dnevnika Mavah. i „ ^.t vs«u£ iMorlzvzecaSl nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovemskili delavcev v Ameriki. The only* Slovenic daS^ f In the United States lasaed every day* €9BoapQ Sundays and Hofidtt^ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Satani M lecond-Cla« Matter, September 11, 190S, aft Iks Port Ofict at Knr York, V. T, »ndar tka Act ®f Oonfraaa of Xarek S, 1ST«. TZLEFOV FZ1AXMI: «87 OOKTLAlfDT. NO. 243. — ŠTEV. 243. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 16, 1909. — SOBOTA, 16. VINOTOKA, 1909. VOLUKS XVEL — LETNIK XVIL Odlikovanje dr. Cooka. 1 »Freedom of the City". VČERAJ JE NAŠE MESTO OD- KRITELJA SEVERNEGA TEČAJA NA IZREDEN NAČIN ODLIKOVALO Mejtni svet mu je izročil umetno izdelano diplomo in "uživanje svobode mesta". LEPA SLAVNOST. Končno se je tudi naše mesto do-j mislilo, da počasti odkrit olja severnega tečaja, dr. Frederieka Cooka, in tako je storilo sedaj ono, kar so dru- i ga mesta že davno storila. Včeraj je ; občinsko zastopstvo odkritelju sever- . nega tečaja, ki je meščan našega mesta, podelilo redko odlikovanje, ktero se imenuje "Freedom of the City", ali ''uživanje svobode mesta". Tako odlikovanje je dosedaj dobilo le nekoliko državljanov, kajti mesto New York je v tem oziru bol j izbirčno, kakor kterokoli drugo mesto na svetu. Malo pred uro so mestni zastopniki z mestnimi avtomobili prišli v liotel Waldorf-Astoria po dr. Cooka in njegovo ženo, nakar so ^a odpeljali v City Hull, kjer ga je že čakala odbrana družba. Tu so potem odkritelju severnega tečaja izročili umetno izdelano adreso ali diplomo, nakar sta dr. Stebbins. predsednik izvrše-valnega odbora arktičnega kluba, in slavni potnik Fiala (Celi) častnega gosta in meščana z lepimi govori pozdravila. Zajedno ><« odkritelju severnega tečaja podelili tudi zlato kolajno imenovanega kluba, ktero bi moral dr. Cook že preti par dnevi dobiti. Slavnost v mestni dvorani je bila pri prosta, vendar pa taka, da je na vsakogar napravila globok vtis. Po-' sobno sejo mestnega sveta ji- odprl predsednik občinskega sveta F. Mc-(iowan iti sicer po navadnem običaju, nakar je prečital imenik ahiermenov. Potem je na vzor i m pojasnil, da bi se ta seja vršila takoj, ko je prišel dr. Cook iz Evrope, da se je pa zakasnela ' vsled Hudson-Fultonovih slavnosti,! ktere so trajale štirinajst dni. Potem j! ,j<* naročil brooklynskemu borough- 1 predsedniku Colerju i;i aldennanu AValsh ti, naj dovedeta otem ko je pričel divjati vihar, je nastal v mestecu tudi požar., ki je vpepeiil vsa poslopja. Pri Mulberyju. Ci.icoln county, je bil Thoxas Holmes ubit in več ljudij je bilo ranjenih. Iz vseh krajev prihajajo sedaj je 1 nak o se gladeča poročila. V Hamburgu, Tenn., je bilo petna.pt ljudi ubitih Atlanta, Ga.. 15. okt. Tukaj je, včeraj proti večeru pričel divjati izreden vihar, kteremu je sledila toča. ki je na stotine okenj pobila in po-drla vse ]tolno dimnikov. Škoda zna-še $100.000. Vihar je trajal le dvanajst minut. Ulični promet je bil ta" k o j ustavljen, kajti vihar je potrgal vse električne žice. Toča je bila tako debela, da take niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Nek t era "zrna"; so bila debela, kakor oranže. --o- Ose in verniki. V Bostonu, Mass., se je vršilo veliko cerkveno zborovanje onih verni-1 i kov, ki so najbolj pobožni in ki še j vedno trdijo, da je Bog ustvaril nedeljo le za-se, ne pa za ljudi, ki si žele počitka. Baš ko so duhovni poživljali ljudi k večji pobožnosti in k pokori, je pa priletelo med vernike na stofiSoče os.h 'ktere so pričele, pO bežee ovčioe z vso svojo umetnostjo pikati. Ose so ime- j le posla le par minut in vsi "bratje"; ter vse "sestiV™ "v 45 bile [ opikane. - j Prva osa. al i "maternica" je pič-. nila duhovna, kteri je čutil take bo-( lečine, da je takoj prenehal s propo- i vcdjo. Nato so ženske pričele kriča-ti. dočim so se možki melanklolično j | in žalostno praskali ter trpeli "za! duše v vieah'Zopet drugi so pa j pričeli tako kleti, da se je njihov duhoven z jedno roko praskal in z drugo pa prekriževal. Ker pa ose s svojim pikanjem še niso prenehale, je v cerkvi (baptistov) zavladala prava panika, tako, tla je vse bežalo iz cerkve. Ose so napravile največjo škodo dujiovnu, kajti kolekta se ni vr-| šila. Rodbinska žaloigra. Cleveland. O.. 15. oktobra. Bar-var John Sherry je danes ustrelil; j -vojo ženo, streljal na njeno sestro in potem tudi na isti način samega • sebe—sirr. rt no ranil. Sherry je obdolžil svojo ženo ne-moralaosti, in je vedno trdil, da jo je v to zapeljala njena sestra, Mrs. Minnie Gruberjeva. Svojo ženo je ustrelil rano zjutraj in potem zaprl njeno truplo v spalnico. Ko so pri-; šli njegovi trije otroci iz šole, jim je ■ dejal, da je mati bolna in jim je pri-i pravil kosilo, nakar jih je poslal zo-i pet v šolo. ! j Tekom popolndneva je prišla - Gruberjeva na obisk, toda jedva da > se je pojavila na vratih, je Sherry - dvakrat na njo ustrelil in jo nevar- - no ranil. Nato je streljal tudi nase | in se smrtno poškodoval. Vsled -j lednjih strelov so prišli na lice me-j sta sosedje zajedno z policijo. MM ^jbtJ^k 0 umorstvu v Tivertonu, R. I. RAZKOSANO TRUPLO, KTERO SO NAŠLI BLIZO TIVERTON A. R. L. SO SEDAJ SPOZNALI. Pokojnica je bila Miss Amelia St. Jean, delavka neke tkalnice, v Wconsocketu. —o — SUMLJIV ŠOFER. -o- Fall River, Mass., 13. oktobra. V aferi na cesti najdenega razkosanega ženskega trupla, je policija dokaj napredovala, in bode kmalo z vso zadevo popolnoma na jasnem. Včeraj popoludne so našli v grmovju blizo Seaconnet Riverja zavoj • ženske obleke, ktera je bila brez-dvomno last pokojne ne-rečnice. Z jKimočjo te obleke se je sedaj tudi dognalo, da je bila pokojnica Amelia j St. Jean, hči tovarniškega delavca St. Jeana, ki dela v neki tkalnici v Woonsoeketu. Policija je prijela dva možka. j ktera sta pokojnieo poznala in oba so takoj pričeli izpraševati. Jedne- j ga, imenom Wilfrid T. Tiiibault, ki je po poklicu Šofer, so dovedli ukle-njenega na glavno policijsko posta- | jo. Dragi jetnik se imenuje "pro-; fe-or" Frank HiII, ki je znan v Fall Riverju kot zdravnik. Na kovčeku,' v kterem so našli del trupla, je bilo napisano ime Frank Hill. Jetnik Ilill trdi, da Thibaulta ne pozna, i vendar se je pa že dognalo, da je poznal imenovanega šoferja, kakor tudi umorjenega dekleta. Oče umorjene deklice je naznanil j policiji, da je njegova hči zginola mi-r.oli petek in sicer iz hiše njene tete. Mrs. Eve Lamoureaux, kjer je tudi j on stanoval, odkar je ostavil Woon- j socket, da najde delo v tukajšnjih prt Jilmcali Lincoln Mills. V petek! ]x>poludne je Amelija povedala svoji teti. lužl>o gospodinje i pri neki ugledni rodbini izven, mesta Fall River in potem je odšla v mesto. da se oglasi pri neki posredovalnici dela. V ponedeljek je bil njen rojstveni dan in ker se ta Iiševanju je polem pvi-poznal, da je on vozil vreče, v ktc-. rih je bilo razkosano truplo pokojni- i ce, do ptitoka. Miss Millman, ki je bila stara 27 let, je v mir.olem avgustu povedala, svoji materi, da potuje v Detroit, kjer namerava obiskati svojo prija- ■ teljieo Miss Maitho Henning. Dne (j. :-ept. so našli v Ecorse Creeku vre- ■ čo. v kteri je bilo oprsje neke ženske. Drugi dan so našli glavo v istem potoku in Miss Ilenning je v njej takoj spoznala svojo prijateljico. Dne !). sept.. oziroma istega dne ko ro ostanke pokoj h ice pokopali, so našli tretjo vrečo, v kterej so bili o-stali ostanki njenega trupla. Vsled tega so grob odprli in položili tudi ostale ude v grob. Poli?ija je potem pričela poizvedovati pri Miss Henning, ktera je moiala ostati jedno noč v ječi in se put en? napotiti v Ann Harbor, kjer je pokojnica pokopana. Potem je policiji povedala, da je vedela, da namerava Miss Millmanova podvreči neki kriminel-ni operaciji in da je pri tem imenovala ilr. Friteha. Slednjega so takoj zaprli in pričeli izpraševati, nakar je povedal, da ga je obiskala. Par dni predno so našli njeno truplo se je poslovila in potem je ni več videl. I To je vse, kar je povedal. Coroner, ki je preiskal truplo p&kojniee, je dognal, da je umrla vsled narkoze ' še predno se je pričela operacija in da jo je nekdo z vsemi umetnostimi zdravništva skušal obuditi, ne da bi I se mu to posrečilo. Pokojnica je bila prijateljica raz" j mih dijakov michiganekega vseuči-: lišča, kteri so baje krivi, da je. morala umreti. --o- - FRAN JOSIPOVO IZZIVANJE, i I n Jo3ip ni zadovoljen s češko ob-štrukcijo. i Dunaj, 15. okt. Notranji položaj v Avstriji je še vedno tako zamotan, kakor je bil, kajti Čehi ne odnehajo od svojih opravičenih zahtev, ker je ono, kar zahtevajo od nemčurske vla-j de, več nego opravičeno. Žalostno ( pri vsem tem pa je dejstvo, da se je 'pričel tudi stari Fran Josip vtikati j v javno politiko in da pri tem kar očitno podpira nemške pritepenee, ! kar nikakor ni častno za vladarja, kterega mora v prvi vrsti preživljati I večina prebivalstva. Ko se je te dni Fran Josip posvetoval z ministerskim predsednikom Bienerthom o položaju, je dejal, da ne želi, da bi vlada pred češko obštrukeijo kapitulirala, j To je obudilo med večino prebival-i stva dokaj ogorčenja, dočim se nem-jški pritepenci pripravljajo še na večja izzivanja domačinov. Ko se je to zvedelo, so Čehi takoj ! sklenili, da bi bilo najboljše, ato bi svoje zastopnike iz avstrijskega ka-1 bineta odpozvali. Baje se sedaj do-' seže sporazum med Čehli in Poljaki in potem bodo tudi Poljaki odpozvali svojega ministra iz avstrijskega kabineta. To se bode zgodilo, kakoi hitro bi miniaterski. svet odobril nemške predloge. > 1 Južne republike Ustaja v Nicaragui. REVOLUCLJCNARNO GIBANJE V NICARAGUI POSTAJA VEDNO BOLJ NEVARNO. -o— ' Predsedniku Zelaya preti velika nevarnost; baje bode v kratkem bežal GENERAL ESTRADA PROTI ŽELA YU. ^^ : Colon, Panama, 15. okt. Iz Blue-; fields v Nica/agui se potom brezžičnega brzojava naznanja, da se je po vsej republiki Niearagui pričelo nevarno revolucijonarno gibanje, ktero j postaja vedno večje, tako, da je pred- I sednik Zelaya v veliki nevarnosti. Jeden izmed vodij vstašev, general Chamorro, se je napotil s svojimi če- | tami proti Greytownu in je v bližini i imenovanega mesta v kratkem, toda ; vročem boju porazil vladino vojaštvo. , Koliko mož je padlo, se še ni dognalo, j kajti vladine čete so v največjem neredu bežale. Ustajo vodi general Juan Estrada in ta je sedaj na čelu 2000 mož na poti proti Capo Garcias, kjer se koncentruje vladina vojska. Kakor je razvidno iz nadaljnih poročil, je bila revolucija dobro orga- j nizovana in tudi načrti so bili izbor- ; no izdelani. Ustaja se je pričela isto- ! časno ob Pacifiku, kakor tudi ob Atlantiku. Mesto Corinto, ki je največja niearaguajska luka ob Pacifiku, je sedaj v rokah revolueijonarjev. Juan Estrada, ki je zajedno z generalom Clitimorro organizoval sedanjo vstajo, je jeden izmed onih treh bratov. na ktere se je dosedaj predsednik Zelaya najbolj zanašal. Managua, Nicaragua, 15. okt. Re-\ohu-ijonarno gibanje, s kterim je pričel general Juan Estrada, gover-' ner departementa Zelaya, proti sedanjemu predsedniku, je obudilo po vsej 1 i deželi veliko zanimanje. Velika večina prebivalstva je baje na strani i vlade, vendar se pa to ne da potrditi, ker to so vladine trditve. Ustaja se' je pričela v Bluefields, kjer podpirajo generala Estrada konservativci. Vlada bode skušala sedanje revolucijonarno gibanje zatreti, predno se razširi po vsej deželi. New Orleans. La., 15. okt. Iz Blue-fields v Niearagui se brzojavlja, da se bode revolucijonarno gibanje v Niearagui, koje vodi general Juan Es-i trada. v kratkem razširilo po vsej j republiki. Iz vseh krajev dežele pri-! hajajo nove čete ustašev pod Estra-dove zastave. Ustaši so zasedli me-jsto Ribaš, kakor tudi razne male kraje ob Pacifiku. Iz Grey tow na se javlja, da je par sto ustašev pod vodstvom polkovnika Ugarte, ki vodi predno stražo, zavzelo imenovano mesto. Tamošnjo posadko so ustaši po kratkem boju premagali. Na obeh straneh je padlo le nekoliko mož, dočim je število ranjencev nekoliko večje. Kasneje se je prednja straža zjedinila z glavno četo in sedaj se je ustaška vojska napotila, da zavzame utrjeno mesto Castillo v notranjej pokrajini. Ko izvrši to nalogo, se napoti proti glavnemu mestu republike, Managni. Predsednik Zelaya se pripravlja na beg. Denarje v staro domovine pošiljamo za $ 10.35 ............ 50 kron, za 20.50 ............ 100 kron, za 41.00 ............ 200 kron, za 102.50 ............ 500 kron, za 204.50 ............ 1000 kron, za 1019.00 ............ 5000 kr:n. Poštarina je všteta pri teb s\ otah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismo, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., . 82 Cortlandt St., Ne^. York, N. Y. 6104 St. Clair Ajfc, Jf. E-, Cleveland, 0fci*. ifiiflriM^ ! Razdejanje katedrale v Pisi, Italije, LJUDSTVO V PISI JE BILO VSLED UMORA FERRERE TAKO OGORČENO. DA JE RAZDEJALO KRASNO KATEDRALO. Pri tem so ljudje ubili jednega duhovna in druge pretepli. CERKEV SO POŽGALI. o- Rim. 10. okt. Semkaj be brzojav-. Ija iz Pise, da je tamošnje prebival" j stvo v jezi vsled neopravičenega u-i mora španskega profesorja Francisco ' Ferrera. ki je postal žrtev klerikaliz-! ma, včeraj razdejalo tamošnjo slav-| no iti starodavno katedralo, ktera je : bila največje arhitektonično Čudo na ; .