S7. Stnflta.
IMMMl
n.
niu leto.
na do«
ceJo leto naprej poi leta „ četrt leta * na mesec .
.Slovenski Navod4 verja v
r upravni&tvu prej fra—: cek> Irto naprej • ■ •  •  K 22-—
•A
K 24 — • 1*-P t"
pol leta četrt leta na mesec
11«—
550 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Enaflova ulice it. 3 fv pritličju levo,) telefon ŠL M.
Mserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upcavnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserau" i. t <U to je administrativne stvari.
—— Fo—snemam številke velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se n
tlakama" telefon *t. M.
.Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej    • K 25*—
pol leta četrt leta na mesec
13-— 650 2-30
▼olja po posili
za Nemčijo: celo leto naprej      ... K 30--*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Uprnvuistvo (spodaj, dvorišče levo), HnaHova uliea si. 5, telefon sL SO.
Usoda parlamenta zapečatena.
Dunaj, 10. marca.
Načelnik češkega agrarnega Muba poslanec Stanek je danes kon-feriral z ministrskim predsednikom. Kakor izvemo, ie poslanec Stanek grofa Stiirgkha obvestil, da bo njegova stranka obstrukcijo nadaljevala. Nameravana konferenca parlamentarnih voditeljev, ki bi se naj bila danes vršila, da se posvetuje, na kak način bi bilo mogoče najti izhod iz popolnoma zavožene situacije, se ni vršila. Celotedenska parlamentarna pavza poteka torej popolnoma brezuspešno in v četrtek bomo stali tam, kjer smo bili pred tednom. Jakost obstruiruiočih strank izključuje vsa*ko nadejo, da bi se mogel državni zbor bodisi s potrpežljivostjo, bodisi z nasilnimi sredstvi preriti do normalnega delovanja. Češka obstruk-ciia ie medtem dobila novo moralno oporo. Tudi one češke stranke namreč, ki njeno taktiko odklanjajo, odobravajo sedaj stališče: ako nimamo češkega deželnega zbora, tudi ne potrebujemo parlamenta. Dr. Kramar je upravičenost agrarnih ob-strukcijonističnih argumentov izrecno priznal, isto je storil tudi voditelj socijalne - demokracije posL Nemec
V parlamentu samem se položaj ne da več razrešiti. Razrešenje bi moralo marveč priti od zunaj. — Stiirgkhov kabinet je s svojo pasivnostjo, $ svojimi ve dni mi konspira-cijami z nemškimi strankami, s svojim reakciionarmm sistemom v prvi vrsti kriv, da so se razmere v parlamentu tako žalostno razvile. Stiirgkh ■ Hochenburger sta nositelja sistema, ki je moral nujno vesti do političnega položaja, ne glede na češko-nemško vprašanje. Afere dispozicij-skega fonda, strašno zločinstvo poslanca dr. Švihe, so povrh dokazali, da se je moralična gnjiloba Stlirgkho-ve ere zajedla tako globoko, da pomaga le eno sredstvo: kakor je narodno - socijalna stranka in Češki narod izgnal nesramnega špijona, izbrisal njegovo ime iz imenika poštenih narodnih ljudi, tako bi morali vsi avstrijski narodi in ž njimi vred vsi
LISTEK.
Kristalni zamašili.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a n c.
(Dalje.)
Gospo Klariso je stresla mrzlica fn obupno je vila roke. Katera bolest se pač more primerjati bolesti matere, ki trepeta za življenje svojega sina. Ginjen sočutja je rekel Lupin:
— Midva ga rešiva! O tem ni treba nič dvomiti. Toda potrebno je, da poznam vse posamičnosti. Nadaljujte torej, prosim vas ... Kako da ste še tisti večer izvedeli, kaj se je zgodilo v Daubrecqovi vili v Enghienu?
Gospa se je obvladala in je četudi s solzami na očeh povedala:
— Prišla sta mi to naznanit dva vaša tovariša ali, bolje rečeno, dva Vaucheravu posebno vdana tovariša, ki ju je bil najel za veslanje čolnov.
— Ta dva, ki stojita tu pred hišo, Grognard in Le Ballu?
— Da! Ko ste bili zasledovanju policijskega komisarja utekli s tem. da ste s čolna skočili in piavaje prišli na kopno, ste vrnivši se z avto-
merodajni faktorji, izrezati iz političnega telesa države gnjilobo tega kabineta, ki je kot vzdrževatelj takih špijonov, kakor je bil Šviha, dokazal brezvestnost, kateri na svetu nima para! Prvi korak k ozdravljenju notranjega političnega življenja bi bila demisija Stiirgkhovega ministrstva. V normalno razviti državi je povsem naravno, da pade kabinet, ako odklanja zbornica sodelovanje ž njim. Najprimitivnejši respekt pred zastopništvom ljudstva zahteva, da se umaknejo, ako treba, ministri-uradniki. Pri nas je narobe. Narobe tudi tedaj, kadar gre za velike državne interese. Vzemimo le zvišanje rekrutov. Na celem svetu bo menda Avstrija edina država, ki si bo morala ojačiti svojo obrambno silo brez soglasja, da, proti volji izvoljenih zastopnikov ljudstva. V »absolutistični« Rusih bi bilo kaj takega nemogoče. Izračunamo si lahko velikanske mo-ralične izgube, ki jih utrpi država pri internacionalni javnosti, ako bodo ministri s ^ 14. zvišali rekrutni kontingent Menijo, da se nahaja monarhija že v popolnem razkrajanju — samo radi tega. ker smatra grof Stiirgkh, da se mora parlament brezpogojno pokorili njegovim intenci-jam, in ker ministrski predsednik nima toliko državniške in moralične kreposti, da bi izvedel to, kar bi moglo sedaj edino še rešiti položaj — svojo demisijo.
Sprememba vlade ustvarja tudi v najzapletenejših situacijah nova razpoloženja. Nov kabinet bi tudi v članih razmerah mogel računati na razrešitev krize.
Naš kabinet izjavlja, da ne gre. Ministri bodo poslali poslance domov. Načrt grofa Stiirgkha le silno prozoren. Državni zbor ne uživa v javnosti prevelikih simpatij, prebivalstvo je sito večnih parlamentarnih prepirov in meni, da se v parlamentu preveč govori in premalo dela. To razpoloženje proti parlamentu bi grof Stiirgkh in njegovi zanlečniki radi napeljali v strugo protikoosU-tucijonalne ideje sploh. Radi bi diskreditirali državni zbor pop Inoma in se na njega razvalinah utal )rili v znamenju absolutizma in r akcije, aplavdirani od slavne publik
Vlada morda ne misli, k o nevarni so podobni eksperimei i. Dr-
mobilom v mesto Grognardu in Le Balluju mimogrede povedali, kaj se je zgodilo. Prestrašena sta prihitela k meni in mi sporočila grozno novico. O, to je bila strašna noč! Gilbert v ječi! Kaj storiti? Poiskati vas in vas prositi pomoči? A kje naj vas dobim? V tisti strašni uri, prisiljena od strahu za lastno varnost, sta mi Grognard in Le Ballu razkrila, kako vlogo je igral Vaucherav, kaki načrti zore v njem in kakšen je njegov končni namen...
— Mene v stran spraviti, kaj ne, se je zasmejal Lupin.
— Da! Ker ste vi Gilbertu popolnoma zaupali, je Vaucheray Gilberta ostro zasledoval na vseh njegovih potih in je tako izvedel za vsa vaša, pod različnimi imeni najeta stanovanja in skrivališča. Njegov namen je bil ta: Čim dobi kristalni zamašek, čim dobi listo sedemindvajsetih podkupljenih poslancev v roke in postane s tem dedič Daubrecqove strašne mogočnosti, pa izroči vas in vaše tovariše policiji... in postane vaš naslednik ...
— Ta tepec, je mrmral Lupin, tak podrejen človek, pa naj bi postal moj naslednik.
Čez trenotek je vprašal Lupin:
— A kako je z vložki v vratih?
— Tudi to je preskrbel Vaucherav. Pripravljal se je na boj zoper vas in zoper Daubrecqa. Pridobil je nekega akrobata za to delo. Mož je bil majhen in droben, kakor otrok in
žavniška preslepljenost grofa Stiirgkha ne vidi, da je normalno funkcijonirajoči konstitucijonalizem danes bistveni predpogoj mirnega in smotrenega razvoja države in njenih institucij.
Ker tega ne uvidi, bo zaključil menda že ta teden parlament, vladal bo tja do jeseni s pomočjo § 14. in razmišljal, ali naj državni zbor razpusti, ali ne . . .
In na jesen? V modernem življenju se ne dajo več razglašati ukazi: Parlament je odpravljen.
Trboulje — padle.
Opomba uredništva: Pričujočega dopisa nismo prejeli od svojega navadnega poročevalca. Ker nam detajli trboveljskega volilnega boja naravno ne morejo biti natančno znani, prijavljamo ta dopis z dostavkom. da moramo odgovornost prepustiti dopisniku.
Treba je. da svojo nesrečo, žalost in sramoto potožimo širši javnosti. Pred 21. leti posrečilo se je takratnim Slovencem pod vodstvom g. Roša iztrgati Trbovlje iz nemškutar-skih rok. Celih 15 let je trboveljska občina pod županovanjem g. Roša v gospodarskih in nacijonalnih ozirih krepko napredovala. Z nepopisno varčnostjo je znal Roš ustvariti svoji občini najdalekosežnejša in naravnost velikanska dela: cesta, ki veže Hrastnik s Trbovljami, ona, ki spaja Govej potok s Hrastnikom, Retje s Trbovljami in Hrastnikom, nakup občinskega posestva z lepo hosto, monumentalne Ijudskošolske stavbe v Hrastniku in Trbovljah, izolirnice, telefenična zveza med Hrastnikom in Trbovljami, ubožni zaklad in ne-broj drugih del, so stvarstva, ki bodo g. Rošu osigurala trajno častno mesto v trboveljski zgodovini. Kar pa da njegovemu gospodarskemu delu svetlo glorijolo, je Čvrstvo se razvijajoči narodni značaj trboveljske občine vso dobo njegovega žu-panovanja. Občina se je tudi po njegovem prostovoljnem odstopu pod županom g. Voduškom upravljala v smeri, kateri je sledil g. Roš, dokler nas ni dne 4. in 5. t. m. zadela težka nesreča.
Ne moremo si še danes ustvariti jasne slike, kdo je bolj zakrivil našo pogibelj, ali nečuveni pritisk od strani premogokopa, ali napačna naša taktika, naša mlačnost, izdajstvo ali osebnosti.
Hrastniški in okoliški narodni zaupniki so zavzeli na svojem sestanku stališče, da se mora absolutna premoč narodne stranke v obč. odboru za vsako ceno obdržati in naj si bo potem potom kompromisov ali s samostojnim nastopom. Decidirano so izjavili, da bi prišel kompromis s klerikalci šele potem v poštev, ako bi morali nastopiti proti soc. demokratom in proti Nemcem. Definitivno ureditev vprašanja glede kompromisov se je prepustilo skupnemu zborovanju vseh narodnjakov, ki se je obljubljalo iz Trbovelj. Do tega zborovanja pa iz neznanih vzrokov ni prišlo, temveč se je po kratkih poskusnih pogajanjih z Nemci in potem z demokrati, sklenil kompromis s klerikalci, sklenilo se je pustiti 3. razred brez boja demokratom, v 1. pa nastopiti proti Nemcem.
In to je bila največja usodepolna napaka. Klerikalci nimajo nobene moči in nobenih glasov ter nam je bilo njih sodelovanje v večjo škodo kot pomoč. Saj vendar poznamo naše Trbovljce, da jim ni za klerikalce in da z njimi nočejo sedeti pri isti mizi. In tako smo odgnali mnogo svojih volilcev. Če pa nismo imeli od klerikalcev ničesar pričakovati, de-mokratje pa so bili nedostopni, ni preostajalo drugega, kot kompromis s premogokopom, s katerega pomočjo bi obdržali zanesljivo 2. in 3. razred. Do tega zaključka bi gotovo prišli na skupnem sestanku po treznem preudarku in medsebojnem iz-menjanju misli, ako bi vodilna oseba apodiktično ne zavrnila vsako misel, da shajamo lahko in lažje brez internacionalne demokracije.
S to kardinalno taktično napako poJali smo se s slabimi avspicijarm v boj. Pregrešilo se je z že staro trboveljsko napako, da se prične delati šele zadnji trenutek, da o naših namerah sklepa le par ljudi, dočim vo-IIIci do zadnjega trenutka ne smejo o tajnostnih pogajanjih naših voditeljev ničesar zvedeti. Pokliče se jih še le tedaj, ko je skrajna sila, vse de-
lo pa potem počiva na rami redkih naših mož, ki se podajo brez strahu v borbo. Kljub vsemu bi še zmagali, ako bi v 1. razredu ne bilo brezzna-čajnih izdajalcev, kot je Alojz Logar, ki je zaradi par monterjev, ki so, zaposleni pri premogokopu, pri njem na hrani, in radi nekega pota, prodal kakor vedno svojo možatost. En drug naš volilec je iz istih razlogov, čuteč se odvisnega, ostal doma; mesar Božič je snedel svojo besedo, južna železnica je šla z Nemci. Naj-klavernejšo vlogo pa so igrali demo-kratje, ki so na vseh zborovanjih in zasebno sveto obljubljali glasovati z nami, nazadnje pa so se sramotno umaknili pred onimi kapitalisti, zoper katere vedno, če jih ni poleg, junaško grmijo. Tako se je zgodilo, da smo v 1. razredu propadli za 1 glas.
Vaš list je prinesel brzojavko, da je v 2. razredu prodrla slovenska lista. 2al, da ni res! Nemci vzeli so iz nase liste 4 kandidate gg. Vodu-šek, Kramer, Moli in župnika Časi —-naravno je, da so ti prodrli. Od naše liste, brez nasprotnih glasov je bil izvoljen edino le g. Roš, dočim so naši najboljši možje, kakor Goro-pevšek, Forte, Dreo, Dežman, Poči-valšek padli. Deloma smo tudi tu sami krivi. Prvi 4 imenovani gg., ki so jih Nemci sami tudi kandidirali, naj bi se umaknili v 1. razred ter dali prostor 4. našim kmetom, in brez-dvomno bi cela naša lista v 2. razredu zmagala.
Izid volitev v 2. razredu bi pa vplival na onega v 1. razr. in tudi v temu bi nemara zmagali mi. Poudarjati moramo, da je bil pritisk od strani premogokopa naravnost grozovit. Nemški in žal, tudi slovenski uradniki so delali z brezobzirnim terorizmom na našo propast. Vsi ti ljudje spadajo v kriminal! Vse pisarne pri premogokopu so bile prazne, vsi uradniki so lovili, preparirali in nam trgali iz rok naše volilce. Grozili so jim, da ne dobe nobenega zaslužka, da gverk ne bo kupoval lesa itd. Žalostno in mučno je bilo gledati pri tem janičarskem delu slovenske uradnike, ki so v največji meri pri«, pomogli k padcu te naše važne postojanke. Objokani so prihajali naš! volilci z volišča, stiskali pesti. Težka
je mogel zlesti skozi odprtine, ki nastanejo, če se iz vrat odstranijo vložki. Pripravil je skrbno vse in s pomočjo tega akrobata prišel na sled vsem vašim tajnostim in vjel mnogo vaših pisem. To sta mi povedala njegova tovariša. Ze v tistem hipu me je spreletela misel, da poskusim Gilberta rešiti s pomočjo njegovega brata, mojega malega Jacquesa, ki ie čudovito droben in izredno inteligenten in pogumen. Na Gilbertovem stanovanju sem dobila ključe do vašega stanovanja v ulici Matignon-Grognard in Le Ballu sta me spotoma prigovarjala, da je bolje, če vam vzamem zamašek. kakor da vam vse razkrijem. Mali Jacques je v malo minutah izpolnil moje naročilo. Odstranil je po Vaucheravu že zrahljane vložke v vaših vratih, se splazil v vašo sobo in mi prinesel zamašek, ki vam ga je bil dal Gilbert. Trepetaje sladkih upanj sem prišla domov. Zdaj imam jaz v rokah talisman, sem si rekla, s katerim postane Daubrecq suženj moje volje. Dau-brecq bo moral storiti vse, kar je mogoče, da bo Gilbert osvobojen. Moj sin je rešen, je vriskalo moje srce!
— No — in?
Karisa je vstala s svojega sedeža, se nagnila k Lupinu in z drhtečim glasom rekla:
— V tistem kristalnem zamašku ni bilo ničesar, razumete, prav ničesar,   nobenega   papirčka, nobene
stvarice. Vlom v Enghienu je bil brez koristi in brez koristi je bilo, da je bil Leonard umorjen, in moj sin je šel za nič v ječo___
— A ... kako ... kako ... je jecljal Lupin.
— Vidite, tisti zamašek, ki ste ga Daubrecqu vzeli v Enghienu, ni tisti, ki je bil izdelan po njegovem naročilu, ampak je služil le za vzorec steklarju Johnu Howardu v Stourbridgeju.
Če bi Lupin ne bil stal pred ženo, ki se ji je bralo z obraza, kako strašne muke trpi, bi gotovo ne bil zamolčal posmehljivih besedi, ki so mu silile na jezik.
— Ah, ali je bilo to neumno, Je dejal. Toliko bolj neumno, ker je zdaj Daubrecq opozorjen.
— Ne, je odgovorila gospa. Šla sem še tisti dan v Enghien. Daubrecq je takrat že mislil, kakor misli še danes, da se je zgodil pri njem navaden vlom, ki je imel samo namen, odnesti njegovo dragoceno pohištvo. V tej zmoti ga je potrdilo posebno xo, da ste pri stvari udeleženi tudi vi.
— Toda, zamašek je vendar izginil . •.
— Tisti zamašek, ki je izginil, pač nima posebnega pomena za Dau-brecqa, saj je le vzorec ...
— Kako pa to veste?
— Ker je na spodnjem koncu nekoliko opraskan; sicer sem se pa o tem prepričala na Angleškem.
— A zakaj je potem umorjeni Leonard nosil v žepu ključ do orna-, re, v kateri je bil hranjen ta zamašek in kako da je Daubrecq ta zama^ šek prinesel seboj v Pariz?
— Brez dvoma pazi Daubrecq na ta zamašek, ker je vzorec drugega, ki ima zanj velikansko važnost. Zato sem ta zamašek nesla tudi nazaj v njegovo vilo, predno je zapazil, da je bil ukraden. In zato sem tudi drugič, ko ste imeli vi zamašek v žepu, napotila malega Jacquesa, da vam ga je vzel in ga dala hišnici, da ga je položila na mesto, kjer je bil prej.
— Daubrecq torej nič ne sumi?
— Ne! On ve, da iščemo listo podkupljenih poslancev, ne sluti pa nič, da veva Prasville in jaz, v kaki stvari ima to listo skrito.
