\ Oldest Slovene DoNy in Ohio B@st Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNil ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni xix. — leto xix. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, ( TEK) SEPTEMBER 17, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER 220 ® SE LOTILIJ. redna konvencija A MUNICIJ. JSKJ T zasedanju trdi, daj v vojno nemških tajnik *** Amerika z»adi ' ie Kil oiti naposled konca- vojni" in "za de- ftv j® bilo prelitega že '^la o vlogi, ki so jo i- ameriški municij- "lagnati in sploš- da je šla Amerika Vrsti spomina v pr- ^ i reJii ^j^^cvim pritiskom, ^ ki ^Jihove krvave pro- ^''odat prinesla voj- ? zmotno, ^ baron" • ^^Griški municij- ■ % k ^allstreetski mag- celi stvari po- n^- ill niso niti ?re na Wilsona, (iGmokracijo ^"iGrika je ^ ^ j; in edino le za- iL^ začela presedati ■' le vojna. Ce bi ^^Sovilili po mor- • f„A^^'^^^o^iicami, bi a- t Ha, nikdar ne šli u- ^'Jane flanderske boj- 'j^dstvn f® o t>.K ^-"^zjezilo, ker ie eiraa vo^e, v lo v ^ »ič opraviti, ter na Konvencija je končala svoje delo ter bila zaključena sinoči ob enajstih. Prihodnja konvencija se bo vršila v Waukeganu, 111. včeraj med j je bil izvoljen slov. župan Rock-dala. 111. Kuhar. Zanimivo je, da je izmed žensk, ki so kandidirale v glavni odbor, prodrla samo ena, namreč Mrs. Rose Svetič. John Žigman je nato zaprisegel novoizvoljeni gl. odbor, nakar je bila konvencija zaključena ob enajstih ponoči. To je kot . ' članek morali ga je jpri- SH D Foreign Affair tu >j.f ."^ojni tajnik v predsedni-. nžijg je municijske popolnoma ^^ivde. Nasprot-^ namreč ti prste vmes, |J,^S v pripravljala V 2 J vojno, je k P^'^vi Ba- hoteif ^ ker Vrt' ®e ie „ ^"leriško ljud Spojne trpeti ik^a. r. ' katero ni imelo so ga ^ f svojimi sub-^ izdelovalcev in wallstreet ^Sedl pri tem zgodovi-\" — namreč, ^"leriško ljud Konvencija je drugim sprejela resolucijo za organiziranje ameriškega delavstva na industrijski podlagi, ki jo propagira John L. Lewis, vodja premogarjev in Odbora za industrijsko organiziranje. Delegatu Demšarju iz Presta, Pa., ki je dobil sporočilo, da mu je doma pogorela hiša, je dala konvencija sto dolarjev za prvo pomoč. Nato je bilo sklenjeno, da JSKJ pristopi k Cankarjevi ustanovi, dočim je nakazala organizaciji Jug. kult. vrt $25. V programno knjižico sa-most. pev. zbora Zarje pride o-glas za $5, enako v koledar Ave Marija, dočim je bil naklonjen koledarju Glasa Naroda oglas za 60 dolarjev. Odseku za pritožbe in prizive je konvencija izrekla zaupnico. Vsa priporočila resolucijskega odseka so bila sprejeta. Delegati na prihodnjih konvencijah bodo morali biti zavarovani v vseh jednotinih skladih. Glede prihodnje konvencije čez štiri leta je bilo sklenjeno, da se bo vršila v Waukeganu, Ill.,_za')iaterega je.glasovalo 62 delegatov, za Milwaukee pa 44, za Pittsburgh 19, za Chisholm 17, za Denver 5, eden pa za Ljubljano. Nato je konvencija odglasovala nagrade za konven-čnega predsednika, vratarja, podpredsednike in člane raznih i članov. V kampanjski fond odsekov. ' so pa prispevali: Joe Jevc in dru- Sledile so volitve glavnih od- ®tvo št. 317 SNPJ v Exportu, bomikov. Za gl. predsednikai Pa., po dva dolarja, po en dolar so kandidirali dosedanji pred- Pa društvo 629 SNPJ v East sednik Bartel, Janko Rogelj inlHttsburghu, Pa. in društvo št. Rudolph Perdan; za prvega je «8 SNPJ v Mon Runu, Pa. Drobilo oddanih 69 glasov, za dru-.^tvi Napredni Slovenci, st. 300 gega 61 in za tretjega 15 gla- SNPJ v Braddocku, Pa. in Slav-Bov, ena glwKm»ca pa je tAlalček.St- neveljavna. Nato sta šla Bar-1 se pa naročili na Cankarjev tel in Rogelj v ožje volitve, pri i glasnik." Vsem skupaj iskrena katerih je Bartel prodrl s 771 hvala! In da bi se našlo čim vec proti 71 glasovom za Roglja. Za 'Posnemateljev, da bo nas cilj prvega podpredsednika je bil, čim prej dosežen.--Odbor C. U. izvoljen Jos. Mantel, za druge-j je na svoji zadnji ■v« —au ■ vojni zo- ^ trpeti zaradi narodi" in S S "®P°- J _ ® pravice samo žje g bodo prišle ^8o." njihovimi izgledi piše J o napovedi so J. predsedniškega ®*mana Thomasa Proti vojnim dobičkom Včeraj je prispel v Cleveland načelnik Ameriške legije Ray Murphy, ki je izrazil upanje, da se bo konvencija legije, ki bo začela zborovati v pondeljek, izrekla za boj proti vojnim pro-fitom. Murphy je mnenja, da je treba napraviti vojno nedo-bičkanosno za municijske in druga magnate, s čemer bi usahnil eden izmed glavnih virov vojne propagande. Murphy pravi, da je gotov, da bo konvencija osvojila program za odpravo vojnih dobičkov. Novi člani Cankarjeve ustanove Cankarjeva ustanova je te dni dobila sledeče nove člane: društvo št. 106-SNPJ, Imperial, Pa., mladinski pevski zbor Slavški, Euclid, O., društvo "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ, J. S. K. Jednoto, društvo Mir, št. 142 S. N. P. J. in društvo Nanos št. 264 SNPJ, torej skupaj šest no- žrtev gangešicih filmov ATLANTA, Ga. — Zvezni detektivi so? tii aretirali 16-letnega Frarrka Edwar-da Stephensa, ki Je pisal materi slovite otroške zvezdnice Shirley %npie grozilno pismo, \ katerem je zahteval od nje »35 tisoč dolarjev odliupnine, sicer da bo malo filmsko igralko u-grabil. Deček, ki je preživel šest let v alabamski pobolj-ševalnici za dečke, je svoje dejanje priznal in izjavil, da so ga k temu napotili gangeški fibni. Idejo za grozilno nismo je dobil, ko je gledal neki tak film in je celo podpisal svoje grozilno pismo z imenom junaka v omenjenem filmu. "Meni ugajajo taki filmi", je dejal "in sem tudi čital o nekem fantu v Nebraski, ki je poskusil spraviti denar iz Templovih." Oblasti ga bodo zdaj skušale spraviti nazaj v poboljševalnico. Coughlinov kandidat v Michiganu poražen Dobil presenetljivo Madriddie čete iivojevale važno zmago ga Paul Oblak, za tretjega O korn, za četrtega pa John Lun-ka, dočim je bila Mary Keržiš-nik izvoljena za namesViico podpredsednika. Sedanji tajnik Anton Zbaš-nik je bil soglasno ponovno izvoljen. Za pomožnega tajnika je kandidiral proti dosedanji pomožni tajnici Barbari Meteshi COUGHLINU NE MANJKA DENARJA WASHINGTON. — Ekseku-tivni odbor Coughlinove unije za socialno pravičnost pravi, da je dobil njen načelnik Coughlin od 1. januarja, do 1. avgusta pol milijona dolarjev v prispevkih v politične svrhe. Organizacija je v istem razdobju potrošila v politične svrhe 473 tisoč dolarjev, in Coughlin je dobil od te vsote $6,700 za "potne stroške", nekateri njegovi organizatorji pa po 20 tisoč. CiikTstiliir%2krat.j Vladni miličniki so zasekali eno miljo glo-skih glasov, kar postavlja^ boko vfzel V fašistično fronto pri Santa Ola- Michigan v vrsto dvom-, ^ ^ * ijivih držav. Hi, 24 milj od Toleda. ČETVORČKI V AFRIŠKI DIVJINI CAPE TOWN, Južna Afrika. —Iz mesta Ladysmith je prišlo poročilo, da je neka domačinka (zamorka) rodila v divjini v ta-mošnji bližini četvero otrok, ne da bi imela kako pomoč in pod milim nebom. Otročički, trije fantki in ena deklica, ki so vzlic temu ostali živi, se zdaj nahajajo v bolnišnici v Ladysmithu. tudi Frank Tomšič iz Elyja, Minn., ki je bil pri ožjih volitvah izvoljen z 88 glasovi. Sestra Matesha je bila soglasno izvoljena za njegovo namestnico. Za vrhovnega zdravnika je seji sklenil, da se bo vršila 18. oktobra v S. D. D. na Waterloo Rr. prireditev v korist kampanjskega fonda. Domov direktorij nam je dal v ta namen dvorano brezplačno na razpoalgo. Naša napredna kulturna društva se bo naprosilo za sodelovanje. Naše rojake že zdaj opozarjamo, da si ta dan rezervirajo za poset naše prireditve. Rojakinja umrla Po sedemmesečni bolezni je preminula Anna Gustinčič, rojena Se^lin in stara 55 let. Doma bila iz yasi Hotična na Pri- ^ ponovno izvo- zaklju- Vv v L ^dino Roo-% M f ^ ostalih kandi- % V®'' iSrt K h.,'' je t ^ zdaj ra-. S v' čital j® urednik: \iv, "Thomaso- Atw tal, kolikor vemo, Ak ni rekel, ele. ^ nian P"^ foročevalck'!, jem ? co v. nu -—J-, morskem, odkoder je prišla sem M sog asno .zvoljen dosedanji; ^5 leti. članica je bila po-Jdravmk dr. Arch. Takisto je gt. 47 S. 2. Z. Poleg ža- bll soglasno ponovno , ,„j„eega soproga Franka, zapu- uredmk "Nove Dobe' Anton J. ^ Mere Jennie, Mary in Terbovec. 