-vetu. Razvaline prekrasne cerkve j so ljudje potem zažgali, j Pri napadu na velikansko cerkev | je bil jeden duhoven ubit. dočim je ljudstvo ostale preteplo. * * * Prekrasna katedrala v Pi»i je bila znana po vsem svetu radi svojega poševnega stolpa. Načrte za grad- j njo le katedrale sta izdelala Bosche-' j to in Rinaldo in leta 10o.'l so jo pri-; j čeli zidati. Gradnja velikanske eer- ; kvp je potem trajala do leta 1118. V i kasnejših letih in stoletjih, so « vi Pisi iiv okolici vršili večkrat krvavi i boji in taav .-e je prolilo mno^o krvi. toda katedrali je vsak sovražnik radi | njene izrednosti in krasote prizane-! i sel. Facada katedrale je bila pre-! krasna. Cerkev je bila zgrajena iz j marmorja in njena vrata so slovela J po vsem svetu. Kraj katedrale je stal okrogel stolp, zgrajen v krasnem rimljanskem slogu. Visok je bil 183 j čevelj in poševen. Zgrpjen je bil od .tal do vrha iz marmorja. - -O- Razne novosti I iz inozemstva. —O— NESREČA PRI NIZOZEMSKI VOJNI MORNARICI; RAZ-STRELBA NA BAR-KASI; ŠEST MRTVIH. Napredek uvoza ameriških poljedelskih strojev v Rusiji. I . I iT! ■ . .RAZNOTERNOSTI. ■ o Maaslous, Nizozemska, IG. okt. Ko so včeraj torpedovke odstranjevale razne ostanke razbitih ladij, in drugo lesovje, ktero se je tekom časa nabralo ob tukajšnjem obrežju, se je na uekej parni barkasi pripetila razstrelba, ktera je barkaso razdejala. Pi tem je bilo pet mornarjev in jeden poročnik ubitih. Berolin, 15. oktobra.. Ruski lastniki tovarn so pričeli vedno večje število ameriških strojev uvažati v Rusijo, kajti tekom časa so se prepričali, da so ameriški stroji imuogo boljši in cenejši, kakor evropski. Tudi uvoz poljedelskih strojev v Rusijo postaja otl dne do dne večji in ravno to velja tudi o orodju sploh. Ruski podjetniki so pripravljeni plačati za ameriške izdelke večje svote, kakor za jeduake evropske izdelke. Ameriško poslaništvo v Petrogradu bode v kratkem poslalo v Zjedinje-ne države poziv, vsled kterega naj , Američani povečajo svojo pozornost na rusko trgovišee, kajti v Rusijo i prihaja manj ameriškega blaga, ka-i kor bi se gradnja zakasnela, bodo podjetniki, ikteri prevzamejo delo, morali plačati velike denarne kazni. Iz Avstro-Ogrske. Vladino izzivanje. AVST. MIN. PREDS. SE NE ZMENI ZA ČEŠKE IN SLOVANSKE ZAHTEVE. Podpiral bode še v nadalje a?make zahteve, ker ve. da bijejo avstrijskemu acmštm zadnje ure. PREPREČENA NEMŠKA IZZIVANJA. -o- Dunaj, Iti. okt. V Čeških in Slovanskih krogih Avstrije je zavladala nepopisna ogorčen* »>-t na nemško pri-petenee in na.avstrijsko vlado, ktera še vedno kar očitno podpira peščico Nemcev na škodo domačinov, oziroma večine prebivalstva. Sedaj se je še avstrijski ministerski predsednik Bienerth tako daleč pozabil, da je javno dokazal vodjem slovanskih strank, da jih jednostavno prezira in zaničuje. Vsled tega postaja položaj v Avstriji vedno bolj neznos-Ijiv. Nemci so prišli do sj»oznanja, da jim' teko v Avstriji zadnji dnevi njihovega neopravičenega in le po krivični vladi na umeten način vzdrževanega vpljiva in vsled tega so se zvezali z starokopitno vlado, da se z nje pomočjo vzdrže tolika časa na krmilu, kakor je sploh mogoče. Vlada je namreč izdelala .iov jezikovni zakon za Češko, ki je pa tak, da očitno podpira nemške pritepenee. Sedaj se raznanja. da namerava mi.iisterstvo ta zakon potrditi. Vsled tega so vodje čeških in lični umoru gališkega namestnika grofa Potockv-ja. Iz Prage se javlja, da so tamošnji nemški pritepenci skušali z«>pet izzivati domačine. Neka pevska druživa je nameravala prirediti koncert in tem povodom peti Brahmov nemški ^requiem". Domačini so takoj pričeli z agitacijo proti tej prireditvi in sedaj se jim je posrečilo, preprečiti prireditev imenovanega koncerta. InaČ-e se v Av.-triji obrača vse na slabše. Vsled vladinih in deloma tudi radi dinasticnih intrig med narodnostmi. gospodarstvo vedno bolj nazaduje, dočim državni dolgi;vi, kakor tudi davki v enomer naraščajo. -o- ZAROTA PROTI TAFTU? —e— Zarotniki so baje nameravali umoriti našega in mehikanskega predsednika. Chicago, 111., IG. okt. Tukajšnji Journal trdi, da je prišla chicaŠka policija na sled zaroti, ktere namen je bil danes umoriti predsednika Williama Tai'ta in mehikanskega predsednika Porfirio Diaza, ktera se sestaneta v El Paso, Tex., oziroma na tamošnjem mostu, ki vodi preko reke Rio Grande del Norte. Zvezini šef detektivov je poslal | večje število detektivov v Chicago, | kterila naloga je dognati identiteto onih zarotnikov, kteri so bili namenjeni umoriti oba predsednika. Kakor se je dognalo, so tekom zadnjih tednov anarhistične skupinje po raznih mestih Zjedinjenih držav priredile več zborovanj, dočim so anarhisti j baje izdelali načrt za umor obeh predsednikov, v Chicagu. Te dni so štir-ije detektivi prisostvovali nekemu so-: cijalističnemu zborovanju, pri kterem i se je sklepalo mnogo tacega, kar ni j zakonito. El Paso, Tex., 16. okt. Mehikan-ski predsednik Porfirio Diaz je dospel včeraj v Ciudad Juarez, onstran Rio Grande, toda šele tekom današnjega dne se napoti preko reke na ozemlje Zjed. držav. Semkaj je dospel go-verner države Texas s svojim šta-j bom. Tukaj se zatrjuje, da ni nikomsr i kaj znanega o kakej zaroti proti fltt- j šemu in mehikanskemu predsedniku. ____• - ■ ■ ____ "GLAS NARODA" (Slovertlc Dally.) - Owned and published by the Slovenlo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. "VICTOR VALJ AY EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and •ddressea of above officers : 82 Cortlandt «tre*n, Hona-L oi Manhattan, New York City, N. Y. SSft celo leto \-clja. list za Ameriko in Can ado.........$3.00 w pol leta.........1.50 leto za raosto New York . . .4.00 ** pol leta za mesto New York . . 2.00 * Evropo /.a vse leto . . . . 4.50 * " " po! leta.....2.50 - " 44 četrt leta . . . .1.75 Vrnrnm^mmmm^^mmmmmmmmmmmmmmm^mmm^mmm^^l^m JGLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemSi nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice.of the People") Heaed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisements on agreemvnt. Dopisi brez podpisa in osobnoeti ee ne Ofttisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov pretimo, da se nam tudi fprejSrije biv ališče naznani, da hitreje najde-4o naslovnika. \ Dopisom in paŠiljatvana naredite ta na-ifiov : "GLAS NARODA" £2Cortlandt St., Nev York City. Telefon 4687 Cortlandt. ^P i Koncem tedna, i—o- Similis .-dn.ilem appetit. — Dokaz: novi urednik i * Clevelandske Caj-tenšce"... * * * Zavlaual je mraz in s tem je doba ''kislih kumar" končana. Z njo za-jeduo so končane tudi vse Hudson-Fulton - Colombo - Mardi Gras - paradi in pričenja se zopet resno življenje. v kierem se ]>a pojavljajo češi«.krat — jagodice kislega grozdja.... * * * Tako lL kislo grozdje'* opažamo v zadnjem izdanju škofove "Ave Ma-i ij 'kajti frater je vgriznil v kislo grozdje in sedaj se ravna po našem navodilu: naseljencem priporoča učenje angleščine in poleg tega tudi državljanstvo svobodne republike... * * * Baš t<> je, kar smo hoteli doseči: tudi subvencionirani agentje reakci-jonan.e Avstrije in tamošnjih "ožlin-j oranih denarnih zavodov morajo plesati, dokler so v Ameriki, svobodno kolo: spoštovati morajo tukajšnje! za::one, spoštovati gostoljubnost na-Š" dežele in delovati v ameriškem, nikakor pa ne v nazadnjaškem duhu... ' j1 Frana smo toraj poboljšali, tako, J da sediij spoštuje deželo, v kteri dobiva >■•■..j \~.tkdanji kruh. — Toda ' kislo, .-kraj-1 < kislo mora biti grozdje v ■ i['oro<"-;inja ameriškega dr- ; >;;— a ko Človek še sam ni ' ,1,.- . ■ , i-i • i < ui ijaa m a ko iz dna svojega srca j sotraž, ameriško napredno ustavo in ( zakone, kj vedno strinjajo s to ustavo... i1 ' Dr. Cooka so slovesno sprejeli v j našem City Hall — pripoznanje je j sicer nekoliko kasno, vendar je pa boljše, kakor prezHaiije... L * ± ♦ t ji Mayor-McdeHan ni bil navzoč — I toda to mu bode pri pametnih ljudeh I bolj škodovalo, kakor dr. Cooku... s * * Prazniki se prt nas izjeduo hitro 1, :inio.:e. Vsb>d tegA bi bilo umestno - koledar, iz kterega bi bilo 4 razvide! i, k t ere dni v letu je postav- F nu dovoljeno delati... , * * * d Vsekako je pa smatrati za pravo srečo, da je Colombo odkril Ameriko, h i er :.i;«ei- hi bilo jiri nas nemogoče s praznike pomnožiti za Colombov r dan... k * * * Predse.liiik Taft se je na svojem i }.olova>i.;u jm> zapadu sestal z nekim j v svojim sorod dkom. ki je star 84 let in ki je še tako čvrst, da pri hoji ne potrebuje ]»ahcet da čita brez naočal i" da je se pri vseh močeh. Omenje- C ni pre.;->ou.akoy sorodnik pa tudi ne Kadi. pije opojnih pijač, ne vživa v mu ■••>. »iti kave in sploh le malo s< je. — Ta ko Življenje pa splohi ni D vredno ni nogo... Z1 * * # Z v i i icajru so pričeli z lovom na tt 1 š* ■ ■ ! Jvoj-jjo takozvano "soeijal- ni n,t - " imenovanega mesta. No- je vt j-ki šef skuša staremu Ho- s< razu dokaza t i, da se je motil, ko je 1! dejal: "A ko naravo tudi s kolom b< prežeueš, -c kljub temu vedno vi vrne ... , jj. * * * G Kek "nigger", ki je neko belo žen- jc 5kf» prisilil, d« ga je ljubila, je dobil.se le 27 let ječe. To ni nič! Že stari ct Dom < 'jov i s .c namreč dejal: "Za tre- Ci 1 3t i j « v raju se lahko plača pc f nagrada v obliki smrti, ker tudi ta nagrada ni predraga"... * * * Rojakom, kteri čutijo, da se jih • skuša izkoriščati in ki morda tudi vedo, od ktere strani prihaja to izkoriščanje, v album: najponižuejše ovce prihajajo same k mesarjem... * * * j Dnevna protislovja: V Brewtonu. ■k Ala., je nek zdravnik ustrelil nekega moža, ki se je v pijanosti hvalil, da "" mu je zdravnikova žena naklonjena. )0 Zdravnika je sodišče oprostilo in >0 zdravnikova žena — še vedno živi... ^ * * >0 * >0 V Franciji so našli, kakor se brzo- (O • ^ javno poroča, v zemskih plasteh ter-m eijarne perijode okostje Človeka, kte-s- ro je tamkaj ležalo najmanj 20,000 let. — Iz tega zopet raz vidimo, kako malo zanesljiva so brzojavna poročila. kajti sveto pismo nam pripove-^ duje, da je prišel prvi človek na svet pred 5670 leti... " ^ * * * • Nek časopis je danes zjutraj z ve-c likim napisom javil, da je nek otrok zgrešil svojega očeta. — Takih otrok je mnogo na svetu... v " * * * ® Newvorski peki, ki izdelujejo "pie", štrajkajo in vsled tega se je • umrljivost v našem mestu izdatno ^ pomanjšala... * * * V West New Yorku, N. J., so pri-■ redili minolo nedeljo parado onih ljudi, ki ne, kolnejo. -Parado je vodil 9 podpredsednik tobačnega trusta. — Radi bi vedeli, ako imenovani tnj-istov podpredsednik saj za časa Roo- sevelta ni preklinjal... * * * Končno je postal tudi avstrijski cesar model za — kinematograf, in sedaj nihče več ne dvomi, da si ta L aparat m osvojil vsega sveta... -j * * * Zelo sitno je, ako morajo "ban-. kar.ji" (?!?) zapreti svoje "banke"', . ko se prične "boljši" čas ali '*pro-. speriteta". Preje v New Yorku na Albany St. s "Šmirom" vred, sedaj pa "Anštrajhar" na Butler St. v . Pittsburgu. Toda ako je le z zatvo-. ritvijo "banke"' vse dokončano?... Dopisi. Heilwood, Pa. Dragi gospod urednik:— Dan na dan čitam iz vseh krajev , svobodne Amerike dopise v nam priljubljenem listu Glas Naroda. Ker pa iz naše prijazne naselbine že dolgo ni nobeden dopis zagledal belega dne, sem se jaz namenil, da sporočim nekoliko novic. Veliko važnega nimam povedati. Omenim naj samo, ker se čuje iz vseh krajev Zjedinjenih držav zboljšanje delavskega položaja, da se je začelo tudi pri nas vsaj deloma na boljše obračati, čeravno v ioni tir, v kterem smo bili pred nesrečno krizo, še nismo prišli. Tukaj je zelo težko delo v premo-govih rovih. V nekem dopisu sem čital, da je bil odpoden neki delavec, ker je mulo poškodoval. Tega pa tukaj ni mogoče storiti, ker mul nimamo in morajo vsa dela opravljati ljudje. Radi tega morajo biti tudi delavci mladi, čvrsti in zelo krepki. Rojakom ne svetujem, semkaj za delom hoditi. Nadalje poročam, da sta.se 9. okt. poročila tukaj Martin Šinkovec, do-; ma iz Boštanja na Dolenjskem, in Frančiška Zgonc, doma iz Oševka pri Rakeku. Novemu paru želimo obilo 'sreče in z rožicami posejano življenje. Veliko blagoslova in mnogaja ljeta v novem stanu! Dne 38. sept. je priredilo društvo "Danica" št. 12, spadajoče k S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa., zabaven večer v korist zastave, ktero si toče društvo nabaviti. Pri tej priliki smo si društven&i gasili suha grla s hladnim ječmenovcem ter konečno srečkali za ponarejeno punčiko, ktero je dobil dobi;o znani Martin Šinkovec, predsednik društva sv. Barbare št. 79 J. S. K J. Pozdravljam vse Slovenke in Slovence širom Amei-ike. Fran Punter. La Salle, HL Cenjeni gospod urednik:— Naznanjam Vam, da' smo ustanovili novo društvo v La Salle. K prvi seji dne 19. sept. je prišlo 13 članov. Društvo smo imenovali "Od bflie do zmage" ter ga priklopih k S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa. Od glavnega tajnika smo že dobili odgovor, da je naše novo ustanovljeno društvo sprejeto in da je dobilo št. 22. Pri seji se je volil tudi odbor za tekoče