikim štirikotnim jadrom, umcknila sva se ogromnim splavom, ki vozijo do morja — na Visli je vedno j živo, kaj bi vozili po cestah, ki so slabe, če pa gre j po reki lepše in prijetnejše, Proti večeru je bilo, ko sva zapazila na desnem i bregu vhod v kanal. Usmerila sva barčico tjakaj. 1 "Nekam se mora priti,« sva rekla in s polnim jadrom vozila po malem prekopu. Dolgo sva vozila in že sva se hotela vrniii, Preveč sva strmela v jadro in pazila na smer in plitvine — naenkrat sva bila pred krasnim gradičem, zgrajenim na otoku. To je gradič v Starem Otwocku. Objadrala sva otoček: mičeti zamek« z belimi okni, rožami in hršljanom, vseh vrst vrtnice in mlade brezice okrog in okrog. Od gradu vodijo stopnji-ce iz brezovega lesa k malemu pristanu, kjer niha jadrnica in nekaj čolnov. Nikjer ni bilo slišati življenja. Na pol jadra sva tiho plula naprej, V gaju mladih lip sva spazila plavolaso gospo v rožasti obleki, ki je stala ob drevesu in nekaj šarila po lubju. Ob njej sta bila dva hrta. Počasi in neopaženo sva sc prikradla do brezovega mostu, ki gre iz otočka na suho. Zaslišala sva ropot bližajoče sc konjske vprege. Štirje iskri belci so bili vpreženi v visok voz na štirih kolesih. Mlad, visok mo-ž, sam »hrabia« je z dolgim bičem na kratkem ročaju napol sede, napol stoje, naprej nagnjen priganjal prednja konja v dir. Sunkoma je ustavil pred dvorcem, Pritekli so štirje, v škrlat oblečeni lakaji, dva sta se postavila ob vratih v pozor dva sta gospodu pomagala z voza. Prihitela je tudi mlada gospa s hrtoma. Na nebu so se že jelc vrisavati konslelacije ko sva molče odrinila. Kot pritepenca v svetu sreče sva se čutila, Nisva šc spregovorila besedice Ko sva bila na sredi reke, v njenem polnem objemu, sva si rekla: lepo sc ima takle poljski grof, Da bi pa zasukal pogovor na drugo, nama bolj dosegljivo polje, sem rekel: .Brate, kaj neki ho danes za večerjo?« In ko sva morala ribiču šteti težke zlote, sva mrmrala: .Kako je to. kako je to, pred eno irro »balo.... fS« aadairujeJ Dr. Voja Marinkovič umrl Belgrad, 18. sept. m. Nocoj ob pol 6 je umrl na svojem stanovanju v palači savarovalne družbe Jugoslavija na Terazijah bivši predsednik vlade dr. Vojislav Marinkovič. Pogreb pokojnika bo ob 10 dopoldne. Pokojni dr. Voja Marinkovič se je rodil dne 1. maja leta 1876. v Belgradu. Srednjo šolo je dokončal v Belgradu, doktorat iz prava pa je položil v Parizu na odseku političnih in ekonomskih ved. Leta 1901. je stopil v državno službo v finančnem ministrstvu. V politično življenje je pokojni Voja Marinkovič stopil zelo zgodaj. Za narodnega poslanca je bil prvikrat izvoljen 1. 1906. v požnre-vačkem okraju in je bil od tedaj neprestano poslanec. Tako je bil izvoljen za poslanca leta 1908., 1912., 1920., 1923., 1925., 1027. in 1931. Leta 1913. je zastopal Srbijo kot prvi delegat na finančni konferenci v Parizu, ki je imela nalogo likvidirati vsa finančna vprašanja balkanske vojne. Leta 1916. je zastopal tedanjo Srbijo na med za vozniški konferenci v Parizu. Prvikrat je postal ministor 1. 1914. v koalicijskem kabinetu Nikole Pašiča kot predstavnik naprednjaške stranke. V tem kabinetu je zavzemal resor za narodno gospodarstvo. Od leta 1915. je po smrti Stojana Novakoviča dr. Vojislav Marinkovič prevzel vodstvo v naprednjaškl stranki. Začasa svetovne vojne je aktivno deloval pri izdelavi krfske deklaracije ter pri ženevskih razgovorih. Novembra meseca 1918 je stopil v koalicijski kabinet, toda že naslednjega meseca je izstopil iz njega. Leta 1919. je skupno z Davidovi-čem, Draškovičem, Pribičevičem in Veljkovičem ustvaril demokratsko zajednico, iz katere se je kmalu nato rodila Jugoslovanska demokratska stranka. Od 20. decembra 1921. leta do junija 1922 je bil notranji minister v dveh koalicijskih kabinetih Nikole Pašiča. Na tem položaju je izvedel spremembo volilnega zakona. Pokojni Voja Marinkovič je bil zelo aktiven tudi pri sodelovanju na ustanovitvi širšega opozicijskega bloka vseh demokratskih skupin v letu 1924. in 1925. Prej in zatem je zavzemal položaj zunanjega ministra. Na tem položaju se je izkazal s svojim energičnim delom za prestiž naše države v inozemstvu. Pariški časopis »L' Europe Nouvel-1 le« je o njegovem delu v Ženevi pisala: »Malo časa je bilo potrebno stalnim obiskovalcem ženevskih zasedanj, da se jim je tn človek prikazal tako enostaven in skromen. Posebno se je divil Briand njegovi intervenciji na prvem »evropskem pred-kosilu«. V kratki improvizaciji, ki je izredno jasna in točna, je podal vse težave evropskih problemov ter pokazal na pot, po kateri je treba hoditi.« V kabinetu Petra Živkoviča je Vojislav Marinkovič zavzemal položaj zunanjega ministra. Ob času njegovega ministrovanja je bilo sklenjeno največ pogodb in konvencij z ostalimi državami. Leta 1930. je bil Voja Marinkovič izvoljen za člana Sveta Zveze narodov v Ženevi in to za triletno dobo. Leta 1932. je postal predsednik vlade. Nadaljnje njegovo politično delo in njegove politične uspehe je prekinila bolezen, tako da se je moral odpovedati aktivnemu sodelovanju v politiki ter se predvsem posvetiti skrbi za svoje zdravje. S pokojnim dr. Vojo Marinkovičem izgublja naš parlamentarizem tudi enega od najboljših parlamentarnih govornikov. Njegovi govori so bili močni, logični in sugestivni. V finančnem svelu je pa užival velik ugled ter je več let zavzemal položaj predsednika upravnega odbora belgrajske borze. Ljubljanska občinska seja Ljubljanske vesti Deputacije pri g. banu Gosp, ban dr. Marko Natlačen je med drugimi včeraj tudi sprejel deputacijo delavcev iz papirnice na Količevem pri Domžalah. V deputaciji so bali zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze, zastopniki delavcev v tovarni, zastopniki občin Domžale, Dob, Jarše, Homec in Radomlje ter poslanec Kersnik. Dcputacija je razložila gosp. banu položaj delavstva v tovarni in mu navedla vse razloge, zakaj je delavstvo stopilo v stavko. Deputacija je izročila gosp. banu tudi obširno spomenico. Go©p. ban je zastopnikom delavstva obljubil, da bo proučil in preiskal to zadevo ter da bo upravičene zahteve delavstva tudi podpiral. Danes dopoldne je sprejel gosp. ban deputa-cijo reduciranih profesorjev, ki jo je vodil prof. Fr. Grafenauer, predsednik profesorskega društva. Gosp. ban, ki je bil že dobro poučen o težavah mladih reduciranih profesorjev, ki so že leta in leta brez službe, je obljubil svojo pomoč ter jim zagotovil, da se bo zavzel za to, da bodo čimprej nastavljeni. Deputacija je govorila v imenu 12 reduciranih profesorjev, med katerimi so mnogi v prav obupnem položaju, saj že leta in leta nimajo nobenega zaslužka, čeprav je vsem znano, da svojih mest niso izgubili radi disciplinskih prestopkov, ampak samo zato, ker so bili neljubi raznim stran-karjem, ki so zadnja leta po mili volji gospodarili Sloveniji. Davi je bilo tudi sprejeto pri gosp. banu odposlanstvo društva Jugoslovanskih obrtnikov, ki so prišli skoraj iz vseh krajev in mest Slovenije. Primarij dr. Jug zopet redno ordinira © Stolna kongregacija Marijinega varstva (za gospe) bo imela jutri, v petek 20, t. m. ob 5. popoldne prvi shod v novem kongregaeijskem letu. - Ude! ežimo se polnoštovilno! © šestdesetletnico svojega rojstva praznuje danes gospa Ana T u r k, ro j. I omc, ugledna in spoštovana posestnica in gostilničarka v Slrcli-šlci ulici. Vse svoje življenje je bila odločna Slovenka, katera je pred vojsko, dokler je bivala v Dragi na Kočevskem, odločno .slovensko nastopala. Doživela je marsikaj iudega, najhujši njen udarec pa je bil. ko ji je umrl njen sin Stanko. Blagi gospe želimo, da bi še dolgo let vztrajala v zdravju, da bi še dolgo lahko izvrševala dela ljubezni do bližnjega. © Salezijanska prosveta na Kodeljevem priredi danes ob 20. svoj prvi prosvetni večer. Na sporedu je predavanje »Ljubljanski evharistični kongres v besedi in sliki«. Predaval bo g. dr. Jerko GržinčiS. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike in zvočni film. Vstopnine ni, prosimo Dn prostovoljnih prispevkov. © Nova odmera draginjskih doklad. Društvo orožniških upokojencev v Ljubljani obvešča vse prizadete, da radi inkorporaoije mestne okolice v mestno občino, niso potrebne nikake prijave ali prošnje na finančno direkcijo. Ko bo finančna direkcija dobila tozadevni odlok od kr. banske uprave, bo zadevo draginjskih doklad sama uredila. Vse tozadevne vloge bi bile le nepotrebno nadlegovanje. © »Dobrodelna tombola-: v korist ravne ljubljanske mladine je pred pragom! Srečke zn to prireditev mestne občine se že z vso vnemo prodajajo. Tudi šolska deca sc je lotila te naloge ter prav pridno razprodaja srečke svojim staršem in sorodnikom, ljubljansko občinstvo prosimo, dn prav pridno sega po teli srečkah, Ki jih je še mnogo v zalogi. Čim več bo prodanih, tem več revnih otrok bo deležno tople obleke in obutve za zimo, za kar vse je nnmenjen čisti dobiček te tombole. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani. © Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerom bo vihral prapor lldcčega križa, bodo danes dopoldne med 9. in 12 ter popoldne med 16. in 18. po ljubljanskih ulican naznanjali, da je nabiralni avto že prišel in že čaka na svežnje s ponošeno obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami in podobnim, ki so jih dobrosrčni Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da ta porazdeli za zimo meri resnično potrebne ljubljanske siromuke in brezposelne, kur bo te dni — v Tednu Rdečega križa — zan je nabral Ker bo nabiralni avto mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, dn gospodinje, odn. njih služkinje nekoliko popazijo © II. sinfonični koncert Ljubljanske Filharmonije. Drugi simfonični koncert Ljubljanske filharmonije se vrši 16. oktobra t. 1. v veliki dvorani hotela Union pod taklirko svetovnega dirigenta Vaclava Talicha. Giede informacij o podpornem članstvu naj se blagovoli c. občinstvo zglasiti v pisarni muzičara, Ljubljana — opera vsak dan od 11 Vi do 12J-Ž. Podporni člani imajo pri vstopnini popust. © Pošteni najditelj, ki bi našel na poti od Kopališke ulice do trnovske cerkve malo kartonsko škatlo z napisom D. M. C., v kateri se nahajajo tri igle za entlanje, fine bele volnene niti in razna ročna dela kakor ludi črni entlani gumbi, naj jo odda ali pri policijski stražnici štev. 6 v Trnovem ali na policijski direkciji na Blei\veisovi cesti ali pa pri g. zobnem zdravniku dr. Mustar-ju na Novem trgu. Oseba namreč, ki je to izgubila, je zelo revna in se preživlja z deli in mate-rijalom, ki se v tisti škatlji nahaja. © Za dijake se je izdajala trojica pomočnikov, med katerimi je bil eden čevljarski pomočnik. drugi pa pekovski, tretji natakar. Nastanili nili so se v neki gostilni v Šiški in ponaredili pečat II, drž. realne gimnazije v Ljubljani. Na tn način so si napravili s teni, da so ponaredili še podpis ravnatelja, potrdila, da so revni študenti in da potujejo kar iz Gradca. S temi potrdili so beračili po Ljubljani in prav gotovo jim je marsikdo poklonil malenkost. Ko jih je danes policija prijela, je našla pri njih vse potrebne priprave za ponarejanje in tudi original žiga, ki so ga ponaredili s hektografskitn Črnilom. © Nekaj žeparjev je še prijela policija in zdi se, da so to zadnji ostanki velike organizacije, ki je prišla za velesejem v Ljubljani in s katero je ljubljanska policija tako temeljito pometla. Današnjo sejo ljubljanskega občinskega sveta je ob četrt na 6 začel župan dr. Kavnihar, ki je ugotovil, da so odsotni trije obč. svetniki, in to dr. Pipenbacher, Šterk in Turk, ki pa so se opravičili. Župan je nadalje poročal o proslavi rojstnega iue kralja Petra II. in prečital zahvalno brzojavko, ki jo je mestno poglavarstvo prejelo iz dvorne pisarne. Nadalje je omenjal slavnostne dneve Jadranske straže, ob kateri priložnosti je mestna občina prejela od splitske občine v dar krasno umetniško sliko. Župan se je nato spominjal umrlih Frana Šukljcta, bivšega občinskega svetnika in častnega meščana ljubljanskega, ter Dragotina Hribarja in slavil njune zasluge. Spomnil se je tudi umrlih uradnikov Lojzeta Slanovca, Stepišnika, Suliča in gasilca Kuneja. Nadalje je poročal o proslavi 100 letnice rojstva Simona Jenka in omenil, da se bo letos slavila tudi 100 letnica skladatelja Davorina Jenka, ki mu bo mestna občina postavila spomjnski steber pri hi-Si v Kolodvorski ulici, kjer je pokojnik dalj časa prebival. Župan naznanja dalje, da je prejel iz finančnega ministrstva obvestilo, da se prevedba prejemkov občinskih uslužbencev na prejemke drž. uradnikov odloži. —-Glede nove bežigrajske šole poroča, da so dela v polnem teku, da pa še ne bo mogla v letošnjem Šolskem letu služiti svojemu namenu, kar tudj ni bilo nameravano. Posojilo je zagotovljeno in ni več nobene ovire. — Nadalje poroča župan, da je o počitnicah obiskal štiri kolonije mestne občine ljubljanske, ki so letos nudjle okrog 500 revnim ljubljanskim otrokom prijetno letovanje. Poroča, da je občina Sv. Jakob-Siljevica poklonila mestnj občini brezplačno zemljišče za zgradbo počitniškega doma, za katerega so načrti žc narejeni. Daljše poročjlo je posvetil župan inkorporaciji nekaterih okoliškjh obč™ mestni občini. S tem je bila ustvarjena Velika Ljubljana, ki pa bo popolna tedaj, ko bo ves ta kompleks organsko in čuvstveno med seboj povezan. Z nekaterimi številkami je označil razmerje nove Velike Ljubljane do bivše Ljubljane. Za mestno občino je pač najvažnejša ugotovitev, da znaša davčna moč inkorporiranih občin 1,325.337 Din. Na koncu je pozdravil nove someščane. Nato je bil sprejet zapisnik zadnje seje občinskega sveta. Sledilo je poročilo finančnega odbora, ki ga je podal njegov predsednik Ivan Tavčar. Ugodi se ugovoru društva »Dom slepih« proti prirastka-rini. —- Zavrne se ugovor tvrdke Sever proti odločbi dohodarstvenega urada radi trošarinjenja suhih gob. — Zavrne se ugovor upravnega odbora državnih meščanskih šol v Ljubljani zoper znižanje prispevkov za šolske potrebščine. — Prav tako se zavrnejo prizivi Pokojninskega zavoda in nekaterih zasebnikov proti predpisom mestnih hišnih davščin. — Odproda se mestni svet Rožan-cu Mihaelu, Cihlaru Josipu in Smersuju Rudolfu. — Od dr. Ernesta Turka se odkupi v svrho re-gulačnih del zemljišče ob mestnem kopališču na Ljubljanici. — Iz proračunske rezerve za I. 1935-36 se porabi 90.000 Din za tlakovanje ceste v širini 2 m od Sv. jakoba mostu do Bleivveissove ceste, 50.000 Din za pisarniške potrebščine in nekateri manjši zneski. — Mestna občina zamenja mestni svet s svetom bivše deželne prisilne delavnice, sedaj poslopje državnega zaklada, v regulacijske svrhe. — V svrho regulaciie svetokrižkega okraja se odkupi od Luckmanovih dedičev kos zemlj:šča v iznosu 18.800 kvadr. metrov po 30 Din za meter. Od tega plača mestna občina Lukmanovim