Lupin je vstal s svojega stola in je šel razmišljuje parkrat po sobi gor in dol. Potem se je vstavil pred Klariso Mergv.
— Če vse preudarimo, se pokaže, da od dogodka v Enghienu niste prišli niti za korak bližje svojemu cilju.
— Niti za korak, je pritrdila gospa. Trudila sem se dan za dnem s pomočjo onih dveh mož, se časih ravnala po njihovih nasvetih in časih po lastnih nazorih, a vse brez pravega načrta, brez pravega cilja ...
(Dalje prihodnji*.*
■~ ...
zavest nam Je morila srce. zavest,
da smo izgubili naše narodne Trbovlje v osrčja slovenskih zemlja, prodani in izdani od na§ih sobratov. Kaj bo zdaj, se  vprašujemo, šepe-
čemo...
Posledice tega udarca so dalekosežne. Bati se je, da postane okrajni zastop laški popolnoma nemški in da pade cel laški okraj. Saj vemo, da stoji sv. Krištofska občina pod vplivom laških nemškutarjev. Iz Zidanega mosta prihaja vest, da so se združili tamošnji demokrati z Nemci, da si pribore tudi 3. razred. V kratkem se spopolni krajni šolski svet v Hrastniku, kako bo odločila Tiemška večina, si lahko predstavljamo. Izid občinskih volitev bo napravil skrajno slab vtis na slovensko javnost, nasprotnega na vlado in njene kroge. O težkih posledicah za občane same niti ne govorimo. V korist domačinov gverk in demo-kratje ne bodo delali, ker ti vsi zasledujejo svoje koristi.
Trboveljci in Hrastničanie! Deta, napornega dela bo treba, da popravimo svoje grehe, zbrišemo ta madež ter spravimo svojo občino tja, kakor smo jo pred 21. leti. Pri tem delu moramo biti udeleženi složno vsi. ki smo res narodni. V to svrho pa je na mestu, da se spoznamo med seboj in sami sebe in da izčistimo svoje vrste. Nikarte obupavati. temveč zidajte znova, kar razpadlo: podlaga pa mora biti trdna in čvrsta, da bodo trdne in Čvrste tudi Trbovlje, ko jih vrnemo svoiemu narodu. In to se bo zgodilo! .
Ljubjans&i občinski svet.
Ljubljana, 10. marca 1914.
2upan otvori sejo ob 6. popoldne, imenuje za zapisnikarja občinska svetnika gg. Reisnerja in Jer jaka ter naznani, da sta opravila svojo odsotnost občinska svetnika gg. dr. Novak in dr. Zajec. Zupan g. dr. Ivan Tavčar naznani nadalje, da je poslal c. kr. sodni svetnik g. Cernstein v Kočevju 50 K, ki naj se razdele v smislu volila c. kr. mornariškega oskrbnika v p. Vacla-va Cemsteina med uboge. Župan mu je izrekel zahvalo. Došel je Almanah mesta Zagreb in knjiga Evgena Swhwidlerja. Arbeiternachweis. Obe knjigi sta v arhivu na razpolago. Župan g. dr. Ivan T a v č a r se oglasi nato k nujnemu predlogu, predsed-tvo prevzame podžupan g. dr. Karel T r i 11 e r.
Zvišanje deželnih doklad.
Župan g. dr. Tavčar izvaja:
Slavni občinski svet!
Kakor znano, je deželni zbor sklenil povišati deželne doklade, zato je nujno, da se izreče o tem zvišanju tudi mestni svet, kot zastopnik onega dela prebivalstva naše dežele ki bo po tem zvišanju najbolj prizadeto.
Nujnost je bila sprejeta in župan nadaljuje:
Slavni mestni svet! V zadnjem zasedanju deželnega zbora se je v pokritje deželnega pri-mankljaja v znesku 1,600.000 K sklenilo povišati deželne doklade po celi deželi. Za nas, ki živimo v tem mestu je pred vsem važno vprašanje, v koliko bo pri tem zvišanju prizadeto prebivalstvo našega mesta. Povišale so se doklade na zemljiški davek za I57r, obrtni davek za 15% in vsi drugi direktni davki za 35%. užitni-na v Ljubljani pa na 174%. Nam ne preostaja drugega, kakor da vprašamo, kakšne finančne konsekvence bo to imelo za Ljubljano.
Izračunalo se je in v številkah ie dognano, da bo dežela vsled tega povišanja užitnine vzela iz Ljubljane okrog 400.000 K. iz drugih davkov pa bo dobila okrog 350.000 K. Lahko trdim: Če bo ta zakon sankcijoniran, se bo vsled tega davek povišal za najmanj 800.000 K.
Po mojih mislih je ta davek krivičen ker ne stofi prvič v nobenem razmerju z dobrotami, ki jih dobiva Ljubljana od dežele, na drugi strani pa tudi zato, ker se }e nenaravno visoko povišal ravno davek, ki zadene revnejše sloje ravno tako, ali pa še hujše, kakor bolje situirane kroge.
MoJa naloga ni, da bi tu vzdihoval. Vzdihovanja je bilo dosti v deželnem zboru. Mislim pa, da je absolutno nevzdržljivo, če dežela zahteva od Ljubljane, da naj plača polovico deželnega deficita. (Klici: Škandal je to!)
To ni V razmerju z obrtnim in trgovskim stališčem Ljubljane. Če prisilijo Ljubljano k takemu plačevanju, je to najmanj rečeno, skrajno neusmiljeno, da ne rabim drugega izraza.
Če primerjamo deželni proračun in proračun mestne občine ljubljanske, pridemo končno do sklepa, da
mora LJuUiaoa za deželne ootreba
ota£#vatl vat kakor za a vaj* Isites
Ce bi na primer prisilili Dunaj k takem« plafiavanju, potem M videli, kak krik bi nastal!
Obžalovanja vredno le le povl-Isate tudi s lega staliMa, kar |e mestna občina aMeails z oratjeni leel pogodbo, na podUgl katere mora plačevati
občina erarju 271.000 km
za zakup užitnine. Ne prikrivam, da mestna občina že lani, ie pod staro pogodbo, ni dobila od užitnine onih vsot, ki jih je izdala za zakup. Sedaj pa mora biti vsakemu jasno, da bo k on s um v Ljubljani padel in mestna občina ne bo mogla dobiti iz užitnine one vsote, ki jo bo izdala za zakup. Tudi v tem pogledu bo zadeta Ljubljana zelo občutno in nič ne pretiravam, če pravim, da bo primankljaj znašal morda 100.000 K. Na drugi strani pa ne rečem, da bi bile mestne finance slabe, pač pa je gotovo, da so šibke in Če bo dežela vedno samo jemala iz mesta, potem tudi mestna občina ne bo mogla misliti na ureditev svojih financ.
Zato sem takoj, ko je bila v deželnem zboru sprejeta predloga, brzojavki svoje pomisleke ministrskemu predsedniku in vodji finančnega ministrstva ter vložil obširen prome-moria, v katerem sem dokazal, da zasluži Ljubljana usmiljenje. Zato stavim tudi danes sledeči
nujni predlog.
Mestni svet skleni:
1. V imenu mestne občine ljubljanske in njenega, v kolikor pridejo v pošte v deželne doklade, že itak preobremenjenega prebivalstva se z vso odločnostjo ugovarja proti povišanju deželnih doklad. s katerimi se Ljubljani naloži fkoraj polovica deželnega pri-mankljaja. torej letnega noveea davka 800.000 K.
2. Mestni svet obžaluje, da je deželni zbor. oziroma večina tega zbora tudi pri t« priliki držala se pogubonosnega vodila, da se iztisne iz Ljubljane kolikor največ mogoče in da so se pri tej priliki na 174 povišale tiste doklade, ki bodo naiobčutneje zadevale revne sloje našega prebivalstva.
3. Mestni svet obžaluje, da Je z deželnimi dokladami mestna občina prav občutno prizadeta pri svoj? užitninski pogodbi z državo, ker je gotovo, da bo vsled povišanja deželnih doklad zdatno padel konsum v Ljubljani.
Mestni svet konstatira, da Ljubljana od dežele ničesar ne dobi in da !e povišanje deželnih doklad oprto na diferenciranje ne med davkoplačevalci, temveč med voliici posameznih političnih strank: zategadelj je mestni svet prepričan, da je taka gospodarska politika dežele skrajno krivična in nevzdržljiva.
4. Mestni svet odobruje vse korake, katere je župan napravil proti neznosnemu povišanju deželnih doklad ter pooblašča žicana, da o današnjem sklepu obvesti ministrskega predsednika kak "»r tudi voditelja finančnega m listr-stva.
K besedi se je oglasil zas »pnik nemške stranke, občinski svetrik g. P a m m e r , ki je izvajal, da so Nemci proti vsakemu diferenciranju in da bodo glasovali za predlog.
Kot drugi se je oglasil k besedi občinski svetnik g. Kristan, ki se tudi pridružuje nujnemu predlogu ter obširno utemeljuje krivičnost takega diferenciranja, ki najhujše zadene delavske sloje. Kritizira, da je Ljubljana v veliko večji meri kakor drugi kraji na Kranjskem prizadeta po novih dokladah. Če se je hotelo Ljubljano posebno obremeniti, bi se bilo moralo to zgoditi le sporazumno z zastopom ljubljanskim. Tendenca vseh sfklepov deželnega zbora pa je ta, da se Ljubljana popolnoma izčrpa, ne dobi pa ničesar. To diferenciranje pa nosi poleg tega še popolnoma strankarski značaj.
V imenu S. L. S. Ie podal nato občinski svetnik g. L i 11 e g zelo interesantno in značilno izjavo:
Tudi mi uvidevamo, da je predlog županov upravičen in da so njegova izvajanja utemeljena. Zato bomo glasovali za ta nujni predlog. Želimo pa, da se izpusti drugi odstavek tretjega predloga ali pa vsa], da se o tem odstavku glasuje ločeno, ker v tem odstavku mestni svet konstatira, da ne dobiva ničesar od dežele. (Klic: Res je! Kje pa je dr. Zajec?) Faktično je povišanje deželnih doklad
krivično In neupravičeno. NI pa res, da bi služIlo diferenciranje doklad samo v strankarske namene* ker bodo po teh dokladah prizadeti tudi pristaši S. L. S. v L)ubl]anl. Glasovali bomo za županov predlog.
Pri glasovanju so bili vsi 4 deli županovega nujnega predloga, iz-vzeiaži dfugi odstavek ttoUcga pred-
loga, sprejeti s vsemi glasovi občinskega sveta, drugi odstavek tretjega predloga pa je bil sprejet z glasovi naprednjakov, Nemcev bi socijalnoga
demokrata.
Občinski svetnik g. H u d o v e r-n i k je poročal nato e dopisu deželnega odbora glede nameravane pri-klopitve dela občine Moste mestni občinL Deželni odbor je naročil županu, da naj izposluje izjavo občinskega sveta glede priklopitve tega dela občine Moste od Zelene jame do kemične tovarne. Na prvi pogled ie razvidno, da je seznam deželnega odbora nepopolen In skrajno površen, manjka namreč cela vrsta parcel. Predlogu deželnega odbora personalni in pravni odsek v smislu županovega dopisa z ozirom na to, da ni sedal pravi čas za tako priklopltev in tudi kljub temu da je ta del občine Moste v vsakem oziru zanemarjen, ni mogel pritrditi.
Zupan razjasni, da je občina Moste napravila sklep, ki ie popolnoma nejasen. Od posestnikov v Zeleni jami je skoraj polovica izpuščena, tako da bi bil po tem načrtu eden tamošnjih stanovalcev pod mestom, sosed pa pod inoščansko občino. (Klic: Politična geometrija!) Ta ope-rat je popolnoma neporaben. (Pritrjevanje.) Odklonitev se odobri.
Poročevalec oočinski svetnik g. Hudovernik poroča nato o razpisu c. kr. deželne vlade glede prošnie deželnega odbora kranjskega za podelitev obrtne koncesij s za
kranjske deželne elektrarne
s sedežem v Ljubljani.
Deželni odbor prosi za neomejeno koncesijo za električne naprave in daljnovode ne samo za celo deželo, marveč tudi za posamezne občine in zadruge. Mestna občina ugovarja temu, da bi se dala koncesija za Završnico že sedaj, dasi v Ljubljani ni še duha ne sluha o teh deželnih električnih napravah. Proti taki koncesiji mora mestna občina Ijuhianska kar najodločneje ugovarjati. Mestna občina ima sama svojo koncesijo, ki popolnoma odgovarja kr2jevnim razmeram ter je s svojo elektrarno v posesti nekakega monopola za električne s?le. Branila se bo torej popolnoma naravno proti vsaki konkurenci, zlasti ker ne more utrpeti dohodkov iz svoje elektrarne.
Sprejeti so bil^nato sledeči predlogi:
1. Mestna občina ljubljanska najodločneje ugovarja proti temu, da bi se deželnemu odboru podelila z ozirom na završniško električno centralo neomejena koncesija tudi za Ljubljano.
2. Občinski svet naglasa, da je mestna občina v posesti koncesije. Ki krajevnim razmeram popolnoma zadošča.
3. Deželna vlada se opozarja, da mestno gospodarstvo dohodkov iz mestne elektrarne ne more pogrešati.
4. Deželna vlada se poživlja, da o svojem tozadevnem sklepu obvesti tudi mestno občino ljubljansko.
5. Zupanu se da pooblastilo, da v slučaju, da dobi deželni odbor neomejene koncesijo, vloži pritožbo na ministrstvo in če treba tudi na upravno sodišče.
Za te predloge so glasovali vsi občinski svetniki, razen svetnikov S. L. S.
Na predlog istega poročevalca se sprejme izprememba besedila ustanovnega pisma za cesar Franc Jožefovo jubilejno ustanovo za obiskovalce obrtno-strokovnih šol.
Podžupan g. dr. Karel T r i 11 e r poroča o ponudbah za najem mestne kopeli v Koleziji do 30. aprila 1917. Kopel se odda ponudniku Tomo Korbarju za letnih 1500 K pod že znanimi pogoji.
Sossovim dedičem se dovoli za posojilo Mestne hranilnice v znesku 15.000 K prednost zastavne pravice pred 3% potresnim posojilom, ker je to posojilo po vrednosti posestva v znesku 80.000 K popolnoma varno.
Razstave mest v Lvonu se mestna občina ljubljanska ne bo udeležila.
Občinski svetnik g. B o n č a r poroča o prizivu Katarine Kovic proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe barake za prodajo živil ob Metelkovi ulici. Postavitev barake se dovoli do preklica.
Občinski svetnik g. R u ž i č k a poroča o posipanju ceste Galjevice in glede parcelacije mestnega sveta med Dolenjsko cesto in progo Dolenjske železnice. Dolenjski kolodvor se bo razširil in zato ne kaže to dvoje izvršiti že sedaj. Sicer je za parcelacijo izdelan načrt, parcelacija pa se bo izvršila šele, kadar se bo pokazalo koliko sveta . potrebuje Dolenjska železnica in kadar se bodo oglasili interesenti. Za enkrat se obe vprašanji odgodita. K predlogu je govoril Občinski svetnik g. Zupančič.
Na predlog občinskega svetnika g. dr, Rippenbacberia m ai-I
pueti Leopoldu Rothu   pasji davek
za njegovega psa čuvaja na Cesti na Rožnik.
Za direktorij mestne elektrarne in mestnega vodovoda poroča občinski svetnik g. Reisner glede preuredbe uprave obeh mestnih podjetij. Uprava naj se izpremeni popolnoma v trgovskem smislu po vzorcu drugih mest tako, da bi stal direktorij teh podjetij napram občinskemu svetu v podobnem razmerju, kakor upravni sveti delniških družb napram občnim zborom delničarjev, dočtm je sedanji direktorij le nekak poročevalec. Podjetji se na ta način osamosvojita na trgovski podlagi. Direktorij je že izdelal opravilni red za bodoče ravnateljstvo in glede osamosvojitve od mestnega knjigovodstva in likvidacije. O tem opravilnem redu naj se posvetuje razširjeni direktorij. V principu se sklene taka osamosvojitev ter v svrho na-daljnih posvetovanj izvolijo v ta direktorij še 4 občinski svetniki in sicer gg. dr. Novak, Ružička, Pammer in L i 11 e g. Sklene se nadalje, da se otvori lastna prodajalna mestne elektrarne v sedanjih prostorih zglaševalnega urada. V tej prodajalni se zglašujejo tudi popravila in sprejemajo naročila. Oddajni red se izpremeni v tem smislu, da se strankam, ki se ne pokore predpisom mestne elektrarne, zaračuna 1 v več za hektovat, oziroma odvzamejo eventualne ugodnosti. Drugi tozadevni predlogi bodo spadali že v delokrog novega direktorija.
Na predlog istega poročevalca se odpiše raznim prosilcem polovica plačila za večjo porabo vode, samo g. Treotu se glede njegove prošnje za hišo na Marije Terezije cesti ne ugodi.
Sledile so nato še razne interpelacije tako obč. svetnika g. Beliča glede posipanja ceste od Dunajske ceste proti gimnaziji in prepovedi vožnje na tej cesti, občinskega svetnika g. M a 11 y a glede prošnje na železniško ministrstvo, da se zopet ustavi gorenjski poštni vlak, ki prihaja v Ljubljano okrog 7. zvečer, otfcinskega vetnika g. Pammer j a glede sklicanja odseka za mestno plinarno in komisijonalnega ogleda pri podirajočem se delu starega rimskega zidu na Mirju. Nadalje so sledili predlogi, oziroma interpelacije zaradi trebljenja jarkov ob poti na Rakovo Jelšo, trebljenja jarkov pri Dolenjski železnici, zasaditve sadnega drevja ob Ižanski cesti in vodovodne cevi v Jenkovi ulici. Občinski svetnik g. Kristan želi primerne razglasitve, kje se naj organizacije ki so upravičene do podpore za svoje brezposelne člane, zglase. Nato je slediia
talna seja.
Občinski svet je dovolil, da nastopi g. dr. Alojzij Kraigher službo sanitetnega asistenta najkasneje 1. julija 1914.
Dvema učiteljema na mestni šoli na Barju se je dovolila potnina po 200 K na leto. Vdovi pok. mag. uradnika An t. G u t n i k a se je dovolila normalna pokojnina. Sklepanje o priznanju posmrtne četrti se je odgodilo.
Ugodilo se je prošnji vdove nekega mag. uslužbenca za nadaljno prejemanje vzgojnine.
Sklepanje o predlogu obe. svetnika Kristana glede sustentacijske gaze nekemu slov. igralcu se je odgodilo.
Ugodilo se ie prošnjam: za prenos gostilniške koncesije J. Bernar-dovih dedičev s Poljanske ceste št. 26. na Sv. Petra cesto št. 26: za koncesijo za žganjetoč Ant. Ravhekar-ja pred Škofijo in za razširjenje kavarniške koncesije Leopolda Tratnika.
