gotovini
~Leto IX, it. 68
Ljubljana, torek 20. marca 1928
Cena 2 Din
Dtn
Om . —
P®
Uredništvo i
_ , , KnaOova oftca štet. $/L r*tekw ftt. aoya ta «804, ponoči tudi »t. 9034.
MapM •• vrsftai*.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko
_________
tena tL 11.84* - Praha dalo 76.1*04 W<en,Hr. n^ui-
UobUaoa, 19.
8 vCeraJSnJIm dnem je fronta kmečko-demokratske koalicije v Sloveniji tako krepko in tako globoko potisnjena naprej, da je nobena sila več ne zaustavi na poti h končni zmagi.
Nehote se spominjamo nazaj predvojnih in medvojnih časov, ko si je le mak peščica omiadincev zapisala v svoj program veliko idejo jugoslovenskega osvobojenja in ujedinjenja. Vsa ©ficijelna slovenska javnost jih je takrat žigosala kot izdajalce ter pozivala, naj ne zažigajo strehe nad svojim lastnim domom. Padle so pod silo razmer težke žrtve mladih idealistov, a njihova eaanisel je vendarle zmagala. Tisti dan. ko je bila napovedana svetovna vojna, •o bila vsa slovenska srca deljena že v dva, četudi ne enako močna, tabora. Nikdo ni razlagal ali utemeljeval, zakaj vendar pa Je bilo tako, da so tedaj hipoma začutili eni jugoslovensko. drugi p« 90 ostali s svojimi čustvi na strani Avstrije. Bolj ko se je bližal konec svetovne vojne, tem hitreje in močneje je rastlo število prvih, tako da so ob prevratu tvorili avstrijakanti samo še ne-gnano peščico. Naša nacijonalna misel Je zmagala, četudi so že preje podlegli njeni prvotni borci v Sloveniji.
Tudi Kmečko-demokratska koalicija ie nastala na veliki ideji, ki je psihološko in socijalno ekonomsko utemeljena na glavnih principih človečanskih in državljanskih pravic. Ako smo se pred desetimi leti borili za zunanjo našo osvobojenje. se borimo s Kmečko-de-mokratsko koalicijo ob desetletnici Jugoslavije za našo notranjo osvoboditev, sa svobodo, pravico, poštenje in enakopravnost Kdor upravičenosti tega boja ne vidi, je slep in kdor nujnost te borbe ne prizna je nezaveden ali pa nepošten.
Akcija Kmečko-demokratske koalicije je že daleko presegla meje strankarskega gibanja. Z neodoljivo vehemenco se razvija v občenarodno gibanje, ki mora zagrabiti v državi vse, kar misli dobro in pošteno. Tudi v sami Sumadiji se temu gibanju ne bodo mogli dolgo upirati. ker elementarne velesile ne ostanejo lokahzirane.
Sedaj je na vrsti Slovenija, da »e s hitrejšim tempom v celokupnosti pridruži mogočnemu pokretu Kmečko-demokratske koalicije. Mnenja smo. da je tudi za SLS še čas, da revidira svoje stališče v državni politiki, da spozna pogrešnost in zablodo svoje dosedanje poti. pa da pravočasno preokrene, kakor Je pravočasno krenila koncem svetovne vojne. Ako Radič in Pribičevič odkrito priznavata, da ju je združila bridka izkušnja desetih let, zakaj ne bi tega priznal tudi dr. Korošec, zlasti ker mora videti, da je samo zamisel Kmečko-demokratske koalicije odrešilna za vso državo, še prav posebno pa za vse prečanske kraje s Slovenijo vred.
V tako odločilnih trenutkih, ko gre za definitivno zmago dobrega nad slabim, ko gre za usodo države in naroda za desetletja, morajo stopiti popolnoma v ozadje posebni interesi poedinih strank, osobito pa osebne ambicije poedinih političnih, voditeljev. V takih zgodovinskih trenutkih treba širokogrudnosti In daleko vidnosti
Vsi znaki govore tudi za to, da stojimo« pred revizijo ustave. In če smo Slovenci že res kaj zagrešili na Vidovdan-ski ustavi, ali ni maT napočil čas, da sedaj pokažemo svojo zrelost in vsaj sedaj najdemo platformo za skupen in složen nastop? Ce kdaj zadnjih deset let, je danes prišel čas, da Slovenci kot celota mislimo na nam vsem skupne, najm vsem višje Interese.
Zapisali smo te vrstice v nadi, da pri voditeljih SLS ne bodo našle gluhih nšes in ne mrzlega srca.
Rb.
Preti novo krizo vlade
Beograd, 19. marca. p. Vladni poslanci ne Prikrivajo, da preživlja sedanja vlada svoje poslednje dni. Po sprejetju proračuna bi bila po informacijah is vladnih krogov Narodna skupfičina poslana za kratek čas na počitnice, mogoče samo ra teden dni. Nato naj bi ■prejela nekaj nujnih zakonov, ki so neobhodno potrebni, za sredi aprila pa se pričakuje kriza vlade, ki pomeni konec Vuki-ftevičevega režima.
Kombinacije in ugibanja
Novi režimovski manevri proti
KDK
Beograd, lf. marca. p. Nooojtnja cPravda>
toroča, da se pripravlja kombinacija, v katero bi vstopila KDK, toda brez Stepana Ra-diča. <Pravda» nadalje zatrjuje, da so se pašičevci združili s centrumaši pod vodstvom dr. Ninčiča in da s ozirom na to v svojem tisku predstavljajo položaj sedanje vlade kol slab. Marko Trifkovič, Boža Maksimovič hi dr. Ninčič baje delajo za ustvaritev kombinacije, ki bi zamenjala sedanjo. Po sprejetju proračuna v Narodni skupščini bi pri-Sla takoj na dnevni red ustvaritev te kombinacije, v kateri bi sodelovala Radičeva stranka, vendar pa brez St Radiča. Ker je ta vest popolnoma neosnovana, je ni treba posebej demantirati.
■ ■ >..«<
Zopet burna seja Narodne skupščine
Razprava o nujnem predlogu glede razdelitve vojne odškodnine v Črni gori. — Kako so cincarji špekulirali z obveznicami
ratne štete
Beograd, 19. marca n. Dana Šn ta seja Narodne skupščine se ie pričela ob doI 10. dopoldne pod predsedstvom g. Agatonoviča. Po odobrenhi zapisnika so bih objavljeni nekateri sklepi ministrskega sveta, med drugimi sklep od 6. marca o znižaniu carine na modro galico.
Nato ie prišla na razpravo resolucija posl. Dimitrij) Vujlča o nakazilu 15 miliionov zlatih mark zetskl oblasti na račun reparacij. Razprava o tem predlogu ie izpolnila vso sejo. Debata ie bila zelo živahna in ostra Govorniki, ikorai izkliučno črnogorski poslanci so navarali strahovite podatke o korupciji ta zlorabah povodom razdeljevanja materliala in denarta iz reparacij.
Posl. Vujič ie utemelieval mirnost svojega predloga kakor ie naglaša! predvsem tz dveh razlogov in sicer, da pokaže Narodni skupščini vse nezakonitosti, ki so se godile in da opozori vse osebe, ki žele priti do svojih pravic pri fondu za izzolačilo vome odškodnine, da se pritaviro rednim ootom in na način da prideio do zaslužene podpore Navajal le razne zlorabe, ki so be vršile z voino odškodnino. Med drugim ie omenil da je minister za kmetiistvo nabavil izredno veliko število plugov ter fth drago plačal plugi pa so za našo zem'lio povsem neuporabni in propadata Kritiziral te tudi postopanje ministra za promet ki naroča in plačuje v inozemstvu take predmete ki Hh imamo dovoli doma ta rib izdeluiemo v naši državi, dočim bi n. pr. lahko tračnice sprejemal na račun reparacij Kot člani komisli bi se morali oošiliati strokovniaki. ne pa Ornfpfeii
Stepan Radii; To niso partizani, temveč lopovi! In Nemčija ki vidi te lopove, postopa z njimi kot z lopovi.
Posl Vujič: Že deset let obstoja naša država in vendar je dobila najmanj reparacij, ki Ji pripadajo Največje grdobije pa so se dogajale z obveznicami vojne odškodnine. Pri teh zlorabah so sodelovali tudi posamezni ministri, ki jih pa raje nočem imenovati
Posl. Pavlo Radič: Imenuj jih. da ču-Jemo!
Posl. Vnji<: Ko so bile obveznice vojne odškodnine razdeljene prebivalstvu, so začeli beograjski špekulanti hoditi med selja-ke ter kupovati od njih te obveznice po 50 do 60 Din Ko so špekulanti pokupili vse obveznice. so jih naložili v svojih bankah in podjetjih ter jib kasneje začeli prodajati na borzi po 400 Din.
S posebnim ogorčenjem je zatem posl. Vujič govoril o vojni odškodnini, ki jo je dola naša država od bolgarske vlade v višini 800 milijonov levov. Od teh 300 milijonov levov pa vlada ni dala narodu niti pet par.
Vojvodinski radikali proti vladi
Beograd, 19. marca, p. Tekom včerajšnjega dne se je vršilo po Vojvodini več shodov radikalne stranke, na kateri so govorniki najodločnejše obsojali sedanji kleroradikalski režim, ki ga smatrajo škodljivega tako za stranko, kakor za državo. Oblastna organizacija radikalne stranke v Subotici je imela konferenco, na kateri je bila sprejeta zelo ostra resolucija proti vladi. V resoluciji ugotavljajo, da je politika sedanje vlade, izražena v državni upravi Vojvodine. absolutno škodljiva za naše na-cijonalne interese. Resolucija nadalje naglaša. da se tekom zadnjih 10 let ni še nikdar dogajalo toliko nezakonitosti in da je zloraba državne oblasti dosegla pod sedanjim režimom vrhunec. Resolucija končno zahteva, da se s to prakso takoj preneha.
Tudi v drugih mestih so zavzeli zborovale! enako stališče. Značilno je dejstvo, da so skoraj vsi govorniki napovedovali skorajšnji padec sedanjega režima, ki se ne bo nikdar več povrnil.
Aktiviranje nslužbeniškega davka
Beograd, 19. marca. i. Generalna direkcija davkov je razposlala vsem davčnim oblastem knjižice za plačevanje davka iz uslužben-skih odnošajev. Te knjižice morajo nabaviti tudi občine. Po 1. aprilu se ne smejo izvršiti nobena izplačila, podvržena določbam uslužbenskega davka, ne da bi se zadržali odnosni davki, ki morajo biti vpisani v knjižico ter istočasno zabeleženi v posebnem spisku.
Seja šefov vladnih strank
Beograd, 19. starca (p.) V predsednt&tvn vlade se je nocoj vršik konferenc« šefov vladnih skupki Velje VukAčevnča, Ljube Davidoviča, dr. Korošca m dr. Spafae, ki so razpravljali o političnem položaju in vipražamjah, o katerih razpravlja nMnflstrski svet, zlasti o vladnih amamd-manah in delu finančnega odbora.
Sprememba zakona o prometnem osobju
Beograd, 19. marca (p.) Posebna komisija prometnega ministrstva za izpremembo zakona o prometnem osebju, ki posluje pod predsedstvom pomočnika generalnega direktorja g. Fra-niča. Je izdelala prvo redakcijo tega načrta, ki bo sedaij odposlan v izjavo vsem zainteresšra-
(ffiganizaoiajn.
Poslanec VuJlč je pri tem pokazal skupRFlni
akt kmeta iz pirotskega okrožja, ki je zaprosil bolgarsko vlado, naj mu izplača re-kvizicijsko priznanico. Bolgarska vlada mu je odgovorila, da naj se v tem oziru obrne na našo vlado, kateri ie izplačala za vse svoje priznanice 300 milijonov levov.
Stepan Radič: <To je strašno in vi 8e mislite. da hočemo sodelovati s tako vlado. Mi nočemo imeti lorvove To so lopovi, v tako družb ne bomo šli.»
Nato je poslanec Vujič razkril skupščini kako postopa finančno ministrstvo s svojimi fondi in kako vrši uprava voine odškodni ne razne mnterijelne in osebne izdatke, ki so v nasnrotiu s členom 21 zakona o izpla čilu voine oškodnine Tako ie izplačala za tri prinrosta kolesa za žrebanje obvezni' celih 33 000 Din. za železne blagajne 140.000 Din. za nadurno delo uradnikom direkriie državnih dogov samo v 1. 1925 nad 100.000 Din. enak znesek pa kot dnevnice raznim nepotrebnim komisiiam fonda voine odškodnine so bili nadaJie iznlačanl noeames-nim nradnikom zneski po fiOOrt do 7000 francoskih frankov na ra?nn dnevnic in potova-nia f spalnem rasonn v Pariz 13. januarja 1926 ie bilo izpisanih na račun dnevnic zopet 9R 100 Din To ie ve« denar, ki bi se moral dati narodu, dočim so ea državne oblasti razmetavale na vse strani.
Nato ie posl Vujič dokazal, da le bila nnša	pri dn!-av»h n« račun rcnaracij
oškodovana enkrat *a 37 milijonov Din. drnarič ra 2« miMionov Din. kar predstavlis vsote, s katerimi bi mo<do nrometno ministrstvo zTTa^iti cwrromn«» delavnice ter popraviti ves nnš železniški park. Vlada }e favorizirala pri reoaraciiab posameznike med niimi ie tudi trgovec s nremooom Jo-čič. ki se ie nnfe^ obdolži radikalni stranki s tem da ie darovnl 3 milijone Din za zgradb ra<l'V»1ne!ra doma. Končno je navedel posl. Vuiič. da ie vse te podatke zbral kot član unrnve voine odškodnine. Odkritja poslanca Vniič^ so napravila na vso skupščino porazen utis.
Za Vlečem je govoril bivši SrnogorsM n*W-strsfkj predsednik A?i <?«?!« Rado vid. Med tre*o-vtm zovoroim ie došio de i-.-MIkesa prepira med opozicijo hi vladno večmo. V debati so ww<oriH S« poslana! Novica ŠmUč. dr. Sefoula Drljevlč bi Ptmiša Račlč. Posl DrMevič Je prav tako kakor poslanec Virjnč navedel brezprimerne slučaje korupcije pri reparac^si^h dobavah.
Končno ie govoril zastopnik zunanjega ministra dT 5".«memV)vič. kii }e pojasnjeval način razdeHtve reoaraoi^fh dobav ln odkloniM mij-nostf predloga Nato je nujnost odM<w'la seveda tudi vladna večina, nakar Je bila seja ob 1. zaključena; prihodnja bo Jutri ob 9.
Obnova Demokratske
zajednice
Beograd, 19. marca. L V političnih kro»
gih je vzbudil veliko pozornost današnji sestanek Ljub« Davidoviča m dT Spahe. Zanimivo je. da je temu sestanku prisost« voval tudi Milan GroL Politični krogi za» tr ju je jo, da so odnošaji med demokrati in muslimani stopili v novo fazo, ki pomenja ponovno zbližanje obeh kril Demokratske zajednice. Dt. Spaho namerava za paT dni odpotovati v Sarajeva
Kongres socijalistične stranke
Beograd. 19. marca. p. Glavni odbor socijalistične stranke je imel več sestankov, na katerih je bilo med drugim sklenjeno, da se letošnji kongres stranke vrši 15. in 16. aprila v Beogradu. Plenarna seja širšega strankinega odbora se bo vršila dan poprej. Kongresu bo predsedoval bivši minister Vitomir Korač.
Jugosloveni na mednarodnem učiteljskem kongresu
Beograd. 19. marca, L Na mednarodni učiteljski kongres, ki se bo vršil v Berlinu početkom meseca aprila, odpošlje UJU več svojih zastopnikov, in sicer pet članov Izvršnega odbora predsednika Vlado Petroviča, Tihomira Ko-stiča. Bujico Petkoviča, Pavla Flereta in Živojina Ojorgjeviča. Poverjeništvo v Beogradu bo odposlalo poleg tega še tri zastopnike, poverjeništvo v Zagrebu pa enega. Dalje se udeleži kongresa še okoli 20 učiteljev iz raznih krajev naše države.
Nov pravilnik za veterinarje
Beograd, 19. marca. L Minister aa kmetijstvo je podpisal nov pravilnik o postavljanju veterinarjev v samoupravni službi. Ta pravilnik je stopil v veljavo 15. t. m. Občinski veterinarji, ki sodelujejo pri pobijanju živinskih kužnih bolezni in ki vrše tudi ostale strokovne funkcije v javni službi, morajo imeti strokovno kvalifikacijo in se nastavljajo pod istimi pogoji, kakor državni veterinarji-
UJNŽB za železniške delavce
Beograd, 19. marca< p.) CMavna ■prava Udra-ženja Jugoslovenskih narodnih železničarjev ia
brodarjev je izročila prometnemu ministra spomenico, ki zahteva, naj se v čim krajem času izdela pravilnik o prometnem delavstvu. S tem pravilnikom naj bi se uredili vsi dosedanji neurejeni odnošaji v tej panogi železniškega
Finančni minister in opozicija
Stvarna razprava na včerajšnji seji finančnega odbora. Demokrati se vznemirjajo radi popuščanja finančnega
ministra napram KDK
Beograd, 19. marca (p.) Dane« dopokine
se je vršila seda Narodne skupščine, popoldne pa je pričel razpravljati plen um finančnega odbora o fin. zakonu Skupščina je dopoldne razpravljala o predlogu resolucij posl. Dimitrije Vujiča glede razdelitve reparacij v Črni gori. V razpravi so sode. lovali skoro izključno poslanci iz Črne gore.
Seja fin odbora Je bila mnogo bdi za. miniva, ker ie prišlo na raiej tudi do znatnih političnih momentov. Predvsem se je opazile, da te finančni minister dT Bogdan Markovič zlasti pozorno poslušal govornika KDK dT Krajača in zavzel napram njegovim zahtevam zelo ustrežljivo stališče. Pris-tal je na posamezne niegove zahteve in v njihovem smislu tudi spremenil dotične člene fin zakona kar je privedlo do tega. da mu ie St. Radič neprestano klical »Ži-vio« Pripetilo se je to kakih osemkrat, [stotako se je opazilo, da so govor zastopnika KDK dr Krajača pozdravili tudi radi-
kalni Slani fin. odbora, ko ga h sakftofit.
V svojem govoru se Je posl. dr. Krajad zahvalil fin. ministru za njegovo nsrtrežlji-vost ter le iaraizH svoje obžalovanje, da že prej ni prisostvoval sejam fin. odibora in se tako seznanil z zahtevami opozicije ▼ prid naroda im države. Zatem se je fin. minister dr Bogdan Markovič zahvalil poslancu dr Krajaču za njegova izvajanja ter je povdarjal. da je bil zaposlen z važn md državnimi posli io da Je imel polno dela, ki mu ie onemogočalo sodelovanje v fin. odboru. Govor fin ministra dr Bogdana Markoviča so poleg radikalov pozdraviH tudi člani KDK
Demokrati so WB vidno vznemirjeni zaradi izrazov simpatij KDK napram finan6» nemu ministru, zlasti ker Je ob tej priliki Stjepan Radič zaklical: »Evo. nove večine, stara propada«.
Današnji dan rasen tega nI prinesel drugih važnejših političnih dogodkov.
Razne verzije o reviziji
ustave
Vedno večje zanimanje v javnosti. — Sprememba določb o na-mestništvu za časa kraljeve odsotnosti ali bolezni
Beograd, 19. marca, L Vprašanje revizije ustave, ki ga je načel beograjski in deloma tudi zagrebški tisk. stopa čim dalje bolj v ospredje javnega zanimanja. Poleg vprašanja Gornjega doma in obsega oblasti naj bi se revidirale tu di ustavne določbe o namestništvu. Sedanje določbe o tem se nahajajo v členu 59. in 61. ustave. Po reviziji ustave bi kralj v bodoče sam določal namestnike, ako bi to želel in bi namestniki v tem slučaju bili stalni ter bi se ne volili vsake štiri leta. Razen tega naj bi kralja. če bi se mudil v inozemstvu tudi le za kratek čas, ne nadomeščal ministrski svet, temveč potom novih ustavnih določb že v naprej določeni namestniki
Trdi se, da prihaja revizija ustave kot vis maior, ki se ji bodo morale ukloniti tudi one srbijanske stranke, ki so zaenkrat še proti njej. Do revizije ustave nad bi prišlo takoj po Veliki noči. ko bo podal Velja Vukičevič ostavko.
Po drugi verziji naj bi se revizija ne nanašala toliko na vprašanja razširjenja oblasti in administrativne ureditve samouprav, kolikor na čl. 58. in 61. ustave, ki govorita o zastopanju kralja v slučaju bolezni ali bivanju v inozemstvu. Ta stvar naj bi bila izhodna točka revizije ustave, ki naj bi se izpremeni-la temeljito tudi glede na administracijo države in ustvaritev Gornjega doma.
Vesti o sramotni korupciji pri nakupu koruze za gladujoče
KDK zahteva potom nujnega predloga parlamentarno preiskavo. — Na račun gladujočih je šlo baje v žepe špekulantov okoli 14 milijonov
Beograd, 19. marca, p. Posl. Pavle Radič je v imenu KDK predložil Narodni skupščini naslednji predlog resolucije: cNarodna skupščina skleni izvolitev ankete 9 članov, ki bo v roku 8 dni proučila vse obtožbe, iznešene proti izvedbi zakona za pomoč stradajočim in ki bo ugotovila, koliko je resnice na tem, da je bilo z znanjem in odobrenjem m«nistra socijalne politike že nakuplje-nih 3 tisoč vagonov romunske koruze franco Prahovo po 237.50 Din met stot,
Dr. Angjelinovič proti vladi
Ustanovitev Demokratske stranke za prečanske kraje
Split, 19. marca. n. Včeraj se je vršil shod demokratske stranke, na katerem je govoril J>ivši minister dr. Grga Angjelinovič, ki se je izjavil proti prečanski fronti, pa tudi proti braniteljem Srbije s strankarskimi in osebnimi cilji. Povdarjal je, da je bil za koncentracijo in da so sedanjega položaja prečanov krivi tako Srbi kakor tudi preča-ni sami. Izjavil je, da bo nastopil proti vladi, ako bo nadaljevala svoje pogreške nad prečanskimi kraji, kakor je bil to slučaj n. pr. pri razdelitvi živil za gladujoče. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki naglaša med drugim potrebo združitve vseh Hrvatov v edinstveno demokratsko organizacijo s centralo v Zagrebu. V to svrho naj se splitski odbor demokratske stranke združi z zagrebškim, ki naj postane vrhovni forum demokratske organizacije v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji. Resolucija nadalje obsoja metode St. Radiča in Sv. Pribičeviča, priznava pa upravičenost nezadovoljstva v pre-čanskih krajih ter izraža pričakovanje, da bodo demokratski člani vlade storili vse, da bodo vpoštevani tudi interesi prečanskib pokrajin.
Avdijenca g, Vuldčeviča
Beograd, 19. maroa. (p.) Predsednic vla»
de g. Vukičevič, ki me je davi vrnil z V>va iz okolice Vinkovoev, je bil danes sprejet na dvoru v avdijenci od kralja.
Eksekutivne doklade za železničarje
______ 19. marca (p.) Prometno
J« predložilo amandnun, s katerim M &vrotM« taplačUo posebnih 20% doklad efcsefcnttvnefni osobju naJih železnic.
Velika poneverba
Bela Cerkev, 19. marca. L V tukajšnjem davčnem uradu so prišli na sled veliki po« neverbL Gre za 950.000 Din
s katero pa naj bi se Čakalo dotlej, da bi koruza na trgu dosegla ceno 270 Din, pri čemer bi se »zaslužilo« 12 do 13 milijonov dinarjev. Ta sramotni zaslužek bi se razdelil ne samo med posredovalce te kupčije, temveč tudi med najvišje državne uslužbence, k čemer pride še provizija 500 Din od vsakega vagona, kar znaša nadaljnjih 1,500.000 Din.»
O predlogu bo razpravljala Narodna skupščina na jutrišnji seji.
Sknpščina federalistične stranke v Zagrebu
V nedeljo se je vršila v Zagrebu letna skupščina hrvatske federalistične stranka. Po poročilih o delu na organizaciji stranke je povzel besedo vodja federalistov dr. Trumbič, ki se je izrekel proti novemu po* sojilu, ki ga je sklenila Vukičevičeva vlada. Posojilo se bo baje porabilo za sanacijo in navedbo dinarja na zlato vrednost, kar naši državi ni potrebno, pač pa to zahteva* jo finančniki, Ki bodo dali denar, DrugI smoter posojila je izvršitev raznih javnih del. Po dosedanjih izkustvih je pričakovati, da »e bo ves denar porabil v Srbiji in bodo predani zopet oškodovani. Srbija niti kulturno niti gospodarsko ni razvita do take meje, ki bi ji dajala pravico na hegemonijo v naši državi Tudi zunanja politi« ka se giblje Se vedno po onih principih in v pravcu, ki je bil dober sa sta«) predvojno Srbijo. Jugoslavija pa ima reševati čisto druge probleme, kakor predvojna Sr» bija, zato je naša zunanja politika brca vsakega stvarnega uspeha. Dr. Trumbič zahteva izvedbo federativne notranje ureditve države glasom programa svoje stranka,
Neresnične vesti o avdijenci italijanskega poslanika
Beograd, 19. maroa. V gotovem del« km* semskega tiska je bila s posebnimi komentarji objavljena vest o avdijenci italijanska« ga poslanika Bodrera pri Nj. Vei kralj«. Ker Ja ta vest o avdijenci netočna, so bili komentarji brez podlage.
Samomor Slovenca v Zaječaru
Beograd, 19. marca (p), b Zaječara poročajo, da Je tamkaj poskušal izvršiti samomor 23-4ettri trgovski pomočnik Atojaj Pozndč, ki Je doma iz Trbovelj. Zaradi nesrečne ljubezni Je ponil večjo koltomo rartopUen« sode. Njegovo starie J« brezupno is dvomijo, da bo ostal pri življenju.
Mednarodni kongref socialističnih žen
Beograd, 19 marca (p.) Vodstvo so ci? a li stiču« stranke ie bito obveščeno, da se bo 3. in 4. avgusta vršil v Bruslju 3 mednarodni kongres so« cJJajfcti&mfe žen. Na kongresu bo zastopano tod |o0osfavensko »odiaSsti&io žeostvo.
•JUTRO* R. A
Torek A HC WX
Seja finančnega odbora
Finančni minister pristal na več predlogov KDK. - Vlada zahteva absolntorij za vse nepravilnosti zadnjih let
Beograd, 19. starca Danes Dopoldne se |e sestal finančni odbor ter pričel razpravo c linančnetn zakonu. Kakor te z. Radič napovedal že na ljubljanskem shodu KDK. je bila debata mestoma zeta viharna in je prl-llo do ostrih gpopadov med vladno večino in opozicijo. Mnosro komentarjev Da je vzbu dilo v političnih krogih deistvo. da je bil finančni minister napram KDK Izredno popustljiv hi sprejel mnogo nujnih predlogov ln zahtev. Politični krosri vidifo v tej po-pijsilirvosti vlade tendenco, ki zre za tem. da omili akelio KDK. ki postala sedanjemu režfcnn čtmdalj* nevarnejša.
Seji finančneza odbora ie predsedoval zaradi obolelosti predsednika najstarejši poslanec vladne večine g. Kosta T i m o t i i e -v i č. Opozicija Je odločno zahtevala, da prisostvuje seli finančni minister osebno in da vsa zahtevana poiasnila. Finančni minister Je res tako! nato prišel. nakar se je pričela debata.
V imenu KDK ie nastooil kot jrovornik poslanec m bivši minister z. dr. Krajač, ki Je stavil k poedinim členo-m orediocce in zahteve, katere le finančni minister večinoma Sprefel.
Člen 1. finančnega zakona daie
definitivno sliko državnega proračuna
Id Je sledeča: Redni izdatki 6.623,490.459 redni dohodki 7.568.958.647. t>ri čemer ie vštet tudi viŠ2k dohodkov državnih podjetij v znesku 2J39.4u6.698 Dim. tako da znaša višek rednih dohodkov 945.468.188 Din. Izredni Izdatki znašalo 866.147.600. dohodki pa 100 .Tiliionov Din. tako da znaša deficit 766,147.600 Din. Skupno znašaio redni in izredni izdatki 7.489.638.059. redni in izredni dohodki pa 7.668.958.647 Din. tako_da izkazuje v proračun suficit v znesku 1/9,320.588 dinariev.
Proračun državnih podJetii Izkazuje red-Iflh in izrednih izdatkov 4.090.481.023, dohodkov pa 6.429,8S7.721Din. tako da znaša višek 2.339.406.698 Din. ki ie v računan med redne dohodke državnega proračuna
Pri čl. 2. fin. zakona, ki določa, da se iz kred"ta 10 milijonov Din. dodeljenega samoupravnim oblastem za vodoDravna dela dodeli 2,780.000 Din zooet tKvliedelskemii ministrstvu Je dr. Krajač žigosal postopale Vlade, ki odvzema oblastnim samoupravam celo to, kaT iim ie biio že dodelieno Poljedelski minister dr. Stankovlč ie zagovarial predlo« vlade, finančni minister na ie ori-sta! na zahtevo dr. Kraiača da se vsi krediti puste oblastnim odborom.
Obširna debata se ie razvila tudi pri čle-mi 10 a., k! daie vladi tK>ob1P.stilo da sme ©tvarlatl kredite za Srbiio. Črno goro in Voh'odino nceko generalne direkcije državnega računovodstva. Dr. Kraiač ie v hTiemi KDK odločno nastop'] nroti taki praksi, ki znova dokazuie. da dela vlada vedno razliko med srbiianskimi In prečan-skimi pokrajinami Finančni mir.-ster se je Iztrovarlal. češ. da so fnančn? uorave v sr-fciianskrh pokrajinah zelo shbn organizirane, dočim v prečansk:h kraiih dobro funkcl-Jonirajo Žito tam ni potrebna še posebna kontrola vlade.
Do zelo ostrih spopadov je prišlo pri čl 17„ ki dovo!)ij'e
vdovi PJamenac c^kodnino
432.000 Din za hišo, ki je pogorela med vojno. O. Stjepan Radič je odločno protestiral proti temu. poudarjajoč, da je neštetim posestnikom v vojni bilo uničeno premoženje. a za to niso prejeli nikake odškodnine. Finančni minister je izjavil, da
STre t tem primeru za neke vrste narodno
priznanje. Q. Radič ga je ostro zavrnil, češ, v ta namen je dobila država od premagancev reparacije ln ne gre, da se n talk način favoriziralo posamezniki
Do najostrejših spopadov in skoraj do ffeičnega obračunavanja pa Je prišlo o priliki razprave o čl. 46.. ki ima celo vrsto odstavkov in s katerim se določa, da s«
brišejo odnosno likvidiralo vsi v času od I. 1918. do 31. marca 1927 neobračunani
državni izdatki. Posamezni odstavki navajajo, kaj nai se odpiše. V imenu KDK je zahtevaj dr. Krajač, naj vlada predloži za vse te izdatke točen obračun, iz katerega bo razvidno, v kake namene in svrhe je bi' izdan ta denar Posebno razburljiva je bila debata o odstavku. ki govori o likvidaciji moratornega stanja -pri Državni hipotekami banki. Fin minister je pojasnjeval, da gre le za odpis obresti, ki se med vojno niso plačevale. G. Radič je proti temu energično protestiral in dokazal, da te ugodnosti ne bo deležen niti eden kmet. temveč le beograjski cin. carji: zagrozil je. da bo KDK zaradi tega obtožila ceV> vlado. Med drugimi vsotami, ki naj b' se na ta način brisale, sotudl precej visoka posojila raznim mestnim odborom rad kalne franke. Cl. 68.. ki govori o raznih
monopolskih zadevah.
je dal povod za nove zelo hude spopade med vladno večino in opozicijo Med drugim določa brisanle vseh doslej neobraču-nan'h izdatkov monnoolne irorave. tako da bi bile s tem istočasno likvidirane vse nepravilnosti, ki so se vršile Gosond Stie-pan RadJič Je proti temu ostro protestiral ter naglašal da spada ves upravn? odbor monopolske uprave v Požarevac (kaznilnica) Zaradi te*ra ostrega nas*™oa KDK so b:!i zlasti razburjeni radikali Poslanec Radojevič le planil proti g Rad ču. ki pa mu ie pomolil pod nos svojo pest. Vmešali so se tudi drugi poslanci, tako da je pršlo do sološnesra orerpkanla. v katerem se le slišal glas Sfeoana Rad?da: »V upravi monopolov se vrše neverjetne !o. novščine in vsa uprava soada pred sodišče.«
Pavle Ra-^čt »Obtožili vas bomo zaradi komjsiie v Kn!ru «
Stiepan Rndlč: Mi smo predložili amand-man. po katerem noben poslanec ne s~"e biti v uprav' pr>d;et1i in zavodov, ki sklepajo kupč!l"kp nnsle z državo.
Tenri s n prUrlevali celo ?tevilni radikali in tudi fin minister ie takol izhvM. da pristane na ta pred1ng V tem trenutku pa se ie že oglasil radikal Pnniša Rtč'č in za-kllcai fin ministru: »Nikarte. s tem nsm pok vir'te sedanjo koaliciio ln vladno kom-b?nac"Jo.«
G. Radič ga le Ironično zavrnil, ugotavljajoč. da bo Vukičev?čeveiga in radikaflsike-ga gospodarstva v državi itak kmalu konec
Med drur'm! le fin minister pridal tudi na zahtevo KDK se omogoči nr'zfv de karnl. Izrečenih zaradi monopolskih prestopkov
Za dr Krajačem le govoril zemljoradmik g. Voja Laztč ki le tudi s svolp strani slavil celo vrsto predlogov in zahtev, ki lih le fin. mjn!ster deloma s-nre'e1 Zadnji Je govoril radikal Puniša Račič ki Je brnnil vlado pred napadi onn-MC'ie nakar le trla sela zaključena Prihodnja seja se bo vršila jutri popoldne.

f
Odmevi ponesrečenih prekooceanskih poletov
Loodofl, 19. marci h. Prekooceanski polet le-fcatca Hincliffa I« sopet pokazal, kaiko brezt>a-tnetni »o po teti pa-ako Oceana. Ti poleti imajo ta letalsko tehniko zelo malo pomena. Taiki poizkusi pa lahko nudijo nasprotnikom zračnega jtrosnesU zeio tehtoe argument«. Poizkuse preiko-oceaasJcih poletov je tudi otiotjelna letalska or-CajiizaciJa odklonila. V zveza s temi načeli za-»t:fžiiJo posebno pozornost fevalanja lista »Deu-tsohe Ailsemetoe Zertunz«, ki pravijo: Ker je po fefcu&njaii !ar»ske-ea lete komaj računati na to, da M prekooceanski poleti — kakor dokazuje eadoM polet Angleia HincKtf« — dosegM pozi-&<ea uspeh, tri bifa telet! da U vlade po«amez-lAh držaiv vpfivjJe og talce akcije. Vlade naj bi ♦o storile m um « dolžnosti, da finvajo srvoje drJavijane. temveč tudi za to, ker drza>o posto-punjc takih haiardnfh igralcev ogroža letalstvo.
Poset nmimiske kraljice r Španiji
Madrtd, 19. marca, i Pose t romunske k«u Ijke Marije ki princezinje Ileane na špan* g V: cm dvoru, kd je bil napovedan za sredo meseca marca, je odgodon do konca mese« cs aprila. Romunska kraljica Marij« ta
Eiincezinjia Heana dospeta v Madrid naj«
aaieje začetkom junija in ostaneta tam kaj kot gosta 2 — 3 tedne.
K aretaciji nemških inženjerjev v Rus?ji
Bertln, 19. marca. h. V znak protesta proti aretaciji nemških inženjerjev splošne električne družbe (A. E. G.) v inozemstvu S0> po informacijah <Mor?enpost> pričeli etavkati vsi monterji in tehniki te družbe. Kaeprava proti aretiranim inženjerjem se bo vršila predvidoma sredi aprila pred moskovskim sodiščem
Iz Madžarske
Budimpešta. 19. marca. g. Zunanji minister Valkov je govoril o zadnjem zasedanju Sveta Društva narodov v vprašanju glede optantov. 0 tej točki se je razvila zelo živahna debata, o kateri je bil zvečer izdan poseben komunike.
V parlamentarnih krogih se Mri govorica, da namerava poljedelski minister kupiti fečji deJ imetja princa WindischgrHtza.
Razpust komunističnih or£an;zacij na Japonskem
Tokio, 19. marca, (p.) "Vlad« je razpu* ttila vse komunistične organizacije. A reti« ranih je bilo 900 komunističnih agitaton« Je v, ki so prejeli za agitacijo pri zadnjih Molitvah iz Moskve en milijon jenov. #
Afera s pismom Zinovjeva
London, 19. marca g. Danes se le pričela velika debata o objavi pisma Zhw>vjeva, katere se je udeležil tudi vodja delavske stranke Macdo-nald. Na nj-egova izvajanja je odgovoril ministrski predsednik Ba.ldwiti. Med njegovimi izvajanji je nastal med oipozicijo precejšen nemir in poslanec Wiltiams je označil ministrskega predsednika Baldwiaa kot lažnika. Ker ni hotel Wil-liaims preklicati svoje trditve, le bil izključen k sejp. Baldwiim Je nadalje izvajal, da Je bila preiskava, ki jo Je zahtevate delavska stranka, od vsega početka brez pomena. Javnost Je zvedela za besedilo pisma po<tom londonske kampanje. Baldwin je nadalje Izjavil, da Je bilo besedilo pisma močeno neki osehi Poreigm Offi-ceja m istočasno »Daily Malin«. Ob precej živahni debati Je bi! Macdonaldov predlog, da se imenale posebna preiskovalna komisiij« o zadevi, s 326 proti 132 glasovom otfklonjen.
Novi romanski novinarski. ataše v Pragi
Praga, 19. marca.
Novi romunski novinarski ataie Raoul Anastasiu je te dini nastopil svoje mesto pri romunskem poslaništvu v Pragi. Ana« stasiu je zman romunski novinaT, ki je že dvajset let sotrudnik cele vrste romunskih listov, in se njegovo publicistično delo vi« soko ceni. Doslej je bil urednik Jorgovega glasila cNeamul Romanesc* in gospodar« skega dnevnika «Argus». Kot izvoljeni de« legat romunskega novinarskega udruženja je z vnemo sodeloval na pripravah za usta* novitev «Novinarske Male antante* v Si« na.M 1. 1925. Od tega časa j® »talen član bukareškega in kasneje beograjskegi odbo« ra. Pred dvema letoma je bil na predlog novinarskega udruženja Rumunije imeno« van atašejem v Beogradu in so mu na9e politične prilike dobro poznane. Rumunske novinarske organizacije strogo gledajo na to, da se novinarski ataSeji v inozemstvu jemljejo samo Iz vrst poklicnih novinarjev, ki »o že dokazali svoje sposobnosti za
Velike sleparije ▼ Alzadfi
Pariz, 19. marca (be.) Preiskovalna komisij«, ki Je bila določena pred tremi leti, da preišče sleparske manipulacije pri Hkvidadjl nemških rudnikov v Akaciji, Je dognaila, da so se poue-veTile zaradi pomanjkljive kontrole velikanske Tsote, ca kaiteire Je bila oSkodovana francoska državi kakor tudi nemški rudniški posestniki. Komteija predlaga, naj se vse prodale rudnikov raaveliev^o ln tfvede najstrožja kontrola.
Požar ▼ rudniku
Vancouver, 19. marca. (Io.) V rudnikih angleške Kolumbije je izbruhnil požar. Ve« liko število rudarjev je bilo ubitih in ra« njenih. -
Besna akcija rumunske opozicije
Miren potek nedelfskih zborovanj. — Narodna kmečka stranka se ne bo Teč udeleževala parlamentarnega dela« — Vlada 'podcenjuje moč in energijo opozicije
Bukarešta, 19. marca, £. Po včerajšnjih velikih ljudskih zborovanjih opozicije. ki so se vršila popolnoma mirno, se je udeležilo pocestnih manifestacij okoli 50.000 oseb. Z ozirom na vse to, je bU voditelj narodne kmečke stranke Maniu pozvan v avdi.ienco. da poroča o sklepu opozicije. Maniu je po avdijenci izjavil, da bo narodna kmečka stranka položaj proučila in se nato izjavila. O stvari bo sklepal izvrševaini odbor narodne kmečke stranke in izročil odgovor regentskemu svetu. Sklenjeno je bilo. da se vsi parlamentarni člani narodne kmečke stranke od danes dalje ne bodo udeležili seje parlamenta. Ta sklep je bil sporočen tudi na velikih ljudskih zborovanjih. Do demi-sije poslancev narodne kmečke stranke ni prišlo.
Popoldne sta izjavila poslanec Štefan Popp v parlamentu in senator Ra-dovanu, da se narodna kmečka stranka ne bo udeleževala parlamentarnega življenja. Namestnik zunanjega ministra Duca je povzel besedo in je izjavil, da se vlada s postopanjem opozicije ne da prestrašiti. V političnem oziru ni zadostno, da se je zbralo nekaj nezado-voljnežev, ki zahtevajo padec vlade. Duca ie pristavil, da bo vlada dala zastopnikom opozicije mir. dokler bodo pustili vlado v miru. V trenutku pa. ko bo ogrožena varnost države bo vlada uvedla energične mere, da postavi krivce pred sodišče.
Bukarešta, 19. marca. g. V političnih krogih so zaradi postopanja opozicije
zelo vznemirjeni. Splošno se povdarfeu
da se bo boj proti vladi sedaj še ojačal. 22. aprila se vrši v Albi Juliji veliko protestno zborovanje.
Bukarešta, 19. marca. g. Dejstvo, da Je opozicija zapustila zbornico in senat, se smatra za prelom vseh odnošajev do vlade, ker se bo sedaj pričel boj izven parlamenta. Voditelji narodne zaranistične stranke, ki so — kakor se zdi — pripravljeni na vsak sklep, bodo skušali dvigniti kongres v Albi Juliji za pripravo proti splošnemu stališču akcije v parlamentu. Zdi pa se. da liberalci ne bodo Sli na to akcijo in da se bodo že prej umaknili. Liberalci izjavljajo, da se pod notjenim pogojem nočejo umakniti. Časopisje v splošnem povdarja veliki pomen opo-zicijonaine akcije, dočim liberalni listi z vsemi silami zmanjšujejo njeno važnost.
Bukarešta. 19. marca. g. Po vseh glavnih mestih so se vršile danes demonstracije grških katoličanov proti novemu cerkvenemu zakonu. V Tirgulemaru je prišlo do spopada, pri čemer je bilo 15 grškokatoliških duhovnikov, med njimi eden težko ranjenih. Nato so grškokatoliški duhovniki sklenili, da bodo opravljali enotno službo božjo kot protest proti nečloveškemu postopanju vlade. S tem postopanjem se je položaj vlade še posiabSal.
Popoldne so se sestali voditelji Narodne kmečke stranke. Maniu je izjavil, da Narodna kmečka stranka ne stopa po poti vlade in da je treba vlado že danes smatrati za padlo. Zunanji minister Titulescu se bo koncem tega tedna vrnil v Bukarešto in bo podal obširen ekspoze o optantskem vprašanju. Nato naznani svojo demisijo. Kakor se zatrjuje, se bo vlada izjavila solidarno s Titulescom.
Sovjetski razorožitveni predlog
Litvinov zahteva takojšnjo razpravo o predlogu, ki je žal, z ozirom na taktično stanje utopističen. — Nemški in turški delegat načeloma za predlog
ženeva. 19. marca, (že.) Na seji pripravljalne komisije za med narodno razorožitveno konferenco je izjavil sovjetski delegat Litvinov, da je sovjetska Rusija za popolno razorožitev vseh kopnih, zračnih in pomorskih bojnih sil v vseh državah. To rešitev, je nadaljeval Litvinov, morajo vse države priznati za najpravičuejšo. Ruski delegat je dodal, da so ruske razorožitvene predloge sprejele mase vseh držav z velikim navdušenjem. Govornik Je predlagal, naj se popolna razorožitev izvede v štirih letih in v prvem letu vsaj toliko razoroži, da bo vojna oiežkočena. če ne preprečena. Nadalje je zahteval Litvinov, naj konferenca takoj prične debato o ruskih predlogih in naj jih
sprejme za podlago dela konference.
Nemški delegat grof Bernstorff in turški delegat zunanji minister Rudži bej, ki je prvič prisostvoval kouferenci, »ta se načeloma izjavila za ruske razorožitvene predloge in izrazila mnenje, da vsebujejo marsikatero dobro idejo, ki zasluži, da jo konferenca prouči. Razprava je bila nato zaključena in se nadaljuje jutri.
Ženeva. 19. marca, (že.) Danes Je konfe-riral predsednik komisije za izdelavo načrta konvencije glede kontrole privatne industrije orožja in municije grof Bernstorff dalje časa z njenimi člani. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se sestane komisija pred prihodnjim zasedanjem Društva narodov.
Oficirski upor m angleški oklopnici
Razprava v spodnji zbornici. — Incident pride pred vojno sodišče
London, 19. marca (lo.) Na današnji sefl spodnje zbornice Je izdavil prvi lord admiraMte-te Bridgeman, da bo preiskalo zadnje incidente na okloipnicš »Roya! Oak« vojno sodišče, kd bo sklicano v GnforaHariu, takoj ko bedo izipolnjene potrebne formalnosti.
Razpravljajoč o teh Inddentfli Je BrMgeman izdavil, da je imela odpluti angleška sredozemska mornarica 12. marca na vaje. Tik pred odhodom brodovja v!a kapetan Dewar in poveljnik DamieJ izročila vrhovnemu povelmiSkiu psirne-no poročilo, v katerem sta obrazHožila svoje spore z viceadmiratom Cclinrdom, lei Je poveljeval prvemu vojnemu oddelku brodovija na oiklotpraci »Royal Oak«. Zato le bil odhod bro-dovja odvoden za 15 ur in cela zadeva predana v preiskavo posebnemu sodišču. Takoj po tem
Nemčija pred novimi socijainim! borbami
Letošnjo pomlad bo Nemčija preživ-IjaJa resne socijalne težave. Nad 250 delovnih pogodb, ki potečejo v marcu in aprilu, so strokovne organizacije odpovedale. Gre za 3 milijone delavcev, ki utegnejo stavkati ali pa bodo izprti, če ne pride pravočasno do sporazuma. Ta sporazum pa bo kaj težko doseči, ker si stališči delavstva in delodajalcev ostro nasprotujeta. Delavci zahtevajo zvišanje plač, pri čemer se sklicujejo na velike dobičke nemških podjetij v 1. 1927. Gospodarji pa se zvišanju upirajo, ker trdijo, da bi se ž njim uničilo nemško gospodarstvo.
Nepobitno dejstvo je, da je bila lani večina industrijskih panog intenzivno zaposlena. Samo nekaj številk naj podpre to ugotovitev. Premoga so lani izkopali 153 milijonov ton, za 8 milijonov več nego L 1926. Ce upoštevamo izgubo saarske kotline in Gornje šlezije, lahko trdimo, da producira Nemčija danes mnogo več premoga nego 1. 1913. Lignita so Izkopali lani 150 milijonov ton napram 140 milijonom v 1. 1926. in 87 milijonom v letu 1913. Produkcija železa je znašala lani 13 milijonov ton (proti 9 milijonom v 1. 1926.). produkcija jekla pa 16 milijonov (proti 12 milijonom 1. 1926.) V teh dveh panogah Je dosegla Nemčija 78, odnosno 92 odst. predvojne produkcije, čeprav je zgubila Al-zacijo-Loreno. Zelo hitro se razvijajo nove industrije, kot bencinska in produkcija kavčuka. Celo naložba kapitala se je znatno povečala. Dočim so znašale vloge v hranilnicah maja 1926. komaj 2 milijardi 300 milijonov mark, so se koncem lanskega leta povzpele na 4 milijarde 665 milijonov mark. (Pred vojno so vloge presegale 19 milijard.) Nedavne glavne skupščine so zategadelj mogle znatno zvišati dividende (od 5.6 odst. v 1. 1926. na 7 odst.) Omeniti je, da se je število konkurzov znižalo kar za polovico (12.037 v letu 1926. lani pa samo 5668.) L. 1913. je bilo 9775 konkurzov. Za letošnja prva dva me-
Je nameraval vrtovni povelje* prenesti poveljmiSko zastavo vice admiral a Collarda na vojno ladio »Reso to ion«, a Collard je raijšd odložil povelH&ko mesto ln se iukrcal na Maiti. Kaipetam Dewar in poveljnik Daniti sta bila takoj odstavljena ki pozvana, naj odno-tujeta v London. Oba sta prispela v četrtek v London In zahtevala pismeno, naj se Jih zopet reaktkvi-ra na ladji >Royai Oak«, aM pa postavi pred vojno »odišče.
Po skrbnem
porofflla vrberoe-gm poveljnika in preiskovalnega sodišča Je admdrald-teta sklenila, da se afera odstopi v razpravo vojnemu sodišču.
Katro, 19. marca, (be.) V angleški sredo« ziemski mornarici so izbruhnili novi upori. Vojna Iuka Malta je zaprta.
seca so ocenile trgovske zbornice položaj tako-le: dobro v 29 odst. podjetij, zadovoljivo v 50 odst., ne všečno pa samo v 21 odst. Na vse te številke opirajo delavske strokovne organizacije svoje zahteve po zvišanju mezd.
Industrije! pa se sklicujejo na Itak že previsoke cene nemških produktov v primeri s svetovnim trgom. Pomanjkanje domačega kapitala jih je primo-ralo. da so najeli tekom štirih let čez 4 milijarde mark posojila v inozemstvu, za katero je treba plačevati letno skoro 300 milijk>nov obresti. Davki so ogromni; za socljalno zavarovanje je šlo 4 milijarde 800 milijonov mark proti 1 milijardi 200 milijonom v 1. 1913. Mezde pa so se v zadnjih štirih letih itak zvišale od 80 odst na 90 odst.
Ti dve tako različni stališči bo kaj težko spraviti v sklad. Sicer daja zakon ministru dela pravico, da obvezno posreduje med delodajalci in delojemalci. Minister Brauns. ki stoji že osem let na čelu tega portfelja, se ni nikoli obotavljal poslužiti se te pravice. Vendar se pogosto čujejo ostre pritožbe proti obvezni arbitraži ne le pri podjetnikih, marveč tudi od strani delavskih strokovnih organizacij. Zato ni verjetno, da se bo ministru dela posrečilo preprečiti v vseh mezdnih sporih konflikt, vsled česat je treba računati z večjimi Izprtji in stavkami, ki izbruhnejo okoli l. maja.
Nemški vojni proračun
Berlin, 19. marca (be.) Državni ibw )• odobril v drugem čttanta vojni proračun Poslanec nemške ljudske stranke Je v svojem govora povdarjal ejrromno gospodarsko breme, ka<ere«a mora nositi Nemčija, da topiača obveznosti. Izhajajoče te svetovne vojne. Ako te računalo da-jaitve, kn Ph določa Daweso-v načrt, mora tepla-Ca*4 Nemčija letno 4 in pol milijarde metk. (tovornik Je nadalje tejavfl, da zadostuje Nemčija svojftm mednarodnim obveraoattm edmole t pomočjo tujih deviz In Inozemsk+h posojjj. Tudi drugI spovormiki so povdariaiN neznosna bremena, ki Jih mora nositi nemška država in so zahtevali, naj se končna s vol a nemških obveznosti zniža na znosi ji vo mero.
V Rimn pričakujejo obiska nase kraljevske dvojice
Rtm, 19. marca §. Po tukajfeijih mfor» macijah j« pričakovati, da bo juguskrven« aka kraljevska dvojica »redi aprila ah par* v« dni maja obiskala italijansko prestolnico.
Praga - središče slovanstva
Praga, 19. marca k. Na pw»wlo p*e<bc4iiaka zasedanja, ki »e le v Pra® vršilo pred 10 leti. so se v nedeljo sestala v Praži zastopniki mlade generacije Češkoslovaške, Jugoslavije In
Poljske. Povabljena so bila tudi zastopnik.! Rusov, Bolgarov in Lužišfcih Srbov, da proslavijo igo do vin .*ke dogodke zadnjih vojnah let. Mlade >u»0sik>venske in poljske delegacije so odločile, da se bodo postavile med borce ta združen)« slovanskih narodov. Za češkoslovaškim referentom je imel besedo Slovak dr. S temi, u ajfen pa inozemski gostje, Potjak Eubovski, Boizar Seakov in Rus dr. Vlaaev, za LuiiSke Srbe pa Cyž. Odposlane so bile pozdravne brzojavk« državnim glavarjem, med njimi predsedniku Češkoslovaške republike, fru»r>sio v ensk emu kraij* in pT&dsedmiku poljske republike. N« zborovanju je prišla do izraza taacšjativa za akcijo glede združitve vseh slovanskih narodov.
Fašistična proslava v Trsta
Trst, 19. marca L Ks&oc buoo, bo prtapel
prihodnjo soboto rvefcer v Trst tajnik fašistične stranke TuTa<i. Tukajšnje poforajtask« eveze pripravljajo velike fašistične mandiestacHe. U m bodo pričele ob 9. zjutraj ln bodo traoa*« ve* dan. Ob 10. bo Tttreti »prejel v pno*ooriti tatt-sti&he »veze voditelje fašistov, BaliUe ki dupo-lavoristov ter občinske načelnike tržaške pokrajine. Pol ure pozneje k bo u Glavnem ttfl vršila fašistična parada miBoe. Na trga m u oibrežiju bedo koncentrirane vse fašistične Čete, kar jih Je v Trstu. Popoldne ob 3. se bo vrffl v gledališču Rosetti občni zbor tržaške fašistične zveze, na katerem bo poslanec T trati govoril v sedanjem položaj. V Tr«o »e bodo «brafl fašisti iz vseh krajev tržaSk* pokrajina, U )fca je r ta namen dovoljena prosta vožnja aa te-ieznicah. b Postojne ln Tržiča voztto posebni vlaki.
Italijanski klerikalci za fašizem
Rim, 19. marca o. Včeraj se )e otrotii «■ bo*, tre* katoliškega nacijonainega centra, ki so M ga »deležiM vsi fašistični odpadniki btvie Do« Sturzove papularske stranke. Kongresa predseduje bffivšd poslanec Cavaccani, ki je v »vofcta otvoritvenem govoru naglašal, da se hoče katoliški center baviri predvsem z mora-kio otmo-vo narodov. DotakniJ se Je tudi vprašanja nemških narodnih manjšin v Poadižjti. Katoliški center protestira proti temu, da patigermaitisti vodijo svojo kampanjo skladno s tirolskim vprašanjem. ki ne obstoja. Center obžaluje med splošnim odobravanjem zborovalcev, da kažejo skupine katoličanov v inozemstvu takšno nerazumevanje za Italijanske zadeve. Kongres Je ponovno izrazil popolno ndanost italijanskega klerikalnega centra fašističnemu režimu.
Tangerski problem
Rte, 19. marca o. V francoskem ztmanjetn minšsSrstvu bo jutri dopoktae otvorjena taager-ska konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki Francije, Španije, Anglije in Italije. »Tribuna« napoveduje, da bo potekia ta konferenca, na kateri se ima končno-vejavtio urediti taager-Sko vprašanje, brez težav. Sporazum, ki bo gotovo dosežen, bo po mnenju »Tribune« velike važnosti, ter pomeni prvi korak na potu do rešitve celotnega sredozemskega problema. Temu koraku bodo morali slediti še drugi, predvsem rešitev vprašanja tuirišklh Italijanov.
Telefonska zveza Pariz-Alžir
Pariz, 19. marca, g Davi je trgovinski
minister Bokanowski otvoril telefonsko zve vo iwed Pari?om in Alžirom. Telefonska zveza gre od Marseilla dalje brezžično.
Aretacija treh celovških odvetnikov v Trbižu
Dunaj, 19. marca. h. V Trbižu »o včeraj Italijani prijeli tri celovške odvetnike, ki M k avtomobilom potovali po Italiji in »e hoteli vrniti v Avstrijo. Zdi se, da gre ta avtomobilsko nezgodo, ki so jo Avstrijci baje zagrenili v Milanu. Avstrijski zunanji urad je zahteval v Rimu tozadevna pojasnila.
Iz šahovskega sveta
Dnnaj, 19. marca. g. Dane« Je bil otror-
Jen Trebitachev Šahovski turnir V prvem kolu je zmajral Takacz nad Herenlingerjetn, Lokven nad Bekerjem. DOril in Tartakower sta igrala remi Partije Kmoch A Steiner, Griinfeld dr Gruber in Miiller Beutum so bile prekinjene. Naslednje kolo se vrM v sredo.
Ameriško zrakoplovstvo
Washinieton, 19. marca. g. MornariSkl minister Wilbour je predlagal pradnjo dveh velikih zrakoplovov, ki naj bi presetrala velikost in vsebino Los Ang-elesa. Stroški obeh zrakoplovov so proračunjeni na 9 milijonov dolarjev.
Zračna pošta med Francijo in Južno Ameriko
Pariz, 19. marca (be.) Iz Touioueea jb doetpela v Buenos Aires 16. marca prva zračna pošta, ki )e rabila do južne Ame» rvke 14 dni.
Letalska nesreča v Itaiifl
Rtm, 19 marca, a Na letališču t Parmi Je včeraj padlo na tla vojaško letalo. Le tale« je obležal mrtev.
Požar v kinu
Budimpešta, 19 marca. g. V krafu Soft v peStanskero kčmitatu se je pripetila v nekem kinematografu velika katastrofa. Med predstavo j« nastal raradt prevelike jakosti toka r»ožar, ki je izzval veliko pa* niko. Ker je bil na razpolago samo on \v hod in se je Se ta odipiral samo na motraj, so bSe žrtve Se StcvilnejSe Ljudje so se ■ pestmi tepK za mesta io mnogo jih j« obležalo pod nogami. Dosedaj se je javilo 45 ranjenih. V življenaki nevarnosti je 12 ranjencev, od katerih »o 4 že urrariL
Ameriško pomorsko oboroževanje
Wmshtngton, 1 marca. g. Reprezentanci* na zbornica je odobrila z 287 proti 57 gla* sov ona mornariški gradbeni program, ki za* hteva 274 milijonov dolarjev stroškov. Ta osnutek bo sedaj predložen senatu.
•JUTRO« IL *
3
iMt JO. m m
Mogočen ljudski tabor na ljubljanskem Taboru
Manifestacija desettisočglave množice iz Ljubljane in vse Slovenije za politiko pravice, svobode in poštenja
Največji politični zbor, kar jih je vlčlela Ljubljana. - Dva Istočasna shoda na Taboru: v dvorani In na telovadi-šču. - Prisrčne in oduševljene ovacije voditeljem KDK. - Manifestacijski sprevod po Ljubljani. - Drugi ljudski
tabor v Zvezdi. - Ogromno zanimanje po vsej državi
L)*b!Jaaa. 18. marca.
Takega zbora Ljubljana, ie ni videla. Mogočni glas tisoče v, ki so danes z nepopisnim navdušenjem pozdravljali voditelje in poslance KDK ter odobravali njeno politiko bo odmeval po vsej državi in pričal, da je vse, kar v Sloveniji idravo ln pošteno misli v taboru bojevnikov za enakopravnost in svobodo v naši domovini. Tabor na Taboru je bfl manifestacija, kakršnih se spominjamo le iz časov pred 10 leti. Nič čudnega ni ▼ tem: pred 10 leti smo se dvigali, da pokažemo svojo odločno voljo za ttjedmjenie in osvobojenje našega tro-brvenega naroda, sedaj je odbila usode-potea nra, ko treba v borbo, da nam hegemonistični režim, korupcija in nered ne porušijo, kar smo takrat priborili bi dobili Gre za nov narodni pokret, zdrav v svojem jedru in v svojem cilju, potreben, da si očuvamo Slovenci, Hrvati in Srbi. kar nam je prinesla svoboda in da svoji domovini in svojemu narodn odpremo pot v boljšo bodočnost Boj, ki ga bije KDK v Beogradu ni strankarska akcija, kakor ni bila strankarska akcija velika deklaracij-ska doba L 1918. To narod instinktivno čuti in zato padajo dosedanja medstrankarska nasprotstva in složno si podajajo roke politični nasprotniki od včeraj, zavedajoč se, da sta narod in država nad strankami in sloga vseh. ki imajo enake cilje, more prinesti zmago.
Današnji zbor — prav za prav ni bil eden. temveč so bili trije — ie bP manifestacija narodne sdoge v borbi za enakopravnost Kako globoko so množice občutile to resnico, se vidi iz dejstva, da so posebno navdušeno pozdravljalo poslanca KDK. katoliškega
Pogled na ogromno množico v največji ljubljanski dvorani na Tabora
DtfMJa-ns« zbor Je M! tndi manifestacija složnosti in edinstva poslancev KDK. 33 narodnih zastopnikov i r vseh delov države je prihitelo na Tabor, da dokumentirajo, da ima Slovenija v poslanskem klubu KDK 85 energičnih bra-niteljev in zaščitnikov in da na drugi strani vidijo, kako je slovensko ljudstvo solidarno ž njimi. Nikdar še ni Ljubljana videla zbranih toliko poslancev. nikdar iri še čula tako krasnih besed, katere niso izgovorjene kot fraze, temveč kot izrazi rednega dela.
Ljubljanski tabor pomenja mejnik v političnem življenju Slovencev.
Ljubljansko Jutro
Zlato solnce je zasijalo nad Ljubljano v zgodnjih jutranjih urah in vzbudilo Ljubljančane v radostnem pričakovanju pomembnega dne. k »-naj pred predstavniki vseh delov naše države tudi oni manifestirajo svojo voljo in svojo odločnost za ravnopravnost in poštenje v svofl narodni državi Mesto je nudilo vse bolj živahno sliko, kakor navadno ob nedeljah. Avtomobili so švigali po ulicah in vsa prometna križišča so oživela Povsod so se neprestano zbirale v živahnih pomenkih večje in manjše skupine; Stipa in Svetozar. roko v roki v skupni borbi proti režimu nasilja in korupcije, sta bila pravcata senzacija za slehernega Ljubljančana. Mnogo jih je bilo, ki do danes niso poznali glavnih voditeljev KDK Radiča in Pribičeviča, še manj pa seveda druge poslance, katerih imena dnevno čitajo v novinah, ko se bore v parlamentu za pravico, svobodo in poštenje. Zato so vsi radovedno
Istočasni shod na telovadisčn
Tisoči odhajajo s Tabora
Cnpnfka g. Matico, veseleč se, <!a je tudi
domoljubni duhovnik v isti fronti z na-Ioti treznim kmetom in meščanom, duševnim in ročnim delavcem, v borbi za velika načela KDK. Trpki občutki, da slovenska duhovščina v >edar.jem uso-depolnem času veHk del našega ljudstva drži pod Jarmom hegemonistične-ga režima, hlapčuje cincarjem. mesto da bi se borila skupno s KDK za enakopravnost, so še povečali spoštovanje, ki ga je bil deležen posl. Matica.
Manifestacijski zbor je doprinesel trden dokaz nepokolebljivega zaupanja v voditelje ln poslance KDK ter je vžgal v tisočerih srcih novega poguma, v tisočerih dušah nove odločnosti in nove vere, da borba ne bo zaman in da se bližamo udejstvitvi poštenega in treznega državnega programa. Z današnjega ljubljanskega tabora je odšlo na tisoče navdušenih propovednikov politične ideje, ki jo zastopa KDK. med slovensko ljudstvo, ki se mora složno združiti pod zastavo KDK, da si osigu-ra svoje življenske pravice v državi, v zajecjnici s Hrvati in Srbi
Nad 10.000 ljudi je danes v LJubljani dvignilo svoj glas, da odmeva po vsej Sloveniji, budi zaspance, bodri malo-dušne. vžiga povsodi novega poguma, vzbuja nove energije, novo voljo do dela in da mogočno doni po vsej državi: Slovenci hočejo biti močna armada v bojni fronti tistih, ki so pričeli veliko ofenzivo, da se končno stre v prah vse, kar zadržuje napredek, mir in spo-kojstvo v naši državi.


». 'f

V - V yi
p^ 7A
« JI r/ž? ■
% ^ ži& Js O? J	A* IriŠLr-tF', 4 - V ■
m M	gyM ^ *
( IN	i -



\ -V Š f
Manifestanti se poslavljajo od voditelje? KDK ? Zvezdi pred Kazino
povpraševali kdo vse pride, kdo Je ta ali ooi izmed poslancev, kakšen je prav za prav Stipa kakšen Svetozar.
Solnce so kmalu zakrili oblaki in začelo je snežiti Debele snežinke so počasi naletavale in pritisnil je oster mraz. Ljudje pa so se tesneje zavili v suknje in plašče, zavihali ovratnike in vztrajali Vedno več Jih je bilo na ulicah, vedno živahnejši so bili razgovori. Po 9. uri pa so se začele pomikati iz vseh smeri cele procesije proti Taboru.
Na kolodvoru
OkoU 7. nre zjutraj prihajajo v Ljubljano vlaki iz vseh smeri: iz Kamnika, Celja, Novega mesta, Jesenic, Rakeka itd. Dočim je drugače na ko'odvoru kljub velikemu prometu vse nekam mirno, je vladalo danes že zgodaj zjutraj nenavadno pestro vrvenje. Vlaki so bili ie bolj polni kakor druge dni, med potniki izredno veliko število moških, skoro vsi brez prtljage: udeleženci manife-stacijskega zborovanja. Že s kamniča-nom, ki privozi par minut po sedmih so prispeli prvi udeleženci in nato z vsakim vlakom, največ pa z gorenicem. Deloma so odhajali kar v mesto. de'o-ma pa so počakali na kolodvoru, da se udeleže sprejema obeh voditeljev KDK in ostalih poslancev. Pozornost so vzbujali zlasti krepki gorenjski korenjaki v narodnih nošah.
Na kolodvoru Je postajalo čedalje boli živahno in na peron so pričeli v jrd&em številu dohajati tudi Ljubijan-

T-
t
«4unto» k. a
IMt M. BL Ml
l&ani. da pozdravijo drage goste. Vedno bolj ae ie polnil peron; prišli so tudi fcupan dr. Puc. podžupan Turk, posle-vodeči podpredsednik SDS Ribnikar,
Bredsednik SKS posl. Pipan, predsednik
uMjanske organizacije SDS direktor Jug, predsednik k. o. SKS dr. Marušič in mnogo drugih predstavnikov SDS in SKS. Ob 8. ie bil napolnjen ves peron.
Beograjčan prihaja.,,
Tara v smeri proti Lazam se Je pola vi! na obzorju mal in neznaten oblaček. Bik) ie nekoliko po osmih in nekdo na peronu je vzkliknil: »Evo ga! Beograjčan prihaja!« Množica je bila kar dektrizirana. Ko je oridrvel vlak na kolodvor, ga ie zaiel cel val.
Poslanci so se nahajali v zadniih treh ▼agonih. Prvi je izstopil ljubljanski po-»ianec dr. Albert Kramer. Jedva se ie pojavil na vratih, že so zadoneli viharni vzkliki: »Živel dr. Kramer! Živela Kmetskodemokratska koalicija!« Val navdušenja se je stopnjeval, ko sta takoj nato izstopila oba voditelja KDK Stepan Radič in Svetozar Pribičevič.
»Ztvei Tozo! Živel Radič! Živela koalicija!« Je vzklikala množica, ki se je takoi razživela hi obkolila voditelje. Tudi vsem drugim poslancem,, ki so hitro drug za drugim izstopali. }e mno-fcica prirejala prisrčne ovaciie.
Ko se ie navdušenje nekoliko poleglo. Je stopil k gg. Radiču in Pribičeviču župan dr. Puc ln je obema čvrsto stisnil desnico, takoj nato pa ju je toplo po-gdravij v imenu načelstva SDS direktor Jug, v imenu SKS pa dr. Marušič. nakar Je viharno a^iamiran povzel besedo cte-pan Radič. Njegov govor je bi! duhovita zafrkaciia današnjih prilik in zlasti »j je privoščil proslulo kliko cincarjev. Množica ie Radičev govor kvitirala z viharnim aplavzom, nakar so se po-tlanci v pripravljenih avtomobilih odpeljali v Zvezdo, kjer so jim pripravili ^akusko.
Bosli poslanci
Z beograjskim viškom je prispelo 33 po-»fcancev: Stepan Radič, Svetozar Pribičevič, dr Albert Kramer, Ivan Pueelj, Večeslav Vilder (Zagreb), dr. Sekula Drljevič (Črna gora), Jure Matulič (Varaždin), Sava Kosa novič (Rečko-mod ruška oblast), dr. Ivan Pernar (Zagreb), Hinko Krizman (Varaždin). dr. Milan Kostič (Srem), Stipa Matije-vič (Split), Rude Bačinič (šibenik). Ante Ba-bič (Srem), Karlo Galič (Bosna), Stjepan Tonkovič (Petrinja), Milan Podhraški (Varaždin), ŠteMn Valjavec (Krapina), Imbro fetivič (Nova Gradiška), dr Mikoia Dragiče-vič (PanČevo). dr Svetislav Popovič (Srem), Mijo Stuparič (Slavonija), Miške Račan (Po-lega), Ivo Čelan (Bosna). Vaiant HodaliČ
rm), Ivan Grandja (Zagreb), Franjo Mal-(Zagreb), Ivan Tisaj (Virovitica). Ivan Urek (Brežic«), dr. Pivko (Maribor), Pavie Matica (Zagorje), dr. Juraj Šutej (Travnik), dr Sigmund čajkovac (Srem). Drugi najavljeni poslanci so bili zadržani, med njimi tadi seje finančnega odbora tudi dr. Žerjav
Tudi s kasnejšimi vlaki so prihajali Itevflni udeleženci na shod KDK. zlasti veliko jih je prispelo z mariborskim vlakom. S tem vlakom je prispelo tudi okoh 200 Zagrebčanov, večinoma omia-dlncev, ki so se takoj po svojem prihodu formirali v strumno povorko in med prepevanjem nacijonalnih popevk krenili na Tabor. Vzklikali so neprestano obema voditeljema Pribičeviču in Radiču, koaliciji in beli Ljubljani.
Pred Taborom
Kmalu po prihodu Jutranjih vlakov, že pred 9. uro dopoldne so pričeli ljudje prihajati v veliko dvorano. Pred glavnim portalom je postajalo živo kakor v tebelnaku; skupina za skupino je prihajala in to iz prav vseh krajev Slovenije. Zborovalci so prihiteli na veliki ehod KDK celo iz oddaljene Bele Kra: Jlne in Prekmurja. Zelo mnogo jih »e bilo iz Gorenjske in Štajerske, toda tudi Dolenjci in Notranjci niso zaostali. Iz ljubljanske okolice, zlasti iz Škot-U&ce, Lavrce. Vevč in Posavja, a tudi h Litije so se pripeljali na velikih, deloma lepo okrašenih vozovih. Največjo pozornost so vzbujali Litijčani, ki so Imeli s seboj tamburaški zbor.
Med skupinami iz podeželskih krajev •o se odlikovali zlasti Blejčani, oblečeni v slikovite narodne noše. Številne so bile skupine iz industrijskih revirjev: iz Zagorja so prišli z narodno zastavo, ki io Je nosfl kmetski fant Fink. Na njej je bil z velikimi črkami vtkan napis: »Živela KDK«.
Že ob 9.30 uri ie bila glavna dvorana teko polna, da se je moral val novo-došlecev koncentrirati na stranske pro-»tore in na balkone, ki so seveda tudi biii kmalu prenatrpani. Množice pa so Se vedno in vedno prihajale. Ker se je Izkazala nujna potreba, da se mora poteg zborovanja v glavni dvorani otvo-riti zborovanje na prostem, so ga priredite!}! otvorili na telovadišču pred levim »iranskim vhodom, kjer so se kljub snegu, vetra in mrazu zbirale vedno nove množice, ki so z veliko napetostjo sledile izvajanjem govornikov.
y veliki dvorani
Js vladala gnječa, kakor doslej še ni-oli. Glava pri glavi. Napolnile so se hidi vse stranske dvorane, spodnje in gornje, in na balkonih so se posamezniki stoječ na stolih, rekviriranih do radnjega komada v vsem poslopju, oprav opasno sklanjali preko prednikov. da bi bolje videli in slišali. Oni ki so računali, da bodo, kakor običajno ori ljubljanskih shodih, dobili dovolj prostora še ob 10 aH celo kasneje, so se vračunali: že mnogo pred 10. uro Je bila dvorana tako prenatrpana. da je moglo v njo na novo le še toliko ljudi, ko!ikor |th je z obupa nad silno gnječo odšlo in
se pridružilo zborovanj« n« prostem.
Znak krasne discipline te ogromne množice je. da se kljub temu izrednemu navalu ni zgodila niti najmanjša nezgoda. Ljudje so s potrpežljivostjo in zdravim humorjem prenašali gnječo, vročino in soparo in si niso po ničemer pustili kaliti svečanega razpoloženja.
Oder ni bil okrašen, a je tudi brez dekoracij nudi! interesantno sliko. Poleg voditeljev in poslancev KDK in poleg novinarjev, ki so okupirali dve dolgi mizi ob levi in desni strani govorniškega pulta, so se na njem zbrali oblastni poslanci KDK iz Slovenije, številni odJič-ni predstavniki organizacij obeh koali-ranih strank in zastopstvo napredne Ljubljane z županom dr. Pucom na čelu. Z napeto pozornostjo je bil pričakovan pričetek velikega zborovanja a mnogi, ki niso mogli v dvorano, so re-
signirano odhajal izpred velikega por- I «■ H tala ter se takoj priključili drugemu 1	n,tmjl
zborovanju na telovadišču.
Mogočen je bi! pogled z odra na dvorano. Množica, kakršne še ni bik) na ni-kakem ziborovanju v Ljubljani, je tu mirno in z največjim zanimanjem poslušala govornike, prekinjajoč jih z neprestanim odobravanjem in gromovithn ploskanjem. Poleg vseučiliškega profesorja si opazil obrtnika, višji uradnik je stal ramo ob rami s kmetom, meščan je ob premorih živahno izmenjaval svoje dojme z delavcem. V vseh enako so odmevale odločne besede poslancev, borcev za red. pravico in enakopravnost v državi. Težko je bilo določiti, na koga imajo jedrnati temperamentni govori večji učinek, kajti spontani vzkliki z ovacijami so se ponavljali neprestano in niso hoteli ponehati.
Otvoritev zbora v dvorani
Mogočni zbor v dvorani }e otvoril točno ob 10. poslevodeči podpredsednik SDS
g. Adoli Ribnikar
z nagovorom, v katerem je izvajal:
Za skromne slovenske razmere naravnost velikanska udeležba ie spremenila naš protestni shod v pravi ljudsk tabor Kadar se je naš narod zbiral na tabore je vedno pomenilo da gre za velike stvari Z radost, jo in udarnostjo smo stopili v novo državo in menda n; bilo nikogar, ki bi se mu ne zarosilo oko. ko so padli stoletni okovi. Vsi mi smo imeli Dred očmi ideal, da bodi naša država vzor. mogočna tn napredna, narod njen pa srečen in zadovoljen Minula so leta. a mesto, da bi bil šli naprej smo šli nazai! Namesto, da bi bili ljudje zadovoljni. vidimo povsod splošno nezadovoljstvo, veliko razočaranje. (SpioŠno pritrje. vanje)
Ko v imenu sklicateljev in po naročilu KDK otvarjam današnji zbor si štejem v čast. da pozdravim številne naše poslance, ki so prispeli v Uubljano pod vodstvom svojih prvoboriteliev gg Stepana Radiča in Svftozarja Prbičeviča (Burno in dolgotrajno odobravanje) Borci so to za pravico. za poštenje in za svobodo! Prišli so v Ljubljano, da vidijo, da se tud! Ljubliana in Sloverrja pridružuje njihovi pravični akciji (Burno pritrjevanje) Prišli so v Ljubljano. da čujejo na lastna ušesa da kliče, ta tud' Ljubljana in Slovenija na ves stlas. da sta siti hegemonističnega režima, ki hoče samo izkoriščati in živeti na stroške dru. gih. (Tako ie!) Prišli so v Ljubljano, da vid:jo našo neupogljivo vo')o v borbi za svobodo, enakopravnost in pravičnost. (Tako je!) Prišli so da vidijo da se nikogar ne bojimo, niti blagoslovljenega pendreka e dr Korošca' (Buren smeh in pritrjeva. nje.) Današnji zbor bi moral po pr ogramu otvorit.- predsednik naše organizacije gosp dr. Gregor Žerjav. (Zborovalci viharno kličejo dr Žerjavu), ki pa me le naorosil da ga oprostim ker le nujno v BeogTadu zadržan radi finančnega odbora On vam pošilja iskrene pozdrave! (Zivio Žerjav!) Da preidemo na dnevni red predlagam za predsednika današnjemu zboru načelnika SKS g. Pipana (Splošno odobravanie)
Predsednik g. Pipan;
Zahvaljujem se vam za zaupani« ta si štejem v dolžnost, da v vašem imenu pozdravim v naši sredi naša prvoboritelja gg Stepana Radiča in Svetozarja Prbičeviča (Ponovno burno odobravanie) Čast mi je s tega mesta poz d? a vrti vse ostale poslance. ki so prispeli na današnji shod i z vseh krajev naše države (Živeli!) Pozdravljaim končno va<;. ki ste prispel' iz vseh krajev Slovenije in vas prosim, da zboru'emo mirno in dostojno, tako da bo to zborovanje v ponos našemi; zrelemu slovenskemu narodu Besedo podajam ljubljanskemu poslancu g. dr Kramerju.«
Poslanec dr. Kramer:
»Dragi prijatelji! Dovolite mi. da vam predstavim svoje tovariše !si kolege, ki so spremili naša dva predsednika v Ljubljana da vam pokažejo solidarnost vsega našega naroda, ki ga KDK zastopa s težnjami naše ožje sloven domovine. Iz vseh krajev naše države, kier ima na&a koalicija korenine v narodu, so prihiteli poslanci te koalicije, da danes pred vami posvedočijo trdno voljo naše velike parlamentarne organizacije izvod evati zmago program, ki ga koalicija zastopa. (Viharno odobravanje)
Posl dr Kramer je nato predstavil zbo-rovalcem po vrsti vse poslance KDK, ki so jim zborovalci prirejali burne ovacije.
Pozdrav mesta Ljubljane
Predsednik g. Pipan le podal nato besedo županu dr Dlako Pucu, ki je izvajal:
Čast mi je pozdraviti današnji zbor v imenu napredne Ljubljane (Burno odobravanje.) Pozdrav velja zlast? vam, bratje Hrvati in Srbi kj ste prišli od daleč, da tudi danes na zunaj manifestirate edinstvo našega naroda. V prvi vrsti pa velja pozdrav vama, Svetozarju Pribičeviču in StJe. panu Radiču! Pozdravljam vaju ae kot predsednika posameznih strank, temveč kot voditelja koalicije, ki si le nadela nalogo, zboljšati razmere v naš; državi. V 10. letih smo doživeli marsikako razočaranje in naš narod Je zgubil vero v upravo, v skupščino, v politične stranke, da. Izgubil bi bi* pogum, ako mu ne bi bila ostala vera v krono ln vojsko (Živio kra®, živela vojska I) Naloga KDK ie, da vrne najemu narodu vero v demokracijo In vero v parlament ter mu pribori pošteno administracijo ter tzvofage povsod spoštovanje poštenja ta pravice (Viharno pritrjevanje.)
Pozdravi poslancev Iz vseh krajev države
Foalanec dr. SEKULA DRLJEVIČ k T aa-nosnem lovoru pozdravil »bor v lww krta« črne gore, ki k User držav« aa taca, kakor ]e Slovenik tater n« severa. Kakor J« branita Črna gora salo skupno domovino pred s«v«-lom Asiiaitor, tako se Je Slovenca stoletja uspešno stavil« * bran u «n( strani gfcraaa-skemu, b« drugi strani ps ItaUJamkeom pritisku. S svojo visoke k trli uro ie s uspešno obrambo navala združenih narodnih nasprotnikov so Slovenci dokazalj, da so eminentno državotvorni fakter. Kakor smo se nekoi skupno borili proti našim skupnim sovražnikom na zunaj. tako se sedaj, združeni v KDK. borimo proti notranjim protivnikoa slobode ki privice.
— Vihate« aplavz, ki }e trajal vel! mfaut ki navduSeno vz.klikanje J« bilo dokaz, da je govornik eovoril vsem i« irca.
Posl. dr. NIKOLA DRAGlČEYlC k sporo«! pozdrave Vojvodlncev napredni Sloveniji in lepi, beli LjubLjaui. Prišli smo semkaj, da pokažemo naše sile, da vidimo vaSo moč in vašo odločnost, Ici nam Jo prožite v naši težki borbi KDK in njena politika ne bazirata na poli-fcičini trgovini, marveč sta «d gg Radič in Pribičevič prožila drug drugemu roko, kar pomeni da se k naš narod taktično ujedinil KDK Je izraz želle našega naroda, ki ga končno vidimo ujedinjenega. Ta naša borba, ki bo dovedla do sigurne zmage, gre za tem, da se končno uveljavi načelo, da smo v tej državi vsi enaki tn ravnopravni LJubljana ki x njo vsa Slovenija danes posvedočide »to, kar le pokazal Zagreb in za njim Novi Sad. (Burno odobravanje in ploskanje.)
V Imenu Dalmacije Je pozdravi! zbor poslanec STIPA MATUEVIC: Casit mi Je, da vas pozdravim v sredini vaše divne Slovenije, v beli LJubljani, pozdravim v imenu Dalmacije in onega divnega Jadrana, ki smo ga* branili na veke in W ga bomo vselej branili pred vsakim sovražnikom. Najprej smo v Zagrebu, potem v Novem Sadu in danes v Ljubljani pokazali svojo moč. na velikonočni ponedeljek dne 9 aprila pa se bo tudi Dalmacija pridružila naSim manifestacijam in pokazala, da je z nami vse, kar Je zdravega !o poštenega To le najlepši dokaz, da Je KDK na pravi poti in
Stepan Radie o političnih
(Živela Daknadlai Zrno Madjevičl)
Pozdrave Bosne ta Hercegovine Je aporočM poslanec IVAN CELAN: Pozdravljam ru v imena vsega hrvatskega naroda k Bojne, U Je »družen v HSS, ?r*-r teko pa v imen« srbskega naroda k Bosne. Id se zMra v vedno večjem itevita r SDS. Cetu<y Je ta narod siromašen ki od vseh zapuščen, vendarle ni Izgubil vere v boljšo bodočnost Trdno zaupa v KDK. v kaiteri vidi edw« lamstvo za tebolj-lanje sedanjih nevzdržnih razmer Kakor manifestirale dane« vi, bo tudi Bosna v kratkem stopil« v kolo naših neomajnih borcev za lepšo in boljšo bodočnost. (Burno pritrjevanj« ki odobravanje.)
Viharno pozdravljen Je nato povzel besedo poslanec katoliški župrnk PAVLE MATICA, ki ie v svojem nagovoru naglaSal: Mi se zbiramo na teh velikih sho<lih » ogromnem številu Zakaj? Zato. da se sli$i kar najboll in kar naj-boH daleč naš glas. glas pravičnosti, poštenja ravnopravno*ti in svobode. Mi smo dosegl; osvobojen)« od Nemcev In Madžarov- nisme pa se rešili svojih notranjih nasprotnikov Beograjski cincarS nas ie vedno pljačkalo. hočejo napraviti Glavnjačo iz naše let>e domovine Zato se mi borimo za notrank >svobo)enJe za notranjo ravnopravnost. za poštene upravo da se bo lahko nai talentirani narod svobodne razvijal Zato vas v imenu Hrvatov « Srbov k Hrvatske iskreno pozdravljam kot borce za ravnopravnost in svobodo, za vse kar k do bro m lepo in pametno kot borce proti reakciji Živeh Slovenci! (Župniku pos! Matici so zborovalci priredili viharne ovacije.)
Posl. Tvan Pueelj
k Slvahno aktamiran uvajal: »Prihajamo na-ra/vnost lz Beograda. aH prvič ne posamezno, nego združeni m složni (Veliko odobravanie.) Nismo združeni in složni samo zastopniki Slovenske kmetske stranke n slovenske Samo stojne demokratske stranke (živeli!). temveč prihajamo prvič složni in povezani v močno falango Kmečko-demokratske koalicije (Viharne ovacije.) To k prvi korak k lepši bodočnosti! Prihajamo v LJubljano v trenutku, ko so v Beogradu najbolj vroča tla, ko /odimo naj-ostrejšo borbo za dva prv« pogoja v vsakem sožitju in napredku, borbo za poštenje in ravnopravnost Iz t« vroče borbe prihajamo med Vas zato, ker nam k treba Vašega pritrdila, da smo na pravi poti. da bomo lahko nadaljevali hudo borbo, ki nas 5e čaka in ki mora privesti k zmagi Število vas, ki nas poslušate, le ogromno. Od zunaj, čujte. prihaja odmev druge tisočglave množice, ki zboruje na prostem, ker ni mogla v dvorano. (Burno dolgotrajno vzkiikanje.)
Ponovno pozdravljen z burnimi ovacijami k govoril Stjepan Radič Uvodoma Je duhovito pokazaJ, kako se Je slovenski narod s pomočjo svoje duhovne kulture usposobil, da postane državni nairod VzdržaJ k med dvema mlinskima kamnoma, Italijani in Nemci, za kar ima zahvaliti svojim Vodnikom, Prešernom, Jurči-Čet. Gregorčičem A vse slovenske velike može je klerikaiizem pre?anja!. Gregorčiča so gonili kakor zver. Kakšna sreča, da k on ljubljanski škof mesto Jegliča I (Viharno pritrjevanje.) Kako znajo klerikalci preganjati, to veste, huJSi so od peklenščeka! Govornik se spominja zaslug pokojnega dr. Kreka ter nato pripove-duk svoja opazovanja iz svojih dijaških let t Sloveniji- Z napeto pozornostjo poslušajo zborovalci reminiscence iz prvega hrvatsko-slo-venskega abiturrjcntskega sestanka v Ljubljani I. 1891, ko ie nastala prelepa Vilharjeva »Slovenec ki Hrvat«, ki so Jo slovenski in hrvatski dijaki prvič zapeli pred Vodnikovim spomenikom.
Prehajajoč na aktualna poHtMn* vpralanja nadaljuje govornik: Videli boste in slišali, da k v finančnem zakonu nekaj paragrafov, ka-koršnih ni najti na celem svetu. V tem finančnem zakonu ie me- drugim tudi paragraf, naj se vse, kar se Je od leta 1918 pa do danes porabilo brez kontrole in potrdila, tudi vse, kar se k pokradlo, kratkomalo odpiše tn Hkvi-dir«. ZaikaJ? Pred par meseci »mo prejeli edino obračun sa leto 1924/25. o katerem pa k glavna kontrola ugotovila, d« ministri niso obračunali 2.112,000.00« Din. Takega zaključnega računa ne moremo vzeti niti v razpravo, k»-moH, d« bi ga odobri«. Da M Jih ne mogli več kontrolirati, k vlad« stav*« r finančni satan t« člen, s katerim bi dobik generalni ab-solutorlj vse tatvine ln lopovščine od let« 1918 dalk. To Je čl. 55. Zato bo razprav« o finančnem zakonn zelo ostr« te lahko rodf nedogled-ne posledice, pri čemer ni izključeno, d« zapustimo skupščino hi Beograd. (»Tako Je. Le krepko po njih!»)
So pa še druge stvari. N. pr.
vprašanje prehrane.
To Je tak Škandal, d« k težko najti r politični zgodovini sveta nekaj s lične ga Tudi «oc tretjina Slovenije trpi pomanjkanje ki nima tega, kar Jf Je treba. Slovenija plačuje največje davke. VI ste preveč pošteni in piačaite vse, kar zahtevajo. (Tako Je!) To k sicer lep« čedno«!, toda danes k to velika neumnost. (Burna vesekut ki viharno pritrjevanje.) Od tega ae dobite ničesar nazaj ta tel Sloveniji, M tako redno platoje tvoje davke, ta dal« kleroradl* kateka vlada najprvo samo I mililo« ta teta m aaš prHtak ta to podporo nato povliala. Cela Slovealta ta dobila s I milijonom prebivalcev mani kakor kroterska oMaot sa 120.006 prebivalcev ! Ml smo (tatvin mor predlo«, ki ga k vlad« sprejeta. Vide M bomo, k«| bo ts tega, bojimo p« se, da se bo ftvfadel aadaJtovai. Prl-pr«vD««l smo m ta, bomo p« le toga tavata! Mfentreftle komefcreooe. (Talno ta-
Bttroo pii*
trtavaafe.) V aueehfc Ntata m* fea
o velikem inozemskem posojilu
State • M*—** homeodtak. T* ta kritev, > katerimi koče* otocai* n»«IM m dm. Pomtekte, u to pooojlto so zmtvrtH vae aaie mompotalu dobodke, U anaiafe okrog 4«« mittjsrdi. vm br*o doboA« art* teie«-ata. kar anala tri mdftarde, m oariM ta rm d«vek aa pookprta promet, kar nai« ricapno okrog 6 mifttard, te k nad polovico utec« državnega proračuna. To so garaocita. U Jik k pooudM finančni mtntater it. Marfcovtt. VMM«, ml padamo mmI, kujte, nego ta Mta Turčija pod Abdul-Haoiidom. (Tako k D
VeWW državnik Mekon, U k dsae« t Ameriki Knančn" minister ta U k M pre&ednft ameriške delegacak za ureditev dolgov, k ogledal našo gospodarsko statistiko, ki mn Jo Je predložil vai vrli Slovenec Matijašič. Mellon se Je čudil neizmernemu bogastvu naše države In si ne mor« predstavljati, kako more imeti tako bogata zemlja tako slabo gospo-
važnih vprašanjih
darstvo. Mi bi kmalu imeti mnogo prijateljev, če hi imeli urejene samouprave in izvedeno ravnopravnost Toda danes ni v vladi nobenega poštenega in pametnega človeka, marveč vlada be.gemondzem najhujše vrste. (Viharno pritrjevanje.)
A še hujš! škandali se gode. Pri novem inozemskem posojilu Je dogovorjena i% provizija. Jaz sem se včeraj o tem na lastne oči prepričal. Pri 13 milijardah znaša ta provizija 390 milijonov Sedaj razumete, zakaj Vukičevič ne gre in zakaj se noče umakniti Markovič. Hočejo. da gremo ml v njihovo vlado in da gla-sulemc sa to svinjarijo- Oni šušljajo in šepetajo in nam poročajo na vse strani, češ ako smo državotvoroi, moramo iti v Vukičevičevo vlado in glasovati za to posojilo Ce pa ne gremo v vlado, da moramo tudi v opoziciji glasovati za to posojilo Jasno |e, da ml tega nočemo. Mi takega posojila ne bomo podpirali, marveč bomo storili vse, da ga preprečimo ali pa gremo k skupščine. (Viharno odobravanje.) — A tu so le
nettunske konvencije.
Iz 2eneve sem dobil informacijo, da k predsednik italijanske delegacije g. Sciaioi« sporočil zunanjemu ministru dr. Marinkoviču, da mora ki Radič v vlado, kadai se bo razpravljalo o konvencijah. Ce pa ne gre v vlado, mora glasovati za konvencije, tudi če k v opoziciji- Toda Mussolini Se nI tak gospod, da bi gospodaril KDK. (Viharno pritrjevanje.) Ce g.
Svetozar o programu
Dragi bratje Slovenci in sestre Slovenke! Za vas in za celo Ljubljano je velika atrakcija. da nastopava tukaj St. Radiž in jaz skupaj. Pred letom dni od Vas gotovo ni nihče mislil na to, da bi mo<?li iti skupaj, najmanj pa so si kaj takega mislili slovenski klerikalci, in na to tudi niso mislili oni. ki danes vladajo v Beogradu. Našli smo se sknpaj. ker ie te zahtevala
potreba našega naroda.
(Viharno odobravanje). Politika ni mrtva stvar, ni nauk kakor n. pr. geologija, ona iivi io ae vedno razvija. Uvideli smo, da ideje, sa katere smo se doslej borili sami, ne morejo zmagati drugače, kakor da gremo skupaj.
V Beogradu 90 delali rasne kombinacij«, samo na to niso računali, da bova Radič in jaz prišla skupni (St. Radič: Zato so vsi izgubili glave.) KDK ne predstavlja kake prečanske fronta.
Prečanska fronta ni bBa ustvarjena od KDK.
MI ono IU take dalai, da «0 demokratski stranki in demokratskemu klubu predlagali ustanovitev skupnega kluba Mi, veČina, smo nudili manjSinl vodstvo naše drla vne politike. Večina prečanov je ponujala Srbijaneem, da naj vodijo demokratsko politiko v naii driavi. Ne da se tabrisati is sgo-dovine. da prečanske fronte nismo hoteli mi, naga današnje srbijanske stranke. Nadalje Ja bil nai predlog, naj Is nafte kombinacije na bodo Izključeni niti radikali, v kolikor so Mil hrvoljeni a svobodno voljo naroda. Izključeni so bili samo pollcajci Ako M bili ti predlogi sprejeti, bi se pela drug« pesem v na H driavi. bi se vodila druga politika, bi bilo drugačno stanje v naii driavi. So tndi radikali, ld c današnjim stanjem niso sadovoljni, toda na ialost namesto. da M govorili tam, kamor Jih je narod poslal, pišejo samo po listih ...
Mi smo KDK ustanovili zato,
da uveljavimo načela enakosti hi ravnopravnost]
v naSl driavi, sigurni v tem, da ta država, ako ostane ▼ veljavi hegemonistični princip,
MmhU lekfco komandir«, s misJan. št tegs
ae more. kako bo glasoval« iocarsko-raOikai-ska večina, a svojim dvojnim slepim črevom — misiam na dr Spaha m Ar Korošca - (buren smeh) ae nore ilkdo ko man dira ti KDK. raze« Boga 1« naroda, k) fo Je izvolil (Večminut-no freoetično prUrkvaaje) Mi vemo. kaj država potrebuje, ma vodimo o tem račun, kaj k narodu potrebno, a Vukičevič ni država k) oin-carji niso narod Potrebno je, da ms sklenemo posojilo rad' gospodarske krize, da ga sklenemo radf naše narodne obrambe in v tem pogledu jtoji ves nai narod na 'stem stališču. Toda Kupiti puške, kupiti letala, nabaviti podmornice. nabaviti topove, to ie samo neznaten del narodne obrambe, glavni del obrambe p« Je, da k narod zadovoljen (2-vahno odobr«-vanje.) Narod je zadovoljen, č* ana minimum svok eksistence Toda kakšna eksistenca Je to, ko se velik del naroda že več mesecev ni niti enkrat dc »tega najedel! Nsša aradniška ime-Kgenca Je klasifioirana na rad:ka!t w demokrate Citafte »Slovenca«, to 'nfamijo, te piše, da noben uradnik ne sme Hi 1 opozicijo »Slovenec« nI več Ust za slovenski narod, marveč Je postal glasilo beograjskih cincarjev. (Fuj-klioi!)
Država k narod, stmboi držav« Je kralj, med narodom in kraljem pa obstoja v ustavnih monarhijah sodelovanle v parlamentu To rnsči
parlamentarni režim,
na katerem Dturi me. Narod »vobodno v«4
svoje lastoimik« Tako st formtra večina v narodu in parlamentu jo iz te vetrne abere kralj viado, ki se sestavi lavno ofc sodelovanju med narodom m kraljem To )e »tavna parlamentarna monarhij« W trt ve, ki bi k nd ne dali svoji državi, svojemu narodu ta «vo-iemu kralju kadai se o tem »vobodno razpravlja in svobodno odločuj« (Tako Je.) Ako nam pa Velja Vi>fa<cvič sporoča, to »abiev« država, lahko dobi od na* same ao-gome« (Burno pritrjevanje.) Ostre »o t« besede, toda oa Jih zasluži
M) smo sklenili i« m trdno odločili pri pofcd
zavesti h) spoznavanju tvoj« odgovornosti ta svojih dolžnosti, da v vlado g. Vukičevič« M gremo v nobenem »lučaju. (Viharno odobravanje.) Ml smo definltivno skleniU i« tmo odločeni, da ne gremo v sobeno vledo. Id po> meni temeljite spremembe tedanjega tistem*. Naš sklep se glasi, da ostanemo v opoziciji, če ue dobimo objektivnih garancij sa Izvedbe našega programa, do prihodnjih voKtev. najsi bodo kadarkoli, aH |e*eni aH na spomlad, d« pri teh volitvah Izvoiuiemo večino, s katero bomo ustvarili napredno, poiteno rlado KDK. (Burno dolgotrajno odobravanj« živela koalicija!)
Vi Slovenci m n* navdaš a j ct« »lep«, smo k vaše današnje navdašeok posebno pomembno. KDK k po krenila ves
problem konsolidacije države
in problem osvobojeni« s* znotraj, taJtor k tako lepo povedal moj prijatelj župuik Viatica, To je ves problem To niso več drobtinic« s dunaske mize. ki >ih mi nismo hoteli z Dunaja, pa Jih nočemo tudi tz Beogradi. (Burno pritrjevanje.) Mi zahtevamo pravico. Nočemo, da nam Vaksčevič pravi, aaj gremo » viado VU sami nnaiJK) v rokab moč m burno šk v vlado, kadar bodemo hoteli. A mi hočemo, da vlado sam; sestavimo.
Rečem naj vam Je to-le:
Midva « prijateljem Priblčevlčetn m atkčm ne razideva. (Navdušeno pritrjevanje i« vei-minutmi aplavz), se nočeva razitl zato, ker aa« reže veliko moralno delo. Mi moramo rešiti državo, a še posebej Slovenijo Ako sva midva s Pribičevičem složna, potem ste iudd Slovenci! sigurni. (Tako k!)
Nočemo v Vukičevlčevo ta nobeno drugo da-carsko radikaisko-demokratsko vlado s takimi slepimi črevesl.
Ne bomo odneha« r«e dotlej, dokler 1 svojo lastno večino ne ustvarimo vlade, kakoršno nai narod potrebuje In zasluži.
Živeli bratje Slovenci!
e
Nad 5 ari m« trajajoče vihamo pa fir?evan?e je
sledilo Radcčevim besedam Dvoran« k odmevala od gromkega vzktokaoja obema voditeljema in poslancem KDK
Ko je nato predsednik Pipan podelil besedo Sv. Pribičeviču je množica v dvorani izbruhnila v vihar novega navdušenja in dolgotrajnih ovacij Z galerij je padalo cvetje. Tudi Pribičevičev govor je bil stalno prekinjan od burnega odobravanja.
Pribičevič
m
KDK
ne more fiveti. (Tako Je!) Ml preko Ševe ta Dunava smo bili sigurni, da Srbija sama zase, in čeprav je še tako slavD« ne bi bila tipta sila v Evropi brez kulturnih prečanskih krajev, kakor je danes Jugoslavija Samo s nami skupaj je postala naša iriava sila, ki jo upoštevajo druge večje gile (Tako je!)
Ne pravi ustava, iz katerih strank s« mora ustvariti veČina, in kateri ljudje sa morajo imenovati za ministre, nmpak zdrava pamet in državni interesi narekujejo, da
naj bodo v naši vladi zastopani vsi kraji in vsi deli našega naroda, tako, da ne bi gospodaril drug proti druge mu, temveč da bi gospodarili vsi skupaj, da bi bili enaki in ravnopravni s Srbijo in drugimi deli našega naroda in države. (Burno pritrjevanje.)
Ta skupščina Je tzmed nas najbolj živahno pozdravila posl župnika Matico in posl. KosanoviČa. To mnogo pomeni in iz tega bi se mogli v Beogradu mnogo naučiti To pomeni, da hoče narod, ki je tako živahno pozdravi! župnika Matico, naj vlada vera v Boga, da pa
noče popovske komande t naSl državi.
(Burno pritrjevanje.) In ako narod tako Živahno pozdravlja posl Kosanoviča. pomeni to, da hoče narod imeti red in disciplino, da
pa
noCe GlavnjaCe ▼ naši državi. (Viharno odobravanje.)
V KDK nas Je 86 Sigurno Je, da imamo vočino naroda v prečanskih krajih za seboj. Žalostno je. da srbijanske stranke ne uvide-vajo. da bi morala biti Srbija na čelu borbe za enakost in ravoonravnogt Žalostno je. da našega boja ne podpirajo tudi one stranke in skupine iz naših krajev ki dobro čutijo, kam nas vodi hegemonistiČni režim, a mu vendar služijo in vodijo efiialtsko politiko nad lastnim narodom. G Korošec ima zgodovinsko zaslugo, da se je skupno s Hrvati, Srbi in naprednimi Slovenci iz nnših krajev pridružil v usodepolnem času Narodnemu veču v Zagrebu, toda
zagrešil le tudi zgodovinski zločin, da Je ▼ enako usodepolnem času postal ne<

kak cincarski aluga, ki pomaga se boriti broti enakosti in enakopravnosti v državi. [Viharni klici ogorčenja.) SLS je, namesto la bi nas podpirala, poceni prodala narodni toteres za majhno provizijo, da sme preganjati svoj« nasprotnike v Sloveniji. (Sramota!)
Vprašanja, ki so na dnevnem redn naSe politike je že omenil v svojem govoru moj tovariš Radii. Ko je angleški kralj Henrik lil Lskal posojilo, ki ga je potreboval za vojno, je zastavil relikvije sv Edvarda. Mi ne moremo zastaviti relikvij, ker danes nanje tudi nilifce ne daje več posojila, pač pa hočejo ta.sta v iti polovico dohodkov državnega pro-račuDa I Veliki Gladsione je rekel, da je vsako posojilo zlo. Mi tega ne rečemo, temveč aamo pravimo, da bi bilo
posojilo potrebno samo v slučaju, ako
bi služilo dviganju produkcije
predvsem agrarne. Ako pa bi »e imelo to posojilo porabiti za kake neproduktivne namene, pn bi bilo to za narod velika nesreča. 2e dosedanji naši dolgovi znašajo nad 50 milijard dinarjev. Zato je vprašanje posojila veliko in zelo važno. Zastopstvo KDK bo vse svoje sile, ki so velike, posvetilo proučevanju in rešitvi tega vprašanja. (Splošno odobravanje.) Mi smo se naši?
na eni fronti v borM za enakost te
enakopravnost.
Na tej fronti je prostora za vse, ki se hočejo za to boriti Na tei fronti se lahko borijo tudi naši bratie iz Srbiie skupaj z nami Borba na tei fronti ie danes otvorjena. a se bo šele razvila Od te naše borbe ne bomo odnehali za ceno kakih drobtinic, ki nam Hh hočeio vreči. Mi smo sigurni, da pridemo v vlado. Vsaka stranka, ki predstavlja narod, gotovo oa stranka kof m*, ki ie izvoljena oo svobodni volji naroda, ima pravico, da vlada v svoji državi. (Splošno odobravanje.) Program lahko izvaja v polni meri stranka Šele tedaj, kadar ima oblast v rokah. V opoziciji ona kritizira in kontrolira, svoi program pa Izvede v celoti, kadar dobi obiast. Mi Javno povemo, da hočemo oblast ki da hočemo svoj program Izvesti. (Burno Pritrjevani.) Toda mi nočemo oblasti take. da na vladi služimo dragim in da svoi program Izdamo. Rekli smo. da stavliamo kot
glavne pogoje,
da se depolitizira državna oprava, da se garantira razširjen? lokalna avtono-miia in da se sprovwJe gospodarska enakopravnost. Uradniki moraio Prenehati biti agenti vjadaiočih kifk in strank. Uradnik bod! steber kralia in države, ne oa steber stranke Popolna deoortizaciia državne ■uprave le ena izmed glavnih zahtev za naš vstop v vlado. Brez sodelovania KDK se ta načela ne daio izvesti Naša konliciia ie najbolj pozvana da ta program izvede. (Viharno pritriev anie.)
Tam v Beogradu še ne vidilo.
v kakšni kritični situaciji se nahaja danes naša država.
* Om se ne zaveda«, kake nevarnosti )o obkrožuiejo. Na nas gledaio kot na ljudi, ki imajo to napako, da nismo iz šumadije. Mi ne uživamo zaupan ia. ker smo prečani. Mi moramo biti pod kontrolo, ker smo prečani Nikaka žrtev, ki smo io položili, ni za nas zadostna garancija. Nas ouščaio v vlado, ali nam ne d o voli io vladati. Toda pod takimi sramotnimi pogoii ne bomo sodelovali v vladi. To ne znači sodelovati, temveč služiti. To ne znači vladati, temveč se plaziti Mi tega nočemo! (Tako ie!) Mi smo
za konstruktivno državno politiko!
Nasprotniki nam oraviio, da vodi.no destruktivno politiko Kes ie. ml smo elementi destrukcije za ono. kar v naši državi ni v redu. (Burno odobravanje.) Videli ste razi.ko med našim predlogom o prehrani in predlcgom. ki ea ie izdelala vlada. /,ada je izdelala predlog, da se gladuiočim aa miloščina Mi smo oredloe kot predstavniki svobodnega in ponosnega naroda stavili tako. aa nočemo miloščine, temveč da nai se da narodu sredstva in dela. da svoi kruli zasluži.
SDS in HSS sta se med seboi vj-teško borili. Mi se teh svojih borb ne sramujemo. Ponosni pa smo, da smo se sio.žih, ker ie ideal za katerega se borimo, tako velik, da zasluži vsako našo žrtev (Burn i odobravanje.) Bivš, nasprotniki smo si podaii roke v plemenitem zanosu rn videč, da mislimo enako o vseh velikih problemih našega narodnega življenja. (Tako :s!) Zato smo tako enotni kakor ena stranka. (Bnrno odobravanje.)
V vsaki državi ie prvi temeli zi napredek zadovolistvo naroda. Nobena država ni sigurna pa nai ima m;li;one baion®:ov. ako ne počiva na naisigtimeišem temeliu, zadovoljstvu naroda (Odobravanje.) Naš narod jt v glavnem kmetski narod. Vsi bomo sigurni in napredni, ako bo naš kmet siguren in napreden (Burno PTitrievanie.) Mislim, da smo
dolžni spomniti se tudi svojih dragih bratov, primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov I (Burno to dolgotramo odobravanje.) Ne morda z namenom kake demonstracije, temveč zato. da se ve da biieio naša srca zanie vedno enako Mednarodno življenje je tako napredovalo po veliki svetovni vojni. da mora narod, čeDrav ie razdeljen med različne države, ostati solidaren v svojih stremljenjih in čustvih, zlasti oa v medsebojni ljubezni vezan po krvi in jeziku. Videli ste. kako zastopa interese teh naših bratov naša vlada in kako to izgleda napi am primeru postopania drugih vlad proti soroiakom. Culi ste. kako hrabro te govoril avstrijski državni kancelar Seipel o Nemcih na južnem Tirolskem. Veste pa tudi. kako se pri nas zatiralo glasovi solidarnosti za naše zatirane brate cvnstran meja Zato uporabljam to priliko, da se čuje glas naše simpatije in Hubavi napram bratom, ki so kri naše krvi. Za me ne zahtevamo nič drugega kakor to. kar imaio državljani dnigega iezika v naši rodni državi (B'!irno pritrievanie.)
KDK predstavlja danes duh ln dušo celokupnega našega naroda.
kajti načela, ki jih tukai razvitalo. se last onih. ki se trudiio in bore za dobro našega naroda in države.
Ob tei priliki moram dodati tud*. to, da bi naša država SHS nit: ne bila ustvarjena in bi niti ne izgledala tako kakor danes, ako bi k temu ne pomagali vsi kraji in predvsem tudi Slovenci, ki ste doprinesli vse. kar more doprinesti narod za osvobo-Jenje. ker ste bili antemurale Jogosloven-»tva. Vi ste čuvali meie nred germanstvom
ia ItaMo. Z veSkfcnt žrtvami, s katerimi M
je doseglo osvobolenie. ste vložili vse sile v ta namen, da postanemo v svoH državi sami svoji gospodarji. Ta država ni bila ustvarjena zato. da bi bili v niei gospodar* samo Srbiianci, ampak hočemo, da bi bili vsi skupaj gospodari.
Naša borba ne bo prenehala vse dotlej, dokler se ta cili ne doseže. To nai vedo io si zapomnijo vsi. (Burno dolgotrajno odobravanje in velike ovaciie govorniku.)
Zaključni govor dr. Kramer Ja
Posl. dr. Kramer Je h koncu na kratko
povdaril;
Današnjega zbora ni treba zaključni g
nofceno resolucijo. Med tisoči, ki zborujejo v tej veliki dvorarti in zunai pred njo, ni različnih mišljenj, kako hočemo voditi bodočo politiko. Pred desetimi leti smo nosili zastavo v borbi za osvobojenje in ujedinje-nje svojega naroda v lastno državo. Ob 10. letnici tega osvobojenja pristopamo novemu pokretu, pokretu za zmago našega notranjega osvobojenia Zavladati mora pravica in enakopravnost v veliki skupni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki smo si Jo priborili pred 10. le« po zaslugah naših junakov na bojiščih in odločne volje vsega naroda. Današnji tabor naj bo vsej dTžavi viden znak da se vsa Slovenija pridružuje borbi naše KDK za pravico in enakopravnost (Burno pritrjevanje in odobravanje)
Ob ponovnih ovacfiah obema predsednikoma in poslancem KDK je predsednik Pipan opoldne zaključil veličastni zbor.
istočasno zborovanje pod milim nebom
Ko Je bila velika dvorana, največja v LJubljani že davno tako natrpana, da ri mogel nihče več v njo in ne na galerije in v stranske dvorane, so še vedno prihajale nove skupine. Mnogi so se po brezuspešnih
poskusih, da M prfft v dvorano, sope* _
šli, drugi »o ostali na ulid pred sokolskira domom. Vedno več le bilo teb ia zato »o reditelji otvoriti dohod na letno telovadišče Ko so v tem prispel; v sprevodu s kolodvora ie »deležniki, ki so se pripeljali z zagrebško - mariborskim dopoldanskim vlakom, njim na čel« zagrebška omladina, se je na tdovadišču kmalu zbrala velika množica. ki je bolj in bolj naraščala. Vedno bolj glasno so se ponavljale zahteve, naj se vrši zborovanje tudi na prostem in ustrezajoč tei splošni želji Je tajnik SDS dr. Raoe nekako ob pol 11. med burnim odobravanjem otvoril ziborovanje s kratkim nagovorom.
Ljubljanski podžupan Josip Turk Je po.
zdravil zlborovalce v imenu napredne Ljub. liane in izzval burne ovacije slovenski pre-stolicL
Drug za drugim so se nato vrstili govornika, poslanca KDK, vsi živahno pozdravljanj od množice, ki je vedno bolj naraščala. V kratkih govorih so vsi podčrtavali pravičnos-t borbe, ki jo vod" Kmečko - demokratska koalicija za enakopravnost in poštenje, povdarjali solidarnost obeh združenih strank in izražali svoje veselje, da je tudi naša lepa, visoko civilizirana Slovenija v taboru KDK. Govorili so poslanci: hrvatski seljak Malčlč. Kosanovlč, Meddi-murec Kernlč. dr. Čajkovac iz Srema. katoliški župnik Matica, dr. Kostltf iz Zemuna, minister n. r. dr. Hinko Kriz man te Vara-ždina, Črnogorec dr. Drlievič, Antolič in Valjavec iz hrvatskega Zagorja ter naši domači poslanci Ivan Pucell. Dan Urek io dr. Pivko, kli je s svojim kratkim nagovorom okrog 12. zaključil zborovanje na prostem.
Kljub hudemu mrazu in naUetavajočem snegu so zborovalcj vztrajali do konca in pozorno poslušali izvajanja govornikov. Kakor v dvorani sta bila tudi na telova-dišču predimet posebno prisrčnih ovacij župnik pasi Matica in znani borec proti sramoti Glavujače posl Kosanovič. Živahno odobravanje Je žel posl. Ivan Puceli s svojim povdarkom, da nove enotne fronte poštenih in resnicoljubnih ljudi v Slovenij' ne stare nobena sila in da si bo prej ali siei osvojila tudii vso ožjo domovino.
Triumfalen sprevod v mesto
Po zaključku zbora so se množice razlile po ulicah. To je bil pravcati «na* rodni val», kakor so dejali nekateri, ki so se drenjali skozi ozke izhode s telcx= vadišča ter se sproti uvrščali v ogrom« no povorko. Na čelu zastavonoša, kre» pak kmetski fant iz Zagorja z ogromno trobojnico, za njim izvrstna naša želez* ničarska godba «Sloga», ki je ves čas do Zvezde udarjala čvrste koračnice — in za voditeljema Radičem in Pribiče« vičem vsi poslanci, zastopniki organi« zacij KDK in premnogi udeleženci zb& ra, korakajoč strumno v osmerostopih. Sprevod je zaključil voz z vrlimi litij* skimi tamburaši.
Triumfalna povorka je po taktu ko* račnic in prepevaje krenila po Vidov* danski cesti, nato skozi Komenskega ulico, nakar je ob kraju Dalmatinove ulice zavila na Dunajsko cesto ter, ob velikanskem špaliriu. iz katerega so do* neli Pribičeviču iti Radiču enodušni po* zdravi, pasirala Selenburgovo ulico in se pred Kazino razvalovila kakor mor* je. Tu je ponovno vzkipelo navdušenje. Poslanci KDK so morali varovati oba voditelja pred navalom navdušenih zborovalcev. ki so v znak zahvale hoteli osebno stisniti roke obema voditelje« m a.
V kratkem času je bil ves trg pred
Kazino napolnjen s tisoči, ki so nepre« trgoma vzklikali voditeljema KDK, ki so se med tem zbrali na kazinski terasi
Tretji zbor v Zvezdi
Ko le klicanje nekoliko ponehalo. Je prvi spregovoril ST RADIČ, ki je nagovoril rraiožioo Rekel ie m. dr.:
Dragi Ljubljančani! Ze prijatelj Pribičevič je rekel na današnjem zborovanju, na našem taboru ob koncu svojega govora, da je današnja skupščina najbolj živahno in najdalic pozdravljala župnika Matico in poslanca K os a novi ča. Prijatelj Pribičevič le potem povdaril da Je današnja skupščina hotela s tem lasno povedati, da nočemo popovske vlade in policijske diktature Mi hočemo svobodo duha. svobodo svoje osebnosti V politik; narodnega vala le potreb, no, da je narod pameten in Jak Hrabrost daje prepričanje, pamet dajejo izkušnje, in mi jih imamo dosti. Jakost pa daje sloga, ne slučajna, temveč ona ki je izrastla iz nas samih Slogo mo ustvaril) h sedaj je treba, da pride vlada v roke onih. ki hočeio tako vladati, da bo v vsei državi zavladalo zadovoljstvo.
Po tem današnjem tabora hočemo priredit zborovanja tudi še drugod v Sloveniji, v Mariboru in Celju imeli pa jih bomo tudi po vsei ostali državi, tudi v Beogradu, kamor mora priti najmanj .9) tisoč ljudi. Prišli bodete h Ljubljane, poslal Jih bo Zagreb, in tisoče jih pride h Pančeva, Zemuna Novega Sada. To bo naš največji zbor. Ziveil
Množica Je pričela burno klicat; Radiču in mu prirejati ovacije ki so se ponovile, ko ie pričel govoriti dTugi predsednik KDK SVETOZAR PRIBIČEVIČ. ki je rekel med drugim:
Bratie in sestre! Naj vam povem, zakaj
nam ie bilo naj milejše priti v Ljubljano. Zato. ker Je Ljubljana izmed vseh naših glavnih mest najbolj iugoslovensko mesto. Ona je bolj jugoslovenska. nego Zagreb, m gotovo mnogo bolj nego Beograd. Kolika b; bila sreča, ako bi bil Beograd tak kakor Ljubljana! Potem bi nam ne bilo treba prirejati taborov Ti tabori so nam sedaj potrebni zato. da pridejo v Beogradu do pameti Naša prestolica bo vršila samo takrat v polnem obsegu svojo nalogo, ako bo v njej zavladal pravi iugoslovenskj duh.
Govor Sv Pribičeviča Je množica sprejela z viharnim odobravanjem. Priredila mu Je dolgotrajne ovacije,
Z viharnim aplavzom pozdravljena sta tudi pred Kazino govorila oosl MATICA in KOSANOVIČ, ki sta s svoiim osebnim nastopom med Slovenci le še povečala svojo popularnost, pridoblieno potom naših 'istov in radi svojih odlonih nastopov v Beogradu. Množica pa se še nI hotela raziti. tem-
več zahtevala, da govori še liublianski poslanec dr. Kramar. Ko se ie ta poiavil na balkonu, ga ie spreiel vihar ovacii.
V svojem kratkem nagovoru ie dr. KRAMER povdarial- Kot liublianski poslanec sem ponosen na veliki usoeh današnie prireditve, na uspeh, ki ie pokazal, kako naša Ljubliana iskreno čuti za vse. kar ie poštene in dobro v naši državi. Ponosen sem. ker je Liubliana zopet pokazala svoio energijo kakor vedno, kadar so bila na dnevnem redu velika nacionalna vprašanja Ljubljana ie danes dokumentirala, da hoče biti v prvih vrstah velike fronte KDK, skupno z našim kmečkim narodom, nerazdru-ženo z brati Hrvati in Srbi. da izvoiuiemo notranjo svobodo v naši državi.
Govor dr. Krameria ie soreiela množica z viharnimi ovaciiami in burnim odobravanjem Iskreno in burno pozdravljen ie bil tudi zadnji govornik poslanec PUCELJ, ki ie izvaial med drugim:
Culi ste že na Taboru od našega predsednika in priiatelia Svetozaria Pribičeviča, ki le rekel naslednie besede: »Res le. bili smo različnih naziram in misli in borili smo se drug proti drugemu. Toda uvideli smo, da ideie. za katere smo se doslei borili sami. ne moreto zmagati drugače, kakor da gremo skuDai.< Isto. kar ie on rekel za svoio osebo in Stieoana Rad'ča velja tudi za nas Slovence Vi ste oršli sem. da naše delo blagoslovite. Vaša naloga ie sedaj da poveste slovenskemu narodu, da se nore v n3ših vrstah z usoehom boriti za svoje pravice Če boste to storili, bodo nas protniki izgnali kakor sneg v pomladanskih dneh.
Med burnimi ovaciiami voditellem KDK se je množica nato polagoma in mirno razšla.
Lep popoldan v Kazini
V veliki dvorani Kazine se je nato vršilo skupno kosilo, ki se ga je udeležilo okrog 300 gostov. Sijajno razpoloženje po mogočnih vtisih se je le še stopnjevalo s številnimi, zapored sledečimi zdravicami.
Goste je z ljubeznivim nagovorom pozdravil kot domačin predsednik Kazine posl. dr. Kramer. V daljši napitnici, polni šegavih duhovitosti, je g. Radič nazdravil Slovenkam, nakar so še govorili nar. posl. Pucelj in dr. Pivko, podžupan Turk. zastopnik ljubljanske omla-dine Jelene, posl. Ivo. Čelan iz Bosne. Svetozar Pribičevič. dr. Marušič. Albin Koman, posl. Anton Babič. posL Ton-kovič. posl. dr. Drljevič, predsednik Sancin. zagrebški obč. svetnik dr. Ju-riša in končno posl. dr. Kostič, ki se je prisrčno zahvalil prirediteljem zbora in domačim govornikom, nato pa napil zadržanemu posl. Žerjavu, kateremu je vsa dvorana ob tej priliki priredila fre-netične ovacije.
Brzojavni pozdravi
Na shod je prispela cela vrsta brzojavnih pozdravov organizacij tn somišljenikov SDS in SKS iz vseh krajev Slovenije. Brzojavke izražajo popolno solidarnost z zborovalcj in apelirajo na poslance KDK, da nadaljujejo svojo borbo na korist volflcev hi vse države. Poleg drugih je zborovanje brzojavno pozdravila tudi organizacija SDS iz Ogulina.
Siovo na kolodvoru
Po banketu so ti poslanci z izjemo Stjepana Radiča. ki se je že popoldne okrog 17. z avtomobilom odpeljal v Zagreb, ogledali mesto in njegove naprave. nekateri izmed njih so tudi obiskali Narodno tiskarno. Ob 20. so se poslanci z brzovlakom odpeljali v Beograd. Na kolodvoru je bila zopet zbrana večja množica entuzijastov. ki je narodnim poslancem prireja'a prisrčne ovacije. Tik pred odhodom vlaka se je poslovil od zbranega občinstva dr. Ju-riša. Zahvalil se je podžupan Josip Turk.
Množica Je nato hotela, da lovori le
Pribičevič, toda vlak je že krenil Se
enkrat so zagrmeli klici »Živio!«, cvetje se je vsulo v vagone in kmalu so luči beograjskega brzovlaka izginile v temi Vse prireditve so potekle v najlepšem redu, brez incidentov in disharmonij. Današnja nedelja jc znova dokumenti-
rala poIltKno zrefost naših Vodi te pokazala tudi, kako nepotrebne so bile varnostne priprave policije. Ljubljani in vsem zunanjim udeležencem bo ostal današnji dan v lepem spominu, našim poslancem pa bo novo bodrilo, da vztrajajo v borbi za sveto in pravično stvar.

Kaj pravijo beograjski in zagrebški listi
Lfublfana, 19. marca.
VflerajSnje veiičaatne manifestacije KDK v Ljubljani 90 odjeknile šircnm cele dTžave in napravile v vsej javnosti globok ut«. Vsi današnji listi podčrtavajo veliko važ« nost včerajšnjega ljubljanskega tabora KDK, ki mu pripisujejo tem večji pomen, ker so voditelji SLS v Beogradu doslej vedno zatrjevali, da stoji vsa Slovenija za njimi in sedanjo vlado. Zato je včerajšnja manifestacija politične kroge naravnost Vz« nenadila, kar odseva tudi iz obširnih po» ročil, ki jih prinašajo o shodu veliki beo* grajski in zagrebški listi na prvih straneh svojih današnjih izdaj.
Beograjska «POLITIKA» piše: KmeSko demokratska koalicija je pričela v zadnjem času dobro organizirano in ostro kampanjo v pre&uiskih pokrajinah proti sedanjemu režimu. Ek»lej je priredila tri velike shode. Dočim je bilo na shodu v Zagrebu razpo« loženje mas ogorčeno in skrajno borbeno, se je v Ljubljani manifestiralo nezadovolj* stvo na miren in dostojanstven način. A tudi na ljubljanskem shodu so se pokazali znaki borbenosti in navdušenja. To je iz« nenadilo nepristranskega opazovalca ker so Slovenci znani kot miren in hladen ele» ment, ki trezno in realno presoja življenje. Slovenci »e ne navdušujejo z lepa in niso prijatelji shodov, katerih se le redko ude« leže v velikem številu. Včeratšniji shod KDK pa je bil zelo dobro obiskan in je iz« redno uspel Pred dvema letoma je prišel g. Stepan Radič v Ljubljano kot prosvetni minister. Takrat so mu omladinci, Orjuna* §i in klerikalci priredili demonstracije. Vče« rajšnji shod pa je pokazal dijametralno raz* liko. Tako ljubljanski, kakor novosadski shod KDK dokazujeta, da fe nastal v pre» čanski masi globok preokret, ki je ogronu nega pomena
Beograjsko »VREME*: Na shodu sta po. dala gg. Radič in Pribičevič zelo važne po* lirične izjave. Predstavnika opozicije sta ponovno naglasila, da nočeta v vlado go* spoda Vukičeviča, marveč samo v tako vlado, bi bi pomenila temeljito spremembo režima v državi. Podčrtala sta važnost vprašanja inozemskega posojila, ki ga ni mogoče skleniti brez pristanka prečanskih pokrajin. G Pribičevič se je toplo zavzel za pravice naših manjšin v Italiji. Končno pa se je tudi na tem shodu naglašaio, da vlada med obema koaliranima strankama popolna sloga
Zagrebške <rNOVOSTI»: Izredne važno« sti so izjave, ki sta jih podala gg. Radič in Pribičevič zlasti glede vstopa KDK v vla» do, glede inozemskega posojila in nettun« skih konvencij. Značilno je, da je g. Ra« dič posebej naglasil, da KDK v nobenem slučaju ne gre v vlado g Vukičeviča, pa tudi v nobeno drugo vlado, ki bi ne po« menila spremembe sedanjega sistema £a« nimivo je, da je g. Pribičevič med drugim aludiTal tudi na zadnjo afero g Radiča v Narodni skupščini glede povzročitve sve» t ovne vojne ter povdaril. da j« vojno iz* zvalo vprašanje južnih Slovanov v Avstro« Ogrski. Oba govornika sta povdarjala. da se KDK ne bo razšla, marveč da bo vztra« jala do konca v borbi za enakopravnost, zakonitost in poštenje. G. Radič pa je še dodaL da lahko pride do tega, da KDK za« pusti Beograd in se ne vrne več tako kmalu.
Zagrebški «JUTARN.TI LIST»: Zanima« nje, ki je vladalo za ljubljanski shod KDK v vsej javnosti, so še znatno povečali zad« nji dogodki v Narodni skupščini. Baš za« radi tega je privabil ta shod tudi toliko novinarjev iz cele države, kot doslej te redkokateri drugi shod in velika dvorana sokolskega Tabora je bila tako prenapol* njena, "da je moralo veliko število prista« šev ostati na vrtu, zaradi česar sta se nato vršila paralelno dva shoda
Zagrebška «R!JEČ» prinaSa zelo obsež« no in podrobno poročilo in naglasa da ie imela Ljubljana v nedeljo nenavadno sve* čano Kce Sicer prislovično trezni in resni Slovenci so se včeraj otTesli svojega hlad« nega dostojanstva in z naito-pleišimi čustvi in nenavadno prisrčnostjo sprejeli voditelje KDK.
Da se ne pozabi!
Skoraj vse dni prošlega tedna je «Sk>venec» na razne načine hujskal proti nedeljskemu shodu KDK. Niti enkrat mu nismo odgovorih, ker smo smatrali pod svojo častjo odgovarjati na take napade. Da se pa ne pozabi kaj vse je »Slovenec® pisal, citiramo danes glavne njegove izbruhe, prepuščamo pa sodbo o njih javnosti sami »Slovenec* je med drugim pisal tako-le:
Sreda, 14. marca: Pod naslovom •Tam-tam-tam na Tabor*: «Ker imajo v Ljubljani za tako manifestacijo vsekakor premalo liudi...* «Da bi Zerja-vovska strankarska prireditev ne doživela preveč blamaže...* «2erjavovski shod, če bi bii tudi od raznih radovednežev dobro obiskan, svojega cilja ne bo dosegel...* »Tudi ne moremo verjeti, da bi se hoteli izpostavljati pri pro-tivladnih demonstracijah razni državni uslužbenci...»
Četrtek, 15. marca: Pod naslovom •Jezik-politika*: «Da je polomija hujSa in sramota večja, spremlja Radiča pri vseh parlamentarnih polomijah in ga bo spremljala v nedeljo tudi na Tabor SDS... Ta shod mora biti pogrebščina vse dosedanje politične borbe SKS... Sramota, ki je doslej ležala samo nad hrvatskim ljudstvom, naj se v nedeljo prenese tudi na tisti del slovenskih vo-lilcev, ki se štejejo med SKS in SDS. Ravno dogodki, ki se ie dni dogajajo v parlamentu, dokazujejo, da sta ti dve stranki nepoboljšljivi, da je za nju edina rešitev, da Izgineta s površja. Kdor sam noče biti sodeležen sramote, ki sta si jo nabrali ti dve stranki, mora poskrbeti, da ga ne bo med nedeljskimi poslušalci na Taboru*.
Petek, 16. marca. Pod naslovom: «Bum-bum-birm>: Zato nai m žerja-
vov ski in radičevski batinaši ne delajo lepe s frazami o svobodi, demokraciji in enakopravnosti Povejo naj raje vsem onim, ki hočejo kot pozabljivi in nepoboljšljivi čudaki po kmečko-demo-kratski kostanj v ogenj...*	j
Sobota, 17. marca: Pod naslovom; »Pred predstavo*: <Svet ni videl večje komedije kot je opozicija, ki jo uganja »Koalicija kmečke demokracije, KKD (KoKoDak).. .* Čuditi se ni ne Pribičeviču ne Radiču, pač pa tistim oslom na Taboru, ki jim bodo verjeli... »Vse jim bodo verjeli njihovi sds in sks backi*.
Nedelja, 18. marca: ... zakaj romajo po Jugoslaviji in prodajajo svojo neslano demagogijo? Tega jih seveda tisti pomilovanja vredni pristaši na Taboru ne bodo vprašali, vprašuje jih pa ogromna večina slovenskega ljudstva, ki lažnivo ln sleparsko politiko KDK slej ko prej odločno odklanja. Le znamenje največje politične in državljanske svobode ter velikodušnosti slovenskega ljudstva je, če sme take vrste »koalicija« med nami sploh javno nastopati.
V soboto, <ine 17. tn v nedeljo, dne 18. marca pa je »Slovenec* razen tega priobčil dve karikaturi o Radiču: Na prvi so »konjske fige*, na drugi pa nočna posoda.
Resnično, resnično: hotel je prekleti, pa je blagoslovil...
Ker so iz škofove tiskarne baš minuli teden pošiljali ljubljanskim volilcem »Slovenca* v propagandne svrhe brezplačno. je prav. da so obenem pokazali tudi svojo resnicoljubnost in dostojnost. Boljše se »Slovenec* Ljubljančanom res ni mogel priporočiti kakor se je s svoio pisavo v zadnjem tednu. Čudno ni. da je romal nazaj v škofovo tiskarno.
SMEH! Danes prerrJjera SMEH! najbofie groteske neprekosljivega
Bustera Keatona
Moč in lepota
Ta izborna komecJij« prekaša vse Patacbc* nove filme. Publika se smeje do »ob! V ZagTebu je bil film oeem dni nepretrgoma na sporedu.
Predstave ob pol 6., poi 8. in 9. vri.
Telefon 2124 Elitni kino Matica
Občni zbor SLD
Na včerajšnjem XVII. občnem zbora SLD, ki se je vršil ob 9. dopoldne v kolodvorski restavraciji v Ljubljani ter ga je otvoril in v.odii društveni predsednik <Jr. Ivan Lovrenčrč, se je v prvi vrsti razpravljalo o najvažnejših živUenskih vprašanjih, ki zadevajo naše lovstvo, predvsem o predstolečem novem lovskem zakonu, ki sicer začasno po prvotnem predlogu še ni bil na merodajnem mestu razpravljan, niti sprejet, dalje o orožnem zakonu, o obligatornem članstvu, o stališču društva napram državi in napram našim oblastnim skupščinam glede na organizacijo nove lovske zbornice Hd.
V	svojem nadaljnjem predsedstvenem poročilu se le pečal dr. Lovreučič z reorganizacijo SLD, ki se bo v kratkem reorganiziralo v dve oblastni sekciji s posameznimi sreskimi pododbori v melah ljubljanske in mariborske oblasti. Mariborska sekcija se je reorganizirala že pretekli teden, dočim se bo ljubljanska ustanovila takoj. ko bodo potrjena od oblasti nova pra-viia. Tozadevno sta se pojavili v, društvu doslej dve struji. prva zastopa stališče, naj društvo še v bodoče enotno nastopa in deluje s podružnicami: druga struja v društvu pa stremi za tem, da se čimprej prevede reorganizacija SLD. kar pa Je deloma še zaradi gotovih formalnih in drugih težav momentano nemogoče.
Z organizacijo lovske zbornice n«1 M slovensko 'ovstvo pridobilo glede reševa-nia lovskih zadev s strani oblasti svoj posvetovalni glas in s tem ingerenco na odločitev raznih važnih vprašanj.
Tajnico poročilo le podal tajnik ravnatelj Repovš. Društvo Je imelo koncem lanskega leta skupaj 3038 članov, v bretekJem poslovnem letu Je umrlo 17 članov, in sicer trije ustanovni in 14 rednih članov. Društveno glasilo »Lovec« je izšlo v 24 Ste-vUkah ln Izkazuje precejšen primanjkljaj, vsled Česar je stavil blagajnik predlog, da se rvtSa letna naročnina za redne člane od 50 na <90 Dtn, za poklicne lovce (zaprisežene lovske čuvaje) pa od 25 na 40 D;n.
V	svrho čim izdatnejšega zmanjšanja primanjkljaja »Lovca« naj b? društveni člani agftirali med znanci za čim večjo prfcto-pitev k društvu, ker se bo edino z trmogo-brofnlm članstvom dal sanirati primanjkljaj društvenega glasila.
Blagajniško poročHo Je poda! društveni biagajttfV g. Ivan Zupan, ravnatelj mestnega dohodarstvenega urada.
Na predlo« g. Bahovca !e bil odboru podeljen absoiutnr^ VoHtve novega odbora se niso vršile, ker bo tekom tega leta vse upravne posle za starim odborom prevzel itak bodoči odbor sekciie.
Stavljenih Je bito še več samosMr h oredlogov, nakar Je predsednik zaklirč* skoraj 3 ure trajajoči olbčni zbor.
«JtTTRO» St A
6
TVjrok 26. ID. RS
Proslava velikega obrtniškega praznika
Slavnostno zborovanje Zveze obrtnih zadrug povodom 25-let-
nice obstoja in delovanja
Včerai dopofctae se Je t dvorani Narod, saga doma v Ljubljani vršilo slavnostno uborovanje povodom proslave 251etnke ob.
Moja Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Zborovanje je otvoril zveani predsednik g. Josnp Rebek, ki je uvodoma pozdravil zaslužnega prvoboritelja m obrtniškega organizatorja g. Engelberta Pranchettija, načelnika dr. Marna, ljubi janskega podžupana g Jos«>a Turka, nadalje ob ž;vahne<m odobravanju nar. posl. dr. Kramerja ter predstavnike hrvatskega obrtništva, predsednika Saveza hrvatskih obrtnikov g. Milana Ramuščaka in podpredsednika Milana Roseriberga. Nadalje je predsednik pozdravil predsednika vrhovnega obrtniškega sveta g. Ivana Rebeka iz Celja. Jakoba Zadravca (Središče), g. Ivana Bureša (Maribor), fini. svet g. Bonača. zastopnika Zbornice TOI, zastopnika Zveze Industrij -cev inž. Milana Šukljeia. direktorja Reis-nerja, ravnatelja io konzula Dularja in druge goste
Predsednikovo poročilo
V svojem govoru je predsednik nato povdarjal, da slovenska obrtnik nima stare »godovfoe ln ne tradicij. V velikem svetu te novinec, v meja! svoie domovine pa nosilec bodoče obrti. Navzlic temu moramo v eadnjih 25 letih ugotovit' v našem obrtništvu znaten napredek, predvsem v dvigu stanovske zavesti. Zgodovina Zveze obrtnih zadrug posega prav tja v čase, ko slovenskega obrtnika kot gospodarja skoraj ci bilo. V drugi polovici preteklega stoletja obrtne zadruge niso bile zaščitnice obrtnika. temveč okostenele poluradne institucije, ki so Jih vodile dunajske hi Kraške centrale. Toda zavest našessa obrtnika se je polagoma dvignila in začutil je potrebo po tesnejši združitvi, za kaT gre velika zasluga g. Franchettiju, ki je pričel združevati ladruge v zvez o.
Po ustanovitvi zveze so pričela leta dela In težkih boiev. v katerih so našli obrtniki polno podporo pri naj odličnejših predstav, nikih našega gospodarstva. Njim vsem ie slovensko obrtništvo odkritosrčno hvaležno za podiooro in sodelovanje. Ob ustanovitvi je imela zveza 8 članic zadrug, danes Jih pa šteje 49.
Za bodočnost se nam odpirajo velike tn ležke naloge. Urediti bo treba vzorno gospodarstvo tudi v najmanjšem podjetju, modernizirati obrate v svrho kvalitativne in kvantitativne izpopolnitve Vzporedno s gmotreno gospodarsko organizacijo bo morala zveza v bodočnosti skrbeti tudi za kulturen dvig obrtnka. predvsem pa za obrtniški naraščaj. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je le v solidarnosti pot. ki vocfi do uspehov, kajti obrtnik si mora s svojim delom utrditi pot za boljšo bodočnost.
Za predsednikom le v imenu veHkega župana ljubljanske oblasti pozdravil zboro-valce načelnik dr. Rudolf Marn. Izrazil le upanje,, da bodo v prihodnjem JubMeiu vsi obrtniikU združeni v te} organtzadji. Za njim le povzel besedo
posl. dr. Albert Kramer,
Id le med drugim Izvajal:
»Kot MufblJanski poslanec smatram »a dolžnost, da zvezj ob 23!etnicf njenega de. kovanja najiskreneje čestitam Pooblaščen po narodnem poslancu dr. Žerjavu sporo. Čam ob tej priliki tudi njegove najiskre-ne?še čestitke. Tz zgodovine zveze se vidi kako mladi smo še. Ni še dolgo, ko Je bil slovenski obrtnik sluga svojega politično bolj razvitega in boli situiranega nemškega gospodarja. Toda delo, ki ste ga izvršili po prevratu, mora vzbuditi respekt. Obrtništvo pa Je v naši novi državi, žal, našlo premalo razumevanja. Mi moramo dobro fun-tffrati tn utrditi naš srednji gospodarski stan In našega kmeta. Obrtniki se upravičeno pritožujejo, da se Jih zapostavlja. Ce pa hočejo obrtniki doseč: uspehe. Je nujno potrebno, da Je vsak obrtnik v organizaciji. Vse Je odvisno od organizacije tn od discipline.
Slovenski obrtnik až»va ime naJsofidneJJe
ga, kulturno in tehnično najvišje stoječega v naši državi. On ie prvi v na« državi, navzilic temu pa ima močno konkurenco v inozemskem obrtništvu. Zato mora gleda, ti, da bo mogel uspešno tekmovati z zunanjim konkurentom. Štejem si v sveto dolžnost, da v svojem političnem in parlamentarnem delovanju podpiram vaša stremljenja in bom vedno pripravljen iti vsakemu posameznemu na roko.«
Pozdravni govori
V hnenu Zbornice TOI ie pozdravi? zbo-rovalce predsednik g. Jelačin, v imenu Saveza hrvatskih obrtnikov pa predsednik K Milan Ramuščak, ki je izrazil najprisrč-nejše čestitke hrvatskega obrtništva k redkemu jubileju in povdarjal. da je bi! slovenski obrtnik prvi, ki je v naši državi pričel ustanavljati zadruge in zveze. Mi samo posnemamo vaše delo in se veselimo vaših uspehov, ker so vaši uspehi tudi naši Nato Je pozdravil zborovalce podžupan g. Josip Turk v imenu mestne občine. Dr. Fran Windischer. glavni tajnik Zbornice TOI je v lepem govoru naslikal razvoj obrtniškega gibanja ter le čestital Zvezi kot predsednik trgovskega društva »Merkur« V sedanjih težkih časih le med trgovstvom in obrtništvom potrebna popolna solidarnost. V imenu Zveze trgovskih gremiiev Je pozdravil zborovalce posle vodeč* podpredsednik g. Ivan Kavčič, v 'menn Zveze, in-dustrijcev pa inž Milan Suklle
Nato se ie oglasil k besedi orvoborltelj slovenskega obrtništva e. Ivan Rebek lz Celia V svojem jrovoru ie zlasti priporočal mladini in naraščam, da se uči lz preteklosti, da bo mojda v bodočnosti zaznamovati še lepše uspehe. V imenu mariborske zveze obrtnih zadrug, te nato pozdravil zborovalce g. Ivan B u r e š.
Častni člani Zveze
Na predlog g. Igliča so nato zbrani delegati podelili častno članstvo Zveze slovenskih obrtnih zadruz nasledniim gospodom dr. Rudoliu M a r n u. Ivanu R e b e k u, Jakobu Zadravcu. Milku K r a D e ž u, Filipu O g r i č u, Ivanu B a i c a r i u in Ivanu G o g a 11.
Kot zastopnica damskeea odseka krojaške zadruge in v imenu slovenskih obrtnic ie izrekla čestitke k fubiletu ed Šarčeva, nakar se ie oglasil k besedi častni načelnik in ustanovitelj Zveze z. Enzelbert Fran-c h e 11 i. Spominjal se ie. kako slaba ie bila stanovska zavest med obrtniki ored 25 leti. Razmere pa so bile vedno boliše in obrtništvo ie vedno boli napredovalo, predvsem glede stanovske zavesti Izrazil ie najlepšo zahvalo vsem onim. ki so z niim sodelovali pri ustanovitvi Zveze in ori ničnem delu. zlasti pa dr. Murniku. dr. VVindischerju in dr. Plessu. ter izrekel zahvalo požrtvovalnemu tarniku Zveze z. Kaiseriu.
Po kratkem govoru z, Miha V ah t ari a iz Maribora ie predsednik z. Ivan Rebek zaključil Izredno uspelo zborovamie z zahvalo za udeležbo in čestitke vsem predstavnikom oblastev ln korooracii. Obrtnike pa je prosil, da poneso stanovsko zavest po vsei Sloveniji, da bodriio svoie tovariše, kajti le v skupnosti in sloei leži moč organizacije.
Slavnostni banket
Ob 1. uri popoldne se te vršil v veliki dvorani Kazine slavnostni banket, katerega se je udeležilo okroz 200 oseb. voditeljev obrtništva iz vse Sloveniie. zastopnikov oblasti, organizacij in komoracij in obrtnikov samih. Navzoči so bili delzati tz Maribora, Vranskega, Tezna. Šoštania, Celja, Laškega, Sevnica. Brežic. Radeč. Trbovelj, Hrastnika. Zagorja, Noveea mesta. Kočevja, Ribnice. Crnomlia. Lrubneza. Jesenic, Radovljice. Tržiča. Krania Železnikov. Št. Vida pri Lhibliani in Zz. Šiške. Na banketu, ki ga ie. otvoril zvezni predsednik g. Josip Rebek sta bili prečitani pozdravni brzojavki posl. Žerjava in obrtnega inštruktorja g. Založnika iz Maribora.
os&odarsfvo
Razvoj produkcije in zaposlenosti delavstva v Ameriki
Velik pomen racionalizacije in mehanizacije produkcije.
b Newyorka poročajo nad vse zanimive podatke o naglem razvoju ameriške produkcije. Produkcijski indeks za Zedlnjene dr-lave nam kaže, da je bila produkcija ▼ letu 1927. za 70 % večja kakor v 1. 1914., dočim Je bila v 1. 1924. le za 58 % večja, v 1. 1923. pa le za 26 %. Zanimivo je dalje, da je produkcija hitreje naraščala kakor zaposlenost delavstva, katerega število se zaradi omejitev priseljevanja le počasi dviga. V zad. mesecih je zaposlenost celo nekoliko popustila in se govori tudi že o brezposelnosti, čeprav se ne more trditi, da je produkcija bistveno nazadovala.
V	kolikor dejansko obstoja reziposelnost
I ločnih podatkov o brezposelnosti ni, čeprav e v Zedinjenih državah statistika na višku), e ta gotovo le posledica mehanizacije produkcije. Uvedba vedno racijonelnejših metod v produkciji, ki je omogočila ogromen
fospodarski razvoj Zedinjenih držav, je ončno navzlic prosperiteti dovedla do odpuščanja delavcev.
Če bo gospodarska konjunktura ostala na dosedanji višini, je to brezposelnost smatrati le za trenotni pojav, povzročen zaradi začasnega nesoglasja med naglico uvajanja ra-cijonelnejših produkcijskih metod in po-tasnejšega dviganja produkcije. V prvih mesecih tekočega leta se je v nasprotju s pričakovanji produkcija zopet začela dvigati, nato ni pojavu brezposelnosti posvečati večje pažnje.
V	nekaterih produkcijskih panogah se vidi posebno jasno, kako stroj izpodriva človeško delovno moč, kar pa v splošnem le ne vdi do brezposelnosti, ker povečanje produkcije v istih, zlasti pa v drugih panogah (n. pr. v produkciji gonilne siie) zahteva povečanje zaposlitve delavcev. Pomisliti Je tudi treba, da pride racijonalizacija konč no v prid predvsem delavstvu v obliki viš Jih mezd, kar zopet povzroči povečanje pro dukcije in s tem nove možnosti zaposlitve Dalje je upoštevati, da nastajajo z napredovanjem tehnike in naraščajočim notrebam vedno večjemu blagostanju približajočega
se prebivalstva nove velike Industrijske panoge, ki absorbirajo znaten del onih delovnih moči, ki so v drugih industrijskih panogah zaradi racionalizacije ostale odvisne.
Ogromni pomen racionalizacije in mehanizacije produkcije je najbolj razviden iz naslednjih statističnih podatkov. Po ugotovitvah National Industrial Conference Board se je n. pr. produkcija ameriškega kmetijstva od 1. 1910. dvignila za 28 %, dočim je Število v kmetijstvo zaposlenega prebivalstva nazadovalo n 6 %. Danes se 71 % ameriškega mehkega premoga koplje s pomočjo strojev, zato se more danes i istim številom delavstva producirati dvakrat toliko kakor leta 1890.
V mnogih industrijskih panogah je v zadnjih štirih letih (1923 —1927.) navzlic znatno povečani produkciji število zaposlenih delavcev celo nazadovalo ali Da je odstotno povečanje zaposlenih delavcev mnogo manjše kakor pa odstotno povečanie produkcije. V posameznih panogah ie to razmerje naslednje (v prvi koloni navajamo odstotno povečanje ali zmanjšanje produkcije, v drugi pa odstotno povečanje ali zmanjšanje zaposlenega delavstva):
Panoga	produkcija zap. delav.
petrolejska industrija -f 84% — 5% produkcija tobaka -{- 53% —13% mesarska obrt	+ 20% —19%
stavbna obrt	-f 11 % —15%
avtomobil, industrija 4- 69% 4- 48% industrija gumija	+28% -j- 7%
industrija mehkega premoga	+ 4% —15% elektrot. industrija +70% +- 52% jeklarska industrija -f- 8% — 9% bombažna industrija + 3% —13% kmetijstvo +10% — 5% papirna industrija 0% — 7% čevljar, industrija +7% —12%
Napačno bi bilo misliti, da racijonalizacija prodnkciie povzroča samo veeie dobičke podjetništvu. Nasprotno, ona prinaša največ koristi baš ameriškemu delavcu O^romn^ in v mnogih primerih naravnost bajne mez de ameriških delavcev nikakor ne bi bilp mogoče, ko ne bi racionalna orsranizacijr ameriških podjetij z najmodernejšimi stroj nimi napravami omogočila ameriškemu de lavcu da v istem času produHra mnogo, mnogo več kakor pa na? delavec, ne da bi za to delo porabil več truda. Ceneni ooeon
stroja nadomešča Človeka povsod, kjer Je le
mogoč«, organizacija delu pa je tako urejena, da delavec po nepotrebnem ne napravi niti migljaja z roko. Seveda je taka racijo-nelna organizacija mogoča predvsem tam, kjer se producira isto blago v velikih množinah.
Racijonalizacija produkcije Je v neprimerno večji meri kakor pa naravno bogastvo. Zedinjenih držav ustvarila veliko blagostanje širokih mas ameriškega naroda in vsak napredek v organizaciji produkcije, ki navidez odvzema delavcu kruh. pride končno v prid baš delavcu. V splošnem složno sodelovanje delavca s podjetnikom v Ameriki je v znatni meri zasluga pametnih ameriških industrijcev, ki so spoznali, da leži možnost povečanja konsuma in s tem povečanje produkcije v visokih mezdah in plačah. Ce posamezni podjetnik dvigne mezde, sicer neposredno še ne ustvarja možnosti za povečanje svoje produkcije, pač pa če skupno z ostalimi podjetniki skuša držati mezde in plače na čim višjem nivoju. Možnost za povečanje mezd in plač pa si more ustvariti podjetnik samo na ta način, da čim bolj nadomesti človeško delovno silo s strojem in da čim bolj racijonalizira ves potek produkcije od prve do poslednje faze.
Da se je ameriška produkcija tako močno razvila in da se je v toliki meri povečalo blagostanje ameriškega naroda, je deloma zasluga uvidevnosti tamošnjih delavcev in podjetnikov, deloma pa posledica velike koncentracije kapitala Velikega pomena je v tem oziru tudi obsea države, ki omogoča prosto trgovino na ogromnem teritoriju in pa mentaliteta ameriškega prebivalstva, ki ne vidi v človeku ki si s pridnostjo in podjetnostjo ustvari premoženje, izkoriščevalca, temveč ustvaritelja pogojev za prosperi-teto vsega naroda Brez tvorbe novega kapitala ni racionalizacije in razmaha, in brez racijonalizacije in razmaha ni povečanja blagostanja.
K Vojvodinski hmeljarji tn signiranje hmelja. V Beograd je v soboto prispela de-putacija 60 hmeljarjev iz Bačke in Srema, ki pripadajo Udruženju hmeljarjev v Pe-trovcu in kateri ne priznavajo Udruženja hmeljarjev v Novem Sadu, češ. da funkcionarji tega udruženja niso pravi njihovi predstavniki Ministru za kmetijstvo in vode so izjavili, da so, kakor tudi strokovni tisk proti obveznemu signiranju hmelja. V našem hmeljarstvu je nastopila težka priza. Pri nas se nahaja še 15.000 kvintalov neprodanega lanskega pridelka, v Nemčiji in Češkoslovaški pa okrog 5000 kvintalov. Obvezno signiranje bi po mnenju teh hmeljarjev zaradi visokih stroškov podražilo naš pridelek. Poleg tega je treba upoštevati, da obvezno signiranje ni uvedeno niti v Nemčiji, niti v ostalih produkcijskih državah, iz-vzemši v Češkoslovaški in da so proti njegovi uvedbi tudi slovenski hmeljarji. Delegacija, ki sta jo vodila narodna poslanca Djoko Popovič in dr. Ribar, se je pri gosp. ministru zavzela le za neobvezno signiranje.
= Promet Somborske blagovne borze v letu 1927. Promet Somborske blagovne borze, ki deluje Sel« dobri dve leti, s« je v preteklem letu dvigni na 10.225 vagonov v vrednosti 249.4 roi-Hijo-na Din, napram 9278 vagonom v vrednosti 160.7 mitionov Dim v 1. 1926. Največ« }e biJ promet v tu/rščici (6031 vag.). v pšenici (2377 v«.), v ovsu (483 v«.), v ječmenu (244 vag.), v moki (285 vag.) in v otrobih (463 vag.).
= Razvoj nemške trgovinske mornarice. Za razvoj nemške trzovinske mornarice so značilni naslednji podatki, ki iih posnemamo iz letnega poročila natvečie nemške paroplovne družbe Hamburz - Amerika -Linie. Ta družba ie tonažo svoie mornarice povečala od 456.000 ton v letu 1925., odnosno 706.000 ton v letu 1925. na 902.000 ton koncem preteklega leta in bo torei tonaža v doglednem času zopet dosegla predvojni obseg (1.360.000 ton). Za usodni poslovni uspeh te družbe ie značilno, da se čisti dobiček (12.0 miliiona mark naorarn 5.7 milijona mark 1926) ni samo povečal v razmerju s povečano tonažo. temveč da se je tudi relativni obratni dobiček, ki odpade na posamezno tono ladiiskega parka, povečal od 18 mark v letu 1924.. 36 mark v letu 1925.. 46 mark v letu 1936.. na 55 mark v letu 1927. in ie s tem orekoračil predvojni relativni dobiček (50 mark).
Borte
19. marca.
LjaMjanskn borza zaradi praznika dane« ni poslovala. Na zagrebški devizni boni so tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjenš.
Na efektnem tržišču se je Vojna škoda občut-nejše okrepila. Promptna se je trgovala po 437.5, pozneje pa po 442 do 444 (v petek 432), kasa po 440—443, za marc po 442—445 in za april po 443—447. Med ostalimi državnimi papirji je bik) zaključeno mvestioijsko po 87.5 (v Beogradu pa notira 88—88-5). Tečaji bančnih vrednot »o ostali v glavnem nespremenjeni. Kreditu«, ki Je v petek popustita na 87, Je notirala 87—92, Ljubljanska kreditna pa Je bila zaključena po 138. Industrijske vrednote so Se vedno zelo zanemarjene. Zaključena je bila samo Sečetana Osijek, in sicer pri čvrst ej£i tendenci po 525. Tečaji ostalih industrijskih papirjev ne kažejo bistvenih sprememb
Devize hi valute. Zagreb. Amsterdam 22.86-^22.92, Dunaj 7.996 do 8.026, Berlin 13.585—13.615, Budimpešta 9.929—9.959, Milan 299.38—301.38, London 277.13 do 277.93. Newyork 56.77—56.97, Praga 168.15 do 168.95, Curih 1093.5—1096.5.
Beograd. Pari« 222.82—224.82, London 277.13 do 277.93, Newyork 56.77—56.97, Milan 299.57 do 301.57, Praga 168.15—169.95, Dunaj 7.996 do 8.026, Budimpešta 9.93—9.96, Bruselj 7.9138 do i 7.9438, Berlin 13.585—13.615.
Trst. Beograd 33.18 — 33.48, Dunaj 263.75 do 269.75, Praga 55 975 — 56.275, Pariz 74.35 - 74.65, London 92.30 — 92.50, New-york 18.885 — 18.945, Curih 363.50—365.50; dinarji 33.15 — 33.65.
Curih. Beograd 9.1325, Pariz 20.435. London 25.34125, Newyork 519.30, Milan 27.43, Praga 15.39, Dunaj 73.15, Budimpešta 90.80, Berlin 124.18, Bruselj 72.375, Bukarešta 3.225, Sofija 3.75.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 443 do 445, kasa 443—445, za marc 444—445, za
april 448—450, za december 473—480. investicijsko 87—87.5. agrarne 0—58: bančne vrednote: Hi po 65—66. Porjo 18.5—19, Kreditna 87 do 92, Praštediona 802.5—805. Jugo 96.25—96.5. Narodna 6050—6200, Srpska 145- 148. Ljubljanska kreditna 135—136; industrijske vrednote: Gut-mann 220—235, Slaveks 112.5—120. Slavonija 13—14. Danica 140—145. Drava 525—0. !sis 45 do 50. Vevče 140—145. Trbovlje 505—515. Tvor-aica vagonov 0—48, Šečerana Osijek 520—535. Oubrovačka 425—445. Union 240—0.
Beograd. Vojna škoda 439—440. za marc 440 do 441.5, za april 446—447, investicijsko 88 do 88.5, aigrartie 56.5—5."
Blagovna tr± &£a
S bmeljsklh trUU. Na iateScem ton čilske®
tržišču je bik) pretekli tedea razpoloženj« precej mimo in tudi promet ni bil znaten- Prodanih je bik) le nekaj partij srednjega tateškega hmelja po 1650—1900 Kč sa 50 kg (55.60-65.75 Din sa kg) V tranzitnem prometu je bik) prodano nekaj slabšega blaga po 300—800 K£ (10.10 do 26.90 Din za kg) Cene kažejo popuščajočo tendenco. — Na tržišču hmelja v Petrovcu (Baška) nj bilo v preteklem tednu sprememb. Promet je bdi rek) slab. Plačevalo se ie 8—10 Din za kg.
Z lesnega trga. Na jugoslovenskem tržišču železniških pragov se v tekočem letu pričakuje večja živahnost. Poleg večjih dobav državnim železnicam se pričakujejo večja naročila za inozemstva. Tako se računa, da bo Italija letos uvozila iz naše države okrog 2 milijona pragov, Nemčija pa namerava naročiti pri nas približno 1 milijon pragov Pri i-edavnih pogajanjih za dobavo železniških pragov v Španiji je prišlo že do večjih zaključkov, predvsem s tvidkami v Jugoslaviji
Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca čvrsta Cene moki so se m malenkost dvignile. Pšenica: baška. 78-79 340--345: bašlka 77-78 kg 342.5—3475; banaška 78-79 kg 337.5—3425; promet 1 vag — Tnršftica: baška stara 255—270; baška in sremska nova 251—256; baška za maro-aprii 2575—262.5; baška ki sremska za iprtf-ma] 252.5—267.5; promet 158 vag. — Moka: baška »Og« ta »Ogg« 4675—477.5; »2« 447.5-4575; »5« 4275—4375; »6« 370—380; »7« 305—515; »8« 220—330; promet 1 vag.
Šport
Pokalni semifinale t Maribora
SD Rapid : ISSK Maribor 2 : 1 (1 : 1)
Rezultat včerajšnje semifinalne pokalne tekme ne odgovarja poteku igre, ker je Maribor brezdvomno predvedel lepšo igro kot zmagovalec Rapid. Maribor je imel precej« šnjo smolo Kljub temu. da je bil v pre» moči, se mu ni posrečilo izenačenje. Rapid je bil vsekakor v boljši kondiciji kot zad« njo nedeljo. Zlasti se je odlikoval vratar Pelko.
Vodstvo je dosegel Maribor v 6. minuti po srednjem napadalcu Pavlino, ki ga je v polnem teku neubranljivo ustrelil iz dalja« ve kakih 15 m. V 27. min. dobi leva zveza Rapida Paulin žogo v levi poziciji, preigra vratarja in izenači.
V	drugi polovici se obe moštvi t vsemi silami borita za zmago. Maribor je v pre« moči, vendar ne more izenačiti Odločilni gol pade v 27. min. po komerju, in sicer zopet po Paulinu.
Sodil je dobro g. Mohorbo mesto g. Fi* Serja, ki je odpovedal.
Po tekmi je prišlo med gledalci do raz« nih incidentov.
Tretje kolo nogometnega prvenstva v Ljubljani
Ilirija tn Prin-jorfe odnesete po dve nadstj*
nji točki.
Včerajšnji praznik je izkoristil LNPn da je dial odigrati še po dva para prvenstvenih tekem prvih in rezervnih moštev. V to bor« bo je šla Ilirija kot favorit, dočam so bile šanse Primorjanov spričo forme, ki jo Je pokazal Hermes v svojih zadnjih nasto« pih manj ugodne. Situacija v prvenstvu se je sedaj v toliko razbistrila, da se bo bila odločilna bitka za prvenstvo LNP med do« sedanjim prvakom Ilirijo in Primorjem, ki ji je po točkah tik za petami; po goldi« ferenci so Prknorjani Ilirijo že prekosili.
Ilirija : Slavtja 7 : 1 (5 : 0)
Uirijanska formacija je bila nekoliko spremenjena, ne more se pa reči, da bi to bila variatio in melius. Ilirijani so sicer Slavijo gladko odpravili, vendar je imela Slavija dovolj prilike, da bi bila lahko izbila tudi boljši rezultat. Oirijansko moštvo kakor da se letos ne more znajti Saj so poedina mesta razmeroma dobro zasedena, par moči v moštvu je naravnost h,bornih, zato so pa drugi, v prvi vrsti novinci, sko ro nemogoči. Odtod tudi slaba kvaliteta igre, ki jo nudi moštvo in ki 9e za cele ldase razlikuje od običajne ilirijanske for« me.
Slavija je bila ▼ prvem polčasu precej inferioren nasprotnik, v dirugem polčasu pa si je s pomočjo vetra bistveno opomogla. To je tudi razvidno iz rezultata. Moštvo goji dokaj primitiven nogomet, igra pa z voljo in elanom, kar je mnogo, ne pa vse. Poraz je Slavija na vsak način zaslužila in je rezultat reelno izražen.
Sodil je g. Setina strogo in korektna
Primorje : Hermet 3 : 0 (1 : 0)
V	tej tekmi »mo videli vsekakor boljffl nogomet. Primorjani sicer niso predvedli blesteče igre prejšnjega dne; imeK so pa za nasprotnike žilave šiškarje, ki so pred« zadnjo nedeljo delali tudi prvaku hude pre« glavice. Do gotove meje se jim je pozna« lo tudi to, da so imeli v nogah tekmo prej« šnjega dne (to je gotovo tudi vplivalo na potek prve igre). Taka forsirana nastopa« nja so zlasti v začetku sezone, ko moštva še niso dovolj strenirana, precej riskantna.
Pri Primorju je v prvi vrsti precej popu« stil na/pad, ki niti zdaleka ni tvoril orga« nične enote. Pokazal je par lepih kombina« cijskih potez in tudi dovolj odločnosti, ostalo pa je prepustil krilcem in ožji obrani bi. Krilci so bili na mestu, zlasti oba stran« ska in so tekmo odločili. Obramba razven par napak sigurna in zanesljiva.
Hermes je imel prednost v tem, da Je nastopil svež. Toda pokazal je zelo dobro igro, ki je bik Primorju do tik pred kon« cem igre vedno nevarna. Slabši so bili v krilski vrsti, ki ni bila na oni višini kot n. pr. ožja obramba in napad. Zato tudi ni biLo prave vezi med poedinimi deli moštva, kar je povzročilo preveliko tratenje ener« gij napada in ožje obrambe. Dobra je bila vsa obramba, ne izvzemši vratarja, ki je sigurno lovil kolikor je imel posla. Tretji gol pa gre edino na njegov račun.
Igra je potekala v precej naglem tempu, zlasti v prvem polčasu V tem polčasu se je videla delna premoč Primorjanov. ki se pa dolgo ni izpremenila v pozitiven uspeh Sele po preteku pol ure je Erman zabil pr» vi gol Do polčasa ni bilo nobene izpre« irembe. V drugem polčasu ie Hermes moč* no forsiral. da bi izenačil. Igralo se ie po« vsem odprto, opažala se je premoč Herme« sa Do zadnjih minut izid ni bil odločen Sele proti koncu je Uršič zvišal na 2 : 0 in tekma je bik s tem odločena. Tik pred
koncem niunsd Erman napako hermežaa« skega vratarja faa postavi koačm rezultat 3 ; 0.
Hermes je tudi s to tekmo dokazal, da se je razvil v vsega uvaževanja vreden faktor v našem nogometu. Kakor stoji se« daj še precej na koncu prvenstvene tabe« le, je vendar gotova, da si bo svojo pozi« cijo še močno popravil, saj je absolvvral dosedaj srvoja dva najtežja nasprotnika. Dobro je sodil g Držaj. Rezervni moštvi sta igrali dopoldne, io sicer
Ittrija . Slavtja 7 : 2.
Primorje : Hermes 9 : 0. Stanje prvenstva v ljubljanskem okrožju (računajoč tekmo Primorje : Slavija s 3 : 0) je sedaj naslednje: Iliri j«	8 8 0 0 49: 6 16
Primorj«	8 7 0 1 41 : 5 14
Jadran	6 2 1 3 9:28 5
Slovan	6 2 0 4 15:37 4
Hermes	7 1 0 6 10:24 2
Slavija	6 0 1 5 6 : 30 1
Prva letoSnfa mednarodna tekma v Ljubljani Prihodnjo nedeljo gostuje v Ljubljani proti ASK Primorju L moštvo celovškega prvaka cAu«rria».
Tenis sekcija sK Ilirija. Prijave za to« nis je vposlati do 5 aprila t. L na naslov: Milan Kmet, Gosposvetska cesta 8. Nav©» sti je natančno partijo (4 do 6 oseb) in vse razpoložljive ure.
SK Jadran Nocoj ob 20. un seja upr. odbora v Narodni kavarni. — Tajnik.
Sokol
Glavna skupščina JSS.
Deveta redna glavna skupščina JSS, Id se )• v nedetyo vršila v Kragujevcu, srcu Sumedtie, je krasno uspela. Včerajšnji »Ponedeljek« je objavit tri važne sklepe; med drugim. Prihodnji vsesokolski zlet bo 1. 1930 v Beogradu; v Ljubljani se osnuje stalna prednjačka šola; snuje m fond za pomoč svojcem po umriih danih; odobren je bil slavnostni kroj sa naraščaj. O poteku glavne skupščine ta njenih sklepih bomo priobčili podrobnejša strokovni referat.
Beograjski listi objavljajo dolga poročila, ▼ katerih opisujejo krasen uspeh velikega sofcol-skega zbora. Starosta Eng. Gaogl je s dolgim krasno zasnovanim govorom nepopisno navduši vse zborovalce ta beograjske novice označujejo njegovo poklonitev Domovini, kralju ta sokolskf ideji za pesniško umetnino.
Razen delegatov sokofcstv«. m prisostvovali zborovanju številni gostje Posebno pozornost j* vzbujala navzočnost kraljevega zastopnika drv. generala Dobrosava Milenkoviča, velikega župana Pantelida, mestnega župana Kaianoviča ter predstavnikov raznih institucij Kragujevca. Velike ovacije je skupščina priredila posebno delegat« Invalidskega udruženja, rez. majorja Luju Lav-ri6u, ki je kot dobrovoljec oslepel v borbi xa svobodo.
Kralju j« bi poslan naslednji brzojavni po-
sdrav: JSS, zbran na 9. glavni skupščini v src« junaške Sumadije, pošilja pravnukm slavnega Karagjoagja ta kraljevskemu domu vdan sokoJ-skš pozdrav. Naj žavi Vaše Veličanstvol Naj živi kraljevski dom! Zdravo!«
Poodrav presidentu Masaryk« m fbafe »Iz Kra<gitjevca v junaški šumodiji pošMja JSS s svoje glavne skupščine iskren bratski poedranr. Naj živi naš mil brat Tem. MasaTyk!«
Dosedanjemu odbor« je bila izrečena popolna zaupnica s tem, da je bdi ponovno izvoljen, s starosto Ganglom na čelu, načelnikom dr. Mur-nikom ta načetaico Anuško Cigoj-Jugovo. SedeJ Saveza ostane v LJubljani.
Sokolska pomožna akcija za gladujoče v Hercegovini
Vsa blaga srca, ki so se dosedaj odzvala naS prošnji za pomoč stradajoči raji v Hercegovini, Črni gori ta Južni Dalmaciji, bratski obveščamo, da smo do danes odposlali že dve sbi-rki v skupnem znesku Dta 22.701.— starešinstvu mo-starske sokoiske župe v roke žnpnemu starosti br. Cedi Miliču, ki neprestano potuje od seia do sela ta deli nakaznice za nakup koruze najpotrebnejšim, neglede ne na versko, ne nc organizacijsko pripadnost.
Z večjimi zneski so obe sinki otnoeočtife tvrdka Dr enak (odstopila nspeh svoje zhirke), tvrdka »Kovine ta Rude«, M enota nameščencev v papirnici Vevče, Učiteljska tiskarna. Blagajna Sok. Saveza ta Sok. župe Maribor, Sok. društva Ljubljana - Matica, Ljubljana - Tabor, Litija - Šmartno, Vrhnika, Kariovac, Cerknica, Borovnica, Konjice itd.
Iskrena zahvala vsem, U so pripomogli, te smo se vsaj v mali meri mogli oddolžiti zapovedi svoje srčne kulture Je pa to šele kaplja na žareče železo. Zato se nujno ta upapotoo obračamo še do vseh onih, ki jam Sat nsnatjenja do snrot, po nedolžnem tnpečih, še ai zamrl, da naklonijo svojim razmeram primere« prispevek v ta name«. Kruto resni poiožai ne prenese nobenega odlaganja; tretia zbirka mora oditi I« U teden. Zato prosimo vst ki §6 oodorftt — so|* no Je!
Vsa tofcokfca droStva laše ftope pa. ki k« afao
zaključila svojih zbirk, pozivamo, da to akdft* pospešijo ta tekom tedna odpošljejo svode nabiralne pole župneimu starešinstvu.
Vsi prispevki, brez Izjeme, naj se hiagov«JH» nakazati na naslov: Sokolska topa Uobljaoa — Pomožna akcija. Mestna hranilnica v Ljubljani.
Toče« seznam vseh darovaioev in zneskov prt-občimo oh sklepu zbirke. Zdravo!
Ljubljana, 17. marca 1928.
Sokolska žnpa Ljubljana. Nande Marolt,	Stane nega*
starosta.	tajnik.
Sokolski film v Grčiji. Propagandno odb. lenje češkoslovaškega zunanjega mnistr« stva je poslalo ogromni film VILL vseso« kolskega zleta v Pragi tudi v Grčijo. V Ateni, na klasičnih tleh starogrške gimna* stike, je imel film zelo velike uspehe in je vzbudil mnogo zanimanja za sokolsko or» ganizacijo. Predavanje je bik) po vseh atenskih bioskopih spojeno z uvodnim pre« davanjem, ki ga je imel grški predavatelj Chrysafides.
Uspeh poljskih Sokolov V Zakopanech so se vršile 8. t. m. smučarske tekme, kjer so dosegli poljski Sokoli zelo velike uspe« he pri skokih Zasedli so prvih pet mest kakor sledi: 1.) br. Czech 49 m. 2.) Sieczka Gasienica 50 m, 3.) Rozmus 48 m, 4.) Gra« ca 44 m. 5.) Mietelski 41 m. Izven konku« renče je dosegel br. Cukier 50 m
Brat Miroslav Hrsak, namestnik načel« nika COS. je praznoval te dni svojo 25« letnico kot načelnik sokolskega društva na Kraljevskih Vinohradih.
Poljska Sokolska zveza in olimpijada. Na olimpijado pošlje poljsko Sokolstvo poleg članske vrste tudi vrsto članic. Ce« lotna odprava bo štela 20 telovadcev, 10 telovadk ki 5 zastopnikov ia nam&nraln«*
«JTJTRO» It 08
6
Torek 30. HI. 1926
V5era1 dopoldne se ie v dvora« Nai odloga doma v Ljubljani vršilo slavnostno (iiorovanje povodom proslave 251etnice obstoja Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Zborovanje je otvoril zvezni predsednik C. Jo&np Rebek, ki je uvodoma pozdravil zaslužnega prvoboritelja in obrtniškega organizatorja g. Engelberta Franchettija. načelnika dr. Marna, ljubljanskega podžupana g Josipa Turka, nadalje ob živahnem odobravanju nar. posl. dr. Kiramerja ter predstavnike hrvatskega obrtništva, predsednika Saveza hrvatskih obrtnikov g. Milana Ramuščaka in podpredsednika Milana Rosertberga. Nadalje je predsednik pozdravil predsednika vrhovnega obrtniškega 6veta g. Ivana Rebeka iz Celja. Jakoba Zadravca (Središče), g. Ivana Bureša (Maribor). fin. svet g. Bomača. zastopnika Zbornice TOI. zastopnika Zveze industrij-cev Inž. Milana Šukljeta. direktorja Reis-ttarja, ravnatelja m konzula Dularja in druge goste
Proslava velikega obrtniškega praznika
Slavnostno zborovanje Zveze obrtnih zadrug povodom 25-let-
nice obstoja in delovanja
Slovenski obrtnik už*va ime nalsofldneJJe ga, kulturno in tehnično najvišje stoječega v naši državi. On le prvi v naši državi, navziic temu pa ima močno konkurenco v inozemskem obrtništvu. Zato mora gledati. da bo mogel uspešno tekmovati z zunanjim konkurentom. Štejem si v sveto dolžnost, da v svojem političnem in parlamentarnem delovanju podpiram vaša stremljenja in bom vedno pripravljen iti vsakemu posameznemu na roko.«
Pozdravni govori
V hnenu Zbornice TOI ie pozdravi? zbo-
rovalce predsednik g. Jelačin, v imenu Saveza hrvatskih obrtnikov pa predsednik g Milan Ramuščak, ki je izrazij najprisrč-nejše čestitke hrvatskega obrtništva k redkemu jubileju in povdarjal da ie bi! slovenski obrtnik prvi. ki je v naši državi pričel ustanavljati zadruge in zveze. Mi samo posnemamo vaše delo in se veselimo vaših uspehov, ker so vaši uspehi tudi naši Nato je pozdravi] zborovalce podžupan g. Josip Turk v imenu mestne občine. Dr. Fran Windischer. glavni tainik Zbornice TOI je v lepem govoru naslikal razvoj obrtniškega gibanja ter le čestital Zvezi kot predsednik trgovskega društva »Merkur« V sedanjih težkih časih le med trgovstvom in obrtništvom potrebna popolna solidarnost. V imenu Zveze trgovskih gremHev Je pozdravil zborovalce poslevodeči podpredsednik g. Ivan Kavčič, v »menu Zveze in. dustrijcev pa inž Milan Šuklle
Nato se ie oglasil k besedi orvoborltelj slovenskega obrtništva z. Ivan Rebek iz Celja V svoiem eovoru ie zlasti priporočal mladini ta naraščaiu. da se uči Iz preteklosti, da bo mogla v bodočnosti zaznamovati še lepše uspehe. V imenu mariborske zveze obrtnih zadrug, te nato pozdravil zborovalce g. Ivan B u r e š.
Častni člani Zveze
Na predlog g. Igliča so nato zbrani delegati podelili častno članstvo Zveze slovenskih obrtnih zadrue nasledniim zospodom dT Rudolfu M a r n u. Ivanu R e b e k u, Jakobu Zadravcu. Milku K r a p e ž u, Filipu O g r i č u. Ivanu B a i c a r i u in Ivanu G o g a 1 i.
Kot zastopnica darnskeea odseka krojaške zadruge in v imenu slovenskih obrtnic ie izrekla čestitke k hibi 1 eni zd Š a r č e v a, nakar se ie oglasil k besedi častni načelnik in ustanovitelj Zveze z Eneelbert Fran-c h e 11 i. Spominjal se ie. kako slaba ie bila stanovska zavest med obrtniki ored 25 leti. Razmere pa so bile vedno boliše in obrtništvo ie vedno boli napredovalo, predvsem glede stanovske zavesti Izrazil ie najlepšo zahvalo vsem onim. ki so z niim sodelovali pri ustanovitvi Zveze in Pri nienem delu. zlasti pa dr. Murniku. dr. Windischerju in dr. Plessu. ter izrekel zahvalo požrtvovalnemu tainiku Zveze e. Kaiseriu.
Po kratkem govoru z. Miha V a h t a r J a iz Maribora ie predsednik g. Ivan Rebek zaključil izredno uspelo zborovanje z zahvalo za udeležbo in čestitke vsem predstavnikom oblastev ln korporacii. Obrtnike pa je prosil, da poneso stanovsko zavest po vsei Sloveniji, da bodriio svoie tovariše, kajti le v skupnosti in slori leži moč organizacije.
Slavnostni banket
Ob 1. uri popoldne se le vršil v veliki dvorani Kazine slavnostni banket, katerega se je udeležilo okrog 200 oseb. voditeljev obrtništva iz vse Sloveniie. zastopnikov oblasti, organizacli in korporacii in obrtnikov samih. Navzoči so bili deleati iz Maribora, Vranskega, Tezna. Šoštania. Celja. Laškega, Sevnica. Brežic. Radeč. Trbovelj, Hrastnika. Zagoria. Novega mesta. Kočevja, Ribnice, črnomlia. Liubnega. Jesenic, Radovljice. Tržiča. Kranla Železnikov Št. Vida pri Ljubljani ta Zg. Šiške. Na banketu, ki ga ie. otvoril zvezni predsednik g. Josip Rebek sta bili prečitani pozdravni brzojavki posl. Žerjava in obrtnega inštruktorja
Predsednikovo poročilo
V svojem govoru je predsednik nato povdarjal, da slovenski obrtmk nima stare zgodovine in ne tradicij. V velikem svetu Je novinec, v mej al svoje domovine pa nosilec bodoče obrti. Navzlic temu moramo v zadnjih 25 letih ugotovit' v našem obrtništvu znaten napredek, predvsem v dvigu stanovske zavesti. Zgodovina Zve<ze obrtnih zadlrug posega prav tja v čase. ko slovenskega obrtnika kot gospodarja skoraj ci bilo. V drugi polovici preteklega stoletja obrtne zadruge niso bile zaščitnice obrtnika, temveč okostenele poluradne institucije, ki so Jih vodile dunajske ta graške centrale. Toda zavest našega obrtnika se Je polagoma dvignila ta začutil ie potrebo po tesnejši združitvi, za kar gre velilka zasluga g. Fra-nchettiju, ki le pričel združevati zadruge v zvezo.
Po ustanovitvi zveze so pričela leta dela hi težkih bojev, v katerih so našli obrtniki polno podporo pri najodličnejših predstavnikih našega gospodarstva. Njim vsem ie slovensko obrtništvo odkritosrčno hvaležno za podip-oro in sodelovanje. Ob ustanovitvi ]e imela zveza 8 članic zadrug, danes Jih pa štele 49.
Za bodočnost se nam odpirajo velike ta težke naloge. Urediti bo treba vzorno gospodarstvo tudi v naimanišem podjetju, modernizirati obrate v svrho kvalitativne in kvantitativne izpopolnitve Vzporedno s smotreno gospodarsko organizacijo bo morala zveza v bodočnosti skrbeti tudi za kulturen dvig obrtmka. predvsem pa za obrtniški naraščaj. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je le v solidarnosti pot. ki vodi do uspehov, kajti obrtnik si mora s svojim delom utrditi pot za boljšo bodočnost.
Za predsednikom }e v hnemu velikega župana ljubljanske oblasti pozdravil zborovalce načelnik dr. Rudolf Marn. Izrazil Je tipanje,, da bodo v prihodnjem Jub-Meiu vsi obrtnfkU združeni v tej organizaciji. Za njim |e povzel besedo
posl. dr. Albert Kramer,
k! le med drugim izvajal:
»■Kot MufbJJanski poslanec smatram za dolžnost, da zvezi ob 25leWicj njenega delovanja trajiskrenele čestitam Pooblaščen po narodnem poslancu dr. Žerjavu sporočam db tej priliki tudi njegove najiskre-nei'še čestitke. Iz zgodovine zveze se vidi kuko mladi smo še. Ni še dolgo, ko Je bil slovenski obrtnik sluga svojega politično bolj razvitega ta boli situiranega nemškega gospodarja. Toda delo. ki ste ga izvršili po prevratu, mara vzbuditi respekt. Obrtništvo pa le v naši novi državi, žal, našlo pre. tnalo razumevanja. Mi moramo dobro fun-<frati tn utrditi naš srednji gospodarski etan ta našega kmeta. Obrtniki se upravičeno pritiožujelo. da se lih zapostavlja. Ce pa hočeijo obrtniki doseč: uspehe. Je nujno potrebno, da Je vsak obrtnik v organizaciji. _ Vse Je odvisno od ots animacije ta od discl- j g. Založnika iz Maribora pline.	-----
stroja nadomešča človeka povsod, kjer J« la
mogoč«, organizacija dela pa je tako urejena, da delavec po nepotrebnem ne napravi niti migljaja z roko. Seveda je taka racijo-nelna organizacija mogoča predvsem tam, kjer se producira isto blago v velikih množinah.
Racionalizacija produkcije Je v neprimerno večji meri kakor pa naravno bogastvo. Ze-dinjenih držav ustvarila veliko blagostanje širokih mas ameriškega naroda id vsak napredek v organizaciji produkcije, ki navidez odvzema delavcu kruh. pride končno v prid baš delavcu. V splošnem složno sodelovanje delavca s podjetnikom v Ameriki je v znatni meri zasluga pametnih ameriških industrijcev. ki so spoznali, da leži možnost povečanja konsuma in s tem povečanje produkcije v visokih mezdah in plačah. Ce posamezni podjetnik dvigne mezde, sicer neposredno še ue ustvarja možnosti za povečanje svoje produkcije, pač pa če skupno z ostalimi podjetniki skuša držati mezde in plače na čim višjem nivoju. Možnost za povečanje mezd in plač pa si more ustvariti podjetnik samo na ta način, da čim bolj nadomesti človeško delovno silo s strojem in da čim bolj racijonalizira ves potek produkcije od prve do poslednje faze.
Da se je ameriška produkcija tako močno razvila in da se je v toliki meri jx>veČalo blagostanje ameriškega naroda, je deloma zasluga uvidevnosti tamošnjih delavcev in podjetnikov, deloma pa posledica velike koncentracije kapitala Velikega pomena je v tem oziru tudi obsea države, ki omogoča prosto trgovino na ogromnem teritoriju in pa mentaliteta ameriškega prebivalstva, ki ne vidi v človeku ki si s pridnostjo in podjetnostjo ustvari premoženje, izkoriščevalca. temveč ustvaritelja pogojev za prosperi-teto vsega naroda Brez tvorbe novega kapitala ni racionalizacije in razmaha, in brez racionalizacije in razmaha ni povečanja blagostanja.
Vojvodinski hmeljarji hi signiranje
hmelja. V Beograd je v soboto prispela de-putacija 60 hmeljarjev iz Bačke in Srema, ki pripadajo Udruženju hmeljarjev v Pe-trovcu in kateri ne priznavajo Udruženja hmeljarjev v Novem Sadu, češ. da funkcionarji tega udruženja niso pravi njihovi predstavniki Ministru za kmetijstvo in vode so izjavili, da so, kakor tudi strokovni tisk proti obveznemu signiranju hmelja. V našem hmeljarstvu je nastopila težka priza. Pri nas se nahaja še 15.000 kvintalov neprodanega lanskega pridelka, v Nemčiji in Češkoslovaški pa okrog 5000 kvintalov. Obvezno signiranje bi po mnenju teh hmeljarjev zaradi visokih stroškov podražilo naš pridelek. Poleg tega je treba upoštevati, da obvezno signiranje ni uvedeno niti v Nemčiji, niti v ostalih produkcijskih državah, iz-vzemši v Češkoslovaški in da so proti njegovi uvedbi tudi slovenski hmeljarji. Delegacija, ki sta jo vodila narodna poslanca Djoko Popovič in dr. Ribar, se je pri gosp. ministru zavzela le za neobvezno signiranje.
= Promet Somborske blagovne borze v letu 192.7. Promet Somborske blagovne borze, ki deluje šele dobri dve leti, se je v preteklem letu dvignil na 10.225 vagonov v vrednosti 249.4 rrri-HiJo-na Din, napram 9278 vagonom v vrednosM 160.7 miJiomov Dan v 1. 1926. NajvečS Je bil promet v tuirščici (6031 vag.), v pšenici (2377 vag.), v ovsu (483 vag.), v Ječmenu (244 vag.), v moki (285 vag.) in v otrobih (463 vag.).
— Razvoj nemške trgovinske mornarice. Za razvoj nemške trgovinske mornarice so značilni naslednji podatki. Id iih posnemamo iz letnega poročila natvečie nemške paroplovne družbe Hamburg - Amerika -Linie. Ta družba ie tonažo svoie mornarice povečala od 456.000 ton v letu 1925., odnosno 706.000 ton v letu 1925. na 902.000 ton i koncem preteklega leta in bo torei tonaža 1 v doglednem času zopet dosegla predvojni i obseg (1.360.000 ton). Za ugodni poslovni : uspeh te družbe le značilno, da se čisti do-! biček (12.0 mil'iona mark napram 5.7 milijona mark 1926) ni samo povečal v razmerju s povečano tonažo. temveč da se je tudi relativni obratni dobiček, ki odpade na posamezno tono ladiiskega parka, poveča! od 18 mark v letu 1924.. 36 mark v letu 1925.. 46 mark v letu 1926.. na 55 mark v letu 1927. in ie s tem prekoračil predvojni relativni dobiček (50 mark).
©suodarsfvo
Razvoj produkcije in zaposlenosti delavstva v Ameriki
Velik pomen racionalizacije in mehanizacije produkcije.
Is Newyorka poročajo nad vse zanimive podatke o naglem razvoju ameriške produkcije. Produkcijski indeks za Zedinjene dr-tave nam kaže, da je bila produkcija v letu 1927. za 70 % večja kakor v 1. 1914., dočim Je bila v 1. 1924. le za 58 % večja, v 1. 1923. pa le za 26 %. Zanimivo je dalje, da je produkcija hitreje naraščala kakor zaposlenost delavstva, katerega število se zaradi omejitev priseljevanja le počasi dviga. V zad. me-iecih je zaposlenost celo nekoliko popustila in se govori tudi že o brezposelnosti, čeprav se ne more trditi, da je produkcija bistveno nazadovala.
V	kolikor dejansko obstoja rezposelnost
I točnih podatkov o brezposelnosti ni, čeprav e v Zedinjenih državah statistika na višku), e ta gotovo le posledica mehanizacije produkcije. Uvedba vedno racijonelnejših metod v produkciji, ki je omogočila ogromen Fosj>odarski razvoj Zedinjenih držav, je končno navzlic prosperiteti dovedla do odpuščanja delavcev.
Ce bo gospodarska konjunktura ostala na dosedanji višini, je to brezposelnost smatrati le za trenotni pojav, povzročen zaradi začasnega nesoglasja med naglico uvajanja racijonelnejših produkcijskih metod in po-Casnejšega dviganja produkcije. V prvih mesecih tekočega leta se je v nasprotju s pričakovanji produkcija zopet začela dvigati, zato ni pojavu brezposelnosti posvečati večje pažnje.
V	nekaterih produkciiskih panogah se vidi posebno jasno, kako stroj izpodriva človeško delovno moč, kar pa v splošnem fie ne vdi do brezposelnosti, ker povečanje produkcije v istih, zlasti pa v drugih panogah (n. pr. v produkciji gonilne sile) zahteva povečanje zaposlitve delavcev. Pomisliti Je tudi treba, da pride racionalizacija konč po v prid predvsem delavstvu v obliki viš Jih mezd, kar zopet novzroči povečanje nro dukcije in s tem nove možnosti zaposlitve Dalje je upoštevati, da nastajajo z napredovanjem tehnike in naraščajočim notrebam vedno večjemu blagostanju približajočega
se prebivalstva nove velike industrijske panoge, ki absorbirajo znaten del onih delovnih moči. ki so v drugih industrijskih panogah zaradi racionalizacije ostale odvisne.
Ogromni pomen racionalizacije in mehanizacije produkcije je najbolj razviden iz naslednjih statističnih podatkov. Po ugotovitvah National Industrial Conference Board se je n. pr produkcija ameriškega kmetijstva od I. 1910. dvignila za 28 %, dočim Je število v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva nazadovalo za 6 %. Danes se 71 % ameriškega mehkega premoga koplje s pomočjo strojev, zato se more danes z istim številom delavstva producirati dvakrat toliko kakor leta 1890.
V mnosrih industrijskih panogah je v zadnjih štirih letih (1923 —1927.) navzlic znatno povečani produkciji število zaposlenih delavcev celo nazadovalo ali oa je odstotno povečanje zaposlenih delavcev mnogo manjše kakor pa odstotno povečanje produkcije. V posameznih panogah ie to razmerje naslednje (v prvi koloni navajamo odstotno povečanje ali zmanjšanje produkcije, v drugi pa odstotno povečanje ali zmanjšanje zaposlenega delavstva):
Panoga	produkcija zap. delav.
petrolejska industrija produkcija tobaka mesarska obrt stavbna obrt avtomobil, industrija industrija gumija industrija mehkega premoga elektrot. industrija jeklarska industrija bombažna industrija kmetijstvo papirna industrija čevljar, industrija
Napačno bi bilo misliti, da racionalizacija produkcije povzroča samo večie dobičke podjetništvu. Nasnrotno, ona prinašn največ koristi baš ameriškemu delavcu CVromn^ in v mnogih primerih mrnvno«t b«ine mez de ameriških dplavcev nikakor ne bi bilo mogoče, ko ne bi racionalna organizacij? ameriških podjetij z najmodernejšimi stroj nimi napravami omogočila ameriškemu de lavcu. da v istem času producira mnogo, mnogo več kakor pa nnš delnvec. ne da bi za to delo porabil več truda. Ceneni oogon
-f 84%	— 5%
4- 53%	- 13%
+ 20%	— 19%
+ 11%	— 15%
+ 69%	+ 48%
+ 28%	-+ 7%
+- 4%	—15%
+ 70%	-+52%
-+ 8%	— 9%
+ 3%	— 13%
+ 10%	— 5%
0%	— 7%
+ 7%	-12%
19. marca.
LJoibiJansk« borza zaradi praznika dane« nI poslovala. Na zagrebški devizna borzi so tečaji deviz ostati v glavnem nespremenjeni.
Na efektnem tržišču se je Vojna škoda občut-nejše okrepila. Promiptna se Je trgovala po 437.5, pozneje pa po 442 do 444 (v petek 432), kasa po 440—443, za marc po 442—445 io za april po 443—447. Med ostalimi državnimi papirji Je bilo zaključeno investicijsko po 87.5 (v Beogradu pa notira 88-88-5). Tečaji bančnih vrednot so ostali v glavnem nespremenjeni. Kreditna, ki Je v petek popustila na 87, Je notirala 87—92, Ljubljanska kreditna pa Je bila zaključen* po 136. Industrijske vrednote so še vedno zelo zanemarjene. Zaključena Je bila »amo Se če rana Osijek, in sicer pri čvrstejši tendenci po 525. Tečaji ostalih industrijskih papirjev ne kažejo bistvenih sprememb
Devize ln Ta hrte.
Zagreb. Amsterdam 22.86—22.92, Dunaj 7.996
do 8.026, Berlin 13.585—13.615, Budimpešta 9.929—9.959. Milan 299.38—301.38, London 277.13 do 277.93. Newyork 56.77—56.97, Praga 168.15 do 168.95, Curih 1093.5—1096.5.
Beograd. PaTŠz 222.82—224.82, London 277.13 do 277.93, Newyork 56.77—56.97, Milan 299.57 do 301.57, Praga 168.15—169.95, Dunaj 7.996 do 8.026, Budimpešta 9.93—9.96, Bruselj 7.9138 do 7.9438, Berlin 13.585—13.615.
Trst. Beograd 33.18 - 33.48. Dunaj 263.75 do 269.75, Praga 55975 — 56.275, Pariz 74.35 - 74.65, London 92.30 — 92.50. New-york 18.885 - 18.945, Curih 363.50—365.50; dinarji 33.15 — 33.65.
Curih. Beograd 9.1325, Pariz 20.435. London 25.34125. Newyork 519.30, Milan 27.43, Praga 15.39, Dunaj 73.15. Budimpešta 90.80, Berlin 124.18, Bruselj 72.375, Bukarešta 3.225, Sofija 3.75.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 443 do 445, kasa 443—445, za marc 444—445. za april 448—450, za december 473—480. investicijsko 87—87.5. agrarne 0—58: bančne vrednote: Hipo 65—66. Porjo 18.5—19, Kreditna 87 do 92, Praštediona 802.5—805. Jugo 96.25—96.5. Narodna 6050—6200. Srpska 145-148. Ljubljanska kreditna 135—136; industrijske vrednote: Gut-mamn 220—235. Slaveiks 112.5—120. Slavonija 13—14. Danica 140—145. Drava 525—0. Isis 45 do 50. Vevče 140—145. Trbovlje 505—515. Tvor-aica vagonov 0—48, Sečerana Osijek 520—535. Dubro vačka 425—445. Union 240—0.
Beograd. Vojna Skoda 439—440, za marc 440 do 441.5, za april 446—447, investicijsko 88 do 88-5, aigranie 56-5—57
Blagovna tri ž£a
S bmeljskib triHČ. Na žateškem tuneljskeoi
trži&ču Je bilo pretekli teden razpoloženje precej mirno in tudi promet ni bil znaten. Prodanih je bilo le nekaj partij srednjega žateškega hmelja po 1650—1900 Kč za 50 kg (55.60—65.75 Din sa kg) V tranzitnem prometu J« bilo prodano nekaj slabSega blaga po 300—800 Kč (10.10 do 26.90 Din za kg) Cene kažejo popuSčajočo tendenco. — Na tržišču hmelja v Petrovcu (Bajka) nj bilo v preteklem tednu sprememb. Promet Je bil zelo slab. Plačevalo se Je 8—10 Din za kg.
Z lesnega trga. Na jugoslovenskem tržišču železniških pragov se v tekočem letu pričakuje večja živahnost Poleg večjih dobav državnim železnicam se pričakujejo večja naročila za inozemstva. Tako se računa, da bo Italija letos uvozila iz naše države okrog 2 milijona pragov, Nemčija pa namerava na-ri>čiti pri nas približno 1 niilijon pragov Pri i-edavnih pogajanjih za dobavo železniških pragov v Španiji je prišlo že do večjih zaključkov, predvsem s tvidkami v Jugoslaviji
Novotadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca čvrsta Cene moki so te n malenkost dvignile. Plenici: baSka. 78-79 340 345: baška 77-78 kg 342.5—347 J5; banaška 78-79 kg 337.5—342-5; promet 1 vag - T a r 5 č I c a : baška stara 255—270; baška ki sremska nova 251—256; baška za marc^aprii 257.5—262.5. baška ia sremska za *prii-maj 252.5—267.5; promet 158 vag. — Moka: baška »Og« ta »Ogg« 467-5—477.5; »2« 447.5-457.5; »5« 427.5—437.5; >6< 370—380; »7« 305—315; »8« 220-330; promet 1 vag.
Šport
Pokalni semiiinale t Mariboru
SD Rapid : ISSK Maribor 2 : 1 (1 : 1)
Rezultat včerajšnje semifinalne pokalne tekme ne odgovarja poteku igre, ker je Maribor brezdvomno predvedel lepšo igro kot zmagovalec Rapid. Maribor je imel precej« šnjo smolo Kljub temu, da je bil v pre* moči, se mu ni posrečilo izenačenje. Rapid je bil vsekakor v boljši kondiciji kot zad» njo nedeljo. Zlasti se je odlikoval vratar Pelko.
Vodstvo je dosegel Maribor v 6. minuti po srednjem napadalcu Pavlinu, ki ga je v polnem teku neubranljivo ustrelil iz dalja« ve kakih 15 m. V 27 min. dobi leva zveza Rapida Paulin žogo v levi poziciji, preigra vratarja in izenači.
V	drugi polovici se obe moštvi z vsemi silami borita za zmago. Maribor je v pre» moči, vendar ne more izenačiti. Odločilni gol pade v 27. min. po kornerju, in sicer zopet po Paulinu.
Sodil je dobro g. Mohorko mesto g. Pi» šerja, ki je odpovedal.
Po tekmi je prišlo med gledalci do raz« nih incidentov.
Tretje kolo nogometnega prvenstva v Ljubljani
lltrtfa tn Prtmorfe odnese t a po dve nadatJ* nji točki.
Včerajšnji praznik je izkoristil LNP, da je dal odigrati še po dva para prvenstvenih tekem prvih in rezervnih moštev. V to bor« bo je šla Ilirija kot favorit, dočim so bile šanse Primorjanov spričo forme, ki jo je pokazal Hermes v svojih zadnjih nastopih manj ugodne. Situacija v prvenstvu se je sedaj v toliko razbistrila, da se bo bila odločilna bitka za prvenstvo LNP med do* sedanjim prvakom Ilirijo in Primorjem, ki ji je po točkah tik za petami; po goldi» ferenci so Primorjani Ilirijo že prekosilu
Ilirija : Slavija 7 : 1 (5 : 0)
Hirijanska formacija je bila nekoliko spremenjena, ne more se pa reči, da bi to bila variatio in melius. Hirijani so sicer Slavijo gladko odpravili, vendar je imela Slavija dovolj prilike, da bi bila lahko lz» bila tudi boljši rezultat. Ilirijansko moštvo kakor da se letos ne more znajti Saj so poedina mesta razmeroma dobro zasedena, par moči v moštvu je naravnost h bornih, zato so pa drugi, v prvi vrsti novinci, skcx ro nemogoči. Odtod tudi slaba kvaliteta igre, ki jo nudi moštvo in ki se za cele ldase razlikuje od običajne ilirijanske for* me
Slavija je bila v prvem polčasu precej inferioren nasprotnik, v drugem polčasu pa si je s pomočjo vetra bistveno opomogla. To je tudi razvidno iz rezultata. Moštvo goji dokaj primitiven nogomet, igra pa z voljo in elanom, kar je mnogo, ne pa vse. Poraz je Slavija na vsak način zaslužila in je rezultat reelno izražen.
Sodil je g. Setima strogo m korektno.
Prtmorfe : Hermes 3 : 0 (1 : 0)
V	tej tekmi smo videli vsekakor bdJS n>>gomet. Primorjani sicer niso predvedli blesteče igre prejšnjega dne; imeK so pa za nasprotnike žilave Slikarje, ki so pred« zadnjo nedeljo delali tudi prvaku hude pre« glavice. Do gotove meje se jim je pozna« lo tudi to, da so imeli v nogah tekmo prej« šnjega dne (to je gotovo tudi vplivalo na potek prve igre). Taka forsirana nastopa* nja so zlasti v začetku sezone, ko moštva še niso dovolj strendrana, precej riskantna.
Pri Primorju je v prvi vrsti precej popu* stil napi d, ki niti zdaleka ni tvoril orga« nične enote. Pokazal je par lepih kombina* cijskih potez in tudi dovolj odločnosti, ostalo pa je prepustil krilcem in ožji obram bi Krilci so bili na mestu, zlasti oba stran« ska in so tekmo odločali. Obramba razven par napak sigurna in zanesljiva.
Hermes je imel prednost v tem, da Je nastopil svež. Toda pokazal je zelo dobro igro, ki je bik Primorju do tik pred ko<n* cem igre vedno nevarna Slabši so bili v krilski vrsti, ki ni bila na oni višini kot n. pr. ožja obramba iin napad. Zato tudi ni bilo prave vezi med poedinimi deli moštva, kar je povzročilo preveliko tratenje ener* gij napada in ožje obrambe. Dobra je bila vsa obramba, ne izvzemši vratarja, ki je sigurno lovil, kolikor je imel posla. Tretji gol pa gre edino na njegov račun
Igra je potekala v precej naglem tempu, zlasti v prvem polčasu V tem polčasu se je videla delna premoč Prrmorlanov ki se pa dolgn ni izpremenila v pozitiven uspeh Šele po preteku pol ure je Erman zabil pr* vi gol Do polčasa ni bilo nobene izpre* membe. V drugem polčasu ie Hermes moč* no forsiral. da bi izenačil. Igralo se ie po* vsem odprto, opažala se je premoč Herme* sa. Do zadnjih minut izid ni bil odločen Šele proti koncu je Uršič zvišal na 2 : 0 in tekma je bila s tem odločena. Tik pred
kuncem akonrtl Erman napako bermežaa* skega vratarja in postavi končni rezultat 3 . 0.
Hermes je tudi s to tekmo dokazal da »e je razvil v vsega uvaževanja vreden faktor v našem nogometu. Kakor stoji se« daj še precej na koncu prvenstvene tabe« le, je vendar gotovo, da si bo svojo pozi« cijo še močno popravil, saj je absolvvral dosedaj svoja dva najtežja nasprotnika.
Dobro je sodil g Držaj.
Rezervni moštvi sta igrah dopoldne, ia sicer
Ittrtja . Slavtja 7 : Z Primorje : Hermes 9 : 0.
Stanje prvenstva v ljubljanskem okrožju (računajoč tekmo Primorje . Slavija s 3 : 0) je sedaj naslednje:
Ilirija Primorja Jadran Slovan Hermes Slavija
8 8 8 7
6
6 7 6
0 0 1 0
0
1
0	49: 6
1	41 : 5
3	9:28
4	15:37 6	10:24
5	6:30
16 14 5 4 2 1
Prva letoinfa mednarodna tekma v Ljubljani Prihodnjo nedeljo gostuje v Ljubljani proti ASK Primorju L moštvo celovškega prvaka cAustria«.
Tenis sekcija i>K Ilirija. Prijave za to* nts je vposlati (k' 5 aprila t. L na naslov: Milan Kmet, Gosposvetska cesta 8. Nave* sti je natančno partijo (4 do 6 oseb) in vse razpoložljive ure.
SK Jadran Noooj ob 20. uri seja upr. odbora v Narodni kavarni. — Tajnik.
Sokol
Glavna skupščina JSS.
Deveta redna giavna skupščina JSS, Id m )• v nedeto vršil« r Kragujevca, srcu Sumedge, je krasno usipeia. Včerajšnji »Ponedeljek« j« objavil tri važne ricletpe; med drugim. Prihodnji vsesokolaki zlet bo I 1930 v Beogradu; v Ljubljani se osnuje »tabu prednjačka šola; »nuj« m fond za pomoč svojcem po umrlih članih; odobren je bi! slavnostni kroj sa naraščaj. O poteku glavne skupščine ki njenih sklepih bomo priobčili podrobnejši strokovni referat.
Beograjski listi objavlja jo dolga poročila, v katerih opisujejo fcrasen uspeh vel&ega sokolskega zbora. Starosta Eag. Oangi Je z dolgim krasno zasnovanim govorom nepopisno navdušil vse zborovale« ta beograjske novine osnačsrjejo njegovo poklonit ev Domovini, kraiju ta jokoiski idejo ia pesniško umetnino.
Razen delegatov sokolstva m prisostvovali zborovanju številni gostje Posebno pozornost J« vzbujala navzočnost kraljevega zastopnika div. generala Dobrosava Milenkovšča, velikega župana Pajiiteliča, mestnega župana KaJanoviča ter predstavnikov raznih institucij Kragiijevca. Ve lik t ovacije je skupščina priredila posebno delegata Invalidskega udruženja, rez. majorja Lujn Lov-riču, ki je kot dobrovoljec oslepel v borbi za svobodo.
Kraliu J« M poslan naslednji brzojavni pozdrav: JSS, zbran na 9. glavni skupščini v srca Junaške Šumadije, pošilja pravniška »lavnega Kairagjorgja ta kraljevskemu domu vdan sokolski pozdrav. Naj živi Vaše Veličanstvo! Nad živi kraljevski dom! Zdravo!«
Pozdrav prexkka*tu M&sarykn pa sa tiatšk »Iz Kra<gitjevca v jtsnaški SumadiJI poSSJ« JSS s svoje glavne sknpščine iskren bratski pozdrav. Naj živi naš miH brat Tem. MasaTyk!«
Dosedanjemu odboru Je bita izrečena popolna zaupnica s tem, da Je bdi ponovno izvoljen, s starosto Ganglonn na čelu, načelnikom dr. Mur-nikom ta načelnico Arniško Cigo-j-Jugovo. SedeJ Saveza ostane v Ljubljani.
Sokolska pomožna akcija za gladujoče v Hercegovini
Vsa blaga srca, ki so se dosedaj odzvala naš! prošnji za pomoč strada.)oči raji v Hercegovini, Črni goni ta Južni Dalmaciji, bratski obvešča« mo, da smo do danes odposlali že dve zbirki v skupnem znesku Din 22.701.— starešinstvu mo-starske sokolske župe v roke župoenra starosti br. Cedi Miliču, ki neprestano potuje od seia do seia ta deli nakaznice za nakup koruze mJ-potrebnejšim, neglede ne na versko, ne se organizacijsko pripadnost.
Z večjim^ zneski so obe zfcirki omoaočtiftt tvrdka Dtenik (odstopila uspeh svoje zbirke), tvrdka »Kovine in Rude«, Menza nameščencev v papirnici Vevče, Učiteljska tiskarna. Blagajna Sok. Saveza ta Sok. župe Maribor, Sok. društva LJubljana - Matica, Ljubljana - Tabor, Litija - Šmartno, Vrhnika, Kariovac, Cerknica, Borovnica, Konjice kd.
Iskrena zahvala vsem, U so pripomogli, te smo se vsaj v mala meri mogli oddolžiti zapovedi svoje srčne kulture Je pa to šele kapija na žareče železo. Zato s« nujno io upapolno obračamo še do vseh onih, ki Jan čut usmiljenja do sirot, po nedolžnem trpečih, še ni zamrl, da naklonijo svojim razmeram primeren prispenrek v ta namen. Kruto resni položaj ne prenese nobenega odlaganja; tretja zbirka mora oditi I« U teden. Zato prosimo no Jel
Vsa »ofcolsica drnftva Baše 4opt pa, ki k« aaso
zaključila svojih zbirk, pozivamo, da to akdj« pospešijo ta tekom tedna odpošljejo tvoje nabiralne pole župoemu starešinstvu.
Vsi prispevki, brez Izjeme, naj st bia*ovoJI>» nakazati na naslov: Sokolska inpa Ljubljana — Pomožna akcija. Mestna hranilnica v Ljubljani.
Točen seznam vseh darovatoev ta zneskov pri« občiimo ob sklepu zbirke. Zdravo I
Ljubljana, 17. marca 1928.
Sokolska župa Ljubljana.
Nande Marolt,	Stane flegas^
starosta.	tajnik.
Sokolski film v Grčiji. Propagandno odik-lenje češkoslovaškega zunanjega mnistn* stva je poslalo ogromni film VlIL vseso* kolskega zleta v Pragi tudi v Grčijo. V Ateni, na klasičnih tleh starogrške gimma* stike, je imel film zelo velike uspehe m je vzbudil mnogo zanimanja za sokolsko or* ganizacijo. Predavanje je bilo po vseh atenskih bioskopih spojeno z uvodnim pre« davanjem, ki ga je imel grški predavatelj Chrysafides.
Uspeh poljskih Sokolov V Zakoipenecb so se vršile 8. t. m. smučarske tekme, kjer so dosegli poljski Sokoli zelo velike uspe* he pri skokih Zasedli so prvih pet mest kakor sledi: 1.) br Czech 49 m. 2.) Sieczka Gasienica 50 m. 3.) Rozmus 48 m. 4.) Gra« ca 44 m. 5.) Mietelski 41 m. Izven konku* renče je dosegel br Cukier 50 m
Brat Miroslav Hrsak namestnik načel« raika COS. je praznoval te dni svojo 25* letnico kot načelnik sokolskega društva na Kraljevskih Vinohrad^h
Poljska Sokolska zveza in olimpijada. Na olimpiado pošlje poljsko Sokolstvo poleg članske vrste tudi vrsto članic. Ce« iotna odprava bo štela 20 telovadcev, 10 telovadit hi 5 zastopnikov ia oom&nrola«*
Naši kraji in ljudje
Narodni pionir nadnčitelj Jožef Bedenek 80-letnik
Na včerajšnje Jožefovo Je praznoval svoj
80 f odo vir dan fahrS 'gosipod naučitelj Jožerf Bedenek Ta splošno mani slovenski kotnik ki sdaj v zasluženem pokoju £1. vi v Ljufoljani. je eden izmed onih naših najstarejših gardisitov med učtteljstvom, ki •o med naStm narodom orali prve brazde duševne« napredka in šolstva. Njegovo delovanje se« ie precej nazaj t komkor-datsko dobo cerkvene oblast* nad tedanjo iofo. ki s« v takratni svoji skromnosti ne da v najmanjšem primerjati z današnjimi iotekimi razmerami Takratna šola le bila omejena m zadrževana od vseh strani, uči teU pa sklenjen v najtesnejše verige du. lovne su&iostli
A naš Jubilej J« kot krepka gorenjska korenina, doma ia Mavčič ob Savi, znal t« teržke verige, ki so oklepal« tedanje maloštevilno učitefjstvo, polagoma io odločno razdirati Bil Je v šoli vesten fei strog, a dobrohoten vzsrojevaiec. Kot miad učiteM ti Je začrtaj svojo napredno pot »a šol-Ao delovanje » Je enako hodil vartrajno po tej poB vso dobo svojega 441etnega ifužibovaaja Nastopal J« t odločnimi naprednimi nazori povsod in pred vsakomur odločno.
Siu2Jxxv*l Je Jožef Bedenek vso dobo na Notranjskem, hi sicer le na treh mestih:
▼	Mrenovcah. Steverjami io končno od l. 1«74 do upokojitve v 1. 1911 — torej celih f7 tet — v P! and tri pri Rakeku Tu Je raarv*! svoje pravo dedovanje Našel Je v logaškem okraju po duhu ln mišljenju sorodne stanovske tovariše, predvsem pokojnega Vodteha Ribnrkaria, ki Je W1 nekoliko mlaj<ši od nJega, a je veljal za odločnega to nad vse vnetega borca za napredek šol •tva m naroda na gospodarskem, prosvetnem tn poetičnem polju Ta dva neustrašen« zagovornika stanovskih in narodnih pravic sta ustanovila učiteljsko dru-irvo za logaški okraj, ki Je bilo med vse mi ačtaefjskmii društvi eno najagitnejših ne samo med učitellstvom samim, ampak tadi med narodom. Po prerairi smrti VoJ-teha Ribnikarja Je bil naš j ubil ar dolgoletni predsednfk tega društva. Kakor njegov prednrik Ribnikar. le Bedenek z isto odločnostjo dalje vodil društvo in Je s temperamentno odločnostjo zastopal uSteljstvo
▼	tedanjem logaškem okrajnem šolskem svetu
Kljub rvoH visoki starosti Je ]ubil ar čvrst b zKirav, ravne, pokončne hoje ln kakor telesno, Je nudi duševoo še popolnoma Si. samima se za vse pojave napredka na naj razičnejših toriščih ter z vso vnemo zasleduje našo napredno politično življenje Kakor svoj čas. tako tud; še sedaj v svoji čestlti starosti ob vsakih volitvah vestno tevršuie svojo volilno dolžnost tn s tem dale mlajši generaciji najlepši zgled discipline Med notranjskim prebivalstvom, posebno v Plantn4. Je zapustil najlepše spomine. Njegovi mnogoštevilni učenci ln učenke, ki so danes odlični možje In žene. »e ga spominjajo z največjo hvaležnostjo, celo te daljne Amerike V Ljubljani pa g. Bedenek Istotako uživa neomejen ugled in spoštovanje K 'epemu Jubileju želimo če-st+temu JubilarJu še mnogo veselih Iti »dravh polnih let do skrajne, skrajne me. je človeSkega življenja!
Kaj bo s stanovanjskim zakonom
Izjave ministra za socijalno politiko.
Beograd, 19. marca
Minister za socijalno politiko Ceda Ra-dovič je izjavil delegatom Zveze hišnih posestnikov, da se stanovanjski zakon po 1. maju bržčas ne bo podaljšal. Včerajšnje »Vreme« Je objavilo naslednjo izjavo mini. »tra za socijalno politiko:
— Lahko se smatra, da Je stanovanjski aakon Hkvidiran. Menim, da Je zaenkrat na mestu, da se njegova veljavnost ne podaljša. Ta rešitev pa ni definitivna. J>o 1. maki j« še dovolj časa, da se ustvari defind. vesn sklep Ce bo dovoli novih poslopij in če bodo tudi državne zigradbe v glavnem dovršene, da se bo na ta način izvestno ftevilo privatnih poslopij osvobodilo drž. oblasta, bo v Beogradu dovolj prostih stanovanj, tako da tudi hišni posestniki ne bodo mogfi staviti nesprejemljivih zahtev.
takrta« »o M« opravičen« dotirni, ko sta. aovanj ni bilo dovoli.
Na vprašanie, ali bo stanovanjski sa. kon morda le podaltšan do 1. mala, je minister Radovič odgovoril:
— Ako se bo pokazal« potreba, da se zakon podaljša, ga bom podaljšal, toda sa. enkrat te potrebe ne vidim ln zato mislim, da je likvidirani
Dunajska in pariška opera v Zagrebu
Upravi zagrebškega Narodnega gledališča
Je uspelo pridobiti za gostovanje dunajsko državno opero in pariško Opero Comique Dunajčani bodo gostovali 14 In 15. aprila. Nastopi! bo kompletni ansambl državne opere pod vodstvom dirigenta Schalka v dveh Mozartovih operah: »Cosl fan tutte« io ►Otrnica iz Seraila« Eden Izmed dirigentov dunajske opere bo prišel pred gostovanjem v Zaereb, da z zagrebškim opernim orkestrom uvežba obe operi oo Schal-kovih intencMah. Dunajski ansambl bo pripekal s sebol vse lastne rekvizite in dekoracije.
Pariška »Opera Comique« bo v Zagrebu gostovala koncem aprila ln bo podala tri opere: »Manon«. »Carmen« ln »Paust«. A tretji »ost tekom aprila bo znani Kalilan-ski baritonist Monte Santl.
ZagrebSki gledališki publiki »e torej za prihodni« mesec obetajo prav nrčne seniza cije. k' pričajo o veliki podjetnost gledališke uprave tn o zavidanja vrednih denarnih zalogah, ki Jih nekatera druga gledališča zelo. zelo pogrešajo.
Močni "otresni sunki na Hrvatskem
Zagreb, 19. marca Sejzimografi geoflzičnega zavoda v Zagrebu so danes zjutraj beležili močne po. trese Prvi potresni sunek le bil zabeležen ob 49 m 51 s po polnoči. Najmočnejši sunek pa se Je čutil ob 50 m 24 s po polnoči in Je iznašal 0.3 do 0.4 mm v smeri proti iugovzhodu Valovanje Je prenehalo točno ob 1. zjutraj. V znatno slabši obliki se ]e potres ponovil v nasiednjem redu: od 2.26.20 do 2.27.48, dalje od 3.10,41 do 3.12.27 ter od 5.5.25 do 5 6.47 Epicenter teh potresov leži v oddaljenosti 75 do 100 km Tekom dopoldne so v Zagreb prispela poročila, da Je potres bil posebno občutljiv v okolici Pakraca L'pika in Daruvara. V Pakracu So čutili prvi sunek v 59 m po polnoči Trajal je 10 s Drugi udarec Je bH znatne slabša Tretji udarec, ki je bil zopet nekoliko močnelSl se Je čutil ob 3.9 Na raznih hišah Je v Pakracu popokalo zi-dovle. vendar škoda m preveč občutna
Najbolj Je Potre? zade' Lipik ln okolico. Valovanje okrog 1 po polnoč) je bilo tako močno da se Je zidoyJe razpokalo na mnogih hišah rn so se porušili dimniki Prebivalci Upika se ne spomlnlaJo tako močnega potresa Do Jutra sta sledila še dva sunka z bobnenjem pod zemljo, toda posledice nrtsn več bile hude Valovanje zemlje Je zbudilo tud: prebivalce v Dolgem selu, kjer se Je čutilo pet precej znatnih sunkov Istotako so čutili dokaj močan potres tudi v Novski
bodmifa »oči rastrsbii tudi Gjorgjev grob. da 4 prflaatijc novo obleko pokojnika ia precej srebrnega denarja m drugih drago, da, ki sta jih brata pritožila pokojnemu bratu v krsto Nista se sicer odločila k temu, da bi bratov grob straiila, vendar da se prepričata, ali bodo lopovi obiskali ta grob, sta zvečer ostavila na grobu neke znake.
Ko »ta naslednje jutro posetfla grob, teh
znamenj ni bilo nikjer In zemija ie bila nekoliko razmetana. Začela sta grob ndkf>. pavatl in dim globlje sta segala s lopato, fem bolj sta »videla, da so lopovi ponoči prišli do krste, pobrali vse drag o ti ne m nato na brzo roko grob zopet zagnrli.
Ivan tn Dragomir sta o tej strahotni ugotovitvi takoj obvestila orožnike, ki so uvedli preiskavo in aretirali neke sumUlvce. vendar po dosedanjih zasliševanjih nI smatrati. da že Imajo prave krivce v rokah Pri aretlrancih tuds niso naši' rrikakih ukradenih dragocenosti In stopinje ^krog groba izvirajo od popolnoma drug'h Hudi V Ojorgjevem grobu Je komisija naSa rudi košček svečke, s katero so si te hUene v človeški podobi svetile pri svojem strašnem početju
Razkritje pflaCkanla mrilčev v grobu Je med prebivalstvom vzbudilo ogromno razburi enje Raznašajo se fantastične govorice in ljudstvo se radovedno vprašuje kaj le moglo pripraviti te človeške hilene do <>d. vratnih tatvin? ali glad In pomanjkanje, ali samo propalost In zloba.
Senzacijenslna aretacija v Šibeniku
Zagreb, 19. marc«.
Jx Sfbenflca poročajo, da so tamkaj areti« rali nekega poštnega uslužbenca, ki je vr» Šil tehnična dela pri telefonski napeljavi Aretiran je bil na prijavo, da je omogočil tajno telefonsko zvezo med zgradbo, kjer se nahaja italijanski konzulat, in neko pri« vatno hišo, tako da rta imeli obe poslopji direktno telefonsko zvezo. Aretacija je tz« zvala veliko senzacijo in se pričakujejo velik* razkritja nove špijonažne afere.
Človeške hijene na vaškem
uofcooaKsču
V vasu Dolnjem Račnfku blizu Jagodine so te dni razkrit, nenavadno tatvino, lei dokazuje, da dandanes človek ni varen in siguren pred lopovi niti v grobu. Orožni-štvo Je ugotovilo, da je neka lopovska tolpa na neverjetno drzen način odkopaia mrliče na vaškem pokopališču takoj po« njihovem pokopu, jim slekla obleko, snemala dragocenosti in denar, ki ga svojci po tamošmjem običaju prilagajo pokojnikom v krsto.
To hfijensko počen)e sta prva odkrila brata Dragomir In Ivan Stojanovič, ki sta pred nekal dnevi pokopala svojega umrlega brata Ojorgja. It naslednji dan po pogrebu sta bila obveščena, da je tik ob novem grobu njunega pokojnega brata bil razkopan grob stare ženice Stojne Ni'ko-ličeve. ki Je bila pokopana dva dni prej Našli &o njeno krsto vso razbito ter Je manjkala lepa preproga, ki so jo svojci pokojnice položili v, krsto Ivan ln Drago. miir Stojanovič sta takoj uvidela, da so lopovi pomotoma razkopali grob pokojne statve St ijne in da bodo bržčas v eni pri-
Kako sta bila ulovljena ubegla zločinca Jerina in Urh
Kakor smo že kratko beleflH, le orožni-ška patrulj v petek popoldne v neposredni okolici železniške postaj« v Polfčanah ulovila dva neznana Jetnika, o katerih Je takoj ugotovila, da misita nihče drugi, kakor Jerina ln Urh. ki sta prejšnji večer pobegnfia iz mariborske kaznilnice.
Zločinca, Jcl se J-'ma je posrečilo, da sta se v kaznilnigkl ob'e3d umaknila z dela in se namenila v zlato svobodo, sta očividno skušala najti primemo hišo. da si po možnosti dobavita civilno obleko, nakar bi pobegnila preko meje. Med postajo Slov. Bistrico in Poljčanaml se razprostira ve-'iko graščinsko goordovje grofa Attemsa. To gozdovje ie ubežnikoma nudilo varno skrivališče Koračila sta ob železniški progi, ki teče skozi gozd. Ob robu gozda pa se nahaja železniška čuvajnica ln tu Ju je oparail čuvaj, čim sta se prikazala iz gozda na svetlo.
Čuvaj Je takoj obvestil postajo v; PolJ-čanah In navedel, da jo drzna potnika v kaznilniški obleki mahata ob progi v smeri proti Celju. Orožniška patrulja ju Je po drugi strani prehitela ter se postavila v zasedo in čakala, da se ji Ubegla kaznenca približata. In res sta se ptička prav kmalu ujela v past. Ker sta se bližala postaji PoHčane, ni Izključeno, da sta imela načrt, da se vtihotapita v kak tovorni vlak v svrho udobnejšega potovanja do Ljubljane. Noč od četrtka na petek sta prebila v gozdorvju, ker v temi In snegu nista mogla nadaljevati poti. Po zaslišanju na orožni-ški postaji sta bila takoj eskortirana na. zaj v mariborsko kaznilnico, kjer ne bosta kmalu ugledala svobode in se bosta morda le z grozo spominjala na prenočevanje v mrzli noči na prostem in na klavrni konec svojega pobega.
Moderni kostumi ln <omplert p< meri i? kasha volne.
Modna trgovina tn »troin« pletilstvo P M RH7M4M I InhHana ?tdf>v«ka nI 7
Ugotovitve komisije v celici čudaškega milijonarja Krajnarja
Velikansko zanimanje prebival s tra sa nadaljnji razvoj čudne
zadeve
LfnMJanska drama
Začetek ob 8. zvečer. Torek. 20.: Zaprto. Sreda, 21.: <Dane« bomo tl5i>. D. Četrtek. 22.; <Mladost>. Premijera. Premi-
jerski abonma. Petek, 23.: <NedeIJski. oddlhv B.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 8. zvečer. Torek. 20.: Zaprto. Sreda, 21.: <Pk».o v maskah>. A. četrtek. 22.: Zaprto (generalka). Petek. 23.: cLady X» Opereta. Premijera Premijerskl abonma.
Mariborsko gledališče
Torek, 20.: <2ena — vrag*. Gostovanje dunajskega Burgtbeatra.
Gostovanj« poljskega tenorja r ljubljanski operi. V sredo, 21 t. m »e poje Verdijeva opera cPlea v maskah* na abonma A. Pri tej predstavi gostuje v partiji Richarda tenor A Chorjan. član varšavske opere, ki te z uspehom nastopil v poslednjem času v Zagrebu in Beogradu. Ostala zasedba opere te ne izpremc-ni.
Premijera operete v ljubljanski operi. V petek bo premijera interesantne novosti operete <Lady X>, ki predstavlja v svoji
stroki absolutni novum, tako po libretu kakor po moderno usmerjeni glasbi. Napisala sta delo dr L. Scherzer glasbo pa George Edwards, pod katerim imenom se skriva znani modernist Louis Gerineberg.
Celjsko mestno gledališče. Prihodnja premijera v celjskem gledališču bo 24. t. m. Uprizorila se bo Deutsch-Finžgarjeva cKri-stosova drama* ali <Pasijon> v 9 slikah. Re-priza bo v nedeljo 25. t. m.
Turneja Marije Hiibnerjeve po Jugoslaviji. Marija Hiibnerjeva. članica Narodnega gledališče v Pragi, največja sedanja češka tragedka, namerava v kratkem gostovati v glavnih jugoslovenskih gledališčih. Nedavno je imela lepe uspehe v Varšavi.
' «Nova mtinka*
Pravkar je izšla prva. januarska (!) Številka časopisa tNove Muzike*, ki je začela izhajati v založbi Glasbene Matice v Ljubljani. cNova Muzika* bo, kakor obeta ured nikov uvod, odprta v prvi vrsti naši mlajši muzikalni generaciji ter osobito inštrumen talni glasbi Zvessek obsega 16 strani skladb ter 8 strani literarne priloge, na način, kot so to Imeli bivši <Novi Akordi* Seveda bo čuti od razniv> strani ugovore, kritike in nasvete Razumljivo je. da nobeno dete ne pride popolno na svet. Ce bom ludi jaz omenil kakšne očitne nedostatke, bom to storil
v veri, da mi bo uredništvo cNove Muzike* oprostilo dglžnost ln upoštevalo želje, v kolikor se mu bodo zdele upravičene.
Skladbe so prispevali M. BravniČar, M. Kogoj, M Logar. S. Osterc, L. M Škerjanc. S. Premrl. J. Pavčič. E. Adamič, literarne prispevke splošno informativnega značaja pa S. Vurnik. 0. Sest, S. Osterc. I K Sancin ter urednik sam. Skoda, da literarna priloga nima stalnega poročevalca za koncerte, kakor so to imeli <Novi Akordi*, ker spada strokovna ocena koncertov pa? naibolj v strokovni list. prav tako tudi oeena novih izišlih skladb. O skladbah samih bodo sodili abonenti različno želeti bi bilo le. da bi se Čim preje in čim več izvajale, da bi se naša publika na ta način seznanjala s sodobno glasbo pri nas. Tisk je jasen, očitnih napak (razen na strani 12., takt 8. vrsta 2. kjer so note druar-ga akorda v levi roki postavljene preveč na levo, kar otefkoča jasnost) ni
Nerazumljiva wi ml te omelitev lista na samo slovenski kontingent odjemalcev, ker bi vendar pričakoval, da namerava list po-nesti slovensko glasbo preko ožjih mej in |i utreti pot v inozemstvo (kar pocreša ie člankar sestavka <Glavne strui» itd.) V sedanji obliki se samovoljno odteguj« vsaki propagandi ter se namenoma zavija v plaSfc ozkosrčne narodne zavednosti Bojim se. da kroe stalnih odjemalcev pri nas ne bo tako znaten da bi bil nbstoi. In ne le obstoj tem več predvsem prosneh lista, zagotovljen Ob enem r»a ni mogoče pričakovati da bi glasilo ▼ tej obliki moglo zanimati glasbene krog*
Logatec. 19. marca.
Dodatno k poročilu o čudni živi jen ski tragediji kmečkega milijonarja na Notranjskem naj navedemo Še naslednje zanimive podrobnosti:
Ko se je France Krajnar pred 22 leti zaprt v svojo podstrešno sobico, so ga skušaH po vrsti obiskati njegovi prijatelji. Vendar pa niso mogli do njega ker jih domači niso pustili. Tako se je večkrat oglasil pri Krajnarjevih župan Andrej Ziherl Iz 'Planine ta prosil, naj ga puste na podstrešje; prošnjo so mu vsakokrat odbili.. Krajnar.»ev sošolec podžupan Kremavner se je prav tako stalno prizadeval, da bi se sestal s svojim prijateljem, a ga takisto niso pustili v hišo. Tudi stari. 91 letni posestnik Modic iz Ivanjsela se je skoro vsako leto oglasil na Krajnarievem domu. vendar ni uspel s svojim prizadevanjem. da bi videi onega, za katerega je Šel snubit sosedovo Julko.
Kakor zatrjuje vdova gospa Koren-čanova ki živi sedaj pri svojem sinu. mesarju in gostilničarju v Dol. Logatcu, je bila ona zadnja izmed vaščanov ki je videla Krajnarja preden se je zaprl na podstrešje, in se nI nato dolgih 22 let več prikazal. Peljala se je na vozu. na katerem sta sedela Krajnar ln njegova izvolienka Julka iz Logatca domov v Lazfe. Krajnar je takrat mračno zrl predse in je ostal tak vso vožnjo.
Ko Krajnarja leta ta leta ni bilo na spregled in so domači na kratko odpravili vsakogar, ki je povprašal po njem. so pričele krožiti med ljudstvom najrazličnejše govorice, ki so slednjič dovedle daljnega sorodnika trgovca gospoda Antona Puutarja v Logatcu do tega. da je prosil orožniške asistence ta se z njo podal v Laze.
V komisiji, ki pa je bila nepopolna, ker niso mogli dobiti okrajnega zdravnika. sta bila poleg g. Puntarja in dveh orožnikov, še podžupan g. Kermavner iz Laz, gostilničar g. Karol Serini to ključavničar g. Viktor Hodnik oSa iz Dol. Logatca. Komisija je bila namreč pripravljena, da bo v skrajnem primeru udrla na podstrešje.
Krajnarjeva sestra Francka se Je komisije silno prestrašila, posebno ko so ji povedali, da hočejo na vsak način videti njenega brata. Njenim prošnjam, naj bi šel Krajnarja pogledat samo en orožnik ta še ta brez orožja, da se ga Krajnar ne bi preveč ustrašil, so se končno udali. Ko pa je odšla Francka z orožnikom pod streho, so se potiho-ma vsi odpravili za njima.
Ko so prišli po temnem hodniku na vrh stopnic ki vodijo na podstrešje, so v temi razločili velike debele zarjavele verige, s katerimi je bij vhod zabra-njen. Francka je segla v žep pod predpasnikom in odklenila žabico, s katero so bile verige sklenjene. Ko so stopili na hodnik, so morali zelo previdno stopati po razni ropotiji ta kmečkih pridelkih, ki jih je bilo na kupe pred vhodom v jetnikovo sobico. Ženica je zopet segla v žep ta privlekla iz njega drug ključ, s katerim je odprla vrata.
Komisiji je udaril iz odprte sobice smrad v nos. Majhna zamrežena okna so bila trdno zaprta. V sobici je vladal istotako velik nered. Na mizi sredi sobe je bilo za prst debelo prahu. Zaprašene in s pajčevinami prepredene so bile vse stene ta dvoje omar. V postelji tik desne stene so ugledali Franceta Krajnarja obrnj	1 v <• 'a
komisija brez zdravnika, se je zadovoljila z ugotovitvijo, da je Krajnar še živ.
Več pozornosti je posvetila komisija raznim predmetom v sobici. Našla je več mašnih knjig med svetniki na mali omari pa svetniško roko iz voska, nadalje golobčka. predstavljaiočega Svetega Duha. ta sliko, predstavljaiočo Kristusovo polaganje v grob. Na istem mestu je tudi našla neko razglednico, datirano iz Postojne Na njej so bili sporočeni Krajnarju prisrčni pozdravi podpisana pa sta bila Tonči ln Franci, ki sta obljubljala da se v kratkem oglasita. Oba podpisa sta bila razpras-kana z nohti, vendar sta se še dala raz-
inozemstva, to pa iz preprostega razloga, ker se ne bo nihče v ta namen učil slovenščine. Pri tem opozarjam le na sorodne češke in hrvatske liste ter na ogromno množino nemških glasbenih edicij, ki imajo itak na razpolago velik krog zanimancev, Id se pa vziic temu posluiujejo tudi drugih Jezikov Mislim da to tudi za nas ne bi bilo sramotno, temveč za propagando nale muzike celo potrebno in koristno Posebno pričujoči zvezek. ki obsega skoro same samospeve, bi potreboval prevodov ali vsaj navedbo vsebine v kakih internacionalno priznanih in upoštevanih jezikih.
Podobno neprijetno vplivajo napovedbe koncertov in opernih izvajanj a bližnjo bodočnost, Id pa so se medtem seveda že vršili. Literarna priloga bi morala biti dogo-tovljena kasneje od glasbene vsebine, ker se sicer adi, kakor da M bil urednik popolnoma napačno Informiran o glasbenih dogodkih, ali da bi lepa) aa nekaj mesece* sa njimi Med drugim so napovedani koncerti, ki se sploh niso rrftili ter napovedane glasbene zanimivosti, ki spadajo že v preteklost Sicer pa ielim cNovi Muzlki* obilo uspeha in proevita	L. M. S.
Kantov« Statka Oerfaaa w Zagreba. Znani hrvatski novinar in pesnik Zlatko Gor-jan je priredil v Ulrichovem salonu v Zagrebu razstavo svojih slikarskih del Kritika se pohvalno izraža o slikah tega poeta in slikarja.
Komlsfja je dala odpreti okna. da se
)e sobica prezračila Kr je ostala v njej dobrih 20 minut. Krajnar se ni zmenil za nikogar ter je na vsa sestrina vprašanja le brundal.
Nenadni prihod komisije ▼ Laze je vzbudil na Notranjskem veliko senzacijo. Ljudje so hiteli na domove onih mož. ki so bili v komisiji in jih spraševali do potankosti. Včerajšnje obširno «Jutrovo» poročilo je končno razjasnilo vso zadevo in zadovoljilo tudi najra-dovednejše. Toliko povpraševanja po «Jutru» še ni bilo nikoli pri nas.
Sedaj obstoji samo eno vprašanje: kaj bo ukrenila oblast? Zapisnik komisije je že na logaškem sodišču, odkoder se pričakuje intervencija. Zanimivo je. da je javnost trdno prepričana, da je Krajnar normalen. V podkrepitev se navaja med drugim dejstvo, da zadnjih 10 let Krajnarjeva mati Franca ni smela k sinu. ker je ni po onem usodnem sporu nič več ljubil. Ko je nesla kosilo ali večerjo k njemu, je smela le toliko odpreti vrata, da je postavila na tla posodo.
Borza malih špekulantov
Poučna slika iz LJubljane k anketi o slabih učnih uspehih.
»SlovtmsiU Narod« >c »red dnevi omenjal V precej idijivein tonu aovo< »borzo paglavcev«. stvar pa ni niti smešna ki skoraj J« IKUrebno, da ji posvetimo nekoliko več pozornosti. Ne sa.no ljudska šola. nego tudi srednješolci uganjajo »borzo« s sličicami, nahajajočimi se v zavoičkih čokolade. Kamor prideš povsod tih najdeš, posebno pred raznimi prodalalnami. kier stlkaio glave, zagrizeni v sebično šoekulanstvo. Ne morda v razvedrilo marveč iz same umazane do-bičkaželjnosti kupujejo in prodaiaio omenjene spakedrane sličice, predstavljajoče najrazličnejše brezpomembne predmete in osebe.
Zavojčki čokolade nekaterih rvrdk imajo posebne sličice. KdoT zbere vseh 70 slik, dobi za nagrado bicikeli. žozo za nosromet itd. pač predmete, ki naiboli mikaio našo mladino Vse sličice so seveda priložene pri kakih par tisoč komadih kakor ie že pač izračunano. da on čokoladi ni izeube.
Začetkom so paglavci mislili še precej pošteno in zbirali slike v nadi. da dobe že-Ijeni predmet Sčasoma ko to ni uspelo s nakupom 70 komadov čokolade, ki si pričeli s prekupčevanjem Sličice so manikale enemu. so ieli kupovati od drugih in to Je šlo tako daieč da danes oiačuieio redkejše po 50 Din in še dražie Neko posebno sliko, na-zvano »veliko kraihco«. oiačuieio celo po 100 Din. Dobiio se tudi »osebni katalogi, kjer so Dredočene vse potrebne slike v konj pletni serih.
Vprašamo, kie dobe otroci toliko denarja? Ne samo, da se vadiio v nezdravi špekulaciji. otroci, ki ne pridejo poštenim potom do denarja, tudi kradejo in zobufaio starše, natvezuioč Hm boezna zakai vse. da. rabijo denar.
Vendar: Najdejo se tudi taki starši, ki trdijo, da ie dobro, ako se otroci rtauče trgovati že v mladosti, ker danes ie itak ves svet samo »kšeft«... Res lepa vzgoja! Ce pa potem profesor tei nadebudni mladini priporoča nabiranje hroščev. se starši iezijo, čei kaj se bodo otroci hodili potepat in zakaj neki bi nosili domov ostudne živali, s katerimi si zamažeio celo roke in nohtke. Prav tako ie tudi s cvetlicami, ki iih imenujejo skrbne mamice nepotreben Plevel. Nabiralce čokoladnih slik pa primeriaio z nabiralcem znamk, brez prevdarka. da ie fiiatelija v zvezi z zemljepisom, umetnostio in zgodovino.
Ce profesor takemu nadebudnemu špekulantu pritisne slab red le seveda krtv on, ki ne zna ceniti talentov miadega borzijan-ca In potem se čudite slabim uspehom današnje moderne mladine!
Kaj vem? - Koliko znam?
1. KaXc »e imcaajt dobiček, U ga feptečnf*-Jo delaiSkt družbe?
2 Koliko let X Mto Abraham« M Sari, k« se jima 'e rodil trak?
3. Kako je umrl lord Kttdieoer t
i. Kako se Mneaujeta obe leči v mfcroskops (drobno žledu) ?
5.	Katerj zrSta *sixk)>v«ur )e bH a&enec »ozofa Sokrata?
6.	Kaj potmed m br*ofa'vfc«a omaka »RP«?
7.	Kaj pomeni izraz »ad os um delpbani« k odfcod izvira?
8.	Lz česa temna pta*t m fo*o«rafafctti pfo-*čah. ki Je o4>6ut#rv« u svetlobo?
9.	Katere m evropske države imate fcofcjoft« m severni otoate Južne Amerike?
10. Koliko )c poldruga tretjina od sto (odgovori na pamet!)?
11	Kal pomeni »M. A-« pred kafctaa aa ta e nora?
12	Kako MicoojOo traoooak* Švicar? sfcn Jezero?
13.	Kdo Jc ponašal potovat«« PtaUesas Pona ofcros sveta?
14.	Kako ae neoaMo firt*. M	krat« oa ««ntji s istim tlakom?
15.	Kako se taem^e parHko fledallKe. v katerem dajejo po večini zgolj eaodeiaok« aM*> st« vsebine?
16 Kakšna >e raitti med Mtratofoa tn astronomom?
17. Kako m kimiufcfto u)odMoe*e ovovsk« ceste v Pariš«. Londona, Newyorkn. m Dunaja in v Berlinu?
It. Odkod trvir« tone igre rugor?
19.	Koliko |e četvero&te-vi-MiiHi fce-rft?
20.	KcUko l*u« prt v en IraMM Ulometer?
21.	Katero te davno mesto države WasMof-ton v Zedšntemb driavafc Severne Amerike?
22.	Kal pade r bressračnem prostora Utre)« oa da: tanie pero afi no-vec?
23.	Katero 1« aajvodfte kevtto s arami itev* kaari?
M. Kateri beneflfci M » bfi šara« arvoJA sle-&oov obglavljen in kateri aogieSd pitate« it
o tem napisal dramo?
25. Kdo Je imel motto: »Vsi sa enega, edev za vse?«
Odgovori v prihodnji StevilkL
t
«ytrnto» R. dl
Torek & ffl. 19B
Domače vesti
♦	Odlikovanje. Na predlog ministri za §o-ate in rudnike je Ni. Veličanstvo kralj odlikovali predsednika dr. Ivana LovrenC i-ča, predsednika Slovenskega lovskega društva ▼ Ljubljani, x redom Belega orla 5. razreda v priznanje dolgoletnega uspešnega delovanja na nacijonalni organizaciji lovcev T Sloveniji ln v vsej naši državi
♦	Osebna vest Upokojen je na svojo pro-fajo s polnimi službenimi leti poštni uradni ravnatelj Ivan Podgornik v Ljubljani.
♦	Izpremembe v vojaški službi. S kraljevim ukazom so upokojeni: žandarmerijski podpolkovnik Viktor Bunc, žandarmerijski poročnik Matija Volk, administrativni poročnik ekonomske stroke Pavel Nežmahen tn administrativni podporočnik ekonomske stroke Alojzij Krže. Za pehotna podporočnika sta imenovana narednika Fran Pevec in Franc Pirna*. Zrakoplovu* poročnik Anton Rutar Je podal ostavko na državno službo.
♦	Nai poslanik za Južno Ameriko. Bivši ■ai generalni konzul v Buenos Airesu g. Ivo Orisogono, ki je bfl nedavno imenovan za poslanika pri južnoameriških republikah z uradnim sedežem v Buenos Airesu, je kakor poročajo Vt Beograda prošlo nedeljo pose tU ministrskega predsednika, katerega Je informiral o položaju naših emigrantov v Južni Ameriki. Pri tej priliki }e poslanik Orisogono obvestil ministrskega predsednika, da je ugledni naš rojak v Buenos Airesu g. Nikola Mihanovič poklonil novoustanovljenemu našemu poslaništvu lepo svojo palačo na Plaza Rodriguez Penna, ki bo po svojem položaju in po stilu dostojna diplomatska reprezentacija naše države.
♦	Pri nedeljskih občinskih volitvah ▼ So-dražici so prejele tri liste KDK 146 glasov (7 odbornikov), Lovrenčičeve tri liste 110 glasov (6) in štiri liste SLS 286 glasov (12) Volitev se je udeležilo od 674 volilcev 482.
♦	Slovenski klub v Sarajevu javlja svojim članom in prijateljem, da se je preselil v nove prostore na Vojvode Stepe obalo štev. 42. zraven Narodnega gledališča. Klub je preselitev v nove prostore proslavil prošlo soboto z animiranim družabnim večerom
♦	Smrtna kosa. V Sv. Juriju pod Donačko goro je umrl v 66. letu starosti veleposestnik večletni župan in 25 letni odbornik okrajnega zastopa g. Franc M i k u š Pogreb se je vršil 17. t. m. — V Ljubljani je v nedeljo popoldne nagloma podlegel možganski ka.pi v visoki starosti 85 let bivši zidarski mojster g. Matija Z g u r, oče upokojene učiteijice gdč. Zgurjeve. Pokojnik je bil član Sokola v Stepan ji vasi in Sokola v Radomljah, vedno zaveden in napreden. Se pol ure pred svojo smrtjo Je povpraševal o poteku manifestacijskega zborovanja na Taboru ter z veseljem pozdravil vest o inpozantni udeležbi. Pogreb zavednega narodnjaka do danes ob 15.30 uri izpred mestne hiše za Bežigradom na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnikoma bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
♦	Lastnikom kinematografov v SIovenl.fi.
V smislu sporočila Centralnega saveza bio-skopa v Zagrebu je upati, da se bo upravičenim zahtevam lastnikov kinematografov glede znižanja in maksimiranja taks ugodilo s 1 aprilom t 1. Podjetniki nai zato čimprej rope! započno z rednim poslovanjem. O vseh ukrepih in uspehih bodo pismeno obveščeni. Savez bioskopa kraljevine SH3, podsavez za Slovenijo.
♦	Nadure na meščanskih Šolah. Prejeli smo: Kako skrbi vlada za uradništvo, je razvidno tudi iz tega, da še zdaj, ko poteka proračunsko leto 1927-28 ni izplačala honorarjev za nadure na meščanskih šolah iz leta 192-6-27. Učiteljstvo se je žrtvovalo ter Je prevzeio nadure, plačila pa ni od nikoder Za vsakega posameznika znašalo ti honorarji po par tisoč dinarjev. Učiteljstvo je že predložilo priznanice, da se izposluje naknadni kredit, menda je s tem zadeva tudi že končana. Prizadeti pozivamo merodaj-ne faktorje v Mariboru, Ljubljani in Beogradu, da store vse, da se čim prej izplačajo zasluženi honorarji. Prav tako dolguje ministrstvo honorarje za nadure od meseca novembra pr. 1. dalje.
♦	Na specijalnl kmetijski šoli ▼ St Jurju prt Celju se bodo vršiti naslednji dvodnevni tečaji; 1. sadjar siki tečaj za cepljenje in precepljevanje sadnega drevja za učitelje in druge zanimance (2. in 3. aprila); 2. čebelarski tečaj za pomladanska dela za učitelje in druge (10. in 11. aprila); 3. vrtnarski tečaj za učiteljstvo in druge (23. in 24. aprila). Nočišče, v kolikor je prostora na zavodu, je brezplačno. Priglasitve naj se izvedejo pismeno brez prošenj za odgovor.
♦	Sadjarski odbor za okraj Radovljica bo priredi na Brezjah pri »FimžgarHu v nedeljo 25. t. m. celodnevni tečaj za preceplja-nje in oskrbo sadnega drevja. Odbor vabi vse zanimance iz okoliša osobito mlajše posestnike in madeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso s seboi cepilno orodje.. Tečaj se bo pričel ob 8. uri dopoldne. Sadjarski odbor bo priredil enak tečaj tudi v Ljubnem pri Podnartu v šoli, ta sicer na cvetno nedeljo 1. aprila.
♦	Vprašanje stanovanjskega zakona. Ker
so skoro vse organizacije stanovanjskih najemnikov od ministrstva za sociialno politiko, zahtevale, da se s 1. majem podaljša veljavnost obstoječega stanovanjskega zakona, je v ministrstvu sestavljena komisija, ki se bavi s tem vprašanjem. Defimtivno bo o zadevi sklepal ministrski svet na predlog ministra za sociialno politiko.
♦	Denar Iz dobe dubrovnfške republike. Meseca februarja letos je 13 letna pastirica Ana Nedičeva iz Homolja v Bosni našla v neki gozdni jami zakopano lončeno posodo. Ko je odstranila pesek in prst, so se pojavili zlati in srebrni novci. Mimo sta prišla Pero Perič in njegova žena ter pastiTici vzela deset zlatnikov. Zadeva je prišla pred sodišče, Id je zopet Periča odredilo preiskavo. V loncu Je bilo vsega skupaj 216 koma-
dov sla tih ta srebrnih novcev, vsi Iz dobe dubrovniške republik«.
♦	»Stenograi«. Poročali smo že. da Je začel izhajati zopet »Steoograi«, ki Ka izdaja Hrvatsko steaografsko društvo v Zagrebu. Pred kratkim Je izšla peta številka. List ure juje znani stenografski strokovnjak g. prof. MiTko Vamberger. Dosedaj je »Ste-nograf« prinesel članke g. SI. Dragiča o zgodovini hrvatske stenografije, g. prof. I. Dutkoviča o stenografiji v inozemstvu, M. Vamberger-Ja o stenografskih samoukih, prof. Ivana Jamickega o reformi hrvatske stenografije, dr. Vladimirja Kesterčanka o stenografiji na trgovskih akademijah v naši državi ter nadaljevanja našega stenografa g. R. Binterja o prvih buditeljih in graditeljih slovenske stenografije. — Steuografirano prilogo »Stenografa« avtografira g. SI. Dragič. V »Ji vidimo tudi slovenske stenograme. Avto-gram Je sličen, lepo izpisan in tudi odtis zelo posrečen. — Članarina maša letno 30 Din ta člani društva dobe »Stenograf« brezplačno. List izhaja mesečno Priporočati ga moremo vsem, ki se zanima*} za brzopis. Starejši stenografi dobe v njem marsikaj zanimivega, mlajši pa mnogo poučnega. Za vaje v čitanju je stenografirana priloga glasila zelo priporočljiva.
♦	Dijak zaradi komunistične propagande obsojen. Dne 24. januarja lanskega leta je bil v Beogradu aretiran visokošolec Ivo Milu-tinovič, rodom iz Stijene v črni gori Bil je blagajnik marksističnega dijaškega kluba Aretiran je bil v trenutku, ko Je nese' razne komunistične knHge in liste iz sindikata lesnih delavcev. Prošlo soboto se le vršila proti njemu sodna obravnava Obsojen je bil na šest mesece-v ječe.
♦	Velika tihotapska afera v Beogradu Pred štirinajstimi dnevi ie beograjska carinama prišla na sled poskusu ogromnega tihotapstva. Tozadevna preiskava ie bila v soboto končana in osumlienci Gustav Klein Leopold Neuman, Nikola Kuster in Tašman Hazan spoznani za krivce. Uprava carinar-ne je obsodila vsakega na 1.587.000 Din globe teT 41.000 Din raznih pristojbin Vsi skupaj pa morajo plačati še 730.000 Din za tihotapljeno blago.
♦	Vlak odrezal služkinji obe nogi. Na Ma-gazinski cesti v Zagrebu je v nedeljo popoldne služkinja Marija Puškaričeva prekoračila železniški tir. Srečno se je ognila osebnemu vlaku. Istodobno pa jo je zagrabil stroj tovornega vlaka, ki ji je pod kolenom odrezal obe nogi. V bolnici ie bila takoj operirana in je upati, da ostane pri življenju.
♦	Železniška nesreča v Plaškem. V soboto ponoči se ie na postaji Plaško pripetila železniška nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev, materijalna škoda pa je zelo velika. Brzovlak iz Zagreba te na postaji Plaško naletel na lokomotivo. Dva vagona brzovlaka sta močno poškodovana, tako tudi obe lokomotivi. Ranjena sta oba kurjača, dva poštna uradnika in en sprevodnik. Brzovlak je imel zaradi nezgode deset ur zamude.
KLOBUKE
v najmodernejših barvah ter najelegantnej* ših oblikah različne kakovosti Vam nudi v zelo bogati izbiri edina specifalna trgovina klobukov
JOS. POK, masi M. BOGATAJ,
LJubljana, Stari trg 14. Sprejemajo se klobuki v popravilo.
Cene zmerne.
♦	Igla v volovskem srcu. Neki mesar na Sušaku je te dni v srcu zaklanega vola našel šivanko, ki pa kakor ie bilo videti, ni ovirala pravilnega funkcljonirania srca. Vsekakor je to prav čudna najdba
♦	Obsodba zločinca, ki Je vrgel svojo nevesto v prepad. Pred dubrovniško poroto se je te dni zagovarjal Hrvoie Sucič ki je v januarju letošnjega leta posilil svoio 14 letno nevesto Danilo Glavenovo in io potem, kakor trdi obtožnica, vrgel v prepad, kjer je podlegla hudim poškodbam Porotniki so zanikali vprašanje umora, potrdili pa, da je Sučič zvabil Danico k robu prepada in povzročil njen padec. Sucič je bil obsoien zaradi posiljenja in ogrožanja življenjske varnosti na 14 mesecev Ječe.
ITO — zobna pasta najboljša!
♦	Aretacija opasnega vlomilca pri Sarajevu. Dolgo časa je trepetala sarajevska oko lica pred nevarnim vlomilcem Hasanom Ivezovičem, ki si je sam da' ime »narodnega hajduka«. Ivezovič je izvršil do deželi neštevilne vlo»ne; krade! je skoro le denar in nakit. Ker je bil silno predrzen in je tudi podnevi napadal svoje žrtve, si v zadnjem času ni upalo skoro nobeno dekie v sarajevskem okraju nositi nakit Varnostna ob-lastva so neprestano zasledovala zločinca, a šele te dni se je posrečilo orožništvu v Knežini prijeti ga v neki kmečki hiši. ko se je tolovaj najmanj nadejal, kakšna usoda ga čaka.
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
♦	Tujski promet n fond« Jadran«.
Včeraj se je vršila na Sušaku skupščina za pospeševanje tujskega prometa na Gornjem Jadranu. Bili so prisotni delegati Sušaka, Raba, Senja, Bačke, - Novega, Kraljeviče, Aleksandrova, Selc, Krka. Maltask« Itd. Med drugim Je bilo sklenjeno, da se mrede velika propaganda za naša Jadranska letovišča v inozemstvu s slikami in brošurami Na zborovanju se Je tudi poročalo, da se vrše pogajanja z upravo ljublianskega ve-lesejma v svrho prireditve razstave propa-gadnega materijala za jadransko rivijero.
♦	Urejeno prebavo In zdravo kri, doseže mo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grenčice »Franz-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef«, ter ta vzpodbuja delovanje želodca ta črevesa. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
♦	Obleke kemično čisti, barva, pllslra ta lika tovarna Jos. Reich.
♦	Vsaka dama se za ma! denar eleglntno obleče pri P. Magdlču, Ljubljana.
Iz Ljubljane
b— Predavanje v »Soči«. V društva »Soča« se je vršilo 17. t m. predavanje pri nabito polni dvorani Ljubljanskega dvora. Prof. dr. Sarabon je predaval o vplivu raznolikega površja zemlje in klime na človeka. Vodil je prisotne v duhu po raznih krajih Afrike, Azije, Avstralije in Amerike, podajajoč eklatantne primere iz prirode ta karakteristiko človeka glede na razvoj telesa in čutov, osobito vida, sluha in vonja, ter posebnosti njegovega življenja. Vse primere je opisal s finim humorjem, da so njegovi dovtipi provzročili prijetno razpoloženje vseh prisotnih Koncem njegovega govora Je vsa dvorana odmevala od burnega pritrjevanja. Istotako je drugi del večera v veselem razpoloženju prehitro minil med pevanjem prav lepo ubranih pesmi društvenega pevskega zbora.
u— Napredno gospodarsko društvo za dvorski okraj bo priredilo danes v torek ob 20. uri v Kazini. II. nadstr filmsko predavanje o Beethovnu. Vstop prost. — Izobraževalni odsek.
BS
zimska
v St. Moritzu v skioptienih slikah! «rUnion» 22. t. m. ob 8. uri zveč&r. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Goreč.
u— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu in naklonjenemu občinstvu svoje prireditve v tekočem letu: 29. t. m.: Prijateljski večer v ohranitev stikov v svrho spoznavanja med starejšimi brati ta mlajšo sokolsko generacijo. 1. aprila: Društvena izbirna tekma tekmovalcev za olimpijado v Amsterdamu, in to dopoldne v telovadnici v Narodnem domu. 22. aprila: Dopoldne v istih prostorih društvena tekma članov višjega in nižjega oddelka. 17. maja: Društvena javna telovadba na letnem telovadi-šču pod Tivolijem. 29. septembra: Slavnostna telovadna akademija in 3U septembra: Slavnostni občni zbor v proslavo društvene 651etnice.	599
Pomladanske
OBLEKE
moderne, v krasni izvršitvi najlepših modernih vzorcev boste najugodneje kupih pri tvrdki F Lukič, Stritarjeva ulica
Kino Ideal v LJubljani sporoča cenj. občinstvu, da ie podjetje zopet začelo redno poslovati Na sporedu je prvovrsten ljubav-ni in pustolovni film iz Dalinega zapada Zeži ali Cowboyeva osveta. Za mnogobro-ien obisk se cenj. občinstvu najtopleje priporoča ravnateljstvo.
n— L. v. Beethoven v filmu. Za ta spored. ki ga le predvajala ZKD preko praznikov, Je bilo s strani občinstva toliko zanimanja, da so bile skoro vse predstave dtnevno razprodane Fibn sam na sebi Je prav gotovo tudi zaslužil tako pozornost, sal je najlepše delo, kaT ga le ustvarila Nemčija v počaščenie 100 letnice genitalnega skladatelja Njegovo življenje polno razočaranj, je podano tako mojstrsko, da se ie marsikatero oko zarosilo ob pog'edu na tragiko, ki je spremljala tega moža skozi vse življenje. Zaradi ogromnega zanimanja za ta spored oonavlia ZKD t* film na občo željo publike še danes zadniikrat ln sicer kakor običaino v prostorih kina Matice ob 14.30 uri. Opozarjamo na ta prekrasni film zlasti šolska vodstva in vse one. ki si ga še niso ogledali.
I" W»i»'K<r>»,a
a— Francoski krožek v Mariboru le v soboto zopet dal vsem priiateliem francoskega iezika priliko, da sTišiio odličnega francoskega govornika. Prof R. Martel iz Ljubljane ie predaval o francoski revoluciji. Uvodoma je povdarjal, da v Jcratkem času. ki mu je odmerjen, ne more podat? cele zgodovine te burne dobe. S kratkimi ootezami je nato orisal nekatere osebnosti, ki so imele odločilno vlogo, ter tipične prizore, ki so se odirrav^li v Parizu in v revolucijah vojskah. Nad 40 lepih DroiekcHskih slik ie ponazorilo to predavanje. Mnogobroino občinstvo. ki ie z napetostjo sledUo besedam, ie nagradilo predavatelja z močnim odobravanjem.
a— Jožefovo se le včeraj v Studencih pri Mariboru okrog cerlcve. ki proslavila svojo 20O letnico, praznovalo sicer živahno a vendar ne v tolikem obsegu, kakor preišnja leta. Gmotni položaj večtae Studenčanov in drugih prazuovalcev Jožefa ie vedno slabši !n k temu ie bilo še vreme vse wrel kakor spomladansko. Na svoj račun so prišli krč-
omtJL, mestna avtobusa« podjetja,
zabavališča Ja končno še prodajalci suh« robe, ker si Jožeti po starem, glede izvor« pa še neznanem običaju v spomin na Jožefovo, kupujejo kuhalmce.
a— Proti tatvinam premoga Je v maribor* skih železniških kurilnicah izdan tirkular. ki grozi s takojšnjim odpustom iz službe vsem onim uslužbencem, ki bi bili zasačeni da nesejo premog iz delavnice domov. Kakor Je umestna strogost proti tatvinam, tako bi pa bilo tudi, da se osobju povrne škoda 283.000 Din. Ta škoda te nastala z neko poneverbo, ki je bila pred predzadnjo poroto in uprava bi jo morala poravnati že do 7. t. m., kar se pa ni zgodilo.
Iz Celja
e— Stanovanjsko vprašanje v Celju. Na
zadnji seji celjskega občinskega sveta se je na predlog socialističnega občinskega odbornika Komavlija sklenilo, pozvati one stanovanjske najemnike, katerim preti po 1. maju nevarnost odpovedi ta deložacije, da prijavijo to do 15. t. m. mestnemu magistratu. Hkrati so se naprosili tudi hišni posestniki, da javijo, katerim strankam nameravajo odpovedati stanovanie. V določenem roku se je prijavilo okrog 100 najemnikov, ki prijavljajo najrazličnejše vzroke, iz katerih iim preti stanovanjska odpoved KakoT vidimo, tudi v Celju ni naierrmikom preveč lepo postlano, kakor si mis'1 predsed nik socijalno-političnega odseka podžupan dr. Ogrizek, ki Je na nekem klerikalnem sestanku modroval, da bo v Celiu kvečjem kakih 12 strank, katerim bo s 1. majem stanovanje odpovedano. V Celju se najdejo celo taki hišni posestniki — na srečo so redki, — ki nameravajo odpovedati vsem strankam. Vsi prijavlieni primeri so torej resnega značaja, za te najemnike Je položaj tem bolj tragičen, ker se ti sedaj zaradi izvršenih prijav zanašaio na mestno občino da bo ona za nie neka' storila Moramo te stranke resno opozoriti na to. da J>o mestna občina razpolagala do 1 maiu kvečiemu z 12 majhnimi- stanovanji, ki so Da že naprej namenjena onim strankam, kri se morajo izseliti iz mestnih hiš na Kralia Petra cesti in v Vodnikovi ulici, kier bo zidala klerikalna Ljudska posojilnica svoi Liudski dom. Nihče se nai ne zanaša na mestno občino te- na1 '^Voi ctnnnvanie
e— Avtomobilski promet na progi Celje-Maribor. Preteklo soboto se ie vrši' v Celju seiem Ob tej priliki smo opazili, da je b'lo okrog avtomobila ki odpelie iz Celja okrog 17. ure ta vozi na progi proti Mariboru. toliko občinstva, da so bil« vsi prostori natlačeno polni, vrhtega pa ie moraio še mnogo občinstva ostati v Celju Upravi mariborske občine svetujemo, nai ured; da bo avto vozil popoldne dvakrat iz Celia.
e— Med prežarji. Meseca februaria se le vršila pri posestnici Antoniji Kotnikov! v St. Jerneju, okrai Konjice, vesela »ohcet«. Jakob Sovič ta 23 letni čevliarski pomočnik Ferdinand Burkelc sta bila med prežarji- ki so po stari fantovski navadi voglarili okrog hiše Ko so končali so zapel? nekaj pesmic. Medtem ie Sovič. kJ Je slonel na plotu, poklical k sebi Antona Bračiča ter ga vprašal, zakaj Je privlekel s seboi Burkel-ca. Kmalu nato ie stopil v temi Sovič k Burkelcu ter ga udaril s kolom oo glavi To je bil signal za vse ostale fante da so se pognali k plotu ter se tudi ow" oborožili s koli. Nekai korakov pred plotom pa ie Sovič nenadoma zavpil. da ie dobi' »Stih« Zgrudil se je na tla, ostali fantje pa so se razleteli v noč. Težko ranieni Sovič ie umrl v naslednji noči Uboja ie bil obdolžen Ferdinand Burkelc. ki ie priznal, da ie ried njim in med Sovičem vladalo sovraštvo da Pa ie bil istega večera izzvan in napaden, nakar se ie branil
Iz Jesenic
j— Predavanje o vesoljnem potopu bo v torek 20. t. m. v telovadnici Sokolskega društva na Jesenicah Predaval bo znani predavatelj Zveze kulturnih društev g. pro* fesor Dolžan iz Ljubliane <*?Iani in prija* telji Sokola najvljudneje vabljeni.
!z Trbovelj
t— Brezposelni steklar aretiran. V Hrast« niku je bil aretiran bivši delavec steklar« ne Rudolf Simler doma iz Gotovelj, ki se je potikal zadnje čase brez posla v Posav* ju. Pri zaslišanju se je izkazalo, da je ukra« del jeseni lanskega leta v steklarni zaboj« ček steklenine, vredne 450 Din.
Iz Novepa mesta
n— V zapore okrožnega sodiSia so te dni pripeljali kranjski orožniki znanega Ra« k ovca, ki je osumljen, da je vlomil v trafiko g. Hajderjeve.
Nepoštena Nada
Nada Je mlada io čvrsta in zdrava. Pred senatom Je stala z babi frizuro, ki H Je pa že v preiskovalnem zaporu precej zrastla. V ostalem pa bo lepo frizuro popolnoma ljubila, sal se bo zoipet 3 mesece v leči pokorila.
Letos Januarja Je prišla v LJubljano s Gorenjskega ter najela sobo v nekem hotela. Ker ni mogla dobiti prikladne službe. Je sklenila preživljati se z goljufajo Nedavno prej Je prišla w zapora in ni pozabila, kaj Jo Je naučila neka njena tovarišica v Ječi, ki B Je razodela kako naj dela, če hoče koga prevariti.
Nada se Je oglasila najprej pri neki tvoji znanki Miciki ter Ji izvabila 100 Din, češ da Ji bo preskrbela službo na Bledn.
Potem Je začela Nada zahajati k raznim ljubljanskim trvrdikam, kjer se Je izdajala za poobla-ščenko neke Marije U. iz Bleda. Ker Je bila ona pri sestri te Marije uslužbena kot natakarica, so ji bile razmere dobro znane. Oglasila se Je pri mnogih trgovcih, katerim je dejala, da Jo pošilja Marija U. tn dali so Ji različno blago, nogavice, iopice in druge stvari. V neki slaščičarni si Je privoščila tudi slaščice in čokolado Vsega blaga je premetenka izvabila za 7600 Din.
Nada Je zavoje rz raznih trgovin znosila v svojo hotelsko sobico, kjer Je napravila iz mjiih velik zavitek, katerega je nesla v kolodvorsko garderobo. Mislila ie odpotovati v Maribor, pa le prej odpotovala v zapor. „
Pred senatom se je zagovarjala, da Je bila v preiskavi radi hudodelstva poneverbe, pa Jo Je tedaj neka tovarišica v zaporu poučila, kako naj dela, izdati Je pa ni hotela in Je dajala, da raje sama vse pretrpi. In bo res, kakor uvodoma omenjeno, zopet »trpela« 3 mesece.
Pesem iz rudnika in tovarne
Trbovlje, 19. marca
Jas sam ae vem dobro, kako Je to. Po. mislite: človek je star dva in dvaj6et aH štiri hi dvajset let, hajar je na najbolj slabi mimeri ali pa hume rine na separaciji, v svojih najbolj solnčnih in najbolj žalo. stnih minutah pa sede (v kvartirju okro* njega težko sope • veliko ljudi) ln piše pesmi. Tak človek dela včasi dva šihta skupaj — 16 ur — potem spi tri ure doma, potem pa stopi na oder, da čita Jjt Jem. Tak človek ie vreden precej več spoštovanja, kakor ga Je inteligenca, (kolikor jo Je v Trbovljah) v soboto s svojo odsotnostjo naklonila redtacijskemu večeru Toneta Sajovica ta Franceta Kožarja.
Reoitacijski večeri so kljub nastopom Toneta Seliškarja rudarjem precej tuja reč. Povej mi ti — mi je reke! nekdo — kako pa je to —: recitacija? In potem: kakšen pomen pa hna to, da kdo svoje pesmi tam bere ljudem? — In vendar so dvorano skoro izključno napolni M delavci, omladin-ci, dekleta.
Po uvodni besedi J« bral Kožar. Oa Je šolan — to se pravi: sam se je mnogo šolal v tujih modemah ta doma. Nemške revolucij onar je in Majakovskega prevaja. Mnogo, še več seveda se je učil v svojem in v življenju rudarjev, v jami 'm po kolonijah Odtod so njegovi najlepši motivi: cifktas »Pod zemljo. Vdova Marička n« štircu, Cesrtar, Sedma etaža (ali kuhinj« pod zemljo — ime, Id so ga rudarji vzdeH tej etaži), Paradni marš sv. Barbare, F«-briškim kaminom« iitd. Vse pa prepletajo refleksije o politični borbi, o družbi in e zgodovinski misiji delavskega naroda, včs» si dajejo te ideje osnovni ton (Evropa * smodnikovem dimu. Pošast na tronu itd.l
V	Spevu dvajsetega stoletja pravi: Smo ljudje — stroji — deca zemAJe.
V	železnem oklepu tega stoletja,
v pogonu progresa. izumov, revolucij, mi ljudje smo železne traverze, smo orjaške konstrukcije, smo radio-človek.
Naša pot vod" na šesto ozemlje.
Kožar pa zna biti tudi intimen ta svo|, kakor pač znajo ti »hudičevi ljudje rudarji«: Jaz sem človek, vi sajasti dimniki, človek, obremenjen s svetim gnevom v svoji črni praznoti . . (Fabriškim kaminom) (Ti kamerad, ki z mano vodo iz čutar«
deliš
povej, kje nanj je iskati pnkoi?) Toda ti ne govoriš. Ti samo žuljavo pest zamahuješ in gruntaš, gruntaš . . .
(Pod zemljo)
Sajovlc je manj šolan. Cankarja pač bere, če ga dobi, sicer pa piše, piše Ne ve natančno, koliko le napisal dram. Nekatere so z uspehom šle na delavske odre. nekatere pa je vrgei v kot. Na večeru mu je bilo težje nego Kožarju Bral je dve dejanji iz »Živih mrličev«, pesmi, prozi ln na koncu političen esej: »Proletar'Jat v marcu«. Težko mu Je bilo za vse te reči najti recitatorskih nijans m publika je manj sprejela, kakor je dal. Saiovlc ma lep smise! za neznatne, drobne reči, njemu je vse važno: reči na trgu, otr->k in pijanec na cesti, parada, ki slučajno gre ml. mo, in prav na tako preprost nač'n piše v svojih pesmih manifeste s!ovansk'm *n drugim zatiranom narodom, pa delavcem in kmetom Vsak ima pač svojo arijo: Otroka se vidim, ko prišel na svet sem, iz matere svoje porojen, zape! sem jo z lokom, to svojo arijo . , , izpeti jo moramo vsi ampak: kako?
In:
Ze v davnih časih so Slovani sioveH
kot krepki borci za svobodo,
ki so jim jo kratili sovražni sosedje
aH pa tudi domači mogotci
z zvijačo in s silo
(prav tako kakor sedaj pri tras).
Svoje oblike Sajovic še ai poiskal Najbolj prijetne so njegove drobne proze.
»Na hribu, podobnem veliki etaži. J« mnogo poslopij, v katerih brenče in hre-šče stroji. Vmes se vijejo tiri jzke rudniške železnice, ki vodijo do kip In nasipov, rovov in Jaškov, do vzpenjač in nadkopjv ali pa do požrešnih drobilnikov.
Tam na hribu pod Bukovo goro Do. broo, nad Žabjo vasjo ta Polajem je Onida, rajon vseh rajonov, srce Trbovelj. To Je tisti kraj, kamor dan na dan zahaja nad tisoč delavcev ta delavk. Z napora m delom si služilo svoj črni kruh in se borijo z elementi narave in s silanr človeških iznajdb tri ure za sebe, pet ur pa za druge.«
(Onida)
Kožar in Sajovic sta dve močno različni naturi in dasi sta oba proletarska bojevnika. vendar raste v pesmi vsak od drugod ta drugam Da rasteta, to sta — in ne samo za svoj delavsk' krog — s
svojim nastopom dokazala oba.
*
Potem pa Je prišel gostovat dramski krožek Svobode z Jesenic: »Jutranja molitev«, drama v petih dejanjih, spisal Tone Čufar Fabriški delavec na Jesenicah. Tudi Čufarjevo ime je — kakor Kozarievo in Sajovicevo — že znano iz delavskega časopisja. Pesmi, listki, eseji. Njegovo »Jutranjo molitev« so z uspehom igrali na Jesenicah in zdaj še v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku
Tone čufar Je !z čisto drugačnega sveta, kakor njegova tovariša. Onadva sta revolucionarja z gesli, realista, samo toliko romantika, kolikor mora biti vsak s pesniško dušo obremenjen revolucijonar. Tone Čufar pa je romanfk 'n idealist Besede glav-neg afunaka na koncu: ». . . Vidim pa dan, ko bo tak blagoslov radostil vse ljudi ter Jim prerodil življenje v neskončno pomlad.«
Luči ta teme Čufar svojim iunakom ni razdelil po pravici Njegova drama pa je vendar dokaz rahle umetniške duše ta ob harmonični enovitosti njegovega sloga H se lahko vztgledoval tudi ta ali oni oklica* poet	Fiieid

mam
UmriK A R, UR
k norosti državne Bc«?ske
kisjšžalce ▼ Ljubljani
(PriobčnJe dr. Jofa Glomt) XVTL
' Iftra <fes kfL Schauspiela und der kg!.
»Ter su Berlin fQr die Zeit von 1796 bia 11556. Berlin 1858. (II 41.437.)
Ansonius, D. M.: Opuscula. varia. Logdn-tf 1540. (44.412.)
BaSkircer« M. K.: JouraaL Paria 1625. (<14.760.)
Erneal£ J.j Razgovori. Zagreb 1922.
f«4.704.)
Bleihtres K.: Erinnerungen eines franz8-dachen GeneralsU-bsoffiziers nn die Armee »on Chaions. Stuttsart 1909. (41.342.)
K.: Die Vorge9chichte der baltischen Wamme ira Lichte der Ortsnamenfor-•chuog. Leipzig 1924. (II 45.215.)
CT>6jy A. L.: Discours prononcd an Col-R«yal de France A r ouverture du suurs de lan^ne et de literature sanskrite.
Pariš 1815. (41.545.)
CVjr-tiša P.: Les Yougoslaves <f Autriche Hongrie. Pariš 1617. (41.512.)
Dentsehbefn M.: Das Resultativum im Jfenenpiischpn. Leipzig 1924. (II 45.215.)
Dordevld P. R.j Apmec a rpalja sa acea>a J CpSrtia y enejie apee B^ajie Kaesa. Mu.ionia. 18*5 — W Beotpa* 1923 44.1 >7—37.)
Dyro!! A.: G5rrea nnd Schellinff. KOln 1926 (II 43.854.)
Rthlbition of Serbo-Cro«tian Artists Me-Itrovid, RsČki, Rosandič. Crafton Galiery. London 1917. (41.550.)
Fcrcal M. V. & M. de Cnendias: Die Ge-beimlsse der Inquisition und anderer ge-beimen Ge*ellschaften Spaniens. Budapest 1904 (41.529.)
GedmkschriTt zurn fDnfeigJfihrigen Be-ftrnde des I. al!g. Beamten - Vereinea der Osterr, ung. Monarchie. Wien 1915. (II 44.55*9.)
Gninplflfriri M.: Boris Kolomanovie, krd-Jewicz wegierskl Warszawa 1900. (II 41.440.)
Faashofor	Jppans Ausdehnungsbe-
■trebuntjen. Berlin 1820. (II 42.021—2.)
Helmberger F.: Alter Geist im neaen Bchaffen. Miinz 1925. (II 42.208.)
Im Lande des Zukunftskrieues. Neue mi-fi'5rische Reisebilder aue Galizien und !Westrussiand. Leipzig 1888. (41.478.) Jevti£ M.: Maja Cp6 ia. Concso ycejs>eifH-
T A*so:mH H>vi-)OK ^16 41 438 KStttp^, Osterreichs, im Jabre 1880. Nach Peldr.cten bearbeitet. Wien 1867—09.' (II 44.556.)
Klirin B!.: 7b' jse^r Hhvp, fDrreJb Cnero-
sapa M?« eT -ha h 6y^iiaan c.TOBeHOKe ysaia«-B< cth. y HoB'.« Cajiy 1H27 44 71^.1
Kraai k. V.: Goethe a Cechy. Y Praze 1896. (41.491.) Kuknljevič gakcinskl. J.: Pismo o taroku
proga izstuoljenja iz akademije jugoslaven-•ke. Zagreb 1868. (41.523.)
Lffman S.: GescMcbte de* alten Indiens. Berlin 1890. (44.625—1 /S.)
Leidinger 0.: Die iilteste bekannte Ab-W)dung 9udamerikani9cher Indianer. Mainz 1925. (II 42.208.)
Losfhin r. EbeRjrrenth. A.: Vorechlfige nnd Erfordernipse fOr eir.e Geschicbte der Pre »se in Oesterreich. Wien 1874. (II 41450.)
Mareocrhia G.: La leccrenda di Diociezia-ano in Or.lniazia e nel Montenegro. Spalato 1911. (41.384.)
MemoraJid;imMyc.TOMaKa »3 Bočne b Xeone roBMBe npeiaa OcMaa« jcson rran/!aj<teHTy Morena cj>e pyapa 1909. r. y UapH pajr Capaieeo
I <>09 41 51
Miiler K. T.: The Plače of the Trade Asso-riation in tlie Printing Industry. Mainz 1925. (II 42 208.)
Sfoltke In dor Vorbereitung nnd Durch-fO^nin? der Operationen. Berlin 1905. (41.476.)
Nirufaka: Der Akazuki vor Port Arthur.
Heiibronn 1904. (41.542.)
Orožen T.: Ka?iSev - Orožnov rod. V Mariboru 1895. (41.470.)
Paedk B.: Skizzen Kur Regeiunxr der Sprarbpnfrace im Konisrreiche Bohmen. Kuttenberg 1896. (41.360.) ' 4
Petkori/- VI. K.: Coc me b crpv»ne irntoTO ▼ 'C.To'^h'1 m KnaieBiMa erp o ao6oheH>a Beorpaa 19 3. II 44c63.!
Popori/ P.: Littčrature Jugoslave. Roma 1915. (41.389.) Piiterirh I.: Der Ehrenbrief des POterich
ron Rpicherishaiisen. Weimnr 1920. (44.6?4.)
Rneenspiirskv K.: Die KSmpte bei Slivnica. Wien 1895. (41.372.)
Rci«s R. A.: Die Entwicklung der photo-grn.nMscVen Bronisilbprnlatle und die Ent-wickler. Halle a. S. 1902. (41.348—39.)
Ril >ar V.: Principi mpteriiaiističke dija-leklike. Zagreb 1922. (II 44.567.)
gornik ae^e«.a pvccsaro jj>3HKa w c«>B'-cuccth C rie eo6yp'- 1867 fll 44S9i
Schnabel F.: Die Hftorische Ideenlehre. Leirrlcr 1925. (II 42.678—1.)
Schnle und Haus. Zeitschrift zur FOrde-mng der Erziehun? und des Unterrichtes. Wien 18R4- (41.371.)
SVpčeri<J P.: riomeH B/racirMKpy rahnHosHhy K pena 1 17 41 471.'
SVin A.: Rflmische Reichsbeamte der Provinz Thracia. Sarajevo 1920. (44.496.)
SkioTsfeij I. V.: AaMnja ■ ocJie BojHa. llpara lQ4i H4..7 0
Trnovec B.; V tejasnenje in utrjenje. Trst 1896. (41.587.)
Verla^stinf. Polidsche, der deutschen Volksscbuien Rir die k. k. Osterr. Provin-een. Wien 1840. (41.320.)
Winnig K.: Die Grundlagen der Bautech-pik fur oberirdische Telegraphenlinien. Braunschweig 1910. (41.469.)
Zahn Fr.: Deutsche Bev51kerungspolitik Bach dem Kriege. Berlin 1921. (II 42.021 —S.)
Zum An^lenken an den Schnlmann Johann Huemer. Wien 1916. (44.674.)
@SO^a0(n)§)

GsreBfct!
N« zamudite prilike in oglejte si
▼eliko zalogo novodošlega ■pomladanskega blaga za ženske in moške obleke pri
! Vinko Savniku v ŽaSovliici
* * t
;; Cene najnižje! Prepričajte se!
M»MM»M»>MMMMMmMMMtMM8
Nekatere napake v našem socijalnem zavarovanja
SodWw> aavarvvaai« )• ros xu rcvaa
stvar«, lapoitaivljeno ]c ncprestankn napaidotn o<l vsei straai. o4 nikoder jw al 6ati jUso, U bi to t«r©potrebno tostitacslo branH ia M )e t atvar-ofan <Jkkxm postarvil na KttdnetS« temelj«. Tudi morebiti aprsvičeoc kritik« m imaJajo v taki obHki ln aa tak način, da k njih k»v«neva le duh sovradSmosti k da neraapoioženje naprara zavarovanja še bol] podigejo. Vseza tega se sovražniki lavarovantja vesel«, k«r vadijo, da v bojo rviso osamljeni.
Začsiii £a« Je bHa »las« maritarafca delavska Ja^TKist s posebnim protestnim shodom podžgala ttmprajn zavarovanju. Na tetn sbodn in v nato sledečih časopisnih poročHHi o zavarovank ni padla niti ena lepa beseda, katera naj U tudi pri »silnem raflburtank« vendarle držala pokonci vero v MaaodM k v koristi zavarovanda. Udeleženci shoda so morafi debati zaves«, da Je vsak airoot prod zavarovank moralno atemc-Jjen; posebno pa se tako »nspeMh« shodov vesele santilasni k aeravanti k vsi oni, ki v zavarovanja vidijo neusahljiv vir za vse mogode zahteve na S&odo splošnosd.
Na sbodu k v časoplsk s« j« operiraAo z do-torifinimi nere*wicami k knaSlJotkanri, mnozo «®vari se j« pretiravalo, postavijal« so se zahteve, kj so naičeke važnosti, o katerih absolutni pravilnosti pa niso b«M doiprtoeJeoi ofcdefr-tivni dokazi. Na taie pojav« Je treba r ferte-resn stvari sam« reaesrati br«z ozira na to aH ono »tran.
Stvarna, objektivna k netnMractska kritika k nfttfer bolj potrebna, kakor ravno v bolniškem zavarovanju. To zavarovaale Je ie po srvoji naravi izpostavljeno najve^dtoi Izkoriščanjem ne samo od strani zavarovanih Alanov, ampak tudi od mnogih drnjih strani. In ako tu oj solidarnega k najvestnejšega sodelovanja prav vseh interesentov, potem zavarovanje nikdar m more izvrševati onih nato«, za kater« Je namenjeno. Ni možno zboljšanj« dajatev, ne znižan}« prispevkov. Ogromne zneske razmeče v svrhe, za kateTe ni namendeno, v neprestanem odbijanju raznih neutemeljenih napadov ne najde časa hi možnosti izpopolnjevati sistem k organizacijo. Kakor je drugod, tako Je tudi pri nas: Švicarska statistika pravi, da je odstotek dokazanih staiulantov od i. 1909 do 1. 1922 potra-stel od 2.8% na 8.3%. Nemška statistika iz leta 1926 pa kaž« sledečo sliko: od 7,918.412 zavarovancev j« bilo k zdravodSkim nadpregiedom povabljenih 1,259.016 delane zmožnih, t. J. 16%, od teh se k nadipregledu sploh m Javilo 189.142, zdravim se j« tako) javilo 219.913, pri nadipre-gledu Je bilo spoznanim zdravim 292.133.
Tako Je v državah z visoko kmkuro! Naravno Je, da vsaka demagožka testa proti zavarovanju dvigne instinkt po izkoriščanju, t. J. po oni stvari, katera predstavlja eno najusodnejših slabih posledic socilalnega zavarovanja. Okoli problema, kako omejiti izkoriščanje, si belijo glave najbolj psihologi, teoretiki k praktiki so-cdtjatnega zavarovanja — r interesu zavarovanja. Zato morajo biti javno organiziram protesti proti zakonu aH praksi socijalnega zavarovanja zelo dobro premišljeni, ako nočejo xa varovanja več škodovati, kakor koristiti.
Najnevarnejše so kritike glede zdravil. V tem pogledu j« med zavarovanim članstvom pravo praznoverstvo in nenasitljiva lakota po zdravi-lih. Za mnogo bolezni ni zdravil, načk žAvlje-n.ia Je v mnogih slučajih najboljši zdravnik. Zdravja ni mogoče vedno kupiti v apotekah. Pri strogi in nepristranski reviziji zdravil bi jih po modernih uspehih medicinske znanosti morali zelo veliko število kot absolutno neučinkovitih teločiti Ljudstvo pa ima še vedno vero vanje. Zavod, ki hoče k mora dajati 1« klinično najpopolnejša zdravila, pa se na tak« psahologične momente ne more ozirati. Vedeti Je tudi treba, da pri nas odpade na približno 60 Javnih okoli 50 hišnih apotek zdravnikov. Človeško rajzum ffivo Je, ako zdravnik iz svoje lastne apoteke predpiše le najdražje zdravilo z nebroj brezpo-trebnih dragih primesi in ne najučinkovitejše zdravilo, iz teh dejstev Izvirajoče, naravno si-oer razumljivo nerazpoložeiije napram »barvani votli« urada podpira še silna reklama raznih to-varen za speoijalitete ta pa mnogi »potekanji, kateri b.i rad.' ekspediraK le oine recepte, pri katerih je zaslužek večjii im ne cenena, toda Jed-nafco učinkovita zdravila. Vsa taka stremljenja to hotenja za UTad, kateri se mora izogibati vseh nepotrebnih Izdatkov ne morejo biti mero-dajna, zanj mora veljati le e»a ekonomsko načelo: da pusti predpisovati vsako zdravilo k tudi najdražje, ako za to zdravilo k enakovrednega in cenejšega nadomestila. Kakšen tateTes pa ima urad, da bi z »barvano vodo« bolezen svojih članov zavlačeval v nedoglednost? Urad kot zaščitnik Javnih socijalimh interesov trgovskim trikom izdelovalcev k ra,zpeSevalcev zdravil ne moT« nasedati — k mu J« žal, ako nanje nasedajo člana ta časopisje k morda tndi voditelji delavstva. Resnica ]e, da članj zavarovalnin Institucij porabijo 3-krat do 4-krat več zdravil, kakor privatni pacljentl. Ljubljanski okrožni urad Je v 1. 1927 za zdravila izplačal javnim jn zaisebnim apotekam Din 3,614.4891 To je 9.94% napram predpisu ali 10.07% napram drugim izdatkom, t. J. nad 40 Dk za člana k leto.
Razumljivo Je, da se vm cavarovatee institucije po celem svetu proti neekonomičnemu ra«-metsvanjii zdravil bore ra da pri tej borbi dobivajo oporo v vseh zdravniških kapacitetah k strogo znan&tvenih ugotovitvah. Zveza botai-ških blagajn na Dunaju v svojem poročita za i. 1926 piše: »Od inteligence ta razumevanja delavcev ta od vzgojnega dela zdravnikov J« odvisno, da se odstrani praznoverstvo glede zdravil ta da te zmanjšajo obžalovanja vredni izdatki za zdravila.« Kako napram te.n resndm an skrbi polnim besedam čudno zven« besed«, katere se pri nas čitajo celo v delavskem časopisja, kakor da bi jih pisala reklamna brošura tvrdk« Chemische Fabrik ffir Airanekriktel, A. O. aK kakor da bi Jih govoril oni, kateri hoče zavarovanje popolnoma di&kreditirati k potem v tej kalna vodi ribariti.
Glede zdravniške sfužb« r soeflakem z*ra-rovamju smo si na Jasnem: sedanji način ne zadovoljuje ne zdravnikov, n« članov-pacijetrtov ta ne urada. Vemo, da Je med duševno ta očetovsko rasmerje pacijenta do zdravnika potisnjena birokracija. Ideal Je prosta izbera zdrav-nlkov, vrnitev svobode članu k zdravniku, oprositltev človeka, kateri Je bolan, vseh veri, katere zateimrujeflo njegovo dostojanstvo. Za ta ideal pa niso zreli ne v Avstriji, n« r Češkoslovaški, ne v Nemčiji, ne v Rusiji k ne drugod, zlasti J« ta ideal nedosegljiv k skrajno nevaren pri takem zakonu, kakor J« naš, kateri za razne zlorabe ta izkoriščanja ne pozna nobenih sankcij. Kateri zdravnik bi ob današnjih prilikah imel pri prosti i-zberi več pacijentov, dober in strog ter pošten zdravnik, ali oni. kateri bi na vsako zahtevo priznal delanezmožnost k bi to vlekel v nedoslednost? Kdo bi bil čla-
mom m	Rte k
to krni atrofaovao aa)bo*še«a <* ideatoa moramo ko«r atremati — • fauknrm k noraJno povnUto Afcvefca.
Povod kritikam daje todi deatvo, da arad d*-nann« po<fcox« kplačtije potom čelometa urada k se pri okenca, pri	Tak« kridke m
nevsdržae. Podpora k aboiaa podpora, pač pa zakooka pravica. Prertvanje k SakaaJ« pri bla-gatal, daj« podpori pečat miloSčin«, ponižni)« človeka Podpora k iskalk dol« (Holscbuld) pač pa prkosra dole (Brtagschuld), kar Je za človeka tudi dostopnejše. Način izplačevanja denarnih podpor mora slasti v bolniškem zavarovank biti povsem podrejenega pomena k n« da •e težo vseh vprašam) polaga samo na to; kajti akoentuiraoje tega vprašanja mora vsbaditi v ljudeh prepričanje, da J« denarna podpora bistvo k Jedro vsega bolniškega zavarovanja. To pa k. Bistvo j« hitro ozdravljenje. Kdor misii, da )t denarna podpora glavno, na ozdravljenju m bo imel interesa. Take miselnosti pa zavarovanje za slučaj bolezni ne ame vzgajati.
Usodna neinioranireinost vlada v Javnosti glede finančne politike institucij zavarovanja. Iz napačnih prentis se delajo napačni zaključki. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev so v finančni politiki bolniškega zavarovanja samostoi-k k se vsi k tega naslova na področju okrožnega urada vplačani prispevki uporabijo na tem področju. Le od čistega letnega pribit k a Je eno četrtino oddati Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da se na ta način k-JednačuJejo rizikov e neenakosti v državi ta po-vdari vse državna solidarnost v zavarovancu. Te solidarnosti je seveda deležen tudi ljubljanski okrožni urad ta Je do danes na podlagi tega principa več preiel, kakor oddal. Brez tega principa hi bilo finančno stanje našega okrožnega urada v bolniško zavarovalni panogi boij neugodno, kakor pa dejansko je.
Primerjanje sedanjega zavarovanja s predvojnim ni na mestu, ker so sedanie dajatve prav snatno višje, kakor pred vojno.
Soc&alno zavarovalne krst«udje so gospodar-sko-sodjaitai zavodi. Merodajna morejo sa to biti le objektivna gospodarska načela ta ne individualni nazori.
m »mm? AH m
Zntfcnofcs
thrjs mhom m v«&)o? AM m radUrj« sprememb sobcnov ai treba as sdnonko
predpisan načftn ab>sv(>sti? AK rudsrkes sdaoos more kdo bnm mkonrtefa poobW
_ as| to
evidentao krktsr saiocnktrik pmvk rudar« im popravil Vere ▼ svetost aaiooeor naj ▼saj t StorrmoiH ~
K zavarovanja rudarjev
Ali so sedaj uveljavljene reforme v rudarskem zavarovanju zakonite?
S 1. februarjem t. 1. so v rudarskem za« varovanju stopile v veljavo zelo važne spre menihe, katere imajo usodepoin upliv zla« sti na starostno in pokojninsko preskrbo rudarjev. Te spremembe motivirajo z dej« stvom, dia pokojninska blagajna glavne bra« tovske skladnice izkazuje mesečni primanj« kljaj okoii 200.000 Din. Glavna braitovsfca 9kladnioa pa ne pove, da ta primanjkljaj »vira predvsem i* redukcij in vsled' tega
?3vziročenih nenormalnih upokojitev pri
PD in da bi torej ta primanjkljaj moral nositi oni, kateri ga je s svojim nenormal* no visokim rizikom povzročil.
Uveljavljene so bile sledeče odredbe in to samo glasom dopisa Glavne bratovske skladnice na podlagi rešenja ministra za šume in rude: 1. ustavi se upokojevanje brez zdravniško dokazane trajne onemc« glosfci; 2. prispevka v pokojninsko ravaron vanje se zviSajo od 5 na 7 odst.; 3. zviša se članska doba od 30 na 40 let fai na tej podlagi se imajo znižati tudi vse dosedanje pokojnine.
Tako se glasi odredb« bratovske skkd« niče, katera ni zakon in tudi ne sloni na kakem zakonitem pooblastilu. Zato je ona protizakonita in neveljavna. Vsi prizadeti imajo pravico pritožbe proti takim odredu bazn na sodišče rudarskega zavarovanj«. Te pravice naj se tudi vsi poelužijol Glav« na bratovslca sldadnioa nima zakonodajne moči. Znižanje pokojnin potom bratovske skladnice ureja do sedaj samo še vedno veljavni SL 116. tako zvanega Zerjavovega pravilnika. Po tem členu pa je dopustno le znižanje pokojnin, in ne morda dnige spre« membe zakona, ki to le vsakih pet let po sestavi matematične bilance. Ker je pravil« nik stopil v veljavo 1. januarja 1925., bi se upravni odbor bratovske skladnice te pra* vice smel poslužiti šele v letu 1930. in ne že sedaj. Zato je razpis Glavne bratovske skladnice štev. 45. od 10. L 1928., kateri je razveljavil dosedaj veljavna zakonita do« ločila rudarskega zavarovanja protizakonit in ničeven.
Na nezakonitosti ki neveljavnosti orne« njenih odredb tudi prav nič ne spremeni dejstvo, ako se Glavna bratovska sklad« niča ▼ svojem razpisu sklicuje na rešenje ministra za šume m rude od 6. 12. 1927. br. 11.464. To rešenje je pač samo rešenje, ono tudi ni bilo objavljeno v »Službenih Novinah*, zato tudi iz tega formalnega razloga ne more imeti zakonite moči in ne more razveljaviti postoječega zakona. Tega rešenja tudi ni podpisal minister za šume in rude, — kateri bi po čl. 32 zakona o pro« računskih dvanajstinah za avgust — no« vember 1925. prišel edini kot zakonito po« oblaščen faktor v poštev, da v celoti ure« di rudarsko zavarovanje in to istočasno za celo državno ozemlje, ampak le generalni direktor Generalne rudarske direkci« je, kateri ni noben naredbodavni ampak le izvršni organ ministra za šume in rude. Tu« di iz tega formalnega razloga citirano re« šenje ministra nima zakonite moči.
Generalni rudarski direktor se ▼ svojem rešen ju br. 11.464 čisto pravšno ne sklicu* fe na čL 32 zakona o proračunskih dva« najstinah avgust«november 1925, ker se za« veda, da ta člen za tako rešitev rudarske« ga zavarovanja ne daje nobenega poobla« stila, ampak »e sklicuje na č8. 135 Žerja* vovega pravilnika. To sklicevanje je prav« nopomotno; ta člen pooblašča ministra (in le ministra!), da uredi r lastnem delokrogu •vse ono, kair ▼ pravilniku (sc. Zerjavo« vem) ni predvideno.» Ker pa je postopek t slučaju pasivnosti pokojninskih blagajn ▼ pravilniku točno predpisan (SL 116!) ne more minister na podlagi JL 135 nekaj sa« moJastno z navadnim rešenjem urediti, kar je ie r zakonu urejeno. Na eno zakonito pooblastilo se p« minister v smislu čl 94 ustave pri reševanju tega vprašanja mora sklicevati, na čl. 135 se ne more, zato za spremembo ▼ zgornjem smislu nima za k o nitega pooblastila.
Po tetn pravnem stanju stvari so vse tri zgoraj navedene spremembe t radarskem zavarovanju protizakonite ki zato ni če ve m neveljavne.
Ako naj imajo spremembe veljavnega zakona zakonito moč, morajo biti objav« ljene v »Službenih Novinah®, ako niso, ne morejo biti veljavne. Ali se hoče rudarje
Moderna izobrazba
Odgovor sa kritike ▼ »Csss*.
Drobno knji-faco »Moderna kobrasba« ia dr. St. Oogala v ietenanfei ftevtJU »Cssa«, saankvfiDesa gittia Leonov« dražbe. Očesa sabteva po ndeni stvarc* k morski vsebini, da m kot avtor knjižic« oglašam v obrambo.
Primeroma obsežna ocena pokasiik sv«j* nazadnjaško stališče koj v uvodu s sodbo, da k prišla moja razprava »nekako prepozno, ker stoji po aktualnosti izven problemov sedanjega časa«. Pripominjam, da J« tako um«vanj« v nasprotju i kttao. Kadti probajeoi narodi vserod astanavllajo izobrazbene zavode, to je Sok vseh vrst (str. 42 knjižic« M. k), k marljivi jjudj« splošno izpopolnjujejo svoio izobrazbo še t po-kvlski dobi. Izobrazba je najodfrčoejtt mak človeškega dostojanstva (str. 9) — tored pač brez dvoibe vedno predmet največ^ aktualnosti. Krinka i« pristavlja, da Je mode »poudarjanje ma-teriailistično-prirodosiovnetga nadvladama ostalih ved k splošne kulture za vsakega, ki žrvt s časom k njegovim gibanjem, nerazumljivo k anakron,'stično*. Ta sodba bi bila upravičena, ako bi moje stališče balo materialistično. Oo-spodj« k mišlijenskega kroga ocenjevalčevega radi uporabljajo nasproti modernemu prirodo-znanstvu očitek materijalizma. Toda v »vodi enostranski izobrazbi so prespali, da Je materia-Hzem kot svetovni nazor pač ie krepko nastopal leta 1854. (Kari Vogt, K&hJerglaube a. W»-senseh.) Prirodoslovcd pa vemo, da ga k filozofije profesor rx Kantove šole (ne morda kak cerkveni učenjak), Fr. A. L a n g e (Gesch. d. Materialismus, 1866, 5. izdaja 1896, popularna izdaja 1907) za vedno pokopal. Torej k ocenjevalec tisti, ki Je s svojim očitkom »nerazumljiv ta anakronističencl — Njegovema omejenemu znanju Je ušel tudi ta-le dogodek: i. 1900 so na Nemškem razpisali častno nagrado za najboljšo razpravo o vprašanju: »Kaj nas uči descendeo-čm nauk glede notranjepolitičnega razvoja k glede zakonodaji*va držav?« Došlo Je mnogo rokopisov. Spričo njih tehtnosti so Jih objavljali po vrsti od i. 1902. dalje pod naslovom: »Natur und Staat«. Z njimi je dobila sociologija ali ku! tiaro logi; a na nemških univerzah nov trden in sicer pri rodo znan st v eni temelj. V tem dejstvu smem kot prirodosiovec videti za se legitimacijo za jasno podano besedo o prirodo-znanstvenem ame vanj a moderne človeške izobrazbe (kulture). Dvomim, da more moj nasprotnik upravičiti svoj nastop kot kritik v tei snovi. Saj niti ne ve, da naše oko deluje kakor fotografska kamera ta kosti služijo kot navori, kar omenja moja knjižica opisujoč poslovanje človeškega telesa v smislu modernega prirodo-pisa. Njegova kritika mi iznaša to kot važen argument mojega »materijalizma«. O Istinitosti mojih primer se prepričujejo učenci v višjih razredih srednjih šol vse Evrope ta drugih delov »veta. Samo mojemu kritičnemu doktorju to ne gre v glavo. AH ni Se ta gospod v pobožni nameri dvignil proti nebu svojih oči — to se pravi jih zasuknil navzgor z očesnimi mišicami — ta naprosil velikega Stvarnika, naj bi mu dai nefizikatae oči ta ušesa, ta nefizikalne roke ta noge kd. namesto sedanjih fizikalnih, vezanih na zanačljivo materijo?! Ni M čudno ta drzno to nasprotovanje pobožnih gospodov zoper »materijo«, ki Jo Je vendar — prav tako kakor duha — nsitvaril vsemogočni Stvarnik ta jo do-k>čr'l oelo za nosilca ta stanovališče duha! O. ocenjevalec bržkone zamenjuje besedi ma-teriaBzem k mehanizem. Je pač križ s pravilno rabo tujih izrazov, posebno če Je človek bolj doktor pa man) doetus. Tako tudi zamenjuje besedi optimizem k pesimizem. Šteje mi namreč za zlo, ker imenujem krščanstvo za pesimistično usmerjeno na podlagi primerne motivacije (str. 40. M. i.). Opozarjam zatorej na tem mestu Se na besedilo znan« cerkvene pesmi: »mi uboge reve. mi zapuščeni kličem«, objokani oitrod Ev«, v do Hri sok »dibulemo«. To smatra moj g. doktor bržkone za kras optimističnega itmevania človeškega življenja na zemlji, ko Je vendar vzorno pesimistično!
Spričo takih nedoslednosti ta nedostatkov v izobrazbeni stopnji me ne presenečajo megleni pojmi, ki Jih ocenjevalec razvija v medsebojni zvezi znanstev. Brez prirodoslovnega znanja kri-tikovati delo, Id temelji v glavni stvari v pri-rodnih vedah, mu j« vendar — tako sramežljivo priznava v svetlem trenutku oa sam — »precej težavna stvar«. Toda pomagati si pa 1« zna: kar Je njegovi glavi nejasno, pripiše avtorju v krivdo! Tako n. pr. avtor ni znal opredeliti niti pojma o izobrazbi, k k v zadregi Je uvrstil umetnost k socialnost v obseg Izobrazbe, da popravi »oeupravičljSvi povdar«k prirodostovne vede«! Tudi možnost vsestranske Izobrazbe avtor ni pravilno obrazložil. Sele bistri ocenjevalec Jo spravlja v pravi tir, ko opozarja, da vendar še ne velja sa vsestransko k moderno izobraženo osebnost tisti, kdor Je prečital samo Seidlovo knjižico o moderni izobrazbi. — Sanota sfimplicitas!
Poglavje o znanstvenem svetovnem nazon J« kritiku »kuiminacaja«-avtorjevega spisa. V mrkto sveriženih stavkih modruj« o tem nazoru k prihaja do edinega, nepričakovano skromnega zaključka, da bodi »vsak znanstveni nazor tudi znanstveno »temeljen«. Po nepotrebnem opozarja na nedovršenost znanosti, ki vedno napreduj. Kajti bil sem ii tudi tega svest, ko sem napisal: »Niso rešene svetov«« nganke do dna — marsikatera postavka je le nedoločena. Trdno stojijo glavne poteze. Imamo sliko o vseminju k o njegovih silah, ki se v podrobnostih neomejeno izpopolnjuje t napredujočim spoznavanjem.« Pristavljam ie umestni Izrek fizika ta fHozcia E. M a c h a - a : »Prirodozmanstveno izobražen flkrvek daje prednost praviino zasnovanemu. četudi nedo vršen emu znanju nasproti navidezno zaključenemu, toda n« zanesljiv emu (str. 39. M. !.). Lahko mi Je zavrni očitek »strupene enostra-
Mesastv«.. Kaj« v no« isapraa
rečene sa kr. 46: •Kalcor drugi verski H kričanSki naaor s svetu k človeka izgubil vkdo nad ni« kotesdenkt delom ttoveštva. Spottujemo pa v njem važno stopnjo aa lestvici faukurMca dvicanfe, U k bik potrebna, da ss k dosegla I« vtt« stoječa stopnja.« Prkodosto-vec gleda aa veUfee dogodke r razvok mirne, bres strasti.
Vračam očitek strupenosti sa naslov kritika samega. U ob zaključka strinja recubat« svojega modrovanja v dva stavka. Prvi «« glasi: »V spioinem kred morem SenSovo delo označiti kot enostranski, časovno neprimerni k znanstveno tendenciosni zagovor propadajočega materialiama . . .« Drugi stavek se glasi: »Ugotoviti pa k treba, da bi pri dana&gem kabem gospodarskem stanja mogla slovenska založništva svoj kapital bolje uporabiti sa izdajo dei, ki bi stala s ostalim svetovnim kulturnim stanjem v vsebinsko k metodično sorodnojšem kontakta.«
Zavračam z ogorčenjem najprej dn«l Vavek.
ako se naj razume tako, da boče odvračati odjemalce k atelje s hinavskim nasvetom aa naslov založnika, češ, razprava k vredna stroškov sa papir k tisk. Menim, da smem revao-širati s prav tako odkrito kakor utemeljeno izjavo, da smatram ocenjevalčevo kritiko, Id tvori podlago navedenemu nizkotnemu tereku, za vseskozi nevzdržno k puhlo.
Odločno zavračam todi beeedMo prvega stavka. ki osna&uje pred vsem nevednost k zaostalost pisčevo gšede časovne neprimernosti snovi o izobrazbi, ki v tetini — kar sem že omesai — nikdar u« prihaja k aktuainosti. Zavračam nadalje očitek enostranosti, ker Je v knjižici M. L podan ves kompleks pojavov človeške izobrazbe pregledno v snrfslu sedanje svobodne znanosti, ki prihaja za me edina v poštev. Druge smeri, ld bd prišla v poštev, to k teološke, rišem prezrl, pač pa utemeljena odklonO. Tako Postopanj« k enostranost. Zavračam naposled ponovno očitek »zagovarjanja propadajočega materialiama«, ker sem že v mojih prvih visokošolskih letih (i. 1876.) vedel, da k materiaH-zem prepade! kot filozofski sistem k da kot etiška direktiva med prirodoslovd sploh nikdar ni bil vpoštevan. O. ocenjevalec ni opredelil, v katerem smislu ume pojem materializem. Menda zato, da svojemu odurnemu namenu bolj zagotovi uspeh; češ, udarec bo zadel, Če ne na to pa ne drugo stran! SkUeuJem m posebej ie na zaključno poglavje moje knjlžfce (str. 75 k 76), ld strinja bistvene točke vse razprave. In proslavljam kot vsebino pojma o izobrazbi trojni ideal resnice, blagote k lepote, ki ga gradbo znanosti, posvetna morala ta nmetnosti; opozarjam nadalje na veličastne smernice, ki vodijo kulturno napredovanje že od nekdaj ta določam naposled visoki smoter temu napredovanju. Vsa ta vsota vod fina rnisb" pa ni sanja ne utopija, nego dejanski že vodi izobražene napredne po edine«, kulturna društva ta kulturne države. Tu ni trohice materializma. To so zgolj misB, pota k cilji, ki Jih more odobriti najčistejši idealist. Zavračal jih bo k človek nižje kulturne ta morata« kvalifikacije. Kaj pa naj rečem človeku, ki proglaša plemenite idek za tendenciozni zagovor propadajočega materialoma, nevreden tiska ta papirja?! Zdravo misleS čitateH bo sam pogodil zasluženo označbo.
Ferdo Sekfl.
Ali ste se že naročili na »Ponedeljek"'
Glasbeno pismo iz Prage
Igmed poslednjih večjih glasbenih prireditev Češke filharmonije Je bil posebno
zanimiv Šestnajsti abonma koncert, na katerem so se izvajale izključno skladbe Vit. Novaka. S tem koncertom se je zaključil letošnji ciklus Novakovih balad. Vodil ga je še! Češke filharmonije slavni Vaclav Talich. Sodelovali so pevski solisti: sopranistka Ljudmila Prokopova, mezzosopranistka Julija \VoIdekova in član Narodnega gledališča V Novak. Izredno težko nalogo je imel na tem koncertu pevski zbor <Hlahol>. Rešil jo j« nad pričakovanje dobro.
Sploh nudi Praga s svojimi koncerti glasbenikom živo literaturo, ki jo človek posluša in gleda. Programi imajo namreč to prednost, da so dobro izbrani in pestri. Veliko, da ne rečem ogromno kulturno delo, vrši v tem pogledu baš Češka filharmonija s svojimi dirigenti: Talichom, Stupko, Steinber-gom, Kriiko itd.
Kaj prinaša teden ▼ Pragi glasbenika, naj priobčuje program minulega tedna: 11. je igrala CeSka filharmonija pod Stupko Beethovnov I., R. Volkanamov koncert za čelo, Spobrov koncert za dve violini in Lisztovo simfonično pesnitev <Torquato Tasso. Dne 14. t. m. je nastopil s Češko filharmonijo slavni violinski virtuoz Branislav Hubermann. Na programu so bili trije BBB (Bach, Beethoven in Brahms). Uspeh je bil kolosalen. Dne 15. t. m. je bil simfoničen koncert (Weber, Beethoven, Novak, Fibich), Dne 16. t. m. je bil klavirski večer pianista Karla Soica, ki je izvajal skladbe Rošycke-ija, Ravela, Jiraka, Jerka in Smetanove polke. Modernim skladbam se vedno dodajajo klasične ali romantične, ker imajo prireditelji dovolj izkušenj s publiko, ki je po veliki večini konzervativna.
Za april se obeta Pragi izreden glasbeni dogodek. Prišel bo iz Pariza stari, a slavni Vineent d'Indy, ki bo osebno dirigiral svojo dramatično legendo cPesem o zvonu*.
S. Koporc.
Vremensko poročilo
NeteWols9M zarod t Mnbljani 19. marca 1928.	Višina barometra 308.8 m
Kraj
cm
opazovanj«
Ljubljana . . Maribor . . . Zagreb .... Beograd « » . Sara|evo . . . Skoplje . . • . Dubrovnik . . Split . . . * . Prah«
> I • • »
i
m
vi > r
T5 * eti
Smer vetra io brzina v metrih
I'
-O-l
—	3
—	2 - 1 - 4
0 8 2
80 95 74 55 73 7fi 20 48
E 9 E 5 E 8 E 13 E 4 mimo NE 4
ne a
o o o 10 10
0
1
Padavine
Vrsta
v na do 7 trt
Sobice vzhaja ob 6.7, zahaja ob 18.10, luna vzhaja ob 5.29, zahaja ob 15.1.
Najvišja temperatura danes » Ljubljani — 6.4 C, najnižja 3.7 G.
Dunajska vremenska napoved sa torek: Sedanje vreme bo najbrže trajalo dalje. Tržaška vremenska napoved sa torek: Lahki vetrovi ii prvega kvadranta. Nebo večinoma Jasno. Temperatura od 2 do 6stopinj. Morje nekoliko razburkano.
Kuharski vitez
Francoski minister za narodno zdravje je izročiJ red častne legije 75 letnemu Avgustu Escoffieru, ki uživa glas najboljšega francoskega in sploh svetovnega kuharja. Slavljenec se je pričel sukati okoli štedilnika pred 60 leti, bil je vodja kuhinje pariškega restaVranta <Maire», nato Je služil v Monte Carlu, londonskemu «Savoyu» in v drugih dragih hotelih. Escoffier se Je udeležil pruske vojne in je spisal »Spomine kuharja Reinske vojske* ter strokovno delo »Vojaška prehrana na prostem*. Glavno njegovo delo pa je »Kulinarni vodnik*, ki vsebuje kakšnih 100 na novo izumljenih jedi.
Seveda je opustil Escoffier že davno svoj težki posel. Z lovorjem ovenčan, Je postal francoski gastronomski cposlanik*, ki mu je naloga, da širi v tujini slavo francoskih vin in Jedi. Ko je predaval pred dvema letoma v Ameriki, so odpravili njemu na čast alkoholno prepoved in so servirali pri uradnih pojedinah francosko vino.
Pred vojno je dobil Escoffier povabilo od Viljema II. Prirediti bi moral kosilo ob krstu največjega parnika hamburške družbe. Escoffier je zahtevaj. naj bodo francoski vsi strežaji, vsa vina in vse cvetke. Viljem ni hotel tega, a Je povabil Escoffiera h kosilu v palačo. Dolgo sta se pogovarjala pri mizl» Bil sem v vojni 1. 1870. in sem prišel v prusko ujetništvo,* Je rekel gost »Pravijo, da mislite. Veličanstvo, zopet na vojno z nami. V tem slučaju se bova srečala na bojnem polju.* — «To pravijo novinarji in generali,* se Je nasmehnil Viljem, »a nisem tako krvoločen. Tedaj, bili ste v ujetništvu? No, naši očetje se niso veliko razumeli na kuhinjsko vprašanje, sicer vas ne bi pustili domov.*
Za slovo je podaril Viljem gostu platinasto deščico s svojimi začetnicami v briljantih. »Nisem je prodal,* pravi slavljenec. »a je nisem tudi nikoli obelil na verižico ure.*
.i
Zločin v avtomobilu
Na cesti med Barzdorfom in Jauerni-
gom je neki šofer zagrešil težak zločin. Na poti je srečal 12 letno Hedviko Zu-panič in jo povabil, naj se nekaj časa pelje z njim. Otrok je v resnici stopil v avtomobil. Šofer je nekaj časa vozil, nato pa je avto ustavil in deklico posilil. Nato io je vrgel iz avtomobila na cesto ter se v divjem teku odpeljal. Napadenka le v temnih obrisih popisuje potek dejanja. Kakor pravi, je bil napadalec 22 let star, vitke postave in je nosil nazaj počesane lase. Avto, ki ga Je vozil, je bil pokrit z štirimi sedeži in označen z znamenjem R.
Industrializacija ločitve zakonov
Pred leti Je bilo ameriško mesto Re-tio v državi Nevada na glasu, da se tam najkomodneje izvede ločitev zakona. Šestmesečno bivanje v Renu je zadostovalo. da je bil vsak zakon sigurno in točno iočen. Zato je bilo mesto priljubljeno letovišče bogatih ameriških parov, ki v svojih občinah niso mogli doseči tako hitre ločitve. Meščani so Imeli od teh kapricijoznih bogatašev veliko korist in so skrbno pazili, da je bil vsak zakon po šestih mesecih točno razrešen, da mesto ni prišlo ob svoj ugled in meščani ob krasen vir dohodkov.
Ločitve željni Američani pa so kmalu Izkusili, da prideš do zaželjenega smotra v Mehiki in v Parizu že po treh mesecih in letovanja ravno najbogatejših ljudi so se znatno skrčila zaradi francoske in mehiške konkurence. Meščani in oblastva v Renu so se ogorčeno uprla temu nepoštenemu početju, ki je tako občutno ogrožalo življenski interes slovitega mesta Rena; zato so zahtevali in dosegli novelo k zakonu, na temelju katere je od letošnjega novega leta tudi
za Reno potrebno samo trimesečno bivanje za ločitev zakona.
Uspeh novega zakona se Je pokazal v najlepši učinkovitosti. Ločitve kj so bile p»u <m oonn 85 primerov mesečno. so se takoj povišale na preko 200. Bodočnost mesta je zasigurana. Vsi kinematografi, hoteli in zabavišča delajo zopet s polno paro. Tudi odvetniki, specijalisti za ločitvene pravde so zopet prišli do rednih dohodkov in nekaj novih se je priselijo.
Loudon,
hofaindlsSd delegat im predsednik razorožit* vene predkonference.
Človeško meso kot hrana živalim
Neki dr. Strauch na Nemškem je ugotovil, da se lotijo samo zveri in roparice človeškega mesa. Izmed domačih živali pohrusta otročička samo prašič, ki ne prizanese ob priliki niti lastnemu naraščaju. Svinja je pač svinja. Pes se loti človeškega mrliča le v skrajni sili in po dolgem stradanju. Ima nekakšen strah. Dr. Strauch je sklenil izrabiti te podatke za raziskovanje izvora naše kulture. Za pse se ni zanimal, ker so te živali udomačeni volkovi in so baje pridobitev poznejše ledene dobe. Zanimale pa
so ga mačke. Dr. Strauch se je založil s trupli novorojenčkov iz nekega anatomskega instituta. Zaprl je v sobo s trirolom mačko, ki ni dobivala nobene Orane, rvuuva rt.	z mačkami
najrazličnejše starosti in pasme m je bil vedno isti. Mačke so se lotile človeškega mesa le po večdnevnem stradanju. Dr. Strauch je poročal o teh opazovanjih v nekem strokovnem listu in je ugibal, koliko tisočletij je potrebnih, da izgubi udomačen ropar svoj nagon. Ne vemo, kaj so rekli strokovnjaki Toda javnost je sprejela članek in posebno dr. Strauchove slike mačkov pri kosilu z največjim razburjenjem. Te gnusne preiskave nimajo nič skupnega z znanostjo, pišejo listi, ki zahtevajo, naj odvzame vlada avtorju doktorsko čast ter mu prepove zdravniško delo. Naj gre na deželo, pravijo, in trpinči mačke, dokler ga ne bodo pojedle živega. S tem bo dr. Strauch pridobil novo »od-kritje*, človeška družba pa bo izgubila dvomljivega znanstvenika.
Plačilo za dolgoletno zvestobo
Sodišče v Leedsu je nedavno obravnavalo zelo zanimiv slučaj. Miss Ma-bel Smith je tožila svojega dolgoletnega ženina J. O. Fletcherja radi neizpolnjene obljube zakona. Imenovana sta se poznala že iz šolskih tet in sta se smatrala za zaročenca, kar sta si 1. 1913. tudi ustno potrdila. Dopisovala si nista in tudi prstanov si nista izmenjala. Tudi iz vojne Fletcher ni pisal svoji nevesti, pač Da je dva dopusta prebil ž njo. Po vojni pa se je žemino-va ljubezen ohlajevala in se ohladila tako daleč, da se ie poročil z drugo. Razočarana nevesta, ki je med tem dosegla lepo starost 44 let, je uveljavila pred sodiiščem svoj zahtevek in je sodišče obsodilo Fletcherja na odškodnino 20.000 dinarjev, kot priznanje nevesti za dolgotrajno zvestobo.
Nancyjska vražarica
Na zahtevo zdravniške družbe v Nancyju je uvedla policija hišno preiskavo in je vložila obtožbo zaradi ne-dovoljnega mazaštva zoper neko Ger-maine de Rouen. Njeni bolniki pravijo, da dela čudeže. Pred hišo stoji dolga vrsta ljudi. Vsak se moTa najprvo priglasiti. Dnevno odpravi 150 do 200 bolnikov, a sprejemi so razpisani od danes do polovice julija v naprej! Zer-mena se je smehljala, ko je omenil sodnik pri preiskavi govorice o njenih
Angleški prekomornik «Aquitania»
ttojl sedaj v doku v Southhamptonu, kjer mu bodo izmenjali krmilo, h slike si Iah» ko napravimo približno predstavo o ogromnosti tega morskega velikana.
skrivnostnih močeh: »Ubogi ljudje! Nimam nobene skrivnosti, temveč znanje. Ce bi objavila v listih, kaj znam, bi bil lahko vsak zdravnik in ne bi ostal na svetu noben bolnik. Toda molčati moram, ker sicer bom ob zaslužek in tudi zdravniki bi postali berači.* Žermena je razodela samo to. da lahko pripravi neko snov. po kateri postane bolnik-zdrav. Ta snov razkužuje obolele or-rane. Nikakor pa ne more nadomestiti pogubne organe. Zdravljenje stane 1000 do 2000 Din za 3 do 4 obiske. Uspehi so baje pravljični. Zdaj bo pretehtala Zermenino skrivnost še sod-nija.
Za pomladansko sezono
si ne oglejte samo izlužb, ampak tudi po» setite našo trgovino z izbrano zalogo naj« modernejših vzorcev
JOS. ROJINA, Aleksandrova 3.
prstan. Tudi Vi ste namreč tatica — na časti vašega soproga. Povdanti morain, da tovarišev ne pustim nikdar v zagati.* Kakor se čuje, ie mlada dama ne-hala hrepeneti po spremembi...
Čudni poklici
Herbert Hoover,
kandidat republikanske stranke za pred«
sednisko mesto Zedinjenih držav.
Gorkij in klobučarji
»Izvestija* prinašajo naslednje pismo Makshna Gorkega na Muralova, sedanjega predsednika gubernijske vlade v pisateljevem rojstnem kraju Nižnjem Novgorodu: »Spoštovani tovariš Aleksander Ivanovič! Priporočam vam pomoči potrebno invalidsko zadrugo <Klo- ' bučar». Pomagajte starcem, da bi kaj zaslužili! Prosim vas za to, ker sem sam postal star, dasi tega nisem želel, i Razen tega sem že prejel od zadruge darilo za protekcijo pri oblasti — par toplih klobučarskih copat. Tukaj v Sor-rentu imajo kamenita tla po hišah > in strašno me zebe v noge!*
Žepar in nezvesta žena
Iz Monakovega poročajo: Neka omo-žena dama je bila na potovanju, ki ga je skušala kolikortoliko prikriti pred zlobno javnostjo. Njen mož je bil takrat slučajno daleč od doma, in nehote se je zgodilo, kakor se vedno zgodi, kadar je kdo mlad in podvzeten. To so stremljenja. ki nastajajo zaradi spremembe vsakodnevnega dolgočasja. Gospa se je torej podala na ljubavni dogodljaj v sosednem mestecu. Ko se je stvar, kakor pričakovano, zaključila, se je zopet vrnila na kolodvor, da se vrne domov. Usoda pa je hotela drugače! Izbrala si je žeparja, ki je čakal na žrtve okoli postajne blagajne. Ce se pojavi mlada dama sama je najboljša prilika, da žepar izvede svoj načrt. In v resnici se mu je posrečil! Odnesel je 135 mark in poročni prstan, ki je bil v ročni torbici, ter nekaj pisem z lepim naslovom »Tvoj ljubeči Jurij*. Spoznal je, da poročni prstan ni bil slučajno v ročni torbici. Premeteni žepar ni dolgo premišljal. V torbici, ki jo je odnesel, je bil tudi naslov žrtve, kateri je žepar napisa! nastopno: »Velecenjena gospa kolegica! Jaz sem. kakor si lahko mislite, če Vam povem, da je Vaša ročna torbica pri meni. premetenec. toda tudi mi premetene! imamo svoj ideal, to je tovarištvo. Bil bi ničvrednež. ako bi se hotel proti temu pregrešiti Zaradi tega Vam z obratno pošto vračam Vaš poročni
V	Berlinu so prijeli razcapano starko. Pri policijskem nadzorniku je odgovorila na običajno vprašanje o poklicu: »Jočem se.* — »Mar je to poklici* je vprašal začudeni nadzornik. »Seveda je, saj me plača židovska občina za to, da se jočem.* — »Kdaj pa se morate jokati?* — »Pri pogrebih. Marsikateri sorodniki se sramujejo ali ne morejo jokati Zato pokličejo mene. grem za krsto in kričim.* — »Zakaj pa si niste poiskali drugega posla?* je vprašal nadzornik. »Saj se jočem že 20 let. kaj bi se ozirala po drugem poklicu!*
Staro ženo so seveda izpustili V velikem mestu imajo dosti čudnih poklicev. Mnoge ženske zaslužijo na primer s tem, da zbirajo imena za novorojenčke. Včasi bi rada dala mati otroku lepo ime in si ne more izmisliti nič boljšega od navadnega Hansa ali Willija. Zato gredo starši k strokovnjakinji Ta pogleda otroka, vpraša po razmerah in bodočnosti, katero bo imelo dete. premišljuje in končno določi ime. Prileglo bo stanu in zunanjosti, prineslo bo srečo in ni preveč navadno.
V	tovarnah za vžigalice imajo delavce, ki po 8 ur na dan samo prižigajo vžigalice. Ugotoviti morajo, ali so pravilno izdelane. Prekajevalci pa imajo nastavljence s finim nosom. Nabirajo v steklenice dim, katerega dado različna drva ter določijo, ali se sme rabiti do-tična kurjava za prekajevanje šunko. To je odgovoren in dobro plačan posel Ce bi hoteli našteti vse slične nenavadne, a potrebne poklice, bi morali spisati debelo knjigo.
Miss Galatry,
mlada indijska plesalka, je zmagala pred nekaj dnei pri konjiških dirkah iz Pariza v Cannes.
X Požar v brzovlaku. It Kaira poročajo,
da je tja prispel nočni hiksusni vlak z ne» pričakovano zamudo štirih ur, ker sta se po poti vnela dva osebna vagona, ki so jih po brezuspešnih poskusih gašenja mo« rali odklopiti in jih prepustiti ognju V vlaku so bili po večini ameriški turisti, ki jim je pri tej priliki zgorela vsa prtljaga in so v Kairo prispeli v spalnih kostumih.
R. Ki
Ura za god
Čuden človek je bil Ambrož. Vse je eapil. Kadar ni pil, je čepel doma in sameval — ali pa je hodil po sobi, govoril sam s seboj ter kričal in se sme-jaL Imel je na kupe knjig. Najrajši je čital indijanske povesti in detektivske romane. Vsak večer, preden je zadremal, se je prekrižal. Niti v pijanosti ni pozabil na to. Pred ljudmi se je pa hvalil, da cerkve že od poroke ni videl znotraj. Bahal se je, da ima »zlato« ženo. Da je samo njena zasluga, če ni baraba. Doma pa je do štirih, petih zjutraj razbijal, zmerjal in klel.
Nenavadni domisleki so mu prihajali na um. Pred pol ure pometeno sobo je potresa! z mokrim žaganjem. S tistim, ki je bilo v kotu sobe. Pri tem mu je obraz sijal od zadovoljstva. Samo, da je ženi nagajal. Otroku, ki ga je prosil za orglice, je kupil tri majhne, čisto bele morske prašičke. Otrok je bil vesel, on pa tudi. Ko pa je edem izmed prašičkov poginil, je otroka zlasal.
Žena njegova je bila res pridna. De-let ljudi je imela na hrani. Za druge je Šivala in prala. Vse za otroke — in da je bil on 4sit. Nikomur ni tožila. Noge je imela od neprestane hoje vse otekle. Žile odprte. Mislili so da bogati od dela. Pa ji je on že petega ukradel cel stotak. In potem je šla in si od dobre gospe izposodila par desetakov.
Iz kuhinje se je čulo zadovoljno rožljanje žlic. Pred oknom se je pojavil Ambrož z velikim zavojem.
»H6! — Dober dan!« je v zategujemo pojočem krohotu zavpil.
Domači s tujimi so sedeli okrog velike kuhinjske mize. Odzdravili so tiho, prisiljeno. Vsem je postalo neprijetno. Jedli so tiše. Najmlajšega je mati hitro poslala na dvorišče. — Iz sobe je prodrl poldivji smeh. Nato je zahreščalo:
»Ura! . . . Uurrraa!«
S truščem je odprl vrata.
»He! Mimka! — Uro sem ti kupil! Da ne boš vedno drugih spraševala! Haha! Za uro pa še imamo!«
V rokah je zibal veliko, okroglo stensko uro, kakršine imajo po krčmah. Bila je že stara. Vsa odrgnjena. — Presenečeni so strmeli nekaj časa v uro, nekaj časa v njegove izbuljene oči.
»No! Kaj!--je lepa? A?«
»Lepa!«
»Bo že! — Ampak . . .«
»Kako ampak?« se je težko sopeč razburil Ambrož in jezno ošinil predrz-neža s svojim izipitim pogledom.
»Nič ampak!« je povzdignil svoj diktatorski glas. »Kaj praviš, Minka?« je vprašal ženo in pomežiknil.
Premikala je na štedilniku lonce in ga ni pogledala. Jokala je. Potrepljal jo je po rami in pfilizmjeno, sladko dejal:
»Veš, Minka! Tebi sem jo kupil! Tebi! — Za god! — Da ne boš aa . . .«
Starejša, devetletna hčerka je pritajeno zahihitala.
»Saj bo šele čez dobra dva meseca!« je s prisiljenim nasmeškom izipregovo-rila stara teta.
Kri je udarila Ambrožu v že itak ba-krenordeča lica. Glave so globlje klonile nad krožniki. Vilice in noži so hitreje udarjali ob porcelan. Vse je oklenil strah. On pa je gledal, gledal topo, brezizrazno vse po vrsti. Potem — kakor da se je utrgal plaz:
»Hahaha! Za god sem rekel! Vseeno kdaj! Dve sto petdeset dinarjev sem dal! Živijo Minka!
Ura bije, kladvo bije že tri ferkeljce na tri...« je zmešamo zapel in pričel kar med kosilom zabijati žeblje v zid.
Stara ura je turobno zatiktakala. Tako težko, tiho im počasi, da so se nehote ozrli nanjo.
Tik — ----tak----
tik-----tak —
Tri ure je tiktakala. Samo tri dolge ure.-----Potem se je ustavila.
»
Minka ni za svoj god ničesar pripravila, Prejšnja leta je pogostila vsaj domače. Spekla je potico. Na mizo, prav za prav pred moža, je postavila liter dobrega vina. In si je mislila: »Veseli bodite! Jaz ne morem!« . . .
Letos vsega tega ni bilo. Bolma od skrbi, dela, žalosti, je vse opustila. Ni imela denarja. Vina ni kupila. Ni spe-
kla potice. Tudi pečenke ne. Samo goveje meso za njega, za bolnega, pijanega Ambroža, svojega moža, je kupila. Da ne bo godrnjal. Vzela ga je na dolg. Mesar je bil dober človek, pa je dal — čeprav ne rad.
Pred kosilom so se zbrali okrog nje otroci in so ji voščili. Rahel stisk njene koščene, vlažne roke jih je vzmemiril. Radi so jo imeli. Saj so bili samo njeni. Ko ji je zadnji voščil, je najmlajšega vzela v naročje, sedla ž njim v kot in krčevito zaihtela. Gospodarjeva hčerka jo je prišla tolažit. Njo in otroke, ki so stali okoli nje in jokali. Potem so prišli drugi, ji voščili in posedli h krožnikom. Nihče ji ni dal kaj za god. Sami siromaki so bili. Videla je, da jiim je težko, in ni zamerila.
V kuhinji je bilo toplo. Vse je otafelo neko svečano razpoloženje. Potem je prišel Ambrož. Pijan, povaljan. Vso noč je pil. Morda niti v službo ni šel. Ves izgubljen je obstal pri vratih im se je zazibal.
»No! ... Bo kaj?« so bile njegove prve besede.
Nihče ni odgovoril. V zraku, v prsih, vsepovsod je zagorela kletev.
»Klanjam se, milostiva!« je spakujoč se pozdravil ženo in se ji priklonil.
Molče se mu je umaknila. Samo otroci so odzdravili, ker so se bali, in tuji.
Pojedel je Juho. Nekdo je vljudno z dobrohotnim nasmehom dejal:
»Danes je gospejim god!« .,/
»Vi zase skrbite!« se je zadri. »Pa če ste pojedli, lahko greste! ... Pri nas ni kavama!«
Odšli so. Trenutek je molčal, kakor da premišljuje. Potem je prijel za vilice.
»Kaj!« je nenadoma vzrojil. »Tole? Tole naj bo tvoj god! Reeepa! Krrrom-ppir! . . . Na! Zri!«
Porcelan je ubito zazvenel in se raz-letel na vse strani. Žena je pomivala im se ni zmenila. Navajena je bila. S stene je nemo zrlo veliko, belo oko mrtve ure. Nikogar ni motila. Danes pa se je v uri nekaj sprožilo. »Tik —
---tak----tik.« — Zopet
je utihnila.
V	Ambrožovih ušesih je zbijal še zadnji ,tik' . . . Pogledal je na uro in prisluhnil. S pijanim korakom je stopil k nji in jo je snel. Hotel jo je naviti. Ključ se ni premaknil. Obraz mu je od jeze poškrlatel.
»Tak takole!« je počasi grozeče iz-pregovoril. »Takole delaš z mojo uro! Ali sem zastonj dal petdeset dinarjev!« je zarohnel, stopil k ženi in zamajal težko uro nad nijeno glavo.
V	velikem vedru je še pomivala posodo. Nič ni rekla. Ambrož je dvignil uro, pogledal v vedro in jo izpustil.
»Na! Prek . . .!«
Krožniki so se lomili. Voda je pljus-nila v žemino lice. Ambrož se je nagnil k njenemu ušesu:
»Za god! — Vse najboljše!«

Zdravstvo
Zdraviliška posvetovalnica
a A. r. T S. Storila o Jazbečevi masti Je bajka — »Metuljeva žavba* — Mer. kunalsaibt le oiicivelna unguenmm prae-cipiutum flavum — G. T R v M. Sred-itev proti gariam le nebroj Najboijie bi bilo. če pošljete bolnika v kako bolnico, da s« temeljito t>čedi Ce tega ne marate, kupite si v lekarni steklenico »mitigal«-a; z zdravilom naj si bolnik tri dni zapored na vseh dostopnih mestih dobro kožo na. maže. četrt! dan naj se pa v gorki kopeli spere — 0. N T. v R. Trepanacija nikakor ni iznajdba moderne kirurgije 2e v neo!ničnih grobovih so našli brezdvom.no trepaniran« lobanje torej operirane več tisoč let pr. Kr r Tudi razmim divjaškim plemenom ni trepamacija neznana — G. S. R. v G. Brez osebne preiskave ni moči ničesar točnega povedati. Toda če ne pi. jete zvečer ničesar in vas po nemirno prespani noči ko se ztjutraj zbudite, glava boli. ie le misliti na to. da slabo dihate skozi nos, katerega si dajte pregledati od kakega strokovnega zdravnika. — G. F. K., v L. Bolezen ie žalibog neozdravljiva Ne d« bi puhali vašega bolnika v nemar, cima pa nikakega smisla delati sebi stroške, bolnika pa z mučnimi, dolgotrajnim potovanjem kj bo brezuspešno, izčrpavati. — G„ N. D. v L. Kur i prav iehko napravljate tudi doma V to svrho si naročite par škat. Ijic Scheringovlh mineralnih tablet. Navodilo o njihovi uporabi je priloženo vsaki škatlici. — G. E. M. v S. Po naših skušnjah j« lhtiol učinkovito sredstvo za onesnaženje peni a — G D. P. v T. Iztok je samo bolezenski znak, ne bolezen, katero hna »topra-v odkriti zdravnik, kateremu se zaupajte Vzrokov nedolžnih kot drugih, k cela vrsta Vsekakor ne veljfl zadeve zanemariti — Notnr. 'Krvni tlak v zapestni odvodnici znaša krog 120 h z. merjeno po Riva - Riccilu VišiJe številke imajo samo tedaj kak pomen, če so stalne, in če se je merilo tlak m popolnoma umirjenem bolniku Ene samo merjenje ne pove veliko. —- G B H. v P. Izprezite to je naj nuj. ne>jše za vas in glejte, da pridete v druge odnošaje. Tudi si skušajte d-obiti več mesečnega dopusta. Če bo dopust prekratko odmerjen, se počutite morda že dovolj krepkega ln odpornega; toda prva neprili-ka vas vrže nazaj v sedanjo bolezen, ker
živčevje le nima dovafl odporne sflst
Skušajte si izbrati tudi meni samoten kraj, ker se nam vidi da samoto, kot mnogo fcjudi. trajno slabo orenaiate — G. T. P. v S. Ce je diagnoza ugotovljena brezu-vetno kot pišete ne odlašajte niti dneva z operadjo S takimi stvarmi se nikakor ni šaliti — G. K. P v F. Dokler ni krvna preizkušanja podala rtegativen rezultait in vam zdravnik strokovnjak ne da dovoljenja. je iasno. da ne sunete misliti na že-nitev V takih odnošajih bi bilo vaš« ravnanje brezvestno in podlo in tudi zasluženo kaznivo Pomislite vendar na posledice za ženo in zarod. — G. Č K. v C. Kot primerno razkužilo za usta vam nasvetu-je-mo znane »panflavin • pastile«. — G. M. T. v T. Nasvetovanje posameznih zdravnikov po imenu načelno odklanjamo.
— 0. GL 3. v V. Ce s« vam I« kdaj stodl
nesreča da vam drobec premoga med vožnjo po železnici pade v oko, tedaj ga takoj zaprite na rahlo ter potisnite nanj žepni robec, skušajte ohraniti oko £kn boij morete nepremično In ostanite tako tO—15 minut Skoraj vedno solovejo solze drobec v notranji očesm kot, od koder ga lehko izbrišete potem z robcem Kdor si pa veki mane. in z ruto drgne, ter z očesom pogledava. trpi navadno hude bolečine, ki trajajo včasih po več dni, in mora končno še zdravnik poseči vmes. — Ce navzlic nasvetovanemu postopku nI drobec sam pal iiz oči, ker j« morda v sluznico zapičen, si deva j te na oko v mlačni vodi napoj ene obkladke. katere nanje dobro prevežete. G. T. D. v Sp 2% borov vaselin
Naši onstran granic
p— tSvoja hišica, svoja vol}ica.» Dr. Ba»
čar v Gorici ima nad vežnimi vrati svoje hiše z malimi črkami vklesan rek: »Svoja hišica, svoja voljica«. Pasant tega niti ne opazi Italijanski humoristični list «Fioret» to» pa je napadel dr Bačarja s pretnjo, da fašisti poskrbč na svoj način, da napis iz» gin«, ako ga lastnik sam ne odpravi. Dr Gabršček izlaga vsako jutro papirno tablo: «Dr. Gabršček, odvetnik®. «Fioretto» je pri občil uvodnik v katerem preti z represa* lijami, ako napis ne izgine Slovenski tr* govci v Gorici so imeli v napisu svoje trgo» vine samo začetno črko kritnega imena ter le svoj priimek z vsemi črkami. Goriški magistrat jim je ukazal vpisati tudi celo krstno ime. Zapreti' jim je z odvzetjem obrtniee. ako tega ne store Knjigarne sme« jo imeti v izložbah le italijanske knjige
p— Od LJvence do Snežnika in Zadra. »Popolo< in »Picoolo« se oerevata za pritegnitev Vidma v obrnemo delovanje Ko ie prišla Gorica pod Videm so tokali Gori-čani, ko ie Mussolini vzpostavil goriško pokrajirio, so vriskali veselia. Sedai povsod! vedno boli čutijo, da se »Julijska Benečija« upravlja kakor kaka koloniia Ako si približajo staro italiiansko Drovinco, nastanejo v Rimu ugodnejša tla za realizacijo številnih potreb v novih, obmeinih pokrajinah Tako mislijo v Trstu v Gorici oa se bojijo videmske uospode, ker Dredobro po-zrajo furlanski jarem v kateri so bili vpre-ženi par let. Videmski »Giornale del Fri-uli< je pritrdil tržaškim izvaianiem o zdru-
žitvi programov za sporazumno delovanje v svrho, da se izpolni velika nacijonalna misija ob meji kar pomeni naibrže videm-sko ekspanzijo, ki Je oa nimaio v mislih ne v Trstu in ne v Gorici!
p— Proti slovenskemu ženskemu druitvu. V Gorici obstoja še splošno slovensko žen« sko društvo, ki se srne na podlagi svojih pravil baviti z nadzorstvom otrok. Zato so gospe zbirale deklice jih odtegnile pohaj« kovanju ter učile šivanja in drugih korist« nih gospodinjskih stvari. Konfidentov v mestu kar mrgoli Obvestili 90 gorifcko kvesturo o neki tajni Soli Policijski agent* je so nato obkolili poslopje, kjer ima se« dež žensko društvo, popisali otroke, jih zapodili domov ter se še surovo sprti z go» spodično Zejnovo, ki se je ravno nahajala pri otrocih Gospodična Berta Zejnova in gospa Justina Podgornikova, predsednica ženskega društva sta ovadeni državnemu pravdniku, da sta vzdrževali tajno nedo« voljeno šolo
p— Ciucoslavia. «420» je naslov fašistič* nega humorističnega glasila, ki sramoti v vsaki številki Jugoslavijo, katero dosledno imenuje Ciucoslavia (cruco je osel, maga« rac) Redno prinaša troje slik o ušivem ciu* coslavu, o ciucoslavu. katerega mogočen fašist brca v zadnjo plat, o ciucoslavu. ka» terega je italijanski vojak, nabodenega na vilice kot makarone itd Ker ie po znani Gentilijevi metodi odmerjeno precej ur šolskega pouka v ljudski šoli za risanje, je razdelil znani odpadnik, tenente milice,
uAtdJ Slltfuj as Dobravam ▼ Bctflb nad
akrvflaaJM otroka več ktevvlk bata «420» s ukazom, da motajo vao taka sličica prask sati med poučevanjem risanja, da m na* poje • prezirom in sovraštvom do «umaaa» n«, ušiva, slabotne in plailjave Gucoabu
rije*
p- StnnlJhrJ goriški ItalBanL Včasih so
sanjali goriški irredentisti. kako bi bik) lepo. če bi prišli pod Italijo. Svobodo bi uživali. Imeti dobre sliribe. trgovali bi in živeli udobno življenje. Slovenec bi bil »ščavo« in ponižen hlapec Italijanov. Neodrešend so res postali odrešend ali stvari so se zaobrnile tako. da sta »ščava« oba: goriški Slovenec ln goriški Italijan, reenikolo pa ie gospod v deželi. Za goriškimi Italijani vohunijo detektivi tn orožniki tako. kakor za Slovenci. Okoli 50 Italiianov Je dobilo te dni izkaznice, kakršne se izdaJaio po novi naredbi politično sumljivim osebam!
p— Posestva za invalid« ob mefl med Trbižem in Reko. Na občnem zboru invalidskega društvi v Trstu se ie oredlagalo o skupnem delovanju kombatentov ln invalidov v svrho. da se nakuniio ob meji med Trbižem in Reko posestva za Italijanske Invalide. da bodo tako »konfinl« za Trstom bolje zavarovari Tržaški tahiik Kobol le obljubil invalidom vso fašistično oomoč.
p— Turati za ttalijanizacijo priimkov Fašizem ne more dopuščati da bi novi dr» žavljani hranili v svojem imenu sledove nasilja, ki so ga trpele obmejne pokrajine za časa suženjstva. Poitalijančiti svoje ime pomeni za vsakega, očistiti svojo osebnost od slehernega sledu etniškega onečiščenja in izločiti enkrat za vselej obilne ihrzije sovražnikov od zunaj.» Turati Je je®eo na nekega visokošolskega profesorja v Fran« ciji, ki je rekel da neha italijanstvo Julij« •ke Krajine pri tržaškem predmestju!
p— Odhajajo Župni upravitelj v Klan cu odide v Jugoslavijo in nastopi službo župnega provizorja v St. Vidu pri Ptuju Odideta nadalje Josip Škoda, ekspozit na Pregarjah in Ciril Potfržaj, župni upravi, telj v Bazovici. Odšel je iz Gorice David Doktorič, bivii tajnik »Zadružne zveze« p— Učiteljske vesti Na seji učiteljskega sveta je bilo potrjeno razreSenje 35 sloveti* skih učiteljev in učiteljic, ki nimajo izpita iz italijanščine. Razrešen je datira s 15 sep. tembra 1927 Odpuščen je učitelj Leopold Paljk po sklepu 26. marca 1927 Izstopil je iz učiteljske službe Ciril Kofol Za goriški okoliš je imenovan za šolskega nadzorni« ka Fr Loiacono. Goričan šolski nadzornik Rubbi« je, kakor že znano, premeščen v Feltre.
p— Pottalflanče vanje prUmSov. Jj vega izkaza v Trsi« txpremenienlh ' priimkov navajamo znaCikeiie. de Kova-čič De Covelli Krtžman Crislmani, Kumar Cumano in Comparini. Gabršič Gabrielli, Gorjup Goruppi. Gospodi novič Signorettl, Kavčič Caucci Kovačlč Fabbroni. Lutman Luttini Majcen Mazzeni. Meriiak Merti, Piščanec Polii. Pogačnik Foeazzaro in Po-gassi. Pokorni Pocherni. Ravbar Roberti, Slejko Sahco. Znideršič Siderim. Soitznagel Spinelli, štravs Stravisi. Vinavec Vipiani.
p— Nad tisoč priimkov so že »spravili v italijansko obliko« v Gorici. Stari italijanski gospodje senator Bombič odvetnik dr. Pi-navčič in drugi pa menda nočeio izpreme-niti svojih lepih slovenskih priimkov! »Pic-colo« kar nori veselia da se tako lepo po-italijančujejo barbarski priimki in pričakuje. da se sedai trumoma orielasiio prebivalci iz Soške in Vipavske doline. »PiccokK ižče vsepovsod italijanske priimke hi tako trdi. da so vsi Kovači v deželi italijanskega izvora Vsi so bili Italiiani ki so prišli med Slovence ta med nrimi so postali te Fabbro in Fabbretto Kovači m Kovačiči...
p— Fašisti proti opatijskim hotelirjem. Nedavno je zahtevala fašistična organiza« cija od opatijskih hotelirjev prispevanje za povzdigo tujskega prometa ob kvarner« ski rivijeri Takrat je izjavilo pet z&stop« nikov glavnih podjetij, da so pripravljeni prispevati od vsake postelje po 20 lir in od vsake kopališke kabine po 7 lir Povab« Ijeni so bili tudi ostali hotelirji na prispe« vanje, odgovorili pa so fašistični turistični sekciji da iim sedanji položaj ne dopušča, da bi gmotno podpirali ziahtevano propa* gando Fašisti so vzrojili in «obstrukcijo» nisti» »o dobili obvestilo, da »e kopališčna uprave na nje sploh ne bo več ozirala v nikakem pogledu in da se njihova imena kratkomalo črtajo iz vsake objave. Komi« sar dr. Benassi zadaja tako zadnje udarce Opatiji. Drugi mesec morajo plačati hote« lirji iz lanskega leta zaostale davke in pa tekoče Kako bodo to zmagali, ko zimske sezone ni bilo? Pripravljajo se na odhod.
p— Fašistične direktorje na Krasu vodijo skoro sami tuid. edino v Dutovliah ie politični tainik domačin Božidar (!) Kompare. V direktoriiih so nastopni Kraševoi: v Sežani Anton In Josip Grbec ( v kratkem se bosta zvala »Gobbo«): v Tomaiu Alojzij Cerne. Fran Nabereoj. Stanislav Orel. Jullf Ukmar: v Vel Repnu A. Bole. A. Furlan, J. Turkinovič; v Dutovliah polee Kompareta Fran Orel. F. Živec m Ivan Zlobec: v Senožečah J. Malalan. J. Meden. E ŠtuTm: t Nabrežini in na Oočinah so sami tujcL
NOTVCLLCL ut, dopisa,, Uco<A^jt> tnalih* ogi&M*, j*• pojiaiv k.a, 0gLasrit,odL cUlik Jutra,' bubltfuvas Td. it. z^gi		Ojtr nrurlojhisv* jt, opoAa, L oooM/n, c dutroaJzm,, M, OMT /» oglasu *e orutbeuo i.tkoviu, /rtčun> posU*, Lra C+uM+ana si nf/2.
JLcdu oglcuri*. u posrTAlc*ja±rL*. tn. tocyal LuuUu*.t fLopt^o^rcin^ ui, <xjlcurt try<nArk*Q*x aU 14, ob&HjLoa, uroka b<ur*da. ^opar- -//a/ r^JtlasiuuL^a uuzcaja, vsaka bescdLas Dm r^ - Hcu rruuifsc zA*sak Dul 5--, Prvetofiuia &a> fifroDiAf- *uuyfi tMstk. Via to^ Vrutojbuia. ta r'i/rx> J)ul		
Predpečnika
M skupno ielo. veačeg« troje ftToke, »prejme V. Bsujn-k k drug. Rog Slatina	9464
Vajenca
krupkegi. in riravejr*, u IrgoTino z mrianim hlapom. • primerno šol>ko izobrazbo, sprejme Anton Cvenbel St Peten, Sar. dolina »432
Domače potnike
ki oi iXJ min« »olirtne tvrdkf prerzeli btago m druge oblaSilne predmete v prcelajo po »ejmib in pri S.vebnikih sprejmem proti fli«ni plaii in proviziji Le poetom so!i<ini možje ki bi moeli položiti četudi le »njhno Kavcijo naj ooMje Jo fionudbe pod »Zanesljivo dol>r zaslužek« na osla-n: edilnlek »Jutra>	93»''
Strojnika
id kIfnČ3vni^rja velSepa Viseb montai ln popravil večje parne iape, z dobrimi ^piiievalt »prejmem takoj po dogovern Stanovanje in drva prosta Franc Martinec. Ljubljana - Prule »t. 8	»573
2 kroj. pomočnika
doKra za veliko delo takoj »prejme Janko Skuniave, krojaitvo v Ljuhnem pri Polnartu, Gorenjsko Hrana in stanovanje v hi5i.
»r>81
Veziljo
lino. na stroj, ki zna	izdelovati ročna dela. posebno monoirrame. ?prejme	twd Bgi>tnimi pogoji K	Dj Vukmanov-id. Zagreb.	Nike ičeva ulica 14	9559
PletMja
ki tn* pie-t; na <<vtomat;ft-
»ein Standard in Baritonia itroja moške in ien^ke noga	dobi takoj »talno »iu^bo. Ponudbe na 0-r!aP. Oddelek »Jutra« pod ?i!ro »Srbija. 9725
Stalno službo
dob' taioj trgovski pomočnik (ca i ? ^-10.000 Din karcije Ponudbe n» i>o5tni predal 24 Kočevje 9690
Posredovalnica za službe PAVLA OORINC L in bi ia na Sv. Pftra cesta 33
pre-' rht na;bo!ji<, orivatno hi hot(»!-ko -lužinčad ia Ljubljano In izven tet od-da'a dužb« kuharicam na-ta^aricM-n Masrajni^arkam. »oHar.cain dniklniam itd. — Za odgovor Je priložit) Bnarcki" r,s g Din 9525
Trg. oomočnika
VojaSčin. pro<!tejf» «amo-
fto'nega ' karclj« Imr-Jenesa v deBVa*e«rd trgo-viii. sj.reimem v ve?jt <le-Hkafe-o kot popolnoma BiosfoineTa voditelja nroti dobri proviziji Ponudbe s prepisi »pričeval na og'M. edd«1ek »Jutra, pod Šifro «Vodja deliiateee* 7858
Posredovalnica za službe PAVLA OGRINC
Ljubljana Sv. Petra cesta 33
preakrbi najboljšo privatno in hotelsko služiniarf «a Ljubljano in izven teT o<l-iaja službe kuharicam, natakaricam blagajničarkam. -obaricam. služkinjam itd 6525
Učenca
sprejme prot, takojinji plaži dustav Puc »ploSno kle-p&rstvo. Tržaška cesta ».
»700
Trg. učenca
zdravega, z dobrimi Šolskimi spričevali, ali mladega trgovskega pomočnika
takoj sprejme v mešano trgovino J Beranič Maj-šperg, pošta Ptujska gora.
»730
Dva dečka
zdrava, močna in poštena, sprejmem kot učenca za trgovino z me&anim blagom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	9704
Zastopnike
igilne, re^ne Ji poštene, ta prodajo obveznic H a t n e štete (vojne škode) na obroke t š č " m o t v«eb večjih krajih Slovenije Pri pridnem 1eiu ie motno r.asluiit mesečno po več ti*oč ■ dinarjev Ponudbe na »Posest« Ljubljana Miklo
Šičeva eeeta 4
48
Dobrega potnika
tekstilne otroke z« prvovrstne tuzem-kr fabrikate sprejmem za Zagreb Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zagrebški trg«	9723
s», j' • 2 * t: K 'tr-4 Prodajalka
i večletni; trg iirakso. ieli premeniti »Inžbo takoj ali pozneje Najraje v Ljuhlja ni — Cenjene ponudbe na offls^Bi oddelek »Jutra« pod < Poštenost 68«	9468
Strojepiska
in ftenografinja $ triletno notarsko in odvetn. prakso, želi kjerkoli nameSčenja — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Verzirana«
Bivši v!§U
bančni uradn:k
i lobro predizobrazbo n tobrim' .pričevali lelt ia i a k o
»tužho
enjene ponudbe prosi oa oglasni oddelek »Jutra, pod
.Kavcija 100 0C0»
8181
Gledališki igralec
ie večletni režiser in samostojen vodja večjega g'a-dališkega odra. išče nameščeni* na kakem lile-tantfkem odru. kjer bi vodil tudj dramatično šolo — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »igralec«.
»661
Gozdarjev sta
25 let star. odslužen vojak, z dobrimi spričevali in referencami. Želi službo lo garja. lovca ali skladiščnika Zna 4 jezike. Cenj ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Gozdar 25».
9657
Trg. pomočnik
mlad in inteligenten iz-vežban r vseh strokah, želi premeniti službo Ponudbe pod »Priden, na podružnico »Jutra« v Celjn. 9455
Prešlvalka
gornjih delo* ieli »»pojenja. Ponudbe aa ogl&fni oddelek »Jutra« pod šifro »Prešivalka«	9607
Gospodična
vajena pisarniških poslov, hišnih opravil in gospodinjstva. « prakso vzgojiteljice, išče kakršnokoli službo — Ponudb* na ogla* oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«.	9550
Dvajsetletna gdč.
hči Železniškega uradnika, s primerno šolsko izobrazbo in z dobrim »pričevali, želi kjerkoli službo Prak-ticirala dosedaj v odvetniški pisarni Prevzame proti zmernemu plačilu kakršnokoli pisarniško mesto, ot. mesto blagajničarke ali kaj sličnega — Gre pa tudi k boljši družini v svrho oskrbovanja in nadziranja otrok, ali tudi kot družabnica b samostoječi dami Ponudbe pod »Vestna in za.ne*ljva» na oglasni oddelek »Jutra« »664
Za puškarsko obrt
za vsa navadna in avtoma tična dela sprejmem mesto poslovodje Imam večletno prakso v tu in inozemstvu Spričevala na razpolago. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šiiro »Dobra puSkarska moč«	9724
Perfektna kuharica
želi služb«, na graščini, hotelu. ali pa gre kot gospodinja Naslov pove oglas oddelek «Jutra».\ 9729
Uradnik
zmožen slovenske, nemške, italijanske, srbohrvatske in francoske korespondence, z večletno pisarniško prakso, želi ^talnega namoščenja Ponndbe na oglas oddelek »Jutra« pod «E K 1.Y*>> 8660
Jecljanja
»e temeljite io trajno ofl vadit« NajDoljtf urttnaa ulce ts reference Prijave vsak 1an oa » -11 m od 2 -8 » Liubljao B>-eth(,» nova ahca ( fjritličje -Pavi* Kovač »neoijalisv nj« es govorilno gimna^ti k«	48
Popravila klobukov
vs«h vrst za dame in go-spOne sprejema od 30—50 Din Stcmberger - Ees. Du-najska cesta 9.
Indian s prikolico
po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	8217
Motorno kolo
boljš« znamke, rabljeno, a dobro ohranjeno, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Dober stroj 10».	»731
Ford avto
tipa 1926. kupim Najnižje ponudbe na poštni predal št 122. Ljubljana. »728
Več oprav
nraotovih orehovih, mehkih, spalnih in kuhinjskih, proda po nizki ceni Josip Kurnik. mizar ▼ Zg Šiški »491
v
Najboljši kokt-
Cebin WoUova oliea 1/U 01
Premog, drva. koks
ta o g < ) t ondi trnib*
»Ilirija« Dunajska ?esta 4»-polee Iv /.akotntkal In lefon 2820	W
EM. FISCHER Zagreb
Sudnička ul. 3/11 dobavlja dvokohe-e, dele za dv okolice, pneumatike šivalne
stroje gramofone gramofonske plošče, ter nogometne žoge po najnižjih cenah Zahtevajte veliki ilu» strovani katalog, k' ga dobite zastoni
O Th SotBaa:
A pelikana sta »e jeia »mejati, da no jima kar ribice iz kljunov padale. <Kaj ti pa sedi na hrbtu?* je prhnil edon. — <Nikar se ne »mej temu. česar ie nisi videi,» je jezno rekla Klepetulja. <Vsi bedaki delajo tako.> S temi besedami je odletela. Iu tisti mah se je zgodila utrašna nesreča!
Od iese in raztresenosti »e je Štorklja » zraku nerodno okrenila, tako da je Debelin ko izgubil ravnotežje in ji je pal s hrbta. Kralj Debeluh, ki ga je hotel prestreči, je pal za njim in tako sta uboga palčka štrbunk-nila v široko reko. ne da bi bila štorklja kaj
opazila
Spalno sobo
leipo kompletno ln moderno, s trdega lesa, poceni prodani Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. »733
Terovega olja
za impregniranje iesa proda po Din S kg M Kavčič. Zg 9išk» 126	8062
Motvoz
4)wgu Ril trt V lajreBajt 1i
•"ktUu » tovarn Mehanična »-»»rn« Sinkov«* 3ro>n(ilj-SSl
Kovaškega Železa
proda ve(M Kavčič. Zi
oda večjo količino Mihael avčič. Zg Šiška.
»548
Kompletno spalnico
za 2 osebi, iz mehkega lesa. izvrstno ohranjeno, radi preselitve ugodno proda Setina, Linhartova nI. 28.
»587
Stroj za čiščenje
pienlčnega in koroz. zdroba znamke Reform, proda r najboljšem »tsnju po celo ugodni ceni Anton Polane, valjčni mlin. Radeč« Zidanem mosta
Orv»
raetotk imrtrtn- mpn-ia ki žage Mn ®ftnk» lrv» m rskt »en 1o*Uvlj» 1orr
•m» iag, V Vagnettl
i jahljana o ror»ni«kin olodvorom	*
Kamenit materljal
ta naeutle brezplačno r
Prečni nllcl 4 - Istotam
pof »olnoma
suha drva
S684
Brlnjevega olja
e« 100 kg proda Ivan Za
letel. dom. Iganjarna -SUnežiče, p. St Vid pri Ljubljani.	9666
garantiran.
Ajdov med
čiet. od 6—60
kg rupotilja po 18 Din po Ignac Lovrenčlč
povzetja Kritevel
riževe! pri Ljutomera
»463
Lepih orehov
zdravih, prodam 2000 kg Naslov pove oglas oddelek »Jutra«	»703
KUpum
'sakovrStno zlato
inuji ar aatvffljit
Cerne - fnvelli
lubtlana Wolfov» alte« > S
Stare moške obleke
ia druge kuTrnjem tet plačam najbolje Dopisnica zadostuje. da pridem na dom A Drame. Ljubljana Gallusovo nabrežje 2». 9707
Moško obleke
ponešene plačam najbolje Dopisnica zadošča da pridem na dom Jurečtč. Ljubljana. Gallusovo nabrežje tt. 87	9687
Trgovske prostore
velike, oddam « 1. majem 1928 v mestu na hrvatbko-Stajereki meji, z vso opremo in stanovanjem 2 sob, kuhinje ia pripadajočimi pri-tgklinami Poleg trgovine proAU tadi velika »ob«, pripravna ca goetlno Ponudb«. na oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Dobar !«>cao».	8126
Te je bila reiika *mola. čakaj nihče jima ni bil porok, da bo rešitev spet tako lahka kakor nedavno ko sta bila pala v vodo. A ua <rečo sta se ujela za vejico, ki je plavala po vodi. in sta zlezla nanjo Iz prv«> stisko sta bila rešena, toda reka ju je nesla s seboj r nasprotno smer, ne t tisto, kamor so letele Storklj*
Lepo hišo
i rnunadetf , t <redtm vmI,
I minuto od kolodvora tik 3 cest, t pritiklinami !•> m ta balkonom in lepimi to-bami takoj prodam po z»-o ugodni eeni, radi bolezni Pojasnila daje lastnik Albin Bellag. Pekel-Poljčan«
vno
ali enonadstropno bil« v Ljubljani kupim proti gotovem« (tlačila Ponadbe i navedbo cene na t>£ lasni oddelek »Jutra* p<»<j lifro •H S4£>.	---
Veliko gostilno
dobro idočo • 4 lokali — okoli Ma> - , Zagreba ▼ VLrfki ulici 62, • stanovanjem s sob in prometom okoli 200 U piv«. 180 hI vina, 12 hI kor nad 100 inventarjem proda« za Din 90 000	9548-a
žganja ter *o-) hI, z bogatim
Lepo posestvo
s 100- 180 orali z vsem mrtvim ia fivin inventarjem po mocočnoeti z malim vinogradom, kupim — Ponadbe na ogl** oddelek »Jutra* pod «Broj 206«
9726
Hišo v Celju
tik koldvora « 6 »oba ml predsobo kopalnico, kuhinjo t I nadstr in b lokali v pritličja i velikim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, radi preselitve zelo ogodno prodam Naslov oglasnem oddelka Jutra Ljubljani pod značko
»Hiša r Celju«
8229
Seeitve
» mesta m na deie.^ •trokomo in najceneje potom
Si o i « n i a
franssort
Ljubljana, «UcJošičev» cert* Sb Telefon »t «718 80
Stanovanje
•ob« ln kuhinj«, r sredini mesta ličeta mladoporočenca brez otrok. Ponadbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z aprilom*	9572
3 sobe za pisarno
s pooebntm vbodom trn stop me oddam r sredini mesta Naslov r oglasnem oddelku »Jatra*	9515-a
2 manjši sobi
v vQi bliža mestne drevesnic«. 8 minute od prog«, lepo opremljeni — solnčna stran, električna luč, sepa-riraa vhod in lep razgled oddam solidnemu gospodu • 1 aprilom po primerni ceni t najem Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra* pod »Stalno 2020*	8263
Sobo z 2 posteljama
oritan. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra*. 9714
Elegantno sobo
▼ vili, a vhodom Ia stopnic, z prvovrstno domačo hrano ln vso oskrbe oddam solidnemu in stalnemu gospoda. Naslon ▼ oglasnem oddelka »Jutra*. 7915
Mlad uradnik
brez aredUov, proei katero Izmed dam, U M ga hotela podpirati le toliko časa, aa bi st preskrb«) kak« stalbo. dajaje ma hrano in stanovanj« tata« kar bo počne je poplačal Slučajno da re katora dam sa kako shilbo, bi Isto prosil, da bi mi pravočasno naznanila. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra* pod lifro »Pomoč« 9547
•Majda«
Pridite 20 marea ob M S. aro pred spomenik Preisr-na. Vaš znak: beli robsc v roki. J. X.	m
Koncertni planino
prodam Nasl»r v oglas, oddelka »Jutra*.	»708
Usnjeno rokavico
je zgubil Pučnik Ljubljana — Poljanska cesta it« 23 Najditelj dobi nagrado
»469
2 Dobe rmana
pslco ln psa, 3 meseca ra, krasna, z rodovnikom, proda Ivan Grilc, Ljubljana.

Škotski ovčar
čistokrvsn lame«, dreslna
za spremljevalca in kol osebni čuvaj, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	»783
vsako vrstne voinfe
s parom kon), za stalno po zelo
zmernih cenah Ponudbe na Ljubljana 1. jx>Štnf
pre<1al štev.
A
UURUAVVftt
soss
AEJrni rac
L. Mtkus
Mest n t te v. 15
Tvornica dežnikov, zaloga spreha-lalnih paiic.
NAJCENEJŠA ZABAVA
//
//
ao lepe povesti.
NaroČite:
»OLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. -
Broi Din 26— vez Din 34.—.
vAhSKO: Kam plovemo. Roman. — BroS Din 34.— vez Din 44.—.
KERSNIK J.s Testament. Povest. — BroS Dfa 18.— ve* Din 26_
KNJIGARNA nSKOVNE ZADRUGE v Lfabltanl tn Maribora.
Ail ste se že naročili na »PONEDELJEK"
•JUTRO* R. <B
12
Torek 20. BI. 192B
Zane Grey:
81
Železna cesta
Roman.
»Noben drugi moški nI prišel k tebi? Jaz sem prvi?« . &&
»Da.«
Videti je bilo, da se Larry King bori sam s seboj — z močjo alkohola — in z mrko, zloveščo tesnobo, ki je polnila vso sobo. Njegove črte so se mehčale in jasnile v tisti nasmešek, ki ga je Allie dobro poznala.
»Ho — mislim, da ni dosti manjkalo, pa bi bil pamet zapil,« je rekel z zastajajoči™ glasom. »To je slaba navada, Allie ... Na grde misli me spravlja — same kače vidim in druge take stvari . . . Nehal bom piti, Allie. Nikoli več ne pokusim kapljice — samo da mi vi odpustite!«
Govoril je, kakor bi se obotavljal, hripavo, tiho, s solznim glasom, ln nato je povsem utihnil.
»Odpustim naj vam! Larry, dečko moj, ničesar vam nimam odpustiti — razen tega, da me nočete brž peljati k njemu!«
Čutila je, kako se je iznova zdrznil. Nato jo je izpustil, in ko se je odmaknil od nje. je Allie zagledala nekdanjega cowboya, drznega, mirnodušnega in čudno grozečega, kakor je bil takrat, ko so tisti Štirje tujci prijahali v Slingerlandov tabor.
»Allie, ona ženska — Beauty Stantanova — vsa je zaprla v to sobo?«
»Da. In nato —«
Larryjeva nagla kretnja ji je velela, naj molči. Prihuljeni koraki »o se plazili po hodniku. Ko jih je Allie začula, je njen strah pred Duradom in njegovimi pajdaši oživel. In zdajci ji je prišlo na um. da
Larry ne more poznati okodnosti, ki so )o bile pri ve le v to hišo.
Cowboy je odprl vrata in je oprezno pogledal venkaj. Ko se je obrnil — kako jasno in hladno so se zabliskale njegove oči!
»Vodil vas bom,« je šepnil. »Naprej!«
Stopila sta iz sobe. Hodnik je bil prazen. Allie je šla tik za njim. Na ovinku, kjer se je odpiral pogled v dvorano, je obstal in prisluhnil. Samo rahlo brenčanje mnogih glasov se je čulo do njiju.
»Larry, rada bi vam povedala vse,« je šepnila Allie. »Durade ln njegova tolpa so mi za petami Fresno, Muli, Black, Dayss — ali jih poznate?«
»Da, poznam jih,« je odvrnil, težko požiraje. »Moj Bog! Ubogo dekle! Ta sodrga! In nazadnje Stantanova! Zdaj razumem vse . . . Oh, Beauty Stantanova, ta igra se ti bo otepala — prekleta bodi tvoja duša!«
Allie je trepetaje odprla usta, da bi nekaj rekla, toda oowboy ji
je spet mahnil z roko, naj molči. Lahko bi si bil prihranil to kretnjo, zakaj izraz njegovega lica je bil mahoma postal tako strašen, tako divji in smrtno odločen, da je Allie nehote obmolknila.
»Allie. kadar zakličem vaše ime, potuhnite se zame in primite se za moj suknjič. Povedem vas iz hiše.«
Prišla sta na vrhnji kanec stopnic. V plesni dvorani je mrgolelo moških in deklet. Stantonova je bila med njimi, in ko se je nenadoma »krenila, je zavpila s takim glasom, da je Allie kar izprele-telo.AH je bila ta bleda stvar z iskrečimi se očmi in spačenimi črtami še žena, ki je bila šla po Neala? Vsi obrazi so se obrnili proti stopnicam in vrvež glasov je utihnil
Stantonova je pritekla k zmožjoi stopnic, preskočila nekaj pragov, ustavila se in v strastnem zamahu vzdignila belo roko. »Kam peljete to dekle?« je viknila z rezkim glasom. Larry je stopal nizdoli, vlekoč Allie za seboj. »K Nealu jo peljem.« Stantonova je kričala in zamahala z rokami. Ne, to ni bila tista,
ki je AJKe pravkar še slonela z glavo na prsffh.
»K Nealu! Ne bo se vam posrečijo!«
Počasi in oprezno je stopal cowboj po stopnicah, toda obotavljal se ni niti trenutka. Allie je videla, kako se je nekaj mož ločilo od gneče plešočih in se postavila za Stantonovo. Mrki, omrženi, dobro znani obrazi: Fresno, Muli, Blaok! Allie je stisnila cowboya za komolec, da bi ga posvarila; izpustil jo je in jo s pogledom pozval, naj se mu skrije za hrbet.
»Beauty Stantonova, spravi se m! s poti!« je krikni! Larry. Niegov glas se je divje in okrutno razlegel po hiši; udaril je v vse kotičke dvorane, moški in ženščine so odreveneli v tesnobni napetosti, le Beauty Stantanova v svojem besu se ga ni ustrašila. S spa-čenim obrazom zaripla od gneva, z žarečimi očmi je planila proti cowboyu, ne meneč se za namerjeni samokres, ki ga je držal nizko ob boku.
Ustrelil je. Omahnila ej nazaj ln tiho, strašno jeknila; v tem, ko se je še lovila, ji je obraz pobledel in njene oči so se izpre-menile. Težko je telebnila na tla; njeni zlati lasje so se razsuli tn gole, bele roke so se razprostrle kakor na križ. Nato je sredi grozne tišine nepremično obležala na tleh, še vedno pri zavesti, toda z mučnim spoznanjem v očeh, ki so se upirale v cowboya; na njeni beli obleki se je pokazala velika, čedalje večja krvava lisa.
Larry King ni privoščil Stantonovi niti pogleda, ampak je stopal datlje, po stopnicah nizdol; še pospešil je svoje korake, ne-udržno vlekoč Allie za seboj. Tisti izmed prisotnih, ki se je po prvi prestrašeni odrevenelost najprej osvestil, je bil velikan Fresno; v slepi, brezumni togoti je poizkusil izdreti orožje. Bobneči grom težkega Larryjevega revolverja in tresk, s katerim jeFresno telebnil na tla, sta spravila prepadeno množico v brezglavo zmedo. Vreščeče ženske in preklinjajoči moški so jo kakor divji ubrali nazaj v plesno dvorano.
najnovejših modelov 1928,
MOTOCiKLI
svetovno znane tvrdke r*^ m««'L Z* I Schmel Armls Ltd. Birmingham §U 110 DUl 51 !
Zahtevajte cenike in ponudbe! Rezervni deli vedno v zalogi.
Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast:
AmomeMles-Motocikles, Maribor, Trg Svobode 6
Za ljubljansko oblast:
Pave) Štele, Ljubliana, Poljanska cesta 3. Tei 2942
Prometni zouoi za premog 11
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah fn
s?mo na debslo	samo na debel

domafl in inozemski, u doma 6 kurjavo (n industrijske svrhe
Premog,
Kovaški premog /seb vrst
Koks, livarniški, plavžarski in plinski.
Bnkete.
Prometni zavo9 za premog i. 3., £jub!jana.
Mklostčeva ces a št 15/L
Fr. Sevčik, umirimo
Židovska uf«ca štev S. Orožje, municija, za lov, šport in obrambo,
Mauser, Sa.er. F N VValther, R W S.»Utendoerffei Bayard in drugi sveto\ ni izdelki Dimni in brezdimni smodnik, kapice in vžigalna vrvica za industrijo Kuoujem staro orožje Zihtevajte cenike
RIBIČI! Razprodaja ribarskih potrebščin.
ASI
Mmm pni Ko zo Mm not
Radi popolne opustitve finih modernih in navadnih volnenih blagov SE RAZPRODAJAJO po najnižjih cenah — Cene po dogovoru v manufakturni trgovini
MARIJE ROGELJ, Ljubljana. Sv Petra cesta Si. 26. Nihče naj ne zamudi ugodne prilikel
Županstvo trga središča ob Dravi
prodaja
113 sToleteoa borovega \m.
Sprejem ofertnih ponudb do t. m. 11. ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se dobijo natančneji pogoji
Gozd leži ob okrajni cesti, oddaljen od postaje Središče 30 minut
Županstvo trga Mm ob Dlani.
Zupan: Lukačič.

Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kf so naši preljubi pokojnici in nam lajšali gorje z izrazi blagodejnega sočutja med dolgotrajno boleznijo, vsem, ki so nam na katerikoli način jiziraziili sočutje in sožalje, vsem darovalcem ovetaa in vsem, ki so spremili našo preljubo mamico na zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
V LJubljani, dne 20. marca 1928.
Rodbine dr. Gelgerjeva, Cernsteinova, dr. Kobalova In Vanlčeva.
Sveže namočeno
POLENOVKO
*akor tudi tedensko dvakiat domače žgano KAVO vseh vrst po najnižji ceni Vam nu» di tvrdka
Fran Bergant
trgovina z mešanim blagom. Ljubljana. Sv Jakoba trg štev 6
Naročila na namočene polenovko se spre» jemajo — Poskusite da se prepričate!

Vsaka zavedna
gospodinja uporablja dosledno
prašek
za pecivo
v 'f >'' •

s	- v„v. ,>:: .p; j

V globoki žalosti naznanjamo, da je naš prelj ubij eni oče, brat, svak, in stric, gospod
rane Mikuš
veleposestnik, večletni župan tn 25 letni odbornik okrajnega zastopa ttd.
dne 15. marca t. L v 66. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Kdor ga je poznal bo umei našo neizmerno boL
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil 17. marca iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. Jurij pod Donačko goro, 16. marca 1928. Žalujoči srn: Jostp MtkuS ter rodbine MikubZdolšek.
Zahvala
vsem, ki so povodom smrti mo;e žene
tefke
njej darovali cvetje, in mi izrazili sočustvovanje ter storili katerokoli uslugo
Laško, dne 17, marca 1928,
Otmar Križnik.
Priporočamo naš prvovrstni naravni
PORTLAND CENENT
99
svetovne znamke
SALONA
II
TOUR>
v sodčkih, juta in papirnatih vrečah. Iz skladišča
oddaiamo tudi manjše količine SPLIT d <L za cement portland v L obltam
skladišče Masarykova c. 23 (poleg Ranzingerja)
i
NOVO!
NOVO! |
UGRABLIENI MILJO
želo humonstičen detektivski roman, borba Slovenca«Američana, tatu ljubezni im hva> !ežnosti.
Kdor se hoče zabavati z najslovitejšun romanom, uaj ga naroči pri upravi *Jutra«. Ljubljana. Prešernova ulica 54
Vezan Din 45. —, broMrao Din 35.—.
Poštnina se zaračuna posebej
U. G. Br. 3525/28.
KONKURS
za Inžin ere i te^ničke činovnike.
Prema odobren ju Gospodina Ministra Saobračaja U. O. Br. 3525/28. Uprava za Gradjenje Železnica raspdsuje bocw kurs za prijem u službu večeg broja diplomiranih gradjevin« >kih inžinjera i tehničkih činovnika za svršenom srednjom tehničkom Škotom gradjevinskog odseka, za Ceotralu Up®«* ve i sekcije za gradjenje i trasdranje novih železničkih praga.
OpSti je uslov za prijem u službu, da je kandidat podanik Kraljevine SHS, da je svrSio tehnički fakultet, gradjevinski odsek, ili srednju tehničku školu, gradjevinski odsek i d* je odslužio svoj rok u vojsci ili od služenja oslobodjen. Po-ložajna i osnovna plat« odrediče se primljenotm kandidatu prema godinama dosadašujeg službovanja u državnoj i pri* vatnoj praksi a na osnovu Zakona o Državnom Saobračajnom Osoblju.
Izuzetno pak prhmiče se u službu i diplomirani inžinjem Rta« ■»i, koji nisu podanici Kraljevine SHS, kao konktraktuaini či» novnici (pod ugovorom).
Uz molbu za prijem, mora svaki kandidat priJožsiti: sve* dočanstvo o danu rod j en ja, o zakonoj bračnoj vezi, o go» drnama deoe, diplom o svršeno-m tehničkom fakulteta iH srednjoj tehni^fikoj SkoE, uverenje nadležne vlasti o dota* danjem zanimanju i vladanju, lekarsko uverenje o zdravijo uverenje nadležne vlasti o regulisanju vojne obaveze, uve» renje nadležne vlasti o dosadašnjem radu u državnoj službi i uverenje o privatnoj praksi ako je ima, a ako je kandi* dat u službi, odobrenje nadležne vlasti za prelaz u Upravu za Gradjenje Železnica. Propisnu taksiranu molbu sa svkna dolcumentima treba 'poslati Upravi za Gradjenje Železnica u Beogradu, najdalje do 15. aiprila tek, god.
Iz kanceiariie Oprave u Gradlenje železnica
n Beograda, I \ marta 1Q28. god.
IJreiuie Davorin Ravlica Izdaja za Konzorcij «Jutxa» A doli Ribnikar, Z* Narodno dskamo dd. kot d&karnarja Fran Jezeršek. Za izueratsi del je odgovoren Alojzij Novak, Val « Ljubljani