1 Frances, in sinova Franka in Za predsednika n^i^ornega sestro Terezijo, poroč. odbora je bit izvoljen J. Kumše brata Franka in teto iz Loraina, nadaljni^nad^rniki Segulin v starem kra- ju. Pogreb ranjke se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 7520 Bancroft Ave. pod vodstvom pogrebnika L. L. Ferfolia. so pa Janko Rogelj, Vraničar iz Jolieta, Math Anzelc in Milavec, John Žigman pa za namestnika. Predsednik novega porotnega odbora je Anton Okolish iz Bar-bertona, kakor doslej, ostali porotniki so pa Schutte iz Colo-rada, Mikec iz Pennsylvanije, Podaljšanje razstave Vodstvo clevelandske Veliko- Mrs. Rdse Svetič iz Minnesote jezerske razstave naznanja, da in Orebek iz New Yorka, na mestnik pa je Vogrich iz Illi- se bo razstavo zaprlo dne 12. oktobra, da pa se jo bo bržkone noiaa. iZa pravnega svetovalca nadaljevalo prihodnje leto. Collinwoodska parada Sinoči se je vršila v Collin-woodu velika parada, katero je priredila Collinwood Better Business asociacija. V sprevodu je bilo opaziti razne naše uniformi rane ženske telovadne oddelke, "Lady Godivo" na belem konju, brhka dekleta na "premičnem vrtu" Slapnikove cvetličarne, več godb, veterane, skavte, Zve ličavno armado, vozove tvrdk Grdina in Sin., Krichman in Pe rusek, Mandel Hardware, Dre-nik's Erin Brew itd. Parada se je pomikala mimo tribune na trgu na križišču Waterloo rd. in E 156 St., ki je bil vzlic mrzlemu vetru in pretečemu vremenu na tlačen radovednega ljudstva. Obletnica V petek ob 9. uri zjutraj se bo bralo zadušnico v cerkvi sv. Vi da za pokojnim Matijo Hrastar jem ob priliki 11 obletnice nje gove smrti. Prijatelji in znanci so vabljeni, da se udeležijo. Seja Članstvu društva "Slovenski Dom" št. 6 SDZ, se naznanja, da se bo prihodnja seja vršila v petek 18. septembra ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Sejo obišče glavni tajnik Mr. John Gornik. Račune za elektriko V našem uradu lahko še jutri plačate račune za elektriko. Fish Fry Jutri zvečer se vrši "Fish Fry" in igrala bo izvrstna godba v S. D. Domu na Recher Ave. DETROIT. — Louis B. Ward, washingtonski predstavnik župnika Coughlina in njegove unije za socijalno pravičnost, je včeraj izgubil demokratsko primarno bitko za nominacijo za kandidata za zveznega senatorja, ki jo je odnesel kongresnik Prentiss M. Brown, toda le z majhno večino. Brown je "new-dealski" kandidat. Toda njegova zmaga ni posebno razveseljiva za Roo-seveltovo administracijo, kajti Ward je potegnil za seboj le nekaj tisoč manj demokratskih glasov kot Brown, ki jih je dobil nad 120 tisoč. Vprašanje zdaj je, kam bodo^šli ti glasovi (Wardo-vi) v novembru? Ali jih bo dobil demokrat Roosevelt ali republikanec Landon? Izid je vsekakor v dvomu. Izmed 18 Couglinovih kongresnih kandidatov jih je iz-vojevalo nominacijo samo šest. Na republikanski strani pa je bil temeljito poražen senator Couzens, ki je šel v primarno bitko samo z izjavo, da je za Rooseveltov "New deal". Njegov proti-newdealski tekmec Burcker je dobil okrog 130 tisoč več glasov kot on. Couzens je nato podal kratko izjavo, da ga veseli, da je bil po 20 letih javnega službovanja rešen nadalj-ne odgovornosti." Izid michiganskih primarnih volitev in enakih volitev v državi Massachusetts, kjer je Coughli-nov kandidat potegnil za seboj 37 tisoč demokratskih in samo 3 tisoč republikanskih glasov, je dal rooseveltovcem misliti. Zdaj ugibajo, ali niso morda podcenjevali moči Coughlina in njegove unije. Kakor kaže, bo Lem-ke v novembru odnesel več glasov Rooseveltu kot Landonu. Tolažba' za administracijo jd zmaga njenega governerskega kandidata v Michiganu Franka Murphyja, ki je z lahkoto porazil svojega proti-newdealskega tekmeca. S Couzensom, ki je neodvisen republikanec, pa je Roo-seveltova administracija mnogo izgubila, ker je podpiral in branil večino new-dealskih zakonov. Nadaljno poročilo o udejstvovanju nemških in italijanskih letalcev na rebelni strani. ZADNJE VESTI MADRID. — Caballerova vlada je danes izdala poziv za 10 tisoč iiadaljnib prostovoljcev za republikansko armado, da se bodo začeli takoj vežbati, dočim so bUi poslani vsi razpoložljivi vojaški in milični oddelki na bojišče pri Talavem, kjer je v teku silovita bitka, ki bo nemara odločila usodo Madrida. Mobilizacijo nadaljiuli 10 tisoč mož je omogočil, velili tovor orožja in mwiicije, ki je včeraj prispel iz neke tuje države. — Begunci, ki so pribežali iz rebelnega mesta Zaragoze, pripovedujejo, da so fašisti zadnje dni tekom hišnih preiskav postrelili tri tisoč pristašev ljudske vlade, moških In žensk. Prijete republikance so posta\ili v vrsto vzdolž nekega kanala, da so se njihova trupla z vračala v vodo. Nekega-mestnega svetnika in njegovo hčer so zvezali skupaj ter ju tako ustrelili. — V Madrid so prispeli nadaljni vojaški oddelki iz Valencije in Barcelone, Id so bili poslan! na talaversko bojišče. — Vladni voditelji so danes namignili, da utegnejo vsak čas odrediti, da se požene v zrak to-ledsko trdnjavo Alcazar, v kateri je okrog 150 upornikov z ženami in otroci (vseh skupaj je približno toliko). PREDSEDNIK PRIDE V PITTSBURGH WASHINGTON. — Včeraj je bilo določeno, da se bo predsednik^ Roosevelt prvega oktobra ustavil v Pittsburghu, Pa., kjer bo imel obširen kampanjski govor. Unijsko poslopje bombardirano Sinoči ob 11:15, dobro uro potem, ko sta bili zaključeni dve u-nijski seji, je eksplodirala v kurilnici v kleti Carpenters Hallu na Carnegie Ave., kjer se nahaja glavni stan Clevelandske delavske federacije in Tesarske u-nije, bomba, ki je napravila za okrog štiri tisoč dolarjev mate rijalne škode. Bomba je bila položena pod parni kotel, čijega o-pečno podstavo je popolnoma razkopala. Kdo je bombo tja po ložil in zakaj, zaenkrat še nihče ne ve. Pozdravlja Mr. Ciril Kumar pozdravlja vse rojake v Gowandi, N. Y., posebno delavce v Bine House ter družine Strnad in Miler. MADRID. — Uradno vladno poročilo pravi, da so vladne čete včeraj razklale fašistične vrste na bojišču pri Santa Olalli, 24 milj od Tolega, ter zasekale vanje eno miljo globoko vrzel. Za rebele, ki skušajo priti na pomoč obleganim upornikom v Toledu, je bil to hud udarec. Napad so izvršili delavski miličniki v plohi krogel iz rebelnih strojnik pušk, ki pa jih niso mogle zadržati. Vlada je začela opremljati svoje čete z zimskimi oblekami, kar pomeni, da pričakuje, da se bo civilna vojna zavlekla v zimo. NEW YORK. — International News Service je prejela včeraj nepotrjeno poročilo iz Španije, da je bil njen poročevalec H. R. Knickerbocker aretiran in vržen v ječo v Cacaresu, kjer se nahaja glavno letalsko oporišče španskih upornikov. Omenjena časopisna agentura pravi, da od Knickerbockerja že tri dni ni, dobila nobenega poročila. Uradniki agenture so se obrnili na državni department v Washingto-nu, naj skuša dognati, kje se njen poročevalec: nahaja in doso-(Dalje na 2. str.) Morilec še na prostem Clevelandski policiji se doslej ni še posrečilo iztakniti blaznega morilca, ki je v teku enega leta v Clevelandu umoril in razmesaril že šest žrtev. Včeraj so iztaknili nekega trempa, ki je dejal, da je pred okrog dvema tednoma pral srajco v potoku Kingsbury, pri čemer se mu je začel bližati za hrbtom neki neobrit moški srednje, čokate postate, izpitega obraza in srepih oči, ki je imel v roki velik nož. Tremp je čul šum njegovih korakov, se.ozrl, prestrašeno zazijal, nato jo pa ucvrl stran, kar so mu dale no- ge. Smrtna nesreča Včeraj popoldne ob treh se je smrtno ponesrečil rojak John Mislej, ki je delal pri državnih cestnih delih 3 milje od Chardo-na. Doma je bil iz vasi Dobro Polje pri Vipavi, po domače Janezov. V Ameriko je prišel pred 24 leti in sicer iz Brazilije, kamor se je bil najprej izselil. Star je bil 48 let in zapušča žalujočo soprogo Frances, sina Ludvika in Josepha ter hčeri Justino in Olgo. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ in ustanovitelj društva Antona Pa-dovanskega, št. 251 KSKJ. Danes popoldne bo truplo pripeljano nazaj v Chardon, kjer se bo vršil pogreb v soboto pod oskrbo firme A. Grdina in Sinovi. Družina stanuje na Rt. 83, tri milje od Chardona. Shod za Roosevelta Clevelandska delavska federacija je sinoči sklenila sklicati shod Delavske nestrankarske lige, ki se bo vršil jutri zvečer in na katerem se bo organizira- Vest iz stare domovine John Rotar, 876 East 200 St., je dobil iz Kala pri St. Petru na Krasu žalostno vest, da mu je umrla mati Ivana v starosti 58 let. V stari domovini zapušča soproga Ivana, sine Alberta in Milana hčeri Ivano in Olgo v Clevelandu pa sina Johna, v Argentini sina Antona v Jugoslaviji pa sina Jakoba. Oče umrl Dobili smo poročilo, da je danes zjutraj umrl v West Frank-fortu. 111., Andrew Lisac, oče Rudy Lischa, podpredsednika SSPZ. Rudy in teta Johanna Rončevič odpotujeta danes na pogreb. Pokojni je bil večletni aktivni delavec pri SSPZ in se ga bodo člani spominjali kot delegata predzadnje konvencije v Pittsburghu. Hladno vremf Včeraj je obiskal Cleveland močan deževni naliv, ki je imel za posledico, da je šla soparna vročina zadnjih dni v hipu "k zlodju," "ko je toplomer "padel" za celih 20 stopinj. Hrvatski program Nocoj med 6:15 iti 6:45 bodo lo kampanjo za ponovno izvoli- postaji WJAY igrali na hrvat- tev predsednika Roosevelta. Seja Društvo Svoboda, št. 748 SNPJ, ima sejo jutri zvečer v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd, Članstvo naj bo gotovo navzoče. skem programu Jorgovanovi tamburaši. Vodja programa je Marion Mihaljevich. Na obisku Pri Mr. in Mrs. Milavec na Nauman Ave. se nahaja na o-bisku Mr. Joe Lavšin iz Hamil-tona, Ont., Canada. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTO. A PDB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznašalcu v Clevelandu. za celo leto ..........$550 M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ■a 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$^^0 ■a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameilko in druge inozem.«':e države ■a 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26tli, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878^_ MALO PRIMERJANJA Sem pa tja se zgodi, da se oglasi kak citate 1 j ter protestira proti polemikam v slovenskem časopisju v Ameriki, pri čemer ima navadno v mislih samo nas, ne pa naših nasprotnikov, ki večino teh polemik sami izzovejo; tem protestom je navadno priložen nasvet, da bi si naše časopisje "vzelo za vzgled ameriške liste, v katerih ni nikdar nobenega kavsa-nja." Ko smo že omenili, veljajo te kritike predvsem našemu naprednemu časopisju, v clevelandskem slučaju torej nam, kajti to, kar počne naša klerikalna klika v svojem časopisju, je menda po nazira-nju teh "prijaznih kritikov" zgolj "prijateljsko opozarjanje," da ga lomimo, ker nočemo trobiti z njimi v isti rog. A pustimo to in posvetimo malo pozornosti nasvetu v zvezi z ameriškim časopisjem. In ker smo že v Clevelandu. vzemimo za primero tri glavne clevelandske dnevnike, namreč Plain Dealer, Press, in News. Vsi ti listi so privatna, torej kapitalistična podjetja, v čijih skupnem interesu je, da se čim dlje ohrani sedanji gospodarski in socialni sistem. Plain Dealer in News imata celo enega in istega gospodarja, dasi je prvi pobarvan z demokratsko, drugi pa z republikansko barvo. Vsi trije eksistirajo in prospevajo s pomočjo ogromnih oglasov industrijskih, trgovskih in denarnih firm. Spričo tega logično odpade vsako načelno pole-miziranje med njimi, bilo političnega, socialnega ali gospodarskega značaja. Čemu bi se tudi kavsali med seboj, če se vsi trije ogrevajo za isti hlev in istega pastirja? Tako neumni niso. V tem ozi-ru opazite edino to razliko, da se ogrevajo za različne kandidate, ki redno prihajajo iz demokratskih ali republikanskih vrst, vsled česar je tudi ta razlika navidezna, saj vemo, da so ti ljudje najprej demokrati ali republikanci in se\e potem "ljudski služabniki." Boja proti klerikalizmu v našem smislu to časopisje tudi ne pozna. Ne zdi se mu potreben. S cerkvenimi krogi želi živeti v prijateljstvu, ker to je dober business. Zato jim daje vsakovrstne koncesije, predvsem prostor za oglašanje njihovih aktivnosti. Enako se obnašajo napram Coughlinovemu in dr. Townsendo-vem gibanju. Business, pravijo med seboj, je business in dober business man bo gledal, da se nikomur resno ne zameri. ker se v vsem tem stiinjajo, se seveda nimajo za kaj spreti. Pri nas je drugače. Nas l.lerikalizem je takoj ob začetku hotel dn ektno zago-spodariti nad usodo ameriških Slovencev — nekaj, česar ameriški klerikali zem do pred kratkim niti poskušal ni doseči v Ameriki. To je rodilo odpor, čijega posledica so poleg številnih proti-klerikalnih organizacij tudi časopisi, ki nasprotujejo klerikalnim težnjem po absolutni kontroli. In posledica je seveda načelni boj, ki bo odpravljen šele tedaj, ko bomo vsi ameriški Slovenci enakega mišljenja, to je tedaj, ko bomo pokopani. Kar se tiče dopisnikov, pa tudi ameriško časopisje ne dfla nobene izjeme. "Kritiki," ki trdijo, da v ameriških listih ni nobenih polemik, s tem priznavajo, da teh listov ne poznajo, ne berejo. In še kako lepo krtačijo dojiisniki di'ug drugega! Zlasti se pri tem odlikujejo pristaši župnika Coughlina in dr. Townsenda, ki (Dalje v 6. koloni) ENAKOPRAVNOST UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. a=3= KRAT n • «1 • I I , ženskega odseka in uposliencih, Rezervira|+e SI soboto Ikakortudi naših mladih zadru-24 olc+obrai ' Z.-T. UMUUIU. 2a žejne bo poskrbljeno pr- Oktober je mesec,^ ko so vse yovrstno, in to odpravi skrb, da zadruge na preiskušnji! Imajo mogli jesti in piti v doma- svoje kampanje za nove odje- krožku. Moj frakelc bom malce, delničarje, itd. Da ni pustil, kajti nevarnosti presuhoparno pa priredijo tudi rad. Za dobre potice in domače zabave, plese in splošne- smo pa prepustili Vam ga veselja. dobroznanemu Ženskemu odseku Na ta dan bomo poskrbeli za' zadruge prosto večerjo v Slovenskem obilo rezerviranje in na- Domu na Holmes vsem ki se. j^jonjenost, ter prijaznost vabi udeleže tega domačega zabav- gg Vam najtopleje vnaprej nega večera pod avspicijo ui-, zahvaljuje. di-, rektorija in Ženskega odseka. > Poskrbljeno bo tudi za dobro godbo—Krištofova priljubljena domača godba—s tremi darili: za navzoče—in drugo, kar bomo navedeli kasneje v oglasu ali dopisih. Jo&eph A. SiskoV'ichj tajnik Pevski zbor "Cvet" Pevci in pevke zbora "Cvet" so se zavzeli, da otvorijo jesensko ste prijatelj zadružniške sko sezono s prireditvijo v Slov. ideje in Slovenske Zadruge, pri- Del. Dvorani na Prince Ave. in družite se ostalim na ta dan, to s takozvano "Confetti" ples-katerega si rezervirajte v na- no veselico v soboto dne 19. sep-prej. Vstopnice se dobijo v tembra ob 7. uri zvečer. vseh treh trgovinah, pri posa-. Kdor se je že kdaj udeležil meznih direktorjih, članicah kake slične prireditve, ve koliko zabave in smeha je s tem in se bo gotovo udeležil. Kdor pa ne ve, kaj pomeni "Confetti", naj nas pa poseti in vas zagotavljam, da bo dobro vedel, kaj je, predno odide. Da bo pa še več veselja in zabave, se pa vrši ob 10. uri "Balloon Dance", to bo tudi nekaj novega, kar še ni bilo v tej dvorani. Nikar ne zamudite tega zabavnega večera, ker ne bo ničesar manjkalo, kar je za veselje. Vršila se bo tudi "šaljiva pošta" in bo pismonoša ves večer na delu. Za okrepčila bodo skrbeli natakarji in kuharice, za godbo dobro poznani Tony Trin-ko, vse drugo pa preskrbi pripravljalni odbor, ki pravi, da tudi brez petja ne bo, toraj le pridite! Uljudno vabim vše pevce in pevke ter prijatelje slovenske pesmi širom Clevelanda in bližnjih naselbin, da nas poseti jo. Na veliko udeležbo za pevski zbor "Cvet" vas vabi Anna Traven. Madridske čete izvojevale važno zmago (Dalje iz 1. str.) že njegovo izpustitev, ako je zaprt. (Knickerbocker je znan ameriški vojni poročevalec, ki se je mudil tekom Mussolinijeve afriške avanture tudi v Abesiniji. Njegova prva poročila iz Španije, kjer se je nahajal na rebelni strani, so bila zelo fašistično pobarvana, menda zato, da se je izognil persekutiranju od strani rebelne komande. Njegovo zadnje poročilo, ki je prispelo iz Seville, pa je bilo dokaj zgovorno z ozirom na aktivnosti nemških in italijanskih letalcev na rebelni štrani, kar ga je morda spravilo v navzkrižje