Prošnja za prepis gostilniške koncesije vdove Trškanove, omože-ne Kokaljcve, na njeno sedanje ime je bila odklonjena.
afera Sviha.
Doigrana je tragična igra. Kadar je umrl človek, ki je delal v svojem življenju samo krivico, molče celo nasprotniki. Šviha je mrtev, za češki narod je mrtev, ob njegovem moraličnem grobu pa ne morejo in ne smejo molčati niti oni, ki so še pred dnevi hodili za njim. Grozne so bile obdolžitve, ki so jih izrekli »Narodni Listy«, proti dr. Svihi. »Češke Slovo« pravi, da je narodno - socijalna stranka izvedela za dr. Šviho-vo krivdo šele iz »Narodnih Listov«. To ni samo mogoče in verjetno, marveč — lahko rečemo — edino mogoče. Kako bi pač mogla cela vrsta uglednih in idealnih mož vedeti za zločin in ne storiti koraka, da bi iztrebila zlo? Enako pravično pa bi moralo biti »Češke Slovo« napram »Narodnim Listom«, ki so odkrili afero. Dr. Kramar je pač slišal že pred dvema letoma o obdolžitvi proti d& Svihi, verjeti pa tel obdolžitvi
ni hotel in ni mogel, ker razen obdolžitve ni imel nobene opore za njegovo krivdo. Končno pa vzemimo slučaj, da bi bil dr. Kramar obvestil narodno - socijalno stranko o grozni sumnji že pred dvema letoma, ne da bi bil imel dokaze v rokah. Posledica bi bila, da bi padla narodno - socijalna stranka po mladočehih kot obrekovalcih. Švihovo krivdo bi bili kratkomalo utajili, ker ne bi bili verjeli, da je mogoča taka propalost. — Zato je jalova trditev, da nosijo krivdo mladočehi, ker nobeden ni opozoril narodnih socijalistov: »Pazite na Šviho!« — Isto velja za pokojnega urednika Anyža, ki ga pa jc vezala poleg tega še častna beseda.
O koncu afere Šviha poroča »Češke Slovo« sledeče: Ko sta prišla oba tajnika narodno - socijalne stranke k dr. Švihi, da ga pozovetu v imenu eksekutive narodno - socijalne stranke, da odloži mandat, ju je sprejel Šviha s solzami v očeh ter rekel: »Torej, tudi vi me obsojate? Prisegam, da sem popolnoma nedolžen! Če je še pravica na svetu, se bo moja nedolžnost izkazala.« Nato je vzel iz žepa brovning in govoril: > Če bi ne imel žene in otrok, bi vedel, kaj moram storiti.« List piše nadalje: Šviha je sedaj zunaj stranke. Če je nedolžen, naj se zagovarja. Mi smo postopali pravilno. Ne moremo o nJem soditi, ker nam ni nobeden predložil materijala. Uklonili pa smo se sodbi ljudi, o katerih objektivnosti ne smemo dvomiti.
Kljub krivdi dr. Švihe, leži v aferi tragika, ker je od te afere zadeta stranka, ki gotovo ni sokriva tega groznega zločina, ker ie od te afere zadet ves češki narod. Dasi-ravno se je izvršila huda operacija, bo treba vendar še mnogo potrpljenja in precej časa, da bodo izginili sledovi te bolezni. Zato pa je treba dosti dobre volje in samozatajeva-nja, zlasti na strani mladočehov, kakor tudi na strani narodnih socijalistov, da se rana ne vname.
V tem pogledu je velike važnosti druga obdolžitev v čeških krogih, to je obdolžitev, da je dobivala narodna svobodomiselna stranka za svoj list »Den« denar iz dispozicijskega fonda. Upati je, da bodo sedaj utihnili tudi ti glasovi, zlasti, ker je akcijski odbor stranke o tej aferi podal sledečo izjavo:
Akcijski odbor konstatira, da so bile vse obdolžitve glede prejemanja denarja iz dispozicijskega fonda povsem prazne trditve, brez najmanjše podlage in brez dokazov in da so vse te trditve bile jasno zavrnjene, tako na roki spisov, kakor na podlagi izpovedi časti vrednih in verodostojnih mož. Iz končane preiskave, ki jo je izvedel akcijski odbor stranke, se proglaša, da stranka od vlade iz dispozicijskega fonda ni nikdar in v noben namen ni dobila nobene vsote niti za »Den«, niti za volilni fond, katerega je oskrboval in za katerega je bil odgovoren pokojni predsednik izvrševalnega odbora dr. Vaclav Škarda. _
Proporcionalna volilna pravica v Nižji Avstriji.
Včeraj dopoldne se je sestalo '41 županov od proporcionalne volilne pravice zadetih nižjeavstrijsfkih mest in krajev. Konstatiralo se je, da se je izreklo izmed 90 občin, v katerih naj bi se uvedel proporc, 60 odločno proti proporcionalni volilni dolžnosti. V imenu nemškega Nationalver-banda je izjavil dr. Gross, da se bo Nationalverband odločno protivil proporcu ter je konstatiral, da se je proti temu izrekel tudi namestnik. Župani so izročili na namestništvu tudi tozadevno spomenico.
Hrvaški sabor.
V včerajšnji seji hrvaškega sabora, ki se je pričela opoldne, je pred prehodom na dnevni red govoril ban S k e r l e c z. Zavračal je trditev opozicije, da je zakon o razlaščeva-nju kršenje državnopravne nagodbe in da je stara takozvana narodna stranka zastopala v tem vprašanju radikalnejše stališče, kakor je zastopa sedaj hrvaško - srbska koalicija. Glede bivšega bana dr. pl. Tomaši-ca, o katerem je posl. dr. Horvat trdil, da se je izrazil, da smatra zakon o eksproprijaciji za kršenje nagodbe, je rekel ban baron Skerlecz: Znano je, da je bil dr. pl. Tomašič vodja narodne stranke, da je bil intimen prijatelj grofa Khuena, minister in ban in da je pred nekaj dnevi bil imenovan za čana magnatske zbornice.
On stoji na čelu denarnega zavoda, ki je v zelo ozkih stikih z vlado. Zato je popolnoma nerazumljivo, da opravlja dr. Tomašič še vedno ta posel, dasi je mnenja« da vlada kjR& nagodbeni zakon.       * *
Na to je govoril poslanec hrvaško - srbske koalicije dr. Hinko-vić.
Govoril je obširno o ekspropri-iacijskem zakonu ter polemiziral proti izvajanjem posl. dr. Horvata.
Pri razlaščevanju je treba uva-ževati dva momenta: pravico do eksproprijacije in eksproprijacijsko postopanje. Razlaščevalna pravica v skupne svrhe brez dvoma pristoja skupni vladi, dočim je razglaščeval-no postopanje stvar avtonomne vlade.
Predsednik je ob 1. prekinil sejo. V popoldanski seji je dr. Hinković nadaljeval svoj govor.
Vsak poskus teh čet prekoračiti mejo, bodo Srbi in Grki energično zavrnili. Srbsko zunanje ministrstvo tudi še izjavlja, da se bo srbska vlada v bodoče v vseh zadevah, ki se tičejo varnosti mej in sosednih odnošajev, obračala direktno na vlado albanskega kneza, ki je odgovorna za vse dogodke.
Italijanska ministrska kriza.
Italijansko ministrstvo Je sklenilo z ozirom na položaj v parlamentu podati svojo demisijo. Ministrski predsednik Giolitti je prišel ob 11. dopoldne v Kvirinal ter podal kralju demisijo celega kabineta. Živahno se razpravlja sedaj o vprašanju nasledstva. Na eni strani se zatrjuje, da ima le Giolitti sam upanje na zanesljivo večino, na drugi strani pa kroži vest, da je kralj že poveril Sonninu sestavo novega kabineta, ni pa znano, katere stranke mu bodo stale na strani. Šišati pa je tudi imena Salan-dra in Garcano, eventualno tudi Ti t toni. _
Db avstrijsko-črnogorski meji.
Zaradi dogodkov ob črnogorsko - avstrijski meji je bila vložena v črnogorski skupščini interpelacija, če je res, da je Avstro - Ogrska šiloma zasedla Sjenokos in kaj hoče vlada sedaj storiti. Ministrski predsednik v tej seji ni bil navzoč.
O incidentu samem poroča Neue Freie Presse< sledeče: Črnogorski okrajni predstojnik Ramadanovič, v čegar okrožju se je zgodila ifera pri Metalki, je povabil okrajnega predstojnika v Čajnici Schreiber-ia k razgovoru o dogodku na kraju, kjer se je dogodek izvršil. Tam je izrekel Ramadanovič svoje obžalovanje nad dogodki ter izrekel upanje, da se bo zadeva mirno in sporazumno rešila. Schreiber je odgovoril, da je to mogoče šele, če odpokliče črna gora svoje čete, ki jih je zbrala nasproti Metalki. Ramadanovič je nato odredil, da so se črnogorske čete umaknile, nakar so se odstranile tudi avstrijske čete. Stražnico in pot pri Metalki pa je zasedel en voj bosansko - hercegovinskih čet.
Homerule.
Ko je vstal ministrski predsednik Asquith, da predlaga drugo branje homerule, so mu prirejali njegovi pristaši navdušene ovacije. Ministrski predsednik je izjavil, da predloga ne vsebuje nobene krivice, niti napram kakemu stanu niti napram kaki osebi. V Ulstru in drugod na Irskem pa grozi akutni konflikt, če se zakon popači ali pa odloži za nedoločen čas. Sporazum mora imeti za predpogoj s strani unionistov sprejetje zakonodajne in izvršilne oblasti v Dublinu in s strani ministerijalne franke posebno postopanje napram manjšini v Listni. Ulster mora dobiti nekako izjemno stališče napram Dublinu, te grofije same pa naj se odločijo, če se hočejo za sedaj izločiti za 6 let. Potem bi se dalo že odločiti ali naj ostane ta izločitev trajna ali ne. Parlament bo najkasneje leta 1915. razpuščen, morda pa tudi že prej. Zakonodajna doba prihodnjega parlamenta pa bo trajala le do novembra 1920. Vršiti bi se torej 2 splošni volitvi, predno bi se končala izločitev Ulstra. Ulster pa bi obdržal svoje zastopstvo v parlamentu, samo za upravo in poduk bi dobil posebne oblasti.
Štajersko.
8 Albaniji ne bo miru.
Zographov, vodja epirskega gibanja,   brzojavlja,   kakor poroča Neue Freie Presse«, sledeče: »Evropa pozna ves dejanski stan. Evropa ve, da živi kakih 150.000 kristjanov pod policijo in  anarhijo muzli-manskih Albancev. V narodnem sa-mozatajevanju, da ne škodujejo Gr-\ so se Epirci podvrgli vsem za-;.vam. Predno odgovarjam na klic /oje domovine, pa sem hotel storiti le zadnji poskus s tem, da  sem se obrnil do velesil. Poskus je bil brezmesen. Sedaj so mirovna sredstva izčrpana In potrpežljivosti je konec. Vzdržati moramo proglašeno avtonomijo. 2e je tekla kri. Eden izmed naših je padel zadet od grških krogel, več drugih, med njimi tudi žene, se bori s smrtjo. To je prva posledica razsodbe in strašnega pritiska na Grško.« — Ta izjava se naslanja na •ledeči dogodek. V bližini Tepelenija je prišlo do hudega boja med alban-ini četami in Grki. Boj je trajal cel i. Končno so se   morali Albanci nakniti z velikimi izgubami. Skoraj »časno pa je prišlo pri Georgudsa-desu do krvavega boja med grškimi -etami in svetimi bataljoni. Sveti bataljoni so hoteli izprazniti neko zalogo orožja, grške čete pa so to preprečile. Na strani Epircev je bilo 7 ških in 2 ženski ranjeni. Eden je že umrl. — Zaradi dogodkov v Epi-•n zlasti zaradi blokade pristanima v Santi Kvaranti je bila vložena v grški zbornici interpelacija. Zunanji minister dr. Streit je odgovoril, da je imela blokada namen preprečiti napade vstašev na tuje ladje, kar bi moglo imeti za posledico tujo intervencijo. Minister je predložil par-amentu tudi korespondenco   z Zo-/raphosom, iz katere je razvidno, da so bile grške obasti   brez vednosti Drovizorične epirske vlade odstavljene. Grška vlada bo te oblasti zo pet imenovala. Pa ne samo v Epiru, tudi drugod po Albaniji se pripravljajo resni dogodku
Iz Belgrada prihajajo vesti, da se zbirajo Arnavti v velikem številu >b srbski meji pri Debru. Enako gi-oanje le opažati tudi ob grški meji.
Sedemdesetletnica dr. Josipa Serneca. V sredo dne 18. marca zvečer priredita celjska Narodna čitalnica in Posojilnica v zvezi z vsemi celjskimi naronimi društvi na čast sedemdesetletniku dr. Josipu Serne-cu banket. Pred banketom se vrši slavnostno zborovanje, na katerem se bode opisalo delo dr. Josipa Serneca za napredek celjskega in sploh celega spodnještajerskega Slovenstva. Skoraj 30 let je bil ta mož voditelj celjskih Slovencev na političnem in gospodarskem polju; iz male in brezpomembne kolonije je vzrastlo tačas celjsko Slovenstvo do močnega, življenja in napredka zmožnega činitelja. Dolžnost je torej naša, da mu ob sedemdesetletnici izkažemo svoje simpatije. In prepričani smo, da bedo pri skromni naši proslavi tudi radi sodelovali vsi štajerski Slovenci, zlasti društva in zadruge, ki so posestrime celjske Čitalnice in Posojilnice. Posebnih osebnih vabil za banket se ne bode razpošiljalo. Kdor se ga pa misli udeležiti, naj pošlje do nedelje prijavo in 4 K pisarni dr. Jurija Hrašovca v Celju. Pri slavnostnem zborovanju sodeluje celjsko Pevsko društvo, pri banketu pa pol-ncštevilni orkester Narodne godbe. Začetek slavnostnega zborov^ ia je ob 6., banketa pa ob 7. uri zve. ~r.
Iz službe pri Južni železnici. Na novo sta bila sprejeta uradniški; aspi-ranta Fric Nachtigall (Trbov ) in Pere Jožef (Slov. Bistrica). Pr stavljeni so: postajenačelnik Julij 1 -uška kot pristav v Maribor; revi Do-meš Emil iz Ptuja v Gradec; pristav Franc Mojs iz Ptuja v Auer na Tirolskem; asistenti Hlebec Jožef iz Rač v Lipnico, Alojz Lukanc iz Sp. Dravograda v Rače. Jožef Pfeifer iz Pragerskega v Bruck ob Muri; prov. asist. Gonsa Franc iz Niederdorfa na Pragersko in Moser Friderik iz Laškega v Vordernberg.
Odkod pa imajo spodnještajer-ski klerikalci denar? Slučaj Šviha vzbuja tudi po Spodnjem Štajerskem kaj čudne misli. Znano je, da je izhajal 1. 1907. v Mariboru slovensko klerikalni, nemško pisan list »Siidoster-reichische Stimmen«, ki je dobival vladno podporo. V najvišjih krogih je tedaj vznikla misel o »Grossoster-reichu« in omenjeni list je imel nalogo pripravljati pot tej ideji med Jugoslovani. Dejstvo o vladni podpori za ta list je bilo splošno znano; govorilo se je o njem v našem časopisju, ne da bi kdo oporekal. Kmalu na to so začeli mariborski klerikalci izdajati »Stražo«. List je imel malo naročnikov in inseratov, izhajal je pa trikrat na teden. Vseh dosedanjih 5 let je imela gotovo do 100.000 K zgube. Odkod se je vzel ta denar? Cirilova tiskarna sama ga ni zmogla. Slovenska Straža« ga tudi ni toliko za »naročnike v obmejnih krajih« prispevala. Da bi pa klerikalni politiki kaj iz lastnih žepov prispevali, nam ni znano. O njihovi požrtvovalnosti je prav malo slišati. Torej odkod denar? K temu je treba pomisliti, kako ogromno vsoto so žrtvovali klerikalci za volitve vsa zadnja leta Na stotine, da. na tisoče kron so do-
bivali posamezni agitatorji kot raz-položnino. Na stotine centov se je razdelilo plakatov, knjižic, letakov — v katerih ni bilo nikdar citati odločnih izjav o boju proti naši nem-škutarski vladi. Idimo dalje: kaka je politika naših klerikalcev proti vladi? Ali čujete kdaj, da bi prijeli za ušesa, katerega višjega vladnega uradnika? Lani, ko je bil otvorjen novi most v Mariboru in so Nemci naravnost nasilno postopali proti Slovencem, so izginili neznano kam vsi klerikalni vodje ... Ali čujete, da bi klerikalci kdaj resno, ne po Ver-stovškovo, prijeli justično upravo, se brigali za razmere pri pošti in žeiez-nici? In če kaj store, je to le prazen, neškodljiv manever. Ali so vsa ta dejstva v kaki zvezi z onimi neznanimi denarnimi viri klerikalne politike? čudno je vsekakor to, da so morali v politične namene naši na-prednjaki žrtvovati osebno že velike vsote denarja, da so se morali napraviti celo dolgovi — v Mariboru pa je denarja vedno dovolj. Kako in odkod? Mi ne trdimo ničesar drugega kakor, da so vsi navedeni pojavi zelo, zelo čudni in da bi klerikalci dobro storili, ako bi kdaj odkritosrčno o njih spregovorili.
Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo, dne 8. marca so na našem od ru ponavljali v Mariboru igrano dramo »Tiha sreča . Osobje je bilo isto, samo igralo se je po splošni sodbi slabše ko v Mariboru. Kdo bi pa tudi z veseljem igral, če vidi pred seboj napol prazno dvorano? Prihodnjo nedeljo je benefična predstava režiserja g. Moleka. Želeti je nujno, da vsaj takrat občinstvo našemu pre-marljivemu režiserju na čast napolni dvorano.
Iz Št. Jurja ob J. ž. Od 7. do vštevši 10. aprila t. 1. se vrši na tukajšnji deželni kmetijski šoli VI. knjigovodski tečaj za kmetske posestnike. Prijave k temu tečaju se naj pošljejo do 28. marca ravnateljstvu.
V Šoštanju so zopet izvolili za župana Franca Woschnagga.