leto 1909 in so bili izvoljeni sledeči odborniki: Predsednikom Josip Gergo-vič, tajnikom Ignac Jordan, zapisnikarjem Josip Uhan, blagajnikom L. Gregorčič in nadzornikom Fran Sa-jovie ter Fran Penca. Seje društva se vršijo vsako pj*vo nedeljo v mesecu pri sobratu Louis Gregorčiča na Crackettville, 111., točno ob 2. uri po-poldne. Ker je še vedno dosti rojakov, ki niso v nobenem društvu in Jednoti, jih pominjam, da pristdpijo, ko se jim nudi ugodna prilika. In priliko imajo tukajšnji rojaki, ker imamo 8 možkih društev in eno žensko. Rojaki, ne zamudite prilike, ki se vam nudi! Pristopnina k našemu društvu je zelo majhna, namreč 3 dolarje. Sprejemajo se udje od 16. do 45. leta. Pri našemu društvu se zamore vsakdo zavarovati za 500 dolarjev, bpl-niške podpore pa dobi po preteku treh mesecev po vstopu en dolar na dan. Koncem dopisa pozdravljam vse Slovenke in Slovence, Tebi glasilo S. D. P. Z. pa želim obilo vspehov. Ignac Jordan. Sheboygan, Wis. Spoštovani gospod urednik:— Prosim za nekoliko prostora v nam priljubljenem listu Glas Naroda za sledeče vrstice: Z delom gre tukaj še precej dobro. Krize smo tudi malo občutili in smo delali večji del deset ur na dan. Delo se tukaj lahko dobi, plača pa je različna: od $1.30 do $2.00. Kar se tiče društev, tudi dobro napredujemo. Žalosten pojav je v nekterih Slovencih, da se sramujejo svojega materinega jezika. Nedavno tega je, ko mi je nek "omikan" in "študiran" (?) Slovenec dejal, naj raje berem nemške in angleške "ca^tenge", kakor slovenske. Ni se za prepirati s takim bimbotem. žalostno je pa le, da se najdejo med nami ljudje, kte-rim je vse drugo vznešenejše, nego materin jezik. Odgovorim mu le z znano prislovieo: slab ptic, ki svoje lasfno gnezdo zasmrdi! -v Srčni pozdrav vsem rojakom širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim obilo vspehov in naročnikov. Fran Bučar. Floresta, Colo. Dragi gospod urednik:— Poročati Vam hočem nekoliko, ka-ko se nam tukaj godi. Z delom gre bolj slabo, zato rojakom ne svetujem semkaj hoditi za delom, ker ga ne morejo dobiti. Tukaj nas je malo Slovencev, pa še ti nimajo sreče. Od tukaj sta šla dva naša rojaka v Crested Butte, Colo., da bi pustila fam krstiti otroka, ker tukaj ni kato-| liškega duhovnika. Ko so bili 3. okt. v cerkvi, so se pogajali za plačilo krsta, kakor bi bili na semnju. Duhovnik je zahteval $50.00 za oba o-troka. Ker stariši niso mogli plačati, so morali nesti otroka domov, ne da bi bila krščena. Kakor kaže,' bode odslej treba šteti veliko novcev, kdor 1 Ltoče priti v nebesa. Koncem dopisa pozdravim vse rojake in rojakinje širom /merike in j tudi one onstran oceana. Tebi Glas Naroda pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Josip Štefanič. Cumberland, Wyo. Cenjeni gospod urednik:— Še ni dolgo tega, kar smo čitali do- : | pis iz tukajšnje naselbine in tudi jaz bi se rad oglasil. Naznaniti imam veselo novico, da se je od 15. sept. naprej začelo zopet delo. Vsi se seveda zelo veselimo vsled tega, ker nam je že vsega primanjkovalo. Se- j daj si bodemo zopet lahko privoščili rumene pijače, ki nas bode časih razveselila. Pozdravljam vse -rojake- širom "A-" •merike, TeSbi Glas Naroda ^a r^lim" obilo naročnikov in predplačnikov. , - Ivan Jamšek. ! • U----_ S i g n a 1. Ruski spisal V. M. Garšin. I (Nadaljevanje.) ( • Načelnik je prišel nekoč revidirat i progo. Tri dni pozneje se je imela j peljati visoka gospoda iz Petrograda mimo; toraj je bilo treba spraviti preje vse v red na progi. Nasuli so novega gramoza, ga zrahljali, zabili nove kolee, pritrdili vijake, pobarvali • brzojavne droge, na prehodih natresli' rumenega peska. Stara euvajka soseda je nagnala celo svojega starega, da je potrebil travo. Semjon je delal ves teden; djai je vse v red, si zakrpal celo svoj kaftan in ga oeedil i in svojo bakreno ploščo je drgnil tako dolgo s prahom opeke, dokler se ni svetila. Tudi Vasilij je pridno delal. Načelnik se je pripeljal z drezino; štirje delavci so jo gonili; "kurir" je kar tako švigal; voziček je gotovo preletel svojih dvajset verst na uro, kolesa so kar tulila. Zdaj je prifrčal pred Semjonovo čuvajnico; Semjon je planil ven in raportiral po vojaško. Vse so našli v redu. ' * Ali si že dolgo tukaj ?" je vpra- ! šal predstojnik. "Od 2. maja, vaše blagorodje.'' "Že dobro. Hvala. In kdo je na številki 164 f" "Potni mojster (peljal se je z njim ' skupaj na drezini), je odgovoril, — |' * Vasilij Spiridov.'' "Spiridov, Spiridov... A, toje menda tisti, ki je bil lani pri vas na zapisniku.'' "Isti je." "No, prav, pa' poglejmo malo pi-i i Vasiliju Spiridovem. Naprej !'' Delavci so peprijeli, dresina je zdr*1 čala naprej. Semjon je -gledal za njimi in si mislil: "N o, ti -bodo pa zdaj soseda krtačili. .." Čez kaki dve uri je šel pregledat svojo progo. Tu je videl od ovinka sem prihajati nekoga, na čigar glavi je blestelo nekaj belega. Semjon je napel svoje oči: bil je Vasilij. V roki je nesel palieo, na rami majhno culi-eo, lice je bilo obvezano z žepnim robcem. "Kam pa, kam, sosed?" je zakli-cal Semjon. Vasilij je stopil čisto blizu: od^nje-govega obraza ni bilo videti ničesar, bil je bled ko zid, oči so se divje svetile; komaj da je pričel govoriti, se mu glas utrgal. "V mesto", je dejal, "v Moskvo, k upravi." "K upravi... A kaj! Ti se hočeš toraj pritožiti! Pusti to, Vasilij Ste-: pa nič, pozabi___" "Ne, bratec, -ne bom pozabil. Za pozabiti je prepozno. Poglej sem, u-i daril me je v obraz, pretepel do krvi. Dokler bom živel, ne pozabim tega, mu ne' odpustim!" Semjon ini je prijel za roko. "Pusti, Ste^anič, odkritosrčno ti povem: s tem ne' bos me zboljšal." "Kaj to — zboljšal. Sam vem, da ne bom zboljšal"; govoril si tu resnico o usodi... Sebi ne bom napravil boljše, a treba se, brat, bojevati za resnico!" "A povej vendar, kako pa je prišlo vse to?" "No, kako, odkod____ On je vse pregledal, stopil dol z drezine, pogledal v čuvajnico. Vedel sem že, da bo strogo izpraševal — in zato sem uredil vse, kakor se spodobi. Hotel se je že peljati naprej, tedaj sem prišel s svojo pritožbo. Začel je takoj vpiti. "Tukaj", je vpil, "se vrši vladna kontrola-, ti pritepenec, in tu prihajaš s pritožbo zaradi tvojega vrta. Tukaj so tajni svetniki — in ti brbljaš o zeljiiatiii glavah!" Nisem >se mogel več zdržati in sem izustil besedo, precej nedolžno, a njemu se je zdela zelo raz^aljiva. Zato mi je j tudi takoj eno priložil... in jaz sem stal pri miru, kakor bi se tako spodobilo. Ko so bili odšli in sem se zopet popolnoma zavedel, sem si urnil obraz in se odpravil na pot." "A kaj bo zdaj s čuvajnico?" "Žena Jje ostala: ona ne bo zanemarjala službe, a naj jih vzame vrag z njih železnico vred!" Vasilij se je vzdignil, da bi šel. "Z Bogom, Iva nič! Ne vem, če dobim zadoščenja." "Ali misliš iti peš?" "Na postaji si hočem izprositi prostorček na tovornem vlaku; jutri bo-dem v Moskvi." Soseda sta vzela slovo. Vasilij je šel in dolgo ga ni bilo nazaj. Njegova žena je delala zanj in ni spala ne po dnevi ne po noči; v strahu je čakala moža. Tretji dan potem se je peljala mi- | mo revizija: lokomotiva, bagažni voz in dva vagona drugega razreda, a Ya-silija še vedno ni bilo. Četrti dan je ! zagledal Semjon njegovo ženo; njen obraz je bil zabuhel od solz, oči ru-deče. "Ali se je vrnil tvoj mož?" je -vprašal. Tedaj je žena zamahnila z roko, ni rekla ničesar in je šla svojo pot. (Konec prilfodnjič.) -o- To in ono. Lev Tolstoj na potovanju. Ruski listi so že par dni sem polni poročil o potovanju velikega ruskega pisatelja in misleca, ki je zapustil svojo svetovno-zuano Jasno Poljano in se napotil k svojemu staremu prijatelju V. G. Čer t kovu na obisk. Čert-kov je bil začetkom poletja administrativnim potom prisiljen preseliti se v drugo gubernijo. Celo potovanje Tolstega je bilo pravzaprav ena sama triumfalna cesta. Nobena kronana glava ni bila doslej predmet tolikih in tako spontanih presrčnih ova-cij kot genijalni ruski filozof. Množice navdušenega ljudstva so spremljale pri vsakem koraku ljubljenca luškega naroda in pri tem se izogibala vsemu, kar bi starčka moglo vznemirjati in nadlegovati. Tolstoj se je čisto nenadoma odločil za to potovaiy'e. Že prej je imel namen potovati na mirovni kongres v Stockholm, kjer je nameraval predavati o potrebi svetovnega miru. Ker pa je kongres vsled generalne stavke izostal, se je Tolstega rodbina globoko oddahnila, saj se je opravičeno bala za zdravje enoinosemdeset letnega starčka. V tem pa je Tolstoj zami-j DR. Iti CH TE PL'S ^ ''PAIN-J S steklenico ? PAIN-EXPELLERJA odpodite bolečine. To sredstvo nima para. Nie ne olajša tako hitro in ire^no r®v-matizem, nevralgijo, zvinAenia itd. J Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. ^ F. Ad, Richfer & Go,f Vkl 15 Pearl St., Ncw York. , Pazite na varstveno / K^ti^C znaaiiosaidrom. shl novo potovanje k prijatelju Čert-kovu, od kterega ga ni moglo nič odvrniti. Na potovanju sta ira spremljala hei in sia ter osobni njegov zdravnik. T« d stoj se pelje — oblečen v obleko navadnega niužika (kmeta) — v tretjem razredu. Starčka so seveda povsod takoj spoznali in so mu povsod prirejali navdušene ovačije. On je vse potrpežljivo prenašal in neutrudno odgovarjal na vsa mogoča vprašanja, s kteiimi so ga nadlegovali njegovi čestilci ier podpisoval brezštevilne razglednice itd. vsem. ki so ga za to prosili, hoteč imeti spomin'od njega. Šele v rodbini Certkovi se je odpoeil. Uredili so mu tam sobo tako, da se je-čutil kakor doma. Cel teden svojega; bivanja je živel Tolstoj pri svojem prijatelju, kakor na Jasni Poljani. In vsak dan je celo literarno delal po nt kaj ur. O svojetn potovanju in o ovaeijah je dejal Tolstoj, da mil ni-• so napravile mnogo veselja. "V vzajemni zvezi med ljudmi je glavna stvar, da drug v drugem vidimo pred vsem človeka. Ker pa sem jaz žali-bog — kakor se pravi — človek z imenom, zato se je kazala v teli naših stikih nekaleh neodkritos^-nost, da mi je bilo včasih kar naravnost mučno.?' Grški gerteralisimus — Slovan. Povodom imenovanja generala Konstantina Smolenskega vrhuhu poveljnikom grške vojske, so poljski listi priobčili njegovo genealogijo. iz ktere se vidi, da je on poljskega poko-Ijenja. General Smolensk! je star sedaj U7 let., rodil se je v Atenah kakor siri generala v grški vojski Leo-; nida Smolenskega. Rodbina Smolen-skih se je po Koscziuskovem ustan-kti izselila iz Poljske in se nastanila v Atenah, kjer si je pridobila ugleda, njeni člani pa važne državne službe. Sedanji" generalisimus Smolensk! je postal leta 1895 polkovnik in je leta 1897 v grško-tinški vojni poveljeval tretji brigadi. V tej vojni je bil on jedini general, ki je s spretnimi operacijami obdržal svoje pozicije in se 'posebno odlikoval z junaško obrambo Raveni in utrjene pozicije pod Vele-■stinom. Za te zasluge pridobil si je na dvoru in pri vojski velik ugled. Pozneje je bil Smolensk! uruirovljen. Zadnji upor častnikov ga je zopet spravil na površje. To je poleg Elive r-bega drugi Poljak, ki igra v oso-depolnih balkanskih dogodkih najnovejšega časa važno ulogo. Nemška kultura je res velika. ! Tisti "Nemci, ki po svojiLi listih vsak najmanjši prestopek, ki ga zakrivi kak Slovan, razblinijo in razkrite kot največje hudodelstvo,, tisti Nemci bi pametno storili, da bi v svojih listih za svoje rojake .<»tvorili posebno rubriko, morda pod naslovom: "Deutsche Verbrecher'Prepričani smo. da bi imela ta rubrika vedno dovolj zelo zanimivega gradiva. Ni dolgo, kar .je stal pred porotnim sodiščem ll1,-det ni nemški rimnazijec radi hudodelstva nagovarja nja k umoru svojega lastnega oče-a. Sedaj se je zopet odkrila grozna Pokvarjenost v visokih nemških krožili. Znano je, da se je po celi Avstriji ustanovilo vse polno društev za otroško varstvo in mladinsko skrb. V odbore teh društev so prišli gotovo najboljši in naj plemenitejši ljudje. \ sakdo bo priznal, da je tisti odbornik, ki bi kradel otroški denar, največji lopov. In taka Iumparija se je godila na krščansko-socijaluem Dunaju. Ustanovitelj in predsednik prvega takega društva, Alois Schmakal, je bil te dni aretiran. Denar, ki so j ga darovali dobri ljudje za revne o-troke. je ta krščanski socijalist spravljal v svoj žep. — Še drugo dobrodelno društvo je bilo ustanovljeno na Dunaju: društvo za napravo obleke revnim šolskim otrobtfn. Dne 27. m. m. so zaprli tudi ustanovitelja tega društva, Kari Kneiselna, njegovega sina in tajnika navedenega društva. Ti poštenjaki, ki so kradli denar delavskih sirot, premišljujejo sedaj v zaporih dunajske deželne soduije, kako krivična je vendar ta "sodnijska naprava", ki zgrabi včasih celo kakega odličnega "poštenjaka" krščan-sko-socijalnega Nemca! Slovensko katoliško podp,društvo sveteSarba | ^ Za Zjedinjene države Sevsrat 4mer£kfe Sedež: Fcrest City, Pa. fnlorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Peaovfm ©DBOENTKI : Predsednik : ALOJ. ZAVERL, P. O. Box 347, Forest City. P/ Podpredsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kans. J. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607 Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th Street, Cleveland, G Blagajnik : MARTIN MUHI C, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI s ; MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kans. t KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Bos 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. ; FRANK SUNK, ILL nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne, Pa. POROTNI IN PRXZrCTfl ODBOR: PAVEL OEREGAR predsednik porotnega cdbora, Weir, Kant. JOS. PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa ; IVAN TORNIC H. pcrotnik, P, 0. Eox 722, Forest City, f'a, » * __ __ __ Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN* TELBAN. P 0~Boz Forest City, P«, Društveno glasilo Je "GLAS NASODS", Hamburg-American Line, Ekspresnt in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. Veliki komedni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, ka kor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi ^.gnalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IX UDOBNOSTI. POSEBNA SKI in ix i>oi>- TORBA ZA SLOVENCE. Za vožnje listke in vožnji red, povprašajte pri Hamburg-American Liae, ali pa pri lokalnih agentih. ! DENAR i v EVROPO. A KO želite poslati denar ! v Evropo, pošljite ga j brzojavnim potom. To t.is | velja le malo: denar odide takoj in zgubiti ga ne nic-rele. Tako poslovanje je po ceni, liilro in varno. Tf-fB WESTERN UNION TELEGRAPH CO. j Družbeni uradi so povsodi. j . "i---m i ........ —J Iščem brata MARTINA i:i JOSIPA KRCLC. Doma sta iz Brei-ic na Štajerskem in se sedaj nahajata nekje v Zjedinjenih državah. Tukaj stoji denar po rajnemu bratu Ivanu Krnic. Prosim cenjene rojake, ako kedo ve za njih naslov, naj mi naznani, aii se pa naj sama javita. — Fan v Horvat ič, 1031 2nd Street. La Salle, 111. (16-19—10) ——^in. MU MI , a.j. Za vsebino tujih oglasov ni odgcf-verno nc upravništvo ne uredništvo. K do i».l rojakov mi zamore naznaniti bivali-če od JAK* »MA POJE. do-ma. iz Sn dnje vasi [>ri Kočevju? V mesecu marcu !. 1. dožla sva skupaj v Ameriko. O- je šel delali v gozd nekam v Penil sylvan i jo. Njegove žene oče biva nekje v New "i orku. zuabiti mi zamore on na-s:ov naznaniti. Kdor prvi mi naslov naznani, mu pošljem 1 dolar ter naznanim, kaj mu imam sporočiti. — John Murovič, 803 Main Si.. Allegheny, Pittsburg. Pa. (1(5-18—10) leiippg Generale Mlačne. [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, fnomosta in Ljubljane. Postni parniki so: Mi " '!ra Vi£ka....................■ ton, "0.000 konjskih moO "La Lorraine" " « « ..................!! "La Ton rain«" « «« «= ...................r "'' ' "La IJretagne" ... ....................................SKXt "La Gasccgne" ,...".1*......................... '2» ^ ^ ° ..............-................. tt. . 0 " 9.000 " •• G I a v a a agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrcurh 3uildics. Parniki odplujejo od seJaj naprej redno ob četrtkih ob 19. url dc^olutJne ix pristanišča štev. 42 Norih River, co Merica St., N. Y.: La Bretagne 21. okt. 1000. * L A PROVENCE 25. nov 1909 •LA PROVENCE 28. okt. 1909. •LATOURAINE 2 dee "»909 •LA TOURAINE 4. nov. 1909. La Brc t a-ne 9 der 1909 •LA SAVOIE 11. nov. 1909. *LA LORRAINE 1(1. dee 1909 •LA LORRAINE 18. nov. 19U9. LA PROVENCE S.l. dec. 1909. POSEBKA PLOVITBA. V HAVRE: Pamik na dva vijaka CHICAGO odpluje 30. oktobra ob 3. uri popoludne. Parniki 2 zvezdo zaraaao ?arJ imajo po d« rijaka. ^ Kozminski, generalni agent za zapad, [ ______71 Dearborn St^ Chicago, K*, W -.........* i Nepričakovan učinek. Humoreska. Kmetje iz orešje soseske, posebno pa Streha r. kteri je imel največje po-sestvo, niso bili nič "kaj zadovoljni z letino, ker je prav >labo kazala. Vse kar je bilo na polju, je >labo kazalo posebno pa se krompir, zato bi jim bilo kaj prav. ako bi vojaški oddelki, kteri bodo imeli v bližini velike vaje, še to pomadraii in bi posestniki po-' tem dobili lepo odškodnino. Streha r je bil pameten mož in je „ premišljen 51 zadevo. Po m.či mu je prišla na um dobra misel: Občinski -luga Pietar je bil preje trobec pri dragoueik- ta ga mo-ra navaditi rnzm vojaške znake, da jih bode pra\ dobro trobil. Trobiti pa je Strehar že iiak znal, in kadar mu je bilo dolgčas zvečer tnfbil je razne komade pos"bno pa ono: "Oh zdaj gremo, nazaj nas več ne bo." itd. Ko je Strehar razodel svojo željo Pletarju. češ. da ga navadi znakov, ako pridejo kon.jeuiki v bližino, da bodo tako ji/dili, da vse pomandra-jo kar iz zemlje raste. Pietar mu je rekel, da se to prav lahko nauči , a -e več, on bode Stre-harja navadil, da bodo na njegov znak ne le d ra gone i in topničarji pridirjali kakor /.besneli, temveč vse vojaške čete - Strehar bode kar zija-je -trn •■!. kak u'inek bode imel nje- S poučevanjem mora pa takoj pri-č( ti. češ, saj Strehar ve da Pletarja pok I i voji škodo- du je Pietar moral oditi na orožne vaje; Strehar - pa lepo dalje uril, jKisamezui voj; ški oddelki so pa tudi že pričeli do lajati iz vseh strani. Približa! j dan irlavne vaje, cela divi ija >e in j pri On-ju zjediniti in udariti na dozdevnega sovražnika. Strel .ir -e j> 7.bri'l izvrsten pro-stor. kjer bi trobil priučeni znak: sredi koruznega polja je zl zel na kup stare slame! Od tam gori se more trobftije daleč ;ia okolu >li~ati in kak učinek bode to imelo! Ta prostor pa je imel še to znamenito prednost da se je lahko dobro v slamo za ril in je lahko kakor začaran zginol iz po-vršja.pre-lno jra je kdo zamogel vide? i! — Prav lep razgled je imel: oddelki divizije -» na pri 1 o vali, toda Strehai-ju m- je <1. -devalo da vse premalo poir.a; i rajo. Nič m de. >i je mislil, krt ahi lK.dc drugače! postavili je rog i.a usia in trobil znak - prav-i za prav dva zaporedoma. Trobil je e iint. dvakrat, trikrat - -likali r-o j:a. Kakor na povelje je tu delovalo, toda ne, kakor si je želeli Strehar — kajti v^i oddelki > o hkrati obstali! No i jf pa lepa! -i je mislil Stritar in br/.o j • zopri trobi! — a sedaj drugi del park rat. S • i'i-t:-' > zelo živahno! Od vse! >:ra i - i skupaj drvili jezdeci in iiara1. ■ p .-o: i kapn slame, in vedno več jih je bilo. Že so ga popolnoma za.v h. na obrazih jezdecev pa je bilo videti presenelenje. Streharju j hiju j-lo ču prsih kar-ohscjan z bleščečimi zvezdami in zaklical: » , "(Jospodje kaj se je pravzaprav zgodilo ? * * 1 Ikra: |n čuti več irlasnv in Stre- har .; ■ prš- a opar.il. kako je nekaj ezdeecv ]>oskakalo raz konj m priče1 o razbrskava!i kup -lame — to je p,i tak i ihdgn trajalo, da so zasačili in - rfcirom vred doredli pred po wl j' i a. Ta je p a V hudo oštel. govor ! i, o bat inali in Še druge ; take nAnriii'lniKti Streha rit, so lase kviško št rdeli... ; Ta pri-1 a . i Pb-tar. t:, dragonski trobentn- -a - amreč naučil: "Ves oddelek - t o j ! " 'in 4 *< I o s p o d-j e čast i k i . - ku p a j k p o s - : v e t o v a u j u ! VABILO K VESELICI- T, ... - • leni | h >t niti naznanjam cenjenim . članom a, sanjarijam! Obe s Krišo sva vedeli, kaj je pravzaprav združeno z najinim pohodom na ples. Posebno Kriša. Kaj je mene pravzaprav vleklo s tako neukrotljivo silo tja, ni ujec nič vedel; kajti ko bi bil le slutil. ne peljal bi me bil nikoli. '' Nocoj oh nocoj'govorila je Kriša. " nocoj bo lep večer. Koliko mu imam povedati. Od srca se hočem pogovoriti ž njim*', je hitela vneto. In vejike žametne oči so ji sevale v j čudovitem lesku, da sem se nehote ozrla v zrcalo, kaj je z mojimi. A našla nisem nič posebnega v njih. in zavidala sem Krišo. Vedela sem. če pogleda s tistimi temnimi očmi le •enkrat do dobrega svojega viteza, zapali mu srce v en sam gorostasen zubelj ljubezni. A jaz! sem bila tudi v tem dokaj za njo. Pred vsem sva z mojim idealom igrala skrivalico pred svetom; a kar je še huje — tudi drug preti drugim. Kadar sva se srečala, odlikoval se je on s posebno resnobo, jaz pa z rudečico. Ko je odšel mimo mene. in sem se pred ovinkom vsaki-krat slučajno za njim ozrla, stal je . in gledal za mano ter me tedaj tudi poredno pozdravil. Te redke slučaje najina srečanja hranila sem ^jaz -krbno v svoji duši in sanjarila o njem dan in noč. In tako so se te sa- > r je raztezale v nevrjetno dolg roman. "Nocoj. oL» nocoj", govorila je Kriša, — in ''nocoj, oh nocoj*', odmevalo je v mojem srcu. in pogrez-nila si ni se v najromantičnejše misli in prizore, kar sta jih kedaj skovala •Jurčič in Krsnik o zaljubljenih ljudeh da mi je duša trepetala v nepopisno srečnem pričakovanju. Če nič drugega, gledati ga hočem in samo gledati, — vjeti hočem vsak njegov pogled in ga shraniti v dno svoje duše. Med takimi in sličnimi mislimi in čutstvi se je spustil mrak na zemljo. Najina večerja je ostala nedotaknjena. Obe sve bili preveč razburjeni. da bi mogli mirno sedeti in jesti. Vibrirali so nama vsi živci sladkega nemira. Ujec pa je bil miren kakor star vojskovodja, strupen kakor gad. Kratko in kruto dajal je nama in-štrukcije, kako se morava vesti. Posebno meni kot novinki ni mogel nikoli dovelj dopovedati, kako naj se v edem, krečem in kaj naj govorim___ Predvsem, da se ne izdam kot maska, kdo sem. Vroče mi je polagal na srce, naj se izognem konverzaeiji z mlečnozobimi študenti in drugimi tal*mi brezupimi elementi. H koncu mi je navedel par plefenjivih fili-strov, katerih naj se primem, in če mogoče — držim. "Sedaj pa je čas", je zaključil njec. "čez uro bodita mi pripravljeni, sicerostanem doma." Odhiteli sva v najino sobico. Dva blesteča kostima od same svitlomodre svile, pokrita z belo fino koprno in pretkama j. neštetimi zvezdicami, visela sta na stojalu sredi sobe. Na mizi sta blestela dva di-jadema in dva zlatokovinasta pasova poleg kopice cekinov nanizanih na nit za nakit. Prva se je oblekla Kriša. Ko je bila deloma gotova, pomagala je me- i ni. V trenotku sem imela prelestno obleko na sebi. Ko mi jo je hotela Kriša zapeti, povedala mi je z jokavim glasom da mi je preozka. Res da je bila obleka že par tednov doma pripravljena; ali da bi se bila jaz v tej kratki dobi v očigled svoji brezupni ljubezni toliko zredila? Toda' potrpi! Nategnila sem steznik, zaje-čal je, se razširil, v rokah pa so mi ostali pretrgani trakovi. Kriša se je zgrudila v vsem svojem lesku na stol in zailitela. Tudi meni je do tega malo manjkalo. Treba bi bilo v tem trenotku le ujca, da bi bil bleknil vmes: pa doma bodimo! A ker ujca na srečo ni bilo, sem z neverjetno hitrostjo steznik zopet zravnala, in : tedaj je šlo vse po sreči. "Se rokavice si brž natakni, pa si gotova", silila je Kriša ter mi pri-čvrščala krinko na obraz. Otipala sem jih na mizi. V tistem hipu pa je tudi vstopil že ujec pripravljen na odhod. Bilo pa je tudi že skrajni čas. kajti moje srce je bilo že zelo trudno. Pred vratimi nas je čakala d roška. Ročno in gracijozno je Kriška skočila v voz in jaz takoj za njo. Ni i še utegnila dvigniti pete s stopalni-ka, ko sem ji jaz nehote stopila na- , njo, da je nje lični svetlomodri čeveljček odletel pod voz. Zelo mi je bilo neprijetno; sramovala sem se ; svoje nerodne gracijoznostL Toda Kriša ni videla, da sem bila pod krinko vsa rdeča zadrege. Čeveljček ji je godrnjaje fijaker pobral in ji ga nataknil na nožico. Ko se je skobacal še trebušni ujček v voz, zdr-drali proti cilju. Kmalu smo izstopili v svečano odi-čno in razsvetljeno vežo gledališča. Ko sem zagledala toliko ljudstva, postalo mi je malce tesno pri srcu in obraz mi je zapekel pod krinko. Zazdelo se mi je, da imam skoraj prekratko kriliee, in neprijetno mi je bilo Ko smo stopali po stopnicah navzgor, zagledala sem na robu stopnjic mladega Sokola, ki se nam je globoko prikljanjal in se veselo smehljal. Bil je — on. Še nikdar se mi ni zdel tako lep, ko ta večer. Mala čepica mu je predrzno čepela nad levim ušesom, pomaknjena precej na čelo. Iz oči mu je kipela sama nagajivost, da sem plaho sklonila glavo in povesila oči. Tedaj sem pa zopet videla svoje krilce. ki se mi je zdelo čimdaljc krajše. Pohitela sem za sestrično in ujcem. da bi mu bila brž izpred oči. Stric pa je godrnjal: "Čemu si mu odzdravila. Ta nas že ima. Spoznal nas je po tebi. Ampak to ti rečem. Mehala, ne moti se ž njim. Kaj pa je? Lahkoživec mIečnozobi,nič in zopet nič. Vsak teden bi mamil drugo!" Med godrnjanjem smo prišli do dvorane. Tu sem se stisnila h Kriši; prevzeta sem bila svetlobe, ki se je vpisala iz tisočerih žarnic izpod stropa iu sten. Obširni prostor je bil odi-čen s palmami, oleandri, zimzelenom in drugimi takimi trdoživimi rastlinami. Ob stenah so stali naslonjači od rdečega žameta, tesno drug ob drugem. Nekateri so bili zasedeni z živahnimi maskami, nekateri pa so še prazni razprostirali svoje gostoljubno naročje v prijazen sprejem. Nad njimi so se vrstile lože v istobarv-nem žametu in z vseh lož kimale so glave iodličnili ^rodoljubnih dam in resnih gospodov doli na plesišče, kjer sem isti hip promenirala s Krišo. Zdelo se mi je, da so vse oči vprte v naju, in tesno mi je postalo pri srcu. V glavi se mi je pojavila čudna omotica. v kteri sem^ prebila ves večer iu tri dobre dele noči. Krinka mi je čimdalje bolj palila obraz, krilce se mi je zdelo že tako kratko, da sem se do dobra sramovala. Čutila sem mraz v kolena in sključena sem stopala po-, leg Kriše. Na srečo je prišel kmalo ujec za nama. Bil pa je zopet hud, in zopet name. "Mehala", dejal je. "nogavice ti lezejo doli; nagubane