z rebel no komando. V tem poročilu pravi Knickerbocker, da ie sam videl na rebelnem letališču v Cacaresu deset velikih nemških bombnih letal tipa Junker in večje število italijanskih letal tipa Savoia Marchetti. Tudi je poročal, da je videl v Cacaresu 17 italijanskih letalskih častnikov, med njimi e-nega polkovnika, enega podpol- tej črti je zbranih okrog 40 tisoč vladnih miličnikov, ki so te dni dobili nove puške in muni-cijo, ki je baje čehoslovaškega izvora. TOLEDO. — V torek je bilo skoro popolnoma ustavljeno bombardiranje historične srednjeveške mavrske trdnjave Alcazar ja, ki je v rokah fašističnih upornikov in ki so jo vladne čete doslej že tedne neprestano obstreljevale. Opazovalci ugib-Ijejo, ali je bilo bombardiranje jal, nedovoljena, ker je tudi kazniva. Sodba navaja dalje vse olajševalne okolnosti, ki so bile vpoštevane pri določitvi kazni. Med drugim je g. predsednik naglašal, da je nastala ogromna škoda, toda obtoženec ni imel od poslov kake večje koristi, marveč drugi namesto njega. Branilec dr. Vrtačnik je v imenu svojega klijenta priglasil revizijo v pogledu prvega dela sodbe zaradi zločina prevare in morda ustavljeno zato, da se o-1 hkratu priziv zaradi previsoke mogoči ženam in otrokom oblega ncev odhod iz trdnjave, ali če nameravajo lojalisti uprizoriti direkten naskok na trdnjavo, to- kazni. Prosil je hkratu za odložitev kazni in da obtoženca pusti na svobodo. Državni tožilec se je temu proti vil, ker da Preplonkan drobiž Gospod zdravnik, grozno sem obupana. Kadarkoli se pogledam v ogledalo, opažam, da sem starejša. Kaj mi svetujete v-činkovitega zoper to?" "6dinci to, da še v zrcalu več ne ogledujete!" Profesor učencu: "No, povej, zakaj je morje tako globoko?" Učenec (po kratkem premišljevanju) ; "Ker je toliko vode, pa je zemljo čisto skup stisnilo!" Odvetnik, ki zastopa moža v pravdi za ločitev zakona: "Predlagam, da sodišče prisodi možu avtomobil, ženi pa pa otroke!" Odvetnik, ki zastopa ženo; "Jaz pa sem nasprotno od žene pooblaščen predlagati, da se prisodijo otroci možu, ženi pa — avtomobil." Sodnik (priči) : "Najprej ste trdili, da dobro poznate Petra Mlinariča, sedaj pa zanikate, da bi ga, bili sploh kdaj videli. Kako je to mogoče?" "Je mogoče, ker sem se poročil z njegovo vdovo!" Žena: "Seveda, ti sedaj obžaluješ, da si me vzel. No, za kom pa je kdo pred poroko letal? Jaz za teboj, ali ti za menoj?' l!®bž: "Pojdi, pojdi! še nikoli ni past letela za mišjo!" da vladni poveljniki molče o svo- je odlog kazni po zakonu nedo- jih namerah. Čilski poslanik Mordada, ki si prizadeva, da bi se spravilo otroke in ženske iz oblegane trdnjave, pravi da bo nadaljeval s tem prizadevanjem čeprav so ga rebelni poveljniki Alcažarja osorno zavrnili, naj se o tem pogaja "z vlado v Burgo-su" (v Burgosu je fašistična vrhovna komanda). Izgleda, da so vladni poveljniki popolnoma pripravljeni, dovoliti odhod žensk kovnika, pet stotnikov in devet i" otrok iz Alcažarja, da pa te- 'ga ne dovolijo poveljniki obleganih upornikov. poročnikov, ki da so nastanjeni v cacareškem hotelu Kristina. Vsi italijanski častniki, ki jih je videl, so nosili uniformo španske tujske legije. Med njimi je naletel tudi na letalskega častnika 3 katerim sta se lani seznanila v rimskem pristanišču Ostia in ki mu je zdaj povedal, da je bil med letalci, ki so bombardirali abesinske mesto Dessye ob času, ko se je Knickerbocker nahajal tam kot poročevalec za 1. N. S. Inozemskim časnikarjem, pravi Knickerbocker v tem poročilu, je bilo odločno namignjeno, naj se nikar ne poskušajo nastaniti v o-menjenem hotelu, ako nočejo za-gaziti v sitnosti. Nemška in italijanska letala, ki jih je videl v Cacaresu, so bila sveže prebarvana z zeleno barvo. Sevillske u-lice, pravi Knickerbocker, so polne italijanskih in nemških letalcev. Nemški letalci so pokriti s airokokrajnimi aombreri, ki sli-čijo pokrivalom, kakršna so rabile nemške kolonijalne čete v bivših nertiških kolonijah v Afriki.) Iz stare domovine Sodba zaradi hranilnih knjižic Ljubljana, 14. avg. — Predsednik malega senata g. Ivan Brelih je danes opoldne v dvorani št. 79 objavil sodbo v procesu proti Josipu Grašku. Josip Grašek, ki je drugače sodbo mirno poslušal, je bil obsojen zaradi zločina prevare o-brtoma v 203 slučajih po navedbah obtožnice, dalje zaradi prestopka odevuštva v slučaju Ivana Hoje in zaradi zločina ponarejanja domačih listin na skupno kazen 3 leta in pol robi-je, dalje v denarno kazen 300 Din odnosno 5 dni nadaljncg:^ zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 21. novembra 1935. naprej. Zasebnim udeležencem priznava sodba le zneske, za katere so bil' pusten. Drž. tožilec sam pa je priglasil priziv zaradi prenizke kazni. Obtoženec je nato izjavil, da nastopa kazen. Končno besedo bo izreklo kasacijsko sodišče v Zagrebu, stol sedmorice. Avtomobilska nezgoda na Viču Dne 7. avg. proti večeru je peljal banovinski avtomobil, u-radno komisijo iz Dobrove, kjer je imela opravek o neki elektri-fikacijski zadevi, nazaj v Ljubljano. V avtomobilu so bili banovinski tehnični inšpektor ing. Rueh Franc, tehnični svetnik ing. Černivec Josip, tehnik Ku-glič Prane, tajnik dr. Kovačič Josip in šofer Marchisetti Vinko. Šofiral je pri povratku dr. Kovačič. Vozil je pravilno po desni strani ceste in s hitrostjo največ 15 km, torej počasi in previdno. Nekako 8 minut pred 18. je prispel avtomobil do tramvajskega ižogibališ^a na Viču. Hotec prehiteti tramvajski voz, ki je vozil pravkar proti mestu, je zavil na levi tramvajski tir. Ker' pa je prihaja! iz nasprotne smeri tudi tramvajski voz, ji^ moral zaviti popolnoma na levo stran ceste, hotec pr eiti potem zopet na desno. Nenadoma se pojavi s stransko ulice serh kolesar, ki se mu je mogel avtomobil izogniti samo z ostrim zavojem v desno. Pri tem je počila pnevmatika na zadnjem kolesu, kar je spravilo voz IZ dane mu smeri in ga o-: na Jčsenicah tudi nad 200 brez- SAN JEAN DE LUZ, Francija. - Španski r;>beli so popolnoma odrezali Bilbao, Šantander resnično oškodovani. Glede viš-j brnilo proti železnemu drogu poselnih iz vseh kotov Sloveni-jih odškodninskih zahtevkov pa : cestne železnice kraj tratoarja.'je, ki čakajo tu, da bi dobili zase zavračajo na civilnopravdno | Drogu se vozač ni mogel popol-j alužka. Jasno je, da je vsaka pot. Prav tako oni, ki se nitu j »oma ogniti; zadel je z levim zaposlitev tujca le na škodo do-prijavili kazenskemu postopii* ^ zadnjim koncem ob drog, kar je'mačinov in na škodo jeseniške nju. V smislu p. 280 k. p. pa je i vrglo voz v levo smer in proti' občine. Tudi pr i Slogradu, kjer in druga obrežna mesta ob Bis-1 bil zaradi pomanjkanja dokazov | hiši Marije Marn, Tržaška c. 7.'je sedaj štrajk, je naval za za-kajskem zalivu cd sveta, na su-! obtoženec opr-oščen od obtožbf | Obenem je ostri r ob betonira- poslitev velik. Štrajk je nastal hem z armado, na morju pa z [zaradi prestopka oderuštva v | nep drogovega podstavka vre- zaradi zahtev delaviijlva po ne-bojnimi ladjami in minami. Poročila iz omenjenih mest pravijo, da so lojalisti povsod pognali iz javnih uradov anarhiste. I^ova vladna bojna črta se vleče od 0- ria, 10 milj zapadno od San Se- .... . . ■ i bastiana, do Reeila, ki se nahaja|da je špekulacija na inflacijo, M, "il zadel v steber hišnih vrat, še, Ijana na Veliki jezer 10 milj od tam proti jugu. Na katero se je obtoženec izgovar-1 metrov dalje in prispel do ski razstavi. slučajih Stiinka Zdešai ja in Či" zal pnevinatiko levega zadnjega' kem podatku, ki ga zahteva z rila Jerale, kolesa, tako da je tudi ta phev- utemeljitvijo, da so Jesenice ze- Piedsednik je nato v glavnih matrka počila. Vozač je vozilo lo drage. in bistvenih obrisih utemeljeval' sicer takoj uf tavil, vendar je, _____ sodbo, kar je trajalo dobre pol imel voz še tolikp žive sile ve-'..........