Iz Savinjske doline. Nekateri ugibljejo, kako da je dr. Šusteršič prepustil našemu dičnemu poslancu dr. Korošcu predsedniško mesto v državnozborskem klubu, da ga je celo vsilil. Stvar je vendar zelo jasna. Naš »dični« bil je ves čas le Šuster-šičev hlapčun, vse drugo mu ni bilo mar, razven »dunajskih izletov« in »Mai-Korso<c Zdai je dobil »hlapčun« svoj »Ion«, šusteršič pa je bil vedno dober špekulant, zato ni hotel skuše-nega parlamentarca za predsednica kluba, ampak je smel na to mesto Ie slavni vodja zloglasne obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Tako bo »ta naš« kmalo pripeljal državno-zborsko delegacijo v kozjo ulico, vsem v posmeh. S svojim hlapčunom kot slepim orodjem bo dr. Šusteršič nalašč ustvarjal take situacije, ob vsaki taki priliki pa bo stal tam na Ringu« vladi in klubu (!!) pripravljen v pomoč. Nemci imenujejo to »kravjo kupčijo,«. In ni vrag, da bi na tak način se ne dalo priti na ministrski stolec, ali vsaj se bo iz vlade na tak način dal izsiliti »baron« — baron Šusteršič!
fz Slov. Bistrice. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas letni občni zbor Čitalnice in C. M. podružnic. Udeležba je bila dokaj lepa, naše narodno obrtništvo je bilo skoro polno-številno zastopano; pogrešali pa smo marsikoga iz naše inteligence in je bila odsotnost nekaterih naravnost ostentativna. Upajmo, da se je to zgodilo zadnjikrat, kajti naše narodne razmere niso tako sijajne, da bi prenašale občutne vrzeli. Poročilo odbornikov obeh društev, ki stojite pod izbornim vodstvom gg. dr. Ravnika in Gumzeja, je pokazalo pri teh skromnih sredstvih prav lepe uspehe, kojih zasluga gre v prvi vrsti neumorno delavnim gdč. Janežičevi in Faiglovi. Naš ponos pa je vsekakor dr. Vošnjakova ljudska knjižnica; njeni sadovi nam zagotavljajo, da nam bo vodstvo C. M. družbe kmalu izpolnilo našo najiskrenejšo željo po otroškem vrtcu. Dnevni red zborovanja je primemo zaključilo temeljito predavanje g. dr. Brunčka iz Celja, ki nam je v imenu Zveze narodnih društev v enournem govoru predočil cilje in načrte vsenemškega gibanja v splošnem in glede naše ožje domovine posebej. Oduševljeni smo se razšli v nadi, da nas boj za narodni obstanek v Slov. Bistrici najde vse složne roko v roki.
Zaprti sejmi. Z mariborskega okr. glavarstva poročajo, da so zaradi kuge slinavke in grintavke pri goveji živini zaprti vsi sejmi v mariborskem, ljutomerskem, radgonskem in Upniškem političnem okraju. Ta kuga se je pojavila v več občinah okoli Spilfeida.
Iz Maribora. Za vodjo deželne kemične preskuševalnice je nastavljen neki Zachariades iz Vratislave v pruski Šleziji. Kaj ko bi štajerski de* žejni odbor Sel prihodnjič iskat
ga deželnega uradnika v Avstralijo?
Iz Rač pri Mariboru. Tukajšnjega nemškutarskega trgovca Jegliča je kaznovalo okrajno sodišče v Mariboru z globo 50 K, ker je kupoval od divjih lovcev v zanjke vlovljene zajce.
Koroško.
Drobne vesti. V protestantovsko molilnico v Celovcu je vlomil neznan tat, ki je odtrgal od zida nabiralnik, v katerem je bilo od 10 do 15 K drobiža. — Vajenec pri ključavničarskem mojstru Hudelistu v Celovcu Viljem Kamer je ogledoval samokres, katerega je dobil od vajenca Fillafer. Pridružil se mu je vajenec Kamig. Ko sta preobračala samokres po rokah, se je ta sprožil. Krogla je zadela Kaminga pod desnim očesom in se mu zarila v glavo. Fant je smrtno ranjen, odpeljali so ga v bolnišnico. — Plačila je ustavila be-Ijaška tvrdka Portner S. Stadler in prosi moratorij. Pasiva znašajo 400 tisoč kron. kritje pa približno 300.000 kron. — V Celovcu so začeli stavkati krojaški pomočniki. — V neki gostilni v Celovcu je ukanila neka mlada premetena ciganka natakarico za približno 145 K
+ Pozor, kupci za trgovine in gostilne! Prihodnji petek, dne 13. marca bo pri sodišču v Dobrli vasi na Koroškem dražbenim potom prodana lepa kmetija s trgovino in gostilno v Galiciji (last ge. Barbare Tevrovvskv). Cenjeno je na 28.000 K, plačati bo treba le polovico. V hiši je tudi pošta ter je sploh postojanka izborna in velike narodne važnosti.
Primorsko.
»Revolteila« in demonstracije v
Splitu. V nedeljo ie hotela zopet enkrat demonstrirati znana banda cit-tadina, ki pride po dvakrat na leto na ulice, da si prezrači instrumente. Toda v nedeljo je ta banda slabo naletela. Hrvatje, razjarjeni vsled na-silstev, ki so jih napravili Italijani na Revoltelli v Trstu, so se zbrali v ogromnem številu na trgu. Komaj je začela godba igrati, so zaorili po trgu klici: i Živel slovanski Trst!« »Doli z nasilniki!« Nastopila je policija in pozneje tudi orožništvo, da varuje laške godce. Obvarovala jih je sicer toliko, da niso bili tepeni, pač pa niso mogli igrati in so morali iti klaverno domov. — Če mislijo Italijani na ta način izzivati in zasmehovati Hrvate, odnosno vse Slovane, potem jim moramo povedati, da s tem ne bodo dosegli tega. kar hočejo, marveč ravno nasprotno.
Cestni pretepači. Lahi so zanesli boj za svojo kulturo zopet na cesto in so postali čisto navadni pobalinski napadalci. V zadnjem času je bilo zahrbtno napadenih več Slovencev, in sicer samo zaradi tega, ker so govorili slovensko. Seveda ti junaki napadajo samo takrat, če so v veliki premoči, takoj po napadu pa pobegnejo urnih krač. Policije seveda ni nikdar tam, kjer napadajo Lahi.
Aretirali so zopet v Trstu 44-letnega Ivana Blaža, doma iz Ljubljane, in sicer zaradi žepne tatvine. Blaž je prišel pred nekaj dnevi iz kaznilnice v Gradišču, kjer je bil zaprt 15 mesecev, v kateri zapor je bil obsojen v Ljubljani, in sicer zaradi nekega političnega pregreška. — Dalje so aretirali ladijskega natakarja H. Haberleta, doma na Koroškem, ker je hotel razpečati ponarejen zlatnik.
Zaradi bolezni se je ustrelil v Tragetariču vodja tamošnje pristaniške deputacije Luka Kerstelj, brat župana v Šibeniku. Mož je bolehal za jetiko.
Tržaška porota. — Ivan Šker-janc proti Josipu Kopaču. Tajnika socijalno - demokratične železničar-ske organizacije Josipa Kopača, ki je doma v Šmihelu pri Novem mestu, je tožil predsednik »Zveze jugoslovanskih železničarjev« Ivan Š k e r -j a n c, in sicer zaradi žaljenja časti potom tiska. Josip Kopač, ki je obenem tudi odgovorni urednik socijalno - demokratičnega »Železničarja«, je očital v 20. številki tega lista tožniku med drugim, »da si je zbral najlepši šport, pomagati kapitalizmu na noge, ter organizirati krumirstvo in denuncijantstvo.« Do poravnave ni prišlo. Obravnava se je vršila na izrecno željo Kopača v laškem jeziku. Obtoženec je trdil, da bo doprinesel dokaz resnice za svoje trditve glede krumirstva in denuncijantstva, obenem pa trdi, da je bil dotični spis izrezan iz »Zarje« in da je bil ponatisnjen v »Železničarju« brez njegove vednosti. Predlaga več prič. Glede zaslišanja prič se je pridružil tožnik tožencu in predlagal tudi sam nekaj prič. Vsled tega je sodišče odgodilo obravnavo na prihodnje zasedanje. — Tudi obravnava proti 40-letnemu natakarju Dušanu Kertschu, ld se je izdajal z« lastnika raznih ho-
telov in izvabljal na ta način kavcije natakarjem, ki so se mu ponujali v službo, se je odložila do prihodnjega zasedanja, in sicer v svrho nadaljnih poizvedb.
Stavka. Pri gradbi mestne državne realke in državne dekliške šole v Pulju so začeli stavkati zidarji in pomožni delavci. Zahtevajo višjo mezdo.
Dnevne vesti.
+ Klerikalci proti klerikalcem 1
Včeraj se je zgodilo nekaj posebnega. V snočnji seji ljubljanskega občinskega sveta   je župan   dr. Ivan Tavčar predlagal oster protest na centralno vlado proti zvišanju deželnih doklad, kakor jih je v zadnjem zasedanju deželnega zbora sklenila klerikalna večina. In za ta protest je glasoval ves občinski svet, tudi klerikalci.   V imenu kluba klerikalnih občinskih odbornikov je v debati izjavil občinski svetnik L i 11 e g, da smatra njegov klub protest proti zvišanju deželnih doklad za pravičen in da bodo tudi klerikalni občinski odborniki glasovali za resolucije, na-svetovane po županu dr. Tavčarju. Ta izjava je vzbudila splošno senzacijo, saj se je s tem klerikalna delegacija v občinskem svetu postavila v nasprotje s svojo stranko in njenim vodstvom. Seveda je to nasprot-stvo samo navidezno, zakaj tako Lil-legova izjava, kakor glasovanje klerikalnih odbornikov proti povišanju deželnih doklad ni ničesar drugega kakor pesek v oči naivni javnosti. Klerikalni občinski   odborniki vedo dobro, da je nevolja in razburjenje med mestnim   prebivalstvom radi krivičnega zvišanja deželnih doklad tako veliko, da ne morejo z ozirom na bližajoče se občinske volitve riskirati, da   bi v občinskem svetu odobravali, ali celo zagovarjali zvišanje deželnih doklad.  Računali so, da bi jih to lahko stalo pri prihodnjih volitvah par mandatov,   zato so si izbrali manjše zlo: raje so ugriznili v kislo jabolko ter glasovali za protest proti zvišanju deželnih doklad, čeprav so se zavedali, da pridejo s tem v konflikt s svojo stranko in z njenim vodstvom. Seve, če bi bil ta konflikt   resen,  bi moral imeti tudi resne posledice. Če bi bili klerikalni občinski odborniki dosledni, bi morali, izvajajoč posledice iz nastalega konflikta med njimi in stranko, izstopiti iz klerikalne stranke, na drugi strani pa bi morala tudi klerikalna stranka, ako bi bila dosledna, iz svoje srede izključiti elemente, ki javno revoltiraio  proti   strankinemu vodstvu in ki v korporaciji, kakršen je občinski svet, glasujejo za protest, naperjen proti stranki,   kateri sami pripadajo. Toda, stavimo, da se niti eno, niti drugo ne bo zgodilo, ker je več kakor jasno, da je ves nastop klerikalne delegacije  v občinskem svetu zgolj komedija, preračunjena v to, da bi prebivalstvu, javnosti za-mazala oči. Ta manever je sicer prav spretno in vešče   uprizorjen, toda dvomimo, da bi dosegel svoj cilj. Menimo namreč, da ni v Ljubljani več pametnega človeka,   ki bi ne spregledal klerikalnega švadronerstva!
+ Svojega imena vreden je res deželni poslanec, deželni odbornik in občinski svetnik Zajec. Mož je vedel, da bo župan v včerajšnji seji občinskega sveta predlagal protest proti zvišanju deželnih doklad, takisto je vedel, da bo klerikalni klub v občinskem svetu iz oportunitetnih ozirov prisiljen glasovati za ta protest, zato je po zajčje vzel pot pod noge in se včeraj odpeljal iz Ljubljane, da mu ni bilo treba prisostvovati včerajšnji seji občinskega sveta. Tako se je izmota! iz zagate, da bi moral občin-« ski svetnik Zajec glasovati proti deželnemu poslancu in deželnem odborniku Zajcu! Ko je nekdo v občina skem svetu konštatiral, da se je dr. Zajec zbal seje in se ji odtegnil, so klerikalci postali silno nervozni, Šte-» fe pa je jel kričati, da je ta konstatacija — izzivanje. Seve, resnica oči kolje, toda dobro pa je Ie, ako se jo časih odkrito pove. Tudi glede Zajca' je dobro, da se pove resnica, se bodo Ljubljančani vsaj prepričali, da bivata v dr. Zajcu dve duši — duša deželnega odbornika in duša občinskega svetnika, njih razmerje pa je tako, da duša deželnega odbornika vedno, vselej in povsodi gospoduje in odločuje.
+ Izžemanje Ljubljane. V včerajšnji seji občinskega sveta ljubljanskega je bil sprejet enegičen protest proti zvišanju deželnih doklad, Ljubljana že itak krvavi za celo deželo, zdaj pa hoče, kakor je pojasnil dr. Tavčar, dežela dobiti samo na užitnini kakih 400.000 kron, na drugih davkih pa okolu 350.000 kron več na leto. Kje naj vzame Ljubljana ta denar? Še za svoje potrebe nima dovolj dohodkov, zdaj naj pa v taki meri krvavi še za deželo. Strašno je to in vnebovpijoče in obupati bi bflo nad vso pravim v državi, £q ne naj*
de protest občinskega sveta poslušnih ušes pri ministrstvu.
-f Novi davek na vino. Klerikalci so hudi na gostilničarje, ker se ti upirajo novemu deželnemu davku na ivino. Še svoje kože bi ne smeli braniti. Res, lepe nazore imajo klerikalci. Gostilničarji na deželi so navadno posestniki ali pa izvršujejo še kako ,drugo obrt Tem so klerikalci navalili jtaka bremena, da se jim bo kar tema delala pred očmi- A vendar naj bi molčali. No, klerikalci bodo že še kaj doživeli, zakaj tako kruto obremenjene z davki in dokladami že tako preobloženih gostilničarjev, ne ostane nekaznovano. Kaj pa preostane gostilničarjem drugega, kakor da bodo poskušali novo breme odvaliti? Konsum vina pojde nazaj, zlasti ker ostanejo doklade na pivo nepovišane jin gostilničar bo moral nazadek v konsumu nadomestiti s tem, da bo pritisnil z vso silo na producenta. Klerikalci so jo s svojo neumno politiko tako zavozili, da se bodo še bridko kesali.
-j- Deželnozborska volitev. V četrtek bo dopolnilna volitev v notranjskih kmečkih občinah za kranjski deželni zbor. Klerikalci kandidirajo Jožefa Gostinčarja in javnost je res iahko radovedna, koliko glasov dobi ta kandidat. Po 2itniku — Gostinčar! lTo je res malo hud tabak, posebno za volUce, o katerih se je nekdaj reklo, da so najbolj zavedni. Prosimo somišljenike, naj nam naznanijo izid volitev.
-f »Deutschfeindliche Neucrung*.
[V deželnem zakoniku je prišlo sedaj slovensko besedilo na prvo mesto in nameško besedilo na drugo. S tem je odpravljena za slovensko prebivalstvo poniževalna navada, zakaj v deželi, kjer je slovensko prebivalstvo v tako ogromni večini, kakor na Kranjskem, gre slovenskemu jeziku na vsak način prvenstvo. Pa vendar ie sedaj v nemških listih brati, da je io »deutschfeindliche Neuerung«. So pač nestrpni gotovo ljudje, da bolj ne morejo biti-
+ Župnik Notar in župnik Šinkovec. Ta pravda je sicer za župnika Notarja slabo izpadla, a četudi ostane župniku Šinkovcu hranilna knjižica v vrednosti malo manj kakor 6000 K. vendar nima posebnega vzroka se tega uspeha veseliti. Ta proces je zopet enkrat pokazal, da se gotovi duhovniki nekam preveč zanimajo za tuj denar in zlasti za tuje hranilnične knjižice. Še vedno je zelo razširjena »lepa navada«, da duhovniki »iz sa-?;ie prijaznosti- ljudem »spravljajo« hranilnične knjižice. Doživeli smo že prav zanimive pravde zaradi takih -pravljenih : hranilničnih knjižic, a vzlic temu se gotovi duhovniki zelo trudijo, da se ta navada ne odpravi. V zadnjem letu se je zgodilo več slučajev, ki kažejo, da je ta »novotarija^ dobro premišljena. Duhovniki nalagajo denar svojih vernikov v različnih zavodih, pa vinkulirajo dotično knjižico tako. da lastnik ne more svojega denarja dvigniti, če tega ne dovoli — župnik! Zgodilo se je, da so ljudje hoteli dvigniti na tako vinku-lirano knjižico naloženi d~nar, a župnik je odrekel privoljenje. Seveda bi se s pravdo dalo to hitro doseči, a kdaj se odločijo za pravdo proti župniku taki ljudje, ki duhovnikom še svoj denar zaupajo, to si je pač lahko misliti. Naj bo pravda Notar-Šinko-vec ljudem v poduk, da je treba v denarnih stvaren strogega reda in stroge točnosti. Magari naj skrbe duhovniki za naše duše, sai to je zelo nedolžen posel, a za svoj denar naj le \ sak sam skrbi, pa tako, da se mu ne £godi. kakor župniku Notarju.
-r Javni protestni shod v Zagorju ob Savi, katerega sklicujeta »Go-stilničarska zadruga« in »Gospodarsko napredno društvo« na nedeljo, dne 15. marca t. L ob pol 8. zjutraj v prostorih gosp. A. Koprivca (pri Medvedu). Dnevni red: Povišanje deželnih doklad na vino, meso in splošno povišanje. Poroča gosp. dr. Vladimir Ravnihar, državni in deželni poslanec. m — Gostilničarji, kmetje, obrtniki in drugi delavci, udeležite se tega velevažnega shoda, ker gre za naš obstanek in vsled tega moramo vsi kot en mož protestirati proti sedanjemu deželnemu gospodarstvu,
+ Šolska vest, Suplent na višji realki v Banjaloki, gosp. dr. Janko Kotnik, ie imenovan za profesorja.
— Poset javne ljudske knjižnice »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« je vedno bolj razveseljiv. Temu se ni čuditi, kajti proti mali odškodnini dobi vsak obiskovalec na posodo knjige, ki mu ugajajo. Društvo je izdalo katalog knjig, ki ie med čitatelji prav priljubljen in razširjen. Vsakdo si lahko že doma izbere primerne knjige in napiše na listek vse dotične številke. Ta način izposoje van ja je prav prikladen, ker ni treba dolgo čakati, da se pride na vrsto. Vse boljše slovenske knjige so na razpolago v več izvodih, da pride lahko vsak čitatelj na svoj račun.   Knjižnica se nabaia m
Rimski cesti nasproti gostilne pri Marčanu in je odprta ob sredah in petkih od 6. do 8. ure zvečer ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 12 ure
dopoldne.