dedičem v gotovini 192.420 Din ter odstopi lastnino nad mestno hišo v Prekmurski ulici št. 6, kar se vračuna 350.000 Din. Poleg tega plača mestna občina tudi vse takse v iznosu 38 000 Din. — Vsi predlogi finančnega odbora so bili skoraj brez debate sprejeti. Predsednik MaJoželezni&ke družbe dr. Feltich je nato objasnil načrt za spremembo tarife ljubljanskega tramvaja. Vsa proga bo razdeljena na 0 pasov, pri čemer bodo znašale voznine od 1 Din in pol naprej do 1 Din in pol. Poudaril je zlasti ugodnosti vozovnice za 1 Din; veljavne za vse pasove in za dolžino 4 postajališč. Seveda pa te vozovnice ne veljajo za prestop, ker ni mogoča kontrola. Enotna voznina 1 Din velja za vso progo za jutranje vozne listke do četrt na 8. Za gospodinje, ki se vozijo na trg od 8—10 dopoldne, so ugodnost povratne karte, ki stanejo le 1 Din, katere se izdajajo do 11 dopoldne. Veljavne so seveda le s prvim listkom, s katerim se je ]x>tnik pripeljal na trg. Znatni so jjopusti pri mesečnih voznih kartah. Vozni listek za določeno progo za dolžino do 4 pasov bo veljal 60 Din, za večje dolžine pa 00 Din. Permanentni mesečni vozni listek za vse proge in dolžine pa bo slal 120 Din. Dijaške mesečne karte na določenih progah pa bodo stale 30 Din. Doplačilo na nočne vozne karie v višini 1 Din ostane s spremembo, da se v poletnem času jx>bira ta prisjievek šele od 10 naprej. Voznina na dolenjski progi do magistrata pa bo znašala samo 1 Din. Razdelitev na pasove je slična razdelitvi, ki je bila že vpeljana pred leti po razširitvi tramvajskega omrežja. V debato o predlogu je posegel občinski svetnik Rebek in predlagal, aaj se izdajajo vozne karte za 6 voženj, pri čemer naj bo šesla vožnja zastonj, tako, da bi tisti, ki se večkrat vozijo na tramvaju, dobili malenkostno olajšavo. Občinski svetnik Seu-nig je predložil načrt prehodne tarife, ki naj bi do-vedla do temeljitega znižanja voznin na tramvaju in sicer tako, da bi do petdelnih prog znašala voznina 1 Din in pol, do sedemdelnih prog 2 Din, čez sedem pasov jia 2 Din in pol. Poudarjal je, da je ljubljanski tramvaj imel v prvih povojnih lelih mnogo večji osebni promet, kakor ga ima sedaj, ko je proga trikrat daljša in utemeljeval nazadovanje prometa s previsokimi vozninami. V debato so posegli še občinski svetniki Zemljič, Podboršek, Pič-man in dr. Cepuder. Občinski svet je sprejel predlog predsednika Maloželzniške družbe dr. Fetticha, ki je obljubil, da bo družba vpoštevala željo občinskega svetnika Rebeka. Dr. Fetich je nadalje predlagal, da občinski svet sprejme, da se ne predpiše Maloželezniški družbi plačilo anuitete za 1. 1934 in 1935, kakor tudi ne dvanajstine in istotako vse to ne za 1. 1935-36, ker družba ni v stanju, da ta odplačila sedaj poplača, ker ima radi nazadovanja osebnega prometa mnogo manjše dohodke, kakor je to pokazal renta-bihtetni račun, ko so se proge gradile. Občinski svet je odgoditev plačila anuitet sprejel. Nadalje se je cestna železnica obvezala,da bo v 1. 1934—1936 tlakovala cestišče med progo v smeri proti št. Vidu. Državna uprava se bavi s tlakovanjem ceste do St. Vida in Maloželzniška družba je dosegla, da se smer ceste ne bo preložila. Ker je pa obvezana, da vsaj sedaj tlakuje cesto med progo, prosi mestno občino, naj ona garantira za plačilo, medtem ko bo država tlakovala cesto. Tlakovanje ceste med progo bi stalo kvečjemu 775.000 Din, in če občina prevzame garancijo za to vsoto, potem jo bo Malo-zelezniska družba odplačevala po polletnih obrokih po lOO.OCO Din. Družba upa, da na ta način vsai ne bo ovirala razpisa tlakovanja, ki bi se v nasprotnem primeru moglo zopet zakasniti. Občinski svet je tudi ta predlog sprejel. Na interpelacijo podžupana Jarca glede ljubljanskega letališča in prometa na njem in glede naprave mednarodnih prometnih znakov v Ljubljani m glede terjatev ljubljanskih obrtnikov proti društvu Trgovska akademija je obljubil žu|3an, da bo čimpreje vzel vprašanja v pretres. Sledil* -'e nato tajna seja, ki je obravnavala prošnje m. alnih uslužbencev. Ing. Pavlin je poročal nato za tehnični odbor o raznih parcelacijah in zatvoritvi ulice Zagata Opustitev pokopališča pri Sv. Krištofu pa je bila stavljena iz dnevnega reda zato, da se najde kaka ugod-"TS .^'l",-. ^ Personalno pravni odbor je po. ročal dr Subic o sprejemu in odklonitvah v ljub-jansko domovinsko zvezo in o podelitvi dr Krekove dijaške ustanove za šolsko leto 1934-35 luriiu Lukezu na tehnični srednji šoli J Poljski zadružniki v Ljubljani Danes s popoldanskim vlakom iz Mariboru je prišla v Ljubljano večja skupina poljskih zadružnikov, po številu 74, veči.oma iz Varšave ter Poznanjskega. Naproti do drž.IVne meje sta jim šla tajnik poljsko-jugoslovenske poljedelske lipe iz Belgrada ter mg !lasz!akiewicz. V Ljubljani so izletnike |>ričakovali zastopniki naših organizacij, v imenu katerih je došle pozdravil ravnatelj Zadružne zveze dr Basaj. V svojem nagovoru je g ravnatelj poudaril krvne vezi, ki družijo južne in severne Slovane, poleg tega pa še skupno zudružno prepričanje, z željo, da naše zadružne zveze dajo realno podlago in vsebino ideji slovanske vzajemnosti. V imenu Društva prijateljev poljskega naroda je izrekel gostom dobrodošlico v poljskem jeziku prof. dr. Mole./ žel jo da bi ti oblaki, ki spremljajo danes njihov izlet, jutr razmaknili ter bi mogli videti naše planine in naš Bled v najlepšem solncu. Nn poz.drtve je odgovoril vodja skupine predsednik poljske Zadružne zveze (Rady wspoldzielczej) g. Ksavvier Pomial-ski. Po sprejemu, ki je bil z.elo prisrčen, so se gosti napotili v Akademski kolegij, kjer je zanje pripravljeno stanovanje. Po večerji v žc-lezničarski menzi se je na nebotičniku razvil prijateljski sestanek med poljskimi in našimi zadružnimi delavci. Jutri potujejo naši gosti z avtobusi na Bled, med potoma pa si bodo ogledali razne naše zadruge po Gorenjskem. KuMurm obzornik Hrvatske dnfreiske novosti in njih avtorji Kakor povsod, je gledališče odprlo svoja vrata že tudi v Zagrebu. Vendar ui tako pozno, da bi skromno opomin janje na preteklo leto ne imelo več pomena, ko razmere pri na« niso dulc do besede na kraju sezone. Saj je zagrebška drama predstavila šest li r v u t s k i li novitet in eno izmed njih je vzelo ljubljansko gledališče v svoj letošnji repertoar. Avtor sprejete drame je Božena Begovič, hčerka hrvatskega dramatika Milana Od času do ensa je videti njeno ime v književnih revijah, prav zu prav zelo po malem. Zaposlena je v gledališki upravi in piše pesmi kot marsiknk današnji človek, ki je »podnevi uradnik, a ponoči pesnik« V svoji poslednji liriki je zadržala pogled na svet krog sebe: ugotavlja kaos stvari in ljudi, zmedo in bedo prehodne dobe. kateri sama brez moči stoji ol strani in si ne more in ne zna do odrešilne besede. Oblikovno lepa in sugestivna podoba njenega nustrojenja in opa-. žanja je pesem Na munsardi, iz katere jc prejš-, nji citat. Tsto osnovo kot lirika ima njen dramski prvenec Med včeraj i n j u t r i. Koliko zadeva prenizko, bo pokazal" predstava v naši | drami. človek drugačnega kova je Geno R. Sencčič, zagrebški časnikar in literat. Ze stan ga jc j>o-stavil na sredo dnevnih dogodkov, kjer luhko prihaja vsem majhnim in velikim stvarem čisto blizu. Sencčič se zaustavlja pri ljudeh, ki so zmerom med nami in so pozabljeni, opaža ostro nasprotja, s katerimi je Zagreb boga', in z za-smeliljivo gesto pribija grehe