Številka 6 September 1985 1 Vsebina: Gradivo za: 14. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine Litija 25. sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija Delegatska vprašanja in odgovori -- Delegati! DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBUJETE TUDI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO, ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ. 14. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine Litija 26. septembra 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani Občinske skupščine Litija, Jerebova 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zborov b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnikov 12. in 13. skupnega zasedanja vseh zborov o- d) Predlog dnevnega reda Informacija o gospodarjenju OZD v I. polletju 1985 3. Poročilo o uresničevanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Litija 4. Predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju 5. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 6. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA. Branko Pintar točka 1 c SKRAJŠANI ZAPISNIK 12. zasedanja vseh zborov občinske skupščine Litija dne 6. 6. 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodil predsednik občinske skupščine Branko Pintar, zboru združenega dela je predsedoval predsednik zbora Anton Savšek, zboru krajevnih skupnosti predsednica zbora Eva Kovic in družbenopolitičnemu/boru delegat Franci Kajba. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbori so soglasno sprejeli razširjeni dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zborov, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev dnevnega reda 2. Predlog odloka o uvedbi samoprispevka v občini Litija 3. Osnutek dolgoročnega plana občine Litija za obdobje 1986-2000 »Litija 2000« s povzetkom urbanističnih zasnov Litije in Smartna z Ustjem 4. Poročilo o delu PM Litija in varnostnih razmerah v letu 1984, 5. Poročilo o delu in problematiki občinskega sodnika za prekrške Litija 6. Ocena stanja požarnega varstva v občini Litija, 7. Informacija o uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985 v letu 1984, 8. Vprašanja in predlogi delegatov. , ' . K l/a Verifikacijska komisija zbora združenega dela je poročala, da je od 27 delegatskih mest na seji navzočih 22 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz delegacij: — Gostinsko podjetje Litija — KZ Gabrovka — Dole — Kovina Šmartno' i— Mesarija in prekajevalnica Litija — VII. konferenca delegacij. Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti je poročala, da je od 18 delegatskih mest na seji navzočih 15 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz delegacij KS Hotič, Št. Poljane in V. Stanga. Predsedujoči družbenopolitičnega zbora Franci Kajba je poročal, da je od 22 delegatov na seji navzočih 14 delegatov. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Ivan Blažič in Vida Vukovič. K 1/c Predlagani dnevni red so zbori soglasno sprejeli^ K 2. Predlog odloka o uvedbi samoprispevka v občini Litija so delegati prejeli na mize, predstavnica statutarno pravne komisije Jolanda Konjarje posredovala pripombo komisije na 3. odstavek 11. člena ki je v nasprotju s 1. odstavkom 9. člena predloga odloka, delegat KS Polšnik Anton Korimšek je menil, da bo zelo veliko občanov oproščenih samoprispevka, kar lahko povzroči, da bo zbranih manj sredstev kot je predvideno v odloku, predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric je predlagal, da se besedilo tretjega odstavka 11. člena spremeni v skladu s pripombo statutarno-pravne komisije. Po končani razpravi so zbori z ločenim glasovanjem soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbori soglasno sprejemajo poročilo občinske volilne komisije Litija o izvedbi referenduma o uvedbi samoprispevka v občini Litija, kije bil dne 2. 6. 1985. 2. Zbori sprejemajo odlok o uvedbi samoprispevka v občini Litija z naslednjimi dopolnitvami: x — v 6. členu se doda tretji odstavek: »Komisija iz prejšnjega odstavka na predlog občinske uprave za družbene prihodke občinske skupščine Litija, odloča tudi o odpisu samoprispevka za tiste zavezance,pri katerih bi izterjava samoprispevka ogrozila nujno preživljanje zavezancev in članov njihovih družin«, — tretji odstavek 11. člena se spremeni in na novo glasi: »Po realizaciji programa iz sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija, se plačevanje samoprispevka ustavi.« R3. .'; ■'vji'| ". Osnutek dolgoročnega plana občine Litija za obdobje 1986-2000 »Litija 2000« so delegacije prejele; uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, obrazložitev dolgoročnega plana pa je podala predstavnica Urbanističnega inštituta SR Slovenije Kaliopa Dimitrovska. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo in predlagal, da se v razpravi ugotovi ali je predložena dokumentacija primerna za javno razpravo in če je možno v predlaganem roku — do 15. avgusta — javno razpravo uspešno izvesti. Delegat družbenopolitičnega zbora Stane Hrovat je predlagal, da bi se morali zavzeti za varianto hitre železniške proge Jesenice — Dobova po> trasi Laze — Temenica, o čemer so se zbori predhodno že opredelili, delegat KS Litija — levi breg Ivan Blažič je podal predlog delegacije, ki meni, da Sitarjevec ni primeren hrib za športno rekreacijsko dejavnost, ker je premajhen, prestrm in v notranjosti prepreden z rudniškimi jaški. Za to dejavnost naj se določi Svibno, ki je v vseh ozirih primernejše. Svibno bi bilo treba tudi trajno zavarovati kot zeleno cono in področje z vodnimi viri. Razpravljal je še o problematiki odlagališč odpadkov in izrabi prostora med železnico in Savo pod Praproščami, ki ga delegacija predlaga za nehrupno in čisto industrijsko cono, ne pa za blokovsko stanovanjsko izgradnjo. Delegat KS Kresnice Jože Vehovec je razpravljal o začasnem naselju za gradbeno operativo v Kresnicah za potrebe del na železnici in menil, da bi bilo treba o tej lokaciji še razmisliti. Delegacija KS Litija — desni breg je posredovala pisno pripombo s predlogom, da se namesto Sitarjevca določi za športno rekreacijsko področje hrib Svibno, ki naj se tudi trajno zaščiti kot zelena cona. Delegacija predlaga, da se za športni center predvidi Ježa, da se za obvoznico predvidi cesto Ponoviče — Hotič preko Konja in da se stari del Litije (Valvasorjev trg) zapre za promet. Delegatka družbenopolitičnega zbora Vida Vukovič je razpravljala o rasti družbenega proizvoda, komunalni opremljenosti, predvidenih zemljiščih za industrijsko cono, enakomerni poselitvi prebivalstva in solidarnosti pri enakomernem razvoju krajevnih skupnosti. Delegatka KS Jevnica. Eva Kovic je vprašala ali bo prišlo do poplavljanja zaradi pretočnih elektrarn, ki so predvidene v dolgoročnem planu. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je povedal, da je predsedstvo občinske skupščine predlagalo, da se javna razprava o tem dokumentu opravi v dveh delih in sicer bi prvi del javne razprave opravili do 15. julija, nakar naj bi predlagatelj pripravil odgovore in pojasnila za drugi del javne razprave, ki bi ga zaključili da 15.. septembra. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je pojasnil, da je občinski komite že izdelal program javnih razprav, ki naj bi trajale do 15. 8. 1985. Delegatka KOP Komunala Marija Cerar je pripomnila, da je poletni čas neprimeren za aktivno javno razpravo o tako pomembnem dokumentu. Predsednik IS Zvonimir Bric je povedal, da izdelava dolgoročnega plana občine ni odvisna od izvršnega sveta oziroma občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj, temveč od Urbanističnega inštituta SR Slovenije, ki bo obravnaval pripombe in predloge iz razprave. Delegacija Predilnice Litija je predložila pisno pripombo v kateri smatra, da Sitarjevec ni primeren za rekreativno dejavnost in predlaga, da se za rekreativne dejavnosti predvidi Svibno. Po končani razpravi so zbori z ločenim glasovanjem soglasno sprejeli SKLEPE: 1. Zbori sprejemajo osnutek dolgoročnega plana razvoja občine Litija za obdobje 1986-2000 in ga posredujejo v javno razpravo do 15. avgusta 1985. 2. Zbori sprejemajo razpravo na seji in jo posredujejo predlagatelju ' kot sestavni del javne razprave. 3. Javna razprava mora biti dobro organizirana. 4. Predlagatelj oziroma strokovni izdelovalec dolgoročnega plana občine naj vse pripombe in predloge iz javne razprave prouči in pripravi pojasnila o vključitvi pripomb v predlog plana. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je dal v razpravo urbanistično zasnovo Litije in Šmartna z Ustjem; gradivo so delegacije prejele,obenem z vabilom na sejo, uvodno poročilo je podal predstavnik Katedre za prostorsko planiranje Visokošolske TOZD Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. Razprave ni bilo ter so zbori soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbori sprejemajo urbanistično zasnovo Litije in Smartna z Ustjem s tem, da javna razprava poteka skupaj z razpravo o osnutku dolgoročnega plana občine Litija — Litija 2000, s posebnim poudarkom v Litiji in Smartnem. K 4. Poročilo o delu PM Litija je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 4/85; uvodno poročilo je podal komandir PM Litija Martin Podlesnik. Delegat KS Litija — levi breg Ivan Blažič je vprašal, kaj je z uničevanjem nasadov indijske konoplje ter predlagal, da bi PM Litija poostrila nadzor nad vandalizmom in hrupom, ki ga v mestu povzročajo motorna vozila, zlasti mopedi. Delegat družbenopolitičnega zbora Janez Kos je menil, da bi morala biti ožina Strmole urejena že s sredstvi cestnega posojila in da bi morali zakonodajo, ki obravnava tatvine, poostriti. Delegat KS Litija — desni breg Franc Štrus je predlagal, da se polomljeni prometni znaki hitreje popravijo, vprašal je tudi kako je z obhodi miličnikov po Litiji in zavarovanjem javnih objektov. Delegatka KS Jevnica Eva Kovic je predlagala, da bi v javnih objektih stalno prebivali hišniki, kar bi preprečevalo vlome. Komandir PM Litija Martin Podlesnik je dal pojasnila in odgovore na nekatera vprašanja in predloge iz razprave. Razprava je bila končana ter so zbori občinske skupščine z ločenim glasovanjem soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbori občinske skupščine sprejemajo poročilo o delu Postaje milice Litija za leto 1984 in delo PM Litija v letu 1984 ocenjujejo kot uspešno. 2. Zbori pozivajo občane na samozaščitno delovanje s čimer bodo preventivno delovali pri preprečevanju kaznivih dejanj in prekrškov. 3. PM Litija naj poostri nadzor nad prometno varnostjo, zlasti nad prehitro in prehrupno vožnjo motornih vozil, predvsem mopedov. 4. Zbori predlagajo izvršnemu svetu občinske skupščine Litija, da pr- \ ' .ouči možnosti za izboljšanje materialnega položaja Postaje milice Litija. 5. Zbori sprejemajo pobudo, da se oblikuje poseben koordinacijski odbor predstavnikov osnovnih šol, centra za socialno delo, Postaje milice, organizacije ZSMS in občinskega sodnika za prekrške, ki bi se stalno sestajal in deloval pri preprečevanju mladinskega presto-pništva. Nosilec ustanovitve koordinacijskega odbora naj bo Občinska konferenca SZDL Litija. K 5. Poročilo o delu in problematiki občinskega sodnika za prekrške Litija je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 4/85; uvodno obrazložitev je podala sodnica za prekrške Jolanda Konjar. Delegat KS Litija — levi breg Ivan Blažič je ugodno ocenil delo občinskega sodnika za prekrške v preteklem letu; delegacija je ugotovila, da so inšpekcijske službe predlagale kaznovanje le v 24 primerih in meni, da je to premalo. Predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric je pojasnil, da so v upravi le štirje inšpektorji za 16 področij. Inšpektorji imajo poleg predlogov za kaznovanje pri sodniku za prekrške šc druge možnosti kaznovanja, kot mandatne kazni ter prijave na sodišče, ob tem; da skušajo delovati tudi preventivno. Razprava je bila končana ter so zbori občinske skupščine z ločenim glasovanjem soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbori občinske skupščine sprejemajo poročilo« delu in problematiki občinskega sodnika za prekrške Litija in njegovo delo ocenjujejo kot uspešno. 2. Zbori predlagajo, da bi občinske inšpekcijske službe in inšpekcijske službe, ki so organizirane za več občin, poleg drugih ukrepov pogosteje uporabljale tudi prijavo občinskemu sodniku za prekrške. K 6. Ocena stanja požarnega varstva v občini Litija je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 4/85, uvodno obrazložitev je podal predstavnik SIS za požarno varstvo Stane Cerne. Razprave ni bilo ter so zbori občinske skupščine sprejeli ocenosta-nja požarnega varstva v občini Litija zagotovitvijo, daje to družbena dejavnost in ji je potrebno dati vso podporo. K 7. Informacija o uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985 v letu 1984 je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 4/85, uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo ter so zbori občinske skupščine sprejeli informacijo o uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981*1985 v letu 1984. K 8. Delegat družbenopolitičnega zbora Stane H rovat je predlagal naj izvršni svet občinske skupščine izdela analizo o povečanju cen iz občinske pristojnosti. Krajevna skupnost Litija — desni breg je predložila pisno vprašanje, zakaj še ni prejela odgovora na delegatsko vprašanje, ki gaje zastavila na prejšnji seji zbora glede obračunavanja prispevkov za zaklonišča. Pojasnjeno je bilo, da bo odgovor objavljen v Delegatskem obveščevalcu.. '% Seja je bila končana ob 14. uri. SKRAJŠANI ZAPISNIK 13. skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine Litija, 2.6. 6. 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodil predsednik občinske skupščine Branko Pintar, zborom so predsedovali: zboru združenega dela predsednik zbora Anton' Savšek, zboru krajevnih skupnosti predsednica zbora Eva Kovic in družbenopolitičnemu zboru podpredsednica zbora Hilda Bole. Zapisnik je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbori so z ločenim glasovanjem soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. a) Imenovanje mandatno imunitetne komisije in ugotovitev sklepčnosti zborov b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnika 11. in 12. skupnega zasedanja obeh zborov 2. Osnutek dogovora o temeljih plana občine Litija za obdobje 1986-1990, 3. Informacija o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984, 4. Informacija o investicijah v teku in načrtovanih investicijah za leto 1985 v občini Litija 5. Informacija o razvoju kmetijstva v občini Litija za obdobje 1981-1958 6. Poročilo veterinarske službe v občini Litija 7. Informacija o stanju in razvitosti samostojnega osebnega dela v občini Litija za obdobje 1981-1985 8. Informacija o uresničevanju nalog na področju oskrbe z električno energijo v občini 9. Kadrovske zadeve 10. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti je ugotovila, da je od 18 delegatskih mest na seji navzočih 12 delegatov, odsotni so bili delegati iz delegacij krajevnih skupnosti: Kresnice, Velika Šta-nga, Velika Kostrevnica, Hotič, Štangarske Poljane, Vintarjevec. Verifikacijska komisija zbora združenega dela je poročala, daje od 27 delegatskih mest na seji navzočih 15 delegatov, odsotni so bili delegati iz naslednjih delegacij: — Mizarstvo Gabrovka — TOZD Transportne naprave Dole — TOZD Gozdni obrat Litija — Mizarstvo Litija — Gostinsko podjetje Litija — Mesarija in prekajevalnica Litija — Kovina Šmartno* — VII. konferenca delegacij — Osnovna šola Litija — TOZD Zdravsrveno varstvo Litija — Družbenopolitične organizacije — Obrtno združenje Litija. Podpredsednica družbenopolitičnega zbora Hilda Bole je poročala, daje od 22 delegatov na seji prisotnih 16 delegatov, odsotnost pa so opravičili naslednji delegati: Marjeta Agrež-Mlakar, Franc Mali, Jani Jerant, Vida Vukovič, Jože Grošelj, Tone Zupančič. Na seji so bili prisotni tudi: Zvonimir Bric — predsednik izvršnega sveta, Karlo Lemut —član IS, Slavko Rokavec — predstavnik Kmetijsko zemljiške skupnosti, Vinko Košmerl — direktor KZ Litija ter predstavniki Flektro Ljubljana, Novo mesto in Trbovlje. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena Franci Kajbain Miro Vidic. K l/C Predsednik občinske skupščine JBranko Pintar je dal v razpravo zapisnik 11. zasedanja vseh zborov, skrajšani zapisnik je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 5/85. Sekretar občinske skupščine Tine Brilej je podal informacijo o-izvajanju sklepov 12. zasedanja vseh zborov in podal predlog Predsedstva občinske skupščine, da zbori sprejmejo sklep o pooblastitvi skupščine Občinske izobraževalne skupnosti, da sprejme navodilo iz 5. člena odloka o uvedbi samoprispevka v občini Litija (Ur. 1. SRS št. 21/85). Razprave ni bilo ter so zbori soglasno sprejeli naslednji 1 SKLEP: Zbori sprejemajo zapisnik 11. zasedanja vseh zborov z dne 8.5.1985 ter informacijo o izvajanju sklepov 12. zasedanja vseh zborov z dne 6. 6. 