— Dijaški izlet k AdrtfL Vpošte-
vaje željo, izraženo iz srednješolskih krogov, ie odbor ljubljanske krajevne skupine avstrijskega mornariškega društva v svoji seli dne 3. t. m. sklenil, da kakor leta 1912., priredi tudi letos dijaški izlet k Adriji. Pripravlja se izlet v našo vojno luko Pulj. Krasni spomeniki stare rimske kulture, kakor amfiteater, pa tudi vsakovrstne zanimivosti modernega Pulja, posebno vojni arzenal in vojne ladje, bodo gotovo nudile naši uka-željni mladini v obilici gradiva, da si razširi svoje duševno obzorje. Iz Pulja bodo izletniki poleteli k bližnjim, vsled svojega milega podnebja sve-tovnoznanim Brionskim otokom. Kot udeležniki izleta se snrejrno učenci višjih razredov srednjih Šol na Kranjskem in učiteljišča v Ljubljani, kakor tudi ljudski učitelji in učiteljice. Natančneje podrobnosti se bodo še določile. Odbor se ne bo strašil nobenega truda, da priredi ta izlet pri kolikor mogoče nizkih stroških za udeležence in računa pri tem na podporo vseh plemenitih prijateljev naše mladine.
— Dvorski   okra)  v l iublbjani.
Piše se nam: Prav od srca mi govori dopis v »Slov. Narodu* z dne 6. t. m. št. 53 v svojih dnevnih vesteh. Dovolite, da ga še popolnim. Poleg c. kr. pošte, tržnega prostora in boljšega tlaka ob cestah in po cesti nam je še živo potrebna cestna železnica, dalje vsaj ena kavarna v Gradišču in nekaj kanalizacije v tem delu mesta. Nočem ponavljati že naštetih potreb, poudarjam, da se naš okraj hitro množi s zidavo stanovanj in s prebivalstvom samim. Za cestno železnico se je treba potegovati v največji meri, da se ta sem izpelje. Kavarne, katere so tako čudno nakopičene, po 2. 3 skupaj po mestu, nimamo v Gradišču niti ene. Najprimernejša hiša za njo bi bila Zupančičeva na Rimski cesti. Kje daleč od tu so: Narodni dom. Nar. kavarna ali kavarna Eggijeva! V dvorskem okraju so tla bolj mokra in mehka, nego po drugih predmestjih. Glavni kanal od tobačne tovarne do Trnovega se je izvršil pretečeno leto. naj bi se občina zavzela še za stranskega iz Marmon-tove ulice v glavnega. Prošnja posestnikov fe že na magistratu. V podzemske prostore nam voda prihaja ob vsakem malem deževju. Po Vrtači vse švrka od blata, premalo je cdtoka. Tobačna tovarna in več hiš nima trotoarjev. Igriška ulica je zelo prometna, toda ozka in slaba in vendar vozijo po njej najtežji in najširši vozovi. Ako se prav spominjamo, so pod prejšno policijo morali voziti taki vozovi iz južnega kolodvora ne skozi mesto, nego po Bleiweisovi cesti v tobabčno tovarno. In zdaj? Občinski svetniki, ki bivate v tej bližini, prosimo, dvignite svoj glas.
— Razredna loterija. Včeraj se je začelo žrebanje v petem razredu prve razredne loterije. Trajalo bo kakih dvajset dni, namreč do 7. aprila. V tem razredu je več velikih d bit-kov. Poleg glavnih dobitkov, v ne-sku po 300.000, 200.000 in 100.000 K bodo izžrebani tudi dobitki po 60 >00, 50.000, 40.000 in 30.000 K, dva d bitka po 25.000, deset dobitkov po 20 tisoč kron, dvajset po 10.000 K, trideset po 5000 K. štiristo po 2000 K šest-sto po 1000 kron, 3025 dobitkov po 400 kron in 35.886 dobitkov po 200 K. Vrh tega prinese ta razred tudi premijo v znesku 700.000 K; to premijo dobi tista srečka, ki bo zadela zadnji dobitek po 2000 K. Pri včerajšnjem žrebanju je bil zadet le en večji dobitek; srečka 74.487 je zadela 10.000 K.
— »Agro-Merkur.« Obravnava zaradi konkurza zadruge »Agro-Merkur* bo dne 30. marca. Trajala bo najbrže več dni.
— Zadruga kov. obrtov v Ljubljani naznanja, da se bo vršila preizkušnja vajencev v četrtek dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni. Pomočniki in vajenci, kateri se še niso priglasili, se še lahko pri-glase v nedeljo dne 15. t. m. ob 10. dopoldne v zadružni pisarni.
Odbor.
— Slab začetek. Vremenski pregovor pravi, da kakoršno je vreme na dan 40 mučenikov, to je dne 10. sušca (včeraj), tako je potem 40 dni. Včeraj je cel dan po malem deževalo, ponoči pa je bil hud piš in danes dež in sneg. Češče vremenski proroki uganejo, to se jim menda pa vendar ne bode posrečilo, saj smo bili že zime do grla siti in naj nam boda še spomlad tako zaprna. Upamo, da nas mučeniki ne bodo preveč mučili.
V vevški tovarni se je ponesrečil delavec Andrej Krušič. Prijelo ga Je kolo, ga potegnilo za seboj in mu desno roko večkrat zlomilo.
Detomor? V Dobu pri Brdu so zaprli neko posestnico, ki Je na sumu, da k storila detonon
Arstirall to v nekem gozdu pri Sneberju 45 let staro ciganko Katarino Levakovič. Pri sebi je imela šest otrok. Obdolžena Je tatvine.
Ponesrečil se je ldletni posestnika sin Jakob Mihelj v nekem gozdu pri Srednji vasi v Bohinju. Padel Je kakih 50 metrov globoko. Ko so ga prinesli domov, je umrl.
»Cirkuški vrabec,« cirkuška drama v 4 dejanjih dosegla je včeraj, kakor ni bilo drugače pričakovati pri prvotnih predstavah v Kino Idealu, najpopolnejši uspeh. Simpatična prikazen gdčne. Polaire kakor tudi nje umetniška izvajanja so očarujoča. Jako dopada tudi slika »Moderni plesovi«, plešeta Estra in Helena z dunajskega Tabarina. Tudi druge slike so prvovrstne Ta krasen spored ponavlja se le še danes in jutri. — V petek Nordiskdrama z Bettv Nansen v glavni vlogi.
Zagoneten slučaj, o katerem poroča »Zarja<, je resničen, netočno pa je verzija glede zdravnika gosp. dr. Rusa. Stvar je bila taka-le: Te dni je prišla neka mladenka k dr. Rusu. Zdravnika ni bilo doma. Služkinja ji je rekla, da pride dr. Rus šele zvečer ob 7. domov in da more z njim govoriti šele ob tem času. Dekle je odš1' in se ni več vrnila. Drugega dne je prišla k dr. Rusu dekletova mati ter ga prosila, naj gre ž njo k njeni hčeri. Obenem mu je opisala hčerkino stanje. Zdravnik je takoj sprevidel, da nesrečnici momentano ne more nič pomagati, zato je nasvetoval materi, naj hčerko nemudoma spravi v bolnico. V to svrho je materi izdal potrebno listino za sprejem v dežemo bolnico. Dekle, ki se piše Viktorija Peterlin, je zares težko poškodo^a-na. Zlomljena ima rebra, poškodovan ima tudi spodnji del ttlesa. Na rr.ki ima zmečkan prst. Kaj se je z dekletom zgodilo, se sedaj še ne ve. Sama noče ničesar po\\ la Ko so jo prepeljali v bolnico, je rekla, da raje umre, kakor da bi povedala, kaj se je ž njo dogodilo. Danes zjutraj jc bilo i,;enn stanje tako obupno, da so vsak trenotek pričakoval', da umre. Tekom dne se ji je toliko zboljŠalo, da je zopet pri zavesti. Tudi sedaj izjavlja, da noče za ves svet povedati, kaj se je ž njo pripetilo. Kakor čujemo, izsleduje zagonetno afero z veliko vnemo državna policija.
V mestni klavnici je bilo v času od 22. februarja do 1. marca zaklanih 49 volov, 3 biki. 10 krav, 211 prašičev, 132 telet, 2n koštrunov in 43 kozličev. Vpeljalo se je 479 kg mesa in 33 zaklanih telet, med njimi 3 govedi z malim zobovjem.
Narodno ohranita.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Litijo in okoiico bo imela svoj letni občni zbor nepreklicljivo v nedeljo, dne 15. marca 1914 popoldne ob pol 3. v Sckolskem domu v Litiji (bralna soba).
Društvena naznanila.
Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj nadaljuje danes zvečer ob 7. v gostilni pri Turku v Streliški ulici svoj občni zbor. Člani se poživljajo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Gospodarsko in politično društvo za dvorski okraj poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki bo v soboto, 14. t. m. ob 8. zvečer v posebni sobi restavracije pri »Zlatorogu-. Na zborovanju se bo predsednik spominjal tudi SOOletnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. Zatorej člani, udeležite se tega zborovanja!
Seja finančnega odseka za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani vrši se danes ob 8. zvečer v zvezni sobi v Nar. domu.
»Radogcj«. Naše včerajšnje poročilo o dijaškem podpornem društvu »Radogoj« popravljamo v toliko, da je bil za predsednika društva izvoljen dosedanji podpredsednik deželni poslanec g. dr. Fran Novak, za podpredsednika pa g. dr. Miljutin Z a r n i k.
Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana ima svoj redni letošnji občni zbor dne 26. marca t. 1. popoldne ob 6. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se uro pozneje drugi občni zbor, ki Je sklepčen ob vsakem številu navzočih društveni-kov.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko je imelo svoj občni zbor v soboto zvečer v hotelu Štrukel. Zborovanje Je vodil predsednik g. Christof, ki je v izbranem nagovoru na zborovalce posebno poudarjal socijalno potrebo asosiaci-je in njenih uspehov« za kar imamo že dovolj drastičnih zgledov. Dru-itvo Je doseglo tekom leta prsesj
uspehov* vendar pa ima pred sabo še težko in obširno nalogo, katero bo moči izpolniti samo, če se vsi člani zavedajo svoje stanovske dolžnosti in delajo eden za vse, vsi za enega. Pred vsem je postavil predsednik društvenikom za vzgled zagrebško društvo za dnevničarje in pisarje, ki je doseglo v osmih letih izredne uspehe in so preskrbljeni člani tega društva skoro v vsakem oziru. — Za zapisnikarja je imenoval g. Habe-ta. — Po čitanju zapisnika — g. čebuli — ki je bil odobren, je poročal o delovanju društva tajnik g. Habe. Njegovo temeljito in dobro poročilo je bilo z odobravanjem sprejto. Sprejeto je bilo na predlog pregledovalca g. Čebulja tudi blagajniško poročilo in so dali zborovalci blagajniku in odboru absolutorij. Pri volitvi so bili izvoljeni z vsklikoni sledeči gospodje: Predsednik Christof, odborniki Lav-renčak, Čebul, Štor, Stopar, Rozman, Habe in Taučar, namestnika Grilc in Krašovec, pregledovalca računov Kocmur in Čadež. Pri raznoterostih, odnosno samostojnih predlogih se je posebno poudarjalo plačevanje nadur in pa ustanovitev strokovne šole za odvetniške in notarske uradnike. Predlogi so bili v smislu poročevalcev z malimi izpre-mebami soglasno sprejeti, na kar je predsednik zborovanje zaključil.
Deželno društvo državnih pisarniških oficljantov in pomočnikov za Kranjsko. Občni zbor, ki se je vršil v nedeljo popoldne v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu« je vodil v odsotnosti predsednika Štur-ma podpredsednik g. U r 1 e p. Podal je kratek pregled društvenega delovanja in poudarjal i uspehe, ki jih je doseglo vsaj de!oma društvo v svojem obstoju. Posebne, omene vredne izpremembe so se izvršile deloma v prid, deloma pa tudi v škodo članov, kakor glede sprejema v službo. (Pomankljiv je zahtevek pred-izobrazbe z ozirom na zahteve znanja v službi), glede odpovedi službe, dalje glede dopusta, komisij, preduje-ma, selitvenih stroškov in odpravnine. Naloga društva za prihodnji čas se osredotoči približno v tehle zahtevah: Zvišajo naj se temeljne plače, Ljubljana naj se pomakne v prvi razred aktivitetnih doklad, zboljšajo naj se razmere glede dopustov, zvišajo naj se potni stroški pri komisijah in zahteva se naslov c. kr. — Namesto tajniKa Potrate je podal tajniško poročilo na prošnjo odbora začasni tajnik g. Kamenšek. Blagajnik g. S c h o 11 je poročal nato, da je imelo društvo v preteklem letu 171 K 65 v dohodkov in 160 K 34 v izdatkov. Koncem meseca februarja je iznašalo društveno premoženje 120 K 90 v. — Na predlog pregledovalca računov g. B 1 a ž a so podelili zborovalci blagajniku, odnosno celemu odboru absolutorij. Pri prihodnji točki dnevnega reda so bile na predlog poročevalca g. Kamenska sprejete nekatere premembe društvenih pravil, katere spremembe se tičejo znižanja števila društvenega vodstva. Na predlog g. Kamenska je bil na to imenovan soglasno za častnega člana društva g, B i s c h o f. — Volitev odbora se je vršila z vzklikom in so bili voljeni sledeči gospodje: Za predsednika g. Ur lep Franc, za odbornike Kamenšek Miro, Zore Ivo, S c h o 11 Bruno, K a -d u n c Rud., Semen Maks, K o v a-č i č Franc, L o k a r Anton, L a p a j-n e Iv., Blaž Jos. in Adamič Oskar. Namestnika gg. pl. R e v a Ant. S i m o n č i č Uroš. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. Š a b e c Iv. in 2 i b e r t Rudolf. — Pri raznoterostih so prišli na razgovor različni predmeti interne vsebine. Med temi omenjamo samo, da so zborovalci na poziv »Zveze« nabrali za tiskovni sklad precejšno vsoto, kateri so pridali 5 K iz društvene blagajne. Glede nadaljnih podpor za ta sklad se je sklenilo, da se pošlje po objavljeni bilanci »Zveze« članom posebna okrožnica v svrho nabiranja prostovoljnih prispevkov. S tem je bil dnevni red končan, predsednik se je zahvalil udeležencem za sodelovanje in je zaključil občni zbor s pozivom, da naj dela vsak član kolikor mogoče v dobrobit društvu in stanu.
Zadruga k roj a če v, krojačic, krznarjev itd. v Ljubljani je imela v nedeljo dopoldne v vrtnem salonu hotela »Ilirija« svoj petindvajseti redni občni zbor, katerega se je udeležilo izredno veliko število udeležencev in ki je bil eden najbolj številno obiskanih občnih zborov v letošnjem letu. Navzočih je bilo nad 120 članov in članic. Zborovanje je otvoril načelnik zadruge g. Franc J e I o č n i k. Izrazil Je posebno zahvalo na številni udeležbi in pozdravil vse navzoče člane in članice. Zborovanja so se udeležili tudi mag. kon-cipist g. Breskvar, zastopnik »Zveze kranjskih obrtnih zadrug« g. A. Mencinger is zadružni in-1
struktor dr. S t e s k a. Načelnik je podal po prebranem in odobrenem zapisniku zadnje seje kratko poročilo
0 delovanju zadruge, iz katerega posnemamo sledeče: Tekoče leto se je vpisalo 19 vajencev in 51 deklic. Pri preiskušnjah je bilo oproščenih 5 vajencev in 45 vajenk, katere so dosegle v primeri z vajenci izredno dobre uspehe. Zadruga je štela koncem leta 160 članov in članic. Med letom so pristopili trije moški člani in 11 ženskih članic, izstopilo pa je 10 moških in 10 žensk. Dva člana sta umrla. Med drugim je poudarjal načelnik, da se je uvedla akcija za ustanovitev zadruge krojačev in krojačic itd. za sodni okraj Kranjska gora s sedežem na Jesenicah. Ob enem je opozoril načelnik na dopis trgovske in obrtne zbornice, ki svari obrtnike pred tujimi razstavami in kupljenimi diplomami. — Društveno premoženje znaša skupno 4632 K 8 v. Dohodki minulega leta znašajo 1301 K 59 v, izdatki pa 1206 K 6 v. Premoženje je plodonosno naloženo. Na predlog pregledovalca g. Držaja Mat. so podali zborovalci absolutorij. — Na to je prišel občni zbor k najvažnejši točki dnevnega reda in sicer k točki: Ustanovitev bolniške blagajne. Za sklepanje te točke je potrebna po zakonu dvetretjinska večina članov in članic. Zadruga se je pečala s tem vprašanjem že delj časa. Toda do letos Člani in članice še niso bili toliko zavedni, da bi uvideli nujnost in potrebo organizacije in koristi, ki jim nudi organizacija posebno glede te važne in socijalno velepomembne institucije. Pri letošnjem občnem zboru pa se je dosegla v tem oziru več kot tričetrtinska večina in je bil predlog po kratki debati brez vsakega ugo-vora,pravomočno, soglasno sprejet.Z zadovoljstvom je konštatiral načelnik sprejem in je izjavil, da izroči Zadruga tozadevna pravila takoj deželni vladi v potrdilo, na kar se bo sklical ustanovni občni zbor »Bolniške blagajne Zadruge krojačev, krojačic, krznarjev itd. v Ljubljani«. — Kakor je načelnik že uvodoma poudarjal, praznuje zadruga letos svojo petindvajsetletnico. Na tozadevni predlog, da se določi prispevek iz zadružnega imetja v svrho proslave petindvajsetletnice se je določila najvišja vsota 600 K. Obenem se je sklenilo, da se priredi povodom tega slavlja slavnostno zborovanje in se je izvolil v ta namen poseben odsek, ki bo imel nalogo vse potrebno urediti. V ta odsek so bile izvoljene gospodične: Karo Marija, Heliel N. in Š a r c Mar. in gg. R o j i n a, Kune in Hribar ml. — Zadružna doklada za leto 1914 se je določila na
1 K. ob enem odpadejo letos vsled petindvajsetletnice zadruge vse kazni. K točki: »Prispevek obrtni nadaljevalni šoli«, se je sklenilo na predlog g. L o ž a r j a , da se plača v ta namen za vsakega vajenca in vajen-ko namesto 1 K po 2 K. — Pri raznoterostih se je obravnavalo o več zadružnih vprašanjih in sklenilo več ukrepov v prid članov in članic. Posebno se je poudarjalo pri tem vspre-jem prevelikega števila vajencev in vajenk, gdč. Š a r č o v a pa je predlagala, da naj gleda Zadruga na to, da se z ozirom na vedno večje zahteve stanu, raztegne učna doba na tri leta, kar se je vzelo z odobravanjem na znanje. Na to se je načelnik zahvalil zborovalcem in posebno poudarjal številno udeležbo članic ter zaključil zborovanje, ki je bilo eno najpomembnejših in najvažnejših zborovanj odkar obstoja ta Zadruga.
Čitalnica v Spodnji Šiški priredi v soboto, dne 14. marca 1914 javno predavanje o 5001etnici slovenskega ustoličenja koroških vojvod. Predavatelj g. Ivan Tavčar. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstop prost.
Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi dne 19. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Društvenega doma v Kamniku, na čast vsem Jožkom in Jožicam pevski večer, h kateremu se vsi slavljene! tega dneva vabijo.
Frosveta.
Slovensko gledališče. Na večstransko zahtevo, zlasti občinstva z dežele, se ponovi v nedeljo popoldne v slovenskem gledališču, tretjič in zadnjič v sezoni, velika narodna igra »Naši bahači«. Igra je izborno uspela in splošno ugajala. Tudi časopisi so prinesli o njej jako laskave ocene. Zvečer se predstavlja na odru noviteta »Čez leto dni« (Als ich vvieder-kam). To izvrstno veseloigro sta spisala tudi naši gledališki publiki dobro znana nemška pisatelja O. Blu-mental in F. Kadelburg.
Spominjajte se
mm ram mu .
Izpred SOtO&L
£azenske obravnave pred deželnim
sodlSČem.
Župnik Šinkovec v Škofji Loki in hranilne knjižice.
(Konec)
Zagovor Šinkovca se osre-
(fotočuje v tem. da on pred vsem zanika, da bi imel denar, marveč ga je že izročil svojim namenom.   On ni pasivno legitimiran in je izvrševal le jnandat Marije Notar.   Obdržal je zase le za pogreb in je celo vse maje oddal drugim.   On se je strašno branil prevzeti knjižice, ker se baje noben duhovnik za to ne puli, toda Marija Notar mu jih je kar vsilila. On pravi dalje, da je prigovarjal Notarjevi, naj da kaj sorodnikom in le po njegovi zaslugi so dobili trije po 100 odnosno 200 K. (Vse drugo, to je čez 8000 K, pa je določil Šinkovec, ki je delal oporoko, za dobre namene.) O kakem dogovoru med Antonom Notarjem in njegovo sestro glede sporne knjižice ni vedel ničesar in je zvedel šele, ko mu  je poslalo obrambno društvo izrezke od listov, h i so to priobčili. Takrat je šel nad \ v.arja in mu očital, da je Notar pre-! mil dogovor med njima, da bo molčal o oporoki in o denarju in sicer za to, da se ne bodo sorodniki pritoževali, če bi zvedeli, koliko denarja je šlo v dobre namene. Nato predloži uradno potrdilo da je izročil 8000 K ordinarijatu. — Dr. T r i 11 e r prereka vse navedbe odgovora, posebno nevažno pa se mu zdi,  kar govore iarovške kuharice, za pogreb je zadoščal ostanek njenega pravega premoženja. Denar še ni razmetan, denar je še tukaj in je še lahko za dobiti. Ta denar bi bil postal last rajnee le, če bi bila ona preživela brata. Šinkovec bi bil moral denar kot sporen deponirati, ker je dobil  na eni strani mandat od sestre, na drugi ani pa se je oglasil brat  s svojo zahtevo in sicer  takoj po pogrebu. Poslal je že 8 dan k Šinkovcu Antona Gabra z naročilom, da mu izroči S nkovec knjižico. Nato prebere dr. Triller oni dve pismi, kateri je pisal Notar župniku Šinkovcu, v kateri zahteva Notar knjižico in očita Šinkovcu, da se ne drži 7. božje zapovedi, da je pristen farizej, ki pač uči lepe nauke, izpolnjuje jih pa sam ne. Župnik Šinkovec je odgovoril na to, da naj ga Notar toži, obenem pa je izposlovai pri ordinarijatu, da se je Notarju prepovedalo tožiti. Obenem ^e je starega moža hotelo preplašiti s tem, da se mu prepove maša, če .itira brez   dovoljenja ordinarijata snovnega tovariša pred posvetno sodišče. — Konstatira se. da je bii denar dvignjen že 20 dni pred smrtjo Marije Notar, ki je umrla, 21. aprila 1911, pri ordinariiatu deponiran pa š le 10. aprila 1913. Med tem časom je bil denar po zatrdilu župnika Šinkovca v cerkveni blagajni. — Priče: ez M i k u ž . sedaj župnik v So-r r ve kot bivši Šinkovcev kaplan, da je izročila Marija Notar Šinkovcu knjižice in da je dala veliko za dobre namene. Sicer pa ve on le to. kar mu je Šinkovec povedal. Ivan Ve-s t e r,   žunnik v pokoju se spomni, da mu je rekel Notar, da je dal denar sestri zaradi davka in da ostane ta : nar v slučaju njegove smrti njen. Pretekli teden je bil priča pri Notar-ki je baje poslal sam ponj, in mu odsvetoval, da   naj ne   toži. Dr. triller:   Pretilo se mu je, da ne smel več maševati! Priča: Ta - epoved je prišla od škofije. Notar meni rekel, da se bo držal po mo-jem nasvetu in znabiti, da ie na njega vplivalo, da ne bo smel več maševati. ker je vložil tožbo proti prepovedi škofa. Josipina Š t u b e 1 j, žena učitelja — Notar je njen stric — iz-l ve, da ji je L 1910. pred selitvijo iz rij pri Trstu v Škof jo Loko rajnea "arija Notar zaupno   povedala, da i eno knjižico od brata in sicer sa-. spravljeno za slučaj smrti. Če on nrle.   je to moje. Anton Gaber, avnikar v Preštalu — Notar je nje-v stric — pove, da ga je poslal notar 8 dni po smrti   Marije  Notar k Šinkovcu po knjižico.   Rekel mu je . da ne bo zmote v knjižici je li-«^ek z mojim imenom.   Šinkovec je Gabru odgovoril :»Ja, sem videl, bom prišel sam, da se bova pogovorila.« Tudi mi je Šinkovec nasvetoval, da ij postrežem stricu, češ, on ima še kaj m tudi jaz vam bom še nekaj pri-knil.   Dr. Triller: Šinkovec je r kel, da bo prišel sam dol? Priča: Da, pa ga ni bilo nikdar. — Urša D o-h r a v e c, kuharica pri Notarju pove, da ji je rajnea Marija Notar povedala, da ima bratovo knjižico. Ko je shajal nekoč župnik Notar v Loka, ie rekel sestri, če me ne bo nazaj, si ti gospodar od tega denarja.
Zaslišani so bili še Ivana Poljan ec, Frančiška Benkovič, Marjana Mrak in Jurij Eorenta, i
k! pa niso nič bistvenega povedali. — Toženec je trdil, da je imel pravico denar tudi pred smrtjo razdeliti, ker je bilo to donatio inter vtvoa in
brez dostavka za slučaj smrti. Rea-lizat je  porabil  Šinkovec tako-le: 6000 K za notranjo upravo cerkve, 2000 K za misijon vsakih 10 let, Ant. Gabru 200 K, Marjeti černel 200 K in Leopoldu Notarju 100 K, za pogrebne stroške cerkvi 260 K 35 v, za maše 250 K, za pogrebni zavod v Loki 173 kron, za nagrobni spomenik 160 K 78 v, za misijone in za reveže itd. 241 K 47 v. — Dr. T r i 11 e r prereka, da bi se šlo za darilo  med živimi, glede 8000 K trdi, da ga je porabil toženec na lastno odgovornost in pusti veljati izdatke v kolikor so bili pokriti s knjižicami, ki so bile nesporna last Marije Notar. — Nato je bil zaslišan Anton Notar. Njegova izpoved je zelo zanimiva. On pravi: V Plavljah pri Kopru pred več leti je bila Marija Notar pri meni in njej še nisem plačal mezde. Takrat je potovala v Ljubljano in sem ji jaz dal gotovi denar v bankovcih z naročilom, naj ta denar naloži na svoje ime, da bo imela kaj, če jaz umrem in da ne bo rekla, da ni nič dobila. Dogovorila sva se pa izrecno, da  ostane denar moj, če ona pred menoj umre. Koliko denarja sem dal, ne morem vedeti, pač pa mislim, da toliko kolikor je vpisano v hranilni knjižici. V dokaz, da je ta knjižica moja,  je uradnik hranilnice založil v to knjižico listek z mojim imenom. Na predsednikovo vprašanje, da je iz listka razvidno, da se je 21. julija realizirala knjižica št. 80.458 z zneskom po 6319 K 62 v in ravno tisti dan naložilo 5919 K na novo knjižico na ime Marije Notar in ali je morda on dal Mariji Notar to staro knjižico, os-traja tožnik pri trditvi, da je izročil gotov denar in da pri vložitvi dne 21. julija 1913 ni bil v Ljubljani in ni moči od njega dobiti drugih pojasnil. — Ne morem trditi, da bi o tej pogodbi s sestro kaj povedal tožencu, pa on je moral sam presoditi, ker je bilo v knjižici sicer ime moje sestre pa tudi moje ime in ker je sam moral domnevati, da jaz sestri, ki je pri meni služila tudi kaj zapustim. Med pogovorom, med tožencem in sestro spočetka nisem bil zraven. Potem sem slišal, da je toženec sestro silil z vprašanji ali še ka], ali še kaj in se nato odloČil, da sem šel notri. Po dogovoru mi je v drugi sobi Šinkovec knjižico z veliko vlogo po molil, ne da bi kaj rekel, jaz sem jo pa tudi kar tako enostavno tožencu nazaj dal. Jaz sem bil trdno prepričan, da bo toženec to knjižico meni nazaj dal, kadar bom hotel in da me ne bo spravil tako ob moi krvav zaslužek. Osem dni po   smrti Marije Notar sem posla! Gabra  k tožencu po knjižico in ta mi je sporočil, da bo župnik sam prišel.   Če sem poznej< enkrat prosil nasprotnika odpušče-nja. sem to storil iz same vljudnosti, kakor je to bilo pri nas navada. Res je. da sem rekel, da prisegel ne bom, ker mi je prisega presveta. Potrdim pa Še enkrat kar govorim.   Res je, da sem lansko leto enkrat želel, da bi toženec dal 300 K za   cerkev na Klancu, pa pri tem ni   bilo govora, čegava je bila knjižica ali  moja ali sestrina. S tem zahtevkom pa se tudi nisem odpovedal lastnini. — Šinkovec zanika te trditve in trdi,  da je razdelil po želji ralnce. Denar ie prevzel proti tej razdelitvi le proti obljubi, da sorodniki o tem ne bodo ničesar zvedeli. — Po daljšem posve-•nvanju    je    razglasil predsednik sklep, da se tožbeni zahtevek zavrne, češ, da je bila Marija Notar po-sestnica in lastnica knjige, ki je bila vpisana tudi na njeno ime, o možnem dogovoru med bratom in sestro se pa sodišče ni moglo uveriti.
Napadeno  dekle, — Pohotnež.
Dne 19, januarja zvečer je napadel na poti iz Radovljice v Černivc, posestnikov sin Franc Brence, po domače Gromov iz Hraš dekle Mar. Potočnikovo. Dekle se je vračalo iz Žerovnice, kjer je v družbi več delavk in delavcev, med katerimi je bil tudi Brence, kidalo sneg na železniški progi. Brence se je tisti večer peljal namesto kot običajno do Le-sec, odkoder ima najbližje domov, do Radovljice, kjer je izstopil, tako da ga dekle ni videlo in ji je sledil. Zunaj Radovljice jo je dohitel, zagrabil čez pas, jo vrgel v sneg in se zavalil nanjo. Držal jo je tako kakih 10 minut na tleh in je ni spustil kljub temu, da ga je dekle prosilo, da na) jo izpusti in mu zagrozilo z vpitjem, šele ko ga je dekle pošteno ugriznila v lice, je odskočil, nakar Je dekle pobegnilo. Šel je še precej časa za njo, toda ni je mogel dohiteti. Fant se zagovarja s popolno pijanostjo, ki se je vpoštevala čudi pri sodbi in je bil obsojen na 1 mesec zapora s posti in dvema trdima ležiščema*
Okna* mu pri
N
iklovca perilo pred vzkllc-
Zužemberški kaplan Karel Gni-dovec se ponuja kot vzgled, da je res pravi božji namestnik, na ta način, da svoje ovčice za vsako malenkost tira pred sodišče.    S tem hoče kaplan dokazati, da natanko izpolnjuje Kristusov nauk: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Kakor deloma že znano, je v zadnjem času preganjal   nekega kmetica iz Mač-kovca, češ, da ga je ta razžalil s tem, da je okrog pripovedoval, da je kaplan nekoč pred Božičem srečal na cesti med Dvorom in Žužemberkom in da se je kaplan pri tej priliki »šoc-kal« z Marijino devico^ Mico Hoče-varjevo. Zaradi tega toženi mož je to pripovedoval na dan, ko je v hiši imel botrijo. Pri tej priliki je bila navzoča tudi žužemberška babica Ana Fab-jan, katero je mož takoj na to prosil, naj o tej stvari ne pripoveduje okrog. Toda ta je najbrže še gorko nesla v farovž, kar je na botriji slišala. Kaplan se sicer izgovarja, da je o tem še le zvedel, ko mu je obrambno društvo poslalo izrezek iz lista, kjer se je tudi o tem poročalo. Ker je kaplan po zapovedi Kristusa, ki pravi: Ne sodite, da ne boste sojeni, pred sodiščem zahteval, da se kmeta strogo kaznuje, je bil mož seveda kaznovan, kaplan pa je s tem doprinesel dokaz, da ie res pravi božji namestnik. Mož je hotel dokazati, kar je govoril in se je pritožil na vzklicno sodišče. Ali eden kazenskih   paragrafov govori tako, da tudi, če bi se kaplanu dokazalo, da se je res še tako »šockal« z Marijino devico, ni dopustno, da bi se kaj takega smelo tudi dokazati. Zato je vzklicno sodišče tozadevne predloge zavrnilo in je prvo razsodbo potrdilo, kakor je bilo pač   že naprej pričakovati. Dr. Pegan je za to razpravo nalašč poslal svojega koncipi-jenta v Novo mesto. Pa je tudi prav, da ga ie poslal. Kajti mladi jurist je javno pred sodiščem raznim Janezom  Evangelistom  in  sploh vsem božjim namestnikom, ki se radi pečajo tudi z nežnim spolom, napravil krasno pridigo, češ: »duhovnik ie re-prezentant javne morale, na katerega ljudstvo še posebno pazi. Kajti če bi duhovnik kot reprezentant javne morale le količkaj napačnega storil, bi bilo to v očeh javnosti posebno po-hu j šljivo in se mu vsak tak korak bolj zameri kot drugemu človeku.« Ker smo doslej samo mi to trdili, nas tembolj veseli, da je do istega prepričanja prišel tudi koncipijent enega največjih deželnih kristjanov.
Razne stvori.
* Volk. Iz Tešina poročajo, da so ustrelili v lovišču nadvojvode Friderika izredno velikega volka.
* Potres. Iz Carigrada poročajo, da je bil v Pitlisu in Ahlatu močan potres, ki je porušil 148 hiš.
* Vohunstvo. V Krakovu so aretirali nekega visokošolca. ker je na sumu. da je vohunil v prid Rusiji.
* Tatvina na poti. Med vožnjo iz Londona v Vlissingen je ukradel neznan tat Članici berolinske opere A. Du\ 24.000 mark.
* Zastrupil se Se z veronalom zdravnik dr. Kornelij vit. pl. Massari na Dunaju. Vzrok samomora je to, da ni bil imenovan za asistenta.
* Požar. Zgorel je v Bautzenu li-tografični zavod in tovarna za pisan papir bratov Weigardt. Izpod razvalin so potegnili do včeraj pet mrtvecev.
* Potopljen pamik. V Biskajskem zalivu se je potopil parnik iz Stettina »Heinriclv. Na parniku je bilo 20 mož posadke. Rešil se ni nobeden.
* Pogorela je v Viln? lesena hiša. Ogenj je nastal ponoči in vsi prebivalci so pogoreli. V hiši je bila neka že bolj priletna ženica z 2 hčerkama, 3 šolarice in en mlad fant.
* Zaradi brezposelnosti. Iz jeze in žalosti zaradi brezposelnosti je pobil delavec Florjan Dvornik iz okolice Brna svojega 61etnega nečaka. Presekal mu je s sekiro lobanjo. Deček je obležal na mestu mrtev.
* Eksplozija. V obrtni šoli v Locarno je eksplodiral plin. Vodja plinarne, ki je ravno takrat pregle-daval napravo in žena šolskega sluge sta smrtno ranjena. V I. nadstropja je bila neka vojaška ambulanca. Vojak, ki je stal na straži je težko poškodovan, ostali pa so nepoškodovani.
* Zrakoplovstvo. Laški zrakoplov »Sam<% ki se je dvignil pri Milanu in plul v smeri proti severu je rreletel avstrijsko mejo in pristal na avstrijskih tleh. Zendarmerija je zaplenila vse aparate za merjenje, i> tografične posnetke in aparate in se je odpeljalo zrakoplovca Crostija in Siolija na okr. glavarstvo v Rovere-tu, kjer so Hh po kratkem zaslišanju
* Požar v St Louisu. Poslopje ailetičnega kluba v St. Louisu, ki je, kakor smo že poročali, pogorelo do tal je bilo last Boatbens-banke. Uradniki banke so izjavili, da je bilo v jekleni kamri za 1,376.000 dolarjev denarja. Upajo, da denar ni uničen. Do sedaj pogrešajo 30 oseb, ki so še bržkotne pod razvalinami. Materijalno škodo cenijo, če jeklena kamra ni pokvarjena na pol milijona dolarjev. g
* Posledica Hopfovega procesa. L. 1909 je bil obsojen urednik lista »Taunusboten« v občutno denarno kazen in sicer ga je tožil Hopf, ker ga je urednik ob priliki smrti prve žene Hopfove sumil zastrupljevanja. Pred nekaj dnevi se je ta sodba razveljavila in se je državni blagajni ukazalo, da povrne uredniku vso škodo, ki mu je narasla vsled te obsodbe. V kratkem prideta na vrsto še dva podobna slučaja.
* Obsojen častnik — vohun. Fred dunajskim garnizijskim sodiščem se je končala včeraj obravnava pioti nadporočniku 4. husarskega prlka, Arturju Jakobu. Jakob je bil obtožen hudodelstva vohunstva v vojnem času. Obsojen je bil v izgubo šarže in na 17 in pol let težke ječe. Preiskava je dognala, da je vohunil Jakob v prid Rusiji in da je bil deij časa v ozki zvezi z bivšim ruskim vojaškim atašejem na Dunaju, polkovnikom Zankievičem, ki je znan že iz afere bratov Jandrič.
* Oproščena morilka moža. V Dortmundu se je vršila te dni obravnava proti posestnici Weller iz Ver-la. Ztna je bila obtožena uboja. Ustrelila je namreč dne 13. jun. 1. 1. z iovsko puško svojega moža. Preiskava je dognala, da je žena silno veliko pretrpela pred možem, ki jo je pri vsaki najmanjši priliki nejevolje strašno pretepal in trpinčil. Tudi tisti dan je mož ženo napadel in ji grozil, da jo ubije. 2ena, ki ni mogla pobegniti, ker jo je mož zaklenil, se ni mogla drugače rešiti, kot da je snela puško in ustrelila na moža. Porotniki so jo oprostili.