imaš, kakor star general hlače. Kakšna hodiš med ljudi, neroda nerodna!" Prijel me je trdo ter me odvedel po dolgem, polumračnem hodniku, kjer je odprl mala vratica. Aha, mislila sem si, to je loža. To je imenitno. Tu ostanem ves Čas in ne ganem se odtod. Kriša pa'sili le na plesišče, le v dvorano, le da bi brž našla svojega dolgopetca. Zadovoljna sem bila, da sem podveze doma pozabila; tako bom lahko ves večer tu sedela ter gledala na ljudi in maske, kakor so drugi prej name gledali, mislila sem si. A nisem se še dobro vsedla, že mi je K riša ponujala dva trakova, ki ju je odtrgala od rutice ter me silila, naj 1 si zavežem nogavice, da pojdeve brž v dvorano promenirat. Nerada sem se podvrgla temu, a ker je tudi ujec še vedno nad menoj godrnjal, zapustila sem ložo, kotiček sladkega zavetja, ter odšla na plesišče. N Že pri uhodu pa me prime ~ nekdo mebko za roko in zašepeta: Sladka moja Kriša!" "Kriša je ona", odvrnila sem po-! korno. "Jaz sem nocoj Mehala", do-1 dala sem tišje. Bil je gospod notar, j i V tem pa se ga je tudi že sestrična oklenila. Nekaj časa sem hodila za njima, nekaj časa ria levi, nekaj časa na desni strani, kjer sem pač našla prostora, kajti zame se nista brigala | nič. Niti Kriša ni pazila več name. i Iskala sem z očmi ujca, ki je ostal v loži a našla ga nisem. Nič nisem ve i dela in razumela, kje je naša loža, ali' na desni strani ali na levi, ali v prvi ali v drugi vrsti. Ko sem to ugibala, hotela sem vprašati sestrično, a nje ni bilo več. Na plesišču je bila gnječa. Godba je zasviraia, in vsa ta gnječa se je* začela valiti in majati in zibati, in v I tem vrtincu valila sem se tudi jaz. i Ko sem se dozibala, ali bolje, ko so me zavili do izhoda, prerila sem se vun ter krenila po hodniku, kjer se j mi je zdelo, da mora biti loža. Dolgo | sem hodila, dvakrat gori in doli. Vsa ; vratca so bila enaka. Odprla sem ] ena, in v mene se je z veselimi očmi j ozrlo dva para prostovoljcev. Odsko-! čila sem in pohitela naprej. Prislu-' skovala sem potem pri drugih vrat-cilii, in zdelo se mi je, da ni nikogar notri. Ohrabrila sem se in potrkala. Nič glasu. Pritisnila sem kljuko, in I evo bila sem v naši loži. Moj plašček je visel ozadju, prepričal me je o tem, a ujca ni bilo nikjer. Pregledala sem vso dvorano, vse plesalce: 0 ujcu, Kriši in notarju ni bilo ne j duha ne sluha. Dolgo sem sedela samotno v svojem kotičku. Kadar je bil ples, sem opazovala to vrvenje, opazovala posamezne dvojice; vse Sokole sem pre-motrila, a nikjer znanega, ljubega obraza. Nikjer njega, nikjer njegovih porednih oči . . . Slednjič sem med vsem tem vikom in krikom, godbo, smehom, rajanjem in iskanjem zadremala .... "Gospica Luči, smfcm prositi!" ! predramil me je ljub glas. Bil je on, 1 Sokol, moj žoltolasi študent. Moj idcs<-al stal je pred menoj. — Molče sem vstala iu se mu pustila odvesti na plesišče. Jaz dotlej nisem imela pojma o plesu. Nisem razločevala, kaj je polka, valček, mazurka in drugo. Mislile sem: ples obstoja v tem, da se človek vrti. Godba je tu le radi svečanosti. Vrtelo bi se pa lahko tudi brez nje. Ko sva prišla v dvorano, postavila sva se v vrsto. Nama nasproti je bila Kriša z notarjem. Plešasti gospod v fraku s klakom v roki skakal je med pari ter vsklikal: Četvorka! , Moj Sokol je takoj razumel, kako je z narao in na belo čelo so mu stopile ogromne, znojne kaplje. Moral mi je dajati pouk za vsak korak. Mehko me je porival in pomikal okoli sebe in | koder me je bilo treba. Bila sem že vsa zmešana, kajti tudi plešasti voditelj jdesa v gali se je vtikal neprestano med plesalce ter se zadiral s 1 francoščino v harmonijo godbe. "Balance" se je zadri tik mene. Stresla sem se, moj kovinasti pas je s silnim zvokom zdrknil na tla. Razmaknili so se prestrašeni pari. le moj žoltolasi Sokol se je sklonil ter mi ga s kavalirsko udvorl.jivostjo pobral. Kmalo je bilo zopet vse v redu. Plesalo se je dalje. Dolgo smo hodili semtertja. se drug drugemu prikla-.njali, se zibali in cincali in hodili drug okrog drugega. Podajali smo si roke. hodili v procesij i po dvorani itd. Naenkrat pa je velel plešasti gospod v fraku s klakom v roei: Polka. Naenkrat so se spoprijeli posamezni pari ter se v divjem vrtincu »sukali. Jaz pa sera bila sama. Izgubila sem njega. Sama sem stala v gnječi za hipec, potem pa sem krenila proti izhodu, ki je vodil do lože. ko prihiti moj Sokol ves spehan za menoj. V eni roki je držal moj modro-. bojni, s zlatimi zvezdami posuti čeveljček. v drugi mojo pahljačo in rutico kar sem v tem silnim dirn-daju zgubila . . . To je bil moj prvi ples s Teboj, Rasto! Ah tragikomični spomini. Le škoda, da je prvikrat le enkrat, kaj ne, moj sivolasi Sokol?! O Zopet orkan na juga. Memphis. Tenn., 15. okt. Brzojavne naprave med tukajšnjim mestom in zapadnjo ter osrednjo Tennessee, kakor tudi s severno Alabamo, so na-krat prenehale delovati in iz tega je sklepati, da divja v imenovanih pokrajinah zopet zimski orkan, ki je brezdvomno napravil velikansko škodo. Le iz nekterih malih krajev so prišla {»oročila, ktera javljajo, da je vihar odnesel mnogo streh in napravil obilo druge škode. Ponesrečil ni j nihče. Vlaki iz omenjenih krajev pri-. liajajo semkaj z zamudo. Pretveza. Sinček: " Mati, voda ne teče po vodovoku. " Mati: 41 Tako ? Tega pa ne povej očetu, ker postane sicer takoj žejen ^n odide v gostilno. " Utrinki. j onJ.-i" Človek smatra samo to za srečo, kar se mu posreči brez napornega dela. • • • Skrbi so strahovi: kdor se jih ne I boji, temu ne storijo ničesar. . • • 11 Kdor ves dan. sanja, ne more po noči počivati. Tudi če se samo z ramo zmigne, se ; lahko koga težko razžali. » * * V malih strasteh se velikokrat i izrabljajo velike moči. ... 1 Mnogokrat v kaki tisočglavni mno-j žici ni niti jedne glave. ... Mlad mož sanja o svoji prihiodnjo-| sti, mlada deklica"o svojem prihod-! njem. ... f * Toliko časa. dokler misliš, da sd j rojen za srečo, toliko časa ne bodeš ! srečen. • ... Ženske oči pregorijo tudi nnjde-belejši kožuh. ... Dandanes se išče prostost v zakonu. ... Mtirsikedo ne pusti ničetsar veljati, da bi sam kaj veljal. ... / _ \ Tudi pri duševnem toku nastopi ! lahko povoden j. ... Če imamo opravek z neumnežem, rabimo največ pameti. ... Marsikateri pesnik čustvuje samo takrat, kadar zliva svoja čustva v stihe. ... Velikan poišče samo takrat priti ikovca, kadar hoče meriti svojo visokost. ... i Dasiravno mnogoterniki preklin - jajo lahkomiselnost, bi bili vendar srečni, če bi jo posedovali. » • . Marsikedo se trese pred možnostjo. in pri tem pozbi, se oborožiti za resničnost. ... Od moža se pričakuje, da preseka spone, od žene, da jih potrpežljivo razvozlja. ... Nizkost ?e kaže v napadu, finost v branenju. • * • Mnogo Ijudij se zadovolji s smrtjo, ker je neizogibna: malo pa jih je. ki -e zadovoljijo s življenjem. ... Človek ima lahko deset hiš a nobenega doma. ... Od črnila, ki se vsako leto porabi za pesni kovanje, živi lahko preje deset tovarnarjev črnila, kakor eden pesnik. ... Masikedo bi rezal vratove, če slučajno ne bi imel dovolj kuponov za rezati. ... Tudi k vratom vspehov se dobijo | ponarejeni ključi. * * . Častihlepnost^Jn duševna siromaš-čina hodite roko v roki. ... Za kratek čas. i o t Čudak. —" Vi ne kadite, ne igrate, ne pi-jete.kaj hudiča delate ves dan?" — "Delam!" —" Da. da. vi ste bili že od nekda !čudak. " Težak slučaj. —" V zakonu si gotovo zelo srečna, draga Ana,ker tvoj soprog ti je vendar prisegal, da te bode nosil na rokah! " "Da. to je že res, toda sedaj sam komaj na nogah stoji, kadar pride domov. " Praktično, v. ^—. —"Dragi prijatelj, kaj te je vendar privedlo do tega. da sj poročil sestro svoje umrle soproge .' Saj ni ne lepa ne bogata." —" To je lahko umljivo ker imam vsled te ženit ve samo z eno taš':o j opraviti." Garancijski listek. Vlomilce (' ki je bil pravkar obsojen radi tatvine dragocene ure nn dve leti ječe) : "Čudno kako natanko je urar to vedel! "I)ve leti garantirano!" je bilo zapisano na uri!" Premeten. Anže: " Zakaj pa :i piješ whiskey vedno iz steklenice za soda vodo •? " Grogec : " Ker se mi je že večkrat primerilo, da mi je podaril kak prismojen temperenčnik cel quarter, ker je mislil, da pijem soda votlo! Udobne ž. —" Toda gospod Jamnik, zakaj pa hodite sedaj v takem ovinku v pisarno ? " —: Ker me na navadnem potu vedno moj predstrojnik sreča, kterega moram pozdraviti, in pri tem mrazu pa ne vzamem rad rok iz žepa, " Atlantic Saloon I Rojakom v Trinidad, Colo, in okolhl priporočam svojo gostilno. | To'im vedno zveie Shnaider, Sblitz, Budvveiser in Lemps pivo, ter dobro i ž-janje. Dobre smodke ve Ino na razpolago, kakor tudi najboljši^ prigri- < L ?.ek. I Za obilen obisk se priporoča | MARTINOREKAR, lastnik, I 213WestMa t pak da je hotel iti v Italijo i-kat dela. Sodni.ja pa nr.ti ni hotela verjeti, zato ga je obsodila :ia 6 dnij zapora in v globo 10 K. Nad dva milijona sardel so vjeli Ti bi e i v tržaškem in puljskem zalivi. Mreže so sc trgali od te/.e. Blago jc šlo v različne tovarne i.a. ribnjc konzerve. Vol se jc splašil pri Barki v Gorici ter se zagnal v OOletno Marijo Susie iz Vrtojbe., Poškodoval jo je "bevarno. Prenesli so jo v bolnišnico. ŠTAJERSKE NOVICE. Ponesrečil se je v Ju tleli burgu na Gornjem Štajerskem delavec t vrdkej E. Czeezowiczka »k sin, 271etni Kni;ic Mesaric iz Ptaja. Imel je na progi J udei»bu fjf-S t. Georgen z vodno se-salnico nekaj opraviti. Po nesreči se je pa podrl drutr, ki je Mesarica i tnko udaril po des.ii roki, da mu je > prstanec sk«>ro popolnoma odbil. — Istotam je padel l.'rietnemu Milanu , Stimcu iz Reke kot kegljišena krogla A-elik kamen na mečo, ki mu jo je hudo ranil. Proti beri. Gradec, 2?l. sept. Dež. poslanec dr. Kukovec je ub<žil predlog, naj se v . :i.islu dež. zakona p-repove pobiranje bere (zbiree.) Na brata je streljal v Mariboru izvoaček Micrzeslav pl. Nova ko v sky. Brat Edvjbvl je bil za iet v glavo. Nato si je napadalec -am pognal krojijo v glavo. Oba brata so prepeljali v bolnišnico, kjer bodeta najbrž umrla. Izpred mariborskega porotnega sodifča. Dne '21>. sept. te je zagovarjal Anton Senear, gostilničar vi Stari Novi va>i. ra li hudodelstva u-boja. Dne 22. avgusta je popivalo več fantov v obtoženčevi gostilni v Volčji vasi. Med fanti je bil nastal majhen pretep, ki se je pa mirno poravnal. Kmalu .mto t-e je na kolesu pripeljal Anton Senear, kateremu je Anton Prelo«- pravil o prepiru.Senear je odpel pri kolesa verigo, vzel iz žepa samokre- ter stopil v po- • stilno. Zagrabil je mirno •■•edečega 1 Alojzija Babiča za vrat. ga z verigo pretepel po g:avi nato ^a vrgel Kz vrata, da je padel eez pet stop.iie na kamnita tla. kjer je takoj izdihnil. Senear dejanje priznava, pravi pa. da je bil v silobranu. Porotniki so zanikali vprašanje uboja, kakor tudi vprašanje o prekoračenju silobnma, nakar je bil Senear oproščen. Goljufija na glavnem kolodvoru v Mariboru. Dne 30. sept. sta prišli k blagajni na glavnem kolodvoru dve i krop 18 let stari dekleti, ki sta za-• litevali, da se izplača pokojnina s pre v« ni nika -Rurgarja. Ker sta imeli potrebue izkaze, je jima blagajnik Kotfseinir tuli takoj odštel taiesek 16."» K 8<> vin. 'Kmalu na to je prišel po denar llurjjar sam. ki ni nikomur naročil, da bi zanj hodil po de-j tiar. Policija goljufiej še iri dobila. Zapisnik veleizdajniškega procesa v Zagrebu obreza strani. Nič- nostnih pritožb so zagovorniki prijavili L2.V>, obtolenci so bili disciplini-nirani 71 krat, prič so zagovorniki predložili 824. a samo 42 je bilo spre" jetih; skupno so stavili zagovorniki 1932 predlogov, sprejetih je bilo le 77. Globe brani tel je v znašajo 2530 kron, razven te-ra je bil dr. Budisav- j ljevic obsojen na 8 dni zapora. a^Bsr^ " '^zr, • i BALKANSKE NOVICE. Mladoturška propaganda. Solun. 30. sept. Ne lavno je turška vlada naložila v otomanski banki 181.009 turških funtov. Uradno se je izjavilo, da je denar namenjen vojaškim potrebam. A gotovo jc, da je mlado-turški odbor sklenil, da se ta denar ijtorabi v |a>jitacl,?-ke namene med Felahi v Ejriptu proti Angležem in za turško propagando v Bosni in Hereego\ iui. Požigi'Bolgarske vstaške čete. Solun. 30. sept. V bližini železniške postaje Krivoljak. na progi Skoplje-Solun so macetlon*kt bolgarske vsta-ške eete zažgale celo vas, ker so bili njeni prebivalci naklonjeni Grkom. Cela vas je pogorela. i Angleški oficirji ▼ turški mornarici. Carigrad, 30. sept. Miuisterski t »vet je oklenil naročiti turskeay po" m JI Tslaaiku v Londona, naj od angleške vlade raposhije dovoljenje, da sme j večje število angleških pomorskih o~ f ficirjev vstopiti v službo turške vojne mornarice. r Zarota v Srbiji. Belgrad. 30. sept. Od znanih agentov avstrijskega mi-nisterstva razširjena vest o razkriti zaroti proti kralju in dinastiji, v kt*-tero zaroto naj bi bili zapleteni bivši minister Geučič in različni oficirji je od konca do kraja izmišljena in ni nič druzega, kakor nova intriga proti Srbiji. RAZNOTEROSTI. ' Lord z lajno. V Londonu je umrl lajnar, ki je trdil, da ima zakonito pravo ime, na-lov in posestva grofa Poulctta. L. 1849 je namreč stavil poročnik Pouiett, ko se je vračal z kolonije s svojimi tovariši, da vzame prvo ženo, katero sreča v svoji domovini. In tako je postala njegova žena hčerka čolnarjeva, ki je bila slučajno v pristanišču. Za nekaj me-: ^ecev .