1985. Občinska skupščina Litija pooblašča skupščino Občinske izobraževalne skupnosti Litija, da sprejme navodilo iz 5. člena odloka o uvedbi samoprispevka v občini Litija (Ur. I. SRS št. 21/85). K 2. ' Osnutek dogovora o temeljih plana občine Litija za obdobje 1986-1990 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 5/85 uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo in uvodoma razpravljal o povezavah z drugimi občinami in predlagal, da b"i v srednjeročni plan občine vključili tudi vse medsebojne obveznosti iz dogovorov z drugimi občinami, delegat 'KZ Litija Beno Hostnik je posredoval pisno razpravo, delegat Predilnice Jože Zupančič je posredoval pisno razpravo in vprašal, zakaj se za krajevne skupnosti povečuje prispevna stopnja iz 0,3 na 0,5% iz čistega dohodka in ali naj bi se ta sredstva obračunavala iz sredstev sklada skupne porabe, delegat družbenopolitičnega zbora Stane Hrovat je menil, da je osnutek dogovora o temeljih plana občine premalo konkreten. Smatral je, da bi morali v poglavju »Promet in zveze« vse aktivnosti konkretno navesti, prav tako v poglavju »Vodno gospodarstvo«, ker bo le tako zagotovljeno, da bodo vse aktivnosti s financiranjem vključene tudi v srednjeročne plane teh dejavnosti, delegatka KS Litija — levi breg Martina Kralj je vprašala s-kakšnim namenom je predlagano povečanje prispevne stopnje z 0,3 na 0,5%, predsednik občinske skupščine Branko Pintar je posredoval informacijo o pripombah komiteja OK ZKS Litija, predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je podal pojasnila na razpravo, delegatka KS Litija — levi breg Marti nla Kralj je vprašala, ali je predlagatelj prispevne stopnje z 0,3% na 0,5% pretehtal tudi možnost, da se več sredstev za komunalne potrebe v krajevnih skupnosti nameni iz proračuna občine, delegat KS Polšnik Anton Korimšek je podprl predlog, da se sprejme stopnja 0,5 za krajevne skupnosti in tako zbere več sredstev. Po končani razpravi so zbori občinske skupščine z ločenim glasovanjem soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Osnutek dogovora o temeljih plana občine Litija za obdobje 1986-1990 vsi zbori sprejemajo in ga dajejo v javno razpravo do U septembra 1985. 2. Predlagatelj dogovora naj vse predloge in pripombe iz javne razprave prouči in izdela odgovore. K 3. Informacija o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984 je bila objavljenaV Delegatskem obveščevalcu št. 45/85. Uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo v kateri je delegat družbenopolitičnega zbora Franci Kajba podal pripombe Predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, Stane Mi-klič iz KZ Gabrovka-Dole je obrazložil vzroke za stopnjo rasti osebnih dohodkov v KZ Gabrovka — Dole, nakar so zbori sdglasno s sprejeli naslednji SKLEP: Zbori sprejemajo informacijo o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984, skupaj z ugotovitvami in sklepi Izvršnega sveta občinske skupščine Litija. K 4. Informacija o investicijah v teku in načrtovanih investicijah v letu 1985 v občini Litija je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 5/85, uvodno poročilo je podal predsednik občinskega komiteja za. planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Razprave ni bilo ter so zbori soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbori sprejemajo informacijo o investicijah v teku in načrtovanih investicijah za leto 1985 v občini Litija, skupno z zaključki občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija. K 5. Informacija o razvoju kmetijstva v občini Litija v obdobju 1981-1985 je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 5/85, obrazložitev je posredoval predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Delegat KZ Litija Beno Hostnik je razpravljal o pomanjkanju delovne sile na kmetijah in menil, da bi bilo potrebno zainteresirati kmete, da bi ostali na kmetijah in uspešneje gospodarili, direktor KZ Litija Vinko Košmerl je razpravljal o izvajanju srednjeročnega plana kmetijstva v občini ter podal nekatere podatke o proizvodnji mesa in mleka v tem obdobju, opozoril je tudi na visoke cene umetnih gnojil ter visoke obrestne mere za posojila; predsednik občinske skupščine Branko Pintar je menil, da bi bilo potrebno o tej problematiki povesti razpravo v delegaciji za republiško skupščino in preko te dati pobudo za sprejem ugodnejših obrestnih mer za vlaganja v kmetijstvo. Po končani razpravi so zbori občinske skupščine soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbori sprejemajo informacijo o razvoju kmetijstva v občini Litija v obdobju 1981-1985 skupaj z zaključki občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj. 2. Sedma točka zaključkov se razširi še na obveznosti, ki izhajajo iz dogovora z občino Ljubljana Moste-Polje pri razvijanju kmetijstva v hribovitih območjih občine Litija. 3. Zaključkom se doda 11. točka in sicer: »Pospeševanje vseh oblik izobraževanja na področju kmetijstva.« 4. Zbori sprejemajo predlog Predsedstva občinske skupščine, da je potrebno pri planiranju oziroma gradnji novih zmogljivosti v živinoreji, še posebno pa v prašičjereji, upoštevati možne posledice onesnaževanja voda z gnojevko. K 6. Poročilo veterinarske službe v občini Litija je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 5/85, uvodnega poročila ni bilo ter je predsednik občinske skupščine Branko Pintar odprl razpravo. Delegat družbenopolitičnega zbora Stane Hrovat je menil, daje poročilo preskromno in ne prikazuje problematike na tem področju ter predlogov za reševanje ter predlagal, da se poročilo zavrne s tem, da ga predlagatelj dopolni s poročilom o zdravstvenem stanju na področju živinoreje, staležu živine, obdela problematiko zdravstvenega stanja živali itd,. Delegata KS Polšnik Anton Korimšek in KS Šmartno Rudi Derenčini sta se pridružila mnenju delegata Staneta Hrovata. Direktor KZ Litija Vinko Košmerl je razpravljal o preventivni vlogi veterinarskega zavoda in smatral, da bi moralo poročilo vsebovati ukrepe na področju preventivne dejavnosti, ki je zelo pomembna v naši občini, saj se iz leta v leto stalež živine povečuje, predsednik občinske skupščine Branko Pintar je smatral, da je iz dosedanje razprave razvidno, da naj predlagatelj poročilo dopolni. Zbori občinske skupščine so nato z ločenim glasovanjem soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Poročila veterinarske službe v občini Litija zbori se sprejemajo. 2. Veterinarski zavod naj za zbore izdela dopolnjeno poročilo s konkretnejšim opisom problematike na tem področju. 3. Zbori bodo dopolnjeno poročilo obravnavali na eni izmed jesenskih sej v letu 1985, pri sestavi poročila pa naj sodeluje tudi pristojni referat občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj. K 7. Informacija o stanju in razvitosti samostojnega osebnega dela v občini Litija za obdobje 1981-1985 je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu Št. 5/85; uvodno poročilo je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Razprave ni bilo ter so zbori sprejeli informacijo o stanju in razvitosti samostojnega osebnega dela v občini Litija za obdobje 1981-1985. K 8. Informacija o uresničevanju nalog na področju oskrbe z električno energijo v občini je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 5/85; uvodno poročilo je podal predsednik občinskega komiteja, za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo; delegat KS Polšnik Anton Korimšek je pohvalil delo Elektro Trbovlje in vprašal kdaj bodo izvršena dela za boljši električni tok na območju Borovaka in Preske, predstavnik Elektro Trbovlje je pojasnil, da bodo ta dela predvidoma končana v letu 1986. Delegat KZ Litija Beno Hostnik je menil, daje Elektro Ljubljana v zadnjih letih veliko investiralo v obnovo električnega omrežja na območju občine Litija. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je poudaril, da je sodelovanje s predstavniki občine in elektro podjetij uspešno, vendar bi bilo prav, če bi v prihodnje občane obveščali o vzrokih za nc-realizacijo sprejetih planov. Po končani razpravi so zbori občinske skupščine z ločenim glasovanjem soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbori občinske skupščine sprejemajo informacijo o uresničevanju nalog na področju oskrbe z električno energijo v občini, skupno z ugotovitvami in sklepi občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj. 2. TOZD Elektro Ljubljana, TOZD Elektro Trbovlje in TOZD Elektro Novo mesto bodo občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj tekoče obveščali o eventualnih spremembah pri realizaciji programov na območju občine Litija. K 9. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve so zbori soglasno imenovali NADO KUMAR, roj. 1950, dipl. pravnico za namestnico družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana. K 10. Zbori so sprejeli sklep, da bodo na seji 26. 9. 1985 obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazurna o sodelovanju jn izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju in predlog sklepa o ustanovitvi in delovnem področju občinske komisije za varstvo okolja. Zbori so sprejeli informacijo o postopkih usklajevanja za združevanje sredstev Območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava za republiško vodno skupnost, ki naj bi bila po stopnji 15%, kar jeobčina Litija že podprla. Delegatskih vprašanj ni bilo. Seja je bila zaključena ob 13.10 uri. točka 2 INFORMACIJA o gospodarjenju OZD v I. polletju 1985 UVOD Finančni obračun poslovanja prvega polletja letošnjega leta so organizacije združenega dela naredile v skladu z zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka. Zakon velja od 1. januarja 1985. Novosti, ki jih prinaša ta zakon, ne omogočajo primerjave finančnih rezultatov prvega polletja letošnjega leta s finančnimi rezultati prvega polletja lanskega leta. Osnovne kategorije finančnega obračuna (celotni prihodek, porabljena sredstva, dohodek) prvega polletja lanskega leta so enostavno povzete iz lanskih obračunov prvega polletja, torej vsebinsko drugačne kot so kategorije letošnjega obračuna. Organizacije združenega dela so vskladile le tiste podatke, kjer gre za drugačno združevanje knjigovodskih računov v bilančne postavke. Kljub takšnemu prikazovanju podatkov smo izračunali primerljivi dohodek po metodologiji, ki sta nam jo posredovala Republiški sekretariat za finance in Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje I. GOSPODARSTVO 1. Osnovni finančni rezultati Organizacije združenega dela tudi letos poslujejo v pogojih visoke inflacije, večje zadolženosti in slabše likvidnosti. Organizacije v občini so v prvem polletju letos izvozile blago v vrednosti 2.225.803 tisoč din ali pa 18% več od planiranega. Izvoz je bil skoraj v celoti usmerjen na konvertibilni trg. Uvoz je v prvem polletju znašal 2.128.329 tisoč din in je bil za 24 indeksnih točk nižji od planiranega. Rast cen je nezadržna. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so se cene pri proizvajalcih povečale za 89,5%, ce/ie na drobno za 77,8% in cene življenjskih potrebščin za 75,8. Cene prav gotovo bistveno vplivajo na dosežene finančne rezultate, toda njihov dejanski vpljv je skoraj nemogoče realno oceniti. Fizični obseg proizvodnje se je povečal v Predilnici Litija za 1% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, v Usnjarni za 9% pri proizvodnji usnja in 25% pri divjačini, medtem ko seje fizični obseg zmanjšal pri proizvodnji krz,na za l%,pri porabi usnja za 37% in pri porabi krzna za 5%; v Lesni industriji seje fizični obseg povečal v TOZD Furnirska proizvodnja za 7%,v TOZD Mizarska proizvodnja za 39,5% in v TOZD Žagarska proizvodnja za 3,8%. v TOZD Proizvodnja plastike pa seje zmanjšal za 10,8%. V prvem polletju seje celotni prihodek občinskega gospodarstva povečal za 79%, porabljena sredstva za 89% in dohodek za 49%, oz. primerljivi dohodek za 69%. Sredstva za akumulacijo so rastla bistveno počasneje od primerljivega dohodka, ,4car kaže tudi delež akumulacije v primerljivem dohodku. Čisti osebni dohodek zaposlenih, teh je bilo 3.593 oz. 41% več, kot v prvem polletju lani, so znašali 39.814 din mesečno in so porastliza 82% glede na enako obdobje preteklega leta. Finančni rezultati v I. polletju 1985: Celotni prihodeE Porabljena sredstva Amortizacija po predp.st. -Dohodek Primerljivi dohodek Akumulacija Delež akum.v primerlj.doh. Primerljivi doh.na delavca (v din) Cisti OD na delavca na mes, Število delavcev na osnovi delavnih ur Znesek v I-¡YI 1984 7.o9l.o?7 5.378.221 186.761 1.712.853 1.5o5.783 492.122 32,7 427.779 21.882 3.52o tisoč din I-VT 1985 12.700.411 lo.151.997 348.86o 2.548.4ol 2.548.4ol 638.591 25,1 717.253 39.814 DTD 1W 189 187 149 169 13o 77 168 182 3.553 lol 1.1. Celotni prihodek Organizacije združenega dela iz gospodarstva so v prvem polletju ugotovile 12.700.411 tisoč din celotnega prihodka, karjeza79% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Na rast celotnega prihodka so vplivale zlasti visoke cene, ki so se po podatkih Zavoda SRS za statistiko povečale v letošnjem I. polletr ju v primerjavi s I. polletjem preteklega leta takole: Skupaj industrijski izdelki pri proizvajalcih v % — predelava kovin 89,5 — predelava kemičnih izdelkov 128,1 — proizvodnja žaganega lesa in plošč 136,2 — proizvodnja konč. les. izdelkov • 7X7 — proizvodnja preje in tkanin 72,8 — proizv. konč. tekst, izdelkov 102,3 — proizvodnja usnja in krzna 27,4 — proizvodnja živil, proizvodov 68,1 Cene na debelo 84,4 Cene na drobno 77,8 Povečanje celotnega, prihodka so ugotovile vse organizacije združenega dela, zlasti visoko rast pa so imele Kovina Šmartno (IND 394), Mizarstvo Gabrovka (IND 260), LIL—TOZD Furnirska proizvodnja (IND 260). Organizacije so 52,3% celotnega prihodka dosegle s prodajo na domačem trgu, 23,5% s prihodki, doseženimi na tujem trgu, s prihodki ustvarjenimi v okviru OZD 10,1% in z drugimi prihodki 14,1%. V strukturi oblikovanja celotnega prihodka se še nadalje krepi delež prihodkov od prodaje na tujih trgih, pa tudi njihova rast je višja od rasti drugih vrst prihodkov. Oblikovanje celotnega prihodka: - prihodki od prod.na dom trgu - prihodki ustvarjeni v okviru OZD - prihodki od prod.na tujem trgu , - drugi prihodki Celotni prihodek znesek v tisoč din struktura v % januar 84 junij UTO I-VI ;_85._1984 1985 4.426.982 6.642.915 15o 62,5 52,3 746.518 1.275.438 171 lo,5 lo,l 1.180.378 2.987.-W^ 253 16.6 23,5 737.300 1.794.658 243 lo.4 14.1 7.091.178 12.7O0.411 179 loo.o loo.o 1.2. Porabljena sredstva V I. polletju so organizacije združenega - dela obračunale 10.151.997 tisoč din ali 89% več kot v enakem obdobju lani. Med porabljena sredstva so letos vključeni tudi nekateri stroški, ki so lani bremenili dohodek, zato zneska obeh obdobij nista primerljiva. Med 'poslovne stroške so letos prenesene obresti od kreditov (razen za osnovna sredstva), ki znašajo 588.331 tisoč din oz. 5,8% vseh porabljenih sredstev. Te obresti so obračunale vse organizacije razen TOZD Gozdni obrat in KOP Komunala. Najvišje obresti sta obračunavali TOZD Usnjarna Šmartno (224.950 tisoč din) in Predilnica Litija (115.957 tisoč din). ; Iz celotnega prihodka se po novem krije tudi del obveznosti do delovnih skupnosti za nadomestitev materialnih stroškov (15.018 tisoč din), izdatki za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami (7.237 tisoč din), plačila za bančne storitve in stroški plačilnega prometa. Učinek revalorizacije zalog je znašal 106.862 tisoč din. Nekatere vrste porabljenih sredstev: 1984 - porabljene surovine in material 3.965. - porabljena energija 3°7- - druge proizvodne storitve 15o. - neproizvodne storitve 32. - amortiz.po predp. stopnjah 186.761 - dnevnice in prevoz, stroški. - reprezentanca - izdatki za občasna in začasna dela - izdatki za reklamo in propagando - nabavna vrednost prod. blaga - transportne storitve - stroški za investicija ko vzdrževanje delov, sredstev 79.8o7 znesek v tisoč I-VI 1985_ din IND 24. 1. 1. 1. 41o. 111. 767 4oo 338 226 8o9 p27 872 16o 9o2 372 6.900.396 291.244 210.138 96.824 174 95 14o 3oo 348.86o 187 44.671 3.753 4.475 2.849 18o 365 239 246 863.432 21o 179.616 161 160.876 2o2 1.3. Dohodek Po obračunu porabljenih sredstev je organizacijam združenega dela ostalo 2.458.401 tisoč din dohodka oziroma 49% več kot v I. polletju 1984. Izračun primerljivega dohodka za gospodarstvo pa je prikazan v naslednji tabeli: Izračun primerljivega dohodka - gospodarstvo (POB I-VT 1985) . Element . Celotni prihodek . Porabljena sredst. v tem: stroSki za DS bančni in SDK stroški - obresti(za obratna sredstva) učinek revalorizacije -surovin in materiala AM iznad minim.stopnje -. Doseženi dohodek 1.712.842 Btolped44 Btolpec 5 I-VI 84 I-VI 84 I-VI 85 .I-VT 85 realiz. pre»a5.na real.novi I-VI 84 stari sis. novi sist. sistem dej.izk, ___y POB 7.091.063" ?.09l.oS3 l2.7oo.4ll 179,1 5.379.214 5.585.273 lo.151.997 188,8 U>~t ¡3-H COCO'O > tí O HH U Ö f - liha HH P,tí TO 181,8 8.522 10.365 181.024 7.148 1.505.783 15.018 588.331 106.862 . * 7^237 148,8 169,2 1.3.1. Razporeditev dohodka Primerjava razporejenega dohodka za potrebe izven TOZD v I. polletju 1985 z enakim obdobjem lani ni povsem smiselna zaradi spremenjenega kritja določenih stroškov oz. obveznosti. Razporeditev dohodka: I -1984 VI 1985 IND 1.712.853 173.322 2.548.401 288.235 149 21o 8.037 21.8o7 271 132.694 462.151 71.468 492.122 180.872 848.773 119.687 i 638.591 136 184 167 13o Razporejeni dohodek - del za skupno porabo - del za splošne družb, potrebe - del za druge določene namene - čisti osebni dohodki » skupna poraba - akumulacija Za skupno porabo je gospodarstvo v prvem polletju letos obračunalo 288.235 tisoč din obveznosti ali 11,3% razporejenega dohodka. Rast teh sredstev je bila zaradi znatnega povečanja osebnih dohodkov dokaj visoka. Za splošne potrebe so organizacije obraču- nale 21.807 tisoč din obveznosti ali 0,9% razporejenega dohodka. Del dohodka za druge določene narhene je porastel le za 36% zaradi prenosa nekaterih izdatkov med poslovne stroške. V breme dohodka se sedaj krijejo le obresti za osnovna sredstva, za katere so organizacije plačale 31.501 tisoč din. V breme dohodka TOZD še vedno poravnavajo del obveznosti do delovnih skupnosti, kar znaša v I. polletju 93.112 tisoč din. 1.4. Osebni dohodki in zaposlenost Za čiste osebne dohodke so organizacije namenile 848.773 tisoč din, kar je za 84% več kot v I. polletju lani. Razporejena sredstva za osebne dohodke so bila v obravnavanem obdobju za 45% višja od povprečno razporejenih osebnih dohodkov v letu 1984. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlen ga je v gospodarstvu občine znašal 39.814 din. Od primerjanega obdobja je bil višji za 82%. Za skupno porabo delavcev je bilo v prvem polletju razporejeno 119.687 tisoč din, kar je za 67% več kot v prvem polletju 1984. Organizacije so v (Jrvem polletju zaposlovale 3.593 delavcev oziroma 41 delavcev ali 1,5% več kot v primerjalnem obdobju. 1.5. Sredstva za reprodukcijo Sredstva za reprodukcijo sestavljajo sredstva akumulacije in sredstva amortizacije. Sredstva za reprodukcijo sicer naraščajo, vendar v pogojih visoke inflacije, naraščajočih obvezonsti, iztrošenosti osnovnih sredstev in opreme ne zagotavljajo bistvenega izboljšanja materialne osnove v organizacijah. V prvem polletju letos je gospodarstvo ustvarilo 987.451 tisoč din sredstev za reprodukcijo ali 45% več kot v primerjalnem obdobju. Stopnja rasti je višja od rasti sredstev za akumulacijo zaradi višje rasti obračunane amortizacije (IND, 187). Sredstva za akumulacijo so oblikovala 64,7% sredstev za reprodukcijo (lani 72,5%), sredstva amortizacije pa 35,3% (lani 27,5%). Sredstev za reprodukcijo ni mogoče v celoti uporabiti za investicije pa še v tem primeru ne bi zadoščala za kvalitetno obnovo in izboljšanje materialne osnove dela zaradi velike iztrošenosti osnovnih sredstev, predvsem opreme. 2. Poslovna sredstva ter viri poslovnih sredstev Gospodarstvo je v šestih mesecih letos v povprečju uporabljalo 11.938.228 tisoč poslovnih sredstev. V primerjavi s prvim polletjem preteklega leta so bila sredstva višja za 77%. 2.1. Obratna sredstva Gospodarstvo občine je imelo konec junija letos 7.982.685 tisoč din denarnih sredstev, terjatev in zalog, njihova vrednost pa seje v primerjavi s 30. 6. lani povečala za 79%. sredstev niso vključene obveznosti do dobaviteljev, ker ti podatki niso razvidni iz bilance uspeha. Struktura virov poslovnih sredstev seje močno poslabšala, znatno nižji je bil delež trajnih virov poslovnih sredstev ter delež združenih sredstev, povečal pa se je delež kratkoročnih in dolgoročnih kreditov. Med krediti so imele organizacije največ kratkoročnih kreditov za obratna sredstva (52,6% vseh), ki so se v primerjavi s stanjem konec junija lani povečali za 83%: Tovrstne kredite je konec junija letos izkazovalo 14 organizacij združenega dela. Po obsegu sp bili kratkoročni krediti za obratna sredstva najvišji v organizacijah: Predilnica Litija (955.094 tisoč din, IND 312), TOZD Usnjarna Šmartno (978.659 tisoč din,.IND 152), LIL TOZD Žagarska proizvodnja (132.951 tisoč din, IND 319) in TOZD Gradmetal Litija (103.455 tisoč din, IND 163). Dolgoročnih kreditov za obratna sredstva je bilo za 1.609.542 tisoč din oz. 16,8% vseh virov skupaj, večji del (80,5%) jih je konec junija imela TOZD Usnjarna Šmartno. Viri poslovnih sredsfcev TRAJNI VIRI POSL-SREDST. Združena sredstva Krediti za 06 Dolg.kred.za ohr.sred. Kratk.kred.za obr.sred. VIRI SKUPAJ Stanje v tisoč din Struktura I-VI Jo. 6. 1984 1985 IND 1984 198 3.08Ž.092 4.io9.5?8 lgg $9,1 go,' 150.746 135.660 9o 265.470 577.517 218 391.977 1.6o9.542 411 1.327.465 2.426.37o 183 v % 5.223.75o 9.558.661 183 2,9 5,1 7,5 25,4 1 6,1 16,8 25,4 o loo,o 3. Zunanjetrgovinska menjava Organizacije združenega dela so v prvem polletju 1985 izvozile za 2.225.803 tisoč din oziroma za 84% več kot v enakem obdobju preteklega leta oziroma za 18% več od načrtovanega. Uvozile so za 2.128.329 tisoč din oziroma za 25% več kot v prvem polletju preteklega leta in 25% manj od načrtovanega. Pokritje uvoza z izvozom seje tako povečalo s 70,7% v prvem polletju 1984 na 104,6% v prvem polletju letos. Izvoz v prvem polletju 1985 v 000 din 0 Z D Plan I-VI 1985 Realizacija I-VI 1984 Roallz. I-VI 85 —mr sraro-1.851.525 i.žog.g?! Predilnica litija „ 246.2o6 2o3.341 IDV TOZD Usnjarna So. 1.299.9oo 782.296 Desna industrija litija 277.993 192.635 - TOZD Mizarska proizv. 28.o41 35.887 - TOZD Proizv.plastike - 2.1o3 - TOZD Purnir.proizv. 119.591 52.981 - TOZD Žagarska proizv. 130.361 lol.665 SOT TOZD IAK Kresnice 6.12o 3.o34 Kovina Šmartno 27.638 13.392 Tekstil TOZD Pletilja 6.45o 4.524 GG TOZD Gozdni obrat 4.13o 4.24o Mizarstvo litija 13.188 3.2o9 .225.803 264.692 .517.605 387.82o 38.892 176.118 172.81o 6.60I 21.455 6.442 3.725 17.463 "TTS" 108 117 14o 139 147 133 I08 78 loo 9o 132 ms 3=2 11 130 194 2ol I08 »32. 17o 218 16o 142 88 544 Obratna sredstva na dan 3o.6.1985 Denarna sredstva in vred.papirji Žiro račun Devizni račun Terjatve do kupcev -krite -nekrite Terjatve za predujme Zaloge -materi.in surovine -nedokončana proizvodnja - gotovi izdelki - blago SKUPAJ Stanje 3o.6. v tisoč din I-VI 84 I-VI 85 419.45? 547.oil 117.397 172.451 226.174 356.787 1.352.412 1.934.423 l.o41.38o 1.421.587 311.032 512.836 388.193 547.579 2.310.639 4.953.652 1.613.115 3.302.925 334.696 932.149 3o5.79o 642.97o 57.038 75.608 4.470.697 7.982.685 Struktura v * 30.6. IND I-VI 84 I-VI lio 9, i 6,9 147 2,6 158 5,1 3o,3 +,5 143 24,2 137 23.3 17,8 165 7,o 6,4 141 8,7 6,8 214 51,7 62,1 2o4 36,1 41,4 279 7,5 11,7 21o 6,8 8,1 133 1,3 o,9 179 loo loo Uvod v prvem polltju 1985 2,2 Konec junija je gospodarstvo razpolagalo s 547.031 tisoč din denarnih sredstev in vrednostnih papirjev. Ta so bila za 130% večja kot v enakem času lani. Terjatev do kupcev je bilo konec I. polletja letos 1.934.423 tisoč dinarjev, kar je 43% več kot konec junija lani. Na krite terjatve odpade 73,5%, na nekrite pa 26,5% vseh terjatev do kupcev. Neugodno je, da so hitreje naraščale nekrite terjatve. Vrednost zalog se je povečala kar za 114%, na kar so vplivale večje zaloge, vsekakor pa tudi povečane cene. Vrednost zalog je bila najvišja v Predilnici (1.545.952 tisoč din, IND 228) in v IUV TOZD Us-njarni Šmartno (836.523 tisoč din, IND 181). Zaloge nedokončane proizvodnje so se močno povečale v IUV TOZD Usnjarna Šmartno (IND 493). 2.2. Viri obratnih sredstev Viri poslovnih sredstev so konec I. polletja 1985 znašali 9.558.661 tisoč din in so bili za 83% višji kot konec junija lani. Med vire v 000 din vb Plan Realizacija Realizac :. uro OD I-VI 85 I-VI 1984 I-VI 85 3:1 ?i? BJflJMJ 2.797.979 1.7o7.oSS 2.12S.Í29 % 125 Predilnica litija 1.685.322 963.6o4 1.272.24o 75 132 IUV Šmartno 1.021.35o 697.553 793.048 78 114 lesna industrija litija 78.923 39.32o 58.015 74 148 - TOZD Mizarska proizvodnja - TOZD Proizv.plastiki 14.856 ' 3.884 8.341 56 215 i 51.996 34'. 828 45-.059 87 129 - T0HD Furnir,proizv. - TOZD Zara.sk» proizv. - 14o 87 62 12.071 468 4.527 38 967 TOZD IAK Krednbe Kovin* Šmartno 3.164 ~ 3.164 loo II. POSLOVNE ENOTE 1. Vse organizacije združenega dela, ki imajo svoje poslovne enote na območju občine so dolžne dvakrat letno in sicer za polletje in celo leto pošiljati podatke o poslovanju poslovne enote na obrazcih RJ-^1. , Na območju naše občine posluje 41 poslovnih enot, od tega 13 proizvodnih in 29 storitvenih, v letu 1984 je bilo v teh enotah zaposlenih 590 delavcev. V informaciji so zajeti podatki za 32 poslovnih enot, za.kateresmo dobili izpolnjene obrazce. Obrazce nam niso posredovale organizacije za naslednje poslovne enote: Tovarna kovinske galanterije za oddelek montaže Sava, GG Brežice, TOZD Radeče za obrat Dole pri Litiji, GG Ljubljana, Obrat Zasavje za obrat v Litiji, Integra! DO Sap TOZD Ceprom za poslovno enoto v Litiji, ŽTO Ljubljana, TOZD Prometna sekcija za železniške postaja Sava, Litija, Kresnice, Laze, ŽTO Ljubljana TOZD ŽG, Sekcija za vzdrževanje prog za nadzorništvo v Litiji, PTT Ljubljana Telekomunikacijska poslovna enota Litija, Merkur Kranj, prodajalna tehnike v Litiji, Cestno podjetje Ljubljana TOZD Vzdrževanje Ljubljana, terenski obrat v Litiji, Ljubljanske mlekarne zbiralnica mleka v Litiji, Veterinarski zavod Posavje, veterinarska postaja v Litiji, LB ekspozitura v Litiji, SDK ekspozitura v Litiji, AMD Litija, Zavarovalna skupnost Predstavništvo Litija in Združenje obrtnikov — predstavništvo Litija. V tabeli so prikazani podatki o skupnem prihodku, osebnih dohodkih in zaposlenih. 1.1. Skupen prihodek Skupen prihodek obravnavanih poslovnih enot je znašal 1.398.931 tisoč din in seje povečal za 91% v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta. Največji skupen prihodek je bil ustvarjen v poslovalnicah Mercator Rožnik TOZD Golovec in sicer 436.322 tisoč din oziroma 78% več kot v prvem polletju lani, ter v blagovnici Centromerkur Litija v višini 205.575 tisoč din oziroma za 72% več. Obe poslovni enoti sta tudi po številu zaposlenih delavcev največji. 1.2. Osebni dohodki in zaposlenost , . Izplačana sredstva za osebne dohodke so znašala v obravnavanih poslovnih enotah 110.441 tisoč din in so se povečala za 102% v primerjavi s I. polletjem 1984. t Povprečni mesečni osebni dohodek je v poslovnih enotah znašal 39.088 din in seje povečal za 86% glede na prvo polletje 1984. Najvišji povprečni mesečni osebni dohodek beležijo v poslovni enoti KZ Metlika (bifeji v občini Litija) in znaša 71.282 din. Visoke povprečne osebne dohodke beležijo tudi v IU V TOZD Maloprodaja Prodajalna Litija (49.608 din), Petrol Bencinski servis I. Litija (48.608 din), Kartonažna tovarna TOZD Kartonaža obrat Litija (48.716 din) in Elektro Ljubljana okolica — Nadzorništvo Litija (48.173 din). Najnižje osebne dohodke pa beležijo v Tiskarni Slovenije obratu na Vačah (25.146 din), Tobak Prodajalna Litija (27.063 din) in Galebu Poslovalnici Litija (29.524 din). V obravnavanih poslovnih enotah je bilo zaposlenih v prvem polletju 366 delavcev ozirflma 10% ali 34 delavcev več kot v prvem polletju 1984. Podatek velja za 32 poslovnih enot od 42. ** Vzrok za takšno povečanje števila zaposlenih je nova poslovna enota Pletenina Ljubljana v Jevnici, kjer seje konec leta 1984 zaposlilo 40 delavk. V kolikor teh delavk ne upoštevamo, seje število zaposlenih v poslovnih enotah zmanjšalo za 6 delavcev. Tabela: Skup«n prihodek, osebni dohodki in zaposleni v poslovnih enotah Izplačani osebni dohodki I.-VI. 1985 k Povprečni mesečni čis-ti OD Zap. št. Poslovna enota Bkupan prihodek I-VI.1985 IND Povp.štev.zapos. 746.2o5 lo9.487 131.086 488.000 /) f/_ 1. Elektro Ljubljana okolica- nadzor.Litija 69. 2. ELma Lj.-obrat Polšnik 97. 3. Kartonažna tov.Ljubij. - obrat Litija 128, 4. Pekarstvo in testeni-narstvo Ljubljana 24, 5. Tiskarna Slovanije- - obrat Vače 19.6o9.46o 6. Kompas Rent-a-car Litija 7. PTT-Pošta Sava 8. " " Litija 9. " " Šmartno 10. " " Dole 11. " " Kresnice 12. " " Vače 13. " " Polšnik 14. " " Gabrovka 15. Mercator Rožnik TOZD Golovec 16. Tekstil TOZD Maloproda ja PE Slivna 17. ABC Pomurka, DO Galeb Poslov.Litija 12.Borovo Prodajalna Lit. 19.ITJV Vrhnika,Prodajalna Litija 20. Peko, Prodajalna Litija 9 21. Bržavna založba Slovenija, Posl.Litija 9 22. Tobak, Prodajalna Litija 23. Bnona Merkur-Centromer- 2o5 3 1 18 1 1 4 1 436 21 4 11 19 611.367 152.41o 028.576 070.841 574.868 831.514* .415.617 959.490 .224.475 .322.497 795.974 884.971 .352.835 44-2.637 867.79o .957.023 .75o.261 .574.588 »v* — 171 210 256 171 156 516 224 135 I80 2oo 115 193 175 22o 178 165 151 159 257 214 155. 125 172 7.063.655 7.2o3.289 7.533.249 5.796.69o 3.899.053 365.174 565.744 4.006.287 2*645.378 550.811 1.022.166 580.563 595-572 598.331 2o.939.455 2.334.657 354." 287 772.949 815.872 752.768 1.149.368 220.742 12.831.2o5 IND meseca tS I. -VI.85 IND I.-VI.1985 nro $ 7 S 186 18 95 48.173 196 2ol 29 lo7 30.066 187 181 19 loo 48.716 181 168 18 95 39.465 176 19o 19 lo5 25.146 179 154 1 loo 45.609 155 183 2 loo 35.948 178 178 12 loo 41.734 178 254 9 15o 36.411 155 167 2 loo 35.75o 176 159 3 75 42.985 2ol 175 2 loo 35.724 172 18o 2 loo 36.4723 18o 185 2 loo 36.635 175 176 77 97 33.401 181 188 8 loo 36.161 189 138 , 2 loo 29.524 138 178 3 loo 31.731 176 183 2 loo 49.608 181 226 2 loo 42.556 211 184 4 loo 35.218 184 125 1 5o 27.063 15o 161 44- 83 34.096 194 0 1 2 3 4 6 7 8 9 24. Bencinski servis I.Litija 46.722.215 1.188.679 196 3 loo 48.651 195 25. " " II.Litija 106.657.277 150 1.8o8.115 143 5 83 , 44.649 177 25. Integral DO SAP TOZD Servo 2.898.965 18(3 657.576 132 2 loo 4o.631 133 27.Bcograd.ska Banka - 5.162.4o6 3ol 13 186 37.335 124 28. Loterija Slovenije 3.548.049 16o 290.696 235 1 loo 35.617 232 29. Lekarna Kamnik 28,025.862 173 3.613.573 182 lo 111 44.149 167 3o.Pletenina Ljubljana - obrat Jevnica 67.351.843 - lo.995.58o - 4o - 34.252 - 31.Emona M«rkur-Maloprodaja 41.468.177 172 2.375.147 163 8 80 36.o41 21o 32.M-KZ Metlika-bifeji v občini Litija 6.356.646 182 1.751.726 194 3 75 71.282 25o SKUPAJ 1.398.931.006 191 110.44o.763 2o2 366 lio 39o88 186 _- = ;= —— _ — _ — — —~ — ^ — = III. NEGOSPODARSTVO 1. Osnovni finančni rezultati Razvoj družbenih dejavnosti se mora prilagajati konkretnim dohodkovnim možnostim združenega dela, ki pa posluje v težjih gospodarskih razmerah. V prvem polletju 1985 seje celotni prihodek negospodarstva povečal za 88%, dohodek za 87% in čisti dohodek za 84%. Rasti so nekoliko višje tudi zaradi poračunov osebnih dohodkov v letošnjem letu za leto 1984, kar je v skladu z določili dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985. Organizacije in delovne skupnosti s področja negospodarstva so v prvem polletju zaposlovale povprečno 533 delavcev oziroma 20 več kot v prvem polletju 1984. Čisti osebni dohodki v negospodarstvu so znašali povprečno 46.830 din mesečno in so se povečali za 77%: Nekateri fiaančni rezultati: Celotni prihodek 214.580 Porabljena sredstva 52.91o Dohodek 161.672 čisti osebni dohodki 83.572 Sredstva za akumulacijo 4.598 Povprečno število zaposlenih na podi.del.ur.... 527 Povprečni čisti OD na zaposlenega 26.43o Znesek v tisoč din -VT 1984 I-VT 1985 XlND_ 42o7825 loo.517 3o2.3o8 150.886 10.484 537 46.83o 19o 187 181 228 lo2 177 1.1. Celotni prihodek Organizacije in delovne skupnosti so v prvem polletju dosegle 402.825 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 88% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Najvišjo rast celotnega prihodka beležijo v področju zdravstva in socialnega varstva in sicer 96%, v področju izobraževanja in kulture je bila dosežena rast v višini 79% in v področju DPS in SIS 84%. 1.2. Porabljena sredstva V prvem polletju 1985 so organizacije in skupnosti obračunale za 100.517 tisoč din porabljenih sredstev oziroma za 90% več kot v prvem polletju lani. Rast porabljenih sredstev je tako za 2 indeksni točki višja od rasti celotnega prihodka. Najvišjo rast porabljenih sredstev beležijo v Osnovni šoli Lojze Hostnik—Jovo Gabrovka (IND 167), Osnovni šoli Dušan K veder—Tomaž Litija (IND 168) in Osnovni šoli Franc Rozman— Stane Šmartno (IND 172). "Celotni prihodek, porabljena sredstva: Celotni prihodek Porabljena I-VI 1985 OS Dušan Sveder Tomaž 77.9o6 OŠ Franc Rozman Stane 39.085 OŠ Lojze Hostnik Jovo 21.924 Zavod za izobraž.in kulturo 16.734 TOZD Zdravstveno var.lo5.572 Vzgojnovar.zavod 37.7o7 Dom Tišje j 47.756 Center za soc.delo 4.313 Strokovna služba SIS 8.99o Strokovna služba SKCS 8.9oo Delovna skupnost 80 33.938 SKOPAJ .SSSiSSS... IND T70- 19o 177 I-IV 1985 ve.¿as 7.726 6.931 sred. Delež por.sr. v celot.prih. IND I-VT 84 I-VI 85 1« 23, é—§575 172 -21,8 19,8 167 33,7 31,6 8.278 25.171 9.875 2o.6o5 721 1.458 1.466 2o5 2o2 188 192 184 172 167 193 214 218 184 192 221 191 199 47,2 22,1 26,8 43,1 13,9 1*4,6 13,9 49,5 23,8 26,2 43,1 16,7 16,2 16,5 1.3. DOHODEK Hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka seje odražala v gibanju dohodka, kije bil s 302.308 tisoč din za 87% višji kot v prvem polletju 1984. Nižjo stopnjo rasti dohodka od povprečne v negospodarstvu so imele: OŠ Dušan K veder—Tomaž Litija (IND 171), OŠ Lojze Hostnik—Jovo Gabrovka (IND 183), Center za socialno delo (IND 178), Strokovna služba SIS (IND 168) in Strokovna služba SKCS (IND 162). Dohodek Znesek v tisoč din I-VI 84 I-VT 85 uro 151.S?2 3o2.3o8 IS1? 34.913 59.619 171 16.1o2 31.359 195 8.195- 14.994 183 4.316^ 8.455 196 4-0.636 8o.4ol 198 14.695 27.832 189 14.173 27.151 192 2.015 3.592 178 4.477 7.533 168f5 4.58o 7.434 162 17.57o 33.938 193 ___i28..g'i.Z___¿¿ta------ SKUPAJ OŠ Dušan Kved»r Tomaž OŠ Franc Rozman Stane OŠ Lojze Hostnik Jovo Zavod za izobraž.in kult. TOZD Zdrav.varstvo Vzgojnovar.zavod Dom Tišje Center za socialno delo Strokovna službaSIS Strokovna služaa SKCS Delovna skupnost SO 1.4. Osebni dohodki in zaposlenost Masa obračunanih čistih osebnih dohodkov je v prvem polletju 1985 znašala v organizacijah in delovnih skupnostih s področja negospodarstva 150.886 tisoč din in seje povečala za 81% v primerjavi s prvim polletjem 1984. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek je znašal v negospodarstvu 46.803 din in se je povečal za 77%. V gospodarstvu občine so izplačevali nižje povprečne čiste osebne dohodke mesečno (39.814 din) rast pa je za 5 indeksnih točk hitrejša od rasti v negospodarstvu. Na višje povprečne osebne dohodke v negospodarstvu so vplivali poračuni v letošnjem letu za leto 1984. Organizacije in delovne skupnosti so v prvem polletju zaposlovale 533 delavcev, kar je za 12 delavcev oziroma 2% več kot v lanskem prvem polletju. Zaposlenost seje povečala v Osnovni šoli Dušan Kveder—Tomaž Litija za 1 delavca, Zavodu za izobraževanje in kulturo za 2 delavca, TOZD Zdravstveno varstvo za 8 delavcev, Vzgojnovarstvenem zavodu za 1 delavca, Center za socialno delo za 1 delavca in Delovni skupnosti SO za 1 delavca. 1.5. Dogovor o nalogah pri uresničevanju .družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 je vključeval tudi organizacije in delovne skupnosti s področja negospodarstva. Le-te naj bi sredstva za osebne dohodke povečale v skladu z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine. Zaradi poračunov, ki so jih organizacije in delovne skupnosti izvedle v letošnjem prvem polletju za leto 1984, podatki v periodičnih obračunih niso realni, zato so posamezne organizacije te poračune izkazale v obrazložitvah, ki so jih priložile k periodičnim obračunom. Ob upoštevanju teh podatkov je večina organizacij uskladila rast sredstev, za osebne dohodke z doseženo v gospodarstvu. Le-ta je znašala 45% v primerjavi s povprečnim polletjem lanskega leta. Rast primerljivih sredstev za osebne dohodke je bila v posameznih organizacijah različna, kar je razvidno iz naslednje tabele: o z s i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. rs3T ttija 3o.o42 jiartno 13.914 OB Oabrovka '7.246 HK 3.899 TOZD Zdrav.varstvo 33.o5o WO 12.394 Dom tišje 12.584 Center za sooiai:delo 1.515 Strokovna služba SIS 3.883 lo.Strokovna akužba SKC8 3.755 11. Delovna skupnost 80 16.153 Primerljiva sredstva za OD 1/2 leta 1984 138. i I-VT 1985 uro 2oS.153 149 43.562 145 20.437 147 10.134 14o 5.6o6 144 54.761 166 17.846 144 17.283 137 2.14o 141 5.6o4 144 5.2o4 139 23.586 146 Višjo rast od dosežene v gospodarstvu občine (45%) beležijo v Osnovni šoli Šmartno, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Delovni skupnosti SO Litija. Izvršni svet je na svoji 83. sej idne 19. 4. 1985 sprejel sklep, da se lahko povečajo osebni dohodki v osnovnih šolah še za dodatnih 8%, kar pomeni, da nobena od šol ni dosegla možne stopnje rasti v višini 53% in tako tudi Osnovna šola Gabrovka ni prekoračitelj. TOZD Zdravstveno varstvo naj bi po sklepu IS (84. seja z dne 7.5. 1985) posredoval dinamiko poračuna OD za leto 1984 do konca maja 1985, vendar le-tega nismo prejeli. Poračun naj bi izvedli do konca septembra 1985, vendar pa njihova rast (66%) kaže, da tega poračuna ne bo možno izvesti. Delovna skupnost SO je presegla dovoljeno rast za 1% in naj to upošteva pri nadaljnjem razporejanju sredstev za osebne dohodke v letošnjem letu. OBČINSKI KOMITE ZA, PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ ?aP* 0 Z D st. Sredstva za Poračun v Poračun v Primer. Primer. Sredstva Primerij. OD 1.198* za 1.1985 za masa za masa za za OD sredst. 1984 ' leto 1983 leto 1984 leto 84 1/2 1.84 I-VI 85 za OD I-VI 85 0 1 2 3 4-1-2+3 5=4:2 6 7-6-3 SKUPAJ 275.893 6.017 7.262 276.870 130.435 213.425 ¿06.163 l.OS Litija 6o.b56 1.932 1.359 60.083 3o.o42 44.921 43.562 2. OS Šmartno 27.584 l.o69 1.514 27.829 13.914 21.751 2o.437 3. OS Gabrovka 14.3o5 454 642 14.493 7.246 lo.776 10.134 4. ZIK 7.565 131 364 7-798 3.899 5.97o 5.606 5.TOZD Zdrav.varstvo 66.o99 — — '. 66.099 33.o5o 54.761 54.761 6. W0 24.284 527 l.o32 24.789 12.394 18.878 17.846 7. Dom Tišje 35.169 - ~ i 25.169 12.584 17.283 17.283 8. Center za soc.delo 3.261 97 1341 3.o3o 1.515 2.274 2.14o 9. Strokovna služba SIS 7.939 216 42 7.765 3.883 5.646 5.6o4 lo.Strokovna služba SKCS 7.474 9 45 7.51o 3.755 5.249 5.2o4 11.Delovna skupnost SO 31.557 1.582 2.33o 32.3o5 16.153 25.916 23.586 Preveč izplačano v letu 1984 UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK: 1. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja so vse organizacije združenega dela poslovanje v I. polletju 1985 zaključile pozitivno. Pri tem je imel pomemben vpliv povečan fizični obseg proizvodnje, ki je v povprečju porastel za 4,3%, v resoluciji za leto 1985 pa je bila načrtovana rast 3%. 2. Glede na spremembe v obračunskem sistemu, ki so uveljavljene s 1.1.1985, dosledna primerjava posameznih kazalcev uspešnosti poslovanja v prvem polletju 1985 v odnosu na leto 1984 ni mogoča. Vendar je iz izračuna primerljivega dohodka, ki je izračun po metodologiji sekretariata za finance in Zavoda za planiranje SR Slovenije, razvidno, da so organizacije združenega dela kljub občutno povečanemu deležu sredstev za obresti od kreditov za obratna sredstva zagotavljale z nabavo surovin in reprodukcijskega materiala nemoteno proizvodnjo. 3. Zaposlenost je v prvem polletju 1985 v odnosu na enako obdobje preteklega leta večja za 1,7% (načrtovana rast za leto 1985 je 1,2%). Ob tem je pomembno, da je zaposlenost občutno porastla v gospodarstvu (1,9%). 4. Organizacije združenega dela so pomembno povečale obseg mednarodne menjave dela, saj je pokritje uvoza z izvozom preseženo za 4,6%. Z resolucijo je bila načrtovana rast izvoza za 14%, medtem ko je dosežena 84%. Od predvidenih izvoznikov izvoz ni realizirala HP Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole, medtem ko je realiziran izvoz nižji od načrtovanega za to obdobje v Kovini Šmartno in GGTOZD Gozdni obrat Litija. 5. Glede na občuten porast sredstev za plačila obresti od najetih kreditov za obratna sredstva je opazna počasnejša rast sredstev za aku- mulacijo. To pa ima lahko negativne posledice pri zagotavljanju lastnih obratnih sredstev in sredstev za hitrejšo obnovo in modernizacijo proizvodnih procesov ter razvoj. 6. Zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev je nujno, da organizacije združenega dela izdelajo oceno stanja in program ukrepov za postopno oblikovanje potrebnih lastnih obratnih sredstev najkasneje do 15. 10. 1985. Oceno stanja in program ukrepov so organizacije združenega dela dolžne dostaviti Občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj. 7. Organizacijam združenega dela se priporoča, da ob uveljavljeni spremembi obračunskega sistema ni v tem trenutku neusklajenosti določil dogovora o nalogah... in metodologija (omenjene pod točko 2) pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke dosledno upoštevajo in razvijajo sisteme nagrajevanja po delu in razporejajo sredstva za osebne dohodke v skladu z rezultati gospodarjenja. 8. Vsem organizacijam združenega dela se predlaga, da ponovno analizirajo možnosti večjega vključevanja v mednarodno menjavo dela s poudarkom na povezovanje v reproverigi. 9. S krepitvijo lastnih trajnih obratnih sredstev ter z izboljšanjem organizacije dela, optimalno izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti je nujno, da se povečajo sredstva za akumulacijo, ki naj bi omogočala hitrejšo obnovo fizično in tehnološko zastarele opreme, posodobitev proizvodnih sistemov in omogočilo hitrejši razvoj in uvajanje novih proizvodnih programov. Organizacije združenega dela morajo aktivnosti na tem področju vključiti med naloge za naslednje srednjeročno obdobje. P R £ G L E D POHABLJENIH SREDSTEV ZA REPREZENTANCO IN REKLAMO V CELOTNEM PRIHODKU IZ ČISTEGA DOHODKA V I.POLLETJU LETA 1985 ottt Celotni prihodek-I-VT 84 I-VT 85 Sredstva TOT I-VT 54 za reprezcntaaoo I-VT7 IND Delež v cel. Crihodku % ^edšWa_ii_rSlmp~~~ I-VT 84 I-VT 85 UTO Delež v celot. ¿isti dohodek SKUPAJ 7.o91.o77 Predilnica 1.851.519 TJJV TOZD Usnganna Šmartno 2.1oo.39o Lesna industrija Litiji 638.612 -TOZD Mizarska pr. 15o.5ol -TOZD ÍProizv.plast. 122.127 -TOZD Furnirska pr. I00.039 -TOZD Žagarska pr. 24o.663 -DSSS 25.282 IAK Kresnice 357.369 Kovina ŠSmartno 155.445 Mesarija in prekaje-valnica Šmartno ?45.632 Pletilja Litija 3o.577 TOZD Transportne naprave Dole 53.36o KZ Gabrovka 393.86o KZ Litija 289.244 GG Gozdni obrat Litija 80.531 TOZD Gradmetal 299.246 Gostinsko podjetje 26.735 Mizarstvo Gabrovka 22.298 Mizarstvo Litija 26.225 KOP Komunala y 22.o34 84 1-VI 85 IME frihodku % -U 84- I-vi «5 m 1-VI 84 I-VI 85 TSB 12.700.411 17$ 1.027 3.755 365 0.014 o.o3o 214 1.16o 2.84$ 246 o,ol6 o.o22 159 1.184.975 1.9o2.3l5" 161 3.574.683 193 356 l.oo9 283 0.019 o.o28 149 312 472 151 0.0I7 0.0I3 78 391.275 531.638.136 4.110.192 196 312 1.663 533 0.0I5 o.o4o 27o 456 1.324 29o 0.022 0.032 148 363.366 5o8.574 14o 1.288.586 2o2 99 322 325 0.0I6 0.025 156 58 194 334 0.009 0.0I5 166 15o.641 245.9o3 163 294.946 196 24 74 3o8 0.0I6 0.025 156 . 16 6 38 0.0I06 0.002 19 45.246 66.612 147 234.138 192 15 60 4oo 0.0I2 o.o26 214 15 182 1213 0.0I2 0.0777 633 23.679 40.382 171 259.635 26o 28 65 232 o.o28 o.o25 89 13 3 23 0.013 0.00II5 9 26.939 56.070 2o8 455.358 189 29 88 3o3 0.012 0.019 161 14 3 21 0.0058 0.00066 11 36.87o 54.074 147 44.5o9 176 3 35 1167 o.oja 0.079 655 - - - - - 17.907 28.765 161 564.33o 158 17 29 171 0.005 o.die§ leo ** 4 - - 0.007 - 24.1o5 45.037 187 612.o73 394 49 141 288 0.032 o.o23 73 3 11 357 0.0019 0.00I8 93 23.42o 2ol.olo 858 423.131 57 8 7 88 o.ool 0.00I6 155 — 44 _ — o.olo4 _ 21.718 43.o9o 198 51.78o 169 8 19 238 o.o26 0.037 14o 77 26 34 0.252 o.o5o2 2o 10.482 16.4o7 157 lo9.o28 2o4 18 54 3oo o.o34 0.0495 147 51 75 147 o.o956 0.0088 72 6.544 13.464 2o6 672.826 171 lo3 25o 243 o.o26 0.037 143 15o 595 397 0.038 0.088 232 47.293 63.563 134 520.034 18o lo 38 38o o.oo3 0.007 211 6 25 416 o.oo2 o.oo48 232 16.686 26Seo 161 14o.44o 174 14 9 64 0.0I7 0.006 37 4 9 225 o.oo#5 129 53.008 55.754 169 443.994 149 22 57 259 0.007 0.0I3 173 34 55 162 0.0IM OOtlb I08 63.79o 87.246 137 42.929 161 2 64 32oo 0.007 0.149 1993 - - — - - - 7.358 10.772 146 58.075 26o 7 67 957 o.o31 0.115 367 3 15 5oo 0.0I34 0.0258 192 6.9o9 2o.34o 294 48.221 184 2 15 75o o.oo76.o.o31 4o9 6 — — 0.023 - — 9.682 20.641 213 4o.o89 182 - - 9- - 0.022 - - - - - , - - 8.698 12.o96 139 PREGLED NEKATERIH POKAZATELJEV REZULTATOV POSLOVANJA PO POSAMEZNIH OBD V I. POLLETJU 1985 OZD Porabljena I-VI 1985 sredstva IND Dohodek I-VI 1985 IND Akumulacija I-VI 1985 IND Sredstva za I-VI 1985 OD IND čisti OD na I-VI 1985 del. IND Zaposleni po konec meseca I-VI 1985 1-. stan; j IND SKUPAJ 10.151.997" 189 2.548.401 149 638.591 130 1.148.193 185 39.814 182 3593 101 1. Predilnica Litija 2.885-279 212 689^404 141 139.760 76 348.085 190 42.596 189 1022 101 2. IUV TOZD Usnjarna Šmartno 3.467.955 220 642.236 122 206.083 103 268.209 0 186 45.610 176 734 105 3. Lesna industrija Litija 929.369 228 359.216 155 70'. 262 156 153.618 165 36.276 166 533 100 TOZD Mizarska delavnica 198.055 231 96.891 149 12.319 97 47.640 167 34.888 165' 170 r 99 TCZD troizvodnja plastike 172.571 . 214 61.566 148 15.586 171 20.195 157' 34.530 167 71 91 TOZD Furnirska proizvodnja 183.208 319 76.427 179 33.045 249 20.230 169 35.550 167 73 103 TCZD žagarska proizvodnja 367.024 204 88.334 145 8.489 90 40.344 166 35-166 165 145 101 D3 SS 8.5H 234 35.998 166 323 - 25.209 164 44.450 167 74 106 4. SCT-TOZD I^K Kresnice 499.805 162 64.525 134 2.581 1168 40.865 179 36.943 183 142 99 5- Kovina omartno 371.472 322 240.601 603 145.986 9016 56.258 276 45.093 228 153 115 6. Agrotehnika gruda TCZD Mesarija in prekajev. 352.487 50 70.644 190 19.663 206 19.583 190 42.532 178 56 106 7. Tekstil TOZD Pletilja 3C086 188 21.694 149 2.593 171 13.624 166 27.664 158 57 98 8. Kovinarska. TCZD Transportne nap. _Dole 86.397 181 22.631 402 1.250 11.555 177 37-615 184 '41 100 9. KZ Gabrovka - Dole 584.219 192 88.607 99 5.848 44 54.097 172 31.121 178 222 99 10. ilZ Litija 478.039 183 41.995 148 2.381 100 22.919 178 31.975 171 ' 89 102 11. GG TOZD Gozdni obrat Litija 57.111 225 83.329 151 ' 28.285 157 26.770 196 46.692 215 70 ,93 12. SGD Beton TCZD Gradmetal 303.958 156 140.035 136 361 5 86.885 167 33.377 175 320 95 13. Gostinsko podjetje Litija 28.224 168 14.7°5 148 143 14 10.629 182 30.992 185 40 93 14. Mizarstvo Gabrovka 32.852 285 25.223 234 8.393 395 10.848 247 32.085 199 43 108 15.- Mizarstvo Litija , 22.990 161 25.231 211 6.169 214 13.509 215 40.975 185 ;' 33 94 16. KOP Komunala Litija 21.754 224 18.325 149 833 33 10.759 196 36.081 181 38 109 Opomba: Celotni prihodek in čisti dohodek sta po posameznih OZD prikazana že v predhodni tabeli ! POROČILO o uresničevanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznostih ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Litija. V občini Litija nekatere naravne in druge hude nesreče stalno ogrožajo varnost ljudi, družbeno in zasebno imetje. Najbolj nevarni so možni potresi, najpogosteje pa se pojavljajo požari, poplave, neurja s točo, pozebe, zemeljski plazovi, prometne nesreče in nekatere druge. Za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč moramo vsako leto uporabiti znaten del narodnega dohodka. Tako je bilo v SR Sloveniji v 1983 letu 1620 požarov, ki so povzročili škodo (v tisočih) 400.000 din. V občini Litijaje bilo v letu 1984 13 požarov, ki so povzročili škodo 11.177.000,—din. Pri uresničevanju preventivnih in drugih ukrepov za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami so bili v Sloveniji in s tem tudi v občini doseženi v preteklem obdobju pomembnejši rezultati, zlasti na področju zaščite pred potresi in poplavami ter pri zatiranju in preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Tako je bilo za zaščito pred potresi izpolnjena pravna normativna osnova za zagotavljanje potresne varnosti objektov, z učinkovitejšim nadzorom pa se zagotavlja doslednejše spoštovanje omenjenih predpisov pri projektiranju in graditvi objektov. Zagotovljena je približno 12% urejenost erozijskih žarišč in hudournikov in približno 50% urejenost vodotokov. V skladu z republiškim zakonom za obrambo pred točo je vzpostavljen in deluje sistem za obrambo- pred točo v osrednjem delu Slovenije, ki pokriva tudi občino Litija. Posebno vidni so uspehi na področju zatiranja in preprečevanja nalezljivih bolezni. Mnogo večji problem so črevesne nalezljive bolezni zlasti tiste, pri katerih pojavljanju je bistvena osebna higiena. Te so v porastu. Velika in stalna potencialna nevarnost so zastrupitve s hrano in nalezljive bolezni ob naglem in splošnem poslabšanju hi-gijenskih razmer v okolju, kot posledica poplav, rušilnega potresa, vojnih razdejanj itd. Preventivna dejavnost je dokaj prisotna tudi na področju požarnega varstva, čeprav podatki o požarih tega ne potrjujejo. Človek je povzročitelj 80% vseh požarov, kar zahteva usmeritev preventivnega delovanja predvsem v nadaljnje osveščanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov za preprečevanje požarov in gašenje začetnih požarov. Slabi rezultati so doseženi na področju preprečevanja in zmanjšanja onesnaženosti zraka, voda in zemljišča. Delovne organizacije so slabo opremljene s pomožnimi viri električne energije (agregati za pridobivanje električne energije), kar lahko povzroči resne težave pri njihovem delovanju ob hudih naravnih nesrečah in v izrednih razmerah. V PTT zvezah je dosežen soliden razvoj vendar je z vidika zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah v izrednih razmerah in še posebno v vojni pomembno, da so zagotovljene žične ali druge zveze z vsemi KS v občinypa tudi z vasmi in zaselki. V preprečevanju naravnih in drugih hudih nesreč se uspešno in organizirano vključuje tudi zavarovalstvo s sredstvi za preventivo, ki se oblikujejo iz zavarovalnih premij in s posebnim prispevkom občinski skupnosti za varstvo pred požari, ki je namenjen predvsem za financiranje preventivnega delovanja. Na področju zdravstva se po samoupravnih sporazumih zdravstvenih skupnosti zbirajo sredstva 0,20% od brutto OD delavcev v občini za preventivno dejavnost,, razširitev zdravstvene vzgoje ter oblikovanje ustreznih zalog opreme, zdravil in sanitetnega materiala. Nosilci planiranja so v svojih razvojnih planih upoštevali nekatere naloge za preprečevanje naravnih in drugih nesreč, vehdarseobtem ugotavlja, da za večino od teh nalog niso zagotovljena sredstva. Posebno kritično je stanje glede materialnih možnosti za preprečevanje nesreč oziroma za krepitev pripravljenosti za ukrepanjebb nesrečah na področju komunalnega gospodarstva. Posledica premalo organiziranega in načrtnega preventivnega delovanja je tudi pomanjkanje ustreznih raziskav o možnih nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter o njihovih posledicah. Nekatere raziskave, ki so potrebne za prostorsko in urbanistično plani- ranje (kot n. pr. geološke in hidrološke) ter realne ocene ogroženost i so nujno potrebne za načrtovanje in uresničevanje ukrepov za zaščito pred nesrečami za usmerjanje razvoja civilne zaščite in za uresničevanje priprav za odpravljanje posledic nesreč. Za zaščito in reševanje prebivalstva materialnih in drugih dobrin ob množičnih naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in v vojni razvijamo civilno zaščito. Pri usmerjanju razvoja civilne zaščite je vodilo, da jetreba celotno organizacijsko kadrovsko strukturo, usposobljenost in opremljenost njenih posameznih sestavin prilagoditi dejanskim zahtevam, ki izhajajo iz vsakega konkretnega okolja. V štabe in enote civilne zaščite v občini je vključenih 13% vseh prebivalcev. V zadnjih leti je bil dosežen viden napredek v organiziranju in opremljanju nekaterih splošnih enot civilne zaščite. Bistvene pomanjkljivosti na področju organiziranja in delovanja civ-lne zaščite so zlasti naslednje: — Civilna zaščita še ni organizirana v vseh ožjih bivalnih in delovnih okoljih (v stanovanjskih zgradbah, zaselkih, vaseh, obratih, poslovnih enotah), — Osnovni pouk civilne zaščite je v povprečju končalo 58% vseh članov, kar kaže, da so nekatere enote civilne zaščite slabo usposobljene, — Posebno problematična je opremljenost štabov in enot z zaščitno in reševalno opremo ter pripomočki za primer množičnih naravnih in drugih nesreč. — Starostna struktura štabov in enot civilne zaščite se sicer izboljšuje vendar še ni zadovoljiva. Nezadosten je tudi delež žensk v enotah in štabih zlasti še ob dejstvu, da so moški vključeni pretežno v sestavine oboroženih sil. Poudariti je potrebno, da civilna zaščita niso samo štabi in enote civilne zaščite. Ti so samo organizirane sile civilne zaščite, sicer pa civilno zaščito tvorijo vse organizirane družbene sile in sredstva, ki jih lahko,uporabimo za zaščito ter reševanje ljudi in imetja. Marsikje še vedno niso v celoti dojeli uveljavljenih rešitev v zvezi z dejavnostjo in uporabo sil civilne zaščite. Civilna zaščita deluje (v skladu z zakonskimi pooblastili oz. po načrtih civilne zaščite in v skladu z odločitvami pristojnih organov) vpotrebnem času in obsegu vedno, kadar je to potrebno za zaščito in reševanje življenj ter družbenega in zasebnega imetja. Običajno civilna zaščita ali njeni posamezni deli ukrepajo ob množičnih naravnih in drugih nesrečah pa tudi ob manjših nesrečah, ko so posledice takšne, da jih pristojni organi in organizacije ne morejo odpraviti v obstoječi organiziranosti. Kljub organizirani in načrtnejši dejavnosti in izpolnjevanju normativno pravne osnove enotnega sistema varstva in zaščite ljudi in imetja pred vsemi vrstami in oblikami ogrožanja in pripravam za zaščito in reševanje ni doseženih zadovoljivih rezultatov pri preprečevanju nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. To dokazujejo podatki o naraščanju števila nesreč, zlasti tistih, kijih povzroča človek ter podatki o naraščanju škode, nastale ob nesrečah. Očitno je, da v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, zlasti v vseh delovnih in bivalnih okoljih namenjajo premalo pozornosti praktičnemu uresničevanju preventivnih in drugih ukrepov za zaščito pred nesrečami pri redni dejavnosti organizacij in skupnosti ter vsakodnevnemu samozaščitnemu delovanju delovnih ljudi in občanov. Doseženi rezultati so v veliki meri odvisni od aktivnosti subjektivnih sil. Ni prav, da se ponekje ukvarjajo s tem področjem samo komiteji za SLO in DS in štabi za civilno zaščito. Kljub izpopolnjeni normativno pravni ureditvi varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami se v praksi ponekod slabo uveljavlja odgovornost posameznikov ter organov in organizacij, ki morajo skrbeti za uresničevanje predpisov. Pri nadaljnem organiziranju in razvoju in krepitvi organiziranosti in pripravljenosti za obvladovanje naravnih in drugih nesreč sije treba predvsem prizadevati za uresničitev naslednjih nalog: —; v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, posebno v vseh bivalnih in drugih delovnih okoljih, je treba^ zagotoviti redno spremljanje in ugotavljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter na tej osnovi zasnovati samozaščitno delovanje, — v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je treba oceniti organiziranost in pripravljenost za preventivno delovanje in ukrepanje ob nesrečah, — pri vzgoji in izobraževanju, družbeno političnem usposabljanju in usposabljanju s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je treba nameniti večjo pozornost samozaščitnemu osveščanju in usposabljanju za odkrivanje in odst- ranjevanje vzrokov nesreč ter za zaščito in reševanje, — poostriti je treba nadzor nad uresničevanjem zakonskih in drugih predpisov s področja varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede uresničevanja obveznosti s tega področja, — v plane razvoja za obdobje 1986—1990 je treba vključiti naloge, ki so pomembne za učinkovito zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, — spremljati je treba nevarnosti zemeljskih plazov in uresničevati programe izgradnje zaščitnih objektov pred plazovi, — pri požarni varnosti je treba pospešiti izdelavo požarnovarnostnih ocen in načrtov v vseh TOZD in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih ter intenzivirati osveščanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov za prepreprečevanje požarov, — odpravljati je treba vire onesnaževanja ozračja, izboljšati kakovostne razrede^vtll^mk^gotoviti učinkovito zaščito virov pitne vode in rezervatov podtalnice, iz katerih se oskrbujejo s pitno vodo večji naseljeni kraji, — načrtno je tVeba iSbffljŠ^valV-matetfalne in druge možnosti za uspešno za&ito'm re&'vaty^ ob naravnih in drugih nesrečah, pri-terier ' mofav^Vndu$raVn'a stanovanjska skupnost skupajs kbrBundlh'6'skur)nost^-ao%»'čiti ustrezna začasna bivališča, v"' 1 ' ',v"'i -v^y y*■ "' ' — priprave civilne zaščite 'morajo poštoti^tdvni del razvoja in dejavnosti vsake organizacije in skupnosti. Civilno zaščito je treba organizacijsko urediti v vseh bivalnih in delovnih okoljih in izboljšati usposobljenost občanov za osebno in vzajemno zaščito kakor tudi usposobljenost in opremljenost štabov in enot civilne zaščite, — družbene organizacije, društva in druge organizacije, ki so pomembne za zaščito in reševanje (gasilska društva, rdeči križ, taborniki, radioamaterji) se morajo bolj načrtno vključiti v pripravo civilne zašči.te, ... „.w„ — nadaljevati j? treba, z ^agotaylj^nje,ni,zalp§ materialnih sredstev, zlasti tistih, ki so ob, nesrečah.^najbojj pogrebna za zagotovitev najnujnejših življenjskih in,d^|,qynih,raz,mer. OBČINSKI ODDELEK ZA LJUDSKO .-. . ,,,., .;,,\ ... .OBRAMBO SO LITIJA točka 4 Predlog Na podlagi 143. člena Ustave SR Slovenije,,586. člena Zakona o združenem delu, 6. člena Zakona o temeljih, družbenega sistem informiranja in o informacijskem sistemi)., federacije (Uradni list SFRJ, št. 68/81) ter 2., 3. in 13. člena Zakona o družbenem sistemu informiranja (Uradni list SRS, št. 10/23) ■ v Skupščina SR Slovenije, Predsedstvo SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, skupščine občin in skupščine posebnih družbenopolitičnih skupnosti, Izobraževalna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega varstva Slovenije, Ustavno sodišče SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)- SKLEPAMO SAMOUPRAVNI SPORAZUM o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju 1. člen Udeleženci s Samoupravnim sporazumom v skladu z Zakonom o družbenem sistemu informiranja in Zakonom o temeljih družbenega sistema informiranja in o informacijskem sistemu federacije racionalno in usklajeno nažrtujemo, vzpostavljamo in razvijamo informacijske sisteme za podporo odločanju in ustvarjamo možnosti za njihovo delovanje v skladu s svojimi, skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. >■' • ■ > 'v ?•( i- - ,'-V&'\$ien <• Podlaga sistemov za podporo, odločanju so: — baze podatkov informacijskih služb skupnega pomena za repu- bliko in federacijo, skupne in večnamenske baze podatkov informacijskih služb, — informacijski sistemi udeležencev tega samoupravnega sporazuma. 3. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo usklajeno, načrtno in organizirano zadovoljevali informacijske potrebe zapodporo odločanju. Pri tem bomo zagotavljali načrten in usklajen razvoj baz podatkov, ki bo temeljil na medsebojnem vsebinskem, oblikovnem in formalnem povezovanju v celoto na posameznih strokovnih in delovnih področjih. Udeleženci se zavezujemo, da bomo usklajeno na osnovi enotne metodologije in standardov gradili svoje in skupne ter večnamenske baze podatkov kot sestavni del tekočih procesov in vsebin dela posameznih organov, organizacij «i skupnosti. 4. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo na podlagi Zakona o družbenem sistemu informiranja zagotavljali bolj kakovostne podatke in informacije za odločanje, spremljanje odločitev in planiranje razvoja na vseh ravneh. Udeleženci bomo baze podatkov gradili tako, da bodo: — podpirale procese obveščanja in odločanja v celoti obvladovanja družbenoekonomske reprodukcije, — omogočale povečano kakovost strokovnopolitičnega dela vsakega posameznega organa, organizacije in skupnosti in vseh kot celote, — omogočale racionalizacijo administrativno-strokovnega dela. 5. člen Procese delegatskega obveščanja in odločanja bomo udeleženci podpirali predvsem: — Z zagotavljanjem dostopnosti in pretoka podatkov in informacij, — z analizo in definiranjem informacijskih potreb uporabnikov, — z uvajanjem novih oblik in metod dela ter s prilagoditvijo organizacije dela sodobnim sredstvom informatike, — s postopnim odpravljanjem podvajanj strokovnega dela na posameznih področjih in z opredeljevanjem še nepokritih delovnih nalog, — s stalnim razvijanjem informacijske kulture. 6. člen Povečana kakovost strokovnopolitičnega dela udeležencev se bo uresničevala zlasti: — z medsebojno usklajenim načrtovanjem in izvajanjem programov dela (mrežno planiranje dela na vseh nivojih), — s sprotnim zagotavljanjem vpogleda nad shranjenimi podatki z možnostjo za selektivno diseminacijo informacij, — s hitrim in popolnim informiranjem o kvaliteti in popolnosti načrtovanih in v roku opravljenih nalog, — s postopno popolno zaposlenostjo administrativnih in strokovnih delavcev, s pregledom nad količino in kakovostjo opravljenega dela ter s tem v zvezi z ustvarjanjem predpogojev za nagrajevanje po delovnih rezultatih, — z uporabo novih oblik in metod komuniciranja med vsemi udeleženci, — s permanentnim usposabljanjem kadrov. 7. člen , Udeleženci bomo racionalizacijo administrativno-strokovnega dela na vseh ravneh uresničevali tudi: — z obvezo, da se podatek praviloma enkrat vnese v sistem, — z možnostjo, da je podatke in informacije pred shranjevanjem v bazo podatkov mogoče uskljevati z drugimi podatki in informacijami, združevati, dopolnjevati, ne da bi bilo pri tem potrebno znova vnašati celotno besedilo, — z možnostjo povezav in prenašanja baz podatkov na mikrofilmski medij, — z opustitvijo večine internih evidenc, ki podvajajo delo ipd. 8. člen Podatki in informacije, ki se zagotavljajo z. razvojem informacijskih sistemov za podporo odločanju, so javni in pod enakimi pogoji dostopni vsem subjektom družbenega sistema informiranja, če ni z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določena omejena uporaba. 9. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo posamezne informacijske sistema za podporo odločanju gradili in nadalje razvijali glede na posamezne vsebine ali procese dela na skupnih osnovah delovanja in razvoja. Tam, kjer posamezni informacijski sistemi za podporo odločanju že delujejo^ pa zaradi neenotne metodologije, standardizacije ali tehnične opreme medsebojno niso usklajeni, bomo na podlagi osnovnega projekta postopoma ustvarjali možnosti za njihovo povezljivost. 10'. člen Poleg z zakonom o družbenem sistemu informiranja določenih skupnih osnov so za razvoj informacijskih sistemov za podporo odločanju še zlasti pomembne: — medsebojno usklajena metodologija v procesih zajemanja, obdelave, shranjevanja in izkazovanja podatkov in informacij, — medsebojno usklajena standardizacija v procesih nastajanja, zbiranja, obdelave, shranjevanja in izkazovanja podatkov in informacij, — usklajena strojna in programska oprema in njeno vzdrževanje, — enotne oblike in postopki arhiviranja dokumentov (ne glede na medij), — enotne oblike in metode usposabljanja in izobraževanja, — enotni postopki zaščite in varovanja podatkov in informacij (ne glede na medij) 11. člen V samoupravnem sporazumu opredeljena izhodišča in skupni cilji razvoja so podlaga za izdelavo osnovnega projekta informacijskih sistemov za podporo odločanju. Osnovni projekt informacijskih sistemov za podporo odločanju in njegovi izvedbeni projekti bodo opredelili vsebine, oblike, metode in procese, ki skupaj ob dogovorjeni delitvi dela tvorijo informacijske sisteme za podporo odločanju posamezne nosilce in roke. ■i 12. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo na podlagi pripravljenih kriterijev v okviru odbora udeležencev samoupravnega sporazuma združevali sredstva za pripravo in izvedbo osnovnega projekta in realizacijo skupno dogovorjenih nalog iz osnovnega projekta. 13. člen Da bi zagotovili ustrezno dinamiko razvoja informacijskih sistemov za podporo odločanju, udeleženci samoupravnega sporazuma ustanavljamo skupen organ — odbor udeležencev samoupravnega sporazuma. Vsak udeleženec vanj delegira 1. delegata. Odbor udeležencev ima svoje izvršilno telo. 14. člen Naloge odbora udeležencev samoupravnega sporazuma so, da: — s poslovnikom opredeli svoje naloge in naloge izvršilnega telesa odbora udeležencev, — imenuje projektni svet, ki pripravi osnovni projekt informacijskih sistemov s podporo odločanju, — predlaga udeležencem v sprejem osnovni projekt informacijskih sistemov za podporo odločanju, spremlja izvajanje nalog, ki izhajajo iz osnovnega projekta in predlaga ukrepe za njegovo kvalitetno in tekoče izvajanje, — ugotavlja rezultate razvoja posameznih informacijskih sistemov za podporo odločanju, — spremlja dosežke ter oblikuje predloge za usklajeno načrtovanje in izvajanje razvojnih nalog, pomembnih za razvoj informacijskih sistemov za podporo odločanju — pripravi na osnovi dogovorjenih skupnih potreb kriterije financiranja za realizacijo skupnih nalog iz tega samoupravnega sporazuma in jih predlaga udeležencem v sprejem, — opravlja druge naloge, ki mu jih poverijo udeleženci. Odbor udeležencev tekoče ocenjuje izvajanje(tega samoupravnega sporazuma in sprejema usmeritve za nadaljnje delovanje, Sedež odbora udeležencev samoupravnega sporazuma je^pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. 15. člen K samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi organi, organizacije in skupnosti. 16. člen Pobudo za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko da vsak udeleženec. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot samoupravni sporazum. 17. člen Samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev tega samoupravnega sporazuma. 18. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. OBRAZLOŽITEV /. Pobuda za pripravo samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog, pri načrtovanju, vžpostavljdnju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju je bila dana na Komisiji za informiranje Skupščine SR Slovenije, sprejeta v okviru Tiskovnega sveta pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije ter realizirana v Koordinacijskem odboru za informacijske sisteme pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije. Osnutek Samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju je sprejela Skupščina SR Slovenije na sejah zborov dne 6. marca 1985, obravnavali in podprli so ga tudi \l ustreznih organih drugih udeležencev sporazuma. II. Osnova predlaganega samoupravnega sporazuma izhaja iz opredelitve v Ustavi SR Slovenije (143. člen), v Zakonu o temeljih družbenega sistema informiranja in o informacijskem sistemu federacije in v Zakonu o družbenem sistemu informiranja, ki so ga 1983. leta sprejeli zbori Skupščine SR Slovenije. Program aktivnosti za izvajanje Zakona o družbenem sistemu informiranja je razmejil vsebine in nosilce posameznih obstoječih informacijskih sistemov ter nakazal potrebo po vsestranskem razvoju novih oblik in metod dela. podprtih s sodobnimi sredstvi informatike. Cilj tega samoupravnega sporazuma je. da tako razmejene in nakazane vsebine iz programa aktivnosti poveže vodoravno (podpisniki na ravni republike) in navpično (skupščine občin in posebnih DPS) v medsebojno usklajene načrtne dejavnosti razvoja informacijskih sistemov za podporo odločanju. Ti naj podatkovno podpirajo sprejemanje, vrednotenje in kontrolo izvajanja odločitev na vseh ravneh odločanja. Temelje na: — vključevanju informacijskih sistemov skupnega pomena za republiko in federacijo (statistike. Službe družbenega knjigovodstva, Narodne banke, zdravstvenega in socialnega zavarovanja in drugih) v enotni koncept razvoja. Spremljali ga bodo na podlagi izpolnjevanja posameznih nalog, začrtanih v zakonih in drugih predpisih, ki opredeljujejo njihovo celotno dejavnost, predvsem z vidika medsebojnega povezovanja na osnovi enotne metodologije in usklajene standardizacije ter s povratnim informiranjem o kakovosti, popolnosti in pravočasnosti zadovoljevanja opredeljenih potreb uporabnikov, — skupnih in večnamenskih bazah podatkov, ki so vezane na multi-disciplinarna strokovna področja ali procese zbiranja, obdelave, shranjevanja in izkazovanja podatkov, informacij in dokumentov (ekonomski odnosi s tujino, družbeno planiranje, mednarodni odnosi, pravni, pravosodni, kadrovski, knjižnični ipd.). Njihov razvoj mora izhajati iz potrebe po medsebojnem organizacijskem, vsebinskem, tehničnem in programskem povezovanju oz. kompatibilnosti, ki bo omogočala racionalno in kakovostno referalno dejavnost v prid delegatskega obveščanja in odločanja, — informacijskih sistemih, ki naj bodo sestavni del tekočega dela (dejavnosti) udeležencev. V bistvu pomenijo novo obliko in metodo dela. podporo s sodobnimi sredstvi informatike, ki imajo že v svojih izhodiščih razvoja jasno izraženo potrebo po boljši organizaciji, kakovosti in racionalizaciji dela na vseh nivojih. Omogočajo, da postanejo posamezna delovna mesta še bolj sestavni del kontinuiranega procesa, v katerem so izpostavljeni: natančnost, pravočasnost, popolnost in kakovost načrtovanega in opravljenega dela. Z distribuiranim vnosom podatkov v različne baze postanejo ti elementi tudi vidni in primerljivi, kar bi omogočalo povratno informacijo o rezultatih dela vseh sodelujočih v sistemu. S tem bi ustvarili bistvene pogoje za spremljanje kla- } sične organizacije dela udeležencev in izpostavili potrebo po nenehnem preverjanju in dopolnjevanju skupnih osnov razvoja. m. Dosledno izvajanje samoupravnega sporazuma oziroma projektno opredeljenih in medsebojno povezanih posameznih informacijskih sistemov za podporo odločanju bi pomenilo pomemben premik v kakovosti mrežnega načrtovanja in izvajanja skupaj dogovorjenih nalog in racionalnih povezav med posameznimi bazami podatkov, ki imajo lastno vsebinsko identiteto v enotni strukturi komuniciranja. Doseženi rezultati bi spodbudno delovali na nadaljnji razvoj družbenega sistema informiranja v SFRJ ter ustvarjali pogoje za naše aktivno vključevanje v mednarodno delitev dela na razvejanih področjih informacijskih dejavnosti. To pa ni enkratno dejanje, temveč proces, ki mora imeti ustrezno dinamiko ter jasne in realno ovrednotene programe razvoja. Izdelava osnovnega in izvedbenih projektov mora zaradi svoje družbene razsežnosti in vsebine dobiti tudi odgovarjajoče mesto v pripravi novega srednjeročnega plana razvoja SR Slovenije in odgovarjajoče mesto v družbenih planih in planih udeležencev tega samoupravnega sporazuma. V samoupravnem sporazumu je predlagano, da ima vsak udeleženec delegata v Odboru udeležencev, le-ta pa izmed delegatov imenuje izvršilno telo. Za pripravo in nadzor pri pripravi osnovnega in izvedbenih projektov Odbor določi ustrezni projektni svet. kot strokovni organ. Krog udeležencev samoupravnega sporazuma ni zaključen. Že v razpravi o osnutku je bila izražena zahteva, da so med udeleženci samoupravnega sporazuma tudi vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Zato Koordinacijski odbor za informacijske sisteme pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije predlaga, da samoupravne interesne skupnosti pristopijo k samoupravnemu sporazumu, obravnavajo in sprejemajo pa naj ga v enofaznem postopku. IV. Razprave o osnutku samoupravnega sporazuma o organih predvidenih udeležencev so potrdile potrebo po sprejemu takšnega sporazuma, kot tudi izhodišča in temeljne cilje samoupravnega sporazuma. Pri pripravi besedila predloga Samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju je Koordinacijski odbor za informacijske sisteme pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije kot predlagatelj proučil vse pripombe in predloge iz razprave ter jih v določeni meri upošteval. Pri tem je zlasti izhajal iz usmeritev, ki so jih sprejeli zbori Skupščine SR Slovenije. Tako daje udeležencem v obravnavo in sprejem hkrati s predlogom samoupravnega sporazuma tudi programske usmeritve ter akcijski program za izvajanje tega sporazuma. Odbor udeležencev samoupravnega sporazuma pa bo na podlagi vnaprej definiranih skupnih potreb predlagal vsem udeležencem v sprejem tudi poseben sporazum o financiranju dogovorjenih nalog. Predlagatelj pa ni mogel upoštevati predlogov, da se med udeležence sporazuma vključijo tudi informacijske službe, ki opravkjajo na področju DSI dejavnosti skupnega pomena za republiko (Zavod SRS za statistiko, Narodna banka Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Republiška geodetska uprava ipd.), saj so njihove naloge posebej določene s posameznimi zakoni, iz vsebine sporazuma pa je razvidno, da bodo informacijski sistemi za podporo odločanju temeljili in uporabljali tudi njihove baze podatkov. Predlagatelj tudi ni mogel sprejeti tistih pripomb k osnutku, ki niso direktno vezane na vsebino samoupravnega sporazuma, ampak na njegovo izvedbo (n. pr.. da morajo biti že v sporazumu poimensko definirani odgovorni nosilci nalog izgradnje posameznih informacijskih sistemov, da je potrebno eksplicitno definirati sistem odgovornosti ipd.), saj se bodo ta vprašanja sproti reševala v okviru priprave projekta oz. ob njegovem izvajanju. Isti značaj imajo tudi pripombe, ki so povezane z vprašanjem financiranja. Te naloge mora v bodoče reševati Odbor udeležencev sporazuma kot uresničevalec vsebine samoupravnega sporazuma. Tudi predlagane spremembe naslova sporazuma predlagatelj ni upošteval, saj sedanji naziv pojmuje odločanje v širšem pomenu in so vanj že vključeni tudi nosilci samoupravnega odločanja v združenem delu in delegatskem sistemu. Uporaba terminologije v sporazumu temelji tako na zveznem kot na republiškem zakonu o družbenem sistemu informiranja. S terminom »baza podatkov« pojmujemo urejen in ažurno- vzdrževan skup podatkov o dejstvih in dogodkih, »informacijski sistem« pa je urejena celota vsebin, metod in sredstev za neposredno opravljanje dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja. V zvezi s predlogom, da že samoupravni sporazum natančneje opredeli delo Odbora udeležencev, predlagatelj meni, da naj se poslovanje Odbora precizira s posebnim poslovnikom. Glede pripombe, da osnutek samoupravnega sporazuma ne precizira oziroma niti ne omenja odloka, ki naj bi ga (napodlagi zakona) sprejele občinske skupščine v.zvezi z nekaterimi zbiranji podatkov, predlagatelj meni, da bo o tem vprašanju sicer potrebno zavzeti določeno stališče, vendar na nivoju posameznih podpisnikov. V. Samoupravni sporazum ne predvideva večje finančne obremenitve, temveč predvsem racionalno in medsebojno usklajeno izrabo že obstoječih zmogljivosti udeležencev (organizacijske, planske, tehnične, programske, kadrovske, izobraževalne ipd.). Finančna sredstva bi bilo potrebno skupno zagotoviti le za: — izdelavo osnovnega in izvedbenih projektov, — enotno vzdrževanje in razvoj standardizacije, — enotno vzdrževanje katalogov in struktur baz podatkov, — skupne programske in sistemske rešitve, — skupne osnove izobraževanja in usposabljanja ter varovanja in ščitenja podatkov, — nove oblike in metode medsebojnega komuniciranja. Finančna sredstva za uvajanje posameznih informacijskih sistemov za podporo odločanju v svoje tekoče delo (poslovanje, dejavnost) zagotovijo v svojih finančnih programih udeleženci sami. Udeleženci: točka 5 Gradivo bodo prejeli vodje delegacij naknadno! —............------ . — -----------.............. ..... | | 25. seja zbor^ združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija 26. septembra 1985, po končanem 24. skupnem zasedanju vseh zborov v veliki sejni dvorani Občinske skupščine Litija, Jerebova 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA 1. a)Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnikov 23. in 24. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti d) Predlog dnevnega reda 2. Informacija o problematiki financiranja in vzdrževanja cest in krajevnih poti na območju občine Litija 3. Informacija o organiziranosti in poslovanju KOP Komunala Litija 4. Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija 5. Osnutek odloka o zazidalnem načrtu Litija — levi breg 6. Predlog sklepa komisije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti o razdelitvi naknadno združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985 7. Vprašanja in predlogi delegatov ' PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH PREDSEDNIK SKUPNOSTI ZBORA ZDRUŽENEGA Eva Kovic, I. r. DELA: Anton Savšek, I. r. SKRAJŠANI ZAPISNIK 23. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija, ki je bila dne 6. 6. 1985 s pričetkom ob 14. uri — po končanem skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodil predsednik zbora združenega dela Anton Savšek, zboru krajevnih skupnosti je predsedovala predsednica zbora Eva Kovic, zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbora sta soglasno sprejela naslednji dnevni red: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, c) Predlog dnevnega reda, 2. Predlog odloka o gospodarjenju z javnimi potmi, 3. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija, 4. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je ugotovila, da je od 27 delegatskih mest na seji navzočih 20 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz delegacij: — Gostinsko podjetje Litija — Mesarija in prekajevalnica Litija, — Kovina Šmartno — Pletilja Litija . — VIL konferenca delegacij- — KZ Gabrovka — Dole — TOZD Zdravstveno varstvo Litija. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti je poročala, daje od 18 delegatskih mest na seji navzočih 13 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz krajevnih skupnosti: Velika Štanga, Jablaniška dolina, Polšnik, Ho-tič, Št. Poljane. Na seji so bili prisotni tudi: predsednik občinske skupščine ' Branko Pintar, predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric, član izvršnega sveta Karlo Lemut in predstavnica statutarno pravne komisije Jolanda Konjar. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Ivan Blažič in Anica Mali. K 1/c Zbora sta soglasno sprejela predlagani dnevni red. K 2. Predlog odloka o gospodarjenju z javnimi potmi je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 4/85, uvodno obrazložitev je podal član IS Karlo Lemut, predstavnica statutarno pravne komisije Jolanda Konjar pa je posredovala pripombo komisije, kije ugotovila neskladje med besedilom v 10. členu predlaganega Odloka in obrazložitvijo. Razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela SKLEP: Zbora sprejmeta odlok o gospodarjenju z javnimi potmi s tem, da se v prvem odstavku 10. člena besedilo popravi od 8 m na 2 m. K 3. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 4/85, obrazložitev je posredoval predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, ki je predložil besedilo amandmaja izvršnega sveta k 3. členu. V razpravi je predsednik občinske skupščine Branko Pintar menil, da besedilo 3. člena odloka ni jasno, delegat VI. konference delegacij Alojz Sinreih pa je predlagal, da se odlok o delovnem času v občini Litija spremeni tako, da bi se določil delovni čas trgovin do 16., ure tudi 30. aprila in 28. novembra. Pripombe statutarno pravne komisije k 3. členu odloka je obrazložila predstavnica te komisije Jolanda Konjar., Po končani razpravi sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela SKLEP: \ 1. Zbora sprejemata amandma izvršnega sveta k 3. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija. 2. Zbora sprejemata amandma statutarno pravne komisije in sicer: »v 3. členu se za besedo nedeljah postavi vejica in doda besede: republiških in državnih praznikih. Na koncu te alinee se doda še besedilo: Dežurstvo traja ob sobotah do 20. ure, ob nedeljah, republiških in državnih praznikih pa od 6. do 20. ure. 3. Zbora sprejemata odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija. K 4. Delegat KS Sava Vladimir Mrzel je predlagal, da se prične postopek za spremembo odloka p davkih občanov tako, da bi bila posamezna dela, ki jih izvajajo in plačujejo krajevne skupnosti iz sredstev samoprispevka oproščena plačila davkov. Med ta dela naj bi vključili tudi izplačevanje nagrad tajnikom in računovodjem krajevnih skupnosti. Vprašal je, če bo potrebno za sredstva, iz samoprispevka, ki bodo zbrana v krajevnih skupnostih, odpreti nove žiro račune. Seja je bila končana ob 14.40 uri. SKRAJŠANI ZAPISNIK 24. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija, kije bila dne 26. 6. 1985 ob 13.10 uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija (po končanem skupnem zasedanju vseh zborov). Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Eva Kovic, zboru združenega dela je predsedoval predsednik zbora Anton Savšek. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbora sta soglasno sprejela naslednji dnevni red: 1. a) Poročilo verifikacijskih komisij o sklepčnosti zborov b) Izvolitev overiteljev zapisnika c) Pregled zapisnika 22. in 23. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 2. Predlog odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija 3. Predlog razdelilnika združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985 4. Predlog sklepa o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna občine Litija za leto 1985 ' 5. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Verifikacijska komisija zbora združenega dela je poročala, da je od 27 delegatskih mest na seji prisotnih 15 delegatov, odsotni so delegati iz delegacij: Mizarstvo Gabrovka, TOZD Transportne naprave Dole, TOZD Gozdni obrat, Mizarstvo Litija, Gostinsko podjetje Litija, Mesarija in prekajevalnica, Kovina, VII. konferenca delegacij, Osnovna šola Litija, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Družbenopolitične organizacije in Obrtno združenje Litija. Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti je poročala, da je od 18 delegatskih mest na seji prisotnih 12 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz krajevnih skupnosti: Kresnice, V. Štanga, Št. Poljane, V. Kostrevnica, Hotič in Vintarjevec. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena Miro Vidic in Avgust Špat. K 1/c Skrajšani zapisnik 22. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 5/85, poročilo o poteku 23. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter o izvajanju sklepov je podal sekretar občinske skupščine Tine Brilej, ki je zbora seznanil tudi s spremembami odloka o delovnem času v občini Litija. Razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje SKLEPE: 1. Zbora sprejemata zapisnik 22. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 8. maja 1985. 2. Zbora sprejemata zapisnik 23. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 6. 6. 1985. 3. Zbora sprejemata prečiščeno besedilo drugega in tretjega odstavka 4. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija, ki se glasita: »Prodajalna gospodinjskega plina v Litiji, ki bo poslovala v okviru KOP Komunala Litija, bo obratovala ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 6. do 14. ure, ob sredah od 6. do 17. ure, ob petkih od 6. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Prodajalni gospodinjskega plina v Šmartnem in Gabrovki morata poslovati štirikrat tedensko. Ob ponedeljkih, sredah in četrtkih se delovni čas prične med 14. in 15. uro in zaključi med 18. in 19. uro. Ob sobotah sta prodajalni odprti od 8. do 12. ure.« K2. Predlog odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 5/85, obrazložitev je ippsredoval predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, kije predlagal amandma izvršnega sveta k 5. členu odloka. Delegacija KS Jablaniška dolina je predložila pisno pripombo in prosi za pojasnilo k 2. in 3. členu odloka glede komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer k točki 2. člena 2. in pod b 1. alinea 3. člena. Delegacija Lesne industrije Litija je predložila pisno pripombo glede ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg, predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je pojasnil, da se bo problematika reševala v smislu predloga ukrepov stališč za ureditev sistema toplovodnega ogrevanja iz centralne kotlovnice v stanovanjski soseski Rozmanov trg, ki je bil delegatom predložen na mize. Delegat KS Litija — desni breg Avgust Spat je menil, daje potrebno sistem kolektivnega ogrevanja v soseski Rozmanov trg ohraniti, predsedujoča Eva Kovic je povedala, da statutarno pravna komisija k predlogu odloka ni imela pripomb. Zbora sta najprej glasovala o amandmaju izvršnega sveta in soglasno sprejela besedilo amandmaja k 5. členu odloka, da se med besedo »metrov« in »ter« vstavi besedilo: »od cevovoda kanalizacije, vodovoda ter toplovodnega razvoda«. », Nato sta zbora glasovala za celotno besedilo odloka in sprejela z ločenim glasovanjem soglasno naslednja SKLEPA: 1. Zbora sprejemata odlok o komunalnih dejavnostih v občini Litija. 2. Zbora sprejemata predlog ukrepov in stališč za ureditev sistema toplovodnega ogrevanja iz centralne kotlovnice v stanovanjski soseski Rozmanov trg. K 3. Predlog razdelilnika združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 5/85, uvodno poročilo je podal predstavnik odbora podpisnikov Miro Bregar. Delegacija KS Litija — levi breg je predložila pisno razpravo v kateri je predlagala, da se za KS Litija — levi breg nameni zahtevani znesek v celoti, saj gre tudi za izredne stroške pri preselitvi v nove prostore, obenem opozarjajo še, da sredstva iz proračuna ne zadostujejo niti za osebni dohodek delavca v krajevni skupnosti. Delegatka KS Litija — levi breg Martina Kralj je predlagala, da se sredstva, ki so se zbrala naknadno večinsko namenijo za programe KS Litija — levi in desni breg, ki nimata nobenih drugih virov sredstev kot združena sredstva OZD in sredstva iz proračuna občine. Delegat KS Litija — desni breg Avgust Špat je podprl predlog delegacije KS Litija — levi breg in smatral, daje dodelitev finančnih sredstev krajevnima skupnostima v Litiji, minimalna. Delegat KS Šmartno Rudi Derenčini je poudaril, da so problemi tudi v krajevnih skupnostih izven mesta Litije, delegat KS Polšnik Anton Korimšek seje strinjal. da se naknadno zbrana sredstva namenijo KS Litija — levi breg, delegatka Vzgojno varstvene organizacije Katarina Zebec je tudi smatrala, da je zahteva KS Litija — levi breg po dodatnih sredstvih upravičena, saj gre za enkratno investicijo v ureditev prostora, za kar so tudi ostale krajevne skupnosti v prejšnjih letih prejemale izredna sredstva, delegat KS Šmartno Rudi Derenčini je povedal, da za predlog KS Litija — levi breg ne more glasovati brez mnenja svoje delegacije. Delegacija KS Jablaniška dolina je predložila pisno pripombo in prosi, da se znesek 550.000 din poveča na 590.000, ker gre za 59 telefonskih priključkov. » Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela razdelilnik združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985. Nato je predsedujoča Eva Kovic dala na glasovanje predlog, da se naknadno združena sredstva v višini 360.000 din dodelijo KS Litija — levi breg za ureditev električne napeljave v novih prostorih krajevne skupnosti: — v zboru združenega dela je bilo 14 delegatov za predlog, 1 delegat se je glasovanja vzdržal — predlog je bil sprejet, — v zboru krajevnih skupnosti je 6 delegatov glasovalo za predlog, 5 delegatov se je glasovanja vzdržalo — predlog ni bil sprejet. Zbora sta nato imenovala medzborovsko komisijo, v katero so bili imenovani naslednji delegati: — iz zbora združenega dela Anton Savšek, Cvetko Matijevič in Miro Vidic, — iz zbora krajevnih skupnosti Avgust Špat, Anton Korimšek in Franc Korbar. Komisija bo na prihodnjo sejo zborov predložila usklajeni predlog v zvezi z dodelitvijo naknadno zbranih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih. K 4. Predlog sklepa o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna občine Litija za leto 1985 so delegati prejeli, predsedujoča je pdprla fazpravo, vendar je ni bilo ter sta zbora soglasno sprejela sklep o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna občine Litija za leto 1985. K 5. Delegatskih vprašanj