* Izzivanje vojaka. V gostilno pri Sv. Avoldu je prišel v nedeljo zjutraj neki delavec in si je naročil čašo žganja. Neki stražmojster tamošnjega ulanskega polka je delavca nahrulil z besedami: Kaj si »Wakes« že na vse zgodaj kupi žganje. Delavec je bil tiho. ker ni hotel napraviti škandala zaradi gospodinje, šel pa je takoj v stanovanje k polkovniku, ki ga je tudi sprejel. Delavec mu je povedal kaj se je zgodilo in rekel, da samo zaradi tega ni reagiral na izzivanje, ker ni hotel, da bi prišlo do nove savernske afere. Stražmojster je bil obsojen drugi dan na tri tedne zapora.
* Zastrupljevanje s plinom. V
Osjeku so našli hišno posestnico Ko-stič mrtvo v njenem stanovanju — zastrupljeno od plina. Tudi njena prijateljica Julijana Hiller je ležala v tem stanovanju brez zavesti, a prenesli so jo v bolnico še pravočasno in ji rešili življenje. V dotično hišo pa plin sploh ni vpeljan in je mogel priti plin v hišo le iz cevi, ki so položene pod hišo. To ie zdaj tekom enega leta že šesti slučaj zastrupljenja s plinom v Osjeku. Strah med ljudmi je tako velik, da se mnogi ne upajo spati v hišah. Oblast je zaprla cevi v isti ulici, koder se je zgodila nesreča, in zaukazala temeljito preiskavo vseh cevi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Razredna loterija.
Dunaj. 11. marca. Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije je odpadel dobitek 50.000 K na štev. 14.830. dobitek 10.000 K na št. 84.134, po 5000 K na št. 82.209 in 5408 po 2000 K je odpadlo na št. 383S, 14.015, 16.829, 18.640, 23.537, 27.931, 31.341, 41.417, 51.790, 56.356, 60.510, 61.463, 63.208, 76.933, 77.03?, 78.099, 80.401, 97.631. 98.739, 5207, 62.954. 91.206 in 92.518. Nadalje je bila izžrebana cela vrsta srečk z dobitki po 1000 K, 400 K in 200 K.
Deželnozborske  volitve  na Tirolskem.
Inom ost, 11. marca. Tnomoški nemški nacijonalci kandidirajo v tirolski deželni zbor dr. Winklerja, dr. Maderja, ing. Suskeja, Z6smayer-ja, Steigerja in župana Oreila,
Afera Sviba,
_ 11. marca, češki poslanci bodo vložili v Jutrišnji seji državnega zbora ostro interpelacijo, morda tudi nujni predlog, v katerem bodo zahtevali od vlade, da izroči vse dokumente glede afere Šviha. Češki krogi zatrjujejo, da Je položaj predsednika praške policije dvornega svetnika Kfikave nevzdržljiv, ker je iirejbHal konfidentstvo na naravnost neverjeten način. Češki krogi so ne-.
voljni tudi nad knezom Thunom, pod katerim se Je švihova afera vršila. Tudi za časa prvega namestništvaj kneza Thuna je cvetelo konfident* stvo. Listi spominjajo na afero spijo-na Mrve v procesu proti češki omla« dini.
Vojaški nabori
Praga, 11. marca. Letošnji nabori se bodo vršili meseca aprila.
Semenov Tianšanskl t.
Petrograd, 11. marca. Član državnega sveta Semenov Tianšanski, eden glavnih sobojevnikov pri osvoboditvi ruskih kmetov, je v 87. letu svoje starost? umrl
Kriza v Italiji.
Rim, 11. marca. Zaradi ministf« ske krize je bil na zahtevo Giolittija italijanski državni zbor odgođen.
Rim, 11. marca. Kralj je včeraj dolgo konferiral s predsednikoma senata in zbornice glede rešitve ministrske krize. Sonino je pripravljen sestaviti kabinet, zahteva pa pravico razpustiti zbornico.
Volitve na Španskem.
Madrid, 11. marca. Do seda} je bilo izvoljenih 235 ministerijalcev, 75 liberalcev stranke Romanones, 26 liberalcev stranke Prieta in 18 republikancev in socijalistov, med njimi 12 pristašev Maure.
Mehika.
Mehiko, 11. marca. Predsednik je odredil, da prično vse zvezne čete na severu Mehike z napadi na vstaše.
Kitajska.
Petrograd,   11. marca. »Rječ«
poroča, da sta se Rusija in Nemčija sporazumeli, da odpokličeta svoje čete iz Kitajske.
•    ^ a
Dogodki na Balkanu«
Albanija.
Skader, 11. marca. Knezoškof skadrski Feregis zahteva v imenu prebivalcev Skadra, Malisorov in Miriditov, da mora biti Skader glavno mesto Albanije.
Drač, 11. marca. Avstro-ogrski generalni konzul v Solunu Krall prevzame posle člana Petroviča v mednarodni kontrolni komisiji za Alba«. nijo.
Drač, 11. marca. Tuji parniki sd zapustili včeraj Drač.
Valona, 11. marca. Z ozirom na opasno situacijo v Južni Albaniji je imenoval knez Viljem T. poveljnika albanskega orožniŠtva Thomsona za izrednega pooblaščenca ter mu naročil, da z vsemi sredstvi napravi v Južni Albaniji red. Thomson je odpo toval v Santi Kvaranto.
Atene. 4& marca. Včeraj so izročile grške čete Kolonijo albanskim orožnikom.
Črnogorska skupščina.
Cetinje, 11. marca. Črnogorska skupščina je sprejela zakon o naseljevanju v novih pokrajinah. Ustanovila se bo za te pokrajine hipotečna banka.
Srbske železnice.
Belgrad, 11. marca. Načrti zti železnico Veles-Bitolj so izdelani. Graditi se začne 1. aprila.
Srbski konkordat
Rim, 11. marca. Vatikanski krogi so nad včerajšnjim člankom »Reichspošte« silno nevoljni ter odklanjajo stališče, ki je zavzemajo v tem članku avstrijski oficijozni krogi.
Delo bolgarskega agenta.
Belgrad, 11. marca. Dne 16. fe* bruarja je zgorelo provizorično srbsko gledališče v Skoplju, ki je bilo šele pred kratkim renovirano s stroški 50.000 dinarjev. Takoj so sumili, da je bil ogenj položen iz političnih nagibov. Sedaj so dognali, da je to storil neki bolgarski agent, preoblečen kot dimnikar.
Volitve na Bolgarskem.
Solila, 11. marca. Vlada je dobila 128 mandatov, opozicija 117. Kmečka stranka ima 51, demokrati 26, reformni socijalisti 9, Gešovovi pristaši 7, Danenovi 3 m radikalci S mandatov.
Grška.
Atene, 11. marca.  Grška vladal namerava uvesti tobačni monopol celo Grško.
Pročitane časopise i Šentjakobskem okraju
sprejema vsajco sredo zvečer od 7, do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj« r društveni sobi, Vožarski pot 4, da Jih potem odda Hudem, W drugače ne pridejo do branje, na radi bea& .
GospodorstvcL
— Razredna loterija. Peto žre-kanje razredne loterije obsega 40.000 dobitkov in eno premijo, skupaj za 11,875.200 K- Vsak dan se izžreba 2000 srečk. Prvi glavni dobitek znaša 300.000 K. premijo 700.000 K dobi srečka, ki se vleče zadnja v minimalnem znesku 2000 K. Razen teh so še glavni dobitki po 200.000 K, 100.000 kron, 60.000 K, 50.000 K, 40.000 K, 2 dobitka po 25.000 K, 10 po 20.000 K, 20 po 10-000 K, 30 po 5000 K. 400 po 2000 K in 600 po 1000 K, končno 3045 dobitkov po 400 K in 35.886 dobitkov po 200 K. Izžrebane so bile razen dobitka za 10.000 K še srečke z dobitkom 2000 K in sicer št. 44.641,75.302, 25.249, 26.981, 57.712, 90.960, 19.231, 47.329, 55615, 69.771, 75.417, 95.115, 77.380, 8665. Po 1000 K so dobile srečke št. 3262, 7035, 21.112, 13.982, 17.094, 24.129, 40.103, 44135, 55.426. 72.225, 86.177, 72.226, 94289, 76.556, 53.675, 4230, 24.027, 65.441, 85.854, 94.332, 9289. 13.892, 19.625, 31.422, 44.417, 94.297, 96.535, 44.142. — Iz-frebana je bila nadalje še cela vrsta s|pčk po 400 K in 200 K-_
Darila.
Upravništvu naših listov so podali:
Za Ciril - Metodovo družbo Fr.
Cukner, uč. 3 K, nabral v veseli družbi izletnikov v gostilni Verzel pri Sv. Duhu na Stari gori, J. Stei-ner, Litija 9 K 70 v, nabrano na obč. zboru Slov. plan. društva v veseli družbi v gostilni pri »Urški« v Litiji, Ivan Deržič v Zidanem mostu 6 K, kot sknpiček dražbe za zadnjo >Da-mes« cigareto in podružnica C. M. družbe v Rušah 21 K, nabrano v veseli družbi povodom občnega zbora S. R D. v Rušah. Skupaj 39 K 70 v. Živeli nabiralci in darovalci!
flinrli so v Ljubljani:
Dne 9. marca: Luitgarda Ze-sehko, posestnikova žena, 75 let, Erjavčeva cesta 14. — Josipina Liko-zar, mesarjeva hči, 2 leti. Prisojna ulica 5. — Fran ?etina, posestnik, 49 let, Miklošičeva cesta 9. — Fran Ga-beršek, slug-a, 25 let, Slomškova ulica 3. — Erna Kermelj, rejenka, 20 mesecev, Poljanska cesta 45. — Anton Gostiša, branjevec, 43 let, Sv.Pe-tra cesta 49.
Dne 10. marca: Marija Robida, bivša kuharica, 78 let, Sv. Petra cesta 46. — Katarina Jagodic, zasebni-ra, 88 let. Radeckega cesta 9.
Današnji list obsega 8 stran?.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Avstrijska špecialiteta. Na želodcu bolehajočlm ljudem priporočati je porabo pristnega „Moflovega Seidliz-praški", ki je pre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljame fn sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 25
in prastaro veselje nad naravo žene ljudi ven iz temnih hiš. Načelo pa bi moralo biti, ne samo skrbno se oblačiti, nego tudi občutljive sleznice sopil varovati vnetja s tem, da vzamemo seboj nekaj Favevih sodenskih mineralnih pasti!j : Pastilje so prijetnega okuso, pripravne porabe ter zanesljivega učinka. Dobivajo se po vseh lekarnah, drogerijah itd. za K 125. Pazite pa vedno na ime Fay in na beli oradni kontrolni pas županskega urada in obč. sveta Bad Soden a. Taunus.
Izredno   učinkovito sredstvo proti zastarelim želodčnim boleznim in zagatenjn.
Hitri in zanesljivi uspehi, ki so se dosegli s Stomoxygenom so ga na daleč in široko napravili za priljubljeno domače zdravilo. Stomoxygen je popolnoma nedolžen izdelek iz kisika ter se dobiva v vsaki lekarni. Najbolje ga je vzeti vsak dan trikrat in sicer po eno do dve tableti med jedjo. Uspehi, ki se dosežejo pri želodčnih težavah, zagatenju in mnogimi boleznimi, ki so z njimi v zvezi, so naravnost sijajni. Kislina v želodcu izgine, srce ne tolče več. Bolečine v jetrih in obistih ter v hrbtu se ne pojavijo več. Živci se okrepe. Stomoxy-gen zapisujejo mnogi odlični zdravniki, ker kisik, ki ga obsega, povzročuje učinek, kakor si ga bolje misliti ne moremo. Splošno je znano, da kisik zrak zboljšuje; čisti in krepi pa tudi ■ želodec in obisti in pomori kali, ki so pogosto vzrok hudim boleznim. Vsaka lekarna ima Stomoxygen, ako bi ga pa ne imela, ga pa lahko priskrbi. . En poizkus bo vsakega prepričal o j izbornosti tega izdelka. (Praska, izrežite, j
?
Pazite na dan
25. marca t. I.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 11.  marca 1914.
Naložbeni papirji.
4° o majeva renta.....
4 2° o srebrna renta  . . . .
4° o avstr. kronska renta . .
4° o ogr kronska renta   . .
4° o kranjsko dež. posojilo .
4° o k. o. češke dež. banke .
Srečk«.
Srečke iz !. 1860 Vs . . . .
„     „ - 1864 ......
„ tiske........
„     zemeljske l izdaje .
II. • ogrske hipotečne . . dun. komunalne . . avstr. kreditne . • .
ljubljanske.....
avstr. rdeč. križa . .
°gr-      ■     m    • • bazilika ......
turške .......
nelnice.
Ljubljanske kreditne banke. Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe
Južne železnice......
Državne železnice . . . . .
Alpine-Montan.......
Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke . . . .
Denarni
8255 86 -
8305 82 10
88-
442 — 680 — 294 — 28150 243-— 227*— 469 — 472*— 60— 52'— 31 75 27-7S 225 50
Blagovni
8275 86 20
82 30 89-— 89--
452-690 — 304 — 291-50 253 — 237'— 479 — 482*— 6V— 56-35 75 30-75 228-50
Valute.
Cekini . .
Marke . .
Franki . •
Lire . , . Rublji
406 — . 407 — 637 75 ! H3875 534-50 535-50 103-- ! 104-710-501 711 50 841-35 842-^5 303 — i 304-— 276-50; 277'50
11-381 117*70' 9520 95— 253-62 !
11-42 117-90 9540
95-20 253-62
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. marca 1914.
Termin.
Pšenica za apr. 1914. Pšenica za maj 1914. Rž za apr. 1914 . . Pž za oktober 1914 . Oves za apr. 1914 . . Oves za oktober 1914 Koruza za mat 1914 Koruza za julij 1914
za za za za za za za za
50 kg 1255 50 kg 11 34 50 kg 50 kc 50 ke 50 kc M kg 50 ke
9-43 9 70 7-70 7 V 5 689 691
ffeteorolosično poročilo.
Višina cađ merjeni 306-2
Srednji zračni tlak 738 mm
-  čas 'Stanje   £b :'
Nebo
10. |2. pop.! 731 0 .   9. zv. I 728-3
12*6 sr. jzah : dež 125  sr. zah. del. jasno
11. ; 7. zj.  7276 •   111   si. jzah.
dež
Srednja včerajšnja temperatura 11-9°, norm.   2 7° Padavina v 24 urah mm 116.
Bencinov meter
Malo rabljen ležeč bencinov motr , izdelek Langen & Wolf, se vsled upeljave lektrične sile ceno proda. Motor se še lah > ogleda v obratu. Vrraša se Zavod za električne naprave Vojnović * Cfe., Ljubljana, Dunajska cesta it 22. 976
Mutiifti touifll
t L
s substitucijsko pravico
■M »tati* s L
Ponudbe pod l9S«tatltanlU M/
974 na uprava. »Slov. Naroda«.
ntajrtpn, atraf•■•§ a
Žagarja
aprafamani taka] za vodao žago s
turbino, 2 jarma. Plača od komada, prosto stanovanje in vse žaganje in žamajne. 956
Ponudbe naj se pošljejo na Fr. Serka v Cerknici.
Viled smrti se 4 tope
Za najev termin se odda dobro idoča
pekarija
■a Triaakl centi it 11. — Odda se tudi ffaatflaa la mesarija sknpna
ail pa S »mesna« Zve se istotam, I. nadstr., levo. 977
Izvrstna, dabra vpeljana
špecerijska trgovina
pri tovarni s 7000 delavci, Gor. Štajersko, se takoj odda zavoljo dmž. razmer. —  Natančneje pri H. Koller,
pošta Seegraben pri Leobnu. 975
163
<S*€tmp a nje c
tMemdfc/iegl
o-:o .:e::0:-o*: o':o-Otiotcojrocco-ro e*o*fc>?0»-=^»«0
ob EUsabatal cesti prodajo pod naJagoilBeJilml pogoji.
Natančnejša pojasnila  daje gospa
Reza dr. Gailatia, Poljanska cesta
št. 18. (L nadstr.) 979
SvarUo.
Podpisani naznanj am cenj. odjemalcem in naročnikom, da sem gosp. Ivana Ješe odpustil iz moje službe kot računovodjo, torej ni več upravičen zame sprejemati kaka naročila ali pisma ali  kake denarne vrednosti.
V Ljubljani, dne 10. marca 1914.
Tomo Bricelj
stavbeni in pohištveni pleskar, Dunajska cesta štev. 16.
1   . Mnnnnnnnnnnnnnnnnnn^
Mm Okrožne zastopnike
cesti prodajo M
za vae večje industrijske kraje Avstro-Ogrske oziroma Alpske dežele
na deželi, v najrodovitnej*em delu Štajerske : vzorno gospodarstvo, travniki, vinogradi z najžlahtnejšimi vrstami, sadovnjaki, elegantna, moderno opremljena gosposka hiša, y sob, poselska, kopalna soba in pritiklioe, gospodarsko poslopje, velik lov v zakup, se proda s fundusom instruetusom vred samo zaradi razdelitve dedščine za K 120.000.
Albert VViener, Gradec.
Jnngfemgaaae St. 1, Generalihof.
Izjava.
Podpisani Huejon Uhl'r, inženir v Ljubljani, preklicujem in obžalujem, da sem se izražal o dinamo stroju, ki ga je dobavila tvrdka Vojnović & Co.
v elektrarno v Cirknem, da je star oz. manj vreden, ker sem se prepričal, da je stroj nov in se ga mora šteti med najno-ejše tipe. 981 Tudi se tvrdki Vojnović & Co. v Ljubljani zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega preganjanja.
Ljubljana, dne 7. marca 1914.
Ing. tjugon Uklif,
LJubljana.
ZAHVALA.