-i • • k ure. Med drugim je poudarjat}'^'' .1® zapeljal potem, ko je VitSi^ite se v gostilni Ljub- 17. septembra, Karel Havliček Borovsky Havličkov vpliv je nepregleden in 5®^ yledeii. V])lival je s svojimi idejaKi'i s politiriio zasnovo, ,s svojim narodnostnih in kulturnili iiacVl. ■. tudi kot značaj, mož premaga trdne poštenosti. Največji češki času'" . imel velik vpliv kot stilist. Kjoii'"^' za razliko od pisateljev romantixm^i ^ jedrnat, izredno jasen, vwhio točen. ^ danes ima češki jMiblicist v njem , Voltaira, ki s>a vzornika. Po vzoru dveh žensk, ki sta stali pred trgovino in se razgovarjali. Ženski sta se preplašeni in v zmedenosti razbežali, a prišli obe pred voz. Eno od teh, Ivano Žalar je desni blatnik odbil, tako da je padla pred hišo na tla, kjer se je vjela na roko, drugo, Terezijo Smole pa je voz izpod-bil tako, da je padla pod njega in si poškodovala levi uhelj. Voz je takrat že stal in ni šel čez njo. Poklican je bil takoj reševalni voz, ki je obe ponesrečen-ki, eno proti njeni volji, odpeljal v bolnišnico. Obe imata po uradni izjavi bolnišnice samo lahke poškodbe. Ena je bila še isti dan odpuščena domov, druga se še zdravi v bolnišnici. Stavka na Jesenicah Jesenice, 11. avgusta. — V pondeljek opoldne so prenehali z delom stavbiriski delavci gradbenega podjetja Slograd, ki dela režijska dela pri Kranjski industrijski družbi. Le nekaj delavcev je zapustilo prostor, drugi pa so mirno polegli po terenu. Ko je nastal hlad, so proti večeru odšli tudi ti in ostale so le straže. Značilen je bil pogled na mirno delavstvo, ki je poležavalo na objektih. Skozi ograjo pa je gledalo veliko število onih, ki iščejo dela kjerkoli. l^a Jesenicah je namreč že običajno, da čakajo stotine delavcev na službo. Stalno pa je lavliček ])revajal, zlasti ])a pod vodilnega publicista mladoneinskoji'i ? Bornea je ITavličkoA' sloj? _ nja menten, poln dovtipov stičen. in kfij K arel 1 lavliček-Borovskv je zo sem svojim delom predmet .smotrnfr® 1-,; )avi v poselti" \- učavanja. Z njim se tudi T. (r. Masaryk, ki kritizira socialne osnove njegovega lil)eralii''®'^^ ga če pa priznava v njem pognoii'^'^' nika za resnico in napredek. L kiiJiS (If- sta se ])0svečala in Km. Chahqmy. lavličku Z(l y Tol) IliEp' ^L( I iisiiti foza flera •ferv M' "■'j iz ^ob Za D, T( la H Hat, Tudi na slovanski jug .le vše ' sčKi' 0! v])liv. Že v šestdesetih letih .i*-' slovenska študija, ki jo je spi^^l jgr duhovnik B. Rajič. Kult HavHekoyer^.^,j, ua in dela je obnavljal pri stoletja ])okret okoli Svobodne ®^jii' ložbi Slov. sekcije. Svobodne ici ^ i .nfj (iellnerjevimi ; I. 1907 "Krst sv. Iv. Laha in z Vladimira" v Dr. Lj. Pivko je prevel in 1. ?, j{i borskem Sokolu izdal prevod Mavlička Borovskega, T:iislavnej^Cr' pr naj.slavnc, ga časnikarja," prirejen po boru. Xe pozabimo tudi. da je kupno pisal o .Jugoslovanih medtem ko nasproti Rusiji ni pH'^ je nejevolje. Pri tem je Ijil doslei ^ nemu duhu: ljubil je narode, ki " jjjpi za svobodo; tiranijo, nažadnjii^^^ in duhovno mračnjaštvo pa j*? 1'^ daj, če je nosilo slovansko inie. lavliček je bil, kakor V' 'i,| vtii-i"' if oi k ^ t Hid (I, kakor \'s"k iij; : aolM jo govemu delu vidni ).)ečat. Prosing | človek svojega časa; do vinskega vidika, v težki, avstrijskega al)solutizma, gov narod trudoma vrača v v 'i S iiornialjjj^.ito' (slehern narod ima enako pi-avK-'"^ .^,|ucK % ne zavesti) je bil K. I lavliček reii pojav, čeprav nikakor ne v ^ šne revolucionarne akcije. \ ski dobi na določeni stopnji dru^''^ voja, je bil narodu potreben m L];,f' drugačen, kakor je i)il. Zakaj izjema: \'odnik m prerok. • . v Njegova velika prednost Ji' ^ j, vezal češtvo s človeštvom: •eiU". "cii 'T!if 'lj & je človet". Tako je postavil v ški narodnosti (svoboda) in aini, etični) problem in ja oba tokova stremita k isteirin . gov nauk je v marsičem še njegovo jedro živi v današnji demokraciji.—"Jutro.' k:" ^*2 L BORBA Z MORSKO \' IVaucoskem morskem les Pinsu se je primeril !i kopanju nenavaden incident šasljo. Neki trinajstletni an imenom (iuv Philipps je |ireeej daleč na odprto nioi.l' zgrabil polip, ki ga je z vso pod vodo. Deček je začel klicali na go\'e klice je slišal na liregn sill' 1 I'f', ,'i / iVi" \.f I'"' U' <(■ f ,.i '" lr I«"") I,"/ koni \vv polipom so Jo \' \ i':iliiH Ih)|-I);i. |\)li|) iii lioli'l 1"\? '/.rt\-c, dokler iiiu iii Dudh'V 1"'*''^jiiili!'''^^ Icl.i plaviiii.jii Jean Dudley, ki \'mI()\ (' poleiii, ko se jo ua 1^"'' i" /.il /. iiožeiii. Med ueiteijein |'l: katerimi .je pošast o\ ila uet'i"'"' Iiil, ko "a ie Dudlev nrinesd i'"' ........Moi-i'l' i/<'rpaii, da se je oiies\'estil. •" .jjiti dat i okrepeila in xa takoj iiišuieo, kjer lio po sodlii /.dra^'"' (Dalje iz 1. kolone) vsakogar, ki se ne sti'inja 2 stavno nažeiiejo % iniicfin. - • vražnikom ljudstva in podobi"'^ % butcem, te: jf plimenti." v ,io rti O tej stvari bi se dalo se , široko razpravi jati. toda ' f •ij^ I razpravljati, ^ zadostuje gornje, obenem namigom vsem nažim kritik\'j^ . najprej dobro poučijo o in vzrokih za te razlike in š''l^ primerjajo. / JI j-lfpWbra, 103'6. ENAKOPRAVNOST StUAN 3. ana Kid "Trpljenje mnogih mesecev in' joč od strahu in groze: "O bog, do utriplje, Čutiš se še preveč smeli na noben način dovoliti, je de- feth'T " tem,' ' ^ in mu prožil ro- "gre; #minji am se vaše kra- ^Sorelem licu Greenwicha ^ sramežljiva rdečica To n je bil malce, k v n iz Berkele- J® tudi uivnerz. Pri- je Sutherland, j). "^tterland!'' te-lt !„f oklenili in ga vle- i ?%e'i' dali I ^ čaja skodelic ^ in Davyja se ni ii"" To i"' ^1'ičela sta kvar-bila vsakdanja s w ^^ontana Kid df ta Mboatooi v kočo. '""teloi" ^^tro kaj tople-*Mi| jj, dejal Kid in mu 1 aeperila iz svoje i" P'^'i me- ^ spati!" ^ i'''iečkoi°'^-^'^' d^' nisi napa-kK f oblafif policist, ki "A Siv -^^dove nogavice. ' ua t-p »v^^v, 10 Pa menim, '"'aii rs'^ te moram odve potrdi J ° hitro!" Monta-I Je smehljal — toda ^^f&žel nekaj po-yisino prišli od k rekj ° '^inem, bom kre-k &« !)^vzdol in kakor boš spremljal!" ^^«a, če kaj vem!" fa ti bom poka- ' »Voi ^ si sama iletiii tem oto- Škota. "Za-Si I naselila?! Na, PipO' tova-%en tobak. Vži- Il^'Pitst ^ ga imaš. ^ ne boš več po- p ^inooka opazili, I pričela vsa bela n !<' ^ po leki na- pora drčati po 4 ^ navzHnI «n Hmn na im nnrašf Montana Kid pa se je le trdo in ostro zasmejal in se obrnil na peti. Tedaj se je vrgel Davy nad drva in jih kot obseden pričel metati z brežine. "Pomagaj mi, Donald! ' je za-klical. "Ali mi ne boš pomagal? Toliko časa sva se mučila! In vožnja v domovino!" Donald ga je zgrabil za ramo, tresel ga je, pa se ni hotel odtrgati od drv. "Ali nisi slišal? Milijon ton — in otoka ne bo več!" "Sedaj pa nehaj, človek!'' je dejal Donald. "Saj si vendar nor! Prav zares nur!" Davy pa je metal drva. Donald je bredel nazaj h koči, si o-pasal svoj in Davyjev pas za denar in odšel na rtič, kjer je mogočen borovec prerastel vsa drevesa na otoku. Mož pred kočo je slišal udarec njegove sekire in se je smehljal. Grenwich se je vrnil z drugega konca otoka in jim pojasnil, da so zajeti. Bilo je nemogoče, dospeti na drugi breg preko stranskega rokava. Slepi mož iz Minooke je pričel peti in drugi so povzeli: Povejte, je li torej resi Jeli jasno vam? Ne verujete vsi? On laže? Povejte, je li torej res? "To je grešno!" je vzdihnil Davy, ko jih je videl, kako so plesali v svetlobi poševnih sončnih žarkov. "In ves moj dobri les bo uničen!'' Je li torej res? je odmevalo in bilo je kakor posmeh njegovi tožbi. Hrup na reki je polagoma ponehal in nastala je tesna tišina. Led se je odtrgal od brega in se dvignil nad vodo. Naglo in brez hrupa se je dvignil dvajset čevljev visoko in mogočne ledene plošče so se zaletavale v breg. Sopdnji, nižji del otoka vožnja v domovino!" je stokal Davy, ko sta ga Kid in policist vlekla s skladovnice drv. "Čakaj no,, saj boš imel dovolj prilike za povratek!" je brundal policist, mu prislonil prav pošteno zaušnico ter ga zalučal kar preko glave na varen prostor. Donald, ki je čepel v vršičku borovca, je videl, kako je ledena plošča pobrala drva, ki so splavala po reki navzdol. Tedaj pa se je ves ta ledeni tok malce umiril, kakor da se je že zadovoljil z nesrečo, ki jo je dose-dzj povzročil. Tok se je hitro znižal v prvotno lego in hitrost ledu je pojenjala. Hrup je ponehal in slišali so Donalda, ki jim je klical, da naj se ozro v smeri toka. Kakor Je Kid pro-rokoval, tako se je zgodilo. Led med otoki se je pričel pomikati, in stvoril je mogočen jez, ki jej segal od brega do brega. Pri- tok 86 je ustavil in voda, ki ni | moremo komaj še mogla odtekati, je pričela nara- govoriti o bolezni. Smatrajo jo prihaja!" Do kolen so stali možje v ledeni vodi. Potem so se prijeli možje iz Minooka, Montana Kid in policist za roke in so zapeli tisto strašno bojno pesem republike. Glasovi pa so utonili v strahovitem trušču, ki se jim je bližal. In tako je bilo Donaldu dano, da je videl tisto, kar ne more doživeti noben človek, ne da bi poginil. Mogočen jez ledu se je zagnal preko otoka in je pobral s seboj drevesa, pse in može. Kakor da bi narava zadobi-la drug obraz. Vse to je videl za hip iz svojega visokega sedeža. Potem pa se je drevo zamajalo in tudi on je zginil v ledenem vrtincu. Zakaj ne spimo? Nespečnost je danes tako raz- ščati. Vedno bolj se je dvigala. Možje so že do kolen stali v vodi in so plavali k ruševinam koče. Tedaj pa se je v6da nenadoma umirila in ni ne naraščala ne padala. Montana Kid je majal z glavo: "Zgoraj se je led zasidral in ne bo ga navzdol." bolj za časovni pojav, ki je že naravnost epidemičen. Seveda se da v večini primerov lahko ozdraviti, če le ugotovimo njene vzroke. Kajti skoraj vedno je nespečnost le posledica kakšnega drugega obolenja. Nespečnost ima svoje vzrolce I v celi vrsti telesnih in tudi du- budnega. V zelo mnogih primerih je ta prevelika budnost, zavoljo katere nam je zaspati nemogoče, posledica slabo delujočega prebavnega aparata. Želodčni in črevesni soki ne delujejo dobro, jedi ostanejo neprebavljene, zato se zviša krvni tlak, če-sto pa želodec pritiska na srce. Včasi se bolniku le posreči, da zaspi, pa se nenadoma zbudi po nekoliko urah težkih sanj, je ves prepoten in se počuti zelo slabo. V teh primerih uspavila nič ne zaležejo, zdravnik mora paziti le na to, da spravi pacientu prebavila v red. Ce gre za lahke motnje, tedaj zadostuje običajno posebna dieta. Bili pa so tudi že primeri, da je odstranitev slepiča na prešentljiv način odpravila nespečnost za vedno. Težje je obravnavati živčno nespečnost. Treba je dolgega opazovanja, preden moreš za trdno ugotoviti, da je bolnik res živčno bolan, kajti pogoštoma je nespečnost le posledica nepravilnega načina življenja. Pogoštoma se namreč kaže, da ljudje, ki so prisiljeni ali navajeni opravljati naporno duševno delo, preden ležejo spat, ne morejo zaspati, čeprav se čutijo zelo trudne. To je znano stanje preutrujenosti, ki je še po- ''Seclaj pai sanio, kateri jez se j sedmih olx)lenj. Zato so rjeni net)ri-i(!itno. (5utiš se i/se iprvi i-azletel! ' je docial kaj rsiznoličru. .^bitega, oči k()niaj ise clržiš da bi se na te strupe tako privadili, da bi br-ez njih na videz ne vztrajali več. Pogoštoma se namreč dogodi, da nervozni ne-spečneži, če ne vzamejo uspavila, v resnici ne zaspe, ker se samo boje, da ne bodo zaspali. Iz nedolžnega postane hudo zlo. Preden vzamemo kakšno u-spavilo je vsekako potrebno, da nas zdravnik natančno preišče. Kajti uspavilo lahko odstraiii simptome bolezni, ne pa njene vzroke, prečesti pa so vzroki nespečnosti popolnoma drugi, nego misli bolnik sam. Prav pogosto jih odpraviš samo s pra vilno prehrano z redno prebavo, z zmernostjo, kar se tiče nikotina in alkohola, s počitkom zvečer, preden ležeš spat, končno pa so tudi primeri, v katerih pomaga edino psihoanaliza. So namreč tudi ljudje, ki ne morejo zaspati iz kakršnihkoli strahov, boje se, da bodo v spanju umrli ali da jih bo kdo napadel, boje se, da se bo streha nad njimi ponoči vnela ali da se bo zgodila katerakoli druga nesreča. V takšnih primerih u-spavila zlo samo zakrijejo, pa ga ne odstranijo. \ Dr. L. P. z MELONO ZASTRUPLJENI V Gyongyosu na Madžarskem se je sedem družinskih članov nekega čevljarja zastrupilo z uživanjem melone. Oče je na posledicah zastrupi jenja tudi unirl. Oblasti so uvedle preiskavo, ki je dognala, da je bila použita melona zastrupljena z otrovom neke živali, ki je poginila zaradi kužne bolezni. j ) turij tem bese- 'gfo ^ Škota sta pre-^ ""ozjg J jima sledila. | je bil že pod vodo. Potem je P Minooka onazili. luričela vsa bela masa brez na- reki navzdol. navzdol, so I Hrup pa je naraščal s hitrostjo • j ledu in kmalu se je ves otok tre- ^prašal Suther- j sel od silovitih sunkov plavajočega ledu. Pod silnim pritiskom so se mogočne, več sto ton težke ledene ploščje metale v zrak kakor grahova zrna. Silna bu-ka ledu pa je naraščala in možje so si morali kričati v ušesa, če so se hoteli razumeti. Vča- ^ i Je 7'. r \ /orii i ' J® hladno "-^h, doži ^ogleit^ ? peklenskega »lai ^ ovinek: ^ In milijon Szgoraj se bo zgor- j sih so slišali hrup tudi s stran-y spodnji pa oh-loko je napra w"'- "to- 1»^ ' ■ JG zaničljivtt ^'V. drva?'. • L • JG vprašal % ^ , % napravil into « Divy j.. (f.lL'^c "• V " •' " toma je rezala brežino in dreve ^ !'*š\To "Mesecev sva j sa kakor ogromen nož. Z enim " ' Se k iij ~ skega toka. Otok se je zamajal, ko je butnila ogromna ledena plošča v sprednji del otoka. Izruvala je ducat borov s koreninami vred. Potem se je zasukala tako, da je bilo na površju njeno blatno dno in je splavala naravnost h koči. Spo- bo prvi razleteli" je dodal Su-1 simptomi therland. i nespečnost sama ima razne o- j a kakor hitro ležeš v po- "Sevecla!" je piotrdil Kid. "Oejldike. NfeksUben težko ziaspijo,, te spanec mine, glai/a dte- !;re izgcwnaji jez fH-vi Ic liuciiču, sipijo ixi pcdbeon cio jutra. I)ri%ri| jkajcor i, vrcxBici, ,)& si oci mi-smo hyrulbljeni. Teniu ise ne | raLznieronia hitr()::a8i)e, a se cez | do mhiute bolj buden. Tu in()re ničeisar zojperstai/iti." ; neltolilto ur vzbude z rnoro in do; g,, ,,enavadni primer, da , , iutra potem ne zatisneio oci. i , . , ■ Mozje iz Minooka so se obr- ^ ^ \ .. utrujenost preganja spanec, nih vstran, ne (ia t,i kaj rekU.! nespe<%"osti. gp^nje, ki rioče priti, pa poclvo- Kmalu pa so zopet pričeli peti i ! ^ juje in potrojuje utrujenost. To veselo studentovsko pesem. | J " E , . o namis je- večinomna tipičen znak ne- Strnili so se okoli Kida in po-' nespecnos^ i, jer ju je zju- ^^.g^gtgnije, ki je spet skoraj ved- licista in ta dva sta se hitro i iJo> niso za i^ni i o ^o posledica nepravilnega in ne- znašla v ritmu vesele popevke, i ^ resnici pa so spa i vec ur^ življenja. Niti telo niti "Ah, Donald, ali mi nočeš po.l%'T° ne smeta biti pred spanjem magati?" je zaplakal Dav^ ob | _ i preutrujena. ^ , vznožju drevesa, na katerega je I Večina ljudi trpi za tem, da' Ali nam v takšnih primerih splezal njegov kamerad. "Ah,' težko zaspi. To so potem na j-j uspavila in blažila kaj pomaga-Donald. Donald, ali mi nočeš i hujše nočne ure in nobeden iz-1 jo? Do neke mere že. To pa pomagati ?" Plakal je in roke so ! med lepih pripomočkov, ki smo i zavisi popolnoma od izbire pri-mu krvavele, ko je poskušal' jih podedovali od staršev ali pomočkov in od njih sestave, splezati na drevo. Donald pa I pestunj noče pomagati, štel si, Mnoga uspavila so za telo, če je nepremično strmel na reko in I že od 10,000, a še bolj bdiš, sr-1 jih prepogosto zauživamo, na-zdajci je zadonel glas, trepeta-i ce bije čedalje bolj živo, žila hu-j ravnost strup. Bolnikom bi ne I V V Isce se žensko srednje starosti za hiš opravilo. Mora ljubiti otroke. KEnmore 1324 J. ^0 Se biti res! i samim koncem se je dotaknila kii'^ Šalilzgoditi!' koče, pa se je že sesulo tramov- reci, da jo j je kakor žigice in poslopje se je, ' zrušilo kakor mala igračka. ; #9 največ za vase hranilne knjižice POSOJILNIC ,..,^^JNVESTIRAJTE JIH V P(3HIŠTV0 "''•klU cciiali, po katerih vam nudimo pohištvu, lio-dobili najboljše ccnc za knjižico 'NTENNATIONArALI CUSTODIAN POSOJILNIC IZMENJAJTE VASE HRANILNE KNJIŽICE v. peči, radio, pralne stroje ali ledenice 'ZM|;.\,|,\.I1K VASE $aO »EI.NICE North american banke nOLAK ZA UOI.AK. &PEM UVSWtiUrlooU. Petek in Soboto NAJNIŽJE CENE JAMČENE RAZPRODAJA NA MILU 1 + r 9"^ Palmolive milo__________________________10 ia 44c R J U lI E Znani Lux milo _____________10 ža 48c ^ gt Lifebuoy zdravilno milo . ... ___________10 za 48c Popularni Bocabelli milo _____________ _$1.09 Sredni Ivory milo _______________10 ža 47c CxUn. 72xi>9 in 81.\99 inč stan- r-AMAV *1 ' m AX,-dard kvalitetne I'equot rjulic. LAIVlAY milo -------------10 Za 4«5C Samo G na^osebo.^81xl08 Pequot WOODBURY milp _____________12 Za 82c Prvo nadstropje in podružnice Veliki IVORY ]\4lLO -10 Za 87c igsmo dva naročila na osebo.) Bailey's prvo nadstropje in podružnice. Petek in sobota AK. tilt/f uil Petek in sobota Petek in sobota "Mile-End" iiiti 39 inč širok ABC House Mva za šivanje Percales L. 49c II S-Jc 14c ja,d Drip ali Pcrctolator narezan zna- ** * v na Maxwell House kava, v pirh- jarrtov na špuli. V Ibs. na '""'vi. Samo dva izročila vzorcev. Se lepo pere in obdrži uKcIio na osebo. mehkobo. Sedmo nadstropje "in oodružnlce ^'^o nadstropje in podružnice Drugo nadstropje in podružnice Petek in sobota Veliki pHhcanki pri hiš^enil Klagu Žfeiiske 59c roka- AMOSKEAG Pamela flanel 9c j ar d vir«a ii Klo . . ne, rujave, modre ali sive. Me- 25c Fruit of the Loom kohtenina 18c jard re G do R!6 igamo 10 jardov na osebp) Prvo nadstropje in podružnice Bailty's drugo nadstropje In podružnice VPRAŠAJTE ZA MERCHANTS ZNAMKE POSEBNOST KOkdšjA VfcCERtil v soboto zvečer 19. šepitembra, 1936 se bo v t E b'Š CAFE 601)9 St. Clair Ave. serviralo fino kokošjo večerjo po posebni ceni 25c krožnik. Godba Frank Hegler Priporočamo se za obilen obisk. ANEKDOTA Madame Julietta Adamova se je udeležila pri i;ekem obisku Budimpeštške predstave v ondot nem Ljudskem gledališču, ki ga je tedaj vodil ravnatelj Eva. Moža so predstavili popularni utanoviteljici "Nbuvelle Revue" s temi-le besedami: "Gospod Eva — gospa Adamova." Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprediijaki ne znaiho samo govoriti, temveč tiicli ust\arjati, kadar se ža nekaj zavžememo! Pokažimo, da smo Še krepki ui čili in se ne mislimo še podati reakciji! ARE NERVOUS? Here is a way to help calm quivering nerves r>o you feel 90 nervous thmt you want to •cream? Are there time# when you crota and irritable . . . ttmes when you acold t home who are dearest to you? IT '>-our ^ervt# arc om eddo. try tVUTA K. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOtlND. It belo« calm your qutverini nema# and »tmikld Ittvc you tta«ratrcngth and energy to face life with a amlle. * ' When yoar worrlea and cmret become too much for you and vou want to run aw*y from It all . » . take LYDIA E. PINKHAM*« ETABLB COMPOUND. Many women have had nerve# as jangled a# yours, bat tht^ hav# been able to build up their pep attd teaoniy iitra išt back to noc^ial with the aid of LYDIA E* riNKHAM S VEGETABLE COMPOUND. When your mother aild your grandmother used to become ncrvou#; irritable and rundown they deppnded upon thi* famous old medicine to pop the# up'ttfittln ... to help their nerrea , ..to help give them a checrful disposition. Ščklb Ji-tO je najbolj populareii gasolin v Ohio . . . Prihrani na stroških obratovanja ★ "m m v«* OIL mmnu (Ohio) OT VdliltEV Dramske sezone y NEDELJO, 20. SEPt, l()36 v Slovenskem Delavškeni Domu, Waterloo Rd. KONCERT OB 2:30 POPOLDNE Zvečer ples v avditoriju, igra Rristbf orkester. V spodnji dvorani večerja. Vktoptiiiia k koncertu in plesu 35c Samo za pleš 25c "V Vabi direktorij Slov. Del. Doma ŽAbEVA ZAUPANJA Pogrebnik, ki ne dobj-zaupanja. od svojih odjemalcev, jm,.obsojen skoraj&ajega' propada. Kot zdravnika, %avkd njegov obstoj samo od zaupanjft, ki ga stavi naiod v njegovo razsodnost, izkušenost in popolnfl zanesljivost- V teku let smo si mi sezidali solidno podlago javnega zaupanja, Odjemalci vedo^ da se naš£^^ostrežba ne začne in ne neha z vsakim posameznim, s)ui5ajem, ampak da izpolnipio vse obligacije pošteno in s pošteno željo, služiti z vso našo zmotnostjo. Zatp so pa nam zaupali pogrebi vodeni vestno in natančno tako, kot želijo naši odjemalci. LOUIS FteRkiLlA SLOVENSKI POGREBNIK ^ 3^1 Š EAST Šlšt ST. MIcKig an Dnevna in nučna postrežba. PTRAN 4, ENAKOPRAVT?qST 17. se; Carica Katarina Zgodovinski roman Cezareja je plakala. ga izročila tvojemu maščevanju, Plakala pa ni samo ta dan, bi bila še nesrečnejša, ker ga temveč je bridko in obupno ih- ljubim, — ljubim in obožujem! tela, ko brata prihodnjega dne! — Ti ga torej ljubiš? ni bilo doma. ! — Tisočkrat bolj, kakor pa Gianettino je videl njene sol- j svoje življenje! ze, toda mislil je, da joče nje- — Ti ga hočeš torej rešiti, če- gova sestra za materjo. Poskušal jo je potolažiti in ji pripovedoval, da siromaku smrt ne pomeni ničesar strašnega, Ce-zarea pa ga ni razumela ali pa ga ni hotela razumeti in je vsaki dan bolj jokala. Na njenem obrazu se je črtala bridka bolest. Gianettino ni videl, kar so vedele cele Benetke. Saj kako bi bilo tudi mogoče? — Kako naj bi brat spoznal sramoto svoje sestre, če mu je sestra sama ne prizna? — Ne, Gianettino ni ničesar slutil, čeprav so že vsi gondolierji v pristanišču šepetali, da je lepa Cezarea padla. Ko pa se je Gianettino nekega dne spri z nekim moškim, mu je ta porogljivo zaklical: — Mar si zato tako objesten, ker boš kmalu postal stric? — Haha, kmalu boš lahko ujčkal na svojih kolenih nečaka ali pa nečakinjo! Čez par trenotkov je ležal pre-drznež na tleh, Gianettino pa mu je klečal na prsih. Če mu ne bi bili priskočili na pomoč drugi gondolierji, bi ga bil Gianettino prav tako ubiL kakor onega pred nekaj leti. — Ne, pustite me — pustite me! — je vpil Gianettino, — razžalil je mojo sestro, — ta predrznež jo je razžalil, — lopov — umreti mora! Njegov stari tovariš Nikolo mu položi roko na rame in ga pokliče v stran. — Ali se še spominjaš, kako si onega predrzneža pred leti podrl s svojim bodalom? — Takrat si storil prav, ker je razžalil tisti lopov tvojo sestro, — ta človek pa ni ničesar kriv! — Govoril je samo resnico! Gianettino je brez besede buljil v starega gondolierja. Nikolo pa je prijel Gianettina za ro- da najlepši in najbogatejši rimski gospe, lepi Cezareji. Ko je Gianettino slišal to ime, se je zdrznil. Tako se je imenovala tudi njegova nesrečna sestra. — Čigava pa je ta kočija ? — Tudi njena. — Človek bi po vsem tem sodil, da je ta Cezarea zares zelo bogata! — Seveda! — vzklikne njegov Potem pa se je obrnila in se vrnila k svojemu kavalirju. Kočija je oddrdrala. Gianettino je obstal kakor prikovan. V dušo se mu je naselila straš- Gianettino se zdrzne. Nenadoma je slišal, da ga nekdo kliče. Pred kolibo je nekdo zavpil. Pred vrati je stala deklica. — Lidija? .— Da, jaz sem! — Odpri, ro- jo rešila, če nama bo to sploh' vražita, slišala pa I, na bridkost, njegove ustnice pa so šepetale: tim te! — Onečaščena in poleg tega \ — Lidija, — deklica, česa že-še strahopetna! jliš tako pozno od mene? — Saj Sedaj je Gianettino zares iz- \ je že skoraj jutro! — Deklica, gubil sestro, šele sedaj je bila*— lepa si, edino tvoje bogastvo sosed. — Srečen bi bil. če bi bil^zanj zares mrtva! Ni nam treba ,pa je tvoja čast! — Ali hočeš iz njen sorodnik. |še posebej pripovedovati, da ob gubiti tudi to? prav moraš radi tega umreti sama? — Da, brat. Tukaj, — suni . . Gianettino dvigne nož, zamahne z roko — ostrina pa se ni zarila v njene grudi. Prej kakor je postal morilec svoje lastne sestre, mu je padel nož iz roke. Gianettino se sese-de na stol in vzklikne: — Oh, madona, kako sem slab, — ne morem je ubiti! —Ne, Gianettino, ti me ne smeš ubiti! — vzklikne sedaj tudi Cazarea in vstane ter se vzravna. — Saj^iti sama ne nameravam več dolgo živeti! — Sama bom šla v smrt! — Gianettino, ali slišiš ? Sama se bom u-bila! — Z menoj bo zginila tudi moja tajnost; nihče ne bo zvedel, kdo je mojemu otroku oče. Jaz ga ljubim in ga bom vedno ljubila! Ne preklinjam ga, — ne, blagoslavljala ga bom do svoje-iga zadnjega vzdihljaja! Med temi besedami je Cezarea odhitela k vratom, jih odklenila in ušla iz hiše. Gianettino je odhitel za njo, — plakal je — oprostil ji je. Cezarea je hitela ob obali in Gianettino ni slutil, da se namerava zares vreči v morje, da se bo s smrtjo kaznovala za tistih par trenutkov, ki jih ji je dala njena ljubezen. Do takrat je bil Gianettino vesel mladenič, — nihče v Benetkah ni znal prepevati lepših pesmi, kakor mladi gondolier Gianettino, nihče ni znal ljudi boljše zabavati kakor on. Takrat pa je postal iz veselega mladeniča resen mož, ki je vedno molčal, čeprav je bil