-e je rodil poročniku sin, ki ga pa ta ni hotel priznati, ker je otrok prišel malo prezgodaj na svet. Po-znje je svojemu "sinu" ponudil visoko odškodnino, če bi odstopil od svojih pravic, kar pa ta ni hotel storiti. Podal se je raje na londonske ulice z lajno, na kateri je imel napis: Sem grof Hinton. Na ta način si moram služiti kruh, ker me oče neče i podpirati." Ko je oče 1. 1899 umrl, je lajnar hotel postati njegov naslednik: toda zbor lordov je prošnjo zavrnil in grof. Hinton se je vrnil k svoji lajni, katere do svoje smrti ni več zapusti!. Čarobni grad v močvirju. Iz Indije prihaja vest o starem irradu. v j kateremu že stoletja ni prišel noben I človek. I^eži v planinah Amarkan- j kal. v bližini izvira Narbade: Indij-j ei imenujejo grad Rani Bakaoli. j Glasom starih poročil so tu nekdaj ' Hindu Rajah nakopičili silne zakla-tie. preti stoletji pa je nastalo krop: j gradu na milje daleč močvirja in od tistega časa ni ir.ogel nihče več v! triad. La Richard Temple, svoj časi irnvemer bengalski, je nekoč posku-sil priti tja. a se je poskus ponesrečil. ker so se sloni pogrezali v močvirju. Sedaj se namerava priti do poslopja s pomočjo' zrakoplava. Znanstveno še danes ni dognano, kako, je motrlo v tej pokrajini nastati ta-; ko velikansko močvirje. Škofa so kamenjali v A dri i na Italijanskem. Hotel je spraviti ku-rijski arhiv iz Adrie v Rovigo, a ljudstvo tega ni pustilo, Tisočgla- j va množica ga je napadla, ko se je l>cljal na kolodvor. Škof je na "lavi ranjen in samo žandarmerija ga je mogla ovarovati. Arhiv je pustil v Adrii. Novi roški poslanik na Dunaju. — "'Narodni Listy" poročajo, da pride mesto bolnega kneza 17 rušova :ia Dunaj za ruskega poslanika baron Ro-, zen. ki je bil doslej v Washingtonu. Prebivalstvo na zemlji. Kakor so učeni statistiki izraeunili. je na zemlji krog 1 milijarda 538 milijonov ljudi. Angleška z vsemi svojimi kolonijami ima 403,000.000 prebivalcev, Kitajska 350,000.000. Rusija 152 milijonov, Združene države v Severni Ameriki 08.000.000. Francija 81 mi- j lijonov, Nemčija 78,000,000, Japon- I ska in Koreja 62,000.000, Avstro-O-grska .-,0,000.000, Turčija 38,000.000, Italija 36,000.000, itd. C«ški premog in češke šele. '' Mun-chener Neueste Nachriebten" pišejo v dolgeiil članku o nevarnosti, ki preti nemški državi od napredovanja Cehov v popolnoma nemškem beb-skem okraju. V Zvodavi je češka stda zagotovljena in v bližnjem tr«ru Li lieali se po češki sodi stremi. Teh razmer so kriva industrijska pod-ji tja, ki brezvestno upeljejo cenejše češke delavske moči. Ker se bo češko gospodarstvo kmalu uveljavilo tudi v zunanji politiki habsburške države, je zadnji čas, da Nemci v državi priskočijo na pomoč Nemcem na Češkem, in sicer na gospodarskem i polju. Imenovani list poziva k boj- i oktu tvrdke I. Peček v Usti nad La-bem, ki je glavna lastnica premogo-kopov v Dolnjem Rychnovu. Tal tvrdka je namreč upeljala največ čeških delavcev v hebski okraj. Ako se bodo rudarska podjetja otresla v hebskem* okraju čeških delavcev, potem ne bo več češkega šolskega vprašanja z vsemi svojimi posledicami, j Že poiskus konsumeniov v nemški dr- j ža vi, ta podjetja bojkotirati, bo naredil čudeže )jm ogroženim nem- ! skim rojakom na Češkem bo to izdat- ! na pomot*. — Torej se že Nemci v; države boje slovanskega gibanja vi Avstriji. 'Nas to veseli. Da bi mogli Nemci izpodriniti cenejše slovanske delavske moči, je kolikor toliko utopija, ker bodo tudi če&ki indu-strijci že lalrko našli trg svojim iz-• delkom. Da bo. pa postala avstrijska zunanja politika tudi sčasoma j ■ slovanska. te*ra tudi Nemci v državi j ne bodo mogli ovirati. Naravni raz- \ voj razmer nam to zagotavlja, i Nepokorni vojaki. Noda\no po- i |»oldne je na vežbališču v Mitrovici j 'i* f C. . 1 devet mož 11. dragouskega pidka od-' vedalo pokorščino p«bvMj ujt>čem u - častniku. Vojake so takoj razorožili, - njih kolovodjo zvezali in potem vse skupaj z močno stražo odvedli v Pe . I rova ra dim. Vzrok updva ni znan. Pcneverjenje v davkariji. V Novem Siolu pri Ivrakovem so zaprli davčnega kontrolorja in davčnega pristava, ker sta baje več let pone-verjala davčni denar. Zarobljen podvodni čoln. Švedski čoln "Hvalen" >e je na potu iz Reke nekaj pokvaril. V Rotrerdamu je pustil kapitan popraviti. Ker ni hotel plačati za popravilo dolžnega zneska, so 'ir/u čeln zarubili. Kretanje parnikov. North German Lloyd. Iz New Yorka v Bremen. KAISER WILHELM DER GROSSE e>dpluje 19. oktobra. BREMEN odpluje 21. oktobra. KAISER WILHELM II. odpluje 26. oktofeta. PRINZ FRIED. WILHELM odpluje 28. oktobra. KRONPRINZ WILHELM odpluje 2. novembra. BARBAROSSA odpluje 4. novembra. KRONPRINZESSIN CECILIE ] odpluje 9. novembra. GROSSER KURFUERST odpluje 11. novembra. GEORGE WASHINGTON (novi) odpluje 16. novembra. KAISER WILHELM II. odpluje 23. novembra. PRINZ FRIED. WILHELM odpluje 30. novembra. MAIN odpluje-9. decembra. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 14. decembra. NECKAR odpluje 16. decembra. PRINZESS IRENE odpluje 30. decembra. Francoska črta. Iz New Yorka v Havre. LA BRETAGNE odpluje 21. oktobra. LA PROVENCE odpluje 28. oktobra. CHICAGO odpluje dne 30. oktobra. LA TOURAINE odpluje 4. novembra. • LA SAVOIE odpluje 11. novembra. LA LORRAINE odpluje 18. novembra. LA PROVENCE odpluje 25. novembra. LA TOURAINE odpluje 2. decembra. L A BRETAGNE odpluje 9. decembra. LA LORRAINE odpluje 16. decembra. LA PROVENCE odpluje 23. decembra. LA TOURAINE odpluje 30. decembra. Ajnerican črta. Iz New Yorka v Cherboui^h in Southampton. ST. LOUIS odpluje 23. oktobra. PHI LAD E LPH LA odpluuje 30. oktobra. ST. PAUL odpluje 6. novembra. ^^ NEW YORK W odpluje 13. novembra, J ST. LOUIS odpluje 20. novembra. i PHILADELPHIA i odpluje 27. novembra. ' ST. PAUL ( odpluje 4. decembra. NEW YORK 3 odpluje 11. deeembra. ST. LOUIS odpluje 18. deeembra. 2 PHILADELPHIA < Austro- Amerikanska črta. i Iz New Yorka v Trst in Reko. ARGENTINA odpluje 20. oktobra. * LAURA odpluje 3. novembra. MARTHA WASHINGTON odpluje 10. novembra. ALICE odpuje 24. novembra. OCEANIA odpluje 1. deeembra. ARGENTINA odpluje 22. decembra. LAURA odpluje dne 8. decembra. MARTHA WASHINGTON odpluje 29. decembra. 1 White Star črta. L i . Iz New Yorka v Cberbourgh in Southampton. 1 MAJESTIC 1 j • odpluje 20. oktobra. »i.-.. . L»s A* ■ OCEANIC i odpluje 27. oktobra. TEUTQSIC ' odpluje 3. novembra. ADRIATIC odpluje 10. novembra. : MAJESTIC odpluje 17. novembra. ' OCEANIC odpluje 24. novembra, i TEUTONIC odpluje 1. decembra, i ADRIATIC odpluje 8. decembra. MAJESTIC odpluje 15. decembra. OCEANIC odpluje 22. deeembra. TEUTONIC odpluje 29. decembra. Hamburg American črta . ; Iz New Yorka v Hamburg DEUTSCHLAND t odpluje 23. oktobra. CINCINATI odpluje 30. oktobra. BLUE CHER odpluje 3. novembra. AMERIKA odpluje 6. novembra. CLEVELAND odpluje 13. novembra. KAISERIN AUGUSTA VICTORIA odpluje 20. novembra. PENN S YL V ANI A odpluje 27. novembra. AMERIKA odpluje 11. deeembra. PATRICIA odpluje. 18. decembra. PRETORIA odpluje 25. decembra. - Red Star črta. Iz New Yorka v Antwerp. LAPLAND odpluje 23. oktobra. FINLAND odpluje 30. oktobra. ZEELAND odpluje 6. novembra. VADERLAND odpluje 13. novembra. KROONLAND odpluje 20. novembra. LAPLAND odpluje 27. novembra. Finland odpluje 4. decembra. ZEELAND odpluje 11. decembra. VADERLAND odpluje 18. decembra. KROONLAND odpluje 25. decembra. Holland American črta. Iz New Yorka v Rotterdam. RYNDAM odpluje 26. oktobra. NEW AMSTERDAM odpluje 2. novembra. POTSDAM odpluje 9. novembra. NOORDAM ] odpluje 16. novembra. ROTTERRDAM (novi) odpluje 23. novembra. RYNDAM odpluje 30. novembra. NEW AMSTERDAM odpluje 7. decembra. POTSDAM odpluje 14. decembra. NAZNANILO. Izšla je knjiga: Krvava noč v Ljubljani. Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. Živa^slika žalostnih septemberskih dogodkov v domovini 1. 1908. V isti knjigi je tudi povest iz ži vi j en j a ameriških S3!o v ence v: "NAJDENO SRCE". Cena 40 centov, vezana 75 centov. Za Avstrijo 2 kroni in se sprejemajo tudi avstrijske znamke. Naročila se sprejemajo pri: JACOB KOČEVAR, 868 E. 73rd St., N. E., (15-6-15-9-2xt) Cleveland, O. FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y., ali v podružnici: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. POZOR, ROJAKI I Kadar vam poteče zavarovalnina na vašej hiši ali posestvu, obrnite se na Franka Gouže, edinega slovenske- { ga zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolici. Zastopam najboljše zavarovalne družbe v Zjedinjenih državah. Pošiljam tudi denar t staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoča Frank Gouže, urad nad Bartolovo prodajalno, Chisholm, Minn, j t - > ■ HIGHLAND HM BOGATA ZEMLJA t I se nahaja v središču lepo vspevajočega oddelka \ ineland, Atlantic county, New Jersey. Nahaja se na T f višinah, kakih 20 minut daleč od Atlantic City, kjer vodijo proge Pennsylvania Eletric Railway, Reading, I L Central R. R. of N. J. in South Jersey železnice ter odseki I ennsylvania železnice, tako da je dobit T T lake za Philadelphijo, New York, Atlantic City, Cape May, Wildwood, Sea Isle Citv7 Ocean City in 1 a druge znamenite kraje, vsakih trideset minut. L Najboljše polje, vrtovi, farme in drugo v najboljši zvezi I z sveto vnmi trgovišči. s | t SEDAJ JE PRILIKA, KAKOR SE NUDI LE PO ENKRAT V ČLOVEŠKEM ŽIVLJENJU, ^ L ONIM, KI SI ŽELE PRIDOBITI LASTNI DOM ALI FARMO. ^ 1 Naslednje cene veljajo le za prihodnjih trideset dni: [ Mestni loti Akri za farme Vrtna zemljišča i $10 $ 2 5 $ 5 0 J i $1 na račun, 50 ct. na mesec. $3 na račun, $1 na mesec. $5 na račun, $2 na mesec. A [ LEGA RICHLANDA. F V okrožju jedne do 5tirih milj Richlanda, stoje lepa mesta East Vineland, Minitola, Mays Landing in razni druid na- T L prediijoi-i poljedelski kraji. V bližini so tudi velike predilnice in tkalnice, opekarne, s*ek!arne, parne ž;u:e in razna i f druga obrtna podjetja, v kterih dela na tisoče delavcev. Skozi Kirbland vodi jetlna izmed največjih avtomobilskih j I cest"v deželi, ki vodi iz Philadelphije v Atlantic Citv. PODNEDBJE v RiCHLANDU L™'A^fč ZEMLJA v RICHLANDU i L Citv. Napisati bi se dalo eelo knjigo o izbornosti tega sadja, sladkega krompirja, koruze in rži. Pridelujete i f podnebja. Zime eo mile, tako rina5a 1 i da se v steklenicah izvaža, in se je lahko dobiva v najboljše dobičke. PoSdjaino tudi vladina poročila z ♦ L vseh vodnjakih. vsemi p*>drobno:-tmi o tej zemlji. L DICHI AAjn z 'zbornimi železniškimi zvezami, z Atlantic Citv v bližini, ktt ro mesto je največji zabavišče in letovišče I ^ KICnLATlLI, na «vetu; z mnogimi obrtnimi podjetji v okolici: raznimi šolami in cerkvami, izbornim podnebjem in č i izvrstno zemljo, je kraj, kakoršnega ne more nuditi kaka druga država, pa naj Fe kupi mestni let, farma ali pa vrtna T f zemljišča, kajti to je najboljše nalaganje denarja. Kje zamorete drugje premoženje podvojiti ? A POSESTNE LISTINE SE JAMČIJO PO S<>L"TII JERSEY TITLE CO. * INDUSTRIAL LAND IMPROVEMENT COMPANY ^ glavni urad "World Building" New York City. f l PODRUŽNICA: KRlCK BUILDING, PITTSBURG, PA. 1 Van pisma naj se adre^ujejo naSalcs Dcpurtement, glavni urad. Sumljivo. Gost (v>rostilni natakarskemu vajencu): " Zakaj pa delate tako resen obraz ?- '' Pikolo: 11 Ker mi je gospod gostilničar obljubil klofuto, če se bodem režal, ko vam serviram zajčjo < mi-au! ) pečenko. 7' ^ POZOR cant ftloveuan.1 ceni k. Cene to zelo nizk*- ozlrai«1 •« va blatro. Mi pošiljamo božična in novoletna dari-a direktno v stari kraj in jamčim1! za sprejem. Pišite danes po cenik. DERGANCE, WIDETICH A CO, 1622 Arapahoe St.. Denver, Coloru?o JO SUNNY TINES (Hj IZVRSTEN WHISKEY It J • 4 polni kvarti S2 95 I'■ ,. 8 polnih kvartov S5.50 Ml 12 polnih kvartov $8.25 ^ESvEKSPRESNO MgS flk PKEDPLAt'AIs' PBKi ■_^SSUNNY TIMES ostarel u-^J zvrsten whiskey,'je čfet, F^J^^^^l star' naraven ' izboren fit^tY fi whiakey Lavrstnejra okusa. f^f^Tju ' iL^jjj] ^>estil#an je iz iz bornega žita in o»t»reI v bondu v , A/T'^ii^TvS U. S. vtadinih skladiščih N JamceiiO čist naraven whi- • ZirfJi' skey. brez vsake primesi. SisB^Sr^l* r° ni Ponaredba. temveč j \ •fi J'.jTj %i '':ist in naraven whiskey. j^ftR^ rirf^ Pošljite naročila v našo i ^^>®jhližjo zalogo JP SCHILLER* BROS., Dept. 30S CAIRO. ILL., & KANS. CITY. MO THE LACKAWANNA. NajpripravnejŠa železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposredne] bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom m Buffalo voxi vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom in rapadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Lonisom In jngozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije' glede vof-njih cen, odhoda in prihoda vlakov Itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri -jBf Beorge A. CuNen, lU'lll1 glavni potniški agent SB 90 West Street, --New York. NAJVEOJA DRŽAVA SPLOŠNEGA KMETIJSTVA & NA SVETU. MISSOURI. MISSOURI. Prihodnji Banat sveta! Od zadnjih 3S00 akiov zemlje, oglašene v tom li.stu je le se 2440 akrov na j>rodaj. Cena do 10 septeml>ra §15 aker, pozneje 818 aker. Slovenci, sedaj ali p;i nikoli, ako hočete imoti dobre kmetije. Pišite takoj. F. GRAM, Naylor, Mo. Naselniški ugeiit za državo Mis^on^T, MORI CHIANTI, i ki je najboljše izmed italijanskih namiznih vin čisto Izbornega okusa. i Ne pijte druzega Chianti, ne<;o "MORI". K $6.00 zaboj z 12 kvarti ( a $6.50 zaboj z 12 pinti ; ; Razpošilja ee povsoili po sprejemu m. o. ali gotovine. t 0 Direktni uvozni ai^ent f FRANCESCO TOCCI < 1 520 Bt*9ad way, Now York. Naročite seilaj predno se uvozna carina poviša. < A R G O Gloss Starch /^cllcrlt š-crob (šterka) so pomeša običajna sc'prahom ir» drugimi tvarlnaml v prosto« rlh grocerij In potem je perilo sfivkasto*belo a • i pa rumeno- ARGO je popolni škrob za vsako perilo — mrzlo ali -vroče. Kupujte čiste ARGO zavoje, Sc. __^.»r ^ 1» Jugoslovanska Katol. Jednota. « I' - tnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. _ URADNIKI: Predesednik: FRANK MEDOS;9483 Ewiag Ave., So. Chicago, BI. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽISN^ L. Box 383, Rocks Spring, VI j mi ng. . M Blagajnik: IVAN GOVZE, P. G. Box 105, Ely, Miim. NADZORNIKI : ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, cor 10th Ave. and Globe Street, South Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, UL nadzornik, 115 — 7th St., Ulomtt, Michigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽISNIK. predsednik porotnega odbora, P. <5. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOS AR, n. potrtnik, 5312 Butlei St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, ILL pox-otnik, Box 95, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 731 North Chicago St., Joliet, 1Z. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." • ... PROŠNJA. Novo društvo sv. IIo'.:n v "Wauke^an Tli. želi pristopiti k .T. S. K. J. Imena Članic dne 2 okt: Ivana Bartol. 1SS4, Ivana Kira, 1872, Ivana Jereb, 1S<>!>, Marija Orom, 188."). Društvo šteje 4 člane. Imena članov dm- 2.okt:Anton S ker bee, 1888 II raz.John Bartol,1881 I raz. Matija Hode, 1H74 I raz. Mihael Železnik, 3879 I raz. Anton Kirn, 18G9 I ra? .lož. t Drobnič. 1873 I raz. Matija Jereb, 1877 II raz. Martin (iovekar, 1882 I raz. Frank Jereb, 38(1.3 I raz. Frank Belee, 1878 I raz. Lav it ne Divek, 1S7S 1 raz. John KogovSek, 1880 I raz. John Kolene, 1870 1 raz. Andrej Gerjul.lSSO I raz. Frank Grom. 18f>7 I raz. Frank Rode, 1882 Jakob Hrovatin. 1S74 11 raz. Društvo šteje 17 članov. FOVO DRUŽTVO. oništvo "Ilirija" v Koehler. New Mexico sprejeto v J. S. Iv. Jc.lnoto • (i. okt. 11HH> pod št. '-.J. Društvo šteje 30 članov iu 1 soprogo. PRISTOPILI. V društvo sv. Jožefa št. 71 v Tvre, Pa. 30. sept. Peter Požgaj, 1874 eert. 12158 I. raz. Društvo šteje 25 članov. V društvo sv. Alojzija št. 43 v E. Helena, Mon. 30. sept.: Mat Smith, 38fj3 eert. 12-59,1. raz. Društvo šteje 23 Članov. V društvo sv Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. 30. sept. Leopold K. smel, 1S(H; ccrt. 32340, L raz., Frank (itinde, 1800 eert. 12147. I. r. Društvo šteje 34d članov. V društvo >v. Janeza Krst. št. 37 Cleveland, O. 30 sept. Ignacij Mrhar, 3^82 eert. 121 "0, I. raz.. Anton Ulčar, 187.") eert. 32153, L raz., Josip Štravs, 1KS2 cert. 121."»2, II. raz., Ivan Turk. 3883 eert. 12153, II. raz. Društvo šte-ja 340 Članov. V društvo sv. Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash. 30. sept. Frank Za-o/.eii. 1880 eert. 32355, L raz., Matija Potočnik 1806 eert. 12150, L raz., Lukas Krznian, 1870 < ret. 12357, I. raz. Društvo šteje 97 članov. \ drii:tvo sv. Jožtfa št. S-~> v Aurora. Minn, dne 0. oktobra, Matija Ž.iida.šic, 1802, ,■,•!■:. 12191, Jolin Martintie. 1800, cert. 12102. John K ve be r. 1870. c-rt. 32193, Alois Gregorič, 1891, eert. 121944, Alois Bukovci.-. 1870. ren* 1210.">. v>i v I. raz. Društvo šteje 50 članov. ^ društvo sv. Hai!i:-re št. •"> v Soiulan, Minn. tlilne 0. oktobra. Marko T- rt k. 1875, eeri. 12100. Matija Vesel. 1878, eert. 12197, oba v I. razredu. Društvo šteje 25 članov. V društvo sv. Alojzija št. U v Braddock, Pa. dne 0. oktobra, Martin Sivic, 1891, eert, 12170, I. raz.. Društvo šteje 210 članov. V društvo SiV Jezusa .. 2 v F.Iv. Minu. dne (i. oktobra, Jožef Tanko, J302, eert. 12172, I. raz.. Društvo šteje 319 članov. V dni'tvo sv. Jožeta št. 20 v Sparta. Minn, dne G. oktobra, Anton Juhar, eert. 12174, I. raz.. Društvo šteje (»8 članov. V di št vo sv. Jožefa št. 70 v Oregon City, Or. dne G. oktobra, Ivan Saviue, 1809, eeit. 32171, I. raz.. Društvo Šteje 28 članov. . V društvo sv. Barbare št. :>9 v Roslyn, Wash, dne 0. oktobra, Tomo Pl. Še, 1881 . eert. 12177. Matija Ukanu*,"1890, eert. 12178, oba v L razredu. Društvo šteje 171 članov. V društvo s v. Jožeta št. 30 v Chisholm, Minn, dne 6. oktobra, Jožef .*av«-r, 180-J. ,-ert. 32380, Josip Lavrir. Is7.!, eert. 12181, John Lavrič, 3809, «•. N. llMS'J. Jure llokol. 1882. eert. 32183, vsi v prvim raz. Društvo šteje 188 članov. V .Irtwvo sv. Barbare ;t. (>0 v Chisholm, ^lin. dne G. oktobra, Andrej id rdi ič. 3872. eert. 12187. I. raz. Društvo šteje 52 članov. V društvo In:.' Jozus Sv. 2."j v Eveleth, Minn, tine 0. oktobra, Matevž .)< le' 1st, !. (.rt 12! SS. Janez Ko/sns. 18!>1. eert. 12190, oba v I. razredu. Društvo šteje 108 članov. V društvo sv. Cirila in Metoda št. 10 v Johnstown, Pa. 29. sept. Ana I5rus! ile, 1892 eert. 12148. Marija Sterle, 1888 eert. 12149. Društvo šteje 00 članov. V" društvo sv. Jo; la št. 14 v Croekett, Cal. 29 sept. Marija Troje, 1873 - t. 12154. Društvo šteje 25 članov. V dr n št v« Cirila in Me oda št. 9 v Calumet, Mich, dne 0. oktobra, Ce-eilija. Sekula, rojera lete 1807, eert. 12175. Društvo šteje 128 članic. V d ruš* vo sv. Jožeta št. 20 v Sparta, Minn, dne 0. oktobra, Frančiška Lop, rojena leta 188.", eert. št. 12173. Društvo šteje 27 članic. \ društvo -v. Petra in Pavla št. ;{."> v LlovdelI, Pa. dne 0. oktobra Jožefi na V.rnk. rojena 18888, eert. 12179. Društvo šteje 23 članic. \ dru:t\o Ime .bzus št. 25 v Eveleth, Minn, 'dne 6. oktobra, Marija Kovač, rojena leta 3893, eert. 3289. Društvo šteje 49 članic. PREKEMBA RAZREDA. Brat Anton Debevc, eert. Št. 70.">3 član društva sv. Alojzija št. 39 v L< lain, Ohio je premenil svoj razred iz II. v I. dne 30 sept. Društvo šteje 86 članov. Brat Louis Plut. eert. Št. 5405 Član društva sv. Jožefa št. 23 v San Fr UH : ko, Cal. je premenil svoj razred iz I. v II. dne 30 sept. Društvo šteje 92 članov. ^ Brat Peter Bi/al, eert. št. 11232 član društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. V. ji premenil svoj razred iz I. v 11. dne 30. sept. Društvo šteje 32 članov. Brat Anton Gerbajs, eert. Št. 4108, II. raz. član društva sv. Jožefa š: v Indianapolis', Ind. ju premenil svoj razred dne 30. sept. iz II. v I.. Društvo šteje 304 člane. t " \ PRESTOPILI ČLANI. ti at Franc Glavan. eert. št. 401 rojen leta 38877 Član društva Srca Je-r.iu-ovsga št 2 v Ely, Minn., je prestopil dne 30. sept. k društvu sv. Jožefa wt. $5 v Aurora, Minu. Prvo šteje 118, drugo 53 članov. CARNEGIE TRUST COMPANY, I 115 Broadway, New York. j Glavnica in prebitek................ $2.500.000,00 j Depozitoma za državo in za mesto New York. j . URAD.NIKi: sv, Ji:., Cashier. ! i Določena ucpoiitumi. sa New York Cotton Exchange. i New York 1'i.kiuco Exchansre i:i Nev/ York Coffee Exchange. ] Zustopnik tirxnvr.c bla^ujnc via državo Tennessee. I Carnegie varnostne ahramblce pod btnčniiai prostori. j "I ■ M .. ■ I ■ ■ .. mm —^ ■ -fc II Ifc I 1-lfc gi .1 II ^ I ■ ^ II ■ MM II Hi ■ ■ ^ II ^ i ■ M I ■ r I TIrat Joe Skrbeč, eert. št. 1501 rojen leta 1882 elan društva sv. Jožefa 5i. 20 v Spaita, Minn., je prestopil due 30. sept. k društvu sv. Jožefa št. • S5 v Aurora, Minn. Prvo društvo šteje 07, dru«o 54 članov. « Brat Franc Oražen. eert. št. 7094, clan društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. raz. I. rojen leta 1884 je prestopil dne 28. sept. k druš- , tvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Prvo društvo šteje 05, drugo 182 j j člancv. Brat Luka Arlie. rojen leta 18GS raz. I. eert. 5122 član društva sv. ! Cirila in Metoda v Calumet, Mich, je prestopil k društvu sv. Frančiška št. 54 v Hibbing. Minn. Prvo društvo šteje 249, drugo 41 članov. PRESTOPILE ČLANICE. * Louisa Skerbec, c-ert. št. 8780 rojena leta 3882 članica društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta. Minn, je prestopila dne 30 sept. k društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. Pi vo društvo šteje 20, drugo 3 članice. Marija Glavan, eert. št. 8092 roj. 1885 članica društva Srce Jezusovo st. 2 v Ely, Minn, je prestopila dne 30. sept. k društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora. Minn. Prvo društvo šteje 08, drugo 4 članice. Frančiška Prin~.ožnik. rojena leta 1876 eert. št. 9218. članica društva Marija Zvezda št. '.,'2 v Black Diamond, "Wash, je prestopila dne 0. <»kt 1909 ): društvu sv. Barbare šl. 59 v KusJj-n, \\*asli.. Prvo društvo šteje 27. drugo - . • t s ." i .)■» elame. ZOPET SPREJETI. : * i ■; V društvo Trne Ježusovo št. 25 v Eveleth. Minn, dne 29 sept.: Luka Campa. cert. 37J5, I. raz. Društvo šteje 30S članov. V društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. dne "29. sept.: Ivan Smolič. eert. 7700, I. raz. Društvo šteje"142 članov. V društvo sv. Roka št. 55 v Brownfield, Pa. dne 30. sept.: Anton Pod-lesnikar, eert. št 4959, I. raz.: Društvo šteje 40 članov. V društvo sv. Jožefa št. 37 v Aldridge, Mon. dne 30. sept. Joe Komposb, eert. 1293, I. raz.: Društvo šteje 71 članov. V drrštvo sv. Florjana št. 04 v So. Range. Mon. dne 30. sept. Joe Sli-meneT eert. 10701, I.raz., Joe Jugovič, eert. 7704. I. raz. Društvo šteje 40 i članov. V društvo sv. Barbare št. 00 v Ckusholm, Minn, dne 30. sept., Anton Žogimar. eert. 7377, I. raz.: Društvo šteje 51 članov. !, društvo sv. Jožefa št. .'tO v Chisholm, Minn, dne 30. sept. Hren Fran i eert. 7123, I. raz.. Ignac Mihelič. eert. 4140. 1. raz. Društvo šteje 184 članov. | V društvo sv. Jožefa št. 85 v Aurora. Minn, dne 30. sept.. Vincent Li- ; sar, eert. 31337, I", raz.: Društvo šteje 47) članov. V društvo sv. Jožefa št. 85 v Aurora. Minn, due 29. sept. ; Neža Lesar, j eert.'11337. Društvo šteje 20 članic. V društvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mon. dne 29. sept.: Antonia ! Komposb, eert. 8025. Društvo šteje ^9 članic. V društvo sv. Barbare št. 00 v Chisholm, Minn, dne 25. sept.: Theresa Žagonar, eert. 9300. Društvo šteje 7 članic. V društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn.dne 25. sepft'. Ivana Mihelič, eert. 9050.: Društvo šteje 40 članic. V društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich, dne 0. oktobra, Alihajlo Kasovac. eert. 5121. I. raz.. Društvo šteje 244 članovi: V društvo sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash, dne 0. oktobra, Gašpar Bv »zovič. eert. 4417. I. raz.. Društvo š-teje 170 članov. V društvo sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash, dne 0. oktobra, Jelena Brozovič, eert. 9891. Društvo šteje 53 članic. SUSPENDIRAJO. Iz društva Ime Jezusovo št. 25 v Eveleth, Minn, dne 29. sept.: Janez Jenec. cert. 0025. 1. raz. Društvo šteje 107 članov. Iz društva sv. Jožefa šl. «30 v Chisholm, Minn, dne 29. sept.: Frank Hren. eert. 7123, I. raz., Marko Latkovič. c-ert. 30045, I. raz., Andrej Dejak, eert. 0092, I. raz., Ignac Miklavčič, eert. 4140, I. raz. Društvo šteje 181 članov. Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. dne 29. sept.: Frank Rus, | eert. 6141. Anton Stare, c-ert. 1039. oba v I. raz. Društvo šteje OS članov. Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland. O. dne 29. sept., Frank Dtbeljak, cert. 44:{8, I. raz. Društvo šteje 141 članov. Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Roek Springs, Wyo. dne 29. sept. Jožef Pintar, eert. 5814, John Miklavčič, eert. 0405, oba v I. raz. Društvo šteje 224 članov. . Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta. Minn, dne 29. sept. Fi.ank Som-, r*i. eert. 7125, II. raz. Društvo šteje članov. Iz društva sv. Jožefa št. 85 v Aurora. Minn, dne 30. sept. 3taix Ar^p| r ' eert. .10741. Jos Fraucel. eert. 10782. Ino Faidigo. eert. 11340, Anton Ka--tele, eert. 10772, vsi v I. raz. Ignac Krall, cert. 1.0701. II. raz. Ino Petric. eert. 10790. Frank Steblaj, eert. 10780, Frank Zakrajšek, eert. 10912, Frank Žagar, eert. 10792. vsi v I. raz. Društvo^teje 44 članov. Iz društva sv. Jožefa št. 14 v Croekett, Cal. dne 30. sept. Anton Pluth, eert. 3110, II. raz.. Ino Smrekar. eert. 3125, I. raz. Društvo Šteje 54 članov.' Iz društva sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn, dne 30. sept. Jos Labernik, očrt. 1517, I. raz. Društvo šteje 133 članov. Iz društva sv. Jerneja št. 81 v,Aurora, 111. dne 30. sept. Matt Sodeč, ee t. 119I5G, I. raz. Društvo šteje 25 članov. Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. dne 30. sept. Vladimir Perčic. eert. 11030, I. raz. Društvo šteje 34 članov. Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Bradock, Pa. dne 30. sept. Matt Mila-vec, c-ert. (»232, I.raz.. Ino Tomšič^ eert. 3350, 11. raz., Ino Zgonc, eert. 3498. I. raz. Društvo šteje 209 članov. Iz društ\a sv. Alojzija št. 3 v Bradock. Pa. dne 25. sept. Ana Milavec. eert. 9140, Mary Zgonc, eert. 9195. Društvo šteje 119 članic. Iz društva sv. Alojzija št. IS v Rock Springs, Wyo. dne 29. sept. Iva-niea Demšar, cert. S055. Društvo šteje S4 članic. Iz društva sv. Janeza Krst.,št. 37 v Cleveland, O. dne 29. sept. Apolo--nija Debeljak, ccrU 11250, Roza Benedik, eert. 9303. Društvo šteje 87 članic. Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn, dne 29. sept. Ivana Mi-kluvee, eert. 9055, Marija Črnof, eert. 9034. Društvo šteje 45 članic. Iz društva sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn, dne 29. sept. Eliza Arko, i eert. 30800, Marija Francel, eert. 10799, Marija Zakrajšek, eert. 11031. Društvo šteje 19 članie. b • , , ■ ' ■ i < i r: ' . ' ." • [ Iz društva sv Janeza st. .31 v. Cleveland. O. dne 29;( sept. Roza Benedik, c-erf^.9363. Polona Debeljak. eert. 11250. Društvo šteje 87 članie. Iz društva sv. Jožefa št. 14 v Croekett, Cal. dne 29. sept. Reza Smreka eert. 8480. Društvo šteje 24 članic. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 0 v Calumet, Mich, dne 1. oktobra Milailo Kosovae. eert. 5332. I. raz. Društvo šteje 24 članov. Iz društva Srce Jezusovo št. 2 v Ely, Minn, dne 0 okt. John Godec, csrt. 11585, Jožef Oražen, eert. 159. oba v I. raz. Društvo šteje 117 članov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich, dne G. oktobra Frane Lampič, eert. 8:-l, Marko Stefaučič, eert. 937, Milivaj Platise, eert. "127, Mile Vraneš, c-ert. 0183, vsi v I. raz.. Društvo šteje 243 članov. Iz društva sv. Jožefa št. 70 v O.-egon City, Or. dne 0. oljt. Petar fjer-lvman, c-ert. 7094, I. raz. Društvo šteje 27 članov. Iz društva sv. Barbare št. ;{J) v Roslyn, Wash, dne 0. okt. Ivan Briški, eert. 4030, Jure Radošcvie, c-ert. 31700, oba v I. raz. Društvo šteje 109 .'* nov. Iz društva Sree Jezusovo št. 2 v Ely, Minn, dne G. oktobra, Frančiška Oražen. eert. 8329. Društvoršteje 07 članic. 4 Iz društva sv. ChilaTli Metoda št. 9 v Calumet, Mich, dne 0. oktobra, Marija Lampich. c-ert. 113T8, Marija Stefaučič, c-ert. 8350. Društvo šteje 120 članie. Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash, dne G. okt. Julijana Briški, eert. 11139. Društvo šteje 52 članic. f ODSTOPILI. f Iz društva sv. Jožefa št 37 v Aldridge, Mon. dne 30. sept. Matt Turk, rert. 3322, I. raz.: Društvo šteje 70 članov. Iz društva Ime Jezusovo št. 25 v Eveleth, Minn, dne 29. sept. Franc Sterlekar, eert. 3507, Anton Taškar, eert 10759, oba v I. raz. Društvo šteje 106 članov. ČRTANL Iz društva sv. Petra v Brooklyn, N. Y. dne 30. sept. Frane Solar, eert. 112.^0, Miha Židan, eert. 10237. oba v I. raz. Društvo šteje 32 članov. Iz društva Srce Jezusovo Št. 2 v Ely, Minn dne 0. oktobra, John Mei^ čun, eert. 406. I. raz.. Društvo-'šteje 110 članov. Iz društva sv. Jožefa št.' 70 v Oregon. City, Or. dne 0. oktobra, Jakob Grinšič, eert. 134188, L raž.^ T)rušfVo šteje' 20 članov. Iz društva sv. Barbare šY/ v Roslyn, Wash, dne 0. oktobra, Matija Bender, eert. 5745, I. raz.. DrftstVo' šteje 109 članov. . i .. Z bratskini.,.pozdravom .,. , . , GEO. L. BROZICH, gl. tajnik. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici naznanjamo, da je naš tamoš-nji zastopnik Mr. MATEVŽ PEČJAK pooblaščen pobirati nai-očnino za Glas Naroda in knjige; vsled tega ga rojakom najt opičje priporočamo. Vpravnistvy teboj -.v^-il <» vzroku mojega prihoda. Obriu se tora.; k meni in poglej me br« z strahu v i,blirje." '•Ali mi lal,!co pri Alahu za^.toviš. da mi tvoj jxjglc I ne bode pri- , nesel :iie hudega V* ; i; '"Zagotovim ti to." Potem naj bode. T< la pi.vem ti. da li zadene moja najstrašnejša'' kletev, te rt j prineseš nesrečo." \ ~ 'kNi '»'j -e. kei mi.fe «>ko U.. !e zrlo na tebe le s prijaznim p -le lom in ti t'.raj .ie h.de škodovalo." Sde ?premeniIo tudi zboljšanje tvojega zdravja. Še bolj bolan bi postal, ^ kakor si bil kedaj preje." Efendi. zakaj naj bi drugače napram tebi mislil. Nisi mi storil nič hudega, nasprotno, ozdravil se me. Jaz sem tvoj prijatelj in ti moj." ci Tako je. In ravno radi tega me je jako užal&stilo, ker nisem mogel S teboj veetčje deliti. Ne bodeš pa mogel reči. da ne poznamo postav uljuJnosti ia prijateljstva. Radi tega pridemo, in prinesli smo ti najboljši del naše večerje in prosimo te, da jo povžiješ v naši navzočo o-ti. Gledali te borr.o pri tem in se srčno veselili, če poješ dar naše časti Iladži Halef Omar. daj mu jo!" Halef odkrije jajejo jed, stopi pred Habulama in mu jo izroči z besedami: ! ' 'Gospod, vzemi to jed gostoljubja in izkazi nam dobroto, da smemo j gledati, kako ti b^de dišala!' Šest mrtvih vraldčev leži na njej. Habulam pugleda presenečen enega kakor drugega in vpraša: '•Kaj naj to pomeni? Zakaj so ti vrabiči na jnmurta jemekif" ■'Dal -cm jim nekoliko tvoje pogače in takoj so umrli vsled tega, ker je bila preveč dobra. Sedaj so postali ptiči raja in letajo v vrtovih | paradiža, kjer pojejo s sla veki hvalo <> tvoji umetnosti v kuhanju." Ne pose>že po pogači — bled postane in zastoka: •'Efendi. ne razumem te. Kako morejo umreti vrabiči, ker so jedli jajčjo jed?" •'To je ravno, lcai; te hočem vprašati; radi tega sem prišel." "Kako naj ti na to odgovorim?" tf,'To moraš sam vse najbolje vedeti. Ali jo nisi sam pripravil?" "Jaz? Kako prideš na to mi el. da bo jo jaz pekel?" • Mislil sem, da jc tvoje prijateljstvo do nas tako veliko, da si s lastninrokami pripravil za nas jed." '■To mi niti v glavo :ii padlo. Jaz nisem knhnr in bi vse pokvaril." "Potem mi povej, kteremu *e moramo zahvalili za to dt,-lm> pogačo'?.'' 1' Anka, služkinja jo je spekla." Potem ji jo pokaži in reei ji, naj od nje pokusi. To ni jed življenja. ampak jed smrti. Kdor je vživa, mora umreti." ' 'CosjK_d, ti me strašiš!" (Nadaljevanje prih." zamorete si v Ameriki "p rid ob i ti s r eč o, 1 i I ZADOVOLJSTVO ]f g vseh onih bolnikov, kateri so se z zaupanjem obrnili v Tj zdravljenje na £ [ j Slovensko Zdravišee l- £ priča nam da je naš Jfe^ slavni svetovnoznani f 1 J ^hffiž*. ===== a -j Dr. J. E. THOMPSON, I n. t zdravljenje, kajti Sc.mo oa zamore vsakemu Dijfcitreje in najuspcžne^ pomS J' Vsaki dan dohajajoča pohvalna pisma so naihnliS! kaz o izkušenosti in zmožnosti vestnega zd-avli^Jj-f ii ga zdravnika Or. J. £. Thompsona. § avljenja slavne- Prečkajte nekaj pohvalnih pisem našin rojakov : Ž!* in ^ - j Spoštovani g-ospotl zdravnik! Dr^,pisu . „ jela Va-ša zdravita in tudi pf- Poteku 3 da. ko sem jih pričel j Naznanjam Vam »lede zdra, pr0t-P»" ter se Vam iskreno smo vse v redu. Zdravila sera r-^diti, je bHa trakulja katera ] vil katc-i--tr mi - • . ^'vaJ.ujem za trud in skrb. porabita, ter so sedaj tudi po- m, jo mučila Drcko6 let popol- i-i™ ^^ = V , 1-atero »te ur.cli med m^m po!noma zdravo počutim, če- - . - l^torno vplivajo r.a mojo bole- »,:„. :r ■„ , . . J ravno sem zaradi mojega dolgo- noma odstranjena, za kar se zen. kajti otl kar sem ista začel ' ' J SC t'QC"n l>i>* trajnega bolehanja mislila, da srCno zahvaljujem, kajti rabiti n- , , . P^noma zdrav, ter ne obratim ni več adravnKi- o pomot I za •» e. ta L0le7.cn me je stala mn^o mkakek^ne nobene bolečine v*. Trepri- J resrtno se Vam zahvaJbcjem - . , ^ mrzlice ve-, .n sem prepnean. c,n,„_j„ , ' za iskazano mi pomoč, in Bog 1 ,n T^em nto- dami bodo t a zdravila zades ^ T , Popolnon^ ox- Vam naj povrne Vai=o dobroti ^ -r r.a!tl "spesn, pomoči , , , dravi1 od moje te."i:e in dt fgo- ker ;az je re morc-n Sedaj Vas fo^-lerse nist-ni tir. \as obrnil. >«!a za popolno ozdravljenje, v trajne bole—i 1 , „ , , 9 lepo oo-di^vi-ri ^ nSt,m™ Prepričan sem da ste Vi jedini >-a- \ am izrazujem najarinej- ,, ooiezri, l._r se ircam le hvaležna J^fiifa Mehič zdravni,. kateri z^ore ffl- ^zahvalnast. V am rahvaliti, kajti Vi rte v Box 173, Duryea, Pa. fcu hitro in, uspe?no pomagati, Martin Kovach, resnici najbcljM i1; najpo te- __m o te^a \ as prjporočam vsa- Box 2&1. Tcbasco,Colo. neji »iravnik. t at Vai« boleiea 0i „ Dr. .T. E: Thompson ima popolno izkušenoFt v zdravljenju v-ih bole/ni tf-r nosijo tudi janu.it; ho,lete gotovo in tu v na j, r« ji. n: tasu < ,c r:« i n kot'oleatl^ nf,.? 'i 2mož- akutn. a:i /^tareu bo ezni. NI JE SPOLNE BOLEZM. KATERA BI NE BILA Dr THOM®SON!i n*v*mi bro znana, ia lcater.> bi se on ne upal v kratk-m ponoinoma ozar:ivi'i teko da i" J ^ do- Dr. Thompson V^n jamči HiJo ir, popolno "li I Posledice onanije, tri per; ranker, fcifUis imiol-u o ^-r--, > »^zdravij nje »ledecih bolezni: moSkega živolne-ra soka: revosutizem. aku'tr- in k-. ,• i"'-1 . ■»-''■, .• 'J Ž" •O^erija: polucijo, ali-ubit.-k prs, mehurja; kilo ali bruh; nervoznost: v,o ži^ne bolej-ni."whibn kataiTin* S./h "6' urK "5eV IcJi' -Ijast, vodenico, vse spolne bolezni na notranjih žen,kih u^t-oih r'rV-' om^^ - ' •Tl,'Vr;l,:>"^1- zl*u-> "'o, bo-nice; neplodovitost. — Vf-e kožne bolezni: Jbečino, m^l^n d^ mater* Zdravljenje vseh spolnih bclcsnij ostane strogo tajno ZATORAJ BOJAKI ako sto I>olnl teržellt© v kratkem popolnoma ozdravi« ko inbrez prikrivanja ali sramovanja ouišiie avoio bole/on t t . L Z i„ i ' natan-ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nitoilK^ knl lfr!^ o ? ^o^nskem jeziku podrobnosti Ur pisma naslavljajte edluo le ^ traja^ ,a w ^ugo SLOVENSKO ZDRAVISČE j>!% Mo THOMPSON 342 W. 27th Sto9 New York Citv Urid« 0re « ob dežnik* cd 10 Ja Vi* oil J„ 5. ur, popoL V »*&» b Vk cd ILil Brc p^J. " S t,an Pojemamo nenaprošnih spričeval, ki hvalijo Severova družinska zdravila. I Bpij KOREIITI ZIKAVUIliE AH VCSte; da ic V devetih izmed vsakih desetih slučajev revmatiz- ^ ^J*^ I n.a navaden mišičen revmatizem vsled prehlada ali vlažnosti, ali < f dolgotrajen revmatizem, ki napada večje sklepe, kolena, kolke in i ,V h j rame 1 e vrste obolenja zahtevajo korenitega vnanjega zdravljenja. i ) y ------ I j ^ sc kar A am Je potrebno v takih slučajih je rabiti < i iljfl SevBfOvo Olje sv. eotnartfa ! ^fe? I ga nadevati dvokrat na dan ter krepko tignetati prizadete dele i 3 — 3 7" r a knlem o^^Uu Urniki soleči moj slrn^ brez uspeha, j ' čine s» kmalu izginile zUrav,Ju» SeD1 K* nadeval po navodu o porabi in vse revmatične bole- < Kazimir Geriotus, 135 W. I3tb st, Chicago, 111. { .......——---— __i Zahtevaj od lekarnika Severovih zdravil. Dobra so. Ne vzemi druzih 4 _____—----;--i Hrbtna hromota Ali ti zdravje pojema? \ je .«amo jixlen izmed mnopih znakov obistne 7 , , { bolexni. To je o pravem f-asu naravni opomin - ? bolezni, čezmernega dela ab starosti A da ti je potrebno * pesa moc' mora5 nadomestiti in okrepčiti osla- 4 : Severn zdravilo za obisti in jetra sT Tu , ki milo i„ nemndonao vpliva v najhujših ^luča- ^^ Minski BalzaiH | kr^ r«a ^vmT1' hr,T^hr0m0te' P"tLke kI deluje na razne telesne organe, ola-". \ kr , na ob .,, 1, Ivu-nega k^.ena, vnetja, me- fiava zapeko, žolčnico, otrplost jeter in mnoee I hurne raz Irazno-ti, nezmožnosti obrlržati vodo dolgotrajne želodčne ne prilike. PoLTIe ! 1 i H TnPn^ K ^^ pr0vzrot"ai° nerealnosti mnogim in bojnim ženskam. Dragocen za ma! ! obi-t, in m»'hnr;a. ( e potrebuješ zdravila, larijske neprilike. Uživj ^ ob prvem zn^ku ^ on i i.il i m najbolje. Cena r^e. in fl.00. oslabelega zdravja. Cana i --- t i ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. W. F. Severa Co. cmltds JOHN KRAKEF?1 EUCLID, O. ? Priporoča rojakom svoja izvrstna I VIXA, ktera v kakovosti nadkrilju-; jejo vsa druga ameriška vina. \ RUDEČB VIXO (Concord) pro-i dajam po 50ct. galono. — BELO VI-; NO (Catwba) po 70et. galono. J Najmanjše naročilo za vi- ; no je 50 galon. ; BRINJEVE€, za kterega sem im- ; portiral brinje iz Kranjske, velja se- [ daj 12 steklenic $13.00. TROPINO- [ VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ? galona. — Najmanje posode za žga- [ nje so galone. [ Naročilom je priložiti denar. i john krake r, eucud, ohio. | POZOR ROJAKI! i Noroiinajdena, garantirana, tdran f Alpen Tinktura za pleSaste in golobrad-f ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, i brki in brada popolnoma s rastejo. I(e-f amatizem In trganje v rokah, nogah ir ) krila, kakor potne toge, kurje oCesa. i brado vice in ozebline, vse te bolezni t* ', popolnoma odstranijo. Da je to resnica. ! se jamCi $500. Pilite takoj po cenik, j kterega Vam poSljem zastonj t JAKOB VABC1C, i P O- Bo» fifl, CLETEI.A?>*!). « [ harmonike • bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in ; popravljam po najnižjih cenah, a delo : trpežno in zanesljivo. V popravo zane-■ sljivo vsakdo pošlje, ker sem *z nad i6 i let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem > kranjske kakor vse druge harmonike te ; računam po delu kakorš^o kdo zahteva ; brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E t ] Za vsebino tujih oglasov ni odgo-| vorno ne npravništvo ne nredniŠtVo. I | * . Pozor! Slovenci Pozor 1 'ifSALONV Zmodernim kogljiščes? 3ve2e pivo v sodickib in buteljkah £?ruge raznovrstne pijače ter uiu: ;modke. Potniki dobe pri meni četf.-.r >renočiS£e za nizko ceho. t Postrežba točna in šzborii& VTaeni Slovencem in drugim Slovz.'1' ^ tuplo priporoča ^ Martin Potoka. 5Sš So. Center Ava, Ciiica^o, j Zdravju najprimernejša pijača je ■»issgfg L, H 13 V RI V O i ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmcia. Rad: