zii. fteviim.
I umuntt. i soboto. 12. septembra 1901.
J. leto«
ls*&j& mk dan eredtr lEi-eaalil asjjsjfjs; la /« K, sa pol leta 12 K, aa četrt litiSK.nt ■*» lato »O K. fc Na narodbo torta istaeabae
- Dopisi na) ta brrola frankevatt. —
SiviBlttra Mitom it Mi
tat v*Ha po pasti prejeman aa I K Kdar kodi sam ponj. plača rpatUlatva aaročnins aa na osdra. — Za aa aa vraiajo. — »nialilsa ta
delala aa vse lato 25 K, aa pol leti 13 K, aa Čttrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za I>lB»l|aao s pošiljanjem na dom za vse leto vsa lato 22 K, aa pol lata 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za ■aaaeifo celo lato 28 K. Za vse druge delala in Amerika se plačata od peteroetopne petit-vrste po 14 h, če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |e v banovih alka! it 5» •— Uprivniltvu naj se blagovolijo polil jati naročnine, laklamacije, oananila, L j. administrativne stvari
številke p« It k.
Upravnlitva telefon it 85.
Bodočnost Bleda.
L *
Bled se je v zadnjih 15—f20 letili močno razvil. Število tujcev, ki je znašalo prej par sto oseb na leto, je poskočilo na okoli 4000 oseb. Prej so blažili in zadoščali tujcem za stanovanje hoteli, gostilne in nekoliko vil, ki so se že tedaj oddajale v najem. Za naraščajoči obisk so se preskrbela nova stanovanja, hoteli so se razširili, zidale so se nove vile, z namenom, da se oddajajo za stanovanja tujcem, prezidavale in dozidavale so se hiše, da so se priredila nova stanovanja ali posamezne sobe za tujce. Ta razvoj se je vršil do zadnjih časov normalno in polagoma, ni bilo pretiranega zidanja in tujci so bili v oziru stanovanja dobro in za primerne cene preskrbljeni ter so uživali krasote tega zemeljskega kraja, katerega so bili polni hvale. Prišla je nova železnica, ki je tujski promet močno poživila. Blejsko prebivalstvo se je lotilo zidanja novih poslopji z nepričakovano vnemo, ki bi bila sicer vse livale vredna, da ima tudi povsem dobro in zdravo podlago. Stavbe — imenujejo se vse vile — rastejo iz tal, kakor gobe po dežju; a solidnost teh stavb ni bogve kolika in glede oblike se mora z obžalovanjem konstatirati, da imajo — v velikem — bolj podobo hišic, ki služijo otrokom za igrače, kakor pa podobo, čeprav pri prostili, a vendar okusnih in udobnih zgradb. Obžalovati je, da se poslužujejo ljudje takih načrtov in to ne samo glede zunanje oblike, ampak tudi glede notranje uredbe. Pomnoženemu obisku bi pa bilo glede stanovanj s tem vendar ustreženo, žalibog da v drugih ozirih ne napreduje Bled v enaki meri.
Bled, čeprav pobira od tujcev precej visoke takse, nima s prav malimi izjemami dobre pitne vode in razsvetljava ni dosti boljša, kakor v kaki večji vasi. Pota se le za silo vzdržujejo in šetališč skoraj nima. Vrhu tega imajo posestniki manijo na vsakem bleku svoje zemlje natakniti svarilo »Prepovedan pot« in sta jim v tem oziru v izgled največja blejska posestnika Rikli in grajščin-ski lastnik Muhr. Tujci se močno lmdujejo nad temi nedostatki in se vprašujejo, čemu plačujejo takse.
Vodovod in električna razsvetljava sta življenski vprašanji za Bled in neodložljivi. Ce mora občina preskrbeti električno razsvetljavo, je
l>opolnouin nemogoče, da iz svojih sredstev preskrbi tudi vodovod. Tu morata priskočiti država in dežela, ki sta že toliko dragih vodovodov l>odpirali in to v veliko manj važnih krajih, kakor je Bled. Za druge udobnosti bodeta pač morala skrbeti zdraviški in občinski fond, sama iz svojih sredstev.
Omenjenim nedostatkom, ki ovirajo obisk tujcev, se pridružuje — draginja. Draginja je zavladala povsod, a Blejci ne poznajo v tem mere. Naravnost smešno je, kake cene zahtevajo za stanovanja in za živila v obče. Po marsikaterih imenitnejših in z vsem potrebnim bolje preskrbljenih letoviščih se izhaja z 10—12 kronami za stan in hrano na dan, na Bledu potrebuješ 18—20 K. So izjeme, toda malo jih je, — lahko bi imenovali podjetja, kjer je človek za zmrne cene in dobro spravljen, da bi se moglo občinstvo ravnati, a namen teh vrst ni reklama na nikakršno stran. Naravnost podijo se pa tujci z Bleda s cenami, katere se zahtevajo za sezijska stanovanja. En sam slučaj, ki se nam je zag-otovil od prizadete, in popolnoma zanesljive strani, naj ilustruje sto drugih. Prišel je neki nemški komercijalni svetnik z ženo, enim otrokom in eno sluznico, da se nastani čez poletje (2 meseca) na Bledu, Iskal in našel je stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in kota za sluznico. Oprava skrajno priprosta. Vpraša za ceno in lastnik ima brezobraznost zahtevati 1000 K. Tujec se je primerno poslovil, odpeljal s prvim vlakom z Bleda in se nastanil v bližnjem kraju.
Dosedaj so Blejci vsem opominom nasproti, naj ne zahtevajo tolikih cen, s čimur se le tujci odvajajo od Bleda, odgovarjali, — zakaj bi jih ne, saj imamo vse oddano; torej se cene ne morejo tujcem zdeti pretirane! Sicer se pa na Bledu letos ne govori več tako objestno. Stanovanj je mnogo praznih ostalo in menda samo zato, ker so jih lastniki predrago držali. Znan nam je slučaj, da je bil neki posestnik, ki ni oddal stanovanja, opozorjen, da bi ga bil za nižjo ceno gotovo oddal in ne bi imel škode, ki jo komaj v več letih izravna. Le-ta pa je odgovoril, da ne mara kvariti cen. Kako kratkovidno! Zagotovilo se nam je, da je bilo na pomlad toliko vprašanj za stanova nja, vkljub temu da je tudi drugod letos obisk nekoliko zaostal, da bi bila vsa oddana, če bi bila le polovica vprašalcev prišla. Ti, ki  niso prišli,
pa tudi tisti, ki so prišli, se izpodti-kajo nad cenami, so prišli enkrat in ne pridejo več; pa ne samo to, — oni zabavljajo tudi drugim nasproti in jih odvračajo od Bleda, Blejci pa so preskrbeli sebi škodo in Bledu slabo ime.
Mnogo se pričakuje za proc\ it Bleda od tega, da preide graščina in jezero v druge roke in osobito v last dežele. Omenili smo že, da sedanji lastnik brže zavira kakor pospešuje ugodni razvoj zdravilišča. Ta posest ga ne veseli, kakor je njegovega očeta, umaknil se je vBohinj in vile na Bledu oddaja v najem. Znano nam je, da ima Bled na prodaj za naravnost nečuveno ceno. Moral bode mnogo popustiti, če hoče, da kupi graščino dežela, ki med vsemi reflektan-ti lahko največ da, ker pri njej prihaja tudi moralni in idealni pomen v pošte v. Sedanji posestnik zabranjuje posebno postavljanje kopališč in ladjišč v jezero. To pač ne zaradi tega, da se ne zastavijo bregovi itak malega jezera popolnoma s kolibami, ampak da sili tujce kopati se v grajski kopeli in rabiti grajske čolne. Recimo, da pride stvar vendar v last dežele, kar je iskreno želeti, in recimo, da bi hotela dežela visoko ceno, ki jo bode plačala, pokriti vsaj deloma s tem, da bi to, kar sedaj Muhr zabranjuje, proti plačila neomejeno dovoljevala, potem nastane na bregu koliba poleg kolibe, na neizmerno kvar divno lepega jezerca in Bled, ponos vsega Slovenstva, ki je navduševal naše pesnike in jim vdihal najlepše pesniške proizvode, postal bi le bolj — luža.
Take so, rekli bi, zunanje, vsakemu, ki se za to zanima, vidljive razmere našega zdravilišča. Kako kritične in naravnost nevzdržljive pa so razmere v upravi zdravilišča, katero vodi posebna za to izvoljena zdraviliška komisija, to naj pojasnimo v naslednjem.
n.
Bled je bil še pred nedavnim časom širšemu svetu popolnoma neznan, domačini, ki so ga posečali, se nad nedostatki niso spodtikali. Danes stoji Bled v vrsti boljših letovišč in mora gledati, da nudi občinstvu, ki je deloma fino in razvajeno, onih udobnosti, ki jih uživa v letoviščih enake vrste. Ko se je obisk tujcev čedalje višal, je spoznal pokojni dr. Moše, ki je bil na Bledu naseljen, potrebo zdraviliškega doma, ki bi služil za zbirališče tujcev, ki bi imel
prostore za vsakovrstne priredbe in zabave, in v katerem naj bi bila restavracija, čeprav v nekem omejenem obsegu. Dr. Moše si je stekel zaslugo, da je tej potrebi ugodil; ali ob kakem nasprotju domačega prebivalstva t Restavracijo naj bi imel zdraviliški dom, — to bi bila konkurenca hotelom in gostilnam! Dr. Moše je vendar ustanovil društvo na deleže po 100 gld. in nabral sčasorn na deležih okoli 14.000 gld. Daljnih 14.000 gld. je posodila »Kranjska hranilnica« in deželni odbor je dal brezobrestnega posojila 3000 gld. Skupaj okoli 31.000 gld. ali 62.000 kron. Nakupil se je jako ugodno ležeč svet in postavil se je »Zdraviliški dom«. Svet s stavbo in opravo je veljal približno še enkrat toliko. Druga ]>olovica se je torej morala najeti. Društveni deležniki niso od svojih deležev pričakovali obresto-vanja, dali so jih a fond perdu, hranilnica je svoje posojilo podarila in odpisala, posojilo dežele pa je iz početka brezobrestno. Ti trije upniki torej podjetja niso oteževal i, skrbeti je bilo zgolj za obrestovanje in amortizacijo najete druge polovice. Treba je pomisliti, da »Zdraviliški dom« ni podjetje,ustanovljeno na dobiček, ampak prirejeno zgolj za udobnost občinstva. Da ni v njem restavracije, donašalo bi ne vinarja. Najemnina za restavracijo pa ni in ne more biti tolika, da bi se iz nje plačevale obresti, amortizacija, davki, poprave itd. »Zdraviliški dom« se je otvoril z lepo slaviiostjo ob navzočnosti tedanjega ministrskega predsednika Badenija. Dve leti po otvoritvi pa društvo že ni bilo več kos potrebščinam za vzdržavanje »Zdraviliškega doma« in razpisana je že bila zanj licitacija. Posebni požrtvovalnosti nekaterih za stvar posebno vnetih posestnikov vil se je posrečilo z dohodki od zabavnih priredb in s svojimi prispevki zaprečiti prodajo »Zdraviliškega doma« s parkom in društvo ga je vzdrževalo v svoji lasti do leta 1905. Dalje ni moglo. Kaj sedaj storiti. Će katera naprava, spada »Zdraviliški dom« v posest in upravo zdraviliškega fonda. Zdraviliška komisija, upraviteljica tegrn fonda, je tudi prevzela »Zdraviliški dom« z njegovimi obveznostmi, ki so bile prvotno okoli 60.000 K, a so z neizogibnimi popravami in novimi priredbami narastle na okoli 80.000 K. Najelo se je posojilo, da so se vsi dolgovi zdraviliškega fonda poplačali in unificirali.   Poleg vseli
drugih dolžnosti je imel zdraviliški fond sedaj skrbeti tudi za obrestovanje in amortizacijo za male razmere naravnost ogromnega novega dolga, prevzetega z »Zdraviliškim domom«. Uredile in oziroma zvišale so se leta 1907. zdraviliške takse in v fond se je steklo prvo leto okoli 8000 K več na taksah. A vse to ne zadostuje, da bi se pokrivale iz taks in drugih malih dohodkov dolžnosti prevzete z »Zdraviliškim domom« in vse druge, vedno naraščajoče zdraviliške potrebe. Danes se zdravilišče Bled ne da misliti brez »Zdraviliškega doma«, torej tudi ne, da bi ga zdraviliški fond opustil in prodal. O neizogibni potrebi »Zdraviliškega doma« za Bled so danes prepričani tudi vsi tisti, ki so v tej napravi sprva videli najbolj konkurenčno podjetje. Zdraviliški doni mora torej ostati v posesti in upravi zdraviliškega fonda, naj se za to poiščejo sredstva kjerkoli. Dohodki in stroški zdraviliškega fonda so pa v okroglih številkah naslednji: Zdraviliška in god-beua taksa je nesla leta 1907. okoli 11.500 K, najemnina restavracije v »Zdraviliškem domu« 1500 K. Edino to, 13.000 K, so bili redni dohodki zdraviliškega fonda. Stroški pa so znašali: za hranilnični dolg, za obresti in amortizacijo 6800 K, za zdraviliško godbo, ki je danes istotako potrebna, kakor »Zdraviliški dom«, 5200 K, je 12.000 K. Preostalo je 1000 K za vse druge zdraviliške potrebe. Ko je spomladi leta 1907. prešla občinska uprava v druge roke, odpadla in oziroma izstopila je iz zdraviliške komisije tudi večina dosedanjih članov. Nova komisija ni prevzela ni kakega denarja, marveč poleg dosedaj navedenih obveznosti še 8000 K dolga pri blejski posojilnici, in celo obresti in anuiteta hra-nilničnega dolga, zapadli 1. januarja 1907 v znesku 3400 K so bile na dolgu. To in silno potrebna ureditev zdraviliškega parka, so prisilile novo komisijo, da je zopet najela dolg od 6000 K s poroštvom občine Bled.
Dolgovi zdraviliškega fonda znašajo potemtakem okoli 95.000 K.
Tako so stale finančne razmere za 1. 1907. Kako stoje letos in kažejo za bližnjo bodočnost I
Namesto da bi se bil zvišal obisk tujcev, plačujočih zdraviliške takse — pasanti, ki bivajo do 48 ur, štejejo pač pri številu osel), a ne plačajo taks, — se je letos znižalo; poglavii-ni vzrok smo zgoraj navedli.
Letos je pričakovati od taks b*>
LISTEK.
Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu.
Spisal Valentin Žun, c. kr. fin. komisar. — Založila „Narodna knjigarna".
Narodno gospodarstvo ali nacionalna ekonomija je postala ena najvažnejših modernih ved. Ne samo, da so na vseučiliščih in drugih velikih šolah ustanovljene posebne stolice za to vedo, narodno gospodarstvo se poučuje tudi že na vseh trgovskih akademijah in raznih strokovnih srednjih šolah. Ker posamezno gospodarstvo vedno bolj postaja odvisno od narodnega in svetovnega gospodarstva, treba je dobremu gospodarju, da proučuje gospodarske pojave in svoje gospodarstvo uravnava po tem, kakor misli, da bo gospodaril najbolj uspešno, kar more večkrat šele spoznati na podlagi zadostnega znanja zunanjega, od njega neodvisnega gospodarstva narodov, dežel ali držav.
Zato se vedno bolj širijo klici, da se narodno-gospodarska veda uvede v srednje šole sploh, da se tudi ljudskošolskim učencem že razlože bistveni narodno-gospodarski pojmi.
Zalibog moramo priznati, da pač beremo in pišemo o monopolih, kartc-tib, trustih, delavski koaliciji, raznih socialno - gospodarskih vprašanjih
itd. Ltd., toda dostikrat ne poznamo pravega pomena teh besedi, ne moremo promotriti natančno sedanjih pojavov, ker nam ni znana preteklost, na kateri temelje, ali nam niso znani pojavi, ki so ž njimi v neraz-družljivi zvezi.
Zato moramo prav z veseljem pozdraviti »Narodno knjigarno«, ki je s prvim svojim založnim spisom zadelala široko vrzel v slovenski literaturi, ki je izdala prvo slovensko knjigo o »narodnem gospodarstvu«.
Ni naš namen danes že kritično ocenjevati to v zgodovini slovenskega slovstva vsekakor znamenito delo, svoje čitatelje hočemo opozoriti le na bogato vsebino knjige, zaradi česar delo zasluži, da se razširi kolikor možno med zastopnike raznih poklicev. Trgovec, obrtnik, uradnik in delavec, pa tudi umni kmetovalec bo našel v knjigi marsikaj, kar mu bo gotovo prav prišlo v njegovem poslu in ga privedlo k jasnejemu razmotri van j u gospodarskih pojavov.
Pisatelj najprej govori o produkciji, opisuje naravo, delo in glavnico kot podlage produkciji, pri organizaciji produkcije se mudi dalj časa pri raznih družabnih podjetjih (javna, komanditna, delniška, tiha družba, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe z omejeno zavezo, sindikati, konsoreiji itd.), razlaga konkurenco, monopole in kartele ter delavska strokovna društva. Nato preide na drugi glavni del narodnega gospodarstva, na kroženje ali cir-
kulacijo dobrin ali blaga, pri čemer določa pojem vrednosti, govori o zgodovini in pomenu d o n a r j a . o raznih v al u t a h , nakar preide na kredit in kar je ž njim v zvezi. Podrobneje se bavi z raznimi b a n -č n i m i posli (depozitni, giro-po-sli, čekovni in kliring-promet, hipo-tečni, eskomptni posli itd.), opisuj«* nam razne banke,ki izdajajo bankovce (bankovnice), nakar opisuje mednarodna plačila, menične kurze, državni kredit itd. Poseben oddelek je pisatelj posvetil borzi in trgovini.
V tretjem delu svojega spisa prihaja pisatelj na r a z d e 1 j e v a -nje dobrin, na dohodek, ki se razdeli med podjetnika, lastnika glavnice in zemlje ter delavca kot podjetniški dohodek, glavnična obrest, zemljiška renta in delavska plača aH mezda.
Zlasti veliko pozornost je posvetil mezdi, ki tvori najvažneji del modernega socialnega vprašanja; s tem v dotiki je tudi delavska zavarovanja opisal obširneje.
Zadnje poglavje govori o trošenju dobrin ali konsumpciji, o naravnih potrebah, razkošju in prihranku.
Svojemu spisu o teoretični nacionalni ekonomiji je pisatelj pridejal daljši »Zgodovinski razvoj narodnega gospodarstva«, kjer v jasnih besedah opisuje zgodovino narodnega gospodarstva in narodnogospodarskega slovstva od Platonovih časov noter do modernih soc ialno-re forum ih pisateljev. Ta del bo morda najbolj zanimal vsakega, ki si skuša
pridobiti vsaj splošno izobrazbo v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Merkantilizem in fiziokrati-zem, Smithov gospodarski liberalizem ter socializem s komunizmom, ti zistemi so opisani sicer na kratko, toda z isto vnemo in objektivnim premotrivanjem gospodarskih in socialnih razmer v zgodovini novejšega veka. Tudi socialno-reformne stranke in šole, zlasti krščanski socializem, pisatelj obravnava povsem objektivno. Delu sledi stvarno kazalo, v katerem se nahajajo vsi važne j i narodno-gospodarski izrazi v slovenskem in nemškem jeziku; zato bo to kazalo prav dobro služilo tudi početnikom.
Pisatelj pravi v svojem predgovoru, da je bilo v slovenskem jeziku še posebno težavno spisovanje takega narodno-gospodarskega dela, ker je bilo treba orati ledino in sta zlasti terminologija in stilizacija provzro-čali marsikatere težkoče. Radi mu verjamemo to; zato pa upamo, da bo občinstvo pridno posegalo po tem novem pojavu v našem slovstvu, zlasti ker je knjiga pisana poljudno, kolikor se sploh more pisati tako znanstveno delo. Dolgega opisovanja posameznih pojmov, primerjanja nazorov posameznih narodno-gospodar-skih pisateljev, se je pisatelj princi-pialno ogibal, on je povedal le misli, ki so nekak posnetek iz tega, kar se je dosedaj v znanosti dognalo. Zato je dal svojemu spisu, ki obsega 320 strani, tudi le naslov: Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu.
Klofutoržek.
Nenavadno lepega poletnega dne sem v hotelu »V sladki luknji« prevzel mučno in nevarno službo pikola. Slovenski bi dejali pikolu najprimerneje klofutarček. Vsaj jaz sem za svojega pikolovanja resnično prejel toliko prelestnih klofut, da si ne bi mogel izbrati prikladnejšega imena ali naslova.
Dopoldanske ure sem odslužil brez nesreče. Vice so se mi začele šele po obedu.
Ko so odšli opoldanski gostje, sem moral v kuhinji snažiti žlice, vilice pa nože in poslušati kuharico Magdaleno, ki je cvilila kakor lesena bosanska kola venomer:
Na Laškem puške pokajo, Oj pokajo, oj pokajo! Na Kranjskem Micke jokajo, Oh jokajo in jokajo! Gospodična  Magdalena  je  bi hi jako debel cvet deklet. Velika, prsata bunka je bila tako lepo okrogla tudi na hrbtu, da je bilo vseeno, če si pogledal njen životek  spredaj ali zadaj, z desne ali leve.   In vendar je stopala tako tiho kakor nuna v postu, zakaj na nogah je imela debele copate.
Ko sem osnažil jedilno orožje, me je poslal gospod Franjo, prvi natakar, pometat sobe. Slavohlepen dečko sem hotel izvršiti svojo nalogo posebno odlično. Pritiskal sem in hitel, da se je vse kadilo.  V kotu pri
mo 9—10.000 K, najemnina restavracije 1500 K in izvanreden dohodek iz jubilejskih prireditev okoli 1000 kron, znaša vse vkup 11.500—12.500 kron. Pokriti je iz tega za hranil nične in nove dolgove okroglo 7500 K, zdraviliško godbo 5200 K, skupaj 12.700 K, torej več, kakor znašajo dohodki. Za vse druge mnoge potrebščine zdravilišča ne preostane nič in zdraviliška komisija, že danes brez sredstev, ne ve, kako bode plačala obresti in anuiteto 1. januarja 1909. V zadregi je torej že letos, pa tudi za bližnja leta ni pričakovati, da bi se tujci, kateri so se z brezmi-selno draginjo odvrnili, na H ledu gnetli.
Končno pa je vpoštevati še eno eventuvaliteto, ki je povsod mogoča in je tudi že Bled zadela. V kak položaj pride zdraviliška uprava, če se pojavi na Bledu kaka epidemija, bodisi tudi samo v par slučajih. To je že bilo. Prikrivati se tega ne more in ne sme. Tujci pa izostanejo in z njimi takse, edini vir zdraviliških dohodkov. Zdraviliška uprava bi morala svoje delovanje kar ustaviti in pustiti, naj se nad zdraviliščem izpolni usoda.
III.
Najti bode treba način, kako se razmere do boljših časov vzdrže in trajno sanirajo. Zvišanje zdraviliških pristojbin je izključeno. Le-te so itak že skoraj tako visoke, kakor v slovečih pravih zdraviliščih, — ki nudijo zdraviliškim gostom vse udobnosti, dočim je Bled le bolj samo letovišče, kjer primanjkuje še najpotrebnejših reči. Nasvetu je se, da bi se pritegnili posestniki vil, ki ne domicilirajo na Bledu, da bi plačevali takse, češ, le-ti imajo vse koristi od zdravilišča, a ne plačujejo nič. To pač ni res, ker ti posestniki plačujejo od svojih vil vse davščine in doklade, kakor vsi drugi blejski davkoplačevalci, ki imajo v istini vse koristi od obiska tujcev. Vrhu tega pa bi znašale te takse samo par sto kron in treba bi bilo določbe o taksah, ki so se šele pred enim letom na novo uredile, zopet izpremiujuti. To bi ne bilo lahko mogoče in se tudi ne izplača.
Zdraviliška uprava se mora bolj tesno združiti z občinsko upravo. Kič ni naravneje in bolj upravičeno, kakor to. Zdraviliška uprava v bistvu ni drugega, kakor oddelek občinske uprave, — ona upravlja stvari, katere oskrbuje drugod občimi. skrbi za ceste, pota, šetališča, razsvetljavo, nastavlja in plačuje za to potrebno osobje in skrbi vobče za udobnost zdraviliškega občinstva. Za vse to uporablja dohodke iz zdraviliških naprav in osobito iz zdraviliških taks. Na Bledu je tem laglje spraviti zdravilišče z občino v tesnejše razmerje, odkar so se odločile od blejske občine podobčine Bohinjska Bela, Kupljenik, Selo. Godešiče in Ribno, ki niso imele z zdraviliščem nikakega stika. Vse blejsko občino sedaj sestavljajoče podobčine Grad, Zagorica, Zeleče, Mlino in Rečica so enako interesovane pri zdravilišču in imajo od njega vse koristi. Usoda zdravilišča je torej tesno spojena z blagrom cele občine in vseh njenih delov. Kaj je torej naravneje, kakor da občina, ki je že sedaj porok za večino obveznosti zdravilišča oziroma zdraviliškega fonda, le-temu priskoči na pomoč s svojo davčno silo tudi tedaj, ko zdraviliški fond po kakršnikoli okolnosti ne more zadostiti svojim dolžnostim.
V drugih zdraviliščih ali letoviščih, kjer ni zdraviliških taks, — na
kredenci je dremal s svojo metlo moj najnižji predstojnik Miško, de-beloglav fant z bujno razvitimi ušesi. Doslej je bil on opravljal mojo službo, danes pa so ga povišali za nad-klofutarčka; smel je že prodajati gostom smotke. Miško se je držal na smeh. Prejkone se mu je kaj krasnega sanjalo o visokih časteh, ki ga čakajo, odkar ni več poslednja ničla v hotelu.
Po sobi se je dvigal tak prah, da sem moral kihniti. Takoj je bil bistroumni gospod Franjo za mano. In preden bi mu bil mogel reči: »Za pit?« — mi je že prismodil tako klofuto, da sem se kar na petah zasukal z metlo vred.
»Milan, Milan! Jaz ti že pokažem tako prašiti!« je zarohnel nad mano.
Glasni pok moje prve klofute je prebudil nadklofutarčka Miška za kredenco.
• »Čakaj, jaz ti že pomagam!« je jzavpil gospod Franjo nad njim in zamahnil, da bi pobirmal tudi njega. Toda Miško se mu je zmuznil pod mizo. Navzlic temu je gospod Franjo takoj našel njegova ušesa. O, gospod Franjo bi našel tudi Ameriko v najhujši temi! Miško je glasno za-javkal, da ne bi dobil še kaj doklade. In ko je odšel najin krotilec, je pokazal pobalin osla za njim. To se mi je zdelo narobe. Očital sem mu, da je bojazljiv zajec; on pa me je imenoval tutko.
Koroškem jih ni v nobenem — skrbi občina iz svojih sredstev za zdraviliške potrebe ali pa se godi to tako, da občina podpira svoje zdravilišče z večjimi ali manjšimi vsotami, kakor se ravno pokaže potreba. Blejski občini bi pa tako razmerje tudi ne bilo v škodo, marveč čez nekoliko let v velik dobiček. Pomisliti je treba, da od hranilničnega dolga odpade vsako leto oOOO K na anuitetah. Ta dolg torej v nekolikih letih ugasne, vsi drugi so neznatni. Ce bi ne težile obveznosti nasproti hranilnici zdraviliškega fonda, bi iz njegovih dohodkov precejšnji znesek preostajal čez zdraviliške potrebščine in se stekal v občinski zaklad. Sprva pač bi morala občina s svojo davčno močjo podpirati zdraviliški fond.
Zdraviliški red že sedaj določa, da pobira zdraviliške davščine županstvo. Namesto, da jih, kakor do-sedaj, izroča zdraviliški komisiji v samostojno upravo, na katero niiua občinski zastop nikakega vpliva, bi jih obdržal in upravljal združeno z zdraviliško komisijo za zdraviliške potrebe. Ce bi se zdraviliška komisija z občinskim starejšinstvom postavila kakor skupna komisija za upravo zdraviliškega fonda, bi utegnila to biti oblika, ki bi ustrezala namenu. Ali in koliko bi taka ali slična uredba posegala v deželno zakonodaj stvo, nam ni jasno, če pa je treba v to kakih sklepov deželnega odbora oziroma deželnega zbora, ape-lujemo na oba ,da se čimpreje z vnemo zavzameta za stvar v interesu našega div nega Bleda, katerega ne more dežela pustiti, da propade ali se tudi samo oškoduje. Dežela štajerska, ki za svoja zdravilišča tako mnogo stori in jih vzdržuje na višku, mora biti deželi kranjski v zgled. Deželni odbor ima itak i>onudbo blejskega graščaka Muhra za nakup graščinskega posestva in jezera na svoji mizi. Treba mu bode svoje stališče o tem zavzeti in deželnemu zboru predloge staviti. Treba je, da se referent ne peča samo z vprašanjem nakupa graščine, ampak da se uglobi v blejske razmere, ki nujno potrebujejo odpomoči in da se če treba, zakonodajnim potom ustvarijo trajne razmere na Bledu, kjer se deluje sedaj s palijativi, a pri tem zagaža v čedalje mučne j ši položaj.
Toda te stvari bodo potrebovale časa. ukreniti pa bode treba začasno kaj, da bode mogla zdraviliška uprava, ki je sedaj v zagati, svoje posle dalje voditi in tu želimo, da če se obrne zdraviliško načelstvo na deželni zastoj), najde poslušna ušesa.
Shod »Narodne delavske organizacije** u Pulju.
Ob veliki udeležbi se je vršila v nedeljo v puljskem »Narodnem domu« napovedana skupščina »Narodne delavske organizacije«.
Shod je v lepih in jedrnatih besedah otvoril predsednik puljske podružnice tovariš Lacko Križ. Obrazložil je zborovalcem delovanje in uspehe »Organizacije« zadnjih treh mesecev. Naša »Organizacija« — je rekel govornik — ako tudi od dne do dne bolj napreduje, še vedno ni na višini, na kakršni bi v Pulju morala biti. Ali krivde temu ni iskati v našem ljudstvu, temveč v resničnem m žalostnem dejstvu, da je bil naš delavec do danes vedno in povsod ope-harjen in vlečen za nos, posebno se od strani socialne demokracije. Naš
Takoj se je vnel boj za osebno čast. Miško se je spoteknil in padel na tla. Nemudoma sem mu jel pometati jezno spačeni obraz. Ali že je prihitel gospod Franjo. Obdaril je vsakega posebej s čuško in odkazal Mišku prebivališče v sosedni sobi.
Nato je odšel gospod Franjo pisal večerne jedilne liste. Drugi natakar, ki je nosil gostom jedila, je bil namreč to popoldne prost.
Nekaj minut je bilo vse lepo mirno. Ko sva počedila, sva čepela Miško in jaz vsak v svojem kotu. Bilo mi je jako vroče, zlasti na levem licu, kamor sta prileteli pljuski gospoda Fran j a. Splazil sem se pred ogledalo in se pogledal. Oj kako sem se bil zredil na levem licu!
Tedaj je prišel gost. Priklonil sem se mu prav ponižno. Oteklo lice sem skrival, kolikor sem mogel, zdaj z roko, zdaj z brisalko.
Gospod je sedel za mizo. Bil je čokat grd dedec. Na pirhastem obrazu je imel več mozoljev kakor pa Mi-, ško portorik v svoji škatli. Priklonil sem se mu iznova.
»Magdalena!« je zarenčal.
Tekel sem v kuhinjo.
»Magdalena, prosim, le naglo, naglo!« sem priganjal kuhar iC0. »Prišel je tuj gospod, ki bi rad govoril z vami!«
»Kakšen gospod neki?«
»Ko ga pa ne poznam! Le hitro, če ne bo siten, če ne bo hud!« (In jaz izkupim zopet klofuto, sem mislil sam pri sebi).
delavec je vedno pošteno in verno plačeval v socialistične kase,a ni nikdar od tega nič imel, izvzemši, da so ga nekoje politične karikature ob vsaki priliki vlačile v sramotne demonstracije in sramoten je proti onemu rodu, iz katerega je izšel. V tem tiči tudi vzrok, da je naše ljudstvo tudi nasproti poštenim in v njih blagor ustanovljenim organizacijam nezaupno. No, glede »Narodne delavske organizacije« smo tudi v tem že na čistem, kajti delavstvo vidi in čuti, da ima v tej organizaciji svojo zaščitnico, pomočnico in tolažnieo. Tekom treh mesecev je »Narodna delavska organizaciji« preko šestdesetim ponesrečenim družinam podelila pomoči in podpore, a nebroj je onih, ki se jim je potom »Narodne delavske organizacije« pripomoglo do kruha. Z dostojnim in energičnim delovanjem si je «Narodna delavska organizacija« pridobila na za delavstvo merodajnem mestu vpliv, upoštevanje in obenem spoštovanje. — Koncem leta bode pa vodstvo stopilo s knjigami v roki pred svoje člane in jim dal čist račun svojega delovanja tekom leta.
Nato nastopi burno pozdravljen predsednik tržaške »Narodne delavske organizacije«, tovariš dr. Josip M a n d i ć , ki prinaša prisrčne pozdrave tržaške matice in tamošnjih slovenskih delavcev, ki z vso simpatijo sledijo junaški borbi tovarišev v Pulju. Glede na mladost »organizacije« — pravi govornik — se od te še ne sme pričakovati, da bi čez noč delala čudeže, ali vendar, ako se ozremo nazaj, vidimo, da je že v tem kratkem času svojega obstanka in delovanja storila našemu delavcu-trpinu mnogo dobrega in koristnega. Velika je tudi zasluga »Narodne delavske organizacije«, ker je le-ta probudila v Pulju narodno zavest in zbrala toliko naroda pod svojo modro zastavo. Rešiti in osvoboditi moramo delavstvo tujih pijavk, ki mu pijejo kri in ga slabijo, osnovati si moramo delavske kreditne zavode, kar je v Trstu že započeto. Do konca oktobra bo prvo delo končano in upa se, da bode do tedaj že zbranih najmanj 50.000 kron, kot prva glavnica novega delavskega kreditnega društva. Tekom tega meseca že otvori »Narodna delavska organizacija« pri Sv. Jakobu v Trstu svoje prvo konsumno društvo. Kakor hitro bode to delo v Trstu kolikor toliko urejeno in dovršeno, se bode takoj matica obrnila na svojo prvo mi-ljenko v Pulju *ter jej pomagala do nadaljnih uspehov in procvita. Ali to še ni vse, to je samo skromni pri-četek bodočega dela. V Trstu imamo vojsko preko 4000 organizovanih delavcev, tako, da lahko danes rečemo: »Tudi ulica je naša!« To naj vzpodbuja puljske delavce, da se pridno zbirajo pod prapor jem »Narodne delavske organizacije«, katere sveta naloga je, dovesti našega delavca do boljše bodočnosti. Organizujmo se, kajti tudi dandanes je le v moči pravica! Ako nas je mnogo in smo disciplinirani, zakličemo lahko samozavestno našim sovragom vseh vrst energični: stoj! In njih teroristično in obenem krivično orožje jim omahne iz obnemogle roke. Velika je še borba, ki nas čaka, ali še večji bodo uspehi v Trstu, Istri in drugih pokrajinah naše lepe domovine, ako bomo vztrajni, delavni in samozavestni. Govornik izroča še enkrat pozdrave tržaških tovarišev in kliče Puljčanom, naj bodo neomahljivi v delu za svoje gmotne in narodne pravi ee na vročih puljskih tleh.
Magdalena si je razula copate, letela v svoj budonr, obula škripave čevlje, opasala nov predpasnik, si popravljala lase. Jaz pa sem hitel gostu oznanjat veselo novico, da je Magdalena že na poti.
Gospod je zagodrnjal, da se je že naveličal čakati. Zdajci je priškri-pala kuharica. Držala se je prav prijazno in sramežljivo, tiščala svoja široka usta skupaj, kakor bi žvižgala.
»Prosim, gospod!« sem dejal pohlevno. »Magdalena je že tukaj!«
»Buteljo Magdalenca hočem, ti pajac!« je renčal gost. »Magdalenec je tirolsko vino, osel! — Marrrš!«
Oh, že je pridirjal gospod Franjo na lice mesta. Nisem ga opazil. In ko je gost tako divje zazijal vame in izbruhnil svoj »Marrrš!« — sem kar omahnil nazaj in pohodil gospodu Franju njegovo najljubše kurje oko. Prejel sem zopet prav gorko klofuto, veleklofuto.
Pa to še ni bilo vse. Ko sem šel mimo kuhinje, me je popadla Magdalena. Bila je že zopet v copatah.
Dala mi je par tako krepkih, kakršnih ne bi bil nikdar pričakoval od nežne pevke. In vendar sem ji bil hvaležen. Magdalena je bila — levi-carica. Zredil sem se tudi na desnem lieu. Rešena je bila simetrija.
Tisti dan nisem dobil nobene več. Pet klofut, mislim, zadostuje čezincez za skromen začetek.
Rado Murnik.
2>Tato se priglasi k besedi narodni zaupnik dr. Matko L a g i n j a , katerega je narod, čim se je pojavil na govorniškem odru, frenetično pozdravljal in klical: Živio naš Lagi-ginja! Govornik je očrtal zborovalcem, kako mora vsaka stvar iti naravnim potom, predno pride do končnega in zaželjenega cilja in uspeha. Tako tudi od »Narodne delavske organizacije« ni smeti pričakovati v enem, dveh ali treh letih vsega, kar bi si mi želeli. Vsaka stvar se razvija in vspne do cilja in rodovitosti svojim naravnim potom. Tako pot — ki bode sicer večkrat gladka in razsvetljena žarkim solncem, ali sem-tertja tudi posuta s trnjem in zasuta s peskom in kamenjem razsajajoče politične nevihte —- prepotovati bode morala tudi »Narodna delavska organizacija«, predno pride do zaželjenega cilja. Ako ste vi — kot jaz, ker sem seljački sin — večkrat zjutraj pred solnčnim vzhodom vstali, opazili ste, kako jutranje solnee najprvo obsije in okrasi visoke gore, potem se šele počasi pomiče tja doli v dolino, kjer je še temno, ko gore že objamejo rumeni solnčni žarki. Tudi narod naš je v dolini in v tmini. Ali prišel bo dan, ko bo tudi njemu zasijalo solnce svobode in boljše bodočnosti. Samo treba je delati neprestano od zore do mraka in imeti trdno vero v boljšo bodočnost. Kdor se zapusti sam, tega zapusti tudi Bog — pravi pregovor. Govornik se spominja, kako je bilo pred 35 in več leti, ko se s hrvaškim jezikom ni smelo nikjer na dan, ali danes se more s tem našim jezikom na sodišče, finan-co in do vseh višjih oblasti. Je sicer še dandanes takih, ki nam hočejo delati na tem polju krivico, ali imamo na razpolago sredstev, da ga spravimo k pameti. Vprašal bode morda kdo, čemu vendar to večno jezikovno naglašanje, nam treba kruha! Ali jaz mu odgovarjam, da ravno zato, ker naš narod potrebuje kruha, treba priskrbeti njegovemu jeziku dostojno mesto, ki mu pripada po zakonu. Ako bi se vi vsi vpisali za Italijane, bi ti poslednji še bolj skrbeli in delali zase in svoje ljudi, a ti bi mili narod moj moral še več prestati in pretrpeti kot si dosedaj. La-ginja govori potem obširno o pred-stoječih deželnozborskih volitvah ter poživlja narod, naj se takoj pripravlja na volilno borbo, ki bode posebno v Pulju vprav huda. Govornik se obrača na vladnega zastopnika s pozivom, naj priobči svojim predstojnikom želje našega ljudstva, katero želi, da vlada ne razpošilja legitimacij potom municipija, temveč naj to delo prevzame okrajno glavarstvo, da se ne bode ponovil zopet nered, kot je bil lani ob času državnozbor-skih volitev.
Ko bo za volitve vse pripravljeno, — kliče govornik — ko bode vsak naš opravičenec dobil svojo legitimacijo, se hočemo na določeni dan junaški pogledati z našimi političnimi nasprotniki, pak kar Bog dade i sreča junačka! — Govorniku so sledili viharni živio-klici.
K besedi se priglasi social-de-mokrat H a r a m i n a , ki, kar se da zagovarja internacionalno (?!) socialno demokracijo, njeno delovanje in nje organizacije. Nadeja se, da bodo delavci zbrani v »Narodni delavski organizaciji« prej ali slej potom novin in knjig prišli do prepričanja, da je rešitev delavstva edino-le v mednarodni social-demokratični organizaciji.
Besedo povzame zopet dr. L a -g i n j a , da odgovori predgovorui-ku. Govornik najprej opaža, da je Haramina pristojno govoril in želi, da bi socialisti vedno in povsod tako nastopali. Nato opominja social-de-mokrate, naj nikar ne stavljajo njega in Rizzia v eno in isto vrečo, ker nikakor ne spadata skupaj, kajti dr. Laginja je trpel in žrtvoval vse za svoj narod in bil radi tega od nasprotnikov še napadan in zasramo-van, a vzgojen je bil v največji bedi in siromaštvu. Že od drugega razreda latinske šole si je moral služiti sam boren košček kruha s tem, da je poučeval druge dijake. Kakor delavec in siromak — je zaklical govornik — odgovarjam Haramini.
Predgovornik je govoril o nekaki internacionali — nadaljuje Laginja — no, on ne zna, kaj je inter-nacionala, posebno ne, kaj je ona pri nas. Pri nas v Istri znači internaci-onal: vi Hrvatje ste nič, domovina, narod, to so puhle, prazne besede. In tej internacionali naj bi narod naš sledili! O internacionali se more govoriti le tam, kjer vlada enakopravnost, katere pa pri nas še ni. In dokler te v Istri ne bomo imeli — do nje vodi še dolga pot — do tedaj meti nami nima mesta druga nego narodna politika in le narodne organizacije. (Ali ste čuli vi preporoditelji ljudstva v Kristu-kralju'?! Oponi. stavca). O internacionali se pač more govoriti v Ameriki, kjer se spoštuje vsaka narodnost in vsak jezik. Dokler bodo pa v Istri vladale današnje razmere, do tedaj o intermi-cionalizmu sploh ni govora. Nato je
Laginja   ožigosal že znano pisanj©
tržaškega lističa   slovenske socialne demokracije  (vulgo »Rdeči rep irre-dente«), ki je ponovno pisal infamno laž, katera kriči po osveti, laž, da je namreč dr. Laginja   pred razpravo zahteval   od   siromakov   z Velikega Vrha pri Pulju, katere je zagovarjal pred okrožno sodni jo v Rovinju, od vsakega   po  300  kron. Laginja energično odbija od sebe to črno in nesramno   social - demokratično kleveto in   izjavlja   ponovno,   da v oui pravdi ni vprašal ne dobil niti preluknjate stotinke ter poživlja navzoče, da ako se kdo najde ali tukaj nahaja, ki bi ga mogel postaviti na laž, naj pristopi bližje, naj mu pogleda h oči v oči in naj govori pred vsem tu zbranim ljudstvom!  (Po teh besedah je zbrani narod priredil dr. Laginji burne ovacije. Vzklikalo se je neprestano: Živio naš otac, živio naš zastupnik Mate!   Na   račun socialnih demokratov so padale ostre, a zaslužene opazke, a navzoči socialni denio-kratje — na čelu jim vodja Haramina — so   poparjeni   in osramočeni zrli predse).  Dokler vi socialni de-mokratje   —   nadaljuje Laginja tako  govorite,   pišete in širite tako podle in črne laži, ne morete — vsaj odkritosrčno ne — stopiti   pred nas in reči: mi vas ljubimo!   Ker to bi bila prava hinavščina, katera pa poleg resnice in pravice nima obstoja. Govornik se nato dotakne naše šolske mizerije in ravno isti dan vršeče se   kainoristične  slavnosti,   v svrho otvoritve italijanskega   gimnazija v Pulju, katera se bode zopet zdrž; la z novci slovanske istrske pokr; -ne. Omenja socialne demokrate, kako se oni ponašajo, kadar mi nabiramo za — nam krvavo potrebno — Ciril-Metodovo  šolo.  Tedaj se izgovarjajo: ne damo nič, ker mi sino in-ternacionalci! Sedaj pa, ko Italijani prirejajo slavnosti in pobirajo novce za svojo gimnazijo, danes glavni 1 i>t socialne    demokracije   »Lavora tore« z vso možno italijansko ljubav piše o tej »svečanosti« in iz Trsta pride sodelovat  celo   social - demokratiška fanfara!!  Da pojdejo tudi dan,- — kot to ob vsaki priliki store — -alni demokratje na iredentovsko-ka-moristično slavnost — kateri poslednji   nazivi jejo   naš  jezik »tuljenje divjih  zveri« — je samo  po sebi umevno. Na tem slavju bodo deležni tudi Haramina in drugovi mu, prisrčnega veselja.
Zborovalci so govorniku ponovno priredili burne in prisrčne ova je, nakar je tovariš Lacko Križ z zahvalnimi besedami na govornike in udeležnike shoda, zaključil to krasno in pouči j ivo zborovanje. Dela ve i so se vedrih lic razšli po shodu in odšli v svoje domove, ponesoč seboj pogum za nadaljnjo borbo za obstanek in sveta naša prava ter up v boljšo bodočnost našega delavca in našega milega naroda.
Glasovi iz Idrije.
Klerikalno - veteranska slavnost
je s pomočjo  naprednjakov za razmere žalibože dobro uspela. Nas malo pozen opomin, da bode to klerikalna priredba, ki hoče poveličevati militarizem in podjarmljenje naših jugoslovanskih bratov, ni nič za-legel, marveč je nekatere trdovrat-neže le še bolj vzpodbudil k agitaciji. Kako je to mogoče v Idriji, v napredni Idriji,   bo marsikdo vprašal. Stvar je nekako takale. Veteransko društvo je  tukaj  eno najstarejša društev. In kakor so navadno starejše institucije vse preudarneje in za daljšo dobo ustanovljene, tako je tudi ob ustanovitvi tega društva im-čunalo z dejstvom, da bode duh militarizma sčasoma jel pojemati, da torej društvo v doglednem času moralo prenehati, ako mu ne dajo kake druge privlačne sile; zato so veteransko društvo   napravili   obenem tudi za podporno društvo. Podporno društvo pa vleče in tako je veteransko društvo svoj čas imenitno uspevalo. Napravilo  si   je   lepo premoženje. Kjer je pa denar, tam tudi klerikalci niso   daleč.   Popolnoma   osvojiti si društva niso mogli, niti hoteli, ker so bili mnenja, da bode društvo samo ob sebi plavalo v klerikalni vodi. dokler   ima   klerikalnega predsednika in nekaj odbornikov.   Tako   je tudi bilo.   Posebno   izpostavljalo se društvo ni nikdar, delalo pa je zelo rado parado   pri   cerkvenih    slavnost i h-Zadnji   torek se je pa izkazalo, da smatrajo klerikalci   veteransko društvo popolnoma za svoje. Vse, kar leze in gre klerikalno, vse je bilo na nogah, vse je agitiralo za to veseli co. Kdor tega ni videl, je, ali slepec, ali pa norec. In izvedli so jo iz vrst-no. Kdor ne napravil načrt, zasluzi jubilejno medaljo. Z veteranskim jubilejem so združili jubilej cesarja in okupacije Bosne in Hercegovine. Tako so pridobili vse prave in posili; patri jote in pa tiste stare vojake, ki ne morejo pozabiti srečnih časov, ko so še cesarja služili, ko so podili La-
(Dalje v prilogi.)
1. Priloga „Slovensfcemn Narodu" St. 211, dne 12 septembra 190S«
he in iz zased streljali na »Turke«, ko se je še bokal vina dobil za par krajcarjev in ko še ni bilo te nesrečne politike. Sestavili so veselični odbor vseh barv. Vabili so na slavnost gospodo osebno, ostale samo s tiskanimi vabili. Da bi naprednjakov še pred časom ne predramili, so dali vse tiskovine tiskati v učiteljski tiskarni. In vsakdo je obljubil udeležbo; kajti, kdo bi mogel odbiti povabilo treh častitljivih mož, ki nosi vsak izmed njih toliko in toliko ko-lanj. Tudi g. župan ni mogel odoleti. Izdal je oklic na meščanstvo, naj ta dan razobesi zastave. Tudi iz njegove hiše je zavihrala trobojnica, satu pa je odpotoval na shod — svobodo-mislecev. Da so tudi malone vsi gostilničarji, trgovci in obrtniki razobesili zastave, jim ni zameriti, ker vsak nerad izgubi odjemalce. Kako so klerikalci agitirali, se spozna iz tega, da so visele zastave raz klerikalnih hiš, ki zastave dosedaj niti premogli niso. In tako se je iz veteranske veselice napravila prav lepa klerikalna manifestacija. Proti večeru drugega dne so to klerikalci sami priznavali. Če si koga vprašal, ko se je vračal iz Zemlje v mesto, kam ga nese pot, ti je odgovoril, da gre v pivarno na katoliško veselico. — Sicer pa sprevod po mestu ni bil nič posebnega. Če bi ne bili ujeli nekaj naših mož, ki so (kakor na primer bivši agrarni kandidat Premer-stein) s svojim vplivom pridobili marsikoga, bi bila žaltova. Bilo jih je kakih 60 v kroju, in približno toliko v civilu. Poveljevanje seveda pri obeh nemško. Sramota! Korakali so še slabše kot sokolski naraščaj. Za 10 ljubljanskih gostov se gotovo ni izplačalo delati slavolokov. H koncu naj omenimo še to, da se je v prologu, ki ga je za predvečer zložil klerikalni »Madchen fiir Alles«, vpokojeni davčni kontrolor Cacula, napadala socialna demokracija, da smo pa vzlic temu videli drugi dan v spremstvu mnogo, mnogo socialnih demokratov. S tem je za nas ta napredne Idrije nevredna epizoda končana.
*
Občinski  odbor mesta Idrije se
je v svoji seji, ki se je na ukaz deželnega odbora vršila pretekli četrtek ob 2. popoldne, na predlog notarja Pegana izrekel solidarnega z g. županom, ki ga je deželni odbor kaznoval z globo 200 K, ker baje ni izvršil ukazov deželnega odbora. Navzoči g. odposlanci deželnega odbora so se pri tej seji lahko prepričali, da je prezidava mestnega doma splošna občinska potreba, ki jo pa hočejo klerikalci zgolj iz strankarske strasti in iz strahu pred ljudsko izobrazbo preprečiti. Gospodje so se tudi lahko uverili, da je volja občinskega odbora trdna, da se ne da kar tako zlomiti vsled kapric kakega Osvalda ali Lampeta. Zatorej bi bilo želeti, da deželni odbor iz tega izvaja kon-sekvence in preneha s svojimi šika-nami, ki itak ne bodo imele drugega uspeha, kot da bodo zadevo zavlekle in občini naprtile nekaj nepotrebnih stroškov.
*
Zadeva prezidave mestnega doma se je za enkrat izpremenila v častno zadevo med poslancema Gan-glom in ŠusterŠičem. Kakor smo že poročali, je župan ravnal tako kot mu je naznanil g. Gangl, ki mu je dr. Šusteršič izjavil, da sme županstvo po pravomočnem sklepu občinskega odbora takoj pričeti s prezidavo hiše po načrtih arhitekta Holinskega, in sicer sme za letos prezidati le spodnje prostore za znesek od 7200 K. G. župan je stvar pri seji pojasnil. Nato je povabil g. Gangla k seji, v kateri je to s svojo častno besedo ponovil svoje g. županu poslano poročilo o intervenciji pri deželnem odboru, drju. Šusteršiču ter pridal, da je šel takoj po tej konferenci h g. deželnemu glavarju in mu povedal mnenje referenta. Tudi g. glavar je bil s tem zadovoljen ter je rekel: »Sedaj je torej stvar rešena in me veseli, da jo bodete lahko uredili mirnim potom.« — Ker je odposlanec deželnega odbora, g. Jaklič, izjavil, da za g. župana niso merodajne besede dr. Šu-steršiea in glavarja, marveč odločbe deželnega odbora, da ona dva tudi nista mogla oddati take izjave, je občinski svet na predlog g. Kristana sklenil enoglasno, da se sklepanje o zadevi prezidave prekine za toliko časa, dokler se ne uredi častna zadeva med gg. Ganglom in dr. ŠusterŠičem. »Slovenec« nam je torej prezgodaj očital laž, ko smo poročali o Ganglovi intervenciji pri deželnem odboru.
♦ *
Gospod  Goli  se rad zaklepeta,
tako je storil tudi pri občinski seji. t'šla mu je namreč opazka, da so klerikalci vsled tega proti mestnemu domu, ker so naprednjaki lansko leto demonstrirali proti klerikalni slavnosti. Gospod Goli, le bolj jezik za zobmi, da ne bode g. dekan hud!
»Slovenec« se zaganja v spod-njeidrijske žene in dekleta, ki so se
korporativno udeležile pogreba gosp. Mija Štravsa. Mi v njihovem lepem in dostojnem nastopu nismo videli ničesar smešnega, pač pa so se udeleženci pogreba skandalizirali nad obnašanjem mlekozobega Golijevega fantka, ki je imel ves čas pogreba cigareto v ustih. Pustite torej v miru dostojne ljudi, ako komu dostojno izkazujejo zadnjo čast in poglejte raje med svoje vrste, kake rastlinice poraja katoliška vzgoja!
Pred zasedanjem češ&ega deželnega zbora.
Praga, 11. septembra. Prihodnji teden se otvori zasedanje češkega deželnega zbora, a v tem zasedanju še ni pričakovati vladne izjave o jezikovnem zakonu. O načrtu se je dosedaj vršilo le v ministrskem svetu prvo branje. Pač pa se predloži takoj v prvi seji zakonski načrt o spremembi deželnega reda in deželnega volilnega reda.
Volilno gibanje v Dalmaciji.
Dubrovnik, 11. septembra. Predsednik stranke prava dr. Pero Čingrija ne misli več kandidirati v dalmatinski deželni zbor. Vodstvo stranke misli voditi le do novega občnega zbora 14. t. m., kjer bo izvoljen novi predsednik, nakar se dr. Čingrija hoče popolnoma umakniti iz političnega življenja. Med člani stranke se dela propaganda, da se dr. Čingrijo naprosi, naj ostane na čelu stranke ter sprejme deželno-zborski mandat.
Spljet, 11. septembra. Najhujša volilna borba grozi nastati v Sinju, kjer postavijo kandidate štiri stranke. Največ upanja bi imela stranka prava, ako bo hotel prevzeti zanjo kandidaturo državni poslanec I v a n i š e v i č.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budimpešta, 11. septembra. Iz vladnega načrta za volilno reformo se je izvedelo, da se število mandatov zviša le za 27, tako da bo imel ogrski parlament mesto dosedanjih 413 poslancev 440. Z volilno reformo se posebno spremeni lice Sedmogra-ške, kjer se število mandatov zviša od 35 na 40. Število kmečkih mandatov se zviša od 6 na 10, a število ru-munskih mandatov se zniža od 33 na 13. Madžari bodo imeli sigurnih mandatov 30.
Za ustavo v Bosni.
Sarajevo, 11. septembra. Kakor znano, so naj odličnejši Srbi in mohamedani Bosne in Hercegovine izročili ministru Burianu povodom njegovega inšpekcijskega potovanja v Ilidžu spomenico, v kateri zahtevajo ustavo za Bosno in Hercegovino. In sicer zahteva spomenica popolno in času primerno ustavo, ne da bi se uredilo poprej vprašanje o državnopravnem stališču obeh dežel. Baron Burian je obljubil, da bo v spomenici izražene želje in zahteve proučil. Deputacija, ki je izročila ministru to spomenico, je izdala nato v pojasnilo poseben komunike, v katerem pravi: »Naša skupna akcija temelji v prepričanju, da je mogoče le s složnim zakonitim postopanjem priboriti ustavne svoboščine našemu narodu ter obvarovati našo domovino, da bi se je polastila katerakoli velesila. Ako ostanemo složni, nam ne more zavreči naših zahtev nobena moč na svetu. Zato pozivamo vse prijatelje naroda, naj opuste malenkostne razlike ter naj v interesu naše pravične stvari izpolnujejo mirno in častno svoje patriotične in državljanske dolžnosti.« Podpisani so Ali beg Firdus, Gligo Jeftanovič, Mohamed beg Fadilpašić, Bečir beg, Kapetanovih, Ahmed aga Henda, Dušan Vasiljević itd.
Razmerje med Črno goro in Srbijo.
Belgrad, 11. septembra. Odkar je v Srbiji na krmilu novo ministrstvo, si zelo prizadeva, popraviti neugodno razmerje med obema državama. Dosedaj ta prizadevanja niso imela dosti uspeha. Vseh napetosti se dolži sedanjega črnogorskega predsednika, dočim je knez popolnoma v njegovi oblasti. Pomirjen je je mogoče le, ako bi hotela posredovati katera zunanjih velesil, predvsem Rusija.
Mednarodna parlamentarna konferenca.
B e r o 1 i n , 11. septembra. Dosedaj je prijavljenih že nad 1000 poslancev raznih parlamentov. Dnevni red je določen sledeči: 1. Proučavanje predlogov, ki se izroče III. mirovni konferenci v Pragi. 2. Razprava o obligatorienih mirovnih sodiščih. 3. Razprava o nedotakljivosti privatne lasti na morju. 4. Ustanovitev mednarodnih pomorskih sodišč glede odškodovanja. 5. Revizija statuta. 6. Volitev interparlamentarne-ga odbora. 7. Poročilo interparlamen-
tarnega centralnega urada. 8. Predlog italijanskih članov, da se prihodnja konferenca skliče leta 1911. v Rim.
Dogodki na Turškem.
Carigrad, 11. septembra. Bivši politični prognanci so ustanovili klub, ki že šteje nad 4000 članov, a narase brezdvomno na 18.000 članov. Toliko žrtev je zahteval prejšnji vohunski in korupcijski zistem. Klub začne izdajati svoj časopis.
Dunaj, 11. septembra. Med velesilami se vrše pogajanja, naj bi se poslali vsi orožniški častniki v Macedoniji na dopust, kakor je storila že Avstrija s svojimi častniki.
Carigrad, 11. septembra. Sultan je podaril vse dohodke svojih posestev v letnem znesku 10,560.000 kron.
Ustava v Egiptu.
Carigrad, 11. septembra. Egiptovski kedive se je mudil v Carigradu le z namenom, da se dogovorita s sultanom zaradi ustave v Egiptu. V Kairu so priredili nacionalisti kedivu pri vrnitvi velike manifestacije v prilog ustavi.
tlačen predlaga odbornike, ki so soglasno sprejeti. Pehare pozdravlja izvoljenega predsednika, dičnega Tinka Malneriča, stavi ga v zgled vsemu dijaštvu, »ker on je kremenit značaj, ki bi imel lahko med črnomaljsko inteligenco najlepše življenje — lahko bi krokal z uradniki cele noči, nosili bi ga na rokah, toda on se ne proda za par litrov.« Opozarjamo pa Peharca, da je nesramnost očitati naprednim dijakom popivanje z uradniki, ker je že stara stvar, da se po farovžih pri polnih mizah utrjuje prepričanje klerikalnim dijakom. Pozdravlja tudi Daničarja Majerla, kot najzvestejšega, naj značaj nejšega ad j u tanta Malneričevega. Nato zaključi Natlačen to klavrno kvasanje in povabi vse k igri, ki se je nato kmalu vršila. Shoda se je udeležilo okrog 80 oseb, nad polovico tercijalk in otrok. Disciplina ni bila posebno vzorna, kajti v itak smrdljivem lokalu so podili, kričali in klepetali vse vprek. Po igri se je podala cela tolpa z metliškimi tamburaši na čelu igrajoč sokolsko koračnico (opice) v sprevodu k »vrlemu, narodno zavednemu katoliškemu županu hei-lovcu Skubicu«, kjer so razgrajali pozno v noč. Nelit.
naj čez počitnice izdela načrt volilne reforme. Deželni odbor si je med tem časom nabavil ves materijal v ta namen. Manjšine so pripravile tudi svoje predloge. Najobsežnejši predlog je Slovencev, ki zahtevajo splošno, enako in direktno volilno pravico. Oba socialna demokrata zahtevata odpravo virilnih glasov in kurije veleposestva. Klerikalci hočejo nadomestiti kurijo veleposestva, ki je vpisana v deželno desko s kurijo vseh veleposestnikov sploh. Podobno zahtevo stavijo tudi »bauernbund-lerji«.
— Izboljšanje dohodkov za uslužbence državnih železnic. Železniško ministrstvo je določilo 10 milijonov kron za izboljšanje položaja uradnikom in slugam državnih železnic. Od te vsote je že dovoljenih 8,300.000 K, a 1,700.000 K se bo za-htvalo v proračunu za leto 1909. Zato se začne z večjim delom izboljšanja 1. oktobra t. L, z ostankom pa 1. januarja 1909. Vsota se porabi za sledeča izboljšanja: pol milijona za pomnožitev in sistemiziranje novih mest v 7. činovnem razredu; 50.000 kron za zenačenje nadzornikov z državnimi uradniki iste stopnje; pavšal za uniformiranje tistim uradnikom, ki morajo nositi uniforme, se zviša na letnih 120 K, za kar je treba 40.000 K; stanarina v tistih mestih, kjer je nižja kot aktivitetna dokla-da državnih uradnikov, se primerno zviša; doklada za nočno službo se zviša, in sicer prometnim uradnikom na 2 K, brzojavnim uradnikom na 1 K, vsem ostalim pa na 1 K 50 v. Tudi vsem premikačem se dovolijo doklade za nočno službo, za kar se izda 50.000 K. Vsi postajenačelniki dobe funkcijsko doklado (izdatek 380.000 K). Strojni mojstri dobe mesečno doklado 40 K (potrebščina 80.000 K). Vozne pristojbine za sprevodnike in strojnike se zvišajo za 20% (potrebščina 2 milijona). Nadalje se urede letni dopusti, ze-načijo uradne ali službene ure. Za zboljšanje avtomatičnega napredovanja v službi je določenih 2 milijona kron, za zvišanje dnevnin in za ureditev nadur pri skladiščnih delavcih, je določenih 21/« milijona kron.
— Deželni odbor in prezidava mestne hiše v Idriji. V četrtek je prišel v Idrijo deželnega odbornika namestnik J. Jaklič s tremi deželnimi uradniki, da se končno uredi zadeva glede prezidave mestne hiše. Deželni odbor je odredil, da se ima sklicati občinsko sejo ob 10. dopoldne, a idrijski župan je sklical sejo ob 6. zvečer, kakor se običajno vrše seje idrijskega občinskega odbora, ker bi bili dopoldne odborniki, ki so delavci, obrtniki in uradniki, zadržani priti k seji. Deželni odbor je pa dva dni pred sklicano sejo določil brzojavno uro ob dveh popoldne in s tem pokazal, kako malo umeje občinski red. Navzlic temu so došli k seji malone vsi odborniki, le trije so bili uradno zadržani (izmed 31 odbornikov se je udeležilo seje 24 odbornikov), na galeriji, predsobi iu na stopnišču pa se je zbralo nad 200 naprednega občinstva in kakih pet klerikalcev. Župan je otvoril sejo in predstavil občinskemu odboru odposlanca deželnega odbora, nato pa ob kratkem pojasnil svoje stališče v zadevi prezidave hiše. Za tem je dobil besedo odbornik A. Pegan, ki je predlagal z ozirom na veliko važnost seje, naj se ta preloži na 6 uro zvečer, da se tako omogoči vsem odbornikom udeležbo. Predlog ni bil zadostno podprt in se je seja nadaljevala. Namestnik deželnega odbornika Jaklič je prečital svoje poročilo, ki je vsebovalo razvoj cele zadeve. Ko je poudarjal, da po § 28. obč. reda ni naloga občin ustanavljati javnih knjižic, je nekdo na galeriji zaklical: »m o d e r n i ljudje« in ker se je med čitanjem čulo samo ime Oswald, je letelo z galerije vse polno medklice v na tega dušnega pastirja. Kakor: »že zopet Oswald«, »samo Os-wald«, »deželni odbor v Oswaldovi službi« itd. Anton Kristan je dejal, da so bili nameni občinskega odbora glede prezidave obč. poslopja plemeniti in predlaga, naj občinski odbor povabi poslanca Gangla, da izpove o svoji intervenciji pri dr. Šusteršiču in dež. glavarju Sukljetu. Gangl natanko pojasni, kako se je vršil tozadevni pogovor. Obč. odbornik Pegan je predlagal, naj se občinski odbor izjavi solidarnega z županom v tej zadevi in se je predlog proti treni klerikalnim virilistom soglasno vzprejel med nepopisnim navdušenjem poslušalcev na galeriji. Takega spontanega navdušenja se pač še ni čulo v idrijski mestni dvorani. S tem je bila seja končana. Po seji je hotel znani Daničar Božič na trgu izzivati pa se ga je z Jakličevim dovoljenjem lepo odpravilo. Jaklič se je torej prepričal, kakšno razpoloženje vlada v Idriji in želimo, da bo to resnično poročal dr. Lampetu, katerega naj vendar mine volja igrati so v tej zadevi še nadalje z idrijskim ljudstvom in poslušati prismojenega
Dopisi.
Iz Črnomlja. Dne 8. t. m. je osrečila »Slovenska  dijaška zveza« tudi naše — napredno — mesto s svojim obiskom. Prišlo je komaj 14 dijakov, večina srednješolcev. Lepo jih je bilo videti, ko so korakali korporativno k maši in popoldne k litanijam. Ob 3. uri popoldne je bilo zborovanje v »Drvarnici« z dnevnim redom: Ustanovitev   belokranjskega pododbora S. D. Z.   in   otvoritev javne knjižnice v Črnomlju.   Takoj ko se prikaže župnik Pehare,   otvori shod predsednik S. D. Z. Natlačen, pozdravi vse navzoče, posebno Peharca in oba kaplana ter občinskega odbornika Schweigerja (vulgo Rojca). Razložil je namen in cilj S. D. Z., ki ima nalogo izobraževati ljudstvo! in organizirati dijaštvo, posebno srednješolce nižjih razredov.   Nato nastopi j ur. Malnerič, ki čita neko dolgočasno razpravo o izobrazbi.   Dejal je, da je pravi vir vsestranske izobrazbe — čujte — krščanski nauk!! Torej če znaš katekizem na pamet, ti ni potreba več druge izobrazbe! Tarnal je seveda tudi, da hočejo brezverci, naprednjaki vreči križ iz šol, sodišč in cerkve, ter pozival naše »dobro ljudstvo« na branik. Medtem pride črnomaljski župan Skubic — s cigareto v ustih. Pozdravi ga sladki Natlačen kot vrlega — katoliškega in neustrašenega narodnega prvoboritelja. Toda čujte: župnik Pehare je izjavil, da ga je sram, govoriti z liberalcem, kot brezvercem, a vrli katoliški župan,   kakor   znano,   ne   zahaja kaj pridno v cerkev, vendar pa   je Pe-harčev najboljši   prijatelj! Drugič: Katoliško - narodni    dijaki pozdravljajo   župana   slovenskega mesta, ki v javnih lokalih vpije »heil« in  poje  nemško - nacionalne pesmi (Die \Vacht an   der Kulpa). Heil! Skubic, Pehare in S. D. Z. Heil!! Dobi besedo župnik Pehare. Vidi se, da še sedaj   ne   more   pozabiti krasno uspele otvoritve   knjižnice  v Dobli-čih, kjer je hotel delati spor, a je moral osramočen odkuriti. Govoril je v tonu, ki je vreden pijanca, ne pa našega finega, olikanega in aristokratskega Stanka.   Zaganjal   se je seve v uradništvo in učiteljstvo, posebno v zdravnika g. dr. Maleriča in sodnika g. Kudra. Pravil je tudi, da je slišal v Dobličih neko gospodično reči: vrzite farja ven! Nato stavi svojim vernim backom vprašanje: »Li veste, zakaj je prišla ta gospodična v Dobliče — samo zato, ker je mislila, da bo tam takoj dobila fantat!« Ali je to dostojno za katoliškega župnika vpričo  svetih Marijinih devic tako govoriti? Nadaljeval je: »Prej sem še nekaj dal na liberalce, sedaj sem pa prepričan,  da so to ljudje najslabše vrste; mislijo, če dosežejo šaržo kakršnega žandar j a ali uradnika, da jim ni treba več v cerkev hoditi, ampak to niso pri meni izobm-ženi ljudje — to sploh ljudje niso, ampak živine!« in v takem tonu je šlo dalje. Opozarjamo pa tu Peharca, naj pometa pred svojim pragom; naj ne psuje poštenih ljudi, raj še naj pogleda svoje izvoljence, kako zahajajo v cerkev.  Sicer je pa stvar tako znana: če si svobodomislec in še tak poštenjak, si pri klerikalcu živina! Če si pa njih pristaš, počenjaš lahko kar hočeš, in prideš gorak v nebesa. Nadalje je povedal gospod Stanko, da je naprednjakom le za lasten žep, ne pa za svobodo. Vendar pa je obče znano, da je ravno farška bisaga brez dna.   Spominjamo  samo Stanka na zadnje procesije za dež, katerih se ni udeležil, ker mu naš reven kmet ni mogel plačati 20 K. Končal je svojo pridigo s ponesrečenim dovtipom, da so naprednjaki čuki (se že hočejo iz-nebiti svoje firme), ki hočejo pogubiti verni narod. Sledi volitev belokranjskega pododbora S. D. Z. Na-
Slovenskim staršem slovenske Ljubljane!
Veliko, žalostno veliko je število slovenskih otrok, ki v naši beli Ljubljani polnijo nemške šole in vzrok temu leži v veliki brezbrižnosti In nezavednosti slovenskih staršev.
Zares, šola naj da otroku omiko m izobrazbo, vzgoji naj ga za koristnega Člana človeške družbe — ali mnogoštevilne izkušnje nas uče, da tuja nemška šola slovenskemu detetu prave omike in izobrazbe ne more dati.
Ali je mogoč napredek v šoli, kjer otrok ne razume učitelja in učitelj ne učenca, kjer si oba stojita nasproti kot tujca in se otrok ne Čuti doma, kot svoj med svojimi?
Le slovenska šola zamore napram slovenski deci povoljno izpoljnjevati svojo visoko nalogo, le iz
nje bo izhajala vaša deca omikana in izobražena, vam, narodu in Človeštvu v prid in veselje.
Razdrobite tedaj sužnje okove, slovenski starši, v katere se vkle-pate sami, izbrišite madež z naše slovenske prestolice, ne izročajte veo najdražjega zaklada svojega, svoje dece, svojemu narodnemu sovražniku, saj je vendar jasno ko beli dan, da
slovensko dete spada le u slovensko šolo!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. septembra.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, 15. t. m. sejo. Dnevni red je jako obsežen. Zaradi nedostajao j a prostora ga priobčimo v ponedeljek.
— Netaktnost dr. Lampeta. »Slovenec« z dne 9. t. m. pripoveduje v svojem poročilu o časnikarskem shodu, da so se šli Poljaki poklonit v deželni dvorec namestniku deželnega glavarja dr. Lampetu. Ne vemo sicer, kaj jc na tem resnice, vemo pa, da je moral biti ta obisk, ako se je res izvršil, za Lampeta zelo neljub — nekako zafrkujoč. Sprejeti jc moral mogočni paša iz deželnega dvorca časnikarje, katerim v čast se mu ni zdelo vredno razobesiti dati zastave na deželnem dvorcu. Gospod dr. Lampe, vprašamo vas, ali se ne sramujete tega čina. Deželna palača, ki naj reprezentira ogromno slovensko večino Kranjske, ni pozdravljala z razobešanjem zastave zastopnikov vseh Slovanov! Kaj naj si mislijo? Vsiljuje se nam misel, da je to sad klerikalno-nemške zveze, ki je že tako daleč dozorel, da si zastopnik deželnega glavarja ne upa več razobesiti na deželnem dvorcu slovenske trobojnice. Sramota!
— Volilna reforma za štajerski deželni zbor. Prihodnji torek se začne zasedanje štajerskega deželnega zbora. V tem zasedanju pride na vrsto tudi razprava o volilni reformi. Nemške svobodomiselne stranke so že začasa zadnjega deželnozborskega zasedanja izvolile poseben odsek, ki
08
Oswalda» Idrijskemu občinskemu _dboru pa le čestitamo na odločnem samozavestnem nastopu.
— Kaj vse Čebul j počenja! Z Jesenic se nam pod tem zaglavjem piše: Dne 6. t. m. napravila je ženska podružnica sv. Cirila in Metoda veselico na vrtu gostilničarja g. Karla ♦Višnerja, Imel je dovoljenje do 2. ure popolnoči; ker je bilo pa še dosti ljudi čez drugo uro, je tudi še godec igral. To pa ni bilo Čebul j u po volji; poslal je stražnika in mu naročil, da ne sme več igrati in tudi gostilničar je moral takoj zapreti. Gostilničar je imel veliko škodo pri tem, ker je bilo še mnogo prijatelj v družbe sv. C. in M., dobiček pa je bil namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda. Taki so klerikalci. Če ima pa kakšen klerikalni gostilničar veselico, sme se v s o noč plesati in igrati. Pred tremi meseci je imelo neko klerikalno društvo veselico, tu se je plesalo celo noč; najbolj so se odlikovale deklice iz Marijine družbe. Imena so na razpolago! Župnik Zabukovec jih tudi lahko pove, ki je dotičnice degradiral. Torej, Čebul j, le previdno, drugače pridejo stvari a la klofuta na dan, da si boste vse lase populili.
— Tržaški Žid je so tudi postali zavezniki kranjskih klerikalcev in sovražniki Trubarjevi ter so demonstrirali zoper Trubarjevo slavje in shod slovanskih časnikarjev. Na poslopju tržaške zavarovalnice »Assi-curazioni Generali« v Ljubljani poleg frančiškanske cerkve ni bilo nobene zastave. To si je treba zapomniti. Priporočamo pozornosti slovanskih časopisov to nemčursko - ire-dentovsko, klerikalno - židovsko zavarovalnico s pristavkom, da je dovolj drugih zavarovalnic, pri katerih se lahko ljudje zavarujejo.
— J. R. Giudizio distrettuale Circhina. V sodnem okraju Cerkno na Goriškem prebivajo menda sami Lahi, vsaj zdi se tako, ker uraduje tamkajšnje sodišče izključno v laškem jeziku. Kdo je sodnik v Cerknem ne vemo, a če sodimo po jeziku, v katerem se pri tem sodišču uraduje, mora biti zagrizen Lah. Te dni je dobila na primer »Mestna hranilnica ljubljanska« Od sodišča v Cerknem
na svojo slovensko vlogo laški zem-Ijeknjižni sklep, da si sta obe stranki — dolžnica in upnica — slovenski. Protestujemo proti temu nezakonitemu postopanju okrajnega sodišča v Cerknem, čigar okoliš je popolnoma slovenski, in pozivamo višjo sodno oblast, da napravi red v jezikovnem oziru tudi pri okrajnem sodišču v Cerknem. Ako bi ta naš javili opomin ne izdal, naj poskrbe naši poslanci vse potrebno, da se tudi v Cerknem ne bodo kršile pravice slovenskega jezika.
— Znamenje časa. Deželna vlada kranjska n i odobrila pravil »Zveze slovenskih izobraževalnih društev
na Kranjskem«. V naši ljubi deželi kranjski je v zadnjem času zapihal oster klerikalni veter. Morda je iskati vzroka neodobritve pravil v dejstvu, da se v imenovani »Zvezi« nameravajo organizovati napredna izobraževalna društva 1
— Posnemanja vredno. Včeraj je prišel priprost kmetski mož pred neko narodno trgovino in si ogledoval izložbo ter pri vratih nekam ne-zaupno gledal v proda jalno. Lastnik ga povabi naj vstopi. Mož je res vstopil, izpraševal to in ono in potem potrebovano blajro kupil in plačal, rek-ši: Sem mislil, da ste Nemec, jaz pa od Nemca še zastonj ne maram. F.j, ko bi bilo kaj več takih ljudi, bi Slovenci drugačno vlogo igrali kakor sedaj.
— Gg. dopisnike nanovno opozarjamo, da moramo vse za sobotno številko namenjene stvari dobiti že v petek v roke, drugače je priobčenje V sobotnem listu izključeno.
Plakat za razstavo „Otrok"
je blagohotno naslikal gospod prof Saša San tel, akad. slikar, ter je tudi sam izrezal šablone, ki se je po njih potem plakat razmnožil. Plakat je resnično moderno izvršen; dasi je preprost, enostaven, je vendar jako efekten, pa vendar ne kričeč. Gosp. prof. Šantel je s tem originalnim plakatom druStvu izredno ustregel ter je tudi bistveno pripomogel, da je umetniški del razstave (v pritličju „Narodnega domau v prostorih društva „Merkur") resnično strokoven in prav zanimiv. Slikarski oddelek so uredili gg. R. Jakopič, S. Šantel, H. Sever, Ferdo Vesel in Iv. Z a j e o.
Haistava »Otrok" je odprta vsak dan od 9. do 12. dop. in od 2. do 6. pop in ne od 3. do 6., kakor je bila doslej. Razstavni odbor vabi tudi si. občinstvo is bližnje in daljne okolice, da si pride ogledat razstavo. Tržaške Slovenke pridejo jutri. Kje pa so Go-renjke, Dolenjke in Notranjke? Železniška zveza je za vse ugodna! Razstava „Otroku mora vsakogar zanimati: matere, dekleta, očete, mlade gospode in otroke. Razstavi j alci so imeli mnogo truda in izredno velike
gmotne žrtve, zato je pač dolžnost Slovencev vseh slojev, da jim povrnejo ta trud z mnogobrojnim obiskom. Prihodnji teden, bržčas v torek, bo igrala v razstavi — na galeriji dvorane — dru-š t vena godba.
Najsplošnejše zanimanje In občudovanje vzbuja razstava ■ Otrok". To moremo reči brez vsakega pretiravanja. Splošna sodba je, da je — vpoštevajoČ razmere — razstava rjad vse pričakovanje dobro uspela. Vsakdo, ki si jo je enkrat ogledal, zatrjuje zadovoljnega obraza, da pride zopet in zopet, ker vsega ni mogoče pregledati z enkratnim pose-tom Sioer pa se razstava tudi od dne do dne iz popoln j u j e. Kakor vsaka, tudi ta razstava ni bila s prvim dnem docela gotova. Vsak dan prinašajo trgovoi in drugi razstavljaloi nove, zanimive in poučne razstavne predmete. Gosp. Dem. dr. Bleiweis vit Trsteniški je v zadnjih dneh poskrbel za uajraznovrstnejše higijenske predmete (najmodernejša grevnioa, aparat za kukanje mleka, različne najboljše sesalke za dojenčke, ščetke, razne vrste, štupavniki i. dr.), ki se upo rabljajo pri otrocih. Vse te stvari so v bigjenično ter prekrasno urejeni otroški sobi tvrdke J. Naglas, kjer najdemo tudi omaro za povijanje z vso pripravo. Tudi skupina „Higijena" se izpolnjuje še nadalje. BaŠ včeraj je postavil razstavni odbor v to sobo dve najboljši higijenski preložljivi šolski klopi s premično šino sistema Rettigovega Dala ju je brezplačno na razpolago delavnico Šolska oprave P. Johannes Miiller na Dunaju. Te vzorne klopi se uporabljajo Že po mnogih šolah; saj so res s higi-jenskega stališča najboljše, ker omego-čsjo temel ito snaženje in ostaja zato zrak po šolskih sobah brez prahu Priporočamo prav toplo teklepi tudi vsem slovenskim Šolam. Izdelovanje klopi dovoljuje tvrdka tudi domačim mizar jem, ako prosijo licence in navodil. Pojasnila daje ljubljanski mizarski mojster Franc Burger, ki teke klopi izdeluje za razne šole na Kranj -skem. — O razstavi, o posameznih skupinah slovenskih trgovskih tvrdk, ki so opremile svoje oddelke zares krasno, ter umetniškem oddelku, ki že sam zaslužuje mnogo broj nega po-seta, prinese „Slov. Narod" seveda daljša poročila.
Dražbi sv, Girifa in Metoda v Ljubljani je pcslal gosp. dr. H. Dolenc iz Razdrtega mesto venca Viktorju Dolencu 12 K. Hvala!
Telovadno društvo „Sokol II." v Ljubljani napravi v nedeljo 20 t m. celodnevni izlet na prijazni Turjak. Isti dan se vrši na Turjaku tndi velika veselica podružnice sv. Cirila in Metoda. Ker ima Turjak nena vadno krasno lego in veliko naravnih krasot, upamo, da se tega izleta udeleži tudi si. občinstvo in vsi prija telji Sokolstva.   Podrobnosti sledijo.
Interesantna praksa. Ljubljanski škof in dr. Snstersič pa znata, to se jima mora pustiti! Kakor se nam od zanesljivi strani poroča, se je ob zadnjih državnozborskih in deželno zborskih volitvah vsak izvoljeni klerikalni poslanec moral zavezati, da bo dal svojega sina ozir. vse, v škofove šentvidske zavode. In res jih ima letošnje „Izvestje" kar po vrsti navedene!
Društvo odvetniških ln notarskih uradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani ima svoj iz
redni občni zbor jutri, v nedeljo, dne 13. septembra ob 9 dopoldne v restavracijski dvorani hotela „Južni kolodvor" (Seidl) v Ljubljani.
Nova odvetniška pisarna. Gospod dr. Anton Švigelj je otvoril na Miklošičovi cesti 22 v Ljubljani (v bivših prostorih „Za družne zveze") svojo odvetniško pisarno.
Trgovci  železnlnske stroke
gg. Franc Golob, Valentin Golob, Štefan Nagy, Schneider&Ve rovšek in Franc Stupica prično svoje trgovine zapirati 8 15 septembrom ob 7. zvečer. Glej današnji oglas!
Sestava ljubljanskega kon* certnega orkestra bode do 15 t. m. dovršena. Dosedanja ,,Društ. godba" bode preosnovana in zpopolnjena tako, da bode štela 86 mož, torej popoln koncertni orkester. Ker pa je več nego polovica moči dovršenih konservatistov, se umeje po sebi, da bode nivo preosnovanega orkestra neprimerno višji nego je mogel biti oni dosedanje Društvene godbe in da bode dana možnost, tudi v nas proizvajati velike simfonične koncerte, kakoršnih doslej nismo mogli prirejati. Novi koncertni orkester je že sklenil pogodbo s slovensko opero, tako da bode tudi naša opera v orkestralnem oziru stala na vse višji stopnji nego ji je to bilo mogoče doslej, ko je bila vezana na vojaško godbo, ki je svoje obveznosti izpolnjevala le V naj skromnejši meri. Ve-šČaki v glasbi nam zagotavljajo, da bode preosnovani orkester stal na takem višku, da bode daleko proka-šal v provincijalnih mestih običajne
orkestre. Saj se je to pokazalo že doslej, ko orkester niti še dopolnjen ni. Umeje se pa po sebi, da tudi poslej ne bode opuščal svojih javnih koncertnih prireditev. Mi bodemo prenovljenemu orkestru posvečali vso svojo pozornost, ker vidimo v njem važen faktor v estetičnem napredovanju našega javnega in umetnostnega življenja.
Čemu imamo pravzaprav vremensko hišico v Zvezdi? Na vrhu je vetrmoa, katere pšioe so obrnjene popolnoma — narobe! Izhod kaže proti jugu, zahod proti severu, i. t d. Samobeležnik ima vsak ponedeljek za 24 ur „*eneralpauzo", da si menda odpočije. Črtalo kaže v obče dosledno in reduo 2 uri — prekrasno; pri eni uri manjka kazal.
Novo, lično železno ograjo je
dobil pretekle dni Prešernov spomenik.
Napeljava plinove razsvetljave se je v zadnjih osmih dneh montirala v naslednjih ulicah in cestah: Sv Petra oesti (do Resijeve ceste), v Komenskega ulicah ter po Kolodvorskih ulicah.
Rudolf Marčic: Motivi iz Boke kotorske Mladi, nadebudni slov. slikar R Marčič je v izložbenem oknu BahovČeve trgovine na Sv. Petra oesti razstavil desetorioo prav dobro izvršenih akvarelov, pomorskih kraji -nio in motivov iz Boke kotorske. Po svojem formatu priročne sličice se odlikujejo po svojih prikupno ubranih barvah in po izveČine izborno pogojeni perspektivnosti. Ozračje in solnčna svetloba sta podana z mojstrsko roko, posameznosti se od ozadja odražajo prav plastično, Na prvem mestu imenovati je Rib'ća iu pa OUO Skupino hiš na otoku. Tako dovršenih akvareov v Ljubljani že nismo videli izlepa in pozna se jim, da jih j© ustvaril krepko razvijajoč 88 umetnik, ki sta mu dana bistro oko in spretna
roka. Od g. MarČiČa, slikarja poroč nika, ki odide letos na monakovsko slikarsko akademijo, smemo opravičeno pričakovati še prav znamenitih kreacij. SLčice, ki so prišle iz razstave v Zagrebu, in ki so posamič na prodaj, se najbol.e priporočajo same. Fr K
Stavbna kronika. Letošnja se zona se je pričela z desetimi stavba mi, malo več torej kakor z — nor-malom. Zgrajene so od teh sedaj: vojaškega preskrbovališča na Kode-ljevem pet objektov (eno enonad-stropoo in čvetero pritličnih); A, Znmrova hiša v Vrhovčevih ulicah, eoonadstropni vili Kmetova v Koli-zejskih ulicah in Pavliczkova ob Gesti na južno železnico, Franc Osterma-nova hiša V Vrhovčevih ulicah. — Razen tega se zadnji Čas izvršujejo de nekatera adaptacijska in rekon strukcijska dela in pa — telovadnica in pralnica za šolsko mladino pri nu nah, kar je seveda najnovejši — Čudež. Pri dr. Kotnikovi hiši se je napravil m al prizidek, v Stupanovi hiši na Jurčičevem trgu, v hiši „Glas bene Matice* v V«govih ulicah ter v hiŠi Marije Cernetove na Franoovem nabrežju št. 7 so se izvršile adaptacije. Vrt pri žnpnišču Sv. Jakoba je dobil močno železno ograjo. Pri Svioariji se vse spreminja! Kakih 40 Črnogorcev je imelo opravka do zdaj pri od-kopavanju ilovčastega terena pri hribu, da se je tako pridobil prostor za stavbišSe. Pri gradnji se uporabljajo poleg zidarjev tudi prisiljenci. Do zdaj so temeljni zidovi za novo poslopje malo da ne zgrajeni. Do zime bo pa ta stavba pod streho. Dve smreki, ki motita že zdaj razgled na mesto, bosta morala pasti; naj se pa deset potrebnih drugod zasadi — Nekaj zunanjib delavcev je že odšlo iz Ljubljane. Nezgoda se na stavbiščih zadnja dva meseca ni nobena pripetila.
SI v ost a veselica o priliki otvor.tve novega šolskega poslopja v Spodnji Šiški, ki jo prirede jutri, v nedeljo, narodna društva v Šiški, bo zadovoljila obiskovalce v vsakem oziru. Vsa društva se pripravljajo, da pri rede kclikor mogoče zabaven program. Čitalnica nastopi s svojim močnim moškim zborom, Sokol nastopi k prostim vajam in telovadbi na orodju, srečolov bo prinesel dragocene dobitke, šišenske dame bodo pa skrbele V posebnih šotorih za dobro jed in pijačo. Najboljše vino šišenskih vinskih trgovcev se bo točilo v vins*-* kleti, ki bo prirejena po ^.rc.i deželne vinske kleti pod ka* amo Evropa. Po telovadbi se brt vzdignil v zrak velikanski zrakoplov, A rej en po vzoru Zeppeb'novega zrakopievu, zvečer pa drug zi 1 ^piov, pc3 katerim bo gorel bengalič ogenj t narodnih barvah. Ves prostor ! u zvečer razsvetljen z električnimi obloČnioami. Vstopnina 20 vinarjev je tako nizka, da bo vsak lahko prišel na veselični prostor in se d ^ro zabaval. Vhoda sta skozi gost- Reininghaus in pa pri šišenski p »šti. Kdor se hoče torej jutri popoldne dobro zabavati, naj pride v Šiško Začetek veselice je ob treh.
Pri lutriinll otvoritvi nove iole v Sp. Šiiki bi rada igrala glavno vlogo grofica Auerspergova. Ta ženska je v obče znana kot prononsirana
klerikalka in bi rada vrinila nekaj deklet, ki bi i njo vred delale šta-fažo v škodo slovenski stvari. Upamo, da bodo meredajni krogi to nakano preprečili in naj se to poveri županji iz Zg. Šiške ge. Žakotnikovi. Neki Orehek se tudi štuli vmes, a Šišen-Čani naj ne pozabijo tega, da jih je kar po vrsti opljuval v „Slovencu". Tajne sestanke in pa posvetovanja naj se pa v prihodnje vsaj pri zaprtih oknih vrše, da se razne skrivnosti ne zvedo v javnosti.
Šišenčan. Franeoski časnikarji na Slovenskem. Danes opoldne se je pripeljalo na povabilo železniškega ministrstva 18 francoskih časnikarjev v Celovec. Jutri ob l/.27. zjutraj se peljejo naprej proti Trstu ter se ustavijo za nekaj časa na Bledu in v Bohinju.
Bliža SO lesen, a ponekod je Še prav pomladansko. Na vrtu gosp. Cveka v Mostah ovete hruška, gdč. Mioi Flerinova iz Domžal pa je bila tako prijazna in nam je poslala šopek lepo zrelih rdečih jagod, nabranih v domačem gozdu Sumberku.
Vojaško veteransko društvo Hugon knez Windisobgratz za Mosta priredi v proslavo cesarjeve 60 let niče v nedeljo, dne 20. septembra t. L ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselico na vrtu in v gostilniških prostorih pri Heuflelnu v Novem Vod-matu.
Novo gasilno društvo Ustanovilo se je „Prosto volj no gasilno društvo Kašelj Zalog" s sedežem v Gornjem Kašlju.
Iz Št Vida nad Ljubljano se
nam piše: Kaka imenitnost je tukaj šnji politični petelin kaplan Zabret, ja»no svedočijo naslednji „titelni14, katere je zaslužil za ča*a svojega bivanja V Šti. Vidu. On je namreč: Predsednik hranilnice, šolski predsednik, posestnik v ipmuoviji, vodja ču-karski, voditelj marinaric, učitelj cerkvenih pevk, ustanovitelj čukarske kjižnice, voditelj Čnkarske in mari narične hranilnice, nad.ornik Čebe-lioe itd. itd. Kako zamore on poleg vseh teh -titelnov" potem vestno vršiti dušno pastirovanje, za katero edino je postavljen, to si vsakdo lahko misli. Prav dobro mu je zasoli I neki posestnik, ko mu je rekel v obraz: „Gospod, vi se v vsako stvar vmešavate, le za babico se še niste izučili." Te besede so Zabreta tako razkačile, da se je prihodnjo nedeljo potem v staneški cerkvi mesto da bi pripovedoval božjo besedo, tako nosil nad dotičnim posestnikom, da so se mu najzabitejŠi kimavci smejali in celo teden po tem o tem govorili. Toda g. Zabret, ako vso stvar dobro premislite, pridete lahko do prepričanja, da bi ne bilo tako napačno, ako bi se vi tudi za babico izučili. Saj kamor se prikažejo čuki, tam so povsod takoj Čukarioe (marinarioe) za petami. Povsod jim paradirajo. Mar bi bilo to kaj čudnega, ako pri vsej tej prijaznosti, ki vlada med njimi, kupi katera karto v Rim. Zlasti v šentviški manjini družbi bi se to ne zgodilo prvič. Joj, kako bi bilo potem vse lepo na krščanski podlagi: starši, babioa, otrok — res otroka bi še bržkone krstiti ne bilo treba. Torej g. Zabret, mesto da bi rogovilili po prižnioah, izurite se raje v tej stroki, kajti nič Be ne ve, kaj bodočnost prinese. Morda se vam bo treba prav kmalu pokazati mojstra v svojem novem poslu.
Javna telovadba telovadnega društva „Sokol" v Školji Loki.