svoje družabne okolice. Tako je zamahnil po zagrebških putrio- tih in razbrzdanosti njihovi z romanom Film naših dni. Do svela je naravnosten, preprost je in jasen, razdrobljen v zgodbe, kakor naleti nanje. Več povesti in feljtonov so mu tiskali zagrebški in belgrajski časopisi, pred petimi leti pa je sam izdal zbirko novel pod naslovom P o s k u š n j e. Z nekaterimi je dosegel nagrade pri Novostih, Politiki in Književnih novinah, nekaj stvari pa so 11111 prevedb na češki in nemški jezik Senečič je v prvi vrsti zanimiv feljto-nist v okviru dnevnikov, k jer je s svojim delom začel, u kaže tud' umetniške težnje (cerkovnik Valek). Katera stran bo v njem določala, bodo pokazale nove stvari, ki jih je nekaj že pripravil. V gledališču sc je pojavil z dvemi »moment-slikami« A. G. M. (Ant-m Gustav Matoš), da jc , počastil ž njimi spomin tega hrvatskega pisate-i lja. Prave podobe Matošove ni zajel in je ostal j nekam na površini. Zdaj pripra.lja novo dramo, ! ki ga je zganila na slovenskih tleh s svojim nasprotjem Bleda in Jesenic. ' Slavko Batušič je napisal Komorni trio, »igro v dveh stavkih«. Pokazal je, da dobro pozna manifestacije človeške duše kakor se začenjajo v nedoločenem svetil podzavesti in potem v stalnosti svojegu delovanja polagoma rastejo dokler se človek nc znajde nenadoma v slepi ulici, odki der si mora utreti odhod. Zgodba drame je v tem. da se mož ob svoji mladi ženi nezaposleni salonski punčki, počasi zbližuje s svakinjo, preizkušeno ženo in materjo. Harmonija teh dveh postaja nevurna ■ zakonu, pa arhitekt nn kraju ubeži s svojo ženo drugam. Vsa svnr jp ztimotnna šc z izredno I medsebojno ljubeznijo obeli sester. Batušič ima ! lep, pesniški jezik in izrazite pogovore. Drama jc po nekoliko počasnem začetku močna v svojem notranjem vsponu, ali s slabim — z nobenim dejanjem, s svojo lepo literaturo je Batušič poseben ljubljenec tihih meščanskih krogov. Nn-1 pisal je zbirko novel čuda in čarovnije, dva po- I (opisa (Skoz zapadne zemlje in mesta. Skoz severne zemlje in mestni, roman Na drog sledil iu več pesmi. Neuuioruo jc delavca iu ...kako 1 petnajst let sodeluje skoraj pri vseh zagrebških | revijah in dnevnikih s svojimi spisi iz literature i in umetnosti. Dr. Slavko Balušič je bi! doslej urednik zagrebškega gledališkega lista Kome-i dije in tajnik gledaliških igralcev. _ Poleg teli mladih književnikov so sr oddol-| žili gledališču tudi starejši, katerih imena so z i odra že poznuna. To jr Miroslav Feldman, čigar noviteto Na vogalu si jr bil Ilinko Nučic' izbral za proslavo svojega jubileja Fcld-1 mana pri nas že poznamo. Ta zagrebški zdrav-! nik živčnih bolezni jc napisal doslej štiri drame: Vožnja, Zajec, Profesor Žič in \a vogalu. Avtor smatra junaka poslednje drame za književno prilogo iz področja psihopatologije. Njegov junak Ledinov je bil advokat, ki so ga pokopali čeki: prrvaiala ga je ljubica, izločen iz družbe in razočaran nad njo odide na cesto čistit čevlje. Tu je začel Feldman svojo dramo, ki ie v bistvu spletka tistih ljudi, ki so povzročili Ledinov polom Hočejo gn radi sposobnosti pritegniti v svoj krog nazaj, toda Ledinov jih spregleda in odide ponovno na cesto. Ja lov za Le-dinovim se vleče skoz štiri dejanja, ki imajo več votlin. Mesnrič, režiser v Zagrebu, pa je napisni Poslovno t a j n e, zgodbo bankirja, ki živi samo špekulacijam in denarju, dokler mu policija ne zapre, 1 poti. Ob tem je pokazal sliko vse bankirjevc I družine. Hčerka je lahkomiselna in razuzdana (šofer je takšna pridobitev mondenskih ljudi), sin tuberkulozen in duševno predramljen od misli na smrt, druga žene pa razočarana nad brutalnostjo in računanjem gospodu bankirja, i Mesaric je napisal že več dram in spretno po-I stavijo nn oder in plete s/oja dognanja. Brez i dvoma ima to prednost, da je zašel v stvarno in I ostre odnošaje, ki jih nosi v ospredju naš čas. To bi bile hrvatske novitete pretekle sezone. Kakšne bodo letošnje in kako bodo uspele. I bomo skušali poročati sproti. Stavba v celjski cinkarni Celje, 18. septembra. Kakor smo ie poročali, se je posvetoval upravni 9vet Cinkarne d. d. v soboto in nedeljo o delavskih zahtevah. Naknadno doznavamo o poteku stvari sledeče: Zastopniki delavstva so opravičevali svoje zahteve po povišanju mezd s tem, da so zaslužki minimalni ter da ne zadoščajo za kritje potreb. Upravni svet je na seji od sobote in nedelje v prisotnosti zastopnikov ministrstva za šume in rude gg. ing. Zabradnika in ing. Gojkoviča kon-statiral, da je delavstvo stopilo v štrajk, ne da bi poprej odpovedalo še veljavne kolektivne pogodbe z dne 26. julija 1933, v kateri je predvidena enomesečna odpoved. Ugotovil je dalje na podlagi mezdnega seznama, da je od skupnega zaslužka v avgustu Din 316.578.43' pri 7.413"/» storjenih ših-tov odpadel na 1 delavca povprečni mesečni zaslužek Din 1.167.84, ali Din 42.70 nn Silit. Predstavnika države gg. načelnik ing. Zahradnik in inšpektor ing. Gojkovič ugotavljata, da niti ena industrija v okolici ne plačuje tako visokih mezd. Posebej se je poudarjalo, da ima delavstvo Cinkarne že 10 let iste plače in vkljub boljši kon- Ijunkturi ni prišlo preje z zahtevo povišanja plač, temveč zahteva lo danes, ko ohslo.ii vsled znižanja Indeksa življenjskih potrebščin splošna tendenca redukcij mezd in plač. Na drugi strani se je ugo-j tovilo, da je bilo podjetje vsled padanja cene cinku primorano reducirati obrni na minimum in vsled nerentabilnosti podjetje ne plačuje že 10 let nikake dlvldende. Z ozirom na vsa ta dejstva je upravni svet soglasno sklenil, da pri tej situaciji pri najboljši volji ne more ugoditi zahtevani delavstva, tudi pod presijo eventualne stavke. Stavka bi povzročila veliko škodo ne samo podjetju, temveč predvsem delavstvu, ki ho moralo biti dalje časa brez zaslužka. Vsekakor bi imelo proglašenje stavke za posledico ukinitev obstoječe kolektivne pogodbe. Tn odločitev upravnega sveta je bila sporočena zastopnikom tukajšnjega pododbora rudarske zadruge II. skupine in g. Leskošku, tajniku Saveza metalnih radenika, v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 17. G. Leskošek je prečital izjavo upravnega sveta zbranemu delavstvu, s. g. Vodopivec je pozval delavstvo, naj samo odloča. Delavstvo se je soglasno izjavilo za stavko in stavka je od 16. t. m. v teku. Osebne spremembe duhovnikov Ijablj. škofije Zavod sv. Stanislava: Za suptenta risanja na škof. klasični gimnaziji je bil imenovan duhovnik Stanislav Kregar, za suplenta zemljepisa in zgodovine pa prefekt Jožef F 1 o r i j a n č i č. Prezentirau je bil za župnika župnije Špitalič Ignacij Žust, župnik v Ajdovcu (umeščen dne 14. septembra 1935). Podeljene so bile župnije: Trata Andr. Savli ju, kaplanu v Komendi (umeščen 6. avgusta 1935); Sostro Francu Vercetu, župniku na Jančem (umeščen 16. avgusta 1935); Štanga Francu B1 a ž i č u , kaplanu v Trebnjem (umeščen 22. avgusta 1935); Krka Jankotu Mevži ju, župniku pri Sv. Lenartu n. Šk. Loko (umeščen 10. septembra 1935); Češnjice Francu Vidmarju, kaplanu na Krki; Leskovica Mateju Kosu, žup. upravitelju istotam. Imenovani so bili: Ant. Pogačnik, kaplan v Predosljih, za rektorja uršul. cerkve in uršul. kateheta v Škofji Loki; dalje za žup. upravitelje: Ivan Drešar. župni uprav, na Sv. Planini, za Janče; Franc 11 o e n i g ni an , kaplan v Črmoš-njicah, za Bukovščico; Alfonz Jarc, žup. uprav, v Poljanah pri Toplicah, za