star komaj dvajset let, — postal je odrasel človek, mož v pravem pomenu besede. S tovariši se je malo družil, — nikdar več ga ni bilo v gostil-nico, kamor je prej redno zaha- — Gotovo je visokega rodu, mar ne? — Prijatelj, o tem vam pa ne morem ničesar povedati, ker o-na nikdar ne govori o svoji rodbini, — njena obitelj je: moški rimski svet, toda samo takšen ki ima mnogo denarja. Denarja pa more imeti tisti, ki hoče k njej, zares mnogo! Tu, poglejte jo, pravkar prihaja. Z njo pa je eden najbogatejših kavalir-jev Rima. Gianettino pogleda proti glavnemu vhodu, kjer je stal vratar v bogati pozlačeni livreji. Vratar je ponižno snel svoj klobuk in odprl svoji gospodarici vrata kočije. Gianettino se opoteče. Spoznal je svojo sestro Ceza-rejo. V tem trenutku je tudi Cezareja spoznala svojega brata, iztrgala se je svojemu spremljevalcu iz roke ter prihitela h Gi-anettinu. — Ti — ti, brat si tukaj? — vzklikne Cezareja. — Sedaj bom naposled lahko popravila, kar sem ti storila! Zvečer ob devetih te bom pričakovala v svoji hiši. Gianettino, še bogat boš! devetih ni šel k njej. Baš v času, ko je Cezareja pogledovala na vrata in čakala, kdaj bo vstopil njen brat, je Gianettino peš za-jla za njo, — reče. Lidija trpko, puščal večno mesto. Ko pa je i-j— Toda sedaj, — sedaj gre za mel mestna vrata za seboj, je u- j človeško življenje. daril z nogo ob tla, pljunil in za- —Takoj, — samo en trenu- — Tu ne gre za mojo čast! Svojo čast bom znala vedno bra- Orlov ? — Kako pa niti, — ni vzroka, da bi trepeta-i veš ti vse to? se® P"' še mogoče r j ločno, da jo nameravat«' — Kako to, da je v nevarno- na svojo ladjo, potem sti? — Kdo bi ji mogel kaj sto-j odpluti v Rusijo, kjer j® riti ? , rica vrgla v temnico. — Tisti Rus, — tisti odlični gospod! Mislim, da ga imenujejo admirala! — Oh, to je hudoben, škodoželjen človek! Lopov! —-On hoče Klariso umoriti! Lepi mladenič se opoteče; o-mahnil je na najbližnji stol, na čelu pa so se mu pojavile mrzle znojne kaplje. — Rus — praviš? — Knez kako pa vpil: — Blodnica! — Blodnica! Njegovi tovariši niso vedeli, če je namenjena ta psovka ženi ali pa mestu. Tako je premišljeval Gianettino, ko je sedel pri majhnem oknu svoje hišice, potem ko je odšla negova lublena. Da, bil je sam, že mnogo let popolnoma sam, dokler ni našel nje, po kateri je tako hrepenel. tek počakaj. — Kje je ona? — vpraša Lidija, ki je komaj sopla. -— Ona? — Prisluškovala sem, ko se je pogovarjal s svojim spremljevalcem. Govorila sta francoski, ti pa veš, da je bila moja mati Francozinja in da govorim francoski prav tako, kakor italijanski. — Tako sem nepričakovano — Potem je vse i«l — zaječi Gianettino. Gondoliere se je pnj» vo. V obupu si je r; CO na prsih, v nas! nutku pa je planil k offl odprl. — Nož, — zamrmra G"' no. — Nož, s katerim takrat ubiti Cezar#-tokrat mi roka ne bo v la! _ Ubil ga bom, -^ --iaanMPmebM%!--Ft*L ™eddazaryunpeMeMkinabt vsem pa(x%*i, pokxn patilK»n!N^ vemsker, žara* čemi jo pripovedovala o vsem! — Kje je lepa grofica? — Ali ni bila nocoj pri tebi? -— Kaj govoriš? — Tega. ti ne morem povedati! Oh, ^čemu se obotavljaš ? — ga bom s svojimi zobffl'' — Še je dovolj oster, mi bo služil! — Gianettino, kam -Kij Delo išče Vdova stara 51 let želi dobiti kakršnokoli delo. — Zglasite se na 1439 East 39th Street. Klarisa je bila žena, o kateri | Ponavljam ti, da je človeško je sanjal. Še takrat, ko grofice ni poznal, ko grofice Klarise Pi-neberg še ni bilo v Benetltah, si je predstavljal svojo ljubljenko prav takšno, kakršna je bila Klarisa. Ko je v jasnih nočeh počasi veslal in je njegova gondola neslišno drčala po kanalih Benetk, se mu je mnogokrat zdelo, da vidi njen obraz na vodni površini. — Gianettino, — Gianettino, odpri! življenje v nevarnosti! — Kdo je v nevarnosti? — Ona, ki ti je najdražja na svetu! — Klarisa! Gianettino krikne. Čez nekaj trenutkov je odprl vrata. Prijel je Lidijine roke in se zazrl v njene oči, potem pa je vzkliknil: — Lidija, ali je mogoče-- ti sama si prišla, da bi Klariso rešila ? — Da! — Prišla sem, da bi Naprodaj Oprema za trgovino, razstavni kabineti in police. Poizve se pri Frank Svetek, 768 E. 200 St. ga vpraša deklica meravaš ? (Dalje prihod4^^ August KoIM 6419 ST. CtAW * ^ v Slovenskem ^ PRODAJA vse prekomorsK® POŠILJA denar v vino točno in P" nah; ^ OPRAVLJA notary ' Kollander ima * goslovanske FISH FRY VSAKI PETEK v SLOV. DRUšT. P' 20713 Recher ' Vabljeni ste na Izvrstna postrežba—»s® pijača. ko in ga odpeljal daleč od osta- . lih ter mu povedal, kaj s® je j , zgodil, z njegovo sestro. I^edaj je nvel sam v svcj. maj- Sedaj ni Gianettino spregovo-j I""'; osamljen, hisici. Očeta m ... , J. X _____mater je pokopal, sestra pa le ril niti besedice več. Samo pre-! , . . • v , > bila na dnu morja, kakor je mi- pnčal se je, ce ima v žepu noz, ^ •' ^ ^ . JU-4. 1 J____Islil Gianettino. potem pa je odhitel domov; Vrata so bila zaklenjena. Po- Misel, da nesrečnice ni več na trkal je nekolikokrat in ni mogel i svetu, mu je skoraj ugajala. Spo- dočakati, da bi mu kdo odprl vra štoval jo je, ker je bila tako po- ta, temveč je razbil okno in sko čil v sobo. Sedaj je Cezarea videla, da ve brat vse. Pokleknila je pred Gianettina in mu vse priznala. — Vse mu je priznala, samo imena svojega gum na, da je sama skočila v morje in ji ni bilo treba doživeti njene sramote,--dokler se ni nekega dne prepričal, da se je zmotil. Njegova srčna želja Je bila že davno, da bi šel enkrat v Rim, zapeljivca mu ni hotela pove-1 da bi videl to sveto mesto, toda dati. — Cemarea, poslušaj me, — je rekel Gianettino in dvignil svoj nož, — sem prišel z namenom, da te bom ubil, hotel sem ti poriniti nož v srce, — sedaj pa, — sedaj je postala stvar drugačna .. . — Ti si deklica, kakor so vse druge, — oprostiti ti človek tega ne more, vendar pa te lahko razume! — Toda tisti — tisti lopov, — tisti človek, ki je izkoristil tvojo mladost in neizkušenost, — mora umreti! ' H — Povej mi njegovo ime in o-stala boš živa! Če pa mi ga nočeš povedati, moraš umreti! Cezarea pa je molčala, — molčala je tudi tedaj, ko je že začutila mrzlo železo na svojih prsih. — Zakaj mi nočeš povedati njegovega imena? — zavpije gondoliere. — Zakaj ga hočeš rešiti? — — Mar te ni onesrečil? — Onesrečil? — Ne! zaječi lepa črnolasa deklica. — Ce bi nikdar se mu ni nudila primerna prilika. Želel je, da bi vsaj enkrat v življenju bil pri maši v Petrovi cerkvi v Rimu in da bi videl svetega očeta. Enkrat pa so priredili v Rim božjo pot. Gianettino se je priključil in nastopil z romarji dolgo pot. Naposled je povorka po mnogih naporih prispela na svoj cilj. Ko je Gianettino videl najvišjega duhovnika na zemlji, rimskega papeža, si je hotel o-gledati ulice tega slavnega mesta. Zmolil je še kratko molitev in odšel iz cerkve. V neki ulici je moral obstati. Pred neko hišo je stala pozlačena kočija. Čakala je najbrž na svojo gospodarico, ker je poleg kočijaža ^edel lakaj v bogati livreji. — Čigava je ta hiša? — je Gianettino iz radovednosti vprašal nekega človeka, ki je prišel mimo. — Mar ne veste? — mu odgovori prišlec. — Ta hiša pripa- J e L a h k a K a i o MILE ZA VASE GRLO — Lahka Kaja Prijazno oddahnenje v vsaltem pofegljaju ter občutek udobnosti in lahkosti, c@ je vaša cigareta Lahka Kaja bogatega, zrelega dela tobaka—LUCKY. Tako rahla kakor izbor*''®'^ Kajti j,ucky Strike ni saiuu luila in pi'iJ**"'" okusu, pa«' pa pristna lahha kaju. Li z vai«' k'lia. Spoznali hosle. ila je lahka •<" grl«, prijetna ko vdihavale, priia/n« vei* ■ I \l''d verujete v ra/th> kajo. verniete v I.ucl"'^- ■ . lo«'" v.senn .000 o.i l) /« rutnili ixkaziiii' /h |>rU(u|> I j Slriki "Swoj'pMlBkc*." I'rinK 1'"^" VMikr (( iy.born!'"' ' Slrlkf#? Naruviiajle ii» 1'arad«-" — oli miislali iii »i>bol'''' I'ojdunnjlr, Mwlilr in iiriiii"'.!"-'" Imlijr — iioleni ponkiihite »""J' Slrik«* "Sw«T|»«lak<'»." In fr iir kaiMti* l,H( kie*' |wf» kul>' ilf ■ LM .if' )—LUCKY. ^^0 JuofUea BOG tlaiiox xavujVrk in jili tudi I«"' MoKoer nlr nekaj |io({rrI;di. ggpl boBir |>rr(lnoitli I.ut-kif« — bogatega. Brclega drla lobalt*« - lahka kaja BOGATEGA. ZRELEGA DELA TOBAKA-"IT^S TOASTED" CwMnrl«bt Th* AjmcIom Tob«e«o