Leto dni je, kar se je ustanovil pri nas „Sokol". — Kakor vsakemu narodnemu društvu, tako se je bilo tudi njemu bojevati z mnogimi nasprotniki, ki so uporabljali vsa mogoča sredstva, da bi ga ovirali v njegovem razvoju, Sokol je pa vkljub vsem grožnjam nadaljeval svojo vzvišeno pot in nemoteno stremii za svojim ciljem. Z leutrudnim urjenjem V te* lovadnioi so dosegii naši vrli telovadci uspeh, kakršnega nismo pričakovali in s ponosom lahko rečemo, da so 8. t. m. Častno izvršili SVOJO nalogo — Že pred določenim časom se je nabralo na Glavnem trgu na stotine ljudstva, ki je z nestrpnostjo pričakovalo prihoda telovadcev. Bel-grajske proste vaje, s katerimi je bila * otvorjena telovadba so se izvajale tako sigurno in s tako preciznostjo, da so po vsej pravici zaslužili telovadci pohvalo in priznanje, katero jim je zkasovalo občinstvo. — Takoj za njimi je nastopil ženski naraščaj žirovskega Sokola. Ni nam treba po-sebe omenjati, da je nastop ljubkih telovadkinj vzbudil veliko pozornost in zanimanje pri občinstvu. Obilo priznanje, ki ga je žela njih telovadba, je gotov znak simpatij, katere so si pridobile vrle telovadke pri Ločanih. — Njim je sledila telovadba na orodju. Navdušenje je pri-kipelo do vrhunca, ko je nastopil naš vrli načelnik, br. Pri ste v s svojo izbrano vrsto. — Srce je pa zaigralo veselja gledalcem, ko je prikorakal na telovadišče naraščaj. Izvajale so se proste vaje s palicami v popolno zadovoljnost občinstva. Telovadbo so
zaključile skupine, ki so jako okusno sestavljene in isto tako tudi izvedene, očarale sroa gledalcev. — Po telovadbi se je vršila veselica na Šte-marjib, kjer se je razvila živahna zabava s plesom. S tem nastopom je Sokol škofjeloški lahko ponosen, mi mu pa kličemo z veselim srcem: „Le tako naprej, kajti zmaga je v Vašem taboru!"
Loške novice- Nekako demonstracijo so hoteli prirediti „Čuki" v torek, dne 8. septembra proti „Sokolu". Par backov, na čelu jim znani „Lah", kovač na spodnjem trgu, se je pridrvilo po oesti z namenom, da bi kolikor toliko ovirali sprevod. Ker se pa na njih surove namene nihče ni oziral, so jo pobrisali pred javno telovadbo v župnišČe, kamor jih je bržkone povabil Šinkovec, da si ohlade razburjene živce. Nekaj drugih ffko-linov s čukovskimi znaki se je zvijalo po znamenju sredi trga in proizvajalo svoje vaje s tem, da so se prerivali in suvali med seboj. Bolje bi bilo, da bi spravili svoje znake kar lepo v žep in si izbrali za take burke prostor, kjer bi jih ne videli ljudje, kakor n. pr. v župniŠču, kjer je svitloba že itak prišla ob veljavo. — Kakor se čuje od več strani, je baje obljubil nekemu absolviranemu učitelj, kandidatu mesto na tukajšnji ljudski šoli človek, ki nima nikake pravice obljubo vati učnih mest, še manj pa nastavljati učitelje. Zaradi tega po-zivljemo mero daj ne faktorje, da v tem slučaju pokažejo klerikalcem, kdo more nastaviti suplenta na ljudski šoli, ali krajni ali okrajni šolski svet, čeprav so v tukajšnjem krajnem Šolskem svetu sami „ zavedni" ljudje, kakor je pisal svoje čase „Sloveneo". Sedaj se pa lahko gre ves krajni šolski svet škofu predstavit. — Grozovito so razburjeni naši klerikalci, ker se jih je začelo zadnje čase pre oej prezirati. Kaj je temu vzrok ? Obnašajo naj se pošteno in kažejo s tem drugim dobre zglede in nihče jim ne bo rekel žal besede. Dobrega si gotovo ne moremo misliti 0 Človeku, ki vznemirja ljudi po gostilnah in kavarnah s svojimi klerikalnimi hujskarijami ter se celo med tem, ko drugi molijo jutranjo molitev, spakuje in kaže „osle*. Le zapomni si to, „TajČkov Tine"! — Veselica, katero je priredilo gasilno društvo v Stari Loki preteČeno nedeljo, je pokazala, da se je gasilno društvo zadnje čase popolnoma prelevilo, opustilo nevtralnost in postalo klerikalno. Žal, da se društvo ne zaveda dolžnosti, katero ima do svojih ustanovnikov in da ne stopa po poti, katera mu je bila začrtana.
¥ Cerkljah pri Kranju je prireditev „Vesne" nspela nad vse pričakovanje sijajno. Društvo je lahko veselo velikega uspeha. Prihitelo je toliko ljudstva, da je bil prostor, od-menjen za gledalce, do zadnjega kotička popolnoma napolnjen. Prišlo je nad tričetrt kmečkega ljudstva: Častitljivih očancev v družbi starih mamio, vse polno fantov in deklet iz bližnjih in daljnih vasi. In kar je pozdravljati s posebnim veseljem: vse se je vršilo v najlepšem redu, nikjer ni bilo nobenega prepira, nobene ra-buke, četrtino ostalih gostov je tvorila noblesse oblige: bili so to cenjeni gostje iz Kranja, Ljubljane, Kamnika, Skorje Loke itd.; le Škoda, da so se morali ti deloma radi oddaljenosti, deloma radi vlakov prezgodaj posloviti. Slav. domžalska godba je igrala v splošno zadovoljstvo; neutrudljivi pari so nepretrgoma polnili ne baš preobširno plesišče. Sioer pa je kuku-rikanje petelinov in skoro nato sme-joča se jutranja zarja jela razredče-vati vrste navdušenih veseljakov, preganjaj očih čas s plesom, petjem in nedolžnimi, smeh vzbujajočimi šalami in jih polagoma spremljevala domov s sladko zavestjo v srcu, da so se v pošteni družbi enkrat tudi pošteno razveselili.
„Klnb slovenskih naprednih akademikov" priredi dne 20. t. m. veliko ljudsko slavnost v prid „So-kolskemu domu" v Celju. Veselica se vrši v velikem obsegu v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Ta dan se zbere skoraj ves cvet spodnještajerskih Slovencev v Celju, da pokaže, kako visoko ceni delovanje za Sokolski dom. Trdno smo prepričani, da nas tudi naši kranjski bratje ne bodo zapustili in da pri hite ta dan v obilnem Številu in tako tudi dejansko pokažejo, da se za naše delo zanimajo. Za zabavo bo v obilni meri skrbljeno in mislimo, da bo vsak udeleženeo slavnosti zadovoljnega obraza zapustil celjski Narodni dom. Vsak Sloveneo, kateremu je na srcu razvitek slovenske in sokolske stvari v Celju, bo 20. t. m. prihitel v Celje. Ker nismo mogli dobiti posebnega vlaka, priporočamo naslednjo zvezo: Ljubljana odhod 3*10 popoldne, prihod v Celje 5*20 popoldne. Nazaj Celje odhod 419 zjutraj, prihod v Ljubljano 6 10 zjutraj. Veselica se prične ob 7. zvečer, vstopnine je 40 vin.
(Dalje v prilogi.)
2- frruoga „SlovensKemn Narodn" št 211, dne 12. septemora 1903,
E tatvini na Jesenicah se nam
poroča, da je bila pelerina ukradena sprevodniku Povšetu s sedeža, kjer je zavora. Tatu, ki je izstopil na nasprotni strani perona, je prvi zapazil vlakovodja Podbregar.
Kočevje — tolova|sko gnezdo I pod tem naslovom smo popisali ba-rabski napad kočevske podkupljene fikinaže na mirno slovensko občinstvo. Da bodo Slovenoi sploh spoznali, kako pristno germanske krvi so Kočevoi, naj navedemo, da je neki kolovodja bodril najeto svojat s tu-lenjem*. nHeil! — jebenti sveca! —-heiH"* Pri vsej nevarnosti, ki jim je pretila, so se morali Slovenoi temu TeVtonu prav iz srca smejali.
Idrijska   godba   napravi 13.
septembra izlet v Cerkno, kjer bo koncert na trgu. Odhod ob 8. zjutraj. Y slučaju zelo slabega vremena ne pO izleta.
Veliko sokolsko slavio v Ajdovščini. Prijazna vipavska metropola je pač redkokdaj videla toliko zbranega našega naroda, kot minuli torek o priliki impozantne sokolske slavnost], ki je bila ta dan temu slavju primerno praznično oblečena in odi-čena. — Vreme je bilo krasno, da si lepšega ni misliti in tudi ne želeti. Več izletnikov je prišlo že predpoldne iz Trsta, Gorice in raznih drugih krajev vipavske doline v Ajdovščino. — popoldanski vlak vipavske železnice je bil pa tako nabito poln, da že v pivačini ni bilo več dobiti nobenega prostorčka in so morali mnogobrojni izletniki in „Sokoli" iz Trsta in Krasa ter prvačine napolniti — živinske vagone. — Sami ne vemo, kako bi kvalifioirali tako postopanje uprave vipavske in sploh državne železnice, da bi bilo bolj primerno. — Na vsak način je pa temu postopanju nasproti nam pripisati velik poroijon hudobije, mržnje in zlobe gotovih elementov,
ki kraljujejo v omenjeni železniški upravi- — Ko se je „izmučeni" vlak, „pricitral" na Ajdovski kolodvor, zaorili so iz tisočero grl na peronu Stoječe množice živio in na z d ar-klici. Sokolska godba je igrala „Hej Slovani". Ko so se Sokoli vzpostavili v vrste, pozdravil jih je ajdovski župan in deželni poslanec gosp. Ignacij Kovač, v imenu ajdovskega Sokola pa notar gosp. Lokar. Obema je odgovoril in se v imenu zbranih Sokolov zahvalil starosta solkanskega Sokola gosp. dr. Franko. Vsem govorom so sledili viharni nazdar in živio-klici. Nato so Sokoli kakih 200 v kroju z razvitimi zastavami in ob zvokih pr-vaške sokolske godbe odkorakali skozi ves s trobojnicami okrašen trg, na slavnostni prostor. Sokolom, ki so bili med potom obsipani s cvetjem je sledila ogromna množica naroda. Z mirno dušo lahko trdimo, da je 8 t. m. štela Ajdovščina preko pet do šest tisoč ljudi. Telovadbe, ki se je kaj mojstrsko in preoizno izvajala, se je udeležilo 96 Sokolov in sicer Tržaški, Goriški, Ajdovski, Solkanski, Mirenski, Postojnski in Prvaški. Prisotna množica, ki je telovadbi z vidnim zanimanjem sledila, je vrle telovadce burno aklamirala. Po dovršeni telo-vadbi je bila animirana prosta zabava in živahen ples na glavnem trgu. Ko so zvečer Sokoli odhajali, so bili zopet od množice prisrčno pozdravljeni. Ovacija Sokolom se je ponavljala na vsaki postaji. Tako krasno, Častno in v bratski slogi se je izvršila ta pomembna sokolska slavnost, katera je dokazala, da na Goriškem živo klije prekrasna sokolska ideja. Slavnost v Ajdovščini naj bode v zgled in vz-podbujo goriškemu ljudstvu, da se tem živeje z ljubeznijo in vnemo oprime in oklene sokolske ideje, katere duh junači naše može in mladeniče, in vodi na pot napredka in svobode zlate. Izletnik.
Čitalnica v Št. Petru na Krasu
je 8. t. m. priredila zabavni večer* Sodelovali so iz prijaznosti šentpetr-ski dijaki in vrli pevski zbor s Kala. Komični prizor „Kmetin fotograf" je vzbudil obilo smeha. Želeti je, da bi nas iznenadili gospodje dijaki v kratkem s kakim novim nastopom. Tudi pri šaljivi poŠti je bilo dela čez glavo. Hvala zavednim gospioam in gospodom za njihov trud. Kar očaral nas je pa močan pevski zbor s Kala 8 svojim izbornim petjem. To so pravi slavčki. Hvala tudi njim. Upamo, da nas večkrat posetijo.
Učitelj Grum v Vipavi je silno v želodcu nekaterim vipavskim in in tudi izvenvipavskim duhovnim gospodom. Pošteno in vzgledno deluje v šoli in izven nje, v Čitalnici, pevskem društvu, javni ljudski knjižnici itd. Tak učitelj je klerikalcem nevaren, zato so ga začeli zadnji čas prav posebno zaničevati po „Domoljubu". Gospodu Grumu to nič Škodilo ne bo. Pošteni Vipavci obeh strank ga imajo radi, kaj pa mislijo o njem klerikalne smeti, mu je pač vseeno. — Živio!
Pretekli teden je došel novi vipavski dekan LavriČ. Bil je slovesno sprejet. Vseobče se želi, da bi ohranil pri nas mirni značaj. — Godilo se mu bode dobro, ako ga ne bodo imeli v pesteh razni vipavski
MarČiČi. Najboljše je imeti vsepovsod prijatelje. Okrvavljena soba lepega vipavskega župnišča naj bi bila novemu gospodu dekanu resen memento vsega dejanja in nehanja. Mi si želimo prijateljstva, na gospodu dekanu je ležeče, da si ga pridobi pred vsem s taktnim postopanjem napram političnim nasprotnikom.
Umrl je v Trbovljah dne 10. t. m. ponoči v 71 letu svoje starosti g. Matevž Kosem, posestnik, in bivši dolgoletni občinski odbornik. Rajnik je služil kot vojak pri peŠpolku Štev. 47 in se udeležil vojske leta 1866. Pri Kraljevem - gradou, je bil smrtno nevarno ranjen od pruske kroglje, kar ga je vedno težilo in mu grenilo življenje. G. Kosem je užival obče spoštovanje, in je bil* zelo priljubljen in pravičen mož. Seveda je bil narodnega in naprednega mi« šljenia. Bodi mu prijazen spomin!
Nemško opekarniftko velepod-jeije v Ljubečni pri Celin. Sirijo se vesti, da namerava neka dunajska tvrdka nakupiti najprej Koželjevo opekarno v Ljubečni pri Celju, potem pa še vse ostale ter napraviti edino veliko podjetje za izdelovanje glinastih izdelkov.
V Maribora so, kakor se nam poroča, tamošnji mestni očetje v zadnji občinski seji sklenili, povišati najemninski no veo na 10 odstotkov. Ta sklep je vzbudil med prebivalstvom mesta vseh slojev občo nevoljo in ogorčonost. Verjamemo!
Umrl je v Spitalu ob Dravi včeraj dvorni svetnik v pokoju Roman Waschioa. "Waschica je bil svoj čas dolgo nameščen v stavbnem oddelku tukajšnje deželne vlade.
Umrl Jo včeraj popoldne v Trstu prvi municipalni podpredsednik odvetnik dr. Feliks Venezian.
Smrten padec V Trstu je 20-mesečni otrok vinskega trgovca Kav-ČiČa padel skozi okno 3. nadstropja na dvorišče in obležal mrtev.
Umrl {o v Gorici bivši odvetnik dr. Adam Mraoh v starosti 84 let. V mlajših letih je bil hud iredentar
ter je kot pazinski župan leta 1865 v imenu občine pozdravil neko ire-dentsko prireditev v Fiorenči, vsled Česar je vlada občinski zastop razpustila.
Porotne obravnave v Trsta
se začno v ponedeljek. Na vrsti so razprave proti Andreju Giannone zaradi uboja, proti Karlu Miliču zaradi poneverjenja, proti Simeonu Sforzini zaradi tatvine, proti Ivanu in Mariji Ivančič zaradi goljufije, proti Karlu Boletu zaradi častikraje potom tiska, proti Antonu J a k i ču zaradi istega delikta.
Simulirana tatvina. Gostilničar Ivan Slavioa v Trstu je naznanil policiji da mu je bila ukradena listnica z 22C0 K, vendar mu ne verjamejo prav, da bi bilo to res.
Jabolčno cvetje nam je poslala gdč. Belica Orehkova iz Moravč, iz Škotje Loke pa neznan gospod zrelo rdečo jagodo. Obema lepa hvala!
Jutri   na ,,Grilovo nedeljo"
posetite vsi zavedni naprednjaki našo ljudsko veselico, (žegnanje), ki jo priredimo Vodmadčani pri Draščku v Bohoričevih ulicah saj „Vsak kraj posebnost svojo ima, imamo jo i mi; je tukaj polž, komar je tam, pri nas pa gril živi! Spitali smo grila letos prav pošteno, torej ne zamudite okusiti vsaj zadnje bedro.
Olepševalno društvo v Rožni dolini. Velika ljudska veselica združena z vinsko trgatvijo bo v gostilniških prostorih na vrtu g. Bali j a v Rožni dolini v nedeljo, dne 13. septembra. Spored: 1. Sviranje domače godbe. 2. Prihod očeta župana v spremstvu viničarjev in viničaric. 3. Šaljiva pošta. 4. Papirnata bitka. 5. Prosta zabava in ples. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina 20 vin., otrooi do 10 let so vstopnine prosti. Preplačila se z ozirom na blagodejen namen, ki ga ima društvo, hvaležno sprejemajo.
Prvi „Kinematograf Pathe11 prej „Edison11 na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope11 ima od
danes do vštetega torka sledeči ve-lezanimiv spored: Hodeča punci. (Komično). Ribji lov pod ledom. (Interesantno, po naravi posneto). Osveta rdečekožoa. (Drama v 18. slikah) Viseča svetil ika. (Komično). Izdelovanje oglja. (Interesantnna, po naravi posneta projekcija). Čudno potovanje. (Krasna projekcija v barvah). Dnevnik dovršenega gentle-mana. (Jako komično). Ako bi ne bilo predstave v „Elite Biographu" bo ta predstava v „Kinematografa Pathe.
Sad in cvet. Prijatelj našega lista nam je poslal češpljev cvet, katerega je odtrgal na nekem vrtu na Prulah s češpljevega drevesa, na katerem je letošnji sad že skoraj dozorel.
Nesreča. Ko se je včeraj dopoldne sluga Matija Kolar peljal po Starem trgu s kolesom in se pred urarsko trgovino g. Zajca izognil nekemu pasantu na hodnik, je na hod-
niku zadel v hišnika Karela Fabja-nija. Kolesar, kakor Fabjani sta oba padla v Zajčevo izložbeno okno ter sta pri padcu ubila pri oknu šipo, vsled česar so padle iz okna vse ure na hodnik in ima g. Zajec 82 K škode.
Nevarna igrača. Včeraj popoldne je na Opekarski cesti neki deček pred domačo hišo s kladivom tolkel po   nabasani   patroni,   katera je
eksplodirala in dečka tako poškodovala na levi roki, da so mu morali iskati zdraviliške pomoči.
V svet je veselilo 91etnega Martina Pereta iz Ponikve ob južni železnici na Štajerskem. Deček je doma ukradel 30 K ter si šel ž njim ogledovat krasoto narave. V Ljubljani ga je včeraj policija prijela in se bode dečka zopet izročilo njegovim staršem.
AretOVana je bila brezposelna služkinja Marija Kotarjeva, ker se je te dni vtihotapila v neko hišo v Kožnih ulicah ter svoji bivši gospodinji in sedanji služkinji pokradla več obleke. Izročili so jo sodišču.
Tatvina. Včeraj je bilo služkinji Mariji Kavsovi v »Zavodu sv. Marte« pokradene za 37 K obleke.
Delavsko gibanje. Včeraj se je Z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Slovencev, nazaj se je pa s posebnim vlakom pripeljalo 275 oseb. V Heb je šlo 8 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Neki gospod je izgubil 32 K vreden, siv površnik. — Antonija Perhaveeva je izgubila kratko verižico, vredno 16 kron. — Slikarski pomočnik Alojzij Fiala je izgubil bankovec za 20 K.
Drobne novice.
— Vest, da je nizozemska kraljica Viljemina že tretjič rodila mrtvo dete se sicer oficijalno zanika, vendar jo časopisje zdržuje.
— 200 milijonov primanjkljaja
izkazuje ruski državni proračun.
— Ruski car obišče s carico angleškega kralja, avstrijskega cesarja (?) in italijanskega kralja.
— Za italijanskega veleposlanika na Dunaju bo imenovan knez Frasso Dentice, a vojvoda A varna pride za veleposlanika v Berolin.
— Gregori, ki je streljal svoje-časno na majorja Drevfusa, je bil pred pariškimi porotniki oproščen.
— Kolera v Petrogradu se širi. Magistrat je nakazal za varnostne odredbe 100.000 rubljev ter nastavil 100 zdravnikov.
Telefonsko m ttrzojovno poročila.
Nameravan napad na glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Ptuj, 12. septembra. Nemci ill nemčurji hočejo preprečiti zborOvJi-nje družbe Ciril - Metodove. Po mestu se že ves čas po raznih lokalih govori, da bodo napadli »Narodni dom« ter vse pobili; na kolodvoru pa hočejo udeležnike napasti in jim S silo zabraniti vhod v mesto! Vse tO ve tudi že davno mestna policija. Bomo videli, kaj bode storil župan Ornig in mestni zastop, v katerem imajo trgovci in obrtniki večino! Naj le pride ljudstvo mnogoštevilno, da vidi dokaze Nemcev in nemčurjev nasproti Slovencem.
Volilna reforma na Štajerskem. Celje, 12. septembra. Glavni odbor »Narodne stranke za Štajersko« je v svoji seji dne 11. t. m. v očigled napovedane razprave o volilni reformi za štajerski deželni zbor sklenil pozvati slovenske deželne poslance, da morajo pri razpravi o volilni reformi v deželnem zboru zastopati z vso odločnostjo one najmanjše zahteve Slovencev, ki jih je sporočil izvr-šcvalni odbor »Narodne stranke« deželnemu odborniku Franu Robiču za klub slovenskih deželnih poslancev. V slučaju, da bi se nemška večina upirala tem zahtevani, je pripravljena »Narodna stranka« na najener-gičnejši odpor proti volilni reformi in poziva poslance, naj brez odlaganja prično v deželnem zboru naj-ostrejšo opozicijo.
Slovanski gostje v Trstu.
J ftfrtj 12. septembra. Snoči je bil v {Sorodnem domu na Čast slovanskim g08tV)HliIon^ers, ,ki se ga je udeležilo mnogCfbrfejtt^številQ ljudstva. Slovanskim gostom"*** n*.ibolj inponiralo, da se je kfa(afta>T^i3aWsuo tudi preprosto ljudstvo, drtavoi, ^ri so jih nad vse prisrčno pozdravljali. * Vrsto jia-pitnio je otvoril d*J.«posl*iv*<v dr. R y b a r, ki je pouds;jsiiMpblia? boj bijejo tržaški Slovenoi za so bjjuarcdri obstanek. Govorili so nadaijer »Ruti general Vol o dim ir o v, dr. Dobos-czvnski iz Krakova, češki drž. poslanec dr, Hajn, rusinski drz>oai poslanec D a vi dijak, Poljak C *i-mieo iz Varšave, Slovak dr. Bla.x*vi ki je napil delavcem, ki so ga vrnili kvišku in nosili na ramah, Ceh Žalni is Pisna, dr. Josip Mavčič, Lj. Tomašič iz Bel grada, urednik Hejret iz Prage, urednik „Kurjera
Lvovskega" Pol a k iz Varšave, dr. Gregorin ter končno Rybai\ Navdušenje je bilo nepopisno. Kdor je videl, ga ne pozabi nikoli
Dvorni svetnik VVsschloa. Dnnal 12. septembra. Tukajšnji listi priobčujejo brzojavko iz Spi tala ob Dravi, da dvorni svetnik Wa-schica ni umrl naravne smrti. Skočil je v potok Lieser. Njegovo truplo so danes dopoldne potegnili is vode. Kaj je pokojnika gnalo v smrt, ni znano.
Poavetovanje Čeških poslancev.
Pragi 12. septembra Češki deželni poslanci vseh strank bodo imeli te dni skupno posvetovanje, da precizirajo svoje stališče in svoje postopanje pri bodočem deželnozborskem zasedanju.
Zs ftaftlte manjšnjske šole.
Praga 12. sept. Deputacija čeških obrambnih društev odpotuje te dni na Dunaj, da vroči ministrskemu predsedniku baronu Becku sporne-nico v zadevi čeških manjšinjskih šol. Dr. Kramar proti Kestraneku.
Praga 12. septembra. Poslanec dr. Kramar je obelodanil ostro pisano pismo proti Kestraneku, v katerem mu očita pomanjkanje vzgoje, brez-taktnost in mu napoveduje, da ga bo radi podlih njegovih SUmničenj prijel Še na drugem mestu.
Delegacije.
Budimpešta 12 sept. Delegacije bodo sklicane 7. ali 10. oktobra. Deželni zbori bodo zborovali do 8. oktobra.
Volilna reforma na Ogrskem Bndimpestf, 12. septembra. Minister za notranja dela, grof An-d r a s s y, predloži načrt volilne reforme parlamentu v prvih todnih bodočega držav nozborskega zasedanja. Srbski kraljević Gjorgje. Belgrad 12. septembra. Prestolonaslednik Gjorgje, ki biva sedaj V Belgradu, je dobil od italijanske kraljevske dvojice vabilo, naj ju pride obiskat na grad Raeoonizi. Kraljevič odpotuje v kratkem tjakaj.__
Cesar Viljem na Alzašksm, Strassburg, 12. septembra. Cesar je poslal alzaškemu namestniku pismo, v katerem se zahvaljuje [prebivalstvu za presrčen sprejem. Na povabilo francoskega komisarja, naj si ogleda tudi francoske kraje, je cesar odvrnil, da obžaluje, da tega to pot ne more storiti, vendar pa se bo odzval vabilu v doglednom času. Francoska vlada je bila tako prepričana, da pride oesar Viljem na svojem potovanju po Alzaškem tudi na francosko ozemlje, da je poslala na mejo tri orožniške stotnije v varstvo cesarjevo.
Izpred sodišča.
Razprava proti Fr. Strmcntku,
ki je po Notranjskem in Goriškem ljudi sleparil s prodajo šivalnih strojev, je trajala včeraj do 7. zvečer. iStrmČnik je bil obsojen na 6 let težke ječe.
Gospodarstvo.
Nekaj o kakovosti pšeničnih mok,
Vzlic kolosalnim napredkom v kemiji se do danes Še ni posrečilo, iznajti aparatov in pripomočkov, s katerimi bi se zamoglo absolutno vrednost več vrst mok z gotovostjo določiti.
Navadno se določa vrednost mlinskih proizvodov s prostim očesom, in sicer se tu bolj gotovo postopa, ako se napravi takozvane „poskuse z vodou. Ti pa nam le tedaj nudijo vsaj deloma zanesljivo merilo, ako se gre za izdelke enega in istega mlina in tudi le v tem slučaju, ako ti oelo leto v enakem razmerju mešajo razne pšenične vrste. Nikakor pa se ne more pri poskusu z vodo kakih zanesljivih zaključkov izvajati med moko, ki je napravljena iz mehke pšenice in ono, ki izhaja iz trde pšenioe, in to bodisi z ozirom na kakovost ali Številko enega ali drugega proizvoda.
Ta tt'ma je letos posebno aktualen, kajti baš letos je razlika med mehkimi in trdimi pšeničnimi vrstami skoro 3 K pri metrskem stotu, katera razlika pa se še posebno dobro pokaže v kakovosti pšeničnih mok. Vendar bode začetnika ali manj izurjenega strokovnjaka iz mehke pšenice napravljena moka preje za se pridobila, nego ona, ki izhaja iz trde tiske ali banatske pšenioe, dasiravno je prva vrsta mnogo slabejša od druge.
Letošnje tiske pšenice vsebujejo jako veliko lepljenoa (klebarja), našlo se je celo partije z 48% lepljenca, res prava rekordna številka. Mehke, svetle pšenioe, tudi Če so še tako lepe, daleč ne dosežejo teh številk in, ker med ml en jem razmeroma več zgubijo kakor trde pšenioe, nikakor niso tako izdatne.
Da se dožene vsebino lepljenca, napravi se iz približno 50 gramov pšenične moke in približno 20/25 gr. vode testo, katero se potem v beli, Čisti ruti tako dolgo drži pod vodnim curkom, da počne is rute popolnomo
čista voda odtekati. Ako si odtekla vodo vi o vil, vsede se na dnu škrob. Snov, ki je v beli ruti ostala, je lep-ljeneo, katerega se stfhta in na ta način določi vsebino lepljenca pri eni ali drugi vrsti pšenične moke, pri čimer pa se naj upošteva še tudi to, da je dober lepljenee svetlorumene barve in se da v tanke niti izvleči, medtem ko se slab lepljene jako rad trga, je krhek, slinast in temne bave.
Zakaj pa zgubi mehka, svetla pšenica med mlenjem več lepljenca, nego trda pšenica?
Lepljeneo je sploh velik sovražnik slabega ravnanja, čisto naravno je, da se more mehko pšenico mnogo bolj zmleti v prah nego trdo, jekle-nasto, vsled česar je tedaj pri rdeči, trdi pšenici razdvojenje lepljenoa med mlenjem mnogo manjše, nego pri mehki pšenici. Vsled tega najde se v srednjih vrstah in pa mokah za kruh primeroma več lepljenoa, nego v finih vrstah, ki izvirajo is istovrstne mleve. To se razlaga s tem, da pusti fina, svilena, tanj či čas ta preproga pri sejanju finih mok večje molekule (kompaktnejše dele lepljenca) preteci, ki pridejo na ta način v naslednje številke.
Tako ima n. pr.: pšenična  %     %       % %
moka vode pepela lepljenoa škroba št. 0-3   10 6   041      11-7     70 — Št. 4-5   10 5   0 60      13 3      67 2 Št. 6—7   10 7   0 96      15-4      63 5 št.7Vo—8 9 5   155      14-9      61 — otrobi     10 7   5 46      14 3      43 6 odpadki    9 2   2 65      15 2 —
Oglejmo si enkrat testenine pri kakem trgovcu, ki jih od več tvrdk naroča. Iz njih se zamore takoj posneti, kake vrste je bila pšenica, iz katere je bila napravljena moka. Iz fine trde pšenice imela bode ta pasta lepo rumenkasto barvo, kakor da bi bili testu primešani rumenjaki, med tem ko je testenina, ki je napravljena iz moke, ki izhaja iz mehkih pšenic, belo-modre, medle barve, ki je vsled tega tudi mnogo manj redilna.
Razlika cene, ki nastopa med omenjenima dvema pšeničnima vrstama, pride tudi pri peku ali pa v domači kuhinji prav do veljave. Moka, ki je napravljena iz težke in fine tiske pšenice, dala bede vedno večjo množino lepegain boljšegakruha, kakor mehka moka, ker vzame prva vrsta mnogo več vode v se.
Razlika pri izdatnosti znaša jako pogosto po 10-15%, potemtakem reprezentuje tako fin mlinski izdelek — ako se 100 kg kruha računa s 30 K — za 3 K do 4 50 K večjo vrednost pri metrskem stotu, ne oziraje se še vrhutega na prikupljivo zunanjost in okusnost peoiva. _ —Ob
Zahvala.
Slovanski dnevi v Ljubljani so minili. Završili so se nad vse pričakovanje sijajno in slovanski gostje so z najboljšimi vtiski zapustili našo belo Ljubljano. Odbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" veže sedaj prijetna dolžnost, iskreno se zahvaliti vsem onim činiteljem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da so prireditve ob kongresu slovanskih časnikarjev uspele v vsakem ozira prekrasno.
V prvi vrsti izrekamo presrčno zahvalo slavnemu mestnemu občinskemu svetu ljubljanskemu, posebno pa preblagorodnemu gospodu županu in državnemu poslancu Ivanu Hribarju za gostoljubno pogoščenje dragih naših slovanskih gostov, za prepustitev velike dvorane v „ Mestnem domuu za kongres na posvetovanja in za vsestransko podporo pri vseh prireditvah. Iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem onim narodnim denarnim zavodom in posamnikom, ki so prispevali k stroškom za priredit\e ob priliki kongresa
Takisto se zahvaljujemo:
„Deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev,u v prvi vrsti njenemu ravnatelju g. dr. V. K r i s p e r j u za dekoracijo kongresne dvorane in za prireditev prekrasne, nadvse zanimive razstave v njej; pevskima društvoma .Ljubljanskemu Zvonu4* in „Slavcu" za prijazno sodelovanje pri koncertu, akademičnima ferial-nima društvoma „Savau in „Prosvetau za sodelovanje pri sprejemanju gostov, ravnateljstvom hotelov „ Union u in „ Malic" za znatno znižanje stanovanjskih pristojbin, predvsem pa ravnateljstvu „Uniona% ki je brezplačno prepustilo veliko dvorano za koncert, nadalje vsem onim, ki so dali blagohotno na razpolago svoje vozove pri sprejemanju gostov, končno županu postojnskemu g. Gregoriju Pihlu, načelniku jamske komisije g. vodju okrajnega glavarstva Franu Schitniku in odborniku g. davčnemu upravitelju Dom. Dereaniju, za sprejem in ljubeznivo pogoščenje v jami, „Sokolu" in odboru »Čitalniceu za sprejem, pevkam in pevcem pevskega društva „Postojne" in „Salonskega orkestra44 pa za prekrasno petje v jami.
V Ljubljani, dne 12. kimavca 1908.
„Društvo slovenskih književnikov In časnikarjev".
Dr. Ivan cavčar    Rasto Pustoslemšek
t. č. predsednik. t. č. tajnik.
Književnost
»Narodna  knjigarna« priporoča naslednje knjige:
Ivan Cankar: Aleš iz Razora.
Povest iz narodnega življenja. Broširan 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Ivan Lah: Vaška kronika. Zgodovinske poveti iz dobe turških vojsk, kmečkih vstaj in verskih bojev. Broširan 1 K 70 vin, vezan 2 K 70 vin., s pošto 20 vin. več.
Zbirka znamenitih povesti. Prvi snopič. Maksim Gorkij: Človek. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Zbirka znamenitih povesti. Drugi snopič. Vaclav Beneš: Brodkovski odvetnik. Roman. Cena 1 K 50 v, s pošto 1 K 60 v.
Rado Murnik: Najhujši sovražniki. Poučna razprava o roditeljih nalezljivih bolezni. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Ante Beg;: Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisna in zgodovinska razprava o koroških Slovencih. Z zemljevidom. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Fr. Lipič: Strahovalci dveh kron. Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko, turškim cesarstvom in slovenskimi ter hrvaškimi pomorskimi roparji. Dve knjigi. Cena obema 2 K, s pošto 40 vin. več.
M. Senčar: Cez trnje do sreče. Roman iz slovenskega življenja. Cena 1 K 20 vin., vezan 2 K 20 vin., s pošto 10 vin. več.
Fr. Remec: Premaganci. Novela iz ljubljanskega življenja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
K. Oblak: Stara devica. Povest. Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ante Beg: Ustoličenje koroških vojvod, kulturno zgodovinske črtice. Cena 30 v, s pošto 40 v.
Ceneno domač« zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ..Molloveg;a Seidhtz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koce prebavrjenja. Originalna skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpo&hja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom. t   36—13
Edino orliten le samo
THIERRYJEV BALZAM
s zeleno >fU AO kot varstveno znamko. Razpošiljam najmanj   12 2 ali 6/1 ali pat. potov. rodb. steklenico za 6 K. Zavoj nina zastonj.
Tbierryjevo centlfolijsko mazilo
i Razpošiljam najmanj 2 škatlji K 360 Zavojn. zastonj. Povsod priznani kot najboljši domači zdravili proti slabostim želodca, gore ciči, krčem, poškodbam, ranam Itd. — Naslov za naročitve in denarne nakaznice :
A. Thierrv, lekarna pri angela varna v Pregradi pri Rogatca. 1359—22
Zaloga t vseh lekarnah.__
Poslano.
= jVtislite na =
mnihouosraške =ceulie=
395—19 Od gld.
molki na trakove najfin. Izdelani 6*90 domski na trakove najin. Izdelani 5*75 damski nizki pariški najf. Izdelani 3*90
Tvornica lamo zo vsak par. Popravljanja točno In ceno.
HENRIK KEHDA
zaloga L kr. priv. čevljarske tvornice mnlhovosraSke.
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborne deluje dobre znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dleiino tn odairanjuj« neprijetno sapo lx uas» fl Štele 1«dlet« z nftTodon S H..
Bi gorođnecra gospodu M. iic-reaik«,
lekarnarju v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjiue neprijetno sapo iz ust in je naprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob, sato jo vsaksmn najtoplojo priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 8 steklenice Melus. listne in sobna voda.
Dovolim, da to javno oznanite, ksf }s res hvale vredno,
Leopold aangi, mastni tajnik. Metlika, M. aprila 1906.
DeL Ukana MiL Lousttka
f LJubljani; fetljm eitti «. 1
rajenega Fran s|aabinwpaa lubii mostu. 15 37
Darila.
U( ravništvu našega lista so poslali:
la drntbo sv. Cirila ta
Gospici Fani Kralj in Ana Matko v veseli družbi v Dovskem nabrali 2 K. — Gg. Ljudmila Tomazin in Pepica Sevc nabrale na veselici tel. društva »Sokol« v Zagorju ob Savi 7 K 2 vin. — Tarokisti v kavarni »Evropa« ob slovesu tovariša jereba, notar, s ub s ti t u ta v Kostanjevici 4 K. — Gosp. Lovro Sebenik v Sp. Šiški poravnave 6 K 60 vin., katero je plačal neimenovan nasprotnik vsled opustitve kazenskega postopanja. — Gg. dijaki diletantje del dobička veselice v Mengšu 45 K. — Rodbini Milavec v Cerknici 15 K mesto venca na krsto gosp. Dermelja. Skupaj 69 K 62 h. Srčna hvala!
Is Učiteljski konvikt11: Gospića Olga Jenko v Litiji pod devizo : V jazbini pri g. Jenkotu zbrani so darovali na predlog gosp. nadučitelja Andoljška 7 K. — Gg. dijaki-diletantje del dobička veselice v Mengšu K 5*—. Skupaj 12 K. Srčna hvala! Vsoto smo izročili g. Dimniku.
Za Primos Trubarje v spomenik. —
Gosp. dr. £ Šlajmer, pnmanj v Ljubljani 50 K. Živel!
Za akad. ter. društvo „Prosveta".
Gg. dijak i-diletant te del dobička veselice v Mengšu K 12"—. Živeli!
Zahvala.
Podpisano županstvo izreka tem potom še enkrat p. n. damam in gospodom pomožnega in slavnostnega odbora na Bledu, ki so tako požrtvovalno in vspešno delovali v prid pogorelcem, najtoplejšo zahvalo.
Županstvo Bled
dne 8. septembra 1908.
Frsnc Rus,
župan.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 7. septembra: Terezija Kune, prodajalka, 35 let, Karlovska cesta 17. — Marija Taškar, mestna  uboga, 71  let, Japljeve
ulice 2.
Dne 8. septembra: Marija Štele, posest-niča, 66 let, Poljanska cesta 26.
Dne 9. septembra: Amalija Žagar, delavčeva hči, 12 dni, Kolodvorske ulice 37. —
— Jakob Gartner, delavec, 27 let, Radeckega cesta 11. — Alojzij Zdravje, delavec, 27 let, Radeckega cesta 11. — Henrik Cesar, voznikov sin, 2 meseca, Krakovske ulice 19.
V deželni bolnici.
Dne 2. septembra: Ivan Gorjanc, krojač, 43 let.
Dne 3. septembra: Matevž PerčiČ, delavec, 44 let.      Jožefa Ehman, gostija, 54 let.
— Terezija Bradeško, gostija, 21 let.
Dne 4 septembra: Ivan Torkar, posestnikov sin, 18 let.
Dne 5. septembra: Juri Gačnik, sluga, 26 let.
Dne 7. septembra: Terezija Posega, služkinja, 48 let.
Meteoralotfno porodio,
SM. Uređaji zmeni Itak TM t
| septem. |	Cas opisovanja	Stanje barometra V SNS	t*	Vetrovi	Nate
11.	9. zv.	7283	19-3	sl. jzah.	oblačno
12.	7. lj.	7302	16 2	sr. jvzhod	del. obl.
	2. pop.	7305	187	sr jjvzh.	pol obl.
Srednja včerajšnja temperatura 1918 norm 15 5. Padavina v 24 urah 00 mm.
Zahvala.
3239
Povodom bolezni in smrti naše predrage matere, oziroma stare matere, gospe
Marije Štele roj. Murnik
hišne posestnice in gostilničarke
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Posebno pa se zahvaljujemo preč. šentpetrski duhovščini za pogrebno spremstvo, dalje slav. pev. društvu »Ljubljanski Zvon< za ganljive žal osti nke in slavnemu občinstvu, ki je prihitelo od blizu in daleč, da spremi pokojnico k zadnjemu počitku. Vsem in vsa* kemu posebej: Iskrena hvala!
V Ljubljani, 11. septem. 1908.
Žalujoči ostali.
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih.     94—i
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kaatnerju in Petru Lasniku in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
gostilno
v najem ali na račun v mestu ali v bližini. 3241 Kdo, pove uprav. „Slov. Nar."
Kolo
s prostim tekom se ceno proda*
Florljanske ulice štev. 31.
Sprejmeta se takoj 3256
kleparska = = pomočnika
pri G B očaku, Trilč (Gorenjsko). V prijaznem trgu Sevnici
se proda nova. zidana.
Protiizjava.
Z osirom na isjsvo mojega moža v „Slovencu4* pripomnim, da njemu sa menoj ni treba plačevati dolgov, ker niti sam sase nima dovolj. Ako mu kaj preostaja, naj porabi sa svoje otroke, da bodo bolj olikani ter ne bodo zmerjali svoje mačehe.
V Ljubljani, 12. avgusta 1908.
3^55 Jftartja JCozlatc.
Pariški nabiralec
kupuje stan denarle, staro delnice in srečke, lepo litogranrane, stare bakroreze, stare slike proti takojšnjemu plačilu. 3245—1 Podrobno navedene ponudbe pod „Nafden denar" na upravnistvo „ Slo venskega Naroda".
Sprejme so
II
z gospodarskim poslopjem ter lepim velikim vrtom, pripravna za gostilno, trgovino, poletno stanovanje, ali kot najemna hiša. Zdaj je prvo nadstropje oddano stalnim najemnikom. Hiša je moderno zidana. Denarja je treba le 4000 K, drugo se lahko prevzame vknjiženo.
Natančnejša pojasnila daje Matija Kozino v Sevnici. 3258-1
na brano in stanovanje. Mirna soba za studiranje s posebnim vhodom, v bližini realke.
Poizve se Gradišče 17, parter desno. 3261—i
Ura z verižico
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šleaka razpošilje val niča: prekrasno pozlačeno, 86 ar idoČo precizijsko aro na sidro, z lepo ver žico za aamo K 2' kakor tudi triletnim pismenim jamstvom        Po povzetju razpošilja
Prasko-sleska razposiljevalnlca
A. Grelb, K?akor/ 43.
NB. Za nengajajoče denar nazaj.
Od visoke c. kr. vlade dovoljen
p! itn zii
za prikrojevanje in šivanje
oblek 2359-»
Eme Schlehan v Ljubljani. Židovske ulice štev. 1.
Učenke se sprejemajo vsak dan.
Prodom Wjg po meri.
asF* Opozorilo*'M
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarni co, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posolila ali soudeležbe, obrnite se zaupno na
„Prvo zemljiščno upravo"
(Erste Realltaten-Vervvaltung) t Dunaj, VIII., Alberta*asse SO. t
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledan j a in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite. Največji promet s kupčijami med Dunajem In provlnoo. 3257
s.
Potrti globoke žalosti dajemo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš angeljsko dobri soprog, oziroma oče, brat, stric in zet, gospod
Roman Waschica
c. kr. dvorni svetnik v pokoju
včeraj 11. septembra t. 1. nenadoma preminul.
Pogreb  bode v nedeljo 13. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne v Spitalu ob Dravi na ondotno pokopališče. Prosi se tihega sožalja.
"IK ** %
V Ljubljani, 12. septembra 1908.
Marija Tomažič roj. VVaschica
hči.
Zdenka VVaschica roj. Simandl
soproga.
Biblana Simandl, zdravnikova vdova
tašča.
Marija Ulka roj. VVaschica Julija Kadlčak roj. VVaschica
sestra. sestra.
Hugon Ulka
svak.
Josip Hadlčak
svak.
Vsi vnuki, nečakinje In nečaki.
T #
Spretna učiteljica
se priporoča aaaa ponče'
o igranju no citre,
Cene zmerne. Pouk doma in Izven dom« Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo na gospodično Irao Obrekar, Hranllnlčna cesta it 7, I. nadstr. (Delavske hiše, 2a Bežigradom) v LJubljani. 3226-i
KrojaSU poči
za veliko delo se sprejme takoj 7 trajno delo pri Fr. Skrben v Lota,
3250
J«e se v Kalem
rxxlirx
z nekoliko posestvom. 3243—i
Kdo, pove uprav. „Slov. Narodau.
se sprejmeta na hrano in stanovanje v bližini II. drž. gimnazije.
Kje, pove iz prijaznosti upravni, štvo „Slovenskoga Naroda**.    3949 j
Prodajalko
vešča trgovine špecerijskega in manufakturnoga blaga, i&če službe na deželi. Vstop 1. oktobra. 3216-1 Cenjene ponudbe je poslati pod »prodajalka" na upravnistvo nSlov. Naroda".
Dijaki
80 sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje z dobro hrano
in pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago. Stanovanje se nahaja na Marije Terezije cesti v I. nadstropju 2765 6 Natančneje pojasnilo da g. Jo« sipina Lavrenčič, Marija Terezija cesta št. 11.
Proda ae lepa, majhna, nova
hiša z vrtom
njivami ali brez njiv, kakor tudi z gozdom ali brez gozda. Lastnik vrši v njej več let urarsko obrt, na kar se opozarjajo gg. kolege. Proda se prostovoljno radi družinskih razmer Cena se izve pri lastniku Valentiao Košmerln, nrarjn na Vrhniki. 3238 1
Se 16 let obatoieca
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeti
G. FLUX
Ctapesln ulice It 6 3220
išče nujno: več kuharic, hišen, gospođini, dana v oporo gospodinji, gospodično k deklici brez matere, bone za Egipet, 0-grsko in Berlin. Velika izbira boljših deklic, zlasti z izpričevali. Stalna mesta, dobro plačilo. Predstaviti se je takoj.
Vratna in kolikor možno hI ara poitrtiba zft«oto* lj«n».
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor-
Prost ne zo nalaneul noslov.
Zo konzorcij prve vrste, ki ro3polo$a z osrom-niml denar]!.
kupujem proti takojšnjemu plačilu v v gotovini gozdove, grssčine, rudokope in prOStOSledo vseh vrst, financiram in dajem posojila tvor* nioam, nstanavljnm drnibo, dajem posolila M Oteklo vseh vrst, dajem
denar sa zidanje in posojila nanje
in dovoljujem velike finančne kredite Natančne ponudbe pod Angleško - francoski Sindikat na upravnistvo „Slov. Naroda". 3244-1
Semenj
obnovll.ni ta živinski ta presta* lini kramarski bode 3248
17. septembra L L v Zagorju na Pivki.
Županstvo občine Zagorje
dne 10. septembra 1908.
06
8933
TF
0C
Dijaki oli delnice i Likarico
je sprejmejo no hrano In stanovanje
v boljšo rodbino v bližini realke in dekliškega boeja. 3i34—S
Naslov pove npravn. nSlov. Naroda."
Avtomobil
znamka Mercedes s 4 sedeži se ugodno prede.
Kje, pove upravnistvo „ Slo ven-skepa Naroda". 3162-3
Učenci in učenke
se sprejmejo ne hrano, in sicer za enkrat na dan proti plačilu 7 K mesečno v Trnovem na Notranjskem Ste v 3. 3204
Spretnega
stenografa
sprejme odvetnik dr. Ivan Skot v ŠrOrici Plača po dogovoru.    3138 4
Gospodična
ki je absolvirala trgovski tečaj (z odliko) želi službe v kaki pisarni ali trgovini v Ljubljani 3087 -4
Ponudbe na „Naredno knjigarno" v Ljubljani.
Odda so
velik lojsal
pripraven za gostilno, vinotoč ali izkuh. 3170—3 Več se izve Pred škofijo št. 19.
Lezioni itaiiane.
Srammatics, conversazione, litte-ratnra. — Prlnclpie li L ottobre S' annnncia dal 27 di questo, dalle 11 lino le 4 a Mtnje Terezijo cesta 4, part. 3232—1
Kupi 80 malo rabljen
landauer
Naslov pove gostilničar pri lfFi" govcu" v Ljubljani. 3140—3
Stanovanje
z 2 sobama, knbinjo, shrambo in vrtom se Odda takoj v sredini
Boine dolino št 2i3 pri P. C
3184-2
flbsoloentinjti
trgovskega teča|a
spretna v pisanju na stroju, korespondenci itd, zmožna obeh jezikov, želi primerne službe. Nastopi lahko takoj. 3 i 87—2
Naslov, v uprav. „Slov. Naroda".
ekljco ali
sprejme na stanovanje in hrano slovenska rodbina. ^Je*B pove upravnistvo „Slovenskoga Naroda". 3066-3
Gospodje
aH pa dijaki iz boljših hiš se sprejmejo na hrano in stanovanje v Vodoi stezi (Stari trg) štev. 1, U nadstropje 3139—3
Proda SO po prav nizki ceni večja Partija  ali  tudi  manjše partije
lepih
Naslov se izve pri upravnistvu «Slov. Naroda". 3168-3
SODE
ie dobro ohranjene! stare in nove
: proda :
I. Buggenig
t**tta na Rudolfovo žel. 5*
.". za perilo se išče. .-.
Vprašati v trgovskem ačlllššn Mahr v LJubljani. 2929-3
s državnim izpitom, teli poučevati ta   jezik,   kakor tudi   igranje na klavir.
Več se izve v up ravništvu „ Slovenskega Naroda". 3194-3
Lepo stanovanje
v solnČni legi, obstoječe iz 2 sebi
kuhinjo, Jedilne shrambe in kabinete ter s porabo perilnice in delom vrta se odda za november na Dunajski cesti št. 60. 3217-1
Lepa prilika!
Dobro idoča trgovina z galanterijskim blagom se takoj preda
zaradi družinskih razmer.
Pisma naj se oddajo na upravnistvo   „Slovenskoga   Naroda" pod
imenom „Pribodnjost"
3235-1
Kouočnica
v Ajdovščini na Primorskem se Odda v najem z vsem orodjem in stanovanjem vred. Oglašajo naj se samo taki, ki imajo podkovsko Šolo.
Naslov pove upravnistvo '„Slov. Naroda". 3212—1
galanterijske  stroko  in stroke
Igrači ki se lahko izkažejo z dobrimi izpričevali in referencami, zmožni slovenščine in nemščine, se iščejo. Nemško spisane prošnje naj se naslavljajo na trgovski gremij v Mariboru na Štajerskem. 32:8-1
V najem se odda dobroldoča
tik cerkve v prijaznem trgu ob železnici na Spodnjem Štajerskem, in sioer s 1. prosincem 1909.
Več se izve pri g. Ani Tančic,
Šmarje pri Jelšah. 3234-1
Brlvnico
ne daleč od Ljubljane, prav dobro obiskovana, brez konkurence, se zaradi družinskih razmer
proda ali zamenja
z brivnico v Ljubljani.
Naslov nBrivnlca"i poste re-stante, Ljubljana 3*15
Priliko zo nakup!
Prekrasna
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
2EO«€>**0 Z*«» « *■ v nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlaćeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 8 14 ftO vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic. ura 8 pozlač. verižico za a kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, Izioz ur Krakov it. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb. Za neugajoče denar nazaj. 3222
Apno
najboljše kakovosti po smernih cenah priporoča 3i53—3
F. VVEINBERGER
poieitnlk .parale v Zagorja ob
Ljudevit Borovnik
puskar   v Borovljah (Ferlach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje, vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llustro-46 vanl ceniki zastonj. 37
40 konjskih sli, oziroma pogorel mlin ležeč 25 minut od kolodvora PodrošČica, ob deželni cesti, pripraven za kak umetni mlin ali kaj drugega ter
polog stoječa hiša se oone preda.
Več se izve pri Marke Kometter na Bistrici i pošta Št. Jakob v Božu, Koroško. 3219-1
Ob pričel %u šol
3236—1
priporočava svojo
velikansko zalogo oblek
ja   dečke   in    deklice   v vseh velikostih, do najnQjih cenah.
Gričar §• Jrfejač
Ljubljana, Prešernove ulice s t. 9.
trn O
OJ —
o. S
(S
e
o
1    53 - fiO e —
j* cT <u b »• i «s
■5* 9*~Z «
* CUD o C*    v c
o> o o) rt1 > £
• "^r o _ -K u o— mt d) c* o
tmmm b0
g» J a T ro ujm
£ O q* rt •! -2=
75 n
ra h a —.
m5 c     2 s .
CJ ^ --
~ — —  ■* rs P|
I
J.
sj
c — o E = tt
5 X o. 5 5 .
»SS«*«**
mm
O. d
T*   > M   ci n
n
4)
o.— o
rt S Oftv
o *
a
V ~-> «Ctt
S v I ta S rt*^*tb £S 5^ S?
S^SatsTI
l^BB-gg »
—_     « t rt _ .
tO o 4>
s 4» B a> .?5 o. o. c > 01
1
« rt~. a I >^ 5 M c*=~ rtCM Ol£
SUKNA
In modno ^ s blaso zo obleke
prtporoea firma
Karel Kociai
tvornico zo sukno
v Humpolcu
Tvomiske cene.     Vzorci Iranko.
Proda se
hišo
št 203 v sredini Boino doline pri LinUfenlf pripravna za vsakogar. Hiša ima 4 lepa stanovanja, eno z dvema sobama ter lep ograjen in z drevjem zasajen vrt. 3185—2 Več ravnotam.
Sprejmeta se v stalno delo
v
3:80—2
vajenec
pri Simonu Negru, kleparju v Po-sto|nl| podružnica v Ceknici.
- Prava istrijanska -
ina.
Zaradi preo bile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej
belo vino liter po 26 vin. fini teran „   „ 21 „
Ceniki in vzorci brezplačno na zahtev anje. 2828—13
Cantina sociale cooperativa
Veliko zalogo
jramofonotf m plošč
tudi s slovenskimi k omadi;
plošče od H. 1'SO
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2391 Ljubljana, S ari trg 26. 12
Sprejme se takoj
trgovski pomočnik
spreten špecerist in železntnar. Le
z dobrimi in priporoČljimi izpričevali se vp oš te vaj o. — Sprejme se tudi
učenec
star 14 let, ki je dovršil vsaj ljudsko šolo v trgovino s špecerijskim blagom in železnino. 3145—3
Franc Guštin
trgovina z mešanim blagom v Metliki.
Sprejmejo se:
strojevodja, Sa»1^ dva cirkularista, dva hlapca za gozdarstvo ter več delavcev.
Več se izve na parni žagi v Ko-privniku ali pr« Dom. Lusinu v Ljubljani j Jenkove ul. 18.    3068 -4
C1
Nedosežno
hrinlnooejJa ame-x rlfka Iznajdba T
Ugtfensko gumasto blago za moške. Porabno na leta. Patent K 4-60.
Gez 2 miljona kosov prodanih v kratkem času.
Higijensko gumasto blago ss ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili naj prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*60.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene snamke) mn pošlje diskretno in poštnine prosto,  sicer  50 vin.  več,  edina prodaja
+H.A0ER, tvornice zo ga-J. -maflo blago. -T
Da..I IZ 2, Nu.4ori.ntr. 3—0.
Slivov Li
tropino vec vb*-* anJNkl brinovec
se dobi v sodili od 00 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi ka-- novosti v ———
veležganjarni in rektifikarni sadja
1. ROSNER k Co., Ljubljana
Si- Stiha, poleg Esdsrlsvs pivovarna
Zapisovalca nihtov
ki je ta posel že opravljal, išče .». takoj&nji nastop stavbna firma .*.
R. Smielovvski. 3230 2
Zdrava, močna
80 nujno
išče.
dojilka
Vprašati je v posredovalnici za službe v Šelenburgovib ulicah 0 v Hubljani._3201-2
Učenec
80 sprejme v večjo špecerijsko trgovino v Ljubljani. 3183—2 Izve se v uprav. »Slov. Naroda".
k otrokom se išče. Ponudbe pod „odgojiteljica" ns
uprav. „Slov. Naroda".
3228-2
LfS^š I a«  blizu državnega ko-lm        lodvora v Sp. Šiški, IliAl;,    obstoječa  iz šestih alalsleVVS stanovanji na lepem
in mirnem prostoru,  Je naprodaj Več se  poizve  v Koslerjevi nllei štev. 118. 3137-6
Zidarski polir
ki je veSČ samostojno voditi stavbe, se sprejme takoj pri Ivanu Ogrinn,
oblast, konoes. zidarskem mojstru, Earlevska cesta 5/1. 3206-2
2
eta
na stanovanje in hrano
v boljši družini.      3i64—5
Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda."
Dva psa (braka)
sta se izgubila na braka d i v Dobrem pelin. Eden je bel in sliši na ime „Belo", drugi je bel s Črnimi lisami in sliši na ime „Tek". 3177—4 Oddati jih je proti primerni nagradi pri Jakobu Zalazniku, Stari trg št 21 v LJubljani.
Komi
21 let star, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, vojaščine prost in z lepimi izpričevali, IŠŠO Službe v kaki ljubljanski špecerijski ali manufakturni trgovini. Ima lepo pisavo ter bi bil vporabljiv tudi v komptoarju. 3207—1 Ime se izve pri uprav. „Slov. Naroda".
Blagejničarka
s prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, teli Službe v kaki trgovini ali kakem drugem trgovskem podjetju v Ljubljani. Vešča je tudi pisalnega stroja. Vstopi lahko takoj. 3181—1 Cenjene ponudbe pod ,zvestoba( poste restante, Ljubljana
Mizarske ~anj pomočnike
.'. sa stavbno in pohištveno delo .*.
sprejme tekel 3200—2
JAKOB HOMOVC
mehanične mizarstvo v Cerknici.
Železno metersn
znotraj obita s cinkasto pločevino,
dalje
stroj a oblikovanje lesu
in 2 velika
krušna vozova
dobro ohranjena, se preda po niski
ceni v gsnoovi Uit. Bimaka s seta v LJubljani. 3202-2
8U
C38C
40
IB
JB
3367
6446
Za jesensko sezono! f**.
v Za jesensko sezono!
id
32 "-1
Mestni trg št. 14.        ^n ■   ^i^smr—       Mestni trg št. 14 priporoča v veliki izbiri modtrits ttishke in trds angleške, dunajske, plišaste in vsakovrstne druge klobuke, kakor tudi moško perilo, rokavice itd, po starih cenah, »sr PreRupcI lma]0 popust.
se sprejme v bližini realke na lepo stanovanje, dobro hrano in postrežbo.
Naslov se poizve v npravniStvn Slov. Naroda. 31 8-3
Učenec
se   tako]  sprejme v  man fakturno trgovino 3i97 3
I  KPRFP Mubljans. _le l\LDLl\t   Stari trg 9.
Proda 80 iz proste roke lepo, veliko
posestvo
ob lepi cesti, s sadnim vrtom, go zdom, travnikom in poltem. Proda se tudi živina Posestvo je vredno 34 000 K. 3214-2 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
na prostem, ki se obrestuje s 6%, ima 10 stanovanj, velik zelen vrt, vodnjak, 1100 seinjev zemlje okoli hiše, 10 let proste hišnega davka,
pripravna za vsako obrt, blizo dveh tvornio, se proda iz proste roke pod godnimi pogoji na Selu štev. 26 pri Ljubljani. 2921-4
Vodovodi
RBMlljMlle. kopališke naprave
8664- 91
inženir - hldrotekt
Konrad Lachnik, Uubliana
Beethovenove ulice Štev. I.      Brzojavi: LochnU-Uiiulloiii.
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
ravne
išče stanovanje s hrano.
Ponudbe s cenami na upravnistvo Si. Naroda do 13. sept. t. 1. 3122—2
Dljat aH pspolna
iz boljše rodbine, se sprejme na hrano In stanovanje.
Naslov pove upravnistvo „Slov. Narodaa. 3182-3
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ped transe št 1
priporoča 37
vae v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih cenah.
Popravetočno in ceno.
Vnsnjs naročila zobrstno pošto.
)(enrik Sabothy
c. in kr- nadporočnik 93. pešpol^a
Grelce Sabothi; r0j. Jfartet
»l poročena.
Jfrnov, 12. septembra 1908.
3254
istrsko vino:
Teran a 20 K1001 trni burgundec a 32 K1001
Deli    „    d 44 K 100 1
dalje 00 bi belega namisnega finega vine 9 % jakosti, Čisto belo, zeleno, za eelo partijo 28 K 100 1 postavljeno franko na postajo Montona. Sode za majhno partijo 200—400 1 tudi na posodo. — Dobiva se pri posestniku Josipu Ritossa, Ksrojba
V Istri. 3192 2
Posestvo
na prodaj! -mm
V enem najlepših krajev Sp. Štajerske (letovišče) se proda pod ugodnimi pogoji posestvo, obstoječe iz lepe hiše, gospodarskega poslopja ter krasnega sadnega vrta, v obsegu 13/4 oralov, zasajenega z rodovitnim drevjem; vse v najboljšem stanju.
Več se poizve iz prijaznosti pri tvrdki H. Suttner, LJubljana. 3ii9 - 4
Krasne
BLUZE
največja izbera v/ svili in drugem :-:   modnem blagu tudi po meri. :-:
Veakovretna krila, perilo In otročje oblekce
priporoča po najnižjih censh
M. KRISTOFIČ s
por. Bučar
STARI TRG it 28. Nl
Na porodničnem oddelku deželne bolnice je izpraznjena začasna slulba
pomožne babioe
z letno remuneracijo 600 K in 20% draginjsko doklado.
Prosilke za to službo naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje
do 30. septembra 1908
pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljeni.
Kova krojaško obrt.
Vljudno naznanjam, da sem otv
oril v Ravnikarjevfh ulicah štev. 3.
krojaško obrt
in se priporočam cenjenemu občinstvu za obilna naročila, zagotavljajoč solidno in ceno delo ter točno postrežbo.
Z vsem spoštovanjem J 1*2 It C   Vlf ŠIČ
krojač,  Ravnikarjev e ulice 3, LJubljana.
3247 1
83
Dne 21. septembra 1908 dopoldne ob 9. uri se bodo I prodajali v Spodnji Šiški štev. 77 pri Ljubljani na" javni dražbi v stečajni sklad tvrdke J. C. Juvančič
spadaj      . yinski tansportnj soji
različne velikosti. Natančnejša pojasnila pri podpi-sancu.
Dr. Viljem Schvveitzer
stečajni upravitelj.
H
I }
ik
3233—1
27i6     Glavna zaloga v lekarni
Ub. pl. Trnk6czy]a o Uubllanl.
ki ima skušaj, in prakso v požlahtnevanju dreves intrt in se l.hko isfcaže s dobrimi spričevali, dobi mesto na Impolskl graščini. 3*. Ponudbe naj se pošiljajo na graščinsko »pravo Impolce, po«« R.dn«.
6
Spreten poslovodja ^s
ki zna kak slovanski jezik,
m    se takoj
za Žago, kjer se izvršuje tudi mlzsrstvo in sicer za Bosno. 3173—3 Samo taki, ki so že poslovali na takih mestih naj pošljejo pod šifro Spreten 10" svoje ponudbe na upravnistvo „Slov. Naroda".
Ml Popolnoma novi (31
lirotki klavirji in planini
se ceno prodajajo ali dajo v najem.
Dobro preigrani klavirji so v zalogi od 80 K naprej. Prevzemam
vglaševanje in poprave, kar izvršujem najbolje.
Jerd. Sragatin
Ljubljana, Florijanske ulice It 42.
S
A e
N
e
v*
«
B
& I
' Pritn&rius
dr. U. Gregorič
I ,jni>? jnna
Kronsbo ustno vodo
EUODIH
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode.
Cona 2 kroni.
Tesen in zima 1908.
8
Glavna zaloga v lekarni
«r Ji
Ob. pl. TrnR6czy]g u LJubljani.
Umetni in trg. vrtnar |^
3246-1
mi
Otvoritev jesenske in zimske sezone! 7 Popolnoma sortirana zaloga^
= za jesensko in zimsko sezono =
In nojoečjo Izbira moike in domske obleke ter
Angleško skladišče oblek"
O. Bernatovič « LjuMjIlui. MCSlnl tU flW. 5.
,., Ljubljana
© Kolezijske ulice 16
1279    se priporoča sa 23
nassdltev vrtov, parkov in balkonov. — Velika Izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, preiimujočih cvetlic g> (perene)f krasna cvetlična w grmovja, koniiero, cvetlice za okna in balkone.
Izvršuje iopk«, veaee in bukete za razne prilike.
Delo umetniško okusno In po solidnih cenah.
Trgovina ■ fietlleaml itd. NaroČile na deželo hitro In vestno
1 *X* *m* »K* OK* OC* »M* *M* OS* - M« »M* »X*
£jubljana, jKestm trg 5
Angleško skladišče oblek
O* Bernatovič.
r 9 ^
jKoška konfekcija:
Čez 2500 oblek od   .   . K 8 — naprej „   1500 površnikov in
zimskih sukenj   .   . » 12*— »
»   2000 plaščkov . .   . »   T— » »   300 kožušnih sacco
s krznastim ovratn. »16'— »
»   2000 suknenih hlač . » 3*90 »
Deška konfekcija:
Čez 1800 oblek   ... K 390 naprej »    500 plaščkov s kapuco ..... » 3 90 »
»    250 površnikov in
zimskih sukenj .   .    » 8"— »
V zalogi čez 1000 velour-klobnkov
in kap od K
» »
Damska konfekcija:
Jesen, in zimske obleke od K 10— nap. Jesenske in zimske jopice » Jesenska in zimska krila » Jesenski in zimski ran-
glani.....»
Jesens. in zimski paletoti > Dežni plaščki s kapuco > Suknene   in delainove
bluze ....
» »
39)
Dekliška konfekcija:
Velika iibira oblekic, paletotov, deinih plaščkov in »imskih sukenj.
■o K 5 80 ln čez 5000 klobukov 1*- naprej. 3240-1
36
Uni trgovci železninske stroka si —- • ■ , ,no naganjati, da prično s»o|e trgovine .   s,avnemu ob6ln*tvu
15. septembrom 3227
,„ zvečer zapirati ter prosijo, da se občinstvo na to ozira
ic Golob, Valentin Golob. Štafan Manu >hneider * Verovšek, F?anc sTupioa^'
Zaloga pohištva
ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
Nijfitja zaloia imdilh ii iijfiMtlh
otroških vozičkov
Ih iivadM do najfinejše
žime.
M.Pakič
v Ljubljani.
IzdelovatelJ vozov
FRANC VISJAH
UdOma, Rimsko cesta ttei. 11
priporoča svojo bogato zalogo tai te rabljenih
O O
»5—37
avlja kompletne sobne oprave.  Vedno velika izbira. Tapetniško
'.o in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825 - 9
iaŠtor
i
frešernoTO ulice Ste m>
Ljutoljanar
j
f Prešernovih nlioa.li 6t. O
Na|vic|a zaloga losklk, daisklh liotraiidl še*l|ei, čttliat za lawn-tennl* In pristali
foliserstia goratih Čevljev.
Elegantna
Iti     2095 15
■ °**&~*eiianf lako okrona
-*l IzvrSItev po vseh eenah
MMM.HMMnm<min-----,
J. KEBER
trgovina z monufokfurnlm In perllnlm blagom
na Starim trgu št. 9
pripore ia
vence in šopke za neveste
ter
nagrobne vence
po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
MOIaBMONQM)NOMQM0NON<MC
££aisew
Borax
Za gojitev lepote in zdravja. n2o-5
n^toei^fcoraks daje koži nežnost in svežost, jo dela belo, je izvrsten za snaženje
zob in ust, je v vnliko olajšanje ob katarju in hripavosti, Kaiser-borakS omeči vsako vodo in je najboljše sredstvo za i naženje kože. Pristen samo v rdečih kartonih >o 15, 30 in 75 vin. z nat. nav. Nikoli odprti Kaser boraksovo milo, Tola milo in Tola parfum, Kaiser Boraks. — E Uni izd. za Av.-Ogrsko BOOlfMIl VOITH, Dunal III 1.
g Otiopedično zdravilni zavoDJ
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oraina raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izobčen hrbet, neenake rame« neenaka ledja itd »e nahaja
na Turjaškem trgu št. 4,1. nadstropje
Pojasnila daje dr« Ivan Oraien ob svojih ordinacijskih urah od 9. od 10. dopoldne in od 2. do 3. popoldne v
VVoifovih ulicah št. 12.
3043-2
i. prua državno gimnazija
w Ljubljani
, Tominoua ulice št. 10, zrooen »narodnega doma".
c. kr. prvi državni gimnaziji se prične šolsko leto 19081909 s
no službo božjo v domači kapeli
dne 18. septembra 1908
Nanovo vstopajoči učenci se bedo vpisovali za prvi razred dne 15if stale razrei    dne 16. septembra od 9. do 12 ure. učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je zglasiti dne 17. sep-
>ra dopoldne.
Natančnejša pojasnila se čitajo v naznanilu v šolskem poslopju.
|Po naredbi c. kr. dež. šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, št. 2354 se učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ranim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, jijanske gimnazije sprejemati saJRO po dovoljenju G. kr. deželnega ega sveta. — Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to
8046—3
E»TaT<
6. ĆADE2
v IdubUani
Mestni trg št. 14
poleg UrbaoSevfl manufakturDa trgovina
priporoča 37
klobuke
čepice, razoo moško perilo, kravate, ovratnike ili
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zaMevaJt* pri nakupu kar na kratko zavitek ali zaboj&efc „cikorije'*', temveč določeno znamko:
„Franck^
da imate zagotovilo za vedno Jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah,
papirju in z podobnim natisom ponareja,
Im* nsteUstvo c. Kr. I. državne simnazlje v LJubljani dne 31. avgusta 1908.
tno za inženirje, stavbne podjetnike, Mine posest-nike in hišne upravitelje.--—
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, "kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo
patentna dltnnttka
dvojnata vrata
i
-m
■		
	r—-- "J i ! S" \ V \	
r	\ i	
■/■■	i       i 1	L
	L '	
		[j 1 7
		
TJ
-™---i----- o a
(C. kr. avstr. patent št 26.175 od 1. junija 1906.) Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim prednost pred vsemi drugimi. — Mestni magistrat ljubljanski predpisuje ta : razpisom 2l.[avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa jih priporoča z okrožnico z p- maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. 2480 -5
Pojasnila daje ^ Štricel), dimnikarski mojster.
rajo se v vseh železninskih trgovinah ali pri L Štrlolju kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar
Ponarejajpje patentnih vrat se kaznuje po patentnem zakonu.
I fi I
3«enske in zimske obleke, @
Odlikovan
s častno diplomo In zlato kolajno na HX dunajski sns: modni razstavi n k s
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Joslplne. ::
krojaška obrt
? Ljubljani, Selenburgove ulice Ste?, 3
■e priporoša v izgotovljanje molkih oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja. Prlsnano solidno delo In smerno oono. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno I zalogi.
Telefon 684.
GEBURTH
2912—4
Ustanovljeno 1362.
RUDOLF
c. Ia te. d.^ror3=Li ^^jŽe^^ strojaailc
DUNAJ, Vili, Kaiserstrasse 71, ogel Burggasse. Največja in najobsežnejša zaloga vseh vrst
klirilflitl nen preprosto in elegantno opremljenih in posebno najfinejše v ognju !\UI lllllil JJtU emajlirane peći z nikljastim kovanjem.
Trajnogoriloe peći za kurjavo s premogom. — Regulirne
polnilne peći od 15 kron naprej. — Ognjišča, Štedilniki in <
strojna ognjišča vseh velikosti. — Najboljšo I plinove peči
in kamini, črni in emajlirani. — Železno peči a pesnicami
■* za kurjenje dveh ali treh sob.
patentni vstavki za glinaste peči. — Sušilni
aparati.
sal
P
^ '   - aparati.      ,       — *hL
Trajnogorne etažne [peči 0£3T za peko. fi™!
površnike, sukne in aezne I flajnoveje moDele -as
plašče za gospode in dečke l m za ilame in deklice
Najbogatejšo zalogo la na|-raiooii ■taa|ao Izbiro
kiovUeu In honnonllev
Ima
Alojzij Kraczmer
Izdslsvoleo klsvlrjev In sodns za-prloolonl zvedoneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št 4
Kleinmavr & Bamberg
v Ljubljani, na Kongresnem trgn štev. 2.
popolno zalogo
po izredno nizkih cenah      1 priporoča
Konfekcijska trgovina
i«4      A. Lukič
Pred škofijo 19.  tjubljana   Pred škofijo 19. |
Vadna m v
salagi preiSMaml sa brezhibni klavirji.
mem obiranje lm
▼SOk na tukajSnjih in II. državni gimnaziji, poučnim jezikom, na o. ženskem učiteljišču, na Šoli tukaj, na zasebnih,
zunanjih u&lilčih, slasti na o. kr. I. in na o. kr. državni gimnaziji s nemškim kr. višji realki ter na o. kr. moškem in mestnem dekliškem liceju in višji dekliški ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
IJskMjo vaeai • lotosa«v. Olavss saitspitvs tvornih flrn Ii. SImb. aorfer sta Dunaju, Ctohrttder Stlaftl mm Dua)a, Avgumt FSrsiar w liffbava, Tli. Hama-aara v lalpakesa. Za vsak, pri ■osi kspUts klavir doaala Jasaolaa. — Najsiaja lBS>a«aJ«almlaa. —
šolskih knlis
najnovejšik izdajak in po najnižjih cenah.
navedenih knjig se dobivajo zastonj. 3213-1
Naistarelša In največja štajerska trgovina i vinom lito
spretnega zastopnika
= a Kranjsko In Spodnje Štajersko. =
Ponudbe pod „K. N. 200" na upravništvo „Slov. Naroda".
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trbovoljsko promogokopno družbo v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano tovrsten PoapUaaaael ■ caeaaaaeaaaO v tedm
jodnaJcomerni, vb© od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določena prod đpiae glecte tiskovne In odporne trdote •tale*' niodkrlljnjoel dc-broti. kakof
tudi svoje priznano izvrstno sms* mm trn m
Pi*Ipe>roćlla in spričevala*
časnih uradov In najeiov.lrjtih Ivrdk ao ne rsspols&<
Can.raliii urad: lj, Inp Mgziml ians
2887- 4
aaa
LJubljana Stari trg 26
priporoča svoj dobro ure)eni
:: optični zavod::
kakor  rasna očala,
sčipalce dalinoglede toplomerje, srako* merje itd. — Očala in ačipalci se napravijo natančno po zdravniškem
receptu. 37
Velika zaloga
Ceniki za optično blago In separatni ceniki ur ln : zlatnino so razpošiljajo franko.
zlatnine in irebrnlne.
Jmatc H pesek?
Izdelujte cementno blago!
Tvornica  za stroje, vtiskalnica in tlačil-niča v Pfaffstattenu pri Dunaju
izdeluje vse sisteme strojev za cementni strešnik, podložilno vtisnjeno pločevino, modele, kalupe za cevi, hidravliške in stiskalnice s kolenčastim vzvodom za zidno opeko in skrije. 2928—4
Cenovnikl in pojasnila zastonj!
■fŽTiftJ. T i iti
------ . -----— .
Pomanjkanje spanja in kava!
Ako radi pijete kavo, pa po njej ne morete spati, ali Vam tolče srce ali ae Vam tresejo roke aH občutite sploh kake nepriličnostj, poizkusite enkrat kofeina prosto kavo HAG (varstvena znamka rešilni obroč), ki se dobiva po vseh boljših prodajalnicah V* kilo za 1 K. Primerjajte tudi okus te kave s drugo vrsto enake cene in isprevideli bodete, da ji tudi v tem pogledu gre prednost. Je boH mile in prikupne slasti in ima polni, lepi vonj najžlahtnejsih vrBt. To je edina kava, ki jo ob slabokrvnosti, nervoznosti, bolezni na led i ca h, protinu itd. zdravniki kratkomalo dovoljujejo, ker ji je odtegnjen škodljivi kofein. Kofeina prosto kavo HAG izdeluje pod stalnim nadzorstvom ke-miškega laboratorija Fresenius Wiesbaden trgovska delniška družba za kavo v Bremenu.
Ne dajte se premotiti od prodajalcev, ki je 5e nimajo, nego sodite sami.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:
Trojan & Koppauer, Dunaj, IX Z, Flacbtgasse Z.
4*
Samo 6 dni
Havre-New Tork
Francoske prekomorske dražbe.
Edino nolkrolia črto čez
Bazel, Pariz, JCavre v »Ameriko.
Veljavno vozno listo In brszplsčns pojasnila dsjo zs vse slovenake pokrajine
MT  samo  "Val 349 32
oblastveno potrjena potovalna pisarna
CJnbljana     Dunajska cesta 18 Cjnbljana
t novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Tlgovco".
I
BARHENTOV, g ■■ FLANEL ■■ ■
■ MODNEGA BLAGA ■
| platna, dam as ta, kanafasa itd., j
■ vse novo, ki jih franko pošilja ■
■ znamenita uvozna tvrdka ■
!v j. Havliiek a br. Podebrady "
311—1
(Kraljevina Češka.)
I
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron franko po povzetju.
Ml Bajne
nmetni in trg. vrtnar v Cjubljani
Korlovsko cesta itev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih isdlfc, listne in cvetoče rastline, vrtnice, zimotrajne cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja,
različne konifere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone in okna.
Priporoča se za nasaditve parkov in vrtov. — Trgovina s cvetlicami. Izvrševanje šopkov, vencev L L d. Oknsno delo ln zmerne cene. 37
:: Zunanja naročila točno, s
Persil
moderni pomoček za pranje
Popolnoma neškodljivo! Ni klorl
Enkratno kuhanje — = snežno belo perilo ! = Ni treba drgniti In krtačiti,
Mić perUnlka!
Hrani delo,  čas In denar I Enkrat poskušeno, 1658 9 vedno  pablf eno X
Edini izdelovalec na Avstr.-Ogrskem
Bog »mil Uoith. T)nna},111/1.
ffl/
Najbojje za zobe.
l)r. Richarda lasna barva
118515 za las« in brado c
neškodljivo in tako] učinkujoče.
>TEINTURE RICHARDSo,
Svari ae prod ponaredbamil
Dobiva se v zadevnih trgovinah.
Slavni učni točil za aspirante enoletnih prostovoljcev se
»Pruem zoirebikem volno-prlpravl]olnein zcu
te dni pričel.
Vpisovanje za ta tečaj je mogoče še do 31 13. septembra 10O8 po tem roku samo izjemoma in to po dogovoru.
Pobliže pri zavodnem ravnateljstvu, Zagreb, Eukovičeva u
Tvrdka nitanovUenn 1.1858.    Telefona a Danci ft. 350 m ft. 2058;
Veletržec z vinom
A. KAJFEŽ, Kočevj
Fllijalke s
LJUBLJANA, (prodaja na debelo). i ^
DUNAJ L, Hohermarkt št. 3. (restavracija) DUNAJ XVI., Sechshaus, Viadukt štev. I (restavraci ^^DUNAJ XV., Mariahilfergurtel 33 (prodaja na debelo
i
C
0i B
I
m
mi
e 1
Solidna postrežba Z
Pozor!
na
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg it 16.
2800—10
srba : 1% latj
Telefon štev. 262.
te <
Oeo. kr. avstrijske     t^f     državne železnice,
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne
Odhod Is Mnbliane ini, iaLi
5-50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, (Lž^žčiTrst, c. kr. drž. žeU Beljak čez Po-dro zjco, Celovec , Prago. 7 o7 utraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-26 pred pel d ne.   Osebni vlak v smeri: Ice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
n-38 prod poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žeL, Trs dri. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
1- 05 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*4-5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (Čez Pod ožčico) Celovec, Praga.
7-io z veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
io-40 ponoei. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica dri. Sel., Trst dri. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zveder. Osebni vlak v Kamnik lO-OO peneči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo
eb nedeljah in praznikih.)
1. maja 1908. leta.
■ohod v Llnslisno fni, itLi
ene zjutraj. Osebni vlak ta Beljan žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsti,]
8*34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja,S Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-22 pred poldne.  Osebni vlak ia Celovca, Beljaka juž. žel., čez Pod*: in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic,:
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Ko Straže Toplic, Rudolfovega, Grosup
3-50 popoldne. Osebni vlak ia a juž. žel.. Trbiža, Celovca, BeJjan Podrožčico) Gorice dri. iel., Trn žel. Jesenic, Tržiča.
6*BO zvečer. Oseb. vlak Iz Pragc, C< Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zveoer. Osebni vlak lz Kočevja,! Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-45 zveder. Osebni vlak iz Beljak žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (ia rožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri Jesenic, Tržiča.
H-50 ponoči. Osebni vlak is Trbia lovca,   Beljaka  (čez Podrožčico) dri. žel. Gorice dri. iel., Jesenic
Dohod v L|nbl|ano ari. kolodn 6-48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnin IO-59 pred poldne. Osebni vlak ia Kai 6 IO zveder. Osebni vlak ia Kamnin, 959 penedl. Osebni vlak ls Kamnika i ob nedeljah in praznikih.,
(Odhodi In prihodi so označeni v m svropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsti
Zastonj
se vsako leto milijoni razmečejo za zdravljenja, pri čemer gotovo nobeno prerazličnib. zdravilnih načinov kakor kopeli, masaža, mazanje ni ostalo nepoizkušeno, samo oni zdravilni način, s katerim so zlasti poslednja leta dosegli precej velikih uspehov, namreč »električno zdravljenje« v največ slučajih v veliko Škodo bolnikov opuščajo in sicer zato, ker največ trpečih ničesar ne  ve,  da obstoja   tako   učinkujoče in    pripravno   domaČe zdravljenji
Da bi srečonosnl zdravilni način med bolniki in trpečimi zlasti med takim ki jih muči nervozno s t, nevrasten tj m\9 revmnllzem, t»olečli»** slnvt ln v križu, želodčne ln ereveene bolesti, ilvenc »l( bost, ohromelosti Itd. ln sploh slabosti vsake vrste men strucocljeke neprilike, bolesni maternlee, naj pošlje spodaj stoje« kupon na naš naslov, na kar nemudoma pošljemo giatis in franko svojo 64 stm obsegaj očo ilustrovano
I
brezplačno knjigo
32'
razpravo o moderni elektroterapiji.
EleKtroteropevtlSka ordinacija
no Dunalu, I., Schwangasse 1,1 s/2, I. nadstr.--
Kupon za brezplačno knjigo.
i
I
Na
aaa Dunaju, Schwanggasse 1,1 s/2,L nadstr.
Prosim, pošljite mi knjigo „Eine Abhaadlung flber moderne Elektro-Theraphie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:__________....._________________________Naslov:____________________-
41
v od c. kr. deželne vlade dovoljeno šolo
za krojno risanje in izdelovanje oblek
se vrši s 1. septembrom 1908. 30763
Marija Nachtigall-Slavčeva. Rnoflove ulice it. 5.
istotmn se sprejmejo sosplce z dežele na stanovanje In brano.
Odlikovan s »loto kolo|no ▼ Po-rlzn 190« ln s zlato kolofno lu kriicooi v Londonu loto 1895
j!
Večja, prostostoječa, elegantna
Zo jesensko sezono!
Krasne
okleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Konfekcija £L r\tine
Ljubljana, DucrsKi trg <rtet». 3-
Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
tu ia inozemskega blaga
za naročila po meri,
/. Stalne, izredno nizke cene! .'.
stanovanjska hiša
masivna, na novo eidana, s 8 sobami,
leži
m*m uioaivii«, ^---- ob oestd, za trgovino ali kako
obrt jako pripravna, voda v hiši, gospodarsko poslopje, velik sadni in zelen-*..'j jadni vrt, zasajen z najžlahtnejšim sadjem, njive in travniki za okoli 15 kosov velike živine ob raoijonalnem obdelovanja tndi za 20 živine, deli za steljo ' in les, in sioer bukov, igličast in meoesnov.   Vse v dobrem stanja. Različni prostori za dobivanje peska.   Ponudniki naj se blagovoljno obračajo na naslov „G. H. D. 1000" poste restacte Gor. Mozelj na Kranjskem, nakar i dobe nadaljna pojasnila »
3331 — 3
858 -58
The Gresham"
? zavarovalna družba za življenje v Londonu,
pod nadzorstvom c kr. avstrijske in*angleške*?lade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost  hvstrijskih zavarovancev pripoznala i
K 33,743,421 70.
Izvod Iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905 ......K   32,677.. 80'-
2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 .....„ 223,817-069- —
. . „ 5I5.093-054-— .   .    „ 7,223,290-—
Ant. Presker
krojač,
37
LJubljana, Jv. Petru c. 16
priporoča
svojo veliko zalogo goto vili oblek za gospode in dečke, Jopie in pla&čev za gospe, nepremo61|lvih bavelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
3. Izplačane police
4. Splošni presežek"; dne 31. dec. 1905 .... „
i9 v-i* Iv sv.  presežka s
Dobiček zavarovancem....... .K
Dividende in obresti    .   . ..... . ,,
Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere............... . „
5,295 843- — 726.575*—
1,200.872
2383-1 -     7.223.290--
Kovi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in
poštnine prosto.
aeneralno zastopstvo v^Ljubljani, na Franc Joieiovi cesti št. 17 pri
GVIDONU ZESGHEO.
Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mestu in na kmetih, se^takoj naBtavjjo s stalno plačo in provizijo.
izvrstno zimsko kegljišče!
rs
KI CS
rs
>
C*
Restavracija „Narodni dm" t Ljubljani.
Cenjenim gostom vljudno naznanjam, da sem se iz arene
preselil zopet
v sprednje restavrocUsbe prostore.
Postrezal bodem kakor dosedaj vedno z dobro kuhinjo ter izvrstno pijačo, osobito z dolenjskim čičkom iz Zajčeve kleti in štajerskim rizlingom.
Čas ulico 8 visarjsv ceneje
Vedno sveže d-elnišlsLO pivo. Sprejemam abonement na obed in večerjo.
Kegljišče sem letos popolnoma prenovil ter je še nekaj
večerov v tednu prosto. — Vljudno opozarjam slav. kegljaške klube, da se kmalu oglasijo.
Se priporoča z vsem spoštovanjem 3120-4 Emil 22Zeržs2 ^rLiVr, restavrater.
ISl
rs i/%
5
Naznanjam slavnemu ljubi;anskemu in zunanjemu občinstvu, da prevzamem z
■O. septembrom
restavracijo G. Aurovih dedičev
«k kil)
v WolJovih ulicah v Ijubljani.
Dolgoletna gostilniška praksa — bil sem med drugim tudi 10 let poslovodja restavracije hotela pri MaliČu — je porok za to, da bom vodil restavracijo v vsakem oziru najbolje in v popolno zadovoljstvo p. n. občinstva.
Točil bom priznano izborno Aurovo pivo in samo pristno različna vina, ki sem jih sam osebno nakupil.
Prevzamem tudi abonement na kosilo in večerjo ter bom tudi sioer vsekdar imel na razpolago okusna topla in
mrzla ledila — vse po nizkib cenah ;
Za obilen obisk se priporoča
Matija Pikel
restavrater.
3195-2
aVa aVa aVa aVa aVa aVa aVa aVa aVa aVa aVa aVa ava ata ata ata a'
% % * m
toV»V
Vsak dan svez
3
sladoled
ledena kava
a
ae dobi
si
o slničlcnrnl
J. Zalazi
Stori m il 21.
---.-,--, I
Odvetnik
dr. Anton Švigelj
vljudno naznanja, da je otvorit svojo
= odvetniško pisarno :
v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 22
v prejšnjih prostorih „Zadružne zveze".
3209—1
l
2321 5
o»W
Krasne Kravate, najnouejse bluze,. = fina orhnln In spodnja krila = i
priporoča
fi. Uivod-jtiozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trg. ter salon za damske klobuke.
Filijalka v Kranju, Glavni trg. =
1
I
»Glasbena Matica" v Ljubljani.
Vpisovanje v
i t8°9ato "3 glasbeno šolo
UlSlrOf 3D1 C6H1K I     se bo vršilo 14., 15. in 16. septembra dopoldne
klobukov
za dame In dekleta za spomladansko In poletno = sezono =
i
i
razpošilja, franko In brezplačno
modni salon
Henrik Kenda
od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure
v društveni hiši v Vegovih ulicah štev. 5.
Redni pouk se prične 18. septembra« — Pogoji sprejema: 1. Društvenina staršev 4 K na leto; 2 vpisnina za vsakega učenca 2 K; 3. ukovina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, fagot, rog, trobento, fozavno ali harfo po 4 K na mesec; b) za solo-petje po 8 K! na mesec; c) za teorijo ali zborovo petje v šolskem zboru po 2 K na polletje; 5) za pripravljalni tečaj zborovega petja po 2 K na mesec; d) za harmonijo po 2, odnosno 1 K na mesec; e) za kontrapunkt ali kom« pozicijo po 4 K na mesec; f) za glasbeno zgodovinopo dogovoru.
3189-2
Odbor »Glasbene Matice''.
119
Učne knjige
JPreo
za use srednje in ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne ln risalne ter druge šolske potrebščine
v najbolji! kakovosti In po zmernih conah
priporoča
L. Schwentner
Prešernove ulice Štev. 3 v LJubljani.
3161—S
Jzvedbe vseh v bančno
poslovanje spadajočih - -   transakcij.   - -
J. C- MAVER umimno, mm ui
1841
Manufakturna trgov na na debelo in drobno.
Zaloga suknenega lod nastega in manufaktur - -   nega blaga.   - •
+
Mjitt
Tiak gnmaatiflpredmet.
tu»iLkiiL    Za to dobite it veledne higienicne rzorce, 6 ▼*orce? K 1*0, 1*   vsoreev   K  3*40, 2b vsorcev 6 K 80 h poleg najnovejšega llnstrovanega Gonovnlka m na-
1|#   vodilo sa uporabo francoskih in aaoe-I^L   riških gumastih predmetov, tu ca t od ■ m 9u h   oaprej. V  zalogi so vse kuriozitete, mnogo novosti, is de) oje Najcenejše in direktno ee kuri le na pismeno naročilo. Diskretna pošiljate*, isloga t<>> aru l»lillt; tfutiiHPtlli prfdniHov.
Dim »j, L, Wlpplingersirasse 15—10. 836—28
----_
Gričar&Mejač
[T
rrateraoveTnjjca it tj
3166 3
Marija Sever
učiteljica za klavir
Jurčičev trg it 3, I. nadstrop|e
je dobiti doma od 10 do 11 dop.
iL
Popolna oprema
sa novorojenčke
otroško pr^rilo
▼ aalogl sa vsako starost pri po roda mana trgovine s eorllosa
C J. HAMANN V
i.JIHlJAVA
Perilo lastnega isdelka ^    1870 UšUMno<M,**a 1970. A
um
Zastonj in poštnine prosto naročajte v-:v ' moj novi veliki .. •
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
urar In trgovec
v Ljubljani.
FR. ČUDEN
Šolske knjige
za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej. Dekliško šolo,
! ža obrtne hi strokovne šole
Ima v najnovelsih izdajah v zalegi
jfaro&na knjigarna v £jttbljani
s
m
>
•o
> >
-O
S I
O 'iz tf\
M
KO
'57
> o d
d
<
8
i
5 m
«
s
?
o*
a
e 4
4 S
;
m
e Ki
je iiamganjtc :•: najnižjega :•: ittJOFa:-:-:*:-:-: In art&fv&vafgz-
Največja
zaloga
Elegantne pomladanske novosti:
Otroške čevlje Ameriške čevlje Dokolenice (SOUlOSe) v največji izberi. ^
T ii vrsi nin k a kakovostih po smernih cenah.
Pm ii iijuiii ttim Mi« " lsv$l»
Szantiter
Jelenbursooe ulice 4 * LJubljana * fclenbursooe ulice 4
Ceniki sutoni In poštnine prosto.    Innsnla naročila toćno proti poTietlc
Lastnina In tisk »Narodne tiskarno«.
laaai
.teli ln odsoToral aroi-lk Kasto Eoa*«l»»««»«