ni bilo. Seja je bila končana ob 14.30 uri. točka 2 INFORMACIJA o problematiki financiranja in vzdrževanja cest in krajevnih poti na območju občine LITIJA UVOD Na podlagi zakona o cestah, Uradni list SRS, št. 38/81 in sklepa Skupščine Samoupravne cestne skupnosti občine Litija o kategorizaciji cest v lokalne ceste, je na območju občine Litija: 1. — 79, 925 km regionalnih cest , 2. — 174,770 km lokalnih in 3. — 429 km krajevnih poti S cestami, ki so navedene pod točko 1. in 2. upravlja in izvaja vzdrževanje Cestno podjetje Ljubljana TOZD »Vzdrževanje« Ljubljana. Temeljna organizacija ima na območju občine Litija organizirano poslovno enoto »Terenski'obrat«, ki neposredno skrbi za vzdrževanje omenjenih cest. Krajevne poti pa so v upravljanju KS in za vzdrževanje le-teh skrbi vsaka krajevna skupnost na svojem območju. Prav tu pa se pojavljajo vse večje težave, saj krajevne skupnosti nimajo organiziranih posebnih profesionalnih ekip—skupin delavcev, ki bi skrbeli za vzdrževanje krajevnih poti. Zato se ta dela praviloma izvajajo v obliki prostovoljnih delovnih akcih in to le občasno. VIRI SREDSTEV 1. Za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest so opredeljeni sistemski viri sredstev. Vendar višina sredstev iz naslovov teh virov ne zadošča, zato se v cestnem gospodarstvu v zadnjih dveh letih pojavljajo na področju finančnega poslovanja resne motnje, ki izvirajo iz nerešenih sistemskih problemov in to predvsem glede: — zagotovitve osnovnega vira sredstev za financiranje enostavne reprodukcije (bencinski dinar) — in poravnave obveznosti po nastalih tečajnih razlikah iz najetih tujih kreditov v preteklih letih, ki sedaj bremenijo sredstva vseh Samoupravnih cestnih skupnosti v SR Sloveniji, namenjenih za vzdrževanje in varstvo kategoriziranih cest. Osnovni vir za financiranje enostavne reprodukcije je v cestnem gospodarstvu delež v maloprodajni ceni pogonskega goriva (bencinski dinar), ki pa je določen v absolutnem znesku in je z vsako podražitvijo pogonskega goriva v relativnem razmerju manjši. Tako je na primer udeležba bencinskega dinarja znašala v ceni pogonskega goriva v letu 1969 30,5%, v letu 1971 je padla na 27,5%, v letu 1979 na 22,8%, danes pa znaša že manj' kot 10%. V prejšnjih letih je bil bencinski dinar glavni vir sredstev za financiranje enostavne reprodukcije, saj je bila udeležba teh sredstev v vseh virih sredstev za financiranje dejavnosti v cestnem gospodarstvu, v letu 1984 60%, kar je tudi v skladu z vsemi opredelitvami in stališči sprejete politike razvoja družbenoekonomskih odnosov v SIS materialne proizvodnje, ki jasno določa, da morajo do konca tega srednjeročnega obdobja cene proizvodov in storitev zagotoviti najmanj enostavno reprodukcijo. Vendar se pogoji gospodarjenja odmikajo od teh usmeritev, kajti v letu 1985 je pričakovati, da bo delež osnovnega vira sredstev za financiranje enostavne reprodukcije manjši kot 50%. Tako postajajo drugi viri, kot so pristojbine na domača in tuja motorna vozila ter cestnina, glavni viri za financiranje enostavne reprodukcije. Velik problem pa predstavljajo tudi obveznosti, ki jih plačuje cestno gospodarstvo za tečajne razlike iz najetih posojil tujih kreditov v preteklih letih. Te dobivajo zaradi sprejete politike drsenja tečaja dinarja take dimenzije, da resno ogrožajo finančno poslovanje cestnega gospodarstva in to predvsem na področju enostavne reprodukcije (ker je treba sproti poravnavati vse zapadle obresti s tečajnimi razlikami vred, dočim je bil precejšen del glavnic neprogramiran). V letu 1984 je bilo za redno vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest planirano 39.266.278 din. Za Leto 1985 pa so planirana sredstva v višini 56.497.546 din, od tega za regionalne ceste v dolžini 79.925 km 28.245.579 din oziroma 353.402 din po kilometru, za lokalne ceste pa cca 150.000 din po kilometru. 2. Za vzdrževanje krajevnih poti, ki so v pristojnosti krajevnih skupnosti pa ni sistemskega vira sredstev, ki bi zagotavljal potrebna sredstva za primerno vzdrževanje teh poti, da bi se zagotovila varnost udeležencev v prometu oziroma uporabnikov teh poti. Od leta 1984 se določena višina namenskih sredstev za vzdrževanje teh poti zagotavlja v okviru Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija. Tako so bila v letu 1984 za te namene razdeljena sredstva v višini 2.000.000 din.za leto 1985 pa so planirana v znesku 3.200.000 din. Sredstva so razdeljena na krajevne skupnosti po sledečih kriterijih: — 25% sredstev se razdeli na vse krajevne skupnosti enako (če le-te skrbijo za vzdrževanje nekaterih skupnih komunalnih naprav npr.: javna razsvetljava), 75% pa se razdelilna krajevne skupnosti glede na dolžino krajevnih poti na območju krajevne skupnosti. Le redko katera krajevna skupnost si za vzdrževanje krajevnih poti pridobi tudi ustrezna sredstva za obnovo ali kot odškodnino za prekomerno obremenitev na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma (GG Brežice, TOK Radeče...). Večina krajevnih skupnosti pa si sredstva za obnovo in vzdrževanje krajevnih poti zagotavlja tudi z uvedbami krajevnih samoprispevkov. VZDRŽEVANJE CEST IN POTI 1. Pri vzdrževanju regionalnih, predvsem pa lokalnih cest je treba nujno izboljšati organizacijo dela in zagotoviti sistematično Vzdrževanje (delo v skupinah, na zahtevnejših odsekih cest pa je nujno zagotoviti »stalno« prisotnost cestarja). Da bi obvarovali cestna telesa, je treba več pozornosti nameniti odvodnjavanju meteornih vod s ceste. Varnost udeležencev v prometu oziroma uporabnikov cest in poti je na nekaterih odsekih izredno ogrožena. Nujna je namestitev varovalnih ograj ob cesti Pasjek—Polšnik—Sopota, Kresnice—spodnji del, Kresnice—zgornji del (zazidalni otok 5), Velika Kostrevnica- Primskovo, Hotič—Vače, Gradiške Laze—Mamolj, Štangarske Poljane—Velika Štanga...). 2. Za vzdrževanje krajevnih poti se je treba za naslednje srednjeročno obdobje v okviru globalne bilance obremenitve gospodarstva dogovoriti za sistemski vir sredstev, v prvi vrsti s prerazporeditvijo sredstev za posamezne namene. Izvajanje in skrb za vzdrževanje krajevnih poti je opredeljeno v besedilu odloka o gospodarjenju z javnimi potmi. Vendar pa seje treba v okviru krajevnih skupnosti dogovoriti oziroma proučiti način vzdrževanja krajevnih poti z izpostavitvijo ustrezne organizacije v krajevni skupnosti, oziroma o prenosu nekaterih del s pogodbo na KOP »KOMUNALA« Litija, ob predhodni zagotovitvi finančnih sredstev. Da bi se pospešila'aktivnost na področju vzdrževanja krajevnih poti in uredila nekatera osnovna vprašanja, predlagamo zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija, da na svoji seji obravnavata informacijo in sprejmeta sledeče PREDLOGE IN SKLEPE: 1. Skuščina občine Litija predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in Skupščini SR Slovenije, da se prouči in uveljavi ustrezen sistemski vir finančnih sredstev za pokrivanje tečajnih razlik pri odplačevanju obresti od najetih tujih kreditov za gradnjo cest v preteklih letih. Sedanji način ni ustrezen, saj posega v skromna finančna sredstva cestnega gospodarstva, ki že sicer ne zagotavljajo enostavne reprodukcije. 2. Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija predlagamo, da prouči možnost odkupa ustreznega števila individualnih peskokopov in prenosa le-teh v družbeno lastnino. Da se zagotovi koriščanje na osnovi »eksploatacijskih načrtov« in sistemsko zagotavljanje potrebnih količin krajevnim skupnostim in drugim uporabnikom pod ustreznimi pogoji — plačilu. S peskokopi v družbeni lastnini mora praviloma upravljati in gospodariti komunalna delovna organizacija, v kolikor z njimi ne gospodari druga organizacija združenega dela,glede na njen proizvodnji program, ali posameznik—lastnik kamnoloma, če ima za izvajanje te dejavnosti potrebno dovoljenje pristojnega upravnega organa občinske skupščine. . 3. Za srednjeročno obdobje 1986—1990 seje potrebno v okviru Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija dogovoriti za sistemski vir sredstev za financiranje krajevnih poti. 4. Samoupravni cestni skupnosti občine Litija predlagamo, da skladno z določili zakona o Cestah prouči in sproži, postopek za uvedbo prispevka organizacij združenega dela za prekomerno uporabo in obremenitev lokalnih cest in krajevnih poti. 5. Izvršni svet Skupščine občine Litija naj prouči možnost oprostitve plačila davka in prispevka za izvajanje del pri vzdrževanju krajevnih poti (posipavanje, odvodnjavanje...) v kolikor ta dela izvajajo krajani oziroma občani v krajevni skupnosti po pogodbi. 6. Skupščina občine Litija na podlagi te informacije, ter razprav v KS in na današnji seji, ocenjuje, daje pri vzdrževanju lokalnih cest premalo prisotno ročno delo — obdelava za odvodnjavanje in krpanje udarnih jam. 7. S temi predlogi in sklepi Skupščina občine Litija sprejema »Informacijo o problematiki, financiranju in vzdrževanju cest in krajevnih poti na območju občine Litija«. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ INFORMACIJA o organiziranosti in poslovanju KOP »Komunala« Litija — vzdrževanje deponije poginulih živali — tržnice Individualne komunalne naprave - vzdrževanje vodovoda - vzdrževanje kanalizacije - odvoz in vzdrževanje deponije komunalnih odpadkov - ogrevanje - pogrebna služba UVOD Komunalna dejavnost v občini Litija je v povojnem času dokaj spreminjala obliko organiziranosti. Za samo mesto Litija je bila organizirana v raznih organizacijskih oblikah, za ostale krajevne skupnosti pa po posameznih krajevnih skupnostih. Prvotno komunalno podjetje seje leta 1965 združilo s stanovanjskim podjetjem Litija v stanovanjsko-komunalno podjetje Litija (SKP Litija). V letu 1972 seje skladno z zakonodajo in poslovno politiko iz omenjene delovne organizacije izločila stanovanjska dejavnost, tako da je ostala v okviru delovne organizacije le čista komunalna dejavnost, vključno z manjšim obsegom gradbene dejavnosti pod novim imenom gradbeno-obrtno podjetje Komunala Litija. V tej delovni organizaciji je bila tendenca razvoja preveč usmerjena v širjenje gradbene dejavnosti in to predvsem iz razloga, ker osnovna komunalna dejavnost ni zagotavljala skozi cenovno politiko normalne eksistence razvoja delovne organizacije ter socialne in materialne varnosti, zaposlenih delavcev. Iz teh razlogov in zaradi razvojnih usmeritev delovne organizacije v smeri gradbene dejavnosti seje delovna organizacija preimenovala v gradbeno obrtno podjetje Gradmetal Litija, v sklopu katere je bila komunalna dejavnost organizirana kot delovna enota. Z združitvijo delovne organizacije gradbeno obrtno podjetje Gradmetal Litija z delovno organizacijo GIP Beton Zagorje ob Savi je razvoj komunalne dejavnosti še nazadoval. Leta 1978 s 1. 1. se je komunalna dejavnost v sklopu delovne organizacije GIP Beton Zagorje organizirala kot samostojna temeljna organizacija Komunala Litija. Na pobudo družbenopolitičnih organizacij in skladno z zakonodajo je bila s 1. 1. 1982 ustanovljena samostojna enovita komunalna delovna organizacija z nazivom Komunalno obrtno podjetje »KOMUNALA« Litija. Ustanovitev delovne organizacije je bila izvedena v skladu z zakonom o združenem delu in tedaj veljavnim zakonom o komunalni dejavnosti ter v skladu s tezami za pripravo novega zakona o komunalni dejavnosti, kije bil sprejet v letu 1982 in objavljen v Uradnem listu SRS št. 8/82). Pri ustanovitvi delovne organizacije pa so bila dosledno upoštevana tudi določila odloka o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena in komunalni organizaciji, ki opravlja komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena v občini LitijatUr. 1. SRS, št. 20/77. Izločitev komunalne dejavnosti iz gradbenega podjetja je prinesla dosti pozitivnih posledic, vendar tudi dosti objektivnih težav. Opremljenost, kadrovska struktura ter drugi materialni pogoji za uspešno delo delovne organizacije so bili zelo pereči. Predvsem v začetku so bile organizacijske in tehnološke težave zelo velike. Vendar je potrebno poudariti da so se pogoji zadelo delovne organizacije postopoma izboljšali ob velikem razumevanju samoupravne komunalne dejavnosti občine Litija oziroma njenih samoupravnih organov. Sedanji kadrovski sestav ter prizadevanja za izboljšanje strukture zaposlenih ter ustrezno usposobljenost organizatorjev proizvodnje so naloge, ki jih delovna organizacija postopbma v okviru materialnih možnosti uresničuje v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih Ur. 1. SRS. št. 8/82, ter družbenega dogovora o natančnejši razčlenitvi meril za organiziranje komunalnih organizacij združenega dela Ur. 1. SRS, št. 22/83. PREGLED DEJAVNOSTI Komunalno obrtno podjetje Komunala Litija kot organizacija posebnega družbenega pomena izvaja sledeče dejavnosti: 1. Skupne komunalne naprave — vzdrževanje ulic, trgov ter ostalih javnih površin — vzdrževanje parkov in zelenic ter spomenikov — vzdrževanje javne razsvetljave in semaforjev 3. Ostale dejavnosti — obrtna dejavnost — strojni park — urbanistična služba To je celoten pregled dejavnosti, katere izvaja delovna organizacija, vendar pretežno za območje mesta Litija in Šmartna. Nekatere dejavnosti pa sedanja komunalna organizacija združenega dela izvaja tudi za širše območje občine, kot npr. vzdrževanje javne razsvetljave, pokop poginulih živali, pogrebno dejavnost, obrtno dejavnost, strojne usluge in drugo. Glede na obseg dejavnosti obstaja vrsta problemov glede zagotavljanja primernih strokovnih kadrov saj je zaradi sorazmerno nizkih osebnih dohodkov ter pogojev dela, delovni organizaciji šele v letu 1985 uspelo narediti prve kvalitetne premike, da si pridobi ustrezne potrebne strokovne kadre. Pri izvajanju dejavnosti se delovna organizacija srečuje s pomanjkanjem sredstev za nabavo sodobne opreme, ki je zaradi ozke namembnosti zelo draga. Iz teh razlogov le s težavo obnavlja najnujnejšo mehanizacijo. Komunalna delovna organizacija razpolaga z naslednjo opremo: avto za odvoz komunalnih odpadkov — nabavljen v letu 1978, tovorni avto — nabavljen 1984, tovorni avto-nabavljen leta 1972, traktor s prikolico — nabavljen v letu 1982, dva poltovorna avtomobila — nabavljena leta 1979, pogrebni avto — nabavljen leta 1985, servisni avto — nabavljen leta 1985, rovokopač — nabavljen v letu 1984, gredar — nabavljen v letu 1981, vlečna lestev — nabavljena v letu 1975 in nekaj ročnega orodja ter ostale opreme. Največja pridobitev za delovno organizacijo pa je vsekakor izgradnja delavniško poslovnega objekta, ki še ni zaključena, vendar že služi svojemu namenu in delovni organizaciji omogoča izvajanje dejavnosti za katere je ustanovljena. Predvideno je da bo glede na obseg del in potrebna finančna sredstva gradnja prej omenjenega objekta skupaj z ureditvijo okolice zaključena v roku dveh do treh let. PRIDOBIVANJE PRIHODKA Glede na značaj in vrsto dejavnosti, komunalna delovna organizacija pridobiva prihodek iz naslednjih virov: — na skupnih komunalnih napravah na podlagi svobodne menjave dela — na individualnih komunalnih napravah z izstavljanjem računov na podlagi opravljenih storitev — iz. ostalih komunalnih dejavnosti na podlagi obračuna opravljenih del oz. storitev Primerjava celotnega prihodka v preteklem obdobju ne daje celovitega pregleda, ker je komunalna delovna organizacija z letom 1985 razširila svojo dejavnost na izvajanje del na obnovi in vzdrževanju skupnih komunalnih naprav, pa tudi zaradi cenovne politike. 1. 1984 plan 1.1965 realiz.I.poll. Celotni prihodek porabljena sredstva dohodek frispevki iz dohodka isti dohodek OD stanovanj.prispevek sklad skupne porabe rezervni sklad poslovni sklad 8t. zaposlenih amortizacija 48.912.724,15 24.o68.953.25 24.843.7?o,9o 7.673.4o6,oo 17.17o.364,9o 12.817.o78,oo 496.392,00 9oo.ooo,oo 993.751,00 936.521.5o 34 63.84o,652,oo 35.793.000,00 28.077.952,oo 8.758.937,00 19.288.715,00 15.ooo.ooo,oo \ 65o,ooo,oo 7oo.ooo,oo 1.121.9o6,oo 1.816.8o9,oo 44 4o.o79. 21.753 18.325. 4.572. 12.095. 10.739. 412 llo, 733. loo, o85,5o 82o,oo 264,oo 21o,oo 872,7o llo,oo 82o,oo 931,7o 011,00 000,00 38 . 