Ob prebritki izgubi našega iskrenoljubljer.ega, predobrega soproga, sina, očeta, starega očeta, brata, svaka, gospoda
Ljudevita Ševar
došlo nam je od vseh strani toliko tolažilnih izrazov sočutja pism in brzojavno, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato se tem potom vsem najskrenejše zahvaljujemo. Posebna zahvala še preč. duhovščini iz Cerknice, Starega trga, Unca, Slavine nadalje p. n Izobraževalnemu društvu, slav. načelstvu županstva Rakek in Cerknica, si. okraj, cestn. odboru cerkniškem, si. okraj, šolskemu svetu, šolskemu vodstvu, učiteljstvu in šolarjem na Rakeku, si. uradništvu in uslužbencem južne železnice ter nje načel. bi. g. Fortiču, kateremu dolgujemo za prvo uteho in tolažilno pomoč še posebno zahvalo, si. pevskemu zboru „Sloboda" za ginljivo petje pred hišo in na grobu, si. c. kr. žen-dameriji, si oddelku požarne straže, si. uradništvu knez Windischgraetzo-vega urada v Planini, si. avtomobilni družbi, cenj. soobčanom ter vsem gospodom in gospem, prijateljem, znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč izkazat zadnjo čast pokojniku. Lepa hvala vsem gg. rediteljem sprevoda, lovcem za častno spremstvo in zadnji lovski blagor in salve. Hvala lepa za častno spremstvo ob krsti vsem občanom, nositeljem sveč fn vencev. Hvala lepa vsem darovalcem prekr. vencev in šopkov, kakor tudi vsem društvom in odposlancem. Posebno hvalo izrekamo bi. g. prim. dr. Dergancu za niega res človekoljubno požrtvovalnost, s katero mu je lajšal bolečine do zadnjega diha, istotako Č. ss usmiljenkam in strežniškem osobju, ter f. Jos. Turku za oskrbo sprevoda.
Bog plati vsem!
»narek, dne 11. marca 1914.
Žalujoče rodbine: Ševar. Lavrič, Gornik, Fišer.
prve vrste renomirana firma, ki je doslej v industrijskih središčih imela lastne inženirske pisarne.
Samo oni gospodje, ki so pri tvornicah s parnim obratom prav dobro nvedenij naj se z navedbo referenc javijo pod: „Gutss Ein-kommen 3974" na anončno ekspedicijo Haasensiein & Vogler d. d. Dunaj L 984
Narodna knjigarna v Ljubljani
priporoča sledeče knjige:
Gospa
Ana Karenina.?a01muvg™fiTsSi:
stoi. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več.
Bela krizantema.
broš. 1 K 60 v, vez, 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več
Rol 1 rn 1 afci Povesti. Spisal E. Gang. DB11  lUja&l. cena broš. 2 K 50 vin.,
vez. 3 K, s pošto 20 vin. več Pa«  Iffiit Roman iz Kristusovih časov. JJCU  U111. Spisal   L. VVallace. Cena
vez. 4 K 50 v, s po?to 30 v več.
Dvajset let pozneje. (Nvaadna!!e-
Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več.
T111! i t   Spisal Ivan Cankar. J Ullll.  Cena broš. 2 k, vez.
3 K 20 v, s pošto 20 v več.
Grof Monte Christo.
A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K, s pošto 20 v več.
Hiša Marije Pomočnice.
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Hlapec Jernej in njegova
nnniTiA« Spisal Ivan Cankar. Cena praVlUa. broš. 1 K 40 v,vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Kako pišejo ženske. 555"
spisal M. Prevost. Cena 4 k, s pošto 20 vin. več.
Knjiga za lahkomiselne
ljudi Spisal Ivan Cankar. Cena broš lJUlll. 2 K 50 vin., vez. 3 K 50 vin. s pošto 20 v več.
Moli   linrlio  sPisa)   Mi,an Pu£e1j.
man ljnaje. Cena broš. 3 k, vez.
4 K, s pošto 20 v več.
H a f j Roman. Ruski spisal Maksim Gorki. JU d 11. Cena broš. 4 K, vez. 5 K, s pošto
20 vin. več. MnlinKnitM  Spisal Fr. Milčinski.Cena
munoDorci. brpoš. 2 k so v, vez 3 k
50 vin., s pošto 20 v več.
Hn&n  vae  Spisal A. Novačan. Cena IV do a  V«, broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več.
Spisal  Ivan  Cankar.  Cena broš. • 2 K, vez. 3 K 50 vin, 6 pošto 20 vin. več.
flK v a i*i Spisal Ivan Cankar. Cena U U  ZUai. 3 K, s pošto 20 v več.
dllirai*   Turi G t Angleški spisal Char-U11VC1    1 lilo i. les   Dickens. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, 8 pošto 30 v več.
POl litra VipaVCa. FSeP4el'Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Dfllnm Zgodovinski roman iz nemško-rUlUill. francoske vojne. Spisal E. Zola.
Cena broš. 5 K 60 v, vez. 6 K 80 vin.,
s poŠto 30 vin več.
Ponižani in razžaljeni.
Roman. Ruski spisal F. M. Dostojevski. Cena broS. 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto 30 v več.
TJa%+n*am Zgodovinski roman H. Sienkie-rUlOp. vvfcza. Cena broš. 6 K 40 v, vez. 8 K 40 v, i poŠto 20 v ved
Povesti dr. Iv. Tavčarja
Pet knjig. Cena broš. 13 K 50 vin., vez. 16 K 50 vin., s poŠto 20 v več.
Poljudna pravna knjižnica:
I. zvezek: Zakon o   dovoljevanja poti za silo
K —-40-
II. in III, zvezek: Predpisi o železniških in rud-
niških knjigah K —'80.
1Y. in V. zvezek: Pristojbinske olajšave ob konverziji v knjižnih terjatev K —-80.
VI.—X. zvezek: Predpisi o razredbi in uredb! ter o zložbi zemljišč K 2*—.
XI. in XII. zvezek: Predpisi zoper okvaro poljščine za Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst in Štajersko K —.80.
XU1. in XIV. zvezek: Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih K —.80.
XV. zvezek: Žnpanstvora izročena opravila sodišč  K — 40.
XVI. zvezek: Pristojbine o zapuščinah K —*80.
Prešernov albnm. IffigE
2 K 40 v, s pošto 2 K 60 vin.
fin 11  IfOflic 9 Zgodovinski roman H.
\l UU V aiiš o I Sienkiewicza. Cena vez. 5 K 50 vin., s poŠto 30 v več.
Rodbina Polaneških.
roman H. Sienkievvicza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več.
Slike in revolucije.
spisal
M. Arcibašev. Cena broš. 1 K 60 v, vez.
2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Slovensko gledališče, sal
A. Trstenjak. Cena 2 K, s pošto 20 v več.
Qn ni i al i 7 O m Spisa! V. Knaflič. Cena OUblJdllZClU. 4 k, s pošto 30 v več.
Trije mušketirji. Sstsgđ
A. Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v,
s poŠto 20 v več.
TTrlnvrina   Povest iz 18.stoletja. Spisal UUUVlbd. j. p. Tomič. Cena 1 k 60 v. s pošto 20 v več.
IFiniolo  Spisal Ivan Cankar. Cena broš. V111] C IG. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto 20 vin. več. „;
Volja in mš>932B$S2.
3 K, s pošto 20 v več.
7»   Irivicom   Spisal Iv. Cankar. Cena hA  KriZem. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več.
7onh.il.h*  Povest. Hrvatski spisal F. AaUOlJUUa. Becič.Cenabroš.lK80v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Zbirka citatov in aforiz-
m a v Uredil Slavko Klepec. Cena broš. HtU ¥• 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto 20 v več.
Z ognjem in mečem. ^
roman H. Sienkievvicza. Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v več.
Zbrani spisi Janka Kers-
llilro ™t knjig. Cena broš. 25 K, UlJka. V€2. 30 K, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Frana Lev-
ctilra Pet knjig. Cena broš. 21 K, oUaVaa vez. 27 K, s pošto 20 v več.
Zgodbe iz doline šentilor-
IamaLa Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez, 3 K, s pošto
20 v več.
Zločin in kazen. ^Stm
Dostojevski Cena broš. 10 K 50 v, vez. 13 K, s pošto 20 v več.
knjigarna ima v zalogi tudi vse drage slovenske knjige ter pošlje na zahtevo najnovejši , i oenik oele naloge« ■»
76
069554
1B
57. «ev.
tLC/mma narod-, ** u. nu.
stran t.
■ Vi V mmim Samo intii trg St. 19.
Privatna vozna solal
za   avtomobilizem   izućuje   ljudi vsak
spretne krmilce avtomobilov. Zmeren honorar. Vstop Tank čas. Za položitev oblastvenega ispita se garantira. Moja lola izkazuje aaiboljie ii uspehe. Prve vrste reference. s>b««b)hmi
Prtlainostni nakup ia raU|vath avtajaaHlav prav eene priporoča
Kari Lachner,
Otvoritev cvetlične trgovina.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorit s 1. marcem
na Mestnem ligo šlev. II. cvetlične trginoo.
Priporočam se za izdelovanje vencev, Šopkov ter sploh za vse v to stroko
spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno.
Z velespoštovanjem
Anton Farant9
umetni in trs vrtnar, Ljubljana Ambrožev trg 3.
DE
ANTON STACUL, Ljubljana,
priporoča najtopleje izvrstni
ct mpanj #3 o
599
J
umetni in trgovski vrtnar
nasniji sL p. b. eknshra. n si nakiji njenr 127
cvetlični salon
samo pod Jrančo štev. 2.
poleg Čevljarskega mesta.
Velita zaloga sin vencev.
Izdeiovanie ioptof, vntiv. frakov itd
Zunanja naročila tata«.
ifiiia oa Tržaški cesti 131
Spomladne modele
za iai in deklice pnperoča tirfu
A. Lukic
Ljubljana, Pred škofijo 19.
Za gospode in dečke
največja izbora »b
najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba!        Stiha ptstrta.!
SANATOFaUM^MONA
ZA NOTOA^p^t^stfc BOLEZNI. I ' LJUBLJANA KOMEN6KEGA ULICA 4
SEe-zauvtm. prharu-D* FR DERGANC
£epo stanovanje
na solnčni legi s 3 oziroma 4 sobami
se IMa sn svfnst tarnal*.
Ponudbe pod „SVfnst" na uprav. »Slov. Naroda«. 392
3abolenii\
iz najboljših leg Štajerskega, cist, prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razpošilja
Jvi jai Steber, Vetzclsoorf pri graocn
Lov v ni
v Zoor. Krmi ped Tri-plavam za eoDO 5 lat Prostor obsega 500 ha v okrožju pod Kredarico. Nahaja se v ter i revirju mnogo divjih kozlov, ru*evc v, planinskih zajcev in belih gorskih jerebic.
Dražba se bo vršila v podobčini Zasip v £ .nilskem domu dna 13. aprila 1914 od 3. do 4. ure popoldne.
Natančneje pogoje daje pismeno : Srenja Zasip, p- Bled. 985
Proti prahajem, In izpadanja las
delaj« najheljs* priznal
Tanna-cninin tinta
n laaa
bera   etcreeeuje   teeleče, odstranjuje lueke io preprečuje Izpadanja las.
1 eteklenlea s sta ve d o a» t krone.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, mediolnal. vin, epeeltall-tat, najfinejših parfumov, klrurtiiklh obvas, svežih mlnaralnih vod Itd.
Del lekarna MIlana Leasteka
iLInljnl ftallin testi it. L
pole? novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mosta. 10
▼ tel lekarni doblvmfo mara vila radi ćlanl bolBlaala blagajn fasae železnico, c ar. tobačne tovarne ia okr. bolnlaae elaaatae v L!nbr|anJ.
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523
* A. & B. Skaberne
, Mestni trg 10.
Ni debelo ia drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cest!
j^fzastopstvo za razpečavanje
B nadih najbolje znanih Sj
IPnchovlb kolesi prevzela je za to sezono firma IGNACIJ VOK, Ljubljana
II Sodna ulica štev. 7, B
specijalna trgovina šivalnih strojev „Pfaff". |
pnchverke, delniška dražba, (raocc^^
C. ar. avstrijsko tfo državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda«
Veljaven od 1- maja 1913«
Postala: Lfnblfana fninl kolodvor. Odhod.
6- 54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj.
7- aS zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št JanŽ, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9"09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, K51n, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-SO dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, lesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-ZO popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Krani, Radovljico, Jesenice. (Zabavni
vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-30 popoldne« Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
e*30 zvečer« Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7«4g zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janf Rudolfovo.
10*01 po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-2S zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča. Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebni vlak fz Gorice
Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka
Tržiča, Kranja. S-00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic,
Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Ko*
čevja, Grosupljega.
4- 33 popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
5- sj^ zvečer. Brzovlak iz Jesenic a zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan,
Prage Dunaja, Linca, Celovca. KGlna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd« Opatija-Reka).
8- J6 zvečer« Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Lfnca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic^ Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih),
9*16 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-31, po noči« Osebni vlak iz Trsta, Gorice,Trbiža, Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala; Mablf Odhod na Kamnik:
kolodvor. 7-32, 11-SOp 3-12,
"iiwu   ii a   rvaiiiiiirv.    m-m^m    ii-*W| «-i
7-JS, (11-22 °b nedeljah in praznikih) Prihod iz Kamnika: 6*42. 11-00, 2-41« 6-isg (10-30 ob nedeljah in praznikih).
G. kr. državno-železnlsko ravnateljstvo v Trsta.
I Domače podjetje I
P. T.
Podpisana tvrdka si dovoljuje vljudno naznaniti, da se s 15. aaarcean 1914 otvori
V1KT0RIA tovarno za žUdo kavo v LjuDIjani
▼ kateri se izdeluje neprekosljiva sladna in žitna kava pod znamko VIMorla«
Priporoča se p. t. trgovcem za cenjene narodbe in naklonjenost. 955
Z odličnim spoštovanjem
Albert Pečevnik & Co.,
Pisarna: Kongresni trg 14«
z vlečeno svetilno žico
«Jiittfitit.......MiiMiliJii;-;,
Imi.i'1 ii! M
'i1,'I I1 i! lil.i;l . 1
V «a\logi pri <la. elektr^rnAh in ineStalažejifr
00
77
84
8587^96^5451470635
70
Stran 8«
•SLOVENSKI NAROD* dna 11. marca 1014.
57 štev.
KilllNTCKTt PIK/iDI IH ™~^e<Une dovedes IVULIllJIVU   I^IIMJKIJU tovarne v Ljubljani
2a svojo trgovino z mešanim blagom
aprafma tekal
925
2 učenca
Ivan Jolačin, LJubljana.
Ponudijo  naj  se  telesno krepki dečki in s primerno šolsko izobrazbo.
^        Najboljša in najzdravejša rZTT"
barva8
za lose in brado
je dr. Drailea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, tetnnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage in mrežice ▼sok vrst; gledališčne is toaletna '        potrebščine itd.--
pristno brnsko blago.
Spomladanska in poletna sezija 1914. Kupon m 3-10 dolg j j knpon   7 kron
za psiiiso milt ouleko IJ     \* J"
{sukaj a. blaće, telovn ' s    stane samo
m f!
a J 1
kupon 17 kron kupon  20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, dalje blago za površnike, runstovski lo-den, svilnate karrgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah :   kot solidna in poštena vrlo znana :
Zaloga tvornice za sukno
Siegel-Imhof ▼ Brnn (Bruno).
naV"  Vzorci gratis in franko. "V8
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi SiegeMmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odiemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615
J. GROBELNIK
prej Franc Souvan sin
LJUBLJANA
sedaj
nasproti lekarne
naznanja, da ima tudi v svoji na novo urejeni manufakturni trgovini (SS>
posebno bogato zalogo im~
Na novo došlo 6C
bre
za moška oblačila
i najnovejših vzorcev po
konkurenčnih cenah!
Zahtevajte vzorce!
neko], nor ti ni bilo:
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfi. nejše izvršitve in priporoča svojo zaloge
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske is telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot men priposlan čevelj. t2£
Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si
kratkočasile zgodbe.
Spisal Blaž Pohlin. Broširano K 1 50, vezano K 240.
Dr biva se v 42&
jfaroBm njigarni v fjubljani.
40C0 m različnih ostankov sukna za hlače in cele obleke sem kupil v veliki tovarni za polovično ceno.
Prej 1 m K 6-7, sedaj samo K 3-60, cela obleka 3 m stane le
K 10-80.
prodaja s: samo, Dokler je kaj zaloge!
Velika    partija   lOOO tucatov modernih žepnih robcev za reklamno ceno K 2a— tucat.
0^
Alojzij Maggioli,
knrat v Plezzo (pošta Creto, ■ Tirolsko) =
je bil po
lekarnarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
ozdravljen trdovratnega črevesnega katara ; to sredstvo je pomoglo mnogim njegovim znancem do zopet dobljenega zdravja.
Steklenica 20 vin«
f
J L
J L
3l
IsII
Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčic, rije prostih, kratkih, dolgih, trikot, elastičnih a jour, držce za prsa, životke (Miederleiberl) kakor vse hvgijenične otroške, dekliške in damske potrebščine priporoča <5. damam tu in na deželi svojo
bogato itbero edina specijalna trgovina 933
J. GORJANC, preje Kocjan
sv. Petra cesta 289 nasproti „Zlate kaplje"
kjer se rudi  izdeluje steznike,  pasove, ravnodržalce
po meri, čisti in popravlja. ■— Posebna soba za pomirjevanje.
— :r=
11
JL
l l I KDOR RABI ! ! !
bencin motorje, elektromotorje, pluge In brano, brzoparH-nike, kosilnice In drage stroje za košnjo, stroje za rokodelce   ln  razno m vratna, predmete
za mlekarne, dalmatinski cement, traverze in žel-lezne šine,
orodje, stiskalnice za sadje ln seno, mlattlnlce In fdamoreznlce,
naj se obrne na  najstarejšo, Širom cele Kranjske, Štajerske in Primorske dobro znano tvrdko in razpošiljalnico poljedeljskih strojev
v Ljubliani
parije Terezije cesta št. 1.
Dobra postrežba je vsakomur zajamčena. Najnižje cene! Priznano najboljši stroji. Ceniki brezplačno.
kapitalistov z 20—30.000 K. se išče za izkoriščanje novega že v k m e -tijstvu dobroupeljanegainvveč državah patentovanega železnega predmeta, katerega vsaka hiša na deželi neobhodno potrebno rabi.
Ponudbe naj se pošlje pod naslov „D- R patent11 na upravništvo »Slovenskega Naroda". 944
Fr. P. Zajec
izprašan optik,
zalagatelj c. kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd. 123
LJubljana, Stari trg it 9.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to
stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. **■
Solidna  postrežba !
Očala in ščipalniki po strokovnjaškib in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica nav Najnovejši cenik brezplačno 1 "me
PAT
NT
vseh dežela iz posluje inženir 33
eLTfla*. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik M Dunaju VI., Mariahiiferstrasse št. 37.
4*
A. KUN C
Ljubljana Dvorski trg 3.
4r Najnižje, stalne cene.
Ceniki na razpolago.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
n   Đ.lniika glavnica 8,000.000 kroa. m
__ t52        Stritarjeva uliea ste v. 2,
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne
Podružnico v Spljetu, Golovcu, Trotu,
Sprelema vlogo aa knjitlce ln aa tekečt raeaa jgSj 0) Kanejo k ter flk obreatale od aao vtepe po Matih s TT |* P s s s
Ruinml fondi okroglo 1,000.000 kron.
loterije.
vu, Gorici in Celju.
prodala srečko ln vrednostne papiri« vrst po dnevaem karan, s s s
4031
60
8