Sv. Planino; Stanislav Šinkovec, kaplan v Smihelu pri Novem mestu, za Sv. Lenart nad Škof. Loko; Gregorij Mali, kaplan na Vrhniki, za Ajdovec. Premeščeni so bili kot kaplani: Franc Jeglič s Trate v Predoslje, Karel Papež z Rake v Komendo, Janez B e r g a n t iz Starega trga pri Ložu na Rako, Ignacij Štrancar iz Zirov na Breznico, Valentin B e n e d i k z Bleda v Zagorje ob Savi, Ivan Fink z Mirne na Bled, Franc Stud en iz Kočevja na Vrhniko, Ivan II rova t iz Radovljice v Kočevje, Leopold C a m p a iz Loškega potoka na Jesenice. Nameščeni so bili kot kaplani: sem. duhovniki ozir. novomašniki: Karel Bab ni k na Mirni, Ludovik C e p o n v Boh. Srednji vasi. Rafael F a -b i a n i v Sodražici, Jožef G e o h e t i v Toplicah, Alojzij Jenko na Trebelnem, Milan Kopušar v Trebnjem, Jožef Lušin v Starem trgu pri Ložu, Janez Oražem v Šmihelu pri Novem mestu, Anton S t o p a r v Tržišču, Filip Z a k e 1 j v Sostrein in Avguštin Ž a v b i v Žireh. Razstava živalic v Trbovljah V nedeljo 15. septembra ob 10. uri je bila odprla prva razstava malih živali v Trbovljah. Pri otvoritvi so bili navzoči nar. poslanec g. Pleskovič Rudolf, predsednik občine Trbovlje Klenovšek Jakob, živinozdravnik Dev Rajko, urednik lista Rejec malih živali, Inkret Alfonz, drugi povabljenci in članstvo. Točno ob 10 ie naj, noril zbrane goste predsednik društva, g. Kamnikar, in povdarjal, da 1€ to prva razstava mladega društva, ki želi strokovno izobraževati članstvo v umni reji malih živali in nuditi revnejšim pomoč s tem, da deli brezplačno živali med interesente. Predsednik občine ie čestital k napredku v tem kratkem času in obljubil pomoč občine. Nato so si gostje ogledali razstavo, na kateri so bile zastopane vse male živali, domala vseh vrst. Posebno pozornost so vzbujati orjaški kunci g. Kukenberga in ge. Vivod, ja-1 je prelepi in danes najbolj dobičkonosni angorci '. predsednika Kamnikaria. Perutnine je bilo veko lepih eksemplarjev, zanimanje trboveljskih gospodinj so vzbujali kapum pbmut in črni orping-ton, last ge. Palčič Lojzke. Zastopani so bili na razstavi tudi golobje, grlice, pavi, fazani, purani itd. Da ne pozabimo omeniti tudi prijazne veverice, last g. podpredsednika Calnina Maksa, ki je neutrudno vrtela kolesce in tako zabavala staro in mlado. Tudi sanske koze, izredno lepi primeri so bile zastopane poleg ovac in naših zvestih čuvajev-psov. Ne smemo pri tem prezreti tudi naših neutrudnih gojiteliev kanarčkov, ki so poleg ptičkov razstavili tudi krasne ptičnice, izdelke svojih rok, ki jih nudijo za nizko ceno v prodaj. Mlademu društvu, ki je vzbudilo s to razstavo veliko zanimanje za naše živalce, moremo le — čestitati! Koledar Četrtek, 19. septembra: Januarij, škof, in tovariši, mučenci. Osebne vesti — Poročila sta se preteklo soboto v mariborski stolnici g. dr Vladislav K e r ž e iz ugledne tržaške družine, zdravnik v Mariboru, z gospodično šiefko D o 1 č e k , hčerko uglednega posestnika in trgovca v Mariboru. Za priči sla bila ženinu ženinov brat g. ing. Pavlin Kerže in nevesti ugledni trgovec g. Marini. Iskreno čestitamo! Ostale vesti -— Tabor mož in fantov pri Novi Štifti na Dolenjskem bo nepreklicno v nedeljo 22 septembra po deveti sv. maši in nc popoldne, kakor je bilo v torek pomotoma poročano. Tabor bo ob vsakem vremenu. Možje iu fantje, pridite v čimvečjem številu! — Obletnica mature. Abiturijenti prve državne gimnazije v Ljubljani, letnika I90S-09 proslavijo dne 21. in 22. septembru 1975 v Ljubljani obletnico mature Vabimo vse sošolce, ki so obiskovali z nami v šolskih letih 1901-09 navedeni zavod, da se tega prvega sestanka in nbiturijentske proslave zanesljivo udeleže, — Zbirališče v soboto dne 21 septembru 1933 ob 19.30 v kolodvorski restavraciji v Ljubljani. Nn veselo svidenje! — Za pripravljalni cdbor. Dr. fii« Hodžar Jakob, odvetnik, šuhic Ivo, magistralni direktor, dr. Voršič Alojz, odvetnik, Vranjek Janko, postajenačelnik. dr. Vrhovec Stane, zobozdravnik — vsi v Celju. — Izletniški (popularni) vlak V noči od 2t. na 22. septembra t. 1. se bo ob 12. odpeljal iz Zagreba gl. kol. posebni izletniški vlak za Sušak, ki se bo s Sušakn vrnil dne 22, septembra t. L ob 2. uri 30 min. Znižana vozna cena za vožnjo s tem vlakom znaša za eno osebo za tja in nazaj; za relacijo Zagreb—Sušak II. r 69 Din, III. razred 46 Din; za relacijo Karlovac—Sušak II. razred 54 Din ,11. r. 36 Din. — Potniki z vseh postaj ljubljanske direkcije, ki želijo potovati s tem vlakom, uživajo za vožnjo od svoje vstopne do priključne postajo Zagreba gl. kol. ali Karlovea 50% popust od normalne vozne cene (v brzih in potniških vlakih) — Natančnejše informacije glede voznega reda in formalnosti, tičočih se uporabe 50%nega popusta za vožnjo do priključne postaje, morejo potniki dobiti pri potniških blagajnah žel. posta;. — Bistričani! Pogreba naše članice pokojne ge. Ivauke Kane, roj. Knralt se bo Bistrica udeležila korporativno. Pogreb bo v Mengšu v petek ob 10. dopoldne. — Motnje v želodcu in črevesn. ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost. nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz J ose f o ve« grenčice. Kapital v zimi Lutz NAŠE CENE SUKNA ZA OBLEKE od 80 -do 180'- SUKNA POSEBNE KVALITETE NUDIMO IZDELEK. KI BO ODGOVARJAL TUDI NAJBOLJ RAZVAJENE M U OKUSU. VLADA A | KOMP. I TtoKARovil INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN -PARAČlN Uredba o znižanju uradniških plač — Skupščina združenja trgovcev za okr. Kranj v Kranju bo 19. 1. m. ob 13 v gledališki dvorani Narodnega doma v Kranju. Vabimo članstvo, da se skupščine udeleži v polnem številu. Udeleže se je tudi odlični gospodarstveniki iz Ljubljane. — Uprava. — Glasbena Matica v Novem mestu sporoča, da se vrši vpisovanje za pouk v vijolini, glaso-virju, trompeti, flavti, harmoniju, mladinskem petju in glasbeni teoriji v sobi Glasbene Matice v Sokolekem domu vsak dan, razen sobote in nedelje, od 2—3 popoldne. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 214 objavljajo, da je državno prnvdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 242 dnevnika »Universul«, dalje brošuro »Iza kulisa naž'čke afere I. dio, Dali krivci Ui žrtve« in št. 30 časopisa »Istra«, ki so bili tiskani v Zagrebu in št. 6104 dnevnika »Daily Heralde«, ki izhaja v Londonu. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od J8 t. m. je objavljen »Ukaz o postavitvi banov dunavske in dravske banovine«, dalje »Pravilnik o uvozu in tranzitu živih rastlin in rastlinskih delov sadnih in gozdnih sadik, ključev, grmičja, okrasnih rastlia, potaknjencev, odrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in drugih plodov«, »Pravilnik o proizvodnji, uvozu in prometu sredstev za zaščito rastlin« »Baivrnje semena Iti-crrne in rdeče detelje« »Odločbn o pobiranju taks za pregled, analizo in plombiranje semenja«, »Izpremembtt pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami«. »Izprememba pravilnika o zdravilih in zdravilnin specialite-tah — pojasnilo«, »Izpremembi naredbe o fi-rinočni kontroli — popravek« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih lavščin«. Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — šiška — V prilogi službenih novin št. 214 je objavljen »Pravilnik, ki določa kdo in kje sme saditi tobak in kako je treba ravnati s tobakom, ki je prijavljen za izvoz. — Nov korak k omiljenju krize. Postavljamo se na lastne noge! Kakor min dozuali, sc ie konfekcijsko podjetje »SOKO« oblek, katerega lastnik in predsednik vsega koncema je znani industrijalec g. Vlada Ilir, odločilo, da je dalo svoje konfekcijske izdelke, kateri se v Sloveniji prodajajo, tudi v Sloveni ji izdelovati. — Da jc prišlo do tega sklepa, ;c ncmala zasluga ljubljanskega trgovca g. Ivana Kosa. ki je kol zastopnik in organizator Soko prodajaln v Sloveniji zastopal stališče, tla sc mora nuditi našim ljudem možnost zaslužka in to na ta način, tla se obleke, ki^ se prodajajo v prodajalnah »SOKO« oblek v Sloveniji, tudi v Sloveniji izdelujejo Pozdravljamo z veseljem to odločitev, ker vemo, da je pomagalu mnogim krojačem v Sloveniji do zaslužka in obstoja, ki jim jc bil radi konkurence in prcmnle znposlitve že resno ogrožen. Z veseljem ugotavljamo, da sp nas izdelki naših domačih krojačev prijetno iznenadib. ker njih izdelava ne zaostaja ali rolo prekeša marsikatere izdelke, ki pridejo / bombastično reklamo na trg. — Priporočamo tla si vsakdo ogleda in v slučaju potrebe nabavi oblačila prt tej res domači tvrdki — Perite sami svilene in volnene obleke! Preti nekaj dnevi jc ustanovila tvrdl.a Scllieht na Mestnem trgu št. 23, nasproti mtovžn Rndi-on posvetovalnico, v kateri sc vršijo brezplačno poskusna prnAja ter se dajejo navodila, kako sc pere posamezne vrste svile, volne in ostalegu perila. Namen te posvetovalnice je, tla se gospodinje pottče, kako bodo v bodoče same doma oprale svoje občutljivo perilo. ?e takoj prvi dan so pokazale naše Ljubljančanke za to posvetovalnico veliko zanimanje. Vsaka gospodinja, ki si ne upa oprati snma doma svoje svilene obleke, jtimporja ali slično, opere lahko te stvari zastonj pod nadzorstvom ženskega osebja v tej posvetovalnici l am stoje na razpolago tndi likalniki, tako da si latiko vse te stvari takoj tudi zlika. Zdaj ko se lahke poletne obleke hitro umažejo, bo ta posvetovalnica zelo koristna. (Nadaljevanje z drugo strani.) XI. Čl. 19. se izpremeni in sc glasi: »1. Ako sta mož in žena osebna upokojenca ali je eden izmed obeh osebni upokojenec, drugi pa državni, banovinski, občinski ali zu-sebni nameščenec oziroma upokojenec, ne pripada rodbinska doklada za otroka ne možu ne žeui. Če živita ločeno radi zakonskih razprtij, ali v ločenem zakonu, pripuda rodbinska doklada za otroka soprogu, državnemu upokojencu, ki prehranjuje otroka 2. Ce je mati osebna upokojenka, oče pa zasebne profesije, mati nima pravice do rodbinske doklude za otroka, razen ako je oče siromašnega stanja in ne more pridobivati. To velja za primer njunega ločenega življenju ali zakonske ločitve. 3. če živi žena, ki ni državni, banovinski, občinski ali zasebni nameščenec oziroma upokojence, ločeno od moža državnega upokojenca ali je njen zakon ločen, je treba rodbinsko doklado za otroka izplačati ženi, če otroka prehranjuje.« XII. Rodbinska doklada za otroke čl. 20. se izpremeni in se glt.si: »Rodbinska doklada za otroku ne pripada: u) ko otrok dokonča 16. leto življenja; b) če ima otrok v javni ali zasebni službi več ko 130 Din mesečno ali mu delodajalec daje brezplačno brano brez nagrade; c) če sc nahaja otrok v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu z brezplačno prehrano; d) kadar otrok prejema od domače ali tuje ustanove pomoč, pokojnino ali volilo večje ko 150 Din mesečno; e) kadar otrok ima od lastnega posestvu, premičnega ali nepremičnega mesečni dohodek nad 200 Din f) kadar otrok po smrti drugega roditelja prejema rodbinsko pokojnino ali invalidno podporo nad 230 Din mesečno « XIII. ČL 21., točka 2.. se izpremeni in se glasi: »a) za hčer, ki očetu-vdovru vodi hišo. iu sicer do omožitve, najdlje pa do polnoletnosti.« XIV. V čl. 22., odst. 2., se doda na koncu nov stavek, ki se glasi: »Prav tako iiin ne pripada osebna doklada. če je roditelj aktivni ali upokojeni banovinski ali občinski nameščenec ali uslužbenec države, banovine ali občine kot pogodbeni uradnik, honorarni uslužbenec ali duevničar ali oseba kakršnekoli drugega zasebnega noklica.« XV. Čl. 25. se izpremeni in se glasi: »t. Osebna in rodbinska doklada ne pripada upokojencem, ki imajo od posestva ali osebnega dela mesečni dohodek, ki presega: V I. draginjskom razredu 3000 Din. v 2. draginjskem razredu 2000 Din, v 3. drnginjskem razredu 1000 Din. 2. Določbe prejšnjega odstavku nc veljajo za upokojence ministre, liane in državne pod-tujnike, za osebne upokojence, upokojene po dovršitvi 25 let efektivne državne službe, računajoč jim neukazno za rodbinsko pokojnino, ki so dokončali 60. leto življenjn.« X/I. Čl. 26. se ukine. XVII. Čl. 27. se izpremeni in se glasi: »Kot dohodek po čl. 17., torka v); čl. 20., točka g); čl. 25., je smatrati dohodek, ki tvori po zakonu o neposrednih davnih davčno osnovo.« XVIII. Čl. 29., odst. t., se izpremeni in se glasi: »t. Rudi izvedbe osebue in rodbinske do-klndc mora upokojenec predložiti pristojni blagajni izjavo v obliki navadne vloge, v kateri navede posebej: a) nimam nobenega doh odka od osebnega dela ali posestva; b) žena ni nc državni, bunovinski. občinski ne zasebni nameščenec, oziroma upokojenec; c) otrok ni zaposlen ne v zasebni ne v javni službi; ti) otrok se ne nahaja v nobenem civilnem, vojaškem, dobrodelnem nli vzgojnem zavodu; e) otrok ne prejema nc od domnče nc od tuje ustanove podpore, pokojnine nli volila; f) otrok nima lastne premične ali nepremične lastnine; g) otrok ne uživa ne rodbinske pokojnine ne invalidne podpore.« XIX. ČL 30., odst. t., se izpremeni in se glasi: »I. K vlogi, s kutero zahtevo osebno in rodbinsko doklado. mora upokojence predložiti samo krstni list (rojstni list), če je otrok rojen v zakonitem zakonu ali sklep o pozakouitvi, če je otrok poznkonjen. Za navedbe v drugih pre-dclkih upokojenec ni dolžan predložiti nobenih dokazil, pač pu je za njihovo točnost odgovoren po določbah čl. 31. te uredbe. Če nastane glede navedb upokojenca sum. je blagajna dolžna, du jih preišče s jiomočjo pristojnih ohla-stev.« XX. V čl. 31., odst. I . je namesto besed »za eno leto tlni« postavili :>za en mesec tlo enega leta.« Člen 6. V vseh določbah, ki govore o osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah, je treba besedo »draginjske« črtati. Pooblašča se minister financ, du objavi po-cnostavljeno i/danje uredbe o draginjskih do-kladah državnih ušliižl-"ieev št. I0.'l<)0-1 iz leta 1932., uredbe o tlrugii. ih dokladah državnih uslužbencev št. 11.330-1 od leta 1923. pod naslovom »Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah državnih uslužbencev« in »Uretlba o osebnih in rodbinskih dokladnh državnih upokojencev«. Čl. 7. Uradniški pripravni ki 1'lačc uradniških pripravnikov, določene v čl. 1. uredbe o izpremembi in dopolnitvi zuko-nu o znižanju prejemkov št. ll.ROO-I od 25. marca 1932 sc znižajo, in sicer: a) v prvem druginjskem razredu zn 4%; b) v drugem draginjskem razredu za 5%; c) v tretjem dravinjskem razredu za 6%. Poleg plače pripada uradniškim pripravnikom tudi rodbinska doklada za otroke, |>od jiogoji, ki veljajo za ostale državne uslužbence. Določbe 1. odstavka ne veljajo za poročene žene, katerim se izplačujejo zmanjšane plače na podlagi rešitve ministrskega sveta št. 14.301-1 ml 11. aprila 1934. leta. Ce pa preneha na tej osnovi razlika v izplačilu zmanjšane plače, veljajo ludi zanje določbe 1. odslavka. Cl. 8. Pogodbeni uradniki Pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnevničarjem se znižajo mesečne brutto-na-grade, in sicer: a) za 8%, če znašajo nad 4000 Din mesečno; b) za 7%, če nagrade presegajo 30IK) Din mesečno; c) za 6%, če nagrade presegajo 2000 Din mesečno; d) za 5%, če nagrade presegajo 1300 Din mesečno; e) za 4%, če nagrade presegajo 900 Din mesečno. Za honorarnega uslužbenca f)o prejšnjem odstavku je smatrati tudi tiste osebe, ki niso v službi, države, pa prejemajo kot honor. uslužb. ali iz kakršnegakoli drugega naslova določene mes. nagrade. Določbe odst. 3. čl. 7 te uredbe je primemo izvajati pri omoženih ženah, pogodbenih uradnicah, honorarnih uslužbenkah in dnevničarkah. ki se jim izplačujejo zmanjšane nagrade na podlagi rešitve ministr. sveta št. 14.311-1 in št. 14.313-1 od 11. aprila 1934. leta. Cl. 9. Specialne dcfclade v denarju, stalni honorarji in nagrade kakor tudi tantijeme, ki se na kakršnikoli osnovi izplačujejo drž. uslužbencem in vjx>kojcn-cem poleg njihovih rednih prejemkov se znižajo za 20%. To ne velja za tiste posebne doklade, ki so namenjene pokritju materijalnih potreb, kakor n. pr. doklade za vzdrževanje avtomobila, doklade za obleko, za slugo, za konje in podobno. CL 10. CHede ureditve prejemkov banovlnskih in občin. uslužbencev in vpokojencev kakor tudi uslužbencev direkcije rečne plovbe, drž. posestev Belje in Topolovac in državne tovarne za sladkor na Cu-karici bodo v zmislu čl. 1, 5, 7, 8 in 9 te uredbe izdali notranji minister, prometni minister, finančni minister in bani v svojem delokrogu potrebne naredbe tako, da pripadajo znižani prejemki od 1. oktobra 1935. a ii. Ta uredba dobi obvezno moč z dne razglasitve v »Službenih novinah« in jo je izvajati od 1. oktobra 1935. Med Karpati in Balkanom - Coroiu Romantične pustolovščine karpatsloih in balkanskih roparjev so sicer že izredne, vendar živijo še dandanes. Tako poznamo junaka z imenom Coroiu, ki je bil čeprav šele 25 let star, vendar večji gospodar moldavskih pokrajin ko romunski kralj sam. Saj je bil Coroiu tudii ves tak, kakršnega si ljudstvo želi v roparskih zgodbah. Mlad, čvrst, tršat, poln vpliva na vse sorodne duše, ki se želijo brezmejne svobode. — Imel je četo 150 mož in s to četo je ko pravi vojskovodja prodiral zdaj sem zdaj tja. Izredna brihtnost in bister pogled sta mu pomagala, da je zmeraj ušel roki pravice Ljudstvo je častilo Corojijo, saj je bil tudi on zelo človekoljuben. Njegovi napadi so bili večinoma le zato, da se je vzdrževala njegova četa in da je bilo blagostanje pravično razdeljeno med bogatine in reveže. — Coroiu, strah in groza potnikov in trgovcev, si je prav udobno uredil življenje. Povsod je iinel najboljše zveze in po končanem delu je mogel nemoteno počivati. Ce so mu bila kdaj tla prevroča, pa je odšel naravnost k hiši orožniškega poveljnika Blada, kjer je za vsolo 40.000 lejev dobil zmeraj varno zatočišče. Mem tem ko je Blad razposlal svoje orožnike, da iščejo po temnih go- zdovih Coroiuja, je ta mirno spal v njegovi hiši, dokler se ni nevarnost kako ublažila... In bržkone bi bil Coroiu še zdaj neomejni vladar Moldave, ko bi mu nekega dne ne bilo pošlo veselje do ropanja. Sklical je svoje moštvo in jim povedal, da je sit tega življenja in da bo začel pošteno živeti. Seveda so se tovarišem zmračili obrazi, a so se spet zjasnili, ko je Coroiu razdelil med nje veliko vsoto denarja. Sam si je pridržal lepo število lejev, s katerimi bi bil inogel do smrti mirno živeti. In Coroiu je odšel v Botošani, da bi se sam prijavil oblasti. To je storil seveda tako, kakor se spodobi kralju Moldavije: najel si jc odvetnika dr. Manastireanuja, si ga je z avtom pripeljal na sodišče. Romunske oblasti so se tega spreobrnjenja bolj razveselili ko v nebesih devetindevetdese-tih pravičnikov. Zato je prišel Coroiu v lepo ječo v Botošani, kjer je bila zaprta tudi njegova prijateljica Adela Jonescu. Ravnatelj jetnišnice, gospod Ustahi, se je malo zmenil za mrtve paragrafe in se je sijajno vedel z obema varovancema. Tako se je kaznilnica v Botošaniju, ki bi morala biti prisilna delavnica za grešnike, spremenila v sanatorij za tiste, ki so potrebni počitka. Slednjiič je bil pa jet-nišiki ravnatelj navezan na »prostovoljne prispevke« Kuhinja na cesti za šoferje taksijev v Pragi. V eni uri 60 porcij. Primerno zlasti za pozimi. Spor za Ameriko Ne glede na to, da se narodi pričkajo, odkod je Krištof Kolumb prav za prav doma, je tudi polno sporov o vprašanju, kdo je Ameriko odkril — in da so jo odkrili, še preden je prišel tja ubogi Krištof. Skoraj je dokazano, da so že krog lela 1000 prišli v Ameriko Vikingi (Germani). Torej pravijo, da so bili Norvežani prvi izmed Evrop-cev, ki so odpravili v Ameriko. Pri vprašanju o odkritju Amerike v Kolumbovi dobi so seveda na površju narodnostni spori. Bretonski (francoski) ribiči n. pr., so prišli v Novo Fundlandijo, ko so lovili polenovke, kar trdijo francoski in kanadski raziskovalci. Nimamo pa nobenih virov, ki bi se mogli nanje naslanjati. Le neko pismo so našli, ki ga je pisala španska kraljica Ivana 1. 1511 in pa poročilo beaufortskih menihov iz leta 1514, kjer je popisano, da bretonski ribiči že 60 let lovijo ribe krog Nove Fundlandije. Neko pismo Katarine Me-dicejske iz L 1465 pa omenja, da so francoski ribiči 1. 1465 odkrili Kap Breton, a to spravljajo spet v zvezi z Britanci (ne z Bretonci). Tako se pričkajo dalje in pravijo, da so Baski (Španci) že v 7. stoletju našli ameriško obrežje. — Po najnovejših sporočilih so učenjaki dognali, da so dansko-portu-galsko-nemški pomorščaki že leta 1472 ali 1473 odkrili Severno Ameriko. Poglavitno pa je mnenje, da je L 1476 Danec Skolvus odkril polotok Labrador, a to ni bil Kanadski polotok, marveč je bila ŠIVILJA ZA — SLONE Te dni je v njujorški državi umrla 93 letna Ana White, ki je svoj čas nastopala po ameriških cirkusih. Slovela pa ni samo kot igralka, marveč zlasti še kot šivilja za slone. Kadar so živali nastopale v oblekah, so imeli tudi sloni prav dragocena oblačila. In ta oblačila je znala najbolje sešiti Ana White. Je res vsak človek za nekaj rojeni Grenlandija, ki so jo v 16. stoletju imenovali na zemljevidih in opis Labrador. — Po vsem tem še zdaj ni natančno dognano, ali je bil že kdo iz Evrope pred Kolumbom v Ameriki ali ne. Ameriški tozadevni kongres bo morda našel kaj novega. svojih jetnikov, saj mu iz Bukarešte že dve in pol leta niso ničesar poslali za vzdrževanje »sanato-rija«. V ravnaleljevi pisariti jetnišnice je Coroiu zvedel, da imajo v kaznilnice poleg temnice in tesnih celic tudi lepo opremljene sobe za tiste, ki imajo kaj pod palcem. Malo besed — in že sta z ravnateljem sklenila kupčijo: vsa reč je stala 30.000 lejev, kar ni bilo prav nič preveč. Zakaj — za ta Uenar je dobil Coroiu lepo opremljeno sobo brez mrežastih oken in še kopalnico in prvovrstno postrežbo: po enkrat na teden je jedel za samo ravnateljevo mizo vpričo vse družine in vsak večer je smel iti v mesto in tudi obiskati krčme, zabaviišča in podobno. Cesa mu je bilo še treba? Še v sanjah mu ni prišlo na mar, da bi si želel kaj boljšega, zlasti še, ker je smel vsako popoldne prebiti v družbi svoje neveste Adele Jonescu. Toda — ti lepi časi niso trajali dolgo! Ljudje iz Botošanija, ki jih je prisotnost Coroiuja v mestu, jako vznemirila, so z neštetimi prošnjami oblegali notranjega ministra, naj si vendar kdaj ogleda življenje v Botošaniju. Resnično! Čez nekaj dni je že začela pihati drugačna sapica po kaznilnici. Tudi Coroiu se je moral preseliti v celico, ki je bila zastonj, in se obleči v sivo uniformo in se z drugimi kaznenci, ki jim niso pazniki nič več rekli »gospod«, sprehajati po hodniku v vrsti — drug za drugim. Take razmere pa so bile nevredne roparskega poglavarja in nekega lepega dne je Coroiu s vojim paznikom brez sledu izginil... Strahovito se je prestrašilo vse romunsko ljudstvo, ko je to zvedelo. Samo v Botošani je prišlo 5(0 orožnikov, da bi begunca prignali nazaj v ječo. Sam poveljnik je vodil zasledovanje, a Coroiu se je malo zmenil za take odredbe. Svojo prostost je izrabljal tako, da je spet napadal trgovce iin kmete in jim jema! denar. A ko je nekega večera obiskal svojo bodočo taščo, je zvedel, da so na njegovo glavo razpisali Ženevska palača Društva narodov, — Ki se še zida. Ali bo dovršena? nagrado 100.000 lejev! Tega se je prestraši!, saj je vedel, da se bodo orožniki tudi njegovi bivši tovariši močno potrudili, da bi si zaslužili to lepo vsoto denarja. — Ujezil se je in se odpravil nazaj v Botošani. Ce je vse vrag pobral, nagrade pa le ne sme dobiti nihče, najmanj jo ji pa privoščil kakemu orožniku! To vsoto je hotel deliti s svojim odvetnikom. Večer je preživel v neki kavarni, zarana zjutraj jsa se je odpravil k svojemu odvetniku, ki ga je spiet z avtom odpeljal v ječo. Ondi je že »železna celica« čakala nanj. Komaj je sedel nekaj dni v njej, ko so našli v neki votlini celo zbirko raznega orodja. Kako je zbirka prišla tja, je še zdaj uganka. Na vsak način ni Coroiu tudi zdaj izgubil dobre volje in vsak dan razlaga svojim paznikom, da vsa Romunija ne premore take ječe, iz katere ne bi mogel uiti, kadarkoli mu ne bo več všeč v njej. In bržkone govori resnico in nekega dne bo Coroiu spet vladal po moldavskih pokrajinah. Svetovna razstava v Parizu Ze šest .c se Pariz pripravlja na veliko, svetovno razstavo. Ze glede na načrt so bile velike težkoče. Razstavljalno zemljišče so morali vse prenoviti. Videli so, da bo treba razširiti tudi Jenski most in popolnoma prezidati palačo poljskega po-slaništva in velikansko stavbo Trocadero. Ze Jenski most ni bilo lahko razširiti, saj je dal ta most napraviti sam Napoleon 1. 1907 v spomin na svojo zmago nad Prusi. Laže so rešili vprašanje poljskega poslaniškega jx>slanišfva, ker so palačo zamenjali z drugo, ki je prav tako zgodovinsko dragocena. Palačo poljskega poslaništva je dal 1. 1784 sezidati Broignard za monaško kneginjo, a jo je velika revolucija prevzela zase in jo dala 1. 1800 Abeju Sieyesju. Ta revolucijski junak je lepio palačo 1. 1808 prodal napoleonskemu generalu Da-voutju, ki je bival v njej do 1. 1823. Njegova vdova jo je 1838 dala baronu Hopeju, ki je dal palačo prezidati in jo je zapustil Achillu Seilli^reju, ki je leta 1848 postala kneginja Sagan. Odtlej se je v palači Sagan spet zbiralo francosko plemstvo in najod-ličnejše svečanosti cesarstva Napoleona III. so ob- Tour de Roumanie: Jugoslovanska ekipa: Od leve Faninger, Fikot, Grgar, Davidovič, Ljubič Abulnar. Errata typographica: tiskarski škrat Odkar je Gutenberg natisnil prvo knjigo, je bila rojena tudi tovarišica knjige: tiskovna napiaka, ki je torej stara že 500 let! Kolikrat je v tej dolgi dobi zakraljevala po knjigah in spisih, kolikrat je razburila pisce in stavce, koliko tinte in tiskarskega m^im m- ", - - . ■ ■ ' ' , - Nemčija žveoketa s sabljo... črnila se je p*relik> zaradi tiskovnih napak! Kako so se na tiskovne napake jezili v prejšnjih stoletjih, ko jih niso niti popravljali, ko so jih molče prezrli, ko da jih ni! Pravijo, da je veliki nemški Goethe skoraj solze prelival, ko mu je tiskarski škrat kar po 130 napak napravi! v knjigi in prevrgel imena njegovih glavnih junakov in junakinj in vplel besede tega med besede onega — pa se ni dalo nič popraviti! Vendar — kdo bi si mislil — je tiskovna po-nota tudi zgodovinskega pomena, je celo zmožna sama tvoriti snov za zgodovino. — Tako je bilo pravo iine za monsum (vihar v puščavi) mousum in tiskarski škrat v 16. stoletju je spremenil mousum v monsum -— in za vse čase uporabljamo napačni monsum — radi tiskovne pomote. — Arabski zvezdoslovci so dejali najvišji točki na nebesu: senit; Španci so spremenili senit v zemt, dokler so zvezdoznanske razprave izdajali v rokopisih. Prva tiskana knjiga o zvezdoslovju pa je imela tiskovna pomoto zenit in ta zenit je sedaj v vseh kul. jezikih: tiskarki škrat — errata typographica — vodi najvišjo točko na nebu. — Iz najnovejše dobe imamo zgodovinsko tiskovno jomoto v imenu pisatelja Knut Hamsuna, ki si je dal psevdonim Knut Hamsund (piše sc pa pravilno za Pedersena). Tiskarski škrat je d izpustil in za zmeraj je ostal Knut Hamsun - brez d. Torej ima ta pisatelj ime iz rok tiskarskega škrata... Pošljite naročnino! hajali v tej palači. A zadnja vojvodinja Sagan je 1. 1908 prodala slavno palačo francoskemu stari-narju Seeliginannu, ki jo je tik pred vojno dal francoski državi, ki je v njej naselilo poljsko poslaništvo. — Na vse načine so ga hoteli prezidati, slednjič so na željo vseh Parižanov sklenili, da ga poderejo. Trocadero je orjaška trebušasta stavba iz rdeče opeke in je videti, ko da stoji na dveh razkrečenih nogah in moli kvišku dva tenka stolpa in že 50 let jemlje Parižanotn pogled na griček Chaiillot, kamor je hotel Napoleon postaviti palačo za svojega sina, »rimskega kralja«. Ime Trocadčro, je dobila nerodna stavba po imenu trdnjave Trocadero, ki so jo bili Francozi zavzeli. Ko so v Parizu že natančno določili, kje in kako bo bodoča svetovna razstava, je angleška vlada vložila priziv, češ, da Francija pred 1. 1941. sploh ne sme otvoriti nobene svetovne razstave. Svetovne razstave so namreč dvojne: take, kakršna je letos v Bruslju in mednarodne, a ne splošne svetov, razstave. Ker se sme otovoriti svetovna razstava le, ko preteče že 6 let, odkar je bila razstava kje drugje v Evropi, ne bo imela pariška razstava imena svetovne razstave, ampak bo le »mednarodna razstava umetnosti in tehnike mo-dernega sveta« in paviljone sme postaviti samo Francija, ne pa tuje države, čeprav bodo v njih razstavile svoje blago. Sicer bo imela pariška razstava 14 skupin po 75 oddelkov in bo vsebovala lepote, kakršne svet doslej še ni videl. Ondi, kjer je bil doslej Trocadero, bo stala velikanska grška dvorana s stebri, kjer bo koncert za 4000 ljudi. Drobtine 278 milijonov pisem na leto. Leta 1934 so v Avstriji razposlali ljudje po pošti 278 milijonov pisem, 128 milijonov dopisnic in 244 milijonov tiskovin — skupaj 712 milijonov poštnih pošiljk, samo za Avstrijo: 545 milijonov. V inozemstvo jih je šlo 105 milijonov, 62 milijonov pa jih je prišlo iz inozemstva. .— Časopisov so Avstrijci razposlali 224 milijonov^ z letali pol milijona. — Telefonski pogovori so trajali skupaj 29 milijonov minut; tri četrt teh pogovorov je bilo v domačih krajih. Avstrija ima 17.451 poštnih nabiralnikov. V Lizboni zgorela radio postaja. Veliko radio postajo v Paredi pni Lizboni je v nedeljo ogenj popolnoma uničil, ker je nastal kratki stik. Le malo tehniških naprav so mogli rešiti. >Mama, če kak slaven mož umrje, je zmeraj v časopisih. Zakaj pa ni nič v časopisih, če se rodi'?< >Vidiš, Peter, zakaj pa nisi mene poklical, ko je začel Tone kamenje lučati vatel« »Oh, mama, saj ti tudi ne znaš zadeti U Fantek svoji gospodični: »Ce ne bom precej dobil bonbonov, pa ti bom rekel stara inamal«