7-795.297.5o 9.800,000,00 8.491.125,00 Iz navedenih podatkov je razvidno, da je celotni prihodek v letošnjem letu v primerjavi z letom 1984 kot tudi v primerjavi s planom občutno porastel, kar je predvsem posledica razširitve dejavnosti in izvajanja del na obnovi in vzdrževanju skupnih komunalnih naprav. RAZVOJNE USMERITVE Osnovni cilj delovne organizacije je da z ustrezno organiziranostjo in strokovno usposobljenostjo zagotovi kvalitetno izvajanje del tako na področju skupnih komunalnih naprav, kot tudi na področju individualnih komunalnih naprav ter pri izvajanju ostalih komunalnih dejavnostih. Iz teh razlogov si bo prizadevala pridobiti ustrezni kader za dela in naloge na področju energetike, finančno računovodske službe, za kvalitetnejšo izvedbo vzdrževanja, in obnove zelenih površin, za kar ima namen pridobiti kvalificiranega delavca—vrtnarja. Poleg potrebnih kadrov pa bo konstantna skrb namenjena tudi obnovi potrebne opreme ter nabavi nove, ki jo bo pogojeval razvoj komunalne dejavnosti oziroma opravljanje komunalnih storitev. Da bi se izboljšal odvoz komunalnih odpadkov iz večjih stanovanjskih sosesk ter pokopališč, se načrtuje nabava tovornega vozila za odvoz zabojnikov—kontejnerjev v velikosti od 4 do 7 m3, ki bi bili nameščeni v strjenih stanovanjskih soseskah namesto sedanjih posod za komunalne odpadke, s tem bi razbremenili vozilo za odvoz komunalnih odpadkov, ki v zimskem času uspe le enkrat tedensko opraviti odvoz komunalnih odpadkov na celotnem območju, istočasno pa bi s tem vozilom zagotovili tudi odvoz odpadkov s pokopališč, ki sedaj ni ustrezno urejen. Nesporno je, da bi prehod na kontejnerje in namestitev kontejnerjev ob pokopališčih pomembno prispeval k urejenosti in varstvu okolja. Z ustrezno kadrovsko zasedbo v finančno računovodski službi bodo zagotovljeni pogoji za tekoče analiziranje cen komunalnih storitev. To bo podlaga za pravočasno ukrepanje in pripravo predlogov za spremembo cen komunalnih storitev saj zaradi visoke inflacije rasti materialnih stroškov delovna organizacija ob nepravočasni spremembi cen komunalnih storitev ni sposobna zagotavljati sredstev za enostavno reprodukcijo ter socialno in materialno varnost delavcev. Nepričakovana visoka rast stroškov je bila razlog da je delovna organizacija prvo trimesečje leta 1985 zaključila z. negativnim poslovnim rezultatom. Stanje ob polletju se je sicer nekoliko izboljšalo vendar pomanjkanje finančnih sredstev ne zagotavlja delavcem primernih osebnih dohodkov, kar vpliva na disciplino, odnos do dela kot tudi na kvaliteto izvajanja komunalnih storitev. Glede na zakon o komunalnih dejavnostih in določila prej omenjenega dogovora se načrtujejo določene naloge po vprašanju investitorskih in izvajalskih poslov. Zato delovna organizacija razmišlja, da se v skladu z zakonom organizira v sklopu komunalne delovne organizacije posebna služba, ki bi zagotavljala ob ustrezni kadrovski zasedbi izvajanje del in nalog s področja investitorskih in izvajalskih poslov. Za srednjeročno obdobje 1986 — 1990 se načrtuje razvoj obrtne dejavnosti za izvajanje del na vzdrževanju družbenih stanovanj kot tudi izvajanju del na elektro in vodovodnih inštalacijah, ključavničarskih, keramičarskih in mizarskih delih, ki so povezana tako z vzdrževanjem družbenih stanovanj kot tudi z vzdrževanjem in obnovo skupnih komunalnih naprav. Poleg teh razvojnih usmeritev pa delovna organizacija razmišlja tudi o pripravi vrtnarskih površin za gojenje okrasnih grmovnic in drugih rastlin, za potrebe delovne organizacije v zvezi z. obnovo in urejanjem novih površin, kot tudi za prodajo. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bo ena izmed pomembnih nalog tudi ureditev samskih stanovanj v sklopu delavniško poslovnega objekta, ki bi omogočala zaposlitev potrebnih delavcev za izvajanje del in nalog na področju komunalnih dejavnosti. ZAKLJUČEK S to informacijo se želi delegate zborov občinske skupščine seznaniti z. razvojem in problematiko komunalne organizacije združenega dela v občini Litija. Delovni kolektiv Komunalno obrtnega podjetja »Komunala« Litija pričakuje, da bodo ob obravnavi informacije podani predlogi in pobude, ki naj bi prispevali k izboljšanju poslovanja delovne organizacije in dvigu kvalitete komunalnih storitev. KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE »KOMUNALA« Litija UGOTOVITVE IN PREDLOGI: 1. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija ugotavlja, da so z izgradnjo delavniško poslovnega objekta in razpoložljivega materialna opremljenost podane dobre osnove za izboljšanje organizacije dela in nadaljnji razvoj komunalne organizacije združenega dela oz. Komunalno-obrtnega podjetja »Komunala« Litija. 2. Nadaljnji razvoj delovne organizacije mora slediti potrebam družbeno politične skupnosti in interesom delovnih ljudi ter občanov, da se s kvalitetnim izvajanjem komunalnih storitev konstantno zagotavlja urejenost kraja ter varstva okolja. Iz teh razlogov bo moral razvoj komunalne organizacije združenega dela v interesu, izven mestnih krajevnih skupnosti določene dejavnosti oz, storitve še v večjem obsegu izvajati na širšem območju mesta Litija. 3. V družbenem planu občine Litija, kot tudi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za srednjeročno obdobje 1986—1990 leta je treba posvetiti razvoju komunalne organizacije združenega dela posebno pozornost tudi v tem, da se zagotovijo potrebna sredstva za krepitev materialne osnove dela delovne organizacije, ki naj bi omogočila kvalitetnejše izvajanje komunalnih dejavnosti tudi na širšem območju mesta Litija. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ točka 4 Predlog 28. 8. 1985 Skupščina občine Litija je na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne............................sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov pri pridobivanju stavbnih zemljišč v družbeni lastnini, razpolaganju s stavbnimi zemljišči, urejanju stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno gradnjo, ter pri upravljanju z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč se v občini Litija ustanovi sklad stavbnih zemljišč. 2. člen Ime sklada je: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE LITIJA, p.o. (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sedež sklada je v Litiji, Jerebova u. 14. 3. člen Sklad je pravna oseba z vsemi pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, tem odlokom in statutom sklada. Za obveznosti sklada je odgovoren sklad s sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost). Sklad zastopa in predstavlja predsednik upravnega odbora sklada. t Sklad se vpiše v sodni register. 4. člen Sklad izvaja na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za gradnjo. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov. Člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina izmed dele- gatov za to skupščino pri čemer morajo biti najmanj 4 člani iz delegatov zbora združenega dela. *» Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti. Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati 2-letne funkcije člana upravnega odbora. 6. člen Upravni odbor sklada poroča najmanj enkrat na leto občinski skupščini o svojem delu in o izvajanju nalog sklada. 7. člen Program nalog oblikuje sklad na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. Program nalog, finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina. 8. člen Podrobnejše organizacije in delovanje sklada določa njegov statut. Statut sprejme upravni odbor sklada v soglasju z občinsko skupščino. 9. člen Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja v breme sredstev sklada Strokovna služba cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Jerebova u. 6. 10. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986. Štev.: .... Litija, dne PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA: Branko Pintar Obrazložitev: Osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija je bil oblikovan na osnovi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS. št. IS/84). Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija so na 22. skupni seji dne 8. maja 1985 obravnavali predmetni osnutek odloka, in ga sprejeli brez pripomb ter ga dali v javno razpravo do 15. junija 1985. V času javne razprave ni bila podana nobena pripomba na besedilo omenjenega odloka. Pred pripravo predloga odloka je bila izvedena tudi konsultacija s predstavniki strokovnih institucij, strokovna služba, cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija in Republiškem- komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora. Na osnovi zgoraj navedenega sta v besedilu predloga odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija glede na besedilo osnutka odloka izvedeni le dve dopolnitvi oziroma spremembi in to: — v prvem odstavku 3. člena je na koncu stavka za besedo »statutom« dodana beseda »sklada« in — v 4. členu je beseda »graditev« zamenjana z besedo »gradnja«. Drugih sprememb v predlogu odloka glede na osnutek ni. Litija, dne 28. 8. 1985 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ PREDLOG: Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti S! jpščine občine Litija se predlaga v obravnavo in sprejem predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija. ■ 1 0 točka 5 Osnutek Skupščina občine Litija je na podlagi 39. in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84) ter 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne............. sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu Litija — levi breg 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Litije—Levi breg, ki ga je izdelala Urbanistična služba pri komunalnem obrtnem podjetju »KOMUNALA« Litija v avgustu 1985. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje: 1. grafični del v merilu 1:1000 2. opis obstoječega stanja 3. predlog sprememb dejanskega stanja — rušenje, pozidave 4. stanovanjska gradnja 5. družbene dejavnosti — poslovna in industrijska gradnja 6. obrtne dejavnosti 7. spremljajoči objekti 8. infrastruktura — komunalna opremljenost 9. zelene površine 3. člen Zazidalni načrt določa urejanja prostora znotraj urbanističnih zasnov — ureditvenega območja. Meja zazidalnega načrta poteka na levem bregu Save od obstoječe zazidave na zahodnem delu Ljubljanske ceste do ožine reke Save in železnice na Ponoviški cesti ter med Savo in Graško ter Predilniško cesto, ter predvideno cesto v Praprošče. 4. člen Zazidalni načrt bo stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim in organom krajevnih skupnosti pri občinskem komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj pri Skupščini občine Litija in pri Urbanistični službi pri KOP Komunala Litija. ) 5. člen Lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov skladno z zazidalnim načrtom, izdaja pristojni občinski upravni organ. Zazidalni načrt se lahko spremeni oziroma dopolni in sicer po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka.opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine občine Litija. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Litija, dne Predsednik Skupščine občine Litija , BRANKO PINTAR Obrazložitev: • Osnutek Zazidalnega načrta Litija — Levi breg je skladno z naročilom Skupščine občine Litija. Samoupravne komunalne in samoupravne stanovanjske skupnosti izdelala Urbanistična služba v avgustu 1985. Omenjeno območje doslej še ni bilo obdelano z zazidalnim načrtom, temveč le z urbanističnim načrtom, ki pa je tekom let že močno spremenjen. Največji dokument (družbeni plan občine Lilija) sicer ob- ravnava tudi ožje območje Litije s tem, da so površine opredeljene le po namembnosti izrabe prostora. Predmetni zazidalni načrt bo osnovan na temeljih noveliranega urbanističnega načrta Litija — Šmartno, ki bo usklajen z družbenim planom občine Litija. 2. Območje, ki ga obsega ZN zajema staro mestno jedro. Litija levi breg, ključno prometno žilo z železniško postajo, obstoječe industrijske obrate LIL, Gradmetal, obstoječo stanovanjsko sosesko Stavbe ter novo nastalo obrtno cono Mizarstva in Komunala Litija. Na severni strani proge pa bodo zajeta območja individualne gradnje ob Graški cesti, industrija Predilnica ter proste površine med železniško progo in Praproščami. Ker je v celoti stanje neobdelano je prišlo do slabo izkoriščenih mestnih površin, ki so za Litijo precej pomembne. Staro mestno jedro je v fazi degradacije, vendar bi samo obnova obstoječega stanja premalo izkoristila dane prostorske možnosti, zato nov načrt predvideva na tem mestu drug program. V obstoječem stanju se odraža problem infiltrira-nja industrije v ožji center mesta ter slaba prometna ureditev zlasti avtobusnega prometa in parkirišč. 3. Predlog zazidalnega načrta: a) Opredeljene so nove možnosti izrabe starega mestnega jedra rušenje obstoječih dotrajanih objektov in izgradnja novega trgovsko poslovnega centra. b) Industrijska cona je ločena od stanovanjsko poslovnega dela mesta. c) Avtobusni premet je rešen z novo avtobusno postajo oziroma postajališči. d) Opredeljene so površine za obrtno stanovanjsko cono, javno rekreacijo in vrtičkarstvo. e) promet, ki je vezan na tranzit z železnico, je posebej opredeljen z novimi parkirišči in novimi peš povezavami. f) opredeljena je namembnost prostih površin med železniško progo in Praproščami. g) obrtna cona v območju vzhodno od soseske Stavbe med Savo in železnico 4. Stanovanjska izgradnja. Zazidalni načrt v glavnem predvideva dve novi coni gradnje stanovanj, t.j. nova stanovanja v okviru nadomestnih gradenj v starem mestnem jedru v smislu blokovne gradnje (P 4) ter stanovanjskih površin v okviru obrtno stanovanjske cone, nasproti soseske Stavbe. V obliki vrstnih individualnih hiš. Predvidena je tudi izraba prostih površin za individualno stanovanjsko gradnjo v območju ob Graški cesti med železnico in Graško dobravo. Skupna stanovanjska površina v predvidenem mestnem centru jecea 7500 m2, medtem, ko je v obrtno stanovanjski coni predvidenih 18 vrstnih individualnih hiš ter 12 samostojnih stanovanjskih objektov z obrtjo. Predvidoma je na obomočju ob Graški cesti možno pridobiti cca 10 novih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. 5. Industrija: , Poleg obstoječe industrije je na severni strani železnice med progo in Praproščami cca 3.5 ha površin rezerviranih za razširitev obstoječe in locirane nove industrije. V tem okviru je rezerviran tudi prostor za toplarno, kije z družbenim planom opredeljena, kot optimalni energetski vir za ogrevanje objektov. Na južni strani železniške proge, v smeri proti zahodu je poleg obstoječe industrije predviden še rezervat za razširitev le-te ter površine za večja skladišča za prodajo gradbenega materiala ter orodja. Obstoječa industrija LIL na sedanji lokaciji ni primerna, zato je predvidena prestavitev industrije ter izraba prostora za gradnjo poslovnih objektov. 67 Obrtne dejavnosti: Poleg že obstoječih površin za obrtne dejavnosti ZN opredeljuje tudi nove površine, ki so zajete v stanovanjsko obrtno cono in tudi v obrtno-industrijsko cono. Objekti, ki so namenjeni za servisne dejavnosti, so predvideni v vrstni izgradnji, medtem ko so obrtno proizvodnjo predvideni deloma v vrstni, deloma v individualni gradnji. 7. Spremljajoči objekti: Zazidalni načrt zaradi obstoječe zazidave ter nebistveno spremenjenega števila prebivalstva oziroma gostote zazidave ne predvideva gradnje spremljajočih objektov, kot so šola, zdravstveni dom ipd. Otroški vrtec je predviden v novem naselju Praprošče, do katerega bo speljana direktna prometna povezava. Za stanovanjsko sosesko Stavbe je predvideno javno zaklonišče. 8. Infrastruktura — komunalna opremljenost: Predvideni novi objekti se bodo navezovali na obstoječo komunalno omrežje elektrike, vodovoda, kanalizacije in telefona. Novo predvidene industrijske in obrtne cone pa bodo potrebovale povečano kapaciteto komunnalnih naprav. 9. Prometna ureditev: Prometna ureditev se navezuje na obstoječe cestno omrežje in razen nekaterih lokalnih cest ne predvideva izgradnje novih cest. Peš povezave so deloma predvidene,ločeno od prometnih zaradi same varnosti in krajših povezav. Zazidalni načrt predvideva bjs)yeno povečanje parkirišč v mestu, zlasti v bližini železniške postpje. ; ;> 10. Zelene površine: , , , ., , .... . ,„;,.,„ V območju zazidalnega načrta je v okviru stanovanjskih objektov v centru mesta predvidenih več javnih zelenic in otroških igrišč (deloma obstoječih). Ob reki Savi je rez,ewjrana površina v ožjem pasu vzdolž rečne obale. Poleg poy^šjp..xzff. rgkfieaci.jp sp predvidene tudi površine za vrtičkarstvo. f -Knl •"• " PREDLOG: 1. Zborom občinske skupščine se posreduje v obravnavo in sprejem osnutek zazidalnega načrta Litija — levi breg s predlogom, da se sprejme sklep, da se osnutek posreduje v javno razpravo do 30. 10. 1985. Javna razprava se izvede na organiziran način. 2. Po preteku javne razprave se izdela predlog zazidalnega načrta ter se ga skupaj z osnutkom komunalnih naprav posreduje v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine najkasneje v mesecu decembru 1985. " . Litija, dne 2. 9. 1985 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ •,fom> ' * točka 6 Predlog Predlog sklepa komisije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti o razdelitvi naknadno združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985 Skupna komisija obeh zborov se je sestala 1. 7. 1985 in sprejela naslednji SKLEP: Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti komisija predlaga, da se naknadno združena sredstva za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985 v višini 367.766 din, rezdelijo takole: — KS Litija — levi breg se dodeli 286.640 din (za izredne stroške pri selitvi v zvezi s plačilom priključka za električno energijo) — ostalim krajevnim skupnostim po 1/17 od ostalih naknadno združenih sredstev. Skupna komisija zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Delegacija KS Litija — desni breg Vprašanje: »Za katero zaklonišče je bil obračunan prispevek pri aprilski stanarini in zakaj so zavezanci tega prispevka tudi upokojenci?« Odgovor: Prispevki za zaklonišča v občini Litija se ne obračunavajo in ne zbirajo za že v naprej določeno zaklonišče. Ko bodo iz različnih virov zbrana potrebna sredstva za graditev zaklonišč bo v skladu z oceno ogroženosti in načrtom graditev zaklonišč o tem odločil občinski svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Načrt graditve zaklonišč bo izdelan v enem letu od uveljavitve odloka o zakloniščih in glede na stopnjo zaupnosti ne bo dan v javno razpravo. , - Po zakonu o splošni ljudski obrambi plačujejo prispevek za zaklonišča, ki ne sme biti manjši od 3% skupne letne stanarine vsi imetniki stanovanjske pravice. Zakon ne določa oprostitve plačila prispevkov. Občinski oddelek za ljudsko obrambo SO Litija GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: občinska konferenca SZD.L Litija, Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), IVfija Bernik, Franc Končar, Mojca Lebinger, Franc Mali SV; Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Mari Merzel, Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tjsk: DIC TOZD Grafika Novo.mesto. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9. te.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.